ZaJcutfkt
Izdal« okrajni odbor Socialistične rveze delovnih ljudt » trhovilah — Uro (uje In odeovaila uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane ŠiiStar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva tn urrave: ..Zasavski tednik' Trbovlje 1.. Trg revolucije st 28 (telefon 91) - Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T 148 — Ust Izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletna 100 din, mesečna 40 din — Posamezne Številke 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne In tih ne vračamo
Štev. 3
Trbovlje, 14. januarja 1956
Leto IX.

Pred vc-litvami v samoupravne organe okrajnih zavodov za socialno zavarovanj'-
Potrebno bo sodelovanje vseh
| Kaj vam nudi,Zasavski tednik' za 400 dinarjev?
Vsak teden »Zasavski tednik«
Vsak mesec prilogo »Uradni vestnik okraja Trbovlje«
S plačano naročnino za Ust do konca leta se lahko udeležite žrebanja dobitkov, ki bo konec februarja
Razen nagrad, ki smo jih objavili v predzadnji številki, smo tik pred zaključkom redakcije prejeli še sledeče nagrade:
2 nagradi po pet vreč cementa, darilo Industrije gradbenega materiala Radeče-Zidan- most;
1 nagrada — prstan v vrednosti 10.000 dinarjev, po meri za moškega ali žensko, darilo »Zlatarstva« Trbovlje;
1	moška srajca, darilo trgovskega podjetja »Preskrba« Trbovlje;
3-dnevni brezplačni penzion na Mrzlici, darilo Planinskega društva Trbovlje;
2	lepa steklena servisa, darilo Steklarne iz Hrastnika.
Vsak naročnik je zavarovan za primer smrti, nezgode ali pa za primer invalidnosti po nezgodi
S posebno odločbo je Zvezni izvršni svet razpisa] volitve v okrajne skupščine socialnega zavarovanja za čas od 10. do 15. februarja 1956.
Volitve v skupščine okrajnih zavodov za soc. zavarovanje, ki bodo torej čez mesec dni, pomenijo važen dogodek v dejav-
BRALCI NAM PIŠEJO
Prvi odgovori na anketo
Razpisana anketa daje prve rezultate: iz pisem, ki nam jih pišejo bralci, je razvidno, da bo moč marsikateri želji ustreči in kar je še važnejše:	prijatelji
našega časnika razumejo, da moramo prinašati v listu gradivo celotnega družbenega dogajanja. To zadnje je za nas tem bolj dragoceno, ker nekako vse doslej nekateri niso hoteli razumeti, da ne smemo puščati v nemar nobenega področja ljudskega vstajanja.
Poglejmo kaj bralci predla-
ter ohranitev
__oblastvenim Činiteljem — okraj-
nas Imamo nlm ljudskim odborom, strokovnja- Na predvolilnih sestankih Je
nosti in življenju organov samoupravljanja v teh pomembnih ustanovah.
Sistem delovanja socialnega zavarovanja se je v naši državi nujno razvijal in izpopolnjeval z našo družbeno-politično in gospodarsko izgradnjo. Uvedba samouprave v teh ustanovah postaja pomemben družbeni či-nitelj v naši socialni politiki.
Organizacija službe v socialnem zavarovanju in razvijajoče se samoupravljanje v njem sta se doslej dokaj očitno uveljavila, vendar vseh vprašanj na področju socialnega zavarovanja še nista uredila. Vskladitev dajatev teh ustanov z našimi gospodarskimi možnostmi so važna vprašanja, s katerimi se bodo morali novi organi upravljanja tudi spoprijeti. O tem vprašanju je , že spregovorila skupščina Zveznega zavoda za soc. zavarovanje in sprejela ustrezne sklepe, ki predstavljajo delovni program za prihodnje poslovno obdobje. Pred očmj moramo imeti ob tem vrsto skladov, ki se formirajo v naših socialnih zavodih: sklad za zdravstveno zaščito, preventivo, za otroške dodatke, za pokojnine in invaiidnine, pri če-gajo:	tovariš O. L. z južnega mer bo treba okrepiti družbeno
dela našega okraja pravi med kontrolo in se boriti za pravil-drugim: »Ne trdim, da je ted- no in z zakonskimi določili ure-nik slab, toda zelo dober pa jeno trošenje razpoložljivih spet ni. Treba bo še marsikaj, sredstev. Zato se bodo morali da bodo časnik brali v vsaki organi samoupravijahja posve-taiši. Na nekaj bi hotel o pozo- titi predvsem notranjim vpra-riti! Pri nas opažamo, da kdaj šanjem razvijanja organizacije pa kdaj opuščate kmetijsko ni- in dela socialnih zavodov briko in gospodinjske nasvete, družbeni kontroli za Po mojem to ni najbolje. Ve- zakonitosti in odkrivanju po-detj morate, da	je	več	kot	manjkljivosti.
tretjina prebivalstva, saj sem Napovedane volitve ne more-to bral v vašem listu — krneč- jo torej imeti zgolj formalnega kega porekla, in kolikor mi je pomena, marveč morajo imeti znano, vsi ti ljudje radi berejo močnejši politični poudarek, sleherni nasvet, saj jim poma- zaradi česar je tudi bilo zaupa-ga pri obdelovanju zemlje.« no vodstvo volitev najvišjim »V podkrepitev tega naj omenim tudi to: pri precej kmetijskih
kov. Nekateri so zadnja leta treba torej temeljito spregovo-pomagali našemu kmetu z	dra-	rjti o mestu	in	vlogi	socialnega
gocenimi nasveti	in	mu	tako	zavarovanja	v	naši	družbi,	o
olajšali delo na posestvu. Zal pozitivnih pridobitvah z njim pa imamo tudi take strokovnja- iD o obstoječih problemih, pred-ke, ki jih kmetje malokdaj vi- vsem o zdravstvenem varstvu dijo, kajti preveč so zaposleni bi zdravstveni službi s poseb-z reševanjem raznih aktov, nim poudarkom preventivnega Imamo pa tudi take, kj so se zdravstvenega varstva. Treba b« specializirali zgolj na določeno tudi razpravljati o vprašanjih, vejo kmetijstva. Ce pride tak k} posamezne člane kolektivov človek predavat kmetom, bo ali kolektive še posebej zanl-kajpak predaval le o tem pod- majo. P61cg tega bo treba porečju kmetijstva. Jasno je, da svetiti posebno pozornost vo-kmetiP žele odeovora na dese- Htvam novih članov skupščine, & to je ^crih sestav mo*^ zagotoviti
mcmla dovolj ^ovorendo^z.	^darsSml Ppod-
ttden^med drugTml tud^ stran	•Jržavnimi ustanovaml in
za kmetovalce.«
Podobno je tudi z gospodinjskimi nasveti. Ce bi vsak teden priobčili nekaj tega gradiva, bi gospodinjam zelo ustregli. Nič hudega ne bi bilo, če bi kakšeu nasvet v presledkih ponovili.
Želimo pa tudi, da bi bili nekateri manj važni članki bolj kratki. S tem bi pridobili več prostora za drugo aktualnejše gradivo.
Tudi B. M. iz Krškega na™ v podanem pismu že uvodoma pove, da je kar zadovoljen s tednikom. Potem pa pravi: »Neka 1 pa ie moram pripomniti.
Bralce zelo zanima, kaj se dogaja po svetu. Včasih so časniki prinašali zanimivosti, iz katerih je človek lahko razbral gnilobo in trohnobo starega sveta. Zakai bi tudi danes Unče m ne postregli s takimi stvarmi, ko vendar vemo, da 80 ljudje fie bolj iznadljivi v prizadevanju. kako čim bolje živeti na račun drugih. Zanimajo Pa jih tud! novice iz področja znanosti. Tistih osem, devet v os tičk v političnem mozaiku je premalo. Takega gradiva bi prlcbčili lahko pol strani in ljudje bi vse prebrali.«
»Nekoliko premalo pišete tudi o gospodarstvu našega okraju. Ce pa pišete, pa pišete preveč o usnehih in premalo o te-(Nadaljcvtnje na 2. strani)
sodelovanje žensk in mladine kakor doslej. Prav bo, če bomo na predvolilnih sestankih spregovorili o sklepih Zvezne skupščine glede prenosa izpolnjevanja nekaterih nalog okrajnib zavodov na podružnice in izpostave, na terene in podjetja, preko katerih bodo zavarovanci laže uresničevali svoje pravice; nadalje o reguliranju metod
kalkulacij cen zdravstvenih storitev, bolniških dni itd.
Pri izvedbi teh nalog čaka pomembna dolžnost naše sindikalne organizacije, ki morajo dati politični ton vsem razpravam in organizacijskim pripravam na volitve in se skupno z ostalimi odgovornimi činitelji čim aktivneje zavzeti za izvedbo te družbene naloge.
7 DNI PO SVETU
Predsednik Tito se Je pretekli Predsednik Tito je ob svojem torek zopet vrnil v domovino, prihodu v puljsko pristanišče Pristanišče v Pulju, kjer je sto- zbrani množici in vsemu jugo-pil na domača tla, je napolnila slovanskemu ljudstvu izročil množica ljudstva iz bližnje in prisrčne pozdrave ljudstev Etio-
daljne okolice, da bi izrazila svojo radost nad njegovim povratkom.
Z občinske konference Zveze komunistov občine Brežice
Hudem na vasi vež pojasnil
Kot zadnja konferenca komu- prilike v državi in nato kon-nistov med osmimi občinami kretno na razmere v veliki bre-okraja Trbovlje je bila ■ dne žiški' občini. Ko je govorila o 5. t. m. konferenca komunistov delavskem samoupravljanju, je občine Brežice in prva v letos- poudarila, da je to upravljanje, njem letu. Dobro in skrbno pri- akoravno je mlado, doseglo zapravljeni referati, dobra ude- dovoljive rezultate, vendar se v
ležba in plodna diskusija — vse to je dalo konferenci pečat delovnega značaja; rezultat tega so bila bogata napotila za bodoče delo. Konferenca, ki se je je udeležilo nad sto izvoljenih delegatov in številni gostje, je
posameznih delovnih kolektivih le še premalo čuti kolektivna odgovornost Tako je med drugim navedla primere gospodarskega kriminala v Vinarski zadrugi na Brežini, kjer so se posamezniki zaradi nepazljivosti
kritično obdelala dosedanje ostalih okoristili in še do danes stanje osnovnih organizacij ZK to vprašanje ni dokončno raz-
v brežiški občini in stanje dela čiščeno. Nadalje je navedla pri-v društvih in gospodarskih or- mer gradnje Zdravstvenega do-svojem poročilu" na v Brežicah, kjer so po njegovi dograditvi ugotovili, da manjka kanalizacija. Prav tako se je dotaknila nepravilnosti v kolodvorski restavraciji in še drugih. Vse to so vprašanja, ki zadevajo v prvi vrsti člane Zveze komunistov. Opozorila je
je treba
tudi na nepravilno kadrovsko politiko; na tem področju se je preiqalo opazilo, kakšni ljudje se zaposlujejo na vodilnih položajih. Ko je govorila o možnostih gospodarskega razvoja v Brežicah, je poudarila, da so dani pogoji za razvoj raznih uslužnostnih podjetij, kar vse bo v korist delovnemu človeku.
uruZDeno upravljanje na kulturnoprcevetnem področju
Po razpravi o potrošniških svetih, ki v občini Brežice še niso vzpostavljeni, je tovarišica sekretarka Rozika Bohinc pre-
(Nadaljevanje na 2 strani)
V
pije in Egipta, nato pa govoril o svojih vtisih z 41-dnevnega potovanja po prijateljskih afriških deželah. Posebno je podčrtal vztrajno prizadevanje obeh držav
po ohranitvi in okrepitvi neodvisnosti,
ki sta ju ti državi, prav tako kakor naša, dosegli z velikimi težavami in žrtvami Dejal Je, da je bil s tem obiskom ponovno utrjen velik ugled, ki ga uživa naša država v svetu.
V zadnjih dneh smo zabeležili tudi na drugib področjih zanimive dogodke mednarodnega pomena. Omenimo naj samo sestavo
nove vlade v Posarju,
ki jo tvorijo pod predsedstvom krščanskega demokrata dr. Neya zastopniki izrazito pronemških strank:	demokrščanske, demo-
kratske in socialdemokratske, ki so ob tej priliki objavile deklaracijo, v kateri izražajo upanje (Nadaljevanje na 8- strani)
ganizacijah. V je sekretarka občinskega komiteja ZKS Brežice analizirala delo komunistov v preteklem letu. V prvem delu poročila je sekretarka govorila o zunanjepolitičnih in gospodarskih uspehih naše države ter prešla na
Sirimo krog naročnikov Prešernove kniižn ce!
S skupno pomočjo bodo v občin Videm-Krško dosegli lepe uspehe
Na zadnji seji Obč. ljudskega odbora v Vidmu-Krškem je predsednik občine tov. Stane Nunčič nakazal odbornikom probleme, ki so jih volivci načeli na zborih volivcev Razprava na zborih volivcev Je bila ponekod zelo enostranska, ker so v glavnem govorili le o potrebah prebivalcev, ob tem pa so pozabljali na gospo-
darstvo vasi in niso razmišljali tudi o tem, kako bi mobilizirali svoje lastne sile in kje bi našli nove vire dohodkov, ne da bi ob tem slabili občinski proračun.
Za volitve krajevnih odborov je vladalo veliko zanimanje, saj je bilo 12 enot sklepčnih prvič, dve pa drugič.
Potrebe po novih šolah so vedno večje
družbenimi službami ter večje
Iz Dolenje vasi hodijo učenci v osnovno šolo v Videm-Krško, levi breg, tudi po 7 kilometrov daleč. Da bi razbremenili vsaj najmlajše, bodo na pobudo volivcev odprli v Dolenji vasi v kratkem 1. razred osnovne šole in jim s tem prikrajšali marsi-
katero težavno uro dolge poti.
Za ureditev tega razreda je veliko zanimanje Volivci so pripravili vse potrebno: navozili so pesek sam razred pa opremili in ga z lastnimi močmi uredili. Zbrali bodo les za (Nadaljevanje na 2. stranil
Na zadnjem sestanku s predsedniki občinskih odborov SZ DL so na okrajnem odboru Socialistične zveze v Trbovljah razpravljali tudi o možnostih in potrebi razširitve članstva Prešernove družbe, posebno pa o prodiranju Prešernove knjige na vas. Razgovori so pokazali, da te kvalitetne knjige naši ljudje radi prebirajo, da pa v lanskem letu nismo storil! dovolj, da bi ta dela prišla v vsako delavsko in kmečko družino.
V celotnem okraju imajo Prešernove knjige 3923 naročnikov, k{ jih je zbralo 64 poverjenikov. Število članov v nekem kraju je odvisno od poverjeni-ške mreže in aktivnosti poverjenika. Ce pregledujemo imena teh poverjenikov, bomo takoj opazili, da so bili nekateri zelo vestni in marljivi. Tako je tov. Jože Knavs iz Radeč zbral n. pr. 312 naročnikov, njemu pa so sledili še nekateri.
Pri agitaciji za Prešernovo družbo so se osnovne organizacije SZDL oslonile v glavnem na prosvetni kader niso pa postavilo poverjenikov v raznih
Vsak dan je ob Savi vse polno ribičev, ki potrpežljivo čakajo, da m bo vrvica napel«.
društvih, pri odborih Socialistične zveze in v manjših podjetjih.
Posvetovanje pa je sprejelo sklep, da se poverjeniška mreža razširi na vse omenjene organizacije in društva ter ustanove, pri občinskih odborih SZDL pa ustanovijo odbori, ki bodo povezovali delo vseh poverjenikov na terenu in dajali svojo pomoč tam, kjer bi se pokazale hibe. Naloga tega odbora bi bila nadalje skrb za razširitev »Kmečke knjige« na vasi. Poudarjeno je bilo, da bomo z dobro organizacijo in vsestransko aktivnostjo na tem področju uspeli Prešernove knjige približati najširšemu krogu bralcev in dosegli, da bodo Prešernove knjige postale nujen sestavni del vsake družine, tako na vasi kakor v naših Industrijskih središčih. Časa in možnosti za to je še dovolj, saj poteče rok za vpis v članstvo šele 15. aprila t. M. O.
V revirjih so odkrili nove slofe premoga
Večja raziskovalna dela v revirjih so rodila plodne uspehe. V rudniku v Zagorju so odkrili v večji množini nove sloje premoga, s čimer so dani pogoji še za večji razvoj tega premogovnika. Zaloge premoga «o se v naših revirjih v zadnjih desetletjih nižale, kar je razumljivo, saj se premog odkopava že preko 200 let. Z najdbo novih zalog premoga bodo zagorski rudarji lahko svojo proizvodnjo v bližnji ali daljši prihodnosti še znatno povečali. Lansko leto so v Zagorju nakopali 550.000 ton premoga in sicer 36.000 ton več kot leta 1954 Z odkritjem novih slojev pa je dana možnost povečati proizvodnjo premoga v Zagorju v prihodnjih treh letih na 770.000 ton letno.
Geološka raziskovanj,- pa so rodila uspešne rezultate tudi na Dolu pri Hrastniku. Akoravno se zaloge premoga v Trbovljah nižajo, bo z otvoritvijo novega rudniškega obrata na Dolu mogoče proizvodnjo premoga obdržati na sedanji višini in morda še povečati. Po vseh izgle-dih premoga v zasavskih revirjih še ne bo tako hitro zmnni-
kafe
L udem na vasi je treba več pojasnil
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sa na vprašanje družbenega opravljanja na šolah in v ostalih kulturnoprosvetnih organizacijah in ustanovah. Opozorila Je na slabost šolskih odborov, ki so do sedaj reševali le materialna vprašanja, vse premalo pa so se zanimali za ostale — kadre, obisk šole, učne uspehe itd. V brežiški občini štipendirajo 213 oseb, povprečna denarna pomoč znaša do 3000 din, vendar so med temi štipendisti tudi taki, ki ne zaslužijo,, da jih skupnost podpira, ker že sedaj dokazujejo,' da družba ne bo imela od njih nobene koristi. Nato je govorila še o Svetu za telesnovzgojno dejavnost in o delu raznih društev, kjer je poudarila, da v društvih brez kulturne in politično-ideološke vzgoje mladih ljudi ni misliti na popoln uspeh.
Premalo delavcev in kmetov v organizaciji Zveze komunistov
Med 20 osnovnimi organizacijami ZK na področju brežiške občine je 14 vaških organizacij. Sama statistika pa pokazuje, da je vseh članov 341, od teh 93 delavcev, 29 kmetov, 131 uslužbencev, 1 dijak in ostalih 67. To nam pove, da prevladujejo uslužbenci, premalo pa je v ZK delavcev in kmetov, zlasti še glede na to, da je brežiška občina od vseh občin našega okraja pretežno kmetijska.
še, od kdaj so člani Socialistične zveze, ne pa da se izdajajo nove legitimacije, na katerih ni vidno, od kdaj je kdo član. — Razprava ie poudarila, da je treba iti več med ljudi na vasi. Ne smejo se več ponavljati primeri. kakor v Dobovi, kjer so trikrat sklicali ljudi na razpravo o gospodarskih vprašanjih in trikrat ni prišlo dovolj ljudi na' ta važen sestanek. Ob takih razmerah je težko pričakovati, da se bodo deiovni ljudje dali še četrtič potegniti za nos. — Ko so razpravljali o članstvu SZDL, je bil stavljen predlog, naj bo vsakdo, ki je član KZ, tudi član SZDL, kajti edino tedaj lahko pričakujemo, da bo delovarfje naših kmetijskih zadrug res uspešno. Pri delu v teh zadrugah kakor v drugih ustanovah in organizacijah naj pride do Izraza kolektivna odgovornost vseh.
Mnogo so razpravljali tudi o vzgoji mladine, o delu druStev in o boljši Povezavi z našimi ženami.
Po izvolitvi novega občinskega komiteja ZK, revizijske komisije in delegatov za okrajno partijsko konferenco je spregovoril še član okrajnega komiteja ZKS Trbovlje, tov. Tone Zupančič. Le-ta je v svojih bodrilnih napotkih za nadaljnje delo poudaril da bo delo občinskega komiteja in tudi članov Zveze komunistov občine Brežice po poteku konference kakor tudi po njenih zaključkih
Kaj je odkrila kontrola inventur v Zagorju?
Iventure v trgovini so vse kaj drugega kot prijetno opravilo. Zvezane so z raznimi nevšečnostmi. ki ne delujejo preveč dobro na živce. Dva, tri dm morajo trgovski uslužbenci šteti, meriti, tehtati, odvijati, navijati, čistiti in ne vem kaj še vse, da je vsem presneto vroče. To vročino pa še bolj razganja misel na zaključek inventure. Bo primanjkljaj ali presežek? se jim vseljuje vprašanje. če bo manko, se bodo začela zasliševanja, natolcevanja, sumničenja, a če bo presežek ... Kaj bi bilo, če bi se pokazal presežek, je odvisno od neštetih faktorjev, ki jih raje ne bom omenjal...
Tržni inšpektor, ki se je mudil v Zagorju, se je odločil, da bo vtaknil svoj nos v notranjost zaprtih trgovin, kjer so delali »skrivnostne« inventure Kaj je odkril? Odgovor na to vprašanje bomo našli v nadaljevanju tega sestavka . .
V inventuri so bili radij-
daljnji pregled inventurnih li- čune. kjer je odkril, da je postov pa je pokazal, da so v in-, slovalnica nekoč imela radio venturo vnesli 8 srajc po 1250 aparate v prodaji, toda ne po namesto po 1280 din. Svoj nos 45.000 in 35.000 din, temveč po je inšpektor vtaknil tudi v ra- 46.000 in 30.000 dinarjev...
Namesto dolžnikov: sladkor, flanela in kcm-bineže...
Tudi v poslovalnici trgovskega podjetja »Izbira« v Potoški vasi so imeli preveč dolžnikov.
Da si na upravi ne bi zaradi njih belili glave, jih je poslovodja raje pokril, tako da je namesto njih vpisal v inventuro 457 kg sladkorja, 6 metrov
flanele in 7 kombinež. Inšpektor je zahteval seznam dolžnikov. Ko so mu ga dali na vpogled, je ugotovil, da imajo dolžnikov samo za 52.704 din, medtem ko so v inventuro vpisali blaga za 72.000 din več, kot pa da je bilo dejansko v zalogi...
Se bolj pisana izbira blaga
V poslovalnici štev. 3 trgovskega podjetja »Preskrba« je
bila še bolj pisana izbira blaga, ki so ga vnesli v inventuro namesto dolžnikov. Zato je pravzaprav treba že kar precej domišljije:	v inventuro so
vnesli 19 srajc. 10 vrtov, 10 jopic, 500 britvic in 2 odeji, a to vse je natanko toliko vredno, kot
. .	ivui je bilo v poslovalnici dolž-
ski aparati, ki jih m bilo nikov...
Tržni inšpektor je obiskal še
v zalogi...
ba je vedeti, da inventure niso same Sebi namen, a tudi to, da površne in nenatančne inventure pravzaprav niso inventure. ampak so navadna potrata časa in izgubljena priložnost za ustvarjanje prometa. V dneh, ko so opravljali take »inventure«, bi InhVo n--,*:'iMi b'"”o s čimer bi prav gotovo več koristili skupnosti. Tako pa bodo lažne inventure zavajale uprave podjetij, kjer bodo mislili,
druge trgovine, a tudi drugod da poslovalnice nimajo dolžni-ni bilo veliko bolje. Malodane kov; organe poročevalske služ-v vseh trgovinah so delali in- be, ki bodo vzeli podatke o za-venture kar tako »po domače«, logah kot zanesljive itd. ne da bi pri tem pomislili na posledice takega početja. Tr~
in sprejetih sklepih plodno le
Je Član upravnega odbora	^“tJovS^o
kmetijske zadruge ali kakega drugega društva, ni pa član SZDL
Na področjih brežiške občine deluje 60 vaških odborov Socialistične zveze, v katero je včlanjeno 35 odst. vseh volivcev. Od teh 60 vaških odborov SZDL jc 14 takih, v katerih je nad 50 odst. volivcev vključeno v SZDL, v ostalih organizacijah pa pod 50 odst. Ugotovljeni pa so primeri, da posamezni člani upravnih odborov KZ, lovskih društev, gasilskih in še drugih, niso člani Socialistične zveze. Vse premalo so bili odbori SZDL povezani z ostalimi društvi, zato tudi niso odigrali svoje vloge glede družbenega upravljanja. Društvena dejavnost Je na področju brežiške občine zelo živahna, vendar je SZDL v številnih primerih izpustila iz rok delovanje tega in onega društva, katero vprašanje so posamezniki pozneje v diskusiji lepo razčlenili. Premajhna pomoč se .ie nudila vaškim organizacijam SZDL pri volitvah, zaradi česar je prišlo tudi do tega, da so bili v odbore SZDL izvoljeni tisti vaški veljaki, ki niso hoteli izpustiti svojh stolčkov. Ljudje na vasi so dobri In tudi pripravljeni delati, toda treba Je iti več med nje in jim obrazložiti razne gospodarske ukrepe in probleme. Da so sc vrinili V nekatere odbore ljudje, ki niso posebno delavni, vidimo konkretno pri lovskih družinah: ti ljudje so šli raje na lov kakor pa na zbore volivcev. Vse premalo pa je medsebojnega sodelovanja med SZDL na vasi In ostalimi društvi. Lep primer medsebojnega sodelovanja vidimo v Kapelah, kjer gasilci, prosvetno društvo In ostali skupno grade svoj dom.
Plodna razprava, ki je zajela vsa vprašanja
Nekatere navedene fcomunj-lcljivosti in vprašanja so se povsem razčistila v diskusiji, tako n. pr. tudi to. da so vaški odbori SZDL dobili premalo pomoči od osnovnih organizacij ZK. V odbore na vasi so bili izvoljeni tudi ljudje, ki niso prej delali in tudi sedaj nočejo.
Prav dober predlog je bil sprožen s tem, da se vsem, katerim se izdajajo legitimacije SZDL, v člansko izkaznico vpi-
Partije Ln izgradnje v Jugoslaviji
socializma
-ar.
V poslovalnici trgovskega podjetja »Izbira« v Dolenji vasi so vpisali v inventuro raido aparat za 45.000 in radio aparat za 35.000 din. Inšpektor ju je zaman iskal po trgovini, ki
St^.^drijš^ob^- Ali je bila v Trbovljah podražitev mleka potrebna?
ljanju so mu priznali, da so radio aparata vnesli v inventuro namesto dolžnikov... Na-
Mesec Januar — mesec „Zasavskega tednika'
190 novih naročnikov na ..Zasavski tednik*'
mo
čeravno smo malo pozno objavili našo namero, da bo-v času od 1. januarja do 15. februarja 1958 uvedli akcijo za zbiranje novih naročnikov na »Zasavski tednik«, število naročnikov na list vendar raste, daslravno širša akcija za to še ni v teku. Letošnje leto se je vključno do 10. januarja število bralcev našega lista povečalo za 17« novih naročnikov.
V prihodnjih številkah bomo porocau, kako se ta ak-■ rila razvija po posameznih šolah in ustanovah.
----- . ' ■ ' —
Raj pravi poznavalec
V Trbovljah so te dni zvišali ceno mleka od 34 na 40 din pri litru. Zaradi zvišane cene se je potrošnja mleka znižala od 2000 na 12001 dnevno. Problem podražitve je v tem, da mleko prihaja iz Ptuja in je torej njegova preskrba v zvezi z velikimi prevoznimi stroški. Medtem pa ima Zadružna mlekarna v Brežicah 60 zbiralnic mleka, ki jih ne more vsak dan obiskati, ker nima zadostnega avtoparka. Mlekarna ima zbiralnice tudi v krajih, ki so oddaljeni od sedeža 70 km in več (v obe smeri).
S skupno pomočjo bodo v občini Vedem-Krško dosegli lepe uspeke
PRVA ŠTEVILKA »URADNEGA VESTNIKA« JE IZŠLA
Novi naročniki »Zasavskega vestnika« lahko dobe 1. številko »Uradnega vestnika« za okraj Trbovlje v upravi našega lista v Trbovljah, Trg Revolucije št. 28
Izpolnite naročilnico ter ae naročite na Ust, naročnino zanj pa nakažite po priloženi položnici. Lahko pa plačat© naročnino tudi v upravi •Zasavskega tednika« v Trbovljah, Trg Revolucije št 28 (II. nadstropje) — v Domu SZDL Trbovlje, v Zagorju lahko poravnate naročnino na sedežu občinske SZDL Zagorje (pri tov. Ivanu Homšku), v Brežicah pa pri Komunalni upravi mestne občine (pri tov. Maksu Toniišku)
(Nadaljevanje s 1. strani) šolski inventar, tako da bo razred ličen in v ponos vaščanom. Tako bodo z združenimi močmi po dolgem času le uspeli in imeli lastno šolo.
Kakor v Dolenji vasi tako so tudi na Senušah voUvci pripravljeni žrtvovati mnogo delovnih dni in pomagati graditi šolo, ki jim jo obljubljajo že desetletja. Končno so jim bo želja le uresničila. Njihovo dobro voljo bo občina podprla in si prizadevala, d# bodo želje prebivalcev čimprej uresničene.
Veliki napori vaščanov za gospodarski dvig vasi
Na Zdolah pravijo: »Mi Imamo elektriko in je nimamo ...« Čudno se to sliši, je pa delno le res, ker jim luč v večernih urah tako slabo sveti, da drobna dela lahko opravljajo le pri petrolejki. To pomanjkljivost bodo Zdolani kmalu odpravili, ker hočejo napeljati v vas trifazni električni tok. S tem bo vas mnogo pridobila, ker bodo potem lahko uporabljali tudi razne elektromotorje.
Kar se tiče električnega toka. so na Velikem Trnu Se rw> slabšem, ker ga sploh nimajo. Izgloda pa, da ni več daleč ■ dan ko bo tudi pri njih zasvetila ’ električna luč. Skoraj vsi vaščani pridno postavljajo električne drogove. Tako so v enem dnevu postavili drogove na 4 km dolgi napeljavni progi, kar moramo pohvaliti, žalostno pa je, da so med vaščani Tudi takšni ljudje, ki ovirajo delo s tem. da ne dovole postavljati električnih drogov na svojem posestvu. Dobro bi bilo, da bi si graditelji te posestnike dobro zapomnili in Jim čez leta, ko bodo tudi ti zaostaležl hoteli imeti v svoji hiši električno razsvetljavo, vse ovire, ki jim Jih delajo sedaj, pošteno zaračunali.
Za iioslpanje občinskih cest je potrebno vedno več gramoza. Da se poceni preskrba * parcelo, kjer bo odprla gramozno jamo In jo lzkorličaJa tudi gramozom,- bo občina kupila za zidanje hiš ln vseh ostalih poslopij.
V	Leskovcu bodo vaščani sami zvozili material in uredili
pokopališče ln mrtvašnico.
V	Velikem Podlogu pa »e
pripravljajo na ureditev Potoka, ker bodo s to • regulacijo pridobili na obdelovalni zemlji Poživili bodo vodno skupnost in prisilil tudi tiste vaščane, ki se branijo plačevati delež, da bodo svoje obveznosti do vodne skupnosti izpolnjevali, ker imajo od nje koristi.
V Mrtvicah imajo prebivalci težavo s preskrbo kurjave, ker po večini nimajo gozdov. Drva jim je po tržnih cenah nemogoče kupovati, zato se Jim bo inorala trgovina s kurivom približati in jim niH;ti premog po zmerni ceni.
Na pobudo volivcev bodo nepravilnosti odpravili
Volivci iz Gor se pritožujejo, da izterjevalci davkov nimajo do davkoplačevaloev pravilnih odnosov. Zato bodo prizadeti klicani na ugovor in v skrajnem primeru tudi odpuščeni.
Na Raki stoje že več let temelji za Zadružni dom. Dom zelo pogrešajo, ker nimajo dvorane za kulturne in druge prireditve, niti primernih skladišč za kmetijsko zadrugo.
Končno Je le napočil čas. da so se tudi na Raki začeli spra-
ševati, zakaj j« ostalo le pri temeljih Zadružnega doma. Na to bo v kratkem odgovorila posebna komisija, ki bo ugotovila, koliko materiala je bilo nakupljenega za ta dom. Jasno je, da ves ta material ni sprhnel, pač pa da so si ga »Izposodili« vaščani. Ta material bodo razumljivo morali vrniti. Ko bo to vprašanje urejeno, ne bo več tako velik problem dokončati Zadružni dom, ki bo v ponos vsem Račanom.
Občinski ljudski odbor je sprejel več sklepov
Kmetijstvo je v občini VI-dem-Krško zelo važno gospodarsko področje. Zaito je občinski ljudski odbor razširil svoj statut ln izvolil tudi Svet ea kmetijstvo. Važen Je nadalje odlok o olajšavah pri plačilu zdravstvenih storitev, ki Je v skladu z materialno zmogljivostjo občine. S to odločbo Je razširjena zdravstvena zaščita
prebivalcev, predvsem pa je omogočeno zdravljenje socialno šibkejšim ljudem.
Krajevni odbori kakor tudi sam občinski odbor se trudijo, da bi skupno in ob pomoči SZDL zadovoljili prebivalce in jim nudili vse, kar je v njih moči, da bodo uspeli v svojih lepih ciljih.
NEKAJ BESED O KRŠKI TRŽNICI
Čeprav je v Krškem tržni dan le po dvakrat tedensko se ob obeh dneh le nabere obilo Živil, ki Jih kmetje prinesejo naprodaj. Industrija, ki se tukaj lepo razvija, je pritegnila mnogo delovnih ljudi v tovarno ln tl so navezani na to malo tržnico.
Tržnica Je na dvorišču kapucinskega samoetana v neposredni bližini glavno cesto — komaj 3 do 6 metrov vstran pa so že razstavljena živila. Zamislite si. kako ta Živila izgleda-jo, ko se poleti nanje vale oblaki prahu! Ob deževnih dnoh p„ ae nanjo aoeja voda 2
dežnikov. Ali tega no vidi sanitarna Inšpekcija?
Pa še nekaj, kar Je neugodno zlasti v zimskem času. Na tržnici v Krškem pričnejo delati rano zjutraj, pozimi že od 8. ure dalje. Prostor Je nerazavet-ljcn in tudi drugače neurejen. Ali tega pro»tora ne bi bilo mogoče razsvetliti, da gospodinje ne bi kupovale »mačka v Žaklju«?
Upajmo, da ae bodo sredstva, nabrana a sejmnlnami, uporabila za ureditev tega prostora, ali po da bodo pričeli z gradnjo nove primerne tržnice, ki bn ustrezala hU<'enskim predpisom
V teh krajih bi lahko zbrali velike količine mleka, ki bi zadostovale za preskrbo Trbovelj in Hrastnika. Sedaj se v teh krajih zbere zelo malo mleka, ker so se kmetje spričo stalnih okvar na avtomobilih naveličali negotovosti. Čestokrat se namreč zgodi, da prinesejo mleko na zbirno mesto, kamor pa tisti dan ne pride avtomobil, ker obtiči nekje na cesti ali pa ostane doma Mlekarna razpolaga samo z dvema prevoznima sredstvima, ki pa sta v zelo slabem stanju. Če bi imela vsaj tri dobra vozila, bi lahko namesto sedanjih 28001 lahko odkupila 70001 mleka dnevno.
Vsekakor bo treba razmišljati o tem, kako rešiti vprašanje prevoznih sredstev. Mlekarni bo treba omogočiti, da bo dobila kredit za nakup avtomobilov. Če se bo to zgodilo, bo mlekarna lahko dostavljala mleko Iranko Trbovlje po 30 din, medtem ko ga sedaj podjetje »Vi-taminka« v Trbovljah kupuje franko Ptuj po 32 din V poletnih mesecih bi brežiška mlekarna lahko oskrbovala Trbovlje in Hrastnik s 40001 mleka, v zimskih mesecih pa z 20001 dnevno. Trgovsko podjetje »Vt-tamlnka« v Trbovljah bi pod takimi pogoji lahko prodajala mleko po 32 din namesto po 40 din, kakor je to sedaj.
Vodstvo mlekarne je že stopilo v stik s podjetjem »Vita-mlnko«, da bi skupno rešili
vprašanje avtoparka, kar pa pri vsej dobri volji ni bilo mogoče. Mlekarna so je nato obrnila na zagrebško »Mlckaro«, ki ji bo pošiljala mleko po 30 dinarjev, brežiška mlekarna pa jo zato dobila v brezplačno uporabo dva avtomobila TAM. O tem ni sklenila nobene pogodbe. ker brežiška mlekarna še vedno upa, da ji bo okraj preskrbel sredstvo za nakup avtomobilov in da bo potem pošiljala mleko v Trbovlje in Hrastnik.
Veliko je bilo govora tudi o tem, da bo mlekarna dobila skoraj nov avtomobil TAM od Vodnega gospodarstva v Brežicah, ki tega avtomobila baje sploh ne rabi — toda ostalo jc samo pri govoricah. Za rešitev problema preskrbe delavskih centrov z mlekom pa to ni dovolj, Treba je pomisliti, da so z zvišanjem cene mleka prizadeti delovni ljudje, ki imajo že tako nizke prejemke in jim res ne preostane drugega, kakor da ■manjšajo porabo mleka. Zvišanje cene mleka pa negativno vpliva tudi na to, da bodo tudi okoliški kmetje, ki nimajo nič Višjih stroškov, zvišali ceno mleka ln tako prišli do večjih dohodkov na račun potrošnikov. Zmanjšanje porabe mleka vpliva tudi na zdravo rast otrok, kar pod nobenim pogojem ne smemo dovoliti.
Preskrba avtomobilov ta Zadružno mlekarno bo prav gotovo v skladu s prizadevanjem, da Investicije vlagamo v namene, ki bodo bistveno vplivali na izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi.	E. B.
Bralci nam pišejo
(Nadaljevanje s 1. strani)
žavah naših delovnih kolektivov. Dobro bi bilo, če bi imeli v vsakem večjem podjetju človeka, ki bi bil upoznan s problemi proizvodnje in celotnega življenja delovnega kolektiva in bi vas obveščal o njegovih težavah, slabostih in kajpak tudi o uspehih, če so. Na ta način bi celotna javnost vedela dobre in slabe strani v delovanju podjetja.«
Za zaključek pa pravi B. M. še to: »Vem. da Je lahko predlagati. a težje mnenje realizirati. Vendar se morate zavedati, da boste s kvalitetnimi članki in sestavki dvignili število naročnikov tednika na drugi strani pa bodo bralci raje segali po časniku.«
Tovariš C. K. pa v prvi vrsti želi, da bi nekoliko razširili sestavek o zunanji politiki. Po njegovem mnenju Je ta kolona na zadnji strani občutno prekratka. To željo utemeljuje s tem, da je pač več kot polovica bralcev naročena le na »Zasavski tednik« in nima nobenega drugega časnika. Hkrati pa želi, da bi bil tisk boljši, ker se nekatere črke sploh ne poznajo.
Kar skraja moramo povedaii, da smo veseli teh pisem. Vse. kar so napisali, seveda po svoje (mi smo seveda le delno korigirali), velja upoštevati. Lahko jim povemo, da nam bodo njihovi napotki služili, da bomo list še izboljšali.
Najprej tovarišu O. L.:	res
smo bili včasih prisiljeni opustiti našo rubriko o naših kmetovalcih in gospodinjah. To P a zato. ker so nam nekateri tovariši sestavke obljubili, a Žal ne poslali, alt pa so Jih poslali tako pozno, da jih ni bilo moč priobčiti v zadevni številki. Odslej bomo to uredili tako, da bomo imeli vedno gradivo za to rubriko za teden naprej in ni več bojazni, da bo kdaj rubrika * izostala. Tudi gospodinjskih in zdravstvenih na s vetrn’ ne bomo zanemarjali. Po možnosti jih bo v vsaki številki več. Upamo, da bodo naše žene s tem zadovoljne. Mi b| radi od časa do časa prinašali tudi druge, na primer modne nasvete in podobno, ker vemo, da bi s tem ustregli vsemu ženskemu svetu. Zal pa nam to, dokler bo list izhajal na osmih straneh, nc bo mogoče. Bralci morajo vedeti, da mora imeti list gradivo iz vseh podočlj.
Tovarišu B. M.: skušali bomo prinašati še več zanimivosti. Vendar moramo resnici na lju-hc dodati, da izhaja trenutno po^Nistek Jidda, ki je prav zanimiv potopis nekega Zasavca-na, ki je prepotoval to kraje. Kolikor nam je znano, so s podlistkom bralci zelo zadovoljni. Ko ho podlistek pošel, bomo namesto njega napolnili ta prostor z različnimi dogajanji iz vsega sveta.
Drugo je s sestavki o gospodarstvu. Res! Sami vemo, da smo v pisanju o tem področju družbenega dogajanja in ustvarjanja nekoliko v zaostanku. Idealno bi bilo, če bi imeli v vsakem večjem podjetju dopisnika, ki bi vsaj enkrat v mesecu pisal o delu svojega kolektiva. 2aj jih š« nimamo. Vendar bomo to uredili tako, da bomo po možnosti sami večkrat obiskali podjetja. Začeli pa bomo podrobno pisati o najvažnejših ukrepih organov oblasti za dvig in •' jilizacijo našega celokup-i' 'ga gospodarstva.
Sestavek o zunanji politiki bomo Po možnosti že v prihodnji števtlki nekoliko povečali. Upamo, da bodo poslej vsi bralci, zlasti tisti, ki so naročeni le na naš tednik, s sestavkom zadovoljni.
In končno š« po našem mnenju najvažnejše: s tiskom našega časnika imamo precejšnjo preglavice. Ne le te, da moramo pošiljati vso gradivo v oddaljeni Maribor, temveč tudi to, da je tisk precej slab. V tem pogledu nc bomo mogli ustreči bralcem. Povedati moramo to, da so tiskarski stroji v Mariboru precej iztrošeni. Zlasti navaden tisk Je precej slab. Zato se v sili zatekamo k temu, da mnogo naših člankov tiskamo z mastnimi črkami. ker so te črke trenutno na!beij"e. Dobro vemo, da bi morali velik del gradiva, zlasti s področja kuliure ln prosvete tiskati kurzivno. To pa ni mogoče, zato ker se znaten del teh črk nc pozna na papirju. Tudi vejice, pike, klicaji ln drugo s« na papirju slabo poznajo. Vse dotlei, dokler nc bo boljših matric, tfska "e moremo izboljšati. Zatorej naj nam bralci to pomanjkljivost blagohotno ©proste.
V prihodnjih tednih bomo prinesli odgovore drugih tovarišev. Obenem pripominjamo, da smo se odločili anket-' ”©-dallšatl do vključno 15. fe-bru rja 1958.
Uredništvo.
Na sejmu v Radečah
Ko boste prebrali naslov, si boste mislili: Kaj le more napisati o sejmu v Radečah? Tudi jaz sem tako mislil, ko sem se poglobil v vse podrobnosti sejemskega življenja, ki se je razvijalo tistega decembrskega dne v Radečah, je v meni vedno bolj dozorevala misel na članek.
Srečanje s trgovcem brusov...
Stal je za mizo, na kateri so bili razloženi brusi. S vpitjem, v katerem je bilo vse polno hvalcspepov rjavim brusom, je privabil več deset ljudi, ki so ga obkolili in opazovali njegovo početje. Na primerih jim je kazal, kako se v eni minuti nabrusi popolnoma top nož, kako z bruscm lahko reže šipe in tako dalje. Na mizi je imel tudi staro koso, po kateri je udarjal z brusom, da bi tako še bolj poudaril njegovo vrednost. Ljudje so zadovoljni kupovali toliko hvaljene bruse, čeprav je bilo treba odšteti nič manj kot 300 dinarjev ...
Prodajalec brusov si je zadovoljno mel roke, iz česar sem sklepal, da je dobro zaslužil. Kdaj pa kdaj se je tudi nasmehnil. Najbrž je imel pred očmi zadovoljne kupce, ki bodo doma na stari kcsi razpolavljali bruse, in se jezili, ker ne bodo mogli v eni minuti nabrusiti topega noža... Zanimivo bi bilo vedeti, koliko brusov (vse-kakcr kvalitetnejših) so prodale radeška trgovine?
Deset ljudi se pogaja za par volov ...
Ce v trgovini lahko govorimo o poštenosti, potem je take poštenosti v trgovini z živino zelo malo. Na lastnika volov je navalilo kar deset ljudi, ki so se razdelili v dva dela. En tabor je pomagal zastopniku neke tovarne konzerv, drugi pa prodajalcu ... Pravzaprav so vsi imeli več besede kot pa prodajalec in kupec, ki sta negotova čakala na izid »borbe«. Med me-šetarji sem videl tudi znane obraze. Enega izmed teh sem slišal, kako je drugemu šepnil na uho: »Tržni inšpektor stoji tu...« Najbrž se je zbal, da bi mu prisottidšt utegnila škodovati, kaiti še vedno ni rešeno vprašanje volov, ki so mu bili zaplenjeni...
Opazoval sem vse te ljudi, ki so se zgrinjali okoli prodajalca in od nestrpnosti kar trepetali. Vsak od njih je bil že najmanj desetkrat udaril po nastavljeni dlani prodajalca. Zakaj? Kaj jim je res toliko na tem, da prodajalec proda svoje vole in da tovarna konzerv dobi surovino za konzerve? Ali pa se nadejajo, da bodo tudi oni deležni majhnega zaslužka? Ce se
tudi to upanje Izjalovi, je tu še vedno upanje iia »Iikof« .,.
„Zahteval si dokumente zato, ker sem Hrvat!“
Od znanega nakupovalca živine sem zahteval, da mi pokaže pooblastilo od podjetja, za katerega nakupuje. Najprej mi ga ni hotel pokazati, potem pa se je le odločil. Pokazal mi je pooblastilo, rekoč: »Saj vem, da zahtevate dokumente od mene zato, ker sem Hrvat...« Takih namenov res nisem imel, toda zanimivo je, česa vsega se poslužujejo razni nakupovalci, ki jim nov način odkupa ne gre v
račun... Zapustil je sejem in odšel na postajo. Prodajalci živine pa so si šepetali: »Danes bo slaba kupčija...« Ta in oni me je celo jezno ošinil s pogledom, kakor bi želel reči: »Pregnal si najboljšega kupca!« Nobeden pa ni pomislil na to, da ga je pregnala slaba vest...
Večkrat sem že bil na sejmih, a vsakokrat sem prišel do spoznanja: Trgovino, ki se razvija zunaj poslovnih prostorov, na sejmih, na domovih in konec koncev tudi na cestah, še vedno vodijo ljudje, ki jim gre samo za to, da bi iz vsake kupčije izvlekli čim več koristi zase!	Franc Š.
otroških doModah
VEL J V ANOST NOVIH PREDPISOV OD 1. FEBRUARJA — IZBOLJŠAL SE JE POLOŽAJ DELAVCEV IN USLUŽBENCEV, Ki NIMAJO DRUGIH DOHODKOV — IZDATKI JfA OTROfUvE DOKLADE SE BODO ZNIŽALI ZA 5 MILIJARD 290 MILIJONOV DINARJEV
S prvim februarjem bo začela veljati spremenjena in dopolnjena uredba o otroških dokladah, katere glavni namen je pravilneje razdeliti to obliko družbene pomoči družinam z otroki. V letu 1955 je prejemalo otroške dok!ade 767.000 delavcev in uslužbencev in za 1 milijon 610.000 otrok. Dobili so okrog 47 milijard dinarjev. To je skoraj 40 odstotkov vseh sredstev socialnega zavarovanja. Med koristniki otroških doklad pa je bilo nad 270.000 takih, ki so imeli dohodke od kmetijstva. Ti so dobivali doklade za kakih 659.000 otrok.
Novi predpisi uvajajo ostrejši davčni cenzus. Vsi koristniki, ki imajo davku podvržene dohodke, so razvrščeni v dve skupini: v tiste, ki imajo dohodek cd kmetijstva in v tiste, ki imajo druge dohodke. Ta razdelitev je zelo važna, ker uredba ne obravnava obeh skupin enako. Davčni cenzus za dohodke v kmetijstvu se je precej poostril. Če ima na primer koristnik otroškega dodatka letno na člana gospodinjstva od 50 do 150 dinarjev osnovnega davka na dohodek od kmetijstva, dobi za enega otroka le 1620 dinarjev otroških doklad, za dva otroka 2990, za tri 4110, za štiri 4980, za pet otrok 5690, za vsakega nadaljnjega otroka pa po 680 dinarjev. V tem primeru dobi torej le še polovico otroških doklad. Ce znaša letni osnovni davek na vsakega člana gospodinjstva od 150 do 250 dinarjev, dobi četrtino otroških dcklad (za enega otrcka 810 dinarjev, za dva 1495 din, za tri 2055 din, za štiri 2490 din, za pet 2800 din, za vsakega nadaljnjega otroka pa po 340 dinarjev).
Dosedanji predpisi so določe-
HOČETE RADIO APARA1?
Za 400 din vam ga nudi „ZASAVSKI TEDNIK", Ce poravnate naročnino!
vali, da so dobili koristniki, ki so plačevali letno do 100 dinarjev davka na člana gospodarstva, 85% od celotnega zneska otroških doklad. Ce so plačevali od 100 do 180 dinarjev davka, so dobivali 65% doklad, od 180 do 280 dinarjev 45%, pri davku od 280 do 380 dinarjev pa so dobivali četrtino polnega zneska otroških doklad.
Kako vplivajo na doklade ostali dohodki, kot so na primer dohodki od poslopij, od samostojne gospodarske dejavnosti, od zemljišča, vzetega v zakup ali na spolovino? Ce ima koristnik od lastnega poslopja do 150 dinarjev mesečnih dohodkov na člana gospodinjstva ali od zemljišča (zakup ali spo-lovina) do 500 dinarjev mesečnih dohodkov, dobi otroške doklade v celoti. Ce ima od lastnega poslopja od 150 do 250 dinarjev mesečnih dohodkov na člana gospodinjstva, od zemljišča v zakupu ali spolovlmi pa od 500 do 700 dinarjev, ali do 250 dinarjev drugih dohodkov, dobi 85% otroških doklad. Ce ima od zemljišča 750 do 1000 dinarjev mesečnih dohodkov ali od 250 do 500 dinarjev kakih drugih dohodkov, dobi 65% doklad. Za dohodke od 1000 do 1500 dinarjev od zemljišča in druge dohodke od 500 do 750 dinarjev velja cenzus, da dobi tak koristnik samo 45% otroških doklad, če pa ima od zemljišča v zakupu ali spolovini od 1500 do 2200 dinarjev mesečnih dohodkov na člana gospodinjstva ali 730 do 1000 dinarjev drugih dohodkov dobi 25 odstotkov otroških doklad.
Na znižanje otroških doklad pa ne bo vplivalo, če ima koristnik hišo ali stanovanje za lastno rabo in tudi ne, če ima vrt ali dvorišče za pridelovanje zelenjave. V tem primeru se lahko otroška doklada zniža samo, če ima koristnik razen hiše še vrt ali dvorišče do 1000 m-, na katerih pridela toliko, da pridelek lahko prodaja še na trgu. Praviloma pa tudi v tem primeru polni znesek otroške doklade ne bo sporen, ker se dohodki te vrste obravnavajo kot dohodek od samostojnega poklica in premoženja.
Po novi uredbi bo predvidoma izgubilo pravico do otroške doklade okrog 50.000 koristni-
Tečajnice Rdečega križa v Sevnici so marljive
Krajevni odbor Rdečega križa v Sevnici je priredil zdrav-stveno-prosvetni tečaj za žensko mladino. Udeležuje se ga redno tedensko 43 tečajnic in prav rade ga obiskujejo. Predavateljski kader se trudi, da podaja tečajnicam učno snov na zanimiv način, predvsem pa jih usmerja v praktično uporabo pridobljenega znanja. Bogata vsebina predavanj priteguje tečajnice, da z vso pazljivostjo sledijo učenju in jim je žal vsake ure, če bi morale izostati od predavanj. Zavedajo se. da bodo s pridobljenim znanjem kot aktivistke RK na terenu pomagale prosvetliti našo vas in dvigniti higiensko-zdravstveni nivo našega podeželja. S tem znanjem bodo prvenstveno koristile sebi, pomagale pa tudi drugim v borbi Za boljše in lepše življenje. S to zavestjo v srcu jim ni težko slediti izvajanjem in jim tud: ob koncu tečaja ne bo težko opraviti izpit. Vsaka hoče biti takrat prva.
Del tečajnic se je vključil tudi v gospodinjski tečaj, ki je istočasno v prostorih osnovne šole. Tako se gojenke poleg rednih predavanj v zdravstve-no-prosvetnem tečaju uče tudi kuharske umetnosti, krojenja in drugega gospodinjskega znanja Ves teden je v prostorih osnovne šole vse živo; mlada dekleta z veseljem hite vsaka za svojim poslom, le žal, da se zaradi pomanjkanja prostorov ni moglo v tečaj vključiti še več mladink.
JgSS^
DNEVI, Ki NAM OSTANEJO V SPOMINU
Tragedija Pohorskega bataljona
Kakor narodna pesem je med ljudstvom znan poslcdnj, boj Pohorskega bataljona, ki je 7. januarja 1943 padel do poslednjega moža. Bataljon je štel približno 80 mož in je, imel dobro urejeno taborišče pod Roglo nad Vrtonsko bajto.
Skoraj sleherni teden so ga napadli esesbvci, bataljon pa je vse napade uspešno odbijal > in celo sam prehajal v protinapade in akcije.
In 7. januarja? Takole je bilo: Nemci so bataljon sledili in ga napadli; imeli so velike izgube' a niso odnehali.
Popoldne so začeli bataljon obkrožati. Vsako uro je bil obroč ožji. Bataljon se zaradi visokega snega in zaradi sovražnikovega močnega obroča ni mogel umakniti. Moral je sprejeti borbo z močnejšim sovražnikom. Borci so boj junaško zdržali do zadnjega moža.
Borba pohorskega bataljona je postala simbol našega ljudstva, pokojni junaki pa so daleč na okrog proslavili lik našega borečega se človeka-partizana.
Oton Župančič
Nikoli se še ni v pesmi tako pojoče oglasila naša zemlja in njeni ljudje kot v Župančičevi pesmi, ki je zdaj razigrana in segava, zdaj polna bolečine in tožnega vzdiha.
Oton Župančič, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, je bil pol stoletja s svojo pesmijo kakor občutljiva antena, ki je vneto in vztrajno prisluškovala vsem dogajanjem v našem življenju, trepetala za usodo naših ljudi v tujini, bofeče kriknila ob krivični rapallski pogodbi in utihnila ob razočaranju nad bivšo Jugoslavijo, ker Zarje Vidove, ki jih je pesnik tako željno pričakoval, niso vzšle.
Ob vstaji slovenskega ljudstva pa je zapel svoj poziv k uporu: »Veš poet svoj dolg?« V pesniku so ob naši veliki borbi spet zažuboreli ustvarjalni vrelci, ki so njegovo pesen: prepojili z mladeniško, uporno in neugnano silo.
Nekaterim predmetom fe ie
vedno predpisana cena
Nekaterim ljudem še vedno nj jasno, da »o v prodaji tudi predmeti, ki so jim s predpisi določene cene. Čeprav pri formiranju cen za večino industrijskega in prehrambnega blaga velja zakon ponudbe in povpraševanja, so še vedno nekatere izjeme. Tako je na primer s predpisi določena cena za 6ladkor sipo in sladkor v kockah. Prvi se mora prodajati po 145, drugi pa po 160 dinarjev za kilogram. Nič ne more opravičiti trgovino, da bi prodajala sladkor draže. kot je predpisana cena. Kljub temu pa se še vedno najdejo trgovine, ki to delajo. Poslovalnice trgovskega podjetja »Potrošnja« v Zagorju so do nedavnega prodajale sladkor v kockah po 170 din namesto po 160 din za kilogram. Podobno kot s sladkorjem je tudi s petrolejem, ki
kov. Sklad otroških doklad pa bo s tem razbremenjen letno za dobrih 5 milijard 200 milijonov dinarjev. To so doslej dobivali lastniki kmečkih posestev, ki so na ta način bili v mnogo boljšem položaju, kot pa tisti delavci in uslužbenci, ki nimajo nikakršnega premoženja.
»Po Večeru«
mu je predpisana cena 110 din za kilogram (92 din za liter). Predpisi pa bržčas ne veljajo za kmetijsko zadrugo v Podku-mu, Razborju in Trbovljah ter za podjetja »Potrošnja« v Zagorju, kjer so prodajali petrolej po 120 namesto po 110 din za kilogram...
Kruhu iz krušne moke sicer ni predpisana prodajna cena, vendar v tem primeru vseeno lahko govorimo o predpisani ceni. Predpisi namreč določajo, da okrajni ljudski odbor določi najvišje stroške pečenja kruha. S tem predpisom sta prišla navzkriž pek Troha iz Zidanega mosta in pek Mole iz Radeč. Prvega je sodišče kaznovalo z denarno kaznijo 20.000 din, drugi pa še čaka na kazen. Podobno kot s predpisom o ceni kruhu je tudi s predpisom o ceni krušne moke. Okrajni ljudski odbor je pooblaščen, da določi najvišje stroške prodaje moke. To pomeni, da trgovine ne morejo prodajati krušne moke kakorsibodi.
Trgovski uslužbenci v nekaterih trgovinah menijo, da lahko prodajajo domačo mast po kakršni koli ceni. Tudi ta trdi-
ceno pribijejo še stroške prodaje. ki jih mora določiti okrajni ljudski odbor. Tako se formira cena tudj olju.
S predpisi so določene cene tudi nekaterim drugim predmetom. kot na primer odkupne cene žitaricam, orientacijske cene za določene vrste lesa, premog itd., toda to že več ne sod; v okvir tega članka, s katerim 6em hotel opozoriti samo na cene predmetom, ki jih potrošniki vsak dan kupujejo.
F. Šetinc
Shramba Ro es v Brežinah
Precej pogoste tatvine koles, poškodovanje fasad stavb in oviranje prometa zaradi parkiranja koles na pločnikih je dalo pobudo, da občina. uredi shrambo koles. V kratkem bodo zagotovljeni zadevni načrti, nato pa bodo začeli urejevati prostor za shranjevanje koles. Kolesarji pozdravljajo to name-tev ne drži. Trgovine,formira- ro> ssJ bodo s plačilom malen-jo ceno domači (pa tudi uvože- kostne odškodnine brez skrbi za
M. T.
ni) masti tako, da na nakupno svoja kolesa.
Ing. Jože Sedlar:
Utisi z Ekskurzije
jugoslai (inskih ruckreii pa Hngligi
Koneo oktobra lanskega leta je odpotovala skupina desetih rudarjev kot zastopstvo Zveznega sindikata rudarjev Jugoslavije na strokovna ekskurzijo v Anglijo. Namen ekskurzije je bil pripraviti pogoje za izmenjavo rudarjev, zdravstvenih delavcev, ki se ukvarjajo s poklicnimi rudarskim boleznimi in rehabilitacijo, kulturnih in umetniških društev rudarjev ter po možnosti še rudarskih športnih društev, poleg tega pa se seznaniti s stanjem v njihovih premogovnikih, s tehničnim napredkom v rudnikih, z angleško mehanizacijo ln modernizacijo, z merami higiensko-tchnične zaščite v premogovnikih, z nivojem stanovanjske kulture v rudarskih kolonijah, s stanjem in napredkom premogovne predelovalne industrije in nekaterimi objekti težke industrije in končno proučiti življenjske pogoje angleškega rudarja, plačni sistem v rudnikih, socialno zavarovanje rudarjev, organizacijo zdravstvene službe, notranjo organizacijo angleškega rudarskega sindikata, organizacijsko shemo podržavljene premogovne industrije in glav-
no problematiko angleških premogovnikov, kot n. pr. vprašanje storilnosti, produkcije, delovne sile, tehnične organizacije in cen premoga.
Potovali smo preko Avstrije, Zahodne Nemčije in Belgije in nato čez Rokavski zaliv v Anglijo. Na poti nas je skoraj do Miinchena spremljal sneg. Preko Visokih Tur je ležala mestoma do po! metra debela snežna odeja. Veliki Klek, Ankogl in Hafner Ecb pa so bili na debelo oviti v snežni kožuh. V Belgiji je postalo topleje in ko smo se v Ostendu ob Severnem morju vkrcali na ladjo za Dover, se mi je zdelo, da smo prišli iz zime v pomlad.
Ko sc ziblješ čez Rokavski preliv oziroma severno od njega — zveza Otende—Dover je pravzaprav že Izven njega — gledaš precej divje valovanje Severnega morja, obale pa nikjer ne ugledaš; priznati moraš preeejšnto razliko med našim Jadranom in tem odlivom Atlantika. Jadran Je moder, ali pa vsaj zelenkasto moder ob lepem vfčmcnu, tu pa je morje rumenkasto sivo in napravlja vtis, kakor da bi valovi nosili
pesek se sabo. Čeprav vozi parnik' s precejšnjo hitrostjo, traja vožnja iz Ostenda v Dover le dobre štiri in pol ure.
Ko se izluščijo iz obzorja prve silhuete angleške obale, se kmalu raztegnejo v belozelen pas, ki je obmorski obronek Vzhodnega angleškega višavja. Ko pride ladja v večjo bližino k angleški obali, se ta belozele-ni pas razraste v precej veličastno sliko: obalo sestavlja P« vsej dolžini pas visokih belih mriastih skal, ki jih po temenu pokriva zelena odeja pašnikov in sadovnjakov, posuta z mesteci, vasmj in gradovi. Kmalu se prikaže Dover z razsežnim starim gradom na skalovju vrh mesta, ki napravlja vtis orlovskega gnezda. Mesto samo ie polno starinskih zgradb in palač, pred mestom pa je izredno obsežno pristanišče, ki ga proti odprtemu morju zapira morda dva kilometra dolg, širok in visok zid in pripelje parnik te skozi ozka vrata v tem obzidju.
Prvo, kar ti privabi pogled, ko stopiš na angleška tla, so angleški policaji. Menda je norma, kar sc tiče njihove velikosti — visok) so 1,90 m — oblečeni so pa v dolge, črne plašče, črne hlače, črne čevlje, nosijo črne rokavice, na glavi pa jim sedi s podbradnim jermenom pričvrščena suknena črna čelada, tako da že s svojo pojavo vzbude spoštovanje in ugled. So pa izredno prijazni in vljudni,
zlasti do tujcev, če iščeš pri njih kakršne koli informacije.
Ko stopiš v halo, kjer se pregledujejo potni listi in prigla-siln| kartoni, ki jih moraš izpolniti že na ladji, sta dve stvari posebno opazljtvi: prvo je popolna tišina in nevsiljiv red, s katerim se razvija ves postopek pregleda potnih listov, pri-giasilnih kartonov in ocarinje-nje — drugo pa je konverzira-nje, ki je izključno angleško. Oboje je za Anglijo značilno; v hotelih, restavracijah, na vlakih in avtobusih je povsod vse tiho; Angleži se razžive le v zaključnih družbah, gledališčih, na nogometnih tekmah, delno v pivnicah — kar se pa tiče znanja tujih jezikov, naletiš v Angliji le redko na koga, ki bi znal poleg angleščine še kakšen evropski jezik.
Železniška postaja v Dovru je kakor vse angleške postaje precej starinska in močno očr* nela od dima in saj, kar je razumljivo glede na starost teh postaj in okoliščino, da vozijo v Angliji vsi vlaki izključno na parni pogon. Sicer pa so železniške postaje kljub starinskosti udobno in praktično urejene, tirni prostori so vsi prekriti s steklenim) strehami, tiri sami pa po dvoje poglobljeni v korito, da potnikom ni treba plezati po stopnicah v vagone, prehodi med ploščadami pa so podzemski ali pa premosteni. Vagoni so ožji in nižji kot na kontinentu, prepleskani so ste-
reotipno rdeče in rumeno, širina tirov pa je ista kot na kontinentu. Vlaki nimajo jedilnih vozov, pač pa je skoraj v vsakem vagonu bife in natakarji neutrudno raznašajo po kupejih čaj z mlekom in belo kavo. Na potovanju z vlakom po Angliji je včasih nekoliko neugodno to, da moraš, če se voziš na daljše relacije, večkrat prestopiti. To pa izvira še iz časov, ko železnice v Veliki Britaniji še niso bile nacionalizirane, kar, se je zgodilo po drugi svetovni vojni. Ko so železnice bile še namreč privatne, so posamezne železniške družbe bile lastnik železniškega omrežja v posameznih okrajih. Ce si hotel potovati skozi več okrajev. si bil prisiljen, da presedeš na mejah akcijskih rajopov posameznih železniških družb iz vlaka ene družbe na vlak druge železniške družbe. Posebno nevšečna so takšna presedanja v primeru, da je postaja ene družbe na enem koncu mesta, postaja druge družbe pa na drugem koncu. V takšnem primeru ti ne preostane drugo, kakor da najameš taksi, ki te popelje skozi mesto z ene postaje na drugo. Ker so železnice nacionalizirane šele neka.) let, direkcija podržavljenih železnic še ni mogla odpraviti teh nevšečnosti. kj pomenijo tehnično zelo težaven problem, zlasti v primerih, ko Je ena železniška postaja na enem koneu mesta, druga pa na drugem
koncu — mesta sama pa so gosto zazidana in bi spojitev teh razkosanih železniških omrežij bila izvedljiva le z dolgimi obveznimi progami okrog mest.
Stranišča po vlakih imajo stalno vročo in hladno tekočo vedo. toaletno milo v posameznih kosih ter brisače, in so izredno čista. Sploh je straniščna kultura v Angliji na izredni višini. Težko namreč najdeš stranišče, kj nc bi imelo poleg ob-ligatnega toaletnega papirja še tekočo vodo za umivanje rok, svežih brisač, in to papirnatih ali rolo platnenih, ter umival-nega mila. V straniščih oz. v prednjih prostorih so večkrat tudi avtomati s tekočo kremo za lase, v katere vržeš 1 pcnny in ti nato priteče iz avtomata 5 cm briljantine za lase v obliki bele kače. Angleži polagajo namreč izredno važnost na skrbno urejeno pričesko, ki mora biti skorajda prilepljena na glavo. Takšne avtomate vidiš tudi v kopalnicah po rudnikih. Ko sem že ravno pri pričeskah, naj omenim nekakšno anomalijo med moškimi in ženskimi pričeskami, ki te kaj kmalu zbode v oči: medtem ko so moški skoraj pretirano skrbno počesani, nosi ženski svet skoraj izključno pastirske pričeske: lasje so na deški način povsem na kratko, šapasto porezani.
(Nadaljevanje sledi)


Kako gradijo vodovod na Cemšenfku
Vsi kraji pod čemšeniško planino so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Tu je bil prehod brigad, tu je našel partizan mirno zavetje in vedno dobil tudi nekaj za pod zob.
Dobrih 15 minut od Cemše-nika je vasica Dobrlevo, a še 10 minut dalje vas Brezje. V letih 1947-53 so bili ti kraji elektrificirani. Bilo je sicer nezadovoljnežev in v Dobrljevem eden izmed njih še danes sveti s petrolejko.
Sedaj je borba za zdravo pitno vodo. Nad vasjo sta dva studenca z dobro vodo. Studenec Klenovje je bil zajet leta 1905 in voda je speljana v Doberle-vo. Zob časa pa je načel zajetje, tako da o higienski ureditvi ni govora. Neposredno ob razpadajočem zajetju je pa še napajališče, kamor gonijo živino štirje gospodarji iz zaselka Prpeče. Drugi studenec je Brinje. Iz njega si je napeljal vodo 1908 kmet, ki je oddaljen približno sto metrov. Vaščani vasi Brezje so bili navezani na slabe vodnjake in razne izvirke. Leta 1952 je bil v vs§ki hiši bolnik, ljudje so zboleli na neki črevesni bolezni zaradi slabe vode. Ob suši pa morajo voziti vodo uro daleč.
Kot pri elektriflka<?'.!• tudi pri gradnji novega v i.oda pobudnik, organiza' : in predsednik gradbenega od L ;ra tov. Ivan Remškar, bivši predsednik občine Cemšenik. Dogovorili so se, da zgradijo nov vodovod z.i obe vasi. Z deli so /-. ž .eta 1954. Do seda j o a jo pod studencema, ki s' ■ r len od drugega približno t!<>	: ov v suro-
vem stanju z' uje i rezervoar zbiralnik za sto kubičnih metrov vode Od zbiralnika sq i,c položene pocinkane vodovodne cevi in >icer v dolžini 640 m do vasi Brezje. Spodnji del vasi Brezje leži sto metrov pod zbiralnikom in verjetno bodo morali zgraditi razbremenilnik zaradi previsokega pritiska vode. Sicer so pa to že predvideli. Na položenih cevovodih je povsod že vse pripravljeno za namestitev hišnih priključkov in hidrantov. V Dobri evem bodo trije hidranti, v Brezjem pa pet.
Vode bo dovolj za ljudi in živali. V Dobrlevem je 14 gospodarstev. Tu živi 78 ljudi, ki rede 90 goved in konj ter do 70 prašičev. V Brezjem pa je 16 gospodarstev s 140 osebami, ki rede 150 goved in konj ter okrog sto prašičev
Sami vaščani so zbrali pol milijona dinarjev, OLO Trbovlje je prispeval 1.500.000 din in Rdeči križ sto tisoč dinarjev. Vsa težaška dela so opravili prostovoljno. Vrednost dogotpv-lienega vodovoda računajo na osem milijonov dinarjev. Sklenili so, da mora biti otvoritev novega vodovoda letošnjega prvega maja. Izkopati in zabetonirati morajo zajetje obeh studencev, dokončati zbiralnik, speljati vodo v zbiralnik in priključiti dogotovljen cevovod na zbiralnik.
„Gmajne“ na krškem polju je treba nujno urediti
• Važno za kmetovalce
Mnogi mislijo, da je Krško polje plodna in bogata ravnica, kjer poteka vsa kmetijska dejavnost brez posebnih težav. Pa ni tako. Krško polje je v svojem zahodnem delu ilavna-to-glinasto, kjer atmosferska voda ostaja v površinskih slojih, medtem ko je tamkaj ob naglem prehodu proti vzhodu gramozna naplavina ? plitvo plastjo omice. Na najslabših tleh so nastale slabo rodne in zamočvirjene, na gramozno-pe-skovitem predelu pa s slabo travno rušo obraščene »gmajne«, Te gmajne služijo za pašnike ali bolje rečeno; za teka-lišče živine.
Na Krškem polju je nad 200 hektarov takšnih gmajn Tako so velike površine v Velikem Podlogu, Kalce-Naklu in Jelšah zamočvirjene, v Drnovem, Bregah, Mrtvicah itd. pa suho, prodnate površine z najslabšo travnato rušo in po-rastle z grmovjem ’n robido.
Ali ni gospodarska škoda, da so te površine skoraj neplodne, 2e sto- in stoletja je tukaj enako stanje, samo da so v starih časih — kakor je to razvidno iz odprtih odvodnih jarkov — le kazali vež smisla za ureditev teh površin — in kakor pravijo stari ljudje, tudi grmovja, ki je ponekod neprehodno, takrat ni bilo.
V	takšnem stanju te gmajne ne morejo ostati. Zanje je treba napraviti gospodarski načrt. Do sedaj teh gmanj ni nihče gnojil, nekatere so docela prerasti« z grmovjem, robido in tako dalje. Smotrno je treba nadalje urediti tudi izkoriščanje paše na pregone. Živina naj torej poleg zraka, sonca in tekanja na prostem dobi tudi pašo. Paša in krmljenje v hlevu bo za živino rodilo vsekakor dobre posledice.
V	vseh prizadetih vaseh, kjer
>, '■majne. bo treba izvoliti ■ ■	--e odbore gmajn. Vsi
! ■kilki živine, ki se zanimajo za pa.-'o. morajo sprejeti pašni red in gospodarski načrt, pri-
četi s krčenjem grmovja, ureditvijo odvodnih jarkov in v sušnih predelih urediti tudi druga dela, ki so tukaj potrebna, Vso te površine potrebujejo gnoj, predvsem kompost in to v obilni irtoji. Tudi umetnih gnojil bo treba dodati.
Smotrno izkoriščanje takih površin bo važno tudi iz sanitarnih in estetskih razlogov. Vati, ki lože ob teh velikih pašnikih, kažejo namreč nelepo in zanemarjeno okolje, kakor da ni človeka, ki bi to ure-
dil. Poleg tega pa se še vedno pojavljajo stari kmetovalci, ki sj še v naprej laste svoje pašne pravice, čeprav so te gmajne po zakonskih določilih postale splošno ljudsko premoženje, ki jih lahko izkoriščajo vsi prebivalci vasi brez posebnih pravic za kakšnega posameznega kmetovalca,
Upajmo, da so bo položaj v letošnjem letu temeljito spremenil in da bo izgled gmajn boljši, gospodarska korist pa večja.	M C.
Pletenine in moda
TtiL zirfto ni nič bolj praktičnega, kot so' pletenine. Tako mehko se naš pe,prime nobena druga obleka kot pleten pulover. Razen tega ae pletenine ne mečkajo, in če znate z njimi pravilno ravnati vam zelo dolgo trajajo. Zadnja moda je pripravila zopet celo vrsto pletenin in celq za različne priložnosti. In še to: razen tankih in gladkih pletenin so letos moderni tudi veliki vzorci iz de-bale volne. V Italiji mlada dekleta že zelo dolgo nosijo puloverje iz debele volne in z velikimi vzorei. In Italija, tako pravijo, je zelo dober barometer. kar se mode tiče.
Tudi sedanja moda napoveduje gladka in ravno puloverje, bodisi z majhnimi stoječimi ovratniki, ali pa z zelo visoki-
mi ovratniki, ki jih vzadaj lahko povlečete čez glavo kot kapuco Uo seveda le pri športnih puloverjih). Puloverji, pravzaprav jo to nekake bluze, za manj vsakdanje priložnosti, oziroma vsaj ne za šport, so pa iz tanjše volne aJi pa iz jerseja, S izrezi raznih oblik in še z raznimi drugimi okraski, ki jim dajejo zaželeni učinek. Letos so zelo priljubljene pentlje celo na pleteninah, pa bodisi da so za vratom na prsih ali pa celo za pasom. Te pentlje so najlepše iz baržuna v barvi puloverja. Puloverji za slovesnejše priložnosti, za gledališče in druge večerne prireditve, bodo pošiti z bleščečimi ploščicami in drugimi okraski. Pr( Športnih puloverjih pa se bedo letos zopet uveljavili živo pisan! vzorej.
Otrok in novi čevlji
Otrokom je treba novih čevljev. Zim. je tako rekoč tu Stari čevlji n« držijo vode. pa tudi majhni so že. Prav le, da matere pred nakupom čevljev upoštevajo tudi naslednje nasvete;
Otrok sme nosit! čevlje takoj, ko prične hoditi. Prvi par naj bo izdelan iz mehkega usnja. TJ čevlji morajo biti elastični
Dolgotrajni nahodi so nevarni
Zdravnik je predpisal za stalni nahod neko rumenkasto mazilo za mazanje notranje strani nosnic. Vendar se po enomesečnem uporabljanju tega mazila stanje nj izboljšalo. Nahod je neusmiljeno trajal še naprej. Taka bolezen muči bolnika in njeno okolico. Ob tem nastane vprašanje, ali je proti nahodu, ki noče ponehati, kak« učinkovito sredstvo.
Pri kroničnem nahodu je treba predvsem pregledati, če niso vnete čelne ali obnoene votline, ali če ni vzrok stalnemu nahodu povečana žrelnica. Ce »o vnete čelne oziroma obnoene ali čeljustne votline, je treba pozdraviti predvsem vnetje, če pa gre za povečanje šrelnice, jo je treba odstraniti z operacijo.
Pri kroničnih nabodih je priporočljivo, da ae gnojni izcedek bakteriološko preišče in na ta način ugotovi, če vnetja niao krive prav majhne drobnoživ-ke, ki jih imenujemo stsepto-koke. Ce so povzročitelji vnetja »treptokoki, dosežemo hitro in uspešno zdravljenje z injekcijami penicilina
V takih primerih priporočamo staro ljudsko adravjlo; uživati med v čim večjih količi-
nah. Za dobo od enega do dveh tednov je treb- nadomestiti uporabo sladkorja povsem z uporabo medu Zdravilni učinek medu ne moremo pripisovati kakemu sugestivnemu učinku ali kajti čudodelnosti, temveč dejstvu, da se streptokoki v hranilnem soku, kjer je običajni, to je grozdni sladkor, prav dobro počutijo in razvijajo. Ce pa je v hranilnih sokovih, ki se izločajo v lobanji, sadni sladkor (po uživanju medu), so tj sokovi kaj slabo hranivo za streptokoke. Torej če streptokokom ugodno gojišče zamenjamo s slabim, njim neugodnim gojiščem vplivamo neposredno na izboljšanje vnetih sprememb v nosni sluznici. Za bolnika s kroničnim nahodom ja tudi zelo vatno okolje, da se namreč ne zadrži na vlažnih mestih, da nie0 temperaturne spremembe preveUke. Poudariti pa je treba, da je zdravljenje nahoda zelo važna stvar, ker nahod kaj kmalu postane kroničen in j« potem veliko težje ozdravljiv, poleg tega pa človeškemu organizmu povzroča velikansko škodo, ker ga iz dneva v dan bolj slabi. Zatorej ponor, zdraviti takoj, ko sa nahod pojavil
in dovolj prostorni, da ne pritiskajo in paralizirajo normalnega razvoja otrokove noge. Pri nakupu novih čevljev za otroka moramo predvsem paziti, ds bo razmak med palcem in vrhom čevlja vsaj en centimeter. Niti en prst ne sme biti stisnjen ali zvit. Enkrat za vselej moramo zavreči misel, dg vsak nov • čevelj žult, dokler se ne prilagodi nogi.
Mlpjši otroci po navadi nosijo čevlje za starejšimi bratci ali sestricami. To ni zdravo, in Če je količkaj mogoče, kupimo Otrokom nove čevlje, ker ima vsak otrok drugače raščepo nogo. Zato čevlji, ki so bili starejšemu bratcu kot uliti, mlajšemu lahko deformirajo nogo, četudi mu njihova velikost ustreza.
Ako otrok izrabi podplate na zunanjem robu, je to dober znak in pomeni, da je otrokova hoja normalna. V primerih pa, da se to dogaja na notranji strani in na sprednjem delu podplata, moramo s otrokom čim prej k ortopedu. Starši nepravilno otrokovo hojo včasih spregledajo in njihova nepazljivost ima 7.a otroka včasih težke posledice. Najprimernejši so za otroka visoki čevlji, ker omogočajo zanesljivejšo hojo. Gornji del naj bo čim mehkejši, podplat pa dovolj širok in ne pretrd.
Tudi izdelovalci otroških čevljev bi se morali večkrat posvetovati z ortopedi, Zaradi površno izdelane obutve zdravniki v današnjem času pri veliki vočini šolskih otrok Ugotavljajo ploska stopala. To prav gotovo ni potrebno in vzroki bi se tudi
ni potreono tn
dali odstraniti,
Anketa o kmetijstvu
Znano je, da je Jugoslavija kljub velikanskemu napredku, ki so ga v zadnjih letih dosegli naši delovni ljudje z industrializacijo, še vedno kmetijska dežela. Podatki zadnjega popisa prebivalstva namreč kažejo, da je v vsej državi 66,9% kmečkega prebivalstva (v Sloveniji 46,6%, v okraju Trbovlje 37,9%), Zato je povsem razumljiva skrb naše socialistične skupnosti za stanje, razvoj in probleme tega našega važnega gospodarskega področja.
Napredek socialističnega sektorja (industrije, rudarstva, prometa itd.) vidimo iz poročil podjetij, Narodne banke ln iz drugih virov. Stanje in napredek kmetijstva pa lahko spremljamo le na ta način, da popišemo gospodarstva. Smotrna gospodarska politika mora namreč temeljiti na ekonomski analizi, zato državni organi nujno potrebujejo podatke o vseh važnejših gospodarskih pojavih v kmetijstvu, kot so: površine, pridelek, številčno stanje živine, perutnine in čebelnih panjev, stanje sadjarstva, uporaba umetnih gnojil, setev sortnih semen itd. Vse te podatke zbirajo statistični organi ne samo pri nas, temveč tudi v drugih deželah
Zato bo od 15. do 20. januarja 1956 v vsej državi izvedena anketa o kmetijstvu. Zaradi prevelikih stroškov, ki bi nastali s popisom vseh gospodinjstev, je odločeno, da se izvrši popis samo pri omejenem številu. V našem okraju bo zajetih 9,15% vseh gospodinjstev, ki so bila izbrana po posebnem statističnem načinu, z neke vrste žrebanjem, torej povsem slučajno.
S to anketo bomo zbrali važne podatke o površinah, pridelku pšenice in koruze, o številu živine, pomladku in domačem zakolu, o številu sadnega drevja, o potrošnji umetnih gnojil, o uporabi sortnih semeh itd.
Vsi ti podatki bodo uporabljeni samo v statistične namene. Državni organi bodo prejeli le skupne analize, ne pa tudi podatkov o posameznikih, tako da je neumesten kakršen koli strah, da bi bilo to v zvezi z davki in podobnim. — Računamo, da so naši kmetovalci toliko pametni, da ne bodo nasedali raznim zlonamernim govoricam, ki se bodo v zvezi s to anketo mogoče kje pojavile.
Anketa o kmetijstvu ho izvedena v naslednjih naseljih našega okraja:	*
1. Občina BREŽICE:
Naselja: Arnovo selo, Bizeljska vas, Bojsno, Boršt, Brezje pri Bojsnem, Brezje pri Veliki dolini, Brezovica na Bizeljskem, Bo košek, Čatež ob Savi, Gabrje pri Dobovi, Globoko, Laze, Mali Obrež, Mali vrh, Mostee, Mrzlava vas, Nova vas ob Sotli, Orešje na Bizeljskem, Berišče, Piršenbreg, Ponikve, Račja vas, Sela pri Dobovi, Slogonsko, Spodnja Pohanca, Spodnja Sušiea. Šentlenart, Trnje, Velika dolina. Velike Ma-lenee, Veliki Obrež, Vitna vas. Vrhje, Zakot, Zgornji Obrež, Zupeča vas, Zupelevec.
II. Občin# HRASTNIK:
Naselja: Brnica, Hrastnik, Kovk, Plesko, Prapretno pri Hrastniku, Studence.
III.	Občina RADEČE:
Naselja: Breg, Brunk, Brunška gora, Dobrova, Gradišče. Hotemež, Ježevee, Loška gora, Močilno, Njivice, Obrežje pri Zidanem mostu, Okroglice, Prelesje, Radeče, Ravne nad Sentruportom, Razbcr. Rudna vas, Strmec, Suhadol, Širje (del), Zobnik.
IV.	Občina SENOVO:
Naselja- Dobrova, Dolnji Leskovec, Presladol, Senovo, Sedem.
V.	Občina SEVNICA:
Naselja: Arto, Blanca, Brezovo, Bučka, Čanje, Drušče, Dule, Hudo Brezje, Jablanioa, Jarčji vrh, Jeperjek, Jerman vrh, Kamenica, Krmelj, Lončarjev dol, Otavnik, Podvrh, Ponikve pri Studencu, Rodovišče pri Studencu, Slančji vrh, Stržišče, Studenec, Telčc, Telčice, Trnovec, Vranje, Vrh pri Boštanju, Zaboršt, Zavratec, Žigrski vrh, Zurkov dol.
VI. Občina TRBOVLJE:
Naselja: Čebine, Planinska vas. Prapreče (del), -Trbovlje.
VII. Občina VIDEM-KKŠKO:
Naselja: Brezje pri Raki, Brezje pri Senušah, Brezovska gora, Dalee, Dedni vrh, Dolenja vas pri Raki, Dolenje, Drenovec pri Leskovcu, Golek, Gorenje Pijavško, Gorica, Gržeča vas. Jelše, Jelševec, Kalce, Leskoveo pri Krškem, Libna, Mali Podlog, Mali trn. Nemška gora. Nemška vas, Nova gora. Osredek pri Krški gori, Pijana gorica, Površje, Pristava pri Leskovcu, Ravni. Senuše, Spodnje Dole, Stari grad pri Vidmu, Straža pri Krškem. Trška gora, Veliki Podlog. Veliki trn, Videm, Vtdem-Krfko. Vrh pri Površju, Vrhulje. Zabukovje pri Raki, Zadovinek.
Vlil. Občina ZAGORJE:
Naselje: Dolenja vas, Goiče, Izlake, Jesenovo, Mošenik, Orehovica. Prhovec, Rovišče, Selo pri Zagorju, Tirna, Vine, Vrhe (del), Zabreznik, Zagorje ob Savi, Znojile.
Dober uspth ankete o kmetijstvu je odvisen od natančnosti zbranih podatkov. Vsi, na katere se bo anketar obrnil, morajo dati natančne odgovore na vsa vprašanja, sicer lahko zapadejo kazni za prekršek v znesku do 10.000 din.
Prepričani smo, da bomo s to akcijo pri naših kmetovalcih naleteli na polno razumevanje.
Grčar Slavko,
direktor Zavoda za statistiko OLO Trbovlje

Ugotovitve poljedelskih poskusov so volne za vsakega kmetovaSm
Uspeh- dela v katerem koli področju kmetijskega gospodarstva je odvisen od najrazličnejših okoliščin, ki so v vsakem primeru drugačne in ki vpliva mnogih izmed njih ni mogoče v iaprej določiti. Zato je v kmetijstva: bolj kot kjer koli drugje preizkušanje v malem edini način, da se obvarujemo velikih neuspehov.
Enako kakor v vseh drugih kmetijskih področjih so tudi v poljedelstvu potrebni raznovrstni poskusi: preizkušati moramo, kako uspevajo različne sorte posameznih kmetijskih rastlin v istih pogojih, kako ista sorta uspeva v različnih krajih; kako se razlikuje pridelale iz istega semena, gojen v raznih okoliših in pogojih; kako vpliva na pridelek različna priprava semena; kakšen način gnojenja in katore vrste gnojil rodijo največii uspeh pri gnojenju posameznih kmetijskih rastlin na posameznih zemljah; kakšen čas in način setve ozir. sa.ienia in obdelovanja najbolj godi tej ali oni kmetijski rastlini, kako učinkujejo raznovrstna sredstva
za zatiranje rastlinskih boleeni, škodljivcev Ib plevela in kako jih najbolj uspešno uporabljamo
—	in Se in še.
Zlasti v naših hribovitih predelih, kjer ima skoraj vsaka njiva drugačno zemljo — včasih celo ista njiva na enem koncu drugačno kakor na nasprotnem
—	kjer je med najniže ln najviše ležečimi kmetijami v eni in isti občini po tisoč in še več metrov višinske razlike —■ kjer imamo razen najbolj prisojenih leg, v katerih skopni sneg ob prvem timskem soncu, poleti pa trava agori od vročine, tudi docela osojne, kjer leži sneg skoraj do kresa in kamor sonce nikoli ne posije — kjer je neka.i obdelane zemlje na ravnem polju, večina v bolj ali manj položnih bregovih, nekaj pa tudi v takih strminah, da »morajo imeti še petelina privezanega-
—	ob tako različnih razmerah jp pač preizkušanje na mestu samem prvi pogoj za zanesljiv uspeh pri uvajanju novih vrgt in sort kmetijskih rastlin, raznih snoiil m načinov gnojenja in vseh drugih novih prijemov
v poljedelstvu v vsakem posameznem okolišu.
Ker se pomena poskueništva za uspeh pri pospeševanju poljedelstva vsi vedno bolj zavedamo. se ga kmetijski strokovnjaki iz leta v leto vedno belj oprijemajo. Mnoge vrste poskusov vodijo ©srednje kmetijske znanstvene ustanove, nekatere okrajne, številne poskuse pa delajo tudi posamezne firme, posamezni kmetijski strokovnjaki in posamezni napredni kmetovalci
Tudi v trboveljskem okraju »mo v letu 1965 (ozir. 1954—55) napravili raznovrstne poljedelske poskuse, da bi dobili odgovor na določena vprašan ja Da dobimo od rastlin pravilen odgovor, je treba veliko skrbnega .in natančnega dala skozi vse leto ali celo skozi več let, potrebno je ostro oko, natančna tehtnica in veliko zapisovanja, predvsem pa tudi - veliko veselja do poskusniškega dela, ki ni niti jajvko niti donosno V našem okralu smo imeli srečo, da smo imeli v vseh kmetijskih zadrugah napredne kmeto-
valce, ki so oskrbovali poljedelske poskuse skozi vse leto vestno in vztrajno, čeprav so Jim poskusi povzročali veliko dela in v mnogih primerih tudi občutno Izgubo na pridelku. Pri preizkušanju novosti je uspeh in peuspeh enako mogoč. Kdor dela poskuse, ne dela le zase. temveč tudi za ves svoj okoliš. In če poskueniku poskus uspe, se novosti hitro oprimejo tudi vsi sosedje — vsaj če so pametni — če se p« poskus ponesreči, se sosedje peakusniku — pionirju napredka — kvečjemu posmehujejo.
Ugotovitve poskusov, tudi poljedelskih, so najbolj razvidne iz strokovnih zapiskov in številk, z«to pa so tudi za preprostega kmetovalca največkrat nezanimive ali celo neumljive, čeprav so ugotovitve poskusov sam« op sebi važne ne le »a kmetijske strokovnjake, temveč tudi v prvi vrsti jta praktične kmetovalce,
V naslednjem bi rad preprosto povedal, do kakšnih zaključkov, ki se ml zde važni za vse naše kmetovalce, so privedla dognanja poljedelskih poskusov v okraju Trbovlje v letu 1955,
Začeli bi s poskusi pri ozimnih žitih in lu najprej s surtfiQ-gnojupimt uglednimi (demonstracijskimi) poskusi pri pšeni-
ci. Tovrstnih poskusov je bilo po več v vsakem kraju. Pri vsakem takem poskusu je bilo na vzporedne parcele zasejan0 po 5 vrst pšenice: poleg domače krajevne sorte še 4 druge, za katere je bile verjetno, da ae bodo v tem okolišu najbolj obnesle, sa katere je bilo verjetno, (ja se bodo v tem okolišu najbolj obnesle. Seveda so bile vse sorte posejane istega dne in na enako zemljo. Pri vseh petih sortah pa »o preizkušali tudi 4 načine gnojenja z umetnimi gnojili:	jesensko gnojenje z
vsemi tremi najvažnejšimi rastlinskimi hranilnimi snovmi (fosforjem, kalijem in dušikom) — jesensko gnojenje kakor v prvem primeru ln še spomladansko gnojeni« s hitro delujočim dušičnim gnojilom — ter samo spomladansko gnojenje s hitro delujočim dušičnim gnojilom, in končno — pridelovanje brez uporabe umetnih gnojil.
Ti poskusi so morali odgovoriti ne troje vprašanj: prvič, kako uspevajo pri enakih rastnih pogojih v določenem kraju razne znane pšenične aorte: drugič, kako ena in ista aorta pšenice uspeva v različnih okoliših; tretjič, kako učinkujejo različni načini gnojenja * umetnimi gnojili na pšenico sploh, kako na poeameone sorte ia
koko v različnih okoliših in zemlji.
Kakšne odgovore smo na zastavljena vprašanja dobili iz poskusov v našem okraju?
Naštel bom nekatere, ki se ml zdijo pomembni in zanimivi za vsakega kmetovalca:
1, Domače ozir. v okraju udomačene sorte pšenice dajejo ob enakih drugih pogojih (odbiri in pripravi semena, na enaki in enako pripravljeni zemlji itd.) v primeru, če umetnih gnojil sploh ne uporabljamo, veliko večji pridelek kakor od daleč dobljeno (n. pr- uvoženo) seme. Domače in udomačene sorte (v našem okraju -Podgovka i, ki je v tem okraju vzgojena) so namreč prilagojene vsem rastnim pogojem v okolišu —■ in če so navajene rasti brez gnojenja z umetnimi gnojili, znajo bolje izkoristiti druge zaloge hranilnih snovi v tleh kakor pa seme tujih sort, ki so vajene boljših pogojev. Tako sta dali domača pšenica in »Podgorka , v našem na težjih zemljah na negnoje-nih parcelah znatno večje pridelka kakor pa °d drugod dobljene sorte pšenice (Kadolška osinka, Tassilo in Montanta).
(Nadaljevanje sledi)
Delavno Brodarsko društvo v Hrastniku ima v svoji sredi
mladinskega državnega prvaka
V	kratkem bodo začeli z raznimi večjimi prireditvami klubov Ljudske tehnike v naši republiki. Zato je prav, če se nekoliko spoznamo z delom Brodarskega društva v Hrastniku.
Brodarsko društvo, ki deluje v kolektivu hrastniške Steklarne, ima že deset let uspešnega dela za seboj. V tem času se je uveljavljalo v raznih tekmovanjih tudi v republiškem merilu. V društvu dela trenutno 36 članov, med katerimi je največ mladincev. Doslej je priredilo že 9 samostojnih tečajev A in B v tehniki voženj s kajaki. V svoji sredi ima strokovnjaka tov. Marijana Javorška, ki je opravil izpit jadranja X. razreda in je že leta 1950 sodeloval v Jadranski regati. Šestindvajset članov in pionirjev je izde-,lalo izpit A in B, poleg tega delajo v društvu trije trenerji, ki skrbe za sistematično vzgojo naraščaja. V desetletnem obdobju je društvo priredilo 9 izletov po Savi, izvedlo v svoji priredbi 8 tekmovanj, tekmovanj v republiškem in državnem merilu Pa se je udeležilo šest. Poleg tega je društvo pripravilo v Hrastniku dve brodarski razstavi.
Preveč prostora bi zavzelo, če bi hoteli orisati vse delo tega društva. Kako požrtvovalni so član, tega društva, vidimo že iz tega, da so si sami kupili ves maiterial za svoj prvi kajak. Klonili niso niti. takrat, ko niso dobili od nikoder nobene pomoči razen od sindikalne podružnice v svoji tovarni. Če samo bežno pogledamo delo in uspehe društva v lanskem letu, potem ga moramo samo pohvaliti. saj so člani preteklo leto sodelovali v štirih tekmovanjih: pri spustu in slalomu za prvenstvo LRS na divjih vodah od Žirovnice do Lesc, v državnih tekmah v Bohinjski soteski v . spustu in slalomu, slalomu v Hrastniku in v meddruštvenih tekmah na Savi v Renkah.
V	republiškem prvenstvenem tekmovanju na divjih vodah Je bil posebno uspešen mladinec Franc Barič, ki je dosegel II mesto v spustu in slalomu. V državnem prvenstvenem tekmovanju v Bohinjski soteski pa je toy. Barič dosegel v spustu X. mesto ta postal mladinski državni prvak, v slalomu pa si je
iy.
lepi, je zasluga v tem, da mladinci stalno in vestno trenirajo. Zunaj je še sneg in led vendar so ti mladinci že na Savi. Škoda je le. da imajo še danes premalo kajakov Zasluga fkupne uspehe gre največ tovarišem Marijanu Javoršku, Rajku Žagarju'ter Francu in Jožetu Bariču. Tl fantje žrtvujejo ves svoj prosti čas za napredek društva. Društvo bo moralo delati za tem, da si preskrbi še 4 kajake. Težave so tudi v tem, da člani nimajo primernega prostora za delo. Kljub vsem neprilikam pa so člani napravili preko 7000 udarniških ur. Tako so samostojno izdelali ogrodje za motorni čoln; ogrodje »hidrogliserja« in štiri lesene sandoline. Pa tudi v političnem in strokovnem pogledu je bilo društvo delavno, gaj je imelo v tem času kar 14 predavanj. V nadaljnjem delu bodo uspehi teh mladih športnikov še večji,
saj so jim pristojna mesta obljubila potrebno denarno pomoč. Tudi sam občni zbor društva je pokazal, da bodo člani še nadalje častno zastopali Hrastnik. Sklepi občnega zbora nam povedo, da je društvo na pravi poti. Tako so med drugim sklenili, da bodo članstvo društva pomnožili, prizadevali si bodo nadalje, da v svoje vrste pritegnejo tudi mladince in mladinke z rudnika. Ustanoviti hočejo Klub mladih tehnikov in pomagati pri organiziranju novih društev v okraju. V zimskih mesecih se bodo politično in strokovno vzgajali. Organizirali bodo tudi samostojno štafeto v počastitev maršala Tita. Poleg tega bodo sami zgradili plovni park za Počitniški dom svoje sindikalne podružnice v Selcah pri Crikvenici. , Prizadevnemu društvu želimo v nadaljnjem delu mnogo
uspehov.
V. R.
V hrastniški Steklarni so se spomnili svojih bolnih tovarišev
Lepo je, če se kak delovni kolektiv spomni tudi svojih bolnih tovarišev. Tako so napravili tudi v Steklarni v Hrastniku. Znano je, da je v tej tovarni v našem okraju in tudi v republiki največ bolnikov za tuberkulozo Zato sindikalna podružnica v podjetju večkrat razmišlja, kako bi pomagala svojim bolnim članom.
Tako so člani izvršnega odbora sindikalne podružnice v hrastniški Steklarni ob novoletnem prazniku obiskali svoje bolne tovariše v Zdravilišču v Novem Celju in v Izolirnici v Zagorju, kjer so vsakega tovariša obdarili z zneskom 2000 dinarjev in še z drugimi darili. Tudi tovarišev, kj bolujejo za TBC in se zdravijo doma, so se spomnili z enakimi darili.
Vsi bolni tovariši so bili nad obiskom in obdaritvijo prijetno presenečeni in se zahvaljujejo članom kolektiva tovarne, da so se spomnili nanje.
V. R.
Lepo so praznovali Novoletno
jelko v Podvrhu
Kakor vsako leto pp osvoboditvi je dedek Mraz tudi letos obiskal pionirje in cicibane v Podvrhu pri Sevnici. Šolski kakor predšolski otroci so z veseljem šteli dneve do praznika, ko je dedek Mraz imel namen obiskati tudi našo šolo.
šoli. Na poti so ga otroci radostno pozdravili in odgovarjali na stavljena vprašanja.
Ko so prispeli v lepo okraden rarred <p dedek Mraz od
Po odhodu dedka Mraza so bili vsi pogoščeni s kavo in potico. Da pa je dedek Mraz tako bogato obdaril otroke, se upravitelj stvo šole v imenu vseh j ioni r jev najlepše zahvaljuje Z Sevnica, tovarni Jugotanin, bčini Sevnica in Gostinskemu odjetju v Sevnici, ki so razu-■,eli naše potrebe in dodelili recejšnjo denarno pomoč.
Tako so tudi naši hribovski jtroci, čeprav skromno, toda irisrčno doživeti svoj največji iraznih.	Z. G.
T o in ono iz Brežic
Zbor volivcev. V občini Bre- Svoječasno so nameravali žice so v smislu statuta izvolili zgraditi pralnico na izviru to-krajevne odbore, vendar bodo ple vode na Čatežu, kjer naj bi zaradi boljšega dela izvolili do- nastal večji obrat tudi za druge datno še nekaj novih. Za ob- kraje, zlasti za Zagreb. Ta zamisel je velikega pomena za Brežice in ima vse izglede za uspeh.
Prodaja in cene mleka v Brežicah. V Brežicah se poraja kljub bogatemu kmetijskemu zaledju resen problem preskrbe z mlekom. Mestna mlekarna se že dalj časa trudi, da bi dobila primerne prostore za prodajo svežega mleka, mlečnih proizvodov in mlečno zajtrkovalnico. V načrtu nove tržnice je to vprašanje rešeno, sedanja tržnica pa nima primernih lokalov in je nakup mleka na tržnici vedno problematičen. Temu vprašanju bo treba zato posvetiti vso pozornost. Ljudski odbor mestne občine se resno zanima za to vprašanje in je upati, da bo ta problem v korist prizadetim kmalu rešen
Do nedavnega je stalo mleko na domu proizvajalca, 25 din liter, medtem ko ga mlekarna odkupuje po povprečni ceni 24.50 din. Odkupna cena je torej višja in so dani vsi pogoji, da pridelovalci mleka ceno strankam višajo. Tako prodajajo v sosednji Hrvatski mleko po 30 din. Marsikatera družina, v kateri so bolniki ali matere z otroki, ne morejo hoditi po mleko več kilometrov daleč. Zato se jim mleko dostavlja na dom, kar ga spet podraži za 5 do 10 din pri litru. Tako se je rodila nova dejavnost tako imenovanih »mlekaric«, ki pogosto prekupčujejo z blagom, pri čemer trpi cena in kvaliteta mleka.
Vse navedeno govori v prid čimprejšnje otvoritve prodajalne mleka in mlečnih proizvodov, tako da bodo naše go-snodinje, zlasti pa družine z otroki in bolniki, prejemala redno dobro mleko po zmerni ceni.
močje bivše brežiške občine bosta v bodoče delovala dva odbora, in sicer prvi za samo mesto, drugi pa za okoliške vasi. Tudi v Veliki Dolini, kjer je bil do sedaj samo en odbor, bosta v bodoče dva, in to za severni del in za južni del te bivše občine. Ker bodo morala navedena področja reševati svoje posebne krajevne probleme, bo izvolitev novih odborov v poudarek demokracije v upravljanju novega komunalnega sistema umestna in pozitivna.
V Brežicah bo v torek, 17. januarja, ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Prosvetnega doma zbor volivcev za področje bivše občine. Na tem zboru bodo volivci izvolili nove krajevne odbore, zato je nujno, da se ga udeleže vsi državljani.
Nova pralnica v Brežicah. — Brežice so se v zadnjih letih zelo razširile in se je prebivalstvo precej pomnožilo, zlasti še na račun samcev, ki stanujejo v vseh predelih mesta. Le-ti se v glavnem hranijo v menzah in gostilnah, ni pa doslej zadovoljivo rešeno vprašanje pranja njihovega perila in čiščenja oblek. Vsa ta dela opravljajo z večjim ali manjšim uspehom razne priložnostne perice, ki nimajo obrti, največkrat pa razpolagajo s premajhnim strokovnim znanjem Da se reši ta pereč problem je prav, da se v mestu osnuje posebno podjetje ali obrt za pranje perila, čiščenje in barvanje oblek. Strokovnjak za barvanje je v Brežicah že na razpolago, treba je le še zbrati primeren kolektiv, ki bo opravljal usluge tega nujno potrebnega obrata. Prav bi bilo, da pristojni činitelji o tem razmišljajo, tako da prične ta obrat čimprej s svojim delom.
Da bi vsaj hitro minilo leta.
28. decembra se jo našim najmlajšim njihova večmesečna
v
mesto, V zadnjih Renkah je tov. Barič izven konkurence in
SPDaTsomuspehi društva tako je težko obložen prihajal proti
ložil svoj kos in sedel, da se odpočije od dolge in naporne
hudi konkurenci pnboriliV-. želja u^^lčila. Otroške nestrp- poti. Otroci so mu deklamirali teKman v nos(ti ^ bilo moč več krotiti, in peli pesmice,
Vdrli so iz šolskega prostora in stekli dedku Mrazu nasproti, k'
nastopil
dosegel
Dopis iz Hrastni ka
Mladina in odrasli se izobraiaje’0 v tečajih
Zimske meseci so najpriprav-nejši čas, da se sklepi naših »Svobod« in ostalih društev glede dela na področju splošne izobrazbe naših delovnih ljudi izvedejo.
Pri občinskem odboru SZDL v Hrastniku so na zadnji seji postavili posebno komisijo, ki Je že napravila delovni načrt in se tudi takoj lotila dela. Posamezni člani so prevzeli nalogo pripraviti vse za začetek splošno izobraževalnih predavanj v »Svobodah«, seveda s sodelovanjem odborov le-teh, pa tudi vse pripraviti za izvedbo tečajev v okolici Hrastnika, zlasti po vaseh. Ti tečaji naj bi zajeli predvsem dorašča-jočo mladino, zlasti žensko, In ji nudili možnost, da pridobi poleg zr.anja iz kuhanja, šivanja in pletenja tudj čim več znanja iz sadjarstva, vrtnarstva, reje.malih živali in končno iz kmetijstva ter jih tudi seznanijo z našo družbeno ureditvijo in gospodarstvom.
Poglejmo, kaj je še storjenega. V Zg. Hrastniku je pletilski tečaj za dekleta in žene dvakrat tedensko, prav tako enkrat v tednu pletilski tečgj za pionirke. Oba tečaja vodi tov. Ostrožnt-kova in je v tečajih po 25 žena oziroma deklet. Tečaj je v novi Soli na Logu
Mnogo zanimanja Je tudi za kuharski tečaj, žal še ni ureje-ho zanj vprašanje prostorov-Lnake težave so za prostore in bivalne stroje za šiviljski tečaj v Sp. Hrastniku. Tudi tukaj jc že pletilski tečaj za pionirke, je pa zanj premalo zanimanja. Podoben tečaj pripravlja za svoje člane in članice taborniška organizacija. Tudi člani naj bi se spoznali predvsem s taborniško kuhinjo in spretnostmi ročnega šivanja. Saj mora *hati tabornik oboje.
Na Dolu pripravljajo tn zbi-tajo priglasitve za tečaj za mlada dekleta. Ta tečaj, ki bt J6 dekleta v njem učila kuhati m poslušala tudi predavanja, *e bo pričel te dni. Zanj se je Priglasilo že 15 deklet. Tečaj podprla tudi kmetijska za-a.rhga, vodila pa ga bo tov. Peričeva v šolskih prostorih.
Tudi v Turju se bo pričel te dni za tamkajšnja dekleta kuharski in šivilski tečaj. V šoli bodo dekleta v petih tednih pridobila z vsakodnevnim učenjem nujno znanje o uspešnem in varčnem kuhanju, prav tako tudi o šivanju, popoldne pa bodo poslušala predavanja iz raznih področij, predvsem o naši družbeni ureditvi, o kmetijstvu, o našem gospodarskem razvoju in podobno. Tudi ta tečaj bo podprla kmetijska zadruga na Dolu in ljudski odbor hrastm-ške občine, ki bo tečaje oskrbel s potrebno posodo. Kuhanje bo učila tov. Učakova, pomagali pa ji bosta domači učiteljici in še drugi.
Obe »Svobodi« v Hrastniku pripravljata nadalje vrsto predavanj za svoje članstvo; tako bo »Svoboda I« osnovala poseben marksistični krožek, v katerem bi priglašeni {lani imeli stalna predavanja. Komisija SZDL je določila več domačih predavateljev za vsa področja izobraževanja; posamezna društva in organizacije nal t®*10! organizirajo obisk predavanj, komisij; pa sporočc potrebe po predavateljih, temo in čas zaželenega predavanja.
Izkoristimo zimske mesece In posredujmo delovnemu človeku čim več znanja in izobrazbe!
4, K.
Oh, ta obramba
Po neki razpravi članic evropske obrambne skupnosti v Parizu se Je razširila sledeča anekdota: »Nemcem bomo dali puške,« reče Amerikanec. »Toda stare,« pripomni Anglež. »In brez municije,« svari Holandec »Ip samo ob nedeljah,« nadaljuje z omejitvami Belgijec •Pod pogojem če bo takrat prestopno leto,« pribije Norvežan »in s torkom mora pričeti,« pripomni za zaključek Danec. »Cernu nam bodo potem služile puške?« vpraša začudeno Nemec, »No nehajte vendar s tem nerganjem,« sc vmeša Francoz, »ste rpogoče nasprotnik Evropske obrambne skupnosti?*
Po končanem sporedu je dedek Mraz pričel z obdarovanjem otrok. Poleg bonbonov, čokolade, keksov, pomaranč, fig, napolitank, jabolk, izr zank in žepnih robcev je prejel še vsak po dva šolska zvezka, risanko, svinčnik, radirko in pero. Kot kolektivno darilo pa 60 pionirji prejeli žogo.
Med gorenjem raket se je dedek Mraz prav prisrčno poslovil, otrroci pa so mu obljubili, da bodo še bolj vestno izpol-
... in v Sevnici...
Težko in nestrpno so sevniški pionirji pričakovali dedka Mraza. Vedeli so. da jih tudi letos ne bo pozabil, saj jim je lani obljubil, da se bodo ob letu videli. In res —to obljubo je tudi držal! Prav zelo jih je presenetil, ko se je s svojim spremstvom pripeljal pred šolo Palčki so imeli polne koše daril, zajček in medvedek pa sta pomagala Dedku, ki je ves nasmejan pozdravljal otroke. Povabil jih je v pravljično okrašen Dom »Partizana«, kjer so jih že pričakovali prijatelji mladine in njihove mamice. Posedli so ob obloženih mizah in gledali lutkovno igrico »Čarobni klobuk«. Po končani igrici jim je Pedek poklonil lepa kolektivna darila, n. pr knjige, šahe, igrice itd. Zastavil jim je nekaj ugank, se z njimi poveselil, potem pa se mu je mudilo dalje, Obiskati je namreč moral še cicibane;- mudil 6e je v otroškem vrtcu »Vide Tomšičeve«, v
Obstala sta, in strmela...
otroškem vrtcu kolektiva tovarne »Jugotanin« in se oglasil še pri pionirjih sevniške gimnazije Polne roko dela je imel. Vsi, prav vsi so bili lepo pogoščeni, prejeli so lepa skupna
njevali svoje naloge.
................................................................................	NIHHHIIUIIHHIIIlllll|l|l!in!l|||IIIHI|lltlUUII|ll!nilHinilWUinUIIII!l|IIU||IUPIHIIIHIUninHmiHHHIIIHIHmiUnUIHI
Dr. V, Krasnik:
darila, kakor n. pr. namizni tenis, šah, knjige, smuči itd. Res lopa in bogata obdaritev. Pa tudj vajenci tukajšnje Vajenske šole so proslavili Novo loto. \
(Nadaljevanje)
Oh 30. obletnici trboveljske bolnišnice
Od osvoboditve do leta 1952 sva vso zdravniško službo v bolnišnici opravljala samo dva zdravnika in sicer do maja 1949. leta s soprogo dr, Ivko Krasnik, od maja 1949 pa z dr, Ljudevitom Cehohinom Sele od leta 1952 dalje prihajajo v našo bolnišnico na pripravniško službo zdravniški stažisti, ki pa »e vsakih 5 mesecev menjajo S l. junijem 1954 je nastopil službo v naši bolnišnici dr. Marijah Kržišnik kot kirurg-spe*-cializant. S 1. aprilom 1954 Je zapustil tukajšnjo bolnišnico vodja internega oddelka Internist dr Cebohin in od takrat do 1 septembra letos bolnišnica ni imela svojega stalnega internista, temveč so se v substituciji izmenjavali internisti in starejši specializanti iz ljubljanske klinike in mariborske bolnišnice. Od 1, septembra letos vodi interni oddelek stalno internist dr. Nada Starki V bolnišnici je zaposleno danes poleg kirurga, internista in specializanta še sledeče osebje: farmacevt, ki vodi laboratorij in lekarno bolnišnice, dva zdravniška pomočnika dva medicinska tehnika (instrumentai-ka in rentg. asistentka), farmacevtski pomočnik, 10 bolničark. 2 bolničarja, 3 babice in 2 otroški negovalki, skupno torej 26 strokovnih zdravstvenih delav cev. Uslužbencev uprave bol nišnico je 7; medtem ko je pa ravnatelj bolnišnice od osvoboditve dalje vedno isti so so kot upravitelji bolnišnice menjavali do leta 1950 tov Stefan Kun-stek, Miha Guček in Drago Meh. Ravnatelj bolnišnice je od osvoboditve dalje 'udi vodia Hirurgično-ginekološkega odde:-ka bolnišnice, ki mu od leta
1950 v upravljanju bolnišnice krepko stoji ob strani pom. Ivan Forte. Poleg pomočnika ravnatelja so v službi uprave bolnišnice še knjigovodja, blo-gajnik, inventarist, ekonom in dve uslužbenki sprejemne pisarne Tehničnega osebja je v bolnišnici 30. Skupno zaposluje danes bolnišnic« 63 oseb. Da bi zadostili vsem nujnim potrebam po strokovnem kadru v bolnišnici, je neogibno potrebno. da dobi interni oddelek še enega stalnega zdravnika spe-cializanta-interniata, kirurgtčni oddelek še drugega zdravnika in še 1 zdravniškega pomočni-s pravico do specializacije iz kirurgije, zdravnika-anestezista ka. Poskrbeti bi bilo treba tud' stanovanja za vse zdravnik bolnišnice in to v najbližji okolici bolnišnice za tiste, ki morajo biti v stalni pripravljenosti.
Da bi se bolnišnica redno vzdrževala in delo v njej olajšale ter približalo zahtevam sodobne medicinske vede, so se izvršile v bolnišnici od osvoboditve do danes sledeče spremembe: prezidava, nakupi Ud. Neprimerna in nedopustna na mestitev bolnih otrok v sobah z odraslimi pacienti je takoj po osvoboditvi narekovala ureditev ločene otroške bolniške sobe z 10 posteljami v II. nadstropju bolnišnice. Leta 1948 smo bili primorani premestiti zaradi stalnega naraščanja števila porodov, boljše izolacije porodnišnice ter vsiljivcev — obiskovalcev porodnic od zunaj porodnišnico iz pritličja v I. nadstropje. 8 tem smo pridobili 4 postelje za porodnice, kar ,te vidno zmanjšalo stisko v porodnišnici. V zadnjih letib rodi
v bolnišnici nad 65% nosečnic iz vsega trboveljskega okraja, kljub temu pa znaša ležalna doba otročnic na oddelku pri 16 posteljah 5,5 do 6 dni. Obepem s prestavitvijo porodnišnice smo kupili tudi posebno porodno posteljo, na kateri lahko opravljamo porodne operacije. Te postelje bolnišnica ni imela Leta 1953 je bil v dnevnem prostoru bolnišnice. v II nadstropju urejen laboratorij, ker priročni laboratorij v ordina-cijski sobi še dolgo ni več ustreza) zahtevam modeme diagnostike. V novembru istega leta so se tudi razdelili in ločili oddelki v bolnišnici, tako da ima danes trboveljska bolnišnica kirurgično-ginekološki oddelek s 16 posteljami. Otroška soba je za kirurgičnj In interni oddelek skupna. Ker so se opravljali vsj operativni posegi pri hospitaliziranih pacientih v bolnišnici ln ambulantnih bolnikih kirurgične ambulante Zdravstvenega Doma, ki prihajajo od zunaj, v Istih neprimernih In pretesnih operacijskih prostorih, je postalo delo v njih zaradi velikanske frekvence zelo težavno in možnost nastanka sepse vse večja. Da bi odpravili nevzdržno stanje in da bi zagotovili »sepso čistih operativnih posegov hospitaliziranih pacientov, je uprava bolnišnice predložila OLO Trbovlje načrt za adaptacijo izpraznjene bolniške kapele in zdravniške sobe v zadnjem prizidku bolnišnice za aseptične operacijske prostore tn za nadzidavo terase na prizidku. Na pobudo OLO Trbovlje so prispevali denarna sredstva za adaptacijo operacijskih prostorov in nadzidavo te-rase vsi rudniki in vsa večja
podjetja v bivšem okraju Trbovlje, sorazmerno po številu zaposlenih. stroški adaptacije in nadzidave so znašali skupno osem in pol milijona dinarjev. Istočasno je uprava bolnišnice preskrbela opremo in instru-mentarlj za nove operacijske prostore. 4. 9. 1954 so bili novi aseptični operacijski prostori izročeni svojemu namenu. V letošnjem letu je dobila bolnišnica že dolgo pogrešana in prepotrebna modema aparata za narkozo in elektrokardlografi-jo. Uporaba elektrokardlografa je terjala preureditev ln opremo zasebne sobe za elektrokar-diografijo (EKG) v sklopu internega oddelka. Zelo važna in neprecenljive koristi za bolnike. poškodovance in porodnice je uvedba prostovoljnega krvodajalstva v bolnišnici v zadnjih letih, ki jo je oprava bolnišnice organizirala predvsem s pomočjo organizacije RK v Trbovljah. Dolžni smo na tem mestu Izreči najlepšo zahvalo vsem krvodajalcem tn RK Trbovlje za požrtvovalnost In ne-poplačljivo uslugo v imenu bolnikov in uprave bolnišnice. Od splošnih del se je v času od osvoboditve do danes izvršila preureditev In Izmenjava hladilnice, pleskanje sob, hodnikov, oken, trdega inventarja, prekritje strehe, ureditev skladišč, adaptacija in oprema mrtvašnice za prosektnro, izmenjava električne napeljave od 110 na 220 V, zgraditev lastnega transformatorja izven poslopja bolnišnice, ureditev stanovanja za bolničarja na podstrešju hiše za bolnišnico itd.
(Konec prihodnjič)
KJE JE NEMŠKI PORAZ?
V	Zahodni Nemčiji so tiskali v veliki nakladi vojaški koledar. Ta »Soldatenkalender« ima 190 strani in ne služi zgolj kot koledar, marveč tudi kot zgodovinski kažipot in kot je napisal na svojih straneh neki francoski časnik, je živa priča nemškega patriotizma in milita^ rizma.
V	koledarju so namreč navedene tudi take letnice, kot na primer kapitulacija Grčije, napad na Jugoslavijo, potopitev 14 oboroženih trgovskih ladij na Atlantiku, zavzetje Pariza itd. To so le nekatere večje zmage. na katere morajo biti nemški vojaki ponosni, saj tako piše v koledarju.
Med tem pa žal ni nič napisanega v nemških porazih in niti ne o kapitulaciji leta 1945.
Koledar je objavila založniška hiša »Schild Verlag« iz Miinchena, ki Je tiskala tudi » Solda ten-Zeitung« in »Soldat im Volk«, službeni organ bivših nemških vojakov. Zelo zanimiv je celoten moto koledarja-: Slava nemškemu orožju — včeraj — danes — jutri. Da ne pozabimo: koledar je za loto 1956...
OD DACHAUA DO SAARA
Nedavno so bile na Saaru parlamentarne volitve. Stranke, ki so za priključitev Saara k Nemčiji, so dobile večino v parlamentu. Toda ta večina je pa vendar nekoliko slabša od večine dosežen* s plebiscitom 23. novembra 1954 za evropski statut, čeprav so pronemške stranke do-bile nad 60 odstotkov glasov
Te volitve pa so dale širok razmah nemškemu nacionalizmu, da ne rečemo nacizmu. Kazno je, da je Saara zelo prikladen teren za naciste. Tamkaj imajo boljša tla kot v Zahodni Nemčiji in jih smatrajo odo za »zaslužne«, ker se bore tamkaj za povratek Saare k matični državi. Zanimivo je tudi, da so izbrali dva znana kriminalna tipa. Prvi je dr. Ervin Albrecht, ki je podpredsednik Krščansko-demokratske stranke v Saaru. Ceška je tega Albrechta zahtevala kot vojnega zločinca Za časa vojne je bil namreč v Pragi sodnik in je pognal mnoge zavedne Cehe brez milosti v smrt.
Drugi Je Peter Engel. Le-ta je bil Sef stražarjev v Dachauu. Tudi ta je ožigosan kot vojni zločinec, toda sedaj so ga izbrali v saarski parlament. Kajpak je danes zaveden kristjan. Morda bosta oba postala celo ministra, kar v Saaru, ki oči-vidno postaja ognjišče novega nemškega fašizma, ne bi bilo niti čudno.
CRNCI NISO LJUDJE
V	ameriški državi Mississippi se je nedavno dogodil nov zločin iz rasističnih raelogov. Znano je, da je v tej državi rasizem zelo ukoreninjen in da je boj proti njemu sila težak in oster.
Sedaj Je bil ustreljen črnec Chinton Melton. Takole se je zgodilo:
Kot vsako jutro je črnec tudi tistega dne odšel na delo k neki bencinski črpalki. Tega jutra se je pred kioskom ustavil eleganten avtomobil, ki ga je vozil neki lastnik plantažnih
nasadov. Črnec mu je napolnil rezervoar, a mu je pri tem kanilo nekoliko goriva na pokrov rezervoarja. Beli gospod je ves besen stopil z avtomobila in začel črnca divje oštevati. Črnec je skušal gospodu obrazložiti položaj in je celo vzel krpico in zbrisal kapljice bencina s pokrova rezervoarja. Medtem je gospod stopil v avto in vžgal motor. Komaj se je nekoliko oddaljil, je potegnil revolver in izstrelil nekaj nabojev v nič hudega slutečega črnca. Nato je gospod še bolj pognal avto in izginil v splošnem vrvežu ...
Policija je »morala« tega gospoda zapreti, ker <so tudi mimoidoči izpovedali resnico. Pa vendar se je gospod izgovarjal, da je moral streljati. Toda lastnik kioska je jasno povedal resnico, med drugim tudi to, da črnec nikoli ni nosil orožja.
IN ŠE NEKAJ ZANIMIVOSTI
IZPLAČILO V NARAVI
Danes lahko v centralni In-dokini kupite zakonskega tovariša moškega spola na tržišču za dva, tri vodne bivole. Pred 15 leti je bila cena znatno nižja: zakonske tovariše je bilo možno dobiti za kozo in celo tri kokoši ...
BREZ PARDONA...
V neki najprometnejši ulici mesta Aachen v Zahodni Nemčiji so zlikovci ukradli luksuzni avto sredi belega dne. Avtomobil je bil last šefa Združenja varuhov avtomobilov.
prva Žrtev novega
ZAKONA
Kot prva žrtev novega zakona proti poligamiji v Utahu so nedavno obsodili na pet let zapora nekega električarja.
Sodišče mu je dalo teden dni odloga, da se je lahko pošteno poslovil od svojih pet žena...
MEHKO SRCE
Ameriški boksar Rax Mori-ton sicer nima mehkega srca, vendar je rade volje pomagal neki mladenki v New Orleansu, videč, kako v družbi nekega mladeniča presunljivo joče. Brez pomišljanja je uporabil svoje znanje in poslal mladeniča »na oni svet«. Ko se je mehkobni boksar ohladil, a knoc-kautirani prebudil, deklice ni bilo več ...
Sele tedaj se je stvar razjasnila: knockautirani je srečal to mladenko in ker ga je svo-ječasno obkradla, je hotel z njo obračunati. Boksar fantu ni verjel, toda ko je otipal svoje žepe, je dognal, da mu dekle ni pustilo ne ure niti denarnice...
REKORDNO ŠTEVILO
SMRTNIH NESREČ
V	AMERIKI
V	Združenih državah se je primerilo v minulih praznikih rekordno število različnih nesreč. Pri prometnih nesrečah Je izgubilo življenje 561 oseb, pri požarih se je smrtno ponesrečilo 62 ter pri raznih drugih nezgodah 95. Število smrtnih primerov pri prometnih nesrečah je bilo večje, kakor kadar koli ob praznikih.
Preztdent Urada za prometno varnost je ob tej visoki številki prometnih nesreč izjavil: »Sanjali smo o belem božiču, toda
naredili smo črnega z rekordnim številom mrtvih, razdejanja in nesreč na cestah. Ob tem dejstvu je lahko vsak Ameri-kanec potrt, osramočen in preplašen.«
STE ELEKTRIČNI?
So ljudje, ki tožijo, da ne morejo uporabljati ročne, niti žepne ure, ker se jim vsaka prej ali slej ustavi. V angleški medicinski reviji »Britich Me-dical Journal«, je izšel članek, kjer piše, da znanost ne more z ničemer potrditi hipoteze o »človeški elektriciteti«. pač pa našteva tri glavne vzroke tega pojava: 1. ura se ustavi lahko
živčnim ljudem, ki z naglimi kretnjami na to vplivajo, 2. pozabljivim ljudem, kj so slabi opazovalci in 3. stiskačem, ki kupujejo slabe ure.
PRED OČMI MLADE ŽENE
— SMRT V SNEGU
Francoski študent Guy Jou-bert, doma v bližini Pariza, in njegova žena sta se v petek pred novim letom podala na planinsko smučarsko turo na Visoki Mutt pri Oberguglu v Otzski dolini. Na južnozapadni vzpetini Visokega Mutta je Joubert sprožil snežni plaz, ki ga je odnesel ter strmoglavil
okoli 170 metrov v globočino Žena, ki mu je sledila v kratki razdalji, se je mogla še sama rešiti iz snega. Neki cariniki, ki so nesrečo opazovali so takoj hiteli na pomoč, toda mogli so ponesrečenega samo še mrtvega izkopati. Mladi, komaj 27-letni medicinec se je v snegu zadušil.
Nesreča je posebno tragična, ker se je Joubert komaj osem dni pred smrtno nesrečo poročil ter je bila žena priča njegove nepričakovane smrti.
NA DANSKEM
so se zelo razburili, ko je izšla uredba, da bodo zamenjali kovance 1, 2, 5, 10 in 25 orov, ki imajo na sredini luknjo — z novimi brez nje. Največje žalovanje za starimi kovanci je na otoku Moe, kjer je pred kratkim kovanec v vrednosti dveh orov, rešil življenje triletnemu otroku. Otrok ga je nam-
reč požrl in kovanec se mu je ustavil v sapniku. Vendar je skozi luknjo dobil deček toliko zraka, da sp do prevoza v bolnišnico ni zadušil
TURŠKA POLICIJA JE
ZAPLENILA VELIKO
KOLIČINO OPIJA
Turška policija je ob, praznikih zaplenila 300 kg opija, ki je bil namenjen za ilegalno ameriško trgovino z mamili. Vrednost zaplenjenega opija znaša 500.000 dolarjev
INVAZIJA DIVJIH OSLOV
V zapadni Avstraliji je velikanska čreda divjih oslov napravila pravo invazijo Število glav v tej čredi cenijo najmanj na milijon. Da bi se temu obranili, so farmarji na hitro roko sestavili močno oborožene odrede, ki so stalno v zasedah ob rekah in izvirkih, kjer se napajajo živali. Za enkfat jim še ni uspelo zajeziti invazije.
Reportaža o starem letu
Ko gre leto h kraju, radi P°* kramljamo tudi o slabostih posameznih ljudi. Taki sestavki so bralcem všeč Naša letošnja tarča je družina Milana Mirka.. Prisluhnite torej neveseli povesti o njem.
PIŠEMO LETO TISOČ
DEVET STO
PETINPETDESET
Vse mesto pozna Milana Mirka. Dolgi, temnorjavi lasje, širok in rdeč nos in brazgotina nad levim očesom so znamenja, po katerih ga spoznaš že prvi hip. Ni je gostilne, ki je daleč v okolici ne bi poznal, in ni bilo plačilnega dne, da se ne bi pozno ponoči pijan in ves^ povaljan vračal domov Večkrat je bila z njim tudi žena Minka. Ob takih priložnostih je bilo doma vse prav in dobro. Ce pa se ga je naluckal sam. pa je nastal doma vrišč in direndaj. Uboga otroka! Koliko solz sta pretočila v strahu pri prepiru matere in očeta. Ce je žena začela možu odgovarjati, jo je takoj krepko oklofutal, kajti sam je večkrat pravil v gostilni ob kozarcu vina:	»Ženo moraš
pretepati, če je dobra, da se ne pokvari, če pa je slaba, da se poboljša!« In to svoje geslo je Milan dobro uveljavljal v svojem zakonskem življenju.
Bil je zares čudak, da malo takih. V čast si je štel, če je v gostilni pri prepiru zamahnil soseda s stolom po glavi, drti-gega udaril po obrazu itd. Ce je imel v žepu le nekaj dinarjev, je šel v gostilno, naročil brizganca in si poiskal človeka, ki ga je potem izkoriščal. Ob plačilnih dneh je večkrat prišel domov brez denarja, ge pravi, da je vse zapil. Nekoč se mu je pripetilo, da je šel v gostilno z devetimi tisočaki. Ker se mu ni ljubilo delati je tisti dan vzel letni dopust. V gostilni je popival do konca šihta. Močno vinjen se je Milan vračal tistega dne domov. Bilo je na dan Starega leta, zato ga je hotel spodobno proslaviti in je spotoma obredel vse gostilne. Ko pa Je prišel popoldne domov, je imel v žepu le še pet stotakov. Doma Pa sta jokala otroka ...
Počasi se je tudi žena nava,-dila na alkohol. Večkrat jo je bilo videti, kako je raztrgane in razmršena sedela v gostilni in buljila predse v kozarec konjaka. Ko je izpraznila prvega, je naročila še drugega in tre-
tjega. Razumljivo je. da ji je alkohol stopil v glavo. Ker je bilo ravno Staro leto, se je hotela tudi ona primemo posloviti od njega. Zato ni nič čudnega, če je že pri drugem kozarcu začela prepevati in se ozirati za moškimi v gostilni. Kaj kmalu je prisedel k njej moški, ki jo je že dalj časa opazoval — star nekai čez petdeset let, čeprav je bilo njej šele nekaj čez dvajset Pijača je opravila svoje .. Za kozarec konjaka se je dala prodati... Za sam kozarec žganja, čeprav je bila poročena, čeprav je imela moža. čeprav je bila mati dveh otrok...
Pozno popoldne se je vračala pijana domov. Malo pred domom je omagala. Njena težka glava in tresoče noge ji niso dale več. da bi šla še dalje. Hotela se je premagati, ker se je kolikor toliko bala moža, če bi jo po naključju našel pijano na cesti. S skrajnim naporom je napravila še dva, tri korake, a naprej ni šlo več. Obležala je na cestnem pločniku Mišice na obrazu so bile napete, na vsak način se je hotela pobrati in iti dalje Ali neznana sila ji tega kljub vsem telesnim naporom nj dovolila. Nekaj časa je še opazovala ljudi ki so hiteli mimo. Nekateri z namenom, da nakupijo še zadnja darila za Novo leto. drugi so hiteli domov. da bi zadnje trenutke Starega leta preživeli doma, v krogu svojih najbližjih. Ta_ ali on; se Je le bežno ozrl po ženski, ki je ležala vsa raztrgana in povaljana na pločniku. Tem ljudem se je pridružil še moški, ki se mu je prej prodala za sam kozarec konjaka. Ko jo je opazil. je prečkal cesto in šel naprej. Ona pa je ležala na pločniku in srepo opazovala ljudi. Potem so se ji kar naenkrat zaprle oči in pričela je sanjati o domu, o možu in otrokih, ki io doma nestrpno pričakujejo. Sanjala je o sreči, o tem, da ima doma vsega dovolj. Sanjala je in sanjala. Niti ropot, hrup in zgražanje mnogih mimoidočih je niso zbudili.
Milan, ki se je popoldne vrnil domov je kmalu premlatil otroka, ki sta ga prosila za kruh Naveličal se je poslušati jokanja otrok in zgražanja sosedov. Z ostankom plače je šel spet v gostilno, a ni imel miru. Venomer ga je preganjala misel na
dom in na ženo. Niti slutil ni, da se je prodala in da je pijana obležala na ceeti. Tudi vino, ki ga je pil v gostilni v družbi prijateljev, mu ni teknilo kakor po navadi. Zato je začel z žganjem, pelinkovcem in končal potem, ko ®e je že močno opijanil s konjakom. Mrak se je že delal, ko je kar nenadoma zapustil družbo in odšel. Mislili so, da je šel na zrak, a so se zmotili Prav tako se je zmotila tudi natakarica, ki mu je prinašala pijačo. Prve korake je napravil zunaj gostilne precej samozavestno, a ga je kmalu pričelo zanašati sem in tja. Bolj Ro je hotel iti pokonci, bolj ga je zanašalo in končno se je znašel hipoma na tleh. Neki moški, ki je šel mimo, ga je pobral. Ko se je potem 6pet znašel v cestnem vrvežu, je pričel peti. Spočetka je bilo še dobro, potem pa je postajal glas vedno bolj hripav in končno je moral umolkniti. Ko je napravil še nekaj korakov, je zadel na tleh na pijano žensko. Toda joj!
Ves' presenečen je obstal, kajti na tleh je zagledal ženo, ki jo je iskal že celo popoldne Toda kaj se ji je neki zgodilo? Hotel se je skloniti nad njo, pa se ni mogel več obdržati na nogah in telebni) je na tla. Iz obupa in jeze je pričel jokati. Po nekaj krepkih tresljajih se je Minka prebudila iz spanja Sprva se je začudeno ozrla okoli sebe. Niti pomislila ni na to, da se ga je pošteno nalucka-la in potem obležala na pločniku. Mislila je, da še sanja Ko pa jo je potem nekdo ogovoril, se je pošteno streznila in spoznala, da znanec poleg nje na tleh ni nihče drug kot Milan. Toda niti odgovoriti mu ni mogla. Pričel je znova jokati. Poskušal jo Je vzdigniti in jo peljati domov, a mu je vsakokrat omahnila nazaj na pločnik. Ko je končno uvidel, da je ne bo spravil domov, se je še huje zjokal in se vlegel poleg nje na pločnik...
Doma pa sta oba otroka jokala, potolažili ju niso niti sosedje, ki so celo popoldne presedeli pri njima in ju tolažili. Starejši je neprenehoma jokal in prosil za kruh. Končno se je neka starejša ženska usmilila obeh otrok, jima dala hrane in ju proti večeru vzela k sebi čez noč. Tudi ponoči nista Ime-
la otroka miru. Klicala sta očeta ih mater ...
V zvoniku je odbila ura deset. Po cesti so hodili le še tisti, ki so se kje zelo zamudili in so hiteli domov k ženi, k otrokom. Milan in Minka pa sta zadovoljno počivala na mrzlem pločniku Niti snežinke, ki so začele padati v mraku in so jima lahno naletavale na zgubana lica ju niso prebudile. V zvoniku je ura udarjala enajst. Le še eno uro in nastopilo bo Novo leto To bo praznik, ki se ga bo veselilo staro in mlado. Le Milan in Minka se ga ne bosta. On sanja o uspehih, ki jih dosega. Zaradi njih ga čisla celo mesto. Kupil si je avtomobil — skratka, postal je imenitnik! Minka pa je bila v sanjah doma pri otrokih, ki so jokali in prosili kruha Od časa do časa je v spanju zastokala, potem pa se je obrnila in bilo je vse dobro. Snežinke so pričele vse pogosteje naletavati. Vs; so se veselili snega Iz bližnjih oken je bilo večkrat slišati presenečene krike otrok, ko 60 zagledali sneg. Le mala dva pri dobri starki se tega nista veselila. kot se nista veselila trenutka. ko se bosta vrnila.
Komaj je bila ura v zvoniku enajst, že je pričela spet biti. Enkrat... trikrat .. desetkrat, enajstkrat, dvanajstkrat. Nastopilo je Novo leto. leto novih naporov, leto novega veselja. V okolici je za hip ugasnila električna luč in spet zagorela. Vsi ljudje so trkali s kozarci voščila so romala od človeka do človeka. Pričelo se je Novo leto.
Le Milan in Minka nista vedela za to in tudi ne bi vedela ničesar o vsem tem. če ju ne bi zjutraj neka druščina prebudila. Tedaj sta se zavedala, kje sta. Ko 6e je Milan malo opomogel od presenečenja, je takoj vprašal nekoga iz druščine: »Prijatelj, žejen sem. imaš kaj pijače?«
Milan se tudi v noči na Novo leto ni spremenil. Sploh ne vem, če se kdaj bo.
V-K-č
AAAAAAAAAAAAAAAAAAA 4 <■
Ne pozabite: vsak naroC nik ,.Zasavskega tednika" je zavarovan!
TTTTTTmTfTT»WTT7T'
JIDDAvmko
(Nadaljevan jel
Ob drugi cesti, ki drži proti središču mesta, pa so sedeži številnih trgovskih družb. Največja med njimi je angleška družba HANKAV, ki je pred leti dala kredit, za izgradnjo vodovoda, ki je napeljan iz oaze WADI FATIMA, trideset milj oddaljene od mesta. Tako ima Jidda edina vodovod v tem delu Arabije. Pri angleškem poslaništvu se odcepi ožja cesta, ob kateri stoji mogočna, zelo stara zgradba, ki jo imenujejo BEIT BABHDDADI. Veliki balkoni in bogato izrezljane oknice pričajo o nekdanjem sijaju, ko je še imel tu svoj sedež turški poveljnik. Danes jo uporabljajo za zasebna stanovanja. — V vidnem nasprotju s starimi hišami v Jtddi pa je na južnem koncu pravkar tlakovanega MIDAN MALIKA velika, pobeljena hiša. V njenih velikih pripada družini ALIREZA, nai-izložbenlh oknih so razstavljeni avtomobili firme Ford Hiša bogatejši v Hedžasu, ki ima samo v zlatu in dragih kameljih baje milijonsko vrednost v dolarjih. Sedaj prodaja tudi radio aparate, ki so bili še pred leti v Saudski Arabiji nepoznani.
Izven meja nekdanjega obzidja pa je moderen hotel »Jid-
da«, največji ne samo v mestu, temveč v državi sploh. Velika štirinadstropna, razkošno grajena stavba ima električno razsvetljavo, tekočo vodo in naprave za hlajenje prostorov. V njej se zadržujejo največ bogati trgovci, ki jih pot zanese v mesto. Blizu hotela je BEIT ARAMCO, sedež arabsko-ameriške petrolejske družbe. Ta zgradba je prav tako primer odlične arhitekture. Na severnem delu mesta stoje na samem mogočna, z zidovjem obdana poslopja ameriške ambasade, lahko bi rekel, mesto zase. Nedaleč so garaže, polne kraljevih avtomobilov, s katerimi je sedanji kralj izpodrinil kamele s cest v Jiddi.
Na vzhodnem robu mesta je precej velik aerodrom, preko katerega je Saudska Arabija povezana z ostalim svetom. Promet na njem je velik; samo letos je prišlo po zračni poti nad 4000 romarjev za Meko. Pravkar dograjena kraljeva palača stoji blizu aerodroma. Velika je in moderno grajena, po svoji zunanjosti precej podobna rezidenci maharadže v Mysoru Obdana je z visokim obzidiem iz izklesanega kamenja in ponoči osvetljena z velikimi žarometi vseh mogočih barv Spremljevalec mi je objasnil, da je to naj-
večja in najrazkošnejša palača v Bližnjem vzhodu. Rad sem mu verjel, saj je petrolej napravil kralja za enega izmed najbogatejših ljudi na svetu.
Kmalu sem se naveličal hoje po mestu, prahu in pa neprestanega čakanja na prehod preko ceste. Po številu avtomobilov
m ,..
9	: t' >
ir —	.\lLh
t;,	- *


Domačin iz plemena Furzi-Wurzi v Sudanu
Jidda sorazmerno prav nič ne zaostaja za kakšnim ameriškim mestom; dolge kolone se pomikajo v vse smeri in preden se pretrga ta kača, mine lep čas. Avtomobili, ki se tu srečavajo, so naj-novejše znamke, elegantni, vsekakor pa prav slabo ofuvanl V večernih urah sem se vra-
čal na ladjo. Zahajalo je sonce in pred džamijami so se slišali glasovi muezinov. Občudoval sem discipliniranost Arabcev; čim so slišali glas muezina, so se obrnili proti Meki in se pričeli klanjati. Vse mesto je iz-gledalo kakor ena sama velika molilnica, celo ropot avtomobilov je prenehal.
Jidda ima veliko število džamij, minarete pa imajo samo starejše, novograjene so brez njih. Pokojni kralj IBN SAUD ni dovolil, da bi minareti stali poleg bank in trgovskih hiš.
Naslednje dni sem si ogledal bazar ali SUQ, ki leži sredi mesta. Kot del načrta za modernizacijo Jidde je bil pred tremi leti dograjen nov bazar z visoko, stekleno streho. Vendar pa je na njem prav malo kupcev in še manj prodajalcev. Ludje so zvesti preteklosti, največ se oroda in tudi lahko kupi na starem SUQU, ki meji na novega. SUQ v Jiddi je pravzaprav gomila majhnih, umazanih in na pol podrtih lesenih barak, tesno postavljenih druga ob drugo. Nekatere prodajalne so manjše od izložbenih oken po naših trgovinah Izbira blaga ni velika in tujec, ki bi želel odnesti kak spominček iz Saudske Arabije, mora naravnost premišljevati, kaj bi kupil. Najboljše ročno delo, ki je tu naprodaj, so lesene sandale z usnjenimi in s srebrom okrašenimi pasovi Rokodelci v Jiddi pa izdelujejo tudi zapestnice, ovratnice in razno drugo okrasje Tudi preproge se dobijo tu;
uvažajo jih največ iz Perzije in Indije. Izdelkov iz kamelje dlake je prav malo, največ tekstilnega blaga je Indijskega, ki je tudi tu izredno poceni.
SUQ v Jiddi pa je tudi ena izmed največjih menjalnic denarja na Vzhodu. Med trgovci pomešani sedijo prekrižanih nog številni menjalci in razkazujejo svoje »blago« v velikih železnih blagajnah. Tu lahko tujec menja denar iz vseh delov sveta. Največje je Povpraševanj po angleškem zlatem SOVRINU. Cena zanj je po drugih tržiščih fi dolarjev za kos, v Jiddi pa ga plačujejo včasih tudi do 20 dolarjev. Toda vsi ti zlatniki niso enakovredni. Tisti iz dobe kralja Jurija je več vreden kakor zlatnik s podobo kralja Edvarda. Najmanjšo ceno pa ima sovrin Iz časov kraliice Viktorije. Najbrž je temu vzrok to, da je kraljica upodobljena brez feredže, kar pa Arabcem ni pogodu.
Saudski denar se imenuje RI-JAL. To je srebrn kovanec, ki ga kujejo v Angliji, zadnje čase pa tudi v Ameriki, ker so visoki dobički Aramca znatno povečali njegov obtok.
Pogosto je videti v Jiddi tolarje avstrijske cesarice Marije Terezije. Ti so bili do nedavnega edino plačilno sredstvo v Etiopiji, v .Temenu pa so še sedaj. Najprej so jih kovali samo v Avstriji, pozneje pa jo prišlo v obtok tudi dosti ponarejenih in kovanih na Vzhodu Njih vrednost v Jiddi niha glede na povpraševanje in trgovsko bilanco med Jemenom in Etiopi.,0.
Papirnatega denarja pa Saudska Arabija ne pozna. Pri menjalcih je videti tudi dosti starega denarja in vsak numisma-tik bi našel tu svoje zadovoljstvo. Razstavljen je star rimski in grški denar, turški in indijski, denar iz caristične Rusije in iz Kitajske.
Del SUQA je namenjen za prodajalce rib in mesa. Za redke Evropejce, ki v poznih dopoldanskih urah zaidejo semkaj, pa nimajo utrjenega nosu za smrad, je boljše, če se temu delu trga izognejo. Tu prodajajo ribe iz Rdečega morja, ki jih zgodaj zjutraj prinašajo ribiči iz okoliških vasi v umazanih vrečah, in pa kozje in ovčje meso, ki po nekaj minutah iz-gleda črno od rojev muh, ki posedajo po njem. Izgleda. da službe tržnega nadzornica še nimajo vpel ane, kajti tudi zelenjavo prodajajo na pol gnilo. Naravnost čudež je, da tu ne izbruhne vsak dan kolera In vendar je Saudska Arabija že 47. leta imela srečo, da je ni obiskala epidemija, ki je takrat v Egiptu terjala toliko žrtev. Menda so res pomagale stroge mere, ki so jih dosledno izvajali. Približno miljo od obale na južnem koncu luke stoji na majhnem koralnem otoku precej velika pritlična, rumeno pobarvana zgradba in nekaj mili dalje še druga, prav taka. To je karantena; v času eoidc-mijc v Egiptu so še tu zadrževali po pet dni vsi potni’1 ki so prišli po morju med njimi tudi kraljevi sin.
Januar gre h kraju, v Zagorju pa še nobene prireditve
Menda bo tri tedne tega, ko sem napisal v našem glasilu, da so imeli ifctsorjani lani kar 308 prireditev; kajpak ne samo kul-turnoprosvetnih, temveč tudi dragih. V tem kratkem sestavku setn v skopih besedah nanizal podatke o ustvarjalni moči »gorjanskih družbenih organi-*acij, o občudovanja vredni zavzetosti številnih društvenih dclaveev za to ali ono področje splošne družbene dejavnosti, ki so — bodimo odkriti — kljub stoterim težavam pokazali in dokazali, da hočejo nadaljevati svoje delo tako kot že vsa povojna leta.
Zdaj, ko imam omenjeni članek pred seboj in ga ponovno Prebiram, se mi nekako dozdeva. da sem se več ali manj prepustil občutkom, se pravi, da som nabrat nekaj suhih številk, ki pravzaprav malo povedo, mnogo premalo pa pisal o lju-
deh, ki so darovali toliko in toliko tisoč ur, da je bilo sploh moč to številko napisati, in o številnih težavah in problemih vseh teh ljudi, preden so vse to pripravili, zgladili in dali ljudem v končni obliki na svetlo.
Dobro vem — vsaj tako mi je dejal neki poznavalec zagorskih organizacij in društev —> da je lani na teh prireditvah sodelovalo približno 2500 ljudi. Od teh nad 500 članov društev »Svoboda«. In ker hočem tokrat posvetiti nekolika vrstic ravno trenutnemu delovanju »Svobod«, mi bo zgoraj omenjena številka služila kot pripomoček za ugotovitev nekega dejstva.
Za tole gre: malone po vsem prepričan sem, da je tistih 500 aktivnih Svobodarjev: dramskih igralcev, godbenikov, pevcev, pevk. glasbenikov, šahistov in drugih ob lanskoletnih prireditvah spet spoznalo, da so jim
ljudje za njihovo trdo delo hvaležni. Ne tako kot na- primer v kakšnem ljubljanskem gledališču, kjer ljubitelji operne ali dramske umetnosti v znak hvaležnosti poklanjajo nositeljem vlog šopke cvetja ali kaj vem kaj. Ne! Zagorski rudar, ali bolje rečeno zasavski rudar, redkokdaj pokaže svojo mehko notranjost. Še aplavdirati ne zna kot ljudje v ostalih predelih naše dežele. To pa še ne pome-1 5 d-, ne zna ceniti te ali one stvaritve. Morda je v oceni bolj odrezav ali kratek. Zato pa je ta ocena mnogo bolj la skava in vrednejša, in kar je še bolj važno: trajnejša. Kar reče, to drži. Menda mi ni treba še posebej poudarjati, da je delovni človek Zagorja lanske kulturne prireditve zelo dobro ocenil in celo ob nekaterih razprl svojo raskavo zunanjost in pokazal notranjo mehkobo. Torej* dar ja,
so Svobodarji le dobili zasluženo priznanje.
Prav zato se mi zdi docela nerazumljivo, da so v tako pičlem času pozabili na te — morate mi pritrditi — laskave ocene. Januar gre h kraju, v Zagorju pa nismo imeli še niti ene kulturno prosvetna prireditve. Ali res tistih 500	— no,
morda jih je danes nekoliko manj — ljudi ne čuti, da nekaj ni v redu; končno smo le v tistem času, ko bi morali videti na naših odrih največ raznih prireditev. Tudi občni zbori so končani. Na enem izmed njih so celo postavili termin, da bodo že kraj decembra pokazali ljudem neko dramsko delo. Kje so torej vzroki? Kje je treba pomagati ali svetovati?
Pa menda ne bo držalo mnenje nekega aktivnega Svobo-
Z občnega zbora Svobode “vKr melju
Marljivo so delali
Pred kratkim so se zbrali Člani »Svobode« v Krmelju k rednemu letnemu občnemu zboru društva, da pregledajo sadove in uspehe svojega dela.
N« občnem zboru so ugotovili, da je njihova »Svoboda« lansko leto vse od svoje ustanovitve v letu 1952 dosegla svoj največji razmah. V društvu so
je. Ljudska univerza pa pripravlja nekaj zanimivih predavanj priznanih slovenskih pedagogov.
V bodočem delu pa bo imela največ težav pevska sekcija. Z odhodom zborovodje tov. Ahačiča imajo pevci zelo poredko ma vaje, ker sedanji dirigent godbe na pihala zaradi velike
'W :"'-v
j#--*. -•'* y
# r*.f ' # •	m I f *
f. § ■ ' *	'	^	■
V v j ,t P ■	•i.:|'	^
mfzimi
NavodsVanu{■ijCfjš goavr-
ustanovili štiri sekcije, okrog katerih se zbira vedno več članov.
Ze v začetku minulega leta so ustanovili v društvu moški pevski zbor, a kmalu zatem tudi ženski pevski zbor. Pod Vodstvom tedanjega zborovodje tov. Ludovika Ahačiča, šolskega upravitelja, sta oba zbora že na začetku svoje poti žela lepe uspehe. Poleg svojega krstnega nastopa na reviji rudarskih »Svobod v Velenju se je pevska sekcija 5e štirikrat predstavila z dobro naštudiranim koncertom doma in v okolici.
Druga sekcija v društvu je kegljaška, ki postaja od dne do dne privlačnejša in v kateri najdejo rudarji razvedrilo po napornem delu pod zemljo. Tudi šahovski klub v društvu, akoravno nima svojih prostorov, Je zadnje čase organiziral dve Uspeli tekmovanji.
Največja pridobitev društva Pa je vsekakor že dolgo zaželena godba na pihala, ki pod taktirko tov. Mirka Hrovatiča lz Sevnice lepo napreduje. V dveh ln pol mesecu je godba naštudirala štiri glasbena deta ter »e Prvič predstavila svojemu občinstvu na Dan republike.
Dramska sekcija ni bila tako aktivna kot prejšnja leta. V tem času je naštudirala samo Goldonijevo »Krčmarico Miran-dollno« v režijj tov. ing. Viktorja Burnika. Uprizorila jo je Šestkrat, nadalje enodejanko — spevoigro »Večer na vasi« v režiji tov. Mirka Hrovatiča. Z Ustanovitvijo mladinske dramske družine in priključitvijo starejših igralcev so ob okrepljeni disciplini dani izgledi, da bo gledališka sekcija v bodoči sezoni dosegla uspehe prejšnjili let in se letno predstavila s 4 do 5 naštudiranimi igrami.
Da bi že obstoječe sekcije brogle vestno opravljati svoje delo, so člani v zelo živahni diskusiji nakazali smernice novemu odboru društva in sebi v bodočem poslovnem letu.
Z ureditvijo knjižnice bo daha članstvu možnost, da si z branjem knjig širi svoje nbzor-
TECaj Nt—VIŠKEGA jezika V TRBOVLJAH Ljudska univerza v Trbovljah J* bo priredila 2 tečaja nemškega jezika in sicer: 1. začet-hlšfei tečaj ln 2. nadaljevalni tfcčaj. Tečaj se bo pričel v »reji0. 1. februarja, ob 16. url v trboveljski gimnaziji.
Vpisnina 100 din. Priglasitve S|>rejcmamo v gimnazijski pi-*®rni do 25. januarja 1956.
Odbor Ljudske univerze v Trbovljah 11.
obremenitve s poučevanjem popolnih novincev in zaradi bolezni ne more še nekaj mesecev prevzeti vodstva pevskega zbora. Ta okoliščina Ima seveda neljube posledice, kajti število pevcev nazaduje, s tem pa tudi disciplina. Velike težave ima
nadalje godba na pihala, ker pred dobrim letom nakupljeni instrumenti ne ustrezajo povsem svojemu namenu, poleg tega se pa na njih pojavljajo stare okvare, ki so bile ob nakupu godal prikrite. Tako bo potrebna precejšnja vsota za poravnavo teh pihal, hkrati pa nameravajo zasedbo v godbi okrepiti.
Člani društva so se obvezali, la bodo letos uredili svoje društvene prostore in garderobo, »krati Pa na novo preurediti razsvetljavo na odru
Z marljivim in plodnim delom v prejšnjih letih in s posebno zaslugo tov. Maksa Kovača imajo Krmeljčani eno najlepših dvoran v Spodnjem Posavju in upajo, da bodo v njej doživeli letošnje leto več pristnih prireditev.
Posebno pohvalo Je delo mladine, saj jc vsak mladinec član društva, nekateri Izmed njih pa ’elajo celo v dveh in treh sekcijah.
Ob koncu so na občnem zboru ponovno izvolili za društvenega predsednika tov. Jožeta Heglerja, hkrati pa izvolili tudi strokovni svet društva, ki ga sestavljajo vsi tehniški vodje posameznih sekcij. Ta svet bo na svojih sestankih določal program društvenega dela.
M. H.
da je v Zagorju v tem letnem času vsako leto tako. Mož mi je postregel z zanesljivimi podatki. Po vsakoletnih Občnih zborih »Svobod« mine 3 mesece, preden doživi neko uprizoritev. In ta isti tovariš mi je vehementno trdil, da je tudi to vzrok, da so začetne prireditve tako slabo obiskane. Se pravi, da je treba nekaj mesecev. da se pri ljudeh odtaja ti-■ti led, ki je podoben nezaupanju, in dejal bi lahko celo že skoro negodovanju ob takem ravnanju »Svobod«.
Res je v tem mnenju nekoliko resnice. Ker pa vem, koliko neznanskega truda in prizadevanja je treba za uprizoritev Vsakega dela, bi mu pritrdil le na pol.
Nevarno pa se mi zdi to: Svobode si na ta način po nepotrebnem zapravljajo ugled, ki ga pridobe med letom. Medtem ko spomladi in poleti na vse prete-ge večkrat tudi prekomerno garajo, pozimi zablodijo v brezdelje. Ko ljudi že navadijo na obiskovanje svojih prireditev, in ko ti ljudje že teden poprej govorijo o tej ali oni kulturni storitvi, se naenkrat veriga pretrga. To res n] dobro, niti Zagorju primerno Mnenja sem, da bi upravni odbori vseh treh »Svobod« morali na vsak način najti izhod iz tega in povedati svojim sekcijam jasno, da so pač one tiste, na katerih leži skrb za razvedrilo delovnih ljudi v Zagorju. Naj pred tovariši razgrnejo vse dobre in slabe strani delovanja in skušajo vsaj v teh preostalih zimskih mesecih zamujeno nadomestiti.
Milem Vidic
V gorah je že sneg, samo v dolini še ni
Dolski strele napredli e o
Ceprv je preteklo komaj devet mesecev, odkar so na Dolu pri Hrastniku rustanovili strelsko družino, so vendar dosegli v tem kratkem času že kar zadovoljive uspehe.
Takoj po ustanovitvi te družine se je pojavilo nekaj perečih vprašanj: najti primeren prostor za strelišče, ga opremiti z lopo in si preskrbeti orožje. Vse to pa seveda 'ne bi bilo težavno, če bi društvo imelo dovolj denarnih sredstev. Pa so kljub temu začeli kar s praznim žepom. Po nekaj tednih so v društvu ugotovili, da tudi odbor ni bil posebno srečno izbran, tako da sta ostala za delo le predsednik in tehnični sekretar. Lahko si mislimo, kako sta se morala oba tovariša prizadevati, da sti ob pomoči ostalih strelcev v tako pičlem času uredila strelišče, a katerem se sedaj lahko vadijo strelci v streljanju na razdaljo do 200 metrov.
Ko so v Strelski zvezi Slovenije videli, da so mladi dolski strelci zelo marljivi in da si resno prizadevajo zgraditi primemo .strelišče, so jim priskočili na pomoč s štiridesetimi tisočaki. Člani pa tega denarja nišo porabili za izgradnjo stre-
losiu Brinar:
PIONIRSKI KOTIČEK
TMadalievaniel
Nagradni magični kvadrat za pionirje

Po južini Je Zvitorepka poklicala svoje tri sinove v sobo, da bi pozdravili svojega visokega ujca jazbeca. Ko jih jc pobožala, je dejala Dremuhu: »No, kako so ti kaj pogodu moji vrli dečaki? Ne bo dolgo in postalj bodo ponos svojega rodu. Že sedaj sc večinoma sami preživljajo. Bučman, moj prvenec, že včasih ulovi kakšno gosko, Štrkolin Je prinese] domov že dosti kurlc, a tale felotek — Rjavče ga kličemo, pa bi mu bolj prisojalo ZVitorepek po materi — je prioitirttl v brlog že marsikatero tolsto pišče. Sedaj se uče mladi junaki potapljati v vodo, skrivati sc v trstju ter grabiti tace in goske. Privoščila bi jim še večkrat tako nedolžno veselje, pa naučiti Jih moram še poprej dodobra, kako se Je ogibati skritim zankam in kako naj se varujejo psov in lovcev. Ko se še to nauče, potem bodo dobro odgojeni in nama bodo lahko prinašali založa-jev, ki jih zdaj še, žal. pogrešam. Čisto po meni so se vrgli moji vrli dečaki, posebno pa najmlajši. Zlasti dobro so se naučili, kako je kuretini priti do ž’’rega. Bliskoma skočiti, za grlo hlastati in krepko prijeti: to je njih način. In to je tudi Zvltorepkin način ln — kakor se mi zdi — najboljši način!«
Dremuh pravi: »To je roditeljem na čast ln v veselje, če otroci dorastejo Po njih željah in se že zgodaj trudijo svojim starim pomagati Iz srca se veselim, da so tile trije fantiči našega rodu!«
Tako sta Dremuh in domača gospodinja tisti večer še marsikatero modro izpregovorila o
nauka potrebni mladini. Naposled pa je lisica menila: »Dolga ln težavna je bila tvoja pot, dragi bratran. Gotovo sl že želiš, da si svoje trudne ude fe-leknsš po mehkem ležišču.«
In polegli so po mehkem senu, s katerim Je bilo v sobi P<>“ stlano: jazbec, Zvitorepka in njeni trije sinovi
Toda Zvitorepka od hudih skrbi ni mogla spati; dober svet jc pač zlata vreden, si je šepetala, ko se je premetavala po ležišču sem in tja.
Ko se je končno jelo svitati, je brž vstala. Ko pa je videla, da se je Rjavce tudi že zbudil in si mencal oči, mu jc pošep-niia: > Le nikar se preveč žalostiti, ker moram danes spet odpotovati. Dremuh ml je prinesel vabilo na dvor, kjer me čaka dosti veselja. Če fel pfc medtem kdo o meni kaj slabega govoril, ne mu verjeti, ljubi moji otročiči!
»Mamica,« Je vprašal RJavče prestrašen, »mamica čemu »e odpravljaš vnovič n# pot? Meni nekaj pravi, da ti grozi nesreča. Si že pozabila, kako se tl Je zadnjič godilo na dvora?«
»Seveda vem,« je odvrnila Zvitorepka, »prišla sem v hude škripce, kajti veliko jih Je planilo nadme. Pa je kmalu zapihat drug veter. Saj je dostikrat tako na svetu:	ta ali oni že
meni, da Ima kaj v roki, pa se mu izmuzne izpod prstov. Le naj grem; na dvoru imam važne opravke. Ta nikar se, ljubi otročiči, preveč ne žalostite, saj res ni nič hudega; najpozneje v petih dneh sem spet pri vas, če bo količkaj mogoče. Pa bo-
dite pridni ta čas in pazljivo varujte naš grad!«
Ko se je Zvitorepka poslovila od otročičev, je zbudila Drcmu-ha in napotila sta se na daljno pot do kraljevega dvora.
(Nadaljevanje sledi)
Pionirska listnica
V. K., Hrastnik, nižja gimnazija. — Prav lepa hvala za tvojo pošto, Pesmico, ki sl nam jo poslala, je mična, lahko jo deklamiraš ob kakšni priložnosti, aa tisk pa ni še godna. Pa ne bodi zaradi tega žalostna Mogoče boš kdaj pozneje lahko stopila s tvojimi pesmicami pred široko javnost. — Prisrčni pozdrave! — Uredništvo.
Rešitev nagradne uganke iz prve številke
Prav veseli smo bili, da Je tudi uganko, ki smo jo prinesli v novoletni številki našega lista, rešilo toliko pionirjev in pionirk. Pravilna rešitev se glasi:	PIKAPOLONICA, PIKA,
POLONICA.
Strogi žreb je prisodil prvo nagrado za rešitev te uganke Slavki Samec, učenki 3. a razreda nižje gimnazije, pošta Radeče pri Zidanem mostu — drugo nagrado pa dobi po odločitvi Sreba Mija Metelko, učenka I. a razreda nižje gimnazije, pošta Videm-Krško, Dalmatinova 17. Zaradi oddaljenosti od Trbovelj bomo obema poslali knjižno darilo po pošti.
Vse ostalim rešiteljem uganke, kt jih je žreb tokrat prezrl. za njihovo ljubeznivo pošto ta pozdrave prisrčna hvala!
Uredništvo
Vodoravno ln navpično:
1. del glave; 2. moško ime; 3. umazana cunja; 4. prav tak. Črke: AAAA, CC, EE, II, K, L, NN. P, V.
Rešitve nam prinesite ali pa
pošljite po pošti do nedelje, 22. januarja 1956 opoldne. Za rešitev uganke bosta dobila dva pionirja ali pionirki po odločitvi žreba leipo knjižno darilo.
Ob odgovoru ne pozabite navesti svoje ime in priimek, razred šole, ki jo obiskujete, ter pošto in kraj, kjer »te doma.
UREDNIŠTVO.
lišča, ampak so ga zgradili z udarniškim delom, za denar pa so si preskrbeli tri -puške, s katerimi se sedaj vadijo.
Kakor v praktičnem delu, člani družine tudi v strelskih vajah niso zadnji, saj imajo že nekaj prav dobrih strelcev, tako n. pr. tovariše Sebasa, Suhodolčana, Sergana in Koritnika. Tudi tekmovanjem se radi odzivajo. V tekmovanju za okrajni pokal so zasedli deseto mesto. V zimskih mesecih bodo organizirali društveno tekmovanje v streljanju z zračno puško. V tem tekmovanju bo sodelovalo tudi nekaj mladink in pionirk. Letos hočejo strelci napovedati dvoboj dolskim lovcem.
Strelska družina na Dolu je
naročena na revijo »Strelec«, Ki jo bere skoraj polovica članov, trije tovariši pa obiskujejo tečaj za dosego naziv;), strelskega sodnika. _
če bodo dolski strelci še v naprej tako pridno vadili kot doslej, se bodo lahko spoprijeli 7. marsikatero dobro strelsko družino.	D. S.
Kulturni in gasilski dom v Kapelah bo kmalu skenčan
Kljub vsem težaVam, pomanjkanju materiala in delavcev. je odboru za dograditev Kulturnega in gasilskega doma v Kapelah le uspelo, da bo kmalu odprl v tem domu vrata, saj v kraju ni bilo dvorane, kjer bi lahko imeli razne kulturne in ostale prireditve. Dom, ki bo središče kulturnega in političnega dela na področju bodočega krajevnega odbora Kapele bo v najkrajšem času pričel s svojim poslanstvom, kul-turnoprosvetnim delom na vasi.
Mnogo je še dela, a s pomočjo vseh bo odbor prebredel še zadnje težave. Ob tej priložnosti se odbor najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so z delom, materialom in darili pomagali zgraditi naš Kulturni in gasilski dom
Gostovanje Celjanov v Brežicah
V ponedeljek, 16. januarja, ob 20 uri bo gostovalo Celjsko gledališče v Brežicah Shakespearovo »Othelo« — tragedijo v treh dejanjih.
Brežlčani poznajo kvaliteten ansambl celjskega gledališča, zato vlada za letošnje gostovanje veliko zanimanje.
__ ___ __ ___ ___ __ ___ Tukaj odrežite!
DOPISNICA
Upravi
.Zasavski tednik
TrhovPe
'RG REVOLUCIJE ST. 28
7 dni po sve^u
(Nadaljevanje s 1 6trani)
v skorajšnjo priključitev Posarja k Zahodni Nemčiji Zanimivo je, da nova vlada ni prisegla veljavni ustavi, s čemer je menda v“v kot jasno izražena namera po njeni spremembi. Ustava namreč v uvodu govori o ločitvi Posarja od Nemčije. Da bo torej nova vlada stremela k čim prejšnji vključitvi dežele v okvir nemške države, je več kot jasno Ne vemo še. kaj bo k temu dejala Francija, kjer se še vedno ni razčistila situacija okrog
sestave nove vlade
zaradi nespremenjenega stanja v parlamentu po zadnjih vo-' litvah. Kakor smo že poročali,
Z-.UKuZ.iU PODJETJE ZA PREDELAVO IN PROME'1 LESA » B O H O R « — SEVNICA
Razpisujemo sledeča delovna mesta:
sekretarja podjetja
z višjo izobrazbo in dveletno prakso, ali srednjo izobrazbo In štiriletno prakso, ali nižjo in osemletno prakso v upravno-administrativni stroki z opravljenimi izpiti:
finančnega knjigovodja
z ekonomsko srednjo šolo ali nižjo izobrazbo in štiri leta knjigovodske prakse ter ustreznim izpitom;
glavnega blagajnika
z ekonomsko srednjo šolo in štiri leta prakse, ali nižjo izobrazbo in šest let ustrezne prakse in opravljenim izpitom;
dveh šoferjev,
kategorije c ali d in predpogojem treznosti.
Ponudbe je poslati do 20. januarja 1956 na upravni odbor podjetia.
so parlamentarne volitve v Franciji razpisali zaradi tega, ker nobena stranka v parlamentu ni bila zmožna sestaviti dalj časa življenja zmožnega kabineta, kar je bil vzrok če-stemu menjavanju vlad. Toda situacija se tudi po volitvah ni spremenila. Sedaj gre za ustvarjanje koalicij, dogovorov med strankami da bi skupno sestavile kabinet, ki bi povedel Francijo k uspešnejši notranji, kakor tudi zunanji politiki, kakor je to bil primer v zadnjih letih. Kakor že rečeno, je KP Francije na zadnjih volitvah povečala število svojih poslancev v parlamentu za polovico, kljub temu, da bistveno ni povečala števila svojih volivcev. V parlamentu bo imela 150 poslancev in v svesti si svoje moči predlaga drugim strankam levice ter sredine ustanovitev ljndske fronte ki bi bila v stanju upostaviti življenja sposoben kabinet. Toda Mendes-France v imenu radikalov, kakor Gui Mollet v imenu socialistov teb pozivov KP Francije za zdaj nista sprejela, pač pa v skladu s politiko njunih strank iz zadnjih let, ki je bila skupno s strankami desnice v ostri opoziciji ifroti KPF. To je potisnilo to stranko v izolacijo, toda takrat (vsaj v zadnjem parlamentu) je imela le 93 poslancev. Sedaj pa jih ima 150, in ta sprememba bo verjetno tudi svoje doprinesla k drugačnemu obravnavanju stranke, kakor je to bil primer do sedaj.
AVTOTRANSPORTNO PODJETJE »PREVOZ« V BREŽICAH
sporoča, da je odprlo v Brežicah KOVAŠKO DELAVNICO (pri Ferenčaku)
s splošnim kovaštvom in podkovskim obratom. Strokovna in solidna izdelava — cene solidne.
Zadružno pod;etje za prede a vo in promet lesa
„Bohor“ - Sevnica
SAVSKA C. 24 — TELEFON 3
sporoča, da je pričelo s L januarjem 1956 s svojim rednim poslovanjem. Obenem pripominja, da so se z našim podjetjem združili Lesno industrijski obrat Sevnica in Boštanj ter lesni oddelek Zadružnega trgovskega podjetja »Posavje«, Brežice. — Po 1. januarju 1956 se v vseh poslovnih zadevah obračajte na novo skupno podjetje!
UPRAVA PODJETJA
REMONTNI ZAVOD BR. 5, BREGANA KOD SAMOBORA, treba o d m a h službenika:	■>
FINANCIJSKE SLUŽBE a) KNJIGOVODJE DAKTILOGRAFA MAŠINSKIH TEHNICARA
Plača po tarifnom pravilniku. Molbe sa blografijom dostaviti personalnom odielu Zaveda ilt se lično obratiti.
—
xx>.c>-^-oooo-c>0-000000oo-o-ooooc oooooooooooooo*.
PODJETJE
o
o
o
LJUBLJANA — CANKARJEVA 5-11.
Telefoni: komercialni oddelek 21-230, uvozni oddelek 21-389
prodaja:
naftne derivate preko svojih skladišč, bencinskih servisov in črpalk v vseh večjih mestih Slovenije
Brezplačno
daje strokovne nasvete za pravilno izbiro maziv za vse stroje ter njihovo najpravilnejšo in najbolj ekonomično uporabo po svoji tehnični službi
V_, ki potrebujete proizvode naftnih derivatov, se obračajte na naše podjetje. Postreženi boste hitro, solidno, pravočasno.
>oooooooooooooo-~> o o oo oooo-ooooo oo^>o^>^> oooo
Vremenska napoved
za prihodnji teden
V prihodnjem tednu še nadalje nestalno s pogostimi padavinami, zlasti sredi tedna.
Kinematografi
Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah bo predvajal ital. angl. barvni film »Romeo in Julija«. Zaradi izredne dolžine filma bo razpored predstav razviden z lepakov. — Prihodnjo sredo in četrtek bo na sporedu domači Avala-film »Anikini časi«.
Kino »Svoboda — Trbovlje II« bo predvajal do ponedeljka ameriški film »Iznad 30. nadstropja«.
Khio Brežice: 13—15. januarja ameriški film »Možje«. 17.— 19. januarja ameriški film »Zopet pridemo«. 20.—22. januarja ameriški filrp »Oholi«.
»Partizan« Sevnica:	14.—15.
januarja angleški film »Pod Rdečim morjem«. 21—22. januarja ameriški film »V vrtincu« I. del.
Kino Brestanica: 13.—15. januarja ameriški barvni film »V vrtincu - — drama. Zaradi dvojne dolžine ftlma bodo predstave: 13. in 14. januarja ob 19. uri. 15. januarja ob 15. in 19. uri. 18 in 19. januarja ameriški film »Gosp* Minlver«. 20.— 22. januarja ameriški barvni glasbeni film »Trobente in bobni«.
Potujoči kino LP v Trbovljah bo predvajal od 13. do 17. januarja 1956 francoski zabavni film »Imel sem 7 hčera«. V petek, 13. januarja ob 17. uri v Čečah; v soboto 14 januarja ob 17. uri v Zidanem mostu, ob 19,30 v Loki pri Zidanem mostu; v nedeljo, 15. januarja ob 10. uri v St. Gotardu ob 14 uri na Izlakah in ob 17. uri v Mlin-šah; v ponedeljek, 16 januarja ob 16,30 v Jagnjenici, ob 19. uri na Vrhovem in v torek, 17. januarja ob 18. uri v Zadružnem domu na Kleku.
MALI OGLASI
DVA STAVBIšCA prodamo na sončnem delu Vidma pri Krškem. — Informacije v našem listu pod. »Vila Posavje, Brežice«.
VENTILATOR Tipa AV 4, tovarniško nov, vzidljiv, premer 40 cm, 1350 obratov v minuti, 220/380 V 0,25 KW, takoj prodamo. — Ponudbe
, poslati na »Komunala« Brežice.
ZAHVALJUJEM se Valentinu Mandeljnu, ker je odstopil od tožbe —Roza Cestnik,Trbovlje 1.
PRODAM sredi novega naselja v Brežicah lepo stavbno parcelo — okoli 10 arov — po zmerni ceni. — Naslov: Josip Turk, Brežice, Cesta br. Milavcev 11.
Začetniški tečaj mednarodnega jezika esperanta priredi Espe-rantsko društvo v Trbovljah. Začetek tečaja bo v sredo, 18. t m., ob 18 uri v lokalu Društva upokojencev v Tr-' bovljah (pri Povšetu). Vsa pojasnila ob začetku tečaja.
Na prodaj je kmečka hiša s ca. 2 ha obdelovalne zemlje pod Rako pri Krškem. — Informacije pri Rudolfu Ivančiču, Sevnica, Poljska pot 1.
4-sedežni osebni avto znamke Lanzia-Augusta z rezervnimi deli v brezhibnem stanju prodam. — Aco Ambrožič, Ljubljana, Ilirska ulica 21,
Posestvo prodani po najnižji ceni z nad 4 hektarje zemlje
—	od tega je 1,85 ha gozda
—	oddaljeno pol ure od glavne ceste. — Poizvedbe pri Andreju Stoplnšku, Jurklo-šter, Lahov graben 32.
OSNOVNA SOLA LOKE v Zagorju ob Savi razpisuje mesto šolskega sluge(-inje). Nastop službe takoj, stanovanje zagotovljeno, plača po uredbi in dogovoru. — Prosilci naj se takoj priglasijo osebno ali pismeno upravitelju osnovne šole Loke.
OBVESTILO
Ljudska univerza Trbovlje II. priredi v četrtek, dne 19. januarja, ob 17 uri popoldne zanimivo predavanje.
Predaval bo tovariš Bojan Pajk o zanimivih vtisih s trimesečnega potovanja po Švici. Vabljeni!
PREKLIC
Preklicujem besede, izrečene Milki Panko. — Mici Novak. Trbovlje 1, kol. 13.
ZAHVALA
Vsem. ki ste m; stali ob strani In mi pomagali ter darovali vence ob smrti mojega moža
JANEZA SAVNIKA upokojenca Iz Podlipovice
se v imenu vsega sorodstva zahvaljujem.
Žena Frančiška Savnik, sestre: Mici, Rezka, Rozka Nežka in brat Tone.
OPOZORILO
Uprava pokopališča v Brežicah ugotavlja, da razni vrtnarji in ostali prebivalci nabirajo po pokopališču razno zelenje (smreka, tuja. mahonija itd.) s čimer kvarijo okrasno grmičevje in s tem estetski vi-idez pokopališča in kraja. Nadalje je ugotovljeno, da se pobira žica od vencev in dela velika škoda na objektih.
Ponovno opozarjamo na določila pokopališkega reda, ki veljajo za vsa pokopališča v območju občine Brežice, da morajo grobove oskrbovati le lastniki, pokopališka uprava in od te uprave pooblaščene obrti in osebe. Vsi prekrški tega določila bodo predani sodniku za prekrške v kaznovanje.
Vsako odtujitev kakršnega koli materiala, zelenja ali predmetov s pokopališča bomo šteli za tatvino in poškodovanje javnih objektov in nasadov ter bo kot kaznivo dejanje predano v kaznovanje.
Državljani! Bodimo obzirni do tuje imovine in čuvajmo nasade po pokopališčih kakor ostalih javnih nasadih.
Komunala Brežice
KOMUNALA BREŽICE
razpisuje delovna mesta
gradbenega tehnika za nizke gradnje
Pogoj: gradbeni tehnik z izpitom in prakso za samostojna
dela
obratovodjo vodovodov — vodovodni inštalater
•Pogoj: visokokvalificiran vodni inštalater s 5-letno prakso.
kvalificiran vodni inštalater z 10-letno prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku o plačah. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili kvalifikacije in prakse je poslati upravi KOMUNALE BREŽICE do 25. januarja 1956.
VABILO
Delavsko prosvetno društvo Svoboda-Center v Trbovljah vabi članstvo in prijatelje društva na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 18. januarja 1956, ob 5. uri popoldne v dvorani Delavskega doma v Trbovljah.
Odbor
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE
sprejme v službo:
1.	administratorja
v tajništvu,
2.	kn igouon a
za vodenje evidence osnovnih sredstev in obračunavanje avtopre vozništva.
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Prednost imajo osebe, ki stanujejo v Brežicah ali v okolici.
INDUSTRIJSKO KOVINARSKA SOLA Strojne tovarne Trbovlje
razpisuje mesto
samostojnega knjigovodja
Plača po tarifnem pravilniku podjetja oziroma po dogovoru. Nastop službe takoj.
Uprava šole
Ce sl pogrešil lani, popravi to letos. Zaklanega prašiča pravilno oder| in oddaj kožo
^KOTEKSU1
I ki plača ca I.a kožo slovenske pasme 200 din za kg.

Ne zametuj denarja, gospodinji pa prihrani nevšečno delo z žaltovo slanino na koži.
Da! Tudi letos kakor lani In kakor prihodnje leto poziva »Koteks« naše prašlčerejce <n klavnice, da ne zavržejo niti ene kože, marveč skrbno oderejo vse zaklane prašiče, a »Kote ks« Jim bo plačal za I«a kožo slovenske pasme 200 di n za kg
EDGAR iVALLACE:	33
MELODIJA smrti
Odpeljal jo je v knjižnico, zal na mogočno, lepo okrašeno Jack Frankfort jima je sledil, blagajno v kotu.
»Tu so spravljeni,« je dejal »Blagajno sem šele pred krat-ponosno stari gospod in poka- kim kupil.« je nadaljeval samo-
— — — — — — — Tukaj odrežite! — — — — — —- —
NAROČILNICA
Naročam 1 izvod tednika »ZASAVSKI TEDNIK« na naslov:
Trne tn priimek: ________________________________________
Poklic:	_______________________________________________
Kraj:____________________________________________________
Pošta: _____________________________ -
Časopis noSlIite na gomil naslov od dne ........
naprej — Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno - četrtletno - polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtaite')
Naročilnica velja do moje pismene odpovedi lista Hno_________	195
(lastnotočn podpis)
všečno. »Kupil sem Jo od moža, ki je zanjo terjal šestdeset fantov — bil je neki prekleti lopovski potnik! Dobil sem jo za trideset. Kako se vam zdi?«
»Blagajna je prav čedna,« je dejal Jack, ki se ni spomnil ničesar primernejšega.
Stari gospod ga Je ošvrknil z jeznim pogledom.
»Čedna!« je zagodrnjal. »Ali mislite, da lahko v knjižnici rabim .Čedne’ stvari?«
Potegnil je iz žepa sveženj ključev, odpri vrata blagajne in vzel Iz predala veliko škatlo iz maroškega usnja.
»Tu so,« je rekel ponosno in v resnici je bil lahko ponosen na tako lepo zbirko.
S pristnim ženskim zanimanjem za nakit Je Edith vzela v roke krasne dragulje. Vdelava Je bila nekoliko staromodna, toda prav v zadnjem času so dajali prednost starim vzorcem in jih posnemali. Kamni so se lesketali in bleščali, kakor da bi vsaka zbrušena ploskev nosila v sebi majčkeno žarnico, ki izžareva zeleni, modri ali rdečkasti sij svojega ognja.
Celo Jacka Frankforta, ki ni til posebni ljubitelj lepotičja, je očaral pogled na dragulje.
»Zares, gospod,« je dejal, »to žlahtno kamenje je gotovo vredno kakih sto tisoč funtov*
»Več,« je odvrnil stari gospod, »tu imam še biserno ovratnico.« Odprt Je drugi predal. »Oglejte si jo! V tej blagajni je nakita v vrednosti skoraj dve sto tisoč funtov.«
»V blagajni, ki stanc trideset funtov,« je neprevidno dejal Jack.
Stari gospod se je obrnil k njemu.
»V blagajni, vredni šestdeset funtov,« ga je ostro popravil. »Ali vam nisem rekel, da sem sleparja pgrmotil? Oprostite mi. prosim, moja draga!« Smejal se je sam pri sebi ob spominu na dobro kupčijo, spravil dragulje v blagajno in jo skrbno zapri-»Šestdeset funtov Je zahteval. Prišel Je semkaj kot pravi londonski gizdalin: v črni suknji, cilindru in lakastih čevljih, moj dragi. Sramotno je, kako ti ljudje nastopajo. Po načinu, kakor se je vedel, bi bil lahko gentieman.«
Jack si Je ogledoval blagajno: nekoliko se je razumel na ceno teh stvari.
»Ne morem razumeti, kako jo Je mogel dati za to ceno,« Je dejal. »Blagajna je vredna svojih dve ato funtov.«
»Kaj?« Stari general se .je ves začuden obrnil k odvetniku.
Jack je prikimal.
»Tudi jaz imam v pisarni blagajno iste konstrukcije; stala me Je dve sto funtov.«
»Zahteval je samo šestdeset.«
To je več ko čudno! Ali bi jo hoteli še enkrat odpreti? Rad bi si ogledal zapahe.«
General jo je rade volje odprl. Jack si Je ogledal močne jeklene zapahe — bili so popolnoma novi.
»Ne morem razumeti, kako jo je mogel ponuditi za šestdeset funtov. Gotovo ste se morali pošteno pogajati, da ste jo dobili za trideset,« je dejal.
»Vsekakor,« je odvrnil general samovšečno. »Sicer pa pričakujem nocoj na večerjo še enega gospoda.« je nadaljeval, ko so se vračali v sprejemnico, »nekega zdravnika iz Ynrkshi-ra... Barclay - Seymnurja. Ga poznate?«
Jack ga ni poznal, pač pa je rekla mlada gospa:	»Seveda,
doktor je celo moj stari znanec.«
»Je precejšnji norec,« Je dejal general in spet porabil svoj preprosil postopek za razvrstitev ljudi.
Edith se je morala smehljati.
»Slišala sem, gospod general, da sta po vašem mnenju le dve vrsti ljudi na svetu — lopovi
ln norci. Zelo radovedna sem,« je dejala premeteno, »kam bi mene uvrstili!«
Stari gospod Je namršii obrvi In se sijajne volje zagledal mladi ženi v lepi obraz.
»Za vas bi moral uvesti novi razred,« Je dejal. »Ne, vi sestavljate razred zase. Toda ker so žene zvečine neumnice ...«
»O, le čakajte!« se je smejala.
»Res so neumnice!« Je vztrajal . pri svojem. »Poglejte mei Ko bi ženske ne bile neumnice, bi bil moral biti oženjen, kajne? Ko bi bila imela vsaj ena elegantna, čedna in pametna dama potrebno odločnost in bi s« mi bila približala, bi ne bil sedaj več mladenič, ki zapušča denar Hudem, ki se — figo« — toliko, da je še zamenjal prvotno nameravano krepko besedo s spodobne jšim Izrazom! —• »brigajo za to. ali sem 11 v ali mrtev. Sicer pa, ali vaš mož pozna doktorja?«
Mlada žena je odkimala.
»Mislim, da ga ne pozna,« i* dejala. »Na večerji pri na« bi se bila »koral seznanilo tod* Gllhert zaradi nekih poslov n* mogel priti.«
(Dalie prihodnjič)