Bližina meje poseljenega in neposeljenega sveta se odraža v močni fluk- tuaciji prebivalstva. V zadnjih 15 letih smo priča močnemu odseljevanju pre­ bivalstva, ki ga je sprva še nevtralizirala visoka nataliteta. Istočasno se je bistveno spremenila poklicna struktura prebivalstva. Kmetijstvo je občutilo nov problem — pomanjkanje kmečke delovne sile. Tako je bilo 1. 1969 že 40 % kmetov starejših od 55 let. Razprava je napisana pregledno, v preprostem in jasnem jeziku, z roko izkušenega geografa. Lahko jo uvrstimo med zelo dobre, na tradicionalen na­ čin zasnovane agrarnogeografske študije. Da pa je ta klasičnost dosegla za naše razmere skoraj novatorski značaj priča dejstvo, da se je avtor pri obde­ lavi podatkov poslužil računalniške tehnike. Bržkone bo tudi splošna tehniška vzgoja kriva, da se na Slovenskem kar nekako bojimo uporabe računalnikov pri svojem delu. Avtor se zavzema v predgovoru za ponovno kmetijsko kolonizacijo, go­ vori o spremenjeni socialnoekonomski strukturi bivših kmečkih gospodinjstev, ne omenja pa razvoja, strukture in prostorske razporeditve industrije, ki je poglavitni vzrok za upadanje zanimanja za kmetovanje. Podobno vlogo ima tudi prometno omrežje. Razprava prav tako ne opozarja posebej na izredno pereče posledice opuščanja kmetijske proizvodnje, ki se kažejo v uničenju živ­ ljenjskega okolja, zmanjševanju narodnustno-obrambne moči območja itd. Čeprav moramo v našem času posebej opozoriti na slabe strani podobnih tradicionalno zasnovanih razprav, pa ne moremo mimo izredne temeljitosti in solidnosti, s katero se je avtor lotil obravnave problema. Marijan Klemenčič John C. Hudson, Geographical, Diffusion Theory, Studies in Geography, No. 19, Northwestern University, Evanston, Illinois, 1972, str. 179. Namen metodološkega priročnika je. kot navaja avtor v uvodu, prispe­ vati k sistematičnejši obravnavi geografske teorije difuzij. Vsebina je razdeljena na šest osnovnih poglavij, ki ob uvodnem obravna­ vajo naslednje probleme: kulturna pokrajina, regionalizem in prostorska di­ fuzija: prostorski procesi difuzij in modeli različnih družbenih skupnosti: mo­ deli difuzij v različnih socialnih strukturah; difuzije v hierarhičnih urbanih sistemih: izumi in teorija difuzij. Tekst je opremljen s številnimi citati pod črto. na koncu pa je dodan obširen seznam literature, žal samo take, ki je objavljena v angleškem jeziku, zato skoraj ni del evropskih avtorjev, razen Hägerstranda. Avtor opredeli difuzijo kot proces, ki omogoča porazdelitev kulturnih po­ tez po vsej zemeljski površini ali le po njenem delu. Ze sam izraz naj bi po avtorjevem mnenju govoril o gibanju, medsebojnem učinkovanju, širjenju, sti­ ku. spremembi, rasti in celi vrsti drugih značilnosti. Prvo poglavje govori o izhodiščih in začetkih razvoja teorije difuzij. Za­ četke teorije zasledimo pri različnih evropskih antropoloških šolah, ki so proučevale površinsko širjenje določenih družbenih pojavov oziroma sprememb. Zdi se, da tak način obravnave določenih pojavov direktno pelje do modela, kot ga je izoblikoval Hägerstrand; on pojmuje difuzijo kot pojav v obliki valovanja. Glavne neprostorske teorije difuzij, ki so jih razvili ameriški sociologi, so predstavljene v drugem poglavju. Po njihovem pojmovanju pomeni difu­ zija proces medsebojnega učinkovanja. V naslednjem poglavju obravnava avtor matematično formalizacijo kon­ ceptov različnih modelov in sicer v povezavi s prostorom. Teoretična obravnava tretje smeri razvoja teorije difuzij (poleg Häge- strandove in neprostorske) je predmet petega poglavja; ta vsebuje obravnavo difuzij v hierarhični strukturi in je pomembna v geografiji zaradi predstave, da se difuzija pojavlja v pokrajini preko hierarhično razporejenih mestnih naselij. Zadnje poglavje vsebuje obravnavo pom ena iznajdb v procesu difuzij in sicer tako, da pokaže povezanost stopnje izum iteljske dejavnosti s š irje­ njem inovacij. P ri m atem atični obravnavi modelov difuzij avtor izhaja predvsem iz dveh skupin izhodišč ozirom a razlage pomena izraza. Po prvem naj bi bila stopnja rasti procesa difuzije v času in prostoru funkcija obstoječega števila objektov in prostorske razporeditve obeh skupin. Po drugem izhodišču je d ifuzija f unk­ cija prostorske stru k tu re prebivalstva. S to razlago difuzij so geografi (v glav­ nem H ägestrand) prispevali glavni delež k razvoju m odernih teorij difuzij. Pri ocenjevanju dela m oram o upoštevati avtorjev koncept ozirom a namen, ki na j l>i ga imel priročnik. Nezadostno poznavanje teoretske (formalne) strani problem a difuzij mi žal preprečuje, da bi ocenil vrednost in uporabnost po­ sam eznih modelov, podanih v m atem atični obliki, p rav tako pa ne morem oceniti, v kakšno širino je avtor segel pri obravnavi po java difuzij. P rak tična (uporabna) vrednost teorij d ifuzij za geografsko proučevanje je bolj ali m anj opredeljena. V tristopenjskem modelu analize regionalnega sistema (stopnja identifikacije sistema, obravnava posam eznih oblik — sta tič­ nih in dinam ičnih ter stopnja integracije sistema) im ajo modeli difuzij vlogo prostorskih modelov p ri proučevanju dinam ičnih oblik regionalnega sistema (P. H aggett, R. J. Chorley, Models in G eography, London, I. del). Delo im a izrazit form alni značaj, kot nava ja sam av tor v uvodu. Zal se s tem bistveno zm anjša p rak tična vrednost dela in tako v bistvu izgubi značaj priročnika. A vtor se je spustil v obravnavo modelov samih, brez ocene njihove uporabnosti za proučevanje določenih pojavov. D a so tak a dela obsojena na kroženje v sorazm erno ozkem krogu strokovnjakov je razum ljivo. Zelja po k a r največji sistem atizaciji obravnavane problem atike je p ripe­ ljala av to rja večkrat izven geografskega področja; še več, čutiti je, da je avtor zapadel precejšnjem u vplivu am eriške sociologije (velika pozornost nepro- storskim sociološkim teorijam difuzij). Na koncu je treba poudariti, da se avtor zaveda naravnost bedne zmož­ nosti obravnavnih modelov, da ponazorijo kom pleksnost procesov. N asprotno pa je zelo značilna in najb rž ne nak ljučna trditev, da kompleks ni nič več ali m anj kot vsota mnogiii delov; to je opozorilo, da je treba podobna dela jem ati v roke s previdnostjo. M arijan Klemenčič Urbanization in Europe, Selected Papers in English, German and French, European Regional Conference of the International Geographical Union, Bu­ dapest, Akademiai Kiado, Budapest 1975. L eta 1971 je bila v Budim pešti Evropska regionalna konferenca M edna­ rodne geografske unije. Zborovanje je bilo prirejeno z dvojnim nam enom: omogočiti evropskim geografom, da obravnavajo tiste geografske probleme, ki so značilni in pom em bni za to celino in o katerih je razm erom a težko podrobneje spregovoriti na m ednarodnih geografskih kongresih, ter počastiti stoletnico m adžarskega geografskega društva. Kot podobne prireditve je bila tudi ta razdeljena na več sekcij. V V. sekcijo so bili uvrščeni referati o u r ­ banizaciji in geografiji naselij. Z nekajletno zamudo so m adžarski geografi končno publicirali v posebni knjig i z naslovom »Urbanization in Europe« 37 po­ ročil. ki so bila predložena v tej sekciji. Publikacijo je uredil Bela Sarfalvi. Kot večina kongresnih zbornikov je tudi ta zelo pester in heterogen in to kljub dobrim namenom prirediteljev, ki so želeli usm eriti prispevke k določe­ nim vprašanjem , predvsem k obravnavanju urbanizacije in naselbinskega omrežja. O pazna je tudi d ruga slabost, ki je p rav tako pogosta sprem ljevalka takšnih zborovanj: veliko referatov je povzetek starejših , podrobnejših in že objavljenih znanstvenih del. P rav zato kongresni zborniki pogosto ne po­ menijo veliko glede na metodologijo, razvoj znanstvene misli ali nova dogna­ nja. N jihova dobra stran pa je, da je v eni knjig i zbrano veliko gradiva, ki bi ga sicer m orali iskati po različnih znanstvenih časopisih, in da nudijo širok,