rTI
NljTciji slovenski dnevnik | v Združenih državah
VcUa za vse leto . . .	$6.00
Za pol let*.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za InosemstvfTcelo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
i
TELEFON: CHELSEA 3878
NO. TlX
Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: CHELSEA 3878
ŠTEV. 278.
NEW YORK, MONDAY, NOVE MB ER 25, 1929. — PONDELJEK. 25. NO YEMBRA 1929.
VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXV11
CLEMENC
ZJUTRAJ UMRL
UMRETI JE HOTEL VPRIČO MOŽAKOV, ZATO NI BILO ŽENSK OB SMRTNI POSTELJI
NA SMRT
Zdravniki so že v soboto zvečer natančno vedeli, da se mu bliža konec. — Boj s smrtjo je bil dolgotrajen, in 4Tiger" se je junaško boril. — Star je bil oseminosemdeset let ter je bil zadnjih štiriindvajset ur popolnoma nezavesten.
PARIZ, Francija, 24. novembra. — George Clemenceau je mrtev.	»
Stari državnik je umrl malo po drugi uri danes zjutraj potem ko je bil skoro 24 ur v nezavesti.
S smrtjo se je tako junaško boril, da so simpati-zirali ž njim tako prijatelji kot sovražniki.
Ze sinoči so krožile po Parizu govorice, da je u-mrl, a takoj zatem so dospela poročila, da so tozadevne vesti neresnične, in da je stari državnik še živ. Skoro takoj nato je pa umrl.
Star je bil 88 let. Ob njegovi smrtni postelji je bil navzoč njegov stari prijatelj dr. Laubry.
ORGANIZATORJE DVA OBSOJENA PROCES PROTI iFITZHENRYSE JE TREBA BIČATI! PRAVI MINISTER
Tako je zapretil bapti-stovski duhovnik v So. Carolini, ki je veren služabnik tamošnjih indu strijalnih magnatov.
PARIZ, Francija, 23. novembra. — Zdravnika dr. Degennes in dr. Laubry sta se čudila veliki živ-Ijenski sili pacijenta, ki je toliko časa zadrževala smrt. Ko sta ga nocoj obiskala, sta izjavila, da bo stari bojevnik najbrž živel še do jutri zjutiaj, čeprav se mu je kri neprestano zastrupljala. Izgubila sta pa vsako upanje, da bi okreval.
Ko je prišel dr. Degennes ob enajstih zvečer še enkrat k bolniški ostlji, je izjavil: — Srce mu še vedno utriplje. To je vse, kar morem reči.
Ker je podnevi silno trpel, so mu vzbrizgavali morfij, zvečer so mu pa olajšali dihanje s kisikom, j Ko je bil še pri zavesti, je izjavil: — — Ob bolniški postelji nočem nobene ženske in nobenega tuljenja. Umreti hočem vpričo mož.
V njegovi hiši se je javilo na stotine njegovih prijateljev, toda v bolniško sobo niso pustili nikogar.
Časopisje poroča, da je izrazil v svojem testamentu naslednjo željo: —
. — Ob jutranji zori odnesite moje truplo v gozd pri Vandee. Pokopljite me poleg mojega očeta, toda krsto postavite pokoncu. V življenju nisem nikdar klonil, zato naj bom tudi po smrti stoje pokopan.
GRENVILLE, S. C., 23. novp'i-bra. — No zborovanju tukajšnjih časnikarjev je stavil tukajšnji bap-tistovski duhovnik Hahn predlog, da bi bilo treba bičati vse reformatorje, prihajajoče s severa, ki domnevajo, da bodo predrugačili razmere v tekstilni industriji.
"'Božji namestnik" je mnenja, da je to najbolje zdravilo za reformatorje.
Dejstvo, da ni nihče ugovarjal temu predlogu, je najboljši dokaz, da so lastniki listov in kapitalisti edini v boju proti delavcem.
Hahn je omenil tudi brutalne spopade s stavkarji in njih pomočniki ter rekel, da v to državo ne spadajo organizatorji.
Po njegovem mnenju bi bilo treba vsakega organizatorja izbičati, češ, da je to najboljše vzgojno sredstvo.
Trije nadaljni pa so biii spoznani krivim" umora po drugem redu radi zločina, ki se je za vrši) v Trentonu.
TRENTON. N. J., 24. novembra. "Little Joe" Marrazzo in Joe Pan-
i
tieri sta bila spoznana krivim umora po prvem redu od porote v Mercer County sodišču, oodnik. Erv/in Marshall ju je obsodil na smrt v električnem stolu.
Trije nadaljni, John Cammarat-ta, San Scazzaro in Daniel Tomasu-le so bili spoznani krivim umora po drugem redu ter so bili obojeni na ječo po trideset let.
Obtoženi so bili, da so umorili dva Človeka v noči 23. septembra tekočega leta.
Ni natančno znano, kakšen je bil motiv umora, vendar pa se domneva, da je bilo tekmovanje v buti^-garji resnični vzrok.
MORILCEM DELAVCEV
IZSELJEVANJE JE PREMISLIL' NEMŠKIH
KMETOV
10. decembra se bo začel proces proti osmim- pomožnim šerifom, ki ima-ja na vesti smrt šesKb piketov.
BURNSVILLE, To malo mesto,
N. C., 24. ki ima le
nov. — nekako
Zvezni sodnik, ki je sprva izjavil, da je zločinec vsak, ki ve, da ima njegov prijatelj pijačo, pa ga ne naznani, se je premislil.
PEORIA, lil., 23. novembra. — Zvezni sodnik Fitzhenry, ki je v četrtek odločil, da bo kaznovan kot
2500 prebivalcev, bo doživelo burn? zločinec vsak človek, ki ve, da ima
Obsojen na
dosmrtno ječo.
HERNANDO, Miss., 23. nove. — Danes je bil tukaj obsojen na dosmrtno ječo 30-letni vrtnar Lloyd Morgan, ker je umoril svojo prejšnjo najemnico Mrs. Mattie Sovel.
Morgan je trdil, da jo je slučajno ustrelil. Proti njemu je pričala osemletna hčerka umorjene, ki je izjavila, da se je Morgan najprej sp*l z njeno materjo radi majhnega dolga, jo pobil na tla ter jo nato ustrelil.
ARABCI STAVKAJO
dneve. Dne 10. decembra se bo namreč začel tukaj proces proti osmim pcmoživm šerifom, ki so obtoženi uboja šestih piketov v Marionu. Uboji so se završili pred vrati tekstilne tvornice.
Že dejstvo, da se bo v tem kraju vršil proces, je povzročilo veliko razburjenje.
Da bodo časopisi dobili pravočasno vsa poročila, je bilo v zadnjem času ustanovljenih več novih brzojavnih zvez.
Prcbivalci, iz kojih srede bodo : izbrani porotniki, nimajo niti pojma o delavskih bojih in o unijah.
TukajšnjLn prebivalcem so popolnoma neznane resnične razmere. ki vladajo v tekstilnih tovarnah
i
j v Maricn.
kak njegov prijatelj ali znanec pijačo, pa tega ne javi, se je nekoliko unesel.
V	četrtek je izjavil, da je treba rmatrati to za zločin, danes pa pravi. da to ni zločin, pač pa pregre-šek. ^
V	Združenih državah pa ni nobene postave, kil b> silila, da bi državljani ovajali oblastim svoje sodržavljane zaradi pregreškov.
Nadalje je sodni1! izjavil:
— Če je pa komu znano, da krši kdo Jonesovo postavo, mora to prijaviti oblastim. V nasprotnem slučaju se ga bo smatralo za zločinca.
S0CIJALISTI SE BOJE FAŠISTOV
Blum, voditelj francoskih socijalistov, je prepričan, da je fašistov-ska nevarnost zares velika.
PARIZ, Francija, 24. novembra. Socijalisti v zapadni Evropi, predvsem francoski, so zelo vznemirjeni radi fašistovske pretnje predvsem na Poljskem in v Avstriji. Na sestanku eksekutivnega urada socialistična. internacijonale v Bru-selju se je razpravljalo o načinih in sredstvih, kako se zoperstaviti novemu Izzivu socijalistične misli.
Voditelji francoske socijalistične stranke, predvsem Leon Blum, so Izdali 'slovesno svarilo, da je kampanja v Avstriji za revizijo ustave |e pfašč, da se prikrije širše gibanje, kojega namen je ustanovitev fašistovske države, po uzorcu Italije.
— Zmaga za anarhizem in fašizem v Avstriji bo stavila centralno in Iztočno Evropo v senco vojne v teku štiri In dvajsetih ur. Nemški natljon&Msti pa bi sprejeli
je
tak izid kot veliko bodrilo, rekel Blum.
— Velike evropske demokracije morajo spoznati nevarnost prav tako dobro kot Mala antanta. Angleški zunanji minister Henderson je dal dober nasvet, katerega je avstrijska vlada brez dvoma slišala, kajti avstrijski kancler, gospod Schober, je danes cilj fašistovskih pretenj.
HOOVER SENEBOJI SNEGA
WASHINGTON, D. C., 23. nov. — Sneg, ki je pokrivai tla včeraj zvečer in ki je padal še danes, ni mogel preprečtti običajnega jutranjega vežtanja predsednika Hoover-ja in njegovih svetovalcev. Predsednik Hoover je odšel zgodaj danes zjutraj na južno trato Bele hiše. da se vežba s svojimi tovariši, čeprav je še vedno padal sneg. V krog prijateljev so bili vključeni številni tajniki in tudi dva njegova privatna tajnika.
Posebna komisija Ligs narodov naj določi, kakšne pravice imajo na spornem ozemlju v Jeruzalemu 2 i d j e in Arabci.
JAFFA, Palestina, 23. novembra. Tukajšnji Arabci so vprizorili danes generalno stavko proti proti aretaciji devetih Arabcev, ki so obdolženi protisemitske agitacije.
ŽENEVA, Švica, 23. novembra. — Časniška poročila javljajo, da je angleška vlada poslala tu zborujoči mandatni komisiji Lige narodov noto, ki vsebuje prošnjo, da posebna mednarodna oblast določi, kakšne pravice imajo Žid je in kakšne Arabci ob Zidu vzdihovanja v Jeruzalemu
Ženevski "Journal" poroča, da je mandatna komisija odklonila to prošnjo, dočim nadaljuje s svojimi privatnimi sejami, ne da bi kaj objavila glede te zadeve in glede raznih posvetovanj.
V JAFFI DEŽ ZOPET USTAVIL POLET VODLJIVEGA ZRAKOPLOVA
LONDON, Anglia, 24. novembra Člani angleškega parlamenta, ki so pričakovali križarenja R-101, so bili - čeraj zopet razočarani, ko je slabo vreme zopet preprečilo. Nekaj članov parlamenta pa je bilo vendar vzradošečnih, ko so smeli obedovati na zračni ladji, katero le gu-gal sempatja precej močen veter
ŠKOTI BODO SPREJELI
NOV MOUTVENIK
EDINBURGH, Škotska, 23. novembra. — Episkopalna cerkev na Škotskem, ki nima nikakih stikov z vlado, je pripravila nov mclitve-nik. Sinoda je odobrila knjigo i n prišla bo v rabo prvo nedeljo v ad-ventu. dne 1. decembra. Iz moli-tvenika bo izpuščenih par mest, proti katerim se je pojavila največja opozicija v Angliji.
PRIDRŽAN ŽUPAN
_RADI UBOJA
HAVANA. Cuba, 23. novembra. — Iz Santiaga na Cubi poročajo, da je bil aretiran Bazil Savigny, žu-p-vn iz Barrio, majhnega mesta v bližini Santiaga. Aretirali so ga po preiskavi glede umorov Juana Ri-bereauxa in njegove žene Lore-stine.
Poročila pravijo, da je bil najbrž zapleten v umor tudi Savigny.
KRALJ JURIJ PONUDIL
PALAČO VLADI
LONDON. Anglia, 24. novembra. Kralj Jurij je ponudil St. James palačo vladi za bližajočo se konferenco petih mornariških sil. Kabinet razmišlja o ponudbi, ki bo najbrž sprejeta. Ceni se, da se bo konferenca pričela 21. januarja ter da bo trajala od osmih do desetih tednov, ker je treba rešiti številne zadeve.
Nemška vlada je odredila v«® potrebno, da sprejme nemške kmete, ki so bili izgnani iz Rusije. — Velika napetost med obema državama.
BERLIN. Nemčija, 23. novembra. Poročila iz Moskve Javljajo, da so sovjetske oblasti pripravljene tran-sportirati trinajst tisoč nemških kmetov, kojih predniki so bili v Rusiji že izza časov Katarine II.
Transport se bo vršil preko Rige.
Nemške obrežne obLasti se pripravljajo, da jih spremejo ter jim gredo v vseh ozirih na roko. Večinoma vse se bodo podab v domovino.
Začasno bodo nastanjeni v taboriščih pri Sneidemuehle.
BERLIN, Nemčija, 24. novembra. Nemiki poslanik v Moskvi, von Dirksen, je odšel iz nekega sanatoria v bližini Draždan ter nahi-tre odpotoval v Moskvo. Tjakaj upa dospeti, predno se bodo sestali ljudski komisarji ter odločili, če naj se 13.000 nemškim kmetom bivajočim v Rusiji, dovoli izselitev I ali ne.
Nenadno od potovanje nemškega poslanika kaže, da so nastali med nemško in sovjetsko vlado glede te zadeve resni spori.
POLATINJENA RUSKA PISAVA
MOSKVA. Rusija, 23. novembra. Ruski alfabet, ki obstoji iz šest in trideset črk, bo polatinjen ter se bo prilagodil alfabetom vseh ostalih evropskih sosedov. V svoji sedanji, komplicirani obliki je bil alfabet strah vseh Amerikancev in drugih inozemcev. ki so prišli v Rusijo, da stalno prebivajo tam. Danes je bilo objavljeno, da je vlada Imenovala več posebnih komisij, ki bode reformirale sedanje rusko pravo-pisje. Njih delo bo završeno do sredine decembra.

DENARNA NAKAZILA
OSEMLETNI KRALJ
NAPADI V VARŠAVI
VARŠAVA, Poljska. 24. nov. — Petdeset odličnih komunistov, med katerimi je bil tudi neki bogat zemljiški posestnik, je bilo včeraj aretiranih tekom številnih napadov, katere je vprizorila policija na komunistične zarotnike.	•
Policija je pričela s preiskavo zadnjega julija, ko je odšla neka delegacija poljskih komunistov v Moskvo. Delavnosti komunistične stranke po povratku delegacije iz Moskve so vzbudile pozornost vlade, ki je tako pričela z zasledovanjem naj odličnejših komunistov. Dosti propagandne literature se je razdelilo po tvornicah in stavke so bile provocirane. Policija je porabila skoro šest mesecev, da zbere potrebni dokazilni materijal proti komunistom.
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-1 sujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Italijo
v Jugoslavijo
Dim. 600 ......
1,000 ......
1,500 ......
« »,000 ......
9 9.30	Ur	109 ...		... 9i.T»
9 18.40	M	too ...	• •oso	... 911.35
9 45.75		800 ...	• ••••	... 915.80
9 90.50	M	500 ...	.....	... 927-40
9180.00	M	1000 ...		... 954.15
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, apt-ear jamo, da emo vtled »por at uma e naHm svetom * starem kraju v stanu t niža t i pristojbino ta taka izplačila od 3% na S%.
Pred kratkim je romunski kralj Mihael slavil svoj osmi rojstni dan. Poleg kralja je njegova mati, princesa Ileana, stara raati-kral jica Marija ter trije visoki cerkveni dostojanstveniki.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot gorej navedeno, bodisi v dinarji* lirah ali dolarjih dovolj njem o ie boljše pogoje. Pri velikih ■ilih priporočamo, de ee poprej ■ nam eporaramete glede ^tH^m
nekerile.
IZPLAČILA PO PO*T» SO REDNO IZVRllNA V OVIR DO TRKI) TEDNI*
fUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LMTTXM fj PRISTOJBINO 7te.
SAKSER STATE BANK
m OPBTLANDT 8TBEET,	KMW XOBK, %
Telephone i Ttarelmf 0990
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 25, 1929
Tbc LARGEST SLOVENE DART to U. S. A.
[
"Glas Naroda"
frank Sakser.
Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President	Louis Benedik, Treasurer
1 Vesti iz Primorja.
DEFRAVDANT SAUBERBREY ARETIRAN V PRAGI
■bhbsbbi
s
Place of business of the corporation and addresses of above officers: lit W. 18 th Street, Bore at h of Manh&tan, New York City, N. Y
-GLAS NARODA (▼•tee of tfee People)
Trst, 7. novembra. V nedeljo 3. t. m. je bila obletna
Praškim detektivom se je posre-kmetijskih strojev, umetnih gno- Most čez Idrijo na cesti iz Čedada čilo aretirati nemškega defravdan-jil itd. Govorniki so pa naglašali' na Kam je tako slab, da s praznim 1 ta Siegfrieda Sauerbreya. glavnega tudi, da je poljedelska organizaci- vozom ne moreš čezenj. — Pa so krivca poloma velikega j a zahteva fašističnega režima. V kričali ob obletnici rimskega po-Pazinu so otvorili tečaj za predvoj- 1. jda, da so vse ceste in mostovi
obmejnimi "drugorodci" v okoli 60 mladih okoličanov.	t najboljšem stanju.
proslava zmage pri Vittoriu Venetu. V Trstu so odkrili na brdu sv. j us ta spomenik v vojni padlim vo-
jakom tretie armade, kateri je po- sko vežbanje, v kateri so vpisali ze med veljeval Duca d'Aosta. Dež je lil h 60 mladih okoličanov.
Istrski prefekt je te dni razpustil Ze dvajseto žrtev neeskplodira-
Peter Zgaga
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
£a celo leto velja list i
in Kanado ------------
Zc. pol leta ____________ .. i
a četrt leta ____________
Ameriko Afi.OC ...$3.00 ...$1.50
Za New York sa celo leto___$7.00
Za pol leta..........................43 50
Za inocemstvo sa celo leto-----47.00
Za pol leta ------------------------------$3.53
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
-aifa* Naroda" Uhaja vsaki dan izvzem«! nedelj In prasnlkov.
Denisi brez podpUa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremenJol kraja naročnikov, prosimo, da se nun tudi prejšnje bivališče naznani, da mire je najdemo
naslovnika
"GLAS NARODA", $1« W. l$tb Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea $878
in burja je brila, da se je morala svečanost kar mogoče skrajšati. Duca d'Aosta, ki je bil ta dan navzoč v Trstu, je izdal k slavnosti na Tržačane spomenico, v kateri ,na-vaja, kako so njegovi legionarji po zmagi idealno polagali svoje orožje na proročnem brdu sv. Justa, hoteč zaupati to orožje tržaškim tovarišem kot jamstvo stalnosti in kot sveto zalogo. "Vi držite to orožje z ono ljubeznijo, s katero ste hranili skrbno v svojih prsih dolga desetletja plamen domovine, in
hrvatsko "Kreditno in eskemptno ne»a streljiva štejejo v Renčah. 42-društvo" v Puli. Dr. Senjan ima letni Andrej Beltram je iskal že-nalogo, da izvede- likvidacijo dru- lezje. Našel je nerazstreljene gra- Z2> bivšega ravnatelja štva čim prej.	t nate in jih začel odpirati. Ena se hranilnic v Frankfurtu
Župan goriškega mesta in sena- je razpočila. Beltram in 161etni tor Giorgio Bombig se je po dol- Vinko Pregelj, ki je stal v bližini, gem oklevanju odločil, da spreme- sta obležala razmesarjena, ni svoj priimek v Bombi. Iz Solkana na Sveto goro zgradijo vzpenjačo. Z delom se začne menda prihodnjo spomlad.
Goriških izseljencev je sedaj že nad 10 tisoč. Najbolj se izseljujejo
z ono granitno trdnostjo, s katero z Bovškega in srednje Vipavske doline. Iz Kam en j je odšlo nad 200
Na zadnjih trgih v Sežani je bila cena goveji živini iživa teža> od 350 do 450 lir stot: prašiči (6 — 10 tednov» od 70 do 140 lir. Trg je vedno dobro obiskan. Od julija :io septembra je bilo na trgu 4471 glav živine.
GLEMENOEAU
čuvate mejo Italije. Tebi, Trst, prinašam priznalni pozdray tretje armade in vseh vojakov Italije, vdanih pripravljenih na neodbežno sijajno usodo, sedaj in vedno."
Tržaški poslanec Domeneghini, voditelj fašističnega sindikplizma, zahteva, da se odstranijo z javnih mest in iz važnih služb vsi oni, ki so pred ali med vojno štorih kai takega, da se z njihovo navzoč nostjo žali italijanski narodni čut, j dalje oni, ki so imeli v vrstah sov-
Izmed treh velmož, ki so igrali v svetovni vojni naj va/.iu'jso vlogo, živi samo eden — David Lloyd George.! ražnika častniške čine ali so bili
Prvi je umiri Woodrow Wilson, ki se je fizično um
pod habsburško vlado na odgovornih mestih, čeprav so moralno neoporečni, in končno oni, ki niso zaprosili za italijansko državljanstvo ali pa, ki ga niso dobili. Slednji morajo svoja službena mesta prepustiti Italijanom. Ostavko na službo je moral podati višji uradnik tržaškega "Stabilimento Tec-nico'' Camus, ker je bil priča pri razpravi proti Nazariu Sauru v Puli
obljubami. Vršilo se je zborovanje: na katero so spravili s širokoust-nim prigovarjanjem iz bližnjih vasi več poljedelcev. Župan Kamuj in kmetijski učitelji so razlagali kmetom, da naj se organizirajo v fašističnem sindikatu, ker bo to za nj^ ogromne koristi. Na razpolago jim bo cenen agrarni kredit, zagotovljena jim bo pomoč za nabavo

čil v naporih, da prepriča svoj narod o potrebi priključitve Ligi narodov.
Naj so bila njegova prepričevanja še tako jasna in nepobitna, ameriški narod se ni menil zanje.
Največji iziued trojice je bil George Clemeneeau.
Največji zato, ker mu je bil naloženo največje breme ter ga je prenašal z občudovanja vrednim junaštvom, j Razburjeno ljudstvo okoli Pazi-
„	.	. . .	.	. . , i , na mami jo sedaj z gospodarskimi
I soda mu je naklonila, da je doživel enajsto oblet
nico zavezniške zmage.
TJoyd George je imel za seboj nezlomljivo angleško tradicijo, katero je spretno vkoval v narodno politiko.
Woodrow Wilson je podprl stvar zaveznikov z vsepre-vladujočo silo svobodne demokracije, ki je imela na razpolago neizčrpljive vire niaterijalnega bogastva.
Clemeneeau je bil pa prežet s takim duhom kot je navdajal svoje dni Devico Orleansko.
Stvar zaveznikov je bila takorekoč izgubljena, ko je prevzel on francosko vlado.
To je bila najbolj temna perijoda svetovne vojne.
Nemčija je izvajala proti zaveznikom svoj liasilnej-ši udarec.
Nemški izstrelki so padali v Pariz, nemški avijatiki so letali nad Parizom in Londonom.
Francozi so .^tali izčrpani na svoji zemlji, prepojeni s krvjo.
Vsepovsod se je začelo pojavljati malodušje.
Defatisti so pridigovali doktrino narodne sramote.
S fronte je bilo treba poklicati mnogo vojakov, da so zatrli odkrito vstajo v municijskih tvornicah.
#
In municija je bilo tisto, od česar je bil francoski vojak odvisen v uri svoje največje potrebe.
Govorilo se je že. da se bo vlada preselila iz Pariza v Tours.
Clemeneeau pa ni obupal.
Podal se je na fronto ter vzpodbujal izčrpane veterane k novim naporom in novemu junaštvu.
Clemeneeau je bil upanje, slava in inspiracija patriotizma.
Izza onega časa, ko je preprosta kmečka deklica zato umrla, da bo ljubezen do domovine večno živela, ni i" niela Francija plemenitejšega človeka kot je 'bila George Clemeneeau.
In tako je Clemeneeau vzdržal, da je prišla Amerika na njegovo stran, nakar se je tehtnica pretehtala.
Tedaj se je izpričala upravičenost njegovega upanja.
Temu je sledila zmaga, kateri je posvetil svoje življenje.
ljudi, iz Črnič 169, iz Batui 95. iz Dornberga 212 '104 ženske), iz Ri-hemberga 108. iz Prvačine 320 <250 žensk), z Vogrskega 51, iz Oseka 115, iz Renč 406, iz Šempasa 113. Tri peline goriških izseljencev je v Argentini.
Glavne ceste po goriški pokrajini so še dokaj lepe. ali ako kreneš v stran med kmečke vasi. slišiš same pritožbe, tako v Brdih kakor v Vipavski dolini, v gorskem delu dežele kakor v kraškem. V Zapoto-ku. na primer, so ceste tako slabe, da kmetje še svojega pridelka ne morejo spraviti na kašče. S Šentviške gore prihaja tožeč glas, da je edina dovozna cesta, ki veže gorsko planoto z dolino, danes tako razdelana, da voznik in šofer preklinjata na vse pretege, če vozita na planoto le po dva kvintala. —
V Brestu v Istri so v preteklem mesecu vzeli trgovcu Sandal ju vse štiri licence, ki jih je imel: za gostilno, trafiko, trgovino z meša-nif blagom in trgovino z živino. Licence za gostilno so domačinom odvzete že skoro vse.
ANEKDOTE
iconcer-aa frankfurtskih hranilnic. V praški restavraciji ' Deutches Haus" je bil aretiran defravdant, katerega so že od 21. avgusta iskali kriminalni uradi Nemčije doma in po inozemstvu in ki je bil 14 dni reden gost cmenjena praške restavracije. Gre
koncema Siegfrieda Heinricha Sauerbreya. 28-letnega meža visoke postave in brezhi' ~ega vedenja, o katerem so nemške oblasti takoj po polomu frankfurtskih hranilnic izjavile, da je glavni kri-vcc. Mož je ponevenl več milijonov in pobegnil.
Sauerbrey je bival v Pragi že tri tedne in celih 14 dni je zahajal v restavracijo "Deutches Haus". kjer je veljal za enega najodličnejših gostov. Tu je vsak dan obedoval in vc'erjal. Natakarji so ga poznali ped imenom Siegfried Heinrich. V Prago je prispel preko Žatca z u-kradenim potnim listom svojega svaka Seegerja. Pretekle dni je prispel iz Frankfurta v Prago komisar frankfurtske kriminalne policije Roener, kateremu je praška policija dodelila detektiva Fuchsa. Frankfurtska policija je namreč zvedela, da se skriva Sauerbrey v Pragi. Ker češčine ne zna, so oblasti sklepale, da zahaia samo v nemške restavracije.
Detektiva sta ga ves dan zaman iskala. Zvečer je prišel Reiner v "Deutsches Haus" in se predstavil ravnatelju ^š, da išče defravdanta
Na Dunaju je umrl te dni stari avstrijski feldcajgmojster Anton Galgotzv, ki ga je odlikovala izredna prisotnost duha. kadar je bilo treba koga vščipniti. Posebno birokracija mu je je bila v želodcu in da je le mogel, ji je kakšno za- Sauerbreya. Ker pa defravdanta ni
DOBILI SMO
večjo zalogo
BLAZNIKOVIH
PRATIK
Cena 25c
s poštnino vred.
Ooim, ki so jih naročili, smo jih že odposlali.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
KOLEDAR
BO V KRATKEM GOTOV
Cena 50 centov
Naročila sprejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
Pratike pošljemo takoj. Koledar pa, ko bo gotov, in bomo v listu objavili.
67? ZAZNAMOVANIH SE PELJE NA HUDIČEVE OTOKE
Te dni odrine iz Francije velik transport zločincev na Hudičeve o-toke. Ladia. ki 50 jo zgradili posebej v ta namen, namreč za prevažanje morilcev in sličnih elementov, ki so izobčeni iz človeške družbe, se bo podala proti francoski kazenski koloniji Guayani iz trdnjave Saint Martin na zapadni obali Francije. Polen- bo zapustila domačo luko in vezila počasi v vode ameriškega Atlantika.
Med transportom, ki bo štel doslej skoro še nezabeleženo število 673 oseb, bo 414 takih, ki sc bili obsojeni radi umorov. Vse t.e je francoski državni poglavar po-
I goucl. Nešeto anekdot pripovedujejo o njem. Tako so ga povišali za divizijskega generala, ko je bil kot brigadir stacioniran v Bileku. ir. bi si moral nabaviti novo uniformo, kar mu pa ni bilo posebno po
bilo v restavraciji, je detektiv od sel in se vrnil čez nekaj ur s pra škim detektivom. Takoj sta opazila, da je Sauerbrey v restavraciji. Sedel je za mizo in večerjal. Detektiva sta prisedla k njegovi mizi in
godu. Končno se je moral odločiti1 načela kramljati z njim. Roener je
in je telegrafiral neki tvrdki na Dunaj: "Pošljite opravo za srednje
velikega generala!"
■
Nekoč je vodil gradnjo neke vojaške ceste in mu je uspelo, da ga porabil manj denarja, nego mu ga je nakazala intendanca. Prištede-
predlagal. da bi odšli v kak nočni lokal in Sauerbrey je nič hudega sluteč takoj privolil. Pred restavracijo sta povabila detektiva defravdanta v avtomobil in čim je šofer pognal, je Roener napovedal Sauerbreyu aretacijo.
I
Prihodnje leto bo dohodninski davek znatno znižan.
Manj davka bodo plačevali tisti ljudje, ki imajo več kot pet tisoč dclarjev dohodkov na leto.
Le tistim, ki imajo več kot pet. tisoč dolarjev dohodkov na leto. bo treba plačati znatno manj davka kot so ga plačevali dosedaj.
Jaz vsled te odredbe ne bom nič prizadet.
In menda tudi ti ne. dragi prijatelj.
*
Današnji umotvori! Kdo jih razume!
Pa naj bodo glasbeni umotvori, slike ali kipi.
Ko človek ogleduje ali posluša tako moderno stvar, pride nehote do zaključka, da umetnik-ustva-ritelj ni v duševnem oziru popolnoma zdrav.
O nekem slavnem kritiku pore— čajo, da je ves ogorčen obstal pred sliko takega modernega umetnika.
—	Ta človek je znorel! — je vzkliknil. — V blaznico bi ga bilo treba poslati.
Naslednjega dne pride zopet na razstavo in vidi pod dotično sliko zapisano, da je že prodana.
—	Slikarju sem delal krivico. — se je opravičeval. — Slikar je pameten. Toda tisti, ki je sliko kupil, bi moral v blaznico.
H-
V kinematografu se je zavrnil bledeči pogovor:
On: — Oprostite, prosim. Ona: — Zakaj vendar? Zakaj se oproičate?
On: — Zdi se mi. ca sem nehote dotaknil vaše noge.
Ona: — Ne, motite se. gospod tega niste storili.
On: — Potem pa oprostite, da sem vas ogovoril. Nekateri moški so namreč tako nesramni, dft se skušajo na ta način seznaniti z neznano žensko. Gotovo se vam je že kdaj kak takega primerilo.
Ona: — O, seveda. Moški so različni. Nekateri so kavalirji. nekateri niso.
On: — Ne morem pojmiti. k'ko se drznejo na te način približati se povsem tuji ženski.
Ona: — Hej, kaj je pa to? Zdaj
no vsoto je poslal čisto preprosto Detektiva sta mu vzela denarni-intendanci nazaj, vojno ministrstvo co, v katero je bila samo 1000 mark ste se me pa dotaknili. Kaj naj to pa je zahtevalo natančen račun, in 600 čehoslovaških kron. Arstira- , pomeni?
Po mnogih urgencah. ki nanje nec je izjavil, da je živel razkošno on: — Oh, gospodična, zdaj sva sploh ni dal nobenega odgovora, je in da je mnogo por.everjenega de- takorekoč že stara znanca Galgotzy poslal *a listek: "10,000 nar j a že zapravil. Na Čehoslovaško fl prejel, 4220 fl porabil, 5780 fl je prispel pred dobrim mesecem. Iz vrnil, kdor ne verjame je ....! Gal- j Frr.nkfurta je vzel baje na pot sa-gotzy." Vojno ministrstvo se je ču-jmo 3000 mark. kar pa najbrž ne tilo užaljeno in se je pritožilo v bo res. Polom koncema frankfurt-
posebni avdijenci pri cesarju. Cesar je listek prebral, se zasmejal in rekel: "Jaz verjamem!"
skih hranilnic spada med največje škandale Nemčije v povojnih letih. Koncem je izgubil več milijonov mark. Polom je zakrivil ravnatelj sam, ki je 21. avgusta pobegnil in odnesel velikansko vsoto. Mož je stanoval v razkošni vili in zapravljal poneverdenl denar s pro-
milostil, da niso končali pod giljo- častniki neke hercegovske gorske tino. Zato jih bodo oddali v tem vojašnice so prosili, da bi jim in-strašnejše ječe, ki nimajo para na tendanca dovolila mulo za trans-svetu.	port vode iz doline. Intendanca je
Prevoz zločincev je strašen že v odklonila. Galgotzy je bil ves srdit stitutkami. Policija ga je izročila normalnih razmerah, kaj šele to in ko je-nekoč inšpiciral to vojaš-1 so<^ču. pot, ko bood žrve nizkotnih instink- nico, je velel intendantu, ki je bil J tov uklenjene v verige, ki bodo v njegovem spremstvu: "Dajva, glasno ražljale o b zapuščanju prirediva četam majhno veselje, francoske države, katere ne bodo Prinesiva jim vsak po en škaf vo-nikoli več videle. Zločince bodo za- de iz doline.'' In tako sta šla. Bilo prli v železne kletke. Pomorščaki! ie težavno. Po nekoliko sto metrih bodo imeli v pomoč močan odde-; spolnim škafom navzgor, je menil lek oboroženih varnostnih orga- j Galgotzy: "Se vam ne zdi, da bi nov, ki bodo na zločince pazili in ( jim morali dovoliti mulo?" —"Se-jih čuvali, da pridejo na določeno ; veda!" je izjecljal preutrujeni in-mesto Hudičevi otoki pomen j a jo tendant in tako se je zgodilo, smrt vsakogar, ki ga izkrcajo na'
_ .	- s Nekemu divizionarju. ki so ga u-
njih ozemlju. Ta počasna smrt je ..............
je n°izbež- P0*0^- Prmesei Galgotzy to ne-' prijetno vest v to j, omiljeni obli-
toliko strašnejša, ker je neizbež na. Zločince teši samo zavest, da umirajo v družbi, kamor so bili
*J skupno prepeljani v proganstvo.
SVETI MARKO POD VODO.
Iz Benetk poročajo, da je doži-mesto pred kratkim nenavad-ivo. Nad mestom se je spro-nevihta. Uk> je Ob II. url ponoči
zalila vse nižje ležeče mestne predele, med njimi v prvi vrsti Markov trg. Neko drevo ki ^e je zlomilo t viharju, je podk> na električne vode in povzročilo, da je ostal
da je voda del mesta vso noč ▼ temi.
B02IC V STARI DOMOVINI
Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe —
ILE DE FRANCE
BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929
Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in posije aro.
Za peJasaUa fMe petnih listov, Betom Pennitov Lti pišite na damajo —
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET	NEW* YORK, N. T.
ki: "Eden izmed naju dveh gre pokoj. Jaz nisem tisti. Servus!"
CARIGRAD BO OBDRŽAL SVOJE IME.
CARIGRAD, Turčija, 22. nov. — Mesto sultanov bo ostalo* za turške postne uradnike še vedno Konštan-tinopel, čeprav se je glasilo, da je turška vlada odpravila to označbo ter uvedla edinole označbo Štambul ah kot pravijo Turki Ištambul.
Za pošto bo še vedno veljalo staro ime, Konštantinopel.
grasaaffliiaaar 'V-snc	.n-r	"ifiibb
E2SBEC 52B2SG 3S, ffiESaKElB^
V	T"	%
imajo velik uspeh
fi
Žena je čitala svojemu možu poročilo o poroki.
In je čitala: — Ko sta stopila ženin in nevesta iz cerkve, je oblivala nevesto rahla rdečica.
—	Ah. to je vse skupaj larifari — jo je prekinil mož.
—	Zakaj larifari"1 — je vprašala žena preteče.
—	Da bi nevesta zardela. Neveste zardevajo samo v romanih, nikdar pa ne v privatnem življenju.
—	Kar molči, mu je ona resno segla v besedo. — ker ne veš, kaj govoriš. Ko vidi nevesta svojega ženina od blizu, mora zardeti, če ie količkaj poštena.
H-
V newyorskem Central Parku izposojajo konje za ježo. To je precej drag šport.
Pet dolarjev vsako uro. Pet dolarjev je pa treba plačati vnaprej.
Tega pa ne zahtevajo iz bojazni, da bi se najemnik vrnil brez konja. pač pa iz bojazni, da bi se konj
vrnil brez najemnika *
Marsikak zakon je v gotovem oziru idealčh.
Tudi tak zakon, če se star plešast starec poroči z mladim dekletom. Ker hočeta oba živeti po modi, si on nabavi baroko. dočim si da ona ostrici lase.
Če pride do prepira in če si skočita v lase. ne občuti niti on niti ona
posebnih bolečin.
*
Kmalu bo Zahvalni dan.
Jaz bom hvaležen usodi, da nisem imel toliko denarja, da bi igral na borzi in da vsled tega nisem izgubil niti centa.
To je sicer kisla hvaležnost, hvaležnost je pa vendarle.
*
Časopisje je objavilo pred* kratkim precej dolgo poročilo z naslovom:
-Število rojstev v Italiji nazaduje. kljub vsem prizadevanjem Mussolini j a".	*
Naslov nekega drugega poročila se je pa glasil:
"Ženska, spoznana pametnifn — obsojena v električni stol".
To dokazuje, da zaraore biti rčasi pamet ▼ pogubo — posebno žen-, skL
*&LA8 NAROD
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 25, 1923
Tb« LARGEST SLOVENE DAILY to P. B. M.
Sirom Korzike.
K. W. ABlAMIS:
V prenapolnjeni čakalnci speci-jalista za notranje bolezni sta se slučajno seznanili dve lepo rejeni dami. Živahno sta kramljali in ri krajšali čakanje.
—	Vi ste tu prvi. pravite? Ta zdravnik je baje zelo dober.... Pa seiji sklenila poskusiti še pri njem.
—	nikoli nisem bila pri njem. Fcua hčerka ha&ega hiSnika ga je tako hvalila, da sem sklenila poskusiti še pri nJem. Zakaj bi mi ne mogel dati dobrega nasveta?
—	Kaj vas pa boli, če smem vprašati?
—	Toda, draga gospa, spati ne morem. Po večerji ležem, pa se o-bračam in valjam po postelji, da je joj. Pogosto mine polnoč, pa še ne zatisnem oči.
—	Kaj poveste! Tudi z menoj je tako. Kaj pa bode vas n: 3
—	Seveda me, pa še kako! To je pa res čudno. Očividno imava obe isto boiezen.
—	Kadar me začne trgati, mislim, da se mi bliža zadnja ura.
—	In nobena jed mi ne diši. A še tisto, kar bi mi dišalo, je tako drago, da mi ui mogoče kupiti.
—	Vidite, tudi meni ne diši jed. A to je vedno zlo, če prinese človek na svet želodec, ki nc harmo-nlra z žepom.
PRI ZDRAVNIKU
— X>a, res je. A zjutraj ko vsta-nem, mi šumi pa glavi in srce' mi včasi tako močno bije, da mislim.
nikamor ne mudi in da mu rade volje prepusti svoje mesto.
Čez četrt ure se je vrnila prva
da mi bo počilo. Kaj vam ne bije? j dama od zdravnika in druga jo je
sprejela z vprašanjem:
—	No, kaj je dejal zdravnik?
—	Hm.... skoro nič. Meso mi je
Ali vasi otroci
KASUAJO?
Otrokov kaftetj mn itiaj-t<* /.a avnrilo! Rimo *>]<>*-
Mfci ICM^rlj 1- KuhtevUt ]
1PJ7 »OIGO življenj. Ko s«- pojavi Unfc.-lj. r»o-mlijttt* 8ev»ra'»< Courh I-a. IViljuMj n v dom i h n«<1 5« l.-l,
ii» kftro. iKimlrJu-
J «.*o p-.nt.M- It* |r »vnjimu lekarnarju ra (i .1
tn &0 ..nli,v W. r. SEVERA CO.
Cedar R.->oidc, Iowa
SEVER*'«
—	Kako bi ne bilo! Zdaj pa že
vidim, da ima ve res isto bolezen. |
- i
—	To bc zanimivo, kaj nama poreče zdravnik.
Ta čas se je vrnil iz zdravnikovega kabineta bolnik in sobarica1 se je obrnila na naši znanki.
—	Katera je bila prej tu?
Notranjost Korzike se da prepo- Osli so neločljivi del Korzike in tovati presledkoma z avtomobilom, priti moraš prav sem, če se hočeš ' Poslužiš se lahko tudi edine želez- seznaniti z njimi. Njihova hladno- I nice, ki pa se ogiba gorskih vrhov krvnost je pretresljiva, posebno te- • In se vobče ne dotakne divjine. Sto-. daj, kadar so vpreženi in vlečejo rili smo torej čisto prav, ko smo vozičke. Možje, žene in otroci bi-sedli na kolesa; kajti Korzika ima j jejo s trdimi palicami neusmiljeno 1 izborne ceste, dasi nikakšnsga o- i po njih. čeprav so drugače z njimi membe vrednega avtomobilskega. zelo prijazni, da jih ljubkujejo in j prometa.	j se pogovarjajo z njimi kot ume to:
Gorovje severne polovice otoka t le primitiven človek. Osel pa reamed Monte Cinto. Monte d'Oro in i gira šele na iretji ali četrti udarec Monte Rotondo se dviga s svojimi j in stopi hitreje dalje — tako, da
prepovedal, posebno na noč. Mnogo naj se gibljem in pijem vodo Vichy. To je vse.
—	In koliko ste mu plačali?
—	Dvanajst zlotov je računal.
—	Kaj pravite! To je mnogo! Pa
Začeli sta si dajati prednost,	poj dive. Storim isto, kar je sveto-
končno je ena vstopila, druga je	val vam, pa mi odleže tudi brez
pa ostala sama. Toda takoj je de-	zdravnika. Ta vaš zdravnik mi je
jala naslednjemu bolniku, da se ji	predrag. O jej!
T* v	1 •
ri zelje.
(FRANCOSKA PRAVLJICA.)
Nekega večera sta sedela pri ognjišču mož in žena in govorila o sreči bogatega soseda.
•Oh", je vzdihnil on, ''da bi jaz imel denarja vsaj za prvo silo! Pridno bi se lotil dela in kmalu bi si kaj prištedila!"
"Jaz bi pa bila rada zelo, zelo bogata in bi živela v zlati palači.... A kaj zidava gradove v oblake, saj ne živimo več v času dobrih vil. Če
Tedaj je spoznal, da je še bil ne-umnejši od žene, zakaj krvavica je takoj skočila ženi na nos in ta se ni mogla več odtrgati.
"Joj meni nesrečnici!" plane o- no opremila pokrajino. Njena raz
emnnt-t i a tn^ilrčno Hi co \»i i pol.
vršaci do višine 2700 m nad morjem. Na%Tzlic tej višini ne zaostaja mnogo za Alpami, nasprotno, po svoji skladovitosti in zgradbi, po nebrzdan osli formacij in neposrednosti kontrastov prinaša na vsak korak nove motive, ki jih ne najdeš v dokaj višjem gorovju celine.
Na stare, podivjane viriograde naletimo v višini, ki jo pri nas je-dva dosežejo drevesa. Takoj poleg pa leže kotline brez zelenja in strašno mrtve skalnate stene napolnjujejo obzorje. Raztrgane grebene planin pokriva sneg.
Tukaj vise na skalovitih temeljih male vasice. Če bi bilo mogoče, bi učinkovale na potnika še obupnej-še cd pokrajine same, zo.kaj človeku iz drugih krajev je naravnost nerazumljive, kako vzdrži prebivalstvo v tej strašni puščobi vse življenje. tem nerazumljivejse še, ko je priroda nekoliko n.žjc, približno dD.n hoda odtod naravnost razkoš-
na v jok. "Ti grdež hudobni, kaj si mi storil!"
"Prisegam ti, draga ženica, da nisem nič mislil", skesano zatrjuje mož. "Kaj nama je storiti? Želel ti bom velikega bogastva, da
bi še po svetu hodile in bi jaz ka- si lahko naročiš zlato skrinjico in tero srečala, bi takoj vedela, kaj vanjo skrijes nos".
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA
Angleško slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— Naročite ca pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 West Ig Street New York City
bi si želela".
V tem trenutku zagiec-.ta ob vratih prelepo deklico, ki z milim gla-sem spregovori: "Vila sem. Izpolnim vama tri želje. A premislita jiJi detre. zakaj potem vama ne izpolnim ničesar več!" Nato je izginila, mož in žena pa sta z odprtimi ust-mi strmela drug v drugega!
• Če bi jaz smela odločati", se naposled oglasi žena, "že vem, kaj bi si želela; za zdaj še nič ne rečem, a mislim, da bi bilo najboljše, če ui bila lepa, begata in ugledna".
"Toda", ugovarja mož, "če bi imela vse ti, bi bila pri tem lahko
bolna, nesrečna, umrla bi morda še
%
mlada. Pametneje bi bilo, da si želiš zdravja, dobre volje in dolgega življenja...."
"A kaj bi z dolgim življenjem, če si siromak!" ga prekine žena. "Če bi nama vila res hotela dobro, bi nama morala izpolniti več želja ne samo treh".
"Res je", potrdi mož. "Zato morava dobro premisliti preden izre-čeva želje. Premišljujva nocoj, česa najbolj potrebujeva, a jutri jo poprosiva za to".
"Premišljujva', ponovi žena. Obenem popravi s krepelcem ogenj. Ko vidi lepo žarjevico, vzdihne: "Kako lepo tli! Da bi vsaj imela krvavico za večerjo, tako lepo bi jo spekla na žerjavici!"
Komaj izgovori te besede, že prileti krvavica skozi dimnik prednjo.'
"Bes te plentaj, sladkosneda!" se ujezi mož. "Pa sva ob prvo željo! Le dve nama še ostaneta. Tako sem jezen, da bi ti privoščil, da ti tvoja klobasa priraste na nos!"
sipnost je tolikšna, da se vidi celo tukaj na jugu preveč zapraviJva. Ampak ljudje ostajajo v svojih gorah. Z obrazo jim lahko bereš. da je njih rod že dolgo v planinskem svetu. To prebivalstvo ne kaže razgibanosti in ljubkosti, ki jo najdeš med prebivalci srečnih zalivov na zapadni obali. Tu gori je doma sa-
obupuje žena. "Še ' m0 P"1102- samota in dnevno obnav-' ljani napor, ki se izraža v sleherne m obrazu. Hiše so brezbarvne, izprane od slabega vremena, orez o-krasja. zidane iz kamna in iiovi-vice. Najdeš pa med njimi tudi stavbe, ki celo v te1 divjini očitu-jejo neizmerni ponos Korzičana: da celo v najbomejših vaseh *ridi? poslopja s tremi nadstropji, hiie.
dolino.
človek ne ve. kaj je močnejše pri njem, hladnokrvnost ali bolečina. Najprikupnejše pa so te živali tern, ■ kjer žive popolnoma svobodno. Včasi stoje dolgo časa negibno na me- ; stu, kakor bi bili zamaknjeni \ rastlinski mir prirode. Ta drža pa izraža samo eno stran njihovega i bistva. Zakaj kakor bi jih nekaj . pičilo, zdiriajo in stečejo drugam s komičnimi'skoki.
Poleg oslov ima Korzika mezge in tuje vrstne gorske koze in ovce. • Mezgi so bili, še bolj molčeči in topi j
nego osli in pokazujejo naravnost I -------------—----------
začudi j ivo razumevanje za razme- no dolino _ Scala ^ SanLa Regi
a »	> *	:	' t »s««
Božična nakazila
ZA VASE
sorodnike v domovini.
Priporočamo Vam, da nam Vašo letošnjo denarno pošiljate v naročite čim prej, in sicer iz dveh razlogov:
PRVIČ: želimo, da se denar izplača prejemnikom vsaj en
________* teden pred prazniki. To ;c mogoče le tedaj, če
nam naročite nakazilo še pred koncem novembra.
• želimo Vam računati dinarje še po naši sedanji ____	* ceni. Pred kratkim *c je začela n.»kupna cena dinarjev nekoliko dvigati ter je mogoče, da bomo primorani povišati tudi svoj« prodajno ceno. Sicer se pa nadamo. da bomo lahko ostali pri sedanji ccni dokler nismo večino božičnih nakazil odposlali.
KER SMO NAJBOLJE PRIPRAVLJENI ZA TOČNO IZVRŠEVANJE VAŠIH NAROČIL. VAS PROSIMO, DA ISTA POŽLJLTE NA
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
re, v katerih žive. Brez njih si ne moreš misliti tega otoka.
proti Franciji. Takrat ni mislil na - ozko globel med visokimi vr- , Korziko, marveč se jo Je spomnil
Tu in tam naletimo na ljudi — na priliko tedaj, ko prehajamo čez j gol gorrki prelaz, kjer nas je pre- j liiteia nevihta. Zatekli smo se v na- i,aza so prinašali pol razpadlo kočo, kjer so vedrili j ^f^f^' n°V° ^^ trije pastirji. Toča iih je pregnala cd čred sem cod strelio. Iz tresk . *ori in se >c -PusU1 k nam dcil v in lesa zakurimo ogenj, se sušimo	ICriccc?; ^li je Hi cestc. ta-
______— „„ ;—nit no ko da srru> uPihllili svetiljke. V me-
sečnem siju so se zdele skale še p j-astnejše. Razločili smo vs^ko klju-
na
šaci. Vsenaokoli sam kamen, da dnu je dria divja voda, sreča val i sme grotek>ne figure: ljudi, živali, pti.-če, visoke 30 do 53 cm. Ovinki prs-nenehoma nova Potem
te je dvignil :..~see nu.d
vrnunc:
soie na tretjem otoku Sv. Helene. Tam je izrekel o Korziki pretresljive besede. Pod pritiskom svojega genija je pozabil na svojo domovina celih 'rideset let. Sele na koncu -vojega fantastičnega življenja je naJfi v 5Cbi glasove, ki sc govorili o Korziki z neomejenim ponosom in s strastno nežnostjo.
"Ne, nočem več živeti s to pošastjo na nosu! ena žeija nama ostane, prepusti jo meni. Zaklinjam te! Če ne, skočim skozi okno'"
In hitela je k oknu in ga na ste-žaj odprla. Mož se je ustrašil in .ii dovolil, da si želi kar hoče. Ona si je seveda želela, naj ji krvavica odpade z nosu. To se je takoj zgodilo.
Najprej sta se oba oddahnila, na- ki zro uPorno in mračno v
Od daleč napravJjajo na potnika
vtis patricijskih domov ali sreinje-
n grejemo, kadimo in se im zabavamo, če slišimo te ljudi, c merni, lepi in dobri, spraševati pc tujih deželah, Nemčiji in Franciji. po vseh deželah, stvareh in rečeh na kontinentu, potem nas njih heretic izriova. potrdijo v tem, kar bmo že sami slutili: Evropa leži daleč, daleč odtod in korzičanske '_tceane loči cd drugih ljudi globok prepad. Nam Evropejcem je ta-':c pri duši, kakor da smo zašli med predzgodevinske ljudi, ki so še do-elo nedotaknjeni in neobl: ^ani od naše civilizacije.
Ko smo se hoteli odpraviti na-
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
K
GLAS NARODA" ne čita samo nie
članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici,
■*— " ■■■
jinih želja".
to pa je žena. ki je bila pametne j ša, potolažila moža:
"Zdi se mi možiček, da se je vi-!veških imanj- Potem Pa 5re*aš sre" la ponorčevala iz naju. Prav je' di S°rske P^ote majhne, nepri-imela. Morda bi bila hesrečnejša, i Okovano zaščitene usade s potoki če bi bila bogata. Najbolje bo, da ' olikami in senčnimi kostanjevimi si ne želiva nemogočih stvari In le- j ca2e v Zrečem molčanju topo počakava, kaj nama prinese u- j menitih rebri ~ P^j^ torei- ki, soda. Med tem pa pojeva krvavi- j so dejansko polne mističnega Pace, ki nama je edina ostala od na- | na ^ njegove skrivnostne piščali.
Tudi ogromni visoki gozdovi so v tem pogorju. Ure in ure se vlečejo v daljavo, prastari in nedotaknjeni. Dvigamo se. vozimo se zjutraj, opoldne in pod hladni večer — in časi po celega po? dneva ne srečamo žive duše. Samo osla najdemo povsod tukaj v goratih krajih prav tako kakor nižje na rebrih Maechie in kje na obali, skritega med oljkami in travo. Živali stopicajo same ali se pasejo v tropih. Uporabljajo jih za domača dela. za ježo in kot tovoronosce. V višjih predelih žive skoro podivjani in v temini večernih gozdov jih plašimo in dvigamo na noge z zvon kij anem. če slučajno spe sredi ceste.
ko, vsako razpoko v skalovju. Kdo ima kaj zmisla za nočno romantiko skalovja, naj obišče Korzike, naj si ogleda Scalo di Santa Regina v luninem svitu — pri.lel to £0t0"0 na svoj račun! Okrog polnoči smo prišli zopet med zelenje, uzrli pr-vse hiš*3. Psi so lajali, mezji so ne.-pol bdeli, napol spali in stali na dvoriščih. Potem je bilo vsega tega konec kakor bi odrezal. Pri-1: smo v široko dolino z gozdom na desni in levi. minevali smo vasi, mline, majhno reko. prastare viso-prej. je pritisnil hlad. Toča, dež in' ke most0ye. srebrno svetlikajoče se nevihta je mečno ohladila ozračje.! oljko Qd nekod se jc razlegalo slav-Zapadel jc tudi ^neg. Na tem otoku j čevo p^ in nad vsem se je
mogoče. Korziški ledeniki > vonj Macchie, ki nas je vse opU in
PRODIRANJE NACIJONALCEV
Nacijonalistom »e je pridružilo osem tisoč vsta-šev, ker niso imeli ničesar jesti. — Pogajanja se baje že vrse.
»n
ADVERTISE "GLAS NARODA"
Velik STENSKI
ZEMLJEVID
CELEGA SVETA
sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi po. jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd.
Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrže po svetu.
CENA %
GLAS NARODA 2\6MA&mm
NEWY0RK

jc mogoče. Korziški segajo lahko do morja, palme pa lahko rastejo v snegu. To bi bilo či3to vrjetno. če pomislimo na trto, ki uspeva tako visoko v planinskem svetu. Ta pclariteia .>a je hkratu prokletstvo Korzike, ki je bogatejša in bohotnejša. obenem pa revnejša in siremašnejša nego katerakoli francoska pokajina. Na o-balah raste žito. uspevajo smokve, oranže, trta in čebele. Vsega tega ima Macchia v izobilju. Izvoz po nikakor ne odgovarja temu položaju. Bogastvo Korzike, njeni zakladi ležijo v zemlji.* Podoba je. kakor bi se prebivalci bali obdelovati zemljo in vrtati v njeno srce zaradi narave, ki je tako plodovita in strašna hkratu.
Najfantastičnejši doživljaj smo i meh zadnjo noč ko smo bili na kolesih in vozili nepretrgoma, da bi pravočasno dosegli ladjo v Basti-ji. Drčali smo z višine 1400 m nav-
še bolj polepšal noše vtise.
Okrog 4. ure zjutraj se je začelo daniti, ob petih smo bili že zunaj planin. Kmalu nato se je pojavil ozek trak na obzorju. Morje. Tu stoje že lepe hiše in vile. njive in negovani vrtovi. Ta ravnica ni severovzhodu otoka je zelo rodovitna, toda tudi mrzlična.
Nabrežje je močvirnato in poleti se umakne večji del prebivalstva v gore. Že srečujemo prve ljudi. Glasove. s katerimi priganjajo svoje živali, bi si lahko vzeli v svarilo mi sami. zakaj trudni smo že in upehani. Jasna jutranja svetloba slepi naše oči.
Bastia leži slikovito v malem zalivu. Staro trgovinsko mesto s svo jo ribiško luko in z visokimi poslopji je največji kraj Korzike. Vendar mu manjka dostojanstvo in žareča lepota prestolnice, manjka tudi za
zdol proti morju. Rabili smo zato liv, ki bi ga povzdignil v to, kar naj dve dobri uri. Cesta je bila dobra. Za Calacuccio smo prišli v neskonč-
B ETR AYE D
BY TAINTED BREATH
bi predstavljal.
Predpoldne nas prepelje "General Bonaparte" mimo Korzičanske-ga rta. Krenerro proti severozapa-du v pravcu Nice. Desno pred nami leži zabrisano v daljavi obala Elbe, ki nam kliče v spomin velikega Korzičana ki je živel tamkaj in,zrl na svoji nedokončani poti
SANGHAJ. Kitajska, 24. nov. — Včeraj so nacijonalisti zmagovali v provilnci Honan. in vaaska armada bo kmalu pregnana zapadno od province Šensi.
Kakšen j? položaj državljanske vojne v sosednji provinci Hupeh, še vedno ni znano.
Nacijonalislični vojaki prodirajo proti vstašem. da bi slednji ne dospeli do Hunkova in do rek" Jangt-se.
V provinci Honan so prepustili vstaši dosti krajev napredujočim nacijonalistom ter se umikajo t roti pro 'inci Šensi.
Nacijonalistom ss ie uclalo osem lisoč vstašev. ker jim je zmanjkalo hra»e.
Predsednik Kaj Šek je dospel včeraj dopoldne v Šanghaj ter bo kmalu odpotoval naprej v Nanking.
Ker je Kanton resno ogrožen.so poslali tjakaj 20,000 vojakov s fronte v Honanu.
Nacijonalistični uradniki v Han-kovu se poslužujejo najbolj ostrih metod, da spravijo skupaj potreben denar.
Trgovci so bili prisiljeni kupiti za dva milijona mehiških dolarjev tondov, dočim dvigujejo carinski uradniki velike carinske pristojbine.
Naročite se na "Glas Naroda** — največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah.
HBHBBBDEBBI5 f
Naredite 3dnevno poskušnjo ZASTONJ
Veako leto Jc na tisoče obljub rju-bežni zgubljenih vated neprijaznega diha iz grla. NiS novega zato.
Ako veste, da Je va&a prebava iz reda, aUo veste, da so vaia čreva zabasana in vaS želodec ne deluje in se upira, Je dovolj vzroka, da spoznate zakaj Je vaš dih neprijeten in smrdljiv. Kadar opazite pri komu tiste ovnjave duhove, je to znak, da Skriva »V o j smrdljiv dih iz grl«. Dajte da vam pokažemo ka-
ko se tsga rešite. Poiljite kupon za 3 dnevno poskusno steklenico Tri> nerjevega grenkega vina. Milijone Jih. pozna to prijazno odvajalno to-niko narejeno iz kalifornijskega vina, kaskare in drugih zdravilnih zelii£. Vzeto Vz ure pred no ležete spat po navodilih, vam izčisti dih, odpravi vzdiganje, glavobol, plin in druge nerednosti v vaših £revin. Pišite še danes. Velika steklenica $1.25 v vseh lekarnah
POŠLJITE TA BREZPLAČNI KTJPON TAKOJ!
Jos. Triner Co., Dept. 72, 1333 So. Ashland Ave., Chicago, nL Pošljite mi zastonj, poštnino plačano, 3 dnevno poskošnjo steklenico Trinerjevega grenkega Tina.
Ime ______________________________________________________________________________________________________________
Ulica---------------------Mesto_______________________________... Država ...
TiiiintEJ^
-T
Pozor Rojaki!
Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list —
"GLAS NARODA"
216 West 18th Street New York

Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa —
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York
da tako Vaia naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela.
"'."'hxi-'Hj
•O'LAI IIIIOBl"
. l^EW YORK, MONDAY, NOVEMBER 25. 1929
At LARGEST SLOVENE DAttf li P. L L
MAŠČEVALNA LJUBEZEN
■ Francoski spisal Georges OhnetJ Za Glas Naroda priredil G. P.
flHtiMliiSBBliHiiliit
(Nadaljevanje.)
Potovanje iz Pariza* v Monaco z gospo Prejean v avtomobilu mu je še vedno, tičalo v kosteh. Prevozila sta pot v osmih dnevih. Prijateljico je zaman prosil, naj ga pusti potovati z železnico ter se konečno udal. Šele včeraj sta dosjSela iz Antibes in takoj po zajtrku je predlagala neumorna dama, da se odpelje v Condamine ter objame gospo Trelaurier. Tristan pa ni hotel nikakor zapustiti Nice, da poseti svojo sorodnico.
—	Moja draga, kot ženska lahko slediš svojemu srcu, kajti zate nima cela stvar nikakih posledic. Pri meni pa je stvar drugačna. Jaz sicer nisem nikak angelj, vendar pa ne bo moja noga prestopila njenega praga. Nočem se izpostaviti nevarnosti, da bi srečal pri njej de l'reigne-a. Na cesti, v kazini ali v kakem salonu, sploh na nevtralnih tleh. bi ne imel ničesar proti temu, kajti jaz nisem v službi kot varuh čistosti. Dosti velik dokaz tega je že, da se potikam po svetu s teboj...
Majhna klofuta iz roke gospe de Prejean je prekinila razmisleke Tristana, a slednji jih je nadaljeval skrajno ravnodušno:
—	Jaz vem, da si v povsem drugačnem položaju. Ti si vdova..
Če bi bila le nekoliko bolj podjetna, bi ne bila že davno več.
Nadaljna klofuta naj bi kaznovala Tristana za to nesramnost, a J pravljena da vodi svoje lastne posle ter si je večkrat belila glavo s tes-
tem seveda ni bilo govora in ko je dospel naslednjega dneva v vilo gospod Bar an te, da izroči osebrfo gospe j Trelaurier čekno knjižico, Je bilai z vsega njegovega obnašanja jasno razvidno, da je pisal gospod Bernaut že pismo in da je pojasnil zdravje gospe Trelaurier kot vzrok njenega bivanja v Florenci.
Anini je bilo naenkrat zelo žalostno pri srcu. ko se je spomnila velikodušnosti in obzirnosti moža, katerega je tako sramotno izdala.
Ko se je poslovil florentinski bankir, je pretočila Anina prve solze ganutja in sočutja. Prišlo ji je na misel, da piše Bernautu ter se mu zahvali. Prcseč ga obenem za sporočila o svojem možu, a napačna sramota jo je odvrnila od te nakane. Bila pa je tako neprevidna, da je, pokazala vicomtu čekno knjižico, vsled česar so se pojavile prve sitnosti med njima.
Ko je izvedel, da se je obrnila na hišo Trelaurier za denar, je pre-bledel od jeze ter vprašal z ostrostjo, katere ni še videla na njem, če misli, da potrebuje cn denar njenega moža, da se vzdrži. Govoril je tudi na tako žaljiv način o Trelaurierju, da je morala Anina braniti svojega moža pred ljubčekom, nakar je zbežala v svoje sobe.
Od tam je slišala, kako je Andrej grdo klel ter suval pohištvo. Nato je odšel.
Ob treh zjutraj se je vrnil, pomirjen, vesel in poln nežnosti, — a je izgubil sto tisoč frankov, katere je moral plačati še isti dan pri blagajni kluba.
An'Uo. je plačala in sedaj, ko je bil storjen prvi korak, je napisala Andreju, da ga ohrani pri dobri volji, dosti čekov, katere je rade volja izplačala banka, na račun gospe Trealurier. Anina se sicer ni brigala za denarne posle, vendar pa je spoznana, da bo kmalu izginila pri tem blaznem zapravljanju dota, katero je dobila po svojih sta-fiših. Spomnila so je, da je znašala njena, dota dvanajst sto tisoč frankov, a številke so bile zanjo stranskega pomena, kajti Trelaurier jo je vedno obdajal z denarjem. Vsled tega je bila izvanredno slabo pri-
DOLAR PRED SEDEMDESE UMI LETI
njega ni bilo mogoče ust-ahovati
—	Ljudje, ki naju vedno vidijo skupaj, ki lahhko opazujejo, da sem jaz tvoja žrtev, so seveda prepričani, da sva poročena, kajti drugače bi ne mogel imeti tako izvrstnega spanja. Pojdi v Condamine, če te veseli, a mene pusti odpočiti se. Pred štirinajstimi dnevi me ne dobiš v avtomobil, to ti rečem in če me boš še nadalje mučila, bom naslovi na jasnega kneza te dežele prošnjo, naj ti prepove dirjati na-ekrog po njegovi zemlji. Poznam ga in postavil bo meni na razpolago vso policijo svoje dežele ter te pustil izgnati kot navadno anarhistko V prvi vrsti sovraži vse igralce, kajti on je učenjak in umetnik in t: r.imaš od včeraj naprej nobene druge misli kot razgnati banko ...
—	Tristan, ne postani nesramen!
—	Ne, jaz sem le truden.
—	To si bil že od svojega rojstva naprej....
—	Ter bom ostal, hvala Bogu, do svojega zadnjega vzdiha. Moj Mog! Rad bi vedel, če je v večnosti kaj postelj!
—	Ti si nepridiprav....
—	Če bi hotela vrjeti to povsem resno!
Za las je manjkalo da ni dobil Tristan še tretje klofute, a Tristan je bil prisiljen sesti v neki drugi avtomobil ter se odpeljati v Monte
Carlo, kjer je smel lenariti po terasi ter pričakovati njenega povratka.
*
Odkar je gospa Trelaurier zapustila hišo, družabno stališče ter svojega moža ter odšla iz Pariza, da sledi Andreju, je preteklo eno leto. Poletje in jesen sta minula in polagoma je postalo dolgočasno obema ljubečima se v njih zavičaju ob tihem, skrivnostnem jezeru. Mesece dolgo sta živela v tihem pozabljenju vsega sveta, združena v ljubezni v tem krasnem prostoru, a nekega jutra so bile gore pokrite s snegom, ester veter je vznemiril gladko površino jezera.
Preko Andreja je prišla naenkrat otožnost in življenje v samoti je izgubilo zanj ves čas. Anina se je strašno vznemirila nad to jasno it-premembo pri prijatelju in spoznati je morala, da se je naveličal enoličnosti njih sreče. Polna hrepenenja, da stori vse njemu na ljubo, je j tama stavila predlog, naj zapustita Bellagio in nekega novemberske- i ga dneva sta se napotila proti Florenci.
Anin je bilo težko zapustiti vilo ob jezeru. Tam sta bila oba ; popolnoma srečna, ne da bi kdo izvajal nanju kak pritisk. Pod upli-vom Anine se je završila v Andreju velika izprememba. Mogoče, ker j je, po številnih aferah, enkrat konečno resnično ljubil. Brez pridržka in brez hinavščine se je prvič dejanski predal ter bil tako očaran od ljubezni krasne, mlade žene. da je lahko prebival tukaj povsem mirno, kajti ljudje so smatrali oba za tujca, ki sta se ustavila tukaj z& par lednov, na poti v Italijo. Kdor ga je poznal preje, kot zapeljivca ter velikega Don Juana, ti prisegel sedaj, da je postal povsem drugi človek.
Na zunaj se je malo izpremenil, le da je postal nekoliko čednejši, kajti njegove ohlapne poteze so se izboljšale in njegov obraz je postal še enkrat tako mičen. Še nikdar ni bil tako čarljiv kot v šestih mesecih, katere je preživel v Belaggio in vzkliki začudenja, katere je slišala Anina iz ust priprostega naroda, so ji dajali pravico, da ni niti za trenutek dvomila o svojem triumfu, katerega je dosegla.
—	To mora biti vesetlje! — so vzklikale ženske, dočim so moški dostavljali, zmajajoč z glavami:
—	To veselje privabi pogosto solze!
Anina je bila vsa opojena od slavospevov ter se ni brigala za svarila. Andrej jo je ljubil, o tem je bila uverjena in usoda ji je dajala do-sedaj prav.
V	Florenci sta se naselila v mični vili v Via dei Colli, odkoder se je nudil očem prostran razgled preko mesta ter na višine Fiesole. Tukaj je pričel Andrej zopet hoditi ven ter iskati stikov. Tekom nekega iz-prehoda Je našel znanca iT Pariza, mladega angleškega barona, ki je radi zdravja preživljal zimo v Florenci ter v plemiškem klubu zelo visoko igral.
Nikako srečanje bi ne moglo postati za Andreja bolj usodepolno kot to. Mladi Anglež je predramil v njem najbolj zaničljive lastnosti. Povedel je Andreja v klub, kjer so ga takoj sprejeli kot člana znanega pariškega kluba. Izprva si jfc ogledal igro, kadeč cigarete, a nato se je udeležil igre, na siljtnje svojih novih prijateljev.
Kmalu pa ga je zopet polastil vrag igre, prevzel je banko, ker je bilo to skrajno dobičkanosno. Izprva je imel srečo, a igral kmalu tako slabo, da so hitro izginila njegova sredstva.
Od dneva do dneva je videla to izpreincmho v življenskih navadah ljubčeka z veliko sKrbjo in bila je zopet prvikrat v položaju, da je morala skrbeti za dnevne potrebščine življenja.
V	potni torbi se Je nahajala še precej velika vsota, katero je vzela s seboj iz Pariza. Ne da bi izgovorila besede, je položila denar v predal, v katerega je ponavadi spravljal Andrej svojega. Po par tednih pa Je morala videti, da je bil predal prazen.
To je bil prvi trenutek notranje zadrege. V težke misli zatopljena j', stala pred praznim predalom. Vedela je, da je vzela le par tisočakov & denarnice ter na to plačala par računov, a vse ostalo, več kot stotisoč frankov, je moral porabiti Andrej. Skušala pa se je premotiti glede tega pomanjkanja finejšega občutka. Rekla si je namreč:
—	Ali bi ti ne storila prav tako? Ali ni vse, kar je moje, tudi njegovo Ali ni izza najinega odpotovanja, pred šestimi meseci, plačeval vse moje potrebščine, prav kot njegove?
Kljub vsem tem opravičilom, katera si je izmišljala ljubezen, pa se je vendar naselila mrka trpkost v njenem srcu. Čutila je, da bi se ona, če bi bila na Andrejevem mestu, nikdar ne dotaknila denarja m da bi se rajše odrekla vsemu, kot živeti na stroške strastno udanc ženske. Dejstvo pa je ostalo in Anina je morala razmišljati o sredstvih, kako r »polni zopet prazni predal.
Najbolj priprosta stvar bi bila potegniti menico na hišo Trelaurier ter iti ž njo k velikemu florentinskemu bankirju. Po dvanajstih urah. katere W rabili, da se brzojavno domenijo s Parizom, bi bila go^pa Trelaurier obveščena, da ji Je otvorila banka, vsled nakazila Sern&uta, kredit na njeno ime. Kako visoko naj bi znašal kredit, o
nobo, ker ni razumela te stvari.
Konečno pa je hotela imeti jasnosti in čeprav ji je bilo to skrajno mučno, je vendar vprašala gospoda Baiante glede te točke. Prosila ga je namreč za pogovor in on se je takoj odzval. Vprašala ga je, do kakšne vsote ima pri njem kredita.
Odgovor Earanta je presenetil Anino.
(Dalje prihodnjič.)
Originalni samomorilci.
Policijski zdravnik dr. Poweil Cur-' Švedskem, Inge Kryptsonova. Pri-
tiss iz San Francisco poroča o originalnih samomorilnih primerih, kakršnih pri nas v običajnem pojmovanju samomorov ne poznamo.
V madridskem živalskem vrtu si
povedovala je svojim prijateljem večkrat, da bi rada umrla na originalen način. Slednjič so jo našli vse dotlej, dokler ni prišlo pojasnilo od njenih tovarišič. Inge je v
je pred nekaj meseci končal živlie- ulnjaku prekucnila panje in raz-
nje dokaj prileten moški. Splazil se je na nepojasnjen način v levjo kletko. Živali sta bili dve. samec in samica, obe zelo krvoločni. — Vendar ju je vsiljenec lahko bil z gorjačo po glavi in životu, ne da bi mu storili kaj žalega. 'rudi z brcami ni opravil nič. Leva sta se u-maknila vsak v svoj kot in občinstvo je strmelo nad prizorom ter zvedavo čakalo, kakšen bo konec. Naposled se je kandidat smrti naveličal dra*	Stopil je na rob železne ograje ter začel govoriti.; Bridko se je pritoževal nad usodo.! ki mu ni niti zdaj, ko si želi smrti, noče iti na roko. Po končanem govoru je potegnil iz žepa revolver j in se ustrelil. Šele sedaj sta leva| planila kvišku in popadla okrvav-; 1 j enega samomorilca, ki je bil, ka-,
dražila čebele, ki so jo napadle v gostih rojih. Našli so jo v nezavesti in so jo odnesli v bolnico, kjer je kljub skrbni zdravniški negi podlegla smrti, ki si jo je bila izbral sama.
Najoriginalnejša smrt pa je ne- j dvomno doletela ameriškega mili-
V času, ko je dolar najsilnejša sila na svetu, jo zelo poučno brati pismo, ki ga je pisal 6. novembra 1862. neki Švicar, takrat ameriški vojak, iz Fort Monroeja v domovino:
_
"Ce hočemo verjeti vsaj malo soglasnim izjavam javnih listov, tedaj ni današnje stanje ameriškega gospodarstva prav nič podobno zla-
dobi. Lehko rečem, ne da bi pretiraval, da nisem več slišal cven-kljanja kovancev, od kar sem zapustil Le Havre. Papir je proizvod, ki se v zadnjih 6 mescih tu mogočno razširja. Zakaj ne? Saj imamo vendar denar po 1. 2. 3 do 100 centov — vse v papirju. Prvi bankovci po 1 — 3 cente so imeli obliko naših poštnih znamk in so jih v takšen namen tudi uporabljali, saj sobil i gumirani. V splošnem prometu pa je bilo treba njih rabo omejiti na tiste dni, ko ni stal barometer ne na "spremenljivem", ne na ' viharju", če nisi hotel, d a ti vse skupaj zleti v zrak, ko bi odprl listnico. Ob dežju pa nisi mogel tega denarja še celo ne rabiti, ker se ti je sicer vsa gotovina v hipu sprijela, da je nisi mogel več razlepiti. Temu papirnemu sistemu varčevanja so potem odpomogli tako, da so izdali iste denarne vrste v primeroma povečani obliki in pomnoženi nakladi. Sedaj vidiš poldolarske bankovce v vsej njihovi ogromni širini poldrugega cola m s tem so prekosili najdrznejša pričakovanja. Škoda le, da nima tiskarska barva prednosti neizbris-ljivosti, kajti tudi ta vrsta denarja postane po treh mesecih podobna capi. ki je ni spoznati — in izgubi vso vrednost.
Število bank. ki izdajajo takšne papirje in potem propadejo, je večje od peščenih zrnec ob morju. Da ti naložijo v teh razmerah vsak dan ponarejenega denarja cel kup in te osleparijo, je umevno, zlasti pri onih. ki so se komaj priselili. Ko si izbral pravi denar od nepra-
kup listi-
Kretanje Parnikov
, — Shipping New« —
27 novembra:
Mauritania, Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bre men
23. novembra:
Muenchen. Boulogne Sur Sler. Bre men
29. novembra:
Homeric. Cherhourn Lapland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Plymouth, Boulogne Su Ver
Augustus. N.-poll- Genova
decembra:
IS« de France, Havre.
(Skupni Bo-ialet-)
30. novembra:
Milwaukee, Cherbourg. President E^oseveit. £rem«j
5. decembra:
L»e Orasse. Havre
Hamburg Cherboi rg
La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboricu. Summit. J. Horvath. Waukegan, Frank ^etkovšek Jože Zelene.
Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia, Frank Hrvatich.
MISSOURI
St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA
Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa.
In
NEBRASKA Omaha, P.
Broderick.
VuJcania, Trat Majestic. Cherbourr Pennlaad. Cherbourg, AMwerpm lierlin. Cherbourg. Bremen 7. decembra:
Presidents Wil*>nr Trst Leviathan. Cherbourg. Bremen • Vrtndtm, Boulogne Sur M«r. Itot-terdam
9.	decembra:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg
10.	decemora:
Conie lii»nc»m*no, Napoll, Genova
TI decembra:
Stuttgart, Boulogne Sur Mer, lire cien
fte public. Cherbourg. Brem»-n
12.	decembra:
St L*>uis. Cherbourg. Hamburg I loma. Napoti. Genova France, Havre
13.	decembra:
IJerengari.i. Cherbourg
14.	decembra:
Premen. Cherbourg. Bremen {Jeorge Washington. Chet l*;urg, Bremen
Volendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Minnekahda. Plymouth, Boulogne Kur Mer 19. decembra:
Columbus, Cherbourg. Bremen 36. decembra:
Ko<'harnbeaU, Havre
27.	decembra: Mauritania, Havre Minnesota. Cherbourg
28.	"decembra:
lJeutachhuid, Cherbourg. Hajiiburg
Boiifinl ikuonl l*»et. — d« Frare«".
dee., **lta
„ . „	, „ , vega, ti ostane majhen
jonarja Schaffnerja. rodom Nem- .	.. .	.
...	.	,	cev raznih bank. In tu se začenja
ca, ki se je pa seveda popolnoma
poameričanil in si kot tak izmislil konec, ki nima primere v svetu samomorilcev. Dal si je napraviti dva metra visok in pol metra širok cilinder iz kovine. V to pesodo je izpraznil nekaj čez sto steklenic šampanjca. Cilinder si je poveznil na glavo in skočil v vodo, kjer je pod težo pokrivala utonil.
vsa naloga znova. Bodisi da so bankovci zabrisani in potem jih nezaupanje označi kot slabo potvor-bo pravih bankovcev; ali pa so raztrgani in jih odklanjajo; ali pa jih je izdala banka kakšne severne države in jih — po nečelu bratstva in enakosti vseh ljudstev — v južnih državah ne sprejmejo, za kar j pa se bankovcem južnfh držav na Dolgo časa je iskal prostovoljno severu in za padu ne godi niti za kor so pozneje dognali, blazen člo- i smrt tudi Anglež Hugh Ferron. Ne- las bolje. Skratka, skoraj vedno
vek.
Pred nekaj desetletji se je primeril podoben samomor v Parizu. Neka pariška demimondka se je naveličala življenja in se ie vrgla za plen medvedom. Šla je v zoološki vrt. počakala, da se je storila noč, potem pa je preplezala o-grajo, za katero so bih zaprti medvedje. Zverine so imele potrpljenje, da se je samomorilka slekla do nagega. Potem so jo popadle in raztrgale ter požrle.
ka povest ga je tako prevzela, da se je osem let nepretrgoma vozil z železnico, pričakujoč, da bo prej ah slej le doživel katastrofo, ki ga bo pripravila ob življenje. Toda njegova žel i a se ni izpolnila. Po osmih leiih brezuspešnega eksperimentiranja z železnico je našel smrt pri neki avtomobilski nesreči. On jem bi lahko rekli, da je korakal z duhom časa kakor belgijski bogataš Loewenstein, katerega smrt s skokom iz aeroplana je našim či-v dobrem spo-
naletiš na ovire in moraš hote ali nehote prepustiti prosti volji prodajalčevi, da-li ti bo sprejel ponu-deni bankovec ali ga odklonil."
Nenavaden način smrti si je pri- tateljem gotovo še bavila neka mlada služkinja na' minu.
Vsakovrstne
KNJIGE
• POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
ARODA
99
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
POZOR, ROJAKI j
Iz naslova na Usta, katerega prejemate. Je razvidno, kdaj , Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino »li direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov.
CALIFORNIA
Fontana, A. Hochevar S an Francisco. Jacob Laushln
COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič.
I Salida, Louis Costello. | Walsenburg, M. J. Bajuk.
INDIANA Indianapolis, Lovls Banlch
ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Blish. J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian.
Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat.
KANSAS Girard, Agnes Močuik. Kansas City. Frank 2agar.
MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmiller, Fr. Vodopivec.
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe
NEW YORK
Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls. Frank Masle.
OHIO
' Barberton, John Balant, Joe Hiti l Cleveland, Anton Bobek, Chas.
I Karlinger, Louis Rudman. Anton ! Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Kumše NUes, Fiank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton KlkelJ.
OREGON
Oregon City. J. Koblar.
PENNSYLVANIA:
Ambridge. Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge. A. Jerin. Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro-vanšek.
Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Jupan-! čič, A. Skerlj.
Farrell, Jerry OKorn. Forest City, Math. Kamln. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack.
Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz.
Krayn, Ant. TauželJ. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway. John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arb In U. Jakobich, J. Pogačar.
Presto. J. Demsnar. Reading, J. Pezdirc. Steel ton. A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj, Fr. Schifrer.
West Newton. Joseph Jovan Willock, J. Peternel.
RCNI PREKO OCEANA:
Najkrajfta In najbolj ugodna pet sa, ootovanie ne ogromnih earnlltlh: i
ILE DE FRANCE 6. dec.; 17. Jan
(10 P. M.» <7 P. M •
FRANCE 2. decembra. (6 P M V PARIS 24. januarja. (5. P. M.) j
Nmjkrejia pot po leieanicl V«akO je v posebni kabini ■ vaerol moderni ; ml udobnoatl — Pljafa In alavn* fraacoaka kuhinje. Izredno nizka cene Vi>raAaJte kateregafcol | oooblaUanega agenta v ali
St FRENCH UNE
It STATE STREET
NtW YORK. N. V.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
UTAH
Helper, Fr. Krebs.
WEST VIRGINIA:
Williams River. Anton Svet.
in
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West AHIs, Frank Skok.
WYOMING v Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, F. Lumbert.
Vsak zastopnik, izda potrdilo ra svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda:
Za eno leto $6.; za pol leta $3.; Detroit, J. Barich, Ant. JanesIth & štiri mesece $2.; za četrt leta
$1.50.
New York City je $7. celo leto
i Kdor je namenjen potovati ▼ 1 stari kraj, je potrebno, da ie po-i učen o potnih Ustih, prtlja&1 In ' drugih stvareh. Vsled naše dolgo-' letne izkušnje Vam ml samoremo dati najboljša potegnila in priporočamo vedi* 9 ie prvovrstne brzo-parnike.
1 Tadi nedriarljanl xam«Tcjo po-! tovati v stari kraj »>a obisk, tods preskrbeti si morajo dovoljenje sa po»rsiiev (Return Permit) Is Washington a, ki je veljaven sa eno leto. : Bres permits je sedaj nemogoče priti nasaj tudi v teka 6. mesecev in tsii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilee osebno dvigniti pred od potovanjem | v stari kraj. Proinja sa permit m mora vložiti najmanje eden mesee pred nameravanim od po tavanjem co oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da ▼ prošnji osnačijo, ! naj v« jim polije na Barge Offlc«, New York, N. V.
I !
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki |e stopila ▼ veljavo z prvim Julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vise ji se isdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti In ti no: Stariši ameriških državljanov, moije ameriških državljank, ki so se po L jonijn 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci is pod 18. leta poljedelcev. H so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa sc opravičeni tene i In neporočeni otroci tspod 21. leta onih nedriavljanov, ki so bili postavno pripoščeni v to deželo sa stalno bivanje.
Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo
MINNESOTA
Chlsholmn, Frank Oouže, A. Panlan, Frank PucelJ. . Ely, Jos. J. Peshel, fr Sekala.
Naročnina za Evropo je $7. za celo leto.
SAKSER STATE BANK
II CORTLANDT STREET NEW YORK