ZRSEDilNDE USTRVODiUNE SRUPSCINE
IZKLICANA JE BILA FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA
PRVA SEJA ZVEZNE SKUPŠČINE
ZASEDANJE SKUPŠČIN
V GORIŠKIH OKRAJIH
Dne 2. decembra 1945 so zase dale po naših okrajih Narodno o-svobodilne skupščine. Vsi odposlanci so bili izvoljeni na svobodnih in tajnih volitvah lanskega leta. Ljudstvo jih je volilo in izvolilo za časa najhujših borb ki jih je vodil IX. korpus proti okupatorskim tolpam na Primorskem. Druga zasedanja okrajnih osvobodilnih skupščin pa so se vršila v svobodi to je po končani vojni.
Okrajni Narodni osvobodilni odbor je merodajni organ, ki ima pravico izvajati, za vse področje in v okviru svojih nalog naredbe, ki so zakon po svoji vsebini, to je za vse' vel javna in obvezna določila. Po znanem odloku št. 11, ki ga je izdala ZVU so bile odvzete narodno osvobodilnim odborom vse oblastvene funkcije. Po tem odloku ne morejo organi oblasti, ki so bili od ljudstva izvoljeni, izvrševati zakonodajne in izvršne oblasti. Naravno je, da vztrajajo ti izvoljeni organi, ki so edini predstavniki svojeg’a ljudstva, vse dotlej dokler jih volilci ne odpokličejo. More se jim prepovedati oblastveno delovanje, ne more se jih pa razrešiti odposlanstva z nobenim odlokom, kajti to morejo storiti samo volilci kateri so jim dali zaupanje pri svobodnih in tajnih volitvah v najhujših bojih in neenaki vojni v zgodovini narodov za osvoboditev svojih svetih tal izpod krutega okupatorja.
Skupščine so se izjasnile in bile edine v tem da se sodeluje z ZVU in jo priznavajo kot najvišjo vojaško oblast za civilne zadeve. Ne morejo pa priznati odloka št. 11, ki postavlja oblast iz vrha navzdol in ki zaradi tega ni in ne more biti demokratičen. Narodni odposlanci so odločno zahtevali naj zavezniki vrnejo zakonodajno in izvršno oblast našim izvoljenim narodno osvobodilnim odborom, kateri se obvezujejo, da bodo izvrševali vse posle pod kontrolo zavezniške vojaške uprave. Zahtevali so, da se vrne narodna zaščita in ljudska sodišča, da bi se moglo preprečiti tatvine in kriminal, da bi se sodili fašisti in belogardisti, pomagači nacifašizma. Ogorčeno protestirajo proti temu, da zavezniška policija preganja krajevne in okrajne odbore in zapira antifašiste ter odbornike brez vsakih vzrokov. Tako postopanje policijskih organov ustvarja brez dvoma med prebivalstvom nezaupanje do zaveznikov.
Odposlanci so si bili edini, da brez ljudske oblasti ni in ne more biti demokracije. Smatrajo, da je naša vojska iz tega ozemlja pregnala okupatorja in s tem tudi njegovo fašistično zakonodajo. Ogorčeno so protestirali, da se na tem ozemlju postopa z našim narodom kot s premaganim narodom, medtem ko ves svet ve, da je tukajšnji narod zmagovalec in da je bil ves čas na strani zaveznikov ter žrtvoval v borbi preko
34.000	padlih na bojišču, preko
92.000	pa je bilo mučenih, zaprtih in interniranih.
Narodni okrajni odposlanci, ki predstavljajo vse prebivalstvo svojih okrajev zahtevajo, da se jim vrne zakonodajna in izvršna oblast, da bi se na ta način moglo delati za blaginjo naroda, za prave prijateljske odnose do velikih zaveznikov in za pravo ljudsko demokracijo.
29. november 1945. bo ostal zapisan v zgodovini mlade Jugoslavije z zlatimi črkami. Po dolgih letih notranjega trenja in po zmagoviti borbi s sovražnikom so narodi Jugoslavije končno želi sadove svojega neumornega dela. Ma stotisoče najboljših sinov je dalo svoja življenja za boljšo bodočnost Jugoslavije. Požgani domovi, opustošeni kraji so vidni znaki težkih borb, ki so jih izvo-jevali v svoj prid vsa ljudstva Jugoslavije. Proglasitev Republike na tem prvem zasedanju Ustavodajne skupščine, kjer so jugoslovanski narodi položili temelje novi državi, pomeni obenem konec monarhističnega režima, pomeni konec vseh temnih sil fašističnega kova. Nova ustava bo v skladu z razvojem in življenjem narodov Jugoslavije prava podlaga za najbolj demokratičen način
Prva seja Ustavodajne skupščine se je vršila v četrtek 29. novembra in se je začela nekaj minut čez poldne. V diplomatski loži skupščinske dvorane so bili navzoči veleposlaniki zavezniških vlad, zastopniki Poljske, Bolgarije, Češkoslovaške, šef misije UNRRA-e ter drugi.
Zasedanje je otvoril najstarejši član skupščine Tuna Babič, ki je v svojem uvodnem govoru povdaril važnost dela, ki čaka narodne poslance. Nato je skupščina izvolila tri začasne tajnike in poverilni odbor. Popoldne ss je Ustavodajna Skupščina sestala na svojem drugem zasedanju. Po verifikaciji mandatov poslancev so isti zaprisegli. Eden za drugim so vstali ter izgovarjali za predsednikom sledečo prisego: »Prisegam pri svoji časti in časti svojega naroda, da bom kot narodni poslanec pri delu ustavodajne skupščine zvesto zastopal svoj narod in da bom neumorno čuval in branil pridobitve narodne borbe, demokratične pravice in svobodo naroda«.
Za predsednika je bil izvoljen Vlada Simič. Nato je poslanec dr. Blagoje Neškovič prečital predlog deklaracije katerega je podpisalo 115 narodnih poslancev iz Srbije. Predsednik Simič je otvoril razpravo, v katero so posegli narodni poslanci, minister Andrija Hebrang, Vlada Ze-čevič, Franjo Gazi in Boris Kidrič, ki je imel naslednji govor:
Tovariši narodni poslanci- V celoti se pridružujem deklaraciji tovariša Neškoviča. Lahko izrazimo samo zadovoljstvo, ker so vsi narodi Jugoslavije hvaležni srbskemu narodu, ki je preko svojih predstavnikov izrazil da
vladanja, kjer bodo množice vseh jugoslovanskih narodov potom svojih voljenih zastopnikov to pregledale, presojale in potrdile. Da bo temu tako, izpričuje kar najbolj jasno notranji položaj v državi, kjer vlada res delovni polet, ki je zadobil vse priznanje že v mednarodnem svetu in v prvi vrsti pri naših velikih zaveznikih.
Ta velika zmaga vsega delovnega ljudstva udobi sedaj svoj dokončni pečat v tem slovesnem trenotku, ‘ko so se zastopniki vseh svobodoljubnih množic zbrali v zvezni prestolici ter enoglasno potrdili voljo od njih zastopanih narodov, da hočejo federativno republiko, ljudsko državo, zvezo enakopravnih narodov, ki bo temelj boljšega in srečnejšega življenja toliko preizkušenih narodov Jugoslavije.
hočejo jugoslovanski anrodi republiko (Burno odobravanje). Narodno osvobodilna borba in njene pridobitve so velika stvar, največja stvar v zgodovini naših narodov. Ta narodno osvobodilna borba ne bi bila dejansko zaključena in njene pridobitve ne bi bile dokončno potrjene če ne bi ustavodajna skupščina v samem začetku svečano izglasovala to, za kar se je izjasnilo naše ljudstvo pri volitvah — če ne bi izglasovala federativne ljudske republike Jugoslavije. (Ploskanje). Slovenski narod je bil 1309 let pod tujim suženjstvom. Njegovo suženjstvo, njegova neenakopravnost, njegovo trpljenje so bili vedno vezani na tujca in na nenarodne monarhije. V imenu slovenskih narodnih poslance% lahko izjavim, da to, za kar se je boril slovenski narod doslej v ne-razrušljivi skupnosti vseh jugoslovanskih narodov, ne bi dobilo svojega sijajnega potrdila, če ne bi dobili republike. Republika predstavlja za slovenski narod končno ukinitev neenakopravnosti in končno vzpostavitev enakopravnosti. Ona predstavlja za svobodne narode dosego vsega tega, o čemer so sanjali njegovi najboljši kulturni duhovi in za kar se je borilo samo ljudstvo. Naj živi ljudska federativna republika Jugoslavija! (Burno dolgotrajno odobravanje.)
Nato se je pričelo glasovanje in so deklaracijo za maršalom Titom, ki je podpisal prvi, podpisali vsi navzoči narodni poslanci Zvezne skupščine.
Po kratkem odmoru so vstopili v dvorano poslanci Doma narodov, ki so jih poslanci Zvezne skupščine navdušeno pozdravili.
■nam presedništvo tega visokega doma, se zahvaljujem vam vsem za pozornost in za čast, ki ste jo izkazali ne toliko meni osebno, kakor slovenskemu narodu, ki se je tako odločno boril v osvobodilni borbi«
V teku 22 let obstoja Jugoslavije pred vojno njeni narodi niso mogli uresničiti svojih stoletnih teženj — narodne enakopravnosti in socialne pravice. Namesto, da bi ustvarila njihovo bratstvo in enotnost na osnovi enakopravnosti, je neljudska vladavina he-gemonistične klike ustvarjala med njimi vedno globlji prepad in medsebojni razdor. Taka politika zatiranja posameznih narodov in njihovega razdvajanja, kakor tudi brutalna politična in socialna reakcija, ki so jo izvajale reakcionarne klike z monarhijo na čelu, je oslabila državo od znotraj in nasproti zunanjemu svetu, kar je pripeljalo do katastrofalne posledice v času vdora fašističnih sil v Jugoslavijo aprila 1941. V času anrilskega vdora Nemčije in drugih fašističnih sil v Jugoslavijo ni imel Peter II. Ka-radjordjevič niti sposobnosti luti volje, da organizira odpor ljudstva proti okupatorju, temveč je pobegnil v inozemstvo ter narode Jugoslavije prepustil njihovi usodi. S svojim ravnanjem v času narodno osvobodilnega boja je Peter II. Karadjordjevič oslabil odpor ljudstva nasproti okupatorju. Z vsemi sredstvi je pomagal narodnim izdajalcem, ki so od leta 1941. neprestano vodili boj proti Narodno osvobodilni vojski, odnosno.proti osvobodilnemu gibanju ljudstva, ter so sodelovali z okupatorjem. Narodi lugoslavije so se dvignili v boj _ proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem, čvrsto odločeni braniti svojo neodvisnost in svobodo ter doprinesti svoj delež k splošnim naporom Združenih narodov proti skupnemu sovražniku. V štiriletnem boju so narodi Jugoslavije ustvarili svoje čvrsto bratstvo in enotnost. Oni so s krvjo in življenji svojih naj-
V razpravi sta govorila narodni poslanec Milovan Djilas in dr. Hinko Križman nakar je spregovoril minister za Slovenijo Edvard Kocbek:
Dovolite mi, da izpregovorim v imenu slovenskih poslancev in, lahko rečem, tudi v imenu slovenskega naroda. V tem odločilnem trenutku, ko se menja oblika vladavine naše države, mislim, da je potrebno, da zlasti mi Slovenci povemo, kaj je razlog za to, da z jasno zavestjo in odločnostjo podpisujemo izjavo, ki jo je predložil bratski srbski narod. Na prvi pogled je videti, da s to odločbo odstranjujemo iz narodne skupnosti Jugoslavije neko tuje telo, neko zastarelost, neko oka-menino, toda z odpravo dinastije ustvarjamo in gradimo še nekaj več. Mi iz naše narodne skupnosti odstranjujemo ono slabo formalno oblast, ki je stala nad vsemi pojavi in dogodki starega po-
Nato je govoril narodni poslanec Siniša Stankovič, ki je predložil skupščini predlog o proglasitvi Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Med splošno pazljivostjo cele zbornice je bila prečitana sledeča deklaracija.
boljših sinov ne samo premagali okupatorje in njihove domače sodelavce, temveč so odstranili vse, kar jih je v preteklosti razdvajalo. Trdno so odločeni, da u-stvarijo tak notranji red, ki jim bo omogočil miren razvoj in uresničenje boljše in srečnejše bodočnosti. Narodi Jugoslavije so se tako v dobi med prvo in drugo svetovno vojno, kakor tudi v samem teku štiriletnega osvobodilnega boja, prepričali, da je bila monarhija največja zapreka za ustvaritev nove Jugoslavije, bratske demokratične skupnosti, enakopravnih narodov. Prepričali so se, da je monarhija glavni krivec tudi za vse ravnanje neljudskih režimov, tako pred vojno, kakor nidi za vse, kar so morali narodi nrenesti od domačih izdajalcev, ki jih je podpirala monarhija.
Na temelju tega in v soglasju s svobodno izraženo voljo vseh narodov Jugoslavije je Ustavodajna skupščina na skupni seji Zvezne skupščine in Sukpščine naro-dov sklenila in sklepa v imenu ljudstva in na temelju zakonitih odločb obeh domov:
1.	Demokratična federativna Jugoslavija se proglaša za ljudsko republiko pod imenom: Federativna ljudska republika Jugoslavija. Federativna ljudska republika Jugoslavija je zvezna ljudska država republikanske oblike, skupnost enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo, da ostanejo zedinjeni v Jugo slaviji.
2.	S to odločbo se v imenu vseh narodov Jugoslavije končno ukine monarhija v Jugoslaviji, Petru II. Karadjordjeviču pa se z vso dinastijo K ar ad jord jevičev odvzemajo vse pravice, ki so pripadale njemu in dinastiji Kara-djord jevičev.
(itičnega reda. Zato je ta odločitev obeh skupščin v prestolnici lugoslavije zgodovinsko važna, slasti pa je važna za nas Slovence. Mi Slovenci smo oni mali narod, ki je že v pričetku svoje narodne individualnosti izgubil svoje narodne vladarje in ki je več kot tisoč let neprenehoma moral prenašati tuja kraljevska, cesarska in apostolska veličanstva, ki niso samo tlačila svojih podanikov, ampak so temu narodu tudi moralno pila kri. Zato morda noben narod Jugoslavije ne podpisuje s tako odločnostjo in jasnostjo te deklaracije kakor prav mi Slovenci. (Ploskanje.) To našo izjavo, to našo odločitev krepi zavest, da je nismo ustvarili samo mi Slovenci, temveč vsi bratski narodi Jugoslavije. Naše naj-cečje veselje je v tem, da so to deklaracijo predložili bratje Srbi, da to deklaracijo sprejema vsa jugoslovanska država, bratje
in v Domu narodov
Seji je predsedoval predsednik verifikacijskega odbora Franc Frol. Po prečitanju zapisnika s prejšnje seje in po poročilu verifikacijskega odbora, kjer je bilo ugotovljeno, da je bilo v vsej državi potrjenih 9 pokrajinskih list za volitve narodnih poslancev v Dom narodov Ustavodajne skupščine je verifikacijski odbor nadalje ugotovil, da se je v vsej državi od skupnega števila vpisa-
nih volilccv 8,383.455 udeležilo volitev 7,413.214 volilcev ah 88,40/o, da so kandidatne liste Ljudske fronte dobile skupno d.574.975 glasov ali 88,69°/o, da je »skrinjica brez liste« prejela 838 tisoč 939 glasov, t. j. ll,31°/o.
Sledila je volitev predsedstva. Predsednikom je bil izvoljen soglasno Josip Vidmar, ki se je zahvalil s sledečimi besedami: »Tovariši in tovarišice! Ko prevzc-
V Ustavodajni skupščini
Deklaracija ustavodajne skupščine
Izjava slovenskega poslanca
Stran 2
Soški tednik", 8. decembra 1945
Štev. 23
Hrvatje, bratje Črnogorci, bratje Makedonci, bratje Bosanci in Hercegovci. Zato smatram, da nam Slovencem ne preostaja ničesar drugega, kakor da na koncu izrazimo to našo zavest na ta način, da vzkliknemo: Naj živi nova državna suverenost naših narodov!« (Ploskanje.)
Skupna seja
Ko se je ploskanje poleglo je predsednik Zvezne skupščine Vlada Simič otvoril skupno sejo obeh Domov in predal besedo dr. Siniši Stankoviču, da je prečital deklaracijo. Ob koncu čitanja sklepa je vsa skupščina ponovno vstala ter z dolgotrajnim ploskanjem pozdravila prečitano besedilo deklaracije. Predsednik Vlada Simič je sporočil, da ie bila deklaracija o proglasitvi federativne republike izglasovana v Zvezni skupščini in skupščini narodov soglasno in z glasovanjem posameznikov.
Preteklo soboto 1. t. m. je bila druga skupna seja Zvezne skupščine in Doma narodov. Minister za Konstituanto je predložil skupščini predlog o predsedm-štvu Ustavodajne skupščine in predlog o poslovanju na skupnih sejah. Nato je predsednik Josip Vidmar sporočil, da je predsednik Zvezne vlade maršal Ttio po dal ostavko svoje vlade. Na predlog poslanca Vladimirja Nazorja je bila dosedanji vladi izrečena zaupnica, kar so vsi poslanci odobrili z dolgotrajnim ploskanjem in soglasno izrazili, da se strinjajo s predlogom poslanca Vladimirja Nazorja.
Medtem ko je vladalo v dvorani praznično razpoloženje, so zunaj odmevale topovske salve, ki so naznanjale proglasitev Federativne Ljudske Republike Jugoslavije.
Jugoslovanski tisk objavlja načrt ustave Federativne Ljudske Republike lugoslavije, ki ga je v bistvu odobrila Zvezna vlada. Da bi se razprava o ustavi mogla pravilno razvijati, podaja ministrstvo za Konstituanto splošno vsebino in pomen nove ustave:
1)	osnutek ustave nove Jugoslavije je po svoji vsebini juridična slika naše nove socialne in politične stvarnosti. Osnutek potrjuje in daje pravno obliko vsem važnim in pomembnim spremembam, ki so se dogodile v življenju naših narodov, ter formulira pravne pridobitve težke in zmagovite osvobodilne borbe naših narodov.
Ustava vsebuje med drugim potrebne organizacijske in pravne pogoje in oblike za pravičen razvoj in neizbežne spremembe ter pridobitve.
2)	V državnem organizmu je prišlo do temeljnih sprememb v odnosa j ih med jugoslovanskimi narodi. Iz države ne enakopravnih in zasužnjenih narodov je bila ustavarjena svobodna skupnost enakopravnih narodov. Tako potrjuje ustavni osnutek pravno novo državo, kot prostovolino skupnost enakonravnih narodov, v katerih je bilo narodnostno vprašanje popolnoma odpravljeno.
3)	Osnutek ustave podaia o-snovna pravna,' nospodarska in socialna načela. Naš ustavni načrt se v tem razliko ie od večine obstoječih ustav. Tako je bila skupinam izkoriščevalcev odvzeta oblast in predana ljudstvu. Oospodarski odnosi so dobili popolnoma nasprotno vlogo, kot so jo imeli v starem jugoslovanskem sistemu političnih odnosov.
Sledili so še drugi narodni poslanci, ki so se vsi izjavili za deklaracijo. Predsednik Josip Vid-mat je objavil naslednji izid glasovanja: glasovalo je 166 nar. poslancev. Vsi so glasovali za republiko. Odsotnih je bilo 9 poslancev.
obeh domov
Vsi poslanci in člani vlade so nato zapeli himno »Hej Slovani«, nakar je predsednik skupščine spregovoril:	»Objavljam, da je
Ustavodajna skupščina soglasno sprejela deklaracijo o proglasitvi Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Na ta način od danes obstoja in pričenja življenje Federativna Ljudska Republika Jugoslavi ja«.
Sledilo je navdušeno vzklikanje: »Naj živi Republika! Naj živi maršal Tito!«
Govoril je še podpredsednik Zvezne skupščine Moša Pijade o delu predsedstva AVNOJ-a ter prebral seznam zakonov in odlokov, ki so bili objavljeni do danes. Skupščina je enoglasno potrdila vse zakonske odloke, ki so bili izdani pričenši od drugega ^zasedanja do dneva sestanka U-stavodajne skupščine.
Sledile so volitve predsedstva Ustavodajne skupščine. Soglasno je bil izvoljen dr. Ivan Ribar. E-noglasno so tudi izvolili 25 članov predsedstva, med njimi maršala Tita.
Tako so Zagreb, Beograd, Ljubljana ter vsa druga mesta in vasi širom Jugoslavije proslavljali bakljadami, med petjem in rajanjem ustanovitev nove države in vzklikali: »Živela Republika!«
Ustavni osnutek priznava in potrjuje vse osnovne pravice državljanov, tako individualne hot politične, istočasno pa daje politične in materialne pogoje, da bi ljudstvo s posredovanjem svojih predstavnih organov, ne le izvoljenih, temveč tudi z izvršno oblastjo, dobilo vsa materialna in druga sredstva, da se res lahko poslužuje svojih državljanskih pravic.
4)	Odnos med ljudstvom in ob-'astmi v novi Jugoslaviji se je spremenil na ta način, da med njimi ni več nesporazumov, tem več politična in organizacijska e-nota. Oblast izvira v federativni ljudski republiki Jugoslaviji iz ljudstva in pripada ljudstvu.
Ljudstvo izvaja svojo oblast s posredovanjem izvoljenih predstavnikov, v organih ljudskih o-blasti, v vaseh, mestih, okrajih, okrožjih in višjih državnih orga-nizaciiah.
5)	Eno izmed temeljnih načel državne organizacije je načelo e-notne oblasti. Ljudsko enotno o-blast izvajajo predstavniški organi državne oblasti, ki jih ljudstvo voli in kontrolira in iz katerih more odpoklicati posamezne člane. Ta načela se odražajo v vseh organih oblasti. Upravna oblast je prepuščena vesti izvršnih organov, vladi in izvršnim odborom, ki so izvoljeni in odgovorni
• skupščinam in ljudskim odborom. Skupščine in liudski odbori volijo tudi sodišča, katerim po-veriio izrekanje pravice na neodvisen način. Ta enotna oblast je mogoča zaradi dejstva, ker so v ljudskem življenju nove Jugosla vije uresničena vsa osnovna demokratična načela, ki se odražajo v ustavi federativne liudske re publike Jugoslavije. Ta ustava
odraža nov tip resnične ljudske demokracije.
6)	Osnutek ustave vsebuje bistvo novih ustanov in ureditev, glavno orožje ljudske demokracije. Najprej potrjuje republikansko obliko države. Nato loči cerkev od države. Cerkvi je s tem zagotovljena pravica do izvrševanja verskih obredov, državljanom pa je zajamčena popolna svoboda veroizpovedi. Ustavni osnutek podaja osnovna načela in osnovne državljanske pravice, politične, socialne in kulturne.
Themistokles Sophoulis, sedanji ministrski predsednik Grčije je napovedal, da se bodo vršile tam volitve koncem marca 1946.
Preje so javili, da bodo grške volitve že 28. januarja prihodnjega leta; a kakor se vidi, je angleško zunanje ministrstvo svetovalo Grčiji, naj jih izvede šele v marcu.
Iz Londona smo tudi izvedeli, da so prišli tia nekateri člani grš ke levice »Eam«. Pripovedovali so o nevzdržnih razmerah širom Grčije, kjer kar mrgoli političnih zapornikov. Zapirajo jih reakcio-narci, ki imaio tam neomejeno o-blast iti policijo v svojih rokah. Odposlanstvo »Eam«-a je povedalo še, da je sedanja grška vojska monarhična in da Sophouli-sova vlada ne more na tem ničesar spremeniti iz čisto enostavnega razloga, ker mora tozadevno čakati na posebno dovoljenje angleške vojaške in varnostne misije v Atenah.
List »Elefteri Ellada« obravna-
Kot poroča Reuter iz Londona, je imel tam glavni tajnik komunistične stranke Anglije Harry Pal-litt govor, v katerem se je zavzemal za to, da bi čimprej prišlo do sestanka med Attlee-jem in Stalinom. V svojem govoru je obžaloval stališče predsednika Trumana, ki je nedavno izjavil na tiskovni konferenci, da ni nobene potrebe, da bi se sestala Velika trojica ter razpravljala o važnih osnovnih problemih.
Pallitt je povedal tudi to le: »Laburistična vlada bo sedaj bombardirana kot še nikoli v samem parlamentu in izven parla-
Ko smo posetili v preteklem juniju prof. msgr.ja Trinka, ki ima sedaj več kot osemdeset let in živi v Trčmunu, v Benečiji, smo mu stavili sledeče vprašanje: »Kaj mislite, msgr. o vsem trpljenju, preganjanju, mučenju, žrtvovanju in borbi ki jih je imelo slovensko ljudstvo, ko je šlo v noj za svojo neodvisnost in združitev kot narodna enota ter sestavni del federativne Jugoslavije!«
Profesor Trinko nam je odgovoril: Usojeno je, da morajo narodi in ljudstva prestati isto, kar pretrpe posamezniki, ki jih zadene nesreča, pa naj ta izvira iz njih hudobije ali dobrote«.
Mi smo na te njegove besede dostavili, da mu njegovo globoko filozofsko - teološko poznanje daje navdahnjenje za tako vzvišeno in plemenito pojmovanje v zvezi z udanostjo višji volji ali usodi.
Na te besede msgr.ja Trinka smo sc spomnili danes, na dan obletnice presunljive smrti go-riškega vladike nadškofa Sedeja, kajti resničnost besed msgr.ja Trinka drži baš za slučaj msgr.ja Sedeja, ki je toliko pretrpel ravno radi svoje dobrote.
Sodišča so izvoljena, neodvisna, ljudska in podrejena samo zakonu.
Javni tožilci poslujejo kot vrhovna kontrola delovanja sodišč.
7)	Osnutek ustave zagotavlja pravico in svobodo za ustave ljudskih federalnih republik, da si v okviru svoje neodvisnosti in svoje kompetence urede svojo organizacijo v skladu z značajem in s potrebami ljudstva v posameznih federalnih enotah.
va vprašanje splošne amnisti je pri čemer povdarja, da je bil pri tem minister Rendis še bolj reakcionaren kot člani monarhofaši-stične vlade.
Časopis »Risospastis« poroča podrobno o razmerah v Grčiji. Vodja grške komunistične stranke pravi, da so se tam reakcionarji močno vsidrali in da komaj čakajo kedaj bodo skočili novi grški vladi za vrat.
Za Grčijo je prišel sedaj čas odločitve ali za ljudstvo ali za reakcijo; zanjo ni več srednje poti.
Sploh je sedanja vlada nezmožna in ni pokazala niti trohice energije, da bi obvladala sedanji položaj.
Ne rečemo, da ni v sedanji vladi demokratičnih ljudi, a vse to nič ne pomaga, kajti obsojeni so na brezdelje in neodločno omahovanje, ker jim manjka v prvi vrsti opore širokih ljudskih plasti, to kar povzroča vmešavanje zunanjih sil v državne zadeve.
menta z zahtevami naj prevzame iniciativo za nov sestanek Velike trojice in to čimprej. Ako bi Truman odbil ta predlog, naj se takoj napove sestanek med Attlee-jem in Stalinom«.
Nato je, govoril o Trumanovi politiki revidiranja sklepov Potsdamske konference; rekel je: »Politika predsednika Trumana bi mogla imeti za posledico samo obnovo nemške gospodarske sile in monopol kapitalizma pravtako pa obnovo novega osnovnega potenciala ter ohranitev japonskega imperializma proti kolonijalnim narodom, ki se dvigajo in upirajo.«
Po vojni 1915-18 leta, ko je propadlo Avstroogrsko cesarstvo se je znašel knezonadškof kot goli siromak v mejah nove države in vlade, ki,sta mu bili tuji in sovražni.
Takoj je izrabil to nevzdr/no stanje za nadškofa eden izmed njegovih kanonikov, ki ga je >-vadil Mussoliniju kot »vnetega avstrijakanta« ter je v zvezi s tem omenil tudi njegovo pismo o porazu Italije v Kobaridu. Sam tiran pa je bil prisiljen odvrniti: »Kdor je brez krivde za Kobarid, naj vrže prvi kamen«.
Ta kanonik jc bil star grešnik; že pod Avstrijo bi se rad maščeval nad msgr.-jem Sedejem, a ni mogel, ker se ni dalo pisati Francu Jožefu, da je njegov škof »premalo avstrijakant«.
Leta 1926. so začeli strašno napadati iz Vidma nadškofa Sedeja in sicer kot avstrijakanta ter kot zagrizenega in nepoboljšljivega Slovenca. Ves tukajšnji tisk je sledil tej gonji protii nadškofu Sedeju, kakor da bi bil on javni sovražnik št. 1 v Julijski krajini, ki jo je rešila Italija in fašizem. Pri tem napadu na knezonadško-fa niso izostale tukajšnje oblasti
in niti duhovščina, ki je privan-drala semkaj iz italijanskih škofij in hotela naenkrat vse poitalijančiti in pofašistiti, kakor je »duče« zapovedal.
Videmčani pa so si pri tem o-betali, tudi svoje osebne koristi, kajti hoteli so odpraviti slovensko nadškofijo v Gorici ter postaviti v Vidmu sedež novega o-glejskega patriarhata. Posebno se je potegoval za to bepeški patri-cij grof Volpi di Misurata. V Gorici pa naj bi ostal le arhidiako-nat.
Drugi nanad na nadškofa Sedeja je izvršil prefekt Dompieri. Pisal je pravosodnemu ministru v Rim ter poslal predlog, naj odpravijo goriško nadškofijo, ker je slovenska.
Leta 1928. je napadel slovenskega nadškofa iz prižnice na Sv. Gori neki italijanski frančiškan. Takoj na to so vdrli fašisti v goriško nadškofijo ter začeli sramotiti in psovati sivolasega vladiko.
Nepopisno je bilo trpljenje našega nadšk., ko je videl vse krivice, ki jih je prizadejal fašizem njegovi najboljši duhovščini.
Leta 1930. je postal prefekt Gorice Carlo Tiengo. Takoj je odvzel staremu vladiki predsedstvo Mestne hranilnice in posojilnice ter še bolj pritiskal.na slovensko duhovščino.
A leta 1931. so čakale nadškofa Sedeja še večje preizkušnje; Vatikan je zahteval, naj odstopi.
A nenadna smrt je rešila teh muk preganjanega nadpastirja. Skoro 'četrt milijona ljudi ga je prišlo kropit; tri dni zaporedoma so prihajali k Njemu. 2. decembra 1931. je bil veličasten pogreb. Goriški vladika mučenik je imel takšen pogreb, kakršnega še ni videla Gorica.
Njegovi sovražniki, ki so se bali ljudske jeze so hoteli zapreti dohod k stolnici, a zaman, kajti ljudstvo je ostalo strnjeno pri svojem mučeniku.
Istega dne je v Beogradu počastilo spomin nadškofa Sedeja nad 50.000 ljudi.
Ko se danes spominjamo na blagopokojnega vladiko imamo pred očmi slovensko italijansko bratstvo.
Še sedaj se spominjamo kako so se mu zaiskrile oči od ganotja, ho je vedel, da bo prišlo do bratstva med verniki njegove nadškofije.
A. Gentano.
Ni vse zlato, kar se sveti
V prvi številki se je katoliški tednik » Slovenski Primorec « predstavil goriškemu občinstvu, kot edini list te vrste, ki bo obravnaval zgolj verske probleme in da se ne bo nikdar vmešaval v politiko. Dostavil je celo, da je v tem oziru edini list, kar jih premore cela Evropa.
Torej sami duhovni začetniki lista so s tem pokazali, da so o-stali osamljeni v celi Evropi,' medtem ko so ljudstva našla svojo pravo pot. Kakor znano se je baš ob splošni vstaji vsega primorskega ljudstva nudila prilika duhovnim voditeljem, da se opre-dele ter vstopijo v vrste borečega se ljudstva ...
Pred nami je članek tega »nepolitičnega« lista, v katerem kar čudno zveni kot neke vrste očitanje, češ, zakaj ne izkažete pri pokopavanju enake časti tudi domobrancem ...
Ta je lepa! Katoliški nepristranski list jc zadel s tem res v živo; prav zares je edini v Evropi, ki zahteva od izmučenega naroda, naj se po tolikih zločinih domobrancev, ki jih jc vodila protinarodna duhovščina povrhu še klanja narodnim izdajalcem, ki so se zvezali s kletim sovražnikom slovanskega rodu, nemškim nacifašizmom in ta ni hotel uničiti samo vero, marveč tudi iztrebiti naš narod. Malo kje v Evropi
Zamnica Zvezni vladi
Narodi Jugoslavije proslavljajo zgodovinski dan
Jugoslovanski listi so objavili načrt ustave
Pregled svetovnih dogodhov
Iz neurejene Grčije
Politika predsednika Trumana
Obletnica smrti goriškega uladike
msgr.ja Borgija Sedeja

Štev. 23
Soški tednik", 8. decembra 1945
Stran 3
IZ nHŠIH KRAJEV
je duhovščina odigrala tako zločinsko vlogo kakor na Slovenskem. Ljudstvo je občutilo vso težo okupacije in velik delež krivde za to nosi baš tisti del slovenske duhovščine, ki še danes ne gane niti s prstom, da bi pomagala ljudstvu pri utrditvi njegovih narodnih pravic. Nasprotno, s svojim strupenim, de-magoškim nastopom skuša braniti reakcijo in jo načeluje, ko se zaganja proti ljudski republiki Jugoslaviji.
Kot uvod v to gonjo so izrabili obrekovalno pastirsko pismo, ter ga v Gorici priobčili na vseh štirih straneh »Slovenskega Primorca«. Jezijo se tudi preko svojega lističa, da naše podeželsko ljudstvo odklanja vsako možnost, da bi se oni ponovno vsedli ljudstvu za vrat. Iz vseh koncev in kraiev Goriške prejemamo pisma, v katerih nam liudstvo piše o metodah in načinih prisilnega vrivanja tega apolitičnega lista kot se je zaporedoma dogodilo v Brdih ter
V nedeljo, 2. decembra, se je okrajna skupščina za Gorico zbrala na svojem tretjem zasedanju. Bilo je prisotnih 67 slovenskih in italiianskih odposlancev mesta, okoliških vasi in mestnih tovarn. To je obenem prvo zasedanje skupščine v času, odkar je bila z znanim odlokom št. 11 ZVU, vzeta oblast izvoljenim ljudskim predstavnikom. Zato predstavlja ta doba na eni strani celo vrsto nezaslišanih ovir in težkoč, ki jih je morala naša u-arava trpeti od strani zavezniške uprave in od strani od nje postavljenih novih organov, na drugi strani predstavlja ta doba tudi fazo največje požrtvovalnosti in vztrajnosti od strani tistih ljudskih predstavnikov, ki uživajo polno zaupanje ljudstva in ki jim noben zakon tega zaupanja ne more odvzeti.
Zasedanje je otvoril predsednik Izvršnega odbora, dr. K. Rutar, ki ie pozdravil med prisotnimi tudi tovariša Struklia, predsednika okrožnega NOO odbora. Sledilo je poročilo o splošnem delovanju odbora na gospodar skem. kulturnem im socialnem sektorju, poročilo, ki ga je izčrpno podal dosedanji tamik o-krajnega Izv. odb. tov. Gorian. Bolj obširna in natančna poročila so podali za njim referenti raznih odsekov.
SOCIALNO SKRBSTVO
Velikega obsega je bilo zlasti delovanje odseka za socialno skrbstvo. Odsek je izvršil popis osobja, bolnikov in otrok mestnih zavodov, sirotišč in bolnic. V času treh mesecev je izplačal L. 301.302 kot redne in izredne podpore. Podpore se niso omejevale le na družine partizanov, temveč tudi drugim potrebnim družinam v mestu in okrajih, ne-glede na narodnost; družinam, ki imajo v oskrbi sirote, vračajočim se iz internacije in zaporov, itd. Od L. 233.000 ki jih je odsek prejel od RK je podelil L. 183.700 zadnje čase za redne in izredne podpore ter nagrade partizanom. Tudi na druge načine je odsek pomagal ljudstvu. Dokler ni bil naš gozdni urad ukinjen je izdal potrebnim družinam 559 dovolilnic za en voziček drvi po malenkostni denarni svoti iz državnega gozda Panovec in Sabotin. Razdelil je 60 kvintalov krompirja po znižani ceni lir 13 za kg; 200 kg tega Jcrompirja je prišlo iz Kromberka, ves ostali pa iz Štan-dreža. Vrtojba pošilja dnevno 60 litrov mleka, katere razdeljujejo mestni četrti družinam z o-troci in starim bolnim. 8 litrov mleka pa preskrbuje òempcter. Odsek je razdelil po nizkih cenah mnogo blaga za moške in ženske obleke, za moške srajce, plavino,
drugod. Ne mislimo s tem načenjati polemiko; le ljudem na ljubo moramo pribiti ta neizpodbitna dejstva, da so se s svojim pisanjem odtrgali od ljudstva, to, kar nam priča še vedno marsikateri članek v »Slovenskem Primorcu«.
Ne bomo pozabili, da je del zagrizenih duhovnikov odklonil svojo prisotnost pri pogrebih naših padlih junakov. In pomisliti je treba, da so bili ti naši padli pravi katoličani. Dali so svoja življenja za svobodo svojega naroda.
Nazadnje ne iščite vzrokov, kdo je vcepil tako strupeno sovraštvo do te vrste duhovnikov nikjer drugje kot v zločinih, ki so jih. zagrešili baš oni nad slovenskim narodom.
V borbi se je skovalo edinstvo primorskega ljudstva. Nobena stvar ga ne spravi več iz poti edinstva. In tudi) nepolitični katoliški tednik ga ne bo spravil iz te poti.
rjuhe itd. in sicer vsega skupaj o-krog 1500 m. blaga. Za nabavo usnja in podplatov ter čevljarjem za izdelavo je odsek izdal L. 77.125. Precej hrane se je spravilo tovarišem v zapore. Nudi se brezplačna zdravniška pomoč invalidom, revnim in repatriiran-cem ter revnim družinam borcev. Izvedel se je zdravniški, pregled invalidov v svrho podpor. Ta pregled se nadaljuje v svrho prošenj za nagrade. V dveh mesecih je bilo izdanih približno 50 zdravniških izpričeval. Odsek je svo-ječasno poslal v gorsko in obmorsko kolonijo 79 otrok, na kmete v našem okraju pa je sprejel 52 otrok iz tržaškega okrožja. Odsek je nudil vso pomoč v akciji za prekop padlih partizanov in talcev. Preskrbel je prehrano svojcem teh žrtev in delavcem, ki so bili pri tem zaposleni. Potom referentov hvartnih odsekov je bilo nabranih 50 kg. kruha, 15 kg. mesa, 16 kg. riža in nekaj soli. Odsek je postavil okrajno komisijo za revizijo podeljevanja podpor, ki je bila izvršena po vseh vaseh okraja in v mestu.
NA PROSVETNEM POLJU
Mestna prosvetna komisija je bila dosedaj vsestransko zelo aktivna. V Gorici sami je bilo v dveh mesecih najmanj 17 večjih kulturnih nastopov. Imeli smo nastope pevskih zborov, gostovanja skupin od zunaj, gledališke skupine, harmonikaški nastop, tekmovanje društev iz celega o-krožja, pionirske prireditve, nastopi dramskih društev, telovadne akademije, žalne svečanosti ob priliki prekopa padlih partizanov in talcev, proslava zgodovinskih obletnic itd.
Pouk se je pričel v vseh šolah okraja, odprtih je 13 šol, otrok je okoli 500. Staragora in Ajševica sta se združili v eno šolo. Roditeljski sveti so v vseh krajih in v mestnih kvartih. Večerni tečaji so se tudi pričeli. Številično stanje otrok v goriškem okraju znaša 1878. Od nas imenovanih učiteljev je 43, od teh jih je 40 prejelo dekret tudi od ZVU. 12 učiteljev je bilo imenovanih samo od ZVU.
Osnovali so se celotna klasična gimnazija, učiteljišče in nižja realna. Dijakov je okrog 900. Pripravljalni tečaji za srednje šole so se vršili v vseh krajih. Ob priliki nabiralne akcije »Za našega dijaka« so se vršile v ta namen prireditve. Nabralo se je v denarju L. 131.438 in kvintalov 140 v blagu. Mnogo so darovali tudi naši repatriiranci iz Francije. Vas Solkan se.je najbolje izkazala. V mestu in okolici so se našli ljudje, ki sc voljni sprejeti dijaštvo na svoje domove radi pomanjka-
nja primernih prostorov za sprejem naših dijakov v mestu. V o-kviru mestne prosvete je dosedaj vpisanih za Knjižno založbo 957 naročnikov. Poročilo o delovanju italijanske prosvetne grupe je podal tov. Egone Clemente.
OBNOVA
Na področju zgradbe in obnove je ugotovljeno, da odkar je bila ukinjena ljudska oblast se ni v zadevi obnove naredilo nič drugega kakor to, da so bili ustanovljeni razni novi uradi in pomnoženo osobje že obstoječih uradov in s tem zaposleni številni tuji u-službenci, katerih namen je vse prej kakor skrbeti za obnovo dežele, pa čeprav z obliubami se ne štedi. Za Gorico ie bil celo imenovan poseben odbor za obnovo porušenih stavb s precej obširnimi nameni. Kljub temu, da odbor obstoja že več časa, je ostalo njegovo delovanje le na papirju, enako kakor drugih zato postavljenih in imenovanih uradov. Od takšnega delovanja nima ljudstvo nobenih koristi, temveč le o-čitno škodo, ker bo moralo samo plačevati ogromne stroške vzdrževanja tega tako dragega in brezkoristnega aparata. Smatra se za potrebno in koristno intervenirati pri ZVU, da se odpravijo te nepravilnosti. Z namenom, da se našemu ljudstvu kljub temu na kakšen način pomaga pri obnovi se je ustanovila v Gorici zadruga vojnih oškodovancev, pri kateri odsek aktivno sodeluje, kljub temu da pri ZVU ne u-živa potrebne zaslombe.
Odsek je svoj čas zbral material od Todt, vse tozadevne podatke, napravil načrt in proračun za most Pevme, proračun prometnih sredstev, načrte za regulacijo ulic, načrt in proračun za obnovo javnih stavb in privatnih hiš, navezal stike za dobave materiala za obnovo itd.
Kmetijski odsek je izvedel statistike, ki zadevajo kmečke pridelke in potrebe kmetov, poskrbel je živino in konje kmetom, ki so med okupacijo živino izgubili, uredil popis žita, poskrbel za postavitev poljskih čuvajev, razdelil gnojila in krmo.
Sledila so poročila referentov vseh ostalih odsekov. O delovanju krajevnih NOO so poročali krajevni odposlanci; vseum je sledila živahna diskusija o podanih poročilih.
VOLITVE
Na tretjem zasedanju goriške skupščine so se izvedle nadomestne volitve nekaterih novih članov v okrajni Izv. odbor. Ker je bivši podpredsednik podal ostavko, je skupščina izvolila na njegovo mesto za novega podpredsednika dr. Ernesta De Gressi-ja. Za novega tajnika pa je bil izvoljen tov. Bruno Borghesi namesto dosedanjega tajnika, tov. Gorjana, ki je zaprosil skupščino naj sprejme njegovo ostavko radi njegove zaposlitve na sindikalnem področju. Skupščina je o-stavko sprejela in se mu zahvalila za dosedanje uspešno in požrtvovalno delo.
Ob zaključku je bila poslana pozdravna resolucija Ustavodajni skupščini v Beograd, v kateri skupščina izjavlja sledeče: »Bratstvo in enotnost Jugoslovanskih narodov nam bo svetal vzgled za nas Slovence in Italijane, ki živimo na ozemlju Primorske ter bodrilo za močnejšo utrditev bratstva med tema dvema narodoma, ki je edino jamstvo za dosego končnega cilja, za vzpostavitev l judske oblasti tudi na tem ozemlju.
Naj živi Zvezna Ljudska Republika Jugoslavija! Naj živi slo-vensko-italijansko bratstvo!«
„ DESETI BHAT “ V MIRNU
Danes in Jutri ob 4. pop. priredi Izobr, društvo Jurčičevega „Desetega brata**.
Iz uredništva
Vsled pomanjkanja prostora smo bili prisiljeni odložiti večino dopisov „Iz našiti kraiev** na prihodnjo številko. Tov. dopisniki naj to uvažujejo!
O5 fco&acišfcega 'JCofa
Pred časom je g. župnik iz Boriane Evgenij Ozgnak izrazil, da zato ker je odkritosrčen bo kmalu Soški Tednik kaj o njem pi sai. Zato naj bomo odkritosrčni tudi mi in omenimo nekaj stvari.
Pred dobrim pol letom je ljudsko časopisje pisalo o njem, da je prišel iz videmske province kot duhovnik in učitelj, začel raznarodovati mladino po učiteljski in duhovniški liniji ter se posluževati cerkve in prižnice v svoje politične namene. Na ta dopis se je g. župnik zagovarjal na prižnici na tak način, da so ljudje med pridigo zapuščali cerkev, ker ga pač dobro poznajo. Ko se je nekemu tovarišu izrazil, da bo iskal zadoščenja mu je ta svetoval naj skliče vaški zbor in pred vsemi razčisti stvari, ki se mu očitajo. On pa tega ni storil. V družbi in pri posameznih je izjavljal, da kot duhovniku mu ni bilo treba vpisati se v fašistično stranko, fa šiste pa je prikazoval revne ljudi delavce in bajtarje, ki so bili kakor vemo prisiljeni vpisati se za zaslužek vsakdanjega kruha. Ni pa omenil tega, da je bil on v stalnem dopisovanju z njimi, ko so bili ti nasilno mobilizirani \
62.o	legijo italijanske narodne milice in jim pošiljal ilustrirane dopisnice, ki so predstavljale pohod na Rim z Mussolinijevo li-ko v ozadju. — Morda ni tega o-menil, ker so se mu učenci izneverili in sc že pred polomom fa šizma organizirali v O F ker so spoznali zločinstvo fašistične i deologije. V hiši * krajevnega NOO je pred enim teh bivših svojih učencev popolnoma kapituliral in priznal, da je bila upravičena borba jugoslovanskega ljudstva in upor proti zločinskim izdajalcem Rupniku, Nediču, Mi-bajloviču in Paveliču. Obsojal pa je narodno ustajo primorskega ljudstva, češ, da je bila protipo-stavna. Toda, ko je ves demokratični svet pozival vse rodoljube v dosledno borbo proti nacifaši-zmu in so temu klicu sledile naše edinice na Primorskem, ki so to liko pripomogle k veliki zmagi nad fašizmom, zakaj je on tedaj zvabljal fante z gozdov, ter prepričeval najšibkejše, da so zapuščali partizanske edinice in šli na stran 'okupatorja, na stran morilskih izdajalcev. Da celo spov d-nice se je posluževal. Dne 22. septembra 1944. je pri spovedi nagovarjal nekega borca partizana, da naj se kar nič ne boji »naših vojakov republikancev« pri Robiču, tam da se bo dobro imel, denarja in hrane mu ne bo manjkalo. Če pa tega noče se lan’'o pridruži onim, ki delajo na Troi-žu in se tudi imajo dobro. Prepričeval ga je, da bodo Nemci, republikanci in kozaki naredili rastre-lament in staknili vse grme, da v Nemčiji neki ruski generali zbirajo 4 milijonsko armado psob Rusiji; vedno istemu partizanu je trobil, da je naša borba nesmiselna in obsojena na neuspeh. Kc so mu pred časom očitali ta njegova dejanja je priznal, da je fantom in možem ideološko po kazal pot sodelovanja z okupa torjem. Potemtakem je kolaboracionist okupatorja in je na ta način hotel ponovno prodati Primorsko Italiji.
G. župnik je tudi sedaj ostal v svojem bistvu to kar je bil prej, zlorablja prižnico v svoje podle namene, izziva ljudi in jih strabi z atomsko bombo.
Te dni se je popolnoma ra>
krinkal, ko je brez vsakega razloga odstavil cerkvene ključarje pri cerkvi sv. Miklavža zato ker sta bila pripadnika OF, V svojem pismenem obvestilu z dne 14. p. m. pravi med drugim tako: »Ker Butul Pavel pripada stranki, pri kateri zavzema v vasi prvo mesto (je predsednik kraj. NOO za vas Kred), stranki ki ni odobrena od sv. cerkve in s katero dobri katoličani ne morejo sodelovati«. Očita mu, da je nadaljeval svojo pot (razume se z OF), kljub temu, da je bil dobro poučen o tem. Tudi Pavlin Jožefu očita, da je sodeloval in podpiral stranko. Poleg raznih argomentov navaja tudi to, da ga ni pripeljalo do tega žalostnega koraka sovraštvo, ampak njuno obnašanje, da pa kljub temu jima je hotel ohraniti dobro ime »ker nisem hotel povedati vzrokov vaše odstranitve« (namreč javno).
Ob koncu pisma kliče obeh na zagovor in obračun in jim grozi, da ako se tega razgovora ne udeležita brez opravičila bo nanravil zaniu neprijetne korake. Pismo zaključuje s krščanskim pozdravom.
Ključarja sta mu pismeno odgovorila in mu tehtno ovrgla vse neosnovane argomente, ožigosala sta ga kot strankaria in političnega prodagandiista, ki se vmešava v politične zadeve, in še posebno v takšne, ki niso dostoine za poštenega duhovnika. Izjavila sta, da si štejeta v čast, da iu ie odstranil zato ker sta sodelovala z OF in delala za narod.
Gregorčičeva proslava
v Mirnu pri Gorici
V nedeljo 2. t. m. se je Izohra-ževalnd društvo oddolžilo spominu našega goriškega slavčka, pesnika Simona Gregorčiča.
S to proslavo je bil otvorjen Mladinski in Ljudski oder. Pozdravni govor je imel tov. Silič, okrožni glasbeni referent, ki je prikazal Gregorčičev vpliv na ves slovenski narod, posebno pa na našo Primorsko. Doba v kateri je zložil njegove najlepše pesmi je bila velikega pomena za naš preporod, za prebujenje širših plasti ljudstva izpod tujčevega jarma, ko si je laški in germanski val potujčevanja in grabežljivosti zaletaval ob naše meje in skušal na vse načine uničiti naša prizadevanja za obstoj. Skozi leta so postale Gregorčičeve pesmi last naroda, pele so se vsepovsod, bodisi med pastirji pod visokim Krnom bodisi na mestnih odrih. Toplo občutena domačnost njegovih verzov je spremljala tudi naše borce v bojih za svobodo vse do današnjih dni, saj so se tako uresničile preroške besede našega velikega pesnika.
Na to so sledile razne pevske točke pesnikovih pesmi, ki jih je prednašal mirenski ženski in mešani zbor. Oba zbora sta že na precejšnji višini, glasovi so uglajeni, močni in so pokazali, da znajo z občutkom podati tudi najtežje pesnji. Posebno dobro so bili podani prizori »Niega ni« in »Nevihti«, ki so prikazali naše življenje v svoji veseli, srčno občuteni besedi., ter slika, ko se naša kmečka družina v goreči molitvi .in prošnji združeno o-brača k Bogu, da obvaruje najhujšega, prizori, ki bodo ostali obiskovalcem te mirenske proslave v najlepšem spominu. Dobre so bile deklamacije in solo petje. Vsa čast vrlim prirediteljem, v prvi vrsti tov. predsedniku Vuku in pevovodju, ki so znali tako dobro pripraviti ta Gregorčičev večer. Umetniško izdelane kulise so poživele točke sporeda ter so v obilni meri pripomogle k uspehu.
ZASEDANJE MESTNE SKUPŠČINE
Stran 4
So^ki tednik", 8 dpcembra IP4P)
Štev. 23
ClTATELJEM ..PRIMORSKEGA DKEVKIKA"!
Ob zaključku redakcije »Soškega Tednika« smo zvedeli, da ZVU dosledno izvaja svojo demokracijo štev. 11 in je na osnovi odloka štev. 11 ukinila nadaljno izdajanje edinega slovenskega dnevnika na Primorskem.
Ukinitev glasila Osvobodilne Fronte za Slovensko Primorje ne predstavlja samo najvidnejšo kršitev načela svobode tiska, ki ga ZVU ob vsaki priliki proglaša za svoje načelo, temveč je pomen te ukinitve še toliko večji, v kolikor »Primorski Dnevnik« ni enostavno eden izmed časopisov, ki izhajajo na ozemliu Julijske Krajine pod Zavezniško upravo, temveč je to edini slovenski dnevnik, ki je vedno in povsod zastopal demokratična načela.
Smrt fašizmu -
Kot naslednik »Partizanskega dnevnika«, ki je začel izhajati v najtežjih prilikah in ki je bodril naše ljudstvo v borbi proti naci-1'ašizmu, je bil »Primorski Dnevnik« njegov vreden naslednik. Kot tak je bil vedno zelo blizu src našega ljudstva in pravi vodnik.
Uredništvo našega lista se pri družuje protestu vsega našega primorskega ljudstva in izraža svojo ogorčenost, da se od strani vojaških oblasti — od strani naših velikih zaveznikov, s katerimi smo se borili ramo ob rami za demokratične pravice narodov, s tem da smo strli nacifašizem — preganja časopis, ki je glavno glasilo Osvobodilne Fronte za slovenski del Julijske krajine.
svobodo narodu!
Uredništvo «Soškeaa Tednika"
Gostovanje ..Slovensliep narodnega gledališča"
iz Trsta u Gorici
Po dolgih desetletjih, ko nam ni bilo dano, da bi poslušali slovensko besedo na našem odru, nas sedaj obišče tržaško „ Slovensko narodno gledališče" s sledečimi predstavami:
Četrtek 13.	decembra	ob	20.	uri	„Jernejeva pravica"
Petek 14.	»	n	20.	w	„ Scampolo “
Sobota 15.	v	n	20.	n	„ Deseti brat “
Nedelja 16.	n	n	15.	»	„ Deseti brat"
16.		n	20.	p	Jernejeva pravica “
Torek 18.	»	n	20.	n	«Andante pateticnm “
Sreda 19.	n	„	20.	n	«Vdova Rošlinka"
Četrtek 20.	n	n	20.	»	«Rdeče Rože"
Predstave se bodo vršile v			Ljudskem domu. Predprodaja vstopnic		
Miklavževanje v Verdiju
Slovenski in z njim vsi slovanski narodi smo hvaležni našim zaveznikom za uničenje hitlerizma, za uničenje fašizma v Evropi in na vsej zemeljski krogli. Posebno smo hvaležni Sovjetski zvezi, ker je ona bila tista, ki nam je pomagala od prvega dne nesebično, ki od nas ni ničesar zahtevala, ki nas ni na ničesar obvezala, kar ne bi bilo v skladu z našimi nacionalnimi interesi in nas je obvezala samo na hvaležnost. Poldrugmili-jonski sloveniski narod se je štiri leta boril med dvema fašističnima gigantoma. V borbi je žrtvoval dcsettisoče in desettisoče svojih sinov in hčera. Med temi žrtvami je 48 tisoč primorskih Slovencev. Njih kosti ležijo globoko v Nemčiji in to še tiste dni, ko so zavezniške armade bile še daleč od nemških in italijanskih mej. Slovenski narod je bil tisti, ki je edini v okviru nacističnega rajha in takozvanega italijanskega imperija dvignil svoje orožje proti barbarskemu fašizmu.
Mussolinija na strani 11. — S tem je potrjeno, da je belagarda slavila in še slavi največjega krvnika italijanskega in sosednjih narodov, ki je napovedal vojsko Veliki Britaniji in Ameriki.
S svojo prvo prireditvijo so se prireditelji odkrili za to, za kar jih je ljudstvo obsodilo in za kar so tudi morali bežati iz domovine. Žal, da zavezniki še podpirajo izmečke slovenskega naroda in že s tem samim pomagajo širjenje in obnavljanje fašizma na naši zemlji. Dokaz j.e Mussolinijeva slika, ki ga prikazuje na delu v občini Littoria, na strani 11. Tako pojmovanje demokracije za belo-gardo in širjenje fašistične miselnosti je nezdružljivo z vojnimi cilji, ki so jih postavili veliki zavezniki. Naše ljudstvo ne spi, o-no je dovolj zrelo in sledi za takimi dogodki. Odločno je pripravljeno nadaljevati borbo proti fašizmu in vsem pojavom, ki vodijo k obnovi fašizma.
bo v obeh mestnih Čitalnicah.
Našemu maršalu Titu!
Kralj Peter ni pomagal našim bratom, našim materam, našim očetom v času hude partizanske vojske. Bil je v Londonu. Vi pa ste bil y borbi, vi ste se boril z našimi očeti. Sedaj ga je ljudstvo v Jugoslaviji odklonilo in vas volilo, kar smo tudi mi želeli, ter sedaj smo zelo veseli, naš priljubljeni očka maršal TITO.
Mnogo, mnogo čestitk!
Pionirji iz Vrtojbe pri Gorici.
Biuši Mistični poRmiinski tajnik aretiran
Policija v Rimu je te dni aretirala Benesperando Luraschija, bivšega goriškega tajnika, ki se je skrival več mesecev pri neki družini v Rimu. Sedaj je v zaporih Regina Coeli. Od tod ga bodo pripeljali pred vrhovno porotno sodišče v Trstu, ki ga bo sodilo za zločine, ki jih je zagrešil v pokrajini Gorica takrat, ko je bil fašistični zvezni tajnik Soče. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
nali. Tu naše ljudstvo prav ne more nikamor s takimi cenami.
Veselilo nas je, ko smo videli da je eno cirkuško podjetje dalo nalepiti tudi slovenske lepake. Vidi se, da imajo Italijani iz no tranjosti več razumevanja za trgovsko reklamo, kakor marsikateri šovinističen goriški Lah.
Slojsnsia srednja sola o Gorici
Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Gorici obvešča dijake svoje šole in njihove starše,
.	w da se je šola dne 7. t. m. preselila
Po strašnem trpljenju vsega	I |C I A 1# 7 iz dosedanjih prostorov Šolskega
prebivalstva Julijske krajine je O w ■ HfflllVl-MlfAi doma v ulici Croce, v Novi dom končno fašizem bil strt. Prišli so y LJUDSKEM DOMU v ulici Randaccio 22, kjer si oo zavezniki, ljudstvo jih je po-	Miklavž je Drišel tudi med od 1()- t- m- dalie vršil P°uk in
zdravi alo v soncm Gorici. Na- Sv. Miklavž je prišel tum mea sprejc j t k t ■ -g.	•
rodni izdajalci slovenskega naro- vse pridne slovenske m Italijan-	tdjmsUu
da, belogardisti pa so se umakni- ske otroke v Gorico ter jih lepo	^‘Jsnu.
li oki pravice. Razširili so se pre- obdaril.	sc bo mogel vršiti pouk v
ko narodnostnih meja in čakali Dvorana Ljudskega doma je ch novih prostorih, se je zahval: • trenotka ko bi znova zahrbtno bila v sredo popoldne tako nabito ti predvsem ekonomatu m teh-nanadli pridobitve štiriletne bor- polna, da ni bilo mogoče vzdržati ničnemu uradu županstva mesta be slovenskega naroda in vsaj po v njej miru in reda. Vsled po- Gorice, ki sta z razmeroma majh-možnosti zabarantali Primorsko, manjkanja prostora se je moralo nuni sredstvi danimi jima na raz-c i fi-orii; cr> nr> Rimu Forli-ju mnogo mamic z otroki umakniti polago, izvršila delo. Gre pa tudi V to, TrcvS. STkJZ "o i« jih je ,.„o »v. Miklavž tolar,,- posebna pohvala srednješolski adenti omrženega režima nasilja val naslednjega dne. Pred razde- mladim in nekaterim starsem, k, n rii ad rali v Gorico Začeli so Ijevanjem daril so naši malčki so z res hvalevredno požrtvoval-spletkariti in se skupljati okrog izvedli kratek program pevskih in nostjo dobrovoljno pomagali pri »Slovenskega Primorca«, »nepoli- baletnih točk, toda nestrpnost v čiščenju solskih prostorov.
tičnega glasila« ter pričeli z go- dvorani je bila tako nevzdržna,	...........
njo. Začelo se je na kulturnem da se je moralo s tem pred ca-	.	.
šolskem polju, posebno pa tam, som prekiniti in preit, na ono, kar	HIIDrCjQ U UOFICI
kjer nimajo starši pregleda nad so otroci najbolj zeljno pričiko-
svojo deco Pomagači okupatorja, vali. V spremstvu angeljčkov ie Po letih vojne smo imeli le-:os znani propagandisti kolaboracio-	prišel na oder sv. Miklavž, za	zopet semenj sv. Andreja. A že
nizma, »ubogi« falirani ljubljan-	njim črni in rdeči škratje, ki so se	takoj na prvi pogled se opazi
ski študentje, 'uredniki belogar-	nemirno vrteli okrog ogromnega	velikanska razlika med semnjem
dističnih glasil kot n. pr. »Vipav-	kupa daril. Sv. Miklavž je takoj	i/pred vojne in današnjim senca« so priredili s pomočjo naših	povedal, da ne bo najbrže utegnil	njem.
zaveznikov Miklavža v gledališču obdariti vseh tistega večera m do V prvi vrsti je treba iskati Verdi Predstavljamo vam udele-	zato mnoge obiskal ponoči in tu-	vzroke v gospodarski krizi, v po-
Žence kot domobranske poročni-	di naslednjega dne. Do 10 ure	manjkanju prevoznih sredstev in
ke in podporočnike v pokoju; ra-	zvečer in še bolj pozno je delil	v tem, da je sedaj bivša goriška
zen teh je bila zastopana vsa dr-	pakete, srečni so odhajali obdar-	pokrajina razdeljena v dve c mi.
hal ki je bežala izpred slavne Ju-	jeni otroci domov, za vse ostale,	[z vseh teh razlogov se ne da ni-
goslovanske armade in se potika	ki niso prišli na vrsto, se je Mi-	ti primerjati današnji semenj z
po raznih krajih cone A, ki je pod	klavževanje nadaljevalo 6. de	nekdanjim, posebno ne s tistim.
ZVU Na predstavi so se posebno	cembra popoldne.	ki ga pomnijo stari rodovi,
izkazali belogardistični učitelji, Mnogo več kot 1000 paketov z Že po cenah spoznaš, da so med njimi je bil tudi znani prof.	igračami, obleko, sadjem, slašči	trgovci iz Italije, kajti navijejo ti
Baraga ki ga pozna že vsa pri-	carni, zvezki in drugim, je bilo	take cene kot so jih vajeni v 1 tumorska javnost. Polovico udele-	razdeljenih med pridno m po-	(iji. Naše ljudstvo ne zmore tu-
žencev so tvorili radovedneži an-	trebno goriško deco slovenskih in	kih astronomičnih številk. Vse je
tifašisti ki so med samo komedi-	italijanskih družin.	enako drago, navadno blago, jejo park rat vzklikali in protestirali	^.............stvine in boljše blago; temu sc
»Smrt beligardi«, »Živel Tito«.	razmerno so drage tud. zabave,
TT	Titu«	<	.	ki jih je precej. Ako hočeš iti v
»Hočemo •	Preskrbimo se z lepim cirkus moraš piačati vstopnino
-S
lila mladim fašistična knjiga a ------očividno so sc podjetniki uraču-
slovljena »Zimske urice« s sliko .Jr*....."...—ti................	u	^
Vsem vojnim invalidom iz narodno osvobodilne vojne!
Pozivamo vse vojne invalide iz narodno osvobodilne vojne obojega spola (borce in aktiviste), da se v svojem lastnem interesu, v kolikor tega še niso storili, nenudoma javijo referentu za socialno skrbstvo pristojnega okrajnega N00 zaradi izpolnitve prijave za komisijski pregled v svrho odmere pripadajoče invalidnine.
ZA REVNE OTROKE
Ustanove, tvrdke in posamezniki so do sedaj darovali čez 60.000 lir za revne otroke. Ravno-tako so se goriški trgovci spomnili teh najrevnejših in jim darovali zimske obleke, šolske potrebščine in drugo. Nadejamo se, da bo tudi ta akcija pripomogla, da ho marsikakšen izmed naših otrok lažje prenašal te hude zimske mesece in se s hvaležnim srcem spominjal svojih dobrotnikov.
prejemali v njem vso oskrbo. Za oskrbo se plačuje mesečni prispevek, ki ga določi uprava gluhonemnice v začetku vsakega leta, odobri pa Poverjeništvo. Siromašne gojence vzdržuje država, kar predlaga uprava zavoda Poverjeništvu, ki odloči dokončno v vsakem posameznem primeru.	i
V gluhonemnico za Slovensko Primorje v Portoroze se bodo sprejemali telesno in duševno zdravi gluhonemi otroci slovenske narodnosti iz vsega Slovenskega Primorja. Sprejemali se bodo novinci z izpolnjenim 6 letom starosti, kakor tudi vsi oni gojenci slovenske narodnosti do vštetega petega razreda, ki so bili primorani doslej obiskovati italijanske zavode.
Starši naj pripeljejo svoje otroke 15. decembra t. 1. v Koper v prostore slovenske ljudske šole, kjer jih bo sprejemala posebna komisija. S seboj morajo prinesti rojstni list, domovnico, izkaz o premoženjskem stanju, potrdilo o cepljenju koz, odjava bivanja, zdravniško spričevalo ter živilske karte za mesec december. Otrok mora imeti s seboj:-obleko, perilo, obutev, pokrivalo, copate, drugo perilo, dalje potrebščine za umivanje in snaženje čevljev. Brezpogojno morajo prinesti s seboj še rjuhe, odejo ter krožnik, skodelico in jedilni pribor, ker uprava gluhonemnice trenotno tega nima na razpolago.
Planinci in liubitelii pora!
Pred dvajsetimi leti so nam fa šisti nasilno razpustili naše »Planinsko društvo«. Želimo je obnoviti, zato ste vabljeni vsi na ;:..ta-novni občni zbor »Slov. planinskega društva«, ki se bo vršil v Gorici v nedeljo dne 16, t. m. ob 10 uri v dvorani »Ljudskega doma«. Iskreno vabimo posebno mladino!
Pripravljalni odbor.

RATTEKTC

Razdeljevanje dvokoles
Urad za delo v Gorici sporoča, da prošnje za nakazilo dvokoles z plašči in zračnicami za delavce morajo biti vložene do 10. decembra 1945., pri goriomenjenem Uradu za Delo, ul. Crispi, št. 9.
Prošnje morajo vsebovati natančne podatke prosilca, bivališče in kraj zaposlitve ter morajo biti potrjene od delodajalca.
OTVORITEV GLUHONEMNICE
ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Vsem staršem gluhoneme mladine v Slovenskem Primorju javljamo, da bo Poverjeništvo Pokrajinskega NOO za Slovensko Primorje otvorilo 15. decembra t 1. v Portoroze gluhonemnico za Slovensko Primorje. Zavod bo internatsko urejen in otroci bodo
Prodam sadike, jabolk, hrušk in črešenj. Omenjena drevesca so po večini necepljena toda zelo razvita. Za pojasnila obrnite se na Keber Franca, Volčjadraga št. 316.
POIZVEDBE
Jerončič Stanislav, 20 let star, iz Farre pri Gradiški, šel v partizane 16.7.1944; od takrat nimamo več poročil o njem. Kdor kaj ve, naj sporoči:	Jerončič Antonu
Farra pri Gorici 26.
ZHHUHLH
Vsem, ki so se udeležili prenosa zemeljskih ostankov naših nepozabnih sinov
Kerševana Jožefa in Zniagota,
ki sta junaška padla v borbi proti okupatorju se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni gosp. župniku iz Bukovce, pevcem iz Gradišča, godbi iz Prvačne, tov. kapetanu Majerju za ganljive besede ob odprtem grobu, mladini, darovalcem cvetja ter vsem, ki so se udeležili pogreba.
Oševljck-Gradišče, dne 2. decembra 1945.
Žalujoči starši in ostali
ZHHUHLH
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti mojega ljubega brata, partizana
luana Poberaj-a,
padlega v borbi dne 27. septembra 1943 se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo mladini iz Planine in Vipave, tov. komisarju za ganljiv govor in vsem darovalcem cvetja.
Vlpava-Kromberk, dnt 29. novembra 1945.
Sestra ZDENKA In ostali sorodniki
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, „Ljudskl dom" pritličje Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici Najemnik: wPrimorski dnevnik*