ALEKSANDER
v kiJiQ'VIMl
Pn P7T enoti CJ310 IZQLA
MAM
sti
(Mef) V nekaj zadnjih dneh je Izola dobila nekaj zgodovinskega pridiha, ki so ga prispevali praznični dnevi pa tudi različne prireditve, ki so v sebi nosile precej zgodovinskega naboja.
Ena takšnih je bilo gotovo srečanje borcev, ki so v partizanske vrste prišli iz sredozemskih dežel. Na srečanju v gostinski šoli jim je govoril predsednik borčevske organizacije Lado Pohar. Bilo je praznično in za marsikaterega od udeležencev nepozaben dogodek, saj se vrste udeležencev NOB vse bolj redčijo.
Pred prvomajskimi prazniki so se v Izoli zbrali člani Mladega foruma Združene liste in govorili o marsičem, lotili pa so se tudi zelo mističnih stvari s področja magije. Vse skupaj so zaokrožili s prvomajskim kresovanjem na socerbu, kjer jih je zabaval Jani Kovačič. Prvomajski kresi so zagoreli vse naokrog: na Šaredu, na vrhu jagodja, v San Simonu... Povsod je bilo veselo, jedlo se je in pilo, pogovar-
jalo in plesalo, le delavstva je bilo morda malo premalo. Še posebej če vemo, da je Izola po številu stečajev in nezaposlenih na prebivalca na prvem mestu v državi. A je ta podatek očitno preveč relativen, da bi lahko imel kakršnekoli posledice na socialne razmere v občini.
Tudi prvomajsko srečanje v Simonovem zalivu je minilo v tako razposajenem vzdušju, da bi človek pomislil, kako se nam cedita med in mleko. Morda pa nam siva ekonomija daje več kot si mislimo. Ali pa smo tako nezaupljivi do vseh, da ne pademo na li-mance nikomur, ki preveč maha z zastavo skrbi za pravice delavskega razreda.
V tako slavnostnih dneh je skoraj neopazno minil dogodek, ki ima s preteklostjo kar veliko skupnega. V izolskem Domu upokojncev so namreč končali popravilo strehe in povabili na likof. Konec koncev bomo vsi nekoč stari in vsak od nas ima rad streho nad glavo.
IZJAVA TEGA TEDNA
IZOLA UNIČUJE MLADE! BILJARDNICA UNIČUJE MLADOST!
SLEKOVEC NAZORJEVA 13, 66310 IZOLA
Marsikdo je prvomajske praznike kar lepo raztegnil, zato ni čudno, da se je Obala spet kar šibila pod težo avtomobilske pločevine, ki je že skoraj neusmiljeno drla na našo "ažurno obalo". Tudi v izolskih hotelih so z obiskom nadvse zadovolnji, saj so ponekod prvič letos napolnili vsa ležišča.
Najbolj so si meli roke v Počitniškem domu upokojencev Delfin, kjer so vse praznične dneve beležili skoraj 100% zasedenost. Gostje so bili predvsem upokojenci (70%) le dobrih trideset odstotkov je bilo ostalih gostov, med katerimi je bilo tujcev le za vzorec. Gostom sicer niso bogvekaj dosti ponudili. Iz Bele krajine je gostovala folklorna skupina, ob petkih in sobatah pa so se lahko zabavali ob živi glasbi v restavraciji.
S tujci se lahko pohvalijo le v hotelu Marina, kjer je bilo v nedeljo 24.4. in v ponedeljek
25.4.,	ko je bil v Italiji praznik, kar tri četrtine italijanskih gostov. Za prvi maj pa so hotelske sobe napolnili predvsem domači gostje, ki so jim na terasi pripravili odojka in jančka na
žaru. Za približno 300 gostov na dan so v hotelih v Simonovem zalivu dobro poskrbeli. Na plaži so pripravili kres, za zabavo pa so bili poklicani Agropop. Tudi na Belvederju so bili z obiskom zadovolnji, saj so napolnili skoraj vsa ležišča. Tudi tam so prevldovali domači gostje, bilo pa je tudi nekaj tujcev. Za izven penzinsko ponudbo se niso ravno dosti trudili, gostje so se morali zadovoljiti s stalno penzionsko ponudbo in pa z večerno glasbo v restavraciji. Po veliki noči so bili minuli prazniki še zadnji preizkus pred prihajajočo glavno sezono in Izola ga je kar dobro prestala, čeprav kakšnega posebnega truda le ni bilo vloženo.
Tudi napovedi so kar obetavne. V Simonovem zalivu in na Belvedrju računajo predvsem na šolske skupine, hotel Delfin pa bo v maju v celoti zaseden z domačimi gosti. Za goste se torej letos ni bati. Poskrbeti je še treba, da jim v mestu z nasmehom ne bo dol-
OD KRESA DO PLESA
Veslač Erik Tuf in jadralka Vesr Dekleva nadaljujeta z uspešni r nastopi tudi v tej tekmovalni s zoni. Erik Tul, ki je postal neza menljiv državni članski reprez< tant je na izredno močni regal
in s tem 16 točk v
V tej številki še:
- IZOLANI- MEŠČANI -MORIE ORJE .
-m IMENA	N
LEPA VEST
mesto (zmagal je Blejčan Čop), veslal pa je tudi v četvercu, ki je bil skupno prav tako tretji.
Vesna Dekleva pa je na regati v Hi-
dosegia enega svojih najboljših rezultatov doslej, saj je v konkurenci vseh najboljših jadralk rr~—
PTT's NOT DEAD je vaša rubrika, spoštovani bralci. V njej objavljamo vaše odgovore, mnenja in reakcije na zapise v Mandraču ali dogodke okrog nas. Po sklepu časopisnega sveta prispevki za to rubriko ne smejo biti daljši od 45 tipkanih vrstic, morajo pa biti podpisani in sploh v skladu z ustrezno zakonodajo.
Naš naslov je: Mandrač, Veliki trg 1, 66310 Izola, telefon pa 066/61-139
Skupščina ZB v Izoli
V torek 19. aprila je imela organizacija Združenja borcev in udeležencev nOB v Izoli letno programsko sejo skupščine. V svojem enoletnem delu po programsko volilni konferenci, ki je bila lani ob približno istem času, so člani te organizacije poskrbeli za primerno izpolnjevanje letnega programa. Predvsem so posvetili skrb spominskim svečanostim ob 50-letnici vstaje na Primorskem, ustanovitve primorskih partizanskih enot, od Istrskega odreda do brigad in IX. korpusa, pa tudi za vsakoletni spomin na padle in umrle borce v Izoli, Kortah,
Maliji, Trstu, Kučibregu in Buzetu. Posebej so letos skrbeli tudi za pomladitev našega združenja, saj so popolnih organizacijo 46 novimi, pridruženimi člani.
Borci so se ob kritični a vzpodbudni razpravi dogovorili tudi za delo in naloge v tem letu, ko se bodo spomnili 50-letnice ustanovitve okrožnega NOO za južno Primorsko in okrajnega NOO za Izolo in za Piran. Zahtevali so tudi večji posluh za reševanje njihovih skromnih gmotnih potreb in za strpno razpravo z vsemi političnimi strankami v občini, ki z njimi želijo sodelovati. Ugotovili so, da njihova stališča niso vedno enakopravno objavljana v časopisju in radiju ter televiziji, zato so na nekatere medije naslovili tudi odprta pisma, kljub svoji starosti želimo tvorno sodelovati v demokratičnem razvoju naše domovine.
Maksimiljan Šiško
Tretji kongres Socialdemokratske mladine v Kopru
Z zamudo, pa vendar, 9. in 10. aprila se je v koprskem dijaškem domu odvijal tretji kongres Socialdemokratske mladine (SDM). j Predstavniki iz vseh občinskih in območnih odborov (tudi obalnega odbora) smo pregledali dosedanje delo in dejavnosti organov doma, kot stikov s sestrskimi organizacijami v Mednarodni zvezi socialdemokratske mladine IUSY. S sprejetjem novega statuta, deklaracij za Demokratično in Strpno Slovenijo ter novega programa, si kot samostojna mladih
znotraj Stanke, želimo še odločneje uresničevati svoje cilje in zastopati interese mladih na področjih izobraževanja, zaposlovanja, socialne varnosti in zdravstva, organiziranje mladih in mladinske politike, mednarodnega sodelovanja, kulture, športa, ekologije in obrambe. Izbrali smo nove predstavnike v organe organizacije, nov predsednik je Koprčan Denis Sabadin, bolj znan kot športni novinar na radiu Koper. Obalni odbor SDM, ki deluje že nekaj let bo pričel z novimi akcijami ! in projektom opozarjati nase v okolju in sodelovati pri pobudah in reševanju problemov, nas, mladih na Obali.
Tomaž Kovač, Izola
j
KAKŠEN RAVNATELJ(!?)
| Če želimo razmišljati o dobri (izolski) šoli, moramo začeti na samem vrhu, pri ravnatelju. Vprašati se [ moramo kakšen naj bi bil človek, ki j bi najbolje vodil tako pomembno institucijo kot je šola. Ni nam težko ! ugotoviti, da bi moral biti predvsem predan svojemu pozivu! Da bo stvar j še bolj jasna, napišimo še enkrat,
Ì tokrat z velikimi črkami:
RAVNATELJ MORA BITI SVOJEMU POZIVU PREDAN! j Kar nadalje pomeni, da mu mora j (ravnatelju) v glavi ves čas odzvanjati predvsem skrb za otroke, za njihov uspešen pouk in razvoj, potem | šele vse ostalo. V obratnem primeru,
! če bo ravnatelj razmišljal predvsem "o ostalem", mu bo zmanjkalo časa j in energije za skrb in uspešen pouk j j in razvoj otrok in šola bo šla v mal-j oro! (malora = slaba ura).
Ker pa starši želijo, da bi bile v šoli | za njihove otroke-učence predvsem dobre ure, bodo prej ali slej želeli, j hoteli, zahtevali za svoje otroke, dobrega ravnatelja! Rekli smo, da bodo starši zahtevali! Se pravi, da bo 1370 staršev (ti - soč - tri - sto - sedemde -j set staršev) zahtevalo dobrega rav- j
natelja!
| Od koga bo zahtevalo? Najbrž od tistega, ki bo ravnatelja izbiral in potrjeval. In kdo je to? Pričakovati bi bilo, da bo za tako pomembno DEJANJE (ko gre za razvoj novih izolskih | generacij) odgovorno najvišje telo, se pravi skupščina.
Torej poslanci, pozor! Stvar mora | biti dobro zastavljena, desetk- rat domišljena, stokrat preudarjena, pre-| den dvignete roke v potrditev j šolskega ravnatelja. Od te odločitve,
J glasovanja, bo potem (za štiri nadalj-[ na leta) odvisna narava in utrip šole. Kajti, kot smo rekli, ravnatelj lahko ustvari (če hoče, želi, si prizadeva) dobro šolo, ali pa, (če so mu pomembne bolj druge stvari), slabo ! šolo.
Na kaj je potrebno ob izbiri novega ravnatelja tudi paziti?
Na primer: če boste (poslanci!) na kakršenkoli način izvedeli, da ima novi kandidat za ravnatelja, recimo, kakšno dobičkonosno firmo, bodite še posebej pozorni! Človek, ki razmišlja dobičkonosno, že po naravi stvari ne more razmišljati ne- dobičkonosno. Šola pa je, kot vemo, povsem ne-dobičkonosna. Ne bi bilo odveč preveriti tudi splošno mnenje občanov, če bi le-ti kar po vrsti trdili, da je bodoči kandidat zaradi svoje koristoljubne narave povsem neprimeren za šolskega ravnatelja. Tudi kakšnim nepreverjenim govoricam bi bilo vredno prisluhniti in jim priti do dna, ko gre za tako pomembno dejanje, kot je izbira šolskega ravnatelja. Pa čeprav bi šlo za tako neverjetne trditve, kot je ta, da je kandidat za ravnatelja na prejšnjem delovnem mestu med službenim časom za svoj žep prodajal šipkov čaj po izolskih oštarijah. Toda, kot rečeno, to so samo govorice.
j Kakorkoli, cca. 1370 otrok si skupaj s svojimi učitelji in tudi -f:F7 a snažilkami želi (in tudi zasluži!) dobrega, sodobne šole vrednega ravnatelja. Poiščimo ga!
Dimitrij Kralj
yjsj
IZOLANI
meščani
Danes se bodo ob 18. uri ponovno sešli delegati Vseh zborov izolske skupščine. Na dnevnem redu je predlog sklepa o potrditvi programa dela Sklada stavbnih zemljišč ter finančni načrt Sklada za leto 1994. Obravnavali bodo tudi poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih pridobljenih s prodajo družbenih stanovanj. Spet se bodo spoprijeli z ureditvenim načrtom Pri Svetilniku. Ker nam ni dana nikakršna možnost, da bi lahko mešetarili z odločitvami delegatov, lahko samo opišemo zahtevo skupščine občine Izola o dodelitvi izolski občini status mestne občine in posebnega statusa občine občini Izola. Za sprejetje te zahteve delegati verjetno ne bodo imeli nobenih pomislekov. V obrazložitvi te zahteve je zapisano, 1. da ima mesto Izola s svojo okolico, kot je sedanje področje občine, status mestne občine že od konca srednjega veka, saj izolski najstarejši mestni statut izvira iz leta 1360. 2. Po zadnjem popisu prebivalstva leta 1991 je izolska občina štela 13770 prebivalcev.
3. Mesto Izola je v svojem starem mestnem jedru na bivšem otoku ohranilo značaj tipičnega mediteranskega
mesta, kar ji daje značaj pomembne kulturne znamenitosti.
4. Zaradi svoje obmorske in primejne lege, narodnostno mešanega prebivalstva in gospodarskega potenciala ima Izola veliko stikov z mesti in ustanovami sosednjih držav.
5. Mesto Izola predstavlja zaokroženo celoto enotnega prostorskega in urbanističnega urejanja, komunalnega urejanja in planiranja svojega razvoja.
6. Podrobna obravnava razlogov, da postane občina Izola mestna občina, je podana v posebni prilogi "Izola - mestna občina", iz katere izhaja, da izpolnjuje vse de-taljirano postavljene pogoje, potrebne za priznanje statusa mestne občine.
7. Občina Izola spada v narodnostno mešano področje na katerem živijo pripadniki slovenske in italijanske narodne skupnosti. Republika Slovenija je v ustavi in s svojim delovanjem na sploh pokazala interes za nadalnji razvoj tega področja in za negovanje odnosov na njem. V ta namen je nujno, da Državni zbor dodeli občini Izola tudi poseben status po 26. členu Zakona o lokalni samoupravi.
PRONAUTICA 94
nekaj izolskih odlične gumijaste jih izdeluje
in]o m pr i-KJer
Prvi izolski navtični sejem, poimenovan PRONAUTICA počasi dobiva svojo podobo. Seveda to ne bo sejem, ki bi se lahko primerjal z Genovo in podobnimi sejmi, zagotovo pa bo v okrilju Jahtnega centra izolske ladjedelnice in pod budnim očesom Marine, ki je večinski lastnik ladjedelnice, potrdil zapriseženo pomorsko usmeritev občine in regije. O tem priča tudi interes domačih proizvajalcev in trgovcev, ki zagotavljajo, da se bodo sejma udeležili, saj sejnina ni visoka, vse bolj otipljiva marina v zahodnem zalivu pa kar terja usmeritev v proizvodnjo in prodajo plovil in vsega kar sodi zraven. Tako lahko pričaku- ^ jemo, da bomo na sejmu videli kar tri
proizvajalcev, od Novmara, ki izdeluje | čolne s plastičnim dnom do gliserjev, ki Baruca v industrijski coni. Seveda pa bo videti tudi tek-I ■4	moralne jadrnice do-
močke za ribolov inše
kaj.
Organizatorji obljubljajo, da bo poskrbljeno tudi za dobro počutje, še bolj zanimive pa so napovedi zanimivih predavanj konstruktorjev plovil in nekaterih znanih jadralcev in proizvajalcev druge navtične opreme.
Glede na visoke stroške postavitve velikega šotora (1000 m2) bo celotni pokriti del prestavljen v urejeno halo ladjedelnice, tako da bo obisk sejma prijeten tudi ob morebitnem slabem vremenu.
Vsi, ki bi radi sodelovali na sejmu, pa morda niste dobili osebnega povabila organizatorjev, ste vabljeni za dodatne informacije v Ladjedelnico Izola (g. Japelj, g.Pugelj).
Ob tem je seveda pomembno dodati, da bo istočasno v Izoli tradicionalni Praznik pomladi, organiziran obisk sejma pa so potrdili tudi udeleženci tradicionalnega srečanja članov ADAC, ki so sicer zbrani v Bernardinu.
ZASELEK S TREMI IMENI
M 3mlZ.&Mf Ljubljanska 24,lei: 066/61-403
Malija, Seča, Nožed. Tri imena, ki označujejo en zaselek. Da je identiteta zaselka še težje ugotovljiva pa naj povemo še to, da si zaselek delita dve občini, Izola in Piran.
Vodnjak ob katerem so se v začetku tega stoletja zbirale perice iz Nožeda. Na njem je spominska plošča ki priča o imenu tega zaselka.	________
Podatki iz leta 1284 pa kažejo, da je bil zaselek že v tistih časih znan pod imenom Nosetum - Nosedum - Noxedi. Krajani želijo, da bi se krivica, ki se jim je zgodila po vojni popravila in da se jim vrne pravo ime njihovega kraja in s tem njihova identiteta. S tem bi se izognili tudi problemom, ki jih pestijo. Prav zato so se odločili, da na skupščino občine Izola naslovijo zahtevo po vrnitvi originalnega imena Nožed. Prav tako so zatrdili, da njihove zahteve po vrnitvi originalnega imena nimajo zveze z dogodki okrog dvojezičnega napisa, ki so ga postavili ob svoji vsakoletni šagri. Prav zato menijo da ni razloga, da se njihovi zahtevi ne bi ugodilo.
Ivan Vrtnik Blaško
Drog na katerem bi moral biti napis z imenom kraja je prazen. Kaj bo na njem pisalo čez leto ali dve?
Krajani se zaradi tega srečujejo z različnimi problemi. Največji pa je zagotovo ta, da je zaselek formalno razdeljen na Malijo in Sečo, kar je za tistega, ki bi hotel najti zaselek zelo mučna zadeva.
Če bi namreč	hoteli	najti	koga iz Nožeda in bi kraja
ne poznali,	bi	prav	gotovo zašli. Cesta, ki pelje r.z
Malijo vas namreč ne bo pripeljala do Nožeda. Kot primer - hišna št. Malija 18, ki označuje Nožed je od hišne št. Malija 19, ki označuje Malijo oddaljen takorekoč v neskončnost, saj sta številki na različnih hribih.
Zgodilo se je že, da je zdravnik, ki je moral nujno do pacienta vedel samo, da pacient stanuje v Maliji, ker pa hišne številke, ki jo je iskal, ni našel, in je tudi ni mogel, je medtem pacient umiral na drugem hribu, to je v Nožedu. S tem problemom se srečujejo vsi, ki imajo kakršenkoli opravek v Nožedu in kraja ne poznajo zelo dobro.
Zaselek so med Sečo in Malijo razdelili po 2. svetovni vojni. Med okoličani pa je znan pod imenom Gožed.
Na fotografiji je občinska meja, ki ločuje izolsko in piransko občino, poteka pa prav sredi naselja in dejansko ločuje posamezne stavbe in zemljišča več kot le za tista dva metra makadama. Skratka, stavbe na levi strani cestišča so v piranski občini, tista z desne pa v izolski. Imajo tudi dva poštarja. Eden prihaja s piranske, drugi z izolske strani. Zemljiške in kmetijske zadeve rešujejo v dveh občinskih stavbah itd.
Pa vendar jih, po njihovo, to manj moti kot dejstvo, da so ostali brez svojega imena in tako iz Nožeda postali Malija oz. Seča.
pred plenom zateči na kabino ladje.
( Hm..!?)
Ob vsem tem samo še to. Je morda še kdo videl angodelico, ki mi je ušla s trneka? Če je, bi lepo prosil, naj se mi javi. Uredništva Mandrača namreč nikakor ne morem prepričati, da je tehtala malo manj kot pol tone.
ivan vrtnik blaško
Marsikateri ribič se rad pohvali, da je ujel ribo, ki je imela za celo pest prostora med očmi. Ponavadi takšna trditev izzove skrit nasmešek v kotičkih ust poslušalca, a tokrat...
Tokrat pa ni nihče nič rekel. Dobesedno pod nos smo dobili dejstvo. Namesto kotičkov ust so se nam razširile oči, imeli smo namreč kaj videti. Na mestu zločina, (ob ribarnici Jerman Vilija ) smo videli zobatca, ki je tehtal 12 kg, ujetega v okolici Zadra, rospo (35 kg )ujet pri Dubrovniku in ugorja (40 kg) ulovljen na Palagružu. Ob tem smo slišali, da so se ob ulovu, ribiči morali
NEKOČ SO ŽIVELI RIBIČI
Dr. Goran Filipi : Zgodovina "lesenega" ladjedelništva 1. del
ZAČETKI LADJEDELNIŠTVA (Iliri, Grki, Rimljani)
Začetki ladjedelništva na vzhodnih jadranskih obalah, kot smo videli, vsekakor segajo še v najstarejše čase, vendar, žal, na prve sledi naletimo šele, ko je bila pomorska plovba že na dokaj visoki razvojni stopnji. Eden od vzrokov za to je dolgo obdobje t. i. ladjedelništva brez ladjedelnic: ladjedelnice so bile primitivne, postavljene po potrebi, takoj po opravljenem delu pa so jih zapustili. Niti približno ne vemo, kdaj so prebivalci vzhodne jadranske obale začeli izdelovati čolne, zanesljiv pa je podatek, da so se med leti 3000 in 2000 p. K. naselili na najbolj oddaljenih otokih. Znano je tudi, da so bili povezani s praprebivalci Italije in zahodnega dela Balkanskega polotoka. Za vse to pa so potrebovali ladje, ki so jih morali izdelati sami.
Prvi znani prebivalci vzhodnih jadranskih obal so bili Iliri; omenjajo jih že grški zgodovinarji in geografi. Jadranski Iliri niso bili zgolj poljedelci in živinorejci, ampak tudi pomorščaki in ladjedelničarji. V tistih časih je bilo mediteransko ladjarstvo in ladjedelništvo na dokaj visoki razvojni stopnji. Grki, ki so pluli po Jadranskem morju, so nedvomno močno vplivali na razvoj ilirskega pomorstva; na enak način kot so pred tem Egipčani vplivali na oblikovanjepomorskega duha pri Feničanih, le-ti pa usvojeno umetnost prenesli na Grke.
Grki so pripluli v Jadransko morje konec VIL stoletja p. K. in ustanovili več kolonij. Zanesljivo vemo, da so bile prve grške koloni-
je na vzhodni jadranski obali Epidamnos (Drač) in Appolonia (blizu Valone). Značilne so tudi poznejše kolonije, ki so nastale v IV. stoletju p. K.: Issa (Vis) in Pharos (Hvar). Najbrž so prve ladjedelnice na vzhodni jadranski obali nastale v omenjenima pristaniščema.
Iliri in Grki so se večkrat spopadli na morju. V pomorskih bitkah so si Iliri pridobili novih izkušenj, kar je vplivalo na razvoj njihovega pomorstva in ladjedelništva; postajali so vedno boljši pomorščaki in ladjedelničarji. Najboljši ilirski ladjedelničarji so bili Liburni, ki so od VIII. stoletja p. K. z lastnim ladjevjem obvladali mnoge strateške in trgovske točke vzhodnega Jadrana. Taka dominacija ni možna brez organizirane ladjedelniške dejavnosti.
Znano je, da Rimljani do I. punske vojne niso imeli mornarice, a so jo zelo hitro postavili na noge in kaj kmalu za tem premagali mornarico Kartagine, ki je bila takrat najmočnejša na Mediteranu. Tudi Rimljani so, kot Iliri, temeljili svoje ladjedelništvo na grških dosežkih, vendar ga niso obogatili z novimi prvinami. Njim gre zasluga predvsem za gradnjo pristanišč, niso namreč imeli naravnih. Pomembnejše rimske luke na vzhodni jadranski obali so bile Jader, Narona in Scradona. Največji pomen pa je imela Salona, zato domnevamo, da je bilo tam pomembno ladjedel-niško središče vzhodnega Jadrana.
OBDOBJE PO PRIHODU SLOVANOV
Slovani so dosegli jadranske obale na začetku VIL stoletja, ko so združeni z Obri leta 612.
zasedli in uničili Salono. Že v drugi polovici VIL stoletja so Slovani uničili mnoga rimska mesta in se utrdili na vzhodni jadranski obali. Romanska populacija se je obdržala le v nekaterih mestih ob obali, po otokih in v gorskih predelih v zaledju. Sčasoma so se Slovani in Romani medsebojno popolnoma pomešali.
Ko so osvojili morje, so Slovani pravgotovo kmalu začeli razmišljati o plovbi. Najbrž so njihova prva plovila v novi domovini bili drevaki, s katerimi so pluli po svojih bivših rekah. Da je temu tako, dokazujejo že omenjena plovila, ki so se ohranila do nedavnega v Tržaškem zalivu in ob izlivu reke Neretve. Morali so kmalu spoznati, da so za varnejšo in daljšo plovbo potrebna drugačna ploviia, ni pa znano, kdaj so Slovani začeli izdelovati zapletenejše ladje in niti kakšna so bila ta prva slovanska plovila.
Cesar Konstantin omenja da so v X. stoletju Neretvanci imeli utrjeno mesto na otoku Korčuli. Korčula je bila znana po gostih gozdovih in ker Neretvanci na drugih otokih niso imeli utrjenih mest, lahko sklepamo, da so največji del svojega ladjevja zgradili na Korčuli.
DOVOLILNICE ZA PARKIRANJE
Še malo in pred parkirišči v starem delu mesta, natančneje pred tistimi ob gostinski šoli, na Velikem trgu in za pošto bodo delavci bodočega najemnika omenjenih parkirnih prostorov postavili priročne blagajne.
Parkiranje v mestu bo postalo luksuz, vendar za stanovalce starega mesta nekoliko cenejši, saj vsaka družina lahko za 2.000 SIT kupi celoletno dovolilnico za parkiranje v mestu, nihče seveda ne bo imel rezerviranega parkirišča, vendar bo iskanje parkirnega prostora zagotovo lažje opravilo kot sedaj.
V krajevni skupnosti staro mesto pravijo, da imajo vse pripravljeno za izdajanje letnih dovolilnic. Lahko jih kupijo občani, ki imajo stalno prebivališče znotraj območja drevoreda 1. maja, Cankarjevega drevoreda, ulice Svobode in Ob starem zidovju,
Kosovelove, Cegnarjeve, Gregorčičeve, Smaregljeve in Kopališke ulice. Na sedežu KS
(Ulica Ob starem zidovju) lahko dvignete položnico za plačilo prispevka parkirnine. S potrdilom o plačanem prispevku ter z veljavnim prometnim dovoljenjem ter ob pogoju da res stalno živite na omenjenem območju boste na sedežu KS lahko dobili po eno dovolilnico na družino. Občani, ki imajo v starem delu mesta garažo bodo prejeli posebne dovolilnice.
REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA IZOLA
Oddelek za notranje zadeve
Številka:
Datum: ,03.05.1994
SREDSTVOM JAVNEGA OBVEŠČANJA
ZADEVA:	Obvestilo	o	zamenjavi	vozniških	dovoljenj	in	registrskih	tablic
Vse občane občine Izola obveščamo in hkrati opozarjamo, da 25.junija tega leta poteče rok za zamenjavo starih voznicah dovoljenj in starih registrskih tablic ter prometnih dovoljenj.
Po naši evidenci v občini Izola starih vozniških dovoljenj ni do l.maja zamenjalo še približno 2.000 voznikov, registrskih tablic pa približno 1.100 lastnikov motornih vozil.
Ker predvidevamo, da bo zaradi velikega Števila občanov, ki morajo do poteka roka zamenjati vozniška dovoljenja in registrske tablice, na referatu za promet oddelka za notranje zadeve občine Izola velika gneča, homo od ponede^ka v.maja uvedli samo za zamenjavo vozniških dovoljenj in registrskih tablic uradne ure tudi v torek in četrtek od 00.00 do 12.00 ure, medtem, ko bodo ostale dneve uradne ure tudi za vse ostale postopke na tem referatu.
Pozivamo vse občune občine Izola, ki še niso uredili navedenih stvari, da to storijo čimprej, da pred potekom roka ne bi prihajalo do prevelike gneče in s tem tudi čakalne dobe.
Silvo ŠKRBINA NAČELNIK
r . • -N ''
Reg. št. vozila:
N.ro di targa: Veljavnost dovolilnici Vando fino al:
Dragi MULCI in MULKE
Najprej o izrazu MULC. Izraz MULC pomeni predvsem razposa-jenca (SSKj). Izraz umešča mladega človeka (od 3. do 18. leta) v križišče spontanosti in prisile, kljubovalnosti in podrejenosti, da pa je zavarovan pred pridihom negativnega je izraz napisan brez polglasnika: MULC in MULKA in ne MULEC.
Torej, MULCI in MULKE ! Kdaj ste se nazadnje ozrli po vaši šoli, ki vam kot hran izobraževanja in vzgoje nudi svoje prostore vsak dan. Ne spomnite se več, kajne! Potrudite se in se ozrite naokraog. Opazili boste, kako žalostno podobo je dobila v enem letu (od zadnjega beljenja za katero je šlo fui denarja). Zidovi so popacani, pobrcani, popljuvani, pobarvani, popraskani, tudi ostanki hrane se dobijo na zidu. stranišča so polu-lana, cele role papirja pogosto tudi, vtičnice potrgane, kante za rože prevrnjene.
MULCI in MULKE iz višjih razredov! Vaš besedni zaklad je tako grozno "bogat" s psovkami, da vam tudi dolgoletni kaznjenec iz Alcatraza ne bi bil kos. Ko vas človek posluša se zgrozi. Od kod vsa ta packarija in čemu!? Od kod nasilje do sošolcev, mlajših učencev, stvari? In seveda, čemu? Ste se vprašali, zakaj ste nasilni, zakaj kar bruhate psovke in zakaj packate po šoli. Le kako se boste -MULKE in MULCI razvili v zdrave ljudi, ki uporabljajo naslednje oblike vedenja:
- odgovorno ravnanje
- izpolnjevanje obljub
- prožnost
- pripravljenost na kompromis
- ČUT ZA SEBE, DRUGE IN STVARI
- učinkovito odločanje
- postavljanje ciljev
- načrtovanje
- strpno vedenje do drugih in drugačnih
MULCI in MULKE - naučite se odgovarjati zase in za svoja dejanja. Naš cilj je, da vzgojimo mularijo, ki bo znala leteti, ki bo vedela, kam jo nosijo krila in ki bo tudi vedela in znala do tja.
Klub staršev za boljšo šolo Pittonijeva 2, Izola, Tel.. 65-311
'pacfofr deMa CMuutttà Ua£óz*uz di 'làola
"Manzioli" Mon Amour
Anno Domini 1987: nasce da una brillante idea /7 progetto della scuola di restauro nel palazzo Manzioli-Lovisato come opportunità per dare alla nostra comunità una sede adeguata nella quale operare.
Da allora ne è passata di acqua sotto i ponti e si sono cambiate le persone addette ad occuparsi dei nostri reconditi desideri. Sorvolando su molti degli inutili sforzi profusi in riunioni, dedicati alla ricerca della pietra filosofale, al lato pratico abbiamo ottenuto a tutt’oggi anche alcuni risultati concreti: circa due anni e mezzo fa il comune ha svuotato i due palazzi dagli inquilini che lo occupavano ed in breve ne abbiamo ottenuto l’usufrutto gratuito.
Nel frattempo la Slovenia ha ottenuto l’indipendenza e sono cambiati gli interlocutori. Con tutti i nuovi problemi di cui il nuovo stato si doveva occupare non è stato certo semplice convogliare l’attenzione su di noi. Ciononostante siamo riusciti a smuovere, finalmente, le giuste strutture statali. Dall’inizio del '93 è
Gemellaggio tra scuole
Gemellaggio in vista tra la nostra scuola media “P. Coppo" e /VTIS di Ferrara. I rappresentanti dell’Istituto tecnico statale “N. Copernico" si sono dimostrati interessati ad allacciare rapporti di amicizia e collaborazione con gli allievi e i docenti isolani.
Un primo contatto lo si è avuto nei giorni scorsi con la visita della delegazione ferrarese composta da una settantina di studenti. L'incontro, improntato a contenuti di carattere sociale e sportivo, è servito anche per far conoscere agli ospiti la nostra realtà minoritaria.
Una scheda storica sulla comunità nazionale italiana è stata presentata da Giuseppe Rota, presidente dell'Unione italiana, il quale ha parlato pure di diritti e prospettive di sviluppo. Prossimamente saranno gli isolani a rendere visita ai colleglli e nell’occasione verranno probabilmente definite te tappe per concretizzare l'atto di gemellaggio.
L ’Istituto ferrarese conta all'incirca 1400 iscritti e le esperienze maturate torneranno certamente utili alla nostra scuola. Da segnalare ancora l’impegno dei ferraresi verso i profughi che frequentano i corsi d’istruzione media nell’ambito de! ginnasio per profughi di Pirano che ha sede nella scuola per infermieri, con i quali l'ITIS ha avviato da tempo concrete forme di solidarietà e aiuto.
C.M.
stato un susseguirsi di azioni che hanno coinvolto sia le due statalità che il comune, nonché le istituzioni della nostra minoranza.
Alla fine dell’anno, dopo aver elaborato per il “CENTRO DI RESTAURO” una forma organizzativa accettabile sia per la Slovenia che per l’Italia, è stato fatto un importantissimo passo per poter avviare il progetto: è stato firmato il contratto tra il Comune, il Ministero degli Affari Esteri della Slovenia e la nostra Comunità Nazionale per il finanziamento deN’awio dei lavori di restauro e per il finanziamento della sovrintendenza su tutto il progetto. La ditta che è stata scelta dopo il concorso pubblico articolato in due fasi è l’Arhitecta di Pirano, che oltre ad avere maggiori esperienze (restauro di Casa Tartini e Palazzo
Gravisi-Buttorai) ha offerto anche le migliori condizioni ed il prezzo più interessante (circa 7 milioni di talleri).
Per il '94 sono così previsti circa 17 milioni di talleri nel bilancio dello stato di Slovenia per questi lavori e con ciò si è assicurato un impegno, a cui dovrà ora l’Italia dare una risposta concreta.
Molti sono stati gli ostacoli disseminati su questa strada per tentare di minare il progetto, ed anche oggi ci sono dei tentativi, ma la nostra Comunità tutta, assieme alle altre istituzioni della minoranza ed al deputato al Parlamento della Slovenia, non intende desistere. Se il progetto “CENTRO DI RESTAURO E COMUNITÀ DEGLI ITALIANI DI ISOLA” dovesse cadere, le responsabilità non saranno certo nostre.
Bruno Orlando
Il coro in Austria
Foto: C. Chicco
È stata coronata da successo la terza partecipazione al Concerto dell’amicizia di Bleiburg - Pliberk, nella Carinzia austriaca, de1 coro misto “Haliaetum ” della Comunità degli italiani di Isola.
Diretti dtt Claudio Strudthoff, i bravi coristi isolani hanno esibito per l’occasione undici canti del loro repertorio internazionale, spaziando dalla polifonia sacra e profana ai canti popolari. Nella Casa di cultura di Vogrče, in periferia di Bleiburg, con gli isolani si sono esibiti pure il coro misto da camera di Celje e il complesso ospite, il coro di voci virili “Foltej Hartman” della Comunità slovena di Bleiburg. Ricorderemo che il Concerto dell’amicizia, giunto ormai alla settima edizione, si tiene di anno in anno nelle località di residenza dei cori partecipanti. L’anno prossimo a ospitarlo sarà Isola.
L’uscita di Bleiburg è stata per i componenti del coro “Haliaetum” anche un’occasione per conoscere la Carinzia austriaca con le sue bellezze naturali e con i suoi monumenti storici, nonché motivo di approfondimento dell’amicizia con i loro colleglli di Celje e Bleiburg come pure di conoscenza della realtà in cui vivono oggi gli sloveni d’Austria.
Gianfranco Siljan
Le sorelle Trani e il coretto in evidenza a Verteneglio
Due voci simpatia
Foto: C. Chicco
Ancora una volta la Comunità italiana di Isola ha confermato di poter contare su validi elementi nel campo della musica. Questa volta a tenere alto il nome della nostra città sono stati i più piccoli che a Verteneglio hanno mantenuta alta la qualità della Ventottesima edizione del Festival per la canzone per l’infanzia. Manuela e Marina Trani, che si sono confermate due delle voci più valide del gruppo nazionale italiano, hanno vinto, assieme ad altre due canzoni, il premio della simpatia, assegnato da una giuria di ragazzi di Verteneglio. La canzone di Marina e Manuela, composta dalla nota coppia di autrici isolane Amina Dudine e Lucia Scher, invoca la pace e la speranza per un mondo migliore. Il nostro coretto “Giovani cantori” diretto da Amina Dudine ha accompagnato i solisti di tutte le 17 canzoni in gara nonché ha contribuito alla realizzazione dell’audiocassetta, disponibile nelle due versioni, una soltanto con le basi, l'altra con i minicantanti ascoltati a Verteneglio.
C.R.
Auguri della CI ai soci...
A TTIVITA ’ COMUNITARIA Martedì 3 maggio alle ore
18.00.	nel Salone della Comunità, lezione del corso “Dalla scultura del Medioevo alla pittura del Rinascimento a Parma”. Relatore il Prof. Sergio Molesi, docente di Storia dell’Arte presso il Liceo classico "Dante Alighieri” di Trieste.
La biblioteca della Comunità degli Italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola e’ aperta al pubblico ogni lunedì e giovedì dalle ore 17 alle 19.
La Sala di lettura della Comunità è aperta ogni giorno, eccetto le domeniche, dalle ore 16.30 alle 20.30.
28.04 Edi Carpenetti
29.04 Antonio Šverko, Katja Zadnik
30.04 Sonja Chicco, Tura Grižančič, Branko Malissa
02. OS	Ferruccio Delise
03. OS	Romi Gašperini
04. OS	Giusto Barut, Maria
Jerman, Venceslao Vescovo
05. OS	Edda Bressan, Gianna
Medica
06. OS	Diana Chicco
07.05 Ivo Cotič
08. OS	Maria Šverko
09. OS	Ruggero Kernjus,
Alojz Rupnik
10. OS	Viarda Blazina, Darko
Kolarec, Fabio Medizza
11.05 Gemma Bernobič, Ernesto Lovišček
Dal mondo della scuola
* Come si prevedeva, l'iter burocratico per la costruzione del nuovo edificio della scuola elementare sta dilungandosi e sorgono nuovi intoppi. Accettata da parte dei competenti organismi comunali e statali la proposta per l’ubicazione. I passi successivi per la realizzazione dell’opera sono la preparazione della documentazione per l’avvio dei lavori e la liberazione della zona interessata con l’abbattimento di alcuni edifici. Per la prima, i fondi necessari possono essere garantiti dal Comune, mentre più difficile sarà reperire i mezzi necessari per gli indennizzi delle case che dovranno essere demolite per dare spazio alla scuola e agli altri edifici previsti dal piano urbanistico. Rimane la speranza che i tempi non si dilunghino troppo e che i nostri alunni possano quanto prima entrare in un edificio funzionale e vivibile, attributi sempre meno confacenti a quello attuale.
* La primavera è il tempo degli impegni aggiuntivi per gli alunni delle scuole. È infatti il periodo delle varie gare che danno la possibilità di dimostrare le proprie capacità e il proprio sapere. Buoni i risultati conseguiti dagli alunni della scuola elementare Dante Alighieri:	due	alunni hanno
ricevuto il contrassegno d'argento alla gare di lingua inglese, un alunno si è piazzato tra i primi 10 allo Cankarjevo tekmovanje di lingua slovena. Buoni anche i risultati nello sport, con i primi tre posti conseguiti dai nostri alunni alle gare comunali di tennis da tavolo, i due primi posti con il primo posto a squadre nelle gare regionali e il terzo posto alle gare nazionali per le Società sportive scolastiche conseguiti dalle alunne dell’ottava classe Romina Umer e Tamara Moro.
* Mercoledì 20 aprile la nostra scuola ha ospitato le gare regionali di matematica per l’assegnazione del contrassegno Vega d’argento agli alunni delle scuole elementari italiane della regione. Alle gare hanno partecipato 39 alunni, tra i quali 10 alunni provenienti da scuole medie di Palmanova e Pordenone. Alla fine della gara gli alunni partecipanti hanno visitato la Mehano. Buoni i risultati conseguiti dai quattro alunni isolani partecipanti, tre dei quali hanno conseguito il punteggio che assegna loro il riconoscimento Vega d’argento. Tom Pavlič dell’ottava classe si cimenterà nelle gare che assegneranno i riconoscimenti d'oro.
Marino Maurel
Il Mandracchio, foglio della comunità italiana di Isola Redattore responsabile: Claudio Moscarda la redazione: C. Chicco, M. Maurel, C Moscarda, C. Raspoliè, S. Sau, G. Siljan, A. Šumenjak, P. Trani Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 663I0 Isola, Slovenia tel-fax: +386 66 / 65031 / 65853
SKORAJ PODALJŠANE POČITNICE
Malo je manjkalo pa bi izolski osnovnošolci imeli podaljšane prvomajske počitnice.. Njihovi učitelji so bili namreč na sindikalnem izletu v prekmurju in so si zaželeli vožnje s pravim splavom, ki so ga nekoč uporabljali za prečkanje reke Mure. In ker se jim je Brod na Muri zdel zelo primeren kraj za takšno doživetje so odšli tja, na njihovo žalost pa pozabili, da obstaja tudi državna meja in tako so se nelegalno znašli na Hrvaškem. Seveda so jih dobili njihovi policaji in potem je bilo treba na dolgo razlagati, kaj se je zares zgodilo. Končalo se je srečno, do mednarodnega incidenta ni prišlo.
ŽUPAN KOT KOMUNALNI REDAR
Bil je lep dan, prišel je okupator iz Ljubljane in lepo zaparkiral avtomobil na prehod za pešce in še na pločnik pred Lesnino. Pa je mimo prišel župan s torbico in glasno zaukazal:
- "Umaknite avto!"
- "Zakaj ?"
- "Zato, ker se tako ne parkira!"
- "In kdo ste vi, da to veste?"
- "Ni važno kdo sem, važno je, da ste narobe parkirali", je vse bolj glasno zaukazal župan.
Okupator je videl, da ni več šale in jo je ucvrl.
Zmagali smo.
Izolan - skoraj tretji v državi
(IVB) Izola je bila znova prizorišče mednarodnega dogajanja. Med prazniki so se na svetilniku namreč zbrali vsi, ki v naši državi in v bližnji tujini kaj pomenijo, kadar gre za jadranje na deski. Svetilnik je bil okrašen kot novoletna jelka. Ves je bil v znamenju HB-ja, tako, da je marsikateri mimoidoči pomislil, da imajo kadilci kakšne demonstracije. A to ni bilo to. Bilo je mednarodno prvenstvo v jadranju na deski. Prvi dan sta v razredu Mistral sodelovala celo dva jadralca iz mariborskega kluba "Sidro ". Bila sta verjeli ali ne , eden prvi, eden pa drugi. To, da sta v regati sodelovala samo onadva je zgolj naključje. Tako je imel "državni prvak " priliko in je za TV Koper ponosno izjavil, da na slovenskem prostoru nima konkurence. Preden pa mu je tata dovolil to izjaviti je moral Stojan Vidakovič lastnonožno s svetilnika v hotel po majico na kateri se je lepo videlo napis HB ( sponzor ima pač svoje zahteve). Videti pa je, da se je razvajeni zvezdnik na zvezdništvo lepo privadil, saj je bilo treba na njegovo zahtevo celotno regatno polje ničko-likokrat prestaviti, pa čeprav mu ga je dal tata postaviti, ki je za te stvari pravi "mojster ", saj je za vsako stvar, ki jo je naredil takoj povlekel iz malhe priročnik, da se je lahko sproti učil. In, da je sine pravi zvezdnik je pokazal tudi tako, da je bilo treba eno bojo postaviti tako, da so ga lahko med glisiran-jem po vodi opazovale tri deklice, ki so prav gotovo samo zaradi njega prišle na svetilnik. Povedati je treba tudi to, da njegov tata ni katerikoli tata. Zvezdnikov tata je namreč štev. 1 v jadranju na deski v slovenskem prostoru saj je tudi predsednik Zveze jadralcev na deski. A to je najbrž naključje. Zgolj naključje je tudi, da se v regatah, v katerih nastopa njegov naključni sine, pojavijo največ 3 - 4 tekmovalci, ki so "spet naključje " vsi iz istega kluba. Da bi naključij še ne bilo konec je treba povedati tudi to, da se vse skupaj naključno vleče iz leta v leto. In zgolj po naključjo se dogaja, da hodijo takšni prvaki kasneje na Olimpijske igre in Svetovna prvenstva, kjer je tudi naključje krivo, da še niso osvojili kakšne medalje.
A igro naključij je treba znati igrati, če bi se nanjo spoznal tudi jaz bi lahko bil tretji v državi. Tam sem namreč za to igro prestavljal boje. In, če bi le bil bolj domiselen bi se na katero usedel se na njej udeležil regate in tako svoje ime popeljal v svet, bil bi namreč tretji, kar pa bi v državnem merilu tudi ne bilo slabo. S tem sem prav gotovo prikrajšal tudi Izolo saj bi bila to idealna prilika za njeno promocijo. Žal pa se na tovrstna naključja, kot že rečeno ne spoznam. Se bom pa v bodoče potrudil. Obljubim!
PSI LJUBEZNI
Iz vedno bolj zanesljivih virov smo izvedeli, da ima pasjemanija (manija na pse) v Izoli svoj poseben razlog. Vse je namreč začudilo to, da se mladi fantje in dekleta tako radi sprehajajo s psi do svetilnika in naokrog. Potem je prišla na dan skrivnost: Psi so le izgovor za srečanja s simpatijami. In tako postaneta prijatelja bobtail in fox terier, lastnika pa tudi.
NOVI SLADOLEDI
V slaščičarni Diana so naredili nove vrste sladoledov in sicer:
YOGURT, VANI LA in KASIJA.
Veliko užitka ob pokušini novih okusov vam želimo. CELESTINA V ILEGALI
Odkar so Celestino nasilno izgnali iz starega mesta je ta kraj kot opustel. Ob sobotah ni več kričanja in gneče, ni več šerifa na vespi, ni več Celestine pri Frediju in sploh je mesto kot opustelo. Celestina svoj problem rešuje tako, da bi rada gostilno pripeljala k novi tržnici, kje pa naj mi dobimo rezervno Celestino.
Neutrudni ljubimec Izole?
(IVB) Agencija za Radost življenja pod katero se je lani v Izoli topilo in stopilo pol občine je znova na pohodu. Marsikomu je stvar dosti bolj razumljiva, če povemo, da se za njo še zmeraj neutrudno skriva Mister Blumauer, ki je "velik ljubitelj Izole" . In tako je znova v Izolo prišel-dopis zgoraj imenovane agencije, ki nas vabi v svoj objem ali bolje rečeno, vabi nas k pripravi nekakšne prireditve, ki naj bi promovirala Izolo in ponesla njeno ime in sloves v svet. Seveda je bilo vabilo posuto z rožnatimi besedami, ocveteno z najslajšo smetano in sploh v nebo in radost življenja vabeče. Če Izolani zdaj še ne bi poznali dua, in agencije...
Tako pa... Tako pa se je v prostorih radia Morje razlegel smeh, ko smo za omenjeno vabilo slišali in ga prebrali. Ker pa smo hoteli stvari priti do dna, se je direktor radia Alež Bohinc, (radio Morje je bil namreč izrecno vabljen) odločil in poklical po telefonu vse ostale lokalne radije po Sloveniji, ki naj bi se po vabilu sodeč tudi udeležili zadeve. Ne samo, da nekateri o tem niso nič vedeli, tudi tisti, ki so vedeli niso o kakšni udeležbi hoteli ničesar slišati, saj jim je agencija bila vsem dobro poznana, sploh pa duet, ki stoji za njo. Ker pa se Bohinc ni dal kar tako je poklical še omenjeno agencijo na tel. štev., ki je bila vabilu priložena. Še večji smeh se je razlegel po sobi, ko smo zvedeli, da na omenjeni štev. sploh ni nobenega prijavljenega.
Pravijo, da gre osel samo enkrat na led in ravno zato je osel. Če bi bil pameten bi se naučil drsati. Upajmo, da smo Izolani dobri drsalci. Kajti, če bomo padli na ledu na trebuh, bomo imeli riti kvišku, kar je za nekatere več kot idealno.
VSI IZOLSKI POZDRAVI
<*•»	'""'tifa»
RADIO MORJE
Besede niso občutljive na lepoto, fotografije pa. Zato ima prednost ženski del kolektiva. Lea Štoka je, po mnenju poznavalcev, najbolj jezikava voditeljica na svetu (in v Izoli)
Vse se spreminja. Vse! Tudi radio Morje. Odkar so začeli delovati so spremenili prostore, spremenili so polovico osebja in spremenili ali dodali so v svojem programu marsikaj.
Kot sami pravijo, "trudimo se Trenutno jih je v ekipi 32 resnih in manj resnih sodelavcev, ki se vsak po svojih močeh trudijo, da zadeva teče v dobro poslušalcev, kot tudi njih samih. Telefoni pod prostori Galeba zvonijo kar naprej. Kako tudi ne bi, saj ima radio Morje precej kontaktnih oddaj. Novost pa je, da lahko po novem sodelujejo tudi poslušalci v podjetjih, sodelujejo pa tako, da preko faksa pošljejo kakršenkoli prispevek, najsi bo poetičen filozofski itd. Zadevi je ime Črno na belem.
Sedaj, ko se je ozračje malo ogrelo se bodo znova spravili tudi na teren, kjer bodo snemali v živo pa tudi manj živo. Na radiu jih skrbi tudi izobraževanje poslušalcev, kar dobra in pravočasna informacija vsekakor je, zato redno preko mikrofona pripravljajo obsežen pregled tiska, direktno od BBC- ja posredujejo novice v slovenščini itd. V pogledu izobraževanja je novost oddaja Radio leksikon, kjer v dveh ali treh minutah povedo vse kar se da zvedeti o kakšnem pojmu ali zanimivosti.
Na radiu imajo tudi deklico, ki se pogovarja z zvezdami in ji je ime
Ivana, na Mandraču pa jo poznamo kot našo nekdanjo, nič plačano sodelavko. Informacije, ki jih od zvezd dobi pa potem prečita kakšna znana ali pol znana osebnost. Takšnim komunikacijam z zvezdami so na radiu posvetili v oddaji Stelarium kar celi dve uri.
Zvezde so jim tudi povedale naj v mesecu maju izvedejo novost, ki naj se imenuje Promobala, kjer se bodo lahko promovirali obalni bendi. Dancing šus pa predstavl-
ja glasbene stvaritve, ki naj bi tudi bile novosti. Preko radia Morje se zna zgoditi tudi to, da najdejo v oddaji Pasje minute, psički svoje lastnike, ki so jih bogvedi kje izgubili (lastniki se namreč zelo pogosto izgubijo), pa tudi kakšen muc potrka na vrata in vpraša po lastniku. Ker so lastniki, kot že rečeno, zelo negotovi jih je treba večkrat pois- kati in na radiu to počnejo dva- krat na dan.
Aprila se je začel Referendum, ki se dogaja vsak dan. Oddaja je namenjena aktualnim problemom. Sladkih 16 je lestvica po kateri se poslušalci radia Morje vzpenjajo celih 20 min., preden pridejo v nebesa. Poljubčki in klofute se še zmeraj delijo, kakor kdaj in kakor komu, tu je vse odvisno od poslušalcev.
Vsak dan po 17. uri pa so mladi na radiu glavni, pravijo, da se jih včasih sliši na cesto.
Vsekakor so tipi na radiu nagnjeni k novostim, saj imajo v ognju (samo še skovati jo je treba) oddajo z naslovom Akcija priljubljenosti, kjer boste lahko izražali svoje simpatije ali antipatije, ali drugače rečeno lahko boste pljuvali ali božali.
Da so izolski radijci mahnjeni tudi na hitrost pričajo tudi naslovi
Če so zvezde videti takšne, potem so se celo najbolj zagrizeni materialisti pripravljeni predati njihovi moči - Ivana Scotto DiMinico.
DOBRO ORJE
oddaj, kot so recimo: Plin do konca, Čez drn in stm itd. Če že sodimo po naslovih (pojdimo se analitike do konca) lahko sami uganete kaj predstavlja tale: Pri kosilu paše deci črnega. Tam sta glavni faci Goran in Mario - (duo Zejniki). (Na zdravje).
Oddaj je glavni urednik Marko Filli ob našem obisku naštel dosti več, a kdo bi si vse zapisal, ko je pa pisanje tako utrudljivo. Na vprašanje, če novinec med radiji ali z drugim imenom Capris, kaj vpliva na njihovo delo in odziv poslušalcev je povedal, da na komercialnem področju ni čutiti kakšnih potresov ali vsaj sunkov, pa tudi pri telefonskih odzivih poslušalcev ni sprememb saj so redno zasedeni od 80% do 100%. Buh daj, da se jim telefonade povečajo za 300%. Bodo vsaj vedeli kako trpimo na Mandraču ivan vrtnik blaško
Kljub vsemu niso na radiju sama gobezdala. Nekaterim je celo nerodno in potem namesto obraza pokažejo hrbet, kar se sicer ne spodobi. Toda, za konspirativnost je na radiu poskrbljeno.
Fenomen Blumauer (Mariachi) menda spet prihaja na naš konec dežele. Po neuspelem božičnem projektu s slovensko mega jelko je že pripravil nov predlog zabave za vse Slovence in tudi Izoli dal to izjemno priložnost, da sodeluje v projektu. Alojz Pečan se je že dogovarjal o sodelovanju Radia Morje, potem pa so skupaj ugotovili, da je precej informacij iz ponudbe iz trte izvitih.
Za vsak slučaj (če hi projekt slučajno doživel svetovno slavo) smo g. Pečana in g. Bohinca (direktor Radia Morje) posneli v trenutku njune hitre odločitve o tem, da se bosta odrekla sodelovanju v
projektu.	/>	v.	Papir	v	roki	je	tista	stvar,	ki	sta	se	ji	odrekla.
Rekreativna (vodena) hoja po prvi polovici reke Dragonje od Popeter do boršta. Odhod in povratek z avtobusom.
•KDAJ v nedeljo 8.maja •ODHOD ob 7,30. uri pred LIPO •POVRATEK ob 14. uri pred LIPO PRIJAVE
Na zvezi telesnokulturnih društev Izola vsak delovnik od 8. do 10. ure ter od 18. do 20. ure do petka 6. maja 1994.
Prijavnina znaša 500 tolarjev po
udeležencu-
Hoje bo cca 3,30 ure.
VSI UDELEŽENCI PREjMEJO
SPOMINSKE PRIPONKE
Izlet bo, če bo prijavljenih vsaj 25
udeležencev.
Obvestilo o eventuelni odpovedi bo na vhodnih vratih v Kraški 1 v soboto od 9. ure dalje.
VABLJENI V DOLINO DRAGONJE
I I
ZVEZA TELESNOKULTURNIH DRUŠTEV OBČINE IZOLA
ORGANIZIRA
DRAGONJA TOUR
Pojasnilo ljubiteljem cvetja
Marsikdo se je te dni spraševal, kaj pomenijo porezani oleandri pred občino. Brez panike! Oleandri bodo še rasli. Porezati jih je bilo treba zato, da bi ne pozebli. Ne gre torej za vandalizem ali kakršnokoli samovoljo. Gre kratkomalo zato, da bi preživeli.
Pojasnilo lastnikom umrlih jeklenih konjičkov.
Sočasno z akcijo "Očistimo svoje okolje - Pomlad 94" se je končal tudi odvoz odrabljenih in zapuščenih vozil, ki so bila zelo neprijetna dekoracija našemu mestu. Če bi se morda kateri od lastnikov premislil in hotel svojega poko-
jnega in zapuščenega sužnja nazaj, se bo moral napotiti na novo odlagališče na Baredih.
Ob tem naj povemo, da jih je bilo odpeljanih čez 60 vozil, od tega 50 samo iz ožjega centra Izole. Ugotovljeno je, da so nekatera od vozil bila brez registracije več kot dve leti. Skrb vzbujajoče je, da je že sedaj toliko vozil odpeljanih, kajti pravi naval zapuščenih vozil pričakujejo šele jeseni. Naj povemo tudi to, da se lastnika čaka samo 3 mesece, nakar se jekleni konjiček udeleži dražbe ali pa se napoti v prešo.
Ob tem še informacija, da se za nevrnjene registrske tablice zna zgoditi kazen, ki lahko seže do 100 tisoč tolarjev.
Milanu Babiču - Pepiču v spomin
V ponedeljek, 18.aprila smo se na izolskem pokopališču s svojci, krajani, predstavniki upravnih organov skupščine občine Izola, prijatelji in borci NOB za za vedno poslovili od našega člana, nosilca spomenice 1941 in veliko drugih oblikovanj, tovariša Milana Babiča.
Pred 83. leti se je rodil v siromašni kmečkodelavski družini v Trstu. Doraščal je v zelo težkih razmerah. Prva svetovna vojna in grmenje težkih topov na Opčinah, okupacija italijanske vojske Trsta, nastanek fašizma in požig Narodnega doma v Trstu, ustrelitev antifašističnih borcev na Opčinah, vsi ti dogodki so na poseben način vplivali na do-raščanje Milana. Od težaškega delavca se je izučil za pomočnika in delal v raznih trgovinah kot v Rodiku, Trstu, Opčinah in v Bazovici. Dvajset let star je emigrimi v Jugoslavijo, namesto iti v italijansko vojsko. Naselil se je na Sušaku in nadaljeval s političnim delom v okviru sindikata vse do njegove prepovedi. V letih 1940 in potem vse do okupacije Jugoslavije je bilo njegovo stanovanje na Sušaku kraj sestankov ilegalnih političnih delavcev. Molan je moral v ilegalo in tu smo ga spoznali pod imenom Pepič. Leta 1942 je bil aretiran, zaprt in obsojen na 10. let zapora, ki ga je prestajal v Firencah in v Castelfrancu d'Admilia. Po ka-pitidaciji Italije se je vključil v partizanske enote. Bil je mitraljezec na komandi istrskega vojnega področja. Pozneje je postal namestnik komandanta Komande mesta Ilirska Bistrica. Vse do upokojitve sredi leta 1956 je bil oficir v vojski. S prihodom v Izolo se je zaposlil na vojaškem odseku. Vključil se je tudi v družbeno politično delo, predvsem pa deloval v organizacijah ZB in organizacijah rezervnih vojaških starešin in teritorialni obrambi. Svoje delo je opravljal z vso vestnostjo čuta odgovornosti. Prav posebej si je jmzadeval da so bila obeležja NOB vedno redno vzdrževana. Skrbel je, da so se mlajši podoficirji in oficirji redno seznanjali s tradicijami in pridobitvami NOV in NOB.
V našem spominu ostaja kot vzor aktivista, tovariša in antifašističnega borca, človeka vedno pripravljenega pomagati drugemu, ki je v stiski. Velika praznina, ki ostaja za njim, pa vendar, naša črnina ne sme predstavljati samo žalovanja, ampak naj bo izraz našega globokega spoštovanja, hvaležnosti in večnega spomina.
____________Občinski	odbor ZB Izola
METROPOL HOTELI PORTOROŽ
Slovenija
v portorož
♦ ♦
GH Metropol
kjer boste ob izvirni glasbi in prijaznem osebju postreženi z več kot 52 vrstami
A/tafsAiti specialitet
11.30 - 14.30 \ S vit DAJV. 18.00 - 23.00
PETEK, SOBOTA, NEDELJA:
11.30 - 14.30 18.00 - 01.00
Rezervacije:
066/70-950
pooblaščeni prodajalec
lÉMÉf
AVTOSALON POD TRIBUNAMI STADIONA
[ODPRTO VSAK DAN od 09.-I2. in I6.-20. ure SOBOTA od 9. -13. ure ALOJZ MESARIČ Cankarjev drevored 42. Izola teI./fax:066/67-236
Nogomet 1.državna liga ZAČETEK KRIZE IZOLA:HIT GORICA 0:2 (0:0)
Tisto, kar so mnogi napovedovali se je tudi zgodilo. Slaba udeležba na treningih (prihaja tudi samo po šest igralcev) ima za posledico slabo telesno pripravljenost, trener ne more izpolnjevati zamisli in na koncu pride še kriza rezultatov.
To se je pokazalo tudi na tekmi s povprečnim moštvom iz Nove Gorice. Novogoričani so izdelali preprosto taktiko: vzdržati začetne napade domačih, ko bodo ti še imeli nekaj moči, potem pa izkoristiti pomanjkanje moči in napake, ki temu sledijo. Rezultat 2:0 v njihovo korist je le posledica takšne taktike, zapravljene priložnosti Izolanov pa prav tako.
Ta Bolši Od Ta Plavih Starc 6, Čačič 7, Tosič 6,
Ružnič 6,5, Bizjak 6, Čendak 6, Hasanagič 6 (Radešič 6),
Perkat 7, Stampfer 7, Želko 6,5, Velkovski 6 (Čotar b.o.)
V nedeljo čaka Izolane nov primorski derbi. Tokrat se bodo pomerili z bivšim moštvom sedanjega trenerja Žlogarja -Primorjem iz Ajdovščine.
OPTIMISTI Z OPTIMIZMOM
Izolski jadralci v razredu Optimist so se izkazali na kriterijski regati v Kopru. V absolutni konkurenci je Rok Košir (Burja) osvojil skupno drugo mesto in je zelo blizu uvrstitvi v reprezentanco. Pri dekletih je bija zelo dobra Ana Žerjal, ki je sicer članica zamejskega kluba Čupa, vendar jadra tudi za izolsko Burjo.
BABELIČ Z WITHBREADA
Djuro Babelič (Olimpie), prvi slovenski jadralec, ki je sodeloval na regati okoli sveta se je etapo pred koncem vrnil domov. Lažja bolezen mu je preprečila nadaljevanje regate, kljub vse-mu pa gre za podvig, ki bo zagotovo prišel v zgodovino slovenskega jadranja.
NEKAJ JE VIDETI
ROKOMET
Sreda,27.4.94
Druga državna liga za ženske IZOLA : PLANINA - KRANJ 32:14
Tekmo med Izolo in Planino Kranj je treba čim prej pozabiti. To je bilo srečanje dveh neenakovrednih nasprotnikov, kjer so kljub visoki zmagi domače igralke razočarale. Z izjemo Tičičeve, ki je zaigrala borberno in učinkovito in mlade Sabine Hodžič, ki se razvija v dobro igralko, so ostale igralke igrale vse preveč ležerno in dopustile slabim Kranjčankam, da so dosegle 14 golov. No misli Izolank so že usmerjene na tekmo z Lokostar, ki bo že v soboto 30.4. v Škofji Loki. Za Izolo so igrale : BUSCAR LAKOŠELjAC B. 3, HODŽIČ 6, TIČIČ 12, GVERIČ 4, MATAHLIJA 3, MARKULIČ ,LAKOŠELjAC P. 4, VIDMAR , NADAREVIČ , STUBELJ ,ZALO-VIČ.Ocene RK - radio Morje: BUBOLA 3, LAKOŠELjAC B. 3 ,HODŽIČ 6, TIČIČ 8, GVERIČ 5, MATAHLIJA 6, MARKULIČ
3, LAKOŠELjAC P. 6, VIDMAR
4, NADAREVIČ 4, STUBELJ, ZALOVIČ
8.Sobota, 30.4.94 Druga državna liga za ženske LOKA-STAR :	IZOLA 21:22
(1 3:10)S to zmago proti ekipi Lokastar iz Škofje Loke si je ekipa Izole praktično že zagotovila prvo mesto v ligi. Izolanke, ki so tokrat igrale brez svoje najboljše - Tičičeve so dokazale, da kadar morajo lahko zaigrajo borbeno in zavzeto. In ko je že vse kazalo, da bodo domačinke zmagale so v zadnjih minutah tekme uspele izenačiti in na koncu tudi zmagati. Čeprav so med tekmo mnogo grešile in si zapravile niz ugodnih priložnosti si tokrat vse zaslužijo pohvalo za odnos do igre. Kolektivna igra, ki so jo tokrat prikazale Izolanke je končno razvedrila obraz sicer strogega trenerja prof.Uroša Zavrtanika. Ker je drugouvrščena ekipa Polja med tednom izgubila še dve točki ima sedaj Izola že prednost 7 točk Tako se nam na obali obeta tretji prvoligaš v ženskem rokometu.Za Izolo so igrale : BUBOLA, LAKOŠELjAC B4. ,HODŽIČ , GVERIČ 1, MATAHLIJA 2, MARKULIČ , AKOŠELJACP. 9, VIDMAR 6, NADAREVIČ , STU-BELJ ,ŠMITRAN, ZALOVIČ. Ocene RK - radio Morje:BUBOLA6 AKOŠELJAC B 8, HODŽIČ 5, GVERIČ 7, MATAHLIJA 8, MARKULIČ 7, AKOŠELJAC PIO., VIDMAR 8, NADAREVIČ , STUBELJ , ŠMITRAN ,ZALOVIČ 9.
Starejše deklice Burja : Izola 23:15 (10:9)V prvenstveni rokometni tekmi za starejše deklice je ekipa Burje v Škofijah premagala ekipo Izole. Izolanke, ki so bile celo tekmo za petami domačinkam, so proti koncu tekme močno popustile in tako izgubile z visokim rezultatom. Pri Škofijah je bila odlična vratarka Krmac, ki je ubranila niz nevarnih strelov Izolank in tako bistveno pripomogla k zmagi Burje.Za Izolo so igrale: Kutin, Hodžič 5, Nadarevič 5, Šmitran Danjela, Kovljenič, Smerdu 1, Škrbec 1, Šmitran Dražena 3, Leksič, Šmitran Zvezdana, Šmitran Biljana, Lazar Marlen in Fabjančič Helena.
VESLAČI ZELO DOBRO
Ob Eriku Tulu tudi drugi izolski veslači dosegajo zelo dobre rezultate. Dobro delo v mladinskih in pionirskih razredih se očitno obrestuje, saj so na prvomajski regati na Bledu zasedli tri prva, dve drugi in eno tretje mesto. Z dosežki so potrdili, da sodijo v sam slovenski vrh mladinskega in pionirskega veslanja v Sloveniji.
RAZVOJ KOMPOZICIJE MEST
Končno smo dobili knjigo s j področja zgodovine urbanizma, kakršno smo na Slo-\ venskem že dolgo pogrešali.
Avtor dr. FEDJA KOŠIR je v\ svojem delu zajel izjemno razsežen spekter lokacij od prazgodovine do današnjega časa. Sprehodil se je med različnimi talnimi načrti in jih ocenil po tem, kako so vplivali na začetni in nadaljnji razvoj mestne podobe. Pri tem velja poudariti, da ga predvsem zanima oblika, ne vsebina mesta: forma urbis. Sam pravi, da razčlenjuje le razvoj kompozicije mest, "kar je manj in hkrati dosti več kot čim natančnejše naštevanje dogodkov". Od samega začetka moderne obravnave urbanizma sestavljata njegovo proučevanje (in poučevanje) dva dela: "zgodovinska retrospektiva" in "teorija projektiranja". Urbanizem se velikokrat obravnava zgolj kot nekakšen privesek: bodisi kot uvod bodisi kot zaključek razmišljanj o razvoju arhitekture. Vendar imamo pri urbanizmu opraviti z dinamično kontinuiteto fenomenov v času in moramo razlikovati vsaj tri stopnje - razvoj, zastoj in razkroj. Prekmalu se namreč izkaže, kako ni niti znani izrek o RAZVOJU KOT BOJU NASPROTIJ stoodstotno tehtno merilo kakovosti. Drugi pogled pa razlaga genezo in nekrozo naselbinskih organizmov predvsem kot proces, ki poteka v vrsti preobrazb. Pričujoča knjiga je sestavljena iz treh razmeroma uravnoteženih delov. Prvi obsega nastanek in povezavo prostorskih prvin z razvojem kompozicije mest do zatona antike, drugi dinamični čas fevdalizma ter tretji kronologijo metamorfoz modernega mesta. Moderna mestna struktura se skuša prilagoditi kancerozni rasti agregata. Današnja mestna površina ne pomeni več samo preprostega seštevka zidane arhitekture in prometne mreže, temveč enakopravno vključuje tretjo sestavino - tako elementarno naravo kot urejeno krajino. To pa nam je lahko zgolj v tolažbo, ker vemo da so v modernem mestu NAJBOLJ NEUSKLAJENE PRAV NEZNANSKO RAZSEŽNE AGLOMERACIJE STANOVANJSKIH IN INDUSTRIJSKIH SESTOJEV! Košir svoje delo zaključuje z zanimivo metaforo: "URBAN DESIGN NI INDIVIDUALNA, TEMVEČ KOLEKTIVNA IGRA: Z OBLIKAMI, KI Sl JIH IZMIŠLJAJO STROKOVNJAKI IN SO POTEMTAKEM (POTENCIALNO!) UMETNOST, TODA IZBIRAJO JIH KAOTIČNI DRUŽBENI MEHANIZMI, KI SO TEDAJ PREDVIDLJIVI ZGOLJ POGOJNO (KOT VREME!) ... KAR NI ZNANOST (POSEBNO NE TISTA Z VELIKO ZAČETNICO)!!!
Slaultn OmIicvc
Maj je mesec cvetja pri nas pa tudi mesec dobrih nakupov
mmmm hm
Gregorčičeva 38 Izola
PRODAJA KOZMETIKE IN GOSPODINJSKIH PRIPOMOČKOV
Srednja gostinska in turistična šola Izola
Šolsko leto bomo na Srednji gostinski in turistični šoli in v Domu učencev zaključili z več prireditvami, na katere vabimo tudi druge.
Zvrstile se bodo vsak četrtek v tednu.
Začeli bomo z literarnim večerom, na katerega smo povabili pesnika Toneta Pavčka, ki bo 5. maja ob 17. uri v šolski knjižnici.
12. maja bo ob 19. uri zaključni kviz, ki ga prirejajo v Domu učencev.
Se prav posebno zanimivo pa bo 19. maja na modni reviji za mlade, kjer bo modni atelje Origano iz Ankarana pokazal zadnjo kolekcijo oblačil za mlade. Modna revija bo na prostem, na ploščadi pred restavracijo šole ob 19. uri.
Zadnji četrtek v mesecu, 26. maja pa bo nastopila igralka Jerca Mrzel s koncertom uglasbene poezije Kajuha in Brechta. Koncert bo ob 10. uri v restavraciji šole.
ŠE KONCERTI...
DIRT + HELLKRUSHER (punk - hardcore iz Velike Britanije)
ČETRTEK, 5. maj : Udine, Centro sociale PETEK, 6. maj: Ilirska Bistrica, MKNŽ SOBOTA, 7. maj: Ljubljana, Metelkova NEDELJA, 8. maj: Ormož
TROMATISM (noise - techno core -Francija)
TOREK, 17. maja ob 22.00 v Ljubljani, Metelkova
Kljub zavidljivi obletnici v ledi/no razvoju fotografije.
Odo lej tudi z
EXPRESS RAZVIJANJEM IN IZDELA VO BAR VNItl FOTOGRAFIJ
Najsodobnejši tehnologiji orno dodali mladostno zagnanoot in nade dolgoletne izkušnje ter navezanoot na nad kraj, njegovo zgodovino in sedanjost, ki orno jo tudi mi soustvarjali In kaj zmoremo? Voe, od fotografij za dokumente, portretnih fotografij, in fotoreportaž o pomembnih dogodkov (poroke, rojotni dnevi, obhajilo, birma itd.) do reprodukcij otarih fotografij, razvijanja voeh vrot barvnih filmov in diapozitivov ter fotografije na keramiki.
In če bi radi za objektivom fotoaparata nekoga, ki pozna Izolo in Izolane kot malokdo drugi, potem Vani priznam, da de vedno zelo rada pritisnem na sprožilec.
Hvala vsem, kisle nam zvesti vsa ta leta.
Dora Benčič	____
FEDJA KOŠI K
ZAMISEL MESTA
Študent
Študent	in	poslov
smo rekli v
ištii banki Kot
in se odločili ponuditi možnost sodobnega poslovanja s Tekočim računom, z bankomatom, z
i
4 in
vse ugodnosti in podrobnosti Vam bomo razložili v katerikoli naši enoti.
■ ■
Obiščite nas!
splošn
/tzgouLna
GORTANOVA 2. IZOLA
V
i: DzuMna ( PRI PEKARNI GREGORIČ )
*DAMSKE IN MOŠKE TORBICE, DENARNICE, PASOVI, ETUII ZA (KOZMETIKO, DOKUMENTE, OČALA, ČEKOVNICE, KLIUČE, VIZITKE ) *POTOVALNI IN POSLOVNI KOVČKI, CEKARJI, STENSKE URE IN VELIKO DRUGIH UPORABNIH DARIL
TEL. 67-188
ZA DOSEDANJE ZAUPANJE SE VSEM STALNIM STRANKAM LEPO ZAHVALJUJEMO. NOVE STRANKE PA LEPO VABIMO NAJ SI OGLEDAJO NAŠO PONUDBO
MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel/fax.:066/61-139 Predsednik časopisnega sveta: Zorka Sosič Glavni in odg. urednik: Drago Misiej
Uredništvo: D. Mislei, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Eerluga, urtando 11. (fotoreporter), E. Sahbaz, 1. Vrtnik-Blaško, I. Knez, S. Gabre Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 6000 izvodov, cena 0 Sit.
Založnik, elektronski prelom: GRAFITI LINE, doo Izola, 61-139 Tisk: Pigraf Piran
PRIMORSKA RAZSTAVLJA
Koper, 2. -10.7.1994
Sejem,
0
kise
po 22 letih vrača v domač in mednarodni prostor
0 ki bo
obogatil in pospešil podjetniško sodelovanje doma in s tujino 0
* ki bo pripomogel k Vaši promociji in promociji R. Slovenije 0 ki ga
lahko z Vašo udeležbo več kot obogatite
0 ki ga "morate" obiskati!
EVIDENČNA PRIJAVA
* Obrtnik, podjetnik ali firma.
Kontaktna oseba
Naslov Kraj — Telefon
Telefax
* Razstavljali bi naslednje izdelke oz. storitve
Potrebujemo m neto razstavne površine.
* Cena za m2 standardno opremljene najete razstavne površine je 80 DEM (plačljivo v tolarski protivrednosti po menjalnem tečaju SB Koper d.d.).
* Standardna oprema razstavnega prostora zajema:
- napisno tablo z napisom	-	pepelnik
- prodajni pult	-	koš za smeti
- miza s pripadajočim št. stolov	-	tepih Heuga
- obešalnik
Na osnovi evidenčne prijave Vam pošljemo prijavnico - pogodbo. Prijave pošljite do 31.5.1994!
Datum:
Žig:
Podpis:
d.o.o., Belveder bš, pp 21,66000 KOPER Tel. 066/22-048,22-126, Fax: 066/22-048.
GALERIJE
INSULA - Študije na papirju razstavlja koprski slikar Aleksij Kobal.
Galerija Alga - Na ogled je fotografska razstava del JANE PEČEČNIK. Razstava bo odprta do 11. maja.
KNJIŽNICA
m
Četrtek, 5, maja 1994 ob 19. uri;
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Z veseljem Vas vabimo na predstavitev letošnje knjižne zbirke GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE.
Gostje: dr. Martin Jevnikar, dr. Jože Markuža, Književnica Bruna Marija Pertot, prof. Nada Pertot in dr. Oskar Simčič.
Moderator: časnikar Marko Tavčar Glasba: Irena in Vekoslav Batista.
Kino ODEON
PETEK 6.in SOBOTA 7.5.94 ob 18. in 20. uri, premiera: CUFFHANGER PLEZALEC, amer. triler
NEDELJA 8.in PONEDELJEK 9.5.94 ob 18. in 20. uri TRIJE MUŠKETIRJI, amer. kom
TOREK 10.in SREDA 11.5.94 ob 18. in 20. uri VAŠKI MILIJONAR, amer. kom.
ČETRTEK 12.5.94. ob 18.in 20. uri FINI GOSPOD, amer. kom
MF
MKC
SOBOTA 7. maj
ex. PHONEBOX VANDALS
suf)f)ort: Absent Minded SOBOTA, 21. maj TPOMATIMI (Francija)
PETEK, 27. maj
No Comment(5p/ifj
BREZPLAČNI MALI OGLAS
Prodam NOV slušni aparat znamke Windex
Starič Jaka,Cankarjev Drevored 16a, Tel.: 61-053
Nekateri so se na praznike vzemirjeno pripravljali. Praznik dela pa še prvi dan najlepšega meseca je bil j) re d njimi. Treba je bilo se dobro pripraviti. Tako sta dva denar, verjetno namenjen za prazničnem veseljačenju, skrila med stare časopise na balkonu. Pa je denar izginil in vik in krik sta bila tu. Tudi dečki s postaje denarja niso našli. Čez dva dni pa sta varčevalca sporočila na postajo in skesano povedala, da sta se zmotila, da sta 250000 SIT skrila v drugo revijo, kot sta sprva mislila. Že priprave na praznovanje so bile torej dolgotrajne in težke, zato se je marsikomu zalomilo prav na prvega maja dan.
Runda na rundo gorjača
V lokal sta prišla dva občana, ki sta bila od alkohola že vidno prizadeta. Pa sta ga še hotela, vendar se natakarica ni dala. Možaka sta se razhudila ter pričela metati kozarce ob tla. Dečki so jih privedli na postajo, kjer so jima napisali napotnice, za vsak slučaj pa so ju pridržali pri sebi do treznega jutra.
Na splošno preveč
Na Maliji je skupina mlajših občanov praznovala rojstni dan prijatelja. Ker se je to dogajalo tudi na predvečer praznika, so imeli razlog za dvakratno slavje. Pa so se tipi malo preveč napili, pa so pričeli razbijati, pa so na splošno kršili javni red in mir. Pa so prišli dečki iz izolske postaje in napravili red in mir tak kot je bil pred tem.
Svobodno dvorišče
V Ulici svobode sta se sprla soseda zaradi skupnega dvorišča. Ker nista našla skupnega jezika je eden našel železno palico in močno mahnil drugega po nogi. Za nadalnji razvoj dogodkov so poskrbeli policisti.
Rus na zahodu
V lokal v starem delu mesta je hotel od alkohola prizadet Rus. Ker ga niso in niso spustili se je Rus, naveličan zahoda raztogotil ter pričel je kršiti javni in mir. Na kraj so pohiteli možje postave in Rusa vzeli seboj.
Novo praznovanje
Nov način obeleževanja praznikov si je omislil tip, ki je alkoholno prizadet tulil na Trgu padlih. Kar takšno početje motilo občane, so se dečki odločili za pridržanje.
V Oktobrski je izginilo kolo z motorjem, v ulici Aljoza Valenčiča avtoradio, izginila in kasneje je bila najdena stoenka. Tragično izgubo pa smo doživeli tudi na Mandraču, saj nam je nekdo proti pravno odvzel naše edino prevozno sredstvo -klasično plav avtomatik z veliko nalepko Izola na rezervoarju. Sliši na ime moped, stanuje pa na Velikem trgu 1.
KONTRA FIZIKI IN KOMISIJI ZA PROMET SO IZOLA
V nasprotju z mnenjem strokovnjakov, da po starem delu Izole ni mogoče voziti hitreje od 40 kilometrov na uro in zato ni treba postavljati nedovoljenih "ležečih policajev", kot so si jih omislili in izpeljali na Markovcu, nekateri vendarle dokazujejo, da zmorejo takšen "podvig".
V uredništvo vsak dan prejemamo po nekaj klicev občanov, ki opozarjajo na tega ali onega divjaka in ko se kateri ponavlja kaže, da gre za resnega mojstra. Naj nekaj takšnih ponavljačev naštejemo:
SUZUKI Swift (bele barve) KP Ml 005 GOLF (rdeč) KP 75 940 GOLF (čm) Ml 2869
Izredne pohvale si zasluži tudi policijska patrola, ki je na lep večer pred mesecem dni na Veliki trg pripeljala skupaj s cvilečo in za boj razpoloženo Katrco, potem pa so eni in drugi skupaj šli na kavo v Marino.