Poštnina plačana v gotovini n M>4vl Letošnje leto bo zelo pomembno za stanovanjsko gospodarstvo. Resolucija republiške skupščine Slovenije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva ne daje le jasnejše usmeritve za bodočo ureditev, ampak vnaša tudi nekatere nove elemente. Vsa prizadevanja so dejansko podrejena dvema glavnima ciljema: izboljšati možnosti za večji obseg stanovanjske graditve (letno okoli milijon kvadratnih metrov stanovanjskih L. XI Celje, 9. junija 1972 St. 3 Leto izdatnih sprememb 200 stanovanj, s katerimi razpolaga podjetje, ustvari letno le 95.000 din amortizacije — kar zadošča komaj za nakup polovice dvosobnega stanovanja. Ali: naročilo 25 stanovanjskega objekta pomeni investicijo 4,500.000 din, kar je več kot eno in pol mesečni osebni dohodek celotnega kolektiva. Poenostavljeno lahko rečemo, da z eno mesečno plačo in pol rešujemo letno stanovanjske probleme 2,5 % svojih članov. Že tl naši primeri kažejo, da tako gospodarjenje s stanovanji zahteva velike spremembe! povečale. V prihodnjem letu se bodo določale na novo, v skladu s prizadevanji, da se v stanarini zajamejo eko-nomičnejši odnosi. Seveda je predpogoj za uvajanje višjih stanarin, organizacija družbene pomoči — stanovanjskih regresov družinam z nizkimi družinskimi dohodki. Skratka, sprememb več kot preveč! Nova stanovanja in nove stanovanjske površine ne bodo nastale iz nič. Samo sodobnejši ekonomski in družbeni odnosi so ključ za uresničitev naših potreb in želja. Stanovanja in krediti v Aeru Odbor za stanovanjska vprašanja in komisija delavskega sveta za splošne akte podjetja sta pripravila predlog za nova merila medsebojnih odnosov s področja stanovanjskih zadev. Z njimi se postopoma vključujemo v splošne družbene težnje. V tem sestavku v kratkem predstavljamo predlog novega pravilnika o stanovanjskih zadevah. površin) in izboljšati materialni položaj stanovanjskega gospodarstva. V delovnih organizacijah moramo izdelati program stanovanjske graditve. Enako v občinah, ki sprejemajo z novo zakonodajo odločujoče mesto v reševanju stanovanjske problematike. Načrtovati še intenzivnejšo stanovanjsko izgradnjo v prihodnjih letih pa lahko samo pomeni, da se programira še večja sredstva, s še večjo racionalnostjo vlaganj. Načrtuje se vključevanje znatno večjih osebnih sredstev občanov, združevanje sredstev in oplemenitenje z bančnimi sredstvi ter na valorizirano vrednost že vseljenih stanovanj, ki morajo iz povečane stanarine hitreje obračati svoj kapital oziroma obnavljati in povečevati najemni stanovanjski fond družbe. Stanovanje se vse bolj uveljavlja kot dolgoročna osebna skrb in dobrina družine. Družba organizira pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov samo tistim kategorijam občanov (družinam z nizkimi družinskimi dohodki, mladim družinam, ostarelim občanom, posebnim socialnim in zdravstvenim kategorijam občanov), ki s svojimi sredstvi, z namenskim varčevanjem, z najemanjem kreditov itd., ne morejo sami pridobiti stanovanj. Veliko pomembnejše mesto v stanovanjskem kompleksu bo dobila stanarina. Že v tem letu se bodo stanarine Uvodno stran časopisa posvečamo tokrat izredno občutljivi in močno prisotni stanovanjski problematiki. Delavski svet podjetja bo namreč v kratkem sprejel izpopolnjen pravilnik o stanovanjskih zadevah. Vse člane delovne skupnosti vabimo, da sodelujejo v razpravi in svoje pripombe in predloge pošljejo splošnemu sektorju. JAVNOST DELA Stanovanjske zadeve se rešujejo šele potem, ko je delovna skupnost obveščena, da se bodo vloge za dodelitev stanovanjske pravice do stanovanj podjetja in dodelitev kreditov za nakup in graditev stanovanj reševale na pristojnem organu. Tak kriterij v bodoče onemogoča prakso, da bi se izven običajne poti, na hitro, reševali posamezni primeri — po drugi strani pa aktivira celoten kolektiv v reševanju stanovanjskih zadev. PRISTOJNOST ORGANOV Odbor za stanovanjska vprašanja je organ, ki odloča o posameznih stanovanjskih zadevah, dodeljuje stanovanjsko pravico in kredite. Delavski svet sprejema Pravilnik o stanovanjskih zadevah, odobrava sredstva, postavlja merila in rešuje pritožbe na odločitve odbora. KRITERIJI ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH ZADEV Kriterijev je več. So čisto socialni, pa tudi čisto ekonomski. Kritičnost stanovanjskega primera, delovni staž v podjetju — koristi podjetja, sofinanciranje prizadetega člana delovne skupnosti, delovne in družbene kvalitete itd. Pomembno je, da se kot kriterij postavljajo delovne in družbene kvalitete člana skupnosti. Zahteva se lahko pismena ocena nadrejenega delavca. To pomeni, da se prizadevnost, delavnost, smisel za družbeno vključevanje v reševanje skupnih nalog, upošteva kot neobhoden element pri reševanju stanovanjskih zadev. Stanovanjske zadeve se obravnavajo samo s sodelovanjem delovne organizacije, v kateri je zaposlen zakonec prizadetega člana kolektiva. PREDPLAČILO STANOVANJSKE PRAVICE Stanovanjska pravica do stanovanja podjetja se dodeljuje na osnovi predplačila stanovanjske parvice. Višina predplačila je odvisna od dohodka članov družine nosilca stanovanjske pravice v preteklem letu. Vplačano predplačilo se obračunava tako, da se za določen čas plačuje znižana stanarina. STANOVANJA ZA STROKOVNJAKE Na splošno je pogoj za dodelitev stanovanjske pravice 5 let delovne dobe v podjetju. Stanovanjski problemi strokovnjakov se lahko rešujejo tako, da se jim spregleda ta pogoj. Vendar: odbor za stanovanjska vprašanja lahko razdeli letno največ eno tretino stanovanj članom kolektiva, ki nimajo pet let delovnega staža. STANOVANJSKI KREDITI Za nakup stanovanja v blokovni gradnji je višina kredita 2/3 vrednosti stanovanja. Za individualne gradnje se dodeljujejo krediti do 60.000 din, zaostreni so odplačilni pogoji. PRAVILNIK O STANOVANJSKIH ZADEVAH Predlog pravilnika je izobešen na oglasnih deskah in dostavljen vsem članom delavskega sveta in kolektivnih izvršilnih organov. Oglejte si ga. Pošljite nam svoje predloge in pripombe! OSEBNE STVARI PA ŠE KAJ Novi sodelavci v obratu II: 20. Bednjički Katica, adjuster 21. Cizelj Ljuba, adjuster 22. Drobinc Ana, adjuster 23. Goleč Rudolf, transportni delavec 24. Guček Albina, vlagalka pri tisku 25. Jele Marija, adjuster 26. Kelc Ivanka, adjuster 27. Kosec Barbara, adjuster 28. Lončar Danica, adjuster 29. Malgaj Neža, adjuster 30. Marin Janez, dipl. ing., raziskovalec 31. Pisanec Zofija, tehnik v laboratoriju 32. Potokar Erika, pospravljalka 33. Rakita Vera, adjuster 34. Rebernišek Branko, pomožni delavec 35. Šunko Anica, adjuster 36. Toman Rudi, šofer 37. VViegele Andrej, orodjar V obratu Šempeter: 38. Cokan Verica, adjuster 39. Klinar Marija, adjuster 40. Kroflič Bernard, impregnator 41. Podvršnik Anica, kuharska pomočnica 42. Puncer Vili, impregnator 43. Randl Elizabeta, pospravljalka 44. Ribič Marija, adjuster 45. Travnikar Daniela, adjuster 46. Veligovšek Marija, pospravljalka 47. Zerič Gazim, rezalec sela 48. Žohar Ivan, rezalec sela V obratu I: 49. Čremožnik Maks, operater 50. Kolar Nadja, strojepiska 51. Podgornik Anica, pospravljalka V obratu Cetis: 52. Petrušič Filipina, pospravljalka V obratu na Mariborski cesti: 53. Brinovec Bojan, grafični delavec 54. Kranjc Milan, grafični delavec ODŠLI IZ PODJETJA Iz obrata II: 11. Hari Iztok, strojni rezalec papirja 12. Kolar Ludvik, pomožni delavec 13. Kolenc Vida, strojepiska 14. Lešnik Helena, oblikovalka plastičnih mas 15. Šupek Zofka, vodja skupine anilin-skih barv lz obrata Šempeter: 16. Cetina ing. Peter, kontrolor surovin Iz obrata I: 17. Jenko Rado, direktor Iz obrata Cetis: 18. Bajuk Hinko, diplomirani pravnik 19. Brečko Franc, jedkar 20. Knez Igor, kopist 21. Lipovšek Zdravko, knjigotiskar 22. Pešak Silvester, jedkar RODILI SO SE Aleksander — Ireni in Milanu Ambrož Alja — Editi Eisenbacher Vprašujemo - odgovorite! S tem sestavkom odpiramo novo rubriko »VPRAŠUJEMO — ODGOVORITE!« Vabimo vse člane kolektiva, da sodelujejo v njej. Vprašanja naslavljajte na uredniški odbor (splošni sektor). Nepodpisanih — anonimnih vprašanj ne bomo objavljali. Ker se huda kri v klaisičnem tisku prejšnjega Cetisa zadnje čase že dviguje proti kritični točki, je čas, da povprašam v našem glasilu tiste, ki so voljni ali se čutijo poklicane, da napišejo odgovor. Z našo novo proizvodnjo neskončnih obrazcev namreč nekaj ni v redu. Diagnozo te tvorbe nihče ne razloži na razumljiv način. Ze leta nazaj je tiskarna vlagala vsa sredstva v strojni park in modernizacijo stare strojnice in kli-šarne, se odpovedala kakršni koli delitvi presežkov ustvarjenega dela dohodkov, celo reševanju stanovanjskih problemov, in takrat ko bi naj izplavala v mirnejše vode, šla v veliko investicijo strojev za neskončne obrazce. Ta obrat naj bi povrnil nekajletna vlaganja in pomagal tiskarni na zeleno vejo. — Sedaj pa ne z jasnega in naenkrat, vendar počasi, toda neusmiljeno prodira v zavest grafičarjev prepričanje, da so takrat izkopali veliko luknjo brez dna, ki pobira dobro idoči »stari« tiskarni prigarane milijone. Prvi novi stroj je delal z malo izgube, ki je bila še planirana, drugi že z večjo, sedaj pa, ko skoraj že vse stoji, novo in svetleče, požira vsak ustvarjeni presežni dinar klasičnega tiska. Nismo pesimistii vemo, da bo enkrat ta obrat visoko^ akumulativen in bo prinašal vsem, toda danes plačujemo sami. Grafični delavci zahtevamo odgovor, jasen in nedvoumen na naslednja vprašanja (eden od njih bo pravi): Ali je bila investicija v novo proizvodnjo nepremišljena, preuranjena ali tehnično premalo pripravljena, — ali je naša služba nabave, komerciale in upravljanja s tem obratom nesposobna, — ali je grafičen kader v tem obratu premalo usposobljen za to zvrst proizvodnje, — ali na tržišču ni povpraševanja po naših izdelkih in smo investirali v prazno, — ali je vse rezultat višje sile (repromaterial, uvoz) in pri tem živ človek ne more storiti ničesar? Eno od teh vprašanj lahko dobi odgovor. Grafičarji klasičnega tiska želimo odgovor, da vsaj vemo, koliko časa naj še plačujemo davek modernizaciji in pri tem stojimo sami pred praznimi tiskarskimi stroji z dosti dela, ker ni ljudi. Kvalificirani tiskarski kader odhaja drugam, učit se ne pride nihče, kajti v naši tiskarni zasluži mlad strojnik, prost dve leti, pa tudi stavec in celo strojni stavec, s presežkom vred 130 do 150 starih tisočakov. Ker v katerikoli drugi tiskarni ta znesek lahko brez večjega truda podvoji, ni strahu, da bi prišli na zeleno vejo in bi nas bilo kdaj grafičarjev za odmet. V imenu vseh vprašuje predsednik sindikata — Ciril Debeljak Borut — Amaliji in Francu Bezjak Boža — Milici in Borutu Balaš Dražen — Biserki in Jasminu Priganica Jure — Miri in Dragu Vračun Ksenija — Sonja Pleteršek Lučka — Karolini in Viljemu Rojc Marko — Zdenki in Svetozarju Rakita Marko — Mariji in Radu Kaučič Renata — Žaliki in Jožetu Poteko Vojko — Anici in Mihu Randl POROČILI SO SE (kolikor smo zvedeli, mogoče še kdo): Fanika Tumanovska, adjusterka iz obrata II in Davor Kovačič, vodnik v JLA; Majda Gombač, adjusterka iz obrata II in Anton Furman, mesar Mesnine Trnovlje; Silva Kruleč, fakturist-ka iz ob ra ja Cetis in Karel Lorenčak — varnostni inženir iz obrata II. SINDIKALNA ORGANIZACIJA Osnovni problem, s katerim se trenutno ukvarjajo izvršni odbori sindikatov je združitev izvršnih odborov Cetis, Aero in obrata Šempeter v skupni izvršni odbor sindakata. Težko pa je najti ustrezno obliko skupnega izvršnega odbora, ker je obrat Šempeter v občini Žalec. Zato pride večkrat do težav že pri razdeljevanju denarnih sredstev, s katerimi razpolaga sindikat. Razen tega pa se člani odborov sindkata ukvarjajo s problemom, ki je značilen za vse organizacije pri nas — nezainteresiranost za tovrstno delo. Dora Rovere ZVEZA MLADINE Mladinski odbor je na zadnjih sestankih sestavil delovni program za tekoče leto. V programu so predvidena razna športna tekmovanja, seminarji, obisk Ljubljanske opere, sodelovanje na partizanskem pohodu in razna predavanja za mlade samoupravljalce. Razen tega bi mladi želeli sodelovati na vseh teh področjih z mladimi iz papirnice Radeče. Ogledali naj bi si njihovo tovarno, kar naj bi vplivalo tudi na tesnejše sodelovanje — poslovno med obema delovnima kolektivoma. Člani mladinskega odbora upajo, da bodo mladi v čim večjem številu sodelovali pri izvršitvi predvidenega delovnega programa. Nekaj članov mladinskega odbora je bilo vabljenih na razgovor k tovarišu direktorju, dipl. ing. Miranu Mejaku. Pogovarjali so se o problemih, ki tarejo mladino v kolektivu. Pogovor se je vrtel največ okrog izobraževanja mladih. Predvidene so različne možnosti izobraževanja, od seminarjev in predavani na različne teme, do izrednega študija. V bodočem razvoju Aera bomo potrebovali čim več ljudi s strokovnim znanjem, zato bo izobraževanje pri mladih zelo zaželeno, posebno pa pri tistih, ki še nimajo primerne kvalifikacije za delo. Pogovarjali so se tudi o športu in rekreaciji. Pri tem so se dotaknili vprašanja, ki je že dolgo viselo v zraku — pomanjkanje ustreznega prostora za športno udejstvovanje. Zato so mladi menili, da bi pri obratu Šempeter s prostovoljnim delom zgradili nekaj igrišč na prostem za odbojko, košarko in nogomet. Misel je vredna pohvale in upamo, da bo tudi izvedena. Dora Rovere OBISK V PODJETJU Zadnje dni maja nas je obiskal generalni direktor Jugobanke iz Beograda, tov. Božo Linhart. Vzrok njegovega obiska je zelo zanimiv — sodelovanje Jugobanke v investicijskih naložbah podjetja. Direktor Linhart je obiskal tudi predsednika celjske občine in se razgovar-jal pri njem z direktorji nekaterih večjih podjetij. VARSTVO PRI DELU V aprilu in maju je bil v podjetju za vodstveni kader tečaj o varstvu pri delu. Kar 78 delavcev je po končanem tečaju uspešno opravilo preizkus znanja. Od pozvanih delavcev se preizkusa nista udeležila le tehnologa Šmid Alojz in Zabukovšek Ivan! OFSET STROJNICA V obratu knjigotiska montiramo prvi, že v lanskem letu naročen, ofsetni stroj večjega formata. Po preselitvi oz. združitvi vseh ofsetnih strojev v prostorih prejšnje kartonaže bomo imeli že kar primerno ofset strojnico. POČITNIŠKI DOM V počitniškem domu v Velem Lošinju se je pričela letošnja sezona. 4. junija je že prispela skupina 32 Švicarjev, članov društva prijateljev prirode, kateremu že nekaj let pred sezono in po sezoni oddajamo počitniški dom. V Lošinju ostanejo 14 dni. Po 22. juniju bodo v počitniškem domu samo domači gostje. SELOTEJP KAPACITETE V Šempetru je končana montaža drugega stroja za impregnacijo selotejpa. Delo na montaži se je sicer nekoliko zavleklo, res pa je, da je sedaj stroj v marsičem preurejen in izpopolnjen. Na vsak način smo močno povečali naše proizvodne kapacitete in tako tudi pogoje za še večje poslovne uspehe. STROKOVNI KOLEGIJ Enodnevnega izleta članov samoupravnih organov na Dolenjsko in Belo krajino se je udeležilo samo 35 članov kolektiva, čeprav sta bila prvotno naročena dva avtobusa. Udeleženci izleta so videli slikovito dolino Kolpe, se seznanili z bogato in težko zgodovino Žužemberka in ne nazadnje okusili belokranjsko kuhinjo in pristno pijačo. (Škoda, da je bilo za ogled kleti v Metliki tako malo časa in da je imela prodajalna »Beti« zares slabo izbiro in še to samo majhne številke.) ZAKLJUČNI IZPITI V času od 19. do 26. junija bodo v podjetju opravljali učenci tretjega letnika poklicne grafične šole praktični del zaključnega izpita. Izpit iz tehnologije se opravlja v Ljubljani. V tretjem letniku imamo šest tiskarjev. V prvem polletju so bili izredno marljivi, saj so trije odličnjaki in dva prav dobra. Od ocen praktičnega dela v drugem polletju je odvisno, ali bodo odličnjaki oproščeni opravljanja zaključnih izpitov ali ne. V obratu II so pred časom pričeli s pospešenim urejanjem razvojnega laboratorija. Glede na vse večji obseg razvoja in njegovo pomembnost, bo ta prostor vsekakor precejšnja pridobitev za »Aero«. Pomeni pa tudi razbremenitev za vse ostale laboratorije, v katerih ie doslei potekalo razvojno delo. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti sta na seji dne 20. aprila 1972 sprejela naslednje sklepe: — Delovnim organizacijam na območju občine se priporoča, da čim dosledneje upoštevajo sklepe in priporočila republiške skupščine o družbenem nadzorstvu in resolucije o odgovornosti nosilcev samoupravnih in drugih družbenih ter javnih funkcij. — Samoupravnim organom delovnih organizacij se priporoči, da posvetijo večjo skrb varstvu družbenega premoženja, smotrnemu in zakonitemu gospodarjenju ter varstvu pravic samo-upravljalcev. SKUPŠČINA OBČINE CELJE Dne 19. maja je skupščina občine na skupni seji obravnavala analizo poslovanja gospodarskih organizacij po zaključnih računih 1971 in sprejela naslednje zaključke in priporočila: — Delovne organizacije naj v okviru danih možnosti storijo vse za čim uspešnejše poslovanje z iskanjem notranjih rezerv, z vsestransko štednjo, uvajanjem novih tržno interesantnih proizvodov, skratka s čim racionalnejšim in ekonomičnejšim poslovanjem. — Izpade proizvodnje zaradi pomanjkanja repromateriala naj delovne organizacije nadoknadijo in s tem ublažijo eventualne izgube na akumulaciji. — Za odpravo nelikvidnosti morajo podjetja, ki imajo že dalj časa blokiran žiro račun, izdelati programe de-blokiranja. En izvod programa je treba dostaviti oddelku za gospodarstvo občine. — Vodstva, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v podjetjih so dolžne seznaniti delavce s tekočo problematiko in s predvidenimi ukrepi za njeno reševanje. — Delovnim organizacijam se nalaga, da pri izplačevanju osebnih dohodkov upoštevajo sprejeta družbena načela o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Izplačila osebnih dohodkov se morajo gibati v skladu z doseženo produktivnostjo dela. GLASBENA ŠOLA CELJE Sprejemanje novih učencev bo od 22. do 26. junija, dnevno od 10. do 16. ure. Predhodno prijavnico je treba oddati na šoli že do 2. junija. Vsi novinci morajo opraviti sprejemni preizkus. Šola priporoča zlasti naslednje instrumente: violončelo, kontrabas, trobento, rog in pozavno. Primerna starost za začetek študija je 12 do 14 let. Za najmlajše bo jeseni odprta »mala glasbena šola«, za otroke, ki končujejo prvi razred pa »pripravnica«. Instrumente posoja učencem šola. Strokovni kolegij podjetja, sestavljajo ga direktor, pomočnik direktorja in vsi vodje sektorjev in služb, je zelo delaven. Mesečno ima povprečno 4 seje. Razen reševanj tekočih poslovnih zadev je pripravljal predloge in razpravljal med dugim tudi o organizaciji podjetja, poslovnih investicijah in razdelitvi sklada skupne porabe, o vzrokih zaostankov v proizvodnji in podobnem. Na seji dne 17. maja je začel tudi z zelo važno razpravo o lokacijskem konceptu razvoja podjetja. OBČINSKE PRVAKINJE Naša ekipa prve pomoči, ki jo sestavljajo tovarišice Murko Katica, Ri-bežl Džordža, Kranjc Fanika, Kop Milka, Štuhec Marjana in Vrečer Ida, se je na občinskem tekmovanju zelo dobro odrezala. Med trinajstimi ekipami je osvojila prvo mesto in se tako uvrstila na republiško prvenstvo. »Bojne vrste« zapušča spet ena izmed naših sodelavk, ki je celih 16 let delila s kolektivom dobre in manj dobre čase, Zofka Šupek. Leta 1952 je prišla v Celje in se zaposlila pri EMO, leta 1956 pa pri nas v oddelku za ostale kemične proizvode. Zaradi vestnega dela in sposobno- sti vodenja je kmalu postala predde-lavka oziroma vodja skupine. Zofka Šupek je bila dosledno zvesta svojemu prepričanju in šla brez kompromisov po poti, ki se ji je zdela pravilna. Bila je predsednica upravnega odbora, delavskega sveta, sekretarka osnovne organizacije ZKS itd. Bila je dobra tovarišica, vedno pripravljena pomagati z besedo in dejanjem in vsi, ki so jo poznali, so jo imeli radi in jo spoštovali. Sedaj, ko se je odločila, da izpreže in se posveti svoji družini, ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let! ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so mi ob odhodu v pokoj pripravili tako prisrčno slovo, se iskreno zahvaljujem. Nadvse sem bila vesela izkazane pozornosti, dragocenih daril in iskrenih besed naklonjenosti in tovarištva. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Zofka Šupek STOJAN ing. MARTIN Funkcija predsednika delavskega sveta v tako velikem kolektivu kot je naš danes, je zelo odgovorna, kajti z osvojitvijo novih ustavnih amandmajev je dobilo samoupravljanje v naši družbi še večji pomen in odgovornost. Željeno je, da v bodoče delavski svet v svojem delu ne bi nastopal kot nekakšen »glasovalni stroj«, temveč naj bi bili rezultati sej plod konstruktivnih in tehtnih razpravljanj. Pred samoupravnimi organi stoje zelo zahtevne naloge, predvsem zaradi resnega ekonomskega stanja v gospodarstvu. Prizadevanja združenega podjetja teže k osvajanju novih tržišč na vzhodu in zahodu. Potrebovali bomo zadostne zaloge surovin, ki nam jih bodo dobavljale naše papirnice, zagotoviti si jih moramo tudi s tesnejšim poslovnim sodelovanjem — s papirnico v Radečah. DANILO BREGAR, dipl. ing. Trudil se bom, da bom opravičil zaupanje tistih, ki so me izvolili za predsednika te komisije. Pred nami je čas, ko bo zaradi reorganizacije in integracije Aera s Cetisom, potrebno na novo preurediti vse splošne akte podjetja, zato bo veliko dela, ki ga bo potrebno temeljito opraviti. Prepričan sem, da bo komisija uspešno reševala naloge, ki jih ji bo nalagal delavski svet. MAUER IVAN Že sam namen te komisije narekuje reševanje mnogih delikatnih problemov, ki se porajajo skoraj vsak dan. Mislim, da v začetku ne bo lahko, saj ob obilici dela niti ne vem, kje bi začeli in kako. Želimo namreč zadovoljiti vse člane kolektiva in delati, da bi se počutili vsi kot strnjen kolektiv. Po drugi strani se bojim kritike, ki je kaj lahko tudi neobjektivna. Področje našega dela je zelo obširno, skušali bomo reševati vse po svojih močeh. Istočasno pa prosimo vse, da s svojo voljo pomagate pri reševanju problemov in tako koristite sebi in vsem. Predstavljamo vam predsednike samoupravnih organov Na prvem zasedanju dne 25. aprila se je konstituiral novo izvoljeni delavski svet in izvolil kolektivne izvršilne organe ter stalne komisije. Na tej strani predstavljamo predsednika in namestnika predsednika delavskega sveta in predsednike naših samoupravnih teles. Ne zato, ker jih ne poznamo — marveč zato, da jih bomo še bolje spoznali. IVAN MELIK Priprave na splošni ljudski odpor so postale družbeni proces, v katerem naj naši delovni ljudje neposredno sodelujejo in odločajo o vprašanjih obrambe socialistične skupnosti in v katerem se uresničujejo ter konkretizirajo pravice in dolžnosti delovnega človeka in njegove delovne organizacije na področju obrambnih funkcij naše samoupravno organizirane socialistične družbe. Vsa razmišljanja o narodni obrambi niso več samo stvar ozkega profesionalnega kroga ali upravne strukture, temveč morajo postati domena delovnih ljudi. Nemogoče si je namreč zamisliti uresničevanje samoupravnih pravic našega delovnega človeka v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju sploh, ne da bi take pravice uresničevali tudi na področju ljudske obrambe. V našem novem statutu je dana pomembna vloga posebnemu organu, ki bo deloval na področju priprav na splošni ljudski odpor. To je nov kolektivni izvršilni organ podjetja: odbor za splošni ljudski odpor. Statut konkretno opredeljuje naloge tega odbora, ki pa so precej obširne in zahtevne. K delu bo potrebno pristopiti načrtno, z dobro izdelanim programom dela, ker bo le tako mogoče -zajeti čim širši krog članov kolektiva in doseči, da bo naša organizacija združenega dela dobro pripravljena na splošni ljudski odpor. PERC FRANC Pravim, da bo razveseljivo, kako tudi ne. Neki dan me v podjetju ustavi tovarišica in pravi: »Sem kandidat za stanovanje, pa ne vem, kako naj vas poprosim, da bom upoštevana. Veste, ampak ta pravilnik je pa tog in kriteriji so skoraj neživljenjski.« Po krajši razlagi o pravilniku tovarišico pomirim, nakar mi pa ponovno presenetljivo in zainteresirano odgovori: »Bom ga kar dobro prebrala in nanj dala resne pripombe in upam, da jih boste upoštevali!« Res razveseljivo, in še več takih pomoči, pa bomo skupno sestavili tak pravilnik, da bo predvsem pravičen in... No, delali bomo po najboljšem prepričanju in močeh, z vašo pomočjo in seveda s sredstvi, ki so na razpolago. RODE JANEZ Pri svojem bodočem delu si želim predvsem podpore za to pristojnih organov ter vseh članov kolektiva. Kajti to bo osnova, da bo delo komisije lahko normalno in nemoteno potekalo. ing. ŠUŠTERIC Andrej Izvolitev me je sicer zelo presenetila, vendar upam, da bom vaše zaupanje oziroma zaupanje tistih, ki so me predlagali in izvolili, vsaj delno upravičil. Moja želja je, da bi bil »Naš Aero« čim bolj informativni časopis, ki bi nas pravilno in hitro seznanjal z vso najvažnejšo problematiko našega združenega podjetja. Mislim, da bi v bodoče morali na nek način preprečiti širjenje napačnih in zlonamernih informacij, ki pogosto zelo razburjajo duhove, in najti najprimernejši način hitrega in predvsem pravilnega obveščanja. JOŽICA BRATUŠA Prepričana sem, da lahko edino z nesebičnim in poštenim delom opravičim zaupanje delavskega sveta in kolektiva. SUZANA ZENDZIANOWSKY Prvič mi je zaupano vodenje nekega samoupravnega organa. Želela bi, v tej smeri si bom tudi prizadevala, da bo delo komisije za odpis in ocenjevanje vrednosti sredstev podjetja kvalitetno, da bomo s sredstvi ravnali ekonomično, kar bo odvisno od vseh članov in strokovnih služb, od katerih pričakujem vso pomoč. KOMPAN LJUBO Menim, da pred našo komisijo v letošnjem letu stoje zelo pomembne naloge. Nova analitična ocena mora biti sestavljena kompleksno do take mere, da bo vsak delavec — član našega kolektiva, čutil, da je kolektivu potreben. Mislim, da bo le tako delavec — sa-moupravljalec spoznal, da je tovarna naša last; da je le od dela nas vseh odvisen uspeh podjetja. STOJAN Martin, diplomirani strojni inženir, rojen 23. 7. 1913. Vseh osem let v Aeru vodi konstrukcijski biro. Kot član organa upravljanja in kot predsednik najvišjega samoupravnega organa v podjetju pa se bo preizkusil prvič. Veliko uspehov. LESNIK Marjan, 28-letni knjigotiskar je v obratu Cetis zaposlen od leta 1966. V delavski svet je izvoljen drugič. RUDNIK Milan, 1938-letnik, po poklicu ekonomski tehnik. V Aeru je zaposlen od leta 1963 naprej kot prodajni referent, referent za izvoz, vodja prodaje, sedaj pa vodi posle izvoza. Predsednik delavskega sveta In upravnega odbora je bit že več mandatnih obdobij, pa tudi član drugih organov upravljanja. BRATUŠA Jožica, rojena 3. aprila 1941 Kot ekonomski tehnik je na delovnem mestu prodajnega referenta zaposlena v Aeru od leta 1967. V organih upravljanja še v Aeru ni sodelovala, vendar pa si je bogate izkušnje iz tega področja dela pridobila v podjetju, kjer je bila prej zaposlena. PERC' Franc je rojen leta 1929. Po poklicu ročni stavec, zaposlen na delovnem mestu tehnologa; je član kolektiva obrata Cetis že 29 let. V delavski svet je izvoljen že šestič, dvakrat pa je bil tudi član upravnega odbora. MELIK Ivan, rojen leta 1922, z višjo izobrazbo, je pomočnik direktorja. Kot direktor in individualni izvršilni organ je vodil podjetje Cetis od leta 1959 pa do njegove priključitve k Aeru. BREGAR Danilo vodi proizvodnjo barv. Rojen je Sl. 7. 19516, po poklicu je diplomirani inženir kemije, v Aeru zaposlen od leta 1965. Bil je že član upravnega odbora, več let pa je vodil komisijo za varstvo pri delu. SUSTERIC Andrej, 27-letni diplomirani inženir kemije je v Aeru zadolžen za kontrolo surovin. Član naše delovne skupnosti je šele eno leto in tudi prvič izvoljen v organ upravljanja. MAUER Ivan, po poklicu knjigotiskar. rojen leta 1928 je zaposlen v obratu Cetis kot OdtiSOValec že od leta 1948. V delavski svet je bil izvoljen že 5-krat, 3-krat pa v upravni odbor. RODE Janez vodi proizvodno enoto samolepilnih etiket. Rojen je 8. junija 1828, ima srednjo šolo, v podjetju je od leta 1967. V Aeru je izvoljen v delavski svet že drugič ter bil v pretekli mandatni dobi član odbora za odpis. KOMPAN Ljubo, 32-letni kemijski tehnik vodi proizvodno enoto impregniranih papirjev od leta 1968. V organih upravljanja je že sodeloval. V Aeru je bil predsednik disciplinske komisije. ZENDZlANOWSKY Suzana, rojena 25. 7 1943, s srednjo šolo, je v Aeru zapo- slena kot knjigovodja osnovnih sredstev od 18 . 7. 1969. Prvič je član organa u-pravljanja v Aeru. MILAN RUDNIK Smo v obdobju zapletenih gibanj, katerih globoke posledice pretresajo naše gospodarstvo in s tem tudi naše podjetje. Zavedamo se težav in problemov, zato upamo, da jih bomo ob skupnih naporih celotnega kolektiva premagali. V tej smeri si bo prizadeval tudi organ, katerega vodstvo mi je zaupano. LEŠNIK MARJAN Delo novega DS bo po mojem mišljenju zelo težavno, ker smo združeni ljudje dveh različnih strok, različnili gledanj in različnih preteklosti glede na dosedanje delo, sporazumevanje, vodenje in poznanstvo med seboj. Skupne interese bo težko usklajevati. Desetletne navade in privrženost eni hiši ostanejo dalj časa v podzavesti in se ne dajo prekrojiti čez noč. Kljub temu nisem črnogled, ker smatram, da bomo kos nalogam, ki so pred nami. Strojno stavljenje — prva faza na poti do časopisa Laboratorij II — Redna kontrola voščenih mas Poslovanje združenega podjetja Aero v prvih štirih mesecih 1972 Zdaj, ko so za nami začetne težave združevanja posameznih služb Aera in Cetisa v enotne službe združenega podjetja, lahko naredimo kratek pregled uspešnosti le-tega skozi nekaj osnovnih podatkov za prve štiri mesece. V tem času je prišlo v združeno podjetje 53 novincev, odšlo pa 27 zaposlenih. Tako je fluktuacija precej prekoračila predvideno, kar pa je do neke mere razumljivo kot posledica nujne reorganizacije poslovanja ob združitvi. Zaradi tega je bilo tudi nemalo internih premikov iz Cetisa v Aero (okoli 40 ljudi). Kljub temu »nemirnemu« obdobju smo v štirih mesecih presegli predvideno vrednostno produktivnost na zaposlenega za 2 %, pa čeprav je bilo treba narediti zato tudi precej nadur. V primerjavi z istim obdobjem v minulem letu pa je produktivnost za 12% višja. Planirano proizvodnjo in prodajo v tonah proizvodnje za 4 mesece nismo v celoti dosegli, vendar je to bolj posledica spremenjene strukture proizvodnje. Nasprotno pa smo vrednostni plan proizvodnje in prodaje izpolnili po predvidenem načrtu. Na domačem trgu smo največ prodali v Sloveniji (34 %), od skupne vrednosti pa je šlo v izvoz 4,2 %. Prav izvozna služba pa je v tem času navezala stike z novimi potencialnimi kupci in nam bo lahko ob podpori ostalih služb podjetja zelo razširila izvozno tržišče, ki ga nujno potrebujemo za hitrejši razvoj podjetja. Za gospodarjenje s sredstvi pa bi na kratko dejali: zaloge surovin in materiala nam je uspelo obdržati v predvidenih okvirih, zaloge gotovih izdelkov so take, da ni bojazni za njihovo realizacijo, aktivirali (pripravili za proizvodnjo) pa smo nekaj manj osnovnih sredstev kot smo predvidevali. Na vprašanje, kako smo bili plačani za svoje delo, lahko odgovorimo: v treh mesecih (za april trenutno še ne vemo) je združeno podjetje doseglo točno 100,3 % predvidenih povprečnih osebnih dohodkov. Stroški poslovanja v treh mesecih pa so nekaj manjši od načrtovanih. Po teh skopih podatkih pa lahko mirno rečemo, da nam to obdobje ni prineslo kakšnih izrednih rezultatov, ravno tako pa tudi ne kakšnih bistvenih zaostajanj za predvidenim letnim gospodarskim načrtom združenega podjetja, temveč nasprotno: po štirih mesecih »življenja« združenega podjetja POT SRCA Sedela sva v lemi, le dotik rok ti je govoril, da sva še vedno skupaj. Vedela sem, da so to poslednji trenutki najine sreče in pustila sem teči solze. Nisi videl mojih solza, vedel nisi za občutke mojega srca, zavedal si se le, da moraš čimprej odditi. Tvoje srce je želelo drugam, tvoje ustnice so hrepenele po njenih, vendar ob tebi sem bila jaz, da jaz, ki sem brezmejno te ljubila. Angelca Povej prijatelj, kaj je res, povej mi kaj je to resnica; r je kot tlakovana pot, ali takšna kot stezica? Kot stezica bo, se zdi, in med tlakom je, je malo; kar prostora zanjo ni in vse manj ga bo ostalo. Mnogo, mnogo več jih bo, ki za kruh bi jo prodali, a vsak dan manj tistih je, ki bi za resnico pali. In zato prijatelj moj ni prostora za srce, ki za iskrenost bije in resnica mu je vse ... Dora Rovere smo si ustvarili vse pogoje, da bomo lahko z združenimi močmi do konca leta dosegli in tudi presegli vsa predvidevanja in tako obdržali združeno podjetje na začrtani poti razvoja. Peter Požun, dipl. oec. Mrtvi hodijo po svoji poti, kot da je povsod tema, in nikogar nič ne moti, če nihče ljubezni jim ne da. Tu so sence, kaj nosijo s sabo, bol in srečo, nevesele dni? In ko jaz bom na tej poli boš še vedno v meni ti? Bo še vedno bol ta z mano? Mar še vedno bo tako težko, kot da bi mi kdo po duši hodil, kot da z biči me lepo? Dora Rovere NEZNANO KAM Hodim po prašni cesti, sonce neusmiljeno pripeka, veter nosi prah v trudne oči, kri brizga iz ranjenih podplatov. Hodim po prašni cesti, ne vem, kam me vodi pot, želim iti daleč, daleč ... Koleselj se mi bliža, ustavljam ga, kleče prosim usmiljenja, nihče me ne vidi. S težavo vstanem in grem dalje, naprej, neznano kam ... Angelca SMUČANJE Na tradicionalnem smučarskem troboju na Okrešlju med ekipami Aero, Nivo, Libela smo zasedli samo drugo mesto s 3,5 sekunde zaostanka za zmagovalno ekipo Nivoja. Zal se tudi tega tekmovanja nismo udeležili v polnem številu, saj so manjkali nekateri naši najboljši smučarji kot Štor, Brinovec in Dobrotinškova. Rezultati tekmovanja so: 1. Nivo, 2. Aero, 3. Libela. Posamezno pa: starejši člani: 1. Nunčič (najboljši čas dneva), 3. Debeljak, 4. do 5. Koštomaj; članice: 3. Planteu, 4. Pajk: člani: 7. Požun, 9. Srebot, 10. Do-bovičnik, 11,—12. Petek, 11,—12. Slamnik, 17. Mulej. SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE Po neuradnih rezultatih je ekipa Aera prevzela vodstvo v skupnem tekmovanju s 150 točkami pred Ingradom s 148 točkami, Emom 142,5, Železarno 138,5 točkami itd. V teku so še tekmovanja v nogometu in odbojki. Rezultati v posameznih disciplinah so: smučanje: člani 4., članice 3—4., starejši člani 1.; — šah: člani 7; — namizni tenis: člani 3., članice 13.—14., starejši člani 1.; — kegljanje: člani 1„ članice 2. Mladen Jazbec KEGLJAČI Kegljači postopoma uresničujejo program, ki so si ga zadali na občnem zboru. Igralci redno trenirajo, igrajo na sindikalnih In občinskih prvenstvih ter se udeležujejo raznih pokalnih turnirjev. Nekaj rezultatov in razvrstitev: — Grafične Igre v Ljubljani. Nastopilo 23 grafičnih sindikalnih ekip iz Slovenije. Aero je prijavil dve ekipi v disciplini 6 X 200 lučajev. Dosegli smo 2. in 3. mesto. Pri posameznikih se je najbolje u-vrstil Rojc z 857 podrtimi keglji na 6. mesto in Perkllč z 849 podrtimi keglji na 7. mesto. — Sindikalno kegljaško prvenstvo za moške in ženske ekipe. Moški so nastopili v disciplini 100 lučajev posamezno in ekipno 6 X 100 lučajev. Ženske so igrale na 50 lučajev. Pri moških smo dosegli prvo mesto med ekipami, pri ženskah pa drugo mesto. Pri posameznikih je dosegel Urh Alojz 466 kegljev in 3. mesto. Urh Magda pa 233 kegljev in 1. mesto. Moška ekipa se je udeležila tega tekmovanja s 50 tekmovalci, ženske pa z 8 tekmovalkami. Vsega skupaj pa je nastopalo na tem prvenstvu ca. 600 tekmovalcev in 180 tekmovalk. — V občinski ligi smo nastopali v disciplini 8 X 200 lučajev z 2 ekipama. V tej ligi sodeluje 12 celjskih klubov. — Sodelovali smo na treh pokalnih turnirjih v borbenih igrah v disciplini 10 metov. V Mariboru — turnir kegljaškega društva Konstruktor. Med sodelujočimi 18 ekipami smo dosegli 9. mesto. V Velenju na turnirju TVD Partizan Šoštanj 3. mesto z 800 keglji. V Šotah — na turnirju za Dan mladosti se je naša druga ekipa uvrstila na 12. mesto s 680 keglji. — Igrali smo drugo kolo občinskega prvenstva v borbenih igrah in dosegli 7. mesto s 786 keglji. Po drugem kolu smo bili 3. od 12 nastopajočih ekip. Igra se še 6 kol. Emil Rojc NOGOMETAŠI AERA »FUJ«!? Ne čudite se temu naslovu, ker je povsem na mestu. Na nogometnih Igriščih za sindikalno prvenstvo se letos namreč dogajajo čudne reči. Priteče na stadion moštvo Železničar, vnaprej okronani favorit, s stranskega tira pa priskaklja AERO. Na začetku aplavz za oba, na koncu: »FUJ AERO!« Seveda, ko je pa 4:2 za one male s stranskega. Pač sreča! se tolažijo druga moštva. S sklonjeno glavo odide z igrišča drugi nasprotnik Žična s šestimi goli v žepu. Še vedno sreča? Ne! Tretji nesrečnik velika Železarna že pride bolj pohlevno, pa ji nič ne pomaga. Tudi oni pospravijo zasluženih šest komadov, aerofuj pa samo enega. In tako se, upam, ta resnična pravljica nadaljuje. Aero pa »veni, vidi, vici!« Ko smo pred meseci govorili o združitvi, je povsod nekako šlo. V financah, organizaciji, delitvi dela in špor- Veli Lošinj, kjer ima naše podjetje svoj počitniški dom, ima bogato turistično tradicijo in postaja iz leta v leto večje turistično središče. V času Avstro-Ogrske je imel Lošinj priviligiran položaj. Takrat so nastali dvorci Franca Jožefa, Marije Terezije in nekaterih drugih velikašev monarhije. Med obema vojnama je Lošinj nazadoval. Italijani očitno niso imeli interesa razvijati hrvaških otokov. Zanimivo pa je, da si je na Lošinju uredil dvorec Musolinijev tast, grof Ciano. Razvoj Lošinja se je začel zopet po letu 1950. Takrat so se začeli ustanavljati domovi in manjši hoteli. Zaradi izredno zdravilne klime in čistega morja je nastalo in se močno razvilo lepo urejeno in mednarodno priznano zdravilišče za astmatične bolezni. Danes je v Velem Lošinju več kot dvajset počitniških domov in veliki tu, samo pri nogometaših je zrasla železna zavesa. »Mi se ne združimo, četudi združijo cel svet!« Še danes ne vem, kakšni magneti ali srečno naključje je spravilo te godrnjavce na isto vejo. Že na prvi tekmi so žvrgo-leli s te skupne veje kot jata jeznih kosov. In veste zakaj je na tekmah za Ae-rovce tako glasen »fuj«? Zato, ker je vedno več tujih gledalcev kot nas domačih, pa tisti redki »hura« obmolkne, kot bi ga s selotejpom. Upam, da bo odslej drugače in bodo naši žogobrci vsaj enkrat na tekmi slišali bolj glasni »bravo« kot »fuj«! ZADNJA VEST: V četrtem srečanju je bil nasprotnik IZLETNIK. Ko sem Izvedel za rezultat, nisem bil siguren ali gre za nogomet ali košarko. — 22:0!!! Vprašati moram, če kapetan daje svojim fantom kakšne posebne doping pilule, ki bi se morda lahko uporabile v proizvodnji. Samo, če bi potem stroji vzdržali... Cie hoteli. Najbolj se razvija 3 km oddaljeni Cikat z okolico, kjer vedno znova odkrivajo prekrasne zalive in gradijo ogromne hotele. V lanskem letu so odprli »Sunčanu uvalu«, razsežno plažo v idiličnem zalivu. Naš počitniški dom je kupljen leta 1957 za današnjih 15.000 din. V letu 1964-65 smo ga temeljito obnovili. Ima 34 ležišč v 10 sobah, opremljenih s tekočo vodo. Je primerno opremljen, misliti pa bomo morali vendarle na postopno zamenjavo inventarja. Potovanje v Lošinj je neprimerno krajše kot je bilo nekdaj. Še pred leti je potovanje trajalo 12 do 16 ur. Samo z ladjo sedem ur. Danes traja 6 do 8 ur. Še vedno pa je neprijeten problem prevoza s trajektom Brestova—Porozi-ne, kjer se lahko obtiči in čaka po nekaj ur. Motiv Iz Lošinja Letovanje v Velem Lošinju M. Lorenčak — olje AKO URf/IK BDELO E K TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SO DOTA SELITEV selitve SELITVI SELITEV PRI SEUTVI S SEUTVnO Naš Aero, glasilo Aera, kemična in grafična industrija, Celje. Izhaja šestkrat letno. Urejuje uredniški odbor: Sušterič ing. Andrej, predsednik, Debeljak Ciril, Randl Jože, Rovere Dora, Švab Grega in Gaspari Edo, odgovorni urednik. Tiskano v tiskarni Aera. Za tiskarno Drago Vračun.