Leto 1889. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LXVIII. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1889. 300. Razpis ministra za bogočastje in uk od 16. decembra 1889, s katerim se na podlagi Najvišje odloke od dné 8- decembra 1889 uvaja nov učni in preskusni red ^macevtorn za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Vendar si prihranja naučni minister pravico, v ozira vrednih slučajih vzprejeni v farmacevtični nauk dovoliti tudi tedaj, če se je učni čas raztegnil čez propisano dobo, ali če je bilo med obema oddelkoma farmacevtičnega izobraževanja kaj presledka. §. 3. V farmacevtični nauk vzprejema dekan modro-slovne fakulte. §• 1. , Kdor hoče na kakem avstrijskem vseučilišči 'Puščen biti k farmacevtičnim ukom, ter zadobiti P'orno za magistra farmacije, treba, a) da se izkaže z državoveljavnim pričalom, da je uspešno dovršil šesti razred kake gimnazije ali realke, v peslednjem slučaji tudi s pričalom, da je na kaki javni gimnaziji sè zadostnim Uspehom opravil preskušnjo iz latinščine v obsegu prvih šestih gimnazijalnih razredov, in ^ da se je naučil farmacije po veljajočem gre-ruijalnem redu. §- 2- p» .^seudiliščni nauk treba da se vrsti takoj po °P‘sanem učnem času. Disciplinarni propisi, veljavni za redne vse-učiliške slušatelje, in pa propisi o vpisovanji, o obiskovanji predavanj, o oproščenji od poslušnine, naj se zmislu primerno uporabljajo na one, ki se učč farmacije. §. 4. Vseučiliščni nauk za farmacevte traja dvé leti. Predmeti, v katere naj hodijo farmacevti, so tl: v prvem letu, in to v zimskem poluletji: fizika in posebna (specijalna) botanika po 5 ur na teden ; v poletnem semestru obča botanika 3 ure na teden, vaje v določanji rastlin 2 uri na teden, in vaje v kemični analizi 15 ur na teden; naposled obča (organska in neorganska) kemija v občh po-luletjib 5 ur na teden ; 114 v drugem letu: farmakognozija v zimskem semestru 5 ur na teden, farmacevtična kemija v zimskem semestru 4 ure na teden ali pa v poletnem semestru 5 ur na teden; vaje v kemični analizi v zimskem semestru 15 ur na teden, potem vaje v farmakognoziji z rabo drobnogleda v poletnem semestru 10 ur na teden, naposled v farmacevtični kemiji in v uporabljani kemični analizi v poletnem semestru 15 ur na teden. Skrbeti je, kolikor moči, da bodo na vseučiliščih posebna, farmacijo studujočim namenjena predavanja in vaje iz oznamenjenih strok. Dotične kemične delavnice in zbirke naj bodo farmacijo studujočim odprte o dnevnem času, ki se v to določi po potrebi. §. 5. Da zadobé diplomo, treba je kandidatom prebiti tri uvodne prekušnje in eno strogo preskušnjo (rigorozum). Uvodne preskušnje se delajo na modroslovni fakulti z dekanom té fakulte ali namestnikom njegovim za prvosednika; stroga preskušnja naj se opravi na medicinski fakulti z dekanom té fakulte ali namestnikom njegovim za prvosednika. Na vseučiliščih, kjer ni medicinske fakulte, bodi za prvosednika pri strogi preskušniji deželni zdravstveni poročevalec (referent). §• 6. Vse tri uvodne preskušnje morajo se, kakor vse delovite preskušnje rigoroza, opraviti brez izjeme na istem vseučilišči. Samo v posebnega ozira vrednih slučajih more naučni minister, dovprašavši dotične profesorske zbore, dovoliti kandidatu, da dela strogo preskušnjo na kakem drugem vseučilišči nego na tistem, kjer je opravil uvodne preskušnje. §• 7. Vse farmacevtične preskušnje so javne; vendar je prvosedniku komisije dano na voljo, k pre-skušnjain pripuščati samo lekarničarje in farmacevte. I. Uvodne preskušnje. §• 8. Za uvodne preskušnje se je oglasiti pri dekanu modroslovne fakulte; tu mora kandidat izkazati, da ima vse, česar po §" 1 potreba za vzprejetje v farma-cevtični nauk, in da je obiskaval kolegije propisane za zimski, oziroma za poletni semester prvega farmaeevtičnega letnika. §. 9. Uvodne preskušnje se delajo iz fizike, botanike in iz obče kemije. Uvodno preskušnjo iz fizike je opraviti konci zimskega poluletja, drugi dvé uvodni preskušnji konci poletnega semestra prvega letnika. §■ 10. Uvodne preskušnje imajo pod dekanom modroslovne fakulte ah namestnikom njegovim za prvosednika profesorji preskusnih strok prvega letnika, ki jih v to postavi naučni minister. Čas izprašavanja se ustanavlja na 15 minut za vsak posamezni predmet. §• H. Ko je katera uvodna preskušnja končana, vpiše izpraševatelj njen uspeh s cenilom „izvrstno", „zadostno“, „nezadostno“ v zapisnik, ki ga vodi dekan modroslovne fakulte; v zapisniku je poočititi ime in priimek, rojstven kraj in starost izpraševanca, na to učni zavod, na katerem je zvršil svoje uvodne nauke. §. 12. Ako je kandidat dobil od vsakega izpraševa-telja najmenj cenilo „zadostno“, ustanovi prvosednik takoj, ko je končana trelja uvodna preskušnja, ozi' roma ko je uspešno opravljena ponavljalna preskušnja, po večini posebnih cenil glavno cenilo, katero vpn>e v zapisnik in potrdi sè svojim podpisom. O prebitih uvodnih preskušnjah izdaje se kandidatu pričalo, v katerem se poočitijo poleg rodnih podatkov posebna cenila posameznih uvodnih pre' skušenj in pa glavno cenilo. §• 13. Ako kandidat hi zadostil pri eni ah dveh uvodnih preskušnjah, dolžan je té preskušnje ponoviti najpozneje v meseci oktobru prihodnje?® učnega leta. Ako kandidat ni zadostil pri vseh treh uvodnih Preskušnjah, ne vračunja se mu prvi letnik. Tedaj ®ora predmete prvega letnika zopet obiskovati ter brezuspešno preskušnjo ponoviti konci prvega zim-skega, oziroma poletnega semestra potem. §. 14. Ako kandidat, kateri prvič opravljaje uvodne Preskušnje ni zadostil iz enega ali iz dveh predmetov, Ponavljaje tudi eno samo preskušnjo zopet ni Ostregel, ne vračunja se mu prvi letnik. Po tem ^akem mora tiste stroke, v katerih je preskušnja o^la neugoden uspeh, zopet obiskovati ter z neugodnim uspehom opravljeno preskušnjo ponoviti 0nc> prihodnjega zimskega, oziroma poletnega Semestra. Ako tudi ta preskušnja ni imela ugodnega j!sPeha, moči je kandidatu dovoliti še drugo ponav-'lanje. Ako je bilo tudi to brez uspeha, sme se kan-aahi samo z odobrenjem naučnega ministra po nasvetu preskusne komisije dovoliti, da sme zopet 'skovati prvi letnik in z nova delati slonje. vse pre- §• 15. Ako je kandidat, ki je bil prvič opravljaje odne preskušnje, zavrnen iz vseh predmetov, navijajo uvodne preskušnje samo pri eni zopet Ustregel, smé se mu drugo ponavljanje dovoliti JOalje do konca oktobra prvega učnega leta potém. Ako se tu zopet zavrne, ali če tak kandidat j ® ponavljaje uvodne preskušnje ni ustregel iz je “j a*' vseli predmetov, velja za vprašanje, ali mu let •1°Voliti- z0Pel obiskuje prvi farmacevtični kong 'n Z nova dela vse “vodne preskušnje, določilo nega stavka v prejšnjem paragrafu. §• 16. p ,^a^er se ponavlja kaka preskušnja, ne bodi nizvr t*0 Cen^°’ bakor tudi glavnç cenilo nikdar II. Stroga preskušnja. (Rigorozum.) §• 17. a) z dobrim uspehom opravil uvodne preskušnje, b) pridno obiskâval kolegije druzega farma-cevtičnega letnika, c) pridno udeleževal se propisanih praktičnih vaj v kemični delavnici (laboratoriji) od začetka poletnega semestra prvega farmacevtičnega letnika tj à do časa, ko je delal praktične preskušnje, d) pridno delal pri vajah v zavodu za farma-kognozijo. Da je kandidat delal v kemičnem laboratoriji, oziroma v zavodu za farmakognozijo, naj poočiti dotični profesor z ustreznim pristavkom v oglasni poli. §• 18. Stroga preskušnja obseza najprej po eno praktično preskušnjo iz analitične in farmacevtične kemije in iz farmakognozije z uporabo drobnogleda, in pa teoretično skupno preskušnjo. Predmeta poslednjič imenovane sta: 1. Obča in farmacevtična kemija, 2. Farmakognozija. §. 19. Preskusna komisija sestoji iz dekana medicinske fakulte ali njegovega namestnika, iz profesorjev kemije in farmakognozije, ki jih je določil naučni minister, iz vladnega komisarja, katerega je imenoval naučni minister porazumno z ministrom notranjih stvari, in pri teoretični skupni preskušnji vrhu tega iz enega enako določenega lekarničarja, kot izpraševatelja-gosta. Ako deželno-zdravstveni poročevalec prvosed-stvuje pri rigorozu (§. 5. alinea 3.), ni treba vladnega komisarja. §. 20. Praktične preskušnje se imévajo v zadnjem meseci drugega farmacevtičnega učnega leta v kemičnem laboratoriji, oziroma v zavodu za farmakognozijo pod nadzorom dotičnih profesorjev kot izpraševalcev in pod občasno pažnjo prvosednika in vladnega komisarja. J, lQe nai kandidat položi listine l11 uvodnih naukih ter izkaže, da je Pri praktični preskušnji iz analitične in farmacevtične kemije naj kandidat ali zvrši kvalitativno analizo kake zmesi ali kake bolj zamotane zveze, ali pa izvede prosto kvantitativno določilo po težno- 114* analitičnem ali volumetričnem potu, ter vrhu tega lekarsk kemičen ali farmacevtičen preparat preskusi gledé istovetnosti in kakovosti z ozirom na določila avstrijske farmakopeje. Pri praktični preskušnji iz farmakognozije naj kandidat s pomočjo predloženih mu organizovanih zdravil dokaže, da zna dobro rabiti drobnogled, da popolnoma umé metodo drobnoglednega preiskovanja in da je zmožen po tem potu predložene predmete spoznati ter preskusiti gledé njih do-brosti in čistosti. O tem, kako so preiskovali in katera pomagala so rabili, o karakterističnih reakcijah, znakih itd. dolžni so kandidati odgovor dajati izprašujočim profesorjem konci, morebiti tudi v teku vsake preiskave. §• 21. Teoretično skupno preskušnjo je na podlagi uspešno prebitih praktičnih preskušenj opraviti, in to najpreje po končanem drugem farmacevtičnem učnem letu, najpozneje do konca prvega učnega leta potém. Da se dalje prelaga ta preskušnja in pa farma-cevtična stroga preskušnja sploh, more samo v posebnega ozira vrednih slučajih dovoliti naučni minister. Teoretično skupno preskušnjo vršč dotični izpraševatelji tako, da sta vedno pričujoča prvo-sednik in vladni komisar. Tu izprašuje kandidata vsak izpraševalec obéh preskusnih strok in pa gosl-izpraševatelj po četrt ure. Gost-izpraševatelj ima pravico dajati kandidatu vprašanja iz ene obéh preskusnih strok z ozirom na praktične potrebe farmacije (farmakopeje). §. 22. Cenila so pri strogi preskušnji ista, kakor pri uvodnih preskušnjah; vpisujejo se tako, kakor je povedano v §" 12. v poseben zapisnik, ki ga vodi dekan medicinske fakulte, oziroma deželno-zdrav-stveni poročevalec; v zapisniku se poočitijo rodni podatki kandidatovi, učni zavod, na katerem je izvršil svoje pripravljalne študije, in pa glavno cenilo, prejeto pri uvodnih preskušnjah. §. 23. Ako dobi kandidat pri kateri praktični preskušnji cenilo : .nezadostno“, naložiti mu je dolž- nost, da to preskušnjo po mnenji preskusne komisij* ponovi čez tri ali čez šest mesecev. Veleti se mu more tudi, da naj zopet dela v kemičnem laboratoriji oziroma v zavodu za farmakognozijo eno poluletje, predno se pripusti, da ponavlja preskušnjo. Če je kandidat dobil tudi pri tej ponovi cenilo .nezadostno“, more se mu pod istimi pogoji dovoliti drugo ponavljanje, ali tretje ponavljanje pr®' skušnje more samo po nasvetu preskusne komisije dovoliti naučno ministerstvo. §. 24. Teoretična skupna preskušnja ne more veljal* za uspešno opravljeno, če je kandidat tudi samo od enega izpraševalca dobil cenilo .nezadostno“. V tem slučaji se more kandidatu dovoliti, da ponavlja brezuspešno posamezno preskušnjo čez tri mesece. Ako je tudi pri tej preskušnji dobil cenilo „nezadostno“, smé se v drugo ponavljanje te preskušnje pripustiti čez druge tri mesece. Gledé tretjega ponavljanja veljajo določil* §» 23. Taka teoretična posamezna preskušnja se mora vselej ponavljati tako, da bodeta prvosedn* in vladni komisar stalno pričujoča. §• 25. Ako je kandidat pri teoretični skupni preskusni* dobil cenilo „nezadostno“ iz obeh predmetov, sH> se mu dovoliti ponavljanje vse teoretične skupne preskušnje čez šest mesecev. Isto velja gledé druge ponove, če je kandid*1 iz obéh predmetov dobil cenilo „nezadostno“. samo določila §“ 24. Ako je dobil to cenilo pri ponavljanji preskušaj® iz enega predmeta, veljajo v tem slu ji 50 „ 1864 „ . .... . 1 v 40 1884 ji 50 „ n 1865 „ . 2 — 1885 1 ji 80 „ „ 1866 „ . 2 20 1886 2 ji 30 „ * 1867 „ . 2 — 1887 ji • 2 ji 50 „ 1868 „ ... ■ . . 2 — 1888 ji • 4 n 20 „ n 1869 . 3 ji — Ji 1889 ji • 3 ji 30 „ n 1870 , . 1 I» 40 n Letniki 1870 do vštevno 1890 ostalih 7 jezikov so na prodaj {to tisti ceni, r nemška izdatba. NB. Za Državnega zakonika liste, ki naročniku celo niso došli ali ki so mu nedostatno došli, treba seje zadnji čas v štirih tednih pooglašati. Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali samo za plačilo prodajne cene (7* pole = 2 stranema po 1 kr.). Od letnikov 1849 do vštevši 1889, izimši sedaj pošla letnika 1854 in 1855, moči je vsak posamezen kos nemške, in od 1 eta 1870 počenši vsak kos izdave v osmih jezicih dobiti za prodajno ceno (l/t pole = 2 stranema po 1 kr.); a od letnikov 1854 in 1855 moči je posamezne kose samo dokler niso pošli, za omenjeno prodajno ceno prejeti iz zaloge c. kr. dvorne in' državne tiskarne. V letu 1890 dopolnita se tudi letnika 1854 in 1855 nemške izdave Državnega zakonika.