Vojna. ŠTAJERSKI TOVARIŠI V VOJNI. Po novejšem izkazu je 711 štajerskih učiteljev v vojni, in sicer 489 Nemcev in 222 Slovencev. To je 36°/0 štajerskega učiteljstva. Izmed nemških učiteljev jih je padlo 14, ranjenih je 34, ujetih 15, pogrešani 3, odlikovanih je bilo 11. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem še ni imela časa in sredstev, da bi sestavila natančen seznam glede slovenskih učiteljev s Spod. Štajerskega v vojni. UBOGO SRCE! Krogla priletela, v srce ga zadela — konec vseh je bolečin, živ ostane nanj spomin. Strašna vest je prihsumeia, Ijubica je zaihtela, srmti biage r,i di> njč — o, ubogo ti srce! ::: G. VPOKUCANJE SUPERARBITRIRANIH K ODDELKOM ZA REKONVALE- SCENTE. »Fremdenblatt« reproducira članek lista »Ostrauer Zeitung«, v katerem: pravi: Kakor uradno poročajo, bo od zdaj naprej, dokler traja vojna, vse vojake, ki iih je vojaški zdravnik klasificiral kot točasno nesposobne in ki nimajo pravice do invalidske pokojnine, brez superarbitracije, ne glede na dobo službene nesposobnosti, uvrščali v oddelke za rekonvalescente, ki obstoje pri naših nadomestnih bataljonih. Ta odredba vojnega ministrstva velja tudi za nazaj. Vsi tisti, ki so jih bili od pričetka vojne potom superarbitracije kot točasno nesposobne poslali na' dopust in ki nimajo pravice do invalidne pokojnine, bodo zaradi te odredbe tudi takoj vpoklicani. * NOVI NABORI ZA LETNIKE 1878. DO 1890., 1892., 1893. IN 1894. Korespondenčni urad poroea: V dobi od 1. okt. do 31. dec. 1914 izvedeni nabori letnikov 1878 do vštevši 1890, 1892, 1893 in 1894 pripadajočih črnovojnih obvezancev so izkazali rezultate, iz katerih je razvidno, da pri presoji sposobnosti niso uporabljali povsod enakega merila. Nastopile so pri tem razlike, ki potrebujejo nujno izenačenja, da se tako, odgovarjajoč principu splošne brambne obveznosti, zasigura enakomerno postopanje z vsemi za orožje sposobnimi državljani pri pritegnitvi k službi pod orožje in obrambi domovine. — Vojaška uprava je odredila zaradi tega nove nabore zgorajšnjim letnikom pripadajočih črnovojnih obvezancev, v kolikor te v posameznih upravnih ozemljih rezultati prejšnjega nabora lahko ne utrpe. — K novemu naboru bodo morali priti v letih 1878 do 1890, 1892, 1893 in 1894 rojeni, ki točasno še ne služijo v skupni armadi, v vojni mornarici, v deželni brambi ali pri orožništvu, oziroma ne izvršujejo v črni vojski na podlagi njihove osebne črnovojniške obveznosti' službe z orožjem, torej tudi oni, ki so bili pri prejšnjem naboru potrjeni k črnovojniški službi z orožjem, a so bili pri' prezentiranju ali od takrat kot nesposobni odpuščeni. — Določila tozadevnega razglasa o izjemah glede priglasitve k naboru se od svoječasnih tozadevnih odredb bistveno razlikujejo in sicer po značaju novih naborov, na drugi strani pa tudi po izkušnjah iz prejšnjih naborov. — Da se zadobi lažja podlaga za kontrolo priglaševanjaje bila sklenjenatokrat splošna zglasilna obveznost pri občini za naborrie obvezance. Priporoča se, da se k tej zglasitvi prinese s seboj pri prejšnjem naboru dobljeni črnovojniški legitimacijski list. Kraj, kjer se mora posamezni naborni obvezanec podvreči od 25. maja do 15. junija 1915 se vršečim naborom, je redno bivaiišče dne 1. maja kot dneva izdaje vpoklicnega razglasa. Poznejše menjanje tozadevno ne izpremeni ničesar, vendar pa se samo mimoidoče bivališče par dni ne more smatrati kot bivališče v tem smislu. — Opustitev zglasitve pri občini bivališča za zapis bodo politiške oblasti strogo kaznovale. — Glede ugodnosti, vprašanj enoletno-prostovoljnega znamenja, vstopa v oboroženo silo kot enoletni prostovoljec veljajo enaka določila kakor pri prejšnjih naborih. — Tudi istim letnikom pripadajoči, v evidenci druge rezerve služboobvezni bosenskohercegovinski deželani, ki se mude v Avstriji, so pod istimi pogoji, in sicer pri c. in kr. dopolnilnih okrajnih poveljstvih njihovega bivališča podvrženi novemu naboru in se morajo do 15. maja 1915 zglasiti pri občinah, kjer prebivajo. — Zaradi izvedbe novih naborov se pritegnitev zavoljo pred kratkim napovedanih izprememb črnovojnega zakona novo sestavIjenih črnovojniških kategori} odlaga. PROTI RAZŠIRJANJU VZNEMIRLJIVIH VESTI. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani razglaša: Opazilo se je mnogokrat, da so se pojavile in se širile v policijskem okolišu že od pričetka sedanje vojne naj- različnejše govorice bodisi o vojnlh dogodkib, bodisi o politiških zfidevah. Te govorice so bile take, da bi jih moral vsak razsoden človeK smatrati za izrastek razuzdane domišljavosti ali breztemeljne bojazljivosti ali pa celo za premišljene budobnosti. Vkljub temu se je, žal, pokazalo, da se je takim govoricam tem rajše verjelo in se jih tem radovoljnejše širilo, čim neverjetnejše in brezmiselnejše so bile. V javnern interesu, kakor v interesu prebivalstva samega smatra c. kr. policijsko ravnateljstvo za potrebno. najodločnejše opozoriti na to, da se bo proti razširjevalcem neresničnih in razburijivih govoric v smisiu zakonitih predpisov z brezobztrno strogostjo postopalo. URADNIŠKIH PLAČ NE PRIKRAJŠAJO. Korespondenčni urad piše: BWiener Tagblatt" poroča: Ker se je razširila vest, da nameravajo zmanjšati uradniške plače, oziroma, da odpravijo časovno napredovanje, se je podala uradniška deputacija k finančnenm ministru baronu pl. Englu. Voditelja deputacije, predsednika društva poštnih uradnikov Pauerfeinda, je finančni minister pooblastil, da pomiri stanovske kroge z obvestilom, da na merodajnih mestih ne mislijo na tako odredbo. Minister je priznal požrtvovalnost državnega uradništva, ki svojega dejanjskega domoljubja ni dokazala samo s prostovoljnimi odtegljaji od plače, marveč tudi z marnim sodelovanjem v vseh panogah vojnega skrbstva. .VOJNA ZBIRKA." C. kr. dvorna knjižnica prosi, da se ji pošiljajo poleg dolžnostnih izvodov tudi razni drugi vojne se tičoči časopisi, razne kuriozitete grafične in tipografske umetnosti, zemljevidi in tabele, spisi o mednarodnem položaju, ki so izšli tik pred izbruhom vojne ali za časa vojne, komunikeje raznih držav o principialnlh vprašanjih vojne in sploh vsi spisi, ki se tičejo mobilizacije, preuredbe javnega življenja zaradi vojne v verskem, politiškem in socialnem oziru, poglobitve državne pripadnosti, modifikacije narodnostnega vprašanja in enakih za avstrijo posebno važnih problemov. Nadalje prosi za pošiljanje razgl dnic z bojnega polja. Istotako leposlovne spise, ki so namenjeni za vojno in dom, in tudi semkaj spadajoče muzikalije. Rokopisi se na željo prepišejo in vrnejo lastniku, imena se pa ne bodo obelodanila in pride to le za uporabo zgodovinarjev, najbolj zanimive stvari se bodo pa razstavile v sijajni dvorani.c. kr. dvorne knjižnice. Vse navedeno naj se pošilja s pripombo: »Vojna zbirka." DRŽAVNI PRISPEVEK ZA PREŽIVLJANJE. C. kr. domobransko ministrstvo je pozvalo vse politiške deželne oblasti, naj obrazlože okrajnim komisijam za preživljanje, da v tem, da svojci vpoklicanih, ki ali že uživajo državni prispevek za preživljanje ali šele prosijo zanj, opravljajo ali prevzemajo poljska dela, ni nikakega povoda jim državni prispevek ustaviti, zmanjšati ali odreči, ako so le dani vsi drugi zakoniti pogoji. To pa zato, ker je plača, ki se s takim delom doseže, le začasen dohodek, posebno pa še z ozirom na velik gospodarski pomen, ki ga ima v tem letu brezhibno obdelanje polja. ITALIJA. ItaHjnnski naučni minister je zahtevai od akademiških senato^, naj takoj preprečijo vsakršne politiške izjave dijakov, sieer bo ukazal vsa vseučilišča zapreti. — Zunanji rninisier zahteva isto od vseh mestnih zastopov, ker bodo v obratnem slučaju zastopi razpnščeni ter nastavljeni kraljevi komisarji. RUSKO POSTOPANJE S POLJSKIMI LEGIJONARJI. Iz Krakova pišejo: Socialnodemokraški BNaprzod" posnema po ruskem listu nGubernskaja Vied", da nazivljejo na Ruskem poljske legijonarje »gališke strelce" ter postopajo z njimi kot s člani razbojniških družb. Pred kratkim so v nekem gališkem mestecu izsledili 8 legijonarjev v starosti od 17 do 18 let in jih privedli pred ruske častnike, katerih eden jih je tako-le ogovoril: ,Kot upornlkom vam gre smrtna kazen; vi ne tvorite dela avstro-ogrske armade, marveč imate edinole ta namen, da na Rusko Poljskem provzročate upor. Vi ste tudi uporniki proti lastnemu narodu! Ker ste pa zaslepljeni otroci imamo usmiljenje z vami in vam darujemo življenje." ZA GOSPODARSKO SAMOSTOJNOST MONARHIJE. Dne 18. pr. m. se je vršila na Dunaju pod predsedstvom društvenega predsednika dr. Ernesta barona pl. Pienerja in dr. Aleksandra Weckerleja skupna seja predsedstvenih članov srednjeevropskih gospodarskih društev v Avstriji in na Ogrskem. Zastopniki društev so najprej razpravljali o gospodarskem razmerju med Avstrijo in Ogrsko, in enodušno se je konštatiralo, da mora iti gospodarsko zedinjenje obeh držav monarhije pred vsemi trgovsko-politiškimi pogajanji z zunanjimi državami. Tudi so vsi navzoči izrazili mnenje, da je to zedinjenje med Avstrijo in Ogrsko na temelju gospodarske skupnosti potrebno. Nato so se vzela v pretres prizadevanja, ki so se začela v nemški državi v svrho trgovinskopolitiškega zbližanja med Nemčijo in AvstroOgrsko, in se je izjavilo, da bi bilo takega zbližanja želeti pod gotovimi pogoji, zlasti bi morala ostati nedotaknjena gospodarska samostojnost monarhije. KONTROLA ŽIVIL. Ministrstvo notranjih del je izdalo novo naredbo glede živil. V tej naredbi naroča, da je treba natančno nadzorovati sedaj draga živila glede kakovosti, in prodajalce pokvarjenih, ponarejenih ali manj vrednih živil kaznovati. STROŠKI VOJNE. »Frankfurter Zeitung" poroča: Velesile, ki so dosedaj udeležene na vojni, so najele doslej okroglo 42 milijard predujmov in posojil. Na Nemčijo odpade 13 ia pol milijarde, 12 milijard odpade na Anglijo, ki pa zopet išče posojila, 6 milijard je najela Rusija in preko 7 milijard Francoska. Mohorčič Jožef. Bil sem pred štirimi leti bolan in sem iskal zdravja na solncu in ob morju. Takrat se mi je pridružil, ne da bi ga nago- varjal; irnel je vselej lastne sklepe, In splnca in vode niu ni bik> dovolj, nikflar dovolj, zato ga nisem umei. Kako vendar, ko je bil močan in razvit in v enaindvajsetem letu! Vedel sem, da je žilav in trdovraten v zasledovanju svojih namenov, dasi njegovih iramenov niserrr poznal; živel je v sebi in samostojno. A vedel nisem, da je bila v oni volji, v oni molčeči vztrajnosti želja k zdravju, da so bile v navidezno zdravem organizmu tihe, nezdrave kali. In če jih je čutil, jih je zamolčal; tožbe ni poznal, ker je imel preveč energije. Danes vem in sem prepričan, da bi kali bolezni nadvladal, ko bi bil v boljšem življenju onemogočen njih razvoj. * Z lahko želodčno indispozicijo je šel tov. Mahorčič v drugi polovici julija 1. 1. na orožno vajo v frst. Prišla je kriza. Dodeljen je bil k odbajajočim na bojišče, a je tik pred odhodom dosegel, da so ga izločili kot bolnika ter pridržali v rezervi Po dveh mesecih je prišel iz Ljubljane domov superarbitriran do letošnje pomladi. a je upal, da se bo hitro restauriral v rednem življenju in z dobro oskrbo. Toda če me je vprašal, ali je boljši, mu nisem mogel pritrditi; iskal je zdravja in hiral. A uklonilo ga ni; s tem in onim se je ukvarjal, dokler ga ni zadela okrog Božiča strašna vest, da je njegov mlajši brat izdihnil dušo na bojišču. Ko sem ga videl, se mi je zdelo, da je izpodrezana nit njegovega lastnega življenja, tako ga je zrušil obup. Takrat sem našel razrahljano vso njegovo močno in nezlomljeno voljo. Le eno je želel, da bi brat živel namesto njega, da bi s svojim idealnim zdravjem in neuklonljivim veseljem do dela stal na njegovem mestu ter ostal ohranjen staršem. Tačas sem videl, da se je utrgalo v njem vse, na čemer je skozi leta visel, da je za ceno bratove smrti pokopal vse, kar mu je bilo dotlej najvišje in najvrednejše, samo mržnja je ostala in rasla v srcu. a ni mogla dajati tolažbe. Z duševnim trpljenjem se je združilo telesno; bolezen je napredovala koncem zime bolj in bolj, dasi si je sam še ni znal razložiti. Se enkrat je zbral svoje sile in šel poučevat, čeprav le tri tedne. Povedal mi je svoj sklep kot vselej, ko je že bil dozorel in neizpremenljiv. Truden da je brezdelja, ter da hoče koristiti ljudstvu, bodočemu rodu. Šel je res a bila je to volja brez moči. Ko se je vrnil, je plamen življenja v njem že dogoreval. — Tri dni pred smrtjo sem ga obiskal. Na altani je sedel v preksolnčju, naslonjen z obrazom na stolico pred seboj. Ko me je slišal, se je z naglo kretnjo dvignil. Oči so bile ugasle in nobene iskre življenja več v njih. Sedel sem zraven njega, molčala sva dolgo. Nisem ga hotel tolažiti z neresnico. Pod nama se je vila trta, in v njej je plul sok, nižje je bil vrt s preorano in zasejano temnorjavo zemljo, dalje za strehami je zelenelo drevje s prvimi listi. Novo življenje, nova rast. A kaj v soku, v zemlji in zelenju? In kaj v presihanju soka, v utrujenju zemlje in v uvenenju zelenja? Kaj pred pričetkom rasti in po zvršetku propada? Kaj globoko v dnu tajnosti in za mojim poslednjim dihom? Govoril sem. O razumu, ki se vije raed dvomi, ki išče resnice, kot trta solnca, ki hoče iz nemira navzgor, da najde na višinah mir in počitek. Nisem končal. Tovariš je segel v nedra in položil na stolico pred se religiozno, meditacijsko knjigo ter me prosil oproščenja; skril jo je bil pred menoj, ko sem prihajal. Več ni mogel g-ovoriti. Nagnii se je spet na stoHco, da rrm nisem videl obraza, a vedel semv da je v njem vse jasno, da je bilo zanj osvetijeno že kdaj, da je ves miren in irstavljen. Strmel sem le, da se je to zgodilo, ne da bi njegove energije fcolezen količkai upognila. Njegova volja je bila še rnočna kot v najkrepkejših dneh. — Ko inu je tretje jutro posvetilo solnce na posteljo je pozdravljal svoo zadnjo zarjo življenja in umrl mirno in brez bolečin. Pomlad dehti. S solncem in cvetjem se je osulo drevje. Mlad ležiš, tovariš, v tej uri na mrtvaškem odru. Blizu sva si bila v življenju in daleč. Tvoji nazori niso bili moji nazori, Tvoje poti niso tekle mojim vzporedno. A ko Te danes gledam, kako si moral pasti mlad, se oddaljujem od Tebe. Da nisi živel proletarskega življenja slovenskega učitelja — o, še koliko zlatih zarij bi pozdravljal! Sežana, 1. maja 1915. J. P. C. IN KR. VOJAŠKO POVELJNIŠTVO PROTI DENUNCIJANTOM. .Aussiger Tagblatt" od 19. pr. m. piše: rTukajšnje c. in kr. mestno poveljntštvo nas prosi,. da priobčimo sledečo vest: Naznanja se občinstvu, da vojaški oblasti prihajajo v neštetem številu anonimne ovadbe, ki tako po svoji vsebini kakor po svoji obliki kršijo ugled vojaških oblasti na najdrznejši način. Koliko so vredne take ovadbe, katerih pisec nima poguma, da bi svojo ovadbo podprl s svojim imenom, je jasno. Vbodoče se take ovadbe sploh ne bodo jemale na znanje, temveč poideio v koš." PREGLEDOVANJE DRUGEOA ČRNOVOJNIŠKEGA POZIVA. Kakor javlja ,N. Wr. Tagbl.", bo zakon o drugem črnovojniškem pozivu objavljen v najkrajšem času. Pregledovanje za črnovojnike drugega poziva (171etne in 43—45 letne) se bo vršilo v mesecih juniju in avgustu. Za sposobne spoznani bodo poklicani pod orožje koncem avgusta, oziroma začetkom septembra. Starejši letniki se bodo uporabljali za lokalne šlužbe, v nadomeščenje onih čet, ki odidejo na fronto. DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA .RDEČI KRIŽ". Otroci ljudske šole Vrata-Gorenji Lokovec so nabrali 48 K 53 vin.; učiteljica Bibijana Bisailova v Trnovem na Notranjskem nabrala 575 K 56 vin.; učiteljstvo v Trnovem na Notranjskem nabralo med šolsko mladino 31 K 70 vin.; šolsko vodstvo na Krki pri Zatični 13 K 43 vin.; šolsko vodstvo v Velikem Podlogu pri Leskovcu 17 K; šolsko vodstvo na Breznici zbirko šolske mladine 11 K 58 vin.; šolsko vodstvo osemrazrednice v Spodnji Šiški 5 K; šolsko vodstvo Peče pri Vačah 12 K 15 v.; učiteljici Tonica Kračmanova in Zinka Fabjanova v Št. Lenardu pri Laškem trgu 4 K; skupaj 718 K 95 vin. V zadnji številki izkazanih K 24.555-55 Danes izkazanih K 718 95 Doslej nabranih K 25.274-50 Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma izpopolnil dosedanjih izkazov!