OSREDNJA ^ KNJIŽNICA_____________ j I: INGRAD SNUBI UPNIKE STRAN 4 BOJ S KILOGRAMI SE ZAČENJA STRAN 7 O (N O xf- m r- cn in m o r- r- AKCIJA: DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Stran 10 25 - LETO 60 - CELJE. 12.4.2005 - CENA 130 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn TEHNOLOGIJE IN MATERIALI OBLIKUJEJO SVET TEHARSKA 24, 3000 C€U€ SWV,S INtrST*^ T€L: 03/425-6100, FAX: 03/425-6124 7l0y vuujiu.birobit.si, €-moil:komerciolo@birobit.si JUBILEJNE CENE actr 15”XGATFTLCD Intel® Celeron® M procesor 350 256MB DDR £ 40GBATA100 A f DVD/CD-RW combo Mrežna kartica 10/lOOMbps, 56k m Intel Extreme Graphics 2 (do 64 MB) CENA: 184.900,00 SIT Vse cene že vsebujejo DDV. Piidčujemo si pravto do sprememb cen h tonliguraci brez predhodnega obvestilo. 8. mednarodni sejem orodij, orodjarstvo in orodnih strojev ■ FORMA TOOL 6. mednarodni sejem plastike, gume in kemije ■ PIAGKEM Celje, 12.-15. april 2005 Celjski sejem d.d., Dečkovo 1, 3102 Celje / Step d.o.o., Titova cesta 63, 2000 Maribor 2. mednarodni sejem GRAFIKA in PAKIRANJE 1. mednarodni sejem LIVARSTVO www.ce-sejem.si SKORAJ DESET LET ZA POSKUS UMORA STRAN 12 NAGRADEZA CELJSKI PRAZNIK STRAN 5 MINISTER BO DAL DENAR ZA ŠTADION STRAN 2 KOKŠAROV: »BOLJŠI SMO, OKRADLI SO NAS!« STRAN 8 ODKI NOVI TEDNIK Jubilejni srečno 130 let Premogovnika Velenje proslavili z akademijo - Slovenija je ponosna na rudarje Podobno kot se velenjski rudarji že dolga leta spuščajo v rov, se je v nedeljo v Rdečo dvorano, spremenjeno v podzemno dogajanje, »spustilo« skoraj tri tisoč gostov, ki so počastili jubilej Premogovnika Velenje (PV). Z veličastno akademijo so v Velenju proslavili 130 let, ki jih je v Šaleški dolini zaznamoval premog. Rdeča nit akademije so bili svetloba in tema, preteklost in prihodnost, tradicija in sodobnost, staro in novo, nastopila pa je večina uveljavljenih glasbenikov iz Šaleške doline. Slavnostni govornik, predsednik RS dr. Janez Drnovšek, je govoril predvsem o pomenu premogovništva in energije, ki bo v prihodnosti ena ključnih točk. »Lahko si samo predstavljamo, koliko znoja in neskončnih ur je bilo potrebnih, da so rudarji odkopali dvesto milijonov ton premoga,« je omenil in posebej pohvalil velenjske rudarje, ker skrbi- jo za naravo ter razvoj širše regije. Ponovil je, da je Velenje nastalo vzporedno z rudarjenjem, ob tem pa izpostavil PV kot enega najmodernejših in najbolj varnih v svetu. Da je rudar pojem poštenega in trdega dela, je dodal predsednik, med vrednotami pa je še posebej izpostavil »knapovsko« solidarnost. Dr. Drnovšek je izrazil prepričanje, da bodo velenjski rudarji znali najti odgovore na nove izzive v prihodnosti, ter zagotovil, da je Slovenija ponosna na tradicijo rudarjenja, ki jo bo znala spoštovati tudi v prihodnje. Direktor PV, dr. Evgen Der-varič, je spregovoril o dogajanjih v preteklosti, letih, ko je rasel rudnik, ter tudi prihodnosti, v kateri morajo nadomestiti delovna mesta - kot je znano, naj bi v PV kopali premog do leta 2035. »Naš cilj je ostati zanesljiv in cenovno konkurenčen člen v proizvodnji električne energije,« je poudaril dr. Derva- Vsak govornik, tudi dr. Drnovšek, je na ognjišče, simbol preteklega življenja, naložil kos premoga. rič. Jubilej premogovnika so bodo v mestu vedno ponosni daril župan Meh. Do konca z rudarskim srečno pozdra- na to, da je Velenje zraslo na leta se bo v Šaleški dolini zvr-vili tudi drugi govorniki, ki premogu. Premogovniku je stilo še kar nekaj prireditev, s so simbolizirali povezovanje, podaril kip deklice, ki sim- katerimi bodo počastili jubi-energijo, znanje, domovanje bolizira tiste, ki strahoma ča- lej premogovnika, in izzive. Velenjski župan kajo na vrnitev rudarjev - »kaj- URŠKA SELIŠNIK Srečko Meh je zagotovil, da ti tudi to je Velenje,« je pou- Foto: JOŽE MIKLAVC Denar za štadion Ministrstvo za šolstvo odobrilo dva dodatna oddelka na srednji zdravstveni šoli Na vprašanje, zakaj kljub svoji obljubi, izrečeni v TV-oddaji, ni posredoval v sporu med vodstvom šole in starši pri razvpitem polulskem primeru, je minister povedal, da ni bilo priložnosti, saj ne starši in ne šola niso iskali pomoči pri njem. »Zaradi dejanja enega od učencev ni bilo potrebno kriminalizirati celotne šole, staršev in tega otroka. Sposoben ravnatelj rešuje takšne probleme na ustrezen način,« je bil odločen minister. Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je med delovnim obiskom v Celju s podžupanom Mestne občine Celje Stanetom Rozmanom podpisal pismo o nameri za sodelovanje v že začeti naložbi v Areno Petrol, celjski nogometni štadion. Minister si je štadion in dvorano Zlatorog tudi ogledal. »V Areni Petrol smo spoznali nacionalni javni interes. Slovenija potrebuje nacionalni nogometni objekt in zaenkrat je to štadion v Celju,« je dejal. Ob številnih komplimentih Celjanom, ki so v nasprotju z Ljubljano zmogli voljo in moč za naložbo v športni objekt nacionalnega pomena, je minister s podpisom zagotovil 20 odstotkov vrednosti naložbe v dogradnjo štadiona in tri- bun ob njem, torej približno dvesto milijonov tolarjev. Med svojim prvim obiskom v kateri od večjih slovenskih občin se je minister najprej sestal z ravnatelji vrtcev in osnovnih šol iz občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik. Minister jim je predstavil novo šolsko politiko, predvsem Zakon o zunanjem preverjanju znanja, ki ježev parlamentarni proceduri. Dobil je občutek, da ravnatelji spremembam pri zunanjem preverjanju znanja ne nasprotujejo. Bolj jih je strah za ustrezno motiviranost učencev, da bi se teh nacionalnih preverjanj udeleževali. »A prepričan sem, da jih bo tekmovanje v znanju na ravni celotne populacije izredno motiviralo.« Sledilo je delovno srečanje z ravnatelji srednjih šol v regiji, ki jim je dr. Zver predstavil ključne smeri razvoja na tem področju, skupaj pa so pregledali tudi rezultate vpisa srednješolcev. »Po do sedaj znanih rezultatih vpisa je celjska regija tista, ki je uspela ohraniti največjo raven uravnoteženosti med vpisom v različne srednješolske programe. Vpis v gimnazijske programe ni pretiran, vpis v poklicne in strokovne programe pa je primeren. To pomeni, da na področju srednjega šolstva ta regija najbolj živi s potrebami družbe in lokalnega okolja, zlasti gospodarstva,« je poudaril Zver. Hkrati je napovedal nove reforme, zlasti gimnazij, ki so se iz nekoč elitnih šol sprevrgle v množič- ne. »Hkrati so zelo intenzivni reformni procesi na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, tudi kar zadeva upravljanje in financiranje teh programov, ki so tudi najbolj vpeti v evropske standardizacij ske procese,« je dejal. Na vprašanje, kako bodo reševali težave v I. Gimnaziji Celje, kjer je bilo po prvem vpisu kar 148 vpisanih preveč, je minister povedal, da ne bo imel nič proti morebitnemu dodatnemu oddelku, če bo zanj šola zaprosila, sicer pa bo obveljal omejeni vpis. Večjih težav pa ne bi smelo biti, saj je pri strokovnih gimnazijah še prav toliko prostih mest. V srednji zdravstveni šoli pa bodo za programa bolničar in zdravstveni tehnik odobrili nova oddelka, za katera bodo z novo šolo ustrezni pogoji. Dokončni podatki o vpisu bodo znani še pred koncem tedna. BRST Žalec: veliko dilem Po obisku v Celju in Šentjurju se je minister Zver ustavil še v Žalcu, kjer ga )e pričakalo presenetljivo veliko ravnateljev, učiteljev# vseh žalskih šol ter tudi članov svetov staršev. Žalski župan Lojze Posedel je poudaril, da je vsak tovrstni obisk v občini zelo dobrodošel. Ob tem je povedal da so v Žalcu v zadnjih sedmih letih za urejanje šol namenili 840 milijonov tolar- s jev, 120 milijonov za rekon; „ strukcijo atletske steze, Pn e tem pa je država sodelovala 0 s sto milijoni tolarjev. Leto5 ( jih čaka največji zalogaj’ j gradnja glasbene šole, karb° t skupni projekt šestih spod' j njesavinjskih občin, nujno potrebni obnove pa sta Še O j Griže in POŠ Ponikva. ; še ministrstvo skrbi za_pn°' . ližno sto naložb. Za OŠ že so sicer usklajeni idejrn ^ projekti, dinamika izvedb6 | pa še ni določena,« je Zver odgovoril na vprašanje o enem najbolj vročih šolskih problemov v žalski občim- Župan Posedel je še poS(f bej izpostavil težave lokaim*1 skupnosti pri financiranju vn cev: »Občine oziroma župa ni smo menda krivi, da vzg0 jiteljice oziroma vrtci ne dobijo vsega, kar država pre° pisuje. Vendar država sanv prenaša odgovornost, kije^ občinah ne zmoremo. Zna5 zgoditi, da bodo te zahtev,; povzročile motnjo v poslov® nju manjših občin.« " : IZJAVA TEDNA 'jice in rflvn )Z v žalski o n si želel veC Nova šola na Ponikvi? Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in celjski podžupan Stane Rozman sta podpisala pismo o nameri za sofinanciranje dogradnje celjskega nogometnega štadiona. Minister za šolstvo in šport se je v petek mudil tudi v šentjurski občini. V Osnovni šoli Ponikva sta skupaj z županom Občine Šentjur, Štefanom Tislom, predstavila aktualna prizadevanja občine v zvezi s šolstvom. Osrednji problem ostaja dotrajana osnovna šola na Ponikvi, ki ne izpolnjuje več niti minimalnih pogojev za normalno delo. Da lahko na šoli izvajajo enoizmenski pouk devetletke, se morajo zaradi prostorske stiske učenci začasno seliti v improvizirane učilnice v bližnji zadrugi. Sicer le trideset let stara šola, ki so jo zgradili po katastrofalnem potresu, ni več varna. Minister je poudaril, da bo počakal na končne strokovne ocene, na podlagi katere bo šele mogoče priti do zaključkov glede možnih rešitev stanja. »Že sedaj pa je jasno, da se bolj nagibamo k novogradnji, saj po nekaterih izračunih ne bi bila tako zelo dražja od obnove stare šole in gradnje njenega prizidka. Šola bi verjetno še zdržala nekaj let, ampak razmišljati moramo na dolgi rok,« je povedal Zver. »Zagotovo bo to velik zalogaj tudi za občinski proračun, vendar je to investicija v znanje, v otroke, ki je nujna, sploh na Ponikvi, ki je nekakšen demografski fenomen glede na visoko števi- lo rojstev. Brez pomoči ve ne bo šlo,« je dodal Šele po rebalansu pr°ra bo jasno, koliko sredstev ministrstvo sploh na v° Minister Zver pa seJe, čal tudi s predstavniki S ga centra Šentjur, s ka 1 je spregovoril tudi gleC# janja programa stro gimnazije, za katerega jurčani zaenkrat še ne njujejo vseh pogojev.» jem mnenju bi še en o zijski program poruši ‘ težje v regiji in Pris 0 osipa vpisa na nekate ge šole. Vendar pa 05 dolgoročno gledano projekt,« je še P°vf. POLONA MAST m Rok Snežič, Nenad Bukič, univ. dipl. prav. mag., MBA Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo Vprašanje Poškodoval sem se v prometni nezgodi in utrpel poškodbo natega vratne hrbtenice. Želim uveljavljati odškodnino in me zanima kakšna je razlika med uveljavljanjem odškodnine pri Poravnavi d.o.o. in odvetniško pisarno. Naštejte mi prosim vaše prednosti, da se bom lahko pravilno odločil. Hvala že v na-prej. Matej, Celje Odgovor Bistvena prednost uveljavljanja odškodnine pri podjetju Poravnava d.o.o. je ta, da vse do izplačila odškodnine nimate nobenih stroškov. Pri odvetnikih pa je pri večini potrebno že za prvi obisk odšteti cca 10.000 sit. Naslednja prednost uveljavljanje odškodnine pri našem podjetju je ta, da vas v primeru neuspeha (neizplačane odškodnine) ne bremenimo za nikakršne stroške. Naše celotno plačilo znaša 10 % izterjane odškodnine šele ob izplačilu le-te. Pri odvetnikih pa se gibljejo odvetniške nagrade med 10 - 15 %. Pri nas imate na voljo tudi brezplačno telefonsko številko, na kateri dobite brezplačne informacije o vašem primeru in brezplačne pravne nasvete. Izbira je torej vaša! Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INF0@P0RAVNAVA.SI ali PO POŠTI na naslov Poravnava d.o.o., Ljubljanska testo 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor od pravnikov podjetja Pravnava d.o.o. ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št.: 080 13 14 www.poravnava.si Rešem zbori so pokazali resnično visoko raven, saj ne pomnim, da bi žirija podelila vse nagrade in tudi nimamo niti enega zbora, ki bi osvojil samo priznanje. Organizacijski odbor je imel srečno roko pri izbiri.« Kljub izjemni kvaliteti pa priznanj niso podelili v vseh kategorijah, saj je bila letos v kategoriji mešani zbori slabša udeležba in zato tudi nekoliko slabša kakovost. V prihodnje o spremembi sistema točkovanja ne razmišljajo, je pa na voljo več možnih modelov in načinov. »Menim, da drugačen način točkovanja tudi ne bi prinesel drugačnih rezultatov,« za-ključuje. Matjaž Vehovec iz z zlatom nagrajenega otroškega zbora glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega iz Velenja je bil presrečen nad prejeto plaketo in nagrado. »Izpolnile so se nam želje, ki smo jih lahko le sanjali.« Zlata niso pričakovali, saj je v lanskem letu zbor zapustilo nekaj izjemnih pevcev, a so na srečo vrzel lahko hitro nadomestili z mlajšimi pevci. Ponosni smo na vas. ■# Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva ul. 28, 3270 Laško www.pivo-lasko.si j#N44 % Gr « Vehovec je zadovoljen z organizacijo festivala in prijetno presenečen nad dekliškimi zbori, ki bi si po nj egovem lahko prislužili še eno zlato, malce pa ga žalosti kakovost mladinskih zborov, ki so vsa leta posegali po zlatu. Z doseženim so poleg z zlatom nagrajenega zbora zadovoljni tudi ostali štirje od šestih slovenskih zborov, saj sta srebrno priznanje prejela še mladinska zbora iz Želimelj in Šolskega centra Celje ter dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Center. Metka Jagodič Pogačar, zborovodkinja mladinskega zbora Šolskega centra Celje, je vesela, da jim je o svoji kvaliteti uspelo prepričati zelo strogo strokovno žirijo, kar jim daje novih moči za nadaljnje delo. »V priprave na tekmovanje smo vložili ogromno energije in prostega časa.« 20. maja zbor odhaja v Trst, pred tem pa se bodo pomerili še na regijskem tekmovanju. MATEJA JAZBEC Foto: AŠ Odprli Unescovo središče S prijetno slovesnostjo so, skozi uprizoritev časovnega stroja Celja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, včeraj na IV. Osnovni šoli v Celju odprli Unescovo središče. Šola je že od leta 1999 članica projekta pridruženih šol Unesco ASP, z včerajšnjim podpisom listine o Unescovem središču pa so se na šoli zavezali, da bodo pri vseh dejavnostih med mladimi širili in razvijali ideje Unesca, ki pod skupnim dežnikom najbolj spodbuja razvoj vseh vrednot, zlasti pa strpnosti in sodelovanja. »Unescove teme bodo poslej postale sestavni del življenja in dela na šoli,« je poudarila ravnateljica Nevenka Matelič Nunčič. Ne le sodelovanje v mreži 8 tisoč Unescovih šol v svetu, središče ponuja tudi lepe možnosti za spodbujanje in privz-gajanje načel posameznikov, ki bodo znali razmišljati v svetovnih razsežnostih. BS Pesem in mladost sta vse dni festivala odzvanjali tudi na ulici. PORAVNAVA S srebrom nagrajeni zbor Šolskega centra Celje z zborovodkinjo Metko Jagodič Pogačar mladosti je izzvenela Letos prijavljenih veliko kvalitetnih zborov -O prihodnosti še ne razmišljajo V nedeljo je v Celjskem domu še zadnjič zazvenela pe-^ mladih iz vse Evrope. Na zaključnem koncertu, ki je ®*inil v odličnem vzdušju, so se v slovo od festivala še e,lkrat predstavili tako tuji kot domači zbori. Organizatorji ^njujejo festival za izjemno kvaliteten, pri čemer je eden I razlogov v tem, da je bil letos festival prej kot prejšnja Sistem točkovanja zborov v prihodnje ostaja nespremenjen, se pa določene spremembe napovedujejo znotraj "^titucije. r ^ag. Alenka Domjan, distanca festivala in Zavoda I kulturne prireditve Celje, je zadovoljna, da je letos fe-potekal brez pretresov, , so jih bili vajeni iz prete-let. »Letos je bil festival prej in zato se je prijavilo tudi več zborov iz zahodnih držav, pri čemer so prišli vsi prijavljeni zbori,« pravi Domjano-va. Prijavilo se je osemnajst zborov, dvanajst tujih in šest domačih, kar je enako kot pred dvema letoma. Festival glede finančnih sredstev še ni zaključen, »smo pa skrbno bdeli nad porabo sredstev in zato upamo, da stvari ne bodo ostale odprte«. Zaradi reorganizacij, ki se obetajo znotraj inštitucije, o prihodnjem, 27. festivalu še ne 'razmišljajo. Letošnji nastopi zborov so bili po ocenah članov komisije izjemno kvalitetni. Vsi so prejeli več kot 70 točk, kar je tudi v mednarodnem merilu odraz kvalitete. Nenad Firšt, umetniški vodja festivala: »Vsi Ingrad snubi upnike Bo Cetis delal tudi za Mali? 'J/ V celjskem Ingradu, ki Po lanskem uspešnem Diplomati Malija in Gaje od sredine februarja v P051*11 med Kongom in Ce- bona, ki delujejo v Franci- prisilni poravnavi, bodo, f*som> ki je za to državo ji, so se namreč v okviru kot kaže, svoje finančne izdelal vozniška dovolje- tridnevnega obiska na Celj- težave poskušali rešiti z nia’ za sodelovanje s skem, ki sta ga pripravila dokapitalizacijo. Direktor celjskim podjetjem zani- gospodarska zbornica in Zvonko Korenjak je na- ™ai° *odi v drugih afriš- Frankofonski forum, najdlje mreč konec prejšnjega ted- kih državah. zadržali prav v Cetisu. Og- na javno pozval vse upnike, naj svoje terjatve spremenijo v lastniške deleže. Rok, do katerega se morajo odločiti, ali sprejemajo ponudbo, je 15. april. Takšen scenarij rešitve je bil predviden tudi za zdaj že »pokojno« Ingradovo hčerinsko podjetje Ingrad VNG, vendar ga upniki niso podprli. Tudi tokrat je vprašanje, kdo od upnikov, sploh največjih, med katerimi so Merkur, celjska enota Zavarovalnice Triglav in Gramat, še verjame v ozdravitev Ingrada. Pred uvedbo prisilne poravnave je podjetje imelo blokiran transakcijski račun že več kot šest mesecev. Do dobaviteljev si je nabralo za okrog 540 milijonov tolarjev dolgov, od tega je skoraj 300 milijonov tolarjev že zapadlih obveznosti. Poslovanje je dodatno poslabšala še izguba, ki se je že konec lanskega novembra skupaj z izgubo iz preteklih let približala milijar- Veleposlanik države Mali v Franciji Mohamed Salia Sokona (v sredini) je bil nad obiskom v Cetisu navdušen. IMA KRATKO Unior za mercedes ----r---------—Zreški Unior in avtomobil- di tolarjev in krepko pre- ski koncern DeimlerChrysler segla polovico osnovnega naj bi ta teden podpisala po- lzinitol-i - -__i . •. • i kapitala. Upniki so morali svoje terjatve prijaviti do 27. marca, kolikšen je njihov skupni znesek, pa nam ni uspelo izvedeti, saj so bili pretekli teden vsi celjski stečajniki na strokovnem potovanju v tujini. Po prvih podatkih je terjatev krepko čez 300 milijonov tolarjev. ji rava prodati svoj lastniški delež v Delu. Kot je sporočilo vodstvo podjetja, se o prodaji niso z nikomer dogovarjali niti o tem ne razmišlja- godbooustanovitvi skupne- b°d° Ra uodietia. Tovarna nai hi Ddu kveČJemu še Povečah’ ga podjetja. Tovarna naj bi bila v Uniorjevih poslovnih prostorih na območju nekdanjega Tama, v njej pa bi izdelovali nekatere rezervne dele za avtomobile mercedes. Laščani se bodo krepili v Delu Pivovarna Laško je zanikala namigovanja, da name- JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel.: 03 425 64 00 fax: 03 425 64 12 intervencijska naročila izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 ' 091 Vedno z vami za čisto in prijazno okolje 00V0Z IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ saj pomeni za pivovarno strateško naložbo, od katere pričakuje dolgoročne donose. Steklarna prodaja Sočo Holding Rogaška Crystal je začel prodajati del svojega premoženja. Pred dnevi je že objavil razpis za prodajo hotela Soče in 100-od-stotnega deleža v družbi Rogaška Crystal - hotelirstvo in turizem, ki je med drugim lastnica hotela Slovenija v Rogaški Slatini. Vsi zainteresirani morajo ponudbo oddati do 17. aprila, rok za oddajo zavezujočih ponudb pa je 4. maj. JI ledali so si proizvodnjo varnostnih tiskovin in poosebljanja dokumentov ter se z vodstvom podjetja pogovarjali o možnostih gospodarskega sodelovanja. Kot je povedal glavni direktor Drago Polak, je del izvozne strategije Cetisa, ki sodi med vodilna podjetja v razvoju varnostnih tiskovin in zaščitnih elementov na dokumentih, navezati neposredne stike tudi z afriškimi državami. Na afriškem trgu vidijo namreč precejšnji potencial, zato bi bili na tem območju pripravljeni tudi neposredno vlagati. JI Tempera tudi v Laškem Vele je včeraj v Laškem odprl zadnjo od petih papirnic Tempera, ki jih je v zadnjih dvanajstih dneh uredil v različnih krajih po Sloveniji. Papirnice so nova ponudba domžalskega podjetja, ki bo v skladu s strategijo svojega lastnika, celjskega Engrotuša, v prihodnje razvijal samo neživil-ske programe. Laška Tempera je v nekdanji Izbirini prodajalni Tekstil v središču mesta. Meri okrog sto kvadratnih metrov, v njej pa so trije zaposleni. Dva sta prišla iz Velej eve veleblagovnice v Celju, poslovodja pa je iz Iz-birine papirnice, ki jo bodo v kratkem zaprli. Z odpiranjem papirnic, v katere so doslej vložili okrog 65 milijonov tolarjev, se uresničuje prvi del novega poslanstva Veleja, ki bo v okviru skupine Tuš slonel na štirih strateških stebrih. Poleg papirnic so to še drogerije (v začetku aprila je pod streho domžalskega podjetja prešlo že vseh sedemnajst Drogerij Tuš) ter trgovine s hišnim dekorjem in tekstilom. JI Marec je bil drag mesec Teden se je na Ljubljanski borzi začel z močnejši^ padcem vseh pomembnejših tečajev v borzni kotaciji; Čez vikend je slovenski borzni indeks SBI20 izgubil skoF>) odstotek vrednosti, do petka pa je zrasel za 0,1 odstop in trgovanje ob sicer skromnem prometu zaključil P1* vrednosti 4.826,36. Indeks investicijskih skladov PlX jc padel za 0,2 odstotka, v petek pa je bil vreden 4.440$ točke. Najprometnejše delnice v kotaciji so bile minuli tedd1 delnice Krke (KRKG), ki so ob prometu 463 milijon0* tolarjev zrasle za 0,4 odstotka in petkovo trgovanje zJ’ ključile pri vrednosti 79.008,06 tolarja. Delnicam K# so po prometu sledile Mercatorjeve delnice (MELR), s terimi je bilo opravljenih za 176 milijonov poslov, teČ^j pa je pridobil 0,5 odstotka vrednosti. Med bolj trgovaniP1' delnicami v kotaciji so bile delnice Petrola (PETG), ki s° ob prometu 123 milijonov tolarjev ostale skoraj nespre menjene. Oznaka Ime CICG CETG CHZG GRVG PILR JTKG ETOG Etol Pregled tečajev v obdobju med 4. in 8. aprilom Cinkarna Celje Cetis Comet Zreče Gorenje Pivovarna Laško Juteks Enotni tečaj Promet v SIT 29.300,00 38.010,00 2.370,10 6.100,00 7.377,37 29.368,73 54.139,25 9.909.928 16.841 108.907.920 33.835.243 50.320.811 3.457.228 •jg Oj* i? Jji 0,32 Med donosnejšimi delnicami minulega tedna so bile d6*' niče kranjskega Merkurja (MER), ki so zrasle za 2,4 odst°j ka in petkovo trgovanje zaključile pri vrednosti 41.047,^' Opaznejši skok so doživele delnice časopisne hiše (DELR), ki so zrasle za 2,9 odstotka. Indeks Zadnji tečaj SBI20 4.826,36 1} 0,11 PIX 4.440,26 a -0,20^ RIO 122,00 tt -0,16 Negativno so minuli teden presenetile delnice Emone ob^e Koper saj so pri prometu 14 milijonov tolarjev izgubile M 6,5 odstotka, petkovo trgovanje pa so zaključile pri 840,1V tolarja. Na prostem trgu je pozitivno presenetil Juteks, saj je te$ do petka ob prometu 50 milijonov tolarjev zrasel za J’ odstotka. Ob prometu 22 milijonov tolarjev so se podraž1* delnice Lesnine (MILG) za 4 odstotke. Statistični urad RS je objavil podatke za inflacijo v tneSe' cu marcu, v katerem smo zabeležili naj višjo rast cen let0$’ saj je bila inflacija 1,1-odstotna; za toliko so se pove^* tudi cene življenjskih potrebščin po prvih treh mesecih ‘e tos. Enaka slika je bila tudi v enakem obdobju lani. , v MATIJA LIPAR, investicijski anahjj ILIRIKA borzno posredniška hiša d- . Breg 22, 1000 Ljublpj matija.liparGPilirik3'^ Nadzorni organ: Agencija za vrednostnih papirjev, Ljubija^ Viri: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SE0^’ Statistični urad Razlike v razvitosti se poglabljajo Ključ hitrejšega razvoja celjske regije je inovativnost, zopet opozarjajo v območni gospodarski zbornici Območna gospodarska zbornica Celje in če želimo v Evropi kaj pomeniti, ji mora- Pušnik tudi opozarja da bodo morala -— -^ priznanja indipjnmeainoraclieSrLt pod'eli.a P”9» priznanja indinlome^a inovari ie PNa ra!? vi° 'zdelke z višj0 tehnologijo.« Do- predvsem mala in srednja podjetja pospe- Letošnji nagrajenci celjske gospodar®, pis zborničL komSnf zaTovarHe^Pnrif f “ Pa n )U in°vatlvnx0StI ne bo tekmo- šiti svoje inovativne procese, saj je njihov zbornice so inovatorji iz dvanajstih pelo petnajst prijav kar ie onnzarif di va ne8a duba in se bo uspešnost podjetij me- delež med inovativnimi podjetji bistveno ietih ki jim bodo podelili dve zlati- ® P,°_P .najSLpnj.^V’ kar. Je’ °PozarJa di- rila po vseh dmglh kriterijih, samo po ino- prenizek. srebrna in tri bronasta priznanja. V d<^ danjih petih izborih je zbornica prejel^, predlogov, pri katerih je sodelovalo 841 vatorjev. , ..—' ---------vernica uuim m t>c uu uspesnosi pometli me- pelo petnajst prijav, kar je, opozarja di- rila po vseh drugih kriterijih, samo po ino-rektor Jože Pušnik, glede na to, da je v vativnosti ne, bo regija manj razvita, opo-regiji več kot 5 tisoč podjetij, zelo skrom- zarja Pušnik. »Če ne bo novo razvitih izdel-noT- . „ v . . . kov in inovativnih podjetnikov, ne bo po- oze Pušnik je sicer prepričan, da je v magalo nobeno povečevanje sredstev za re-regiji več podjetij m posameznikov, ki bi gionalni razvoj. Lahko sicer razvijamo raz-lahko sodelovali na natečaju, vendar kljub lične inštitucije in se pulimo za neposredne temu tudi število prijav razkriva, da inova- spodbude, vendar to ne bo spremenilo sta-cijska dejavnost na našem območju še ne nja razvitosti. Porabniki teh sredstev mora-zivi, tako kot bi morala. »Znanje in inovaci- jo namreč biti istočasno nosilci razvojno noje so namreč ključni dejavnik za hitrejši razvoj, vih izdelkov ali storitev,« še dodaja direktor Brez njih ne bomo dvignili konkurenčnosti območne gospodarske zbornice prenizek. Savinjska regija nazaduje Slovenija je sicer v zadnjih letih dosegla velik napredek, vendar so kljub temu njeni 2000 v osrednji slovenski regiji p°ve razvojni zaostanki še vedno preveliki. Pred- 42 odstotkov in je znašal 16.701 evro, v v vsem pa je zaskrbljujoče, da se država spre- ostalih regijah, izjema je le obalno-kJ"3®^ minja v razvito osrednjo regijo in vse bolj pa se je znižal. V Savinjski regiji je g zaostali preostali del. Po zadnjih doseglji- 10.487 evrov, kar v primerjavi z letoffl vih podatkih seje bruto domači proizvod na pomeni 11 -odstotni padec. aK prebivalca leta 2002 v primerjavi z letom JANJA INTR1^ novi TUNI IH KRAJEV 5 Nagrade v prave roke Celjani so sinoči z osrednjo prireditvijo v Narodnem domu proslavili občinski praznik testna občina Celje je sinoči Pr°slavila svoj občinski praznik, v sPomin na ta dan leta 1451, ko ,e celjski grof Friderik II. Celju a°delil mestne pravice. Osrednja j*,Qvesnost ob prazniku je bila v prodnem domu, kjer so zasluge nagrade in priznanja dobili letošnji nagrajenci. Ti so bili že v četrtek zvečer gostje . °bro obiskanega pogovora, ki ga f Pripravila Osrednja knjižnica Ce-^ Povezoval pa Janko Germad- Najvišje občinsko priznanje, na-lv častne meščanke, so podelili le-scndarni slikarki, pesnici, pevki in liko tič L, vni pedagoginji Darinki Pavle- Čast; orenčak. Postala je šele druga . na meščanka Celja. S svojimi •kami, zlasti portreti in krajina-*■ ki jih je podobno kot živahnej-,e barve odkrila šele v zrelih letih, s svojo preprosto in iskreno poe-)e postala prava mestna ikona. ako se počuti kot nova častna meš-j ka? »Zelo sem vesela, da se je 2godilo, saj podobnega prizna-i.;a nisem nikoli pričakovala. Ko-r nri dopusti zdravje, še vedno liko; Vej9111’ po ma^em turii pišem in še ‘zida. zamuja. Kakšnih posebnih l ,a svoje monografije, ki žal ne-že!k°Z .. ,a nimam, le zdravja zase in za kj °ke in vnuke si želim. Energijo, - imam, črpam iz ljubezni do °troke [ti jo i p^tii. otrok, vnukov, do dela,« je . edala in na vprašanje, če je po enem že kdo narisal lepše oči od »kt’ skr°mno dodala, da ne ve ... °rda kdo od starih mojstrov ...« . lata grba sta letos dva. Prvega skiP/ejel Triletni legendarni celila Jerini delavec in dopisnik več go ]Set časopisov po nekdanji Jugo] av‘R Jože Kuzma, za svoje dol-- . etn° predano delo in trajne do-e- »Grb mi pomeni ogromno, sežk, Sai • 1 u mi pumciii ugiumiiu, bo p °ti nisem pričakoval, da mi Zad - 6 vrnii° in poplačalo trud Šp nbb 50 let, ko sem deloval kot dopisnik in v prvi vrsti 'n p3?' ^edn° sem stal za Celjem sto ?7ani in sem ponosen na me-obV 1 mi je dalo vse, od mladosti kot rfV*nti’ °*3 športnih igriščih in od ki sem se obrti učil Kot areiših prijateljev in učiteljev, bun SvPortnik nisem nikoli bil vr-lu j ob Fedorju Gradišniku, Kar- ših S8U *n dmgih, zlasti rokometa-Kfa- ern Se zastrupil s tem športom, ^pomembnejša so bila leta od z tni ^aPreh ko sem se odločil, da set iad.eniči, ki sem jih vzgajal de-mu r /n Več, pristopim k skupne-rega °k°metnemu klubu, iz kate-ja, bj -Se )e rodila celjska generaciji e ^0 let pozneje dosegla evrop-tiČe mS v kar pa se dopisovanja 1° 2a ,* sve danes največ pomeni de-p°n0s ecer m Novi tednik. Posebej kov, m1!561? na svoi nrhiv podat-miaisjLp 0 še marsikateremu od Qru .kolegov prišel še kako prav.« Vinji v Z^ata Srb gre v Dom ob Sa-fejši’ 1 )e edini v Sloveniji, ki sta-varstv, ae7raci]i ponuja vse oblike stavi,;, ,dll° Pri delu jim pred-^drjenr °V°St življenja starejših, Vilnei«iKaVZaprav generator vse štelo. DirPu?ro§rainov- ki jih iz vaj a-zil šoiin orica doma Bojana Ma-sebej Vb^ Pravi: »Priznanja smo po-nas nrpH1e l’ še zlasti zato, ker so ^erabn,;^ na^ stanovalci in hlod a 1 si°ritev centra za po-— na domu. Res je naš dom edi- Darinka Pavletič Lorenčak Jože Kuzma Bojana Mazil Soline, Dom ob Savinji ni v Sloveniji, ki ponuja vse oblike pomoči starejšim, s tem pa jim nudi tudi možnost izbire. Lahko pridejo živet v dom, uporabljajo oblike pomoči na daljavo, lahko jim dostavljamo zgolj kosila, že dobrega pol leta deluje pri nas tudi dnevni center in od tega meseca naprej imamo še varovana stanovanja.« Sinoči so podelili le en srebrni grb. Namenili so ga direktorju delniške družbe CMC Marjanu Vengustu za poslovne rezultate in dosežke v nogometu. Sicer pa je skupina CMC z že 825 zaposlenimi specializirana zlasti za gradnjo mostov in viaduktov. Kako gleda na priznanje Marjan Vengust? »Priznanje je bilo podeljeno meni, a vsako priznanje je treba deliti s sodelavci, zato ga jemljem kot takšnega, saj imam odličen tim sodelavcev. Osebno sem priznanja silno vesel. Tudi kar zadeva nogomet sem vesel, že po odprtju štadiona sem obljubil Celjanom, četudi klub takrat ni imel vrhunskih rezultatov, da se bo tu igral dober nogomet. Po dogradnji se tu Marjan Vengust Cvetka Špiljar Janez Kozinc, komorni zbor Emanuel igrajo najzahtevnejše evropske tekme in ta trenutek je naš štadion najsodobnejši v državi in slovenska reprezentanca bo še kar nekaj časa igrala tukaj. Tudi rezultati kluba se vzpenjajo in prepričan sem, da bomo že po tej sezoni gostili tudi kakšno klubsko evropsko tekmo. Že zdaj ne prepovedujem igralcem, da bi bili prvaki, a realno bo to težko. Ko bomo postorili še vse okoli igralskega in trenerskega kadra, bomo tudi prvaki in to ne za eno sezono.« Bronastega grba se je zelo razveselila Cvetka Špiljar, ki je že leta 1983 diplomirala kot plesna učiteljica v prvi generaciji slovenskih plesnih učiteljev, z možem pa vodi uspešno zasebno šolo Plesni val. Ta letos praznuje 15 let uspešnega dela. Špiljarjeva je vzgojila prve celjske športne plesalce, je znana organizatorka večjih plesnih prireditev, zadnja leta pa najbolj znana po »celjskem delu« izvedbe najbolj množične maturantske plesne četvorke, ki je Slovenijo zapisala tu- Hugo Ograjenšek, Celjski oktet Vinko Skale, Fotografsko društvo Celje Meta Ahtik di v Guinnessovo knjigo rekordov. »To je čisto posebna nagrada, namenjena mojemu delu, pa tudi vsem, ki stojijo ob meni, in vsem, ki spoštujejo ples, ga imajo radi in ga jemljejo kot sestavni del svojega življenja. Največ pomeni, da je to delo opaženo. Glede maturantske parade pa napovedujem nov rekord, sicer brez novih figur, zato pa z novo vsebino.« Bronasti grb je prejel tudi komorni zbor Emanuel iz Celja, ki je svoje delo začel kot 12-članski cerkveni glasbeni sestav, prerasel v komorni zbor in pod vodstvom zborovodkinje Bernarde Kink osvojil vrsto prestižnih nagrad. Tudi sinoči so za svoje petje poželi več kot zaslužen aplavz. Predsednik zbora Janez Kozinc je povedal, da jim celjski bron pomeni veliko. »Zelo smo veseli, da so opazili naše delo. Prvo priznanje je bil že uspešen koncert ob naši 15-letnici. Bronasti grb pa uvrščamo med najvišja priznanja zbora doslej, četudi imamo tudi pevskih priznanj, tudi z gosto- vanj v tujini, že veliko. Če bomo tako nadaljevali, jih bo še več.« Bronasti grb je sinoči prejel še en glasbeni sestav, Celjski oktet, ki je nastal v gimnazijskih letih sedanjih članov. Oktet, ki se ponaša z zlatim pečatom s tekmovanja vseh slovenskih oktetov, je opravil že več kot 200 nastopov in v letih delovanja pridobil ugled in zveste poslušalce. Tudi sinoči so zapeli polni dvorani Narodnega doma. Neformalni vodja Hugo Ograjenšek o priznanju pravi: »26 let druženja ob pesmi ni malo, a še vedno smo polni energije in zanosa. Grb je za nas le še nadaljnji motiv, da nadaljujemo pa začrtani poti. Zdaj ko smo osnovne stvari v življenju že postorili, bo morda napočil čas tudi za potovanja in pevska gostovanja v tujini.« Slovesnosti se nista udeležili dve odlični študentki in nagrajenki s kristalnima grboma. Katja Plauštajner, ki je s »cum lau-de« diplomirala lani, je namreč na magistrskem študiju v eni najuglednejših svetovnih univerz, ameriškem Harvvardu, čaka pa jo še praksa v eni svetovno znanih odvetniških družb. Janjo Rebič, ki je na FDV z desetico diplomirala lani z nalogo Primerjalna analiza organiziranosti protokolarnih služb naslednic bivše SFRJ, že čaka služba v slovenskem protokolu. A poprej mora odlična študenta in znana debaterka končati še študij diplomacije in vojnih študij na havajski univerzi. Celjsko fotografsko društvo je bronasti grb občine prejelo po 55 letih neprekinjenega delovanja, med katerim je postalo eno od vodilnih društev v Fotografski zvezi Slovenije. Predsednik društva Vinko Skale je leta 2001 kot edini Slovenec doslej pridobil naziv mednarodnega mojstra M FIAP, v društvu pa so še posebej ponosni na organizacijo Pelikanovih dni, ki so namenjeni izobraževanju. »To je primerno priznanje za ves trud, ki smo ga v vsa leta delovanja društva vlagali vsi člani, tudi tisti, ki jih danes ni več med nami. Priznanje največ šteje za tisto jedro društva, ki največ dela. Celjski grb je za društvo doslej najvišja nagrada, čeprav smo že pred 20 leti dobili Kidričevo nagrado.« Ena od treh dobitnic letošnjih kristalnih grbov je diplomantka Meta Ahtik, ki se lahko pohvali s povprečno študijsko oceno 9,56, tema njenega lanskega diplomskega dela pa je bila zamenjava tolarja z evrom. Za nalogo, ki so jo ocenili s »cum laude« je dobila tudi nagrado Banke Slovenija. Na podiplomskem študiju obiskuje program ekonomije. In kaj ji pomeni kristalni grb občine Celje? »Priznanje mi pomeni močno spodbudo za nadaljevanje študija in upam, da bo mestna občina še naprej spodbujala dobre študente. Ne izključujem možnosti, da bi v tem okolju kdaj našla tudi poklicne izzive za prihodnost. A najprej moram dokončati podiplomski študij in morda še kakšno izobraževanje v tujini. Sicer pa je kombinacija študija prava in ekonomije zelo posrečena. Stičnih točk je veliko v gospodarstvu, pa tudi drugod.« BRANKO STAMEJČIČ Za župana Mišja in Gobec Nadomestnih volitev za župana Občine Podčetrtek se je udeležilo 1.743 od 2.780 volivcev ali 63,46 odstotka, za izvolitev župana pa bo med Petrom Mišjo in Srečkom Gobcem potreben drugi volilni krog. Že od januarja je mesto župana prazno, saj je po desetletju oziroma dveh popolnih mandatih Marjan Drofenik odstopil, nadomešča pa ga podžupan Milan Feldin. Za novega župana je kandidiralo pet kandidatov, vendar v prvem krogu nihče ni dobil zadostnega števila glasov za zmago. Zato bo v nedeljo, 24. aprila, sledil drugi krog volitev. Pomerila se bosta Peter Mišja iz Imenega, kandidat SMS, ob podpori DeSUS in borčevske organizacije iz Podčetrtka, ki je dobil 709 glasov ali 40,28 odstotka, ter Srečko Gobec iz Pristave pri Mestinju, kandidat skupine volivcev, ki je dobil 368 glasov oziroma 20,91 odstotka. Izpadli so trije kandidati: Darko Pepevnik, kandidat skupine volivcev, ki je dobil 331 Peter Mišja glasov (18,91 odstotka), Slavko Drozg, SDS, 213 glasov (12,1 odstotka) in Slavko Alojz Toplišek, NSi, 139 glasov (7,90 odstotka). Peter Mišja, sicer predsednik KS Podčetrtek in predsednik PGD Imeno: »Z rezultatom sem zelo zadovoljen in je posledica mojega večletnega dela. V naslednjih štirinajstih dneh ne bom delal posebne reklame, povečano pomoč pa pričakujem od stranke mladih, katere kandidat sem ob Srečko Gobec podpori DeSUS-a in občinske borčevske organizacije. Če mi bodo volivci v drugem krogu zaupali mandat župana, bo moje osnovno vodilo dobro sodelovanje na relaciji župan-občinska uprava-občinski svet-društva-občani in finančna urejenost občine.« Srečko Gobec je podjetnik, aktiven v Pristavi pri Mestinju, bil je tudi član občinskega sveta, za župana pa kandidira ob podpori skupine volivcev: »Z rezultatom sem za- 18. redno sejo občinskega sveta Podčetrtek, na kateri bi svetniki v drugi obravnavi govorili tudi o letošnjem proračunu, je 5. aprila podžupan Milan Feldin, ki po januarskem odstopu Marjana Drofenika vodi občino, prestavil za nedoločen čas. Eden od vzrokov naj bi bile prav volitve novega župana, ki naj bi se po prevzemu odgovorne funkcije med drugim takoj srečal tudi s tako pomembnim dokumentom, kot je občinski proračun. dovoljen, saj je bolj uspeh mojega dela v domačem kraju kot predvolilnih aktivnosti. Vedno sem se zavzemal za enakomeren razvoj celotne občine. V naslednjih štirinajstih dneh bom poskušal prepričati tiste, ki so volili za druge kandidate, da sem jaz najbolj primeren za vodenje občine. Če bom uspel, bo lepo, sicer pa bom delal tudi v prihodnje tisto, kar delam.« TONE VRABL Mesto v senci gradu V Zgodovinskem arhivu Celje so ob celjskem občinskem prazniku odprli izredno zanimivo razstavo Mesto v senci gradu. Avtor mag. Aleksander Žižek je v tesnem sodelovanju z Rolando Fugger Germad-nik iz pokrajinskega muze- ja z razstavo prikazal razvoj mestne samouprave v njeni več kot 550-letni zgodovini, obiske pomembnih osebnosti - od papeža do cesarja Franca Jožefa - ter nacionalne boje, ki so mesto zaznamovali predvsem po 1. svetovni vojni. Dokumenti in predmeti, ki so na ogled, so izjemni in resnično pravi mejniki v razvoju mesta, od portreta prvega slovenskega župana dr. Jura Hrašovca do listin s celjskimi mestnimi pravicami, knjig častnih gostov in podobno. Časovni lok razstave sklepa 11. april 1941, ko j e v mesto vkorakala nemška okupacijska vojska. Sicer pa je bila priprava pregleda 550-letne zgodovine podobna kot če bi želel štiri slone strpati v fička, je dejal avtor Aleksander Žižek: »Celje ima dolgo zgodovino, čeprav je formalne mestne pravice dobilo relativno pozno. Težko se je bilo odločiti za mejnike, ki bi tudi laikom najbolje ilustrirali pomembne procese, po katerih sklepamo, kako so se stvari dejansko odvijale.« Posebna dragocenost razstave, ob kateri je izšel tudi faksimile mestnih pravic, ki jih je podelil cesar Karel VI., v naslednjih dneh pa bo izšel še katalog, je sodelovanje pokrajinskega in muzeja novejše zgodovine. Razstava v prostorih zgodovinskega arhiva bo odprta do jeseni. BRST Moker Poharc Jam d.d. Skoraj 700 skavtinj in skavtov s celotne Štajerske, Koroške in iz Prekmurja je soboto preživelo v Slovenskih Konjicah. Tradicionalno srečanje, na kakršnem se zberejo skavti mariborske škofije vsaki dve leti, so tokrat pod imenom Poharc Jam d.d. zgledno pripravili konjiški in zreški skavti. Zastavljenega programa ni pokvarilo niti celodnevno deževje. Skavti so se po predstavitvi stegov že dopoldne udeležili številnih delavnic, popoldne pa so se najmlajši, volčiči in volku-Ijice, odpravili reševat Marjetico, ki jo je ugrabil konjiški zmaj, malo starejši, izvidniki in vodnice, pa so se odpravili na orientacijski pohod z imenom Poharc gre peš. Na cilj so v določenem času prišle le štiri skupine, prva med njimi je bila skupina Celje 1 (druga Koroška 2, tretja Celje 2). V tem času so popotniki in popotnice opravili Poharske igre, pri katerih so se prav tako izkazali skavti iz Celja 1, ki so zmagali v mešani ekipi s skavti iz Rakove Steze. Najboljšim so čestitali na podelitvi priznanj pred začetkom maše, ki jo je v Športni dvorani Slovenske Konjice vadil pomožni škof Anton Stres. Po maši so se skavti spomnili pokojnega svetega očeta Janeza Pavla II., srečanje pa končali s skavtsko zabavo. MBP Srečanje zborov Na Dobrni bo v petek, 15. aprila, 5. srečanje odraslih pevskih zborov, kjer se bo predstavilo pet zborov iz občin Vojnik in Dobrna. Nastopili bodo moški zbori KUD Franceta Prešerna Vojnik, Prosvetnega društva Antona Bezenška Frankolovo, KUD Nova Cerkev in KUD Dobrna ter ženski pevski zbor KUD Dobrna. Prireditev, ki jo pripravlja KUD Dobrna, bo v Zdraviliškem domu ob 19. uri. BJ FARAONOVA1 ^ruletS# NOVI TEDNU ‘ 4 alluU to Radia cel) Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek 13.10 na Radiu Celje. Dnevi grmenja se pričenjajo! Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volksvvagen POLO in sanjski avto BMW Z4! V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad! ps I i I 5 Nagrajenca oddaje 30. 03. 2005: Jasmin Zorko, Planina 76, Planina, Nives Sešel, Trubarjeva 44, Celje Prejmeta srebrna prstana Adamas. Ime in priim Naslov: iisiiff" IZ NAŠIH KRAJEV 7 % _JSAJMOZNT-RC Boj s kilogrami se začenja Vsem, ki ste bili v akciji zdravega hujšanja izžreba-n'> še enkrat čestitamo in se Veselimo današnjega prvega ječanja z vami. V toplih ki so pred nami, nas leče ven in nemalokrat smo flabe volje, ko pregledujemo {j1 Pomerjamo letno gardero-Prav tako vsi poznamo fklepe, ki jih z lahkoto spregamo - »v ponedeljek zač-neni»« ali »naslednji mesec pr-^ega«. Ne, mi bomo pričeh ta-k°j> že danes! . Verjamemo, da je bolje po-kakšno čudežno tabletko, pik ni! Medtem ko se pripravil0 na začetek zdravega življa, »jamramo«, da se slabo Počutimo in se izgovarjamo na sP°mladansko utrujenost, ker ^amo energije. Ampak, ali tudi sami pripravljeni sto-v.. N za svoje zdravje in bolj-1 ■zgled? Nataša Šuster, inštruk-otica fitnesa v Top-Fitu, me-> da večina ni pripravljena ak-yno spremeniti svojega življe-)a- »Raje si bo v televizijski Prodaji naročila čudežne obli-ie’ježala pred malim ekranom čakala na učinek, medtem oria naPre) gledalakomercialno s dai°. da si bo prihodnji me-ec» še vedno kar s kavča, lah-° naročila kakšen nov čudež-d P^Ponaoček, ker prvi ne bo . , °Vak<< Ste se tudi vi našli v nespametnih odločitvah? »Recite: konec temu! V tem trenutku si začnem pisati dietni dnevnik, v omari bom poiskal trenirko in športne copate ter poiskal najprimernejši fitnes center, v katerem mi bodo svetovali in pomagali pri vadbi,« svetuje Šusterjeva. Zahtevajte inštruktorja in program vadbe, denar pa, ki bi ga porabili za kupovanje raznih pripomočkov, raje namenite za fitnes karto, kar se vam bo obrestovalo, saj ga boste vložili v svoje zdravje. V razvitem svetu ima skoraj polovica ljudi težave s prekomerno telesno težo in debelostjo. Debelost ni le lepotna napaka, ampak je pomemben dejavnik tveganja za nastanek številnih kroničnih bolezni. »Debeli ljudje imajo večkrat povišan krvni tlak in povišane maščobe v krvi,« pravi Jana Govc Eržen, dr. med. Ko razmišljate o hujšanju, razmišljajte predvsem o tem, da boste naredili nekaj za svoje zdravje. Lažje se boste gibali in bolje se boste počutili. Način življenja, ki ga živimo, nas kar sili v pridobivanje dodatnih kilogramov, vedno bolj postajamo sedeči prebivalci tega planeta in pozabljamo, kako pomembno za zdravje je gibanje. To in še marsikaj drugega vam bosta Jana Govc Eržen in Nataša Šuster skupaj s svojimi so- delavci skušali dokazati v letošnji akciji zdravega hujšanja. Prvič že danes na srečanju skupine za hujšanje v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. MATEJA JAZBEC 5 N DAN AEROBIKE Brezplačna vadba za člane in nečlane Top-Fita (velika dvorana Top-Fita, Ipavčeva 22, Celje). Nedelja, 17. april 2005 ob 17. uri 17.00 - 18.00 BODY ATTACK 18.00 - 18.30 PILATES 18.40 - 19.10 STEP 19.20 - 19.50 MTV dance 20.00 - 21.00 BODY PUMP Vadbo bodo vodili priznani slovenski vaditelji: Alenka Končan, Tina Rosina, Kaja Toplak, Saša Demšar, Sandra Durakovič, Sa-manta Žibert, Monika Travner, Luka Rojšek, Tomas Lo-vrenčak. CENTER CELJE pripravlja v času akcije po zdraviliških navodilih izbrane polnovredne menije in jedi z minimalno vsebnostjo maščob in sladkorja. Akcijska cena: $ 750 sit (brez solate) j oziroma J 850 Sit (s solato) | Od 8. do 14. aprila v Restavraciji Interspar nudijo: Riba (file) na žaru Blitva (popražena na olivnem olju in na česnu) Kuhan krompir Solata, sadje O Poškodbah in okvarah hrbtenice Približno sto slovenskih zdrav fiz °V riavmatologov, ortopedov steatrov’ nevrokirurgov in ane zh 2l1°^°80v se je konec tedna Hal - v Celiu- Gostiteljica bie Ca Celje. 'ateL SodeIovan)u uglednih prei ne j U1*evm omavnavajo aKtr VsehIne’ ^ 50 * v skupnem interi lastntreb str°k. Pri tem prenaš na .e Skušnje in sodobna sp kovn S svetovnega na domače sl li o ° [,°droc:ie. Tokrat so gov< niCeP°Š1KUM • R|Morje 'Japija omžale 6' Drava 23 23 22 22 23 23 14 12 10 10 9 9 39:20 48 36:19 40 28:20 35 28:26 35 34:30 33 27:27 33 20-letni Dejan Robnik, ki mu v Celju niso cvetele rožice, saj je bil težje poškodovan, je dejal: »Zmago smo nujno potrebovali, zato igra ni bila sproščena in ni bila lepa za oko. A tri točke imamo v žepu. Dejstvo je, da imamo ekipo z dobrimi posamezniki. Zdaj je to potrebno združiti v pravi kolektiv in odigrati po sposobnostih. Mislim, da ne bomo imeli več težav. Tudi prvo mesto ni neulovljivo!« DEAN ŠUSTER Mali nogomet, polfinale, prva tekma: Beton - Dobovec 11:5 (7:2); Kurnik (3), Novak (6, 30), Kurtič (8), Brkič (14, 16, 40), Pukšič (19, 20), Adrinek (38), Iliševič (39); Kosernik (7, 38), Iskrač (19), Bogatin (24), Hrovatič (25). 22. krog 2. SNL: Rudar - Šmartno 8:1 (4:1); Borštnar (13, 34), Ibrahimovič (14, 22 - 11 m, 70, 88), Sprečakovič (75), Kija-novič (90); Veler 20, Nafta - Dravinja 3:0 (2:0); Bukovec (9), Dominko (41 - 11 m, 55). Vrstni red: Nafta 48, Dravinja 44, Svoboda 43, Rudar 41, Dravograd, Triglav 35, Aluminij 31, Krško 24, Livar 26, Krško 24, Factor 23, Izola 17, Šmartno 4. 17. krog 3. SNL - vzhod: Kovinar Štore -Šoštanj 3:0, Šmarje pri Jelšah - Tišina 1:3. Vrstni red: Zavrč 40, Pohorje 35, Veržej, Paloma 31, Črenšovci 27, Stojnci, Ormož 25, Tišina, Križevci, Kovinar Štore 18, Šmarje pri Jelšah 17, Železničar 16, Šoštanj 10, Bistrica 9. 17. krog Štajerske lige: Središče ob Dravi - Zreče 2:1, Rogaška Crystal - Pesnica 1:0, Boč - Mons Claudius 2:2, Šentjur - Kungota 0:0. Vrstni red: Malečnik 40, Zreče 36, Oplotnica 34, Mons Claudius 28, Šentjur 27, Brunšvik 23, Kovinar 22, Gerečja vas, Šentilj 21, Pesnica 19, Kungota, Rogaška 17, Središče 16, Boč 7. 12. krog MČL Celje: Mali šampion - Ljubno 2:2, Kozje - Vojnik 1:1. Vrstni red: Mali šampion 24, Laško 23, Kozje 19, Ljubno 11, Vojnik 10, Vransko -L (JŽ) Zvezda osfeja črna - ——------------- miKroton izključen, je razia- Spanci so se pritoževali nad celjsko obrambo v Zlatorogu, v Blaugrani pa so gal, kako ga je ganil sprejem bili njihovi prijemi gladiatorski. Jeppesen je takole zaustavljal Rutenko_ v Celju, kako so ga negativno Povratna tekma polfinala lige prvakov Barcelona - Celje Pivovarna Laško 31:26 (16:16) BARCELONA - Dvorana Blaugrana, gledalcev 8.000, sodnika: Peter Hansson in Peter Olsson (Švedska), delegat Aleksander Kožukov (Rusija). BARCELONA: Perič 8 (1) obramb, Barrufet 6 (2); Šepkin, 0’Callaghan, Tomas 2, Puig, Hernandez 4, Fernandez 8 (2), Romero 7 (3), Nagy 3, Jeppesen 1, Škrbič 3, Žvižej 3 (1), Dominikovič. Trener: Xesco Espar Moya. CPL: Škof 12 (3) obramb, Lorger 4 (2); Rutenka 6 (2), Gajič, Kozomara, Brumen 1, Mlakar 2, Lollo, Kozlina 1, Gorenšek, Natek 6, Kokšarov 8 (4), Zorman 2. Trener: Miro Požun. Sedemmetrovke: Barcelona 11-6, CPL 10-6. Izključitve: Barcelona 16 minut, CPL 20. Bistveni potek rezultata: 1:0, 1:2, 3:3, 3:5, 4:6, 6:6, 8:8, 8:11, 10:12, 12:12, 12:14, 14:15, 16:16; 18:16, 21:17, 22:18, 22:20, 24:23, 28:23, 30:24, 30:26, 31:26. Za nami je zanimiv košarkarski konec tedna, v katerem se je končala Jadranska liga. Proti koncu gre tudi liga za obstanek v 1. A SKL. Ponovno slab finiš Laščani so za zaključek sezone v Jadranski ligi v Treh lilijah gostili ekipo Crvene zvezde, ki je kot edine v tej ligi še niso premagali. Tudi po sobotnem srečanju je ostalo tako. Laščani so sicer odlično začeli tekmo, s serijo trojk prišli do prednosti 9 točk, nato pa obstali. Vzrok so predstavljale tudi nekatere čudne odločitve sodnikov in boljša igra Beograjčanov. Ti so na praznih tribunah (istočasno so rokometaši igrali v Barceloni) imeli podporo navijačev, ki so se med sabo tudi stepli. V izenačenem srečanju je Laš- ko dve minuti pred koncem še vodilo s 60:56, a na koncu ponovno slabo odigralo. Rdeče-beli so namreč dosegli zadnjih 6 točk in slavili z 62:60, tudi po zaslugi povsem neizdelanega zadnjega napada pivovarjev. Ti so imeli za zadnji napad 13 sekund, a je Robert Troha že po nekaj sekundah nenadzorovano vrgel trojko in zmaga je odšla v Beograd. Pri Laščanih je bil najboljši strelec Nebojša Joksimovič (19, le 36-odstotni met), srečanje pa so praktično pivovarji izgubili v skoku (29:14 za zvezdo). Tako je ekipa Aleša Pipana sezono končala na devetem mestu, zdaj pa jo čaka tretji, odločilni del državnega prvenstva. V njem se šest ekip bori za naslov prvaka in seveda za štiri mesta (če ne bo spet kakšnih sprememb) v Jadranski ligi. Že v 1. krogu lige šesterice ča- ugi naš predsta« ^ ^ n Robe] ----predstavnica^ v ^PNsou, So bili s soigralci Ijena Elektra - gof°. je a °vira za Roglo, pri vem mestu pri krk ' ,Q J> Sivkfst°Pal edino Bošt- AtraktivU0 » s t0 7 31, 65%’ 5 sk°- visoke V ligi za obstanek^ j^estu v tej ligi ozi- je bil Slovo Novakoviča Ko je v 39. minuti odšel na klop najboljši igralec lokalnega derbija Damjan Novakovič, je to pomenilo tudi_njegovo slovo od šentjurske publike, saj se je kapetan Šent-jurčanov odločil, da bo po tej sezoni prenehal z aktivnim igranjem košarke. 39-letni igralec je po desetih letih igranja v prvi ligi BiH v Slovenijo prišel leta 1992. V Sloveniji je igral za Rogaško, Postojno, Kemoplast in Zagorje, skupno pa je v prvih ligah dveh držav igral kar 22 let. Čeprav po znanju še vedno prekaša bistveno mlajše igralce od sebe, se je zaradi psihične in fizične utrujenosti odločil, da bo športne copate postavil v kot in se posvetil trenerskemu delu. Že zdaj dela s kadeti Kemoplasta in pionirji Šmarja, s katerimi je tudi postal prvak pionirskega festivala pred tednom dni, kaj kmalu pa ga lahko pričakujemo tudi na klopi katere od slovenskih prvoligaških ekip (morda tudi Šentjurčanov?). (JT) nato pa je na *_ . a. -darila domača gtevl. , lično obrambo 1 zapn mi atraktivnimi P z3d° Sentjurčani Pegica < ljili gledalce, je bil tudi buren aPšeVec Hvorane pgifll vesu od dvoran^, to sezono. uu bn ’ ^‘bežl^v 8a: Novako" ^C’,MaČek (vsi AI- J'1)'Jnksi1ft)’Sivka(R^ndersen ni bil le odlije*1 Pravl)ičar, ampak tudi njsten slikar. Osupljivo Va ar)en je bil za izdelo-kj -!a Papirnatih zgibank, vaj je običajno izrezo-pr ^ed pripovedovanjem lite ic:Izražal se je v vseh žanrih, od epike stal 6 d° dramatike in po-eden najplodnejših pis- cev. Toda nesmrtnost so mu prinesle samo njegove pravljice, čeprav tega niti on niti kdo drug ni pričakoval. Andersenova dela so danes prevedena v okoli 160 jezikov in le Sveto pismo je bilo prevedeno večkrat,« je o Andersenu med drugim zapisal vnet zbiratelj njegovih pravljic Marjan Marinšek, ki je tudi avtor razstave, ki jo bodo odprli danes ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje. Na poti z Dunaja v Trst se je Andersen leta 1846 ustavil na Slovenskem prvič prav v Celju. Ena najbolj priljubljenih mladinskih pisateljic pa je zagotovo tudi Astrid Lind- gren, ki je zaslovela že s svojim prvim literarnim besedilom, to je Piko Nogavičko. Čeprav je bila Pika zaradi svoje nekonvencionalnosti ob izidu deležna ostrih kritik, je postala čez noč uspešnica. Slovenski bralci so jo spoznali leta 1955, še bolj pa jim jo je približal Marjan Marinšek iz Velenja, ki je veliki zbiratelj knjig o Piki Nogavički s celega sveta. Odprtja razstave, ki bo na ogled do 2. maja, se bosta udeležila tudi švedski in danski veleposlanik v Sloveniji, John Hagard in Lars Miiller. V kulturnem programu bosta nastopili Katja in Tina Anderlič. BOJANA AVGUŠTINČIČ Celje vedno bolj tudi mesto kulture V galeriji Mozaik so včeraj odprli novo likovno razstavo s stvaritvami kar enajstih umetnikov. Lani jim je Mestna občina Celje omogočila delo v ateljejih v Friderikovem atriju, ki se je po besedah umetniške kritičarke Marlen Premšak spremenil v pravo umetniško četrt. »Mesto Celje niso le kulise, industrija, podjetja in šport, dušo mu dajeta ravno umetnost in kultura,« je povedal celjski župan Bojan Šrot, ki je slovesno otvoril razstavo in povedal, da želi občina v bližnji prihodnosti omogočiti še sedem ali osem novih ateljejev. Umetniki se na razstavi predstavljajo z enim ali dvema stvaritvama, dela Barbare Zupanc, Marka Požleba, Jureta Cvitana, Narcisa Kantardžiča, Milana Todiča, Tomaža Milača, Ivane Andrič Todič, Željka Opačka, Andreje Džakušič, Mihaele Jezernih in Benjamina Koržeta si imate v galeriji Mozaik čas ogledati še štirinajst dni, medtem ko so vam v okviru občinskega praznika odprta tudi vrata ateljejev umetnikov, ki so Celje izbrali za svoj ustvarjalni pristan. V njihovem imenu se je občini, ki je omogočila kakovostne pogoje za delo, zahvalil Tomaž Milač. PM, foto: GK Jubilej počastili s koncertom ra k n!ori' komornega moškega zbo-° V četrtek ob 19.30 s slavnost-častj i Pncertom v Narodnem domu po-prQl 'sedemdesetletnico dirigenta Vaiijj 'rda Vertačnika in se mu zah-Vanje?a ^°*8°^etno uspešno sodelo- c° ^ Vertačnik je z dirigentsko pali-tpošJ^rei usmerjal pevce Komornega sg je 8a zbora Celje, po upokojitvi pa taktjrkn sli^Mestne občine Cenovni kniPa 80 nastale na li-StarisoHTli-Natokratniraz- S° Ustvanhre 22 slikar)ev. ki v Celju ? na temo Pomlad 'z sredni0 .\tul3dih avtorjev *n turizem Sv-e.za §ostinstvo ° vključui’Pkl ,ih že dru8°le" Ouijo. v slikarsko ko- k°nca meSeaJa do odprta do _______ BS odlično« in da so tudi program za četrtkov koncert pripravili po slavljenčevem okusu. »Začeli bomo s klasiko, ki je profesorju Vertačniku še posebej pri srcu, in nadaljevali z nekoliko manj zahtevnimi skladbami, to je slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi,« četrtkov koncertni program na kratko predstavi Selič, pri čemer bo prvi del namenjen predvsem »glasbenim sladokuscem«, drugi del pa tudi »širši javnosti«. V prvem delu koncerta je zagotovo omembe vredna skladba Ambroža Čopija Totus Tuum sum (Ves tvoj), ki je bila na prošnjo Cirila Vertačnika narejena posebej za seniorje. Z njo so nastopili na tekmovanju v Mariboru ter na obisku Janeza Pavla II. v mariborski stolnici leta 1996. Medse so seniorji tokrat povabili tudi dijake Glasbene šole Celje, ki bodo zapeli med odmorom, kot solisti pa bodo nastopili tenorista Ivan Grobler in Jože Dimeč ter sopranistka in dirigentka komornega moškega zbora Mihaela Pihler. BOJANA AVGUŠTINČIČ Na razstavi se s svojimi stvaritvami predstavlja tudi mlada umetnica Barbara Zupanc. VODNIK TOREK. 12.4. 19.00 Muzej Velenje 9.00 Dvorana Union Celje____ Oder mladih -1. del medobmočno srečanje otroških gledališč in gledaliških skupin celjske regije V predalu in prostoru otvoritev razstave 19.00 Dom sv. Jožef 17,00 SLG Celje M. Zupančič: Igra s pari Oderpododrom, abonmapo posebnem razporedu in iz- 17.00 Knjižnica Velenje - _____oddelek za otroke_______ Ku, ku, pomlad je že tu? pomladna ustvarjalna delavnica 19.00 Dom II. slovenskega _____tabora Žalec____________ Ljubezensko življenje dreves odprtje fotografske razstave Matjaža Lesjaka 19.00 Levstikova soba Osrednje knjižnjice Celje_____________ Besednica s pesnikom Jako Koširjem 19.00 Knjižnica Laško_______ dr. Jože Maček: Na pol Laščan domoznansko predavanje SREDA, 13.4. 9.00 Dvorana Union Celje_____ Oder mladih - II. del medobmočno srečanje otroških gledališč in gledaliških skupin celjske regije 16.30_Knjižnica Slovenske Konjice Špecka um pravljic 17.00_Knjižnica pri Mišku Knjižku Vilinkine mavrične cvetlice lutkovna predstava Mavričnega gledališča 17.00 SLG Celje______________ M. Zupančič: Igra s pari Oderpododrom, abomnapo posebnem razporedu in izven 17.30 Šolski center Velenje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline predstavitev osnovnošolskih nalog mladih raziskovalcev Zdravilna zelišča in prebavila predavanje Borisa Jagodiča 19.00 Knjižnica Rogatec_____ Ljudje in tradicija Indije potopisno predavanje Ksenije Čermelj 19.30 Glasbena šola Velenje Simfonični orkester Glasbene šole Velenje in Mlajši godalni orkester koncert ČETRTEK. 14.4. 16.00 Knjižnica Rogaška Slatina Bistri kotiček ustvarjalna delavnica 17.00_Muzej novejše zgodovine Celje - Hermanov brlog Muzejsko družinsko popoldne 19.00 Mladinska knjiga Celje Geina potopisna predavanja: Peru in Bolivija predava Franci Horvat 19.00_Kulturni dom Slovenske Konjice______________ V. Moderndorfer: Na kmetih SLG Celje, za abonma in izven 19.00 Mladinski center Velenje Najboljši sem jaz gledališka predstava 19.30 Kulturni center Laško_ Območno srečanje odraslih pevskih zborov 20.00 Plesni forum Celje____ De 1’amour glasbeno-plesni večer s I. Gimnazijo Celje 20.00_Dom II. slovenskega tabora Žalec__________ Alfi Nipič in njegovi muzikanti abonma narodnozabavne glasbe in izven 20.30 Zdravilišče Laško - ______Restavracija Vrelec____ Folklorna skupina Svoboda center iz Trbovelj m ion tednik 12 KRONIKA Skoraj deset let za poskus umora Ivana Verhovnika so minuli petek na Okrožnem sodišču v Celju spoznali za krivega poskusa umora svoje zunajzakonske partnerke Jožice Guzej, ogrožanja varnosti Jožice Guzej in sina Aleša Verhovnika, grdega ravnanja z Jožico in lažje telesne poškodbe sina Aleša. Verhovnika je senat, ki mu je predsedoval sodnik Miran Jazbinšek, obsodil na devet let in devet mesecev zapora. Do začetka pravnomočnosti sodbe pa bo ostal v priporu, kjer je že eno leto. 59-letni Ivan Verhovnik s Strmce pri Laškem je na lanski velikonočni ponedeljek z železno cevjo skušal umoriti Jožico Guzej, s katero sta skupaj živela več kot 20 let. Verhovnik je Guzej evo od zadaj z železno cevjo, dolgo 70 centimetrov, močno udaril v glavo, da je padla po tleh. Nato jo je zvlekel v garažo, kjer jo je s cevjo po glavi udaril še najmanj štirikrat. Verhovnik j e sicer pričal, da je Guzej evo udaril »le« trikrat, vendar je izvedenec sodnomedicinske stro- ke dr. Tomaž Jožef Jančigaj ugotovil, daje bilo udarcev najmanj pet. Hudo ranjeno Jožico je našel sin Aleš. Prav nanj pa je Verhovnik skušal zvaliti krivdo glede udarcev. Dejal je namreč: »Prisežem pri bogu in Mariji, da sem jo trikrat udaril. Sumim pa sina.« Hudo osebnostno moten Na petkovi obravnavi je pričala tudi izvedenka psihiatrične stroke dr. Maja Rus Makovec, ki je dejala, da ima Verhovnik sicer zelo resne osebnostne motnje, vendar pa je bil v primeru poskusa umora priseben. Na to kaže dejstvo, da seje na dogodek pripravil in da je o tem razmišljal dlje časa. Kot je pričal sin Aleš, naj bi Verhovnik Jožici zameril predvsem to, da ni hotela spati z njim. Aleš in mati Jožica sta si s socialno pomočjo že iskala svoje stanovanje, zadnjih 14 dni pa nista več spala v hiši, ampak v hlevu. Jožica naj bi Verhovniku nekajkrat dejala, da ga bo zapusti- Ko je Jožica zaklepala garažo, ji je Verhovnik rekel: »Konec je. Ti greš v bolnico, jaz pa v zapor.« la, in to naj bi bil povod, da jo je napadel. Da je napad načrtoval, kaže predvsem to, daje sina Aleša poslal po cigarete, tako da ga ni bilo doma. Potem je Jožici naročil, naj zaklene garažo in ko se je odpravljala proti garaži, jo je prvič udaril. Od zadaj, zahrbtno. Že prvi udarec je bil tako močan, da je Jožica padla po tleh in ni mogla več sama vstati. Na vprašanje sodnika Jazbinška, zakaj je potemtakem Jožico še nekajkrat udaril, je Verhovnik odgovoril: »Da bi jih pošteno dobila.« Verhovnik sicer priznava, da je Jožico udaril, zakaj jo je udaril, pa ima povsem svojo zgodbo. Dejal je, da so dva dni pred poskusom umora prišli trije moški, ki jih je Jožica vpričo njega oralno zadovoljevala. Ti trije moški naj bi tudi prinesli železno cev. Na dan poskusa umora pa naj bi Jožica Verhovniku, tako pravi on, dejala, da bo na ta dan umrl, češ naj bi ga tisti trije moški skušali ubiti. »Želel sem jo poškodovati, da ne bi oni mene,« je še dodal Verhovnik. Da je vse skupaj laž, je dejal sin Aleš, kijev dokaz navedel, da je bila Jožica Verhovniku zvesta vsa leta, kar sta živela skupaj, celo v času, ko je bil v zaporu. Verhovnik je bil namreč že obsojen na pet let zapora zaradi spolnega napada na otroka in kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Sojenje Verhovniku bi se moralo nadaljevati že v začetku januarja, vendar se je prav takrat po devetih mesecih Gu-zejeva zbudila iz kome. Sodnik Miran Jazbinšek je nato sojenje preložil za nedoločen čas, ko bi lahko Guzejeva pričala sama. Tega pa tudi danes ni zmožna in živi v domu za ostarele. ŠPELA OSET Foto: SHERPA Prijeli roparja pošte v Kozjem V prvih treh mesecih letos je bilo na Celjskem, v primerjavi z enakim obdobjem lani, za pet odstotkov več kaznivih dejanj, njihova preiskanost pa je 38,5-od-stotna. Skoraj 80 odstotkov vseh kaznivih dejanj pa se zgodi na ožjem območju Celja. Eden od korakov, ki ga omenja direktor celjske policijske uprave Stanislav Veniger, da bi se to število zmanjšalo, je še večja navzočnost policistov na terenu. V zadnjih mesecih se namreč zvišuje število velikih tatvin, predvsem vlomov v objekte in vozila. Najbolj zanimive tarče so za storilce v Celju in Velenju. Veniger je policistom že dal navodila pri tovrstnih preiskavah, da bi bili bolj učinkoviti, čeprav je takšne vlome izjemno težko preprečiti oziroma se jim izogniti, saj so storilci večinoma odvisniki, ki ukradene stvari prodajo, denar pa porabijo za nakup mamil. Letošnja statistika kaže, da je več tudi kaznivih dejanj, ki so povezana s proizvodnjo in preprodajo prepovedanih drog. Lani jih je, denimo, v prvih treh mesecih bilo 16, letos kar 53. Zaskrbljujoč pa je predvsem podatek o številu kaznivih dejanj na področju spolne nedotakljivosti. V januarju, februarju in marcu lani jih je Več policistov na ceste? - Manj nesreč, a več vlomov Direktor PU Celje Stanislav Veniger skupaj bilo 15, letos kar enkrat več! Več pa imajo letos dela tudi preiskovalci gospodarskega kriminala, predvsem poslovnih goljufij. Prijeli roparja Veniger ne navaja nič novega v primerih ropa banke v Šmartnem, kjer imajo še vedno premalo sledi za storilcem, čeprav so opravili že več kot 600 pogovorov z različnimi osebami. Na begu pa sta še vedno neznanca, ki sta v Tepanju pri bencinski črpalki brutalno napadla varnostnika Prosignala in odnesla denar. Za zapahi pa se je znašel ropar, ki je konec marca oropal pošto v Kozjem. Prijeli pa so ga policisti iz Novega mesta, vendar zaradi ropa novomeške pošte, kasneje pa so, tudi zaradi enakega načina ropa in z izmenjavo podatkov, ugotovili, da gre za istega storilca kot v Kozjem. Celjski policisti so namreč že nekaj dni po ropu v Kozjem sicer vedeli, za koga gre, a je bila akcija iskanja moškega neuspešna, saj se je policistom nekaj časa spretno izogibal. Po končanem zbiranju informacij ga bodo ovadili, gre pa za 31-letnika z območja Krškega. Letošnji prvi trije meseci so očitno prinesli tudi mirno obdobje na področju mejnih dogodkov, saj je na primer marec minil brez posredovanj zaradi ilegalnih prehodov meje na območju celjske policijske uprave. Kot smo že pisali, je uporaba novega zakona o varnosti v cestnem prometu že po dveh mesecih pokazala pozitivne učinke. »Upam, da bo tako tudi naprej, saj je bilo v prvem trimesečju letos skoraj za polovico manj prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani. Takrat je umrlo sedem ljudi, letos štirje,« navaja Veniger. Manj je tudi nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, kar za 40 odstotkov je manj tudi nesreč, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti. Nasprotno pa raste povprečna stopnja alkoholiziranosti pri kršiteljih cestno-prometnih predpisov. »Manj je sicer vinjenih voznikov in vinjenih povzročiteljev nesreč, toda pri tistih, ki sedejo vinjeni za volan, raste stopnja alkohola v krvi,« razlaga Veniger. Tudi pri kršitvah javnega reda in miru večjih pretresov ni, razen izgreda nemških navijačev pri nas pred nogometno tekmo med reprezentancama Nemčije in Slovenije. Celjski policisti so analizo svo- jega dela takrat že poslali na generalno policijsko upravo v Ljubljano, poročilo o dogodku pa je zatem zahteval tudi notranji minister. Povratnih informacij še ni, prav tako ni niti posebnega nadzora nad delom celjske policije v zvezi s tem, dodaja Veniger, ki pa je še enkrat nakazal, da so njegovi policisti posredovali in delovali učinkovito in korektno. SIMONA ŠOLINIČ Dodatek V petkovi številki Novega tednika smo poročali o iskanju pogrešanega moškega v Braslovškem jezeru, ob čemer se nam je izmuznilo dejstvo, da so za potapljači iz specialne enote generalne policijske uprave iskanje pogrešanega nadaljevali člani Podvodne reševalne službe Slovenije, in sicer prostovoljci iz reševalnih postaj Celje in Velenje. Ti so se v jezero spustili ob 16.20 in pogrešanega moškega našli dobre pol ure kasneje. Podjetje NT&RCd.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032," Novi tednik izhaja vsak torek i® petek, cena torkovega izvoda je 130, petkovega pa 300 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 13.018 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjev. Številka transakcijskega računa1 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode; za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. ■ iTOUHihlll Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-ga uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si. Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelie.com ^ UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jerank°> Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, _ Simona Šolinič, Dean Šuštel’ Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku > Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in_vodJ Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Graba!-’ Zlatko Bobinac, Petra Vov ’ Viktor Klenovšek, Alenk Zapušek Telefon: (03) 42 25 190 £uc (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 ski Sprejem oglasov po elektrod pošti: agencija@nt-rc.si l3-U3--'v gionalnA HIŠA n 57 50. m ženje ut Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč j e... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete in sestre JOŽEFE RAMŠAK iz Loč pri Šmartnem v Rožni dolini se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni. 1969 Prijateljstvo, vera, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Odšel si v kraj, kjer ni bolečin in ni trpljenja, kjer hudo vse pojenja in se sveti raj pričenja. V SPOMIN 10. aprila je minilo leto dni, kar nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil FRANCI RAČNIK iz Topovelj 25 pri Braslovčah Iskrena hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate . in mu prižigate sveče. Vsi njegovi. 1972 Ne mine dan, da po licih ne spolzijo solze - solze bolečine, ker te ni več med nami. V SPOMIN Marjanu Miklavcu Nineva leto dni, kar si nasmejan in dobre volje odšel na delo. ^ vrnil se nisi več. Nenadoma je obstalo tvoje plemenito srce, utihnil je tvoj glas in zamrl tvoj preše-ren nasmeh. Sprašujemo se, zakaj. A odgovora ne bomo nikoli dobili. Dragi Marjan, zelo te pogrešamo. Vsi tvoji. 1984 te^ale °glase lahko odda-0Hri °Sebno na oglasnem PrJku NT & RC d. o. o., iavamrr!0Va 19' Celje- 0b" nem alega oglasa na splet-zan mestu izberi.si je veno ,na Predhodno plača-Mov ’av° malega oglasa v Se l. žedniku. Male ogla-netu Jlkl Pošiljate po inter-obia.’,16 tal<0 potrebno pred lav° Plačati. Motorna Vozila w M,oei* lei"iS!,3,lei!’ik,996inR5fein-4' 16/ nii ,Lprodam Telefon041 772-F0RDfiK, , 5"502' 1959 Ženih 7&\le,nik ]9%'prevo' dam rpn kn)' dobro ohranjeno, pro-346.9A3 aP° do9°voru- Telefon 051 1976 GOLF, letnik 1987, ugodno prodam. Telefon 031 760-353. 1957 POLO 1,0, letnik 2000,83.000 km, svetlo rdeče barve, 2*airbag, nastavljiv volan, 3 vrata, 2. lastnik, servisna knjiga, prodam za 1.050.000 SIT. Telefon 031 509-687. 1963 GOLF II diesel, široki odbijači, generalno obnovljen, dvojna maska, prodam za 250.000 SIT. Telefon 041828404.1961 R tlio dyn 1,416 v, letnik 2001,34.000 km, rdeče barve, servisna knjiga, prvi lastnik, 4xairbag, alu platišča, klima, vlečna kljuka, vsa oprema, cena 1.600.000 SIT. Telefon 041 582-566. L 328 RENAULT 5, letnik 1995, prevoženih 139.500 km, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 374-853. 1992 TAM 190,1.1985 Miller, kiper 4,5 m, nosilnost 8,81, prodam. Telefon 041 687-013. Š297 FIAT uno, 1.96, karamboliran, v nevoznem stanju, prodam za dele, po simbolični ceni. Telefon 041 506-844,4926-116. 20092011 Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal. Sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Za tabo ostala je praznina, ki zelo, zelo boli. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, stari oče in tast ALOJZ SORI iz Tratne pri Grobelnem 23 (22. L 1934 -5.4.2005) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sorodnikom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter ustna in pisna sožalja. Hvala travmatološkemu oddelku bolnišnice Celje za lajšanje bolečin ob njegovi bolezni. Posebna zahvala velja mag. dr. Jeremiču ter Zdravstvenemu domu Šentjur. Hvala gospodu župniku Janezu Neradu za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Gekott, za opravljene pogrebne storitve, pevcem Idila za odpete ža-lostinke, trobentaču za odigrano Tišino in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala gospodu Zvonetu Štormanu ter sodelavcem gostišča Štorman iz Šmarja pri Jelšah za vso pomoč. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Angela, hčerka Angelca, vnuk Dejan ter zet Mirko. 2008 Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep pomladni dan, nihče še takrat slutil ni, da bil je to tvoj zadnji dan. Ko zadnjič si nam stisnil roko, slutili nismo, daje to slovo. Ti moral si umreti, da zaradi bolezni nehal si trpeti. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 80. letu za vedno zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek JOŽEF MAČEK iz Olešč nad Laškim (27.11.1925 -1.4. 2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala dmžinam Razboršek, Albreht in Belej za nesebično pomoč. Iskrena hvala duhovniku g. Ivanu Platovnjaku in g. Jožetu Horvatu za opravljen mašni in pogrebni obred, govorniku g. Petru Ojsteršku za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Komunale Laško, godbi na pihala Laško in kolektivu Pivovarne Laško. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala Žalujoči: sin Jože z družino, sin Brane z družino in hčerka Marjana z družino. L 327 GOZD, mešani, 55 a, v Primožu, Šentjur, prodam. Telefon 041 703-367. 1962 NOVA Cerkev, prodamo parcelo 7493 m2, od tega stavbna cca 1400 m2. Cena 15.000. 000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23/a, Celje. n LJUBEČNA, prodamo stanovanjsko hišo, prenovljeno 1998, parcelo 695 m2, cena 19.000. 000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23/a, Celje. n CEUE - Dobrova, prodamo stanovanjsko hišo, 1.1970, K+P110 m2, parcela 430 m2, nadstrešek za tri avtomobile, opremljena, cena 24.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23/a, Celje. n VOJNIK, prodamo stavbno parcelo, komunalno opremljeno, 587 m2 z gradbenim dovoljenjem, gradnja v začetni fazi, cena 11.800.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kendo s.p., Dobrova 23/a, Celje. n DRAMLJE, prodamo bivalni vikend, obnovljen 1980, K+P+M bivalne površine 150 m2, parcela 3083 m2, poleg nova zidana garaža, sončna lega, cena 13.000. 000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kendo s.p., Dobrova 23/a, Celje. n KUPIM ZAZIDLJIVO parcelo v okolici Štor in Šentjurja, kupim. Telefon 041 236425. š 298 ODDAM V Celju oddamo ugodno v najem pisarniške prostore. Informacije po telefonu 5481 -328,041 521-847. 1842 LOKAL v Celeaparku, v pritličju, oddamo. Vse informacije po telefonu 041 678- KUPIM STROJI PRODAM SAMO NAKLADALKO Sip, tračni obračalnik POSEST PRODAM SUHE smrekove deske, debelina 5 in 8 cm, zelo kakovostna, prodam. Telefon (03) 5738-086. SAMONAKLADALKO, traktorsko škropilnico, 220 I, ličkalnik koruze, silokombajn, tračni obračalnik in rotacijsko kosilnico, prodam. Telefon po 20. uri, 5414-185, 031 892496,031 838499. 19551956 REDUKTOR, težak 150 kg, primeren za vinogradništvo, prodam za 55.000 SIT. Telefon 041 826404. 1961 SAM0NAK1ADALN0 prikolico, 19 m3, alu stranice, prodam ali menjam za cisterno za gnojevko.Telefon 041 920-7H. Š295 popoldan. 562. 1888 STANOVANJE PRODAM NOVO dvosobno stanovanje na Glaziji, 83,81 m2, z balkonom in teraso, prodorno. Telefon 041 624-060. Viba d. o. o., Novo Celje 9, Petrovče. n IRi ! i DV08RAZDNI plug Slavonac, 12 col, prodam za 35.000 SIT. Telefon (03) 5738-086. CUO I, poškodovanega ali v okvari, za ^331 dele, kupim. Telefon 041 569-919. ™T0R imt 533, ferguson, letnik 1968, š 296 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 569-610 ali 7000-026. Ž159 MATERIAL PRODAM L331 ŽIVALI PRODAM BURSKEGA kozla, starega 4 leta in kozo, staro 2 leti, ugodno prodam. Telefon (03)5743-517,031 800-255. Š269 PIŠČANCE, bele, za nadaljnjo rejo, prodajamo vsak dan razen nedelje. Žilnik, Tabor 45, telefon 041 619-372. Ž144 PURANE in purice, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, bomo začeli prodajati U. aprila 2005. Možna brezplačna dostava. Naročila sprejemamo po telefonu (02) 6881-381 ali 040 531-246, Rešek, Starše 23,2250 Starše. p NAJNOVEJŠE hibridne jarkice pred nesnost-jo: rjave, črne, sive, grahaste, bele susex, jerebičaste Italijanke in bele težke piščance za dopitanje prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Večje količine dostavimo. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 700-1446. 1951 BURSKEGA kozliča, starega eno leto, pro-dam. Telefon (03) 5730-385,040 283-575, po 17. uri. L 330 PSE rohveilerje, mladiče in par pavov, stari so dve leti, prodam. Telefon 041 610- in krožne brane prodam. Telefon 051 SREDNJE velik, takoj vseljiv vikend, na Fran-263-857. 1885 kolovem, prodam. Telefon 5715-232, Ž158 409. 1978 KMETIJSKI NOVA vas. Prodamo trisobno stanovanje, 77 m2, z dvema balkonoma, 4. nadstropje, prenovljeno 1999. Telefon 041 350-080. 1967 CELJE - center, enosobno stanovanje, 48 m2, prodam. Telefon 031 600-625. p m.umm PRODAM PRALNI stroj Gorenje, hladilnik Gorenje in kuhinjo v celoti ali po delih, prodam. Možna dostava na dom. Telefon 041 945-589. 2003 KOSTANJEVE kole za vinograd prodam. Telefon (03) 5716-512,031 738-531. Ž155 PRODAM HLEVSKI gnoj in semenski krompir dezire, lanski uvoz, prodam. Telefon 5461-025, Govedič. 1979 SEMENSKI krompir dezire, po 75 SIT/kg, prodam. Telefon 041 271-340. 1986 KROMPIR, bel, semenski, prva množitev in jedilni, prodam. Telefon 031 768-334. 1994 SLADKO seno prodam. Telefon 5792-021. 1993 V OKOLICI Podčetrtka prodam seno v kockah. Telefon 041 522-463. 1987 4 NAKLADALKE krme prodamo. Cena 1 nakladalke je 20.000 SIT. Telefon 5823436 ali 041 738-117. 1999 SADIKE pušpana prodamo po ugodni ceni. Telefon 051 422-120. 2010 SEMENSKI stročji fižol (strok dolg l m, kuhan v 20 minutah, zelo dober) ter seme holandskih buč (teža ene 100 kg in več, zelo dobre za zavitke, kompote in za prašiče), prodam. Telefon 031 305074. 2012 ŠTIRIOGLATE slamnate bale, večjo količino, prodam. Telefon (03) 472-155, 041 763-285. si OSTALO PRODAM ČEBELJE družine na AŽ 7 in 10 satih in satnike AŽ, iz smrekovega lesa, prodam. Telefon (03) 5727-343 ali 031 766-533. Ž152 OBLEKO za birmo, dolgo, marelične barve, ugodno prodam. Telefon 0318H-316, od 20. naprej. 1958 RAČUNALNIK 1600 Mhz, 80 Gb, 256, ram, dvd, cdr, monitor 17«, prodam za 60.000 SIT. Telefon 041 825404. 1961 OTROŠKI voziček za dvojčke, z vso opremo in dva nahrbtnika za nošenje otrok, prodam. Telefon 031 829426. 1973 STRUŽNICO za les, dvobrazdni plug, brejo telico in teličko prodam. Telefon 041 587-985,(03)5796-023. 1966 PRODAM biljard na gobico, električno pica peč, električni žar za pečenje krač, piščancev, žar na drva za pečenje odojkov, prenosljiv, lita platišča z gumami ali brez 195/60/14 fiat. Telefon 041 650- 737. 2014 FANTOVSKO obleko za obhajilo, številka 146 in stroj za čiščenje piščancev prodam. Telefon 031 295-260. 1971 OTROŠKE rolerje Roces, rdeče, od številke 25 do 28 in otroški ležalnik-stolček za hranjenje, prodam. Telefon 031 884-509, Damjana. žrse KUPIM GRADBENO barako, lahko je kovinska ali lesena, kupim. Telefon 040 754-016. 1978 ZAPOSLITEV F bar 2000 Štore redno ali honorarno zaposli dekle za strežbo. Informacije in prijave po telefonu 041 203-914. Franc Žurej s. p., Javorje 32, Gorica pri Slivnici. n Iščemo VEČ KOM1SIONARJEV za delo v Celju. Prijave pošljite: Manpovver d.o.o., Gregorčičeva 27, 2000 Maribor Informacije: 02 234 82 90 RAZNAŠALCA hrane za restavracijo in picerijo, zaposlimo. Telefon 041 322-889, AGM Nemec Primož s.p., Sedraž 3,3270 Laško. 1998 IŠČEMO računovodkinjo z lastnim s.p.-jem, iz Celja. Lindigo d.o.o., Kidričeva 13, Celje, telefon (03) 4282-072. 2001 NATAKARJA za restavracijo in picerijo, zaposlimo. Telefon 041 322-889, AGM Nemec Primož s.p., Sedraž 3,3270 Laško. 1998 SPREJMEMO 20 novih sodelavcev v telefonski oddelek in komercialo. Lindigo d.o.o., Kidričeva 13, Celje, telefon (03) 4282-072. 2001 V CELJU, v dnevnem baru zaposlim natakarico in študentko. Telefon 5482-913, Bar Park, Maistrova 2, Celje. 2100 STROJNIKA za bager z izkušnjami, zaposlimo. Telefon 041 665-106. Alojz Dovečar s.p., Škofja vas 30 g. 2013 OKREPČEVALNICA SABROSO Ljubljanska cesta 5, Celje (objekt Maksimiljan), zaposli natakarja- natakarico (redno ali honorarno), ali študente Informacije: 041/680 809 Kukovič Srečko s.p., Levec 4a, 3301 Petrovče Zaposlimo 2 stavbna kleparja s IV. stopnjo izobrazbe za določen čas, s poskusno dobo 1 mesec. Delo je na terenu po Sloveniji. Prijave sprejemamo na sedež podjetja: . Pluton_gradnje d.o.o., Rimska cesta 98 a 3311 Šempeter v Savinjski dolini Tel.: 03 703-2550, fax: 03 703 2560 Rok prijave: 18. 4. 2005 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http:/www,ess.gov.si - pri delodajalcih. UPRAVNA ENOTA CELJE Kovinarski delavec rezkalec, delo na območju Šempetra in Celja; do 13. 4. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9,2000 Maribor. Gradbeni delavec pomožna dela v gradbeništvu; do 19.4.2005; Marič Zvonko s.p., Zidarstvo in fasaders-tvo Celje, Milčinskega ulica 13, 3000 Celje; pomožna dela v gradbeništvu; do 13. 4. 2005; Tigrad VN d.o.o., Celjska cesta 13, 3212 Vojnik. Delavec brez poklica posluževanje strojev za dodelavo umetnih vlaken; do 15. 4.2005; A_quaset d.d., Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore; komisionar, del. mesto v Celju; do 15. 4. 2005; Manpower d.o.o., Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Maribor; pomoč pri montaži gradbenih elementov; do 14. 4. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik; montaža gradbenih elementov; do 14.4.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Pomožni delavec skladiščna dela; do 15. 4. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje; pomožna dela v krovstvujn kleparstvu; do 20. 4.2005; Ča-ter Boris s.p., Avtoprevozniš- tvo in stavbno kleparstvo, Zadobrova 100,3211 Škofja vas; gradbena dela; do 19. 4. 2005; Gradisan d.o.o. Celje, Teharska cesta 110, 3000 Celje; montaža senčil; do 15. 4. 2005; Senses d.o.o. Nova Cerkev, Socka 53, 3203 Nova Cerkev; čiščenje poslovnih prostorov, delo na območju Šempetra pri Celju; do 30. 4. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9,2000 Maribor. Elektroinštalaterski pomočnik elektroinštalaterska dela na objektih; do 15. 4. 2005; Elek-tro Turnšek instalacije d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Krovec samostojno delo na strehi z različno pločevino in opeko; do 4. 5. 2005; Mirnik trade d.o.o. Celje, Lopata 44, 3000 Celje. Talilec talilec, upravlja talilne peči - kupolka in MF peč; do 21. 4. 2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Pek pomoč pri peki kruha; do 12. 4. 2005; Duh Karl s.p., Pekarna Duh, Kulturniška ulica 2, 3000 Celje. Slaščičar slaščičarska dela; do 15. 4. 2005; Majolka d.o.o. Celje, Prešernova ulica 3, 3000 Celje. Mesar mesar - moški; do 20.4.2005; Ledas d.o.o. celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje; mesar prodajalec - moški; do 20. 4. 2005; Mesnice Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Formar livar strojnik proizvodnih naprav, upravlja stroje in naprave za izdelavo peščenih mešanic, spremlja delovanje naprav; do 21.4.2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Strugar kovinostrugar, delo na območju Celja in Šempetra; do 13.4.2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9,2000 Maribor. Klepar strešni klepar; do 13.4.2005; Tigrad VN d.o.o., Celjska cesta 13, 3212 Vojnik. Montažer izvajanje suhomontažne gradnje; do 22. 4. 2005; Panič Željko s.p., Splošna gradbena dela, Ulica frankolovskih žrtev 13,3000 Celje. Tiskar za tisk s ploskve nadzor printa in vodenj e evidenc izdelave, priprava stroja in personalizacija, pomoč operaterju, varovanje tajnosti podatkov; do 19. 4. 2005; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje. Slikopleskar pleskarska dela; do 12. 4. 2005; Go ing, Projektiranje, izvajanje, inženiring, d.o.o., Ope-karniška cesta 8, 3000 Celje. Zidar zahtevnejša zidarska dela, zidanje opečnih zidov, polaganje kanalizacije, priprava betonov; do 12.4.2005; Božičnik Stanko s.p., Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1, 3000 Celje; zidarska dela; do 19.4.2005; Gradisan d.o.o. Celje, Teharska cesta 110, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 23.4.2005; Cesar Ivan s.p., Avtoprev., Boh. Bistrica, Log v Bohinju 5,4264 Bohinjska Bistrica; ambulantna prodaja živilskih izdelkov; do 22. 4. 2005; Jus Anton s.p. Prevoz blaga s kamioni, Prušnikova ulica 27, 3212 Vojnik. Prodajalec prodajalec komercialist v trgovini z elektroniko; do 21. 4. 2005; Edicom d.o.o. Šentjur, Prijateljeva ulica 12,3230 Šentjur; terenski zastopnik za zeliščno - neg. izdelke na območju Celja, Laškega^ Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Žalca, Sl. Konjic; do 14.4.2005; Mind trade d.o.o. Ljubljana, Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana; prodajni referent - prodaja knjig po telefonu v Celju; do 22. 4. 2005; Prešernova družba d.d. Ljubljana, Opekarska cesta 4, 1000 Ljubljana; prodaja ur in nakita; do 15. 4. 2005; Slovvatch d.o.o. Ljubljana Slowatch, Celje, Aškerčeva ulica 15, 3000 Celje. Kuhar kuhar - picopek - del. mesto v Celju; do 23.4. 2005; Baletta d.o.o., Ob dolenjski železnici 12,1000 Ljubljana; kuhar; do 12. 4. 2005; Vivia poslovno svetovanje d.o.o., Trg celjskih knezov 3, 3000 Celje. Natakar natakarica, del. mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Baletta d.o.o., Ob dolenjski železnici 12,1000 Ljubljana; strežba pijače, del. mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Krivec Ivan s.p., Storitveni enginee-ring Wega, Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; strežba in točenje pijač v klubu Salsa; do 22.4.2005; Projekt MR inženiring d.d., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje; delo v strežbi; do 12.4.2005; Vivia poslovno svetovanje d.o.o., Trg celjskih knezov 3, 3000 Celje. Grafični tehnik tiskanje na 2,4 in 6 barvnih hidelberg speedmaster strojih; do 27. 4. 2005; Kregar Dušanka s.p., Kotna ulica 5,3000 Celje. Komercialist pomočnik nepremičninskega posrednika v Celju - odgovornost za trženje stanovanj, svetovanje strankam, skrb za oglaševanje; vloge na naslov Trenkvvalder d.o.o., Osojnikova 9,2250 Ptuj ali p.p. 318,3001 Celje; do 15.4.2005; Trenkwal-der d.o.o., Dunajska 105,1000 Ljubljana. Upravni tehnik zdravstveni administrator za vodenje zdravstvene administracije, evidenc, pisanje po diktatu; do 19. 4. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Gimnazijski maturant zastopnik na terenu - trženje premoženjskih ii^ osebnih zavarovanj za območje Celja; do 11. 5. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Krži-čeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba predstavitve in prodaja na terenu; do 15.4.2005; Chiront, d.o.o., Kidričeva ulica 25,3000 Celje; osebni finančni svetovalec - trženje raznih finančnih produktov, finančno svetovanje na področju zavarovalništva in vzajemnih skladov, del. mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Sava plus d.d., Celovška cesta 175, 1000 Ljubljana. Univerzitetni diplomirani ekonomist strokovni sodelavec - vodenje administracije, razgovorov z iskalci zaposlitve; do 15. 4. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Profesor razrednega pouka delo v oddelku podaljšanje-ga bivanja; do 12. 4. 2005; IV. Osnovna šola Celje, Dečkova cesta 60, 3000 Celje. UPRmiAENOTA LAŠKO Pomožni delavec voznik motornih vozil in gradbene mehanizacije; do 13. 4.2005; MSV Žohar, Storitve in trgovina d.o.o., Trohni Dol 34, 3271 Šentrupert. Polagalec keramičnih oblog polaganje keramike in kamna; do 15. 4. 2005; Bevc Marjan s.p., Keramičarstvo in zidarstvo, Šentrupert 82a, 8232 Šentrupert. Monter hladilnih naprav montaža hladilnih sistemov na terenu; do 26. 4. 2005; Eho d.o.o., Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7,3270 Laško. Voznik avtomehanik prevozi kamiona s prikolico; do 22.4.2005; Eho d.o.o., Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7, 3270 Laško. Prodajalec prodajalec - del. mesto v Laškem; 15. 4. 2005; Repanšek Gašper s.p., Rudnik pri Radomljah 13,1235 Radomlje. Gradbeni tehnik samostojni referent - upravnik stanovanj; do 19. 4. 2005; JP Komunala Laško d.o.o., Podšmihel 1, 3270 Laško; komercialist v prodaji: ogled objektov, izmere na objektih, priprava rešitev gradbenih detajlov, priprava ponudb, prodaja; do 15. 4. 2005; Ravago d.o.o. Laško, Orožnov trg 2, 3270 Laško. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE^ Gradbeni delavec fasader; dela na terenu po Sloveniji, do 7. 5. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26,3331 Nazarje. Delavec brez poklica pomožni delavec v tesarstvu; do 15. 4. 2005; Krančič Ivan s.p., K. Kran-trade, stavbno tesarstvo, Trnovec 11, 3332 Rečica ob Savinji. Keramik keramik; dela na terenu po Sloveniji; do 7. 5. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26,3331 Nazarje. Slikopleskar slikopleskar; dela na terenu po Sloveniji; do 7. 5. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26,3331 Nazarje. Natakar natakarica; do 15. 4. 2005; Finkšt Miha s.p., Ob Trnavi 9, 3330 Mozirje; strežba jedi in pijač; do 15. 4.2005; Pukart Alenka s.p., Loke 16, 3333 Ljubno ob Savinji. Gradbeni tehnik koordinacija na terenu; delo na terenu po Sloveniji; do 30. 4. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Profesor angleščine učitelj za angleški jezik in nemški jezik; do 19. 4. 2005; Osnovna šola Blaža Arniča Luče, Luče 77, 3334 Luče. UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Pomožni delavec pomožna dela v pleskarstvu - pripr. in zašč. porostora oz. okolja, čiščenje orodja in naprav, manj zaht. plesk. dela, bmšenje, grobo kitanje, osnovni belež; do 30. 4. 2005; Vezjak Alojz s.p., Tampo, Tepanje 24, 3210 Slovenske Konjice. Pek peka kruha in peciva; do 19. 4.2005; Lamut Dušan s.p., Pekarna ob potoku, Ob potoku 3, 3210 Slovenske Konjice; pek kmha in peciva; do 26. 4. 2005; Tornado d.o.o. Zreče, Kovaška cesta 37, 3214 Zreče. Zidar zidanje in ometavanje, tesarska dela - delo na terenu, tudi v Nemčiji; do 13. 4. 2005; Kompanija Silko d.o.o., Škalce 111, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 12.4.2005; Alpe-trans d.o.o., Stari trg 15, 3210 Slovenske Konjice. Kuhar samostojna priprava hrane; do 19. 4. 2005; Hlastec d.o.o., Križevec 57, 3206 Stranice; kuhanje malic, pečenje" na žaru; do 26.4. 2005; Leskovar Peter s.p., Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Natakar strežba hrane in pijače; do 19.4.2005; Hlastec d.o.o., Križevec 57, 3206 Stranice; strežba hrane in pijače v piz-zeriji; do 26.4.2005; Leskovar Peter s.p., Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik oz. sovoznik tovornega vozila s priklopnikom ali brez; do 30.4.2005; Fijavž Borut s.p., Avtoprevoz, Bukovlje 1, 3206 Stranice; varnostnik receptor; do 1. 5. 2005; HWA-rang d.o.o. Zreče, Cesta na Roglo 11, 3214 Zreče; krovsko kleparska dela; do 15.4.2005; Slatenšek d.o.o. Loče, Žiče 24, 3215 Loče. Strojni tehnik ekstruder PVC profilov; do 4. 5. 2005; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Gostinski tehnik strežba v jedilnici; do 15. 4. 2005; Strašek Štefan s.p., Mesarija Strašek, Stari trg 11,3210 Slovenske Konjice. Diplomirani inženir strojništva fvs) vodenje projektov, razvoj in avtomatizacija obstoječih in novih procesov, vodenje razvojnega teama, vodenje kakovosti; do 19. 4. 2005; Marovt d.o.o. Stranice, Stranice 55,3206 Stranice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUjL- Delavec brez poklica polaganje gips plošč; do 1 4. 2005; Kavka Andrej s.p. 1 laganje gips plošč, Ulica I. ce) ske čete 22, 3230 Šentjur. Pomožni delavec pomoč pri čiščenju avtom0 bilov in poslovnih prostorov, ° 15.4.2005; Ivakič Igor s.p.,u' stilni servis, Ulica 2. bataljon 22,3230 Šentjur; , pomožni klepar krovec; 0 12.4.2005; Lončarič Slavko s.p-Stavbno kleparstvo, Planina P Sevnici 65, 3225 Planina Pri Sevnici. Natakarski pomočnik pomoč pri strežbi; do 15- * 1 2005; Grobelšek Brigita s.p., ^ va bar Žarek, Ljubljanska c sta 1, 3230 Šentjur. Oblikovalec kovin kleparsko krovska in tesa ska dela; do 12. 4. 2005; L° čarič Slavko s.p., Stavbno ki parstvo, Planina pri Sevnici 0 < 3225 Planina pri Sevnici. Voznik avtomehanik , voznik C in E kategorije; 15. 4. 2005; Stipp, Storitve, n govina in prevozi d.o.o., Ces pod Rifnikom 27, 3230 Sen jur. Prodajalec -u svetovanje in prodaja tam oblog, parketov; do 19.4.20° ’ Kemoplast d.o.o. Šentjur, L>r fenikova ulica 7,3230 Šentj m svetovanje in prodaja zav in hišnega tekstilaj 19.4.20° ’ Kemoplast d.o.o. Šentjur, Dr fenikova ulica 7, 3230 Šentj Natakar priprava in strežba hrane pijač; do 22.4. 2005; Jug J0^ ca s.p., Gostilna in trgovina J »’ Ulica skladateljev Ipavcev 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant zastopnik na terenu, premoženjskih in osebnih ^ varovanj, območje Šentjur okolico; do 11. 5. 2005; Gen rali zavarovalnica d.d. Ljub J na, Kržičeva ulica 3,1000 LjU ljana. Inženir gradbeništva. samostojno sodelovanje z vestitorji, projektanti in tl jalci, nadzor; do 19. 4. 20 ’ Kemoplast d.o.o. Šentjur, U fenikova ulica 7, 3230 Senu Ekonomist za komercin dejavnost delo v nabavi, komercu ^ opravila s tujimi partnerji, 19. 4. 2005; Kemoplast d.°y Šentjur, Drofenikova uhca 3230 Šentjur. . Doktor medicine speci11 splošne medicine m-zdravnik splošne ali dru* ž ske medicine ali zdravni opravljenim sekundariat01^ strokovnim izpitom; do 12' 2005; Javni zavod Zdravs' ni dom Šentjur, Cesta Le Dobrotinška 3,3230 Šentju0 UPRAVNA ENOJA ŠMARJE PRI JELŠAj> Pomožni delavec montaža mavčnih strop0 r. oblog; do 21.4.2005; KramtU, šek Jernej s.p., Računov^ tvo, Rogaška cesta 29, Šmarje pri Jelšah; izkopi jarkov in jam, p°\nje pri zidarskih delih, utr j e)', 4. terena, zasipavanje; do Z^gf 2005; Novak Marija s-P^gt' Novak, Stranje 13, 3240 8 je pri Jelšah. Natakarski pomočnik strežba v lokalu; do 15.' 2005; Andrlon Darja S-P" ,xet(' bar As, Slake 2, 3254 P° tek. . . ^ Nižja poklicna iz°D (do 3 let) ,-rarij3 4 delo v proizvodnji Pa pet embalaže, občasna P jjji; pri menjavi orodja na st\ Qp-do 15.4.2005; StramexpeI m 101 TEDNIK Ifdplat, Mestinje 7,3241 Pod- Plat. Varilec varjenje raznih konstrukcij; 5° 19. 4. 2005; H-mont d.o.o., |ljska cesta 7, 3250 Rogaška Monter konstrukcij .piontaža in varjenje kovinah konstrukcij; do 19.4.2005; ,'Oiont d.o.o., Celjska cesta 7, 3‘5o Rogaška Slatina. Avtomehanik Vulkanizer in vzdrževanje '“til; do 21.4.2005; Ceršak Mi-°slav s.p., Prevozništvo in po-Jtiništvo, Gorjane 9,3257 Pod-Sreda. t Strojnik gradbene mehani- . delo z mini bagrom; do 19. J‘005; Novak Marija s.p., GST : °vak, Stranje 13, 3240 Šmar-16 Pri Jelšah. v°znik avtomehanik voznik v mednarodnem pro-?etU; do 22. 4. 2005; Kramer (/'drej s.p. Bistrica ob Sotli, JJperk 17, 3256 Bistrica ob Podajalec i Prodaja tehničnega blaga; do 2005; Toplišek Daniel s.p., . Sovina, servis gospodinj, apa-t> 0v> Kidričeva ulica 38, 3250 °gaška Slatina. Natakar ], delo v strežbi; do 15.4.2005; h r°s d.o.o. Rogaška Slatina, vflavracija Keros, Tržišče 12, j?0 Rogaška Slatina. pednja poklicna izobraz- Hjdelo v proizvodnji: pakiranj Petembalaže, občasna po-jjifd pri menjavi ogrodja na stro-d ’ uo 15.4.2005; Stramexpet p0{j°'Podplat, Mestinje 7,3241 pj^iverzitetni diplomirani nj, uvetniški pripravnik, pripravam °° d5. 4. 2005; Preininger sta T?a' odvetnica, Rogaška ce-d®- 3240 Šmarje pri Jelšah. Profesor fizike poučevanje fizike in TIT; do 15. 4. 2005; II. Osnovna šola Rogaška Slatina, Ulica Kozjanskega odreda 4, 3250 Rogaška Slatina. UPRAVNA ENOTA VELENJE Kovinarski delavec rezkalec - delo se izvaja na področju Šempetra; do 13. 4. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9,2000 Maribor. Gradbeni delavec gradbeni delavec na območju Raven na Koroškem (gradbena in pomožna dela pri gradnji); do 30. 4. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica pomožna dela v gradbeništvu; do 12.4.2005; Hodžič Husein s.p., Jenkova cesta 37, 3320 Velenje; strežba pijače in hrane; do 19.4.2005; Kmetič Duška s.p., Topolšica 85, 3326 Topolšica; pomožni kuhar-picopek, fast-food na Kidričevi 2/b; do 15. 4. 2005; Žgajner Romanca s.p., Ulica Janka Vrabiča 10, 3320 Velenje. Pomožni delavec gradbeni delavec: čiščenje in transportna dela, delo se izvaja v Šoštanju; do 11. 5. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Ključavničar ključavničar - specialist - ce-var; do 15.4. 2005; Ribič Emir s.p., Cankarjeva cesta 2, 3320 Velenje. Strugar kovinostrugar - delo se izvaja na področju Šempetra; do 13.4.2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9,2000 Maribor. Varilec varilec mig/mag elektro; do 15.4.2005; Ribič Emir s.p., Cankarjeva cesta 2, 3320 Velenje. Strojnik komercialist na terenu; do 22.4.2005;"Kronos olja d.o.o., Trg mladosti 6, 3320 Velenje. Tesar tesar-tesarska dela, delo se izvaja na področju Raven na Koroškem; do 30.4.2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9,2000 Maribor. Zidar zidar; do 12.4.2005; Hodžič Husein s.p., Jenkova cesta 37, 3320 Velenje; zidar - delo se opravlja na območju Raven na Koroškem; do 30. 4. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik težke gradbene mehanizacije; do 15.4. 2005; PUP d.d., Koroška cesta 37,3320 Velenje. Dimnikar dimnikar; do 7. 5.2005; Pečnik Tatjana s.p. dimnikarstvo, Šalek 108, 3320 Velenje. Natakar natakar; do 15. 4. 2005; Resman Branko s.p., Kavče 23, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba trgovec ali skladiščnik; do 12. 4. 2005; Avto-mat & co. trgovina in storitve d.o.o., Paka pri Velenju 39, 3320 Velenje. Dimnikarski mojster dimnikarski mojster; do 7. 5. 2005; Pečnik Tatjana s.p. dimnikarstvo, Šalek 108, 3320 Velenje. Inženir strojništva za letalstvo upravnik letališča in strokovni vodja dejavnosti; do 7.5.2005; Zveza letalskih organ., Aero klub Gorenje Velenje, Topolšica 207, 3325 Šoštanj. PRED PORABO PROSTIH DNI SE POSVETUJTE S STROKOVNJAKOM V PROBANKI. Zrasla za vse Rednost kredita: 1,000.000,00 SIT Obrestna mera: 6M EURIBOR + 2,5% p. Mesečna anuiteta: 29.787,00 SiT °oba odplačevanja: 3 leta ^ E0M:7,13% ValutnoZ|df:Un Za naiGm namenskega tolarskega kredita na dan 28 EOM°Valnici VZUl° P° D09°)ih' kl veljajo za komitenta banke in zavaro' ^Srrit.n 'ek,lvna obrestna ........................ , . robanka, d.d., Svetozarevska 12, 2000 Maribc •J PROBANKA Poslovne enote: Maribor, tel. 02/252 05 66 Ljubljana, tel. 01/475 04 43 Kranj, tel. 04/280 16 20 Celje, tel. 03/428 48 76 Koper, tel. 05/614 70 39 Koroška, tel. 02/882 70 30 02/252 05 00, www.probanka.si Murska Sobota, tel. 02/521 42 70 Univerzitetni diplomirani ekonomist izvršni direktor za finance in knjigovodstvo; do 15.4.2005; Pori d.o.o., Prešernova cesta 1, 3320 Velenje. ju PRAVNA ENOTA ŽALEC Delavec brez poklica gradbena dela, del. mesto v Ložnici pri Žalcu; do 22. 4. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje; pomožna dela v krovstvu, demontaža in čiščenje; do 15. 4. 2005; Strožer Jože s.p., Kleparstvo - montaža, Kasaze 69, 3301 Petrovče. Gradbinec pomožna gradbena zidarska dela; do 22.4.2005; Knez Marjan s.p., Zidarstvo - fasaders-tvo, Levec 14, 3301 Petrovče. Voznik cestnih motornih vozil voznik skladiščnik; do 15.4. 2005; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Natakarski pomočnik strežba jedi in pijač v gostinskem lokalu; do 16.4.2005; Banko Milena s.p., Club 5, Gomil-sko 5,3303 Gomilsko. Mizar samostojni mizar; do 12. 4. 2005; Vgradne omare hoby d.o.o., Podlog v Savinjski dolini 60, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Orodjar izdelovanje orodij iz pločevine; do 15.4.2005; Aplast d.o.o. Petrovče, Petrovče 115, 3301 Petrovče. Klepar-krovec pomožna dela pri kleparskih, krovskih in tesarskih delih; do 15.4.2005; Ramšak Alojz s.p., Kira - krovstvo, inštalacije, izolacije, Liboje 41, 3301 Petrovče. Varilec varilska in livarska dela; do 19.4.2005; Musa Mustafa s.p., Zidarstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5, 3310 Žalec. Strojni mehanik mehanik za delo na stroju težke gradbene mehanizacije, del. mesto v Ložnici pri Žalcu; do 22.4.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje; upravljanje stroja pri predelavi plastičnih mas; do 15. 4. 2005; Aplast d.o.o. Petrovče, Petrovče 115, 3301 Petrovče. Elektrikar elektronik izvajanje servisnih del, diagnosticiranje, nastavljanje in vzdrževanje elektronike; vloge na naslov Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; do 19. 4. 2005; Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115, 3301 Petrovče. Šivilja šivilja, vse faze šivanja konfekcije z znanjem krojenja in modeliranja, del. mesto v Žalcu; do 17. 4. 2005; SD projekt d.o.o. Ljubljana, Opekarska cesta 15, 1000 Ljubljana. Slikopleskar mešanje barv in pomožna dela v slikopleskarstvu; do 19.4. 2005; Dar -Zam d.o.o., Matke 73, 3312 Prebold. Tesar tesar, del. mesto v Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 22. 4. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Zidar zidar, del. mesto v Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 22. 4. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela strojnik težke gradbene mehanizacije, del. mesto v Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 22.4.2005; Alea group Zrasla za vse. | PROBANKA 1 KREDIT ZA SONČNE PNI Vprašanje Pike in Mateja: Spoštovani! S fantom sva skupaj že 2 leti. Dobro se razumeva in najina želja je, da skupaj preživiva čim več prijetnih in sončnih trenutkov. Sama imam redno zaposlitev, redne prihodke, s katerimi sem zadovoljna. Fant pa poleg redne službe opravlja še druga, dodatna, popoldanska dela ter ima poleg rednih mesečnih prilivov na osebni račun še dodatne, izredne vire zaslužka. Skupaj torej vsak mesec prineseva domov vsak svojo plačo in še kaj, kar pa tudi redno in načrtno dajeva na stran, kot se reče. Oba varčujeva, saj v prihodnosti načrtujeva skupno življenje. V tem trenutku pa razmišljava predvsem o nakupu novega varnega avtomobila, ki naju bo popeljal tja, kamor si oba najbolj želiva. To pa ni najina edina želja. Oba rada raziskujeva svet okoli sebe, spoznavava nove kraje in ljudi ter se rada odpraviva raziskovanju in novim obzorjem naproti. Veliko nama pomeni strokoven nasvet. Zato se obračava na vas z željo, da nama svetujete najboljšo rešitev. Vnaprej hvala, Pika in Matej Odgovor: Draga Pika in Matej! Dobro poznam podobne primere, zato sem prepričan, da imam pravo možnost za vaju. Povsem normalno je, da si želita izpolnitve vajinih želja ter da jih ne nameravata prelagati v prihodnost. Svetujem vama, da izpolnita vajine želje in obremenitve, stroške te izpolnitve preneseta in razporedita v daljše obdobje. To je ključna prednost najema kredita. Pravita, da imata tako redne kot izredne mesečne prilive na osebnih računih. To je povsem dovolj, da lahko poleg že obstoječih dogovorov o varčevanju pridobita še dodatna sredstva, ki bodo izpolnila vajine želje. Pri tem pa je nadvse pomembno, da upravljanje z denarjem zaupata strokovnjakom. Racionalno in smotrno upravljanje z denarjem je prava umetnost, lahko pa je tudi znanost. Vsekakor pa je to naloga,-ki jo velja zaupati strokovnjaku z izkušnjami in sposobnostjo prepoznavanja posebnosti položaja in potreb komitentov. Prav s slednjimi se podrobno ukvarjajo sodelavci Probanke, ki nikoli ne pozabijo, da so njihova prva skrb sredstva, ki jim jih zaupajo komitenti. Razvoju ponudbe kreditov so se posebej posvetili, izpopolnili postopke pridobitve ter vama olajšali odločitev. Vse, kar morata storiti za vajine sončne dni je, da stopita do ene od njihovih poslovalnic ali pa obiščeta spletno stran: www.probanka.si. Vajin finančni svetovalec! 15 d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Dimnikar dimnikar; do 7. 5.2005; Pečnik Tatjana s.p., Dimnikarstvo, Šalek 108, 3320 Velenje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka, del. mesto v Žalcu; vloge na naslov Alea group d.om. Ložnica pri Žalcu 43, 3310 Žalec; do 22. 4. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Prodajalec delo v skladišču; do 15. 4. 2005; Arka Import export d.o.o., Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec; prodaja tehničnega blaga; do 7. 5. 2005; Kopič Maja s.p. Petrovče - Europhone, Levec 56, 3301 Petrovče; prodaja inštalacijskega materiala v poslovalnici v Žalcu in Celju; do 15.4.2005; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Kuhar peka pizz, delo v lokalu na Vranskem; do 15.4. 2005; Ko-La d.o.o., Gostinstvo, trgovina, storitve, Preserje 19, 3314 Braslovče. Natakar delo v strežbi v lokalu na Vranskem; do 15.4. 2005; Ko-La d.o.o., Gostinstvo, trgovina, storitve, Preserje 19, 3314 Braslovče. Veterinarski tehnik tehnik veterinarstva, pripravnik; do 22. 4. 2005; Savinjska veterinarska postaja d.o.o., Celjska cesta 3, 3310 Žalec. Strojni tehnik oskrbovalec stroja pri predelavi plastičnih mas; do 15. 4. 2005; Aplast d.o.o. Petrovče, Petrovče 115, 3301 Petrovče; tehnični risar konstrukter; do 19.4. 2005; Sigmanova d.o.o., Cesta žalskega tabora 20,3310 Žalec. Elektrotehnik zahtevna vzdrževalna dela, preventivno in tekoče vzdrževanje opreme in inštalacije; do 15. 4. 2005; Mlekarna Celeia d.o.o., Arja vas 92,3301 Petrovče. Konfekcijski tehnik modna oblikovanja, del. mesto v Žalcu; do 17. 4. 2005; SD projekt d.o.o. Ljubljana, Opekarska cesta 15, 1000 Ljubljana. Gradbeni delovodja delovodja v delavnici; do 19. 4.2005; Sigmanova d.o.o., Cesta žalskega tabora 20,3310 Žalec. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja, del. mesto v Žalcu; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica pri Žalcu 43, 3310 Žalec; do 22. 4. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Dimnikarski mojster dimnikarski mojster; do 7. 5. 2005; Pečnik Tatjana s.p. Dimnikarstvo, Šalek 108, 3320 Velenje. Inženir gradbeništva vodja gradbišča, del. mesto v Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 22. 4. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje; referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela; do 22. 4. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Univ. dipl. inženir strojništva razvojni projektant za razvoj, projektiranje in konstruiranje orodij za avtomobilsko industrijo, priprav, naprav, strojev; do 30. 4. 2005; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Univ. dipl. ekonomist samostojni knjigovodja - računovodja; do 22.4.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. m 16 ZANIMIVOSTI NOVI TEDNIK NAŠI MATURANTI Leteči propeler Jože Kastelic-Kastelo, glasbenik: »Slika je nastala, k° sem imel štiri leta. V rokah imam svojo najljubšo igrač0. Nekakšen leteči propeler. Točnega imena se ne spomni#1-Slika je bila posneta na celjskem Golovcu, kamor smo s starši velikokrat hodili na sprehod. Zelo rad sem se igral tudi s kamionom za odvoz smeti in s kavboji ter Indijanci-Toda propeler je bil številka ena. Še posebej zato, ker je vedno letel zelo visoko in se je vrtel resnično hitro. Na slik1 se dobro vidi tudi moja takratna značilna poza. Šopek las111 jezik, ki visi iz ust. siia5esp®see****e*i«aisi*siwe$esiii^tisas*^ Maturanti 4. č (turistični tehnik) Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Odjeve: 3. vrsta: Martin Lampret, Sara Knez, Drejc Pečečnik, Damjana Kaluža, Žiga Portič, 2. vrsta: Nina Presker Alja Žgajner, Monika Madon, Valerija Krajnc, Boštjan Mišja, 1. vrsta: Mateja Kovač, Tina Kurež, Andreja Krašek, Nensi Bangoura, Katarina Jurič, Urška Pustek, razredničarka Ines Senica - Rudnik, Tjaša Mohar, Marina Marinšek Tina Bombek, Milena Predovnik, Katja Leskovar, Tina Marguč, Mateja Adamič. Iskrica ob odkritju spominske plošče Zlatoporočenca Jakob in Marija Marot iz Tevč pri Laškem, ki sta zakonsko zvezo sklenila tik pred Silvestrovim pred natanko 50 leti, sta se prvič zagledala ob odkritju spominske plošče v Sedražu. Nista izgubljala časa, saj sta se še isto leto tudi poročila. Po poroki sta v Tevčah kupila manjše posestvo, si postavila hišo, v kateri živita še danes, tik ob njuni pa si je hišo postavil Jani, eden od obeh sinov. Tudi sin Zlatko in hči Marinka redno prihajata domov, da se Jakob in Marija lahko poveselita ob vnukih. Jakoba mnogi v širši okolici Laškega, predvsem pa Trobnega Dola, Šentruperta, tudi Dobja in Planine poznajo kot muzikanta, saksofonista, ki je s svojimi glasbenimi prijatelji, največkrat je bil v paru s harmonikarjem Karlom Kumer jem iz Šentruperta, obredel nekaj sto »ohceti« in tako ob igranju pospremil v zakon prenekateri par. Tudi na Do- lenjsko in po Savinjski dolini ga je vodila pot, pri čemer mu je zelo žal, da si parov ni beležil. S pomočjo lastne evidence bi danes, ko ga noge ne ubogajo več pretirano, obujal prijetne spomine. Ljudje ne vedo, da se je upokojil kot rudar in je vse do leta 1978 delal v rečiškem rudniku, medtem ko je Marija dočakala upokojitev v Zdravilišču Laško. Marija se je v zakonu privadila vsega, tudi tega, da je bila ravno zaradi Jakobovega konjička velikokrat sama doma. »Tega se človek tako zelo navadi, da je bilo moteče, če je bil kdaj prost, a se takšnih sobot skoraj ne spomnim,« pravi Marija, ki je tudi sama rada plesala, a bila za to zaradi moža - muzikanta velikokrat prikrajšana. A kaj bi to, pomembno je, da sta se vselej dobro razumela in da tudi ljubosumnosti med njima nikoli ni bilo. MOJCA MAROT Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, eanail: tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100. BIK@RAGMI 1 BAVON I ZA POROKE 041783 840 JaniJošovc a.p„ Petrovi« 123, Petrovče WWW.magiCjani.C0m Pevec Kastelo v času, ko je bil zagrizen športnik ... in danes, ko razmišlja globoke filozofske misli in tuhta besedila za svoje nove pesmi. Zlatoporočenca Marot s svati, s katerimi sta proslavila svojih 50 skupnih let. Velenjski maturanti V tem šolskem letu zaključuje izobraževanje v petih šolah Šolskega centra Velenje 749 dijakov, od tega jih bo predvidoma 242 opravljalo zaključni izpit, 252 poklicno maturo in 187 splošno maturo. Pred zrelostno preizkušnjo se velenjski dijaki poveselijo na dveh maturantskih plesih. Letošnji 29. maturantski ples je bil v Velenju malce drugačen, saj so zaradi dneva žalovanja za teden dni prestavili zaključni ples gimnazijcev. V soboto so se na maturantskem plesu zbrali dijaki in dijakinje rudarske, strojne, elektroračunalniš-ke in šole za storitvene dejavnosti, skupno pa so v Rdeči dvorani našteli 1.900 obiskovalcev. Maturante je pozdravil direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik, ki je izpostavil pomen tovrstnega druženja; o jubileju oziroma 130 letih rudarjenja, ki zavezujejo naslednje generacije, pa je v imenu Premogovnika Velenje spregovoril tehnični direktor Marjan Kolenc. O večeru, ko si dijaki ponosno pogledajo v oči in sežejo v roke ter tudi mno- gih skupnih trenutkih, preživetih v srednji šoli, so razmišljali dijaki, predstavniki vseh štirih strokovnih šol centra, svojo zahvalo učiteljeI^1 šem pa so zaključi * r skim srečno. US