PERTRATTAZIONI della IV tornata Epoca VII della DIETA PROVINCIALE della CONTEA PRINCIPESCA di Gorizia e Gradišča redatte sulle annotazioni stenografiehe 4iino 1§9§-1§99. GORIZIA 1900 Tip. Seitz. — La Griunta prov. ed. 25216 SOD ttiseo A-/ Indice alfabetico. a lino giorno della seduta pagina o. Capitano provinciale: e nominato con Sovrana Risoluzione deli' 8 aprile il Commen-datore D.r Luigi Cav. de Pajer-Monriva ...... 1899 15/4 12 I>. Deputati prov. italiani: loro dickiarazione diretta al Capitano prov. sostituto che non si presenteranno alle sedute della Dieta dovo apparisse all'ordine del giorno la proposta di legge concernente la regolazione, conservazione e frequen-tazione delle scuole popolai-i ........ Deputati prov. sloveni lianno deliberato ehe per ora non prenderanno parte alle sedute della Dieta prov. ........ Dieta prov. IV tornata, epoca VII. Apertura della sessione .... Dieta prov. 11, III e V seduta, andate deserte per mancanza di nuinero legale . j Distretti scolastiei: progetto di legge governativo concernente la concorrenza del foiido prov. alle spese dei distretti scolastici (proposta) Dottori Cav. Antonio, eletto membro della commissione d'appello delPimposta sulla rendita personale .......... n 1898 1899 1898 n 14/1 15/4 28/12 7/1 14/1 27/5 28/12 28/12 10 13 1 91 10 161 3 8 jjji Egger Cav. D.r Camillo : presta la solenne promessa di deputato prov. Egger Cav. D.r Camillo : e approvata la sua elezione a deputato della Dieta pi'ov. . Essrcizio provvisorio pro 1899 del fondo provinciale (V. alleg. Is. 1) . 1899 1898 15/4 15/4 28/12 14 15 7 F. Fondo provinciale: progetto di legge governativo concernente la concorrenza del fondo provinciale alle spese dei distretti scolastici (proposta) Francesco Giuseppe I: Suo messaggio diretto alla Dieta in ricorrenza del 50 mo anniversario della šalita al trono di S. M. . O » n 28/12 28/12 3 2 Gaberšček Andrea, eletto membro della Commissione per la eommisurazione de]l'im-posta industriale . . . . . . . Giunta provinciale: suo rapporto concernente 1' esercizio provvisorio del fondo prov. pro 1899 (V. alleg. N. 1)........ Giunta provinciale: suo rapporto con cui preselita i conti consuntivi e preventivi dei fondi da lei amministrati ........ I. Imperatore Francesco Giuseppe I: Suo Messaggio diretto alla Dieta prov. in ricorrenza del 50.mo anniversario della šalita al trono di S. M. . n n 1899 28/12 28/12 15/4 8 7 14 1898 28/12 2 anno giorno della seduta pagina IVI. Messaggio Imperiale col quale si esprimono alla Dieta prov. le Sovrane grazie per la leale manifestazione iiella ricorrenza del 50.mo anniversario della šalita al trono di S. M......... Mighetti Lodovico : b approvata la sua elezione a deputato della Dieta prov. . 1898 1899 28/12 15/4 2 14 P. Pajer Cav. D.r Luigi, nominato Capitano provinciale con Risoluzione Sovrana deli' 8 aprile 1899 ..... ..... Proposta governativa eoneernente il progetto di legge sulla concorrenza del fondo prov. alle spese dei distretti scolastici ...... n 1898 15/4 28/12 12 3 R. Rapporto della Giunta prov. sull' esercizio provvisorio pro 1899 del fondo prov. (V. alleg. N. 1)......... ; Rapporto della Giunta prov. con cui presenta i conti consuntivi e preventivi dei fondi da lei amministrati ......... Risoluzione Sovrana deli' 8 aprile 1899 con cui S. M. nomina Capitano prov. il Commendatore D.r Luigi Cav. de Pajer-Monriva .... n 1899 28/12 15/4 15/4 7 14 12 S. Scuole popolari: progetto di legge governativo eoneernente la concorrenza del fondo provinciale alle spese dei distretti scolastici (proposta) .... Scuole popolari: scritto dei deputati prov. italiani diretto al Capitano prov. sostituto, dichiarante ch' essi non interverranno alle sedute della Dieta prov. dove apparisse ali' ordine del giorno la proposta di legge eoneernente la rego-lazionc, conservazione e frequentazione delle scuole popolari Sovrana Risoluzione deli' 8 aprile 1899 con cui S. M. nomina Capitano prov. il Commendatore D.r Luigi de Pajer-Monriva ..... 1898 1899 n 28/12 14/1 15/4 a 10 12 "V. Valentinis Conte Eugenio: & approvata la sua elezione a deputato prov. della Dieta n 15/4 14 DIETA PBOVIHCIALS della PRINCIPESCA CDNTEA DICORIZIA E GRADIŠČA IV tornata, Epoca VII Oapittini provinoiali: S. E. Signor CORONINI - CRONBERG Conte FRAN-CESCO, Consigliere intimo attuale e Ciambellano di S M., Colonnello f. d. s., Cav. di I. classe deli'ordine della Corona ferrea; fregiato della Medaglia del merito mili-tare ; Presidente deli' i. r. Societk agraria di Gorizia e della Commissione peli' imboschimento del Carso in Gorizia ; Conservatore della Commissione centrale per monumenti artistici e storici; Cittadino onorario della cittk capitale provinciale di Gorizia, nonch& delle cittk, borgate e dei luoghi di Aquileja, Canale, Cervignano, Dornberg, Plezzo, Aidussina, Caporetto, Comen, Monfal- cone, Sesana e Herpenizza, Podestk di S. Pietro ecc. eletto dalla cittk di Gorizia. e do2)o la sua dimissione Signor D.r de PA.TER LUIGI Cav. di Monriva, Commendatore deli' ordine di Francesco Giuseppe I., Cavaliere deli' ordine della Corona ferrea di III classe, Grand' Ufficiale deli' ordine della Corona d' Italia, Cittadino onorario di Cervignano e Dolegna, Presidente della Camera degli avvocati in Gorizia e possidente. eletto dal grande possesso italiano. Sostituto : Sig. Dr. ANTONIO GREGORČIČ, professore di teologia nel Seminario centrale di Gorizia, deputato al Consiglio deli' Impero. eletto dai comuni foresi dei distretti di Tolmino, Plezzo e Circhina. Deputato per voto vir*ile: S. E. Rev. Monsignore GIACOMO MISSIA Principe Arcivescovo, Consigliere intimo di S. M. I. e R. A., Cav. della Corona ferrea di I. classe, Dottore in sacra Teologia ecc. ecc. Oeputati : Signor Ur. ABRAM GIUSEPPE, avvocato in Gorizia. Signor BERBUČ GIOVANNI, i. r. professoi'e presso le Scuole reali sup. in Gorizia. CORONINI-CRONBERG Coute ALFREUO, possidente in Gorizia, Deputato al Consiglio dellTmpero. Signor DOTTORI ANTONIO, Cavaliere degli Alberoni, Cavaliere deli' ordine di Fran-cesco Giuseppe, decorato della Croee d'oro del merito colla corona, possidente m Ronchi. Dr. Cavaliere de EGGER CAMILLO, avvocato in Gorizia. Signor GRČA BIAGIO, Parroco di Sampasso. Signor KLANCIČ ANTONIO, decorato della Croce d' oro del merito, Podesta di Podgora Signor LAPANJA GIOVANNI, geometra civile in Caporetto. Signor LOCATELLI Barone MICHELE, I. e R. Ciambellano, Cav. deli'ordine della corona ferrea di III classe, possidente e Podesta di Cormons. Signor Dr. MARANI FRANCESCO, avvocato in Gorizia. Signor MICHIELI VINCENZO, possidente e podesta di Campolongo. Signor MIGHETTI LODOVICO, commerciante, Vicepresidente della Camera di Com-mercio ed Industria in Gorizia. Signor MUHA ANTONIO, possidente, Presidente del Comitato stradale di Sesana. Signor PANIGAI Conte GIACOMO, I. R. Tenente dei Bersaglieri a cavallo n. a., possidente e podestk di Scodovacca. Signor ROJIC ALESSIO, dottore in medicina in Gorizia. Signor Ur. TUMA ENRICO, i. r. Aggiunto giudiziario in pensione e Concipiente di avvocatura in Gorizia. Signor VALENTINIS Conte EUGENIO, di Monfalcone Signor Ur. VENUTI CARLO, avvocato, podesta di Gorizia. Sig. Ur. VERZEGNASSI FRANCESCO, Ueputato al Consiglio deli' Impero, avvocato in Gorizia e possidente. eletto dai comuni foresi dei distretti di Comen e Sesana, eletto dai Comuni foresi dei distretti di Gorizia, Ca-nale ed Aidussina. eletto dal grande possesso sloveno. eletto dai comuni foresi dei distretti di Monfalcone, Cervignano, Gradišča e Cormons. eletto dalla citta di Gorizia. eletto dai comuni foresi dei distretti di Gorizia., Ca-nale e Aidussina. eletto dal grande possesso sloveno. eletto dai comuni foresi dei distretti di Tolmino, Plezzo e Circhina. eletto dalla citta di Gradišča e dalla borgata indu- striale di Cormons. eletto dalla Camera di Commercio ed Industria in Gorizia. eletto dai comuni foresi dei distretti di Monfalcone, Cervignano, Gradišča e Cormons. eletto dalla Camera di Commercio ed Industria in Gorizia. eletto dai comuni foresi dei distretti di Sesana e Comen. eletto dal grande possesso italiano. eletto dal grande possesso sloveno. eletto dalle borgate e luoglii industriali di Tolmino, Plezzo, Caporetto, Canale e Aidussina. eletto dalle citta e borgate industriali d i Cervignano, Monfalcone e G rado. eletto dalla citta di Gorizia. eletto dal grande possesso italiano. m siij della della COHTEA PHINCIPESCA di G0BI2IA e GBADISCA U i # t m Presidente : S. E. FRANCESCO Conte CORONINI-CRONBERG c dopo la sua dimissione Dr. Cavaliere de PAJER - MONRIVA LUIGI Assessori : Signor Dr. ABRAM Giuseppe „ Cavaliere de PAJER - MONRIVA LUIGI poi sostituito dal „ Dr. MARANI FRANCESCO „ Dr. TUMA ENRICO „ Dr. VERZEGNASSI FRANCESCO eletto da tutta 1' assemblea della Dieta, eletto dai deputati delle citta, borgate e luoglii indu-striali e dalla Camera di commercio. eletto dai deputati delle cittk, borgate e luoghi indu-striali e dalla Camera di commercio. eletto dai deputati dei comuni foresi. eletto clai deputati del grande possesso. Assessori supplenti : Signor prof. BERBUČ GIOVANNI „ Dr. GREGORČIČ ANTONIO (dur. vacanti) eletto da tutta 1' assemblea della Dieta, eletto dai deputati dei comuni foresi. Comitato soolastioo Sig. D.r PAJER, Presidente „ CORONINI Conte ALFREDO „ GREGORČIČ D.r ANTONIO „ MARANI D.r FRANCESCO „ TUMA D.r ENRICO „ VENUTI D.r CARLO „ VERZEGNASSI D.r FRANCESCO C ont <-nii 1 o : Discorso di apertura della Dieta prov. — Messaggio Imperiale diretto alla Dieta. — Comunicazione del pro-getto goveruativo circa un contributo al fondo scolastico distrettuale. — Rapporto della Giunta provinciale concernente 1' esercizio provvisorio del fondo prov. per 1' anno 1899. — Nomina di uu membro della Commis-sione d'appello per la commisurazione deli'iraposta sulla rendita personale. — Nomina di un membro della Commissione per la commisurazione deli' imposta industriale. P E E S E N T I: II Capitano provinciale II Commissario Imperiale Conte Francesco Coronini-Cnonbeng Consigliere aulico Cav. Luigi de Bosizio S. E. Reverendissima Monsignore Dr. Giacomo Missia, Principe Arcivescovo e N. 20 deputati. (Principio della seduta a ore 11 ant.) Capitano : Eccelsa Dieta! Colla Sovrana Patente del 17 dicembre Sua Maesta graziosamente si degnava di ordinare 1' apertura della nostra Dieta provinciale pel giorno di oggi, ed io ho 1' onore di porgervi, Onorevoli Signori, in questo incontro i piu distinti saluti. Ci troviamo alla line di un anno ricco di emozioni di ogni sorte. Basta ricordare le manifestazioni di quest' Eccelsa Dieta nelle poclie sedute deli' ultima tornata dietale, che fedelmente interpretarono i sentimenti di tutta la popolazione della Provincia il cui contegno fu splen-dido, come sempre, dirimpetto ad avvenimenti che toccarono da vicino la persona deli' augustissimo e vene-ratissimo nostro Imperatore, supremo rappresentante deli' Impero austriaco cui siamo tutti affettuosamente devoti. Quanto sincera ed imponente era la costernazione dei nostri comprovinciali dopo 1' atroce misfatto di Ginevra, che con ribrezzo rammento quest' oggi, e ad onta del profondo lutto che pešava ancora sulla gior-nata del 2 dicembre, 1' ottima nostra popolazione non pote sopprimere la sua esultanza, tanto piu spontanea quauto mancava ogni apparato ufficiale per la fausta ricorrenza- del 50.o anniversario deli' avvenimento al trono del nostro Sovrano. Ed in fine non posso sottacere la lieta impressione che sento vedendo nuovainente occupati tutti i seggi in quest'Aula dietale, e se tutti gli Onorevoli Signori Deputati sono comparsi colla ferma volonta non di elevare infruttuosc recriminazioni sul passato, ma di dedicarsi cou serieta ed assiduita al lavoro a vantaggio di questa diletta nostra Provincia, ,credo di poter salutare quest' avvenimento quale pegno di un migliore avvenire. S pravim veseljem pozdravljam tudi Vas, častite gospode, na moji desnici ter smatram za ugodno znamenje, da smo se vsi zopet skupaj zbrali v dobi, ko praznuje cerkev, pa ne samo cerkev, ampak celo človeštvo mir in spravo. Spoznavam sicer, da imajo zastopniki vsake strani v nekaterih javnih zadevah in zlasti v narodnostnem pogledu svoje posebne želje in težnje, a vendar imamo tudi vsi skupaj v skupni domovini skupne interese, za katere smo poklicani, skupno skrbeti Bog dal, da bi bilo naše zborovanje kolikor složno, toliko plodonosno ! Sono convinto elie, se Sua Maesta potesse gettare uno sguardo su quest' Eccelsa Assemblea pienamente completa, avrebbe uno dei rari momenti di soddisfazione che Grli sono coneessi. Affrettiamoci di aeelamarlo uniti e concordi nei sentimenti di devota sudditanza ed ossequioso amore ! Potessero penetrare sino al suo Augusto trono i ealorosi Evviva e Živio che Vi invito a profenre : Evviva Sua Maesta F Imperatore FranceSco Giuseppe I! Evviva! Živio ! (tutti i deputati e fra il pubUico si risponde tnplicntamente: Evviva! Živio!) Ho F onore di presentare a quest'Eccelsa Dieta quale rappresentante deli'Eccelso Governo lMlLmo Signor Consigliere aulico Cavaliere Luigi de Bosizio, e gli concedo la parola chiestami. Commissario Imperiale. Chiamato dali'Eccelso Governo a rappresentarlo in quest'Eccelsa Dieta, Le porgo a nome suo un cordiale saluto ; e sono ben lieto di poter comunicarle un Messaggio Imperiale : „Alla Dieta Provinciale della Mia Contea Principesca di Gorizia e Gradišča. In occasione clella ricorrenza del cinquantesimo annivcrsario della Mia šalita al trono, la dieta provinciale della Mia cara Contea principesca di Gorizia e Gradišča ha preso il conchiuso, di presentarmi a mezzo di una deputazione F omaggio della rappresentanza provinciale e di esprimere solennemente in un indirizzo gli auguri, che in questo significante giorno di commemorazione scaturiscono dalla fedelta e dal-F attaccamento a Me e alla Mia Časa, dali' amore per la propria patria e dalla cura per il bene della Monarchia. In seguito al profondo lutto cagionato a Me e alla Mia Časa dal decesso della Mia Consorte, Sua Maesta F Imperatrice e Regina Elisabetta, che ora riposa nel Signore, non pote aver luogo il ricevimento della deputazione alla Mia Corte. Prendo pero di buon grado cognizione deli' omaggio della Dieta provinciale e le esprimo le mie Sovrane grazie per la sua leale manifestazione. So che la fedelta alla Dinastia in essa espressa. corrisponde ai sentimenti della popolazione rappresen-tata dalla Dieta provinciale, td implica 1' inalterabile fermezza con cui si attiene al legame della Monarchia, assodato e invigorito dalla Divina Provvidenza in un glorioso sviluppo storico di piii secoli. Nelle sorti avvicendate della Mia ciuquantenne reggenza trovai un sicuro appoggio al trono uella devo-zione ed abnegazione sempre provata dei Miei fedeli popoli. Qualunque siano gli eventi che naseonde in seno 1' avvenire, essa offre la certa garanzia, che rimarrk intatta la potenza ed il prestigio dello Stato. Appoggiata ai diritti guarentiti ai singoli dalle leggi fondamentali dello Stato, nonehe alla eguaglianza di diritti dei popoli, la eoltura intellettuale e materiale ha preso dappertutto un consolante sviluppo. Non pno che giovare alla cura sollecita pel benessere delle singole parti, indispensabile per i! continuo progredire del complesso, se nel conformare le pubbliche istituzioni h dato alle rappresentanze provinciali che sono in prima linea cliiamate a tutelare gli interessi del benessere, un corrispondente campo per eserci-tare i loro diritti costituzionali. Io spero e desidero, che sorpassando ogni contrasto di vedute e di aspirazioni, la seria volonta di promuovere oggettivamente il benessere intellettuale e materiale, possa maturare una cooperazione di tutte le forze, informata al reciproco rispetto del diritto e alla equita. Ad ogni azione della Dieta provinciale inspirata a tali sensi non maneherk mai il mio Sovrano appoggio. Con cio mando alla Dieta provinciale il Mio imperiale saluto. Dato a Vienna, il 22 dicembre 1898. Franeešeo iiuseppe mp. Utun mp. Deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiščanske. O priliki petdesete obletnice tistega dne, katerega sem zasedel Svoj prestol, je sklenil deželni zbor Moje ljubljene poknežene grofije Goriške in Gradiščanske, Mi po odposlanstvu pokloniti udanostno izjavo deželnega zastopa in v adresi svečano izraziti želje, ki izvirajo o tem pomembnem spominskem dnevu iz zvestobe in udanosti do Mene in Mojega roda, iz ljubezni do ožjo domovine in iz skrbi za blagor monarhije. Vsled globoke žalosti, v katero je zavila Mene in Mojo hišo smrt Moje, sedaj v Bogu pečivajoče soproge, Njenega Veličanstva cesarice in kraljice Elizabete, ni moglo priti odposlanstvo na Moj dvor. Toda rad jemljem na znanje udanostni izraz deželnega zbora in mu izrekam na njegovo lojalno izjavo Svojo cesarsko zalivalo. Jaz vem, da odgovarja dinastična zvestoba, ki se kaže v tej izjavi, čutstvom prebivalstva, katero zastopa deželni zbor, in da obsega v sebi zagotovilo, neomajno se držati zveze z monarhijo, katero je krepko in trdno združila Božja previdnost v večstoletnem, preslavnem zgodovinskem razvoju. V usodah Mojega petdesetletnega cesarjevanja, polnih izprememb, sem našel v vedno izkazani, požrtvovalni udanosti Svojih zvestih narodov varno oporo prestola. Ona daje, karkoli je skritega v krilu bodočnosti, zanesljivo jamstvo, da ostane neprikračena moč in uglednost države. Oprta na pravice posameznikov, zajančene v državnih osnovnih zakonih, in na enakopravnost narodov, se je povsod lepo povzdignila duševna in miterijalna kultura Skrbni gojitvi blaginje posameznih delov, neobhodno potrebni za neprestani napredek celote, more le koristiti, ako se podeli pri razvijanju javnih uredcb deželnim zastopom, ki so v prvi vrsti poklicani, da pazijo na interese blagostanja, primerno polje, da vrše svoje ustavne pravice. Jaz upam in želim, da provzroči kljub vsem nasprotstvom v mišljenju in stremljenju resna volja do stvarnega pospeševanja duševnega in materijalnega blagostanja, da se doseže sodelovanje vseh moči, oprto na mejsebojno spoštovanje pravic in na pravičnost Vsem delom deželnega zbora, zasnovanim v tem duhu, ne bode manjkala Moja vladarska skrb. S tem pošiljam deželnemu zboru Svoj cesarski pozdrav. Dano na Dunaju, dne 22. decembia 1898. I Franc Jožef 1. r. T kun 1. r. Cap:tano : Abbiamo sentito eol dovuto rispetto le graziosissime parole dirette da Sua Maesta a questa Rappresentanza provinciale e mediante questa alla popolazione intirra di questa nostra Provincia. Io ritengo, sicuro del Vostro consenso, Onorevoli Signori, che alla nostra profonda gratitudine per le medesime non possiamo dare inigliore esprcssione che eol ripetere eol mezzo di Evviva e Živio 1'assicura-zione di fedele sudditanza, ossequioso affetto ed indissolubile attaccamento. Evviva Sua Maesta il nostro Imperatore Francesco Giuseppe I! Evviva ! Živio! ftutti i deputati rispon-dono triplicatamente Evviva! Živio ! e cosi anehe fra il pubblico). E con cio dichiaro aperta la presente tornata e 1' odierna seduta dietale. Prima di passare ali' ordine del giorno ho 1' onore di comunicare a quest' Eccelsa Dieta essermi perve-nuto un progetto di legge governativo concernente la concorrenza del fondo provinciale alle spese dei distretti scolastici. Io čredo che questo progetto dovrcbbe passare a un comitato, e, comc e di consuetudine, ad uno composto di 7 membri. Gregorčič : Stvar, katero nam je ravnokar gosp. deželni glavar naznanil, se je že večkrat v našem deželnem zboru razpravljala. Zdi se mi torej nepotrebno, da bi se radi nje volil poseben odsek. Moje mnenje je marveč, da bi se naj o tej stvari razpravljalo nujnim potoni. Ne nujnim potom v tem zmislu, da bi se že danes o njej sklepalo; ampak naj 1 »i se razprava danes samo začela, v naslednjih sejah pa nadaljevala in končala; naj bi se razdelila na 2-3 seje, tako da bi imeli prilike dovolj za razgovarjanje o predmetu. Iz tega razloga stavim predlog, da bi se o tej predlogi postopalo potom nujnosti. Ako pa ta predlog ne bi obveljal, tedaj se pridružim predlogu deželnega glavarja, da se izvoli poseben odsek sedmih članov ; a potem naj se v zmislu našega opravilnega reda da temu odseku naloga, da v nekem določenem času napravi meritorno poročilo, in sicer za prvo sejo deželnega zbora, katera pa naj bo v 10 dneh. Ako pa bi bil deželni zbor prej odložen, tedaj naj pride ono poročilo na dnevni red prve seje prihodnjega zasedanja. Stavim torej predlog: Prvič, da se o predmetu obravnava potom nujnosti; drugič, v slučaju odklonitve, da se predloga odda posebnemu odseku sedmih udov, z nalogo, da o njej poroča vsaj do 7. januarja. Capitano : L' onorevole Gregorčič fa ]a proposta che questo progetto non venga demandato ad un Comitato, ma clie venga subito trattato nella presente seduta dietale ; una seconda proposta poi, subordinata alla precedente sarebbe quella, al caso ehe non venisse accolta la. sua proposta, di passare Foggetto come da me proposto ad un coinitato da eleggersi, ehe questo comitato pero compili la sua relazione e la presenti nella prossima seduta da convocarsi entro giorni 10, ciofe sino al 7 gennaio. Anzitutto mi permetto di domandare se e appoggiata questa proposta V (Viene appoggiataj. Pajer: Domando la parola. Capitano : L' onorevole Pajer ha la parola. Pajer : Se lio bene inteso, la proposta ora fatta e divisa in due punti. Al primo punto della proposta si vuole seccamente 1' urgenza della trattazione; al secondo punto ehe 1' oggetto venga affidato ad un comitato di 7 membri, il quale abbia F incarico di redigere la relazione sul progetto e di presentarla entro 10 giorni. II primo punto non ha dunque condizioni; nel primo punto si propone seccamente 1' urgenza. E la proposta urgenza secondo il Regolamento interno ehe significato ha ? Ha il significato, ehe la legge deve essere messa ai voti oggi, prescindendo cosi da tutte le formalita preseritte dal Regolamento. ()ra votare ima legge di tanta importanza, a tambiu-o battente, per urgenza, sarebbe un controsenso. II §. 25 del nostro Regolamento dispone clie le proposte governative debbono assoggettarsi preliminarmente alla discussione di un comitato, sicclie la proposta urgenza e una cosa anormale, cosa cui ne io, ne i miei colleghi potremmo assoggettarci. In questi sensi čredo di fare opposizione al proponente. La proposta di votare F urgenza asso-luta, incondizionata, e fuori di luogo, perche si tratta di un oggetto nuovo del quale non conosciamo il con-tenuto. II nostro Regolamento preserive ehe quando si tratta di progetti di legge, questi devono essere comunicati 48 ore prima della seduta ai deputati. Non si puo quindi, senza violare le disposizioni del Regolamento, obbligar noi a eutrare in discussione di una legge, della quale non ei fu dato di prender nemmeno conoscenza. La proposta d' urgenza si potrebbe portare a discussione allora soltanto, quando dal Capitano fosse stato accolto 1' oggetto nelF ordine del giorno, e questo ordine del giorno, come e disposto dallo stesso Regolamento fosse stato eomun cato 24 ore prima della seduta. Queste disposizioni sono razionali, il loro principio e giusto e la loro osservanza prescritta. Non si puo dunque pretendere in coscienza da noi la trattazione di un oggetto impreparati, senza concederci il tempo necessario di conoscerlo, ben ponderarlo e concretare indi tutti quanti quei provvedimenti ehe sarebbero a proporsi. Si tratta di una legge gravida di serie conseguenze, particolarmente per la parte italiana della nostra Provincia. Adottando questa legge, si adotta un principio clie caricherk di gravissimi oneri noi e la genera-zione futura. Bisogna ehe noi e' informiamo del tenore preeiso dei paragrafi di questa legge. e ehe ci sia concesso il tempo occorrente per ben studiarla, per saviamente discuterla e poter poi avvisare ai časi nostri. In caso diverso, se si adottasse F urgenza noi non potremmo prender parte alla seduta. II demandare F oggetto ad un comitato, clie sia poi uno dei soliti comitati, ad uno di nuova creazione e cosa affatto indifferente e per conto mio non ho nulla in contrario. In quanto poi alla proposta, ehe entro 10 giorni questo Comitato abbia da riferire sul progetto di legge senza concedere quel tempo di cui si ha bisogno per mettersi d' accordo nel risolvere le proposte, io la trovo inopportuna. Prego di mettersi nei panni di noi tutti quanti uomini d' affari. Sia per le singole vocazioni ehe abbiamo, sia per le soverchie occupazioni, non avremmo il tempo sufficiente a disposizione per poter prepa-rarci ad una discussione seria e pacata. Se si vuole ehe Foggetto sia trattato, ei si conceda il tempo necessario, e quello di dieci giorni e brevissimo tanto pivi clie abbiamo alle porte il Capo d' anno, e la nostra vita sociale, alla quale non possiamo sottrarci, richiede appunto in quei giorni parecchie pratiche congiunte con perditempo. Eppero čredo una cosa non opportuna di ridurre a questo termine la preparazione e discussione di un oggetto di tanta importanza. Io dunque non posso associarmi ne alla prima alla seconda delle proposte, e čredo ehe i miei colleghi alla volta loro saranno del mio avviso e voteranno contro la prima e contro la seconda. proposta. Ttima : Poslanec dr. Gregorčič je jako kratko utemeljil svoj predlog, in jaz se mu pridružujem. Nujnost nima pri nas istega pomena, kakor v drugih zborih ; kajti mi vsi skupaj nismo drugega kakor nekak odsek. IJeset nas je na eni strani, deset na drugi, ki predmet poznajo. Razlika med razpravljanjem potom nujnosti in drugim je le ta, da, če se stvar od kaže odseku, je obravnava 'tajna, če pa se sprejme nujnost, je takoj javna. Mnogokrat je že deželni zbor tako postopal, da se je zbornica konstituirala kot odsek, in ravno to kaže, da je moje mnenje tudi pravo, da pri nas med obema načinoma postopanja ni bistvene razlike. Pa še drug pomen ima za nas nujnostna pot: tukaj nas je deset proti desetim, v odseku pa nepri odsekih imajo italijanski poslanci nek privilegij, tako da imajo vse važne odseke za se, kjer so štirje njihovih proti našim trem. Stvar ima torej še posebno ta pomen, da so tukaj v zbornici moči obeh strank enake, v odseku pa ne. Kako nasprotna stranka že trideset let p rak t i kuje, to vemo, in to je bil vzrok, zakaj so izostali slovenski poslanci iz zbornice Našemu občinstvu je vse zakrita knjiga, kar se v deželnem zboru godi; naše ljudstvo ne izve, zakaj se je ta ali ona prošnja odbila, ker se vrši vse v odsekih. Če torej dr. Gregorčič predlaga nujnost glede obravnave pričujoče predloge, sem tudi jaz za to, ker želim da so o stvari ukrepa pred svetom, in da damo svojim volilcem tukaj priliko prepričati se, da se reč ni tako pokopala kakor smo vajeni. Deželni glavar ima že naprej vse odločeno : ,,ta stvar gre v finančni, to gre v peticijski odsek i. t. d. To razdeljevanje vrši z neko občudovanja vredno naglico. Imam ga pred očmi, kakor bi imel pri svoji mizi na levi strani koš, in na desni koš, v katera vse spravlja in zakopava. Zato želim, da bi se o pričujoči zadevi nujno, t. j. javno obravnavalo, in takoj, brez odloga. Ravno tak predlog je že pred tridesetimi leti bil na vrsti • takrat je g. dr. Pajer govoril ravno tako kakor danes ; že trideset let študira stvar, a danes je zopet isto povedal; toliko časa tudi poslanec Dottori predmet dobro pozna. Se ve da niti ne moremo pričakovati od vsakega poslanca, da predlogo prouči do zadnje črke, ker nas je preveč, kakor dr. Pajer poudarja ; a pri tej predlogi gre za matematično vprašanje, kako se naj vsota potrebščine za učiteljske plače deli za zdaj in za naprej. Te številke pa poišče naš deželni knjigovodja, in je lahko prinese kakor v odsek, tako tudi nam v zbor. Posledki bodo isti. Kakor se lahko ob ravnaj o v odseku tajno, tako tudi vpričo občinstva tukaj, da si ono lahko samo dela sodbo o našem delovanji. Častiti g. glavar se je danes v lepih besedah sklical na ljubezen našega vladarja do svojih narodov, in je iz odgovora cesarjevega posnel opomin. „Složimo se v skupno delovanje!" Jaz mu na to odgovarjam: ..To hočemo mi na desni strani zbornice, in hočemo že danes pričeti". A najbolje je, da vsi skupaj pričnemo. Čemu stvar porivati v odsek, ko se lahko z načelnim vprašanjem tukaj in takoj pečamo. O načelih se danes zjedinimo ; jutri imamo lahko novo sejo ter bodemo razpravljali o podrobnosti. Zatorej pokažimo svojo dobro voljo in da hočemo skupno delati, ter se podpirati ali ne. Dr. Pajer ugovarja dr. Gregorčiču, češ, da zahteva vladna predloga mnogo proučavanja podrobnosti. Po njegovih besedah je to res jako lepo, v dejanju je pa drugače. Za danes nas ne mika, kaka je vsebina vladne predloge v svojih podrobnostih ; zadostuje, ako se le prečita. Ne bode se treba puščati v posamičnosti, ampak samo izreči se, je li potrebna ali ne. Če nismo v tem vprašanju že danes edini, tedaj ne bomo tudi čez šest mescevne. Potreba deželnega šolskega zaloga je stvar, o kateri naši planinski kmetje tudi doma govore; oni dobro vedo, kako jih žulijo šolske doklade, in imajo dobre razloge za svoje mnenje. Kar je dr. Pajer izjavil v imenu svojih soposlancev, da namreč nikakor ne mislijo vstopiti v razpravo v zbornici že danes, spominja me na nemško prislovico : „aufgeschoben ist aufgehoben'', in to velja posebno v našem deželnem zboru. Kakor hitro stvar odložimo, jo pokopljemo, če si ne stavimo roku, do katerega je odložena. Prepričan sem, da vsak izmed nas poslancev dobro ve, da vladna predloga ne pride več v razpravo, če jo odložimo danes, ker imajo naši odlogi vedno ta konečni pomen. Sicer pa mi tudi dobro de, da dr. Pajer opravičuje postopanje naše strani Vedno se je nam očitalo, da nočemo delati. Mi smo bili izstopili, ker se ni hotelo delati; po izjavi g. dr. Pajerja pa lahko rečem : Gospodje one strani pa nočejo skupno delati, zato gredo. Jaz sem torej za to, da se naj razpravlja nujno, javno tukaj v zbornici, brez odloga in ovinkov in brez skrivališč. Pajer : E' un po' difficile d' intendersi col preopinante, perche il puuto di vista da cui egli parte, tjuello cioe d' insistere sopra la proposta d' urgenza, non e il giusto, perche v' b per noi 1' inconveniente clie non conosciamo neppure il progetto di legge; che il Capitano provinciale non F ha annunziato alla Dieta ed il tenore dello stesso e per noi del tutto buio ; mentre il preopinante parla di una cosa che h a lui perfetta-mente nota; parla del contabile, giurando che alla Dieta bastano le informazioni di lui in questo riguardo, e la Dieta senza bisogno d' altro potra deliberare. Ma questa e per me una dolorosa rivelazione, che bastino le informazioni del contabile fra noi! Per citta e corsa una voce, segnatamente fra gli elettori, e la voce, molto sinistra riguardo a questo progetto di legge, e quella dei patteggiamenti corsi fra il Govorno e gli sloveni. E si capisce ora benissimo che si vorrebbe per forza che venisse votata dalla Dieta questa legge con tutto che malevisa alla parte italiana, e con cio si vorrebbe usare una pressione sopra gli elettori nostri. Quanto ci sia di giusto o no, non lo so. lo, in seguito a queste voci, ho dovuto prendere informazioni uffi-ciali, e queste informazioni furono che fra il Governo e gli sloveni non si fosse venuti a patti, ma oggi pur troppo mi confermo nel convincimento che quelle informazioni furono false, giacche jeri appena a tarda sera giunse il progetto di legge al Capitano provinciale ; mentre comprendo benissimo da quello che il preopinante ha fin qui detto, che il testo della legge era a lui ed ai suoi alleati perfettamente noto. II voler cogliere gP italiani per sorpresa desta in me una grande diffidenza ed appuuto perche non conosco della legge nem-meno i principi direttivi; mi sen to tanto piii indotto ad essere irremovibile nella mia opposizione. Quasi in aria di canzonatura il preopinante m' incolpa di opposizione sistematica contro questa legge, e che gia 30 anni fa io ed il collega Dottori facciamo opposizione alla realizzazione di questo progetto. Ricor-dero che 30 anni fa il preopinante era ancora in fasce, mentre io ed il collega Dottori eravamo gia membri attivi del corpo legislativo. Ma egli per quanto abbia studiato in questo tempo, čredo non abbia ancora imparato abbastanza per saper che nemmcno la legge scolastica deli' Impero conta ancora 30 anni, portando questa la data del 14 maggio 1869 ! (bens e bravo fra il pubblico. II Capitano scuote il campanello). Quindi egli ha detto una cosa che non ha giustificazione ne in ragione ne in fatto. I miei principii non li smentisco e rimpetto a questo argomento li conservo e sostengo senza rispetti. Sostengo che per discutere questo progetto di legge, conviene dedicare al medesimo un' attenzione seria e molta meditazione ; accettandolo per urgenza, come si vorrebbe, la sarebbe una minchioneria, ne io posso permettere che ci si metta il laccio alla gola. Mettiamoci sul campo pratico ; come si potrebbe trattare subito su d' un argomento il cui tenore non si sa ? Occorre dunque di dar tempo ai deputati italiani di conoscere di che legge veramente si tratti, giacche essi finora non ne hanno preso conoscenza. e, čredo, non si vorra pretendere che si avviliscano a riceverla e trattarla come una semplice circolare d' iuvito per mettervi sopra sempliccmente la firma. Bisogna che noi ci atteniamo al nostro Regolamento interno, il quale al §. 48 impone varie formalita, e da queste prescrizioni noi non possiamo, ne dobbiamo discostarci. Le leggi che provengono dal potere supremo sono leggi durature che non si possono cambiare a talento quando sono state votate dalla Dieta e sancite dal Capo dello Stato, sono leggi che passano da una generazione ali' altra. Nec.essita dunque di pro-cedere anche in questo riguardo coi piedi di pioinbo prima di accingerci a votare una legge che sarebbe la nostra rovina. Per noi italiani non essendo piii un mistero lt) scopo cui tendono i nostri avversari, malgrado tutti i loro sforzi non permetteremo mai che ci sia tolto il mezzo di meditarci bene prima e di impedire clie ci si obbliglii di prendere parte alla discussione di una legge impreparati e di venire colti per sorpresa colla pištola al petto. (Approvasioni e applami fra il pubblico). Capitano: Prego di voler astenersi da qualunque dimostrazione, diversamente Saro costretto di fa- eva-cuare il pubblico dalla sala. Chiede ancora qualcuno dei Signori la parola V Turna: Nisem rekel, da ni treba nobene razprave, ampak sem poudarjal, da gre le toliko za nujnost predloga, da se vstopi brez odloga v razpravo. Ali me dr. Pajer ni hotel razumeti, ali me ni mogel. Nisem rekel, da se naj takoj sklep dožene. ampak da se razprava že danes prične. Zagotavljam ga da mi ni bila znana vsebina vladne predloge, dobro pa mi je znana iz deželnega arhiva. Tam je takih predlog že za dobro pod visoko nakopičenih. Meni od vsebine vladne predloge ni znana niti črka, tako malo kakor njemu; jaz sem ravno tako nepripravljen kakor on. Nasprotno imam razlog za to, da je častiti g. dr. Pajer celo mnogo bolje pripravljen, ker ima tridesetletno skušnjo za seboj. A vendar sem pripravljen že danes govoriti, ker imam dobro voljo. Glasovi, ki so se raznesli po mestu, nas ne smejo plašiti. Prebivalstvo goriškega mesta je jako mirno in se jako malo briga za take reči. Ono se le zgane, če se kaj raznese in prebivalstvo vzburi. Tako sem gotov, da se je radi te vladne predloge nekaj po mestu raznašalo in ljudstvo vznemirilo. Mi od naše strani tega ne rabimo, ker smo prekrotki. Ravno zato se pa toliko govori o bajonetih, kedar gre proti nam. Sicer pa se opiram na iste razloge, kakor sem je že poprej navedel. Pričnimo ! izrecimo se precej za delo, in pričnimo javno in pred celo deželo, ne pa za zaprtimi durmi. Capitano : Viene ancora chiesta la parola ? Non e il caso. II Signor proponente ha F ultima parola. Gregorčič : Glede na trditev dr. P ajer-ja, da nasprotuje moj predlog opravilnemu redu deželnega zbora, moram opomniti, da temu ni tako. Ta opravilni red sicer določa, da se morajo predlogi clva dni pred sejo predložiti poslancem ; a to velja le za zakonske načrte deželnega zbora, ne pa, za vladne predloge. Rečeno pa je v drugem paragrafu, da je o vladini predlogi, ako se ta sprejme za nujno, takoj razpravljati. Tu moram pa tudi omeniti, da naš opravilni red ni postava, ampak je sklenjen od deželnega zbora samega, kateri ima torej moč premeniti ga, kedar ga hoče. Ce torej danes deželni zbor sklene, da se o pričujočem predmetu naj takoj razpravlja, ravna on po svoji pravici, ker je v tem avtonomen Capitano : Non venendo chiesta la parola, la discussione e chiusa. E io devo dire che non posso esclu-dere la proposta d' urgenza perche il Regolamento la ammette. I Signori che sono d' avviso sull' urgenza della trattazione di questa proposta sono pregati di voler alzarsi. (minoranza). L' onor. Gregorčič, a questa proposta fa 1' aggiunta che si demandi 1' oggetto ad un Comitato da eleg-gersi, il quale abbia 1' incarico di eompilare la relazione e presentarla nella prossima seduta della Dieta da convocarsi entro giorni 10 cioe sino al 7 di gennaio 1899. Io la metto ai voti. Pajer : Non e un motivo per lasciarci mettere il laccio alla gola. Capitano : (legge la proposta e la traduce in italiano) Veramente questo e un affar mio. Prego i Signori che sono d' accordo con questa proposta alternativa, di voler alzarsi. (maggioranza) E accettata. Passiamo ora a trattare gli argomenti deli' ordine del giorno. II primo oggetto e il rapporto della Giunta prov. eoneernente 1' esercizio provvisorio del fondo provinciale per 1' anno 1899. Prego 1' onorevole relatore di riferire. Non čredo sia necessario di leggere tutto il rapporto avendolo i Signori a tempo debito ricevuto, e li invitero a trattare 1' oggetto nella discussione generale ; (si rinunzia) E siccome si rinunzia alla discussione generale, passeremo subito alla discussione articolata. Verzegnassi: (V. N. 6130/98 Allegato N. 1) (legge il testo della legge finanziaria). ff. di Segretario : (ne legge il testo sloveno). Capitano : Viene chiesta la parola per diseutere su queste proposte V Non e il caso. I Signori che le approvano sopo pregati di voler alzarsi. (nessuno si alza) Sono accolte. Verzegn assi ; Siccome preme la sanzione governativa a questa legge, cosi propongo che venga accolta anehe in seconda ed ultima lettura, por poter essere tosto spedita alla Luogotenenza. Capitano: Mi permetto domandare se questa proposta, abbeuche non si trovi aH'ordine del giorno, viene appoggiata ? (b appoggiata) La metto dunque ai voti. I Signori che assentono alla trattazione di urgenza di questo progetto finanziario anehe in ultima lettura sono pregati di restar seduti. (nessuno si muove) L'urgenza e ammessa. I Signori che approvano 1'esercizio provvisorio del fondo provinciale deli'anno 1899 anehe in seconda ed ultima lettura sono pregati di rimanere seduti (nessuno si alza) E accolto anehe in ultima lettura. Mi permetto di licordare che ali' ordine del giorno si trovano ancora due oggetti da trattare e veramente la nomina di un membro della Commissione d' appello per la commisurazione deli' imposta sulla rendita personale, in sostituzione del sig. Massimiliano Perco ; e la nomina di un membro della Commissione per la commisurazione deli' imposta industriale in sostituzione del signor Antonio Muha. Passeremo alla nomina di questi membri e čredo di sospendere la seduta per alcuni momenti. Pajer: Per noi non e' e bisogno di sospendere la seduta. (la maggioranza dei deputati propende per la sospensione). Capitano : Allora io la sospendo. (la seduta e sospesa). (Dopo un quarto d' ora) Dichiaro riaperta la seduta e prego di consegnare le schede per la nomina del membro in sostituzione del sig. Massimiliano Perco. (le schede si consegnano al Capitano prov.) Lo scrutinio e cosi semplice, che posso farlo io. Mi sono state consegnate 21 schede, e tutte portano il nome deli' on. Dottori, il quale fu nominato membro della Commissione d' appello deli' imposta sulla rendita personale. Adesso prego di passare alla nomina del membro della Commissione per la commisurazione delTimposta industriale in sostituzione del sig. Ant. Muha. (Si raccolgono le schede e si consegnano pure al Capitano prov.) Mi sono state consegnate 20 schede delle quali 11 portano il nome di Andrea Gaberšcek e 9 quello di Alfredi) Conte Coronini. Ora preghero i Signori di passare alla nomina dei 7 membri pel Comitato che fu deliberato al principio della presente seduta. Sospendo la seduta per concertarsi in proposito. (la seduta e sospcsa). Dichiaro riaperta la seduta e prego i Signori di voler consegnare le schede. (si consegnano). Mi sono state consegnate 22 schede. Gli onorevoli Signori Gregorčič e Abram vogliano occuparsi dello scrutinio. (si occupano). La maggioranza sarebbe di 12 voti. Furono nominati a pieni voti i Signori: Gregorčič, Alfredo Conte Coronini, Turna, Pajer e Marani. Mentre i Signori Verzegnassi e Berbuč riportarono ciascuno 11 voti. Necessita quindi il sort^ggio. Prego di portare 1' urna. (in guesta vcngono posti i nomi di Verzegnassi e Berbuč. II capitano prov. estrae la cedola portante il nome del D.r Verzegnassi, e dice : D r Verzegnassi). Io sospendo la seduta onde il neoeletto Comitato possa costituirsi. (la seduta e sospesa). Dichiaro riaperta la seduta, e partecipo ai Signori che il neoeletto Comitato, costituitosi, ha nominato a suo presidente 1' onor. D.r Pajer, riservandosi a suo tempo di nominare il referente. Prima di chiudere la presente seduta devo pregare i Signori di passare ali' approvazione del processo verbale deli' odierna seduta per essere allegato al rapporto da spedirsi per la sanzione Sovrana deli' esercizio provvisorio pel fondo provinciale. ff. di Segretario : (lo legge in ambedue i testi). Capitano : Mi permetto domandare se viene approvato il P. V. teste preletto ? (non si fanno osserva-zioni) Lo dichiaro approvato. Non posso indire il giorno della prossima seduta, e mi riservo di farlo in iscritto. Dichiaro quindi chiusa 1' odierna seduta. (Fine della seduta a ore l'/2) PRESENTI II Capitano prov. sostituto II Commissario Imperiale D.r Antonio Gregorčič Consigliere aulico Cav. Luigi de Bosizio e 9 deputati sloveni (Principio della seduta, ore 4 pom.) Capitano prov. sostituto: Ker se niso zbrali poslanci v zakonitem številu, ne moremo danes zborovati in odloži se seja na drugi dan. Constato che per mancanza di numero legale dei deputati, la seduta per questo giorno non puo aver luogo e viene trasferita ad altro giorno. P E E S E N T I II Capitano prov. sostituto II Commissario Imperiale D.r Antonio Gregorčič Consigliere aulico Cav. Luigi de Bosizio e 7 deputati sloveni (Principio della seduta, ore 5 pom.) Capitano prov. sostituto : Od italijanskih poslancev sem prejel pismo, katero prečita g. tajnik. Da parte dei Deputati italiani ho ricevuto un rescritto, il quale verra letto dal segretario. ff. di Segretario : „Onorevole Signor Capitano prov. sostituto. I deputati provinciali della regione italiana si fanno solleciti di informare V. S. che non si presente-ranno alla seduta dietale indetta pel giorno 14 corrente gennaio ne ad alcuna ulteriore dove apparisse posta ali' ordine del giorno la proposta di legge concernente la regolazione, conservazione e frequentazione delle scuole popolari. Anche alle sedute eventuali tissate per la trattazione di altri oggetti i firmati deputati, costituiti in mi-noranza per la rinuncia al mandato di deputato di S. E il Conte Francesco Coronini, non potrebhero com-parire ove fosse occupato il seggio del voto virile. Ove pero questo seggio, conie per lo passato restasse vacante, si potrebbe convenire sul modo di pren-dere in pertrattazione gli altri oggetti, quando V. S. fosse disposta di fornire ai sottoscritti sufiicienti garanzie che venga proceduto con tutti i riguardi dovuti alla pratica sinora osservata nell' uso della lingua italiana e sieno i deputati messi al coperto contro malintesi e sorprese nelle votazioni. Intorno a che V. S. voglia ester-nare le Sue intenzioni al presidente del club dei deputati italiani. Con ogni migliore osservanza di V. S. devotissimi Pajer, Dottori, D.r Venuti. D.r Marani, Panigai, Mighetti, D.r Verzegnassi, Micliieli. Ali' Onor. Signore Dottore Antonio Gregorčič, Capitano provinciale sostituto, deputato al Parlamento ecc. ecc. ecc. in Gorizia." Častiti gospod deželnega glavarja namestnik! Deželni poslanci italijanske strani podvizajo obvestiti Vas, da se ne vdeleže deželnozborske seje, napovedane za 14. tek. januarja in tndi nobene sledeče seje ne, na kojc dnevnem redu bo predlog zakona zastran vredbe, vcdrževanja in obiskovanja ljudskih šol. Tudi k drugim morebitnim sejam, napovedanim za razpravo drugih predmetov, bi podpisani poslanci, ki so zdaj vsled odpovedi njegove prevzvišenosti grofa Franca Coronini-ja v manjšini, ne mogli priti, ako bi bil zaseden prostor virilnega glasu. Ako bi pa dotični prostor ostal prazen kakor je bil v pretekli dobi, bi se utegnili dogovoriti, da bi se lotili razprave drugih predmetov, ako bi hoteli Vi, vis. čast. gospod, ponuditi podpisanim zadostno poroštvo, da se bode postopalo z vsemi oziri na navado, po katerej se je do zdaj rabil italijanski jezik in da bodo poslanci zavarovani proti nesporazumnostim in iznenadenjem pri glasovanju. O tem blagovolite razodeti svoje namere predsedniku kluba italijanskih poslancev. Z največjim spoštovanjem preudani Pajer, Dottori, Venuti, Dr. Marani, Panigai, Mighetti, Dr. Verzegnassi, Michieli. Capitano prov. sostituto: Po tem pismu je jasno, da se seja ne more vršiti. E evidente da questo rescritto che la seduta non puo aver luogo Coiitemito : Insediameuto del miovo Capitano prov. — Suo discorso. — Rapporti della Giunta prov. a con cui preselita i con t i consuntivi e preventivi dei fondi da lei amministrati. '>. con cui propone di approvare 1'elezione a deputati prov. di Eugenio Conte Valentinis. di Lodovico Mighetti e del D.r Camillo de E0 Gorizia 21 dirembru 18f'8. Eccelsa Dieta, Essendo I ecc. Dieta convocata pressoche alPinizio del nuovo anno, e esclusa la possibilita di stabilire a tempo il preventivo del fondo provinciale pel medesimo. La tirmata Giunta reputa quindi suo dovere di jiropoiTe il disegno di deliberato dietale, concernente 1'esercizio provvisorio del fondo provinciale. L' odierna proposta e basata sul preventivo del fondo provinciale delPanno 1896, poiche per avvcnimenti generalmente noti la Rappresentanza provinciale non pote stabilire i preventivi del fondo provinciale per gli anni 1897 e 1898. Mentre riguardo alladdizionale sul dazio consumo ed alle tasse sullo smercio della birra e delle bibite spiritose viene proposto di mantenerle inalterate come furono esatte negi i ultimi anni, si dovette gia peli' anno spirante aumentare in pa rte il tasso delle addizionali sulle imposte dirette in seguito alle modilicazioni introdotte nella loro base dalla riforma tri-butaria e dali' avvenuta revisione del catasto fondiario, senza,, per cio maggiormente aggravare i censiti, come si ebbe a dimostrare a pag. 4 deli' ultima Kelazione generale. ' Dovendo nel provvedimento interinale mantenere inalterate le im-posizioni, come vengono esatte per 1' anno 1898, la Giunta provinciale non trova di propon-e altra moditicazione di er 1' anno 189'j, pero per conto dei crediti da stanziarsi nei relativi capitoli e titoli del preventivo del fondo provinciale deli' anno 1899 le sjiese ordinarie di amministrazione II. Da riscuotersi pel fondo provinciale: a) T addizionale del 10 °/0 sulla somma complessiva deli' imposta fon-diaria erariale; h) l'addizionale del ^^20|0 sulla somnia complessiva. delle imposte erariali, pigioni e casatico ; c) i' addizionale del 15 °/0 snll'imposta industria generale, sull'imposta industriale dello imprese soggette a pubbliea resa di eonto, sul-1' imposta. sulle rendite fassionate ; d) l'addizionale del 20 °/0 sul dazio consumo del vino, del mostu e della earne ; e) la. tassa di soldi 50 per ogni ettolitro di birra smereiata al minuto, ed /') la tassa di soldi 18 per ogni litro venduto al minuto dei liquidi spi- ritosi indieati all'art. T. 1> II punto 1 della legge 18 maggio 1875 (B. L. I. N. 84) e di soldi 10 per ogni litro venduto al minuto dei licjuidi indieati al punto 2 dello stosso articolo di legge. Daila Giunta provinciale 11 Capitano provinciale : CORONINI. II Rfclatore Dr. Verzegnassi. št. 6139 TsTTs V Gorici 21. decembra 1898. Visoki zbor! Iver jo visoki zbor sklican malo prod začetkom novega leta, ni mogoče. da bi se o pravem času ugotovil proračun deželnega zaloga za isto leto. Zato si smatra podpisani odbor v dolžnost predlagati, kako naj so začasno preskrbi za zalaganje potrebščin deželnega zaloga. Današnji predlog so naslanja na proračun deželnega zaloga za loto 1896, kajti zaradi obče znanih dogodkov ni mogel deželni zastoj) ugotoviti proračunov za. loti 18(,)7 in 1898. Glede doklad na užitnino in davščin na prodajo piva in žganjin predlaga deželni odbor, naj ostanejo nespremenjene, kakor so se pobirale v preteklih lotih : nasprotno pa je moral že lani predlagati, da se je povikšal odstotek doklad k izravnim davkom, ker se je vsled nove davčne preuravnave spremenila njih podlaga in pa tudi zaradi dovršenega pregleda zemljarinskega katastra — kakor se je to že pojasnilo na 4. strani zadnjega glavnega poročila. Ker se morajo v začasni navedbi nespremenjeni ohraniti deželni davki, kakor so se pobirali za leto 1898, predlaga deželni odbor edino premeinbo v besedilu točke c končnih predlogov v namen, da se določijo tisto vrste obrtnega in pridobitnega davka, katere se nameravajo obložiti z nasvetovano doklado. Zato se spoštljivo predlaga, visoki zbor naj blagovoli skleniti: Od 1. januarja 1898 do časa, ko bode sprejet proračun deželnega zaloga za leto 1898, oziroma ko se objavi cesarska potrdba deželnozbor-skih sklepov zastran pobiranja doklad in davščin za deželni zalog se bodo I. opravljali navadni upravni stroški po potrebi v mejah proračuna, deželnega zaloga potrjenega za leto 1896, toda na račun kreditov, ki se določijo v dotičnih poglavjih in naslovih proračuna deželnega zaloga za leto 1898; II. pobirale za deželni zalog a. doklada po 10°/0 na skupno svoto vse državne zemljarine. h. doklada po 12°/0 na skupno svoto državne najmavine, hišarino, c. doklada po 15°/0 na občno obrtarino in pridobnino od podjeteb, za- vezanih javnemu dajanju računov in na davek od napovedanih prihodkov, d. doklada po 20% na užitnino mesa, vina in mošta, e. davščina T>() °/0 kr. od vsaeega kektolitra na drobno potočenega piva, in davščina 18 kr. od vsacega litra na drobno potočenih žganj in, navedenih v I. členu, B. II. 1 točka, postave 18. maja 1875 (drž. zak. štev. 84) in 10 kr. od vsacega litra na drobno potočenih žganjin omenjenih v 2. točki zakonovega člena. Deželni odbor deželni glavar : CORONINI. Poročevalec Dr. Verzegnassi. Deželni odbor POROČA DEŽELNEMU ZBORU poknežene grofovine GORIŠKE IH GEADIŠKE o svojem delovanju v dobi od I. januarja do konca decembra 1898. V Gorici 1899. Nat. Seitz. Zal. dež. odbor. JLzpolnuje določilo §. 27. deželnega reda poroča deželni odbor o tem, kar je opravljal v dobi od 1. januarja do konca decembra 1898, tako-le : Zakon, po katerem / naivisim sklepom dne 10. novembra 1898 je Ni. Veličanstvo premilostno blagovolilo se oprosča osebna . , . .. . . dohodarina vseh do- potrditi načrt zakona, sprejet v zborovi seji dne 23. septembra istega leta, o oprostitvi klad podvrženih pri- osebne a0i10aar ine, ki se ie uvedla po državnem zakonu z dne 25. oktobra 1896 štv. 220 stojnosti deželnega . . zakonodajstva. d. z., vseli doklad podvrženih pristojnosti deželnega zakonodajstva. Tržaško namestništvo nas je vsled razpisa c.. kr. finančnega ministerstva z dne 21. novembra 1. 1. štv. 8892 obvestilo o tem z dopisom 18. decembra 1898 št. 25191 in ob enem preskrbelo, da se je zakon objavil v deželnem zakoniku. Po določilu XIII. člena zakona z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. štv. 220, zastran osebne dohodarine gredo deželnemu zalogu primerni nakazi iz državnih zalogov in sicer po meri v dotičnem letu vplačanih posestvenili davkov. * Glede na to, da se bo mogel znesek tacega nakaza za leto 1898 določiti šele leta 1899, in glede na finančne stiske, v katerih se je nahajal deželni zalog, obrnil se je deželni odbor dne 29. novembra L 1. štv. 5736 do c. kr. finančnega ministerstva s prošnjo, da bi dovolilo predplačo na delež za leto 1898., ki bo utegnil po približnem računu znašati kakih 18.000 gld. Z razpisom 16. decembra štv. 64046 je imenovano ministerstvo nakazalo vsoto 9180 gld. kot polovico deleža pripadajočega našej deželi in sprejetega v državni proračun za leto 1897 v iznosu 18.396 gld. « Deželni davki za Dne 31. decembra 1898 je prejel deželni odbor brzojavno obvestilo, daje Nj. ces. in kr. apost. Veličanstvo premilostno blagovolilo potrditi sklepe deželnega zbora z dne 28. istega meseca zastran pobiranja deželnih davkov v dobi od 1. januarja 1899. do tistega dne, ko se končno potrdi proračun deželnega zaloga za leto 1899. Deželni odbor pa je bil že poprej preskrbel, kako se bodo pobirale deželne doklade in davščine, da ne bi zakesnele naredbe zaradi pobiranja užitninskih doklad in davščin provzročile škode deželnemu zalogu. Deželna doklada po 20°/0 na užitnino vina in mesa bo dala približno toliko dohodka, kolikor lansko leto. Za zakup užitnine v okrajih goriškega mesta, goriške okolice, Tolmin, Bovec, Cirkno, Sežana in Komen ostanejo v veljavi pogodbe leta 1898. V ajdovskem, kanalskem in červinjanskem okraju se je užitnina vnovič dala v zakup in sicer dotičnim društvom, samo da se je zakupnina zmanjšala skupaj za 766 gld. Pričakuje se pa, da se več dohodkov nabere v gradiškem, korminskem in tržiškem okraju, kjer bo državni erar v lastni upravi pobiral užitnino. Pobiranje deželnih davščin na pivo in žganjine smo na javni dražbi oddali podjetniku gospodu Gorup-u. Zakupnina znaša za celo deželo za pivo 5200 gld. in za žganjine 21.805 gld, torej skupaj 27.005 gld. Razdelitev občin- Med onimi načrti zadevajočimi razdelitev občinskih zemljišč, s katerimi smo ravnali skih zemljišč. p0 deželnem zakonu z dne 14. decembra 1896 štv. 16 dež. zak., dosegli so med letom cesarsko potrdbo : načrt zastran razdelitve zemljišč davčne občine Vrh nad Kanalom dne 24. julija in načrta za Preserje in Volčjigrad v komenski županiji dne 29. avgusta 1898. Popravljeni načrt zastran razdelitve občinskih zemljišč davčne občine Renče smo poslali namestništvu z dopisom 28. septembra 1898 št. 3855, da ga predloži cesarski potrdbi, a do sedaj še ni rešitve. Zastran razdelitve občinskih zemljišč na Šent viški gori in v oddelku Stopnik smo z dopisom 13. julija 1898 štv. 3313 pojasnili namestništvu, kar je zahtevalo in prvi načrt nekoliko popravili, tako da se je sedaj nadejati v kratkem ugodne končne rešitve. Nekateri načrti so še v razpravi, tako oni zastran razdelitve občinskih zemljišč v občinah Lokovec na Kanalskem, Trnovo na Bovškem, Orehek na Cerkljanskem i. d. Namakanje tržiške Namestništvo nam je poslalo se svojim dopisom 7. maica 1898 štv. 4810 načrt nove pogodbe zastran podjetja zadevajočega namakanje tržiške ravani, da končno privolimo vanj. Z dopisom 1. junija 1898 štv. 1695 smo izjavili, da se ujemamo z načrtom, opazivši, da spoznavamo za pravično, da se ne dopusti deželi, deležiti se morebitnih ostankov stavbenega zaloga, morali smo pa trditi pogoj, da se nam ohranijo neokračene vse pravice, ki nam gred6 po namestništvenem razglasu z dne 20. novembra 1887 »štev. 36 dež. zak. in oziroma po pogodbi z dne 27. avgusta 1887, potrjeni z razpisom ces. kr. ministerstva za poljedelstvo z dne 16. oktobra 1897 štv. 12296. C. kr. ministerstvo je povrnilo z razpisom 12. aprila 1898 štv. 6337 razkaz stroškov, ki jih je plačal stavbeni zalog v IV. četrtletju 1897, z naslednjimi opombami: Osnutek nove pogodbe zastran izvršitve namakanja tržiške ravani ne more stopiti v veljavo, dokler se končno ne zavrnejo podani utoki, ker bo še le tedaj mogoče uravnati denarno stran podjetja na podlagi zgoraj navedene pogodbe. Do takrat treba se glede uporabe stavbenega zaloga po vsakem načinu ravnati po pogodbi z dne 23. novembra 1887 štr. 36 dež. zak., katera do zdaj še ni razveljavljena. Po tej pogodbi pa ni dopuščeno, da se plačujejo deželi pristoječe posojilne obresti iz stavbenega zaloga. • Po 1. točki črka e iste pogodbe ne spadajo posojilne obresti med tiste denarje, katere ima preskrbeti zadruga, ki pa niso zapopadeni v vsoti, katero mora ona vplačati v stavbeni zalog, mariveč jih mora ona samostalno založiti. To je tudi v soglasju s prvim odstavkom §. 4. zakona z dne 6. junija 1887 dež. zak. štv. 18, v katerem se je prav za to posebe določilo, kako se imajo nabavati te obresti, ker niso bile posojilne obresti zapopadene v takrat za podjetje preudarjeni vsoti, katero je založiti iz stavbenega zaloga. Okrajno glavarstvo v Gradišči ni imelo torej oblasti privoliti v to, da so se posojilne obresti plačale iz stavbenega zaloga in zato se mora ukreniti, da se ta po pomoti iz stavbenega zaloga plačani znesek povrne. Potreba te naredbe izvaja se tudi iz tega, da se mora brezpogojno na to delati, da se v dobi, ki poteče še do eventuelne nove uravnave podjetja, tekoči izdatki zadruge kolikor možno v enakotežju ohranijo z obrestmi, ki naraščajo stavbenemu zalogu; kajti, če se ta zelo zmanjša, bi premenilo to ves račun, na katerem sloni nova vredba podjetja; račun se je namreč opiral na stanje stavbenega zaloga o začetku leta 1897. in pa na izvršitev finančne operacije tekom istega leta. — Tako zmanjšanje stavbenega zaloga bi tudi lahko zakrivilo, da bi skupna potrebščina presegala razpoložljiva sredstva. Iz teh razlogov nas je namestništvo vabilo z dopisom 21. aprila 1898 štv. 8243/11, naj povrnemo stavbenemu zalogu prejeto vsoto 9560 gkl. Na to vabilo smo se odmeli z dopisom 11. maja 1898 št. 2222 tako-le: Kakor v poprejšnjih letih, smo tudi leta 1897. neposredno od vodne zadruge tržiške ravani prejeli plačilo 9560 gl. na ime obresti, katere nam je zadruga poslala s checkom izdanim od kreditne podružnice v Trstu, ki gaje tudi odbitkovala. Zato nam je težko povrniti ta znesek, kakor zahteva namestništvo in to tem več, ker, če pripoznamo, da je bilo plačilo za leto 1897 slabo opravljeno, pripoznamo s tem, da smo dolžni za neveljavna imeti tudi vsa druga plačila. Pozvana po c. kr. okrajnem glavarstvu v Gradišči je zadruga prosila z vlogo dne 8. junija 1898 štv. 6969, naj se ji dovoli odlog za plačilo doteklih obrestij doželnega po sojila (zakon z dne 6. junija 1887 d. z. štv. 18) do nove uravnave podjetja. Z dopisom dne 15. junija 1898 štv. 2942 smo odgovorili, da, ker je zadruga poravnala obresti deželnega posojila do konca 31. decembra 1897, jej ne moremo že naprej dovoliti odloga za plačilo pozneje doteklih obrestij, ampak da si pridržujemo, da sklenemo o tem od slučaja do slučaja. Spoznali smo pa za potrebno, da se pristojna oblastva, kolikor se da, potrudijo pospešiti razsodbo podanih utokov ter zaprečiti, da se ne bo dalje odlašalo skleniti pogodbo z zadrugo, kajti od rešitve obstoječih spornosti zavisi osoda celega namakalnega podjetja in čim brže se posreči doseči ugodno rešitev, tem brže bo tudi zadruga v položaju, da bo mogla brez nadaljnih žrtev stavbenega zaloga zadoščati svojim obveznostim do dežele. S poročilom 18. avgusta 1898 štv. 7018 nam je zadruga poslala 24 iztisiov razsodbe z dne 9. julija 1897 štv. 1142/628, s katero je ministerstvo zavrnilo prošnjo pl. gospoda Josipa Tullio in tovaršev, da se njih lastnina izloči iz obsega zadružnih, za namakanje tržiške ravani odkazanih zemljišč. Te iztise smo razposlali gg. deželnim poslancem. L1 ravnavahudour- Namestništvo je se svojim dopisom z dne 29. decembra 1898 štv. 27506/TI priobčilo ka Mondine. prošnjo zadruge za uravnavo in odpeljavo hudournika Mondine, naj se ji dovoli odlog do konca leta 1900 za dovršitev dela, katero bi se bilo moralo po pogodbi z dne 30. marca 1897 štev. 9. dež. zakonika dokončati do konca leta 1898. in želelo je izvedeti menenje deželnega odbora o zaprošenem odlogu. Namestništvo je opomnilo, da so zakesnitev zakrivili pritožniki, kateri so se pri komisijskem ogledu na licu mesta dne 31. maja 1897 oglasili z ugovori izrazujočimi bojazen, da bi utegnila izvršitev nameravanega dela občutljivo škodo prizadeti pobližnim nižinam. Zato je dovolilo c. kr. ministerstvo za poljedelstvo z razpisom 25. decembra 1897 štv. 2627/4347, da se na račun vodne zadruge ukrenejo nove tehniške poizvedbe, kojih glavni namen bi bil ta, da se določijo gladinske razmere voda ,.Isonzato" in „Canale morto", da se bo moglo zanesljivo soditi, kakšen učinek bo imela vpeljava hudournika Mondine -v Isonzato. Kadar bo znan izid teh poizvedeb, moglo se bo šele razsoditi, ali je načrt, na katerem sloni zakon z dne 26. februarja 1897 d. z. štv. 8, sposoben za to, da se izvrši ali ne. Deželni odbor je sicer obžaloval, da se tako mudno vrše tehniške poizvedbe glede tega podjetja, a spoznati je moral vendar, da je zahtevani odlog potreben in zato je privolil. Oskrba blaznih. Nobena naloga, kar smo jih imeli v preteklem letu, ni prizadevala toliko težav, kakor oskrba umobolnih deželanov. Ni bilo tedna, v katerem bi ne bila ena ali druga občina zaprosila za vsprejen kakega blaznega v naše bolnišnice, a kljubu vsemu prizadevanju nam ni bilo mogoče ugoditi tem opravičenim prošnjam, ker so bili skozi celo leto vsi oddelki za blazne popolnoma natlačeni. Temu žalostnemu nedostatku smo opomogli s tem, da smo pustili prevažati svoje blazne, za katere ni bilo več prostora v tukajšnjih zavodih, v norišnici v S. Danjelu in Sottoselvi v Italiji, sprejemši dotične prehranitnine na račun deželnega zaloga. Zdaj je v oddelku za blazne v bolnišnici milosrčnih bratov 93 blaznih, v oddelku mestne ženske bolnišnice 101, v norišnici v Sottoselvi pri Palmanovi 27, v oni v S. Danijelu 6 in v drugih norišnicah skupaj 13 blaznih. Z dopisom z dne 19. januvarja 1898 št. 6353 smo se obrnili na c. kr. namestništvo v Trst s prošnjo, da bi se isto izreklo, ali nam je voljno dati potrebnih denarnih sredstev za razširjenje poslopij dveh domačih bolnišnic, da bo mogoče oskrbeti one blazne, ki se radi pomanjkanja prostora ne morejo sprejeti, oziroma za nakup v to sposobnega poslopja. Omenjena denarna sredsta naj bi se namreč preskrbela iz deleža pripadajočega Goriško-Gradiški kronovini onih 100.000 gl., ki so bili prvotno določeni za gradbo skupne norišnice za vse tri primorske dežele. C. kr. namestništvo v Trstu je odgovorilo na to z dopisom 30. januvarja 1898 št. 1707, da ne more ugoditi tej prošnji, ker so vsa določila glede razdelitve in porabe omenjene vsote pridržana c. kr. ministerstvu za notranje zadeve. Vsled tega smo se obrnili potom c. kr. namestništva v Trstu z enako prošnjo z dne 9. februvarja 1898 št. 789 na c. ki-, ministerstvo za notranje zadeve; tej prošnji smo priložili tudi vse načrte in preudarke, tičoče se razširjenja bolnišnice milosrčnih bratov, pridržavši si, da odpošljemo tudi one načrte in preudarke, ki se tičejo razširjenja ženske bolnišnice, precej, ko jih predloži goriško mestno županstvo. Ko je predložilo županstvo s poročilom dne 21. julija 1898 št. 7273 vse omenjene tehnične operate, odposlali smo jih z dopisom 4. avgusta 1898 št. 3657 namestništvu v Trst ter poročali tako-le : ,,Iz poročila, s katerim je predložilo goriško županstvo načrte in preudarke v svrho razširjenja mestne ženske bolnišnice, se posnema, da bi bili troški, ki bi jih imel trpeti deželni zalog, precej veliki in sicer a) za nakup zemljišča in kmečke hiše, ki je lastnina Terezije Mosettig-Kurner, kjer bi se napravil paviljon .......... gl. 7.040 b) za gradbo istega .....■■■■■ „ 20.000 skupaj gl. 27.040 kateremu znesku bi bilo prišteti še 4000 gl. za nabavo dotičnega pjhištva, perila in dr. Za slučaj pa, ko bi se kedaj deželni odbor odločil za gradbo deželne norišnice, ostati bi moralo gori omenjeno zemljišče izključna last, goriške občine, ne da bi imel deželni zalog kakoršnokoli pravico do tega, da dobi kaj odškodbe za kupno ceno omenjenega zemljišča in paviljona, oziroma pravico do uživanja istih. Z malimi izjemami imelo bi veljati to določilo tudi za slučaj, ko bi se zvikšala jedna stran bolnišnice milosrčnih bratov." Se zgoraj navedenim dopisom smo poslali namestništvu še drugo na c. kr. ministerstvo za notranje zadeve naslovljeno prošnjo, da nam izroči naši deželi pripadajoči delež onih 100.000 gl. s pripadki, ki so bili vsled najvišjih naredeb od 3. aprila 1883 in 27. julija 1885 prvotno določeni za gradbo skupne blaznice za vse tri dežele na Primorskem. Ker bi deželni odbor z deležem onih 100.000 d. na en ali drug način prej ko mogoče preskrbel nekatere blazne (in sicer z nakupom za to sposobnega poslopja) in ker je skrajni čas, da se v tem oziru kaj ukrene, naproša se c. kr. namestništvo, da izposluje pri c. kr. ministerstvu notranjih zadev omenjeno svoto za nakup poslopja, ki -bi bilo sposobno za blaznico, oziroma za razširjenje domačih dveh bolnišnic v to svrho". C. kr. ministerstvo pa se do danes še ni izreklo o tej zadevi. Med tem časom pa smo iztaknili še dve drugi poslopij, ki bi bili za silo sposobni za norišnico. Jedno teh je palača g. Josipa pl. Degrazia v Renčah, a drugo bi bilo poslopje Werdenberškega semenišča, katero se preseli v kratkem v drugo poslopje. Tukajšnja zdravniška zbornica, katero smo naprosili, da izreče svoje mnenje o tej zadevi, spoznalo je omenjeno palačo v Renčah enoglasno za nesposobno za oskrbovanje umobolnih. Po deželnem odboru sestavljena komisija, kateri sta prisostovala g. dr. Ernest Fratnik in dr. Aron Luzzatto, se je izrekla o poslopju Werdenberškega zavoda v obče povoijno. Iz poročila komisije navedemo naj sledeče glavne točke : I. Ogledano poslopje semenišča „Andreanum" v ulici Vetturini je sposobno za uporabo kot začasna norišnica. II. Da bode odgovarjalo temu namenu, treba kake male premembe, kakoršno zahteva psihiatrična znanost. III. Ker je oddaljeno od drugih bolnišnic in po vredbi prostorov, iz katerih je sestavljeno, odkazalo bi se to poslopje samo mirnim blaznikom. Uvažuje te ugodne izjave, ukrenil je deželni odbor potrebno, da se morda to poslopje nakupi, oziroma najme. * Kaki, obžalovanja vredni odnošaji vladajo v naši deželi, kar se tiče oskrbovanja umobolnih, katerih število se množi od dne do dne, razvideti je iz sledečega : Tukajšnje c. kr. okrajno glavarstvo je tožilo v svojem dopisu z dne 14. junija 1898 št. 8754 poslanem goriškemu županstvu, da so primorane javne straže, ko se polaste nevarnih blaznikov, katerih prav mnogo razsaja v okolici, vkleniti jih in v zapor odvesti in to radi tega, ker bolnišnice nočejo sprejemati takih blaznih, kateri nimajo od deželnega odbora ali od županstva za to posebnega dovoljenja. V tem dopisu prosi nadalje c. kr. okr. glavastvo, da bi se taki blazniki sprejemali vsaj začasno v bolnišnico in to vselej, kadar zahtevajo to javni stražniki. Mestno županstvo je predložilo ta dopis deželnemu odboru s poročilom 17. junija 1898 št. 6734 ter dostavilo : „Če ima zdravnik pravico soditi, je-li ta ali oni resnično umobolen, se ta pravica pač nikakor ne more prisojati tudi javnim stražam. Izključeni pa so po vsem slučaji postopanja blaznih po ulicah, ne da bi bilo mogoče pozvati občinskega zdravnika, kateri bi takoj ukrenil potrebno, da se pospravi bolnik. Po drugi strani pa ni dvoma, da zdravniki poznajo svoje dolžnosti in jih tudi izpol-nujejo. To poročilo sklepa municipij s prošnjo, naj bi se pooblastile bolnišnice, da smejo v izvanrednih slučajih začasno sprejemati bolnike, katerih blaznost pa bi morala biti konsta-tovana od enega ali druzega občinskega zdravnika. V tem slučaju bi potrebovali umobolni zdravniškega spričevala, ki bi potrjevalo neobhodno potrebo in silo sprejema Deželni odbor je na to odgovoril, kakor sledi: „Pravica (kakor se glasi v omenjenem poročilu) soditi bolnika, ali je umobolen ali ne, gotovo ne pristoja in se ne more prepuščati javnim stražam. Vendar tudi take straže lehko sodijo po očividnih znamenjih dotičnika, kateri se na javnih trgih ali ulicah nenaravno obnaša, ali si je v svesti zdrave razsodnosti ali ne. Da pa celo zdravniki, posebno če niso psihijatri, ne morejo s popolno gotovostjo soditi in spoznati dotičnika blaznim, ne da bi ga pop red kak teden časa opazovali, to posnemamo iz dotičnega določila, katero velja tudi za oddelka blaznikov v tukajšnjih bolnišnicah. Podpisanemu se torej zdi, da naj se le poduče organi javne varnosti, kako odpravljati v javne norišnice tiste osebe, katere po javnih ulicah in trgih očitno kažejo, da so izgubile dar razuma, ter provzročajo nevšečne in hrupne prizore; da pa ni niti potrebno, niti namenu primerno, da se naroči organom javne varnosti, naj vsakrat, kadar zasačijo kakega blaznika ter ga vidijo pohajkovati po okolici ali potikati se po mestu, najprej poiščejo kakega mestnega zdravnika, in šele tedaj, kadar je on izjavil, da je nesrečnež blazen ter to se spričevalom potrdil, sprejmejo ga v javno norišnico. Če bi se tako postopalo, bi se nevšečni prizori na ulicah brez potrebe zavlačevali in blaznik, kateri potrebuje mirnih prostorov, bi bil razpostavljen zasmehovanju pouličnih paglavcev, ali bi se morda še huje razburil, ko bi ga stražniki, iskaje zdravnikov, vodili po mestu in mu pri tem morda še silo delali. Zdravnik pa bi ga površno preiskal, kaj poprašal in ga s tem, mogoče, še bolj zbegal in slednjič šele bi se nesrečnež sprejel v norišnico, ali pa prepustil svojej osodi in to od tistega, kateri jc dolžan, prihiteti mu na pomoč. Zato je bolje, da se kolikor mogoče točno izvaja to, kar je naročilo c. k. namestništvo ter prepusti norišničnim ©skrbništvom, naj se ona prepričajo, ali je oseba, katero so jim v varstvo izročili organi javne varnosti, res tako blazna, daje sebi in drugim nevarna ah ne. Namestništvo je tudi opozorilo z dopisom 30. junija 1898 štv. 12980, daje oskrbništvo bolnišnice milosrčnih bratov v Gorici že v nekaterih slučajih odreklo sprejem občno nevarnim blaznikom, češ, da mora poprej deželni odbor privoliti v to. Zato je prosilo namestništvo, naj se preskrbi, da se bodo umobolne osebe v interesu javne in zasebne varnosti, če tudi le začasno, pa brez okladanja, izročevale bolnišničnemu oddelku za blazne. Na to smo z dopisom 6. julija 1898 štv. 3334 povabili oskrbništva tukajšnjih bolnišnic, naj, kolikor mogoče, saj začasno sprejemajo tiste blazne osebe, katere sc jima privažajo od raznih strani naše dežele, tudi če nismo poprej dali svoje privolitve, samo da nas o takem začasnem sprejemu takoj obvestijo in da se nam dopošljejo ona redna spričevala, katerih treba za sprejem v norišnico. Namestništvu smo sporočili izstočasno, da sta oddelka za blazne obeh tukajšnjih bolnišnic tako natlačena z bolniki, da že dalje časa ni več možno sprejemati novih in da moramo, ker nimamo svoje deželne norišnice, pospravljati svoje blazne ženske v pomožno norišnico v Sottoselvi pri Palmi, svoje blazne možke pa v pomožno norišnico v S. Danjelu pri Vidmu, v katerih dveh zavodih je bilo takrat vsega skupaj 32 naših bolnikov. Deželni odbor je odredil svojega poročevalca D.ra Verzegnassi-ja, da se je v pomožni norišnici v Sottoselvi osebno prepričal, kako ravnajo tam z našimi bolnicami. Njegovo ustno poročilo je bilo po vsem ugodno. Milosrčne sestre oskrbujejo prav vestno uboge nesrečnice, katere stanujejo v obširnem, čednem poslopju, oskrbljenem s prostornimi dvorišči in primerno kmetijo. Oskrbništvo bolnišnice milosrčnih bratov je odvrnilo na zgoraj navedeni dopis, da ne bo moglo sprejeti še dolgo nobenega novega bolnika na svoj oddelek, za blazne, ker jih je tam že zdaj 110, med katerimi več togotnih in nevarnih, tako da ni možno nobenega odpustiti. Da se bo pa moglo zadostiti zahtevi, naj bi deželni odbor pred vsem preskrbel tak začasen prostor, kamor se bodo mogli začasno sprejemati blazniki. Gorica- Doznavši, da se ustanovi v najkrajšem času akcijsko društvo za železnico Gorica- Ajdovščina, obrnili smo se, da tako izvedemo deželno-zborski sklep z dne 12. aprila 1892, do različnih kreditnih zavodov, vabeč jih, naj nam naznanijo, ali in pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni, dovoliti deželi posojilo od 100.000 gl. za nakup osnovnih akcij nameravane te železnice. Došle so štiri ponudbe. Pridržali smo si, ob pravem času sprejeti tisto teh ponudb, o kateri bodemo prepričani, da je za deželo najkoristnejša. Akcijsko društvo za železnico po vipavski dolini se je ustanovilo pri občnem zboru obdržavnem na Dunaju dne 16. junija 1896 V zmislu §. 28. dotičnih pravil smo odločili deželnega odbornika dr. Henrika Turno za člana upravnega sveta te železnice. Od strani c kr. ministerstva za železnice sta bila imenovana v isti upravni svet gospoda dr. Klement Seshun odvetnik na Dunaju in pa sekcijski načelnik gosp. baron dr. Ferdinand Pascotini-Juriskovič na Dunaju. Od 4. pa do 9. julija 1898 se je vršil polit, obhod proge in sicer od kil. 0 do 30 obsezajočih goriško, štandreško, vrtojbsko, mirnsko, orehovljsko, biljensko, bukoviško, prva-čensko, dornberško, batujsko in selsko občino. Odbornik dr. Turna je zastopal deželo. Z odpisom z dne 17. julija 1888, št. 32616 nas je pozvalo namestništvo, da čim prej vplačamo pri c. kr. priv. avstrijskem kreditnem zavodu za trgovska podjetja in za podjetja javnih del na Dunaju deželni prispevek od 100.000 gld. v korist lokalne vipavske železnice, ter za ktere dobimo enaki nominalni znesek v osnovnih akcijah te železnice. Vsled tega poziva smo začeli nadaljevati dogovore z avstrijskim kreditnim zavodom v Trstu in pa s tukajšnjim „Monte di Pieta", katera dva denarna zavoda sta podala najugodnejši ponudbi za dosego posojila od 100.000 gl. Kreditni zavod v Trstu je bil namreč pripravljen dovoliti zaprošeno posojilo, ako se dež. odbor obveže, da bode kasneje preskrbel deželnozborsko odobrenje in pa cesarsko sankcijo, dočim se je izreklo prečastito oskrbništvo ,,Monte di Pietk" pripravljenim, dovoliti zaprošeno posojilo, samo naj dež. odbor dokaže, da je pooblaščen najeti omenjeno posojilo. C. kr. namestništvo v Trstu je priobčilo z dopisom dne 19. avgusta 1898 št. 14047/III komisijski zapisnik o polit, obhodu, ki se je vršil na progi od Grorice do Sela od 4. pa do 11. julija 1898. Ob jednem je isto priposlalo tudi jeden prepis rešitve, katero so dobili koncesijonarji v tej zadevi. Iz te rešitve je razvidno, da je namestništvo na podlagi polit, obhoda dovolilo vse zgradbe, ktere se imajo izvršiti po podrobnem načrtu pregledanem od c. kr. želczničnega ministerstva in pa po komisijsko dogovoijenih določilih na zgoraj omenjeni progi, izvzemši dela od kil. 0 do 20. Sicer si je pa omenjeno ministerstvo pridržalo rešitev nekaterih prošenj občin in drugih interesentov glede zgradbe postaj in njihovega imenovanja, glede zgradbe dovoznih poti i. t d. C. kr. ministerstvo za železnice je zopet pospešilo z dopisom z dne 9. novembra 1. leta štev. 50188 vplačilo deželnega prispevka 100.000 gld. z opazko, da ni več zaprek, ki bi to ovirale, posebno pa zato, ker se je že ustanovilo akcijsko društvo in je tudi že pripravljeno vse potrebno za izdavanje akcij. Na to smo odgovorili dne 16. novembra 1. leta štev. 5400 tako-le : „Podpisani deželni odbor si usoja opažati, da so se odnošaji tičoči se vipavske železnice v novejšem času popolnoma premenili. Deželnozborski sklep, na kateri se nanaša cenjeni dopis, je meril na to, da bi se gradila železnica ocl kolodvora južne železnice v Gorici po vipavski dolini do Ajdovščine. S tem soglašajo popolnoma točka 9. člena I. zakona z dne 1. julija 1896 drž. zak 2 štev. 141 tikajoča se podredjenili železnic, ki se imajo zagotoviti v letu 1896, koncesija z dne 26. oktobra 1897 drž. zak. štev. 254 za železnico Gorica-Ajdovščina, kakor tudi potrjena pravila za vipavsko železnico. Zadnja dva spisa obsegata zraven tega še nadaljno določbo, ki ni majhnega pomena, namreč da bode morala železnica peljati skozi Bilje. Sedaj se pa govori v obče, da se namerava sezidati železnica popolnoma različna od te. Da niso te govorice prazne, dokazujejo državni tehniki, katere opazujemo že več tednov, da proučujejo in merijo novo železniško črto, ki se ne loči od južne železnice pri kolodvoru v Gorici, tudi ne pelje skozi Bilje, in na prav verjeten način dokazuje vse to okolnost, da se je podelilo akcijskemu društvu za železnico po vipavskej dolini dovoljenje za zgradbo samo dela proge od km. 20-30 nameravane železnice. Uvažuje, da niso izpolnjeni predpogoji zgoraj omenjenega deželnozborskega sklepa, se ne more smatrati deželo ,za obvezano k plačjlu prispevka od 100.000 gl. proti temu, da prevzame osnovne akcije vipavske železnice vjednakem nominalnem znesku. Ne glede na to prav posebno vprašanje menimo, da se ne bo zdelo visokemu mini-sterstvu neopravičeno, če ga prosimo, da nam blagovoli pojasniti, kako stoje zdaj stvari zaradi železnice po vipavski dolini, —• katera je za deželo posebnega pomena". Do tu je dospelo dogovarjanje do konca leta 1898. Pogozdovanje Krasa. Dotacija 2000 gld. za pogozdovanje Krasa se je za leto 1898. do cela izplačala iz gozdorejskega zaloga. Prispevlc od 150 gld., katerega je visoki deželni zbor dovolil za leto 1898, da bi se povspešila pogozdovalna dela na zemljiščih v obližji potoka Lokavščka, se je nakazal dne 11. aprila 1898 št. 1784 komisiji za pogozdovanje. Ta komisija je predložila % dopisom z dne 31. maja 1898 št. 157 poročilo o svojem delovanju v teku leta 1897, ki je pridjano temu poročilu kot 7. priloga. Cesta Kanal-Avče. Delo na novi cesti Kanal-Avče-Sv. Lucija napreduje v razmerju denarnih sredstev, ki jih ima na razpolaganja cestni odbor. Tisti del ceste, ki se nahaja med Kanalom in med potokom Avščkom, je že odprt javnemu prometu. Zdaj gre za to, da se napravi čez omenjeni potok železni most, ki bode stal nad 40.000 gld. To delo se namerava izvršiti prihodnje pomladi. Obrok deželnega prispevka za leto 1898 v znesku 51)00 gld., ki je bil dovoljen iz deželnega zaloga v deželnozborski seji dne 12. februarja 1896, se je nakazal dne 13. junija 1898 št. 1824. Na priporočilo ravnateljstva c. kr. obrtne šole v Marijanu se je dovolila ustanova od 400 gld gojencu Ivanu Krst. Fornasarig-u iz Romansa, ki je dovršil to šolo, v svrho, da se poda na Dunaj in tam obiskuje dekorativni risarski tečaj c. kr. šole za umetnosti in rokodelstvo. Gojencu Josipu Copi-ju, ki je dovšil obrtni šoli v Marijanu in v Ljubljani, se je istotako nakazala ustanova 400 gld. in to, da si popolni svojo izobrazbo v tečaju za mizarje na c. kr. tehnologičnem muzeju na Dunaju, izobrazbo, ki se tiče lesnih stavbinskih del in pa del za pohištvo. Za obiskovanje tečaja za rokodelske mojstre na c. kr. telmično-obrtnem muzeju na Dunaju so se nakazale podpore po 70 gld. in sicer: Antonu Zanetti-ju iz Marijana za to, Ustanove in podpore dovoljene za izobraženje v umetnostih in v rokodelstvih. da obiskuje tečaj za. mizarske mojstre, Mateju Hrast-u iz Livka in Antonu Krusič-u iz Črnič, bivajočemu v Gorici, pa za to, da obiskujeta tečaj za krojaške mojstre. Vrhu tega se je dovolila podpora 75. gld. gluhonememu Alfonzu Kofol-u iz Kanala, da se mu je olajšalo obiskovanje e. kr. obrtne šole za lesna dela v Cortina d'Ampezzo. Učitelju ljudske šole v Škocjanu Albinu Strekelj-u se je dovolila podpora 60 gld. za to, da se je mogel deležiti tečaja za ročna, posebno pa pleteničarska dela. Tečaj se je vršil julija mesca v Gradcu in gospod Štrekelj je podal o njem prav zanimivo poročilo, iz katerega se posnema, da se je deležil poduka v veliko korist. Štirje deželni štipendiji, ki so ustanovljeni za potrebne in pridne vseučiliščne prvo-letnike, so se podelili za leto 1898-1899 Emilu Turus-u, slušatelju filozofije v Gradcu, Edvardu Traversa, slušatelju filozofije na Dunaju, Valeriju Cernic-u istotako slušatelju filozofije na Dunaju in pa Dragotinu Miliču, slušatelju prava v Gradcu. Jeden izmed štipendij letnih 300 gld., katere je ustanovil visoki deželni zbor ob priliki 40. letnega vladarstva Nj. c. k. Veličanstva našega premilostivega cesarja Franca Josipa I., podelil se je slušatelju filozofije na c. k. vseučilišču na Dunaju, Josipu Sreber-nic-u iz Solkana. Nj. Prevzvišenost gospod grof Franc Coronini, deželni glavar, je podelil jednega izmed štipendij, katere je sam ustanovil, slušatelju filozofije Egidiju Violin-u iz Ogleja. Slednjič je podelil deželni odbor Dragotinu Marinig-u iz Gorice, slušatelju na c. k. politehničnem zavodu na Dunaju, štipendij Prokopove ustanove v letnem znesku 250 gld. Ameriške trtnice. Deželni zbor nam je naložil v svoji seji dne 12. februarja 1896, da se obrnemo do c. kr. ministerstva za poljedelstvo s prošnjo, naj bi se napravile trtnice za ameriške trte, kterih ne uniči trtna uš. Ta nalog se je izpolnil s prošnjo z dne 27. aprila 1896 štv. 1998. Nanašaje se na to prošnjo, nam je priobčilo c. kr. namestuištvo z dopisom z dne 15. marca 1898. štv. 5406/11., da so se že v letu 1896. podelile v ta namen podpore iz državnih zalogov, oziroma da so se na državne stroške napravile trtnice v Dornbergu, v Tomaju, v Rihenbergu in da se v novejšem času dovoljujejo podpore za trtnici v Kanalu in Kamnjah v ajdovskem okraju in slednjič, da se namerava napraviti na državne stroške trtnica v Arisu pri Tržiču. C. kr. namestništvo nam je priporočilo, naj obračamo potrebno pozornost na to zadevo, ki je za kmetijstvo v deželi največje vašnosti, s tem, da dovolimo znatno podporo za razširjenje ameriških trt. C. kr. namestništvo je izreklo ob jednem željo, da bi rado izvedelo, kolika bo ta podpora in na kak način se misli porabiti. Mi smo na to odgovorili z dopisom z dne 30. marca 1898. štv. 1647., da, če smo tudi popolnoma prepričani o velikem pomenu in važnosti ukrepov, ki naj bi se storili, da bi se preprečile nevarnosti, ki prcte po trtni uši, vendar nam niso na razpolago denarna sredstva, s katerimi bi zamogli podpirati dobrohotne namene visoke vlade, kajti sklepati o tem, ali in v koliki meri naj bi se dovolile podpore, je stvar deželnega zbora. Izražuje ob jednem svojo zahvalnost za vse to, kar se je vse v tem pogledu do zdaj storilo, smo naprosili c kr. namestništvo, naj bi ono. pri visokem ministerstvu posredovalo, da bi isto v tem pogledu še nadalje skrbelo, če tudi nedostaje prispevkov od strani dežele. * * * Osobje deželnih u- Računski asistent gosp. Jožef Matteuz nadomestuje bolnega deželnega blagajnika od 10. novembra 1898. — Z odlokom z dne 23. februarja 1898 štv. 5412 je bil stalno v službi potrjen gosp. Viljem Dominko, vodja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole. — Gosp. začasnemu učitelju na istem oddelku, Milanu Ivančiču, se je dovolil na njegovo prošnjo trimesečni dopust, započenši s 1. junijem, da potuje na Švedsko in Norveško ter proučuje tam mlekarstvo. V tem času je podučeval elementarne predmete gosp. nadučitelj iz St. Petra Matija Lavrenčič. Po nalogu c. kr. ministerstva za poljedelstvo nam je sporočilo c. kr. namestništvo v Trstu z dopisom z dne 22. avgusta 1898. št 17866, da je učitelj Ivančič podal ustmeno izjavo, da je pripravljen sprejeti ponujeno mu službo potovalnega kmetijskega učitelja za tolminski politični okraj in da hoče nastopiti službo dne 1. oktobra 1. 1. Vprašani, naj se izjavimo, ali nam je znana kaka zapreka, ki bi ovirala to imenovanje, smo z dopisom z dne 25. avgusta t. 1. št. 4095 izrazili svoje zadovoljstvo na tem, da se je ustanovilo to novo mesto s pristavkom, da nimamo nič proti temu, da se je izbral gosp. Ivančič za to službo. Ko smo njegovi prošnji za odpust iz službe ugodili, smo razpisali dne 24. avgusta 1898. št. 4059 to izpraznjeno mesto. Po preteku razpisnega roka se je podelilo mesto začasno gosp. Miltonu Klavžarju. Ta je bil po dovršenih študijah na c. kr. enologičnem in pomologičnem zavodu v Klosterueuburgu in na višji kmetijski šoli v Teschen-Liebwerdu, ekonomijski vežbanec na posestvih grofa Ielačiča v Novih dvorih na Hrvaškem in je tudi dovršil ednoletno prostovoljno vojaško službo. C. kr. deželni šolski svet je priobčil z dne 31. oktobra 1898 št. 1110, da je Nj. Prevzv. gosp. minister za poduk in bogočastje dovolil, da se sme v potrebi poklicati gosp. Antona Rudeža, učitelja na zavodu gluhonemcev v izpraševalno komisijo za javne ljudske in meščanske šole, da taiu izprašuje o metodi poduka gluhonemcev. Sožalje. Precej, ko je dospela vest o strašnem zločinu, izvršivšem se dne 11. septembra 1898. v Genevi na osebi naše prelj ubij ene cesarice in kraljice, smo odposlali Nj. Prevzv. gosp. ministerskemu predsedniku grofu Thun-u sledečo brzojavko : „Deželni odbor poknežene grofije goriške in gradiške, zgražajoč se nad strašno vestjo o ostudnem zločinu, ki se je izvršil na Najvzvišenejši osebi Nj. Vel., preljubljene naše cesarice, prosi Vašo Prevzvišenost, da blagovoli izreči Nj Vel. cesarju v imenu vsega prebivalstva te dežele, ki je globoko ginjeno in užaljeno, preudani izraz največjega sožalja nad grozno nesrečo, kije zadela Nj. Vel., našega prelj ubljenega cesaija, vso Prejasno cesarsko družino in celo avstro-ogersko državo". Nj. Prevzv. gosp. ministerski predsednik je priobčil dne 15. septembra cesarsko zahvalo za izraženo sožalje. Pri pogrebu Nj. Vel. cesarice jo zastopal deželni odbor prevzvišeni gospod deželni glavar grof Franc Coronini. Jubilej Nj. Yelič. Ker je Nj. Veličanstvo presv. cesar odklonil vsprejem deputacij o priliki Svojega jubileja, smo odposlali namestništvenemu predsedništvu udanostno adreso, katero je sklenil deželni zbor v svoji seji dne 21. septembra 1. 1. s prošnjo, da jo predloži na Najvišjem mestu. Spoznali smo za dobro, odrediti, da so bili dne 2. decembra 1. 1 zaprti vsi deželni uradi. To pa za to, da je bila dana prilika deželnim uradnikom, pisarjem in slugam, da so se mogli ta dan, ko je vse prebivalstvo celega avstrijskega cesarstva praznovalo veseli dogodek jubileja Nj. Velič. našega presvetlega cesarja Franca Iosipa I., tudi oni udeležiti se tega splošnega veselja, teh javnih izrazov radosti in ob jednem tudi odkritosrčne uda- nosti, ter korporativno iti k slovesni sv. maši, ki se je z zahvalno pesmijo vred pela v tukajšnji stolni cerkvi. Vodstvu deželne gluhonemice ter onima obeh oddelkov deželne kmetijske šole smo naročili, da dado ta dan svojim gojencem prosto, da se udeleže isti, spremljani po svojih učiteljih, službe božje ter da se jim drže pred ali po službi božji, primerni govori, v kterih se jim razloži veliki pomen tega dne za slehernega podanika našega cesarja. Ob jednem smo naročili omenjenim vodstvom, da privede oni dan svojim gojencem boljši obed, nego ga imajo po navadi tev da se jim da tudi vina. Da smo s tem preveselim dogodkom združili tudi dobrodelnost, smo razdelili ob tej priliki iz prebitkov zaloga za ranjene in bolne vojake 17 podpor, vsaka po 10 gold. Te podpore so dobili oni, ki so dokazali, da so služili pri vojakih ob času vojske ter da so, vsled zadobljenih ran ali pa prestanih težav v vojski nesposobni za zaslužek. Dne 30. novembra 1. 1. se je v c. ki-, državnem muzeju v Ogleju slovesno otvorila nova galerija za spominske plošče ter se je istodobno slovesno odkrila tudi spominska plošča, ki bode spominjala na veseli dogodek jubileja Nj. Velič. cesarja Deželo je pri tej slovesnosti zastopal Nj. Prevzv. gos. deželni glavar grof France Ooronini. Imenovanje jedne- Ker jc potekla triletna poslovna doba c. kr. deželnega zdravstvenega sveta in ž njo zdravstvi.ni svet.0 tuc^ h"detna poslovna doba našega zastopnika pri istem svetu, smo imenovali na povabilo c. kr. namestništva v Trstu z dne 9. aprila 1898 št. 7757/TV za nadaljno triletno dobo omenjenega sveta t. j. za čas od dne 1 maja 1898 pa do 1. maja 1901 za svojega zastopnika zopet gosp. dr. Ernesta Fratnich-a, predsednika deželne zdravniške zbornice naše poknežene grofovine. Imenovanje jedne-ga uda v obrtnijski in kmetijski svet. C. kr. ministerstvo za poljedelstvo nam je naznanilo z dopisom z dne 6. junija 1898 št. 12905, da je Nj. c. in kr. Apostolsko Veličanstvo s cesarskim sklepom z dne 6. junija 1. 1. milostno blagovolilo dovoliti, da se osnuje obrtnijsko-kmetijski svet ter da je istodobno tudi potrdilo pravila, o katerih govori okrožnica ministerstev za trgovino in za poljedelstvo s dne 6. junija 1898 drž. zak. št. 91. Po določbah teh pravil ima ta obrtnijsko-kmetijski svet za nalogo, izrekati svoje mnenje ter staviti predloge, bodisi vprašan za to od strani zgoraj imenovanih ministerstev, ali pa, da stori to tudi po lastni inicijativi in sicer o stvareh tikajočih se trgovine, rokodelstev, obrti, poljedelstva, gozdnarstva in rudarstva. Obrtnijsko-kmetijski svet se mora zategadelj smatrati kot ustanova, kateri je namen, da omogoči v prvi vrsti prvotni produkciji, da zastopa svoje koristi po lastnih zastopnikih neposredno pri ministerstvu za poljedelstvo ter da poleg tega oblastva sodeluje pri reševanju nalog, ki so mu izročene. Uvažuje pristojnost, ki je po ustavi odkazana deželnim zastopom v kmetijskih zadevah dotične dežele in pa z ozirom na to, da je bolje, da se dela v sporazumljenju z deželnimi zastopi, ko se rešujejo pri c. kr. ministerstvu za poljedelstvo kmetijska vprašanja, spoznalo se je za prav, da se tudi deželni odbori pozovejo, da sodelujejo pri reševanju zadev tikajočih se kmetijstva, gozdnarstva in pa rudarstva. Ker je šlo za to, da se čim prej osnuje oddelek za kmetijstvo, gozdnarstvo in rudarstvo, nas je c. k. ministerstvo za poljedelstvo v zmislu §. 8, I. odd. pravil povabilo, da imenujemo jednega uda in njegovega namestnika ter da mu naznanimo nju imeni v teku meseca junija. Z odlokom z dne 27. junija 1. 1. št. 2956 smo imenovali za uda obrtnijsko-kmetijskega sveta Nj. Prevzv. gospoda deželnega glavarja grofa Franca Coronini-ja, a za njegovega namestnika gosp. Josipa Fabiani-ja iz Kobdilja, koja sta sprejela izvolitev. IraenovaDje jedne- Dne 16. septembra 1898 je umrl v S. Vidu mnogozaslužni tamošnji župan grof folsk^svet v Gra- Rudolf Pace, ki je vsled splošnega zaupanja poleg drugih važnih dostojanstev zasedal clisln- tudi mesto uda c. k. okrajnega šolskega sveta v Gradiški. Vsled tega smo imenovali z odlokom z dne 19. oktobra 1898 gospoda Josipa Chiozza posestnika v Skodovaki za njegovega naslednika. Načrt odredbe gle- Uvažuje nedostatke, ki se tičejo prodaje divjačine na goriškem trgu, na katere je vanju §. 48°lovskega opozorilo primorsko društvo za varstvo lova, ribarstva in ptic v neki svoji pritožbi, je nalo-zakona žilo c. kr. ministerstvo za poljedelstvo z razpisom z dne 21. januarja 1898, št. 25074 namestništvu, da izdela v soglasju z nami odredbo glede izvrševanja §. 48. lovskega zakona z dne 16. februarija 1896 dež. zak. Uvidevši c. k. namestništvo, da je potrebno, da se nazori, po katerih naj bi se izde-delala to odredba določijo pri SKupnem posvetovanju, nas je pozvalo z dopisom z dne 3. februarja 1898 št. 2349, naj odpošljemo k temu posvetovanju, li katerem bode povabljeno tudi društvo za varstvo lova, ribarstva in ptic, jednega lovskega izvedenca. Mi smo odposlali gospoda dr. vit. Kamila Egger-ja, odvetnika v Gorici. Z namestništvenim dopisom z dne 21. marcija 1898 št. 6397 nam je bil priobčen načrt, katerega sta izdelala izvedenca gg. dr. Kamilo vit. Egger in pa Juri vit. Boeckmann, da se o njem izrazimo, oziroma da ga odobrimo. Ko smo proučili načrt, so se nam zdele v njem navedene določbe preveč zmedene; zato smo odgovorili c. k. namestništvu dne 5. oktobra 1898 št. 1922 tako-le: „Rešuje cenjeni dopis z dne 2 marcija t. 1. št. 6397 si usoja podpisani odbor opomniti, da merijo določila predložene odredbe glede irvrševanja §. 48 lovskega zakona od 15. februarja 1896 št. 21. skoro samo le na varstvo koristij lastnikov lova in pa lovcev. Dočim bi one stavile vsakovrstnih ovir konsumu divjačine, so pa na drugi strani tako zamotane, da je njih izvršitev zelo nadležna in skoro da neizpeljiva. Prepričani o tem, da bi morala, ako bi se hotela ta odredba strogo izvrševati, najhujše posledice občutiti trgovina z divjačino, česar pa pri nas v deželi ne smemo želeti, ko se vendar na vse kriplje dela, kako bi se k nam čim več tujcev privabilo. Za to se pa tudi nikakor ne moremo izreči za tako odredbo". Uravnava potoka C. kr. namestništvo nam je z dopisom z dne 9. maja 1898 št. 5503 priobčilo spise pri obaiidu. zadevajoče obravnavo glede uravnave potoka Šijaka, kije postala zaradi tega potrebna, da se obvarujejo osuševalna dela, ki so se izvšila na močviiju med Kobaridom in Starim selom ter nas je povabilo, da se izjavimo, ali in kolik prispevek bi se smel pričakovati iz deželnega zaloga za nameravano delo, ki bi stalo okoli 3800 gld., za katero bi občina Kobarid prispevala z 1400 do 1500 goldinarji, cestni erar pa z 400 do 500 goldinarji. Mi smo dne 10. avgusta 1898 št. 3863 odgovorili, da ne moremo obljubiti zaradi znanih razmer, v katerih se nahaja deželni zastop ter katere ne le, da ne dopuščajo nobenega skupnega delovanja, marveč zavirajo tudi vsako še tako silno in za celo deželo važno podjetje, iz deželnega zaloga nikakega prispevka za uravnavo potoka Šijaka. Ker pa nam ni na razpolago nobeden zalog, iz katerega bi zamogli nakazati prispevek, nam v lastnem delokrogu ne preostaje drugega, nego da c. k. vladi toplo priporočamo, da ona podpira omenjeno podjetje se sredstvi iz melijoracijskega zaloga ter da se obrne neposredno do prizadetih občin, da iz lastnih sredstev določijo potrebne prispevke. Če tudi bi bile občine preobložene z dokladami, bi se vendar ne branile teh novib stroškov, ki jih zahteva nameravano delo. Mi bi pa v svojem delokrogu vse potrebno ukrenili, da bi se določeni prispevki pokrili na podlagi letnih proračunov. občineP'FaraPzara'tl1 ^ dopisom z dne 31. avgusta 1898 št. 4173 smo toplo priporočili prošnjo županstva utrditve Sočinih bre- občine Fara, ki meri na to, da bi se začela nadaljevati obrambena dela pri Soči do popolne gov porabe vže dovoljenega državnega kredita v znesku 22.590 gld., da se zabrani nevarnost, katera je vsled razjedanja vode še vedno velika, kajti občina se nahaja popolnoma brez sredstev. Ob isti priliki smo dovolili občini Fara, da sme najeti posojilo od 800 gl., kasneje pa in sicer z odlokom z dne 14. decembra 1. 1. št. 5868, da si sme izposoditi 400 gl. za nujna dela glede- utrditbe Sočinili bregov. Zavarovanje požarnih stražnikov proti nezgodam. C. kr. ministerstvo za notranje zadeva je s svojim razpisom z dne 15. novembra p. 1. štv. 27708 priobčilo, da je voljno izdati ukaznim potom primerna določila v zmislu zadnjega odstavka VI. člena zakona z dne 20. julija 1894 drž. zak. štv. 168, po katerih bi se vredilo prostovoljno zavarovanje požarnih stražnikov, oziroma njihovih društev proti nezgodam, to pa samo tedaj, če se posreči, da se določijo taki pogoji zavarovanja, da bo po njih zagotovljena zadostna deležba dotičnih društev na tej ustanovi. Da se pa doseže ta namen, spoznalo je ministerstvo za potrebno, da posamezni deželni odbori sodelujejo pri tej stvari in jo podpirajo v svojem delokrogu. Na povelje omenjenega ministerstva nas je namestništvo z dopisom 26. novembra 1897 štv. 5981 povabilo, naj mu razodenemo svoje menenje o tej zadevi ter preskrbimo potrebnih podatkov o številu, kakovosti in nasledkih nezgod, ki so se v zadnjih letih dogodile stražnikom pri gašenju požarov in pa o številu djanskili udov požarnih straž. Na to smo podali namestništvu z dopisom 8. junija 1897 štv. 5981 naslednja pojasnila: V poki: grofovini goriški in gradiški imamo zdaj naslednje požarne straže in sicer a. občinske 1. v Gorici 2. v Ajelu 3. v Tolminu s 43 z 10 z 48 casilci b. prostovoljne 1. v Červinjanu z 28 gasilci 2. v Kanalu s 13 „ 3. v Tržiču z 31 „ 4. v Ronkah z 28 „ 5. v Sežani z 32 gasilci, torej so 3 občinska društva s 101 članom in 5 prostovoljnih straž s 132 člani. Med temi so zavarovani proti nezgodam samo gasilci v Gorici in Tržiču, Po tem, kar so nam sporočila dotična županstva, ni še nobena nezgoda zadela požarne stražnike v izvrševanju njih službe. Po določilu VI. člena zakona z dne 20. julija 1894 drž. zak. štv. 168 smejo tudi prostovoljne gasilne straže zavarovati svoje gasilce proti nezgodam v zmislu zakona z dne 28. decembra 1897 štv. 1 drž. zak. iz leta 1898, toda zavarovalnino bi moralo plačati do-tično društvo samo. Da se izvrši deželni zakon z dne 13. avgusta 1896 št. 23 dež. zak., se je ustanovil poseben kataster zavarovalnih društev, katera morajo doprinašati letne prispevke po 2% od vseh kosmatih zavarovalnin za ustanovitev in vzdrževanje požarnih straž. Ti prispevki bodo znašali za 1897. leto 2831 gld. 09 kr.; od teh se uporabi v zmislu §. 7. omenjenega zakona 90%, to je 2547 gld. 99 kr. v podporo požarnih straž, oziroma občin, ki vzdržujejo take straže, 10% pa, to je 283 gl. 10 kr. za podpiranje potrebnih gasilcev, katere so zadele nezgode in njihovih družin. Od leta 1899. naprej se skrčijo ti dohodki za 5 odstotkov v založbo upravnih stroškov, če privoli v to visoki deželni zbor, kadar bo razpravljal dotični proračun. Omenjeni znesek 283 gl. 10 kr. utegne za zdaj zadostovati v to, da se plačajo zavarovalnine dosedanjih prostovoljnih gasilcev. Ako bi se pa pozneje pomnožilo njih število, bi se ne moglo več opraviti plačilo iz tega zaloga. Deželni odbor se torej ne more načeloma izraziti v tem zmislu, da bi se vse take zavarovalnine prevzele na račun omenjenega zaloga in to tem manj, ker so nezgode pri požarih zelo redke (v zadnjih petih letih se ni dogodila nobena). Mnenje zastran z dopisom 27. maja 1898 štv. 8645/1 je c. kr. namestništvo v Trstu priobčilo osnu- dan1harepreJičnfnm tek odredbe dogovorjene med c. kr. nadsodnijo in c. kr. namestništvom zastran določitve časa za ogledavanje v najem danih nepremičnin, proseč, naj izrazimo o njej svoje mnenje. Po tem načrtu bi bil najemnik po dani odpovedi najemne pogodbe, zadevajoče poslopja ali druge nepremičnine ali kot take izjavljene stvari, obvezan, dovoliti, da jih smejo tisti, kateri jih žele za naprej najeti, priti ogledavati do časa novega najema ali do dne, ko neha veljati pogodba. Mi smo odgovorili z dopisom 8. junija 1898 štv. 2828, da smo po pregledanju osnutka spoznali, da se ni namestništvo oziralo na to, kar smo mu nasvetovali v svojem dopisu z dne 20. oktobra 1897 štv. 5010 (glej lansko poročilo stran 39 !), da so po naših mislih določila predložene odredbe zelo nadležna najemnikom, ker bi morali svoje prostore tujim ljudem odpirati od dne odpovedi naprej, da si se odpoved lehko tudi poprej da, kakor v zakonitem ali v pogodbi določenem roku. Da se to določilo olajša tistim najemnikom, katerim bi pretežavno bilo, menili smo, naj bi se v odredbo sprejel vsaj pridržek, da sme najemnik določiti tudi različne čase za ogledavanje stanovanj ali poslopij, ko je ima v najemu. Ker je namestništvo dogovorno z nadsodnijo primerno popravilo osnutek svoje odredbe, naznanili smo mu z dopisom 7. septembra 1. 1. štv. 4219 svojo privolitev. Vredno se nam zdi priobčiti zanimivo razsodbo, s katero je c. kr. upravno sodišče drugače tolmačilo določilo §. 4. našega občinskega reda, kakor se to navadno godi, kadar se rešujejo prošnje za premembo katastralnih mej posameznih občin. Na podlagi sklepa občinskega starešinstva z dne 17. januarja 1893 je bila občina Bilje naprosila c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, naj preskrbi, česar treba, da se zern-ljiščni obseg „Globoko;', ki je v davcini občini Bukovica zaznamovan s parcelnimi številkami 187/1—127 in 188/1 -50, in zemljiščni obseg „Pri Plumi", ki je v katastru dolanje Vertojbe zaznamovan s parcelnimi številkami 715/238—429, izločita iz imenovanih davčnih občin, oziroma iz zveze z vertojbansko županijo ter pridružita davčni občini oziroma županiji biljenski. Razsodba c. kr. upravnega sodišča o spremembi občinskih mej. Dasi se je občinsko starešinstvo vertojbanske županije po svojem sklepu z dne 22. februarja 1893 upiralo nameravani premembi občinskih mej je deželni odbor, kateremu je bilo c. kr. namestništvo z dopisom 6. maja 1896 štv. 7054 izjavilo, da nima iz javnih ozirov nobenega nasprotstva, vendar dovolil premembo občinskih mej, kakoršno je zaprosila biljenska občina Upravno sodišče pa je spoznalo, da je tožba, ki jo je podala vertojbanska občina proti razsodbi deželnega odbora, utemeljena in to iz sledečih vzrokov : Paragraf 4. občinskega reda, po katerem je soditi izpodbijano razsodbo, določuje, da za premembo v mejah kake županije treba, da jo deželni odbor dovoli in pa da namestništvo izreče, da ni proti temu iz javnih ozirov niltakega napotja. Že iz besedila te določbe se razvida, da dejanje deželnega odbora in namestništva, koje ima v misli ta odstavek zakona, ne obsega pravice razpolaganja ali določevanja, ampak se kaže samo kot dejanje privolitve, oziroma potrdbe. Res je sices, da zakon ne izraža izrecno, kako se morajo taka dejanja zahtevati od omenjenih oblastev, toda iz dejstva, da §. 87 občinskega reda, naštevaje sklepe občinskega starešinstva podvržene potrdbi deželnega odbora, navaja tudi § 4., se mora sklepati, da deželni odbor sme dovoliti premembo županijskih mej samo s tem, da potrdi v tem zmislu sprejet sklep občinskega starešinstva. Glede pa na to, da se delokrog občine po §. 27. občinskega reda razteza samo na njeno ozemlje in da obsega pred vsem to, kar meri na koristi občine in se more izvršiti v njenih mejah, in uvažuje od druge strani, da prememba meje, katera je skupna dvema občinama, zadeva prav gotovo koristi obeh občin in se naravno ne more izvršiti v mejah ene same občine, sledi iz tega, da privolitev deželnega odbora in namestništva, o kateri govori §. 4. občinskega reda, zavisi od soglasnih sklepov obeh, po premembi mej prizadetih občin. Glede pa na to, da tacega soglasnega sklepa ni bilo, da se je mariveč vertojbanska občina oglasila se svojimi ugovori in da je deželni odbor odredil premembo mej samo na enostransko prošnjo biljenske občine, menilo je upravno sodišče, da mora razveljaviti odbo-rovo razsodbo kot neutemeljeno v zakonu. Cesta ob Lijaku. Na prošnjo cestnega odbora za goriško okolico je izjavilo c. kr. ministerstvo za no- tranje zadeve z razpisom 6. junija 1898 štv. 16222, daje voljno dovoliti iz izredne dotacije za ceste leta 1899 in v naslednjih letih za gradbo ceste ob Lijaku, katera bi vezala državno cesto pri Ozeljanu z okrajno pod Vogerskem, državni prispevek v iznosu 24.000 gl., seveda s pridržkom ustavne potrdbe in s pogojem, da pusti cestni odbor po stavbenih pravilih zgraditi cesto, ki bo od enega roba do druzega vsaj 6 metrov široka in da se, predno se začne gradba, primerno zagotovi vzdrževanje ceste. Potrebščina za izvršitev tega dela znaša po proračuni 45.000 gld.; to pa, če bo cesta 8 do 9 metrov široka. Če se pa skrči širjava na 6 metrov, zmanjša se primeroma tudi skupni potrošek, tako da bo državni prispevek presegal 60°/0 skupne potrebščine, kolikor se je prosilo, da bi dala država. Cestnemu odboru za goriško okolico bo preskrbeti podrobni načrt in pa doseči, predno se začne delo, da se cesta v zmislu §. 2. zakona z dne 21. maja 1894 dež. zak. štv. 13 po deželnem zakonu uvrsti med okrajne. Podaljšana dovo- Tržaško namestništvo je dogovorno z deželnim odborom in c. kr. finančnim ravna- ftkoUj^Lok^ev^Tzo'' teljstvom z dopisom 16. junija 1898 štv. 12.488 dovolilo v zmislu §. 20. cestnega zakona z vica. dne 21. maja 1894 št. 13 dež. zak. cestnemu odboru za sežanski okraj, da sme še nadalj- 3 nih pet let in sicer od 1. julija 1898 do 30. junija 1903 ohraniti mitnico v Lokvi in pobirati mitnino po dosedanji tarifi. Podpore dovoljene Kakor nam je sporočilo tržaško namestništvo z dopisom 12. julija 1898 štv. 13.399/111, irtnim šolam. ge nakaza]{ za ]ct0 1898 naslednji prispevki iz državnega zaloga : Italijanski nadaljevalni obrtni šoli v Gorici 1200 gld., slovenski 1100 gld., obrtni šoli za kamnoseke v Nabrežini 700 gld. in obrtni šoli za zidarje v Renčali 350 gld. Prispevki iz deželnega zaloga so se nakazali istim obrtnim šolam v zneskih, kakor so ustanovljeni v proračunu. Z odlokom 8. novembra p. 1. štv. 5238 smo nakazali tudi obrtni šoli za košarje na Žagi letni prispevek po 200 gld. za leta 1896-1898 v skupnem znesku 600 gld. za kmetijski poduk Državne podpore Z dopisom 14. novembra p. 1. štv. 20.219/VII je naznanilo namestništvo, daje c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje z razpisom 27. maja 1. 1. štv. 8892 podelilo 400 gld. podpore za pospeševanje kmetijskega pouka na tistih javnih ljudskih šolali na Goriškem, katere imajo svoje šolske vrte. Po namestništvenem predlogu, kateremu smo dogovorno s c. kr. kmetijskim društvom rado voljno pritrdili, razdelila se je podeljena vsota tako-le : Za šolski okraj goriške okolice ....... gld. 140:— „ „ „ gradiški......... 100:— r „ „ sežanski ...... v ., 70:— tolminski ........ ,, 90:— Skupaj gld. 400:— Kakor za poprejšnja leta je dovolilo visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo tudi za leto 1898 podporo 500 gld.. da so se obema oddelkoma deželne kmetjiske šole nakupila potrebna učila. Italijanski oddelek je iz svojega deleža nakupil občni Sachov plug, cel iz jekla, Sa-chov sejalni stroj, zemljemersko pripravo z dinamometrom, stiskalnico, — slovenski oddelek pa ročni Pfannhauserjev Separator Alfa za mlekarnico, ročno mlatilnico po najnovejši iznajdbi, plug za izkopavanje krompirja in telurij. Mnenje o vzajem- Ko je tržaško namestništvo prašalo, naj izrazimo svoje mnenje o načrtu pogodbe, ki n fš6 mh^p r eh r a ni t n i n bi se imele skleniti med Avstrijo in Bulgarijo zastran vzajemnega pobota vanj a bolnišničnih med Avstrijo in Bul- prehranitnin, smo z dopisom 6. julija 1898 štv. 3181 odgovorili, da bi ugajalo interesom garijo. 1 li-ii ji naše dežele, ako bi se med imenovanima državama sklenila taka pogodba. To mnenje se naslanja na sledeče razloge : Stroške, ki jih prizadevajo naši deželani v bulgarskih bolnišnicah, terja bulgarska vlada po diplomatičnem potu od naše dežele, katera jih plačuje na račun tistih občin v kateri imajo dotični bolniki svojo domovno pravico. Če se sklene nameravana pogodba, bode bulgarska država plačevala prehranitnine, ki se nabero za nepremožne avstrijske podanike v tamkajšnjih javnih bolnišnicah, iz svojih zalogov in to, kar se takih stroškov nabere v naših bolnišnicah za bulgarske podanike, poravnajo pa dotični deželni zalogi. Glede pa na to, da se skoro nič bulgarskih podanikov ne izseluje v naše pokrajine, ko si nasprotno mnogo naših delavcev zaslužka išče na Bulgarskem, od koder prihajajo pogostoma bolnišnični računi, katere mora naša dežela poravnavati, ni nikakor dvomiti, da bi bila nameravana pogodba naši deželi le v korist. Postaja za izroče-vaDje blaznikov, ki se pošiljajo s Francoskega domov. Tržaško namestništvo nas je obvestilo z dopisom 20. aprila 1. I. štv. 6904 vsled razpisa c. kr. ministerstva za notranje zadeve z dne 24 marca štv. 8441, da se je po predlogu francoske vlade odločilo mesto Feldkirch v postajo za sprejemanje blaznih avstrijskih n ogerskih podanikov, katere pošiljajo s Francoskega na dom in da treba vsakrat tri tedne poprej naznaniti prihod oblastvu ali bolnišničnim oskrbništom tiste dežele katerej pripada bolnik. Pritožba tržaške občine zastran italijanskih podanikov, ki se pošiljajo v tržaško bolnišnico. Tržaško namestništvo nam je z dopisom 23. decembra 1897 štv. 26.690/VIII dopo-slalo naslednjo pritožbo mestnega županstva v Trstu : ..Večkrat se je že zgodilo, da so goriške in isterske občine poslale v našo mestno bolnišnico italijanske državljane, pripadajoče takim deželam, za katere velja pogoj uzajemne, brezplačne oskrbe ; te občine se potem branijo povrniti narasle prehranitnine, sklicevaje se na državljanstvo bolnikov in na dotično vzajemnost. Iz tega pa nastaja precejšnja škoda občinskemu zakladu, kateri mora prevzeti bolnišnične stroške, kateri bi bili drugače obremenili druge dežele ali občine, ako bi se bili bolniki namesto v Trstu in tedaj zvun.ij dežele, prevzeli v oskrbo v goriških ali pulških bolnišnicah. Razume se po sebi, da mestna bolnišnica kot javna ne more zavrniti bolnikov ter jih napotiti na bolnišnice njihovih dežel; pač pa bi bila dolžnost tistih občin, katere izdajo potrebna spričevala za sprejem v bolnišnico, preskrbeti, da se taki bolniki sprejmo v bolnišnico dotične dežele. To okoliščino priobčujemo c. k. namestništvu v namen, da pouči občine, naj nehajo pošiljati take bolnike v mestno bolnišnico in s tem obkladati že preveč obložene bolnišnične finance". Na to smo z dopisom 12. januarja 1898 štv. 35 izjavili tako-le : „V zinislu obstoječih mednarodnih pogodb in zakonov, veljavnih v bolnišničnih zadevah, gredo prehranitnine za osebe, ki so pristojne takim državam oziroma deželam, za katere velja pogoj vzajemne brezplačne oskrbe, na račun tiste dežele, kjer se nahaja bolnišnica, v kateri se zdravi bolnik. To bi bilo pa nepravično in nasprotno najprvotnejšim načelom človečanstva, ako bi morale občine vse inozemske bolnike pošiljati v goriške bolnišnice tudi tedaj, kadar bi dolgo in mučno potovanje zaviralo njih ozdravljenje. V tem se pač ne morejo podpirati nazori tržaškega mestnega magistrata. Občine se ne smejo ozirati na to, v kateri deželi se nahaja bolnišnica, ampak morajo pošiljati bolnike, kateri nujno potrebujejo bolnišnične oskrbe, v najbližjo bolnišnico. Po tem takem ne kaže ugoditi prošnji tržaškega mestnega magistrata z dne 3. decembra 1897 štv. 61.954". Zakesnelo obveščanje občin o sprejemu bolnikov v javne bolnišnice. Nekatera županstva, med njimi červinjansko in ono v Fari, so se pritoževala, da jim zlasti oskrbništvo tržaške mestne bolnišnice cele mesece prepozno dopošilja zapisnike o sprejemu bolnikov v dobrodelni zavod in da se godi občinam vsled tega občutljiva škoda. To nam je dalo povod, da smo poslali oskrbništvu tržaške mestne bolnišnice dopis z dne 16. februarja 1898 štv. 844, ki se glasi tako-le: „Po določilih ministerskih razpisov z dne 6. marca 1855 štv. 6832, 4. decembra 1856 štv. 26.641 in 17. junija 1869 štv. 1713 se mora najkesneje v dobi treh mesecev ukreniti vse to, česar treba, da se poizve pristojnost in ubožnost bolnikov, ali pa nijli pristojnost in premožnost in pa eventuvelna dolžnost udom biti kakej bolniški blagajnici. Zapisnik pa, ki se spiše o sprejemu kacega bolnika, treba v prvih treh dneh po sprejemu poslati dotičnemu županstvu. Iz poročil, ki so jih podala nekatera županstva, kakor červinjansko, farsko in druga, se pa posnema, da potrebuje slavno oskrbništvo več kakor tri mesece za one poizvedbe in da ne pošilja zapisnikov v piedpisanem roku. Ker spada natančno izpolnovanje navedenih razpisov med najbistvenejše pogoje, po katerih zamore bolnišnica ohraniti podeljeno jej pravico javnosti, vabi se slavno oskrbništvo, naj se v ogib zakonitih nasledkov natančno drži navedenih predpisov". Na to smo prejeli naslednji odgovor: „Podpisano oskrbništvo priznava, da se včasih nekoliko zakesni odpošiljatev sprejemnih zapisnikov, zanikuje po odločno, daje to pripisovati zanemarjanju obstoječih predpisov. Navadno se odpošiljajo sprejemni zapisniki v obroku odločenem po ministerski odredbi z dne 4. decembra 1856 štv. 26.641, a v raznih slučajih se zakesni pošiljatev zaradi mnogovrstnih zahtev, ki jih stavijo domovne občine na Goriškem, katere terjajo, naj se v zapisnikih navajajo podrobni podatki o družini bolnika, o njegovih službenih razmerah i. t. d. Zapisovanje vseh teh podrobnosti pobira mnogo časa in tudi ni vselej mogoče, ker ima bolnik o hudi bolezni oslabljen spomin in ne more odgovarjati na vse, kar se ga praša zato treba počakati, da bolezen odneha, ali pa, da pride kak njegov sorodnik, od katerega se poizvedo vsi zahtevani podatki: Zraven tega je večji del bolnikov brez vseh dokazil o domovju; mnogi sami ne vedo, kateri občini so pristojni ali pa se smatrajo pristojnim v Trstu, ker so se tu rodili. Na podlagi zadnje omenjene napovedbe, mora podpisano oskrbništvo poizvedavati pri tukajšnjem statistično-popisnem uradu, kateri mora zaradi napačne napovedi zgubljati mnogo časa, predno stvar razjasni. Še drug razlog, kateri mnogokrat zakrivlja kesno odpošiljatev zapisnikov, je ta, da se mora za odvisne osebe tudi na korist občinam pravočasno poizvedavati, ali niso morda bolnišnične blagajnice, ali — pri poslih — gospodarji dolžni povrniti bolnišnične prehranitnine. Take poizvedbe treba ukreniti, predno se odpošlje zapisnik, da se zadosti zahtevam občin, oziroma c. kr. okrajnih oblastev na Goriškem, katera ob pomanjkanju takih podatkov, vrnejo zapisnik v dopolnitev, ne da bi ga konečno rešili Iz vsega, kar smo do zdaj razložili, je lahko umeti, kako je bolnišnično oskrbništvo premnogokrat v zadregi, da ne ve, kaj storiti: Ce odpošlje zapisnik, v katerem ni vseh zahtevanih podatkov, mu ga vrnejo ; če ga ne odpošlje, se pa stvar zakesni. Kar pa zadeva obrok, v katerem se mora doznati pristojnost in nepremožnost katerega bolnika, mora deželni odbor priznati, da so le domovne občine same krive, če se v tem kaj zakesni, ker se ne brigajo za to, da bi, kakor je predpisano, točno vračale zapisnike napolnjene z vsemi potrebnimi podatki, ampak jih je treba prav mnogokrat h temu priganjati ter se v to posluževati posredovanja okrajnih glavarstev in pri vsem tem izpolnijo morda prejeto povelje eno ali dve leti pozneje. Tu pač ni treba dokazovati, da take zakesnitve škodujejo edino le bolnišničnemu gospodarstvu in pa deželnemu zalogu goriškemu, a ne občinam. Kar se tiče tožeb červinjanskega, farskega in drugih županstev, bilo bi oskrbništvo jako hvaležno slavnemu odboru, ako bi hotel navesti konkretne slučaje, da bi moglo z dokumenti dokazati, kaj je zakrivilo zakesnitve, zaradi katerih se pritožujejo županstva. S temi pojasnili meni oskrbništvo, da je ustreglo cenjenemn dopisu z dne 16. t. m. štv. 844". Ta dopis smo priobčili županstvoma v Cervinjanu in Fari. Odredbe in dolo- Vsled predlogov in sklepov poizvedovalne komisije, ki se je dne 25. avgusta 1897 la v korist konje- p0syet0vaja pr[ c> kr> namestništvu v Trstu, kako in s kacimi sredstvi naj bi se pospeševala konjereja v avstrijskem Primorju, je c. kr. ministerstvo za poljedelstvo z razpisom 11. februarja 1898 izdalo odredbe in določila, katera ustanavljajo glede naše dežele to-le : V pokrajini glavarstvenega okraja tolminskega obraniti je rejo mrzlokrvne pasme in sicer bode uporabljati izključno noriške žrebce. V drugih deželnih delih naj se bode prestopalo polagoma, kakor se spremene in zbolj-šajo konjerejske razmere, k reji konj srednje velikosti za ježo in za vožnjo. Predlog, da se pomnoži število žrebcev na tolminski postaji od 3 na 4 in da se za červinjansko postajo določijo 3 žrebci, odkaže se c. kr. žrebčarnici v Gradcu, da poda o njem svoje poročilo in predloge dogovorno z gospodi delegati za Primorsko. Preskrbelo se je že, da se odkaže en ameriški žrebec dirjavec za Goriško in Gra-diško in sicer da se izroči gradiški postaji. Predlog, da bi imel konjerejski odsek c. kr. kmetijskega društva vkupiti mlade kobile in pod nekakimi pogoji razdeliti jih brezplačno med konjerejce, spoznal se je primernim, toda društvo bi ga moralo izvršiti brez državnih podpor, ker nima ministerstvo za poljedelstvo nobenega zaloga za take namene na razpolago. Predlogi, ki merijo na premembo obstoječih določil zastran premovanja konj, se vzamejo posebe v razpravo, ker namerava ministerstvo za poljedelstvo to stvar splošno preuravnati. Da bi se za Primorsko ustanovil odbor za konjerejo, v katerem bi imeli pravico glasovati zraven nekaterih, od ministerstva odrejenih izvedencev, tudi zastopniki društev za konjske dirke, deželnega odbora, kmetijskih društev in pa državne žrebčarnice, — ta predlog se ni sprejel, ker bi tako zložen organizem zaviral poslovanje in bi tudi prav gotovo preveč stal. Namesto njega se ustanovi pri c. kr. namestništvu v Trstu konjerejski odbor 5 udov z enakim delokrogom, kakoršen ima oni, ki se je ustanovil pri deželni vladi v Celovcu. V ta odbor pa bi se vsakrat povabila tudi gospoda delegata, katera že do sedaj sodelujeta v zadevah, ki se tičejo konjereje na Primorskem. Ukaz korminski občini, da popravi obč. zapore za od-gonce. Namestništvo je vsled prošnje c. kr. policijskega ravnateljstva v Trstu prosilo z dopisom 14. junija 1. 1. štv. 11484/1, naj uplivamo tudi od svoje strani na korminsko občino, da popravi svoje odgonske zapore, kateri so tam na mejni postaji posebne važnosti. Zato smo naročili korminskemu županstvu z odlokom 20. julija 1899 štv. 3106, naj čim brže preskrbi, da se popravijo in razširijo dotični prostori. To povelje je opravičeno po okoliščini, da mora vsled premembe zakona z dne 27. julija 1871 drž. zak. štv. 88 (§. 14), dovršene po deželnem zakonu z dne 14. maja 1896 štv. 20, deželni zalog plačevati davščino 20 kr. na dan od vsacega gnanca, ki se pridržuje v zaporu in da je prejela korminska občina leta 1897. na to ime iz deželnega zaloga 127 gld. 60 kr., kakoršno odškodbo sme pričakovati približno vsako leto. Pomnožitev orožnikov. C. kr. ministerstvo za deželno bran je z razpisom 20. junija 1898 štv. 17285/2610 zapovedalo, da se ima pomnožiti orožniško moštvo v naši deželi in sicer z enim postajovodjo in devetimi orožniki. Ti orožniki so se porazdelili po že obstoječih postajah v Ogleju, Ajdovščini, Breginju, Dolenji, Podgori, Rihembergu, na Slapem in na Grahovem. Za nakup potrebne hišne oprave za 10 mož smo nakazali c. kr. deželnemu orož-niškemu poveljništvu št. 7 v Trstu 508 gl. 83 kr. Deželni zalog je namreč dolžan prenašati take štroške po določilih reda ob orožniškem nastanjevanju od leta 1851, poznejega cesarskega sklepa z dne 10. januarja 1859 in zakona z dne 25. decembra 1894 drž. žak. štv. iz leta 1895. Pohištvo c. kr. orožništva ostane vedno deželna lastnina. Odgovor na pra-šanje, ali se ima davek na više službene dohodke oprostitiob-činskili doklad. C. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu je prašalo z dopisom 17. novembra p. 1. štv. 33129, ali je temu kaj na poti, da se davki uvedeni po zakonu z dne 25. oktobra 1896 drž. zak, štv. 220 na više službene dohodke dvornih in državnih uradnikov, potem uradnikov javnih zalogov, vojaških, mornarskih brambovskih in pa deželnih uradnikov, pa tudi kongrua dušnih pastirjev, oproste občinskih doklad. Z dopisom 23. istega meseca št. 5522 smo odgovorili, da nismo pooblaščeni dovoljevati, da bi se kdo oprostil plačila tistih doklad k davkom, ki so jih zakonito naložila avtonoma oblastva ; opozorili pa smo finančno ravnateljstvo na določilo §. 74. občinskega reda, veljavnega za pokneženo grofovino goriško in gradiško, z opombo, da enaka oprostitev ne velja za goriško mesto, ker mestni statut, ki je bil objavljen 12. decembra 1850, ne obsega takih določil. Posojilo dovoljeno Goriški občini za zgradbo hiralnice Občinsko starešinstvo goriškega mesta je sklenilo v svoji seji dne 28. marca 1898, da hoče proslaviti cesarjevi jubilej s tem, da zgradi hiralnico, katera bo nosila cesarjevo prevzvišeno ime ter potrositi za to 50.000 gld. V ta namen je naročilo županstu, naj ukrene, česar treba, da si za mesto izposodi potrebno vsoto. Ko je skrbstvo tukajšnje hranilnice „Monte di Pieta" zagotovilo, da bi dovolilo mestu tako posojilo z obrestmi samo po 4°/0, in da bi se lahko poravnal ta dolg z obrestmi vred v 40 enakih letnih rokih po 2435 gld. 79 kr., je prosilo mestno županstvo z vlogo 8. novembra 1. 1. štv. 12436, naj se mu dovoli, da sklene posojilo. Kadar presega posojilo, ki ga hoče mesto skleniti, 6000 gl., mora namreč mestni zastop po .§. 69. občinskega statuta prositi, da privoli v to okrožni (zdaj deželni) zastop. Toda zakon z dne 18. maja 1864 štv. 12 dež. zak., po katerem je deželni zbor poklican, da izvršuje oblast, ki je po §§. 64. 68. in 69 občinskega zastopu, podeluje to oblast deželnemu odboru v dobah, kadar da gre za nujno stvar. Glede na to, da je šlo v danem slučaju za nujno potrebo, ker se je imel temeljni kamen novemu poslopju postaviti dne 2. decembra p. L; glede na to, da novo posojilo ne bo moglo preveč obkladati mestnih financ, če se bode modro gospodarilo ; glede na to, da se z zgradbo nove hiralnice ustreže celi deželi, ker se potem lahko razširi oddelek za blazne v mestni bolnišnici, da bode v njem prostora za veče število blaznih žensk, — dovolil je deželni odbor z odlokom 9. novembra 1. 1. štv. 5351 načeloma, da si mesto najme pri hranilnici „Monte di Pieta" 50.000 gld. po dogovorjenih pogojih, naročivši županstvu, naj zopet predloži prošnjo za formalno potrdbo, kakor hitro bode stvar rešena v starešinstveni seji. Ko se je to zgodilo, smo potrdili posojilno pogodbo z odlokom 21. decembra p. 1. štv. 6120. statuta izročena okrožnemu ne zboruje deželni zbor in Nadzorstvo občinami. nat' Gospodarstvo v občinah naše dežele smo tudi v preteklem letu enako nadzirali, kakor smo razložili v zadnjem poročilu na strani 51. Reševaje občinske proračune, ki so jih predlagali občinski zastopi, smo prav posebno zahtevali, da se morajo stroški za oskrbovanje ubogih, med njimi seveda tudi bolnišnične prehranitnine, smatrati skupnim bremenom cele županije ter zalagati na podlagi proračunov skupnih potrebščin; potem da se enako ravna tudi s potrebščinami za zgradbo in vzdrževanje občinskih cest, naj se že zalagajo z dokladami v denarju ali v delu ; da se za potrebščine cerkvenih občin, kojih meje se ne strinjajo z mejami davčnih odčin, preskrbuje na podlagi posebnih proračunov itd. Županstvom smo priporočali, naj natančno izpolnujejo vsa dotična zakonska določila. Ob enem smo tudi odločno zahtevali, da so se v preudarke sprejemali vsi dolgovi na bolnišničnih stroških in zadostno zalagali z dokladami k izravnim davkom. Tistim občinam, katere smo poznali kot zamudne dolžnice, smo zasegli naložene doklade do založbe ugotovljenega dolga. V nekaterih slučajih smo v ta namen celo uradoma naložili, ali po-vikšali naložene doklade k izravnim davkom po namenu deželnega zakona z dne 21. julija 1895 štv. 16. Tudi v preteklem letu smo odredili gospoda deželnega računarja, da je v nekaterih občinah pregledal občiuske račune, poizvedaval nerednosti v občinski upravi, o katerih so nam prihajale pritožbe in da jih je po mogočnosti odpravil pa podučil občinske opravnike, kako naj za naprej uravnajo občinsko gospodarstvo. Nerednosti v občinski upravi, nepravilnosti v občinskih računih in preudarkih in resne uavskrižnosti med bivšim županom in občinskim zastopom na A7ogrskem, so nam dali povod, da mo odposlali gospoda računarja k eni starešinstveni seji, daje uredil zmedeno občinsko gospodarstvo, posebno pa na jasno spravil znamenite aktivne zaostanke na kupnih cenah od občinskih zemljišč, ki so se v dobi narodnega posilnega posojila razdelila in občinarjem razprodala, a nikdar popolnoma plačala — in da je svetoval občinskemu zastopu, kaj naj ukrene, da potiija te imetke v skupnem iznosu blizo 3000 gld. Izid te komisije je bil v obče ugoden, ker seje g. računarju posrečilo, daje ugotovil občinske račune in napotil občinski zastop, kako mu bode za naprej pravilno gospodariti z občinskim imetjem in z občinskimi dohodki. Zgoraj navedene aktivne zaostanke je sicer tudi večinoma doznal, a poterjati jih ni drugače, nego po navadni sodnijslti poti. Dalje je osebno posredoval gospod dež. računar, da se je uredilo občinsko gospodarstvo v anliovski županiji in da se je s tem konec naredil neprestanim pritožbam občinarjev, ki so bile večinoma naperjene proti nepravilnostim in nepostavnostim glede nalaganja in opravljanja služb ali robot za vzdrževanje občinskih cest in poti. V tem oziru je naš gosp. pooblaščenec podučil občinski zastop, kako je z ozirom na posebne krajevne razmere najprimerniše izvajati določilo §. 79. obč. reda. Zaradi velikih neredov v upravi občine Gradeža, omenjenih že v lanskem poročilu str. 51, in zaradi trajnega zanemarjenja dolžnosti, ki jih nalaga zakon glede lokalne policije, je tržaško namestništvo dogovorno z deželnim odborom razpustilo tamkajšnji občinski zastop ter izročilo začasno vodstvo občinskih opravil v to odmenjenemu občinskemu opravniku. Ko se je temu meseca maja izročeval občinski urad, je bil prisoten tudi g. deželni računar kot pooblaščenec deželnega odbora; pozneje in sicer oktobra meseca se je moral še nekoliko dni muditi v Gradežu, daje uredil občinsko upravo in posebno ustanovil nove računske knjige. Občinsko gospodarstvo na Livku hira že več let v prav slabih razmerah in daja povod premnogim pritožbam. Mi smo se sicer mnogo prizadevali, da bi s primernimi poduki in navodili napotili županstvo k uredbi občinske uprave; a ker ni vse nič pomagalo in se je nerednost le še bolj množila in čedalje jasneje razodevala iz občinskih računov, preudarkov in županovih zmedenih poročil, smo slednjič odredili gospoda računarja, da uravna stvari na licu mesta z vdeležbo občinskega starešinstva. In posrečilo se mu je, da je v nekaterih dneh pregledal, dopolnil in ugotovil račune, doznal znamenite zastanke, ki jih mnogi občinarji dolžujejo občini za svoje prigrajalce občinskih zemljišč in podučil, kako naložiti dotične zneske, da se zaceli zakladno občinsko imetje. — Ker je župan sam nepo-voljno opravljal tajniške posle, je starešinstvo pri tej priliki po nasvetu gospoda deželnega računarja izročilo tajništvo domačemu ljudskemu učitelju, kateremu se je dal potreben poduk za nadaljno poslovanje. Deželni računar je bil pozneje na prošnjo župantva v Ročinju in je tam uredil in ugotovil občinske račune za leti 1896 in 1897 ; na Kamnem je ugotovil račune bivšega načelnika gospodarskega sveta; - - v Mavhinjali je uredil občinsko upravo, in zatrl staro razvado, po katerej je gospodaril vsak občinski oddelek za se, kar je dovedlo do velike zmešnjave — in slednjič je v Tomaju ugotovil medsebojne terjatve med županijo in posameznimi davčnimi občinami, oziroma med tomajskim županstvom in gospodarskima svetoma v Križu in Utovljah ter je prestrigel navskrižnosti, ki so dolgo let bivale med križkim gospodarskim svetom in poprejšnjim njegovim načelnikom. Nasledek vseli teh komisij je bil v očitno korist dotičnim občinam, ker se je na podlagi njegovih operatov in po njegovih podukih povsod napotilo redno in sploh tako gospodarstvo, kakoršno odgovarja obstoječim zakonom. Priloženi pregled kaže naklade določene za leto 1898. v založbo potrebščin občin šolskih in cestnih okraiev. Deželni odbor v Gorici, marca meseoa 7899. Za deželnega glavarja Pajer. Zakladi v oskrbovanju deželnega odbora leta 1897. i. Zaklad za bolne in ranjene vojake, (2. stran) Imovina v obveznicah ostala je nespremenjena v znesku 30.214:08V4. Pričetni razdolženi aktiviim od ...... gl. 19:82^ pomnožil se je koncem leta 1897 na ..... „ 186:05V2 II. Deželno-obeinski zaklad, (4. stran) Imovina v obveznicah pomnožila se je za 200 gd. in je znašala koncem leta 1897 gld. 51.250:-. Pričetni razdolženi aktivum od ...... gl. 106:191/2 pomnožil se je koncem leta na ...... „ 226:93 III. Zaklad za gozdorejo in ribarstvo, ((}. stran) Imovina v obveznicah ostala je nespremenjena v znesku 16.050:— gl. ona pa v naloženih glavnicah pomnožila se je za 3 gl. 07 nov. v korist zaklada za ribarstvo. Aktivni zaostanki in gotovina so se pomnožili za 2.946 gl. 21 nov. Koncem leta 1897 je znašala imovina: 1) v obveznicah : a) zaklada za gozdorejo ....... gl. 16.000:— b) ,. „ ribarstvo ....... „ 50:— 2. v glavnicah naloženih v korist zaklada za ribarstvo . . „ 92:42 Na pristojbinah za lovske liste je došlo 3.840:— gl. S končnim ostankom v gotovini v znesku 3112 gl. 16V2 nov. nakupile so se leta 1898 državne obveznice. IV. Gospinski zaklad, (8. stran) Imovina v obveznicah ostala je nespremenjena in je znašala koncem leta 1897 gl 146.850:—. Vrednost posestva in vživanjskih pravic je znašala 9.794 gl. 80 nov. Pričetni razdolženi pasivum v znesku ..... gl. znižal se je koncem leta na ....... „ V. Zaklad Werdenberških štipendijev, (10. stran) Imovina v obveznicah ostala je nespremenjena v znesku 8G.300: — gl. Pričetni razdolženi pasivum v znesku ..... gl. znižal se je koncem leta na ....... „ VI. V Štipendijski zaklad, (12. stran) Imovina v obveznicah pomnožila se je za 1000:— gl. in je znašala koncem leta 1897 gl. 70.000:—. Od te svote pripada : gl. 7.928:09 ustanovi Stanič ; n 10.643:141/2 v Alessio ; n 2.041:76 V2 n Gatej; j> 908:48 r Štubelj ; )> 729:87 )) liijavec ; v 2.527:17 !! Pravica ; I? 6 250:- •1 Abram; n 4.993:48 n Leoni; n 8.725:— n Codelli; n 6.728:— r> Prokop ; n 1.115: - TI Cecotti; r> 17.410:— n Coronini. Pričetni aktivum znižal se je za 685 gl. 79 nov. VII. Glavni zaklad za vboge, (14 stran) Imovina tega zaklada je znašala koncem leta 1897: 1. v obveznicah zaklada ....... več 3.700:— gl. nego prejšnega leta; 2. v obvernicah bilših bratovščin ...... 3. v glavnicah naloženih pri zasebnikih in kupninah . t. j. manj v primeri s prejš. letom za 2221 gl. 69 nov.; to svoto so vrnili dotični dolžniki in se je zopet naložila vsled nakupa državnih obveznic. 4. v posestvu in vživanjskih pravicah ..... vsa imovina znašala je koncem leta 1897 .... 71:74 33:95 206:52 181:92 gl. 426.750:- „ 154.650:— „ 10.086:90 V2 „ Q3.1M-.181!, gl. 654.481:09 Pričetni razdolženi aktivom od . pomnožil se je koncem leta gl. 1.118:01 »/* 1.897:19 V2 VIII. Šolski zaklad, (16. stran) Imovina v obveznicah pomnožila se je za 3500 gl. in je znašala koncem leta 1897 gl. 115.500:—. Pričetni razdolženi aktivnu pomnožil se je koncem leta na gl. 151:527, „ 387:83 Vi IX. Deželna gluhonemica, (18. stran) Imovina v obveznicah in v glavnicah naloženih pri zasebnikih ostala je nespremenjena. Vrednost posestva znižala se je za 8 gl. 84 nov.; ona pohištva pa se je pomnožila za 82 gl. 80 nov. in ona živine za 33 gl. 34 nov. Koncem leta 1897 je znašala toraj vrednost imovine : 1. v obveznicah ..... 2. v glavnicah naloženih pri zasebnikih, in sicer: a) z obresti V) brez obresti . 3. posestva 4. pohištva 5. živine skupaj Pričetni razdolženi aktivum znižal se je za 549 gl. 69 nov. gl. 20.500:— 1.050:— 1.748:51 29.336:17 2.789:54 369:34 gl. 55.793:56 X. Zemljiščno-odvezni zaklad, (20. stran) Uprava kaže za leto 1897 sledeče podatke: Vsi dohodki od 1. januarja do konec decembra 1897 so znašali ako se tem prišteje ......gl. 1.678:89 V2 ......- 1.266:04 še končna gotovina leta 1896 vsi troški torej končne gotovine je bilo gl. 412:85 Y2 XI. Pokojninski zaklad za učiteljsko osobje, (22. stran) To račun razkazuje skupnih dohodkov troškov ....... torej končne gotovine gl. 17.807:53 „ 16.962:64'/2 gl. 844:88'/, 1. ugodna pri dohodkih za . gl. 1.670:76 V2 in 2. neugodna pri troških za . n 956:46 V2 torej sploh ugodna za .... gl- 714:30 Pričetni razdolženi pasivum od . gl. 1.476:56 znižal se je koncem leta na n 1.310:26 3.500 gl. 39 nov. XII. Kazni mali zakladi, (26. stran) Imovina v obveznicah pomnožila se je za 150: - gl. in je znašala koncem leta 1897 gl. 4.550:— koji spadajo: a) zakladu podpornega odbora in b) zakladu globe od obč. zastopnikov S pričetkom leta je znašal razdolženi pasivum in koncem leta razdolženi alctivum torej poinnožitev ...... XIII. gl- 3.350:— 1.200:— gl-n 9:63 '/, 303:39 V, gl- 313:03 Ustanova Nj. Eksc. Franceta grofa Coronini-Cronberg, deželnega glavarja i. t. d. za delo nezmožne rokodelce, (28. stran) Imovina v obveznicah pomnožila se je za 1900:— gl. in je znašala koncem leta 1897 ...........gl. 19.400,— Pričetni razdolženi aktivum od ..... „ 17:76 pomnožil se je koncem leta 1897 na ..... „ 194:32 XIV. Depositi in tuj denar, (30. stran) Izid leta 1897 razkazuje končnega ostanka: a) v gotovini ......... b) v obveznicah ........ koji je na drobno pojasnjen v razkazii pridjanem računskemu sklepu. XV. Deželni zalog, (32. stran) gl. 1.109:35 5.600:— Računski sklep tega zaloga za leto 1897 razkazuje: a) potirjanih dohodkov od deželne denarnice kakor tudi od c. k davčnih uradov .... ako se temu prišteva pričetna gotovina kaže se skupnih dohodka b) plačanih troškov c) končnega preostanka v gotovini . Koncem leta 1897 so znašali: a) pasivni zaostanki ........ b) aktivni.......gJ. 492.758:25J/, in ako se tem prišteva končni preostanek v gotovini „ 22.915:08 1L skupaj je koncem leta 1897 razdolženih aktivov Glavni inventar razkazuje koncem leta 1897 : a) aktivnega premoženja ..... b) pasivnega „ ..... torej razdolženega premoženja toraj 24.324:33 gl. več nego koncem leta 1896. Od obveznic vrste A, izdanih v 1. 1888 v imenski vrednosti je bilo razdolženih do konec 1. 1897 ..... ostalo je toraj nerazdolženih še ..... in sicer: 74 obveznic po 100:— gl. = 7.400:— gl 65 „ 500:— „ = 32.500:— „ 150 „ „ 1000:— „ = 150.000: Od obveznic vrste JB, izdanih v 1 je bilo izžrebanih do konec 1. 1897 . ostalo je toraj nerazdolženih še in sicer: 81 obveznic po 100:- 31 , „ 500:— , = 15.500:— 85 „ „ 1000:— „ = 85.000: - » — „ 1888 v imenski vrednosti gl- 271.015:18'/, ?? 829:33 V, gl- 271.844:52 248.929:43 V9 gl- 22.915:08 V2 gl- 286.641:991/2 gl. 515.673:34 gl- 229.031:34Va gl. 1,163.542:54 n 640.020:56 V2 gl- 523.521:971/2 gl- 206 000.— ii 16.100:— gl- 189.900:- gl- 118.000:- n 9.400: - gl- 108.600:- jI. = 8.100:— gl. Deželna kmetijska šola. Slovenski oddelek. I. Sola. Dne 1. junija t. 1. dovolil je deželni odbor zač. poni. učitelju Milanu Ivančiču trimesečni dopust, da se je udeležil poučnega potovanja na Švedsko. Omenjeni gospod je pa po preteku dopusta prosil za odpust iz službe, ker je bil poslan na Tolminsko kot potovalni učitelj, kar se mu je tudi dovolilo, ter ob enem mesto pristava razpisalo. Dne 19. oktobra t. 1. se je podelila služba pristava g. Miltonu Klavžarju absolventu c. kr. vinarske in sadjarske šole v Klosterneuburgu in višje poljedelske šole v Teschen-Liebwerdu. Kakor smo že poročali je bilo stopilo v nov tečaj 12 učencev. Med letom 1897-98 je izstopil eden radi kratkovidnosti, drugi je bil sprejet 3. januarja 1898, je pa izstopil 24. marci ja, ker je šel v Ameriko, tretji dijak je izstopil, ker je bil vzet v vojake, četrti je izstopil, ker je oče nevarno zbolel, peti in šesti sta izstopila radi bolezni. Prestopilo je torej v drugi tečaj le 6 učencev. Tudi v tem šolskem letu je priredilo vodstvo z dovoljenjem vel. dež. odbora poučni tečaj o cepljenji trt na zeleno dne 23., 24. in 25. maja. Udeležencev je bilo kacili 30. Poučeval je tukajšnji vodja. Dne 4. septembra so se dijaki našega zavoda udeležili v spremstvu vodje izleta na baron Ritter-jevo posestvo v Monasteru. Dne 10. novembra so se udeležili s pristavom poskušenj z globokim oranjem za vinograde v Ločniku. S pomočjo državne podpore 250 gold. smo kupili naslednje: stroj za izdiranje veh, stroj za stavljanje kapic na steklenice, vrtno škropilnico, končno pipo, vinsko škropilnico, pipo na sod iz medenine, stroj za odcejanje boteljk, 4 stojala za boteljke, okopavalnik za vinograde, 65 predmetov sodarskega orodja in Alfa Colibri Separator. Za knjižnico smo kupili 39 raznih strokovnih knjig. Šola je naročena na 8 strokovnih časnikov. „Gospodarski list" pa pošilja c. k. kmet. društvo nam in dijakom brezplačno. Konvikt. Kar se tiče oskrbovanja dijakov z hrano in odškodnino za teža kmetijska dela, je ostalo vse pri starem. II. Ivnioti ja. Vinograd. Letos smo vinograd povečali in posadili Rupestris monticolo in Portalis. Ker se cepljenje trt na drveno na stalnem mestu prav slabo oponaša, smo tudi letos dokaj amerik. trt pocepili le na zeleno, vendar se je pa tudi to cepljenje obneslo le srednje dobro, ker je po dovršenem cepljenji nastopilo mrzlo deževno vreme. Grozdna plesnjoba se je letos vsled deževja močno vsiljevala. Mrzlo spomladansko vreme je jako neugodno upiivalo na oplod trsnega cvetja pri rano cvetočih vrstah, zato je bilo namiznega grozdja tudi letos le 4 kvintale. Pozne vrste so bile prav bogato obložene z grozdjem, vendar je bilo vsled suše le malo mošta, tako, da smo pridelali le kacih 52 hI. vina. Grozdje ie bilo manj mošteno od lanskega, pa tudi mošt ni imel take sladkobe vsled prezgodnje suše. Tudi letos smo prodali 30.000 amer. kolči trte Portalis. Klet. V kleti imamo še kacih 5l/2 hI. vina iz 1.1894, kacili 14hI iz 1. 1895, kacih 11 hI. iz 1. 1896, 10 hI. iz 1. 1897, 34 hI. iz 1. 1898, torej skupaj kacih 74 hektolitrov. Drevesnica in sadovnjak. Tudi letos smo prodali kacih 800 cepljenih dreves in kacih 2000 divjakov. V sadnem vrtu smo posadili kacih 101) pritlikovih dreves. Polje. Pšenica seje letos srednje dobro obnesla. Cinkvantin je slabo dozorel vsled suše. Izmed 10 vrst turšice se je najbolje obnesla bela turšica Quen off Prairiej ta turšiea ima namreč to prednost, da dozoreva preden nastopi suša. Krompir je prav dobro obrodil ter pridelali smo ga nad 100 kvintalov. IJesa se je pa izvrstno obnesla in pridelali smo je kacili 300 kvintalov. Vrt. <> zelenjadnem vrtu ne moremo ugodnega poročati, ker nam manjka vode in je še za žival ne dobivamo dovelj, ampak jo moramo dovažati iz Soče. Goveji hlev. V hlevu je ostalo še 17 glav, čeprav smo prodali 11 telet. Od nakup-Ijene telice čisto belanske pasme smo izpodredili 1 telico in 1 bikca. Ovčji hlev. Poleg 6 ovac smo kupili še enega ovna. Sviloprejke. Teli letos nismo redili, ker smo sklenili rediti jih le vsako drugo leto. Prešičji hlev. V hlevu imamo še tri prešiče čiste Yorkshyrske pasme. Čebelnjak. Število panjev je naraslo med letom od 7 na 17 ker jim je pa vsled suše premanjkalo paše, smo jih v jeseni združili in pustili le 10. Travnik. Pognojili smo travnik na Peči s kompostom, s tomaževo žlindrino moko in karnitom. Kmetijo smo tudi letos dokaj zboljšali in pokrili vse troške z njenimi dohodki. V Gorici, dne 31. decembra 1898. Vodja: Viljem Dominko. Deželna kmetijska šola. Italijanski oddelek. Ravnatelj je podal o delovanji šole tekom leta 1898 naslednje poročilo : Pouk. Sedaj obiskuje šolo 14 mladeniče v, kateri stanujejo in se branijo vsi v zavodu. Proti koncu leta smo z dovoljenjem deželnega odbora sprejeli kot prostovoljnega vežbanca absolventa visoke šole za poljedelstvo na Dunaju, da se izuri v praktičnem kmetijstvu in pripravi za učiteljstvo. Pouk se je vršil celo leto pravilno ; predavanja so pobrala 4 ure, praktična dela pa 5-7 ur na dan. V verstvu je poučeval tudi letos profesor Monsig. Alpi. Tudi v tem letu smo priredili z dovoljenjem deželnega odbora dva praktična tridnevna tečaja o cepljenju ameriških trt za kmetovalce naše dežele, in dobro bi bilo, ako bi se mogel te vrste pouk bolj razširiti s tem, da bi se prirejala kmetijska predavanja in razkazovanja tudi po deželi, pa da bi bilo po več začasnih poučnih tečajev med letom na kmetijski šoli. Toda v ta namen bi trebalo še tretje učne moči, kajti poučevanje učencev pobere ves čas, kar ga imata na razpolago sedanja dva učitelja, tako. da, kakor stoje danes stvari, ni mogoče, da bi šola raztezala svoje delovanje tudi čoz zavodovo obzidje, ne da bi to škodilo notranjnim poslom. Po razkazu kmetijskih šol v Avstriji, ki ga je objavilo c. kr. ministerstvo za poljedelstvo v I. zvezku lista „Unterrichtszeitung" iz leta 1898, šteje kmetijska šola v St. Michele na Tirolskem IG glav učiteljskega osebja in razkazovalcev. V Poreški šoli so 4 učitelji, v Grmu na Kranjskem jih je 7, v Celovcu 12 in v Grottenhofu 7 zraven ;5 razkazovalcev. In če se ozremo na Videmsko provincijo, katero hvalijo javni listi kot uzorno v kmetijskem oziru, najdemo tam šolo v Pozzuolo s 4 učitelji in strokovni zavod s tremi profesorji kmetijstva brez asistentov in deželnega živinozdravnika, kateri se prav marljivo bavi s kmetijskimi predavanji. S takimi močmi je naravno, da morejo šole razširiti svoje delovanje tudi zvuu svojega obzidja ; a pri nas z dvema učiteljema ne moremo tega storiti; če nečemo polovičarsko delati ter nezadovoljiti učence in više oblastvo, da zadovoljimo ljudsko maso, katera sodi najraje po videzu, moramo nadaljevati, kakor smo do zdaj delali: 1. Dobro poučevati učence kolikor v teoriji, toliko v praksi, kakor to zahteva sedanji razvoj kmetijske znanosti in kmetijskih obrtnij, da bodo mogli kot apostelji kmetijstva širiti kmetijski napredek ; 2. Slediti novostim na kmetijskem polju, preskuševati, koliko praktične vrednosti imajo za našo deželo in objavljati morda dotične uspehe v korist tistim, kateri bi se jih hoteli posluževati; Na pomoč prihajati kmetovalcem s poduki, nasveti, navodili itd. itd. in sicer to vse ustno na kmetijski šoli ali pa v pismih ; 4. Širiti dobra semena, drevesca in druge kmetijske rastline. Vse to je delala šola v preteklih letih, odkar ima sedanjega ravnatelja in več ne more storiti v sedanjih razmerah. Zelo bi ugajalo tudi, ako bi se na kmetijski šoli — kakor je podpisani že omenil v poročilu od leta 1896, uvedlo podučevanje italijanščine kot predmet in da bi se to izročilo posebnemu učitelju in tako bi bilo tudi prav, da bi se poučevanje v anatomiji in fizijolo-giji domačih živalij, o živinozdravilstvu, katero opravlja zdaj šolski asistent, poverilo živi--nozdravniku, kakor je navada na drugih šolah. Ker bi se po tem načinu odvzelo nekoliko bremena sedanjemu osebju, bi se ono lažej uporabljalo tudi za kmetijsko predavanje in razkazovanje zvunaj po deželi. Konvikt in učenci. Kakor je zdaj urejen konvikt, uztreza prav dobro svojemu namenu, ni slišati pritožeb in se tudi ni o čem pritoževati, ker učenci sami oskrbujejo konvikt in se vsaki mesec razdelujejo vsi stroški med nje ; torej ni določene mesečnine in vsi učenci naj so plačujoči ali štipendijsti plačujejo koncem meseca, kar so porabili. Tudi obdarovanje dela, ki ga opravijo učenci se prav dobro sponaša — od kar so namreč ne plačuje več delo ampak se obdaruje marljivost in dobiček. Obnašanje učencev je bilo, če izvzamemo kak malenkosten nedostatek, kojemu se med mladino ni ogniti, v obče uzorno. Kmetija. Dasi se širi trtna uš in je plesnjoba začela napadati trtne korenine in dasi se je zmanjšalo površje naših vinogradov, ker smo porili neposredno rodeče ameriške trte; pridelali smo letos vendar 22 hektolitrov vina več kakor 1. 1897. Napravili smo namreč 82 hektolitrov vina (merili smo pri prvem pretakanju); poprejšnje leto ga je bilo 60 hektolitrov. To pomnožitev je prouzročila edino le pravilna uporaba umetnih gnojil, katera je pospešila vrh tega tudi trtno raščo, tako da nam je pričakovati tudi leta 1899. na še ne okuženem vinogradu obilne trgatve. Od leta 1897. rabimo poseben stroj za čiščenje sodov s parom. Letos smo obrebljali in zmastili grozdje s centrifugalnim strojem, kupljenim pri Blessing-u v Zuffenhausen. Pri napravi vsega belega vina smo se posluževali letos moštncga prečiščenja, katero je uvedel podpisani ravnatelj leta 1895 in je uporablja od tistega časa vsako leto vedno z dobrim uspehom. Najbolji dokaz za dobroto naših vin so visoke cene, po katerih jih prodajamo pozna-vateljem vin. V ameriški trtnici smo vcepili mnogo domačih trt, da preskrbimo materjal za obno-vljenje vinogradov. Tudi v drevesnici so učenci izvajali cepljenje po raznih načinih, kakor se bolje prilega posameznim sadnim vrstam. Poskusne setve z raznimi žiti so pokazale najlepši uspeh pri pšenici Noe, katera je imela po 48 zrn v klasu in je dala 28 kvintalov pridelka na hektarju, tehtanega kmalu po žetvi. Vnavzdolni vrsti se vrste potem pšenica Kolonija, Marzocchio, Rieti in domača in slednjič, plemenita rudeča pšenica. — Tudi leta 1897. smo poskusili več kemičnih gnojitev; glavni namen je bil pri tem razkazovati učencem in tudi tistim kmetovalcem, ki se zanimajo za to, kako vplivajo umetni gnoji na rodovitnost. Zemljišča smo letos zorali s Sackovim plugom in pri tej priliki poučevali učence o uporabi moči. Učenci so bili prisotni tudi, kadar so se poskušnje delale v Ločniku s Sackovim plugom za razoravanje spodnje plasti. Kupili smo tudi Sackov ročni sejalni stroj, kakošen se prilega malim posestvom. Z učenci smo poskušali sejati z roko in strojem in te poskušnje so nam dokazale, da se s strojem privarči polovico semena. V hlevu je bila leta 1898 slaba letina; dobili smo samo 2 teleti, kojih je bilo leta 1897 sedem in prejšnje leto osem. V obče pa so bili tudi leta 1898, dohodki naše kmetije prav povoljni, ker smo ž njimi založili vse stroške in nam je ostalo še precej gotovine. Razne vesti. Med letom je minist. svetnik Dr. Meissl, poročevalec o kmetijskem poduku pri c. kr. ministerstvu za poljedelstvo obiskal in pregledal naš zavod. Prav mnogo kmetovalcev pa je prišlo v naš zavod prašat svetov, pouka ali našega menenja o raznih kmetijskih zadevah. V Gorici 31. decembra 1898. Ravnatelj : Jos. Lippizer. Deželna gluhonemica. Ravnateljstvo je podalo o zavodu za dobo od 1. januarja do 81. decembra 1898. naslednje poročilo : V zavodu je sedaj vseli gojencev 64 in sicer : goričanov.....35 istranov......24 tržačanov.....1 in 4 iz drugih kronovin naše države. Zdravstveno stanje gojencev je bilo tekom leta 1898 izvrstno. Obžalovati nam je pa izgubo gojenca I. razreda, Fioranti Dominilt-a iz Vodnjana, kateri je umrl dne 31. januarja na meningitis. Enaka izguba zadela je naš zavod vsled smrti gojenke 111. razreda Groljevšček Marije, ki je umrla na pljučnici dne 13. oktobra, za časa počitnic, pri svojih stariših v Ligu na Kanalskem. Koncem minolega šolskega leta zapustila sta zavod dva goriška gojenca. Prvi je bil odpuščen vsled sklepa vis. deželnega odbora z dne 10. avgusta 1898. št. 3807, ker je bil dobrega sluha, a duševno in fizično slab. Druzega pa so vzeli stariši na dom, ker je bil dovolj izučen. Ta gojenec obiskoval je namreč, predno je stopil v zavod, skozi 5 let ljudsko šolo in se je v treh letih svojega bivanja v našem zavodu popolnoma izučil brati besede iz znamenj na ustnicah. V pretečenem letu odprla se je v Trstu ljudska šola za gluhoneme, radi česar so izstopili iz našega zavoda 4 tržaški gojenci, a v sprejeti so bili v omenjeno šolo le trije. Vsled tega ostal je v našem zavodu samo eden tržačan, kateri konča v prihodujem letu šestletno učno dobo. Učni uspehi so bili povoljni, kar je pripisovati vstrajnosti in požrtvovalnemu trudu, s katerim so učitelji zadoščali svoji mučni nalogi ter njih prizadevanju, da so se gojenci tudi izven učnih ur bavili s koristnimi opravki, kakor je čestokrat poročalo podpisano vodstvo vis. deželnemu odboru. Dne 25. junija so se v zavodu vršili izpiti za vsposobljenje v poučevanju gluhonemcev. Vseli osem kandidatinj (5 ital. in 3 slov.), koje je gospod učitelj Rudež v posebnem tečaju podučeval, proglašenih je bilo sposobnimi za podučevanje gluhonemcev. Nepozabni dan 50 letnice vladarstva Nj. Veličanstva cesarja praznovali so tudi gojenci slovesno v zmislu odloka visokega deželnega odbora z dne 9. novembra 1898 št. 5369. Pretečeno leto zaključilo se je s slovesno sv. mašo dne 13. avgusta, a dne 15. oktobra pričelo se je novo šolsko leto tudi s slovesno sv. mašo in nazivanjem sv. Duha. Slednjič naj omenimo, da uspelii domačega gospodarstva, kakor razvidno iz podanih štirih trimesečnih računov in iz dotičnili ugotovil, pričajo vis. deželnemu odboru o dobrem oskrbovanju zavoda. V Gorici, dne 4. januarja 1899. Frid. Lenardig ravnatelj. Deželni muzej Zgodovinsko-starinski oddelek. To poročilo zadeva razvitek zgodovinsko-starinskega oddelka deželnega muzeja za dobo od oktobra 1897. do konca januvarja t. 1. Dasi je moral podpisani večji del svojega delovanja obrniti v prid c. kr. državnemu arheologičnemu muzeju, prizadeval si je vendar povzdigniti tudi stanje domačega deželnega muzeja in sicer s tem, da je pomnožil različne zbirke in da je preustrojil zgodovinsko knjižnico. Glede na tri glavne skupine, katere tvorijo zgodovinsko-starinski oddelek in sicer: arbeologično-numizmatiška skupina, arhiv in knjižnica domače zgodovine, prizadeval si je podpisani pomnožiti jih s primernimi predmeti. Tako je obogatel arheologični oddelek s pridobitvijo treh rimskih napisov, kateri so se pred leti našli v Ajdovščini; numizmatiška zbirka pa je pridobila večje število svetinj, denarja ter bronast pečat starinske cerkve sv. Feliksa v Ogleju. Tudi arliivne zbirke so se znatno namnožile s celo vrsto papirnatih listin in nekaterih pergamentov ; knjižnica domače zgodovine pa je pridobila mnogo večjih in manjših del ter raznih poročil. S pomočjo gospoda Alberta Planiscig-a sestavil se je imenik knjižnice, ki obsega domačo zgodovino. Poleg tega je podpisani podpiral gospoda Dr. pl. Zwiedinccli-a, profesorja c. kr. vseučilišča v Gradcu, pri preiskavah, katere so se vršile po imenovanem gosp. profesorju toliko v tekozvanem „starem deželnem muzeju", urejenem po velezaslužnem Morelli-ju, kolikor tudi v zbirkah muzeja. Na podlagi teh preiskav izdalo se je posebno poročilo, ki nosi nadpis : „Bericht iiber die von der provisorisehen Commission zur Herausgabe von Acten und Correspondenzen zur neueren Geschichte Osterreichs eingeleiteten Erhebungen in (iffentliclien und Privat-Archiven". Vsled posredovanja podpisanega odstopila je visoka c. kr. centralna komisija za razkritje in ohranitev spomenikov na Dunaju našemu muzeju tri papirne listine iz let 1754. 1776. in 1811. Podpisano vodstvo mora opetovano obžalovati, da nima na razpolago zadostnih in priležnih prostorov, kar ovira vsako delo ; posebno če se vpošteva, da ona predsoba, ki služi začasno za knjižnico, se rabi ob enem tudi kot — shramba starega pohištva. Podpisano vodstvo izreka najtoplejšo zahvalo sledečim gg. dobrotnikom: Brcssan Franc iz Ločnika, Cociancig Evgen, Cossar Ivan, Dr. pl. Garimberti Cezar, Prof. liutar Simon, in Schiller pl. Henrik. Svoje tiskopise so poklonili muzeju vis. deželni odbor in uredništvo „Corriere di Gorizia". Z bolestjo spominja se podpisano vodstvo ob tej priliki pok. častitega gospoda Per-tout-a Lovrenca, c. kr. gimnazijskega profesorja, katerega nam je šteti najvstrajnejšim in velezaslužniin dobrotnikom našega muzeja. Preobširno bi bilo opisovati dolgo in plodonosno delovanje pokojnega profesorja, kateri je ves čas svojega življenja iskreno ljubil svojo domovino ter se posvetil zgodovinskim znanostim. Prof. Pertout rodil se je 29. septembra 1818. v Kalu na Kanalskem in umrl je dne 25. marca 1898 v Gorici. Pokojnik je bil občeznan po svoji dobrosrčnosti, katero je neštetokrat izkazal tudi našemu muzeju ter glasom zapuščinskega zapisnika z dne 23. junija 1894 daroval istemu celo vrsto predmetov. Našemu oddelku ostane velezaslužni pok. profesor v živem spominu toliko radi redke vneme, s katero se je isti posvetil študijam domače zgodovine, kolikor vsled ustanove posebne zbirke knjig v c. kr. znanstveni knjižnici. Omenimo naj še posebno ono dobo t. j. od 30. aprila 1875 do 18. avgusta 1876, v kateri je pokojniku bilo izročeno vodstvo zgodovinsko-starinskega oddelka. V tej, čeprav kratki dobi, pokazal je toliko gorečnosti, da je vsled truda obolel na očeli in se je moral — četudi nerad — odpovedati tej častni nalogi. Kot sad njegovih študij hrani naš muzej mnogo dragocenih zgodovinskih zapiskov, katere je sestavil sam in med kojimi se nahaja tudi „un elenco delle opere uscite dalle diverse tipografie goriziane". V Gorici, februarja 1899. Prof. Henrik Majonica vodja. Naravopisni oddelek. Če tudi je bil letos podpisani nenavadno obložen z raznovrstnim uradnim delom, vendar je obračal ves svoj prosti čas, ki bi ga v drugačnem slučaju porabil za odmor, edino v prid izročenega mu oddelka. Poleg navadnih del za ohranitev muzejske imovine, obstoječe večinoma iz takih predmetov, ki se radi pokvarijo, skrbel je podpisani za pomnožitev zbirk ki so deloma vsled nakupa, deloma vsled velikodušnih daril obogatele. Posrečilo se je tudi pridobiti za naš muzej lepo zbirko pok. profesorja Franceta Erjavca, obstoječo iz velikega števila mehkužcev ; ta zbirka obsega vse živalstvo te vrste, ki se nahaja v naši deželi in v obmejnih krajih. Ne glede na to, da je ta zbirka, če tudi ne najvažnejša, a vsaj najpopolnejša v našem muzeju obogatele so tudi druge zbirke po mnogovrstnih predmetih ki smo jih v tem letu pridobili. Darovalci in sotrudniki, katerim smo dolžni posebno zahvalo so nasljednji gospodje: Jurij vitez pl. Bockmann, profesor Majonica, Kari Musina, Evgenij vitez Paulettig, Pompej Rubbia, profesor Seidl in profesor pl. Taurer. V Gorici, decembra 1898. Josip Matteuz vodja. Poročilo o delovanji komisije za pogozdovanje Krasa I. 1897. I. Seje. Komisija za pogozdovanje Krasa je imela v letu 1897. dve seji. Zraven tega so imeli pregledovale! še posebno sejo, ko so pregledali letni obračun komisije. Za seje in potnine izven mesta stanujočili udov izdalo se je vsega skupaj 92 gl. 67 kr. II. Nakup zemljišč. Več let trajajoča pogajanja s šestimi soposestniki parcel št. 676/2 in 684/3 davčne občine Sv. Tomaž, ki obsegati skupno 70.2521 hektarjev, se tudi v tem letu niso mogla dokončati. Pogozdovanje teh parcel bi bilo vsled gradbe gozdno-erarične ceste Dol-Slokaiji, katera drži deloma mimo teh zemljišč, posebne važnosti. Pogajanja radi nakupa teh zemljišč pa ni bilo možno dokončati, ker so nekateri soposestniki odsotni, a ostali ne morejo na svojo roko skleniti nikake pogodbe. Ker pa ni glede kupne cene nobenega zadržka, smatrati je omenjeno zapreko le formalnim. III. Pogozdovanje. Vsled ugodnih vremenskih razmer, ki so vladale po zimi, pričelo se je pogozdovanje po nekaterih krajih se v začetku februvarja in dokončalo brez posebnih presledkov. Novi nasadi obsegali so skupno 222.40 hektarjev površja (v poprejšnjem letu 169.88 hektarjev), na katere smo nasadili 1,713.700 rastlin (v poprejšnjem letu 1,365.920). Ta dela smo izvršili v posameznih političnih okrajih in sicer : a) nasadi v lastni upravi občin predmetov hektarjev rastlin Gorica 20 30 120.80 895.300 Gradišče 10 14 31.10 234.900 Sežana 28 30__57.00 474.000 Skupaj 58 74 208.90 1,604.200 b) zasebi podpirani nasadi občin predmetov hektarjev rastlin Gorica 5 12 13.20 107.000 Gradišče 1 1 0.30 2.500 Sežana —-_—_—__— Skupaj 6 13 13.50 109.500 Po gozdnih okrajih se delijo ta dela in sicer: občin predmetov hektarjev rastlin Gorica 32 57 165.40 1,239.700 Sežana 28 30 57.00 474.000 Skupaj 60 87 222.40 1,713.700 Za dopolnitev starih nasadov smo porabili skupaj 1,505.500 rastlin (v poprejšnjem letu 1,838.900). Te dopolnitve so se vršile v posameznih gozdnih oziroma političnih okrajih kakor sledi: Gozdni-politični okraj občin predmetov rastlin . f Gorica 24 39 578.400 i Gorica ^ _ ,.„v „„ „ \ Gradišče 10 25 170.600 j 749-000 Sežana Sežana 32 50 756.500 Skupaj 66 114 1,505.500 Nasadilo se je torej vsega skupaj 3,219.200 rastlin (v poprejšnjem letu 3,204.820). Rastlin je bilo : 2,718.600 borov (pinus nigra) 340.800 smrek ( ,, picea) 147.800 mecesnov ( „ larix) 12.000 pinus paroliniana. Te rastline smo dobili : 1. Iz lastnih semenišč: 1,937.000 borov, 12.000 pinus paroliniana, 319.300 smrek, 63.300 mesečno v, skupaj 2,331.600 rastlin ; 2. c. kr. deželno gozdno nadzorstvo nam je brezplačno podelilo in še iz drugih semenišč smo prejeli 747.000 borov in 80.500 mecesnov, skupaj 827.500 rastlin. 3. od c. kr. gozdnega erarja za pogozdovanje eraričnih delov Krasa vzgojenih : 34.600 borov, 21.500 smrek, 4000 mecesnov, skupaj 60.100 rastlin; vsega skupaj 3,219.200 rastlin. Troški za pogozdovanje in za upravo znašali so 5051 gl. 93 kr.; od teh se je izdalo 327 gld. 75 kr. za kopanje jam, katere smo napravili v občinah Dol-Otlica, Medjevaca in Devinu s pomočjo posebnih denarnih podpor. Trošek za pogozdovanje 1 hektarja kraške zemlje (brez kopanja jam) znaša torej poprečno 22 gl. 61 kr. (v poprejšnjem letu 29 gl. 4 kr.) in za presajanje vsakih 1000 rastlin (brez kopanja jam) 2 gl. 94 kr. (v poprejšnjem letu 3 gl. 58 kr.) Da so bili troški za delo primeroma majlmi, pripisovati je vremenu, ki je bilo za delo večinoma ugodno, kakor tudi temu, da je sprejela komisija napravo jam v nekaterih predmetih v političnem okraju Gradiškem, na račun posestnikov, o čemur poročamo na drugem mestu. Troški za nasajanje so v posameznih okrajih različni in sicer: skupni troški vsak hektar za 1000 rastlin gl. kr. gl. kr. gl. kr. Gorica 2369.99 17.46 2.36 Gradišče 855.38 25.35 3.35 Sežana 1826.56 32.05 3.85 V primeri s prejšnjim letom zmanjšali so se troški za nove nasade na vsakem hektarju ■—• v političnem okraju : Gorica za 4 gl. 85 kr. Gradišče „ 22 „ 01 „ Sežana „ 2 „ 55 ,, Dopolnilni troški (izkopanje starih jam in nasad v istilO znašali so v tem letu 4498 gl. 99 kr. (v poprejšnjem 5706 gl. 14 kr.) in za vsakih 1000 rastlin poprečno 3 gl. 24 kr. (v poprejšnjem letu 3 gl. 32 kr.) Število rastlin, ki se je rabilo v dopolnitev nasadov ter za to izdani zneski znašajo v posameznih političnih okrajih, kakor sledi : Rastlin za 1000 rastlin gl. kr. gl. kr. Gorica 578.400 1219.65 = 2.58 Gradišče 159.700 512.27 ■-= 3.21 Sežana 756.500 2767.07 = 3.66 Da so bili troške za nove nasade v političnem okraju. Gradiškem primeroma jako majhni, pripisovati je, kakor že omenjeno, temu, da je komisija sprejela za poskušnjo v večjih gozdnih predmetih občin Zdravščina, Zagraj, Medjavača in Tržič kopanje jam ter potem precej sadila. Na ta način so se rastline vsadile v sveže skopane jame, ki so imele zadostno vlažne zemlje, med tem ko se je popred oddajalo kopanje jam občinam, ki so pa to delo vršile večinoma po zimi, kadar ljudstvo nima družili opravkov. Vsled tega zgodilo se je večinoma, da je bila ob času presajanja v izkopanih jamah zemlja posušena, ali pa iste sploh ni bilo več, ker jo je dež izpral, oziroma veter odnesel. Posledica tega nedostatka je bila, da smo bili primorani, ako smo hoteli upati na kak uspeh, zemljo pridobiti s tem. da smo te jame razširili, ali pa zemljo iz drugih krajev prenašali, kar je stalo mnogo truda in denarja. S tem pa, da se kopajo jame neposredno pred presajanjem/ izostanejo vsi ti nedostatki, a poleg tega stanejo ta dela veliko manj, kar se razvidi iz gornjih številk. Največ se je navadno potrosilo za popravo jam, za kopanje istih na drugih krajih in za prenašanje zemlje. Letos pa so odpadla vsa ta dela in prihranilo se je ono osobje, katero je navadno opravljalo ta dela. Ugodno je bilo tudi to, da so imele jame zadostne in dobre zemlje. Vsled vsega tega napravilo se je v istem času kakor navadno za 30°/0 več dela, oziroma so se troški zmanjšali v tem razmerju. Tudi uspeh nasadov je bil boljši in pričakovati je, da bo isti v prihodnosti vedno večji, ker se bodo dopolnilna dela vedno manjšala. Te premembe so tudi za posestnike v tinancijelncm oziru jako ugodne. Med tem ko so isti plačevali popred, ko so imeli podjetniki to delo v rokah, za napravo vsakih 1000 jam pft 4 gl. 50 kr. do 6 gl. 50 kr., plačujejo sedaj, ko ima komisija vsa dela v lastni upravi, za izkopanje vsakih 1000 jam po 1 gl. 19 kr. do 2 gl. 25 kr. Ti nspehi vspodbudili so komisijo, da se je pogodila z lastniki gozdnih predmetov političnega okraja Gradiškcga, da bo ista tudi v letu 1898 na ta način opravljala ta dela in posrečilo se ji je doseči sporazumljenje vseh onih posestnikov, ki so dolžni kopati jame. Vsled tega bode pogozdovalna komisija v bodoče opravljala to delo na račun dotičnih obvezaucev in sicer neposredno pred sajenjem. Na ta način se sicer delo komisije, oziroma njenih izvrševalnih organov znatno pomnoži, toda smoter pogozdovanja se pospeši, ker z istimi sredstvi kakor popred, omogočijo se sedaj večji in gotovi uspehi. Skupni troški za pogozdovanje znašajo in sicer: za nove nasade in dopolnilna dela ....... za rastline, manipulacijo in prevažanje ...... za negovanje nasadov ......... za .ugonobitev žuželk ......... Skupaj Pogozdovanje zasebnih zemljišč se je pospeševalo s tem, da so se brezplačno podeljevale v to potrebne rastline. Uspeh nasadov je bil poprečno povoljen. V gozdnem okraju Sežanskem je vsled ne- gl- 9550.92 n 122.04 » 10.35 r 99.63 gl- 9782.94 ugodnih klimatičnih in zemeljskih razmer, kakor tudi vsled več časa trajajoče suše usahnilo 40°/0 rastlin, med tem ko v gozdnem okraju Goriškem samo 25%- To prihaja od tod, ker smo na Goriškem začeli saditi vže v začetku februvarja, vsled česar so nasadi že dobro poganjali pred poletjem, kakor tudi vsled ugodnih zemeljskih razmer in zadostnega dežja (deževalo je 148 dni in 1423 milim.). Razun tega se nahaja mnogo gozdnih predmetov na visoki legi nad 600 m., kateri niso razpostavljeni ne preveliki vročini in ne suši. Pogozdovanje se je vršilo v preudarjeni meri, izvzemši nekaterih presledkov radi pomanjkanja rastlin, dasi je gospod c. kr. deželni gozdni nadzornik temu nedostatku po možnosti opomogel. Posestniki in občine pospeševali so nalogo komisije razun enega slučaja (v občini Medjavača), kjer so se občinarji upirali naglemu pogozdovanju občinskega zemljišča, katero se je izvršilo s posebno denarno podporo, katero so občinarji dobili za napravo jam iz po-gozdovalnega zaloga. Občinarji so se namreč bali, da jim bode vsled nasada omenjenega zemljišča nedo-stajalo pašnikov, a ko je poseglo tudi orožništvo vmes, udali so se in niso dalje motili dela, posebno potem ko jim je komisija odvrnila podano prošnjo, ter navedla jim razloge. Žal, da so sredstva pogozdovalnega zaloga preskromna, da bi bilo mogoče v vseh občinah vsako leto saditi. Veliko je občin, ki bi rade kopale tudi večje število jam, ako bi prevzela komisija skrb nasajevanja. Toda ne samo radi tinaneijelnega prašanja ni mogoče ustreči tej želji občin, ampak kriva je temu tudi prvič kratka doba sajenja in drugič pomanjkanje delavcev v raznih krajih slabo obljudenega Krasa kakor tudi v bližini industrijelnih krajev. Temu se pridruži še nezadostno število gozdnih organov, ki bi nadzorovali strokovno obdelovanje nasadov. Zadnjemu nedostatku pridemo v okom s tem, da skušamo vzgojevati dobre preddelavce. IV. Poškodbe na nasadih. a) Požari na nasadili. Teh je bilo v tem letu osem in sicer v občinah : slučaji na hektarjih škoda uzrok Gabrija 1 1.80 12 gl. neznan Kamnje 1 4.00 25 „ neznan Tržič • 1 0.10 7 * neprevidnost Divača 2 0.17 15 „ po iskrah iz lokomotive Dutovlje 1 1.00 80 „ zlobnost Kopriva 1 0.10 13 „ neznan Mavhinje 1 0.07 8 „ neprevidnost Skupaj 8 7.34 160 gl. b) Poškodbe po žuželkah. Kakor v poprejšnjih letih, skrbeli smo tudi lani, da so se nabirale in ugonobile po ukazu političnih oblastev borove grizlice, katere so se prikazale na 4-12 letnih nasadih, toda ne v taki množini kakor prejšnja leta. Prizadeta površina znaša približno 800 hektarjev v obsegu. Tudi laške sprevodnice pokazale so se proti koncu poletja v večji meri kakor prejšnja leta ; vendar le sem pa tje ; zalege teh škodljivk smo pobirali in sežigali. V Renčanskih nasadih ki leže v hostah, prikazala se je ta škodljivka v večjem številu, katero smo morali na račun omenjene občine ugonobljati, ker se ta ni pravočasno brigala za to delo kljubu opomina politične oblasti. Največo škodo pa so povzročile male borove grizliee meseca maja in junija v gozdnem okraju Goriškem, čeprav so se iste poprej le posamezno kazale v nekaterih gozdnih predmetih. V gozdnem okruju Sežanskem prikazala se je ta žuželka na meji političnega okraja Goriškega, a v le malem številu. Prav znatno škodo so trpeli po tej žuželki nasadi v občinah, Opatjeselo, Vertoče, Eenče, Dornberg in Rifenberg v političnem okraju Goriškem, kjer je ta škodljivka na več krajih do golega objedla nasade in le najmlajše kali ostale so nepokvarjene. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici odredilo je ugonobljene gosenie in mešičkov na račun dotičnih občin, kar se je zvršilo pod nadzorstvom gozdnih organov. Ker pa poleg vsega tega se ni zmanjšalo število teli škodljivk in ker so izdale posamezne občine po 400 gl. iz lastnih sredstev v to svrho, podelila je tudi komisija 100 gl. od katerih so je porabilo 99 gl. 63 kr. Tudi visoka vlada dovolila je prizadetim občinam v to svrho državno podporo 190 gl. Poškodovanih je približno 270 hektarjev v površini; od teh pa okoli 50 hektarjev popolnoma. Koncem poletja pojavil se je drugi zarod teh žuželk, a na srečo opazili smo jih le malo. Ose, takozvane Exenterus marginatorius, katerih smo mnogo opazili, so gotovo pridno pomagale iztrebiti zalego. Pobiranje jajčic med nasadi imelo je dovolj uspeha Zal pa, da ni bilo mogoče zadostno iztrebiti goseničnih mešičkov, kateri so bili poskriti pod kamenjem in pod zemljo. Zato se je bati tudi pomladi 1898. te škodljivke, četudi morda v manjši meri.*) Oni bori, katere so te žuželke do golega objedle, pognali so tekom leta zopet nove kali, le starih igel nimajo več. Da bode mogoče tej morebitno se ponavljajoči škodi v okom priti, oldestili so se starejši bori, ker se je opazilo, do so bile pritlične veje bolj poškodovane od družili. Iz tega je sklepati, da se po zemlji plazeče gosenice teli vej oprimejo ter potem dalje lazijo. Politična oblast prepovedala je lov na ptiče, ki so radi pobiranja mrčesov gotovo jako koristni. Poškodovanja po luščinkah kebrov so se pokazala v goratem delu goriškega okraja le redko, in sicer posebno v nasadih v Cepovanu Ravnici in Trnovem. c) Elementarne škode. Močni nalivi so vsled udorov poškodovali na strminah hudournika Grajšček v občini Sv. Tomaž ležeče jelše, ki smo jih pred leti nasadili; teh nasadov pa ni mogoče popraviti in dopolniti, dokler se ne ta hudournik, kakor nameravano, obzida. V tej občini poplavili so nalivi nekatere dele iglastih nasadov, ki spadajo k občini Dol-Otelca s zemljo, tako, da jih je bilo treba zopet izkopati na troške komisije. V občinah Barka, Rodik in Lokev trpeli so nasadi mecesnov v začetku decembra 1897. po lednih plazovih. d) Škode po divjačini. V nasadili v občinah Medjavača in Devinu političnega okraja Gradiškega zapazili smo prvič precejšno škodo na borih, katere so zajci ogrizli. Ako se bodo te poškodbe nadaljevale, primorani bodemo v smislu lovske postave tir-jati za to primerno odškodnino. V. Naredbe v varstvo pogozdovalnih del. Braniki. Tudi v tem letu smo dali zgraditi v obrambo živine in ljudij, kakor tudi da zabranimo požare v onih nasadih, ki stoje ob javnih cestah, mnogo ograjnih zidov ali branikov. *) Potem ko smo sestavili to poročilo opazili smo, da se je vnovič pokazala ta žuželka — toda v veliko manjši meri. — Zgradilo se je 5366.6 m. takih zidov v visočini od 80 cm. do 1 m. Podpore, ki smo podelili v to svrho, znašajo v posameznih občinah in sicer: Cepovan za 1381 m. zidu gl. 40.93 Ravnica „ 1544 „ „ „ 231.60 Rodik „ 1214.6 „ „ „ 242.74 Št. Polaj „ 702 „ „ „ 86.32 Temnica „ 525 „ „ „ 105.— Skupaj za 5366.6 m. zidu gl. 706.59 Znamenja ograje. Na vseh pogozdenih zemljiščih postavila so se znamenja, da so ista ograjena (križi z apnom po kamenju in slamnate metlice na kolih). Naredbe v zabranitev požarov. Da se zabranijo požari, naročili smo požeti travo v nasadih, posebno pa v onih, ki leže ob železničnih progah, vendar tega naročila niso izpolnili vsi posestniki in to radi tega ne, ker je bilo v mnogih občinah dovolj klaje. V občini Gabrije postavili smo dve svarilni tabli proti kajenju in netenju ognja v bližini, ker ondotni nasadi leže tik državne ceste. Da zabranimo nasad pri Divači po iskrah ki se utrinjajo iz lokomotive, dali smo one' bore, ki so se nahajali med progo in branikom, iztrebiti ker so se ti bori vrako leto uži-gali in se je bilo bati, da se razširi ogenj tudi čez branik. Pod nadzorstvom c. kr. gozdnega osobja oklestili in izčistili so se v političnem okraju Goriškem v svrho boljšega poganjanja nasadi v treh gozdnih predmetih, ki obsegajo 25 liektarjav in v političnem okraju Sežanskem v osmih gozdnih predmetih v obsegu 62 hektarjev. Vsled te naprave zabranijo se tudi gosti požari. Razdelitev gozd (lih pridelkov. Ker imajo posestniki, oziroma upravičenci od pogozdo-vanili delov Krasa poleg drvi tudi drugih haskov, razdelili so se ti dotičnim posestnikom pod nadzorstvom gozdnih organov po določenih predpisih in sicer: drva v 60 slučajih na skupni površini 224 hektarjev stelja „ 7 „ n n n „ klaja „ 1 „ n n » n r°j n 2 „ „ „ „ 30 „ trava „ 14 „ „ „ „ 360 „ paša „ 3 „ „ n „ 31 » Skupaj v 87 slučajih na skupni površini 673 hektarjev. VI. Semenišča. Semenišča pogozdovalne komisije imajo naslednja površja : v Gorici (novo semenišče) . . . 5.476 m2 „ (ono, ki se namerava opustiti) . 2.400 „ v Šempasu ..... 2.816 „ v Komnu...... 3.280 „ na Ternove (za mecesne) . . . 100 „ Skupaj 12.772 m2 V teh semeniščih smo v letu 1897 nasejali naslednje vrste semena: Semena Gorica Šempas Komen Ternova Skupaj Bori......... 80 60 36 — 176 Parolinijevi bori .... 7 — — — 7 Pinus leucodermis .... 1 — — — 1 Smreke........ 1 6 — 7 Mecesni....... 7 — 10 5 22 Skupaj 96 66 46 5 213 Seme parolinijevih borov in pinus leucodermi-jevo seme prejeli smo brezplačno od c. kr. deželnega gozdnega nadzorstva, oziroma od deželne vlade za Bosno-Hereegovino, a vse drugo seme kupili smo pri dvornem zalagatelju Juliju Stainer-ju v Dunajskem Novem mestu, katero je bilo prav dobre vrste. Te setve so nam dale v letu 1897 : v Gorici — 2,000.000 borov, 48.000 parolinijevih borov, 7000 smrek, 40.000 rneces-nov, 2000 pinus leucodermis, skupaj 2,097.000 rastlin; v Šempasu — 850.000 borov, 60.000 smrek, skupaj 910.000 rastlin; v Komnu — 700.000 borov, 120.000 mecesnov, skupaj 820.000 rastlin; na Ternovem — 30.000 mecesnov. Vsega skupaj se je porabilo : 3,550.000 borov, 48.000 parolinijevih borov, 2000 pinus leucodermis, 67.000 smrek in 190.000 mecesnov, skupaj torej 3,857.000 rastlin, od katerih ni, izvzemši parolinijeve bore, v prvem letu nobena še za rabo. Od rastlin, ki so določene v presajanje, smo porabili v letu 1897 naslednje : a) za pogozdovanje: 1,937.000 borov, 12.000 parolinijevih borov, 319.300 smrek, 63.300 mecesnov, skupaj 2,331.600 rastlin; b) deželnemu gozdnemu nadzorstvu smo oddali proti vrnitvi istih iz bližnih eraričnih semenišč, ali pa smo jim odstopili, ker smo jih imeli odveč: 83.322 borov, 74.522 parolinijevih borov in 23.462 smrek, skupaj 181.306 rastlin; c) C. kr. državnemu gozdnemu oskrbništvu smo vrnili 33.000 borov, katere smo si v poprejšnjem letu izposodili. Na ta način izdali smo iz naših semenišč tekom leta 1897 vsega skupaj : 2,053.322 borov, 86 522 parolinijevih borov, 342.762 smrek, 63.300 mecesnov, skupaj 5,545.906 rastlin, katere smo dobili iz sledečih lastnih semenišč : iz Gorice: 1,006.322 borov, 86.522 parolinijevih borov, 139.462 smrek, 33.000 mecesnov, skupaj 1,265.306 rastlin; iz Šempasa: 782.000 borov, 65.300 smrek, skupaj 847.300 rastlin; iz Komna: 265.000 borov, 138.000 smrek, skupaj 403.000 rastlin; iz Trnovega,: 30.300 mecesnov. Rastlin, ki se bodo rabile v letu 1898, ostalo je koncem leta in sicer: v Gorici : 2,036 000 borov, 48.000 parolinijevih borov, 217.000 smrek, 14.000 mecesnov, skupaj 2,315.000 rastlin; v Šempasu-. 1,025.000 borov, 7000 smrek, 27.000 jelš, skupaj 1,059.000 rastlin; v Komnu : 440.000 borov, 160.000 smrek, 90.000 mecesnov, skupaj 690.000 rastlin. Vseli v letu 1898 rabljivih rastlin je torej : 4,064.000. Troški za obdelovanje vseli štirib semenišč* znašajo v tem letu gl. 1979.25, kateri se razdele na posamezna semenišča kakor sledi: Predmet Seme n i š č a Skupaj Gorica Šempas Komen Ternovo Zakupnina...... 90.00 28.00 45.00 — 163.00 Mezde........ 591.31 166.41 279.57 3.44 1040.73 Seme........ 200.39 143.04 94.85 6.10 444.38 Gnoj........ 90.41 34.30 26.00 0.40 151.11 Odeje........ 56.70 39.50 39.50 — 135.70 Inventar....... 5.80 0.80 — 6.60 Razni troški...... 21.23 15.00 1.50 — 37.73 Skupaj 1055.84 426.25 487.22 9.94 1979.25 Tedaj stane obdelovanje 1 hektarja semenišča v Gorici gl. 16.05, v Sempasu gl. 15.13, v Komnu gl. 14.85 in na Ternovem gl. 9.94 na leto in pride na vsah ar semenišča v Gorici 31.000 v Sempasu 30.000 na Ternovem 30.300 v Komnu 12.300 rastlin, ki so godne za presajanje. V troških za obdelovanje semenišča v Gorici zapopadeni so tudi oni za novo napravo istega, ki se napravi na še ne obdelanem površju, katero meri v obsegu 2460 hektarjev. Koncem leta izpraznilo se je popolnem ono semenišče v Gorici, katero smo nameravali opustiti. Stan semenišč je bil tekom celega leta prav dober in ni zaznamovati kakega škodljivega slučaja. Dne 3. septembra 1897 je obiskal novo semenišče v Gorici prevzvišeni gospod poljedelski minister grof Ivan Ledebur, ki se je jako pohvalno izrazil o stanju našega semenišča. VII. Gozdno nadzorstvo. V službi komisije so 3 gozdni čuvaji in 1 gozdni pomočnik. Mesto gozdnega pomočnika pa je bilo od februvarja do konec julija izpraznjeno, ker je isti iztopil iz službe. To mesto se je popolnilo zle. kr. gozdnim pomočnikom, kateri je vsled prošnje komisije prestopil iz politične uprave; plačo tega pomočnika sprejel je pogozdovalni zalog na svoj račun. Do tega sklepa je privedlo komisijo prepričanje, da za to mesto je težko dobiti sposobnih posilcev, ker ni za iste sistemizovanih nikakih višjih mest, kakor je to v državni službi. Gozdni čuvaji, kakor tudi c. kr. gozdni pomočnih dobe 400 gl. plače a zadnje imenovani še 100 gl. potnine posebej. Nadzorno osobje politične uprave (4 gozdni oskrbniki) sodelovalo je s hvalevredno pridnostjo toliko pri pogozdovanju in gozdno-policij skih zadevah, kakor tudi pri obdelovanju komisijskih semenišč, — Tudi ono varstveno osobje, ki je bilo postavljeno od občin, odlikovalo se je v gozdno-policij skih zadevah, za kar smo 21 posebno pridnih paznikov obdarovali s podporami, ki znašajo skupaj 190 gl. — Gozdni čuvaji komisije niso imeli dosedaj pravice ni do pokojnine ni do kake podpore v slučaju onemoglosti. Da bi se pa tem služabnikom po možnosti zagotovila prihodnost, pristopila je komisija kot ud h Dunajskemu zavarovalnemu zavodu za zemljiške uradnike in zavarovala dva gozdna čuvaja za letno rento 180 gl., katera bi se jima izplačala po doseženem 65. letu, oziroma v slučaju nesposobnosti za delo tudi popred. — Istotako hotela je komisija preskrbeli tudi tretjega čuvaja, a ker je dotični prekoračil maksimalno starost, ni ji bilo več mogoče, sklenila je skrbeti o svojem času na kak drug način za tega služabnika, v kolikor je bodo dovoljevala skromna sredstva. — Zgolj nezadostnih sredstev ni bilo nam mogoče poskrbeti bolje za svoje služabnike, a dovolilo smo istim, da jim je na voljo dano zavarovati se z lastnimi prispevki tudi za večjo svoto, oziroma tudi za pokojnino vdovam in sirotam ; v katerem slučaju bi ta znesek predplačala komisija, ki bi ga vračali v mesečnih obrokih. Oba čuvaja sta se tudi precej odzvala tej ugodnosti in sicer s tem, da je prvi njiju zvekšal z lastnimi privspevki prvotno rento od 180 gl. na 260 gl., a .drugi je zavaroval vdovo za letnih 100 gl. in sirote za 30 gl. Poleg tega zavarovali smo vsacega čuvaja tudi za 200 gl., kateri bodo služili v donesek k pogrebnim troškom. — Vsled tega zavarovanja narastli troški na premijah in drugih pristojbinah, ki smo jih v tem letu sprejeli na račun pogozdovalnega zaloga, znašajo skupaj gl. 97.90. — O gozvno-policijskili prestopkih, ki so jih zasačili čuvaji in jih naznanili, nabralo se je 68 ovadeb, ki se razdele tako-le: 13 radi protizakonitega sekanja drvi, 2 „ nedovoljene žetve trave, 27 „ „ paše, 4 „ požiganja gozda, 19 „ opuščenja pokončevanja žuželk, 1 „ poškodovanja svarilnih tablic, 1 „ nedovoljenega ptičjega lova. Primeroma majhno število teh prestopkov priča nam, da se ljudstvo vendar zaveda velike važnosti pogozdovanja in varuje nasade. VIII. Pogozdovalni kataster. Ob začetku leta 1897. so bile v pogozdovalnem katastru na podlagi §. 5. zakona z dne 9. decembra 1883 (štv: 13. dež. zak. iz leta 1884.) pravno-veljavno upisano naslednje površine: Posestna vrsta Površina v hektarjih Občine......• 6915.7385 Gozdni erar .... . . . 168.1395 Zasebniki ... .... 1918.3597 Pogozdovalna komisija , .... 5.7864 Skupaj . . 8308.0241 prenos . . 8308.0241 Tem površjam je prirastlo ..... 1.9937 in odpadlo..................43.2066 torej se kaže konec leta da je odpadlo ...... 41.2129 ter ostalo konečnega stanja ........ 8266.8112 Ker se je pa pogozdilo že . . . . . . . . 2198.2370 ostaja pogozditi še površina ........ 6068.5742 IX. Razne vesti. Ker se je delokrog komisije razširil, namnožilo se je tudi delo kar se razvida iz tega, da smo v tem letu rešili 283 uradnih spisov. Kakor v poprejšnjih letih, imela je komisija tudi v tem letu večkrat priliko, staviti predloge iz lastnega nagiba, pa tudi mnenja oddajati oblastvom o stvareh svojega delokroga. Kar se tiče udov komisije, opomniti nam je, da po odhodu c. kr. okrajnega glavaija gospoda. Andreja grofa Schaftgosch, ki je bil imenovan c kr. tajnikom v ministerstvu notrajnih zadev, stopil je v komisijo njegov naslednik gospod c. kr okrajni glavar dr. Peter Laharnar. Delovanje komisije v letu 1897, oziroma od kar ta obstoji, kaže nam nastopni Pregled dohodkov in troškov, ki jih je imela komisija leta 1897. in pa v dobi, od kar obstoja, to je od leta 1884. do vštevno 1897. v letu 1897 gl- kr. od kar obstoja komisija gl- kr. skupaj skupaj 12.350 1.150 34 115 14.649 29 10 39 9.78294 706 59 1.979,25 _59 1.81352 8|75 92 67 109,62 132 — 218 84 14.844 77 124.150 19.050 1.441 90 6.086 86 150.728 76 1.813 00, 97.654 70 5 7.32488 21 037 20 5 2261 15 01614 789,22 1.282,75 930 915 2.392| -1.72429 149.987|72 Predsednik: France grof Coronini-Cronberg. Predmet 1 2 3 4 Dohodki državni donesek deželni donesek . obresti naložene gotovine razni dohodki 1 pridobitev in razdelitev 2 pogozdovanje 3 braniki 4 vzdrževanje semenišč 5 nakup priprav 6 gozdno nadzorstvo 7 pogozdovalni kataster 8 komisijski troški 9 pisarniške potrebščine 10 nagrade 11 razni troški Troški semljišč V (rorici, v majniku 1898. Računski sklepi vsih zalogov oskrbovanih po deželnem odboru za leto 1897 Kačunski sklep zaklada za ranjene > ® O C Dohodki Aktivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Dejanski piihodek v letu Končni aktivni zastanki Proraču-njeno pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom a> M leta 1897 večja manjša gl- i kr. gl- 1 kr. gl- kr. gl- kr. gl- 1 kr. gl. | kr. gl- kr. gl- |kr. a) Dejanski r 1 2 Aktivne obresti..... Razni dohodki..... b) Iz kreditne uprave: 1195 23 1195 23 1161 63 33 60 a O d. 3 Vrnjene glavnice .... c) Prehajalni: a >s CS o Ul C- 4 5 Prejeta predplačila . . . Vrnjena predplačila . . . • • • • • • • 6 Skupaj 1195 23 1195 23 1161 63 33 60 7 8 Pričetni ostanek v gotovini . Končni „ „ . „ 89 B25 • • • 89 825 188 45s 9 Vsota > • 1251 4O5 10 11 Pričetna aktiva..... Končna ....... 89 82 5 222 05 in bolne vojake za leto 1897. D .—1 O Troški Pasivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Izplačilo v letu .1897 Končni pasivni zastanki Proraču-njena potrebščina Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom 05 leta manjša večja gl- | kr. gl. |kr. gl. kr. gl- | kr. gl- kr. gl. | kr gl- Kr. gl- kr. a) Dejanski: 1 2 3 Podpore : h) premenljive..... Prispevek upravnim troškom Razni troški....... b) Iz kreditne uprave: 20 50 • 960 10 59 • 980 60 59 • 944 60 59 1 • 36 • o IS 4 Naložene glavnice .... c) Prehajalni: • 5 6 Vrnjena predplačila . . . Dana predplačila .... • • 7 Skupaj 70 1029 1099 . 1063 . 36 . 8 Končni ostanek v gotovini . • • • • • 188 45s 9 Vsota . . 1251 455 10 V primeri z aktivi. . 89 82 5 • • • • • 222 05 5 11 12 kaže se aktivum pričetkom leta........ in koncem leta..... 19 825 ■ • • • 186 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. aprila 1898. Deželni knjigovodja KAUClC. Računski sklep provincijalno t> ® » Dohodki Aktivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Dejanski prihodek v letu Končni aktivni zastanki Pr oraču- njeno pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom 0 03 O i- PH | | 5 Skupaj • 2144 10 2144 10 2089 50 l 54 60 6 Pričetni ostanek v gotovini. 7 Končni „ „ 114 65 • : ■ 114 65 180 79 8 Vsota . 2204' 1 15 9 Pričetna aktiva..... 10 Končua „ ..... 114 65 235 39 • občinskega zaklada za leto 1897 T r o s k i Pasi vn i zastanki pričetkom leta gl. kr. Pristojbina za leto 1897 gl- |kr- Skupaj g'- I kr! Izplačilo v letu 1897 gl. | kr. Končni pasivni zastanki gl. | kr. Proraču-njena potrebščina gl- Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša gl- ;kr večja g'- i'"- a) Dejanski: Občinam obresti . . . . Upravni troški deželnemu zalogu ........ Razni troški...... b) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice . . . . c) Prehajalni: Vrnjena predplačila . . . Dana predplačila . . Skupaj Končni ostanek v gotovini . Vsota V primeri z aktivi kaže se aktivum pričetkom leta ....... in koncem leta..... 8 45 114 45, (55 106 19, 1710.0! 107 oo 205 80 2023 36 1718 107 205 47 oo 80 2031; 82 1710 01 107 55 205 80 2023 36 18079 2204 15 46 46 23539 226 93 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. aprila 1898. Deželni knjigovodja KAUČIČ. Kacunski sklep zakladu za gozdorejo > a o Dohodki Aktivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Dejanski pi ihodek v letu Končni aktivni zastanki Proraču- njeno pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom i leta 1897 večja manjša gl. | kr. gl. | kr. gl. 1 kr. gl- 1 kr. gl- 1 kr. gl- gl. kr. gl- kr. «) Dejanski; I. Zalog za gozdorejo; i 2 3 4 o 6 7 Akiivne obresti..... Globe zarad gozdnih prestopkov . ...... Ptičje lovnine..... Globe zarad prestopkov vodnih pravic....... Pristojbina za lovske liste . Globe zarad lovskih prestopkov ........ Razni dohodki..... 672 407 34 25 3840 15 11 672 407 34 25 3840 15 11 658 407 34 25 3840 15 35 11 13 65 . a. o CH 8 9 10 11 II. Zalog za ribarstvo: Aktivne obresti..... Globe zarad prestopkov ri-barskega zakona .... Obresti glavnic..... Razni dohodki ..... b) Iz kreditne uprave: • • 2 10 3 10 07 2 10 3 10 07 2 10 3 10 07 • • 5 >o o £ 12 Vrnjene glavnice .... c) Prehajalni: ' • . 13 14 Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila . . . • • • • • 15 16 17 Skupaj Prieetni ostanek v gotovini Končni „ „ „ 179 605 5008 28 5008 28 4994 179 63 60 6 13 3112 65 16» 18 19 20 Vsota Pričetna aktiva..... Končna „ ..... 179 eo5 • • • • 5174 23 3 3125 815 in ribarstvo za leto 1897. k Troški Pasivni zastaii k i pričetkom leta gl- kr. Pristojbina za leto 1897 gl- I kr. Skupaj gl. I kr. Izplačilo v letu 1897 gl. | kr. Končni pasivni zastanki gl. fk?: Proraču-njena potrebščina gl- Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša gl. kr. gi. kr. a) Dejanski: X. Zalog za gozdorsjo; Podpora komisiji za pogozdovanje Krasa..... Razni troški ..... II. Zalog za ribarstvo: Prispevek deželnemu zalogu k opravnim troškom . . . b) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice . . c) Prehajalni: Vrnjena predplačila . . . Dana predplačila . . . . Skupaj Končni ostanek v gotovini . Vsota V primeri z aktivi . . . kaže se aktivuin pričetkom leta........ in koncem leta..... 179 179 60, 60, 2000 58 3 07 2062i07 2000 58 3 07 2062 07 2000 58 3 07 206207 3112 16, 5L74 23= Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. aprila 1898. Deželni knjigovodja KAUČIČ. 3125 3126 81, 81, Računski sklep gospinskega > O) KO O C Dohodki Aktivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Dejanski prihodek v letu Končni aktivni' zastanki Proraču- njeno pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom O) as leta 1897 večja manjša gl- | kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. .gl- kr. gl- gl- kr gl- kr. a) Dejanski: 1 2 3 Aktivne obresti .... Dohodki posestva .... b) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice .... c) Prehajalni: • 5729 489 85 74 5729 489 85 74 5673 4^9 15 74 56 70 Proračun ni bil potrjen 4 5 Prejeta predplačila . . . Vrnjena predplačila . . . • 623 50 623 50 623 50 • 6 Skupaj . 6843 OD 6843 09 1 6786 39 i 56 70 7 8 Pričetni ostanek v gotovini . Končni „ „ „ 158 945 • • 158 94 5 218 075 9 Vsota . . . . . 6945 335 10 11 Pri četna aktiva..... Končna „ ..... 158 945 274 7 h zaklada za leto 1897 a> o -5 Tr o s k i Pasivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1 Qfl7 Skupaj Izplačilo v letu 1897 Končni pasivni zastanki Proraču-njena potrebščina Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom a> 03 leta 1 manjša večja gl- | kr. gl- kr. gl- 1 kr. gl- kr. gl- | kr. gl- gl. kr gl- | kr. a) Dejanski: J 1 2 Prebende....... Razni troški...... b) Iz kreditne uprave: 51 47 5 6174 7 80 6225 7 475 80 5916 7 75 80 308 725 bil potrjen 3 Naložene glavnice . . . . • • • ca 4 5 c) Prehajalni: Vrnjena predplačila . . . Dana predplačila .... 179 21 623 50 802 71 802 71 • >o a i—< o £ (i Skupaj 230 685 6805 30 7035 985 6727 26 308 725 7 » Končni ostanek v gotovini • • • • 218 07 5 8 Vsota . 6945 335 9 V primeri z aktivi . . . 158 945 • • • • 274 775 10 11 kaže se pasivum pričetkom leta . . ..... in koncem leta..... 71 74 • • • • ■ 33 95 KAUČIČ. Računski sklep Werdenberskega t» Ol -U >OJ o C Dohodki Aktivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto Skupaj Dejanski prihodek v letu Končni aktivni zas tanki Proraču-njeno 1 pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom aj 03 leta 1897 1897 večja manjša gl- kr. gl- ! kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- gl- kr gl- kr. a) Dejanski: 1 2 Aktivne obresti..... Razni dohodki...... b) Iz kreditne uprave: • 3624 60 3624 60 3238 20 386 40 a o 3 Vrnjene glavnice .... c) Prehajalni: • - * * a >o cS O S-t p- 4 5 Prejeta predplačila . . . Vrnjena predplačila . . . • • 418 32 418 32 418 32 • • G Skupaj 4042 92 4042 92 3656 52 386 40 7 8 Pričetni ostanek v gotovini . Končni „ „ „ 11 40 • • • • 11 40 • • 9 Vsota . • 3667 92 • 10 11 Pričetna aktiva..... Končna ,,..... 11 40 • 386 40 | štipendijskega zaklada za leto 1897. t> o b) Iz kreditne uprave: o. 3 Naložene glavnice .... • • ■ • c) Prehajalni: Ki T3 o t* 4 Vrnjena predplačila . . . 5 Dana predplačila .... 67 92 418 32 486 24 67 92 418 32 Ch 6 Skupaj 7 Končni ostanek v gotovini . 217 92 4018 32 4236 24 3667 92 568 32 8 Vsota 9 V primeri z aktivi. . 11 40 • . • 3667 92 386 40 i 10 kaže se pasivum pričetkom leta........ 11 in koncem leta . . . . . 206 52 * • • • • ' 181 92 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1 aprila 1898. Deželni knjigovodja KAIJČIČ. Računski sklep štipendijskega > KO O a Dohodki Aktivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Dejanski piiliodek v letu Končni aktivni zastanki Proraču- njeno pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom 03 M leta 1897 večja manjša gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- gl- kr. gl- kr. a) Dejanski: 1 Aktivne obresti..... 2898 2898 2525 25 372 75 Ci o; 2 b) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice .... -M o O. s 'S a 3 4 c) Prehajalni Prejeta predplačila. . . . Vrnjena predplačila . . . • • • • ■ • • • 3 >o & L* O p-l 5 Skupaj . 2898 2898 . 252525 372 75 6 7 Pričetni ostanek v gotovini. Končni „ „ 913 94 • • • • 913 94 81 90 8 Vsota . . 3439 19 9 10 Pri četna aktiva..... Končna „..... 913 94 454 65 zaklada za leto 1897. > 03 >!*. O s Troški Pasivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Izplačilo v letu .1897 Končni pasivni zastanki Proraču- njena potrebščina Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom Oi 25 leta manjša večja gl- i kr gl- | kr gl- I kr. gl- | kr. gl- | kr. gl- gl- kr. gl- kr. «) Dejanski: 1 2 3 Ustanove in štipendije . . Upravni troški deželnemu zalogu ........ JRazni troški...... b) Iz kreditne uprave: 834 20 2402 146 8 89 3236 146 8 20 89 2174 146 8 90 89 1061 30 a 02 'C O 3 '3 4 Naložene glavnice .... c) Prehajalni: • ■ 1027 50 1027 50 1027 50 >o cz t—t O S-t 5 6 Vrnjena predplačila . . . Dana predplačila .... • • • • • • • • • 7 8 Skupaj Končni ostanek v gotovini . 834 20 3584 39 4418 59 3357 81 29 90 1061 30 9 Vsota . . 3439 19 10 V primeri z aktivi . . . 913 94 ■ • • • • 454 65 11 12 kaže se aktivum pričetkom leta........ in koncem leta pasivum . . 79 74 • • • • • • 606 65 Računski sklep glavnega zaklada Aktivni Pristojbina Dejanski Končni zastanki piihodek >cc o Dohodki pričetkom za leto Skupaj v letu aktivni "3 ® leta 1897 1897 zastanki gl- 1 kr. gl- 1 kr. gl. 1 kr. gl. 1 kr. gl- 1 kr. a) Dejanski: 1 Aktivne obresti: a) zalogovih obveznic . . . 17595 90 17595 90 16449 30 1146 60 b) obveznic bilših bratovščin 6495 30 6495 30 6495 30 • c) glavnic nalož. pri zasebni- 731 24 83 kih ........ 533 86 602 21 1136,07 404 d) od kupnin..... 14 24 5 40 49 54 735 40 315 14 42 2 Dohodki posestva .... . 36 25 36 25 19 • 17125 3 Razni dohodki : a) redni ....... . 0 01 5 01 5 01 b) zamudne obresti . . . 15 07 5 15075 15 07 5 • b) Iz kreditne uprave: 4 Vrnjene glavnice .... • • 2221 69 2221 69 2221 69 • c) Prehajalni: 5 Prejeta predplačila . . . # 895 ' 12 . 176 895 6 Vrnjena predplačila . . . 184 49 5 4 40 188 7 Skupaj 732 60 27016 325 27748 925 25988 93 1759 995 8 Pričetni ostanek v gotovini. 1348 49, 1348 49 5 9 Končni „ „ „ • • ■ 49S 4*5 10 Vsota . . . . 27337 425 • 11 Pričetna aktiva..... 2081 09 5 12 Končna „ ..... 2258 42 Proraču-njeno pokritje gl- 3 K? ci P-l Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom večja gl. kr. manjša gl- jkr. za uboge za leto 1897 > 0} o Troški Pasivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Izplačilo v letu 1897 Končni pasivni zastanki Proraču-njena potrebščina Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom o 05 leta manjša večja gl- kr gl- kr. gl- | kr. gl- [ kr. gl- | kr. gl- gl. | kr. gl- kr. a) Dejanski: ! 1 2 3 4 5 Obresti: b) bilših bratovščin . . . Prispevki : a) deželni gluhonemici . . b) upravni troški .... c) za pelagroze..... Vzdrževanje poslopij . . . Javni davki...... Razni troški ..... b) Iz kreditne uprave: 174 53 735 23 3 84, 13852 6170 735 1244 374 23 ' 36 375 29 75 03 75 14026 6224 1470 12.4 374 23 ' 36 61 135 75 03 75 13814 6074 1470 1244 374 23 ' 36 69 83 75 03 75 211 149 92 30 5 S 'Z? o &< IS a >5 ni M o 6 Naložene glavnice . c) Prehajalni: 3796 55 3796 55 3796 55 • • & 7 8 Vrnjena predplačila . . . Dana predplačila .... • ■ 4 40 4 40 4 40 • • 9 Skupaj 963 08 26237 14« 27200225 26839 361 22b 10 Končni ostanek v gotovini . ■ • • • • 498 425 11 Vsota . . 27337 425 12 V primeri z aktivi . . . 2081 09 5 • • • • 2258 42 13 14 kaže se aktivum pričetkom leta........ in koncem leta..... 1118 01 5 • 1897 19» KAUOIČ. Računski sklep normalno-solškega t> 03 -tj >co o C Dohodki Aktivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Dejanski prihodek v letu Končni aktivni zastanki Proraču-njeno pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom 02 =3 leta 1897 večja manjša gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- gl- kr. gl- kr. a) Dejanski: 1 2 3 Aktivne obresti..... Državna podpora .... Volila in darila .... b) Iz kreditne uprave: • • 4704 3231 2 10 4704 3231 2 10 4672 3231 2 50 10 31 50 ca 02 "E? -4J O & s r 4 Vrnjene glavnice .... c) Prehajalni: * * * * * * * a 3 >o as o s-. PM 5 6 Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila . . . • • 4965 04 4965 04 4965 04 • • 7 Skupaj 12902 14 12902 14 12870 64 31 50 8 9 Pričetni ostanek v gotovini Končni „ „ „ 177 • • • • 177 606 335 10 Vsota • • • 13048 41, 11 12 Pričetna aktiva..... Končna „ ..... 177 637 83 5 zaklada za leto 1897. > 02 O Troški Pasivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Izplačilo v letu 1897 Končni pasivni zastanki Proraču-njena potrebščina Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom 02 OH leta manjša večja gl- j kr gl- | kr «1- ! kr gl. | kr. gl- | kr gl- gl- iv r. gl- kr. a) Dejanski: 1 2 3 4 Doneski okrajnim šolskim zalogom ....... Pokojnine učit. udovam . . Službene doklade .... Kazni troški...... b) Iz kreditne uprave: ' 26 25 3452 105 535 12 09 45 3452 131 535 12 09 25 45 3452 131 285 12 09 25 45 250 • i ni bil potrjen 5 Naložene glavnice .... c) Prehajalni: • 3596 25 3596 25 3596 25 • Proračun 6 7 Vrnjena predplačila . . . Dana predplačila .... • • 4965 04 4965 04 4965 04 • 8 Skupaj 26 25 13665 83 12692 08 12442 08 250 9 Končni ostanek v gotovini . • • • 606 336 • 10 Vsota • . . 13048 41« . 11 V primeri z aktivi. . 177 • • • 637 835 12 13 kaže se aktiviun pričetkom in koncem leta..... 151 52 5 • • 387 835 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. aprila 1898. Deželni knjigovodja KAUČlC. Računski sklep deželne a; .— O Dohodki Aktivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto Skupaj Dejanski prihodek v letu Končni aktivni zastanki Proraču-njeno pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom ■33 leta 189* 1897 večja manjša gl- 1 kr. gl- I kr. gl- 1 kr. gl- 1 kr. gl- 1 kr. gl- gl- kr. gl- 1 kr. 1 2 3 4 5 6 a) Dejanski: Aktivne obresti..... Dohodki posestva .... Prodaja živine..... Dohodki od živine .... Volila in darila .... Doneski....... b) Iz kreditne uprave: 39 8 111 5 25 885 90 66 83 919 154 176 2 12005 80 58 56 01 07 5 959 162 288. 7 25 12890 70 58 22 84 07 6 871 162 288 7 12603 50 58 22 84 27 5 88 25 283 20 80 a o CS »-> o Ui \ 10 Skupaj 2164 63 16859 94s 19024 57 6 1 18624 57 5 400 11 12 Pričetni ostanek v gotovini. Končni „ „ „ • • • • • • ■ • • 13 Vsota • • • ■ 18624 57 5 14 It Pričetna aktiva..... Končna „ ..... 2164 63 • • • • • • 40C gluhonemice za leto 1897 T r o s k i «) Dejanski: Za živež gojencev . . . 2 Obleka, postelja itd. . . 3 Obutev...... Razne potrebščine . . . o Plače in mezde .... 6 Upravni troški posestva . Davki....... 8 Nakup živine .... 9 Reja živiue..... 10 Pohištvo...... 11 Vzdrževanje in snaženje poslopja ...... 12 Izredni troški .... 13 Razni troški..... b) Iz kreditne uprave: 14 Naložene glavnice . . . c) Prehajalni: 15 Vrnjena predplačila . . 16 Dana predplačila . . . 17 Skupaj 18 Končni ostanek v gotovini 19 Vsota 20 V primeri z aktivi . . . kaže se aktivum pričetkom leta ........ 22 in koncem leta..... Pasivni zastanki pričetkom leta gl. | kr. Pristojbina za leto 1897 gl. | kr. Skupaj gl. | kr. 50 268 186 222 537 16 126 137 11 57 29 10 87 50 50 99 50 29 90 1614 2164 94 63 549:69 4464 64, 1180 80 03 i 1 75 452 681 5645 186. 26 54 16lj . 503 68 2922 I 282! 82 16| . 179 54 3600 17409 63, 4514 1449 638 903 6182 203 26 287 641 40 340 16 180 Izplačilo v letu 1897 gl. | kr. C45 09 63 98 50 25 54 67 72 44 3600 19024 oi, 4462 1449 638 903 5835 203 26 287 641 40 Končni pasivni zastanki gl. I kr. Proraču-njena potrebščina gl- Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša gl. JkF. 14 09 63 98 25 54 67 340; 11 16j . 180 44 3600 18624 O's 18624,57; 347 50 50 400 400 KAUČIO. OJ —s O & a a >o 3 večja gl. [kr. Kačunski sklep zemljiščno-odveznega zaklada Dohodki 10 11 12 a) Dejanski: Vplačila obvezancev : v- f glavnice po starem nacmu j j>oh()dkj _ I glavnice . po novem nacmu j « ^ Prispevki dežele : na glavnicah..... na obrestih...... Razni dohodki ..... b) iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice .... c) Prehajalni: Prejeta predplačila . . . Vrnjena predplačila . . . Skupaj Pričetni ostanek v gotovini . Končni „ „ „ Vsota Pričetna aktiva..... Končna „ . . Aktivni zastanki pričetkom leta I kr. Pristojbina za leto 1897 gl. | kr. Skupaj gl. I kr. Dejanski piihodek v letu 1897 T| k7. Končni aktivni zastanki gl. | kr 254 686 773 252 13082 742 385 596 t i 07 5 93 5 36, 745 78 755 40, 16774 789 83 63, 17564 46, 13 14 U 75 37 12, 254 700 773 252 13082 751 385 611 i i 01 935 36 5 22 755 15, 16811 95, 78 105 221 56 344 82 46 16 22 54 83 06 889 26 i 789 1678 89 63, 175 594 552 196 13082 406 385 95 55 "5 14» 745 68 755 528 09 5 15922 412 695 8o5 16335 oo Proraču-njeno pokritje gl- Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom večja g r k7-: manjša gl. | kr. -o '3 poknežene grofovine Goriške iti Gradiske za leto 1897 > 0} o ■5 Troški Pasivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Izplačilo v letu 1897 Končni pasivni zastanki Proraču-njena potrebščina Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom a> C5 leta manjša večja gl- | kr gl- kr. gl- | kr. gl- | kr. gl- kr. gl- gl- kr gl- [kr. «) Dejanski: 1 2 3 4 5 6 Plačane glavnice vsled iz-srečkanja obveznic . . . Premije za izsrečkane obveznice ....... 5% obresti obveznic . . . Upravni troški..... Razni troški...... b) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... c) Prehajalni: 367 18 7 55 50 37 5 89 2 56 367 18 7 55 2 50 376 89 56 55 2 56 367 18 7 50 376 89 Proračun ni bil potrjen 7 8 Vrnjena predplačila . . . Dana predplačila .... 17131 71 14 75 17131 14 71 75 1193 14 73 75 15937 98 9 Skupaj 17580 475 17 31 1 17597 785 1266 04 16331 745 10 Končni ostanek v gotovini . • ■ • • • 412 855 11 Vsota . 1678 M95 12 V primeri z aktivi . . . 17564 465 • • • • • • 16335 55 13 kaže se pasivum pričetkom leta........ 16 01 14 in aktivum koncem leta . . • • • • 3 80 5 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1 aprila 1898. Deželni knjigovodja KAIJČIČ. Računski sklep Pokojninskega zaklada za učiteljsko osobje ljudskih o C TZ 0} K Dohodki Aktivni zastanki pričetkom leta gl. | kr. Pristojbina za leto 1897 gl. | k7. Skupaj gl. | kr. 10 11 12 13 14 a) Dejanski: Doneski od zapuščin . . . 10 in 2°/0tu' pokojninski od- .tegljeji'....... Šolske globe...... Preostanek gospodarjenja z zalogo šolskih knjig . . Vmesnina....... Razni dohodki ..... Doneski deželnega zaklada . b) Prehajalni: Prejeta predplačila . . . Skupaj Pričetni ostanek v gotovini Končni „ „ Vsota Pri četna aktiva Končna „ 1179 47 473 32 1652 872 79 79, 2525 58 8103 4396 781 454 1030 500 49 86 86 1642 12 16908 33 9282 4396 781 454 1504 500 96 86 18 Dejanski prihodek v letu 1897 gl- I ki. Končni aktivni zastanki gi- I Proraču- njeno pokritje gl- 1 kr. Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom večja gl. i kr. manjša g'- kr. 1642 12 18561 12 7656 4396 781 454 1504 500 Di 86 18 1642 12 1693473 872 79 17807 53 1626 38, 1626 38 „ 844 88; 2471 27 7700 3200 548 1101 544 500 735 64 66 41 13595 44, 2318 403 1196 232 486 49 12, 36 45 42 647 66 647 66 Št. 363/98 Potrdil v seji z dne 28. maja 1898. C. kr. deželni šolski svet v Trstu 3 junija 1898 GOESS mp. sol poknežene grofovine Goriške in Gradiške za leto 1897. > O) >x o a -a Troški Pasivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Izplačilo v letu .1897 Končni pasivni zastanki Proraču- njena potrebščina Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom 03 leta manjša večja gl- | kr. gl- | kr. Rl. kr. gl- kr. gl- kr. gl- | kr gl. | kr. gl- kr. a) Dejanski: 1 2 3 4 5 6 7 Pokojnine učiteljev . . . Pokojnine učiteljic . . . Pokojnine učiteljskih udov . Odpravnine in pogrebnine . Miloščine in vzgojnine . . Razni troški ..... Upravni troški..... b) Prehajalni: ' 23 85 ' 92 20 53 89 59 83 6813 2653 3917 1428 286 32 54 5 89 23 92 5 6813 2677 4003 1*520 307 32 075 78 82 75s 6746 2643 3851 1492 307 59 61 20 a 45 756 66 33 152 ' 28 73 465 57 5 37 6717 2346 3591 100 1287 100 49 OO DO 64 985 100 I * 95 307 326 140 186 83 21, 25 24, 92, 8 Vrnjena predplačila . . . 3779 305 1642 12 5421 425 1921 036 3500 39 10 Skupaj 4002 145 16742 03 20744 17» 16962 645 3781 53 14143 44 5 100 1056 465 11 Končni ostanek v gotovini . • • • 844 885 12 Vsota . . 17807 53 13 V primeri z aktivi . . . 2525 58 5 • • • • • • 2471 27 14 15 kaže se pasivum pričetkom leta........ in koncem leta..... 1476 56 ! ! ! • • • 1310 26 \ Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. aprila 1898. Deželni knjigovodja KAUČIČ. Pr o- »pokojninskega zaloga" za učiteljsko osobje ljudskih šol Dejanski izid Potrjeni Nasvet de- Sklep c. kr. t» o OJ 03 Dohodki za leto proračun za želnega knji- deželnega šols. ^ 1896 leto 1897 govodstva sveta gl- kr. gl kr. gl- kr. gl- kr. I Aktivne obresti............. II Doneski od zapuščin........... 7561 37 5 7700 • 8587 81 III 3289 69 3200 735 3507 IV Šolske globe.............. 526 50 548 64 498 55 v Preostanek gospodarjenja z zalogo šolskih knjig . . 1075 • 1101 66 924 33 VI Vmesnina ............... 665 39 544 41 702 15 VII Kazni dohodki ............. 435 • • • VIII Prejeta predplačila............ 1985 86 • • • IX Doneski deželnega zaklada......... 500 500 • 2000 X Volila in darila............. ■ . • • • Vsota dohodkov 15604 25 13595 445 16219 84 N. 1323/97 Potrdil! C. kr. deželni šolski svet v Trstu, S. februarja 1898 L. S ) GOESS mp, račun poknežene grofovine Goriške in Gradiške za leto 1898. Dejanski izid Potrjeni Nasvet de- Sklep c. kr. > o CO d T r o š k i za leto proračun za želnega knji- deželnega šols. & 1896 leto 1897 govodstva sveta gl- |kr. gl- 1 kr. gl- | kr. gl- kr. I 6702 23 6717 49 7467 49 II Pokojnine učiteljic............ 2014 295 2346 33 3213 66 1 1 III 3304 335 3591 64 3974 97 IV Odpravnine in pogrebščine......... • 100 100 • v 1337 24 1287 98 5 1306 72 VI • • • VII 261 02 100 • 157 • VIII Vrnjena predplačila............ 1985 86 Vsota troškov 15604 98 14143 16219 84 Deželno knjigovodstvo v Gorici 29. decembra 1897. Deželni knjigovodja Kacunski sklep raznih Redno štev. I Dohodki Aktivni zastanki pričetkom leta Pristojbina za leto 1897 Skupaj Dejanski pi ihodek v letu 1897 Končni aktivni zastanki Proraču-njeno pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom večja manjša gl. | kr. gl. | kr. gl. 1 kr. gl. kr. gl. | kr. gl- gl. j kr. gl. | kr. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 a) Dejanski: Aktivne obresti..... Globe občinskih upravnikov. b) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice .... c) Prehajalni: Prejeta predplačila . . . Vrnjena predplačila . . . Skupaj Pričetni ostanek v gotovini. Končni „ „ „ Vsota Pričetna aktiva..... Končna „ ..... • • 184 295 80 184 295 80 184 115 80 180 • Proračun ni bil potrjen i i • • 479 80 479 80 299 80 180 123 395 • • 299 80 303 39 6 malih zakladov za leto 1897. > .—. O o "O Troški Pasivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Izplačilo v letu 1897 Končni pasivni zastanki Proraču-njena potrebščina Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom 5ki ..... Razni troški...... b) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... • 10 1 154 87 90 10 1 154 87 90 10 1 154 87 90 • Lin ni bil potrjen 4 5 c) Prehajalni: Vrnjena predplačila . . . Dana predplačila .... 9 635 # 9 63a 9 63 5 >o a o •—t P4 6 Skupaj 9 635 166 77 176 405 176 40» . . 7 Končni ostanek v gotovini . • • • 123 395 8 Vsota • . • . 299 80 9 V primeri z aktivi. . • • • • • • • • 303 395 10 11 kaže se pasivum pričetkom leta........ in koncem leta aktivum . . 9 635 • * • • • • 303 395 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. aprila 1898. Deželni knjigovodja KAUOlČ. Eačunski sklep ustanove „K, E. Franca grofa Coronini+Cronberg" Dohodki •a a> OS a) Dejanski: 1 Aktivne obresti . . . 2 Volila....... b) Iz kreditne uprave Naložene glavnice . . . b) Prehajalni: 4 Prejeta predplačila . . 5 Vrnjena predplačila . . 6 7 Skupaj Pričetni ostanek v gotovini Končni ,, „ „ Vsota 10 11 Pričetna aktiva Končna „ Aktivni zastanki pričetkom leta gl- I kr. Pristojbina za leto 1897 gl- I 17 76 17 76 766 2000 50 Skupaj gl- [kr. Dejanski prihodek v letu 1897 gl- 1 kr, Končni aktivni zastanki gl- I kr. 2766 50 766 2000 50 2766 50 766 2000 50 2766 17 2784 50 76 26 Proraču-njeno pokritje gl- Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom večja g'- I kr 204 32 204 32 a o XD manjša "iuki: za dela nezmožne rokodelce za leto 1897, o S Troški Pasivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Izplačilo v letu 1897 Končni pasivni zastanki Proraču-njena potrebščine Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom OJ as leta manjša večja gl- | kr gl- | kr gl- | kr gl- | kr gl- I kr gl- gl. | kr. gl- 1 kr. a) Dejanski: 1 1 2 3 Podpore....... Upravni troški..... Razni troški...... b) Iz kreditne uprave: ■ • 600 37 9 . 64 60C 37 9 _ 64 590 37 9 1 64 10 a 0} "E? o & S 4 Naložene glavnice .... c) Prehajalni: • • 1943 30 1943 30 1943 30 a rj >o L. O a. 5 6 Vrnjena predplačila . . . Dana predplačila .... • • • • • 7 8 Skupaj Končni ostanek v gotovini . • • 2589 S4 2589 94 2579 204 94 32 10 9 Vsota 2784 26 10 V primeri z aktivi . . . 17 76 • • • • • • 204 32 11 12 kaže se aktivum pričetkom leta . . ..... iu koncem leta..... 17 76 • • • • • 194 32 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. aprila 1898. Deželni knjigovodja KAUGlC. Posnetek iz računa za depozite in tuj denar za leto 1897. v gotovini v obveznicah Opombe Ki. kr. gl- kr. 909 99 9600 Od 1. januarja do 31. decembra 1897 je došlo : a) na depozitih ............... 30782 96, 6050 # b) na dohodninskem davku za c kr erar....... 587 99 c) na pokojninah ki se imajo izplačati za druge dežele . . 189 58 Skupaj 3247oj52B 15650 Od 1. januarja do 31. decembra 1897 se je izdalo : a) na depozitih............... 30469 80, 10050 b) na dohodninskem davku c. kr. erarju....... 701 79 # c) na pokojninah za druge dežele......... 189 58 . Skupaj 31361 17. 10050 • BILANCA I Dohodki .................. 32470 52, 15650 Troški................. 31361 175 10050 . končni ostanek, kateri se je prenesel v naslednje leto . . . 1109 35 5600 * Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. aprila 1898. Deželni knjigovodja KAUOIČ. Računski sklep DEŽELNEGA ZALOGA za leto 1897 Dejanski Pristojbina Aktivni Pristojbina Končni Proraču- upravnega leta 03 zastanki Skupaj piihodek aktivni je v primeri P iS "šb a a. Dohodki pričetkom za leto v letu njeno s proračunom o Ph leta 1897 1897 zastanki pokritje večja manjša gl. | kr. gl. | kr. gl. 1 kr. gl. | kr. gl. | kr. gl- gl. 1 kr. gl. | kr. II. III. a) Dejanski: Dohodki od privatno-pravnega deželnega premoženja: Obresti obveznic . . Obresti občin na pred- plačah..... Najemščine . . . . Splošni dohodki kmetijske šole : . a) laškega oddelka . b) slovenskega oddelka Javni dohodki : Od občin na bolniških troškik ..... Obresti deželnega posojila vodne zadruge Teržiške rovani . . Od cestnih odborov na povračilu predplač Od občin na povračilu raznih predplač . . Doneski oskrbljenih zalogov za upravne troške...... Vrnjeni potirni troški drugih dežel . . . Državni donesek za kmetijsko šolo . . . Drugi dohodki: Vrnjeni troški : a) za norišnice, poro-dišnice, kaznjence itd....... b) od občin na komisijskih troških . . odnos 70 66592 03 480 485 254 67881 53 10B 28 94, 9901 50 2104 96 5 2940 510383 3710 95 74751 9560 1604 1296 500 45 155 111674 61 24, 76 76 62 9901 2104 2940 50 96 6 5173 83 3710 95 141343 64 9560 . 1604 . 1776 775 500 530 410 179556 86 5 04 56 e 9889 95 210496, 2940 . ' 5163 83 3710 95 67533 75 9560 . 1604 . 1563 85 i 500 . 105 92 104769 76 61 66, 11 10 55 73809 89 212 92, 425 317 74786 10, 43 90 a 03 '3 >£2 e« Ph Poglavje a 03 <3 Dohodki Aktivni zastanki pričetkom Pristojbini za leto 1897 i Skupaj Dejanski piihodek v letu Končni aktivni zastanki Proraču- njeno pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom leta 1897 večja manjša • gl- | kr gl- | kr gl- I kr ■ gl- | kr gl- | kr gl- gi. kr gl- kr. prinos 67881 94fi 11167' 162 179551 1 104761 »66 7478< 5 90 a Od prodaje tiskovin . .Razni dokodki . . . ■ 16; ) 40 i-938 161 £ )40 *936 161 £ • 40 93 a 03 IV. Doklade in davščine: O &c 1 2 3 4 doklade na izravne davKe ...... doklade na užitnino vina, mošta in mesa. davščina od na drobno potočenega piva . . davščina od žganjin 9384 2743 * 67 5 04 5 11021 38308 4400 20600 94 40 i i ! ' 86412 41051 4400 20600 615 44 5 # 75184 40150 4400 20600 82 40 i 11227 901 79» 04 5 i ' 3 >o ca o Vsi dejanski dohodki . 80009 665 252189 295 332198 96 245283 22 86915 74 b) Prehajalni: Prejete predplače: a) od denarnih zavodov b) Druge prejete predplače ..... • # 17000 141 36 17000 141 36 17000 141 36 • • Vrnjene predplače . . 27554 49 4478 63 32033 12 8590 605 23442 Od vodne zadruge za namakanje Tržiške ravani 382400 • 382400 382400 • Vsi dohodki .... 189964 15b 273809 28 3 763773 44 211015 1-% 492758 255 Pričetni ostanek v go- • • 829 335 Vsota • • • 271844 32 > iS bo c O Troški Pasivni zastanki pričetkom leta gl- I kr Pristojbina za leto 1897 gl- ! kr, Skupaj g'- I kr. Izplačilo v letu 1897 gl- 1 k''- Končni pasivni zastanki gl- I kr. Proraču-njena potrebščina gl- Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša večja gUkr. I. II. III. IV. a) Dejanski: Troški za deželni zbor : Dnine in potnine gosp. poslancem .... Za hitropisca . . Svečava deželne dvorane ...... Tiskovni troški . . . Eazni troški .... Upravni troški: Pristojbine udom dežel odbora .... Deželna pisarnica . Deželno knjigovodstvo Deželna blagajna Pisaruične in druge po trebščine dež. uradov Izdaja dež. postav (dež zak. in ukaz) . . Nagrade in podpore dež uradnikom . . . Pokojnine .... O Igojnine in konkre-talne pokojnine Troški privatno-prav-nega premoženja: Čuvaju deželnega poslopja ...... Uzdrževanje deželnih poslopij..... Javni davki . . . . Troški za kmetijstvo in obrtnijo: Podpora c. kr. kmetijski družbi ..... odnos 200 . 17 50 32 249 50 385 120 796 29 6800 6177 6984 1952 1775 488 1580 350 210 398 1983 84 88 40 47 82, 56 31 90 98, 1170 385 84 120 . 796 29 398 201531 90 985 1170 385 120 84 796 88 29 . 7000 6600 617740 6177 40 698447 698447 1952 1952 1775 82 5 1775 82 488 56 304 53 1580 1280 350 • 350 • 227 50 227 50 398 . 1983 31 90 985 1170 . 31292 27 3154177 3062574 400 184 03 300 . 32 '5 s >o 916103 cC TŠb o Ph V. o Troški VI. prenos Darila za uničenje roparskih zveri . . . Doneska za obrtnijski izobraževalni šoli v Gorici..... Štipendije učencem o-brtnih zavodov . . Troški za uničenje trtne uši...... Obrtnim šolam v Fol-j h n u, Žagi, Renčali in Nabrežiui . . . . Troški za javno varstvo : Za nastanitev žandar-merije ... , . Za vojaško in žandarsko vožnjo...... Potirni troški . . . Oskrbovanje pokoriIcev v prisilnih delalnicah Za prevažanje obsojencev ...... Donesek mestni požarni hrambi v Oorici . . Troški za zdravstvo: Miloščine . . . , . Za cepljenje koz . . Potnine in dnine deželnemu zdravstvenemu svetniku..... Troški v zabranitev uva-ževanja živinske kuge Podpore za vodne naprave ...... odnos Pasivni zastanki pričetkom leta Pristojbina za leto 1897 g'- 1 kr. gl. | kr. gl. | kr. gl. Skupaj Izplačilo v letu 1897 249 50 274 91, 31292 27 2000 200 900 . 7147 49 81199, 7448 53 3470 17 100 . 120 . 3615 34 23 20 5241415 57 128i996 31541 77 2000 200 900 . 7147 49 I 81199, 7723 44! 3470 17 100 . 120, . 3615 34 23 20 57653 41 30625 2000 200 700 kr, 74 7147 49 811 995 7273o65 3470 17 100 120 3615 34 23 20 56087 50 Končni pasivni zastanki gl- I kr. Proraču-njena potrebščina gl- Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša gl- i kr. večja gl. | kr. 916 200 03 449 88 1565 91 a s >a s t> _cS bD O Troški VII. VIII. prinos Dobrodelne naprave: Za prehranjenje blaznih Za porodišuice . . . Za prehranjenje najden- cev...... Za deželno gluhonemico Za prehranjenje bolni -kov: a) na račun dežele . b) na račun občin. . c) letni donesek verskemu zalogu . . Letni donesek za morsko kopelj v Gradežu . . Troški za uk in omiko: Donesek Goriškemu mu-nicipiju za c. kr. realko Troški za deželno kmetijsko šolo : a) Plače in stanovnine: 1. laški oddelek . . 2. slovenski oddelek b) Pokojnine . . . c) Odgojnine . . . d) Štipendij učencem: 1. laški oddelek . . 2. slovenski oddelek . e) Troški za šolo : 1. laški oddelek . . 2. slovenski oddelek. odnos Pasivni zastanki pričetkom leta gl- I kr. Pristojbina za leto 1897 ghjkr. Skupaj gl. I kr. Izplačilo v letu .1897 gl- I kr. Končni pasivni zastanki gl. I kr. Proraču-njena potrebščina gl- 524 41, 221 110 72 856 57128 99, 3692548 1016 815 938 3495 154 36 78 775 74751 185 200 500 61 76 3139 96 279996 1176 67 152 . 792 25 799 68 859 59 758 53 57653 41 36925 48 1238 53 5 10^8 78 3495 77 5 154 36 7475161 185 76 200 • 500 3139 96 2799 96 135 185776 21, 1176 152 792 799 859 758 67 25 68 59 53 186632 56087 36817 108'J 948 3495 50 48 49, 78 77, 154 36 72104 17 185 76 2rimeri ačunom večja gl. | kr gl- | kr gl- | kr gl- 1 kr gl- kr gl- gl- kr. gl- kr prenos 856 135 185776 186632 35 181603 74 5028 61 f) Za vzdrževanje in oskrbovanje kmetij: 1. laški oddelek 3610 54 361054 3610 54 2. slovenski oddelek. 3071 41 307141 3071 41 g) Javni davki . . 363 44 363 44 363 44 h) Razni in izredni : 1. laški oddelek . . 17 ,50 398 27 415 77 398 27 17 50 2. slovenski oddelek. 17 50 353 50 371 353 50 17 50 3 Goriškemu municipiju za glasbeno šolo . . # 525 , 525 , 525 4 Donesek učnemu zalogu 178 50 178 50 178 50 5 Donesek penzijskemu zalogu za učitelje na ljudskih šolah na pod- lagi proračuna omenj. 23 zaloga..... 500 • 500 500 # (D •J—S 6 Doneski plači profesorja 4P O porodništva in podpore A učenkam..... 495 48 495 48 495 48 o 7 Štipendije dijakom o- H-* biskajočim više šole: 'S a) 4 štipendij više- a šolcem za prvo leto. # 800 • 800 700 # 100 KJ CO b) 4 štipendij po 300 o IH gl. v spomin 401et- O. nega vladanja Njego- vega Veličanstva ces. Franca Josipa 1. 825 825 750 # 75 8 Stalni doneski: a) za cerkveno godbo v Goriški stolni cerkvi 44 275 180 33s 224 61 180 33 5 44 27 „ b) za cerkveno godbo v Gradiški.... 24 15 96 60 120 75 96 60 24 15 9 Deželni muzej . . . • ■ 1200 • 1200 • 1200 • • • IX. Podpore za skladovne 650 6150 6800 1800 5000 odnos 1609 56 204524: 29 206133'85 195826 81» 10307 03 6 c« "&D O Troški Pasivni zastanki pričetkom leta gl. | kr Pristojbina za leto 1897 gl. kr Skupaj g'- I kr. Izplačilo v letu 1897 Končni pasivni zastanki gl. | kr. gl. | kr. Proraču-njena potrebščina g)- Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša gl. kr. večja gl- 1 kr- prenos X. Vojaški troški: XI. XII. XIII. XIV. Priprege za stalno vojno Priprege za domobram- stvo...... Plača slugi pri uradu za vojaške priprege . Za nastanitev vojakov . Deželni dolg: Razdolžitev deželnega posojila..... Obresti od obveznic novega deželnega posojila ...... Dohodninski davek ob-vezničnih obresti . . Pristojbina v kolekih obvezničnih odrezkov. Obresti starih domesti-kaluih obveznic . . Razni troški: a) povračila na dokla-dah...... b) razni drugi troški. c) obresti od naloženega dolga . . . Izredni troški . . . Vrnjene predplače: a) državnemu milijora-cijskemu zavodu . . b) razne vrnjene predplače ..... odnos 1609 56 600 150 32 99 11720 14112 204524 29 769 30 44 216 15 3000 12060 . 438 80 27 86 2527 66 368 4246 5650 55 44 50 I 206133 85 769 30 4415 216 . 23387; 3600 12210 . 43880 27 86 2560 65 368 4246 17370 44 50 247985 195826,8 L 769'30 44 216 15 3600 11976 438 27 1754 80 86 05 368 4246 7150 55 44 50 10307 03, 226417 91 234 806 60 10220 21567 63 >o M bo o Ph rt te Troški Pasivni zastanki pričetkom leta Pristojbina za leto 1897 gl. | kr. gl. | kr Skupaj gl. ! kr. Izplačilo v letu 1897 gl- I kr. Končni pasivni zastanki Proraču-njena potrebščina gl- Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša gl- I kr. večja gl- kr. prenos XV. Dane predplače: a) vodni zadrugi za namakanje Tižiške ravani ..... b) razne predplače Vsi dejanski troški: b) Prehajalni Vrnjene predplače : a) denarnim zavodom b) državnemu miljora-cijskemu zalogu . . c) druge vrnjene predplače ..... Dane predplače: a) uradnikom . . b) deželni pisarnici . c) druga dana predplačila ..... Vsi troški .... Končni ostanek v gotovini Vsota 14112 oo 14112 74754 191200 11 55 89 280078'44 233873 . 233873 17000 141 1454 611 2411 36 99, 97, 66 255492 99 247985 Qo 226417 91, 21567 63, 247985 91754 191200 153 1454 611 2411 oo 226417 25 99b 975 66 18021 11 91, 21567 89 73733 191200 141 1454 995 611|975 2411166 63, 36 53557143 248929 22915 271844 43, 08, 52 286641 99, a a >o M t* O £ KAUČIČ. 40 _Posnetek uprave deželnega a> "P a "So Dohodki Aktivni zastanki pričetkom Pristojbina za leto 1897 Skupaj Dejanski piihodek v letu Končni aktivni zastanki Proraču-njeno pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom P-* leta 1897 večja manjša gl- kr. gl- 1 kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- gl- kr. gl- kr. a) Dejanski: I II III IV Dohodki iz deželnega premoženja ...... Dohodki iz javnih naslovov Drngi dohodki .... Doklade in davščine . . b) Prehajalni: 70 67072 739 12127 56 385 72 23761 87711 379 140336 24 6 856 85s 34 23831 154784 1119 152464 24 5 415 24 06 23809 80761 376 140335 695 60 705 22 21 74022 742 12128 55 81b 53 5 84 a ® > Prejeta predplačila . . Vrnjena predplačila . . 409954 49 17141 447* 36 63 17141 414433 36 12 17141 8590 36 606 405842 515 o. s \ a 5 t-i O hI Oh Skupaj 489964 15, 273809 285 763773 44 1 271015! 185 492758 255 Pričetni ostanek v gotovini 829 33s 829 335 Končni „ „ „ • • • • 22915 08 5 Vsota 271844 52 . Pričetna aktiva .... Končna „ .... 490793 49 • • 515673 34 zaloga za leto 1897 bD I II III IV v VI VII VIII IX X XI XII XIII Troški Pasivni zastanki pričetkom leta gl- kr Pristojbina za leto 1897 ~ gl~ ['kr. Skupaj gl- I kr. Izplačilo v letu 1897 gl. | kr, Končni pasivni zastanki a) Dejanski: Troški deželnega zbora Upravni troški . . . Troški za deželno poses tvo...... Troški za poljedelstvo in obrtnijo...... Troški za javno varstvo . Troški za zdravstvo . . Dobrodelni zavodi . . . Troški za uk in izobrazbo Podpore za skladovne ceste . . . Vojaški troški Deželni dolg . Razni troški . Izredni troški b) Prehajalni Vrnjena predplačila Dana predplačila . Skupaj Končni ostanek v gotovini Vsota V primeri z aktivi . . kaže se aktivum pričetkom leta....... in koncem leta .... gl- 217 32 50 274 91 331'72 10342 650 . 782 99 . I . 117201 • 265965 89 280078 490793 44 210715 49 05 1331 26318 2472 72 25 5 29, 4270 18978] 183 375854 117668158 23576 71, 6150 . 102945 18054 32 4614 94 5650 1331172 26535 75 2504 4270 19253 3758 17141 4478 36 63 255492 99 29 10 54 118000 30 2368014 6800 . 1029 45 1883731 461494 17370! . 283107 25 4478 63 53557143 1331:72 25651172 2472 29 407oj . 18803 22 3758 54 11499582 22943 49, 1800 1029 45 17796i71 4614 94 7150 18032 4478 89 63 248929,43; 22915 271844 08, 52 kr Proraču-njena potrebščina 884 03 32 200 . 44988 300448 736 64 5000 , 1040 60 10220 ! 265074 36 286641 993 515673 34 229031 34 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. aprila 1898. Deželni knjigovodja KAIJOIC. gl- Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša gl. | kr. večja gl. | kr a a. o a. a a >o ca Oh SPLOŠNI INVENTAR premakljivega in nepremakljivega premoženja poknežene grofovine Goriške in Gradiške koncem leta 1897 -a a> M STAN IMOVINE Vrednost posamna skupna 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 13 17 18 Cotovina: Preostanek v gotovini koncem leta 1897, glasom dotičnega računskega sklepa . . . . Končne terjatve: Končni aktivni zaostanki znašajo na podlagi računskega sklepa deželnega zaloga . . . Pohištvo, zbirke, živina, pridelki itd. pri dežel, pisarnici........................ „ knjigovodstvu...................... „ „ denarnici........................ „ varhu dežel, palače....................... „ dežel, muzeju ........................ „ meteorologičnem ogledišču..................... „ žandarmerijskih postajali (inventar se je predložil pod štv. 896/91 a v njem ni navedena vrednost dotičnih stvari).................. ,, pri tukajš. ženski norišnici.................... Tiskovine na prodaj pri deželni denarnici................ pri laškem oddelku deželne kmetijske šole................ „ slovenskem oddelku deželne kmetijske šole............... „ deželni gluhonemici, kakor kaže dotični računski sklep.......... Obveznice: Vrednost, državnih obveznic deželnega zaloga v znesku 235.750:— gl. je znašala po dunajski borzni ceni z dne 31. decembra 1897 ............... Vrednost držav, obveznic deželne gluhonemice je znašala po dotičnem računskem sklepu Vrednost delnic društva c. kr. priv. furlanske železnice t. j. 250 delnic po 200 gl. . . Obrestonosne glavnice: Njegovo c. kr. apost. Veličanstvo je odkazalo znesek 100 000 gl. od čistega dohodka XXIII. in XXIV. državne loterije za zgradbo norišnice na Primorskem Ta vsota je naložena v državnih obveznicah, ter pripada tej deželi, glasom dotične razdelitve pod štv. 3484/96 (ki pa potrebuje še Cesarske potrdbe)........ Glavnica dežel, gluhonemice, naložena pri Andreju Budal-u znaša po dotičnem računskem sklepu............................ odnos 99144 358 70 71536 1490 80 16241 55 246 90 3868 50 870 12 13085 25 8885 85 3158 88 240464 20500 50000 17 67154 1050 > STAN IMOVINE V r e d n o s t rs OJ M posamna skupna prenos 944754 86 Glavnice brez obresti: 20 21 Vsled pogodbe z dne 30. julija 1864 Goriškemu mestu za razširjenje c. k. realke brez obresti izposojena svota................... Glavnica dežel, gluhonemice, naložena pri Josipu Pavletič-u.......... 15000 1748 51 16748 51 Nepremičnine: 22 23 24 25 26 27 28 29 Deželna palača v Gorici, anagraf. štv. 8 v približni vrednosti......... Hiša na Plačuti, katero je najel vojaški erar in jo rabi za bolnišnico....... Hiša v Podturnu, anagrf. štv. 55 in 136. nov. štv. 23 in 25, za rabo laškega oddelka dežel, kmetijske šole........ Hiša za gluhonemico v Gorici, anagrf. štv. 124, nov. štv. 27, kakor tudi hiša za vratarja in most čez Korenj...... . . Vrti na Goriškem gradu, pare. štv. 223/3, 163/2 in 259 (R. štv. 957/94,) cenjeni na . Kmetija v Podturnu, obdelovana po laškem oddelku deželne kmetijske šole..... Travniki na Blanči obdelani po laškem oddelku deželne kmetijske šole, travniki na Peču po slovenskem oddelku in gozd v Starigori po obeh oddelkih deželne kmetijske šole. Zemljišča obdelovana po dežel, gluhonemici so vredna na podlagi dotičnega računskega sklepa...... ..... Pod odb. štv. 515/97 ukrenilo se je potrebno, da se izvede prepis lastninske pravice do poslopja in pridruženih zemljišč na Goriškem gradu, — kjer je nastanjeno vojaštvo — na ime dežele. 75000 35000 27000 26985 95 7000 28608 87 skupaj • • 202039 17 Uživanjske pravice: 30 Slovenski oddelek deželne kmetijske šole obdeluje tudi staro kmetijo pri kapucinarjih, katero je c. kr. kmetijsko društvo, dokler bo obstajala kmet. šola, odstopilo deželi vsled pogodbe 11/11 1881 štv. 4007, sklenjene na podlagi sklepa dežel, zbora z dne 6/9 1881, Ta kmetija je cenjena........ . . . gl 10000- novo poslopje zidano na ravno istem zemljišči je stalo.....„ 34474:05 cena starega poslopja znaša pa.............„ 1500- skupaj gl. 45974:05 le nepremičnine vpisane so v zemljišč, knjigah na ime c. kr. kmetijškega društva in vživanjska pravica do istih pa na korist deželne kmetijske šole. Skupni znesek imovine • 1163542 54 > o -4-3 >m STAN D0LG07IKE Z n e s e k Red. posamni skupni Končni dolgovi: 1 1 Pasivni zaostanki dne 31. decembra 1897 znašajo po dotičnem računskem sklepu . . . Pasivne obveznice: 286641 99b 2 3 Imenska vrednost domestikalnih obveznic znaša v stari veljavi . . . gl. 88780:123/4 Od teh obveznic plačuje se 2304:90 avst. velj. letnih obresti. Razdolžitvena glavnica ki bi dajala po 42/]0°/o ravuo te obresti in bi se morala izplačati za razdolžitev teh obveznic iznaša............................ Obveznice novega deželnega posojila, ki niso bile še izžrebane do konec leta 1897 so : vrste A: 74 po 100 gl., 65 po 500 gl. in 150 po 1000 gl. skupaj . gl. 189900:— vrste B: 81 po 100 gl, 31 po 500 gl. in 85 po 1000 gl. skupaj . „ 108600:— 54878 298500 57 iznos ..... 353378 57 Skupni znesek dolgovine 640020 56s Pregled premoženja: Stan dolgovine...................„ 640020:56V2 Čista imovina znaša.................gl. 523521:97y2 in ako se primerja čista imovina koncem leta 1896 ......„ 499197:641/2 pokaže se pomnožitev................gl. 2432433 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. aprila 1898. Deželni knjigovodja KAUČIC. ■ Po- uprave in imovine vsili zakladov oskrbovanih > T3 0> rt 2 a k 1 a d Dohodki gl- kr. Troški Si kr. 1 Za ranjene in bolne vojake......... 2 Provincijalno-občinski........... 3 Za gozdorejo in ribarstvo.......... 4 Gospinski............... 5 Werdenberški.............. 6 Štipendijski............... 7 Za uboge ............... 8 Normalno-šolski............. 9 Deželne gluhonemice........... 10 Zemljiščno-odvezni............ 11 Penzijski zalog za učiteljsko osebje...... 12 Kazni mali zalogi............ 13 Ustanova Nj. E. Franca grofa Coronini-ja za dela nezmožne težake............ 14 Depoziti................ 15 Deželni................ Skupaj 1161 20>9 4994 6786 3656 2525 63 50 63 39 52 25 25988 93 12870 18624 889 16934 299 2766 37610 271015 64 5< 40% r n 43% „ „ 3. v Tolminskem okraju 70% „ „ 4. v Sežanskem okraju 75% „ ,. 100% „ 55 !) n n v kat. občinah Romans in Frata, „ „ „ Tržič in Sv. Pavel, v vseh drugih občinah tega okraja; zemljarino in na hišno-razredni in najemninski davek, in pridobhiski in dohodninski davek. Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. aprila 1898. Deželni knjigovodja KAUČlC. RAZPREGLED sumaričnih podatkov občinskih proračunov za leto 1898 in v pokritje izkazanih primankljejev vpeljanih doklad in davščin. ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA Po potrjenim proračunu za leto 1898 znašajo: dohodki gl- troški gl- primanj-kljej gl- Razkazani primanjkljej se pokrije: z doklado z davščino na vse neposredne državne davke J* IO na užitnino O gl n. S? -hd Gorica I. I > a v o n i . I Gorica mesto in okraj i i o r* i o a 87560 268008 180448 (39 (34 II. D a v o n i o k i • a j O o r* i o Štandrež .... štandrež .... 4836 4822 Bilje..... Bilje..... 1128 2088 960 Orehovlje .... 1262 2103 841 Čepnvan .... Čepovan .... 698 2363 1665 Dornberg .... Dornberg .... 2205 6055 3850 Pervačina .... 322 2588 2266 Števerjan .... Števerjan .... 629 2765 2136 Cerovo dol. . . . 595 1092 497 Cerovo gor. . . . 305 1370 1065 Gergar..... Gergar .... 486 2146 1660 Ravnica .... 260 553 293 Ločnik .... Ločnik..... 1629 4430 2801 Miren..... Miren ...... 3239 4403 1164 Rupa..... 229 1604 1375 Opačjeselo . . Opačjeselo . . . 915 1890 975 Novavas .... 216 760 544 Dol..... 393 1890 1497 Šempeter .... Šempeter .... 1715 3330 1615 Podgora .... Podgora .... 1293 5194 3901 S. Maver .... 57 632 575 Pevma .... 969 5398 4429 Kojsko .... Kojsko .... 180 1614 1434 Koza na .... 217 1026 809 Krasoo .... 118 369 251 (m o s t o) 180 83%, 1 70 (o k. o 1 i O a) 39\ 34/ 10 • 10 100 50 1 • 70 . 70 100 50 1 . 40 52 92 34 30 1 . 60 30 90 100 100 1 70 55 20 75 100 100 1 70 62 62 100 100 . 33 33 50 50 . 65 65 100 100 73 73 50 50 . 43 43 35 35 . 20 20 100 100 1 70 . . 50 50 1 70 50 50 75 75 1 70 22 90 112 100 100 1 70 42 146 188 100 100 1 70 64 92 156 100 100 1 70 . . 30 . 1 36 36 50 30 1 26 26 30 . . 75 75 100 40 1 49 49 100 100 29 29 100 100 48 48 100 100 ■ ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA Po potrjenim proračunu za leto 1898 znašajo : dohodki gl. troški primanjkljej gl- Razkazani primanjkljej se pokrije : z doklado z davščino na vse neposredne državne davke s O) T3 O. 3 J35 Io na užitnino C8 n CC Io ^ -4-2 gl-! n- ! >o ■ o -a J kD bc Renče Solkan Šemp as Sovodnje Teruovo rribuša Vertojba Vogersko Šmartno Vedrijan Verhovlje Vi polže Višnjevek Renče . Gradiškuta Solkan Kronberg Loka . Šempas S. Miha Ozeljan Osek . Vitovlje Sovodnje Peč . Rubije Vertoče Ternovo Lažna . Lokva Tribuša Vertojba dol. Vertojba gor. Bukovica . Vogersko . 657 1617 960 38 38 100 100 170 697 527 75 75 100 100 50 602 552 55 55 100 100 126 1856 1730 77 77 100 100 120 883 763 73 73 100 100 1851 4639 2788 75 15 90 100 100 1 747 2933 2186 75 15 90 100 100 1 2953 5772 2819 15 15 25 25 . 50 786 1291 505 24 24 20 20 320 491 171 20 20 20 20 • 1241 1710 469 15 15 50 50 1 596 723 127 15 15 50 50 1 1886 2497 611 30 30 50 50 1 472 745 273 18 18 50 50 1 2052 2446 394 30 30 50 50 1 3293 2348 . , , 313 925 612 75 75 75 1378 1228 • . . 172 735 563 80 80 107 331 224 70 70 409 689 280 14 14 114 139 25 7 7 399 725 326 15 15 527 1047 520 45 8 53 1787 2201 414 15 15 100 100 1 1506 2002 496 25 25 100 100 1 896 1430 534 25 25 100 100 1 748 2503 1755 80 80 100 100 1 • Razmazani primanjkljej se pokrij e: Po potrjenim proračunu z doklado z davščino ŽUPANI J A DAVČNA OBČINA za leto 1898 znašajo : na, vse neposredne državne davke na užitnino i JsJ 03 -C cS S»C 03 O rt 'S. rt cega litra j. tekočin dohodki troški primanjkljej t* rt 03 > co vina mesa C3 m E» O "o S cr. P-> O S >5? gl- gl- gl. 0/ lo 0 0 gl- 11. 11. III. I> ji v on i o lv t* a j A j d o v š o i n a Ajdovščina . . Ajdovščina . . . 1460 4839 3379 36 36 50 50 1 70 04 Kam nje .... Kam nje .... 171 1270 1099 55 19 74 50 50 1 • Černiče .... Černiče .... 1097 2633 1536 50 50 50 50 1 70 Batuje..... 386 964 578 50 50 50 50 1 70 10 Selo..... 508 1241 733 63 , 63 50 50 1 70 Sv. Križ .... Sv. Križ .... 266 2175 1909 50 20 70 50 . 1 70 Dobravlje 47 872 825 57 20 77 50 50 1 70 Velike Zabije . . O C " ODO 1321 966 71 20 91 70 1 70 Gabrje .... Gabrje . , . . 141 1119 978 42 . 42 100 • • 50 Gojačevo .... Gojačevo .... 798 1535 737 70 50 120 70 70 1 • Lokavec .... Lokavec .... 1045 2470 1425 50 50 50 50 1 • 10 Dol-Otlica . . . 160 1408 1248 695 695 50 50 1 • ■ Rihenberg . . . Rihenberg . . . 642 2650 2008 54 54 100 100 1 70 11 Berje..... 285 1361 1076 54 54 100 100 1 70 11 Šmarje .... Šmarje .... 400 1528 1128 30 30 100 • • • • Skril je .... Skrilje .... 83 619 536 88 6 94 50 • 1 ■ • S. Tomaž . . . 285 1335 1050 86 6 92 50 • 1 • • Vertovin .... Vertovin . . . 961 2288 1327 70 • 70 70 70 1 • • IV. r> a v o n i okraj K a n a 1 Ajba..... Ajba..... 20 2504 2484 70 25 95 50 50 1 10 05 Anhovo .... Anhovo .... 135 1023 888 30 40 70 50 50 1 Plave..... 356 1622 1266 23 40 63 50 50 1 . Ukanje .... 46 470 424 20 50 70 50 1 05 Avče..... Avče..... 1150 2397 1247 32 44 76 100 100 1 05 Banjšica S. Lovr. . Bajnš. S. Lovr. . . 762 2542 1880 35 50 85 50 ■ • • „ S. Duha . , S. Duha 135 1648 1513 42 50 92 100 100 1 10 • Kanal..... Kanal..... 585 1189 604 43 22 65 100 48 1 68 10 Bodrež .... 71 282 211 35 22 57 100 48 1 68 10 Razkazani primanjkljej se pokrij e: Po potrjenim proračunu z doklado z davščino ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA za lete 1898 znašajo : na vse neposredne državne davke na užitnino ■ OJ rt bo 03 O rt •s. »a litra tekoči u rt 03 . O "—5 dohodki troški primanjkljej •č? t> rt C -a > -a 1 skupaj j rt a mesa rt erj > -o o "o rt r' m P- >■ o gl- gl- gl. lo "1 lo gl- 11. n. Gorenjavas 56 636 580 49 22 71 100 48 1 68 10 Idrija..... 24 192 168 33 22 55 100 48 1 68 10 Morsko .... 15 337 322 58 22 80 100 48 1 68 10 Verh..... 108 259 151 39 22 61 100 48 1 68 10 Kal..... Kal..... 1509 5603 4094 56 56 112 50 50 10 Deskla..... Deskla..... 947 3006 2059 25 50 75 50 Lokovec .... Lokovec .... 137 709 572 49 , 49 . # . Ročinj..... 4t2 1464 1422 37 50 87 50 50 1 05 Doblar .... 55 454 399 80 50 130 • • • • • V. 13 a v o n i o K r a j O r* a d i v -v s o e Fara..... Fara..... 2798 6313 3515 50 50 90 90 1 i 70 Gradišče .... Gradišče .... 11326 19940 8614 33 33 120 50 1 70 11 Marjan .... Marjan .... 2131 5528 3397 50 50 80 80 1 50 10 Romans .... Romans .... 2550 5829 3379 40 40 80 80 1 70 11 Frata..... 80 1369 1289 40 40 80 80 1 70 11 Zagrada .... Zagrada .... Boškiu..... 1475 80 5501 80 4026 60 60 150 150 1 50 11 Sv. Martin . . . 197 791 594 80 80 150 150 . , 10 Zdravšina .... 90 2289 2199 50 50 150 150 1 50 10 Versa..... Versa..... j 1487 1989 502 5 5 75 75 1 . 11 Vileš.....| Vileš.....| 2624 4885 2261 80 80 75 75 1 50 10 V I. I > čl v o ii i o Ls r* a j ■v C e r v i n j a 11 Ajel..... Ajel..... 2751 7382 4631 j fiO 163 601 63/ 135 135 1 70 10 Oglej...... 3480 10676 7196 1 40 • 40 100 100 1 1 60 10 Razkazani primanjkljej se pokiije: Po potrjenim proračunu z doklado z davščino ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA za leto 1898 znašajo: na vse neposredne državne davke na užitnino i © -P cS &C OJ ož > S. cS c3 a '>3 ■— o M ai ® fcuO © dohodki troški primanjkljej s 'H3 >. d a OJ -a > ® T3 cc J* C m a> S a > o -a o s? £ > ° "S bo gl- gl- gl- °/o 0/ 0 gl n. n. Belveder .... 414 414 Čampluug .... Camplung. . . . 959 3694 2735 75 75 60 60 1 70 10 Kaven z a n .... 133 1491 1358 85 85 60 60 117 0 10 Cerviujan .... Cerviujan .... 3807 13597 9790 /180 \ 50 180\ 50/ 100 100 170 11 Fi um i čel .... Fiumičel .... Morozinski otok . . 6561 841 14982 841 8421 60 60 100 100 1 • (10 i 5 Gradež..... Gradež .... 13790 19590 5800 20 20 150 150 1 70 10 Ivanic..... Ivanic..... 1529 3408 1879 /to1/. 173 73 / 100 100 1 70 10 Muškli..... Muškli..... 132 1836 1704 59 59 100 100 1 • /11 i 6 Pradicjol .... 6 1250 1244 80 80 • • j" 1 6 Strassoldo .... 205 1929 1724 65 65 100 100 1 • Perteole .... Perteole .... 1090 6315 5225 57 57 50 50 . 75 05 Ruda..... 5834 5795 . . . • . • • . Škodovaka . . . Škodovaka . . , 987 319H 2203 43 43 50 50 • • 10 Tapoljau .... Tapoljau .... 2679 2436 • • • • • • • Terc..... Terc..... 3623 8404 4781 51 51 50 50 1 • 11 Yilla-Vicentina . . Villa-Vicentina . . 321 1853 1532 28 28 40 40 . . • Višk..... ViSk..... 1502 1911 409 15 15 30 30 . 50 08 Sv. Vid ... . Sv. Vid ... . 1925 2682 757 20 20 50 50 50 . Kraulj..... 1376 2054 678 30 30 50 50 • 50 • V II. Davčni o k. i* a j K o r* in i ii Biljana .... Biljana .... 707 4694 3987 66 40 106 100 100 . . . Bračan .... Bračan .... 634 2902 2268 40 40 80 80 1 70 10 Kopriva .... Kapriva .... Speša..... 607 10 2068 634 1461 624 45 51 45 51 100 100 1 50 • Čopris-Viskon . . Copris..... 678 1457 779 36 36 50 50 1 • Viskon .... 177 880 703 465 46s 50 50 1 • • Razkazani primanjkljej se pokrije : Po potrjenim proračunu z doklado z davščino ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA za,leto 1898 znašajo: na vse neposredne državne davke na užitnino t M Oj cS bjo oj C} C« > "S. Ti ca .« >3 o «S S. bo 03 t - dohodki troški primanjkljej p > s O) ■a s > a) T3 "—s 03 Cu S CO C3 a N7Ž CG -O o i— o — S Z m O. > o gl- gl gl- /o /o gl- n. n. Kormin .... Kormin .... 15207 29652 14445 40 40 83 83 1 70 10 Kožbana .... Kožbana .... 33 2041 2008 57 100 157 70 70 1 50 11 Mernik .... 26 3303 3277 57 100 157 70 70 1 50 11 Dolenja .... Dolenja .... 394 5493 5099 52 50 102 100 . 1 70 11 Sv. Lovrenc . . . Sv. Lovrenc . 1209 2513 1304 30 30 80 80 1 10 06 Medana .... Medana .... 650 1661 1011 25 25 100 , . . . Medeja .... 2884 4253 1369 25 25 50 50 1 05 Morar..... 675 1712 1037 44 44 60 60 1 03 Muša..... 1129 2360 1231 20 20 80 80 • 50 • VIII. r> a v o n i okra j T i- "V Z 1 "V o Sv. Kaucijan . . . Sv. Kancijan. . . 296 5375 5079 87 87 100 100 1 70 06 Pieris..... 301 3213 2912 96 96 100 100 1 70 06 Doberdob .... Doberdob .... 370 1085 715 50 50 100 100 . Devin..... 296 694 398 23 23 50 50 1 10 Jami je..... 741 668 . . . , . . Medjevača .... 294 560 266 16 16 50 50 1 10 Foljan..... Foljan..... 552 2369 1817 70 70 130 130 1 70 11 Redipulja .... 339 1171 832 50 50 130 130 1 70 11 Tržič..... Tržič.....i S. Pave! ... J 9069 24891 15822 50 50 119 119 1 70 11 Staraucan .... 113 2316 2203 42 42 100 100 1 70 11 Sv. Peter.... Sv. Peter .... 859 2179 1320 40 40 100 100 1 70 11 Kaseljan .... 292 1892 1600 90 90 100 100 1 70 11 Ronki..... 2312 6762 4449 40 40 100 100 1 70 11 Vermeljan .... 220 2849 2629 49 49 100 100 1 70 11 Turjak..... 1342 3633 2291 /62 \50 621 50/ 100 100 1 70 11 ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA Po potrjeuim proračunu za leto 1898 znašajo • Razkazani prirnanjkljej se pokrije : z doklado z davščino na vse neposredne državne davke na užitnino od vsacega hek- C« b- 'o. t-, -t— "o od vsacega litra žg. opoj. tekočin dohodki troški primanj kljej 3 a 02 rs skupaj VJŽ CD a> a gl- gl- gl- '0 0 /o gl- 11. n. 3 X. O a-v o n i o It T* a j To 1 m i n Bregioj .... Breginj .... 1137 1329 192 16 16 30 30 11 . 05 Robedišče .... 875 893 18 30 30 30 30 1 05 Kobarid .... Kobarid , . . . 611 1963 1352 10 10 50 40 1 06 Sužid..... 16 488 472 88 88 40 40 04 Svino..... 441 876 435 100 100 . . Kreda..... Kreda..... 1412 2358 946 40 40 30 30 1 02 Drežnica .... Drežnica .... 803 1396 593 42 42 08 Grahovo .... Grahovo .... 109 605 496 50 50 Kneža..... 526 998 472 37 37 Nemškirut.... 293 618 325 47 47 Obloke .... 151 432 281 70 70 Podberdo .... 410 1140 730 56 56 Stražišče .... 280 494 214 40 40 Idersko .... Idersko .... 550 2080 1530 33 56 89 70 70 04 Libušno .... Kamno .... 98 477 379 40 40 50 50 02 Ladra ..... 199 199 . . . Smast..... 988 1557 569 19 47 66 Vršno ..... 413 413 . . # • . . S. Lucija .... 325 1198 873 22 10 32 25 25 Idrija..... 378 810 432 45 10 55 25 25 Lom..... 467 1465 998 41 50 91 25 25 Modrejce .... 170 481 311 20 10 30 23 25 Slap..... 23 643 620 38 20 58 25 25 Livek..... Livek ..... 571 1563 992 35 50 85 50 50 03 Št. Viška gora . . Prapetno .... 97 1245 1148 48 50 98 (glej okraj Cerkno) Ponikve .... Ponikve .... 228 1521 1293 36 60 96 • • Razkazani prirnanjkljej se pokrr e : Po potrjenim proračunu z doklado z davščino ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA za leto 1898 znašajo : na vse neposredne državne davke na užitnino i —< a 'a. ba ® rt ja litra tekočin O) _ . dohodki troški prirnanjkljej =5 S -3 > "oŠ skupaj 03 S ^ co a cS co > o o s g5 m ^ > = "g bc gl. gl i gi- /o 0 /o gl n. n. 1 Pečine..... 1 116 613 i 497 36 50 86 Sedlo..... Sedlo .... 1858 2126 268 18 18 50 . • 04 Tolmin .... Tolmin .... 989 4535 3546 70 70 50 50 1 02 čadra .... 207 584 377 70 70 . . D olje..... 282 547 265 30 30 25 25 , 02 Lubinj .... 230 34G 110 20 20 25 25 . 02 Podmelec .... 244 823 579 50 50 25 25 . 02 Polubinj .... 301 1180 879 90 90 25 25 . . Zatolinin .... 196 1295 1099 100 50 150 25 25 . 02 Volarje .... 400 534 134 20 20 25 25 02 Žab e..... 367 841 474 80 80 25 25 . 02 Volče..... Volče..... 793 2157 1364 32 20 52 30 30 . 50 Oiginj..... 149 513 364 40 10 50 30 30 50 Kozarišče .... 172 377 205 22 10 32 30 30 50 Rute..... 143 293 150 25 10 35 . . . . Selo..... 874 1286 412 60 10 70 30 30 . 50 • X. I > a v č n i o k t* a j I 5 o V € o Oez-Soča .... Čez-Soča .... 2852 4540 1688 120 120 # Log..... Log..... Stermec .... J 1103 1595 492 70 70 • • ( 02 t 04 Bovec..... 2379 6506 4127 80 80 25 25 70 Koritnica .... 252 569 317 80 80 25 70 02 Žaga..... 679 1415 736 84 84 50 . 50 1/ ■ 2 Serpenica . . . Serpenica 717 lOt 4 347 42 42 . . . Soča..... Soča..... 751 1272 521 60 60 . . Ternovo .... Ternovo .... 709 1280 571 50 50 25 25 50 03 Trenta .... Trenta .... 432 625 193 45 • 45 • 58 ŽUPANI J A Cerkno St. Viška-Gora Šebrelje DAVČNA OBČINA Po potrjenim proračunu za leto 1898 znašajo: dohodki gl- troški gl- primanj-kljej gl- Uazkazani primanjkljej se pokrije: z doklado na vse neposredne državne davke ŽUPANIJ A 1. I> a v 6 it i o k r a ] C o r- K n Cerkno .... 1416 2033 617 10 20 30 Bukovo .... 278 1873 1595 70 70 140 Gorje..... 176 1051 875 48 100 148 Jesenica .... 125 560 435 70 50 120 Babi nje .... 213 484 271 15 50 65 Novake dol. . . 1 766 765 70 100 170 gor. . . 121 860 739 48 100 148 Orehe k .... 67 506 439 50 100 150 Otalez .... a v o n i okraj e z a n Avber..... Avber ..... 370 824 454 48 . 48 40 40 . 50 Bokve ..... Lokve ..... 1397 2079 6-82 21 . 21 50 50 1 70 Dutovlje .... Dutovlje .... 891 1839 948 40 • 40 50 50 1 50 Naklo..... Naklo..... 192 192 . 40 20 60 75 75 1 25 Barka ..... 14 130 116 56 20 76 75 75 1 25 Dane , ... . 300 377 77 56 20 76 75 75 1 25 Divača .... 1065 1065 . 60 . 60 75 75 1 25 Bežeče .... 150 150 40 20 60 75 75 1 25 Misleče .... 22 131 109 87 20 107 75 75 1 25 Brestovi ca Burje . Kobiljaglava Komen 59 DAVČNA OBČINA Po potrjenim proračunu za leto 1898 znašajo • Razkazani primanjkljej se pokrije : z doklado z davščino na vse neposredne državne davke na užitnino od vsaeega liek- | tolitra piva od vsaeega litra žg. opoj. tekočin dohodki troški pri manj kljej ta. C 0} ts t» O) -3 -—s cc C, a. C3 > aj n gl- gl- gl '0 0 /o gl- n. n. Podgrad .... 28 83 55 62 20 82 75 75 1 25 Škofije .... 77 375 298 90 20 110 75 75 1 25 Vareje..... 20 98 78 85 20 105 75 75 1 25 Vato vije .... 27 122 95 90 20 110 75 75 1 25 m Povir , . . . . 945 1508 563 43 30 73 50 50 Merče..... 917 1210 293 46 3o 76 50 50 . Veliki-Repen . 1291 1437 146 18 18 50 50 1 Voglje .... 309 497 188 385 O o O85 50 50 1 Rodik..... 1309 1954 645 35 35 50 50 1 08 Skopo ..... 289 565 276 44 44 50 50 1 . Krajnavas .... 253 447 194 44 44 50 50 1 Sežana .... 4853 9800 494' 30 20 50 100 100 1 60 08 Zgonik .... 356 1279 923 29 55 84 100 100 1 50 Gabrovica . . . 154 971 817 32 26 58 100 100 150 10 Sa lež..... 210 1033 823 34 7 J 105 100 100 150 Štorje..... 808 1480 672 60 60 50 50 1 05 Kazi je..... 284 718 434 60 60 50 50 1 10 Tomaj..... 175 870 695 40 40 50 50 1 50 10 Križ..... 240 568 328 25 25 50 50 1 50 10 U to vije .... 81 313 232 27 27 50 50 1 50 10 III. l> a v c n i o K r' a j K o 111 O 11 Brestovica 150 1290 11401 57 50 107 100 1 70 Bei'|e..... 150 1007 857 70 97 167 100 100 l 70 10 Kobiljaglava . . . 240 688 448' 50 • 50 , . Komen .... 646 2887 2241 80 25 105 75 75 1 70 10 Malidol .... 156 475 319 80 149 229 75 75 1 70 10 Sveto..... 232 1146 914 100 50 150 100 100 1 70 11 Tomačevica . . 229 883 654 87 77 164 75 75 1 70 10 Razfeazani primanjkljej se pokrije: Po potrjenim proračunu z doklado z davščino ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA za leto 1898 znašajo : na vse neposredne državne davke na užitnino Js .S3 ca &B o> o ca > E. ca ca a i >3 — o ca ® 03 . O ■ —> dohodki troški primanjkljej ca ai -3 > -a o o ca o CO > ® O *> gl- gl- gl- 10 0 gl- n. n. Volčjigrad . . . 349 1097 748 80 90 170 75 75 1 70 10 Kopriva .... Kopriva .... 312 749 437 75 • 75 50 50 • Štanjel .... Štanjel .... 401 955 554 48 30 78 45 45 • Kobdilj .... 198 830 632 45 30 75 45 45 • Koboli..... 57 145 88 48 . 48 45 45 • Hruševica .... 147 438 291 48 30 78 45 45 • Gabrovica , . . Gabrovica .... 418 1269 851 50 94 144 75 75 1 70 10 Gorjausko .... Gorjausko .... 427 2129 1702 72 50 122 100 100 1 70 10 Ivanigrad .... 222 1346 1124 60 50 110 100 100 1 70 10 Mavhinje .... Mavhinje .... 358 1757 1399 20 60 80 85 85 1 70 • Nabrežina .... Nabrežina . . . 5845 6253 408 8 8 ■ • • • • Pliskovica . . . Pliskovica . . . 438 1222 784 74 74 30 • • • Šempolaj .... Šempolaj .... 146 694 548 20 43 63 90 90 1 50 • Škrbina .... Škrbina .... 543 1735 1192 50 72 122 100 100 1 70 10 Selo..... Selo..... 53 . 541 488 40 50 90 90 • 1 • "I Slivno..... Slivno..... 165 898 733 20 90 110 90 90 1 60 •1 Štijak..... Štijak..... 711 2307 1596 50 35 85 50 50 . . • Temnica .... Temnica .... 607 1156 549 30 50 80 100 100 1 70 10 Kostanjevica . . . 345 1292 947 30 50 80 100 100 1 70 10 Lipa..... 589 1000 411 60 5(1 110 100 100 1 70 10 Velikidol .... Velikidol .... 380 1417 1037 150 • 150 50 ■ • • 06 Vojščica .... Vojščica .... 139 1431 1292 117 1165 23Bb 100 100 1 • 10 DEŽELNO KNJIGOVODSTVO V šorioi, /. aprila 789$. Deželni knjigovodja KAUCIČ. POSNETEK obsegajoč podatke proračunov cestnih odborov za leto 1898 in doklade vpeljane v pokritje dotičnih primankljejev. Okraj Dohodki Troški Primanjkuj Omenjeni pri-manjkljej se pokrije z doklado na vse izravne davke izvzemši ♦ Koboli, Kopriva in Kobdilj : Berjp in Slivno ; Brestovica, Mavhinje in Veli ki dol; Gorjansko, Ivanigrad. Kobiljaglav.i, Komen, Kostanjevica, Na-brežina, Šempolaj, Škrbin , Tomičevica, Štanjel in Voj-ščica ; . Gabroviea, Hruševica, Lipa, Malidol, Pliskovica, Selo, Sveto, Stijak, Temnica in Voičjigrad Ko l in in SO 8504 8424 21 1 14 Biljana, Kožbana, Dolenje, Medana in Mernik ; Bračan, Kapriva, čopris, Kormin, Sv. Lovrenc, Medeja, Morar, Muša, Speša in Viskon. Sežana . . . 3300 8198 4898 25 'S 10 £ ■ 2--"S | Avber in Utovlje ; . = c J j Dutovlje, Križ. Merče. Povir. Sežana, Skopo, Ste '§»•§ ' Tomaj, Voglje. Divača in Lokve: ^g.S Kazlje, Repen, Ležeče Naklo in Škofije; g a Krajnavas, Zgonik, Gabroviea, Salež, Dane in Rodik ; = ,§f Barka, Misleče, Podgrad, Vatovlje in Vareje; na pridobninski in dobodarinski davek v vseh občinah tega okraja. Teržič . . . 946 3962 3016 i v občinah na Krasu: Jamlje, Medjavača, Doberdob in Devin ; v vseh drugih občinah lega okraja. Tolmin . . . ! 2393 12393 1 21 | 29 ■ na vse javne davke } , , , . . na pridobninski davek j v vseh obč,nah te^a okraJ8' Vrh tega za sozidanje sledečih putov 20% lia vsp izravne davke (izvzemši osebno dohodariuo): 1 Staroselo-Log : Breginj, Sedlo in Kreda; 2. Bača ■ Polubinj, Lubinj, Podmelc, Kneža, Grahovo, Obloke in Podbrdo ; 3 Mela-Kožar išče: Volče, Kozarišče in Ciginj; 4. Slap-Roče: Slap Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. aprila 189N. Deželni knjigovodja kaučiO.