Glosilo delavcev y vzgoji, izobraževanju fj znanosti Slovenije, HUbljana, aprila 1984 -7 - letnik XXXV
Med drugim preberite
•	DENARJA NI — DENAR JE!, str. 2\
•	ŽAGARJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA ZA LET01984, str. 3
•	TELEVIZIJA V ŠOLI, str. 5
•	ZASNOVA POKLICNEGA USMERJANJA V SOCIALISTIČNI SAMOUPRAVNI DRUŽBI, str. 9
•	KAJ OVIRA VZGOJNO DELO V VRTCIH?, str. 10
Učiteljevo delo meri Življenje samo
z nagovora Ivana Godca
#
fevr
j*-
Sole ne spreminjajo paragrafi
Iz govora Marjana Jelena na podelitvi Žagarjevih nagrad in priznanj
Vsakdo od nas se kdaj pa kdaj v vrne v svoje mlade dni. V j^ojih mislih najde spomin na aterega od učiteljev, ki se ga še Posebno rad spominja. Ni je dvojine, v kateri bi lahko zbrali vse tlste učence, ki bi takšno hvaležnost želeli izraziti. Zato je pode-ltev Žagarjevih nagrad in priz-nanj priložnost, da vsaj nekate-r,nn od najbolj zasluženih to izra-2'mo.
Delo pedagoga se močno ra-zl|kuje od številnih drugih pokli-Cev. Delavec tu nima opraviti z Ntrtvo snovjo. Njegovo zadošče-nje je v tem, da ima možnost oblikovati nove rodove. Obli-kuje torej prihodnost in to z neposrednim vplivom na nove ro-0ve. Tisti, ki to razumejo in ^morejo znanju dodati tudi Pfavo mero srca, živijo v dejanjih ln ravnanju svojih učencev. To Pa N več kot le navadno plačilo a delo. Tega ni mogoče tehtati s Se tako natančnimi tehtnicami ali meriti z drugimi merili. Pedago-govo delo meri življenje samo.
Vsako delo je zahtevno in od-Bovorno, če ga odgovorno oprav-Jamo: Takšno je tudi delo peda-ttoskih delavcev. Še posebno na-P°rno je bilo delo tistih, ki so uti-[ali Pota znanju v prvih povojnih etih, ko so morali premagovati stevilne težave in včasih na videz neprehodne ovire, ki so jim stale j13 poti. Bn je čas 0bnove5 treba je oilo opraviti marsikaj tudi za |1dzaJ: pa vendar so bili tisti časi ept. Se več izkušenj imajo tisti,
1 so prispevali že k partizanskemu šolstvu.
Današnji nagrajenci ste lahko Ponosni, da ste izbrani za Žagarjeve nagrade in priznanja" -l;,rtied mnogih, ki jim predanost Pedagoškemu delu pomeni 'ttati radost in srečo, ponos in Nekaterim tudi življenjski cilj. ridružujete se dosedanjim 134 Nagrajencem in 17 prejemnikom žagarjevih priznanj.
Med najpomembnejše dosežke v razvoju gmotnih in duhovnih temeljev slovenskega in jugoslovanskih narodov, med nepogrešljive deleže v uresničevanju ciljev naše revolucije že nekaj desetletij uvrščamo tudi rezultate naših prosvetnih delavcev. Med njimi zlasti tiste, ki so se s praktičnim delom in osebnim zgledom kar najbplj približali liku slovenskega učitelja in revolucionarja Staneta Žagarja.
Pri graditvi bolj humane, demokratične in kvalitetne šole živi. Stane Žagar v spominu naših generacij kot revolucionar, graditelj slovenskega delavskega gibanja in njegove partije in še po-
sebej kot odličen učitelj, ki je v izredno težavnih in skromnih razmerah dosegel izjemne učne in vzgojne rezultate. To mu je omogočila njegova široka razgledanost in pronicljivost, saj je iz številnih domačih in svetovnih dognanj znal izluščiti sile pa tudi razmerja v tedanjih družbenih gibanjih v neposrednem družbenem okolju, v katerem je delal. V skladu s tem je uravnaval svoje pedagoško in politično delo, v katerem je daleč presegel vse, kar bi kdorkoli mogel pričakovati od vaškega učitelja, saj je že v tistih časih razvijal šolo, ki je bila tesno, vendar tudi kritično povezana z okoljem. /. učenci in ' njihovimi starši je spremljal vse dogodke iz življenja in vodil učence v razumevanje sveta in človeka v njem in s tem oblikoval
njihov kritičen odnos do sveta in odnosov med ljudmi.
Eden izmed bistvenih pogojev za uresničevanje današnje vloge šole pri oblikovanju celovite osebnosti socialistične samoupravne družbe je njena povezanost z okoljem, ki jo lahko uresničujejo učitelji, ki razumejo svojo pedagoško in družbeno vlogo - in so podobni liku revolucionarja Žagarja,
Današnjručitelj mora s svojiir delom sooblikovati ustvarjalne osebnost prihodnjih samouptav-Ijaicev, zato moramo pri snovanju drugačne in bolj humane šole še odločneje slediti težnjam družbe k vsestranskemu razvoju


Stenska preproga: Motiv s Kvarnerskega zaliva (1899—1908, Ljubljana), Kranjski Zavod za umetniške tkanje — z razstave Secesija na Slovenskem

mlade osebnosti, sposobne revolucionarno spreminjati družbene odnose.
Ko govorimo o preobrazbi šolstva se vse prevečkrat in predolgo ukvarjamo z organizacijskimi vprašanji, z zunanjo podobo šolstva, premalo moči in skrbi pa namenjamo vsebini, pogojem in kvaliteti izobraževanja. H kvaliteti izobraževanja pa ne uvrščamo le boljših učnih rezultatov, ampak tudi ustvarjanje nove samoupravne pedagoške klime v naših šolah, novih odnosov med učitelji, učenci in vse širšim krogom sodelavcev iz drugih delov združenega dela. Šole ne bodo spremenili paragrafi, stališča in usmeritve - spremenili jo bodo osveščeni učitelji v skupni odgovornosti z delavci in učenci.
nosti učitelja pa vse preradi ii prevečkrat pozabljamo na ra zmere, v katerih dela, na njego družbenoekonomski položaj Nalog je iz dneva v dan več, pri našajo-jih novi zakoni, smernice programi in pravilniki; vse to kot kamen pritiska na njegovi družbeno zavest. Obdobje zao strenih gospodarskih razmer, -katerem smo >e znašli, ni najbol naklonjeno preobrazbi vzgoje ii izobraževanja. Nujnost, d; zmanjšujemo skupno porabo nas ovira pri dosegi reformnih ci Ijev; nekatere bomo uresničeval postopoma in ne s tako dinami ko, kot smo si predstavljali. Pre malo je prisotna zavest, da je te meljna stabilizacijska nalog; vzgoje in izobraževanja, ot osnovne šole do univerze, v dvi govanju kvalitete izobraževanja Doslej prevladujoča proračun sko restriktivna miselnost ir praksa ogrožata dosego teg; cilja, permanentno slabita druž benoekonomski položaj učitelja in skrajni čas je, da dejstva resni ocenimo, če nočemo, da bo ma lodušje nevarno ogrozilo dose ganje ciljev v kvaliteti vzgoje ir izobraževanja. Prav v času zao strenih razvojnih trenutkov naši družbe bi morali, kljub omejeno sti materialnih osnov, vsestran sko družbeno in materialne spodbujati pedagoške delavce 1 večji ustvarjalnosti in osebn zavzetosti za nove vsebine, od noše in organizacijo vzgojno izobraževalnega dela.
Med številna protislovja, ki so značilna za sedanji družbeni trenutek preobrazbe vzgoje in izobraževanja sodi tudi različen odnos učiteljev, mladine, delav cev in staršev do načrtovanih vsebinskih in organizacijskih sprememb v sistemu vzgoje in izobraževanja. Na eni strani se pojavljajo težnje po ohranjanju
ali vračanju k starem, na drugi strani pa zagnanost za doseganje reformnih ciljev, za kritično preverjanje že doseženega, za dopolnjevanje izpeljav reforme, ob vztrajanju na njenih temeljnih izhodiščih. To stanje moramo ustvarjalno presegati z odgovornejšim in doslednejšim odnosom vseh dejavnikov odgovornih za reformo.
Posamezne razprave in ocene žal še izzvenijo tako, kot da je reforma izobraževanja »linija poklicnih reformatorjev« in ne v .Zvezi komunistov sprejeta in družbeno dogovorjena razvojna usmeiitev. Rezultati spremljanja uresničevanja srednjega usmerjenega izobraževanja potrjujejo, da z reformo nismo zgrešili glavnih ciljev, tu so že prve izkušnje, mnogo je dobrega, nekaj tudi slabega, kar pa ne bo tako težko popraviti.
Tudi visoko šolstvo stopa po poti reforme. Te besede so bile moto razprav na nedavnem posvetu »Univerza v združenem delu«, na katerem je bila predstavljena tudi vsa širina in zahtevnost nadaljnjega procesa preobrazbe vzgoje in izobraževanja, v katerega se začenja neposredno vključevati tudi visoko šolstvo. Delavci v visokem šolstvu so že doslej pokazali veliko raven odgovornosti, zlasti pri oblikovanju strokovnih rešitev za preobrazbo nižjih stopenj vzgoje in izobraževanja, sedaj pa se njihova odgovornost še povečuje, saj od preobrazbe visokega šolstva pričakujemo, da bo v večji meri kot doslej motor razvijanja in širjenja najvišjih dosež-» kov človekovega duha in znanja, ter s tem tudi močnejši pobudnik in dejavnik v kvalitetnem družbenem razvoju ter v razvoju vsakega delavca, delovnega človeka in občana. Vendar tudi za preobrazbo visokega šolstva velja, da bo ostala le na po! poti, če je ne bo spremljala širša družbena preobrazba, resnično uveljavljanje odnosov združenega dela, odnosov svobodne menjave dela. Tako razumljeni preobra-zbeni procesi pa terjajo izostreno odgovornost vseh delov združenega dela, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, strokovnih in drugih organov, zlasti pa seveda delavcev v visokem šolstvu ter študentov kot neposrednih nosilcev vzgojnoizobraže-valnSga in raziskovalnega dela.
Z nagradami in priznanji Staneta Žagarja, ki jih danes podeljujemo, dajemo priznanje vsem učiteljem in vzgojiteljem za njihovo delo, posebej pa poudar jamo tiste dosežke, ki bodo za zgled in spodbudo pri spremi njanju podobe šote in našega izobraževalnega sistema.

FRANC ŠETINC
Bolj kot verni učitelji so nevarni tisti, ki ne
privzgajajo vrednot
... Solu je znanstveno-marksistično usmerjena posvoji metodi dela, zalo je razumljiva zahteva, naj ho vsak učitelj sposoben vzgajati sk ladno z. znanstvenimi spoznanji. Nihče ne more pedagoškemu delavcu izbrisati njegove intimne vernosti, če jo ima, tega nihče tudi ne namerava na silo storiti. Nasprotje je drugje: kako daleč sega učiteljeva verska intimnost. Ali je to njegova osebna potreba, ki mu pomeni globlji smisel živi jen ja, ali pa je to njegovo bojno geslo, ki ga poskuša projicirati skozi vsebino vzgoje, da bi privzgajal otrokom klerikalistični duh in protisocialistično prepričanje. Verska intima pa ne izključuje pripadnosti socializmu in socialističnemu samoupravljanju, ker se te ne meri z merili teizma ali ateizma. Vprašanje je le, če je učitelj sposoben objektivno in prepričljivo ter znanstveno razpravljati o vsem, tudi o religiji kot objektivnem družbenem pojavu, torej historično-materialistično, kot pravi dr. Boris Majer, ne da bi kršil globoko demokratično naravo marksističnega kritičnega mišljenja in znanstvenosti pouka, /.ato je prav, da vsakdo, ki se odloči za pedagoški poklic, dobro premisli in dožene, če ne bo sam sebi ovira pri tem odgovornem in občutljivem delu in se ne bo onesreči! zaradi intimne pripadnosti. Tudi to je ustavno zagotovljena svoboda, svoboda izbire poklica, da bi ustavno svoboščino izrabljali za mobilizacijo sil, ki bi preusmerile vzgojo v nedemokratične tokbve, kakršni so bili že v zgodovini, in nazadnje ogrožale otroku svobodni razvoj, ne bi pa zagotavljale resnično na znanstvenih dognanjih temelječega pouka in vzgoje kritičnega in ustvarjalnega mišljenja, da bi mladi lahko samostojno zaživeli skladno z lastnim filozofskim prepričanjem, ki jim ga je uspelo razviti skozi učenje in razmišljanje — seveda tudi pod vplivom staršev - in je r njih notranje pristno dozorelo.
V programu / veze komunistov Jugoslavije je zapisano, da se moramo komunisti boriti proti verskim in podobnim zablodam, pri čemer so predvsem mišljene zlorabe religije, zlasti v politične namene. To ne pomeni boja proti religiji, ampak proti vsemu, kar pasivizira človeka r odnosu do družbenih problemov ah ga celo obrača proti napredku.
Največ pojavov sektaštva imamo tam, kjer gre za tako imenovani vulgarni ateizem, za neustvarjalni marksizem. Predvsem se moramo znebiti zakoreninjenih navad, da bi šablonsko enačili klerikalizem in sektaštvo. klerikalizem ima drugačen izvor, je r bistvu boj za oblast. Pri sektaštvu pa gre za nerazumevanje vloge zveze komunistov, kolikor ne gre za etatistični, dogmatski pogled na družbo.
ko izhajamo iz položaja, da komunisti nismo borci za razširjanje ateizma, ampak predvsem borci za spreminjanje družbenih razmer, ki so enako v korist religioznim in nereligioznim, je sektaštvo škodljivo, še posebno, če bi ga posamezniki uporabljali kot orožje, ki naj nadomešča ideološki boj, da bi s tem marsikdaj prekrili svojo premajhno usposobljenost, neznanje, lagodnost, nedelavnost, indiferentnost itd. Reči moram, da je indiferentnost na šolah mnogo bolj nevarna kol navzočnost tega ali onega vernega, pa sicer dobrega učitelja. Verni učitelji pravzaprav niso problem r naši družbi. V povojnem času smo jih imeli kar precej in jih nismo nikoli preganjali, pač pa smo ocenjevali njihovo delo, njihovo socialistično usmerjenost. Vzgojili so cele rodove dobrih, zavzetih in uspešnih borcev za socialistično samoupravljanje. Mnogo bolj nevarno je, če so na šolah učitelji, ki ne privzgajajo učencem nobenih vrednot, ki dopuščajo nesocialistično, nesamoupravno prakso na šoli in r okolici. To pa so lahko eni in drugi, tisti posamični verujoči ali neverujoči učitelji. To je slabše, kot če učitelj odkrilo pokaže na st ojo vernost, ki pa ga ne sme ovirati pri socialistični vzgoji, pri kateri uresničuje smotre socialistične šole. Bred očmi je treba imeti vlogo kolektiva kot celote, ki mora biti dobro organiziran, politično razgiban, da osnovna organizacija /K v njem ni zaprta vase, da sprejema marksizem kot živo idejo in prakso, da jo nenehno bogati s svojo ustvarjalnostjo, da je ■ustvarjeno ozračje za ustvarjalno razpravo in izmenjavo pogledov na stroko in pedagoško prakso.
Delo, sobotna priloga, sl. s. 19S4
Denarja ni - denar je!

i
Potreb izobraževanja ni mogoče ločiti od gospodarstva
Gmotni položaj vzgoje in izobraževanja se slabša. Osebni dohodki prosvetnih delavcev- zaostajajo za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Kje najti denar za izboljšanje stanja? Na to vprašanje iščejo odgovor tako delavci na šolah in vzgojno-var-stvenih organizacijah kot v samoupravnih interesnih skupnostih in ustreznih družbenih organih. Kakšni bodo sadovi, to pa še ni znano.
Po podatkih Zavoda SRS za planiranje je delež sredstev za izobraževanje v družbenem proizvodu od leta 1978 do leta 1982 upadel: pri usmerjenem izobraževanju od 1,64 na 1,42, pri osnovnem izobraževanju od 2,94 na 2,31 — skupaj torej od 4,58 na 3,73.
Povprečni bruto osebni dohodki na zaposlenega so znašali v osnovnem šolstvu v primerjavi z gospodarstvom (če gospodarstvo označimo z indeksom 100) v letu 1979 118, v letu 1982 pa le 110; v srednjem šolstvu je ta indeks upadel v teh letih od 138 na 132; v visokem šolstvu je ostal vsa ta leta okoli 150. Če pa primerjamo osebne dohodke v šolstvu z osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu z enako izobrazbeno ali kvalifikacijsko stopnjo, je podoba šolstva bistveno slabša: osebni dohodki osnovnošol-
skih učiteljev so znašali v letu 19"71) le 86. v letu 1982 pa le 79 odstotki novprečja v gospodarstvu; osebi.i dohodki srednješolskih učiteljev so znašali leta 1979 94%, leta 1982 pa le 90% povprečja v gospodarstvu; tudi osebni dohodki višješolskih in visokošolskih učiteljev v teh letih niso dosegli več kot 93 % povprečnega osebnega dohodka delavcev iste ravni v gospodarstvu.
Ko je Svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL v novem sestavu pod vodstvom Mira Jančigaja 22. 3. 1984 obravnaval te in druge podatke o stanju na področju vzgoje in izobraževanja, je ocenil današnje gmotne razmere kot kritične. Slabšanje gmotnega položaja prizadeva že same temelje reforme in kakovost vzgojno-izo-braževalnega dela, slabo vpliva na delovno razpoloženje med učitelji in vzgojitelji. S takim stanjem se ne moremo sprijazniti, niti ne smemo dopustiti, da bi se razmere še poslabšale.
Člani Sveta za vzgojo in izobraževanje so bili v svojih zahtevah zelo odločni: ni mogoče pristajati na izgovore izvršilnih organov, češ da denarja ni in da zato ni mogoče nič ukreniti! Ni odrešilno stališče tistih, ki kažejo s prstom le na notranje rezerve v
šolstvu, saj je le-teh bore malo. Ni se mogoče sprijazniti s primanjkljaji v blagajnah samoupravnih interesnih skupnosti (teh je trenutno za okoli 50 starih milijard za usmerjeno izobraževanje, za osnovno izobraževanje in vzgojno-varstveno dejavnost pa najbrže ne dosti manj); potrebno je najti denar, da se bodo osebni dohodki prosvetnih delavcev uskladili z inflacijo in z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Ni mogoče obravnavati perečega stanja le na posameznih področjih vzgoje in izobraževanja; zbrati je treba potrebne podatke za vsa področja in ravni vzgoje in izobraževanja od vrtcev do visokih šol. S temi podatki in kritično oceno stanja bo Svet za vzgojo in izobraževanje po republiški konferenci SZDL seznanil Skupščino SR Slovenije, da bo našla ustrezne rešitve, pa čeprav bo treba spremeniti kako postavko v resoluciji o družbenogospodarskem razvoju republike v letu 1984.
Prav tako odločno bo treba postaviti zahtevo nekaterim občinskim skupščinam, kjer osebni dohodki prosvetnih delavcev kritično zaostajajo, čeprav gmotne razmere teh občin niso posebno kritične. Ni mogoče dopustiti, da bi se osebni dohodki prosvetnih delavcev — ob približno enakem
delu — med posameznimi^ 8 nami ali posebnimi izobraž(| S nimi skupnostmi bistveno ( kovali.	J
Svet za vzgojo in izobra^1 nje bo sprožil postopek za 8 cijo - za ozdravitev zdajš>1| /j stanja. To ne zahtevajo le,| 1 trebe vzgoje in izobraževal š to zahteva prihodnost ceOT združenega dela in še p°J našega gospodarstva.	! r.
r
O tem, kako utemeljeiL li take odločne zahteve, se J11' „
zmeraj na novo prepri^ Medtem ko nas z ustreznih'!]
ITICUICIII IVU ll«13 L UMItr/.lIll' ',l
nenehno prepričujejo, da ni1! , denarja za vzgojo in izobrazi / nje, niti za kritje razlike men , skimi dohodki in letošnjo i«1'' j jo, so se po podatkih Zvez1" izvršnega sveta (Delo, 'H 1984) v letošnjem prvem tf°j sečju prihodki zveznega, rep(i ^ ških in pokrajinskih prorat*, . povečali za 64%, občinskih?, c 43 %! In sklep, ki ga je podlagi izrekel predst^ -Zveznega izvršnega sveta: j kršno porabo bo treba zmanl-j Po tej logiki bo v okviru sp^ in skupne porabe nekdo še g
prej lagodno trošil druž*
denar, drugi pa bo prišel na»
ško palico!
JOŽE VALENTINČIČ
Več znanja za boljšo šolo
J
S seje Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
O tem, da je treba v izobraže-\anju pedagoških delavcev pri nas marsikaj spremeniti, razpravljamo že kar precej časa. Gesla, da brez sodobno pedago-ško-metodično in strokovno usposobljenega pedagoškega de-lavca tudi šolske reforme ne more biti in da je prav prenova pedagoškega šolstva temelj, na katerem bi morali začeti prenavljati, se navsezadnje zmeraj izkažejo kot resnična.
Tudi na Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo so bila vprašanja o oblikovanju sistema izobraževanja pedagoških delavcev že večkrat na sporedu, nazadnje na seji, letošnjega 27. marca.
Pri oblikovanju programskih zasnov za to področje ni bilo težav, ugotavljajo na komiteju, saj so v strokovnih svetih, kjer so se zasnove oblikov ale, upoštev ali stališča, sprejeta na Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, v Republiškem družbenem svetu za vzgojo in izobraževanje in v Izobraževalni skupnosti Slovenije. Zapleta pa se ob oblikovanju osnutkov programov, kjer se spet kaže, da nekatera sporna vprašanja, ki so se pojavljala takoj ob začetku reforme, še niso dokončno pojasnjena. Še zmeraj so živ e želje po dv otirnosti v izo-braževanju učitelja za osnovno in srednjo šolo za pouk istega predmeta ali predmetnega po-' dročja, dvomi se porajajo ob vprašanju, ali usposobiti učitelja
SLOVENSKI IN ITALIJANSKI DIJAKI ZA MIR IN NAPREDEK ČLOVEŠTVA
Slovenski in italijanski dijaki višjih srednjih šol v Trstu so letošnjega 3. marca priredili manifestacijo za mir. Zbrali so se v eni izmed kinematografskih dvoran v središču mesta, kjer so si najprej ogledali film »Hirošima naslednjega dne«. Pričevanje o jedrski katastrofi je naredilo močan vtis na mlade gledalce, zato so tisti, ki so morali po filmu spregovoriti o miru, imeli prav težko nalogo.
Zbranim dijakom so spregovorili članica nadzornega odbora za samoupravni referendum o evroraketah v Comisu in ravnateljica t iškega observatorija Marghei Hack, duhovnik Mario V a, ki zelo skrbi za nar komani slovenski književnik in I kultu:	defltv%#Ciril Zlobec in
predsednik Italijanskega združenja za mednarodni razvoj Constantino Giorgietti.
Znanstvenica, duhovnik in pesnik so vsak po svoje spodbujali v mladih zavzetost za mir in mednarodno sodelovanje. Pesnik Ciril Zlobec je govoril o odnosu Slovencev do miru in razorožitve, ki bolj kot v delitvi sveta na Vzhod in Zahod vidijo nevarnost v naraščajočem prepadu med Severom in Jugom, med revnimi in bogatimi. Svoj govor je končal z optimizmom, ker trdno zaupa v človeka, v kulturo medčloveških odnosov in sožitja med nar.odi. S Cankarjevimi besedami je zatrdil, da je boj Slovencev v Trstu kulturni boj, zato morajo mladi v mestu najti skupen jezik in tako sožitje, ki bo vodilo k miru. Ne
moremo govoriti o svetovnem miru. če tega ne znamo ustvariti tam, kjer živimo.
Govornikom so se pridružili tudi dijaki. Največ odobravanja je požela italijanska dijakinja, ki je svoje besede namenila razmeram v Trstu: Mir se začne pri sožitju doma, edina razlika med Slovenci in Italijani je v jeziku.
Ta enotna manifestacija slovenskih in italijanskih dijakov je spet dokazala, da si mladi želijo mirnega sožitja povsod — tudi v Trstu, kjer so nekdaj potekale manifestacije proti dvojezičnosti. Slovenci v Italiji z optimizmom gledamo v prihodnost, saj je čedalje več državljanov italijanske narodnosti, ki podpirajo pravičen boj slovenske manjšine.
za en predmet ali za dva. Priprava osnutkov novih programov ne poteka usklajeno niti med pedagoškima akademijama in ustreznimi fakultetami, v isokimi šolami in umetniškimi akademijami, pa tudi ne med različnimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi. Sporna ostajajo razmerja med pedagoško-andra-goškimi in drugimi strokovnimi znanji v izobraževanju učiteljev. Kot posebno vprašanje navajajo pouk družbeno-moralne vzgoje, o katerem na komiteju še zmeraj menijo, da za ta predmet ni treba oblikovati posebnega profila učitelja, ker pač ni »klasičen« in bi moral biti torej vsak učitelj usposobljen a vzgojno-izobraže-v alno delo na tem področju. Kar zadeva- razmerje med prvo in drugo stroko v dvopredmetnem usposabljanju učiteljev, se zavzemajo za entikov rednost obeh predmetov.
Kritične pripombe prihajajo tudi iz šol: učitelji se boje, da bi bila v novem izobraževalnem sistemu preveč zapostavljena vzgoja na račun izobraževanja, opozarjajo pa tudi na težave, ki nastajajo pri praktičnem usposabljanju prihodnjih učiteljev: razmisliti bo treba o možnostih za tako delo, o hospitacijskih šolah, kjer bi se pedagoško delo ustvarjalno oblikovalo in hkrati preskušalo. Razprav Ijanj torej še ni konec, kopico nerešenih zadev pa bodo usklajev ali nazadnje še v Izobraževalni skupnosti Slovenije.
Ugotav Ijali so, da se v razprav -Ijanju o perečih vprašanjih pedagoškega šolstva še zmeraj kažejo na eni strani tradicionalne želje ustanov, na drugi pa skrb učiteljev in vzgojiteljev po čim boljših vsebinskih rešitvah. Strinjajo se, da bi morali zadeve bolje preučiti in ohraniti tudi to, kar je bilo v starem sistemu dobro, predvsem pa s strpnostjo in razumevanjem uveljavljati tudi sodpbne težnje. Kljub temu p« pristojni organi posebnih izobraževalnih skupnosti še niso na novo oblikovali stališč do teh vprašanj in razčlenili novih dodatnih utemeljitev, ki bi lahko vplivale na morebitno spremembo tistih stališč, ki jih je komite že sprejel.
MARKO PAULIN
Kdaj po novem?
Kakšno izobrazbo imajo vzgojiteljice in kako so,usposobljeni
za delo učitelji osnovnih šol in predmetov skupne vzgojno-izo-brazbene osnove? O tem govori informacija, ki so jo pripravili na komiteju ob priprav i na uv ajanje novih vzgojno-izobraževalni h programov za izobraževanje pedagoških delavcev: tako izobraževanje naj bi uvedli za učitelje leta 1990, do takrat pa bi morali temeljito pretehtati možnosti za izpeljavo tega načrta. Podatki o zaposlenosti in strokovni usposobljenosti naj bi pomagali tudi pri načrtovanju mreže pedagoškega šolstva v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Zanimiv a je ugotov itev, da že zdaj v večini strok izobražujemo veifdiplomantov kot pa je delovnih mest v šolah, zato prehod na v išješolsko izobražev anje vzgoji-teljev in visokošolski študij učiteljev razrednega in predmetnega pouka ne bi povzročil težav in bi nove programe lahko uvedli že v letu 1984/85. Primanjkovalo bi le učiteljev za matematiko, liziko in glasbeno vzgojo.
Podatki, ki so v informaciji, so bili zbrani v letu 1982/83, pošiljale pa so jih šole ob svojih zahtevkih za verifikacijo in vpis v razvid. Zato se je do zdaj najbrž že marsikaj spremenilo, v srednjih šolah predvsem zaradi zahtev 226. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju, po katerem si morajo vsi učitelji pridobiti manjkajočo stopnjo izobrazbe.
Od 13.150 učiteljev, kolikor jih je zaposlenih v osnovnih šolah, si jih je od leta 1980/81 pridobilo ustrezno izobrazbo 5 odstotkov, leta 1983 jih ni imelo primerne izobrazbe le še 9 odstotkov. Največ učiteljev brez primerne izobrazbe je v podaljšanem bivanju (20%), sledijo učitelji na predmetni stopnji (13%). najmanj takih pa je na razredni stopnji pouka (4%).
Predmete skupne vzgojno-izobrazbene osnov e je poučev alo lani 3533 učiteljev, in sicer 6 odstotkov s srednjo, 1 1 odstotkov z v išjo in 83 odstotkov z v isoko izobrazbo. Med učitelji z visoko in ustrezno izobrazbo so na prvem mestu tisti, ki poučujejo angleščino, na zadnjem pa učitelji obrambe in zaščite. Pedago-ško-andragoško izobrazbo ima 84% učiteljev, zadnja mesta so zasedli tisti, ki poučujejo obrambo in zaščito, učitelji osnovtehnike m proizvodnje, fi-
zike, zdravstvene vzgoje ifr tematike.
Strokovni izpit si je prid'1 79 odstotkov učiteljev— od1 najmanj učiteljev obran’*52 zaščite, tehnike in proizvod® zdravstvene v zgoje, matefli3*1 in samoupravljanja marksizma.
Do letošnjega 8. marca ^ morale pridobiti ustrezno j! brazbo varuhinje v vrtcih, sa) leta 1983 od 2700 več kot p« v ica ni imela take izobrazbe-datki kažejo, da se je število ruhinj v vrtcih od leta 1980 j nchno povečevalo, v letu i j pa se je zmanjšalo za 1”! Vzgojno-v arstvene organi/*11 so namreč začele sprejemati ruhinje tedaj, ko je šte' v rtcev naglo naraščalo, v zad® letih pa se povečuje štev ilo '4 jiteljic, ki ne dobe ustrezne poslitve. In čeprav je v 'dj približno 100 varuhinj, kioprj Ijajo delo že v eč kot deset le1! si moralo do letošnjega 8. ni®1! pridobiti ustrezno izobrazb0 1300 varuhinj. Na komitej11 nastal predlog, nuj bi nafte teh zaposlili vzgojiteljice, p,( stavnik sindikata pa je na-opozoril, da bi utegnila biti j® odločitev prenagljena, saj bil1 tako ogrožena socialna var0! številnih mladih družin. NajP bi morali preveriti, kakšne ^ nosti so imele varuhinje v s'° delovnih organizacijah za 11 bražev anje ob delu in upoštej tudi to. da nekdaj rednega dija zanje sploh ni bilo.
Ob takih in drugačnih zalJ njavah kadrov bo najbrž še* precej zapletov, utemeljeni0 neutemeljenih dokazovanj.1® kot ne bo malo težav tudi1 uvajanju novih programa' izobraževanje pedagoških "j lavcev, ko se bo spet zaos* zahteva po premišljeno obl1! vani šolski mreži: taki, ki j upoštevala poleg kadrovskihl treb tudi druge okoliščine
š
širšo v logo pedagoškega šol®1;
v vzgojno-izobraževalnern
stemu. O tem, kako se bodo0] jali novi programi, se bodo govarjali v posebni izobm
alni skupnosti za pedag1 Izobraženi
usmeritev in skupnosti Slovenije
c*1
bi'
kjer - , še naprej usklajevali mnenj*
ob odločitvah upoštevali T možnosti za uresničev anje n° I programov.
MARJANA KUNEJ

Ms
itni < hraž<!
braž1' si
Žagarjeve nagrade in priznanja za leto 1984
J Sredi nenehnega hitenja in pehanja, laj!’ j lenje, najdemo le redko čas za lepo mis
ki sta značilna za sodobno riv-|£r najdemo le redko čas za lepo misel, za hvaležnost in besedo priz-° nil	tlst,m rned nami, ki so bolj zaslužni in dosegajo v svojem pedago-
elo** S*e>n ^ll nadpovprečne uspehe... -
P lak svečan dan je bil petek, 2.1. marca t. L, ko so bile v okrogli dvo-i)ln' Cankarjevega doma v Ljubljani podeljene Žagarjeve nagrade in IjgjfJ r'Znunja za leto 19H4. Globoka simbolika je v tem vsakoletne/^ slovese Ij6171 srečahju, je poudaril v nagovoru predsednik odbdra za Žagarjeve pričal1 najjrade ‘n priznanja Ivan Godec. Nič kaj širokosrčna odločila pravil-lih ^	'*a zožujejo krog vsakoletnih nagrajencev na sedem in število priznanj
a ni'j U'lr' kandidate. Predlaganih jih je vsako leto precej več: letos je bilo ljraM '!pr' 37predlogov za nagrade in 1.1 za priznanja. Krog prosvetnih de-men aVHev’ k' bi zaradi predanega in uspešnega dela za celotno svojo peda-j [[)(? fUo in družbeno dejavnost zaslužili tako priznanje, pa je neprimerno
,vez|lf ‘rS!'
4.!
i tf0! S- vsakoletnimi Žagarjevimi nagradami in priznanji dajemo zato refi '^znanje ne le izbranim, marveč tudi vsem učiteljem in vzgojiteljem, rain *efnu pedagoškemu delu, je sklenil svoj uvodni govor Marjan Jelen, kihi1* predsedstva RK SZDL Slovenije.
e n>
dsW, -______
ta:; ianj'
Sfe ^ ?*at0 knjig0 Žagarjevih na-■ |)l 8rajence\ so bili letos k doseda-h(l nJ'm 134 pedagoškim delav-na6 vpisani:
•	Dr. JOŠKO BUDIN, rojen P • h. 1928, redni profesor na
j akulteti za elektrotehniko Uni-( ^er?e Edvarda Kardelja v Ljtib-i 'Jani.
•	BORIS FELDIN, rojen 2 I. ! ’ * ■ 1926, upokojeni učitelj in
—^ družbenopolitični delavec.
•	LOJZE GOBEC, rojen 16. "• 1933, ravnatelj Osnovne šole
i Vuzenica.
^ • JUSTI KAVŠEK, rojena 4. iou‘ '' ^28, ravnateljica Vzgojno-0ji 'jarstvene organizacije Stari ntie Vodmat v Ljubljani.
•	JANEZ KUHAR, rojen leta 1911, skladatelj, dirigent in Pedagog.
•	IVAN ŠTALEC, rojen 23i'
inJ idol
od«
m;!11
ten"
,a bil 12- 1910, upokojeni profesor
10 1 saj
tpo
ječ
jjjEMEUITEV ŽAGARJEVIH
ll . Df. JOŠKO BUDIN prejme 1*1 | agarjevo nagrado za dolgo-izail -fno in plodno znanstveno-razi-"kovalno ter pedagoško delo. Lldlikuje se kot snovalec, organizator in učitelj. Že več kot dvaj-let poučuje na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer .: shidentje zaradi njegovih izje-jpr- tinih pedagoških sposobnosti in let! 'ruda uspešno obvladujejo zelo niJ' težavno snov s področja anten in 'W. ^'ijenja elektromagnetnega va-ej11 ,°vVanja. Ta uspeh dosega z dd-
fllC ......... ......................
Pr‘ a
...	/ LJU-
lcno pripravljenimi predavanji, z obravnavo skrbno izbrane in ‘‘ a,..tualne snovi in odličnimi štu-i11 tlJskimi pripomočki. Je tudi utemeljitelj in prvi izvajalec štu-'ja na področju anten in širjenja e ektromagnetnih valov na več Jugoslovanskih visokih šolah.
nih skupnosti kot samoupravnih mehanizmov. Vedno je zagovarjal in si prizadeval za uresničevanje. načel in smotrov samoupravne socialistične in idejno angažirane šole. Ves čas se je ukvarjal tudi s problemi mladih, posebno viden pa je njegov prispevek k oblikovanju temeljev samoupravne štipendijske politike. Da imamo v Sloveniji izoblikovan in trden sistem štipendiranja, ki temelji na odgovornosti združenega dela za kadrovsko reprodukcijo in da- je šolanje omogočeno vsem, ki imajo za to nagnjenja in sposobnosti, pa bi se brez štipendij težko šolali, je tudi njegova zasluga.
Dr. Joško Budin ni le uspešen raziskovalec in pedagog, temveč j-den izmed vodilnih strokovnjakov v Jugoslaviji, priznan tudi v Svetu, ki si je s svojo skromnostjo 'n predanostjo učiteljskemu poklicu pridobil velik ugled. Zelo zavzeto se je vključil tudi v preo-orazbo šolstva, še posebej v sno-vanje in oblikovanje visokošol-skih programov elektrotehnike ''J ln v organizacijo visokošolskega 'I'j Rudija, kjer je uvedel več novo-
®ORlS FELDIN prejme Žagarjevo nagrado kot dolgoletni Prosvetni in družbenopolitični de-uk a^ec na področju vzgoje in izob-azevanja. Več kot dvajset let je v cposrednem pedagoškem delu sstvarjal temelje slovenske pro-ete v povojnem obdobju. ^Pravljal je pionirsko delo pri Veljavljanju prvih izobraževal-
LOJZE GOBEC prejme Žagarjevo nagrado za svoje izredno uspešno pedagoško delo pri razvijanju pionirskega zadružništva in sodelovanja med mladimi rojaki iz Slovenije, Koroške in Porabja.
Veliko je prispeval k uresničevanju delovne, politehnične in družbeno-gospodarske vzgoje ter k podružbljanju celotnega življenja in dela šole. Svoje bogate izkušnje na tem področju je strnil v knjigi Prvo srečanje pionirjev zadružnikov Slovenije in posvet o mestu in vlogi pionirske zadruge v vzgojno-izobraževal-nem delu osnovne šole.
Izjemen je njegov prispevek k organiziranju sodelovanja mladih rojakov iz matične domovine in zamejstva na kulturnem področju, saj je doslej že trinajstkrat organiziral tako imenovano koroško likov no kolonijo mladih
v Vuzenici. Šola, ki jo vodi, pa je vraščena v svoje okolje in se od-. Iikuje po humanih in samoupravnih odnosih.
matematike in fizikena L gimnaziji v Ljubljani.
•	Dr. BRANKO VESEL, rojen 29. 8. 1928, upokojen redni profesor Biotehniške fa-kultete ^Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Žagarjeva priznanja pa so prejeli:
•	Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja, Bohinjska Bistrica.
•	Osnovna šola Slavko Šlander, Prebold in
•	Zavod za delovno usposabljanje mladine v Črni na Koroškem.
Ko se je v imenu nagrajencev 73-letni Janez Kuhar zahvalil za priznanja, je poudaril:.»Svojega dela še nismo končali — Še naprej si bomo prižadevali za dvig šolstva in kulture!«
Taki so Žagarjevi nagrajenci!
NAGRAD IN PRIZNANJ
JUSTI KAVŠEK je začela delo leta 1947 v Domu igre in dela Prule. V dvajsetih letih svojega neposrednega vzgojnega dela je bila odgov orna tudi za nastope učenk vzgojiteljske šole v Ljubljani; v njeni vzgojno-var-stveni organizaciji pa so hospiti-rale tudi vzgojiteljice iz vse Slovenije. To so bila leta, ko še ni bilo ne priročnikov ne učbenikov in tudi ne drugih vzgojnih pripomočkov. ko je bila imenovana med tistimi, ki so orali ledino na tem področju.
Leta 1967 je bila imenovana za ravnateljico Vzgojno-var-stvenega zavoda Stari Vodmat (v izgradnji). V naslednjih letih je ostala zvesta svoji usmeritv i in še naprej prispevala k odpiranju novih vidikov vzgoje in varstva otrok. Poleg tega je bila vsa leta aktivna družbena delavka. Sledi njenega dela najdemo v krajevni skupnosti Prule. v občini Ljubljana Center, v mestu Ljubljana, v Društvu prijateljev mladine, v Skupnosti otroškega varstva, v SZDL in Zvezi sindikatov. Vse to delo uspešno povezuje s stroko, kateri je posvetila svoje srce in vse svoje moči!
JANEZ KUHAR ježe več kot pol stoletja zavzet in aktiven pedagoški in kulturni delavec. Že iz otroških let in na ljubljanskem učiteljišču se je posvečal glasbi. Ob rednem delu na Osnov ni šoli v Razkrižju je našel čas še za delo na glasbeni šoli v Ljutomeru in vodil mladinski zbor glasbene šole ter moški in mešani zbor v Razkrižju.
V delo Osvobodilne fronte se je vključil kot aktivist, pozneje pa v enote NOV. V teh prelomnih časih mu je bila glasbena ustvarjalnost pomembno orožje narodnega boja. Kdo ne pozna njegovih skladb: Tonček je prišel, torbico nosil, Jutri gremo v napad idr. -
Uspešno povojno delo, ki ga je opravil, je težko na kratko orisati. Še danes so mu hvaležni tisti, ki so bili nekoč v njegov ih šolskih •pevskih zborih, harmonikarskih skupinah. Marsikateremu Slovencu je pokazal pot v zakladnico naše glasbene umetnosti. Več kot 300 raznih skladb pa pomeni velik ustvarjalen prispevek h glasbeni kulturi slovenskega naroda.
IVAN ŠTALEC je ime. ki je na področju srednješolske matematike v Sloveniji pustilo v desetletjih po vojni neizbrisno sled. Dolga leta je bil eden najboljših srednješolskih učiteljev matematike, vzoren metodik in brezhiben organizator dela v razredni skupnosti. Razv ijal je metodiko matematičnega pouka ter sv oje bogate izkušnje posredov al kolegom in bodočim študentom matematike in tehnike.
Je pisec mnogih učbenikov in drugih pripomočkov, za matematiko; brez njegovega obsežnega bibliografskega opusa iz srednješolske matematike bi bila
le-ta revnejša za številna nepogrešljiv a dela, učenci srednjih šol pa brez kakovostnih učbenikov in zbirk.
Tudi kot mentor nadarjenih mladih matematikov je opravil veliko delo. Na matematičnih tekmov anjih so se njegov i učenci uvrstili vedno med najboljše. Tako je vzgojil mnogo mladih matematikov, ki danes nadaljujejo njegovo pedagoško delo ali pa so priznani strokovnjaki na drugih področjih. Prav za bogato pedagoško in mentorsko delo in kot avtor mnogih matematičnih učbenikov in zbirk je prejel tudi Žagarjevo nagrado.
Dr. BRANKO VESEL je pionir na področju metodike biološkega izobraževanja na Slovenskem. Njegovo aktivno sodelovanje v NOB in številne odgovorne funkcije pri nastajanju no-v ega šolskega sistema po vojn i so ga privedle pozneje k zahtevnemu in odgovornemu preobii-kov anju pouka biologije na šolah iz klasičnih in statičnih metod v aktivno in ustvarjalno sodelova-njč učencev z učiteljem. To je odmik od katedre, krede in faktografije k učilnici kot laboratoriju in razvojni delavnici Kot pomočniku za razumevanje nastanka življenja in njegovega razvoja. Kot predstojnik katedre za metodiko biološkega izobraževanja in kot nosilec pedagoške smeri študija biologije je v tem. duhu vzgajal in usposabljal številne rodove učiteljev biologije. Enako zavzeto se je posvetil tudi tistim, ki so svoje znanje na tem področju izpopolnjevali.
Pomembno je njegovo sodelovanje pri pripravi sodobnih učnih načrtov in učbenikov za biologijo, saj je kot avtor, recenzent ali konzulent vrste učbenikov odločilno vplival na sodobno zasnovo učbenikov za biologijo. Izredno dejaven je bil tudi v organih Biotehniške fakultete in univerze, dolga leta tudi aktiven član Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje. Njegov o obsežno in temeljito delo je pomembno prispevalo k vsebinski in idejni preobrazbi pouka biologije v naši šob.
OSNOVNA ŠOLA DR. JANEZA MENCINGERJA V BOHINJSKI BISTRICI je ena
tistih šol, ki je presegla okvir navadne in tudi celodnevne šole in prerasla v pravo šolo za življenje, šolo, ki postaja nepogrešljiv in sestavni dejavnik kraja, šolo samoupravljanja in vzornik medsebojnih odnosov. Ob prehodu v celodnev no organizacijo je imela šola vse prej kot ugodne možnosti.
Z zavzetim delom so morali učenci in učitelji potrditi sami sebe in si ustvariti položaj, ki jim ga danes vsi priznavajo. Zavidljivim učnim uspehom je šola iz leta v leto dodajala nove vzgojne in delov ne uspehe. To je dosegla s prilagojenim poukom kmetijstva, s pionirsko zadrugo, s šolsko trgovino in hranilnico, s 'športnimi in kulturnimi dejavnostmi pa tudi z neposrednim vključevanjem v turistično življenje kraja.
Za naštete vzgojne, ižbbraže-v alne in druge delov ne uspehe je prejela šolaštevilna priznanja od krajevnega do zveznega merila, kar samo potrjuje, da zasluži tudi priznanje Staneta Žagarja.
OSNOVNA ŠOLA SLAVKO ŠLANDER V PREBOLDU
prejme Žagarjevo priznanje za podružbljanje vzgoje in izobra-žev anja, sodelov anje s proizv od-nimi ozdi, za politehnično usmeritev vzgojno-izobraževalnega dela ter za uspešno posredov anje svojih dosežkov drugim vzgoj-no-izobraževalnim organizacijam. Bila je med prvimi šolami v Sloveniji, ki so pričele uvajati ce' lodnevno obliko. Še pred izidom smernic za izvajanje novega programa življenja in dela osnovne šole je navezala tesne stike z organizacijami združenega dela v kraju. Proizvodno delo in tehnični pouk učencev so prenesli v tekstilno tov arno TT Prebold in v Tovarno konfekcije MIK Prebold, mentorji iz obeh teh organizacij pa vodijo tudi številne krožke proizvodno-tehnične vsebine. Tehnični pouk in delovna vzgoja se prepletata s poklicnim usmerjanjem učencev, ki se štev ilneje kot prej odločajo za proizvodne usmeritve. Delovna skupnost šole ima zaslugo, da je tudi v drugih šolah hitreje stekel proces podružbljanja in povezovanja z gospodarstvom.
Učenci šole organizirano in samoiniciativno sodelujejo v šolski skupnosti pri načrtov anju življenja in dela šole in pri izv ajanju skupnih nalog v kraju. Šola ustvarjalko sodeluje s kulturnimi, športnimi in drugimi družbenimi ter političnimi organizacijami in krajevno skupnostjo, pa tudi z Zavodom SRS za šolstvo pri širjenju izkušenj iz proizvodnega in družbenopolitičnega dela ter pri uresničevanju politehničnega izobraževanja in vzgoje.
ZAVOD ZA DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE V ČRNI NA KOROŠKEM prejme Žagarjevo priznanje za svojo bogato dejavnost na področju usposabljanja srednje duševno prizadetih otrok in mladine pri nas. Od ustanovitve leta 1968 je bil odločilen dejavnik na področju usposabljanja srednje duščv no prizadetih otrok in mladostnikov v Sloveniji. S sorodnimi organizacijami in nastajajočimi oddelki za delovno usposabljanje pri osnovnih šolah s prilagojenim programom je oral ledino pri razvijanju posebnih metod in oblik dela ter novih organizacijskih rešitev pr-i usposabljanju te mladine. Posebno izv irne, strokovno utemeljene in humane so rešitve pri domski vzgoji te mladine; pomemben pa je tudi prispevek tega zavoda k teoriji delovnega usposabljanja.
Izvirno so razvili tako imenovani družinski sistem vzgoje in dela, ki zagotavlja vsakemu gojencu občutek varnosti, topline in intimnosti, kar daje več kot pričakovane vzgojne uspehe. Zavod je razvil več oblik za vključevanje gojencev v okolje in postal sestavni in nepogrešljiv i del tega okolja. S tem pa je opravil še eno poslanstvo: razvil je spodbuden in stvaren odnos širšega kroga ljudi do prizadetih oseb. Ena izmed zadnjih dosežkov zavoda pa je ustanovitev delavnic pod posebnimi pogoji z vključenim domskim varstvom.
Dobitnikom Žagarjevih nagrad in priznanj čestitamo in jim želimo še veliko nadaljnjih uspehov pri pedagoškem in družbenem delu!
Gradivo pripravil za objavo
JOŽE VALENTINČIČ
Dr. Joško Budin
Boris Feldin
Janez Kuhar
Ivan Štalec
Dr. Branko Vesel
OB NOVI ZASNOVI POKLICNEGA USMERJANJA
Izkušnje — temelj za dopolnjeno vsebino in natančnejše opredelitve
Zasnova poklicnega usmerjanja (profesionalne orientacije) v socialistični samoupravni družbi 1981 je izdelana na podlagi teorije in prakse poklicnega usmerjanja doma in v svetu (do začetka osemdesetih let 20. stoletja). Izdelana je na podlagi stališč in predlogov številnih organizacij, skupnosti, institucij in strokovnih, znanstvenih in družbenih delavcev. Pri izdelavi zasnove so bile upoštevane tudi naše mednarodne obveznosti, ki smo jih sprejeli z ratifikacijo konvencije o poklicnem usmerjanju in strokovnem usposabljanju in razvijanju človeških virov 1975. Zasnova izhaja iz razvoja družbenopolitičnega življenja in ideološko napredne usmerjenosti, dediščine dozdajšnjega razvoja in želje Zveze združenj za poklicno usmerjanje Jugoslavije in združenj v socialističnih republikah in pokrajinah, da se poklicno usmerjanje razvije na višjo družbeno, strokovno in znanstveno raven, ki bo bolj ustrezala človekovim in družbenim potrebam. Nastala je iz potrebe po boljšem organiziranju in razvijanju dejavnosti poklicnega usmerjanja v naši državi in je dosežek dolgoletnih želja in poskusov, da bi se izdelala posebna, jasna zasnova družbene in strokovne dejavnosti poklicnega usmerjanja.
Cilji zasnove 1981, izraženi v končnem delu uvodnega besedila, so trojni:
1.	Predstavitev družbenih opredelitev o poklicnem usmerjanju in poklicnem razvoju kadrov na zdajšnji stopnji tega razvoja. Dozdajšnje opredelitve, še posebno glede poklicnega razvoja, kot se razume v sodobni teoriji in praksi, niso bile dovolj jasne in določne. Poleg tega jih je bilo treba posodobiti.
2.	Zasnova naj usmeri nadaljnji razvoj dejavnosti poklicnega usmerjanja ob krepitvi samoupravnih socialističnih odnosov v združenem delu in družbi nasploh. Za razliko od dosedanjih smeri razvoja dejavnosti poklicnega usmerjanja, ki so njeno službo omejevale samo v eno središče — v Zavod oziroma Skupnost za zaposlovanje, izhaja zasnova iz definicije subjekta poklicnega usmerjanja in potrebe, da se razvija povsod tam, kjer je ta subjekt. Gre torej za'orga-niziran sistem (v družbenem in strokovnem pomenu), vezan na subjekt poklicnega razvoja.
3.	Zasnova'daje podlago za procese dogovarjanja in sporazumevanja družbeno odgovornih za delo in razvoj poklicnega usmerjanja. (Pri tem ne gre za samoupravne podlage, ki so do-. ločene z ustavo in zakoni.)
Zasnova 1981 podaja vsebino tega dogovarjanja in sporazumevanja. To vsebino nakazujejo v zasnovi ponujene obveznosti in odgovornosti, naloge vseh dejavnikov, ki so za njeno izpeljavo družbeno in strokovno odgovorni. Temu cilju je namenjeno največ prostora v besedilu zasnove; to je nedvomno novost glede na dosedanje poskuse izdelave zasnove in drugih opredelitev vloge in nalog sodelavcev poklicnega usmerjanja. V naslednjem obdobju bo treba te cilje uresničiti in razviti poklicno usmerjanje na višjo družbeno in strokovno raven. V treh poglavjih besedila zasnove so razčlenjeni in pojasnjeni njeni cilji.
Bistvene sestavine vsebine zasnove 1981 so:
—	zasnova poklicnega razvoja s posebnim poudarkom na izbiri poklica;
—	zasnova dejavnosti in sistema poklicnega usmerjanja s posebnim poudarkom na znan-stveno-metodičnih in idejno-po-litičnih izhodiščih;
—	enoten program dela v družbeni in strokovni dejavnosti poklicnega usmerjanja, s posebnim poudarkom na njegovih no-
silcih (dejavnikih) njihove naloge in odgovornosti;
— zasnova dogovarjanja in sporazumevanja, usklajevanja v dejavnosti poklicnega usmerjanja;
—' zasnova organizacije dejavnosti poklicnega usmerjanja, metod sredstev in delovnih postopkov ter usposabljanja kadrov za delo v tej dejavnosti.
Vsebina zasnove 1981 in njeni dlji so bili nadrobno razčlenjeni na prvem kongresu poklicnega usmerjanja v Jugoslaviji aprila 1982, še posebno v uvodnih referatih, ki lahko pripomorejo k poglobljenemu razumevanju zasnove.
Dejavnost poklicnega usmerjanja v zasnovi 1981 temelji na sodobnem razumevanju poklicnega razvoja kadrov. Poklicni razvoj je opredeljen z genetskih, psihološko-pedagoških in delov-no-samoupravnih izhodišč, pri čemer je poudarjeno dinamično uglaševanje posameznika s spremembami v svetu dela in izobraževanja. Za ta razvoj so bistvene naprednost, neprekinjenost in stalnost, ki so tudi podlaga dejavnosti poklicnega usmerjanja.
Poklicni razvoj je tudi podlaga in predmet poklicnega usmerjanja. Že zavoljo tega je tudi poklicno usmerjanje napredna, stalna in neprekinjena dejavnost. Iz slednjega^o v zasnovi izpeljani sistem, organizacija in program dela v poklicnem usmerjanju. Tako razumljeno poklicno usmerjanje je v medsebojni povezanosti s poklicnim razvojem; je inštrument tega razvoja, seveda skupaj z drugimi družbenimi in strokovnimi dejavniki.
Če bi poenostavili te odnose, bi lahko rekli, da temelji poklicno usmerjanje teoretično na zasnovi stalnega poklicnega razvoja kadrov. V praktičnem pomenu pa temelji na organizaciji vzgoje, izobraževanja, dela in samoupravljanja tam kjer živi, dela, se razvija in uči učenec, ki ga poklicno usmerjamo in bo nosilec nalog poklicnega razvoja.
Poklicno usmerjanje je danes lahko le tista dejavnost, ki obsega človekov razvoj od otroštva do konca poklicne (delovne) dejavnosti. Poklicno usmerjanje, ki se še zdaj omejuje le na prehod iz splošnega izobraževanja v izobraževanje za prvi poklic, ima izrazite selektivne značilnosti.
Zasnova podrobneje obravnava vprašanja strokovnega dela v poklicnem usmerjanju na področju vzgoje in izobraževanja. Gotovo je zdaj ena najaktualnejših družbenih nalog prav razvita zasnova in široka družbena akcija poklicnega usmerjanja, še posebej usmerjanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu samem. Poklicno usmerjanje se v dosedanjih družbenih razmerah in v prejšnjem šolskem sistemu ni moglo ustrezno uveljaviti in operativno razviti. Sam vzgojno-izobraževalni sistem namreč ni dajal možnosti za usmerjanje. Usmerjanje se je v glavnem omejilo na seznanjanje z možnostmi nadaljnjega poklicnega izobraževanja in na svetovanje pred dokončno izbiro poklica.
V našem dosedanjem vzgojno-izobraževalnem sistemu smo tudi v praksi omejili akcije usmerjanja le na informiranje in svetovanje mladim pri prehajanju iz osnovne šole v srednjo in mogoče še pri prehajanju iz srednje šole v visoko — pri tem pa smo se spet omejili le na usmerjanje gimnazijcev.
Kolikor bolj so bili programi izobraževanja prilagojeni izobraževanju mladine za posamezne poklice, tem bolj sta bili omalovaževani potreba in vloga nadaljnjega usmerjanja za učence, ki so bili vključeni v
takšne programe. Pri učencih, ki so se samostojno opredelili za smer nadaljnjega izobraževanja po končani osnovni šoli, nihče ni preverjal, ali so bile njihove poklicne odločitve ustrezne. Ali so si ti učenci res izbrali tako pot izobraževanja, ki bo omogočala, da bodo kar najbolj razvili svoje sposobnosti in posebno nadarjenost? Nihče ni preverjal, ali so si izbrali poklic, ki ga bodo lahko uspešno opravljali, pa tudi tega ne, koliko odločitve učencev ustrezajo potrebam organizacij združenega dela in splošnega družbenega razvoja. Oblikovanje človSških virov kot najpomembnejšega dejavnika našega celotnega družbeno-gospodar-skega razvoja je postajalo čedalje manj skladno s konkretnimi in razvojnimi potrebami združenega dela in vse družbe. Takšnemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu se je preveč pasivno prilagajala zasnova poklicnega usmerjanja, zato je usmerjanje (natančneje — pomanjkanje usmerjanja) pri mnogih mladih še povečalo negativno socialno selekcijo.
Zaradi prikazane odvisnosti zasnove poklicnega usmerjanja od sestave vzgojno-izobraževal-nega sistema je bilo nujno oblikovati ustrezno zasnovo poklicnega usmerjanja na podlagi natančnega poznavanja novosti in njihove vloge. Le-te naj bi se uveljavile s preobrazbo vzgoj-no-izobraževalnega sistema.Ker ' je prejšnja zasnova poklicnega usmerjanja izhajala iz starega vzgojno-izobraževalnega sistema, ni bila ustrezna — ne samo zaradi tega, ker je zajela le tisto mladino, ki se samostojno ni mogla poklicno opredeliti, temveč, tudi zato, ker je bila namenjena le mladini, izključevala pa je usmerjanje zaposlenih delavcev, ki so se želeli izobraževati ali pa so se že izobraževali ob delu. Izobrazbena sestava zaposlenih pa ni takšna, da bi smeli zanemariti usmerjanje že zaposlenih v nadaljnje izobraževanje (četudi ob tem zanemarimo potrebe po izobraževanju v poklicu, ki ga zahteva hiter razvoj znanosti, tehnike in tehnologije). Nasprotno. Tako v politično sprejetih stališčih in načrtih kakor v dosedan j Razvitosti izobraževanja odraslih lahko že spoznamo jasne zahteve in potrebe po zviševanju izobrazbene ravni zaposlenih in po tem, da se tudi izobraževanje zaposlenih uskladi s potrebami organizacij združenega dela in s celotnim združenim delom. Delovna organizacija se ne ukvarja celostno s poklicnim usmerjanjem. S prihodom na delo se popolnoma prekine prej nepretrgano izobraževanje, ki je bilo vsaj deloma uveljavljeno v šolah in na fakultetah.
Zavedati se moramo, da v delovni organizaciji ni sistematičnega poklicnega usmerjanja; zato moramo to dejavnost šele spodbuditi, izkušnje pa so zelo skromne. Upoštevati moramo tako potrebe po nepretrganem poklicnem razvoju kot možnosti združenega dela (in njegovih kadrovskih služb) v težkih gospodarskih razmerah.
Poklicno usmerjanje se v delovni organizaciji lahko deli na usmerjanje za učence rednih šol in za delavce, ki se zaposlujejo ali pa že delajo v delovni organizaciji.
Kadrovska služba delovne organizacije prevzema nove naloge v zvezi z načrtovanjem kadrovskih potreb, ki vplivajo na določanje zmogljivosti šol in posameznih profilov, s programiranjem izobraževalnih vsebin (posebej za specialistične poklice).
Poklicno usmerjanje se lahko uresničuje z različnimi oblikami, ki imajo skupen cilj, da se učenci in njihovi starši spoznajo s poklici, z delom in možnostmi v posamezni proizvodni panogi ali v delovni organizaciji. Če je nezaposlenost večja, ni toliko težav pri popolnitvi prostih del in nalog. Če gre za deficitarne po-
klice, delovna organizacija zanje ne bo dobila delavcev, če bo pričakovala kadre le iz šol (v katere se učenci-ne vpisujejo), temveč mora kandidatom pomagati z aktivnim kadrovanjem. V delovni organizaciji poteka del pouka, predvsem proizvodno delo in delovna praksa in praktični pouk. Sprejem učencev je' različno organiziran; ponekod opravlja to referent za izobraževanje, ponekod popolnoma ne-* strokovni delavec, pa drugod ustanavljajo posebne temeljne organizacije za sprejem učencev. Prav gotovo so to prva srečanja mladine z resničnim delom. Ne glede na to, ali so učenci vzljubili delo ali ne, je to zanje najkonkretnejše poklicno usmerjanje, pa tudi podlaga za njihove kasnejše poglede na proizvodno delo. Glede na usposobljenost delavcev, ki sprejemajo učence in delajo z njimi, lahko delovna organizacija učence motivira ali pa ne, usmerja v opravila in naloge, ki se tam opravljajo, ali pa jih opozori, koliko so naloge skladne z njihovimi željami, sposobnostmi in z zdravjem.
Pri pisanju diplomskih nalog
bi strokovnjaki iz delovne organizacije morali pomagati učencu .pri zbiranju gradiva, izbiri teme, obdelavi podatkov in delno tudi pri preverjanju pripravljalnega besedila. Vse to se opravlja v tesni povezavi s strokovnimi učitelji šole. Pobude bi moralo pogosteje dati združeno delo.
Štipendiranje, kreditiranje in druge oblike pridobivanja potrebnih kadrov —- zanje je potrebno srednjeročno in dolgoročno kadrovsko načrtovanje — zdaj otežuje objektivni gospodarski položaj.
Vloga organizacij združenega dela pri poklicnem usmerjanju zaposlenih je pomembna pri spremljanju posameznih razvojnih stopenj po zaposlitvi.
Pogoj za pravilno izbiro in razporeditev je delovna skupina strokovnjakov (kadrovskih, delavcev specialistov — kadrovec, zdravnik, psiholog, andragog itd.) v kadrovsko izobraževalni službi ali sodelovanje skupine strokovnjakov za poklicno usmerjanje iz skupnosti za zaposlovanje.
Način obravnave delavca v teh prvih srečanjih z delom ima lahko trajne posledice (pozitivne in negativne) za človekov odnos do dela in tudi na splošno motivacijo za delo in delovne dosežke. Podobno je z delavci, ki prihajajo iz drugih organizacij združenega dela. Za tiste, ki do zdaj niso bili zaposleni (diplomanti srednjih šol itd.), se organizira informativni seminar, konča usposobitev za poklic, ali samo instruktaža pri delu. Napredovanja delavcev in zagotovitev napredovanja v delovni organizaciji sta bistveni prvini poklicnega razvoja pa tudi zadovoljstva, delavčeve motivira- . nosti za delo in večje produktivnosti. Zagotoviti je treba nenehno napredovanje, delavcem pa omogočiti, da spoznajo možnosti, pogoje, nagrajevanje idr.
V večini delovnih organizacij niso izpolnjeni bistveni pogoji za napredovanje, ki jih lahko načrtujemo (o teh se pri nas premalo razpravlja). Če hočemo doseči enakomeren poklicni razvoj, moramo imeti opise del in nalog, uveljavitev in »pravično« enotno klasifikacijsko lestvico ter načrt kadrov in izobraževanja.
Tehnološke spremembe, prekvalifikacije in dokvalifikacije
Spremembe v tehnologiji so na zdajšnji stopnji razvoja zelo pogoste. Preveč smo statični in zaprti, težko se strinjamo s spremembami, še posebej, če niso korenite. Da bi se izognili stresom, je treba delavce na spremembe pripraviti. Vsi delavci ne bodo šli k novim strojem, nekateri bodo doživeli manjše, drugi večje spremembe. Ljudje imajo različne spo-
sobnosti za prilagajanje, zato je treba le-te stalno spremljati. To je brez dvoma naloga kadrovsko izobraževalne službe, ki bo tem lažje opravila to delo, čim bolje bo sestavljena. Z novo tehnologijo so povezane dokvalifikacije in prekvalifikacije. Delavce zanju je treba izbrati strokovno, da bi ob teh spremembah lahko obdržali temeljno smer začetnega poklicnega razvoja.
Organizirana kadrovska služba s skupino strokovnjakov postavlja zahteve po popolnejšem kadrovskem razvidu. Nekatere podatke, ki bodo prišli iz šol, uvrstimo v evidenco o delavcu. Poleg splošnih podatkov mora razvid obsegati opis osebnostnih značilnosti, več prvin, bistvenih za razporejanje na delo in funkcije, ali za nadaljevanje izobraževanja. Tako razširjeni podatki so podlaga za poklicno usmerjanje in spremljanje poklicnega razvoja vsakega delavca.
Več postopkov iz poklicnega usmerjanja je treba uporabiti pri delu z ljudmi, ki imajo Zmanjšano delovno sposobnost. Preventiva pred poklicnimi boleznimi (to je pa razporejanje na prava mesta, varstvo pri delu, družbeni standard ipd.) pa tudi učinkovito zaposlovanje delovno hendikepiranih pomenita več novih dejavnosti poklicnega usmerjanja v delovni organizaciji.
Izrazito sposobni in ustvarjalni delavci so nosilci razvoja v organizaciji združenega dela. Treba jih je zgodaj odkrivati in že v šoli vplivati nanje. Z dogovorom, štipendijo, z delovno in počitniško prakso, pa tudi ob izdelavi diplomskega dela jih je treba povezati z delovno organizacijo. Ko sklenejo delovno razmerje, moramo te dalavce spremljati in jim zagotoviti možnosti za razvoj in nadaljnje izobraževanje.
KADRI
V zasnovi nepretrganega poklicnega usmerjanja sodelujejo kadri različnih profilov, ki se (vsaj do zdaj) v svojem visokošolskem izobraževanju v glavnem niso pripravljali za delo v poklicnem usmerjanju. V delovnih organizacijah bodo program izvajali predvsem kadrovski strokovnjaki, tehnologi in ekonomisti. Poleg strokovnega znanja bi si vsi delavci, ki bodo delali v poklicnem usmerjanju, morali pridobiti tudi znanje o človekovem telesnem in duševnem razvoju, o metodah in tehniki poklicnega usmerjanja, o analizi poklicev, možnosti za izobraževanje, o sposobnostih za organiziranje svojega dela ipd. Trenutno se lahko opredelimo za tri vzporedne načine usposabljanja kadrov za poklicno usmerjanje. Za delavce, ki so že zaposleni pri teh opravilih, za mlade, ki se pripravljajo za to dejavnost (predvsem pedagoge, psihologe, andragoge, kadrovce in učitelje vseh profilov), bi morali namesto dosedanjih specialističnih predavanj uvesti na vseh kadrovskih fakultetah vsaj enosemestrski kolegij poklicnega usmerjanja, in končno: uvesti sistem izobraževanja (na L, H. in III. stopnji) za pripravo kadrovskih strokovnjakov.
Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o enotnih osnovah poklicnega usmerjanja
Naša socialistična družba temelji na načelih samoupravljanja, dogovarjanja in sporazumevanja.
Tudi dejavnost poklicnega usmerjanja je zadnje čase vključena (ali se začenja vključevati) v te procese. Najdemo jo v sporazumih o srednjeročnem razvoju zaposlovanja, vzgoje in izobraževanja in v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela. Vendar še vedno nimamo celotnega temeljnega sporazuma o enotnih osnovah dejavnosti poklicnega
usmerjanja.
Poklicno usmerjanje je v svojem bistvu sestavina razvoja človeških virov, razvoja socialistične osebnosti in poklicnega razvoja kadrov, v družbeno-go-spodarskem pogledu pa je poklicno usmerjanje del aktivne politike zaposlovanja. V težkih razmerah gospodarjenja, izobraževanja, dela in zaposlovanja , postaja čedalje pomembnejša problematika izbiranja poklicih poti in poklicnega razvoja kadrov, dejavnost poklicnega usmerjanja pa dobiva težke in odgovorne naloge.
Nalog in problemov v razvoja človeških virov družba v prihodnje ne bo več mogla reševati spontano, stihijsko, nepovezano in nesistematično. Potrebno bo načrtno in dolgoročno reševanje. Noben tradicionalni sistei® ne bo mogel uspešno delovati sam zase. Ti sistemi so postali konec prejšnjega desetletja ne; zadostni in neučinkoviti zaradi velikih sprememb, ki so nastale v zadnjih tridesetih letih v našem izobraževanju, delu, v družbenogospodarskih in idejno-poli' ličnih odnosih.
Poklicno usmerjanje je univerzalno glede na cilje, naloge, uporabnike, organizacijo in metode dela. Zato ga ne more več uspešno uresničevati vsak zase-Treba ga je vsestransko uredjti v skupnem sporazumu tistih, ki poklicno usmerjajo.
Poklicno usmerjanje ima zakonsko podlago v ustavi, Zakonu o usmerjenem izobraževanju, Zakonu o osnovni šoli ia Zakonu o zaposlovanju. V omenjenih zakonih je rečeno, da se poklicno usmerjanje uresničuje v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi dejavniki. Idejno-po-litične, samoupravne in znanstvene osnove tega sporazumevanja nam daje zasnova poki/enega usmerjanja v socialističn: samoupravni družbi, ki jo je konec leta 1981 sprejela konferenca Zveze združenj za poklicno usmerjanje Jugoslavije, obravnavali in pozitivno ocenil’ pa sta jo tudi sekcija Zvezne konference SZDL Jugoslavije za izobraževanje, znanost in kulturo in sekcija Zvezne konference SZDL Jugoslavije za splošna vprašanja družbenega standarda. Prvi kongres poklicnega usmerjanja v Jugoslaviji je podprl zasnovo znanstveno, strokovno in organizacijsko. S samoupravnim sporazumevanjem v poklicnem usmerjanju naj bi:
—	čimprej dosegli sporazum o sprejetju zasnove poklicnega usmerjanja v socialistični samoupravni družbi kot eni od osnov za sporazumevanje o nadaljnjem razvoju te pomembne družbene in strokovne dejavnosti;
—	postali udeleženci sporazuma pobudniki, organizatorji in nosilci uresničevanja zakonskih obveznosti na področju poklicnega usmerjanja;
—	dosegli sporazum o enotnih osnovah minimalnega programa dejavnosti poklicnega usmerjanja, nosilcev tega programa, organizaciji dela, kadrih, gmotnih sredstvih, in zadovoljevanju skupnih potreb v tej dejavnosti, raziskovanju in publiciranju;
—	določili dolgoročni program izvajanja zakonov, zasnove in drugih družbenopolitičnih stališč o dejavnosti poklicnega usmerjanja po načelu učinkovitosti, racionalnosti iu rabilizacije;
—	vsestransko povezovali nosilce dejavnosti poklicnega usmerjanja.
Za povezano organizacijo po-, klicnega usmerjanja in poklicno usmerjanje v organizacijah združenega dela so pomembni koordinacijski odbori za p°' klicno usmerjanje in usmerjanje vpisa, kadrovsko-izobraževalne službe, vzgojno-izobraževalne organizacije, strokovne službe za poklicno usmerjanje pri skup" nostih za zaposlovanje in df'1*' tva kadrovskih delavcev. MILAN PAVLIHA
ZAVOD
SRS
ZA ŠOLSTVO
PROSVETNI DELAVEC
ŠT. 7
PRILOGA
I d
vizija
šoli
1984
POMLADANSKI PROGRAM — APRIL, MAJ, JUNIJ
VSEBINA
$ Beseda mednika
•	Spored
•	Vesolje ® Kemija
•	Zemljepis
•	Prometna vzgoja
•	Obramba in zaščita
Ljubljana, dne, 9. aprila 1984
BESEDA UREDNIKA ŠOLSKE TELEVIZIJE
9
Vsako leto dvakrat so prišle na šolo knjižice veselih barv, na katerih je pisalo TELE VIZIJA V ŠOLI. Z nekaterih šol so jih vračali uredništvu s pripombo, da jih ne bodo plačali, ker jih niso naročili. Niso pa prebrali sporočila na ovitku, da je knjižica brezplačna, ker daje denar zanjo Izobraževalna skupnost Slovenije. Menimo, da bo zdaj, ko izhajamo kot priloga Prosvetnega delavca, takih težav manj, pričakujemo pa telefonske klice, da na šole ni prišla revija TELE V/ZIJA V ŠOLI...
Nič hudega, saj radi pojasnimo učiteljem ali učencem vse, kar jih zanima o šolski televiziji, in veseli smo vsakega vprašanja.
Resnici na ljubo je treba priznati, da v novi obliki — prilogi ni več teoretičnega dela prispevkov. Morali smo se omejiti na program in didaktične napotke zaradi tega, ker sta urednika Nuša Dragan in Božo Vračko prevzela druge dolžnosti in za zdaj vse delo pri šolski televiziji opravlja en sam urednik. Nič ne de—se vsaj zavedamo, da smo nekaj prispevali k stabilizaciji; učencem in učiteljem pa želimo kar najbolj uspešno uporabo oddaj spomladanskega sporeda šolske televizije.
MAKO SAJKO
i
ŠOLSKA TELEVIZIJA
SPORED — POMLAD 1984
TOREK	ČETRTEK	CIKLUS	NASLOV ODDAJE	TRAJANJE
17. 4.	19. 4.	VESOLJE	Na robu večnosti	58’IS”
		PROMETNA VZGOJA	Rdeče, rumeno in zeleno	10’
		ZEMLJEPIS	Gibanje zračnih gmot	18’15”
8. 5.	10.5.	VESOLJE	Vztrajnost spomina	57,50”
15. 5.	17.5.	KEMIJA	Filtracija	27’20”
		PROMETNA VZGOJA	Promet v mavcu	11’
		ZEMLJEPIS	Premikanje ledenikov	10’
22. 5.		OBRAMBNA VZGOJA	Teritorialna obramba	19’
	24.5.	VESOLJE	Galaktična enciklopedija Segrevanje'	SS^O”
29. 5.	31. 5.	KEMIJA		28’
		PROMETNA VZGOJA	Pešec na zaznamovanem prehodu	4’30”
		OBRAMBNA VZGOJA	Jedrsko orožje	26’30”
5. 6.	7. 6.	VESOLJE	Kdo govori v imenu Zemlje	57’50”
Pripomba: Zaradi praznikov 1. in 3. maja ni oddaj šolske televizije.
VESOLJE
10.	oddaja
NA ROBU VEČNOSTI
POVZETEK VSEBINE:
JANEZ STRNAD
torek: 17. 4. 1984 četrtek: 19. 4. 1984
Vesolje se je po mnenju večine astrofizikov rodilo z velikansko eksplozijo, zaradi katere se njegovi deli še dandanes gibljejo drug od drugega. To potrjujeta dve eksperimentalni ugotovitvi. Rdeči premik spektralnih črt kaže, da se
galaksije oddaljujejo tem hitreje, čim bolj so oddaljene.
Presevanje, to so kratki radijski valovi, ki enakomerno napolnjujejo vesolje, je preostanek sevanja z začetne razvojne stopnje. Danes še ne moremo z gotovostjo odgovoriti na vprašanje, ali se bo vesolje širilo v nedogled ah se bo za-čelo krčiti
Tudi vesolje ima svojo življenjsko zgodbo. Večina astrofizikov misli, da se je rodilo z veliko ekplozijo — velikim pokom (angl. big bang) — v točki pred nekako 15 milijardami let. Pri tej eksploziji so dobili deli vesolja hitrost, tako da se še dandanes oddaljujejo drug od drugega. Med širjenjem se je vesolje ohlajalo, sevanje v njem pa je postajalo vse bolj dolgovalovno. V razširjajočem se vesolju se je snov ponekod začela zgoščati v zametke zdajšnjih galaksij. V galaksijah so nastale z nadaljnjim zgoščanjem zvezde. Spiralne galaksije, kakršna je naša kažejo krake gostega plina, v katerih nastajajo zvezde. V nekaterih drugih galaksijah se dogajajo posebni pojavi. Galaksije se zdijo nespremenljive, a le zato, ker jih opazujemo razmeroma kratek čas. Z računalnikom pa lahko zajamemo gibanje velikega števila zvezd v njih pod vplivom gravitatnje. Tako lahko opazujemo razvoj spiralnih krakov v galaksiji ali trk dveh galaksij.
Da se vesolje širi, so ugotovili po Dopplerjevem premiku spektralnih ert proti rdečemu delu spektra. Pojav opazimo tudi pri drugih valovanjih. Piskajočo lokomotivo slišimo z višjim tonom, če se približuje, in z nižjim, če se oddaljuje, kot bi jo slišali če bi mirovala. Valovna dolžina značilne črte v spektru je premaknjena k manjši valovni dolžini, če se galaksija približuje, in k večji valovni dolžini, če se oddaljuje. V prvem primeru govorimo o modrem in v drugem o rdečem premiku spektralnih črt. (V oddaji o potovanju skozi cas in prostor smo »videli« bližajoči se motor v modri barvi, tistega, ki se oddaljuje, pa v
Dopplerjev pojav je pri astronomskih merjenjih z galaksijami uporabil Milton Humason, nekdanji gonjač mul, ki je imel samo osnovno šolo. Med grad-
njo velikega teleskopa na Mount Wilsonu blizu Los Angelesa je tovoril dele teleskopa in opreme. Zadeva ga je začela zanimati in pripovedujejo, da je nekoč po naključju pokazal svoje zmožnosti za delo s teleskopom. Postal je mojster pri merjenjih z njim. Teleskop ima veliko ukrivljeno zrcalo, ki zajame svetlobo z galaksije in jo zbere na fotografsko ploščo. Da bi dobili sliko zelo oddaljene galaksije, mora biti plošča osvetljena vso noč ali več noči. Teleskop mora ostati ves čas usmerjen v določen predel neba in mora slediti njegovemu navideznemu vrtenju.
Humason in njegov mentor Edwin Hubble sta merila premik spektralnih črt, pogosto značilno kalcijevo črto, zelo oddaljenih galaksij. V ta namen sta uporabila spektroskop. Svetlobo z galaksije, ki jo je zbralo zrcalo teleskopa, sta prestregla s stekleno prizmo. Dobljeno mavrico — spekter sta posnela na fotografsko ploščo. Ugotavljala sta valovno dolžino značilnih črt in opazila premik proti večji valovni dolžini, to je proti rdečemu delu spektra. Pokazalo se je še nekaj: rdeči premik je v jjovprečju tem večji, čim bolj je galaksija oddaljena. Iz tega sledi zelo pomemben sklep: čeje rdeči premik posledica oddaljevanja, se bolj oddaljene galaksije hitreje oddaljujejo. Vesolje se torej širi, ker je pred davnim časom doživelo velikansko eksplozijo:
Večkrat slišimo, da je vesolje ukrivljeno in da je lahko končno in neomejeno. V splošni teoriji relativnosti, v okviru katere je treba obravnavati širjenje vesolja, nastopa čas z eno razsežnostjo in prostor s tremi. V štirirazsežnem prostoru pa si je težko kaj nazorno predstavljati.
Denimo pa, da bi štirirazsežno bitje šlo po nečem, kar velja v tem prostoru za ravno črto. Če bi se vrnilo v začetno točko, bi govorili p zaprtem vesolju. To vesolje ne bi imelo meje in njegova prostornina bi bila končna. Nasprotje je ocf-prto vesolje, ki nima meje in ne omejene prostornine.
O tem, ali je vesolje zaprto ali odprto, odloča njegova masa. Če je masa velika, je gostota snovi velika in gravitacija zapre vesolje vase. Če je masa majhna, je gravitacija prešibka, da bi zaprla vesolje vase. Ali je gostota velika ali majhna, ali je vesolje zaprto ali odprto za zdaj še ne moremo z gotovostjo reči.
Nekdaj so se z vesoljem ukvarjale mitologije in stare verske pesmi imajo o vesolju veliko povedati. Danes pa vemo: če je vesolje odprto, se bo širilo v nedogled, razredčilo in ohladilo, če pa je zaprto, bo gravitacija med njegovimi deli zaustavila širjenje in bo širjenju sledilo krčenje. V tem primeru imamo opraviti z nihajočim vesoljem.
Tu se ponuja veliko vprašanj, na katera danes nimamo odgovorov. Nekateri razmišljajo o tem, da začnejo v vesolju veljati drugačni zakoni, ko se širjenje prevesi v krčenje.
SLOVARČEK:
žarčenje kozmičnega ozadja — prasevanje
VESOLJE
11.	oddaja
VZTRAJNOST SPOMINA
POVZETEK VSEBINE:
JANEZ STRNAD
torek, 8. 5. 1984 četrtek, 10. 5. 1984
Spomin je nenavadno trajen. Živa bitja hranijo informacijo v molekulah deoKsiribonukleinske kisline v genih in — više razvita — v možganih. Zgradba možgan kaže razvoj živih bitij. Človeštvo pa hrani informacijo v knjižnicah.
Živo bitje je mnogo težje opisati kot neživ predmet. Za ta opis je potrebna večja informacija. Informacijo merimo v bitih.„Najmanjša enota bit ustreza informaciji, ki jo vsebuje odgovor na vprašanje — »da ali ne«. Z odgovori na smiselno postavljene milijarde vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti z da ali ne, bi opisali vesolje.
Vesolje je neznansko raznolično. Vsaj na enem izmed svetov prebivajo razumna bitja. Tudi živa bitja so zelo raznolična. Njihove posebne lastnosti jim omogočajo, da preživijo. Največja bitja vseh časov na Zemlji so kiti. So potomci sesalcev, ki so se pred kakimi 70 milijoni let vrnili v morje. Dokler jih niso začeli iztrebljati ljudje, so živeli v miru. Zelo zanimivi so zvoki, s katerimi se sporazumevajo in od katerih nekatere imenujejo pesmi. Kiti pogosto oddajajo zvok s frekvenco ZOs'1 ali 20 hertzov (Hz). Ta zvok se tako malo absorbi-ra, da se je z njim mogoče po morju sporazumeti tudi na razdaljo več kot 10 000 kilometrov. To je bilo mogoče, dokler človek s hrupom ladijskih motorjev ni onesnažil morij.	. .
Ali se ne bi bilo zanimivo sporazumevati s kiti in drugimi živalmi? Kiti morajo vedeti, kako naj ravnajo v danem položaju. Potrebno informacijo imajo shranjeno na dva načina: v genih svojih celic in v razmeroma velikih možganih. V genih nosijo informacijo molekule deoksiribonukleinske kisline DNK. Ta informacija določa, kako kit sesa, kako se potaplja... Informacija v možganih, ki si jo je kit pridobil z učenjem, pa določa, kaj pomeni kakšna pesem...
Skoraj ni bitja, ki ne bi imelo informacije zapisane v molekulah DNK. Virus shaja z informacijo okoli 10000 bitov, kolikor je je na eni strani navadne knjige. Bakterija shaja z informacijo milijon bitov, ker so pač njena opravila bolj zapletena. Enocelična ameba potrebuje informacijo 40H0 milijonov bitov, kolikor je je v knjigi s 500 stranmi. Kit ali človek pa potrebujeta informacijo okoli 5 milijard bitov. Genetska knjižnica podatkov pa ne zadostuje in na pomoč pridejo možgani.
Možgani so se razvijali zelo dolgo in ta razvoj kaže njihova zgradba. Možgansko deblo, ki vodi najpreprostejše dejavnosti, na primer srčni utrip, dihanje, prekrivajo tri plasti. V najnižji, ki se je razvila plazilcem pred nekaj sto milijoni let, je sedež agresije, posesti, uveljavljanja. V naslednji, ki se je razvila sesalcem pred več deset milijoni let, je sedež razpoloženj, čustev, skrbi za mladiče. Največja plast je možganska skorja, ki se je razvila primatom pred več milijoni let; v njej je sedež zavestnega življenja, umetnosti, znanosti, intuicije, kritične analize.
Informacija je v možganski skorji zapisana v preklopnih elementih — sinapsah — med živčnimi celicami — nevroni. Število nevtronov je blizu števila zvezd v Galaksiji, okoli sto milijard, sinaps pa je kakih sto bilijonov (lO14). Možgani imajo dve polovici, ki ju veže most: desna je v glavnem sedež spoznanja vzroka in učinka, intuicije, ustvarjalnosti, leva pa analitičnega in kritičnega mišljenja. Možgani lahko shranijo sto bilijonov bitov informacije. Temu ustreza kakih 20 milijonov knjig.
Možgani so se razvijali podobno kot mesto. Rasli so od debla navzven, pri tem pa so se stari deli ohranili, saj so morali vsak trenutek delovati vsi deli. Razvoj možgan pa je bil precej počasnejši od razvoja mest. Ne v mestu ne v možganih pa ne zamenjajo vseh starih delov z novimi.
Človeštvo hrani informacije v knjižnicah. Znane so Asurbanipalova knjižnica v Asiriji s tisoč lončenimi ploščicami, aleksandrijska knjižnica v Egiptu s skoraj milijon papirusnih svitkov, newyorška javna knjižnica z več deset milijoni knjig. Zares pa lahko človek v vsem svojem življenju prebere le nekaj tisoč knjig. Kljub temu nas knjižnice povezujejo z mišljenjem in znanjem največjih duhov in najboljših učiteljev z vse Zemlje in vseh časov.
SLOVARČEK:
Enota za informacijo je bit, ne drobec. Ameriški trilijon je naš bilijon (1012).
VESOLJE
12.	oddaja
GALAKTIČNA ENCIKLOPEDIJA
POVZETEK VSEBINE:	22. 5. 1984
JANEZ STRNAD	četrtek, 24. S. 1984
Kolikšna je verjetnost, da je v Galaksiji poleg naše više razvita civilizacija. Že pri raziskovanju davnih civilizacij na Zemlji naletimo na težave. Težave pri iskanju vesoljskih civilizacij so še veliko večje. O številu takih civilizacij lahko samo ugibamo. Tudi če take civilizacije obstajajo, je veliko možnosti, da ne bomo ujeli njihovega sporočila ali dočakali njihovega obiska.
Marsikdo misli, da obstajajov vesolju civilizacije, bolj razvite od naše, m da nas bodo njeni zastopniki obiskali, če nas že niso. Po vojni se je zares nakopičilo veliko poroči! o neznanih letečih predmetih (NLP) m o bližnjih srečanjih
tretje vrste. Vendar nobeno izmed njih ni podprto z zanesljivimi dokazi. Veliko opazovanj je bilo mogoče pojasniti z znanimi pojavi: z asteroidi, ki so zgoreli v ozračju, s svetlimi planeti, z lučmi letal in umetnimi sateliti. Med poročili pa naletimo tudi na psihološke odklone, časopisne race in podobno.
Večina astronomov ima iskanje vesoljskih civilizacij »za predmet, ki je vreden živega, četudi previdnega raziskovanja«. Kako so ljudje bolje spoznali neko davno zemeljsko civilizacijo? Znani francoski fizik Joseph Fourier je na začetku 19. stoletja odkril dečka Jeana Francoisa Champolliona, ki je kazal izreden dar za jezike. Po letih dela je razvozijal hieroglife in s tem še bolj odprl raziskovanju stari Egipt. Izhajal je od kamna iz Rosette, na katerem je bilo isto besedilo napisano s hieroglifi, z neko drugo egipčansko pisavo in z grško pisavo.
Danes smo pred podobnim vprašanjem, le da moramo najprej Seie najti spo-ročilojz vesolja. Pri tem smo veliko bolj nebogljeni, kot je bil Champollion na začetku svojega dela. Pričakovati moramo, da imajo bitja iz vesolja drugačno biologijo, drugačno kulturo, drugačen jezik. Zato bo izredno težko razvozlati sporočilo, če ga bomo prestregli. Vlogo kamna iz Rosette bo pri tem prevzela znanost. V vseh delih vesolja veljajo namreč enaki zakoni narave in, na primer, imajo kemijske prvine enake spektre. Civilizacija, od katere se nadejamo sporočila, mora biti približno na enaki stopnji razvoja kot naša. Če bi bila nekaj tisoč let za nami, ne bi razvila tehnike, če pa bi bila precej pred nami, bi nas njeni člani morda že obiskali.
Ne pričakujemo razvite civilizacije v našem Osončju. Sporočila naj bi prišla z naše Galaksije. Največji radijski teleskop v Arecibu v Portoriku lahko ujame sporočili civilizacije do oddaljenosti 15 000 svetlobnih let. .Enkrat so z njim tudi že poslali sporočilo v vesolje.
Poskušajmo oceniti verjetnost, daje v naši Galaksiji še kakšna visoko razvita civilizacija. Pri tej oceni si pomagamo z enačbo, ki jo je postavil ameriški astronom Frank Drake:
N = NsFpNeFiFiFcFL
N je število razvitih civilizacij v naši Galaksiji, Ns število zvezd v naši Galaksiji, Fp delež zvezd s planetnim sistemom, Ne povprečno število planetov v enem sistemu, na katerih se lahko razvije življenje. Fl je delež planetov, na katerih se je razvilo življenje, Fi delež planetov z razumnimi bitji, Fc delež piane-• tov z razumnimi bitji, ki so zmožna oddajati sporočila, in Fl obstojnost te civilizacije.	■	—
Za Ns postavimo 400 milijard ali 4.10n, za Fp = */4, Ne = 2 (povprečno število planetov je lahko precej večje, denimo okoli 10), Fl = Vz, in Fi = Fc = 0,1. Če upoštevamo, da obstaja planet nekaj milijard let in tehnična civilizacija nekaj deset let, dobimo Fl = nekaj deset let/nekaj milijard let = 10'8. Kovše te podatke zmnožimo, dobimo N = 10.
Zaradi negotovih podatkov je prav mogoče, daje naša civilizacija v Galaksiji — torej praktično v vesolju — edina. Najbolj negotova je ocena za Fb. Denimo, da bi ocenjevali bolj širokosrčno in bi vzeli, da obstaja tehnična civilizacija sto tisoč let, pa bi dobili N = 106, to je milijon civilizacij v Galaksiji, čelov tem primeru bi bila povprečna oddaljenost med dvema razvitima civilizacijama okoli 200 svetlobnih let. Ker ne vemo niti smeri niti valovne dolžine, ki bi jo izbrali za prenašanje sporočil, imamo upanje na uspeh lahko le pri dolgotrajnem in sistematičnem iskanju.
Najprej bi bilo treba sporočilo izločiti iz ozadja in ga spoznati kot tako. Glede tega, kaj vse bi lahko zvedeli, če bi se to zares primerilo, se lahko prepustimo sanjarjenju. Od više razvite civilizacije bi lahko dobili galaktično enciklopedijo s podatki o milijonih drugih civilizacij v vesolju. Sprejem takega sporočila bi bil zelo pomemben, če ne najpomembnejši dogodek v zgodovini človeštva.
Če ne bo nobenega sporočila, si lahko mislimo, da smo prva visoko razvita civilizacija v vesolju, če ne edina. Mogoče je še nekaj drugega: vsaka razvita civilizacija se po kratkem času sama uniči. Lahko pa da obstajajo tudi visoko razvite civilizacije, a ne čutijo potrebe po pošiljanju sporočil in vesoljskih potovanjih. Navsezadnje pa bi tudi lahko preteklo veliko časa, preden bi na Zemlji ujeli sporočilo ali preden bi vesoljski potniki po naključju naleteli na Zemljo.
VESOLJE
in ekonomsko moč in začenja se razvijati zavest o Zemlji kot o enotnem siste-
13.	oddaja
KDO GOVORI V IMENU ZEMLJE?
POVZETEK VSEBINE:
JANEZ STRNAD
torek, 5. 6. 1984 četrtek, 7. 6. 1984
Na človeštvo preži dandanes nevarnost jedrskega spopada. Te nevarnosti ne gre podcenjevati, saj so ljudje uničili že precej kultur. Kot so uničili Azteke in aleksandrijsko knjižnico, lahko uničijo tudi sebe. Od tega bi nas moralo odvračati spoznanje, da se v nas kaže razvoj vsega vesolja in smo ljudje njegov del. • Ljudstvo Tlingit je živelo na Aljaski več tisočletij mirno svoje odmaknjeno nomadsko življenje. Leta 1786 se je prvič srečalo s civilizacijo v podobi francoske odprave. Odprava je bila na znanstvenem potovanju in srečanje je potekalo nadvse miroljubno. Veliko srečanj dveh kultur pa je bilo za eno izmed njih usodno, pomislimo samo na Azteke v Mehiki in Cortesove konkvistadorje. Kot so ti tedaj uničili cvetočo kulturo, lahko zdaj uničimo sami sebe. Galaktični računalnik bi utegnil odgovoriti, če bi ga vprašali, da je pri naši tehniki, pri okoli 200 državah in 6 jedrskih silah komaj en odstotek verjetnosti, da preživimo več kot eno stoletje. Tako bi odgovoril zaradi nevarnosti jedrskega spopada.
V drugi svetovni vojni so letala v celoti odvrgla za 2 milijona ton TNT (eksploziva trinitrotoluola). Tolikšno rušilno moč ima ena sama vodikova jedrska bomba. Jedrske sile razpolagajo z več deset tosič jedrskimi naboji s skupno rušilno močjo 10.000 milijonov ton TNT. ZDA in SZ imajo vodene izstrelke usmerjene v več kot 15.000 ciljev.
»Ravnovesje strahu ima za talce vse zemljane.« V oboroževalni tekmi porabi svet pol bilijona dolarjev na leto, z rušilnimi načrti je zaposlena skoraj polovica znanstvenikov. Vemo sicer, kdo zastopa države in govori v imenu narodov, ne vemo pa, kdo govori v imenu Zemlje in vsega človeštva. Vsekakor se bo zaradi grožnje z jedrsko vojno treba odreči posameznim interesom v korist vsega človeštva.
Te nevarnosti pestijo človeštvo prav v času, ko se je komaj rešilo nekaterih neprijetnosti: skoraj povsem je odpravilo suženjstvo ter rasne in verske predsodke, skrajšalo ali končalo je nekaj vojn, ženske postopno dobivajo politično
Eratosten, ravnatelj aleksandrijske knjižnice, je že v tretjem stoletju pred našim štetjem trdil, da je Zemlja krogla in izmeril njen radij. Nasprotoval je Aristotelu, ki je delil ljudi na Grke in barbare. Vladarji iz dinastije Ptolemejev so podpirali razvoj znanosti. Aleksandrijska knjižnica je vsebovala skoraj vse tedanje znanje. Hiparh je učil, da zvezde nastanejo, se počasi navidezno gibljejo in izginejo; sestavil je tudi katalog zvezd. Evklid je postavil geometrijo, ki je bila v veljavi 23 stoletij. Apolonij je preučeval parabolo in elipso. Več kot tisoč let je trajalo, preden so Kopernik in sodobniki znova dosegli aleksandrijskega duha.
Aleksandrija je bila tedaj največje mesto, ki je pritegnilo veliko tujcev. Številni meščani niso kazali nobenega zanimanja za odkritja, znanost in izobrazba sta bili dostopni samo premožnim slojem. Ti so verjeli v suženjstvo in niso pomislili na to, da bi uporaba strojev lahko osvobodila ljudi neprijetnega dela. Odkritja so uporabili kvečjemu za izpopolnjevanje vojnih strojev. Razbohotilo se je praznoverje. Naposled je drhal požgala knjižnico.
Tedaj je živela v Aleksandriji Hipatia in delovala kot matematičarka, astro-nomka in filozofka. V mestu so obstajala huda nasprotja, ki jih je netila krščanska cerkev. Njen škof Ciril ni maral Hipatie. Leta 415 je skupina škofovih pristašev zverinsko umorila Hipatio. Kar je ostalo od knjižnice, so uničili naslednje leto. Izguba je bila neprecenljiva, če pomislimo, da so v knjižnici imeli 123 Sofoklejevih iger, a se jih je ohranilo le sedem. Zgodovina ponuja veliko zgledov za podobna dejanja, ko so ljudje iz strahu, nevednosti ali pogoltnosti uničevali zaklade.
Tem dejanjem nasproti postavimo razvoj vesolja od velikega poka pred 15 milijardami let do danes. Vesolje seje razširilo in ohladilo, snpv se je zgostila v žametke galaksij in v njih še dalje v zametke zvezd. V sredicah zvezd so nastajali srednje težki elementi, ob eksplozijah pa še najtežji elementi. Iz snovi teh zvezd prvega rodu so se razvile zvezde drugega in poznejših rodov, planeti in vsaj na enem izmed njibživljenje in naposled ljudje. Ljudje, ki okvirno razumemo pojave v vesolju in smo tudi že stopili na Luno, smo tesno povezani z vesoljem — smo njegov del. Zato smo dolžni vsemu vesolju, ne samo svoji vrsti in Zemlji, da ravnamo razumno in se za vsako ceno izognemo uničenju. SLOVARČEK:
jedrska izmenjava — jedrski spopad, žarčenje — sevanje.
KEMIJA
5.	oddaja
FILTRACIJA IN SUŠENJE
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA: TATJAN, i PRETNAR
torek, 15. 5. 1984 četrtek, 17. 5. 1984
SMOTRI
Učenci:
spoznajo filtracijo in sušenje kot pomembni sklepni operaciji številnih tehnoloških procesov;
— ugotove pomen smotrne uporabe različnih filtrov v laboratoriju in industriji;
spoznajo različne načine sušenja snovi in pomen sušenja nekaterih živil.
POVZETEK VSEBINE
Film prikaže v začetku filtracijo kot pomemben način ločevanja trdne snovi od tekočine. Začne s filtracijo vode v naravi. To filtracijo so prenesli v prakso in jo uporabljajo pri pridobivanju pitne vode iz rek. Nadalje opiše film vse dele priprav za filtracijo: stekleni lij, filtrirni papir, lij za vročo filtracijo, pripravo za filtracijo pri znižanem tlaku, lij s steklenim poroznim dnom. Od industrijskih postopkov prikazuje ločevanje kalcijevega karbonata od raztopine natrijevega hidroksida s filtrom iz nerjavečega jekla.
Na vrsti je še končna faza številnih tehnoloških postopkov: sušenje. Sušenje poteka v laboratoriju s segrevanjem snovi, s sušenjem v sušilnikih in z odstranjevanjem vlage s sušilnimi sredstvi.
Od industrijskih postopkov prikazuje film pridobivanje absolutnega alkohola, sušenje umetnih gnojil in pridobivanje mleka v prahu.
NAV OOILA
Film je primeren za učence 7. razredov osnovne šole, ogledajo pa si ga ob poglavju o ločevanju zmesi in o vodi. Sušenja ni v učnem načrtu, vendar je v filmu tako preprosto prikazano, da ga bodo učenci z lahkoto dojeli. Film je zanimiv tudi za učence srednjih šol.
KEMIJA
6.	oddaja
SEGREVANJE IN OHLAJEVANJE
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA:
TATJANA PRETNAR
torek, 29. 5. 1984 četrtek, 31. 5. 1984
SMOTRI
Učenci:
—	spoznajo postopke segrevanja in ohlajevanja v laboratorijih in industriji;
—	spoznajo različne termometre in uporabnost le-teh v različnih temperaturnih območjih;
—	se seznanijo s hladilnimi zmesmi in toplotnimi izmenjevalci.
ZEMLJEPIS
5.	oddaja
PREMIKANJE LEDENIKOV
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA:
MARIJA KOŠAK
torek, 15. 5. 1984 četrtek, 17. 5. 1984
SMOTRI
Ledenik je po svojem delovanju zanimiv in pogost predmet znanstvenega preučevanja. Pri gledanju tega filma učenci spoznajo nastanek, sestavo in preoblikovanje ledenika ter se seznanijo z njegovim učinkovanjem v okolju.
POVZETEK VSEBINE	- ;
Film opisuje pomen segrevanja in ohlajevanja v kemijskem laboratoriju. ~ _ Nekatere reakcije potečejo le pri dovolj visoki temperaturi, na primer spajanje	c
železa in žvepla.	'
Vpliv temperature na hitrost kemijske reakcije je v filmu prikazan ob prime- ■ ^ ru, kako reagira raztopina žveplove kisline in natrijevega tiosulfata. Motnost, j -»• ki jo povzroča izločeno žveplo, se pojavi hitreje pri višji temperaturi.
Film pokaže nekaj gorilnikov, žarilno električno peč in merjenje temperatur z ustreznimi termometri.	,	'
Pojasni pridobivanje antimonovega trijodida, kjer je potrebno segrevanje in - ~ ohlajevanje. Ob ohlajevanju razloži hladilne zmesi.	-	..
Prikaže suhi led in uporabo le-tega pri pridobivanju natrijevega amida. ' „ Ob koncu omeni še najpreprostejše načine segrevanja in ohlajevanja v indu- ‘ 'a striji.	3 o
NAVODILA	^ -
Film si lahko ogledajo učenci 7. in 8. razreda osnovne šole, vendar je prime- - ^ ren le za tiste, ki se udeležujejo dodatnega pouka. Koristen pa bo za učence -s ” drugega letnika srednjih šol, ki imajo v svojem programu kemijo.
rr
notranjost pa je nagubana. Oboje, razpoke na površini in gube v globini, je po- r' sledica premikanja ledenikov. Tam, kjer se ledenik pomika, zapušča sledi. Toda svoje reliefne učinke navadno še skriva pod seboj. Ledeniki dolbejo in brusijo površje ter prenašajo gradivo. Vidni so učinki vode, ki teče izpod njih..^ Zaradi dviga dnevnih temperatur v poletnih mesecih se ob robu ledenika in na - ' njegovem koncu topi led, voda se steka v ledeniško jezero. Pri tem neprestano spreminja strugo, odlaga usedline in ob izlivu v jezero ustvarja miniaturno -
delto.
NAVODILA
o c-
c>
Film zelo zanimivo prikazuje preučevanje gibanja ledenika in učinke tega ~ . gibanja. Prav zaradi tega je priporočljivo, da si ga ogledajo prav vsi učenci .j -osnovnih in srednjih šol. Pred ogledom televizijske oddaje naj učitelj z učenci .. ponovi najpomembnejše pojme da bi učenci pozorno sledili in po predavanju lažje sodelovali v pogovoru.	•	- "
VSEBINA
Premikanje ledenikov povzroča, kot številni naravni dejavniki, preoblikovanje zemeljskega površja. Njegovo drsenje je za prosto,oko skoraj nevidno. Z natančnim merjenjem in s filmsko kamero pa to lahko ugotovimo. Ledenik ni homogena ledena masa. Sestavljajo ga številne plasti. Zgornje so razpokane,
Literatura:
Ilešič: Obča geografija;	^
Zgonik: Zemljepis za 6. razred osnovnih šol;
Element film: Filmoteka 16 Zagreb.	_ r
PROMETNA VZGOJA
6.	oddaja
Razred: 1., 2., 3., 4.
RDEČE, ZELENO IN TUDI RUMENO
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA:	torek: 24. 4. 1984
MARJAN TOMŠIČ	četrtek: 26. 4. 1984
SMOTRI
Učenci
—	spoznavajo nevarnosti, ki so jim izpostavljeni pešci;
—	spoznavajo pravila za varno hojo in prometne znake;
—	odkrivajo nepravilno ravnanje pešcev v prometu;
—	vrednotjo objestno ravnanje pešcev in odnos do drugih udeležencev prometa;
• — se navajajo na nošenje oznak, ki povečujejo vidnost v prometu.
POVZETEK VSEBINE
Gašper in rumena rutica sta dobra prijatelja. Rutica je Gašperja naučila marsičesa, ni pa ga mogla navaditi na red.
To jutro pa je bilo takole. Iztekla se je prva ura in otroci so odšli na igrišče. Gašper je šele zdaj pritekel v šolo. V učilnici ni bilo nikogar. Sošolci so na igrišču, ob poti, ki pelje iz mesta. Na poti je več križišč, prehodov z miličnikom in takih »kar tako«, kjer ni nikogar. Učenci gredo po cesti disciplinirano in v vrsti,
Gašper pa jo ubere kar počez, po svojih prometnih predpisih, tako da možiček v semaforski utici kar poskakuje in miličnik žvižga. Gašper pa teče, podre kolesarja, se zaletava v mimoidoče in nazadnje prehiti celo avto.
Kolona učencev z ljubeznivo tovarišico lepo prečka cesto: vsak najprej pogleda desno, in ko je prazno, gre čez na igrišče. Miličnik pa za Gašperjem po igrišču.
Gugalnice vedo, kaj se spodobi, in nobena se noče igrati z Gašperjem. Pa se Gašper brž spomni na rumeno rutico, ki jo ima v žepu. Flitro napravi iz nje žogo, ta pa skok naravnost v kanal. Fant hitro poišče novo zabavo: hojo po železniških tračnicah. Postajni načelnik opazi nevarnost, in brž ustavi vlak, da se frkolin lahko do konca sprehodi in nazadnje preskoči še zapornico.
Ko hoče s šolskim avtobusom na izlet, mu avtobus pokaže vrata. Gašper pa v jok! Najde ga miličnik, ki ima na skrbi vse cmerave otroke, in ga odpelje. Toda ne zato, da bi ga kaznoval — odpelje ga v šolo prometnih znakov.
Zelo veliko znakov je tam; taki so, ki opozarjajo na nevarnost, ki prepovedujejo, obveščajo, in še mnogi drugi. Ko sta jih z miličnikom spoznala in ponovila, se je hotel Gašper posloviti, miličnik pa ga je ustavil: »Brez rumene rutice nikamor!« Dal mu je rutico, ki jo je snel z znaka Nimaš prednosti, tistega, ki ima podoben pomen kot rutica. Potem je miličnik po telefonu poklical šolski avtobus. Ta se je rad vrnil in vzel Gašperja, da se je veselo odpeljal na šolski izlet.
F

NAVODILA
Risanka je prijema za predšolske otroke in učence nižjih razredov osnovne šole. V vsebino je zajetih več prometnih prekrškov, ki jih radi zagreše objestni otroci. Učenci spoznavajo ob slabih zgledih nepravilnosti in vrednostijo ravnanje udeležencev prometa.
PROMETNA VZGOJA
7.	oddaja
PROMET V MAVCU
SMOTER, VSEBINA, NAVODILA:	torek, 8. 5. 1984
MARJAN TOMŠIČ	četrtek, 10. 5. 1984
SMOTER
Učenci:
—	pripovedujejo o svojih izkušnjah v prometu;
—	presodijo Gašperjevo ravnanje na cesti;
—	ugotove pomen barv na semaforu;
—	vadijo hojo po pločniku;
—	ugotavljajo pomen miličnikovih kretenj v križišču;
—	vadijo prehajanje čez cesto na prometnih poligonih in na cestišču.
k?
VSEBINA
V	mestu živi možic, ki mu pravijo Zelena gori ali pa Rdeča je, stoj! Že tedaj,
koše vse spi, mora zdoma delat na križišče. Ves dan, nezmotljivo: zeleno, malo / rumeno, rdeče. S tistimi, ki so nemarni v prometu, hitro opravi. Le kako bi bilo brez njega v tem vrvežu!	**
V	mestu stanuje tudi Gašper. Kadar stopi na cesto, je promet »malo druga-
čen« kot ponavadi. Pločnik se spremeni v zaletovalnico in tekališče. Rumeno -rutico (to nadlego) spravi v šolsko torbico, da ima mir pred njo.	^
Kadar se semafor utrudi, malo počiva. Med počitkom utripa rumena luč. Nauki iz šole, polni prometnih modrosti, povedo, da to pomeni: »pazljivo« za voznike in » previdno« za pešce. Gašper pa celo frnikola sredi ceste. Saj prav izziva nesrečo! Hude posledice je zadnji trenutek preprečil možic iz semafora, ki
je pritekel do Gašperja, pri tem pa se je sam ponesrečil. Pritrobil je rešilni avto. Namesto na delovnem mestu, v utici Zelena gori, je možic končal delavnik v bolnišnici, v mavcu.
Na cesti pa trk in trk! Nihče ne zna brez možica v semaforu varno čez cesto. Miličnik se je razhudil in strogo ukazal Gašperju: »Zdaj pa kar ti urejaj promet!« Pa ni šlo. S svojo nerodnostjo bi pešce še pod kolesa spravil. Pritekel je miličnik in ga kaznoval: Gašper je moral stokrat napisati, kdaj in kje sme čez cesto. Kdo ve, kolikokrat bi še moral, če se ne bi vmešala rumena rutica in rekla: »Tu lahko pomagata samo hitra pomoč in prometno znanje!«
Vetrček je ponesel rutico v bolnišnico, k možicu. Prihitela je po znanje in pomoč. Hitro sta odhitela na križišče. Gašper je možicu pomagal splezati v utico. Miličnik. Gašper in možic v mavcu, ki so mu rekli Zelena gori. drugi spet Rdeča je. stoj so hitro razvozlali prometno zmedo. Avtomobili so spet vozili samo po cesti in pešci so hodili samo po pločniku. Še posebno pa se je izkazal Gašper, ki je postal pionir prometnik. Solarji so pod njegovo spretno prometno roko hodili čez cesto po prehodu za pešce tako varno, kot še nikoli doslej.
NAVODILA
Filmska risanka je namenjena predšolskim otrokom in učencem nižjih razredov osnovne šole. Domiselna uporaba figurice iz cestnega semafora zabavno opozarja otroke na nevarnosti otroške igre na cestišču in na pravilen prehod pešca čez cesto. Otroka je treba čimprej usposobiti, da bo sam hodil v šolo. Posebno pozornost je treba nameniti otrokom, ki v predšolski dobi niso bili v vzgojno-varstveni organizaciji. Pri vključevanju v promet jih ne smemo »spodbujati« s pridigami o sošolcih, ki so že samostojni, temveč je treba pri vsakem posebej spoznati njegove osebne težave, razvitost motorike, sposobnost za odzivanje in morebitni strah pred prometom. Pri učencih moramo preveriti, ali poznajo pomen barv na semaforu, in z njimi na poligonu, v učilnici in na prostem uriti prehod čez cesto na označenem in na neoznačenem prehodu.
Ob nevarnostih, ki jih prinaša igra na cestiščih, je treba otrokom tudi pokazati, kje naj si poiščejo varen prostor za sproščeno igro. Film, ki se vsebinsko povezuje s filmom »Rdeče, zeleno pa tudi rumeno«, iz istega cikla televizijskih šolskih ur, je dobra motivacija za pridobivanje spretnosti, potrebnih za varno pot v šolo in domov.

PROMETNA VZGOJA
8.	oddaja
PEŠEC NA ZAZNAMOVANEM
PREHODU
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA:
MARJAN TOMŠIČ
torek, 29. 5. 1984 četrtek, 31. 5. 1984
POVZETEK VSEBINE
Zaznamovani prehod za pešce pešcem ne zagotavlja popolne varnosti. Pešec mora pomisliti na svojo varnost, še preden stopi na prehod. Pred odločitvijo mora presoditi hitrost in oddaljenost prihajajočega vozila in upoštevati, da vozilo zmeraj potrebuje določen čas, da se zaustavi.
K varnosti pešcev na cesti pripomore tudi republiški Zakon o varnosti cestnega prometa. Ta določa, da mora pešec tedaj, ko se po prometnem pasu pomikajo vozila v koloni — preden stopi na zaznamovani prehod za pešce, kjer promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja miličnik — z dvigom roke nakazati svojo namco in stopiti na prehod šele, kose vozila ustavijo. Pešec sme prečkati cesto tam, kjer ni zaznamovanega prehoda, le tedaj, če je prehod oddaljen več kot 100 metrov. Na nepreglednem delu in na večpasov-nici s polno srednjo črto, pešec ne sme prečkati ceste.
Film prikazuje vse te primere.
SMOTRI
Učenec:
—	spoznava zaznamovani prehod za pešce kot najpomembnejše mesto za prehod čez cesto:
—	spoznava, da je tudi zaznamovani prehod za pešce lahko nevaren, in kako mora pešec ravnati, da postane prehod varnejši;
—	spozna, kdaj sme prečkati cesto, če ni zaznamovanega prehoda.
NAVODILA
Vsebina filma vzgaja pešca za varen prehod čez cesto. Ogled filma je treba povezati z razmerami, v katerih se znajde učenec na poti v šolo in domov.
Film je treba predvajati večkrat, zlasti jeseni, še preden se poslabša vidljivost. Učence je treba navaditi, da bodo obesek pravilno nosili in ga imeli stalno pri sebi. S filmom spodbudimo tudi starše na roditeljskih sestankih, da bodo sami nosili odsojnik in to tudi zahtevali od otrok.
/
OBRAMBA IN ZAŠČITA
1.	oddaja
TERITORIALNA OBRAMBA PROTI DESANTU IZ ZRAKA
SMOTRI. POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA:
PREDRAG VLRADINOVIČ
torek, 15.5. 1984 četrtek, 17. 5. 1984
SMOTRI	,	u
Učenci spoznajo desante iz zraka in helikopterske desante kot pomembno obliko sodobnega vojaškega bojevanja. Desant iz zraka je kot »vertikalni manever« nepogrešljiv v sodobnem bojevanju. V oddaji se učenci seznanijo z načini zaščite in obrambe pred desanti iz zraka s pasivno zaščito (izdelava proti-desantmh ovir,), pa tudi z aktivnim bojem proti desantu.
POVZETEK VSEBINE
V uvodnem delu je prikazana obrambna priprava zemljišča, ki je ugodno za sovražni desant iz zraka. S primerno pripravo zemljišča se onemogoči uspešno desantiranje in se ustvarijo možnosti za uničenje desanta. Pomembno je, da zgradimo protidesantne ovire, ki naj bi onemogočile pristajanje jadralnih letal in spuščanje padalcev. Te ovire so lahko eksplozivne in čvrste - fortilikacij-ske iz žice, kolov in podobnega.
Postavljajo jih enote JLA ali teritorialne obrambe, pa tudi občani, zlasti for-tifikacijske (v filmu je prikazano postavljanje kolov, povezanih z žico in z dodanimi protipehotnimi razpršilnimi minami).
V	filmu je namenjena posebna pozornost pripravam enot teritorialne obrambe in boju le-teh proti desantu iz zraka. Enote teritorialnega bataljona se pripravljajo skupaj z delavsko protizračno artilerijsko baterijo, mladinsko enoto in delavskim vodom za obrambo določenega ozemlja, na katero bi se, po oceni komandanta bataljona, lahko spustil desant iz zraka. V skladu z odločitvijo komandanta bataljona zasedejo enote bojne položaje in se pripravljajo za boj. V filmu je prikazano tudi delovanje centra za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje (OJOA), ki pravočasno sproži alarm in tako naznani prihod sovražnih letal. To pomeni, da se morajo enote teritorialne obrambe in delavci tovarne KRKA strogo pripraviti. Enote teritorialne obrambe so že na bojnih položajih, delavci tovarne KRKA hitro zapuščajo tovarno in se pripravljajo za sodelovanje v boju proti desantu. Nato vidimo spuščanje desanta padalcev, boj proti padalcem v zraku in na tleh ter obkolitev in uničenje desanta. Seveda, vse to ne poteka brez težav.
V	filmu je prikazano sodelovanje vseh enot: službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, bataljona teritorialne obrambe in drugih enot teritorialne obrambe, kot so enote protiletalske zaščite, delavske artilerijske baterije proti napadom iz zraka, mladinski vod, delavski vod, krajevna straža in milica.
NAVODILA
Učna snov o desantih iz zraka in protidesantni obrambi se obravnava z učenci srednjih šol vil. temi: Sredstva za napad iz zraka in način boja proti njim. Film je primeren tudi za učence višjih razredov osnovnih šol, čeprav take teme ni v učnem načrtu.	.
Pred gledanjem filma naj učitelji pojasnijo vlogo desantov iz zraka m helikopterskih desantov v sodobnem bojevanju ter pomen in način organiziranja protidesantne obrambe in bojevanja proti desantom. V filmu je prikazan manjši desant iz zraka, ki ga lahko uniči, teritorialna obramba.
Literatura:
Učbenik za srednje šole: Obramba in zaščita, 2. del, 1976. Učbenik za osnovne šole: Prva pomoč in zaščita, 2. del, 1978.
OBRAMBA IN ZAŠČITA
2.	oddaja
JEDRSKO OROŽJE IN ZAŠČITA
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE,
NAPOTKI IN LITERATURA:
PREDRAG VUKADINOVIČ
torek, 29. 5. 1984 četrtek, 31. S. 1984
SMOTRI
Učenci spoznavajo jedrsko orožje kot vrsto sodobnega orožja za množično uničevanje. Poleg načel o delovanju in vrst učinkov spoznavajo še različne postopke, ki omogočajo zaščito posameznikov in skupin. Ker se lahko zgodi, da bo v morebitni svetovni vojni uporabljeno jedrsko orožje, je učna snov aktualna in potrebna za vzgojo vsakega občana.
ga: kaj je jedro, fisija in fuzija, sestava in način delovanja jedrske bombe (nuklearne in termonuklearne) ter primerjava s klasičnim eksplozivom (količina in učinek). Podrobneje so razloženi učinki jedrske ekspolozije: toplotni, udarni, sevanje. Za vsako vrsto učinka so predstavljeni krogi delovanjatz ustreznimi posledicami in drugi bistveni podatki in meje delovanja. Pojasnjeno je tudi kasnejše sevanje. Sledi zaščita pred učinki jedrske eksplozije: na maršu (pohodu). Uporaba naravnih in umetnih objektov pri zaščiti (rov, jarek, zaklonišča, gradbeni objekti). Prikazani so tudi zaščitni postopki pri jedrskem napadu na kopnem, na morju in radiološko opazovanje.
NAPOTKI
Učna snov o jedrskem orožju se obravnava v 8. razredu osnovnih šol pri predmetu kemija (fizika), in sicer kot 11. tema programa prve pomoči in zaščite: Temeljni pojmi o jedrskem orožju, zaščitni ukrepi in prva pomoč.
V srednjih šolah se obravnava ta snov v 1. razredu pri predmetu obramba in zaščita (10. tema: Jedrsko orožje).
Učitelji naj prikažejo film ob ponavljanju predelane učne snovi o jedrskem orožju. Pred oddajo naj z učenci ponovijo učno snov, po oddaji pa pojasnijo morebitne nejasnosti.
POVZETEK VSEBINE	Literatura:
Po kratkem uvodnem prikazu jedrske eksplozije v Hirošimi prikazuje film	Učbenik za srednje šole: Obramba in zaščita, 1. del, 1976.
naprave in sredstva za izstrelitev jedrskih bomb— letala in rakete. Sledi razla-	Učbenik za osnovne šole: Prva pomoč in zaščita, 2. del, 1978.
BELEŽKE
A
s- BELEŽKE
>■ ■_
-
^ f;
.
V S-
>
1 «1


“	?
•	rr-
.

r-

i

'"t
? c
v
r? "
i, ~ i
r -a..
v.5
a?
.
—
.r'
'r

w.
'J-
J s r*
•C .
“ y
L; -
3 ’ '
5. C


y. c
J .
. _ v»
o
*'■? . •



.; -" ••«-
f

L. C -v '-.:	-
I £-~	’
V/	.-'
X;.	'• ~
4
• ' ■ s:
-- v
- K
.





bsnova poklicnega usmerjanja v iocialistični samoupravni družbi
fOD
r opredeljevanju zasnove, \ razvi-L’1' >n sprejemanju poklicnega rerjanja kot družbene in stro-sne dejavnosti smo v naši državi občuten napredek v njenem esetletnem nenehnem povojnem °iu. Ta napredek je pripomogel Resnejšemu izvajanju politike ®eno-gospodarskega razvoja, k ganskemu razvoju osebnosti in k ^sabljanju kadrov.
dosedanjem razvoju poklicnega ner)anja je prevladovalo mnenje, l.le mogoče družbene naloge na ! Roju razvoja kadrov uspešneje I Pjevati tako, da nenehno zbolj-'Ropoklicno usmerjanje mladine Raslih. Novost v tem naziranju je Jnanje o novi vlogi poklicnega ^janja v krepitvi splošne ljudske ambe in družbene samozaščite.
. a,'avzlic precejšnjim uspehom te pvnosti še vedno ni povsod dovolj ■hevanja za njene družbeno-go-Rarske, idejno-politične, znan-ao-metodične in humane vred-R Pomanjkanje skrbi družbenih ?vnikov za sprejeta idejna sta-adružbe v poklicnem usmerjanju . ^zadostno in nejasno izobliko-e naloge družbenih dejavnikov, "aj bi bili nosilci te dejavnosti, so ’ na ovira za nadaljnji razvoj v Rženem delu in samoupravljanju. ■Rtenine teoretičnih in praktičnih Rdjev zasnove poklicnega usmerjav Jugoslaviji segajo v zgodnja ..Reta leta tega stoletja, začetek Te organizirane družbene po-a°sti, ki je namenjena poklic-l,’u usmerjanju, pa v čas uvajanja avskega samoupravljanj a v Jugo-Ri' (od leta 1950). enielje sodobnega poklicnega Rerjanja v naši socialistični stvar-'S1' smo postavili na zveznem pokanju o izbiri poklicev v Beo--Ru leta 1951. Obnovitev in usta-hev novih svetovalnic za izbiro ‘.'cev, izrekanje maksime: »za-Sl*ev vsakomur, delovno mesto ' ' Po sposobnostih in nagnjeno-h*> poklicno usmerjanje v korist R delovnih ljudi in v skladu s po--oami skupnosti — so bila pogla-’na haročila posvetovanja, ki so 'Rdelila nadaljnje tokove razvoja "Rcnega usmerjanja, oružbenopolitični in pravni docenti zveznega pomena so od leta P' zagotavljali družbenopolitič-boncepcijske, materialne in or-tll2acijsko-kadrovske temelje za ’ d«1 se poklicno usmerjanje ne Pmblja samo pri izbiri poklicev Rune, marveč tudi kot pomoč de-,.n' organizaciji in posameznikom strokovnem usposabljanju, žalovanju, prekvalifikaciji in po-?n' rehabilitaciji kadrov.
^veza združenj za poklicno Rerjanje Jugoslavije (ustanov-'na leta 1956) je dala najpo-Rubnejše prispevke k zasnovi Podelitev poklicnega usmerjanja, fljševanje strokovnega dela v po-Pku zaposlovanja) na svoji prvi (v “Pju leta 1958) in četrti skupščini Pogradu leta 1965).
.R-asnova poklicnega usmerjanja« zni uracj za zadeve zaposlo-ria, Beograd 1969) je izobliko-a vrsto družbenih in teoretičnih usč in načel. Čeprav je v teh letih bjlo mogoče uradno sprejeti, je Ro pripomogla k temu, da sta m teorija in praksa svoj smisel tem področju: »Usmerjanje za-Ra. časovno celotno aktivno dobo Rameznika. Njegov osnovni Ren je pomagati (voditi) posa-Rnika pri izbiri ene izmed več Rnih poti poklicnega razvoja s da je sposoben dinamično se Rgajati spremembam v svetu ^3.«
1 ueseti kongres Zveze komunistov jRoslavije leta 1974 v Beogradu je bodobneje izrazil vlogo poklic-8a usmerjanja v socialistični sa-uPravni družbi: »... pomoč mla-Rp in odraslemu človeku..., da eže ustrezen in skladen poklicni , 'oj v vsej svoji delovni dobi...« Rtgres je opredelil poklicno Rerjanje kot pomembno druž-1°, dejavnost. Noben družbeno-'bčni dokument o poklicnem jfRrjanju ni prinesel toliko različ-vidikov in nalog poklicnega iRsrjanja kot »stališča (sekcije (ije konference SZDL Jugosla-IA izobraževanje, znanost in Ur°) o aktualnih vprašanjih ra-j.. Ja Poklicnega usmerjanja v funk-. ruženega dela in samouprav-lR3". ki so bila razglašena v j.Rju leta 1976. V stališčih je pou-(eJena trdna povezanost poklic-'ar Usmerjanja z vzgojo, izobraže-lire,e? 'n zaposlovanjem, ki jo je jRtRbevalo od svojih razvojnih za-
URamo še vrsto dokumentov, ki so Prejeli v socialističnih republi-'n avtonomnih pokrajinah in ki
sodijo v zakladnico zasnove poklicnega usmerjanja v naši državi.
Organizacijski nosilci dejavnosti v poklicnem usmerjanju v naši državi so različne organizacijske oblike službe za zaposlovanje delavcev od uradov za posredovanje dela (po letu 1955) do današnjih samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje (od leta 1975). Ti so tudi nosilci rezultatov dela, ki so vtkani v poklicni razvoj milijonov mladih in odraslih po vsej naši državi.
Desetine zakonov, resolucij in sklepov, v minulem desetletju pa tudi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov so parcialno zajemali posamezne vidike poklicnega usmerjanja, vendar nikoli dovolj, da bi družba oziroma združeno delo v celoti prikazala svoje stališče do nje v obliki celotnega zakonskega, samoupravnega ali političnega dokumenta. Danes domala ni družbene oziroma poklicne dejavnosti s tako bogato tradicijo in tako pomembno za vsakega posameznika in za vso družbo, za katero niso dorečene družbene opredelitve o njenih temeljnih postavkah, funkciji in nalogah v današnji etapi razvoja samoupravnih socialističnih družbeno-gospodarskih odnosov.
Smoter »zasnove poklicnega usmerjanja v socialistični samoupravni družbi« je prikazati družbene opredelitve o poklicni usmeritvi in poklicnem razvoju kadrov na današnji stopnji njihovega razvoja. Opozoriti' mora na smeri nadaljnjega razvoja te dejavnosti v graditvi samoupravnih socialističnih odnosov v združenem delu. Končno mora ponuditi temelje za proces dogovarjanja in sporazumevanja vseh družbeno odgovornih dejavnikov za njen razvoj (naloge, obveznosti, zadeve, odgovornosti) v tem delu družbenega dela.
I. Družbeno-gospodarski, idejnopolitični, samoupravni in znanstveni temelji poklicnega razvoja kadrov in dela v poklicnem usmerjanju
X. Družbenopolitični sistem v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je ustavno zasnovan tako, da raste iz podružbljene podlage sredstev in pogojev dela. Izraža in ščiti dolgoročne interese delavskega razreda, torej delovnih ljudi, ki za-snavljajo svojo eksistenco na lastnem združenem delu. Za naš družbenopolitični sistem, ki temelji na samoupravljanju delovnih ljudi in občanov, so pomembna vrednostna merila v delu: vsi ljudje morajo delati in ustvarjati možnosti za delo. Pravica do dela, pravica do zaposlitve, pravica do proste izbire poklica in delovnega mesta, pravica do izobraževanja in pravica do obrambe države obstajajo pri nas kot prevladujoče družbene vrednote. Ustavne obveznosti vseh nosilcev družbenih sredstev so, da ustvarjajo bolj in bolj ugodne razmere za uresničevanje teh prednosti.
2.	Delo je poglavitni razvoj samostojnega, kritičnega, aktivnega in vestnega delavca samoupravljavca.
3.	Pravica do izobraževanja, prosta izbira poklica in zaposlitve, dostopnost del in funkcij v družbi in posebno varstvo pri delu in iz dela dajejo mladim enake možnosti v njihovem razvoju, sem pa sodi tudi poklicni razvoj.
4.	Svobodo poklicev in dela uresničujemo v objektivnih razmerah, v katerih se posameznik razvija, njegove subjektivne lastnosti pa opredeljujejo področja in doseg učinkovite aktivnosti pri delu, v obrambi države in v samoupravljanju.
5.	V naši socialistični samoupravni družbi je smoter vzgoje vsestransko razvita, svobodna in ustvarjalna osebnost. Vsestranskost kot smoter vzgoje je težnja družbe k temu, da vsak njen član razvija tiste svoje sposobnosti, ki imajo največ možnosti za popoln razcvet in razvoj, ki traja toliko kot človekova življenjska doba.
6.	Vsestranski razvoj osebnosti in poklicni razvoj se med seboj dialektično prepletata in povezujeta. Tako vpliva poklicni razvoj na oblikovanje osebnosti in na njen razvoj.
7.	Poklicni razvoj je sestavni del vsestranskega razvoja osebnosti in v njegovi zapleteni strukturi prispeva k usposabljanju posameznika za samostojno učenje, delo, obrambo države, vodenje in samoupravljanje. Prispeva k aktivnemu potrjevanju osebnosti v vseh oblikah njene kulturne in socialne dejavnosti.
8.	Najširši okvir, ki neposredno ali posredno opredeljuje poklicni razvoj posameznika, je naš družbeno-gospodarski sistem. Ustvarja možnosti za izbiro poklicev, dela, zaposlitve, usposabljanja in napredovanja članov družbe.
9.	Izbira poklicev in nadaljnji poklicni razvoj sta rezultata procesov razvoja človeka (z njegovimi interesi, sposobnostmi, stališči, vrednostnimi cilji idr.), vpliva družine, vzgoje in izobraževanja, združenega dela, potreb po kadrih, družbenega vrednotenja dela.
Pravilna izbira poklica ni samo pravica vsakega člana družbe, marveč tudi njegova obveznost. Samostojno odločanje o tej izbiri in nadaljnjem poklicnem razvoju je mogoče le, če vsak pozna lastno osebnost in objektivno stvarnost (zahteve posameznih del in nalog in izobraževalnih pfogramov, potreb po posameznih poklicih in nalogah, stopnje delitve dela idr.).
10.	Poklicni razvoj kadrov je permanenten proces progresivnih sprememb posameznikov v izobraževanju in pri delu zaradi doseganja optimalne skladnosti med lastnostmi, težnjami in željami posameznikov, objektivnimi značilnostmi in zahtevami dela in ciljev družbe. V ta razvoj so vključene tudi aktivnosti pri delu in obrambi države in aktivnosti v samoupravljanju.
11.	Poklicna usmeritev je eden izmed instrumentov poklicnega razvoja kadrov. Sodeluje z drugimi družbenimi dejavniki v usmerjanju osebnosti v svetu izobraževanja in dela, nadalje v uvajanju osebnosti v svet dela in izobraževanja in pri njenem nadaljnjem vodenju znotraj
' izobraževanja in dela. Tako olajšuje proces poklicnega razvoja.
12.	Zasnova poklicnega usmerjanja v socialistični samoupravni družbi temelji na teh znanstveno-metodičnih in idej-no-političnili postavkah.
(1)	Poklicno usmerjanje temelji na potrebi osebnosti po samouresničenju v vzgoji in izobraževanju, v delu, v obrambi države in v samoupravljanju.
(2)	Poklicno usmerjanje temelji na vsestranskem spoznavanju osebnosti.
(3)	Poklicno usmerjanje temelji na vsestranskem poznavanju družbenih ciljev razvoja dolgoročnih potreb po kadrih, psiho-fizioloških zahtev, vzgoj-no-izobraževalnih programov in del in delovnih nalog in možnosti izobraževanja in zaposlovanja.
(4)	Poklicno usmerjanje je dejavnost, ki je naravnana k temu, da se olajša usklajevanje interesov posameznikov in interesov združenega dela ter k povezovanju izobraževanja in dela.
(5)	Poklicno usmerjanje prispeva k temu, da posamezniki bolj in bolj izbirajo področje dela in poklica v skladu s svojimi interesi, sposobnostmi in osebnimi potrebami, od česar sta odvisna njihov uspeh in zadovoljstvo v delu in produktivnosti dela.
(6)	Poklicno usmerjanje prispeva k poklicnemu razvoju osebnosti, k razvoju združenega dela in obrambe države kot tudi družbe v celoti.
(7)	Poklicno usmerjanje je na voljo posamezniku v vsem njegovem poklicnem razvoju s ciljem, da mu olajša odločitve v zvezi s tem razvojem.
(8)	Poklicno usmerjanje je kontinuirana dejavnost organizacij združenega dela, vzgoje in izobraževanja, gospodarstva in družbenih dejavnosti, Jugoslovanske ljudske armade in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v razvoju kadrov.
(9)	Poklicno usmerjanje utemeljuje svoje postopke z uporabo sodobnih pridobitev znanosti, ki preučujejo človeka, izobraževanje in delo, in z rezultati znanstvenih raziskav teh ved iz poklicnega razvoja in poklicnega usmerjanja.
(10)	Poklicno usmerjanje je visoka strokovna dejavnost skupin strokovnjakov različnih strok, ki preučujejo človeka, izobraževanje in delo.
13.	Poklicno usmerjanje uresničuje svojo družbeno in strokovno dejavnost v poklicnem razvoju kadrov z izvajanjem enotnega delovnega programa vseh udeležencev poklicnega usmerjanja.
Enoten delovni program, njegove izvrševalce, medsebojne odnose in
obveznosti, naloge in odgovornosti določajo z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi udeleženci (dejavniki) poklicnega usmerjanja.
14.	Minimalni program dejavnosti v poklicnem usmerjanju mora biti enoten za vso državo, da bi imeli občani ne glede na kraj bivanja in druge okoliščine enake možnosti za njegovo uporabo.
Ta program mora zagotoviti ustrezen in skladen poklicoi razvoj in pridobitev produktivne in stabilne zaposlitve. Zato mora biti poklicna usmeritev načrtovana in programirana dejavnost vseh udeležencev, ki so vključeni vanjo.
V ta namen morajo programi poklicnega usmerjanja zajeti celoten poklicni razvoj in zagotoviti uspešno vodenje človeka na vsej poti v tem razvoju.
II. Sistem, program in organizacija poklicnega usmerjanja
15.	Poklicno usmerjanje je podsistem razvoja kadrov v sistemu združenega dela in samoupravljanja. Razvija takšne programe dela in organizacijske oblike delovanja, ki pomagajo doseči cilje združenega dela v poklicnem razvoju kadrov.
16.	Kot strokovna dejavnost pomaga poklicno usmerjanje reševati protislovja v odnosih človek — izobraževanje — delo in tako sodeluje pri ustvarjanju skladnosti med individualnimi in družbenimi potrebami in interesi.
17.	Subjekt poklicnega usmerjanja je posameznik vseh starosti na katerikoli stopnji vzgoje in izobraže- , vanja ali priprave na zaposlitev (bodisi zaposlen ali kandidat za zaposlitev). Je subjekt v svoji pripravi za izpolnitev osebnih in skupnih interesov in v uresničevanju svoje svobode skozi delovno vlogo, ustvarjalno materializiranje svojih sposobnosti in njihovo združevanje z drugimi.
18.	Minimalni enotni delovni program vseh udeležencev poklicnega usmerjanja vsebuje dela in naloge:
(1)	Delovna in poklicna vzgoja kandidatov za izbiro poklicev zaradi oblikovanja njihove naravnanosti k področjem dela v skladu z družbenimi potrebami.
(2)	Obveščanje uporabnikov programov o naravi dela, izobraževanju, poklicih, kadrovskih potrebah, možnostih za zaposlovanje in drugih dejstvih, ki so pomembna za poklicni razvoj.
(3)	Svetovanje pri izbiri področij združenega dela, programov izobraževanja, poklicev, poklicev v Jugoslovanski ljudski armadi, spremembe v izobraževanju in smereh poklicnega razvoja, spremembe v zaposlitvi in nadaljevanju ali povratnem izobraževanju.
(4)	Priprava kandidatov za prehod iz izobraževanja v delo in iz dela v izobraževanje, uvajanje v izobraževanje in delo in vodenje v nadaljnjem poklicnem razvoju.
(5)	Spremljanje in preverjanje uspešnosti kandidatov v izobraževanju in na delu zaradi nadaljnje pomoči v poklicnem razvoju in vrednotenju programov in metod poklicnega usmerjanja.
(6)	Obveščanje javnosti o programih poklicne usmeritve in o možnostih njihove uporabe.
(7)	Preučevanje izobraževalnih in kadrovskih potreb združenega dela in družbe.
(8)	Ugotavljanje psiho-fizioloških zahtev programov izobraževanja poklicev, del in nalog.
(P) Udeležba pri določanju nomenklature in klasifikacije poklicev in njihova uporaba v poklicni usmeritvi.
(10)	Znanstvene raziskave problemov poklicnega razvoja, razvoja dela, izobraževanja in zaposlovanja, organizacije dela, metod in postopkov dela ipd.
(11)	Stalno usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnjakov za delo v poklicnem usmerjanju.
(12)	Informativno-publici-stično delo v zvezi z uresničevanjem programa poklicnega usmerjanja.
19.	Program poklicnega usmerjanja uresničujejo s svojo dejavnostjo in sodelovanjem številni udeleženci (dejavniki) poklicnega usmerjanja. Med njimi so tisti, ki se ukvarjajo z vzgojo, izobraževanjem, razvojem, načrtovanjem, sprejemanjem, raz-
usmerjanje
porejanjem, spremljanjem in napredovanjem kadrov na delu in v izobraževanju ter njihovim vodenjem v nadaljnjem poklicnem razvoju.
(1)	Pomembno mesto in vlogo v družbenih oblikah dejavnosti v poklicnem usmerjanju imajo tisti udeleženci, katerih dejavnost prispeva k ustvarjanju možnosti za delo v poklicnem usmerjanju. To so: družina, vzgojno-varstvene organizacije, organizacije vzgoje in izobraževanja v osnovnem šolstvu in usmerjenem izobraževanju, temeljne organizacije združenega dela vseh vr«t dejavnosti (in tudi organizacije s področja znanosti), samoupravne interesne skupnosti v gospodarskih in družbenih dejavnostih, družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in strokovna društva. Ti udeleženci poklicnega usmerjanja so predvsem spodbujevalni, oblikovalni in usmerjajoči dejavniki usklajevanja človeka, izobraževanja in dela v procesu poklicnega razvoja kadrov.
(2)	Posebno mesto in vlogo v
strokovnih oblikah dejavnosti v poklicnem usmerjanju imajo organizirane strokovne polidisciplinarne službe, katerih delo temelji na vedah, ki se uporabljajo v poklicnem usmerjanju. To so službe, ki institucionalno ali poklicno preučujejo človeka in delo ter njegove medsebojne odnose. Pri svojem izvršilno-operativnem delu pomagajo delovnim ljudem in občanom pri njihovem poklicnem razvoju, organizacijam združenega deD in drugim uporabnikom programa poklicnega usmerjanja pa pri uresničevanju njihove vloge in nalog v poklicnem razvoju kadrov in kadrovski dejavnosti. Različne oblike teh strokovnih služb ustanavljajo, razvijajo in zboljšujejo:	samou-
pravne interesne skupnosti za zaposlovanje, samoupravne interesne skupnosti vzgoje in izobraževanja, vzgojno-izobraževalne organizacije (šole, akademije, fakultete), pro-svetno-pedagoške službe, organizacije združenega dela, gospodarske zbornice, Jugoslovanska ljudska armada, samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva, samoupravne interesne skupnosti pokojninskega zavarovanja idr.
(3)	Udeleženci družbenih in strokovnih oblik dejavnosti v poklicnem usmerjanju uresničujejo program poklicnega usmerjanja v tistem delu in obsegu, ki sodi v njihovo delovno področje.
20.	V zvezi z uresničevanjem programa poklicnega usmerjanja prevzemajo njegovi udeleženci obveznost, da bodo izpolnjevali te skupne naloge in odgovornosti.
(1)	Vse družbenopolitične skupnosti ožjega (občina), regionalnega (skupnost občin) in širšega območja (republika oziroma pokrajina in federacija) morajo v svojih načrtih izraziti tako kratkoročne kot dolgoročne družbene smotre razvoja, posebno glede na razvoj kadrov.
(2)	Organizacije združenega dela morajo v svojih načrtih izraziti kratkoročne in dolgoročne potrebe po kadrih in jih med
-seboj usklajevati v ožji in širši družbenopolitični skupnosti.
(3)	Samoupravne interesne skupnosti vzgoje in izobraževanja morajo ob sodelovanju samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje določiti v skladu z družbenimi smotri in potrebami po kadrih združenega dela in občanov organizacijo (mrežo, programe, zmogljivosti) vzgoj-no-izobraževalnih organizacij združenega dela (šol vseh stopenj).
(4)	Vse vzgojno-izobraževalne organizacije združenega dela in Jugoslovanska ljudska armada morajo določiti in uskladiti z zahtevami družbeno potrebnih poklicev in razgrniti pred javnostjo vsebine in psiho-fizio-loške in pedagoške zahteve vzgojno-izobraževalnih programov.
(5)	Kadrovske službe organizacij združenega dela in Jugoslovanska ljudska armada morajo v sodelovanju z znanstvenimi institucijami in strokovnimi poli-disciplinarnimi službami določiti bistvene psiho-fiziološke zahteve dela (poklicev, del in nalog, delovnih mest).
(6)	Medicinsko, psihološko in
pedagoško analizo osebnosti kandidatov za izbiro poklicev in nadaljnji poklicni razvoj opravljajo strokovne polidisciplinarne službe (strokovni timi) in točke 19 (2).
21.	Del enotnega programa poklicnega usmerjanja, ki poteka v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, zajema vzgajanje za delo, stroko in poklic in posredovanje informacij o strokah, poklicih,, potrebah po kadrih združenega dela in Jugoslovanske ljudske armade, možnostih za izobraževanje za delo, ob delu in iz dela in o možnostih zaposlovanja.
Vzgojno-izobraževalne organizacije bodo lahko v izvajanju tega dela programa, namenjenega udeležencem, izpolnile svojo funkcijo razvoja in usmerjanja interesov udeležencev le v tesnem sodelovanju s službami planiranja kadrov in zaposlovanja, z Jugoslovansko ljudsko armado in s prosvetno-pedago-škimi službami, starši, z organizacijami združenega dela, s strokovnimi polidisciplinarnimi službami in z družbeno-politič-nimi organizacijami (mladina, sindikat).
22.	Del enotnega programa poklicnega usmerjanja, ki poteka v organizacijah združenega dela, zajema izvajanje načel in metod poklicnega usmerjanja v postopkih sprejema, razporejanja, uvajanja, spremljanja in usmerjanja delavcev pri delu in samoupravljanju. Ta del programa se nanaša tudi na pomoč pri reševanju problemov pri spreminjanju dela in poklicev z izobraževanjem ob delu in iz dela, prekvalifikacijo ali rehabilitacijo kot .tudi na primere usposabljanja za zahtevnejša dela. V uresničevanju tega dela programa sodelujejo organizacije združenega dela s službami planiranja, izobraževanja in zaposlovanja kadrov, Jugoslovansko ljudsko armado in prosvet-no-pedagoškimi službami.
Organizacije združenega dela ustvarjajo strokovne temelje (prve pogoje) za poklicno usmerjanje mladih kot tudi vseh zaposlenih in nezaposlenih delavcev:
(1)	s preučevanjem in določanjem izobraževalnih potreb in potreb po kadrih; '}&&;■
(2)	s spremljanjem vpliva tehnično-tehnološkililjj organizacijskih sprememb U. strukturi dela, poklicev in izobraževanja;
(3)	z načrtovanjem.izpbraže-vanja kot integralnega dela kadrovskega plana in uresničevanjem zasnove stalnega jžobraže-vanja;
(4)	z uresničevanjem proi-zvodno-tehnične vzgoje in izobraževanja;
(5)	z načrtovanjem potreb po kadrih in poklicnega razvoja zaposlenih (pri delu in samoupravljanju).
23.	Del enotnega delovnega programa v poklicnem usmerjanju, ki poteka v strokovnih poli-disciplinarnih službah, zajema individualno obveščanje in svetovanje v procesu poklicnega razvoja, pripravo kandidatov za prehod iz izobraževanja v delo, spremljanje in nadzor uspeha, preučevanje kadrovskih in izobraževalnih potreb združenega dela, analizo in preučevanje dela, poklicev, nomenklature in klasifikacije poklicev, izdelavo programa poklicnega usmerjanja, znanstvene raziskave, izpopolnjevanje kadrov za delo v poklicnem usmerjanju in infor-mativno-publicistično delo.
Pri uresničevanju svojega dela programa sodelujejo te', službe med seboj in z drugimi1 dejavniki poklicnega usmerjanja (z vzgojno-izobraževalriimi organizacijami, službami za planiranje in zaposlovanje kadrov, Jugoslovansko ljudsko armado,
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Stra
razpravljamo
CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA
I. BATALJONA DOLOMITSKEGA ODREDA HORJUL
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN INTERESNIH DEJAVNOSTI, končana PA ustrezne smeri
Delo in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 20. 4. 1984;
—	VZGOJITELJICE V VVE, končana vzgojiteljska šola
Dela in naloge združujemo za določen čas s polnim delovnim časom od 3. 5. 1984 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta.
Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Z Ljubljano so ugodne avtobusne zveze.
VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA HRASTNIK
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA VVO Hrastnik
Za opravljanje del in nalog ravnatelja je lahko imenovan kdor:
—	izpolnjuje splošne, z Zakonom o združenem delu in Družbenim dogovorom občine Hrastnik, določene pogoje;
—	izpolnjuje pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok;
—	ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok;
—	ima organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom;
—	ima aktiven in pozitiven odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, ustvarjalnosti in zavzetosti za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku.
predšolska
vzgoja
Kaj ovira vzgojno delo v vrtcih?
Da bi bolje seznanili javnost z delom v vzgojno-varstvenih organizacijah, smo našim sodelavcem poslali še tole vprašanje:
— Kljub veliki prizadevnosti delavcev v vrtcih se vzgojno-var-stvene organizacije ubadajo s številnimi težavami. Kako se le-te kažejo in kaj najbolj otežuje delo v predšolski vzgoji?
VELJKO TROHA:	—
Menim, da je največja težava v tem, da nimamo družbeno organizirane vzgoje —vrtca tam, kjer bi ga močno potrebovali. Cela kopica težav na področju predšolske vzgoje izhaja tudi iz neskladja med sorazmerno velikimi družbenimi željami po raznih oblikah vzgojno-varstvene dejavnosti in med neustreznimi gmotnimi, kadkrovskimi in denarnimi možnostmi. Posledice vsega tega pa se kažejo v tem, da ne moremo ustrezno opravljati strokovno-pedagoških nalog. Kažipot za to delo so standardi in normativi, ki pa jih v praksi žal ne upoštevamo, upoštevamo.
Včasih je tako zakadi nerazvite zavesti (vzgojitelj lahko »varuje« 30 in več otrok!), pa tudi zaradi pretiranih potreb po varstvu. To pa pomeni, da je treba velikokrat delati z velikimi skupinami otrok, v majhnih prostorih in z manj vzgojitelji. Zato se večkrat zgodi, da vzgojitelji kljub ustreznim drugim možnostim lahko opravljajo le varstveni de! predšolske vzgoje. Teh težav pa ne moremo opraviti z boljšim izobraževanjem in
strokovnim izpopolnjevanjem, temveč tako, da zagotovimo gmotne možnosti in drugače organiziramo delo po samoupravni poti (ne z združevanjem vrtcev, ki morda pomenijo prihranek denarja, ne pa učinkovitejšega dela z otroki!).
Med težave strokovne narave gotovo sodi tudi neustrezno razmerje med zahtevami vzgpj-nega programa za vzgojo in varstvo predšolskih otrok (Zavod SRS za šolstvo, 1979) in dozdajšnje usposobljenosti vzgoji-teljevža vzgojno delo. Med bistvene težave lahko štejemo neustrezno, že kar ponižujoče nagrajevanje vzgojiteljev predšolskih otrok. Ne gre le za slabo počutje delavcev tega področja, temveč tudi za najresnejšo oviro pri ustvarjalnem reševanju strokovno-pedagoških in vsebinskih vprašanj pri vzgojiteljevem delu. Velikokrat smo priče strokovnim srečanjem, ki se sprevržejo v razpravljanje o dohodkih in o razlikah med njimi, namesto da bi namenili vso pozornost vprašanjem vsebinske in strokovne narave. Takšno stanje že resno ogroža družbeni položaj in načenja samozavest vzgojiteljev predšolskih otrok; to pa se zrcali tudi pri neposrednem delu z otroki.
NUŠA KOLAR: — Potem ko se je posrečilo vsaj nekatere ljudi prepričati o pomembnosti predšolske vzgoje, in so si naše vzgojno-varstvene organizacije s prizadevnim delom pridobile zaupanje mnogih, predvsem
Učiteljeva vloga
R;
Serr
pri uresničevanju nove zasnove pouka materinščine v osnovi in srednji šoli
Za novo zasnovo pouka slovenščine v osnovnih in srednjih šolah, ki se že dobro desetletje zlagoma uveljavlja kot pedagoška možnost novejših dognanj s področja jezikoslovja, slovenistike, lingvistične didaktike in mejnih disciplin, kot so psihologija, sociologija in teorija sporočanja, večina učiteljev slovenskega jezika ni bila strokovno in delovno dovolj pripravljena. Izvzeti je mogoče le visokošolske diplomante slavistike, ki so v tem obdobju pomladili šolske aktive učiteljev slovenskega je-, zika v srednjih in tu in tam še kdo v osnovnih šolah. Srednje kadrovske šole, v katerih se izobražujejo skoraj vsi učitelji razrednega in predmetnega pouka, se tudi same sproti prilagajajo tej zasnovi, le da bi moralo biti tu prilagajanje hitrejše kot v drugih srednjih šolah, ker so se novi učni načrti začeli v pedagoških gimnazijah uvajati že štiri leta pred splošnim prehodom k usmerjenemu izobraževanju.
Sam razvoj slovenistike in sorodnih družboslovnih ved pa ne bi toliko razmaknil zasnov pouka materinščine, če ta zlasti po portoroškem posvetovanju d slovenščini v javnosti ne bi dobila opaznejše in zahtevnejše družbene vloge. Pri uvajanju in uveljavljanju nove zasnove pouka ne gre le za strokovne in pedago-ško-didaktične premike, ampak nič manj za premike v zgradbi samega učnega predmeta. Tem premikom se je doslej postavljajo po robu tradicionalno pojmovanje, da se s poukom književnosti uresničuje tudi že večina smotrov in nalog jezikovnega izobraževanja ter ustnega in pisnega sporočanja. Takemu pojmovanju je najbrž treba pripisati tudi neuspeh pri uvajanju novih zasnov jezikovnega pouka v gimnazijah in drugih srednjih šolah pred dvajsetimi leti.
V današnji šoli, ko se z njeno prenovo ali pa novo zasnovo živ-
ljenja in dela prenavlja ali na novo snuje tudi vzgojno-izobra-ževalno delo pri slovenščini kot učnem predmetu, učnem načelu in vrednosti, s katero se v skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti potrjujemo s svojim jezikovnim življenjem in razvojem, sta učiteljeva mesto in vloga pri jezikovnem oblikovanju, usposabljanju in ozavešča-nju učencev odločujočega pomena. Za to mesto in vlogo imajo učitelji slovenskega jezika in njihovi strokovni aktivi trdo oporo v splošnih družbenih načelih o družbenem pomenu jezikovne kultiviranosti in vzgojenosti, ki so opredeljena v pravnih in družbenopolitičnih dokumentih, v smernicah za življenje in delo šol ter v smotrih in programih za redno in vzporedno delo (dodatni, fakultativni pouk, jezikovne interesne dejavnosti učencev). Za strokovno in didaktično-metodično izpopolnjevanje, usmerjanje, odločanje in ustvarjanje je na voljo tudi vse več publikacij in prispevkov v strokovnem re-vialnem tisku, pri čemer ni mogoče zaobiti, da se tudi učitelji predstavljajo kot avtorji ali soavtorji strokovnih in učbeniških gradiv (sodelavci SAZU, Pedagoškega inštituta. Zavoda SRS za šolstvo, strokovnih revij). Njihov strokovni delež k javnemu uveljavljanju bojšega pouka materinščine pa je žal še preveč odvisen od mesta in vloge lingvistične didaktike na naših visokih in višjih šolah, od metodologije raziskovalnih projektov s tega področja ipd.
nega jezika v učnem procesu, z vidika organiziranosti dela za slovenski jezik med področji učnega predmeta in pri samem jezikovnem pouku ter z vidika širšega družbenega mesta in pomena slovenščine. Pri učiteljevi vzgojni in izobraževalni dejavnosti morajo biti zmeraj upoštevani vsi ti vidiki, njihova povezanost in učinkovitost pa sta odvisni od učiteljevega jezikovnega znanja in mišljenja, od njegove jezikovne in pedagoško-didaktične kulture, od njegove jezikovne in družbene ozaveščenosti. Za tako učiteljevo dejavnost pa je že v pripravi na učiteljski poklic potrebna načrtna vzgoja za učiteljevo jezikovno pedagoško delo in seveda tudi temeljita ustrezna strokovna izobrazba. Ta mora slavista, ki dela v šoli, motivirati tudi za sa-moizobraževanje in trajno strokovno izpopolnjevanje, ob tem pa za odzivno, kritično spremljanje novosti v stroki in družbenega jezikovnega življenja. Ugotavljamo, da za nove naloge predmetnega pouka v osnovni šoli dveletni in pri tem še dvo-predmetni študij na višjih šolah komaj še zadošča.
Nova zasnova s treh vidikov
Pri neposrednem vzgojno-izobraževalnem delu uveljavlja učitelj slovenskega jezika novo zasnovo pouka predvsem s treh vidikov: z idejnega in vsebinskega vidika slovenskega knjiž-
Idejni in vsebinski vidik pri uresničevanju nove zasnove pouka pomeni razvijati učenčevo jezikovno zmožnost in njegovo občutljivost za jezik ob spoznavanju živosti sestave slovenskega knjižnega jezika in delovanja njegovih sestavin. Pri tem ne bomo smeli v nedogled zanemarjati ob vsem vedenju o zvrsteh ene izmed bistvenih vsebin pouka — vzgoje in izobrazbe za zborni govor kot enotne in povezujoče oblike govorjenega knjižnega jezika. Za to temeljno nalogo prihajajo v učiteljske vrste diplomanti visokih in višjih šol premalo pripravljeni!
predmeta pomeni, da se uč'1 odgovorno odloča za taka sovna razmerja med posafl1' nimi področji učnega načrta/ jih načrt določa, posebno s£ pravilno časovno razmerje poukom jezika in književno*1 srednji šoli. Pri pripravi “ upošteva povezanost nalog j* kovne vzgoje z nalogami sl dročja sporočanja in knjižeV* sti in še korelacijo z drugimi' nimi predmeti in dejavnostn* srednjih šolah tudi prilagoje111 jezikovne vzgoje usmeritve11 programom. Pri pouku slo*' skega jezika uveljavlja učitelj od prvega razreda osnovne *1 temeljno načelo sodobne f kovne vzgoje, po katerem učenčevo jezikovno znanje usposobljenost za ustno in p sporočanje najtesneje povez* z učenčevim jezikovnim delo' njem in da je treba to delova* spodbujati z oblikami in post® ki, ki zagotavljajo in pospe* jejo rast učenčeve jeziko' zmožnosti in sporočanjske k ture.
Vidik širšega družben® mesta in pomena slpvensk® jezika zahteva od učitelja, opazuje in spremlja družben® slovenskega jezika in da si t® sam prizadeva za uveljavijo1 slovenskega knjižnega jezi kot učnega načela v vzgoj® izobraževalnih organizacijah rabo slovenščine v sporazufl1 vanju zunaj šole in tudi v dr1® benih prizadevanjih za privic® naloge slovenščine pri utrjc' nju in razvoju bratstva in en® nosti narodov in narodnosti SFRJ. Za to širšo dejavno vM pa je poleg znanja in življenj® stroko nujna tudi učiteljeva p: pravljenost za družbeno delov nje, ob tem pa dovolj srčnost® odnosu do vrednot, ki Smo si Jj zapisali med vzgojne smotre pj sodobljene osnovne in sredi1! šole.
Lf
cah
(tike
■z os jal ] Ped: in
Iskr
nije
bon
85.
mer
deh
jejc
nja
eks
L
Sist
nje
sku
val
tro
stii
nik
in
J
tičr
izd
bil,
Usr
Pk
Vs
de
bil
riti
ra,
sk
re
°j
vi!
ni
ra
ve
SF
vi
tr
P'
Pl
tr,
Pt
Vidik organiziranosti dela za slovenski jezik znotraj učnega
IVO ZRIMŠEK
staršev in učiteljev, so se naši vrtci znašli v novih težavah tudi zaradi zahtev po gospodarski ustalitvi. Težave se kažejo tudi v tem, da uresničevanje družbeno organizirane vzgoje ni takšno, kot bi lahko bilo glede na možnosti, ki izhajajo iz njene zasnove. Težave so različne: povzročajo jih predvsem pomanjkljiva strokovna usposobljenost vzgojiteljic ob hitrem razvoju in naraščanju nalog na delovnem področju, neusklajene delovne razmere glede na zahteve otroka in tudi vzgojnega programa, še posebno pa prenatrpane, preštevilne skupine otrok. Vse to otežuje, včasih kar onemogoča vzgojiteljici, da bi dobro opravljala naloge, ki jih zajema zasnova predšolske vzgoje v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Med te naloge spadajo predvsem naslednje: Vzgojiteljica mora razvijati in usklajevati delo s starši in z drugimi dejavniki v krajevni skupnosti, opravljati mora naloge ravnatelja, pe-
dagoškega vodje ali mentorja, nenehno se mora sama strokovno izpopolnjevati in načrtovati vzgojno-izobfaževalno delo z operativizacijo smernic okvirnega programa. Pri neposrednem delu z otroki mora slediti njihovemu telesnemu in duševnemu razvoju in njihovim značilnostim, prilagajati usmerjeno skupinsko delo, pa tudi individualizacijo hitremu razvoju in skrbeti za sproščeno, prijetno domače ozračje v vrtcu in hkrati navajati otroka, da bo spoštoval zahteve po urejenem, discipliniranem komuniciranju in delovanju.
BORUT STRAŽAR: — Ob
prenovi izobraževanja za delavce v vzgoji in varstvu predšolskih otrok je seveda treba spremeniti tudi možnosti za delo v vzgojno-varstvenih organizacijah. Le:te pa največkrat določajo gmotne možnosti družbe, ki se kažejo v zelo zahtevnih normativih. Na prvi, pa tudi na
drugi starostni stopnji je preveč otrok, zato je skoraj nemogoče individualno delati z otrokom kljub največkrat velikemu prizadevanju vzgojiteljev in drugih delavcev. Tudi časovni normativ za neposredno delo v oddelku je prezahteven, saj mora vzgojitelj ob rednem delu. izpolnjevati še številne druge naloge.
Zaradi specifičnega kadrovskega sestava delavcev v vrtcih je razmeroma veliko opravičenih, celo nujnih izostankov z dela, to pa bremeni druge delavce v oddelkih — vzgojnih skupinah.
Precej težav povzroča prilagajanje poslovnega časa delovnemu času staršev, tako da je marsikdaj težko ali celo nemogoče za*gotoviti otrokom varnost zunaj vrtca, predvsem na sprehodih in pri drugih dejavnostih, ki niso vezane na igralnico oddelka. Specifično delo s predšolskimi otroki pomeni čedalje večjo telesno, predvsem pa duševno obremenitev za delavke v kasnejših letih, ki jifn ne moremo zagotoviti drugačnega, primernega dela v vzgoji in varstvu predšolskih otrok.
Vse naštete in še druge probleme bo treba rešiti, nekatere izmed njih dolgoročno, druge pa čimprej.
MAJDA VUJOVIČ: — Da bi
vzgojno-varstvene organizacije lahko hitro in bolje uresničevale družbene zahteve po podružb-Ijanju predšolske vzgoje (sprostitev dnevnih redov, način organizacije oddelkov, večje upoštevanje otrokovih potreb — svoboden razvoj osebnosti je zdaj le podrejanje!), bo treba premagati še veliko ovir. Le-te se kažejo predvsem v neustrezni izobrazbeni stopnji, v pomanjkanju strokovnih delavcev (normativi!), saj pri povprečni starosti od 25 do 28 let kar 8 do 10 odstotkov vzgojiteljic vsak dan ostane doma zaradi nege otrok ali zaradi porodniških do-
pustov. In ne nazadnje, veli' časa in moči, ki ju vzgojitelj1 uporabijo za številne priredil' razstave in nastope, da bi okel dokazale, kako pomembna predšolska vzgoja, bi bilo tr®1 preusmeriti v izobraževanje i® otroku.
SONJA TASEVSKI:
Vzgojno-varstvene organiza®1 tarejo številne težave. Naj on11 nim le nekatere bistvene: N® mativi za število otrok v od®l£ kih so prezahtevni (različno f občinah) in programi so po®1 kod prenatrpani. Na novo odp( vrtci so glede na standarde1 normative siromašno opre11 Ijeni zaradi gospodarskih tež*' to pa se kaže tudi pri vzgojo®1 delu. Tržišče je slabo za lože®1 izbira igrač ni primerna (v1 izvažamo!.) in kakovost materi® lov za vzgojno delo se nenelti1 slabša. Ni nadomestnih delov®1 draga avdiovizualna sredst'® 'Razpršenost naselij poffl®* dodatno težavo pri organizif(J nju skrajšane predšolske vzg°!
1
in vzgojnih programov za drU|
otroke v krajevni skupnosti-ne nazadnje; zamrznjene cen® letošnjem letu neugodno vpl1 vajo na celotno gmotno pc flaS vzgojno-varstvenih org'..nza®|l Premik na poletni čas bo goto'1 pomenil podaljšanje poslovn®?1 časa ob istem številu Jcadr®1' Vzgojno-varstvene organizacjf ugotavljajo, da jim uporabno vse premalo pomagajo rešev® gmotna vprašanja. Skrb zbu)® tudi gmotni položaj vzgojitelj®' saj njihovi osebni dohodki 'li nekaj let močno zaostajajo. F” gotova pa je tudi gmotna poCl
laga predšolske vzgoje in v»r'
.	1	•	•	1	•	.I"	%
stvo, ki je odvisno tudi od šte' vpisanih otrok. Njihovo števi'0 se iz dneva v dan zmanjšuje, k®1 »si družine zaradi nenehnega n®j raščanja življenjskih strošk0' poiščejo cenejše, zasebno v®'" stvo za svoje otroke. Pripravila:
TEA DOMINKO
učil ca a# ca,1 še z ^ lOSl
l)
s f evi
Tli1
tlti
jen'
cet
ovt
:elj
e«
j'
m' ,je
pis1
eza
•lo'
vaf
iste!
Pc‘
LO'
; ki
;ne ske a,1
eit
i te jat ezi ujt
ih, ut; d rt ice jt'
;llt
isti
/lo!
nj*
tP1
sij
ap
:dt
elil
;lji
lit'1
co!
a
rt'
it
ati,
uti
slo:
Ide
jtii
!P' e1
eit
ža’
id
;ti
(v<
:ri>
lit
tvt
in
;oj'
ut
.1
|0'
P11
ap
.dl
!('
O*
3](
lik'
rali
nji
že
Je-
id-
at'
il>
i!«
;e<
ia-
o'
ir-
Računalniki trkajo tudi na osnovnošolska vrata
Seminar iz elektronike za učitelje fizike in tehnike
Letos je bil v zimskih počitni-cah že drugi seminar iz elektronke za učitelje fizike in tehnike 12 osnovnih šol. Seminar, ki je tra-jal poldrugi dan, sta pripravili Pedagoški akademiji v Mariboru ln Ljubljani ob sodelovanju kkre in Državne založbe Slovenje, udeležilo pa se ga je v Mariboru 65 učiteljev, v Ljubljani pa 85. Ker so tovrstni seminarji namenjeni predvsem praktičnemu delu, se jih učitelji radi udeležujejo, saj si poleg posebnega zna-nja pridobijo tudi delovne in eksperimentalne izkušnje.
Letošnji seminar z naslovom Sistemi za zaznavanje, sporoča-11 je in pomnenje pri fizikalnih poskusih v osnovni šoli, je obravna-v<tl zahtevnejša področja elek-,ronike in zelo zanimive možnosti uporabe čutilnikov in elektronke pri pouku in vajah iz fizike ■n fakultativnem pouku.
Jedro seminarja sta bila prak-fično delo in eksperimentiranje z •zdelanimi ojačevalniki. Tako je bilo namenjeno 10 ur izdelavi ^mernika in ojačevalnika na Ploščici in eksperimentiranju, ^sak udeleženec seminarja je izdelal in preskusil usmernik, ki je bjl posebej načrtovan za ekspe-brnentiranje s transistorji in ope-Oicijskim ojačevalnikom in na tiskanem vezju tudi sestavil dife-renčni ojačevalnik ali operacijski ojačevalnik. Nato so vsi opra-vili poskus s čutilniki in ojačevalniki. Pri vajah je bila prvič upo-fabljena nova plastična Iskrina vezavna plošča z vzmetnimi Sponkami, ki omogoča učinko-v'to eksperimentiranje iz elektrike fn elektronike. Iskra je pripravila za udeležence seminarja ploščice tiskanega vezja in elektronske elemente iz Svojega Programa.
Učitelji so poslušali tudi 6 ur Predavanj, ki so dala podlago za delo in eksperimentiranje iz ulektronike. Na predavanjih so bile obdelane tele teme: Razlike 'n spremembe, Čutilniki v enostavnem električnem krogu, Ču-dlniki pri pouku fizike v osnovni šoli, Čutilniki v krogu s transi-storskim ojačevalnikom, Čutil-
niki v krogu z operacijskim ojačevalnikom in Regulacijska tehnika.
Dobro opremljeni prostori na obeh akademijah z dovolj opreme za delo in eksperimentiranje, primerno izbrana predavanja, praktično delo in poskusi so omogočili učiteljem, da lahko zdaj pogumno in brez večjih težav prenašajo učencem pridobljeno znanje in izkušnje.
Na seminarju v Ljubljani je bila ob koncu narejena anketa, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kako so bili učitelji zadovoljni s seminarjem in kakšen naj bi bil naslednji seminar.
Kako je tema seminarja ustrezala potrebam učiteljev? Večina jih je odgovorila, da jim je zelo ustrezala ali vsaj ustrezala, le štirje so odgovorili, da jim je tema manj ustrezala.
Gotovo je razveseljivo, da je bila težavnostna stopnja teoretičnega dela seminarja dobro prilagojena potrebam učiteljev. Nihče se ni pritožil, da ne bi mogel slediti predavanjem, ker bi bila pretežka. Večina učiteljev je odgovorila, da so bila predavanja po težavnosti primerna. Tudi praktično delo seminarja je ustrezalo potrebam učiteljev.
Za seminar je bilo napisanih več kot 50 strani prispevkov. Na vprašanje, ali so prispevki napisani razumljivo, je večina učiteljev odgovorila pritrdilno.
Na predzadnje vprašanje o tem, kako so bili učitelji zadovoljni z organizacijo seminarja, smo dobili take odgovore: Obveščanje je bilo dobro, urnik primeren, skoraj vsi učitelji so bili zadovoljni z vso potrebno individualno pomočjo, le trije so pogrešali več pomoči, in večina se jih je na seminarju počutila imenitno.
Za vprašanje, kakšna naj bi bila osnovna tema prihodnjega seminarja, je bilo pripravljenih 12 predlogov. Učitelji so menili.
Popis šolskega prostora osnovnih in srednjih šol v letu 1984
V programu zveznih statističnih raziskovanj za obdobje 1983—'85 je tudi popis šolskega Prostora na vsem ozemlju SFRJ. Fopis bo od 7. do 3 1. maja 1984. Podatki pa se bodo nanašali na’ stanje od 7. do 12. maja 1984. Zadnji popis šolskega prostora je b'l leta 1974.
Življenje in delo šole zahtevata ustrezne prostore za učence, pedagoške in druge delavce. Prostori morajo omogočati uresničevanje vzgojno-izobraževalnih programov, interesnih dejavnosti učencev, prehrano za učence 'n delavce, zdravstveno varstvo 'n telesnovzgojne dejavnosti. Ustrezni šolski prostori so pogoj 2a zdrave delovne razmere udeležencev in izvajalcev izobraževanja. S popisom nameravamo zbrati podatke o razpoložljivem šolskem prostoru osnovnih in srednjih šol, o velikosti in vrstah Prostora ter njegovi izkoriščenosti, podatke o graditvi, higienskih fazmerah, šolskem zemljišču in njegovi uporabi.
Sole bodo prejele obrazec za šolsko poslopje (Š-zgr. 1) in obrazec za šolo (Š-zgr. 2). Obrazec za šolsko poslopje bo izpolnila vsaka osnovna in srednja šola, ki upravlja šolsko poslopje. Obrazec za šolo pa bo izpolnila ysaka osnovna in srednja šola. ki šolski prostor uporablja ne glede na to, ali ga upravlja ali ne.
Popisni obrazci za leto 1984 so v primerjavi z obrazci iz leta •974 izpopolnjeni v skladu z normativi za gradnjo in oprem-
ljanje osnovno-šolskega in srednješolskega prostora za sodobno vzgojno-izobraževalno delo v SR Sloveniji. Obrazci za leto 1984 so sestavljeni tako, da bodo šole novejše podatke lahko primerjale s podatki iz leta 1974, ki jih hranijo v svojih arhivih.
Šole naj se pravočasno pripravijo na popis šolskega prostora, posebno tam. kjer so šolska poslopja od zadnjega popisa doživela kakršnekoli spremembe. Pripravijo naj podatke o površini vseh prostorov po vrstah: za vzgojno-izobraževalno delo (matične in splošne učilnice, predmetne učilnice, knjižnice, prostori za telesnovzgojno dejavnost), za druge, namene (upravni prostori, ambulante, garderobe, gospodarski prostori) in za površine šolskega zemljišča (zemljišče pod stavbo, šolsko dvorišče, športna igrišča itd.).
Ravnatelje prosimo, da pri izpolnjevanju obrazcev dosledno upoštevajo navodila za popis šolskega prostora in se za morebitna pojasnila obračajo na Zavod SR Slovenije za statistiko. Z natančnimi podatki bomo lahko ugotovili kvalitativni in kvantitativni razvoj šolskega prostora v zadnjih desetih letih in dobili ustrezno podlago za načrtovanje naložb in nadaljnje posodabljanje šolskega prostora v naslednjem srednjeročnem obdobju \ SR Sloveniji.
ERIKA POTOČAN,
Zavod SR Slovenije za statistiko
da je najpotrebnejša tema: Uporaba računalnikov pri pouku, zato jo je največ učiteljev uvrstilo na prvo mesto. Najbolj zaželeni sta bili še temi: Elektronika kot fakultativna ali interesna dejavnost (nadaljevanje dosedanjih dveh tečajev) in Izbrani demonstracijski poskusi iz mehanike, toplote, elektrike in optike.
Odgovori na anketo kažejo, da so bili učitelji zelo zadovoljni s temo seminarja, s predavanji in pisnimi prispevki in še posebno s praktičnim delom. Tudi organizacija seminarja je bila zelo dobra, saj se je večina učiteljev
počutila imenitno. Prihodnja tema seminarja naj bi bila Uporaba računalnikov pri pouku, zanjo se je navduševalo največ učiteljev. To je tudi razumljivo, saj računalniki trkajo tudi na osnovnošolska vrata. Mnogo osnovnošolcev ima že doma računalnike, z njimi se igrajo, pa tudi resnejše probleme že rešujejo. Učitel ji se tega dobro zavedajo, zato nočejo in tudi ne smejo zaostajati. Seminarji iz elektronike in demonstracijskega eksperimentiranja iz fizike jim bodo zmeraj dobrodošli.
ALOJZ BOC in TOMAŽ ŠKULJ
Že šestnajstič Likovni svet otrok
Letošnja razstava je potekala pod geslom Življenje v prihodnosti
V Šoštanju, mestecu sredi Šaleške doline ob reki Paki, znanem .po marsikateri kulturno zgodovinski znamenitosti, še zlasti pa po velikih termoelektrarnah, se vsako leto meseca marca v osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh snidejo številni učenci in likovni pedagogi domala iz vse Slovenije. Tokrat so se zbrali v soboto, 31. marca v lepem sončnem in pomladansko toplem dopoldnevu nekateri pedagogi že šestnajstič, saj je letošnja razstava Likovni svet otrok že šestnajsta zapored. Kakor vsako leto je tudi letošnja prireditev v počastitev rojaka, partizanskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha, ki je padel-pred 40. leti 22. februarja, star komaj 22 let, pri Žlebniku nad Zavodnjami, komaj dobri dve uri hoda iz rodnega Šoštanja.
Učenci razstavljavci, likovni pedagogi, predstavniki družbe-no-političnih organizacij občine Velenje in krajevne skupnosti Šoštanja ter ostali ugledni gosti, med katerimi je bil tudi glavni urednik Pionirskega lista Valter Samide, ki je vsakoletni pokrovitelj te republiške likovne razstave slovenskih osnovnih šol in zavodov, so se zbrali v Kajuhovem spominskem muzeju. Vse navzoče je z izbranimi besedami pozdravila v imenu pionirske organizacije učenka Urša Menih ter jim zaželela prijazno dobrodošlico in prijetno razpoloženje med kratkim bivanjem v Kajuhovem rojstnem kraju in šoli.
Sledil je prisrčen kulturni spored. ki so ga izvedli učenci glasbeniki, prevci in recitatorji Kajuhove šole.
Zatem je v imenu šole in strokovne komisije spregovoril ravnatelj Karel Kordeš, ki je dejal, da je za letošnjo razstavo prispelo več kot 2.500 del iz 92 osnovnih šol in zavodov, v najrazličnejših likovnih tehnikah od grafično-slikarskih do številnih kiparskih stvaritev. Strokovna žirija, v kateri so bili akademski slikar Peter Krivec, višji predavatelj na Pedagoški akademiji v Mariboru, predmetna učiteljica Bernarda Paj iz osnov ne šole Anice Černejeve v Makolah jn učiteljica razrednega pouka Majda Lesničar iz osnovne šole Veljko Vlahovič iz Titovega Velenja, je imela resnično težko delo, da je za razstavo odbrala 360 likovnih del. kolikor so jih lahko pač razstavili. Karel Kordeš se je zahvalil za sodelovanje vsem učencem in likovnim pedagogom še zlasti pa kulturni skupnosti, izobraževalni skupnosti, zvezi kulturnih organizacij, občinski zvezi društva prijateljev mladine in izvršnemu svetu občine Velenje ter krajevni skupnosti Šoštanj, ki So prispevali denar za letošnjo razstavo in nagrade za šole. likovne pedagog^
in učence razstavljavce. Ob tej priložnosti je predstavnikom vseh teh podelil pisna priznanja in šopke cvetja, ob tem pa je poudaril in izrazil željo, da bi prihodnje leto to republiško manifestacijo podprla tudi republiška kulturna skupnost. Nato je podelil štiri enakovredne nagrade, ki so jih prejele osnovna šola Prve celjske čete Celje — likovna pedagoginja Neli Kač, osnovna šola Lojze Šušmelj iz Radelj ob Dravi — likovni pedagog Štefan Kresnik, osnovna šola Dane Šumenjak iz Murske Sobote — likovna pedagoga Majda Babič in Lojze Hriberšek, osnovna šola Milan Šušteršič Ljubljana Bežigrad — likovna pedagoginja Lučka Selan. Vse nagrajene šole so prejele lepa pisna priznanja, na katerih je natisnjena čudovita barvna reprodukcija Jaz v parku čez desetletja, delo učenca Dejana Popoviča iz osnovne šole Simon Jenko Kranj. Pisno priznanje je prejel tudi vsak učenec, katerega likovna stvaritev je razstavljena, likovni pedagogi pa so prejeli knjižne nagrade. Še posebno priznanje so dobili likovni pedagogi, ki že desetič sodelujejo na teh likovnih prireditvah.
Za to razstavo so izdali tudi 800 katalogov s številnimi črno-belimi in barvnimi reprodukcijami z lepo barvno naslovnico Moja raketa, delo Silva Pinoza, učenca zavoda Matevž Langus iz Kamne Gorice. Katalog so prejeli vsi razstavljavci kakor tudi likovni pegagogi, saj jim bo le-ta lahko rabil tudi kot učilo. Izčrpno uvodno besedo je napisala republiška svetovalka za likovno vzgojo akad. slikarka mag. Helena Berce-Goiob, pomembno študijo o likovni vzgoji z naslovom Domišljijsko in fantastično v otroških likovnih delih, pa je prispevala tudi znana likovna pedagoginja Jolanda Pibernik i/ Kranja. Razstavo so vzgojno, smiselno in pregledno postavili akademska slikarja Peter Krivec in Ivo Mršnik ter pedagoga Majda Lesničar in Tone Skok.
Kot zanimivost naj napišem, da bo letošnja razstava odprta v se leto. tako da si jo bodo lahko ogledale tudi številne šolske ekskurzije, ki bodo prihajale ob letošnji 40-letnici Kajuhove smrti na ogled njegovega spominskega muzeja in hkrati muzeja kulturniške skupine 14. divizije, ki je na Kajuhovi šoli v Šoštanju.
Po slovesnem odprtju in ogledu razstave so se tako učenci razstavljavci kakor tudi likovni pedagogi in drugi gostje zadržali na prijetnem tovariškem srečanju, na katerem so se sklepala nova poznanstva in utrdila stara prijateljstva, hkrati pa je tekla beseda že o nov i temi za razstavo, ki bo drugo leto.
VIKTOR KOJC
Načrtno
do boljšega znanja
O strokovnem izpopolnjevanju učiteljev samoupravljanja s temelji marksizma
Zaradi zahteve po dobri vsebinski in metodični usposobljenosti, ki jo postavlja učiteljem samoupravljanja s temelji marksizma njihovo odgovorno pedagoško delo in ker ta predmet še zmeraj poučujejo mnogi učitelji, ki takšnih zahtev ne izpolnjujejo, je Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo (katedra za študij STM) v študijskem letu 1983/84 pripravila osnutek vzgojno-izobraževalnega programa za strokovno izpopolnjevanje tistih učiteljev samoupravljanja s temelji marksizma, ki nimajo ustrezne smeri strokovne izobrazbe.
Osnutek vzgojno-izobraževalnega programa so najprej strokovno obravnavali mnogi organi fakultete, in sicer katedra za študij samoupravljanje s temelji marksizma, odbor za študijske in študentske zadeve in fakultetni svet, obravnaval pa ga je tudi Strokovni svet posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. Na seji skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev 18. 7. 1983 so sprejeli programa tudi uporabniki in izvajalci. Nato je Fakulteta za socilogijo, politične vede in novinarstvo 20. oktobra 1983 v časopisu Delo objavila razpis za vpis kandidatov v navedeni program. Na razpis so se lahko prijavili tisti učitelji samoupravljanja s temelji marksizma, ki si morajo v skladu s sprejetim sklepom Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje o potrebni vrsti ter stopnji izobrazbe za poučevanje samoupravljanja s temelji marksizma ’ pridobiti ustrezno strokovno izobrazbo. Prav tako je razpis postavil tudi zahtevo, da morajo imeti kandidati, ki se pri-ja\ijo za vpis v program, že najmanj eno leto delovnih izkušenj pri poučevanju tega predmeta. 8. 12. 1983 se je sestala vpisna komisija in ugotovila, da se je na razpis v program izpopolnjevanja prijavilo 98 kandidatov (/ \ i-soko izobrazbo iz filozofije, sociologije, geografije, novinar-
stva, pedagogike, ekonimije, politologije), od katerih jih je komisija sprejela na študij 91. Za 7 kandidatov je vpisna komisija ugotovila, da ne izpolnjujejo razpisnih pogojev. Vpisna komisija je posameznemu kandidatu (in to glede na njegovo končano visokošolsko izobrazbo) v skladu z izpitnimi določili programa predpisala študijske obveznosti, ki jih bo moral le-ta opraviti med študijem.
Letošnjega 6. januarja so se začela za udeležence strokovnega izpopolnjevanja na Fakulteti /a sociologijo, politične vede in novinarstvo (na seminarjih ob petkih popoldan in v soboto dopoldan) predavanja s predmetnih področij, uvrščenih v vzgoj-no-izobraževalni program Udeleženci si bodo med svojim študijem lahko pridobili strokovno izobrazbo iz zgodovine in sestavin marksizma s pregledom razvoja marksistične misli v Jugoslaviji (40 ur), iz poglavij iz sociologije (20 ur), iz sodobnega socializma (20 ur), iz politične ekonomije ter ekonomskega sistema SFRJ (20 ur), iz teorije in prakse samoupravljanja (20 ur) in iz metodike predmeta samoupravljanje s temelji marksizma (40 ur). Doslej so udeleženci že lahko absolvirali predavanja iz politične ekonomije in ekonomskega sistema SFRJ, iz metodike samoupravljanja s temelji marksizma, iz poglavij iz teorije in prakse samoupravljanja, delno pa tudi iz zgodovine in sestavin marksizma. Predavanja iz vseh predmetnih področij se bodo končala predvidoma aprila. Kljub temu lahko udeleženci usposabljanja opravljajo svoje študijske obveznosti že takoj po poteku predavanj iz posameznega predmetnega področja. Razumljivo je, da se bodo morali udeleženci usposabljanja kljub organiziranemu študijskemu procesu nenehno spopolnjevati in si pridobiti še veliko znanja iz predmetnih področij s samoizo-braževanjem.
ALOJZIJA ŽIDAN
Okrasni krožnik, Dunaj, kositrna zlitina, Ljubljana, Narodni muzej. Secesija na Slovenskem, kot jo je Narodni muzej predstavil v Arkadah, pomeni pregled umetnosti v času secesije pri nas. Predstavljeni eksponati: pohištvo, svetila, steklo in keramika, pa nakit, tkanja, moda, knjižne opreme, ilustracije, male grafike in fotografije nam oživijo kulturo prejšnjega stoletja. Takratna umetnost, ki so jo slabše vrednotili, imeli so jo za meščansko, se nam zdaj razodeva ko' zgodovinski prerez skoraj pozabljene ustvarjalnosti na Slovenske «
Zasnova poklicnega usmerjanja
(Nadaljevanje z 9. strani)
prosvetno-pedagoškimi službami, organizacijami združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter z znanstveno-raziskovalnimi organizacijami združenega dela).
24.	Del enotnega delovnega programa v poklicnem usmerjanju, ki poteka v prosvetno-pe-dagoških službah in ustanovah za izpopolnjevanje vzgoje in izobraževanja, zajema naloge ' zvezi z inštruiranjem, organiziranjem in koordiniranjem dela vzgojno-izobraževalnih organizacij (šol) pri izvajanju njihovih zakonskih in samoupravno dogovorjenih nalog v poklicnem usmerjanju in pri izdelavi in izvajanju programa poklicnega usmerjanja v teh delih združenega dela.
Pri izvajanju teh nalog sodelujejo prosvetno-pedagoške službe s strokovnimi polidisci-plinarnimi službami iz 23. točke, službami za planiranje kadrov, samoupravnimi interesnimi skupnostmi za zaposlovanje, orr ganizacijami združenega dela materialne proizvodnje in drugimi družbenimi dejavnostmi (zunaj izobraževanja), znanstvenimi organizacijami združenega dela in Jugoslovansko ljudsko armado.
25.	Del enotnega delovnega programa, ki ga v poklicnem usmerjanju izvaja Jugoslovanska ljudska armada, zajema predvsem sodelovanje z družbenimi dejavniki poklicnega usmerjanja zunaj sestave Jugoslovanske ljudske armade in s strokovnimi polidisciplinarnimi službami iz točke 19 (2). Zlasti pomembna je naloga Jugoslovanske ljudske armade v obveščanju in spodbujanju mladih, da se odločijo za vojaški poklic, in njihova priprava za izpopolnjevanje nalog v zvezi z obrambo suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter našega samoupravnega družbeno-gospodar-skega in političnega sistema. Jugoslovanska ljudska armada ima pomembno nalogo tako v de"-iovni kot v moralni vzgoji vseh mladih iz vrst borčevske sestave zaradi njihove priprave za prihodnje aktivnosti v združenem delu, samoupravljanju in nadaljnjem izobraževanju.
26.	Koordinacijo dela udeležencev poklicnega usmerjanja pri uresničevanju družbenih nalog na področju poklicnega usmerjanja opravlja konferepca SZDL na območju družbenopolitične skupnosti (občina, regija, republika, pokrajina, federacija).
Koordinacijo dela udeležencev poklicnega usmerjanja pri uresničevanju strokovnih nalog iz programa poklicnega usmerjanja opravlja pristojna samoupravna ali drugače določena republiška ožiroma pokrajinska organizacija oziroma skupnost. Te organizacije in skupnosti dajejo tudi instruktivno pomoč pri delu strokovnih polidisciplinar-nih služb.
111.	Delovne metode, kadri in etika
27.	V poklicnem usmerjanju uporabljamo različne postopke, sredstva in delovne metode. Nekatere so prevzete iz znanosti in znanstvenih disciplin, na katerih spoznanjih tudi temelji ta dejavnost, druge pa so se razvile znotraj nje same. Na področju poklicnega usmerjanja se
^ ^	//V-
najpogosteje uporablja metode psihologije, medicine in pedagogike. Poenostavljeno ločimo ta metodična področja:
(1)	postopki, sredstva in metode poklicne vzgoje in obveščanja subjektov v procesu poklicnega razvoja;
(2)	postopki, sredstva in metode za ugotavljanje objektivnih situacij v svetu dela in izobraževanja (analiza dela, poklicev, izobraževalnih programov, načrtovanje izobraževalnih in kadrovskih potreb idr.);
(3)	postopki, sredstva in metode za ugotavljanje telesnozdravstvene-ga, psihičnega (kognitivnega in ko-nativnega) statusa subjekta izbire poklicev in poklicnega razvoja;
(4)	postopki, sredstva in metode svetovanja in usmerjanja subjekta pri sprejemanju odločitev o izbiri poklica in kasnejšem poklicnem razvoju.
28.	Minimalno skupino (tim) strokovnjakov za delo v poklicnem usmerjanju sestavljajo: psiholog, ki je usposobljen za delo v psihologiji poklicnega usmerjanja, zdravnik medicine dela, ki je specializiran za delo v medicini poklicnega usmerjanja, in pedagog, ki je usposobljen za pedagoško delo v poklicnem usmerjanju.
Sodelavci te strokovne skupine so najpogosteje učitelji, socialni delavci, kadrovski strokovnjaki, defektologi, sociologi, tehnologi in ekonomisti.
29.	Usposabljanje kadrov za delo v poklicnem usmerjanju, zlasti tistih, ki delajo v strokovni skupini (timu) za svetovanje in analizo dela in poklicev, mora dati tem kadrom znanje iz metodike dela pri analizi človeka in analizi dela kakor tudi pri svetovanju ob izbiri poklica in poti poklicnega razvoja.
Kadre za delo v poklicnem usmerjanju je treba neprekinjeno izpopolnjevati. .
Nujno-je uvesti podiplomsko specializacijo iz poklicnega usmerjanja na fakultetah, ki usposabljajo strokovnjake za delo v medicini, psihologiji in pedagogiki. Na zdajšnji stopnji razvoja je podiplomska specializacija zaželena.
30.	Da bi pridobili kadre za delo v poklicnem usmerjanju, je nujno obveščati potencialne kandidate o možnostih za delo v tej dejavnosti, razvijati štipendiranje in kreditiranje študija na medicini, psihologiji in pedagogiki, ustrezno družbeno vrednotiti delo kadrov in strokovnih služb za opravljeno delo v poklicnem usmerjanju ipd.
31. Etična odgovornost kadrov, ki delajo v strokovnih po-lidisciplinarnih službah za poklicno usmerjanje, se določa na podlagi etičnih standardov njihovih strokovnih združenj. Ti standardi zagotavljajo spoštovanje in zaščito osebnosti kandidatov in zaščito uporabe znanstvenih disciplin v poklicnem usmerjanju.
32. Z nadzorom nad delom strokovnjakov in strokovnih služb za poklicno usmerjanje se zagotavlja korektnost strokovnega dela. Ta nadzor se opravlja v skladu z zakonom in drugimi samoupravnimi akti, ki urejajo delo organizacij oziroma skupnosti, katerih dejavnost zajema izvajanje programa poklicnega usmerjanja.
°To besedilo je sprejela konferenca Zveze združenj za poklicno usmerjanje Jugoslavije na tretji seji 18. decembra 1981 v Beogradu.
•r
prosvetni
n
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo-
NAVODILA ZA UVELJAVLJANJE POPUSTOV IN REGRESOV ZA POTOVANJA OTROK IN MLADINE V LETU 1984
Regres za skupinska potovanja otrok in mladine se v skladu z merili družbenega dogovora uveljavlja po mladinskih turističnih poslovalnicah za posamezna območja: pri CMT »Mladi turist« v Ljubljani, Celovška'49, pri CMT v Celju, Kocenova 2, pri Mladinski turistični poslovalnici v Novem mestu. Glavni trg 7 in pri Društvu za počitniško dejavnost v Mariboru, Orožnova ulica 2.
Le izjemoma se lahko uveljavi regres pri Počitniški zvezi Slovenije, Ljubljana, Parmova 33, za tiste občine, kjer ni v bližini organiziranih mladinskih turističnih poslovalnic.
Regres bodo letos lahko uveljavili le tisti upravičenci, ki bodo dosledno upoštevali navodila.	1.
1.	Vsa potovanja otrok in mladine na posebnih vožnjah z avtobusom, ki se regresirajo, lahko trajajo največ tri dni. Potovanja, za katera se lahko uporabijo redne proge, se regresirajo ne glede na število dni trajanja.
2.	Regres se lahko uveljavlja za šolske in poučne izlete ter potovanja učencev in študentov v okviru vzgojno-izobraževalnih programov šol vseh stopenj, za potovanja, ki jih organizirajo organizacije pri Zvezi telesnokulturnih organizacij v zvezi z mladinskim tekmovalnim športom, mladinsko športno rekreacijo in šolskim športom. Potovanja s posebnimi prevoznimi sredstvi, povezana z mladinskim tekmovalnim športom, se regresirajo samo na območju SR Slovenije, vsa tovrstna potovanja zunaj naše republike pa le na rednih prevoznih sredstvih.
Regres se uveljavlja tudi za potovanja iz programov Zveze kulturnih organizacij Slovenije, potovanja v okviru vzgojno-varstvenih organizacij, Zveze prijateljev mladine Slovenije in Zveze pionirjev Slovenije, Počitniške zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije, podmladka Rdečega križa Slovenije, Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, podmladka Gasilske zveze Slovenije, Zveze socialistične mladine Slovenije, Zveze glasbene mladine Slovenije in Zveze tabornikov Slovenije. Pravico do regresa za potovanja imajo tudi člani mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, ki usklajujejo svoje programe pri Zveži slovenske mladine Koroške, člani mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem za ekskurzije in obiske v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji in člani mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki usklajujejo programe pri Slovenski kul-tumogospodarski zvezi.
3.	Ce je mogoče kombinirati skupinska potovanja (npr. vlak in avtobus), se regresira tudi prevoz z avtobusom do končnega cilja, in sicer po dogovorjenih cenah v SR Sloveniji ne glede na avtoprevoznika. To velja tedaj, kadar prevoz ni opravljen na območju SR Slovenije.
4.	Pri vsakem zahtevku za uveljavitev regresa mora organizator dosledno utemeljiti namen potovanja; le ta mora biti usklajen s programom posamezne organizacije (upravičenca do regresa) in s cilji iz družbenega dogovora.
II.
1.	Samoupravne interesne skupnosti, podpisnice družbenega dogovora, zagotavljajo denar za regrese v višini 20 odstotkov dogovorjene cene za posebne prevoze z avtobusi in 40 odstotkov znižane vozne cene za prevoze z vlakom.
Drugi podpisniki družbenega dogovora dajejo za skupinska potovanja otrok in mladine popust v višini 30 odstotkov dogovorjene cene za opravljene prevoze na rednih progah in za posebno dogovorjene prevoze.
2.	Prevozniki dajejo upravičencem popust za prevoze na rednih progah in posebej dogovorjene prevoze za celotno območje Jugoslavije in za posebej dogovorjene prevoze z avtobusi na narodnostno mešana območja v Avstriji, Italiji in Madžarski, kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti.
3.	Regresi in popusti se praviloma uveljavljajo za prevoze na rednih progah, za posebej dogovorjene prevoze pa le, če na rednih progah ni mogoče organizirati prevoza.-Pri tem je treba upoštevati predvsem možnost prevozov z vlakom, kombiniranih s krajevnimi prevozi z avtobusi.
Če udeleženci tega določila navodil ne bodo upoštevali, ne bo mogoče regresirati prevozov.
4.	Pri posebej dogovorjenih vožnjah mora biti prevozno sredstvo zasedeno najmanj 90-odstotno, sicer za prevoz ni regresa.
5.	Prevoznik lahko pri posebej dogovorjenih vožnjah zaračuna tudi vožnjo od stalnega postajališča prevoznega sredstva do kraja, od koder se bo prevoz začel, če je kraj več kot pet kilometrov oddaljen od drugega. Organizator potovanja ima pravico do popusta, če dostavi prevozno sredstvo, le takrat, ko v kraju, kjer se bo prevoz začel, tega ni mogoče zagotoviti.
Na cestne in druge pristojbine in stroške trajekta ni regresa. Vse devizne stroške pri prevozih, opravljenih na narodnostno mešanih območjih kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, poravna organizator potovanja.
6.	Regres se upošteva samo pri prevoženih kilometrih, razlika do dnevne norme pa se obračunava po dogovorjeni ceni s prevoznikom.
III.
Pravico do znižane vožnje ima skupina najmanj 5 oseb, ki niso starejše od 27 let, in oseba, ki jo organizator potovanja določi za spremljevalca. Če skupina šteje več kot 10 oseb, ima lahko največ enega spremljevalca na 10 udeležencev, razen pri predšolskih in osnovnošolskih otrocih, kjer je določen en spremljevalec na 5 udeležencev.	jv.
1.	Prevoznik mora izstaviti izvirne vozovnice ali račune za opravljene prevoze, iz katerih morajo biti vidni:
—	za prevoze na rednih linijah: datum prevoza, število udeležencev, polna cena prevoza, znesek popusta in znesek plačila;
—	za posebej dogovorjene prevoze: datum prevoza, proga, število prevoženih kilometrov po potnem nalogu, razlika do dogovorjene norme in vsi stroški (pristojbina, cestnina, trajekti), ki se ne regresirajo, in znesek plačila.
2.	Račun ali vozovnica mora biti izstavljena na ime organizatorja potovanja. Regres je treba nakazati na žiro račun organizatorja potovanja, ki je viden iz zahtevka.
Organizator potovanja mora poslati zahtevek za regres z vso dokumentacijo najkasneje 15 dni po izstavitvi prevoznikovega računa ali najkasneje 30 dni po opravljenem prevozu. Če organizator potovanja ne bo izpolnil zahteve, ne bo mogel uveljaviti regresa.
3.	Za prevoze z železnico veljajo obrazci (vzorec 11), ki jih je v ta namen izdalo Železniško gospodarstvo Ljubljana. Za vse druge prevoze velja obrazec 4,1 ki ga je založila Državna založba Slovenije.
Zahtevek mora biti izpolnjen s tiskanimi črkami, natančno po rubrikah, podpisati pa ga mora odgovorna oseba. V njem je treba navesti naslov organizatorja in odtisniti njegov žig. Organizator mora voditi knjigo izstavljenih potrdil za uveljavitev regresa, in zmeraj vpisati zaporedno številko iz knjige potrdil v glavo zahtevka. Pod datum mora organizator vpisati številko svojega žiro računa.
Navedena morajo biti tudi imena vodij potovanja in spremljevalcev. Organizator potovanja lahko uveljavlja regres samo na podlagi izvirnih vozovnic prevoznika fiziroma izvirnega računa. Vozovnicam oziroma računom je treba priložiti pravilno izpolnjen obrazec v skladu s temi navodili. Če je obrazec izpolnjen pomanjkljivo in če dokumentacija ni popolna ne bo regresa za prevoz. Dokumentacije ne bomo vrnili, razen na posebno zahtevo.
V.
1.	Za dosledno uresničevanje teh navodil so odgovorni: organizator potovanja, prevoznik in uporabnik znižane vožnje. Če uporabnik prekrši pravila, nima pravice do znižane vožnje po tem družbenem dogovoru. Ce se ta navodila prekršijo, lahko prevoznik zaračuna uporabniku polno ceno vožnje.
2.	Uresničevanje teh navodil nadzoruje petčlanska komisija, ki jo je imenoval in pooblastil odbor podpisnikov družbenega dogovora.
3.	Če komisija ugotovi, da so organizatorji potovanj kršili določila družbenega dogovora in teh navodil, izgubijo pravico do nadaljnjega regresa.
VI.
1.	Avtentično razlago družbenega dogovora in teh navodil daje odbor podpisnikov.	*
2.	Ker so nova navodila sprejeta, so razveljavljena dozdajšnja Navodila za uveljavljanje popustov in regresov za skupinska potovanja otrok in mladine.
Informacije o regresih dobite v vseh mladinskih turističnih poslovalnicah in na Počitniški zvezi Slovenije, Parmova 33, Ljubljana.
France Jesenovec
,,la
{■bij
Zapustil nas je profesor France Jesenovec. Zapustil nasj je še en učitelj. Z vso pravico mu lahko rečemo učitelj, saj je vse svoje življenje poučeval. Začel je že kot drugošolček. Da se je lahko preživljal in šolal, je moral inštruirati. Po končani slavistiki se je brez pomišljanja odločil za šolo. Postal je profesor in to ostal vse do upokojitve. In še potem. Dokler mu je dovoljevalo zdravje, je poučeval. Šele huda bolezen, ki ga je prikovala k postelji, je prekinila to njegovo delovanje. Poučeval je v Ljubljani, Črnomlju, Brežicah in končno v Celju. Učil je slovenščino, latinščino, matematiko in še kaj.
Profesor Jesenovec je bil tudi znanstvenik. In to znanstvenik v tistem st,arem pomenu te besede, ko ni pomenila le ozkega strokovnjaka, temveč človeka, ki svojo stroko pozna v vsej njeni širini. Najprej se je poskusil kot literarni kritik in prevajalec. Nato ga je pritegnila literarna teorija. Pisal jet> verzu in zakonitostih vezane besede. V literarni zgodovini se je ukvarjal z Josipom Jurčičem in nekaterimi starejšimi slovenskimi pisatelji.
Takoj po vojni ga je obširno učiteljsko delo nekoliko oviralo pri njegovem znanstvenem delu. Šele ko se je dokončno ustalil v Celju, je znova našel čas in možnosti, da se je zopet začel ukvarjati z znanstvenim delom. Vedno bolj so ga pritegovala jezikovna vprašanja. Preučeval je tako slovnico sodobnega slovenskega knjižnega jezika kot narečja. Celo sociolingvističnih vprašanj se je lotil. Preučevanje jezika pa ga je znova pripeljalo k literarni zgodovini. Sistematično je raziskoval periodični tisk, ki je izhajal v Celju v XIX, stoletju, ter delo nekaterih posameznikov, pomembnih za to območje.
Bil pa je profesor Jesenovec tudi dober človek. S svojim umirjenim značajem, ki ga je med drugim oblikovalo tudi nič kaj lahko življenje, je znal vedno pomirjevalno delovati tako med učitelji kot med dijaki pa tudi sicer v družbi.
Učitelja, znanstvenika in človeka Franceta Jesenovca bodo vsi njegovi sodelavci, mnogi dijaki in vsi drugi ohranili v najlepšem spominu.
M. R.
^ 8 -
se*
Odi
BF
'*V(
Slavica Smrekar
V petek, 23. marca 1984, smo se na pokopališču v Šmartnem ob Paki za vedno poslovili od naše zveste sodelavke Slavice Smrekar, predmetne učiteljice za slovenski jezik na osnovni šoli Mihe Pintarja-Toleda v Titovem Velenju.
Rodila se je 27. oktobra 1929 v Mariboru, kjer je obiskovala osnovno in meščansko šolo, po osvoboditvi pa se je vpisala na tamkajšnje učiteljišče. Njeno prvo službeno mesto je bilo v Istri na slovenski šoli v Črnici. Želja po izpopolnjevanju jo je popeljala na višjo pedagoško šolo v Ljubljani, kjer je diplomirala iz slovenskega jezika in nemščine.
Naslednje službeno mesto je bilo na osnovni šoli Karla De-stovnika-Kajuha v Šoštanju, kjer se je vsa posvetila vzgojnemu delu in navduševala učence za lepo in čisto slovensko besedo. Bila je dosledna in natančna, nenehno je izpopolnjevala svoje znanje in z njim bogatila mlade.
Iz Šoštanja je odšla na osnovno, šolo v Šmartaem ob Paki, kjer je ob sinku doživljala novo obdobje svojega življenja. Nadaljevala je svoje pedagoško delo z ljubeznijo in zavzetostjo.
Poslednje delovno mesto je bilo v Titovem Velenju na osnovni šoli Mihe Pintarja-Toleda. Tudi tu je kot knjižničarka ši-
rila med mladimi knjige, jih navduševala z Kajuhovo bralno značko ter organizirala srečanja z našimi pisatelji in drugimi umetniki. V tem času pa so njene telesne in duševne moči že pojemale, zdravje ji je izpodkopavala bolezen.
Neizmerno hudo nam je ob njenem dokončnem odhodu. Skromnost, razgledanost, čut za pravičnost in poštenost so bile lastnosti, ki so jo posebno odlikovale. Svoje znanje in izkušnje je razdajala otrokom, dokler je mogla. A življenje ji ni priznaša-lo. Naložilo ji je bremena, ki jih ni mogla prenesti, bolezen-jo je neusmiljeno uničevala. Vedno redkejši so bili trenutki sreče in vedno pogostejša bolečina in obup.
Tiho je.odšla. Ob grobu smo nemo stali vsi, ki smo jo imeli radi. Učenci so nabrali mačic in teloha in se poslovili od svoje tovarišice z Menartovimi stihi: Kako se izgublja moja samotna pot, ulica slepa, gluha, na kraju kamniten plot.
In nanj je življenje vklesalo neizprosen klicaj-a ti ne moreš mimo in več ne moreš nazaj.
MILKA JARNOVIČ
v imenu prosvetnih delavcev VIZ Titovo Velenje
Redne razpise___________________________________
prostih del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah bomo letos objavili
23. aprila in 14. maja
RAZPIS ZA PRVO OBJAVO BOMO SPREJEMALI D010. APRILA, ZA DRUGO OBJAVO PA DO 3. MAJA
Naknadni razpisi bodo objavljeni 11. in 25. junija. Posamezne razpise objavljamo tudi sproti, zunaj navedenih rokov.
Vodstva vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacij prosimo, da uskladijo priprave na razpis z navedenimi roki.
Z razpisi v Prosvetnem delavcu se vključujete v redni letni razpis vseh vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacij naše republike, ki pride do najširšega kroga bralcev.
Razpisne številke Prosvetnega delavca bodo v prodaji tudi v knjigarnah v vseh večjih središčih.
gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 380 din za posameznike, 650 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 20 din, pri povečanem obsegu pa 30 din. študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSft 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je časnik »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).