"Amej ikonski Slovenec" DELA ŽE i r t LET ZA SVOJ NAROD ▼ AMERIKI. Ste v. (no.) 52. PRVI SLOVENSKI LIST % AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOLOSTU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE JK ZEDENJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) ' AR t K Twig i ___ - CHICAGO, ILL., TOREK, 17. MARCA — TUESDAY, MARCH 17, 1942 LETNIK (VOL.) LL Težka borba n ODLOŽIL OFENZIVO PROTI RUSIJI DO POLETJA Hitler priznava, da ni pričakoval take sile, na kakoršno je naletel v Rusiji. — Najhujša zima v 140 letih. — Napovedal poraz Rusije tekom poletja. Berlin, Nemčija. — Hitler je v svojem govoru, s katerim je po treh mesecih stopil to nedeljo zopet pred javnost, namignil, da se bo ofenziva proti Rusiji, ki je bila prej napovedana za pomlad, odložila do poletja, obenem pa je opozoril Nemčijo, naj se pripravi, češ, da stoji pred njo težka borba. Fuehrer ni prikrival dejstva, da je nemška armada naletela v Rusiji na vse ogromne j šo silo, kakor pa je pričakovala, češ, da "šele zdaj spoznavamo v polnem obsegu priprave naših sovražnikov." Vse, na kar so nemške sile naletele prej, nam-reč v Belgiji, Franciji, na Norveškem in na Balkanu, ni niti senca te#a, kar so doživele lani, je dejal Hitler in dostavil: "Združena z našimi hrabrimi VERA V AVSTRIJI TRDNA Izgnanec pravi, da je preganjanje zedinilo vernike. Collegeville, Ind. — Dr. T. B. 'Frank, ki je v letu 1941 pobegnil iz Avstrije, kjer je bil finančnik, a je zdaj tukaj profesor, se je pred kratkim izrazil, da je v Avstriji cerkev sicer nekaj izgubila na članstvu, pač pa so tisti, ki so ostali, tem bolj AVSTRALIJA APELIRA NA AMERIKO ZA POMOČ Canberra, Avstralija. — S povdarkom, da bo Amerika odprta za napade • od strani Japoncev, ako Avstralija pade, in, da je torej Avstralija zadnja trdnjava med Japonsko in Ameriko, je tukajšnji min. predsednik Curtin zadnjo soboto apeliral na ameriško ljudstvo, naj napne svoje sile, da bo preskrbelo dovolj sredstev za obrambo Avstralije in s tem tudi za obrambo svoje lastne dežele. Direktno se je izrazil da sicer ne mara omalovaževati Anglije. vendar pa, da gleda Avstralija ne samo za pomoč, marveč tudi za vodstvo v prvi vrsti proti Ameriki in dejal, da bi moral biti vrhovni urad za vojevanje na Pacifiku v Washingtonu, in zato tudi odhaji tja na razgovore avstralski zunanji minister. Avstralija, je povdaril, je OBMEJNE PRIPRAVE SE VRŠE NA OBEH STRANI I Znamenja kažejo, da ima Japonska v načrtu napad na Rusijo. —„ Rusija vzdržuje v vzhodni Sibiriji nedotaknjeno armado treh milijonov mož. — Japonci ojačeni v Mandžukuo. in ponovno stalno se obnavljajoče ruske sile, toda naletela je vedno na nadaljnje mase mož. Tekom štirih mesecev smo prekoračili brezkončna pota v naši ofenzivi, katera po globočini in širokosti nima podobnega v zgodovini." Potem pa je prišla zima, je povdaril Hitler, ki ji po ostrosti ni bilo enake v 140. letih in pričela se je preizkušnja za nemško armado. Dostavil pa je, da Se bo to končalo z "uničujočim porazom" za Ruse v prihodnjem poletju. Hitler je imel pravi slavospev za Japonsko, češ, da ta v svoji borbi za osvoboditev uničuje "demokratične plutokratske zatiralce," .dočim je Rooseveltu, na katerega je vrgel velik del krivde ' za vojno, napovedoval, da se bo "zrušil njegov lastni svet." POLJSKI VODITELJ PRIDE V - WASHINGTON London, Anglija. — Min. predsednik poljske vlade Sikor-ski odpotuje v Washington na razgovor s predsednikom Roo-seveltom, kakor se je.razodelo zadnji petek. Domneva se izraža, da bo skušal dobiti Sikorski od Amerike natančnejšo sliko, kako namerava ta urediti vprašanje meje med povojno Poljsko In Rusijo. Poljsko vlado baje skrbi, da se Rusija ne bo dala zfepa odstraniti, ako bo kdaj v Poljski. je bolj naklonjena napadanju kakor obrambi, češ, da je ravno napad najboljša obramba. -o- AVTOMOBILISTI POHABIJO MANJ CASOLINA licije, ki si zabeleži vse, kar du H ____ ________ zavezniki, je nepišk^ armada hovnik govori, in, akp se je ta .JL v Ttspatfala In uničevala ponovno kaj izrazil proti nazijakim usta- Prvikrat f*kom ^edimje voj- novam, ga čaka koncentracij sko taborišče. Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!** BRITANCI PONOVNO BOMBARDIRALI FRANCIJO London, Anglija. — Britanski aeroplani so zadnji petek ponovno obmetavali z bombami razne kraje v Franciji, in sicer od obrežja tja do Pariza. Napad se je pričel podnevi ter se je nadaljeval pozno v noč. VOJNA JE DELO LJUDI SAMIH, PRAVI DUHOVNIK ne se zdaj dogaja, da porabijo atvomobilisti manj gašolina. To se je zadnji petek objavilo z navedbo, da Se je sirom cele dežele porabilo teden prej gašolina od avtomobilov 1,475,000 sodčkov, kar je za okrog 130,-000 sodčkov manj kot pred letom dni. Vzrok temu je deloma v pomankanju obročev, deloma v štedenju z njimi, deloma pa najbrž tudi v tem, ker zaradi dohodninskih davkov ljudje bolj varčujejo. Dostavlja pa se, da je ostala povprečna poraba približno ista, ker ga busi in truki požgo več. -—o- NEMČIJA PODŽIGA UPOR V INDIJI Stockholm, Švedska. — Nazi j i so na de hi, da ustanovijo v Berlinu izgnano indijsko vlado, PO KAT. SVETU — Vatikan. — .Tukajšnji krogi objavljajo, da ni papež Pij prejel od Stalina, načelnika ruske vlade, nikakega pisma. S tem so se zanikale vesti, ki so jih priobčili razni listi in ki so trdile, da je pisal Stalin papežu "dolgo osebno poslanico". — Washington, D^C. — Katoliški vzgojni urad je objavil, da je število dijakov v ameriških katoliških univerzah in ko- tekom zad- trdno zedinjeni v veri. Kadarkoli je vernikom dana prilika, (pripravljena za bojevanje ter legijih poskočilo da gredo lahko k maši, so cer- 1 ** ** • * ' ----- kve naravnost natrpane, pravi, in ljudje so v stalnih stikih z duhovniki. Pri vsaki pridigi pa je navzoč kak organ tajne po- nj ih 20 let za okrog 380 odstotkov. V letu 1940 jih je bilo vpisanih v teh zavodih 128,088. — Washington, D. C. — Nedavno je neki govornik po radio objavil, da so brazilske oblasti zaplenile v~Bekem fran- v. vojno čiškanskem samostanu velike množine orožja, namenjenega za nazijsko vstajo. Tukajšnje brazilsko poslaništvo pa se je izrazilo, da mu o tem ni nič znanega. -o- , London, Anglija. — Iz raznih znamenj se more sklepati, da ima Japonska načrt, da v doglednem času napade Rusijo, in sovjetska vlada tudi vodi priprave v polni meri za tak slučaj. Eno teh znamenj je v tem, ko je bil japonski poslanik v Moskvi Tatekawa poklican domov in nadomeščen z drugim, dalje, ko se je japonski go-verner na Koreji vrnil v Tokio, načelnik kitajske vlade v Mandžukuo pa je enako odšel na obisk na Japonsko. Neko poročilo pa trdi, da so Japonci tako ojačili svojo armado v Mandžukuo, da šteje ta zdaj en milijon mož. Temu naproti pa govore ve- VESTI 0 DOMOVINI Vesti o Jugoslaviji iz ameriških virov pripovedujejo o junaških činih četnikov, dalje o krutem i>ostopanju Nemcev, ki plenijo in ropajo, da narod umira od lakote in pomankanja. sti iz Rusije, da je bila armada 4 „ liaiIjaiiaMu ™ v vzhodni Sibiriji postavljen?.j jakov. Drug četniški oddelek j ŽREBANJE BO VZELD 12 UR Washington, D. C. — Žrebanje, ki se bo vršilo tukaj ta torek za določitev številk vojaških registrirancev zadnjega meseca, se bo pričelo ob 6. zvečer (ob 5. po osrednjem času) in bo vzelo okrog 12 ur. Slovesnosti, kakoršne so bile ob prejšnjih dveh žrebanjih, ne bo. Predsednik sploh ne bo navzoč. -o- HENDERSON NA "POČITNICAH" (g* mada, tako se trdi, šteje do tri milijone mož in ima povrhu te- Vesai iz ameriških virov London, 20. februarja (UP) Po vesteh tukajšnjih tujih vojaških dopisnikov je svobodna jugoslovanska vojska uničila v bosanskih planinah fašistično posadko 5000 mož in zajela veliko množino metalcev ognja, strojnic in streliva. Iz poročila je razvidno, da je jugoslovanska vojska začela nov napad proti nemškim in italijanskim zasednim silam, delujoč v velikem obsegu. Borci so osvojili železniško postajo na progi Trst-Lj ubij ana, razdejali postajo zažgali 23 železniš- voz z bencinom in ubili veliko število italijanskih vojakov. Četni-ki v Črni gori so napadli neki italijanski oddelek, zaplenili štiri tanke in sto pušk ter zajeli veliko število italijanskih vo- je Ifli k t til fr Lapadfil litalijaiMiko t va tanka, in mnogo posadko in zaplenil 21 motornih koles ga ogromne rezerve. Ta armada | drugega materij ala. je ostala nedotaknjena in ni bi- j London, 19. februarja (ONA-lo od nje vzetih nikakih ojačenj , JČO) — Jugoslovanska vlada Rio de Janeiro, Brazilija. — Semkaj je prispel zadnji petek in v to svrho nudijo vso pomoč j administrator za cene v Zed. , indijskemu opozicijonalnemu državah L. Henderson. Kakor voditelju Boseju, ki se je umaknil v Nemčijo. Dajejo mu priliko, da se pogostoma obrača potom radio na ljudstva v In- se je sam izrazil, je prišel le na počitnice, domneva pa se, da je tukaj v resnici zato, da se dogovori glede ureditve cen razne- New York, N. Y. — Pri vojni ni imel Bog Tiič opraviti, marveč je ta popolnoma delo ljudi samih. Tako je povdaril rk svojem nedavnem govoru med katoliško uro po radio Msgr. F. J. Sheen, profesor na katoliški u-niverai. Bog Ram je zagotovil, je dejal govornik, da nam pro-, ste volje ne bo kratil, ko nam jo je podaril, in tega se drži, četudi zdaj mnogi glasno sta vi j a-jo vprašanje, zakaj Bog ne ustavi vojne? S tem vprašanjem, pravi, sami sebi nasprotujemo, češ, na eni strani trdimo, da se bojujemo, da uničimo diktatorstvo, na drugI strani pa zahtevamo, naj Bog sam postane diktator. Vsa krivda za sedanjo vojno leži edine v tem, ker človek zlorablja svojo svobodno voljo, je povdaril govornik. Kadar se pripeti na svetu kaj neprijetnega, mečemo krivdo na razne sisteme, na vlade, na gospodarsko uredbo, toda nikoli ne na svojo lastno voljo. Bog ni imel namena, ustvariti vesoljstva, naseljenega z avtomati, marveč s svobodnimi ljudmi, ki lahko sami izbirajo med do? brim in slabim. Dal nam je na prosto; pravi Msgr. Sheen, da si izvolimo ljubezen, a enako nam ni mogel odtegniti pravice, da si izberemo sovraštvo, ako hočemo. Ne smemo od njega pričakovati, da bo preprečil delovanje svojih zakonov samo zato, da nas bo varoval pred njih posledicami. diji, naj se dvignejo k upora mu materijalu, ki ga dobivajo proti britanskim gospodarjem, Zed. drž. od Brazilije. dočim ga istočasno v veliki me- -o- ri podpira pri tem nazijski tisk. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA* za fronto proti Nemčiji. Posebno važnost posvečajo Rusi obema pomorskima oporiščema Ni-kolajevsk in Vladivostok, ki ležita najbližje Japonski. -o- ITALIJA ZNIŽA KVOTO ZA KRUH je prejela poročila o nemških prizadevanjih, da bi podkupili četnike generala Mihajloviča in j tako omogočili prepeljevanje j .svojega vojaštva na vzhodno bojišče za spomladanski napad. Merodajni krogi navajajo neko poluradno izjavo v jugoslovanskem časopisju, ki je pod .nemškim nadzorstvom. O izjavi se sodi, da je "ponudba miru" in opomin. Izjava, ki je v resnici bila po- Bern, Švica. — Iz Rima se je zadnji petek Qbjavilo, da se bo v Italiji še boij pristriglo odmerjanje kruha, da ga bo v naprej smela dobivati posamezna! oseba le po 150 gramov (okrog sIana iz Berlina, trdi, da je do hy* unč) na dan. Dosedanja kvota je bila 200 gramov. Ročni delavci na, težkem delu bodo dobili nekoliko več. PLACE SE UTEGNEJO POSTAVITI POD KONTROLO Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt se je zadnji teden izrazil, da vlada resno proučuje načrt za kontroliranje plač in določitve njih skrajne višine. Potrebno bo to, je dejal, da se prepreči inflacija. Na tisoče ion starega železja so zbrali v Angliji, da ga prelijejo ▼ vojni materi jaL Na gornji sliki vidimo velik kup železnih ograj in raznega omrežja, ki so ga pobrali po Londonu okrog parkov in hiš. neurejenih nemskosrbskih od-noš&jev prišlo samo zaradi srbskega odpora proti Nemcem; Nemčija da želi sodelovanje in da je usoda srbskega naroda samo v srbskih rokah. V izjavi, ki so jo izmislili Nemci, tisk ne pozablja dodati, da se bliža pomlad in naj nikogar ne vabijo in zapeljujejo dogodki lanskega leta ob istem času. Naciji so v aprilu in maju potepteli Jugoslavijo, a njihova skupna zasedba z Italijani je bila zaznamovana s pokol j i, ropanjem in maščevanji. Nemška podkupnina obstaja v obljubah, da bi mirno sodelovanje z Nemčijo omogočilo Srbiji izhod na Jadransko morje čez Črno goro in Kotorski zaliv. "Donau Radio" na Dunaju prinaša vest, da so v bližini Sarajeva ujeli angleškega častnika, člana nekega oddelka generala Mihajloviča. Ta dogodek podaja dokaz o obsegu četniške-ga delovanja. Angora, februarja (INC) — Časopis "Orient*, ki izhaja v Siriji prinaša članek z mnogimi podatki o stanju v Jugoslaviji, v kateri, kot pravi članek, ljudstvo umira od lakote, Nemci pa ropajo in plenijo vso hrano, živino in rudniška bogastva po vsej državi. Časopis piše, da znaša letna žetev v Jugoslaviji približno štiri milijone ton žita, od kate- j cem, ki hlapcu jejo sovražniku. rega so prej izvažali v zamejstvo deset procentov. Danes so Nemci zaplenili 90%. Zr.plenili so skoraj vso žetev koruze. Prav tako je s pšenico, ržjo in drugimi vrstami žita. Prej je bila Jugoslavija najbogatejša država na Balkanu z živino, s štirimi milijoni goveje živine in 9 milijoni drobnice. * Danes je Jugoslavija povsem brez živine. Posledica tega ropanja je, da danes ta narod v množicah umira od lakote. Tekstilna industrija v Jugoslaviji je decembra dobila samo toliko bombaža, da je mogla izdelati 40.000 parov perila. A celo to malenkostno pošiljanje so Nemci januarja povsem ustavili, tako, da so danes vse tkalnice ustavile delovanje za-di poEacikanja siroi Jugoslavija prideluje 20.000 ton konoplje na leto. Letos so vse to Ncmci zaplenili. Nemci so prav tako zaplenili devetdeset odst?. premoga in vse rudnike bakra in bauksita. Pridobivanje premoga se je zmanjšalo za 30% v primerjanju s prejšnjo. Vse izvažajo v Nemčijo in v Italijo. 400.000 Jugoslovanov, ki so jih pregnali in zamenjali z Madžari, Italijani in Bolgari, je brez strehe nad glavo in brez hrane. Oblasti so jim zaplenile vse premično in nepremično imetje. Carigrad ,13. februarja. — Pred nekoliko dnevi je tajna radijska postaja "Svobodna Jugoslavija", ki daje obvestila vsako jutro ob pol desetih po srednjeevropskem času, sporočila, da so slovenski četniki 1. februarja zavzeli železniško postajo Verd na progi Trst-Lj ub-ljana. Četniki so povsem razrušili železniške postajo, dvignili v zrak 23 železniških voz bencina in ubili več italijanskih vojakov. V Bosni so četniki napadli in razpršili sovražne čete 5000 vojakov, ki so zasledovale četnike v planini Kozara Mnogi vojaki so se pridružili četnikom, ki so zaplenili veliko množino vojaškega materi-jala, male topove, strojnice, puške in strelivo. Črnogorski četniki prizadevajo velike izgube zasednim posadkam in izdajalcem. Na potu Bileže — Nikšič so četniki napadli skupino italijanskih vojakov in zaplenili štiri tanke, tri oklopne avtomobile, več sto pušk in mnogo ujetnikov. Med ujetimi je tudi neki polkovnik. Železniška proga" Bileče— Nikšič je povsem razrušena. Pri Klobuku so Četniki napadli sovražni bataljon in zajeli dva tanka, 21 motornih koles in mnogo drugih vojaških potrebščin. Četniki se neusmiljeno bo-j rijo proti ovaduhom in izdajal- AMERICANS*! SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC JW f* m* A9Z*im. CO. IMS W. Cermak RdL, Chictgo. Tjtefoa: CAN AX. 5544 It Mk> letb . bMl Ula . Sa iefK fete TU fir* and the Oldest Slovene * Netoeporper in Atneric&. Established 1ML Issued daily, except Sunday, Mod. day and tb* day after holidays. Fobliahed by: EDINOST PUBLISHING CO. Address ol publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 For Arcs months Chicago, For wi For hall a year F6r three Single copy sa hitro objavo morajo biti poslani ns uredniitro _ _ ko Idda Hat — Za sadnJo SteeOko v tednu Je čas — Na dopise bess podpisa ss ne odra. — Rokopisov ured- ■ second class matter. November 10, 1925 at tke post office at Chi tag* Illinois, under the Act of March 3, 1879. MNOGIM SE NE DOPADE To ni kaka kritika slabega namena, ampak izvira iz skoro splošnega mnenja povprečnega opazovalca sedanje borbe med silami osišča in zavezniki. Naj bi to predramilo one, katerih se tiče! Ne samo nam drugim, ki gledamo iz drugih delov sveta na angleško vojno politika, ampak Angležem samim že hudo preseda sodobna angleška takozvana "do nothing" politika. Angleški prvi minister Churchill ima prav te dni dokaj težko stališče pred angleškim parlamentom samim, kjer ga predstavniki raznih strank kličejo na odgovor, zakaj se vodi na Angleškem taka vojna politika, da se ne podvzame nikjer nobenega agresivnega koraka proti vedno bolj in bolj napredujočim sovražnim silam. Well, poreče kdo, zabavljati je lahka reč, voditi obrambo takega imperija, kakor je Velika Britanija, je pa zopet druga reč. Priznamo to, ampak, kjer je kritika na mestu, je pa prav, da se povpraša po razlogih in vzrokih, zakaj taka cincasta politika, kakoršno vodijo Angleži vse skozi do-sedaj v tej vojni? Vojna divja že dve leti in pol. In kaj je Anglija storila dosedaj? Vodila je defenzivno vojno? Niti tega ne v pravem pomenu defenzive. Defenziva je lahko uničujoča za sovražnika. Poglejte n. pr. Ruse, pol leta so se umikali, se hrabro branili, pa med tem se pripravili na protiofenzivo, katero občuduje ves svet. Angleži pa? Po dosedanjih rezultatih angleške obrambe lahko v vsakem slučaju že vsak naprej sodi, da ne bo dosti prida, kjer branijo kaj Angleži! jje besed je dosti, obrambe malo, ali nič. i selbino skozi več let vsako leto Anglija ima in mora imeti nekje svojo vojsko. Stiride- - - set miljonski narod mora dati samo na domačem otočju od 4 do 5 milijonov vojakov. Pa kje so ? Ali čuvajo samo an- SPOMINI/RAZVOJ NASEL- . BINE IN DRUGO IZ C AN ON SBURGA Canonsburg, Pa. Koliko lepih in prijetnih spominov iz dolgih let nazaj me veže na slovensko naselbino v Canonsburg, Pa.! Ravno pred svojim odhodom v Ameriko, ko sem urejal svoje stvari, sem našel med svojimi dokumenti prošnjo slovenske naselbine v Strabane, v predmestju Canori-sburga, na pittsburškega škofa za ustanovitev lastne slovenske župnije v Strabane s podpisi družin, ki so prošnjo podpisale. Kolikrat sem'v svojem poznejšem življenju mislil na to akcijo in obžaloval, da ni uspela, ko je bila tukaj cerkev tako potrebna. Začela jo je blaga pokojna Mrs. Bevec in bi bila tako srčno veselo, ko bi se bila dala izvesti. Toda ni bilo razumevanja te velike potrebe tam, kjer so rojaki pričakovali največ podpore. Prvič sem bil v •Canonsburgu leta 1910, kamor sem prišel na kratek misijon na povabilo Mrs. Brevec. Tu smo ustanovili lepo in cvetoče Društvo Krščanskih mater, katero je pokojna Mrs. Bevec tako spretno vodila do svoje bolezni. V njeni hiši smo ustanovli z velikimi težavami društvo sv. Jeronima KSKJ- Pozneje se je ustanovilo žensko društvo Kraljice Majnika. Pozneje sem hodil v to na- enkrat, če ne še večkrat. Tako sem bil priča vsega takratnega razvoja naselbine, razvoja razmer, pa tudi bojev in težav vsa gleško obalo? Drugi naj pa po vsem svetu branijo njene leta ^ 1919 Xu sem našel posesti? Tako stališče menda Angleži nikakor ne zavzemajo, če so kaj iskreni do svojih zaveznikov! In tu smo pri tisti točki, okrog katere hodijo z vprašanji poročevalci, komentatorji in povprečen človek vsepovsod. Kje so Angleži, kaj delajo Angleži? Mogoče je, da je v načrtih angleške vojne strategije čuvati svoje moči in jih zastaviti in uporabiti, kadar bo najbolj ugoden čas zato ? Ampak čemu čakati na ugoden čas, ko je ugoden čas v tej strašni borbi tako tvegan? Rusija se bori s špartansko hrabrostjo. In kdor je odkritosrčen in iskren mora priznati, da ko bi slučajno Rusije ne bilo, bi ne bil nemški pripravljenosti in njeni moči kos nihče. Zdaj, ko ta zaveznik Rusija skuša storiti vse kar v njeni moči, da Nemce oslabi na vzhodu, se Angleži brezbrižno pretegujejo za svojimi obrežji, kakor da jih Rusija prav nič ne zanima. Mesto, da bi udarili kjerkoli, neglede na žrtve, in bi tako pokazali svojo solidarnost, pa tudi odločnost, hodijo le od časa do časa obmetavat iz zraka malo ta in oni kraj, drugega nimajo pokazati kaj. Vsaj do danes ne. Pa če že ne udarijo in ne morejo najti mehke točke kje, da bi udrli na kontinent, zakaj ne vodijo hujše zračne borbe proti Nemcem? Zakaj prizanašajo Berlinu ? Ali so Nemci prizanašali Londonu in drugim prestolnicam po Evropi? Kaj še! Razbili in uničili so vse, kar so mogli doseči. Samo Nemcem naj se pa prizanaša! Ni čudno, da Nemcem še vedno raste greben ošahnoeti in predrznosti. Taka politika je le nadaljevanje Chamberiainovega apizarstva. "Dajte nam orodja in orožja — and we will finish the job r — je povdarjal Churchill pred letom. Od tistega časa so odhajali iz Amerike neprestano konvoji napolnjeni z orožjem, materialom in drugim. Delo je pa ostalo še popolnoma nedotaknjeno. Ali se ga bodo sploh kedaj dotaknili, ali čakajo, da bodo prišli drugi od drugod in se ga bodo dotaknili in izvršili drugi? Nerazumljivo stališče res! V zadnji vojni so imeli zavezniki več sreče tudi pri voditeljih vojske. Imeli so modre in hrabre poveljnike. Maršal Foch, general Pershing in še nekaj drugih so bili v vojni strategiji geniji. Danes razven MacArthurja na Filipinih, ni dosti hrabrih generalov na zapadni polobli. V Rusiji imajo v tem oziru več sreče. V sedanji ofenzivi so se posebno izkazali Timošenko in celo Stalin je pokazal pri obrambi Moskve, da na njegovi glavi ni samo košatih las in pod nosom košatih brk, ampak za čelom tudi nekaj soli in nekaj nekega junaštva. Pri Angležih se v vseh dosedanjih spopadih razven Wavejla lansko leto v Libiji, ni noben angleški general posebno odlikoval. Zapadnim zaveznikom fee treba tudi bolj odločnih in sposobnih vojskovodij, če hočejo priti kam naprej. zelo veliko dobrih in plemenitih slovenskih src, katere sem vzljubil. Kako sem se zato zveselil, ko mi je sedanji tajnik Dr. Sv. Jeronima, Mr. Jožef Cesnik, pisal in me vabil, da bi prišel sem za velikonočno dolžnost rojakov. Takoj sem se mu z veseljem odzval in z veseljem tudi prišel. V Pittsburgh v samostan slovaških patrov frančiškanov sta prišla po mene z auto Mr. Progar ml. in Mr. Kirn. V Canonsburgu me je prepri-jazno sprejel sedanji župnik, Slovak, Rev. E. Istočin, ki si je znal f ri dobiti vsa slovenska srca za se. V Canonsburgu verske razmere pred leti, ko sem sem začel hoditi, niso bile ugodne in ne lahke. Ni bilo takrat lahko biti katoliško zaveden in veren. Pravo junaštvo je bilo potrebno, da je rojak izvrševal svoje verske dolžnosti. Tudi tu so bili rojaki, ki so se dali strašno zastrupiti in naščuvati proti veri, cerkvi in duhovščini svojih vernih slovenskih očetov. Koliko trpkega so morali takrat prestati v^rni rojaki! Koliko grenkih ur je imela pokojna Mrs- Be*ec! Toda niso se dali ustrašiti.; Junaško so šli v svojem delu M izboljšanje teh razmer naprej, delali in žrtvovali neustrašmp. Tu v tej naselbini se jasno |Saže, kaj pomenja za katoliške; { Slovence katoliški tisk. Tem vernim rojakom sem dal na razpolago kakor Ave Maria, tako pozneje "Slogo" in ,'Edinost", kjer so bojevali svoj boj mo&to in odločno: Tu sem tudi videl, koliko lahko doseže odločna volja, neustrašena požrtvovalnost Skoraj 24 let nisem bil v tej naselbini, zato nisem mogel zasledovati poznejši razvoj razmer. Kako veliko in prijetno je bilo pa moje presenečenje sedaj in kako srečnega sem se čutil te ure, katere sem preživel med temi dobrimi rojaki pri tem svojem obisku. Že v soboto sem bil nad vse prijetno presenečen v- cerkvi, ko so me rojaki zaposlili v spoved niči nad pet ur. Sv. maša in skupno sv. obhajilo društev Sv. Jeronima in žensko Kraljice Maja je bilo nekaj veličastnega. Nad petsto sv. obhajil je bilo, in vse v tako vzornem redu, in polna cerkev. Predavanje popoldne je bilo v dvorani Doma Dr. Sv. Jeronima, ki se je napolnila z rojaki, kakog še nikjer drugje, kjer sem imel do sedaj predavanja. Poldrugo uro trajajoče predavanje so rojaki poslušali z vidnim zanimanjem in si pri poročilih o bridkem trpljenju slovenskega naroda doma brisali solze. O, naš človek je dober, ima blago srce, ljubi še svoj dom, ljubi še svoj narod in je še celi Slovenec. In, kar sem tu opazil in me je toliko razveselilo, je bila številna ameriška slovenska mladina, ki je z enakim zanimanjem in enakim sočujtem poslušala moja poročila, kakor stariši. Pred predavanjem in po predavanju smo se v spodnjih prostorih doma našli z mnogimi starimi znanci in prijatelji in si stisnili po dolgih letih zopet prijateljske roke, zlasti s pijo-nirji katoliške zavesti, in smo se bili srčno veseli. Obnavljali smo si prijetne in neprijetne spomine preteklih let pijonir-skega dela, vendar vsi srečni in veseli tako lepih sadov, katere rodi že sedaj v naselbini. 2e župnik Rev. Istočin mi je pripovedoval o veliki spremem- prijateljstvji vlada v naselbini! So še nekateri, ki ao ohranili svoj stari duh in prejšnje prepričanje, toda so gentlemani. Lepo smo se tudi s temi pogovorili in se bili veseli kakor bratje in sestre. Tako je prav! O, zakaj ni bilo po naših slovenskih naselbinah tega duha že preje! Koliko krasnih uspehov velikega vsestranskega napredka bi se bilo dalo doseči! I Posebno sem se začudil napredku društva Sv. Jeronima in dr. Kraljice Maja. Prvo šteje nad 250 članov druga nad' sto. Mladina je VBa dobra, katoliška, če tudi je zrastla v drugačnem duhu. Rev. Istočin se je z velikim veseljem pohvalil, da ga je že parkrat povabila mladina SNPJ v njih društveni dom, kjer se je zelo dobro počutil in je ponosen tudi na to mladino. Samo eno smo vsi pogrešali te dni, katera bi se bila vsega tega tako srčno veselila, to je bila Mrs. Bevec, prva začetnica vsega tega. Posebno bi bila vesela, ko bi videla, kar vsa naselbina priznava, da je vse to delo sedaj poleg navdušenih mož in žena delo njenih sinov Antona, Johna in Joea Bevec, ki krepko slede veliki svoji materi v njenem duhu in delu in nadaljujejo to, kar je ona začela. Joe se je ponesrečil pred dobrim leto, kar je vsa naselbina bridko obžalovala. Sedaj pa oba brata nadajujeta to de- najbrž nahajajo v kakšnih ta- — ' ■ ziji, dne 10. novembra 1941 ter je prišlo v roke rojaku šele pred kratkim, se glasi: Šlezien 8. 11. Dragi mili naš France! Sprejmi naše lepe in ljubeznive pozdrave. Dragi France, preselili so nas v drugo domovino. In morali smo zapustiti našo čez vse lepo domovino in našo rojstno hišico. Ni bila lepa, ali je najlepša čez vse. V petek smo prišli v Rajhenburg lager, potem smo šli v soboto ob 11. pred poldnem naprej in smo prišli na mesto v nedeljo ob 8 uri zvečer. Nekaj je bolanih še ostalo tam, mi smo pa našega ate ta vzeli s seboj, ki so drugače zdravi. (Ate, nam je rojak povedal, so stari 86 let ln so bili rojeni in so ves Čas živeli v prej omenjeni hišici, katero so jim Nemci vzeli- — Uredništvo). Rajžo so (oče) hvala Bogu, dobro prestali. " In sedaj so tudi zdravi. Drugače nam gre še dobro — (Pomišljaj za to besedo je napravila dopisovalka sama, gotovo ne brez namena. — Ur.) France, ko bi bili še enkrat vredni, da bi te vrstice dobil. In potem pa mi od tebe. France, pozdravi Jožetovi in Martinovi družini. (Ostala dva brata.) Dragi France, prej mi še pozdrav lepi od našega ateta. Ko to pišem, je glih Miha (sestrin mož) na vahti. (Pregnanci se Torek, 17. marca 1942 lo, in sta duša vsega javnega dela Slovencev te okolice. Ponosen sem bil na oba krepka slovenska fanta in Jima časti-tam na njih velikem delu in lepih uspehih, ki jih imata. Pred predavanjem je imel nagovor na navzoče Mr. Anton Bevec, predsednik dr- Sv. Jeronima, po predavanju pa župnik Rev. Istočin. Obiskal bi bil rad vse rojake, ki so me vabili, pa ni bilo časa. Obljubil sem, da pridem v jeseni nazaj, ko bom to rad in z veseljem storil. Prav^ iskreno se zahvaljujem Rev. Istočinu, društvoma Sv. Jeronima in Kraljice Majnika, odbornikom in odbor nicam obeh društev, Mr. Prograju in Mr. Birku za auto, bratoma Bevec in vsem rojakom za vse dokaze velike naklonjenosti in ljubezni, katero so mi v toliki meri izkazali. Bog plačaj vsem in na svidenje! Rev. K. Zakrajšek -o TISTIM, KI SE VEDNO NE VERJAMEJO . . . Milwaukee, Wi*. Milwauški "Obzor" je objavil v svoji zadnji številki sledeče : Tistim, ki še vedno dvomijo o preganjanju Slovencev, posebno navadnih kmečkih ljudi z njihovih domačij v neznane kraje in nemška taborišča, da Nemci potem na te domačije naselijo nemške kmete iz Raj-ha, naj služi v ponoven dokaz sledeče pismo, ki ga je nedavno boriščnih barakah ter morejq, torej vršiti tudi stražno službo. — Ur.) Te še lepo pozdravljamo dragi France čez hribe in doline. Zbogom dragi mili Bratec moj. Zbogom ostani nam zdrav. Bog daj, da bi srečno dobili odgovor. Bog vas živi. (PodpU) , '-o- ROJAKINJA SE OGLAŠA IZ PENNE Družinski dogodek Cleveland, O. — K družini Mr. in Mrs. Louis Lekše na East 96th Street so prišle na obisk prijazne vile rojenice in jim prinesle v dar krepkega osem funtov težkega fantka. — Dekliško ime srečne matere je bilo Hermine Jangigar iz Scheafer Ave. — Prijatelji ča-stitajo! K vojakom Pueblo, Colo. — Mr Albert Golob in Mr. Frank Papesh, oba iz So. Santafe Avenue, sta odšla pred kratkim v službo Strica Sama. Prijatelji jima že-" le, da bi se srečno in veselo ter zdrava povrnila nazaj med svoje domače in prijatelje. — Starši obeh mladeničev so naročeni na Amer. Slovenec. Smrt kosi Cleveland, O. — Pred kratkim je tukaj preminul rojak Joseph Sopničar, iz Superior Ave., v starosti komaj 38 let Rojen je bil v Aliquippa, Pa. .Zapušča soprogo in sedem otrok, dva brata in več sorodnikov. Pokopan je bil zadnji četrtek 12. marca iz cerkev, sv Vida na Calvary pokopališče. ! Slovenec žrtev japonskega napada Ely, Minn. — Kakor se je pred kratkim izvedelo, je bil med žrtvami, ki so padle ob zahrbtnem napadu Japoncev na Pearl Harboru na Havajih, tudi slovenski mladenič Viljem Lavšin, star 22 let. Fant je služil 21 mesecev v vojni mornarici ali takozvani pomorski pe- dobil neki westalliski rojak od bi v razmerah v naselbini in ni svoje sestre v Nemčiji. Ime za- mogel pfehvaliti dobrega duha, ki vlada sedaj med Slovenci tukaj. Še več sem to videl sam na lastne oči, da skoraj nisem mogel vrjeti, da je to mogoče. Ne, tolikih ijapehov težkega pijo-nirskega dela dobrih in plemenitih mož in žena pa nisem pričakoval. Kako lep duh sloge in molčimo, povemo lahko samo toliko, da je rodbina doma iz Brežic in da je bila nasilno odpeljana s 86 let starim očetom vred v Nemčijo. Pismo, ki nosi pečat nemške cenzure, je bilo odposlano iz nekega vojnega taborišča (tudi ime tega taborišča hočemo zamolčati) v Šle- Buhop, Pa. G. urednik, tukaj vam pošljem naročnino za celo leto za Amer. Slovenec, da, čeprav ™ "" '—— ^TT^T morda bo denkrja primanjko-1 *** $2: C. Remc, Fr. Lustik, K. Kepec in dolga vrsta dje toliko vejo, ali vsaj mislijo, da vejo. Utegne se izkazati, da ni vse tako kot razlagajo, vendar ne moreš kar tako mimo njihovega mnenja, ko se prepričaš, da so res ljudje z mnogimi "zvezami" in vsakovrstnimi "stiki". Tako smo poslušali oni dan odličnega Nemca, ki je v resnici znan po vsej Nemčiji in poleg tega postaja znan — če ni bil že prej — po vsej Evropi in Ameriki. V javnost ne sega, ce- •prepovedanih". — Po $1: Stan [io o^iblje se je. V politiko se ne Abeloff, G. Moietz, M. Kuntze, J. Lenarčič, T. Brodnik, inr tako dalje, in tako dalje. Mnogi razdele svoj dar tako, da je nekaj za maše, nekaj pa "prosti dar." Vsem: Bog plačaj! Ne omagajte, SKUPAJ DOSLEJ: $ 6 000 (in precej čez) za mašne namene. $ 4.000 (in nekaj čez) "prostih darov". $10.000 (in kolikor je več) Pomožna Akcij« Slov. Župnij 62 St. Marks Place New York, N. Y. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. stran!) bo lahko treba še Ameriko braniti, so pa nekatere ženske, baje vse Nemke, ki so menile, da to nr potrebno, mislijo, da morajo vse komandirat. — Da, te ženske so bile sila ošabne in povsod so morale biti prve in ni jim bilo mar, če je bilo za nas kaj prostora celo za perilo sušiti smo se morale me umikati njim. In tedaj, ko je naš veliki predsednik Roosevelt govoril, da moramo biti na vse pripravljeni, tudi na obrambo, pa se je ena teh oglasila, eno leto je od tega, da ne bo dala svojih sinov k vojakom, da se je ona za nje mučila. Jaz pa pravim, če bodo šli drugi, bodo šli tudi moji, saj niso nič več kot drugi. In menim tudi, da če n« bomo zvesti Ameriki, bo slabo za nas vse. — Še kaj bi rada izvedela od tiste Marije Trunkl, ki je tako lepo napisala v Amer. Slovenca in ki piše, da je iz Metlike. Jaz sem pa iz Slamne vasi. Sve torej iz ene fare. Ce bi bila bližje, bi te prišla obiskat. Poprej sem se pisala Barbara Lužar, sedaj pa ■ Barbara Murgel. -o- — Slovenci! Na vsaki pri* reditvi, na zabavah, taki ali taki, se *>omnite tudi reveže* v stari domovini. Pobirajte darove za njel vtika, razume jo pa dobro in ve veliko povedati o njej. Deluje na tihem, dejal bi, da se ukvarja z dobrodelnostjo. Kar nam je povedal, je bilo samo za nas, in če bi vedel, da o njem pišem, bi me najmanj prav grdo ozmerjal. Zato ne smem niti malo namigniti, kdo je. Toliko lahko rečem, da je bil med prvo svetovno vojno visok činovnik v nemški vojski in ni čudno, če res mnogo ve. Pozneje je bil vržen čez mejo in zdaj je v New Yorku skrit med milijoni. Vprašali smo ga, če upa, da bo imel kako besedo v povojni Nemčiji. Skromno je odgovoril: Tako upam . . . Na naše nadaljnje vprašanje, če ima kaj zveze s . sedanjo Nemčijo, je pokimal in zraven dostavil, da je prav pred par dnevi dobil obširno poročilo. Kako? Samo nasmehnil se je. Ko smo le silili vanj, je dejal, da ima v Nemčiji polno prijateljev, ki skrbe za to, da pridejo poročila čez mejo. Ali pozna Otona Stasserja? Pokimal je. Ali so njegova po- | To je pribito in nadalje bo šlo Še vse manj po Hitlerjevi volji.'? "Pa kaj bi se dalo zlasti povedati o položaju v Nemčiji?" "Recimo tole: Nemčija je zgubila na zap^dni fronti komaj nekaj tisočev svojega vojaštva, v poljski kampanji nekaj več, na Balkanu že kakih 55.000, v Rusiji najmanj dva milijona in pol. Zdaj jih Hitler že sam priznava poldrug milijon, pa jih bo moral še mnogo več. To se silno pozna. Nemci so prepadeni. Kaj takega ni nihče pričakoval. Javnost se vsak dan bolj odvrača od Nazi-zma. Silno slabo vpliva dejstvo, da ranjence pošiljajo v bolnišnice v podjarmi jene kraje, zla- * sti v Francijo. Ne upajo se jih pokazati domačinom. Pa prihaja vendar vse na dan. Ko ranjenci ozdravijo, jih brž spet skušajo poslati nazaj na fronto. Toda vedno pogosteje se dogaja, da se vojaki upro in se dajo rajši postreliti. In res imam poročilo iz najnovejšega časa, da so v nekem kraju na Francoskem na en dan čez 300 takih upornikov na licu mesta ustrelili. Dalje imam točna poročila, da katoliški škofje in duhovniki naravnost urgirajo pasivni odpor zoper Nazizem. In se jim nič ne zgodi. Tako se" vidi, da Hitlerjeva zvezda ugaša." "In kaj pride za njim?" "To je težko reči. O pruskih generalih ne morem reči nič priporočljivega. Toda moral se bo najti kdo med njimi, ki bo vsaj začasno vodstvo prevzel. Eno vidim: Nemčija ne bo dol-Jgo v Hitlerjevih krempljih. Zlasti ne, če bo Amerika znala izrabiti položaj, pa se bojim, da ga ne zna. Toda kaj pride potem, nisem tako brez skrbi. Strasser? Ne verujem. Preveč misli, da bo vse njegovo, ko Hit- ročlla ista ko Sfcrasserjeva? Od- ler'konec vzame. Pa je le pre kimal je. Pozna Otona Habs-burga? Tudi njega. Ima kaj zveze ž njim? 2e dolgo nobene. Habsburg je j^aigral in ne pomeni nič več .... ^ Postalo je skrajno zanimivo. Toda hiteli smo z vprašanji o Nemčiji. Kako je prav za prav več njegova osebna domišljija in ambicija." "Kaj ste mislili reči glede A-merike in potrebe, da se sedanji položaj dobro izrabi?" "Amerikanci ne znajo pritegniti v svoj propagandni voz rojenih Nemcev, ki so s Hitler- zdaj v Nemčiji? Ali ameriški li- jem skregani. Niti na radio ne sti v svojih komentarjih o Nem-; dene jo takih. Amerikanci so čiji in njenih težavah v teh dneh kaj zadenejo? Ali je vse le golo ugibanje in "wishful thinking"? 'Ni prazno. Nemčija na vsak način skuša svoje meje herme-tično zapreti, da bi nobeno poročilo ne moglo ven, toda namen se ji ne posreči. Poročila gredo čez mejo neprestano. Dobiva jih Strasser, točna in av tentična, dobivajo jih poleg njega mnogi drugi. Ameriška propaganda, in angleška, seveda, marsikaj dodeneta, prav tako ruska, toda v Nemčiji že dolgo ni vse tako kot bi rad Hitler. preveč domišljavi. Ce je kdo od njih bil nekaj let v Nemčiji, že misli, da pozna Nemce do dna. In si domišlja, da bo njegova beseda kar čez noč odvrnila Nemčijo od Hitlerja. Toda Nemci bi samo rojenega Nemca poslušali in mu verjeli." "Ali bi se vi sami hoteli spustiti v ta in take reči?" "Nikoli ne. Jaz nisem politi-kar. Iz ozadja opazujem stvari. Govorim le, če me kdo vpraša." Nasmehnil se je in nam očitajoče pogledal v oči. Nardžič. VESELI. DA SO REŠENI Slika kaše vosele obraz« skupin• moikib. ki so Ml ^mni z neke brazilske ladje.'ko bila ta torpetfrana na Atlantiku. Prepeljani so bili t neko bolnico ▼ Norfolk, Va„ kjer j« bila slika nei«. SLOVENSKI M0LITVENIKI ki se še dobijo so: "MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE", droben (mali) tisk, stane: Vezan v umetno usnje_________________ 75c Vezan v usnje_______________________$1.00 *SLAVA MARUI", najbolj pripraven slovenski molitvenik v Ameriki. Vsebuje molitve za skupna društvena obhajila, litanije, križev pot in druge molitve. Tiskan v malo večjem srednjem mastnem tisku. Stane: Vezan v umetno usnje________________$1.00 Vezan v usnje trde platnice___________$1.25 Vezan v fino usnje, vatirane platnice—$1.50 Drugih molitvenikov ni več. Le te zgoraj omenjena dva se še dobita. Tudi z velikim tiskom molitvenikov ni več, kar naj vzamejo tisti, ki jih naročajo na znanje. Naročila je poslati na: AMERIKANSKI SLOVENEC Chicago, Illinois ■.jV,' Torek, 17. marca 1942 SAMOSTANSKI LOTEČ LUDVIK GANGHOFER m Gospod Henrik je bil stopil k Hajmovi postelji in položil roko spečemu lovcu na čelo. "Mrzlica je pojenjala, spanec ga bo okrepil. Ima zdravo kri in trdno naravo; upam, da bo mož v treh dneh spet za silo na nogah. Pošljem mu vina, naj ga malo popije, kadar se ponoči zbudi. In brat Se-verin naj pri njem bedi." "Prepustite ta posel meni," je dejal hitro pater Dezert. "Brat je utrujen." "Dobro, pa bedi ti." Gospod Henrik je segel patru v roko, pokimal prijazno Git-ki in zapustil kočo. Pater Dezert je sedel na klop ob bolnikovem vzglavju. ? ( Tiho je bilo v koči. Gitka »e ni ganila v svojem kotu, čulo se je samo Hajmovo dihanje in na ognjišču je včasi še rahlo za-praskljala ugašajoča žerjavica. Zunaj je žuborela voda, od gosposke koče se je v presledkih oglasila hrupna valp-tova beseda in globoko iz Peščene drage je odmevalo petje hlapcev, ki so odhajali v stane k počitku: Srce, srce, oj srčece, kaj žalostno si, kaj ti je? Srce, srce je žalostno, bi fant imel rad deklico, • oj lepo deklico, pa mu jo branijo doma — zato je žalost v srce šla! Čez nekaj časa je prišel Valti, da bi poklical patra k večerji; prinesel jo je tudi Gitki. "Ti, to je dobro," je prišepnil dekletu. "Tudi jaz sem že smel pokusiti in kar ostane, bom dobil vse, je rekel brat." Gitka se je dvignila in pričela jesti, medtem ko je pater Dezert zapustil izbo. Ko je stopil v gosposko kočo, je naročil bratu Seve-rinu: "Pošljite dekletu tja kaj za pod gla- j vo in kakšno odejo; revše ima trdo ležišče '( na golem kamnu." Zdaj so pri svitu borOVe trske sedeli v gosposki izbi prost, gospod Šluteman in pater Dezert, zadnji molče zatopljen vase, medtem ko sta gospod Henrik in valpet govorila o razbojniškem napadu na lovca-Gospod Šluteman je s plamtečo jezo prisegal, da se bo maščeval nad morilcem; našel ga bo in če se je skril tudi v najglobljo luknjo samega pekla; brž ko se zdani, bo odšel s hlapci in bo daleč okrog koče pre-iskal vsak grm in vsako skalno razpoko; kaka oporcia se bo že našla, da se bo dal nanjo opreti sum. Ko se je pater Dezert vrnil v lovsko kočo, je našel Gitko spečo v kotu za ognjiščem. Podzglavnik, ki ji ga je bil prinesel Valti, je položila pod Hajmovo roko; obdržala je samo odejo in si jo zloženo v blazinico dela pod glavo. Tako je ležala po strani, z obema rokama pod licem, s sproščenimi udi v rahlem spanju; očitno je na trdem kamnu spala tako dobro, kakor bi ležala na mehkem perju. Žerjavica je rdeče obsevala njen obraz, da se je svetil iz teme kakor ljubka uganka. Dolgo, dolgo je stal pater Dezert pred spečim dekletom. Vedno bliže ga je vleklo, upognil je koleno, iztegnil roke; tedaj se je Gitka zganila in rahlo zaječala kakor v hudih sanjali: "Hajmo, Hajmo..." Pater Dezert se je opotekel nazaj; za-krivši si z rokami obraz je omahnil k vratom in se zgrudil na prag. "Gospod! Gospod ! To presega moje moči!" se je utrgalo z n jegovih ustnic in žarečih oči je zastr-mel ven v temno noč, tja gor k nemirno migljajočim zvezdam. V oknih gosposke izbe je luč že ugasnila; gospod Henrik je spal. Skozi špranje zaprtih vrat je pa še vedno prodiral medel DOLGA POT KOKOŠJEGA JAJCA svit; tam sta sedela na robu ognjišča pri gasnočem ognju brat Severin in gospod Šluteman; tiho sta govorila in se ukvarjala z zatajenim 'parčkom', ki sta ga bila prinesla iz skrivališča. Valti je čepel v kotu in pospravljal vase ostanke večerje; potem je spil še vrč vode in zlezel po lestvi v seno. Ko je obema dobrovoljcema začela pijača pohajati, se je znašel gospod Šluteman v svojih navadnih 'okolifčinah'. Očitno je popolnoma pozabil, kje je; menil je, da sedi v kleti in se bal, da utegnejo priti vsak čas krepkoroki sli gospe Cecilije in ga odgnati domov. "Toda jaz ne pojdem, boš videl, brat, ne pojdem! Zdaj sem se usedel, gromska, in bom sedel!" Brat Severin mu je začepil z roko usta in ga vlekel k lestvi; z vsemi močmi ga je med suvanjem in potiskanjem spravil končno na podstrešje ter ga položil v seno. "Cecilija, Cecilija, danes si spet strašna!" je brundal gospod Šluteman, ki se je dušil v senu. Nekaj časa je še blebetal, potem je začel vleči dreto. Brat Severin je sledil temu zgledu in pričelo se je tako žaganje, da se je zbudil celo Valti in ni mogel več zaspati; in še posebno, ker ga je gospod Šluteman zdaj sunil s pestjo v obraz, potem mu položil noge na prsi ali pa zašel z njimi med njegove. Valti se je pokopal v najskrajnejši kot, toda noge gospoda Šlutemana so ga našle tudi tam. Končno je vstal, zdrknil po lestvi in legel na toplo ognjišče. Zdaj je mirno zaspal. 15. Po polnoči se je zoblačilo in še pred dnem je začel padati topel dež. Z ranim jutrom so se vrnili hlapci. Pater Dezert je sedel še vedno na pragu lovske koče, bled, z utrujenim obrazom in vročičnimi očmi. Ko je opazil hlapce, je vstal in globoko zadihal, kakor bi mu bližina budnih ljudi bila dobrodošla. Izmed hlapcev ga je vprašal eden, kaj naj počno. Pater je bil mnenja, naj sedaj, ko je gospodu Hfenriku petelinji lov pokvarilo vreme, mirno počakajo, dokler drugi sami ne vstanejo. Potem je stopil v kočo; Gitka je že bedela; sklanjala se je nad Hajma, ki je še vedno mirno spal; ko je čula prihajati patra, se je plaho u-maknila, zašepetala jutranji pozdrav in odšla iz koče. Kmalu se je vrnila, umita in spletena; zanetila je na ognjišču, in neslišno hodila sem in tja ter pospravljala po koči. Ko je šla spet po vodo, se je pri gosposki izbi odprlo okno. "Dobro jutro, Gitka!" je zaklical gospod Henrik. Postavila je posodo na tla in stekla k njemu. "No, kako mu gre?" "Še kar spi, gospod, in mislim, da mu je spanec dobro storil, je dobil že barvo na obraz." "Potem se bo jač kmalu prebudil. Ali si kaj vesela?" "Pa še kako!" "Jeli, veseliš se že na njegovo zahvalo?" "Jo že imam, gospod." "Tako?" "Da, včeraj ponoči Je že lahko spregovoril nekaj malo besed in mi je takoj rekel svoj Bog ti povrni!" "Vendar mislim, da upaš še na kako boljšo zahvalo?" se je nasmehnil gospod Henrik in se udobno naslonil na" okno. Debelo ga je pogledala. "Česa naj bi še j več hotela? Saj imam svoj Bog ti povrni." j (Dalje prih.) Utica, S. D. — Iz neke tukajšnje majhne grocerijske trgovine je eno jajce romalo prav preko Atlantskega oceana, da je nazadnje prišlo na mizo nekega Angleža, ki ga je pojedel za zajutrek v nedeljo 4. januarja. Da je bilo to resnica, priča pismo, ki ga je dobila pred kratkim Miss Elenore Evenson. Dekle, ki živi blizu Utica, je z drugimi dekleti lanskega leta meseca oktobra napisala svoje ime in naslov na kokošja jajca in pred kratkim je dobila pismo od nekega William H. Town-send iz 155 Third avenue, Manor park, London. V pismu pise ta Anglež, da je jajce, na katerega je s svinčnikom napisala ime in naslov srečno prišlo čez morje na Angleško in da ga je on imel zadnjo nedeljo za zajutrek ter da je bilo prav okusno in sveže, kot od kake angleške kokoši in mnogo bolje kakor takoimenovana 'lend-lease' jajca, katera so uživali do zadnjega časa. Obenem ji je tudi sporočil, da želi odgovora, če je pismo zares dobila. Dekle mu je seveda tudi že o/ipisala. — Ko sedamo k zajutreku, kosilo ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo zbira jmo za nje prispevke! J. M. Trunk i * Listen to * • PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program &f « YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. ♦STATION WHIP 1520 kttocrdca (Top of the Dial) POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles. i DR.J0HN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer. Društvo ^ sv. Jožefa ŠT. 160, K. S. K. J„ CLEVELAND. (Collinwood) OHIO Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Hohnes Ave. ob 7:30. Ako se niste član tega največjega društva v Ameriki, se vss opozarja, ds se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske t starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor sa najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa ca mladino. Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenue. Tajnik Louis Simentc, 799 East 15Sth Street. Blagajnik Lawrence Leskovec, 19516 Shawnee Ave. Zdravniki: Dr. Sknr, dr. Perm«, dr. Staany in dr. Opaškar. Nove plačilne knjižice ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost mčev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakorinih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči. 50 knjižic____$8.50 — 100 knjižic____$13.75 Pri višjih naročilih dodaten popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd^ Chicago, Illinois H 0 B Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 48. leto. Članstvo: 38,000. Premoženje: $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% Bilo je takrat, ko je kaj finskih miljonov zaganjalo, da bodo v Kremlinu krompir pekli in pri tem sanjali sladke sanje, kako je do sto miljonov Rusov zabitih, ker se ne znajo ubraniti tistih par Fincev. In tedaj so šli ti Finčki mongolskega rodu in prijeli za puške, ker v Leningradu so že videli na uro, pa bi bili radi še videli, koliko ura v Moskvi in na Ivanovem stolpu kaže. Junaki, kaj ne? He . . . he . . . junaki, junaki ... ne pravim, da bi ne bili, ampak za temi Finčki so stali tedaj in takrat Angleži, Francozi tudi in Ame-rikanci in je stal amerikanski žakelj in sam Herr liitler, ker tedaj še ni bilo "prijateljskega pakta". In Finci so hudo udarili in brenkali na demokratič-| ne strune in ves svet je bil na strani Fincev in oča Stalin je bil ves sam na svetu. Menda je tedaj ves svet veroval, da je ta kosmatinec v Moskvi napadel miroljubne Fince, ki so hoteli le na uro iti gledat v Moskvo in krompir peč. Kolnite Stalina, ako vam ni za greh. Borba ni bila lahka, ker ti Finčki so cele legije Rusov uničevali, kakor so naš oče s "plekalco" muhe pobijali. Devet Fincev je po-strelilo natanko 1200 Rusov, je veroval ves svet. Čudno je, da so se tedaj Rusi naučili voje-vanja pozimi, in če jim je tedaj tudi mestoma sape zmanjkovalo, po par letih jim je to dobro služilo, kakor vejo o tem povedati ta*n v Berlinu. Kdo se je bojeval na Finskem? Finci? He . . he . . prav ves svet je le rabil Finčke zoper kosmatinca Stalina. Ako je v tistih dneh in tistem času kdo povedal nekaj drugačnega, je hudo naletel in so ga pošiljali v Moskvo, in prav meni so rekli, -aj vržem kolar proč in grem Stalinu škornje pucat. Vreme se pa izpreminja. Zopet se je čudno izpremenilo. Stalin se je le nekako ubranil Fincev, da niti v Leningradu niso več videli, koliko ura Kaže, in vreme se je izpremenilo tudi v Berlinu, prišlo je do "prijateljskega pakta" in v Berlinu so se v pest smejali, da so tako regimentno nalimali Stalina. Nastopili so pot, ko je nastopil za Nemce "der Tag". Zgodovinarji bodo imeli pri tem še dosti dela, anyhow, Moskva je zasedla tudi baltiške državice. Mnogo kričanja je bilo, zopet bo dela za zgodovinarje, in nevarno je bilo kako blekniti- Te državice so bile postavljene kot petelinčki od drugih sil, da bi kikrvali tja v Moskvo in ne pustili jim spati. In vreme se je zopet izpremenilo prav v Berlinu, in Herr Hitler se je odločil za pohod v Rusijo, kakor nekdaj enako bivši "frajtar" Napoleon . . . Tu smo danes. Silno se je izpremenilo, ker tisti, ki so hodili nad Stalina po Fincih ruskega medveda streljat, so zdaj v Moskvi in bi bilo hudo t neba na Fince streljati, ker prav isti Finci so se odločili iti na uro gledat v Moskvo v družbi samega Herr Hitlera, in kako stojimo zdaj, vam je znano, ni treba pisati. Prej smo nestrpljivo čakali in pričakovali, da bodo kmalu Finci v Moskvi, zdaj enako nestrpljivo čakamo in pričakujemo, da bi bili MoskoviČi že jutri v^Berlinu, in Angleži čakajo, in mi Amerikanci pričakujemo. Saj veste, kako se poroča zdaj iz Moskve, ker od drugod ni dosti poročati, ali se mora poročati, da je bilo dosti . . . Kako se vreme izpreminja! Pa ni to, da pišem. Lord Strafford Cripps je baje čudak, ker je nekaj gledal v Moskvo, ko prav noben Anglež ni hotel ničesar slišati o kaki Rusiji, ne le sedanji Rusiji. Pa se je vreme tudi na Angleškem izpremenilo, in prav ta Cripps je prišel na prvo mesto za samim Churchillom- In čudom se moramo čuditi, da je ta Cripps prav v angleškem parlamentu stavil predlog ali vsaj govoril, da se mora Anglija izjaviti za to, da baltiške državice pripadajo Rusiji radi zaledja. 1 Kaj pravite na tako izpre-membo, krščanske duše? Kakor v kletko so hoteli prej zapreti ogromno Rusijo, še tista trimesečna luknja tam v Murman-sku ali v Arhangelsku je bila preveč, niti ziniti nisi smel, da to ne gre, in zdaj pride v angleškem parlamentu do kaj takega! Ali res sila kole lomi? Kako se bo vse razvilo, boste videli, ako prej ne vgrizne-te v travo. Jaz vsaj sem s tem že dosti videl, rad odidem, če bi bilo treba, ker "star je ta faj-mošter in siten". MICHAEL TRINKO IN SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji In popravlja čl ometa In sten) 2114 West 23 rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar Imate ca oddati kako pleskarsko (plasterers) dalo, pokličite nas in vprašajte nas za cen«. Noben« zamere od na«, cm daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naš« cene sa delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo. 1 m NE OSTANITE BREZ S prijateljem po svetli < ti Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeti, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois j STANE LETNO SAMO |2.0Q — NAROČITE SI GA SE DANES!1 .i:-., tStasifai- Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj a« pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer «e lahko zavaruješ a« smrtnine, razne poškodb«, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in ženske od 16. do 60. Ista; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoj« okrilja. ■ K. S. K. JEDNOTA izdaja najmoderneji« vrste certifikate sedanje dobe od $25040 do 95,000.00. K S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če ie nisi član aH t« mogočna in bogate katoliike podpore« organi- zacije, potrudi se In pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnik« in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois li Baragove ZA LETO 1942. Pratika je zanimiva in gre bitro iz pod rok- Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo: 30 centov kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois 1 _____ ________ _ _ _ _ _ __________________ _ ______