Št. 119. V Gorici, dne 13. oktobra 1900. j___:..:...¦:.:______3tm^ Tečaj XXX. Izhaja trikrat nn teden r jestlh Izdanjih, in sicer: vsak torek, fetrtek in soboto, zjutranje Iz-danje opoldne, rečemo izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom' ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 goMeta .*.*.. .-----.«.-fiv».6Q j. . , 3-30 četrt leta '.*......3 , 40*F,*^»t*?0M Posamične Stevilie stanejo 10 vin. Naročnino sprejema tipravništvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* *A. GabrŠČek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do M. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. „PRWOREC" izhaj*«neodvisn«-od «8o5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «So8a» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu delta Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Goric SOČA (Večerno fizdanje), Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredulStvu. Naročnina, reklamacije in druge reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo upravuiStvu. " Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo.______ Oglasi In poslanica se racumjo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. ~ Vedje 5rko po prostoru. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna« A. Gabršček tiska in zalaga razen «So5e» m «Primorca» še .Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v cfilov. knjižnici* se raSunijo po 20 kr. petit-vrstioa. Bog in narod! Dr. Gregorčič o duhovščini. »Ljubljenec naroda*, bivši državni poslanec, dr. Anton Gregorčič, si ne upa sklicati niti jed noga javnega shoda. Zato sklicuje — zaupne, ali vselej Šele potem, ko se je prepričal, da bo varen. Na take shode so povabljeni v prvi vrsti duhovniki, ki skrbe, da pripeljejo seboj ljudi, o katerih se lahko že naprej sodi, cla storž le tisto, kar jim oni ukažejo, Le redkokedaj se pokaže na takih shodih kak veljak v pravem pomenu besede, ali ta, ako pride, gotovo ni mišljenja klerikalcev. Ponajveč tvorijo le duhovniški odvisenci in nižji sloji tisto .ljudstvo", o katerem potem bobna dr. Gregorčič po »Gorici" in po »Slovencu*, koliko ga je bilo in kaki veljaki se poselili njegov shod. Opelo-vatio že smo povedali, koliko neresnice tiči za tistimi poročili o shodih dr. Gregorčič-11 , Take shode torej prireja mož, ki se /ove »ljubljenec naroda*! Na teh govori seveda tudi o našem boju in o duhovščini. Pustimo za danes vse drugo in ozrimo se le na to, kaj pravi dr. Gregorčič o duhovščini. Na shodu v Rihenbcrgu je rekel, kakor poroča »Gorica* : Ti ljudje (namreč »liberalci* !) so napovedali v zadnjem času odkrit in strasten boj duhovščini ter jej jeli odrekati pravico pri narodno-političnern delovanju. Govornik omenja velikih zaslug, katerih si je pridobita slovenska duhovščina tekom let za vsestranski napredek našega ljudstva; a vsega tega ni storila iz koristolovja, marveč, ker jej teko velevajo njene sianovske dolžnosti in pa ljubezen do naroda. In ta duhovščina naj bi odslej ne imela pravice sodelovati javno za svoj narod ! Sicer pa niso nikakor prijatelji naroda oni, ki odrivajo ta ali o'ui stan od narodnega delovanja. Vsi stanovi so poklicani in naj tudi složno delujejo za blaginjo slovenskega ljudstva i vsi brez razlike, bodisi trgovski, obrtniški, učiteljski, duhovenski ali tudi kmetijski stan, in kakor se vsi stanovi zovejo, vsi brez razlike naj delajo torej za blagor našega naroda ! Podlaga temu delovanju pa naj bodo krščanska načela. Po tem stavi govornik sledečo resolucijo : »Zaupni shod zbran v Rihenbergu dne 7. oktobra izjavlja kot potrebno, da služijo goriškim Slovencem tudi v narodnem in javnem življenju kot podlaga katoliška načela." Neresnica je, da je kdo napovedal v zadnjem Času odkrit in strasten boj duhovščini ter jej jel odrekati pravico pri narodno-političnern delovanju, res pa je, da duhovščina je napovedala boj vsemu tistemu, kar se brezpogojno ne klanja njenemu nadvladju. Spomnite se le na tisti sloveči občni zbor »Sloge*, ko so tulili naši derviši kakor zbes-neli, češ, da se jim hoče vzeli iz rok tisto, kar so imeli doslej. Le pomislite, kako je »Gorica* napovedala nam boj že v prvi svoji številki, in tej »Gorici* so dali življenje v nemali meri duhovniki in je danes njihovo glasilo. Le pnvdarite, kako na sploh se giblje proti narodno-napredni stranki vsa duhovščina v deželi od njenega početka, potem pa presodite, kdo je napovedal boj. Ako hočete sodili prav, porečete: Vaš »boj*, to je na-rodno-napredne stranke, je le — obramba! Pravice pri narodno-političnern delovanju nismo mi še nikomur odrekli. Gregorčič govori tu drugo neresnico, akoprav pozna gotovo resolucije naše narodno-napredne stranke, ki dajejo vsem stanovom j e d n a k o s t glede na narodno-polilično delovanje. Soglašamo z dr. Gregorčičem pri besedah, da vsi stanovi, kakor se zovejo, so poklicani, delovati za blagor našega naroda. Prav. ali ne take«, dri bo baš duhovnik povsodi prvi, kakor žele klerikalci. V tem baš se razlikujemo. Mi hočemo jednakost vseh stanov pri narodno-političnern delovanju, klerikalci pa hočejo, da duhovnik vladaj in ukazuj, kakor hočeš. Tiste besede dr. Gregorčičeve o skupnem delovanju so le pesek v oči. Da hoče duhovščina primat v vsem našem delovanju, to oporeči, 3e menda vendar ne predrzne niti dr. Gregorčič! Mi pa smo proti temu primatu, ker imamo prepričanje, da je škodljiv, ker baš vsled njega smo trpeli leta in leta, da se nismo mogli tako razvijati, kakor bi se bih drugače. In ker je imela duhovščina primat, kateri si hoče še obdržati, je umevno, da so drugi stanovi stali le v podrejeni vrsti, in «Gor. Tiskarna> A. GabrŠček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. tako po besedah a>. 'Gregorčiča niso nikakor prijatelji naroda Olji, ki odrivajo ta ali oni stan od narodnega delovanja. Da pa to hoče duhovščina, to t^ toam pokazuje vsaki dan, ker gleda, dobili povsodi vodstvo in odločilno besedo zase. Taka namr<& j* tista duhovščina, ki deluje javno po naukih ^Gorice* in „Prim. Lista*. Resnici na ljubfr moramo reči« da med duhovniki se dobrJ to možje, ki stoje oddaljeni od tistega ostudnega boja. Ali bore malo jih je I Dr. Gregor^ govori tudi o krščanskih načelih, ki naj služijo nam v narodnem in javnem življenju M podlaga. Naša stranka je povedala v znani resoluciji, da se ji^ vtika v cerkev, da pa hoče svoboden razvit&K naroda, kar gotovo ni v nesoglasju s katoliškimi : v^j, ako se hoče ista prav tolmačiti- Nesramno lažejo vsi tisti, ki po časopisih, lcca.li in drugače v javnosti go^ro, cla liberalci bo brezverci, dH &o proti veri itd. Skrivajo se za tako Ittti vedoma iti holomu ter slepijo neuko lju^tvo le i namenom, poerniti nas, čeprav z Njo, samim sebi pa utrditi veljavo. Naše ljudstvo je verno, zato pa je obsojali tem bolj, da slepijo isto s takimi lažmi na lečah« od koder bi imela doneti božja beseda, dfc Mijo na tako nizek način na svetem megl^j v njern sovraštvo in ne-zaupnost do bli^j^ga. •— Tj so tista katoliška načela, za Isfttera se skrivajo, in katera povdarjajo, ker hko kaže njim v prilog, da bi tim lože doseli na vsako stran svoje namene 1 Dr. Gregor^ifc hvali našo duhovščino na svojih zaupnih shodih, povzdigovaje jo v deveto nebo, vrne* vpleta pa Se kaNiška načela ! Kar jej pfUfce hvale, jej je ne odrekamo, obsojati j**! moramo, da hoče slikati liberalce za httsš v e r c e, ds naslonjen na »katoliška načcl^* hoče v ljudstvu vzbujati domnevanje, d* Usti, ki so pri narodno-napredni stranki» kimajo nikake vere, morda samo za to ne, k^r hočejo misliti malce tudi s svojo glavo, fk.e vedno le z nunčevo. Na zaupni^ shodih torej poje dr. Gre-gorčiš slavospeV^ diuhovščinU jej kadi z veliko kadilnico, kar ifl^ vrača ista s fajiatizovanjem ljudstva. Sredstva, katerih se poslužujejo, so znana, ravna se pa vse po zvitarskem geslu: Namen posvečuje sredstva! Tako je! Naši somišljeniki, pozor in na delo! Dopisi, Iz Ljubljane, 10. oktobra 1900. (P o-set tržaških gostov. — Ljubljana napreduje. — Razno.) - V nedeljo so poselili Ljubljano tržaški gostje. Ogledat so si prišli I. umetniško našo razstavo ter pokazat umetnosti slovenski svoje spoštovanje. Ljubljančanje so jih tudi prav slovesno pričakali ter vsprejeli v svojem središču. Ne bom opisoval govorov slovesnih trenotkov; to so storili drugi. Meni se hoče pisati o nečem drugem, kaj naj bi ali pa kaj so tržaški gostje videli ali imeli vsaj videti v Ljubljani. Ljubljana se je v par letih precej pomaknila po lestvici napredka — navzgor. Na kulturnem polju stoji kot svetla točka našo gledališče, ki jo eminentno velike važnosti za naš razvoj. Seveda ne smem tu ponavljali starih bolečin, ki so sicer še neza-ccljcne. Dejali bi mi, saj to tudi sami vemo. Pri nas v Ljubljani je namreč tako: Kadar kdo »nepoklicanih in nepovabljenih* kakšno pove, ki bi bila uvaževanja vredna, takrat se mu reče: »saj to tudi sami vemo*. Ne naredi se pa tega. — Dalje se blesti na kulturnem polju najnovejši pojav: prva umetniška razstava, o kateri so cenjeni »Sočani* tudi že obveščeni. Označiti kot lep kos kulturnega dela bi bilo treba tu.slovensko višjo dekliško šolo, ki se pod spretnim vodstvom dr. Lovra Požara prav lepo razvija v prid • naši domovini. Želeti bi le bilo, da bi se ta naša jedina višja dekliška šola mogla v par letih postaviti v isto vrsto z dekliškim zavodom »Vesna* v Brnu, ki jej prav lahko služi za vzor. Potem tudi ne bo treba niti jedni slovenski deklici iskati temeljne izobrazbe v vseh strokah v tujini, v raznih nemških, zlasti dunajskih zavodih. Slovenski trgovski pomočniki hočejo tudi na kulturnem polju vršiti svojo nalogo. Vstrajni naj bodo, pa izvrše, kar so se namenili. Kot pomočnika za razširjenje našega kulturnega dela mi je omeniti tudi »Ruski krožek", ki se namerava že razširiti še v češki. — Videti je, da moremo označiti na Roman. | Poljski spisal Henrik Sienkiftwicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Aulo je bil preveč izkušen vojak ter preveč kreposten mož, da bi bil začel radi te zapovedi kazati se žalostnega. Toda izbruh nagle jeze in bolesti se mu je pojavil na Čelu. Pred tako naježenimi njegovimi obrvi so trepetale nekdaj britanske legije, in še v tem hipu se je pojavil strah na Hastovem licu. Toda sedaj se je glede" povelja začutil Aulo Plaucij brez orožja. Nekaj časa je zrl na tablice in na znamenje, na kar je pogledal starega eenturija ter dejal že povsem mirno : »Počakaj, Hast, v atriju, dokler ti dekleta ne oddamo.« Po teh besedah odide na drugi konec hiše na prostor, imenovan oecus, kjer so ga Pomponija Greeina, kigija in mali Aulo prestrašeni čakali. »Nikomur ne grozi smrt, niti prognanstvo na daljne otoke«, je dejal, »toda cesarjev poslanec je vendar-le naznanjevalec nesreče. Zate se gre, Ligija.« »Za Ligijo!« zakiiče začudena Pomponija. »Tako je!« odvrne Aulo. In obrnivšj se k deklici, nadaljuje: »Tebe, Ligija, smo vzgojevali doslej v naši hiši kakor lastno dete. Toda ti veš, da nisi najina hči. Ti si le zastavljenka, katero je izročil tvoj narod Rimu, in varstvo nad teboj pripada cesarju, mdii tega te jemlje cesar iz naše hiše.« Aulo je govoril mirno, le z nekakim Rudnim, nenavadnim glasom. Ligija je poslušala njegove besede, kakor bi ne razumela, za kaj se gre. Lie& ^omponije pokrije bledica; v vratih, ki držš s hodi^Ka k oecu, se jamejo kazati prestrašena lica sužnjic. »Cesarjeva volja se mora izpolniti*, Mmati! mati!« nezmožna vsled bolesti, sproti iz sebe druge besede. Raz Aulovo lice je odsevala jeza in bolest. >Ko bi bil sam na svetu«, je rekel flfcftjolko, »ne dal bi je od sebe žive, in moji sorodniki )}i še danes morali prinesti žrtve ,Jovi liberator-ju...' ^otfa nikake pravice nimam, pogubiti tebe in najino de^», katero še utegne doživeti, srečnejše Čase. Še danes sft Napotim k cesarju ter ga poprosim, naj spremeni povelj«. Ali kaj dosežem, ne vem. Med tem pa ostani zdrW**, Ligija l Vedi, da sva jaz in Pomponija vsikdar blagrovala dan, ko si dospela k našemu ognjišču.« Po teh besedah ji položi roko na gliiv^, in dasi-ravno si je prizadeval, ostati miren, voii^ar se je razodevala ob času, ko je Ligija obrnila ^ Vijega oči, šalite s solzami, ter prijemši njegovo vW% jela jo poljubljati, v njegovem tresočem glasu globoka žalost. »Bodi pozdravljena, ti naše veselje keP svetloba naših očij !«, reče jej. Na to se vrne urno v atrium, da prem^ft- ginjonje, katero se ne spodobi vojskovodji. Pompo»)i|ii pospromi Ligijo'v cubical ter jo jame tolažiti in ponoi^jMi^ Njene besede so zvenele kaj čudno v tej hiši, v kateri jo na odločenem prostoru stalo še ,larium* in ognjišče, na katerem je Aulo Plaucij, zvest davnemu običaju, prinašal žrtve domačim bogovom. »Sedaj je napočil čas skušnje. Nekoč je prebodel Virginij prsi lastni hčeri, da jo tako reši iz Appijevih r*ok ; poprej pa je še Lukrecija prostovoljno poplačala sramoto z življenjem. Cesarjeva hiša je brlog sramote, zlobe in zločinov. Toda mi, Ligija, vemo, čemu nimamo pravice, stegniti po tebi svojih rok!... Tako je ! Ona pravica, pod katero živimo, je druga, večja, svetejša; ana dovoljuje, braniti se zlobi in sramoti, ko bi bilo treba to obrambo tudi poplačati z mukami in življenjem. Kdor pride čist is bivališča popačenosti, ta ima še tim večjo zaslugo. Naša zemlja je tako bivališče, toda na srečo traja življenje samo jeden trenutek, za njem pa sledi vstajenje mrtvih iz groba, za katerim že ne vlada več Nero, marveč milosrčnost, kjer bolest nadomešča radost, solze pa nadomešča veselje.« Na to je jela govoriti o sebi. Da, mirna je, toda ajene prsi so polne bolestnih ran. Na očeh njenega A.ula Še visi mrena, njega še ni obsejal žar svetlobe. Ni jej dovoljeno vzgojiti sina v Resnici. Ali pa on pomisli, da more biti tako do konca življenja, in da itiore napočiti trenutek ločitve, in sicer stokrat hujši itt bolestnejši, nego sta začasni, nad katerim se sedaj zgražajo; — ne more pojmiti, na kak način bi mogla biti brez njih v nebesih srečna. Dokaj nočij je že prejokala, dokaj nočij prebila v molitvi, proseč Boga usmiljenja in milosti. Toda svojo bolečino daruje Bogu ter čaka in upa. A sedaj, ko jo je doletela nova rana, ko jej povelje okrutneža jemlje drago glavico, — ono, katero je imenoval Aulo svetlobo svojih očij, ona še upa in veruje, da se še nahaja moč, večja od Nero-ftove, ter milosrčnost večja od njegove zlobe. kulturnem polja v Ljubijarirže precej napredka. Želimo le še, da bi se napredovalo v tem smem in tem tempu Se ? zanaprej. Na socijafnem polju, na tem najzane-marjenejšem delu naše velike ravnine, se je kontno tudi že začelo delali. Mestna posredovalnica za delo in službe je menda prvi pojav. Kot drugi je omeniti zaslonjsko dajanje zdravniške pomoči revnim. Mestne ljudske kopeli, ki je urejena po najboljših vzorcih, tudi ne smem pozabiti. V nji se pošteno umijes in očediš pri tušu za celih pet nov-čičev. Mestna ljudska kopelj ljubljanska ima le-to veliko napako, da je najmanj pol premajhna. Zlasti se to občuti v letnem času. Temu bi se dalo morebiti odpomoči na ta način, da se kopališče v kolizeju preuredi po zahtevah sedanje, moderne dobe. Zato naj se ne daje raznim najemnikom v zakup. Mesto naj ga upravlja samo. — Na socijal-nem polju v Ljubljani je pa še prav preklicano mnogo dela. Navedem le dvoje stvarij, ki sta zelo nujni. Mislim t ustanovitev ljudske knjižnice in pa javne ljudske čitalnice. Potreba ljudskih knjižnic se tudi na Slovenskem uvideva. Letos se je namreč pristopilo tudi tu k delu. Kolikor mi je znano, sta se ustanovili dosedaj dve na celem Slovanskem. Zanimivo in značilno je, da obe izvan Kranjskega ! Jedno je ustanovil mestni nadkomisar v Ljubljani, g. Podgoršek, v svojem rojstnem kraju, v Ponikvi na Štajerskem, drugo so pa uredili zavedni Kobaridčani na Goriškem. Da je pa velike, fine, izbrane javne ljudske knjižnice prav zelo potreba v glavnem mestu Slovenije, v beli Ljubljani, o tem ni dvoma. Z ozirom na ustanovitev bi svetoval jaz tako-le: Mestna občina naj da v svrhe knjižnice svoto 4000 K ter naj obljubi vsako leto 2000 K subvencije, ali naj pa knjižnico vzame popolnoma v oskrbo. Za začetek naj se pa naprosi vse slovenske knjigotržce, naj po možnosti darujejo knjige ali pa prodajo knjižnici knjige za polovico ali pa še manjšo ceno. Apelira naj se tudi na druge. V kuratorij naj se izvoli zastopnike vseh narodnih društev ljubljanskih in zastopnike mesta. Iti je treb.i samo na delo, samo začeti je treba. In v par letih, če še ne poprej, bomo imeli v Ljubljani knjižnico, ki bo velike koristi, zlasti za revnejše sloje, v prvi vrsti za delavce. Ljudje bi radi čitali, ali nimajo kaj, kajti, da bi ti, ki imajo komaj za vsakdanji kruh, kupovali še drage knjige, na to niti misliti ni. Pri knjižnici ali pa samostojno naj bi se uredila brezplačna javna čitalnica. Glavno delo seveda zopet pride na mesto, ki pa ima tudi vsa sredstva na razpolago. Odvisno je le uresničenje od dobre volje in pa prorazume-vanja socijalne naloge občin. Župan Hribar ima oboje -—: torej 1 Na gospodarskem polju imamo važno pridobitev v kreditni banki, s katero seje vsaj najnujnejše zakrila globoka vrzel v našem gospodarskem življenju. Zdaj je pričakovali še marsikaj —: obetajo se razna tovarniška podjetja. Jaz pa čakam le, kdaj se trgovska in obrtna zbornica ljubljanska pokaže, v koliko je napredovala, v Miko hoče sedanji dobi primerno delati. Naš obrtnik postaja konservativen i v delu i v mišljenju 1 Zbornica na noge in pokaži mu vire modernega napredka! O kmetijski družbi pa moram molčati. Sedaj bi moral priti Se na politično polje, da bi tudi tu označil napredek. Bom kratek: Ni ga, ni srečonosnega napredka, ki bi blažil razdražene duhove, ki r svoji strasti in nedelavnosti dirjajo v — pozabljenje. Katoliški shodi se prirejajo, katoliško ljudstvo se fanatizuje v znamenju vere, v znamenju Najsvetejšega ter fanatizovano kleči pred ljudskimi, sebi popolnoma jednakimi bitji, ki sicer imajo vedno v "ustih ljubezen do svojega bližnjega in mir mej ljudmi, v srcih pa jim klije zavist in sovraštvo. Propagatorji vzvišenih naukov Kristusovih pozabljajo na svoje vzvišene nauke o resnici, pravici, ljubezni in poštenju. V svojem glavnem organu lažejo huje kot prodajni židovski čifuti, seveda pod praporjem resnice, pravice, ljubezni in poštenja! Domače in razne novice. Bohinjska ialaznica. — Naznanjamo veselo vest, da v torek 16. t. m. prično delati pri Podbrdu most čez cesto, po katerem ne bo odvažal mate-ryal iz predora, ki se tudi prične takoj delati. — Nadzornik delavcev je naš rojak J. Skrt. — To v odgovor na čenče dr. Gregorčiča v Rihenbergu. Zdaj paC lahko prično delati tudi vipavsko železnico, ki je bila z zakonom sklenjena že takrat, ko o bohinjski še ni bilo duha ne sluha. Izpolnile so se »Sočine* besede. Odlikovanje. — Cesar je dovolil, da se višjemu nadzorniku evidenčnega urada v Trstu, g. Ivanu Mac a k u, o priliki napro-šenega umirovljenja izrazi najvišje priznanje za njegovo mnogoletno zvesto in vspešno službovanje. Avdljenca pri cesarju. — V* »Učit. Tov." čitamo: Naše deželno učiteljsko društvo je po mnogih ovirah dobilo avdijenco pri cesarju ter mu vročilo prošnjo za podržav-Ijenje ljudskega šolstva in učiteljstva, ali če bi to ne bilo mogoče, za enake plače z učitelji na državnih ljudskih šolah, ki imajo z nami iste študije, iste izpite, pa se jim ni treba truditi s tolikimi skupinami in oddelki kakor nam. Avdijenca je bila 30. kimavca. Cesar je milostno sprejel deputacijo, sestoječo iz predsednika in obeh tajnikov, se z njimi pogovarjal ter obljubil, da se bode informo-val o našem položaju in o tem, kako naj bi se pomagalo goriškemu .učiteljstvu. Zahvalil se je učiteljstvu za zvestobo in pa-trijotičoo delovanje. Na izjavo tajnika Jgn. Križmana, da ima kot učitelj 15 službenih let razredno plačo 800 K, je opomnil cesar: »Das ist wohl wenigl* Za avdijenco se imamo zahvalili posebno grofu Francu Coroni-niju, čegar oče je bil cesarjev odgojitelj. Druga kazenska obravnava. — Za dr. Turno pride na vrsto A. Gabršček, kateri je obtožen na ovadbo »ljubljenca naroda" dr. Gregorčiča v smislu § 98 b. kaz. zak. Prič je kakih 15. Obravnava bo zategadel trajala gotovo cel dan. Citatelji naši dobe celo obravnavo tiskano po stenogramu. Kardinal — opravičen. — Za »Gorico" opravičuje kardinala »Prim. List", ker je stalo na balkonu knezonadškofijske palače za časa bivanja cesarja v Gorici ob razsve-čavi dne 29. pr. m. zvečer v laščini W. Fr. G. I. Pravi, da »Njeg. Em. kardinal so naročili, naj plinarska družba poskrbi, kakor druge krati, za balkon škofijske palače primerno okinčanje, ne da bi bili bolj natanko določili, kaj in kako naj se napravi.* Plinarska družba pa je potem postavila na balkon to, kar smo videli. To je tako jalov izgovor, da se čudimo, da rimski doktorji ne dobe kakega boljšega. Ob tako slovesni priliki tako visoki avstrijski državni in cerkveni dostojanstvenik ne določi bolj natanko, kako in kaj naj se napravi ! Tega ne moremo verjeti, ker s tem bi si dajal kardinal jako slabo spričevalo kot tak in kot cesarski tajni svetnik. »Prim. List* pa hoče biti točno informovan, da nikaka krivda v tem pogledu ne zadene kardinala, marveč le druge. Prav! Recimo, da je res, da so drugi naročili tiste Slovence izzivajoče laške črke z »evviva", in recimo, da je zvedel kardinal o tem vsem šele potem, ko je že stalo na balkonu. ,Piim. List" pa s tem priznava, da kardinal je vedel, kaj stoji na balkonu. Zakaj torej je pustil tiste črke tako, kakor so bile vložene?! Tako zvit diplomat, kakor je on, je pač moral preračunili hitro, da bodo Slovenci razžaljeni, da tiste Črke so prava demonstracija proti njim in da na to gotovo ne bodo molčali. Kardinal je mogel to vedeti, čemu torej je pustil 1 a-fcino na svojem balkonu ter tako priznal njo v zasmeh dvetretjinski slovenski večini, katere jezik je prezrl, akoprav mu je nekdaj donel v zeleni štajerski v rojstni hiši na uho le slovenski zvoki — Kardinal je ved o m a dopustil laščino na balkonu, in ni se hrigtd, da bi tisto napravo z laškimi črkami nadomestil s kako drugo. To menda dosti govori in ob tem prfdejo v vodo vsi tisti jalovi izgovori ' Toliko škandaloznejše pa je to, da vale greh, kateri je storil kardinal, drugim na ledja. Kardinal »e gospodar v knezoško-fijski palači in za take reči, kakor obravnavana, mora biti odgovoren pač le on ! To kaže vsakemu že zdrava pamet l Dosti S Mi smo bili dali v notici danes t jen odduška razžaljenju Slovencev od strani kardinala; kar srno pihali, pri tem ostanemo, zlasti, ker vemo, da smo zadeli pravo, kar nam pričajo mnoga došla priznavanja, »So." — »Prim. List* je začel pisati o kardinalu: »so naročili", »so se udeležili" itd. tako, kakor govore ponekod na Štajerskem in Gorenjskem, kar pa je pri nas neznano. Uvesti hoče torej »Prim. List", da bo čast kardinalu večja, med našo govorico »onikanje*, katerega naše ljudstvo ne pozna. Kardinalu čast, kolikor mu je priliče, ali tako klečeplaztvo, kakor na katoliškem shodu, sedaj pri nas z upeljavanjem »onikanja* itd., se pa razsodnemu človeku res že gabi in je naravnost nedostojno tako visokega dostojanstvenika, da isto dopušča. Toda klečeplaztvo stoji v programu klerikalizma na prvi strani! Fulsifikutorji. — Dr. Gregorčič in njegova družba so založili dr. Turno, da je falsifikoval sejni zapisnik. Bil je seveda oproščen. — Povedali pa smo, kako je isti Gregorčič nabiral pooblastila! Danes dostavljamo, da je do danes dognanih že več sleparstev s pooblastili, ki so docela falsifikovana, kajti pooblastilec jih ni nikdar podpisal, niti ni vedel, da je kdo zanj volil. Falsifikovana so tudi imena prič. S tikimi pooblastili je volil profesor IvančiS, pa tudi župnik Grča. Kdo ve, ali bi n;išec. kr. državno pravdništvo našlo v teh sleparijah kaj kaznjivega P t • »Gorica" o doslednosti. — Nasproti »Sodnim" člankom o načelnem razkolu na Goriškem se je osmelila »Gorica" priobčiti članek pod naslovom: »Kakor jim kaže." — V tem članku »Gorica" impertinentno iztrgava iz nekaterih »Sočinih6 člankov posamične stavke, da bi s tem dokazala, kako je »Soča* sama trdila, da je počil na Goriškem razkol le vsled osebnosti, in da bi nasprotna stranka moralno in materijalno ubila dr. Turno in Gabrščeka. Mi poznamo dobro človeka, ki sedi nekje po cele ure ter izpisava iz »Soče*, katere ne bi smel še dobiti v roke, posamične stavke, katere potem veriži v naravnost škandalozne trditve, nevredne mladinskega vzgojitelja. Ne bomo ž njimna: dolgo polemizovali; kajti njegov članek sam dokazuje vsakemu razumnemu človeku, da ni mogoče podtikati »Soči* tako neumne pisave. Kdo bo verjel, da je goriški razkol počil jedino le zato, da bi nasprotna stranka moralno in materijalno ubila dve osebi? In vendar je resnično, da je »Gorica" ves čas od svojega grešnega poroda le moralno in materijalno ubijala dr. Turno in Gaberščeka. Ali »Soča" je tudi povedala o vsaki možni priliki, zakaj se to godi. Ali se Citatelji ne spominjajo, kolikokrat smo trdili v »Soči*, kar je .sicer znano in umevno že vrabcem na strehi, da sta dr. Turna in Gabršček glavna nasprotnika klerikalizma na Goriškem? Klerikalci z dr. Gregorčičem na čelu pa so si izbrali že od prvega početka taktiko, da treba ta dva moža ubiti moralno in materijalno, potem je klerikalna zmaga na Goriškem na vsej črti zagotovljena. AH se citatelji ne spominjajo, kolikokrat je stalo v »Soči", da bi bilo to za vsakega Slovenca naravnost grozno svarilen vzgled, ako bi se klerikalcem posrečilo na primer uničiti tako lepo narodno podjetje, kakor je »Goriška tiskarna", in tako razširjena lista, kakor sta »Soča* in »Primorec*, da bi imela dr. Turna in Gabršček za vedno zamašena usta, In vpraiali smo pogosto, kdo drugi bi se 8e drznil nastopili proti klerikalnim teroristom, ako bi na tak način bila odstranjena ce!6 dr. Turna in Gabršček, ki imata na razpolago tiskarno in tako razširjena lista ter se znata izborno braniti s pisano in živo besedo? In vsakdo je pač odgovoril na tako vprašanje, da bi se na Goriškem morda desetletja ne našli možje, ki bi se tipali s svojimi nazori na dan ter napovedali boj klerikalni sodrgi. Tisto torej, kar je »Soča* pisala o osebnih napadih, je tudi sama že popolnoma po vrednosti tolmačila, namreč, da vsi tisti škandalozni osebni napadi so bili le sredstvo v prepobožne klerikalne namene. Toliko bi zadoščalo. Dostavljamo le še, da je »Gorica* največ navajala iz člankov »Brez programa in doslednosti*. Kar se tiče teh člankov, moramo pa ž-4 povedati, da si »Gorica* takrat na nje ni upala niti odgovoriti; kajti njeno nedoslednost in zvijačnost smo takrat razmesarili tako, da je sploh storila najbolje, da je molčala. Zdaj pa meni, da je širša javnost že pozabila tiste članke; zato jih fttlzifikuje. Klerikalci torej pišejo v resnici danes tako, jutri drugače; zares prav tako, kakor jim kaže, S tem bodi našega odgovora konec. Na to je pritisnila še močneje k sebi glavico deklice, ki jej je pokleknila k nogam ter, skrivši oči v gubah njene obleke, ostala tako dlje časa molče; ko je pa konečno dvignila glavico, se je pojavil na njenih licih že večji mir. »Žal mi je za teboj, mati, za očetom in bratom, toda vem, da bi upor ne hasnil nič, — marveč bi le ugonobil vas vse. Obljubujem ti, da teh tvojih besed v cesarjevi hiši nikdar ne pozabim.« Na to jo objame še enkrat, in ko obe odideta v oecus, se jame poslovljati od malega Plaucija — od starega Grka, od njegovega učitelja, od svoje služabnice, katera jo je nekoč pestovala, ter od vseh sužnjev. Jeden izmed njih, visok in brkast Lig, katerega so klicali v hiši Urša, in kateri je takrat ob enem z Ligijino materjo in z drugimi služabniki prišel v rimski tabor, jej pade k nogam' ter kliče, obrnen k Pomponiji: »O domina!, dovolite mi iti z mojo gospo, da Jej ondi služim ter jo čuvam v cesarjevi hiši.« »Ti nisi naš, marveč Ligijin služabnik«, odvrne Pomponija Grecina, toda vprašanje je, ali te spuste k cesarjevim vratom, in na kak način upaš ondi čuvati jo ?« «Ne vem, domina; vem samo to, da se železo v mojih rokah lomi kakor treska...« Aulo Plaucij, ki je vstopil v tem hipu, je mahoma poizvedel, kaj vse pomeni. Ne samo da ni ugovarjal Ursovi prošnji, marveč je proglasil, da nimajo niti pravice, predrževati ga. Odpošiljajoč Ligijo kot zastav-, ljenko, po katero je poslal cesar, morajo ob enem ž njo odposlati tudi njeno spremstvo, katero sedaj isto tako preide pod cesarjevo varstvo. Tu je pošepetal Pomponiji, da pod pretvezo, češ da je to njeno spremstvo, jej more dati toliko sužnjic, kolikor jih smatra za primerno — in teh jej centurij ne more odbiti. Za Ligijo je bila to prava tolažba. Pomponija je bila vesela, da bo imela služabnice, kakorsne si izbere sama. Tako ji je poleg Urša odločila staro pestunjo, dve Ciperki, izurjeni v česanju, in dve tophski služabnici germanski. Izbrani so bili izključno spoznovalci novega učenja, čegar privrženec je bil Uršo že nekoliko let. Pomponija je mogla računati na zvestobo teh služabnikov ter se je radovala v mislih, da se na ta način zrnce Resnice zaseje tudi v hiši cesarjevi. Napisala je tudi nekoliko besed Akti, Neronovi oproščenki, kateri je priporočila Ligijo v varstvo. Pomponija je sicer ni videla na zborih spoznavalcev novega učenja, Cula pa je od njih, da jim Akta nikdar ne odreče uslug ter da dihtivo čita liste Pavla iz Tarse. Sicer pa je bilo znano, da mlado Akto tare neprestano žalost, da je bitje, povsem drugačnejše, nego ostale ženske, obkoljujoče Nerona; da je nekak dober duh cesarske palače. Hast je prevzel sam nalogo, izročiti pismo Akti. Smatral je kot samo po sebi umevno, da kraljeva hči mora imeti svoje služabnike, in zato ni niti trohice ugovarjal odpravi služabništva v palačo, marveč se še le čudil malemu številu. Prosil pa je, naj se požurijo, ker se je bal, da bi ne bil kaznovan radi premale brige v izpolnovanju povelj. Napočila je ura ločitve.. Oči Pomponije in Ligije se zalijejo s solzami; Aulo še l enkrat položi Ligiji roko na glavo, in čez kratko vojaki, spremljani s kričeni mladega Aula, kije braneč sestro, s svojimi drobnimi pestmi grozil centuriju, odpeljejo Ligijo v cesarsko palačo. Stari vojskovodja zapove pripraviti nosilnico, nato se je zaprl s Pomponijo v pinakoteci, ki je bila * "™" z oecem, ter je rekel: ¦¦Cuj me, Pomponija! Podam se k cesarju, dasi-ravno slutim, da bo to zaman, in dasiravno Senokova beseda pri njem več ne velja, vendar pojdem tudi k Seneki. Dandanašnji ima več veljave Sofonij, Figelin, Petronij ali Vatinij... Kar se tiče cesarja, nemara on Se nikdar v življenju ni slišal o narodu Ligijcev; ako je pa vendar le zahteval, naj mu oddamo Ligijo kot zastavljenko, je storil to le radi tega, ker ga je nekdo k tehiu na-šuntal. Lahko je uganiti, kdo je to storil . Ona je hipoma dvignila k njemu oči ter rekla: »Petronij V...« »Da.« Nastalo je za trenutek molčanje, na kar vojskovodja nadaljuje: »Taka je posledica, ako spustimo čez prag koga izmed teh ljudi j brez časti in vesti. Prekleta bodi ura, v kateri je došel Vinieij v našo hišo. On nam je privei Petronija. Gorjž Ligiji, ker hočejo jo imeti za pri« ležnieo.* In njegov glas vsled žalosti in jeze nad storjeno krivico je postal še bolj žvižgajoč nego clrugekrati. Nekoliko časa je bojeval hud notranji boj, ter samo stisnene pesti so pričale, kako hud je bil ta boj. »častil sem doslej bogove«, je dejal, »toda v tem hipu sem si mislil, da jih ni nad svetom, in da je samo jeden, zloben, znoreli in strašanski, čegar ime je — Nero.« »Aulo!« reče Pomponija. »Nero je samo peščica gnjilega prahu proti Bogu.« (Dajje pride.) Še nekaj o shodu r Blhenbergu. — Zanimivo na tem shodu je bilo zdibo-vanje dr. Gregorčiča zaradi žaljenja, katero smo morali Slovenci v Gorici prenašati povodom cesarskih slavnostij. V »Gorici" pa ni citati niti ene besede o tem, kaj je storil ta imenitni govornik in .ljubljenec naroda" pred slavnostna in po njih, da bi pridobil narodu na* tako žaljenje primerno zadolCenje.^iJako značilna je tudi resolucija, katero je stavil koncem svojega govora. Dasi Slovenci vedno vzdihujemo, kako smo zanemarjeni v vsakem oziru, kako nas vlada prezira duševno in gmotno ter podpira r»«e-nasprotnike, ni imel dr. Gregorčič nujnejšega posla, nego predlagati shodu resolucijo, v kateri izjavlja kot potrebno, da služijo Slovencem tudi v narodnem in javnem življenju kot podlaga katoliška načela. Nečerno se dalje spuščati v razmolrivanje o tej resoluciji, katere je bilo pač toliko treba, kakor dr, Gregorčiču vode v črevelj, ko se je zadovoljen vračal v Gorico. Če ne zna drugače zastopati koristi goriških Slovencev, naj se le lepo vrne v goriško semenišče, kjer bo imel dovolj lepe prilike za razvijanje katoliških načel - Vipavci radi slišijo o Vipavski železnici. Zato je znameniti dornberški pata Lovro Točebran povprašal dr. Gregorčiča, kaj je z vipavsko železnico in kaj z drugo železniško zvezo s Trstom, Da je bilo to vprašanje Lovretu Točebranu potrebno, je jiko zanimivo za nas vse, ki vemo, koliko je »Gorica* že lagala o tej nesrečni vipavski železnici. Tudi iz njegovega odgovora je jasno, da je glede vipavske železnice le to resnično, kar je pisala »Soča", namreč, da je vipavska železnica popolnoma odvisna od tiste državne, ki pojde iz Tnta mimo Gorice na Koroško, Vse drugo je tvindel in pesek v oči nepoučenemu ljudstvu. — Kako nesramno klerikalci lažejo, je dokazal poročevalec o tem zaupnem shodu v »Gorici*, ko je naslikal nekega Rihenberžana, kako je bil pijan, ter da je v pijanosti vpil; »Žtvio dr. Turna I* Mi seveda ne bodemo preiskovali, koliko je na vsem tem restiice; kajti tudi našim pristalem privoščimo vcasi kapljico vina in jim ne moremo biti za varuha, kakor ni dr. Gregorčič varuh tistim svojim čč. gg. sobratom, ki po farovžih nič drugega ne delajo, kakor da ic v družbi brhkih kuharic zabavajo pri polnih kozarcih, popivajo po cele noči ter celo pijani v pravem pomenu besede opravljajo svojo cerkveno službo. Naši »Tnlti frutli* so povedali marsikaj, kar vzdržujemo do zadnje besede v polnem obsegu. Ali mar hoče dr. Gregorčič, da bomo res nadaljevali take slike? —»Gorica" je hotela s temi svojimi opazkami nekako namigavali, kako grobno trdna je njena stranka v Rihenbergu. Mi pa jej povemo, da naša stranka prav v tej občini napreduje in se množi v našo popolno zadovoljnos!. Le naročnikov na »Primorca". ..je nad .80,. kar gotovo ni brez pomena za bodočnost te vipavske občine. Mi smo prepričani, da kmalu odžtoni Pavličevemu gospodarstvu, kateremu posvetimo o priliki primerno pozornost, da bode svet videl, kako znajo nekateri lisjaki izkoriščati v svoje sebične namene ubogo ljudstvo, ki ob raznih prilikah potrebuje sveta ali pomoči, in kateremu se vsiljuje za razne načelnike mote Pavlicovega kova. Bog ne plačuje vsako soboto, zato tudi Pavlici zasluženo plačilo ne uleče. Zopet deželna užltnina. — Deželni uradniček E. Klavžar zopet straši z užitnino v deželni upravi. Sprva" mu je plačeval dijete v ta namen deželni odbor, zdaj pa z dr. Gregorčičem roma po deželi, da ima ta bivši .ljubljenec naroda" vsaj nekoliko družbe, za katero je Klavtarju gotovo hvaležen, in za katero mi dr. Gregorčiča prav nič ne zavidamo. Na shodu v Rihenbergu je stavil celo resolucijo v tem smislu, da naj dežela prevzame pobiranje užitnine v lastno upravo. Dež. uradnik E. Klavžar bi moral pač vedeli, da dežela more prevzeti v svojo upravo le svoje deželne doklade. Glavne užitnine pa so državne davščine na vino, pivo, meso itd. Do teh užitnin pa dežela ne more priti po drugi poti, nego danes zasebni zakupniki. Saj smo vendar že razložili, da imajo v tem pogledu glavno besedo družbe krčmarjev v posamičnih davčnih okrajih. Ako krčmarji hočejo oddati pobiranje užitnin zasebnikom ah deželnemu odboru, je to popolnoma v njihovi oblasti. Vse take resolucije na javnih shodih so le cisto navadno slepenje poslu-Šajočega občinstva, ki ne ve, kako reči pravzaprav stoje1 in se zanaša le na verodostojnost tako slavnega in proslulega govornika ter poštenjaka od nog do glave, kakor je E. Klavžar. T Kozaiii bodo imeli jutri ples na dvorišču Ant. Prinčiča. Nekdo jim je hotel poskrbeti laško godbo iz Gorice in je dal godcem že zadatje, ali »temu mladeniču, kije delal to na svojo roko, so se ustavili drugi, ki so najeli godbo iz Prvačine. Tako bodo jutri plesali v Kozam na slovenski in ne na laški takt. Fantje,Hkl prirede ples, vabijo plesu Hte^i»HnUidine^4R se. udeleži v obilem številu. Vsa čast jim, da so se držali gesla: Svoji k svojim! Naj služijo drugim v posnemanje l Naši ItalHaitf in dekle. — V seji, katero je* imelo italijansko društvo »Unione* pod predsedstvom dež. glavarja Pajerja, se je sklenilo, napraviti v Gorici strogo italijanski urad za posredovanje dekliških služeb. Italijanom se jr^rtenr ugodilo vroči želji, kojo so gojili že od nekdaj in koji so dajali tudi v svojih listih odduška. Sedaj se lahko prične s sistematičnim preganjanjem naših deklet; kajti da bi jim isti urad šel na roko, je povsem izključeno. Vabili bodo v mesto samo Ženske »puro sangue" iz Purlanije in iz dežele polente; v to svrho otvorijo tudi v Fur-laniji podružnico goriškega centralnega urada. Vprašanje je le, če presežejo furlanske služkinje naše slovenske. Italijanske dame vedd dobro, kako izborne so slovenske služkinje in kako slabe furlanske, in zato ne vemo, če se dajo speljati na led, da zapode iz hiše dobrega posla ter ga nadomeste s slabim. Volilni Imenik za V. kurijo bo razstavljen na tuk. magistratu, in sicer v statističnem oddelku, od 15. do 20. oktobra, v katerem času bodo zamogh vložiti pritožbo tisti, ki imajo v tej skupini volilno pravico, ki pa niso vpisani v imenik, Zglasili se je v omenjenih dneh od 9—12 dop, in od 4—6 pop. rozivljemo vse goriške Slovence, da store svojo narodno dolžnost, ker utegne bili borba v V. kuriji jnko huda! Vgt na krov 1 — »Učiteljski Tovariš" je priobčil tak članek: Pri ?adnjem občnem zboru kmetijske družbo kranjsle jo zmagalo ljudsko učiteljstvo, ker je storilo svojo dolžnost. Mnogo važnejše za naš stan in za našo šolo so pa d r ž a v n o z b o r s k e volitve, Poživljamo vse napredno, svobodomiselno učiteljstvo, da stori tudi sedaj vsak svojo dolžnost, da bo vsak na svojem mestu, da bo vsak cel mož in storil vse, kar je le mogoče storiti naprednemu učitelju, da bodo izvoljeni taki kandidati, ki so dokazali, da so naklonjeni novi šoli in naprednemu učitelj-stvu. Sedaj se nam nudi prilika, da pokažemo, koliko veljamo med narodom in koliko ugleda smo si priborili v zadnjem času. Stopimo takoj vsi med narod ter mu z lepo in prijizro besedo odpirajmo oči, da še za« Časa izpozna, kje so njegovi prijatelji in kje tlačiteljt. Vedimo se pa pri tem deiu vljudno, prijazno in ljubeznivo ter strogo pazimo, da ne onečastimo našega lepega stanu. Pokažimo se, da smo omikani učitelji in da delujemo m omiko, za prosveto. Gorje nam in našemu narodu, če bi zmagal klerikalni zmaj! Zato takoj iz šole ven, med narod! Toplo pa pokladamo vsakemu na srce, da do pi-čvee izpolni vsak tudi svojo dolžnost v šoli, da mu nasprotniki ne bodo mogli blizu, zakaj gotovo je, da bodo prežah na nas, kakor lačni jastrebi ter nas obrekovali in denun-eirali na višjih mestih. Pa to ne sme spla-šiti moža, ki stori v šoli vestno svojo dolžnost in se zaveda svojih državljanskih pravic. — Volitve bodo tajne in direktne, to je vsakdo bo volil z listkom naravnost kandidata za državnega poslanca in ne več volilnih mož, kakor je bila do sedaj navada. To pa samo na Kranjskem. Ta prenaredba volilnega reda je za nas ugodna in zato zmagamo lahko n a vsej črti, Če stori vsak naprednjak svojo dolžnost. — Katere stranke naj se pa učiteljstvo poprime? No, čisto naravno je, da narodno-napredne stranke. Ta stranka je čestokrat dokazala, da ji je na tem ležeče, da napreduje ljudski učitelj v gmotnem in duševnem oziru, zakaj če napreduje ljudski učitelj, napreduje ž njim tudi šola in na dobro urejeni šoli sloni pa blagostanje narodov. Nas vseh dolžnost bodi torej, da gremo z dušo in telesom v ogenj za narod-no-napredno stranko in njene kandidate. V peti kuriji bo kandidovala na Kranjskem na-rodno-napredna stranka ljudskega učitelja, v mestih in trgih ter v kmetskih občinah pa samo take može, kojim gori srce za novo šolo in napredno učiteljstvo. Prav bi bilo, da bi stopilo tudi primorsko in štajersko učiteljstvo v dotiko z vodstvom tamošnje narodne stranke, oziroma stranka sama naj se veže z učiteljstvom ter postavi kandidatom kjerkoli že po enega učitelja. Na Goriškem bi bila peta kurija na mestu in morebiti tudi na Štajerskem. Enako svetujemo ister-skemu in dalmatinskemu učiteljstvu, da ponudi napredni stranki svojo pomoč, a tirja od nje tudi svojih pravic. Učiteljstvo, ki nima opore v tej ali onej stranki, je izgubljeno, prav tako je pa tudi izgubljena stranka, ki nima zaslora"be*Tn pomoči- v učiteljstvu, De-lujmo torej z združenimi močmi in zmagala bo napredna misel. Torej le vsi na krovi Škrlatica seje pokazala v Plaveh, kjer zahteva precejšnjih žrtev j več oseb je že umrlo. Tabllo. — Društvo »Šolski Dom« bo imelo svoj letni občni zbor dne 25. oktobra ^b_i^!L:_M_:E^|»Wne_v..pjfitiicni. dvorani svojega šolskega poslopja z dnevnim redom, ki ga predpisujejo društvena pravila. Naslona (gluhost). — Bogata gospa, ozdravljena od nagluhe iu ušesnega brenčanja z umetnim ušesnim boboilom dr.Nicholsona.je darovala nje* I govemu zavodu 75.000 gld„ da gluhi, nepremozni 1 ljudje lahko zastonj vdobijo taka bolmila. Pisma je pošiljati na naslov: Št. 4660, mod Nicholsoua „Longcott« Gtmnerslrarjr, London W« Razgled po svetu. Znamenit vladtnl migljaj. — deški list »Pozor« javlja, da so dobili vsi c. kr. uradniki migljaj, da morajo nastopati v čeških okrajih za klerikalne kandidate proti narodnim. Kaj verjetno! Zadnjič pa smo zabeležili vest, da vlada je prepovedala uradnikom, vtikati se v volitve. Z besedo prepoveduje, po migljajih pa jih goni v volilno borbo. Ogrski državni zbor, — Finančni minister Lukacs je predložil 10, t, m, zbornici poslancev državni proračun za leto 1901. Proračun je po obliki docela podoben onemu za leto 1900. ter navaja naslednje glavne številke: Redni izdatki eo predvidjeni na 970,496.503 K, to je proti izdatkom, dovoljenim za leto 1900., več za 12,860.518 K. Od tega viška spada svota 3,501.116 K na večje potrebščine vkupnih izdatkov in znesek 5,100.000 K na stroške, ki so posledica prej aH v tem času dovoljenim in izvršenim zakonom. Redni dohodki so preliminirani s 1012,770.396 K, terej v primeri z dohodki, določenimi za leto 1900., za 14,575.745 K več. — Izredni dohodki so preliminirani na 43,811.901 K proti 62,088.762 K leta 1900, torej za 18,276.861 K manj. Skupno gospodarstvo kaže torej 970,496.503 K rednih izdatkov proti 1.012,770.396 K rednih dohodkov, torej za redne posle plus v znesku 42,273 893 K. V izrednem poslovanju stoji prehodnim izdatkom in investicijam V znesku 86,049.914 K nasproti 43,811.901 K izrednih dohodkov. — Tu se torej kaže primanjklaj v znesku 42,238.013 K. Ordinarij in ekstra-ordinarij skupaj izkazujeta 1.056,546.417 K skupnih izdatkov proti 1.056,582.297 K skupnih dohodkov ter preostaja višek 35.880 K, ki je za 104.451 K manjši od preostanka lanskega leta. Deželnim glavarjem dalmatinskim je imenovan dr. Vicko Ivčevič. »Narodni list", glasilo stranke prava, piše o njem: »Umne redke sposobnosti dr. Vicka Ivčeviča, njegov pošteni značaj in njegovo neodvisno mišljenje jamčijo nam, da bo on d;čno izvrševal prvo samostalno čast v Dalmaciji, na diko in korist hrvatskega naroda in njegovih potlačenih pravic. Z ozirom na to, brez ozira na politično stališče, koje zavzema, mu najiskreneje čestitamo." Rusija In Srbija. — Brzojavka iz Belgrada javlja, da je ruski poslanik v Vatikanu, Čarikov, imenovan ruskim poslanikom na srbskem dvoru. S tem, kakor tudi z nedavnim imenovanjem bivšega ministra predsednika Stojana Novakoviča srbskim poslanikom v Petrogradu so utrjeni diplomatski odnošaji med Srbijo in Rusijo. Poslednji ruski poslanik v Belgradu, Žadovskij, je bil lani prekinil vse vezi s kraljem Milanom in z vlado dr. Gjorgjeviča ter je zapustil svoje mesto. Do zdaj ga je nadomestoval poslovodja Manzurov, ki je upriličil sedanji sporazum, ter pojde za svetnika k poslaništvu v Carigrad, Zjcdlnjenc ameriške države. — Volitev predsednika Zjedinjenih držav se ima vršiti že 5. decembra. Oba kandidata napenjata zdaj vse sile, da si pridobita vo-lilce. Do danes je bilo jako sumljivo, ali dobi Mac Kinlev zopet večino, no, zdaj je to verjetnejše, ker se je ,Newyorker Staals-zeitung", glavni organ Nemcev v Zjedinjenih državah, izjavila proti Brvanu, a za Mac Kinleva. Isti list se izreka proti vsaki kolo-nijalni in imperialistični politiki, ter pravi, da je izvolitev Mac Kinleva manjše zlo od izvolitve Bryana. Najnovejši Brvanovi govori dokazujejo, da se on še danes drži takih nnancijelnih in drugih blodenj, katere morajo Nemci odklanjali, četudi razočarani in težkim srcem glasujejo za Mac Kinleva. S tern je, kakor se zdi, volilna borba odločena. Pri poslednji volitvi leta 1896. je dobil Mac Kinley 271, Bryan 176 glasov. —Po obstoječem zakonu se bo vršila volitev volilcev 6. novembra, 5. decembra volitev predsednika in podpredsednika zveze, a 13. febru- ' varja 1901. se bode vršilo v kongresu štetje glasov. Dne 4. marca prevzame novi predsednik vlado. Italijanski minister prosvete proti nemSkemu jezika. — Italijanski minister prosvete je izbrisal iz vrste obligatnih predmetov italijanskih realnih gimnazij nemški jezik. Zastopnik Santini bo interpeliral radi tega ministra; kaj ga je dovedlo do tega čina. Turška vlada je odgovorila na rusko noto v zadevi kurdskega napada na ruskega generalnega konzula v Erzerumu in zatrjuje, da je odredila vse potrebne korake, da se ugodi zahtevam ruskega poslaništva v Carigradu. Hvaležen posel je, kakor beremo, lov na podgane, seveda ne povsod; pač pa je razpisalo mesto Antverpen nagrado 10 vin. za vsako ubito podgano, ker hoče uničiti velikansko armado podgan, ki imajo svoje domovanje v podzemeljskih rovih in kanalih. Kakor znano, so namreč podgane nositeljice kuge, in radi tega se jim je napovedal v omenjenem mestu ljut boj, tako, da je ne-katernikom edini posel in zaslužek — lov na podgane. Eden sam na primer je ubil v eni noči 142 podgan, Velikanska nesreča; 40 mrtvih. — V Nokandevu v okraju Porchov na Ruskem je prenočilo v nekem samostanskem dvonadstropnem poslopju 5000 romarjev, ki bo prišli prisostvovat veliki cerkveni slavnostl, ki se je imela vršiti ondukaj, Ponoči pa se je vdrl vsled prevelike teže pod v drugem nadstropju in padel na romarje, ki so spali v prvem nadstropju. Nastala je velika zmešnjava, in to tem bolj, ker so nekateri kričali, da gori. Vse je drlo proti izhodom in se je v nastali gnječi zadušilo 40 eseb, 4 moški in 36 ženskih; 20 je ranjenih. Požrtvovalnost Čohor. — Leto 1880, so bratje Cehi ustanovili v Pragi »Matico Šolsko", koji je ista svrha, kakor naši družbi sv. Cirila in Metoda, t. j., da brani deco pred raznarodovanjem, Prvo leto je nabrala »Matica Šolska* 150,000 K pri-nosov in darov; skozi pet let je no brala 8,000,000 K; v vsem šteje 30,000 članov, Bruitvo proti prosjaconju t Zagrebu. — Stanje blagajne meseca septembra je bilo sledeče: Dohodki od osnutka društva znašajo K 48.153-77 in izdatki K 48.87H1. Oslaje v blagajni koncem meseca septembra t. 1. 82 K 56 v. Koristonosno je naloženo K 11.785*65. Tekom meseca septembra je bilo obdarovanih v vsem 320 domačih in 70 tujih prosjakov z vkupno svoto K 790'26. Društvo šteje 457 članov, in to: I. reda 81, II. reda 196 in III, reda 180. Kakor se vidi iz teh podatkov to društvo na Hrvaškem izborilo deluje. Želeli bi si tudi drugod! takih velekoristnih društev, katera bi delala na to, da se odpravi nadležno beračenje. Vojna na Kitajskem. — Pri Kau-lungu so premagali boksarji, broječi 5000 mož, redno kitajsko vojsko. Guverner pokrajine Sciantung je dobil povelje, da mora tekoj nabrati 50.000 mož. — »New-York Journal and Advertiser" priobčuje naslednjo brzojavko iz Tokia od dne 8. trn.: V nekemu pogovoru je izjavil japonski minister marki Ito, naglašuje, da njegove besede niso oficijelne, da se mora kitajski dinastiji dati priložnost, da pride zopet do moči. Cesar in dvor se morata povrniti v Peking, Še predno bo rešeno kitajsko vprašanje. Pogajanja z Li-Hung-Čangom in princem Tsingom ostanejo brez vsake koristi, ako jih vlada ne odobri in izvrši, kajti ta dva posredovalca ne moreta, vkljub vsem obljubam, ničesar izvršiti. Nadaljni agresivni koraki potegnejo v boj celo Kitajsko in leta in leta bo vladal največji nered, ki uniči vso trgovino. — Japonci ne želijo pridobiti kitajske zemlje, njim so na srcu le trgovineke koristi. Ito meni, da hoče Li-Hung-Čang res preprečiti razkosanje Kitajske; vojna z isto bi bila največja nesreča stoletja, kajti nobena država bi je ne mogla sama osvojiti; ta vojna bi potegnila ves svet v krvavi boj. Narodno gospodarstvo. Imena odlikovancev in obdarjeneev na sadni razstavi. (Konec.) Darila c. kr. kmetijske ^ažbe v Gorici. Državna darila. Dobili e in gojitev pelja in glasbe in družabnega življenja mej svojimi član«. Kakor videti: namen lep in sredstva v dosego namena dobra. Vendar hočemo za sedaj izpregovoriti par besed k temu oklicu. Prijatelji smo slehernega napredka, posebno pa, Ce vidimo ta v slovenskih deželah. Ustanovitev slovenskega trgovskega društva ,Mer-cur" v Ljubljani bo na vsak naCin, ako se bo seveda izvrševal njegov namen v resnici z navedenem! sredstvi, značila za naš napredek prav mnogo. To trdimo. Vemo predobro, kako živo potrebujemo zlasti mej trgovskimi uslužbenci veC zmisla za strokovno naobrazbo... V oklicu se pravi, da je pričakovati, da bo društvo ustanovljeno na strogo narodni podlagi. Odobrujemo, samo bojimo se, da se ne bi ta »strogo narodna podlaga" preobrnila v narodni šovinizem, kar bi bilo jako obžalovati. Narodnost ne obstoji v tem, sovražiti Nemca za to, ker je Nemec, Laha, ker je Lah itd., ne, narodnost je v tem, držati se svoje narodnosti, ne zapostavljati je pred nobeno drugo. Narodnost se ne pojavlja v ,živio*-klicih pri najrazličnejših slav-nostih, ne, narodnost ne sme biti zgolj za parado, za uniformo. Zato pa mislimo in tolmačimo si frazo na »strogo narodni podlagi" s tem, da bo društvo skušalo to »strogo narodno podlago" uveljati s tem, da bode skušalo z resnim delom privesti mej vrste trgovskih in industrijalnih uslužbencev več hrepenenja in teženja kakor po obči tako po strokovni izobrazbi. Kdor se izobrazi v poštenjaka, v inteligentnega moža, ki tudi svojo stvar izvrstno strokovno razume, ta nikdar ne bo narodno indiferenten, narodno mlačen. Toleranten bo seveda napram vsakomur, tega je tudi treba, kajti mejsebojna toleranca je ona vez, ki bo in mora vezati najrazličnejše narodnosti mej seboj. Ne tlači nikogar in od nikogar se tlačiti ne daj I — V oklicu Citamo, da bo mej sredstvi za dosego namena . tudi: učenje vseh trgovskih ved z mučnim tečajem. Prav praktično sredstvo, samo na delo I Ureditev zbirk vzorcev raznoterega blaga se hoče uporabiti tudi kot sredstvo, ki bo tudi prav velike važnosti pri učenju in spoznavanju trgovskih ved. Strokovna predavanja spadajo tudi tu sem. Drugo se bo z drugim izpopolnjevalo. Kaj je še dodati ? Ko bi vedeli še ostala, kar mislijo gospodje iz pripravljalnega odbora o ureditvi in izvrševanju namenov in sredstev, bi rekli še marsikatero. Tako pa — raje hočemo počakati daljših poročil in komentarov! V kratkem se skliče ustanovni shod. Zato gospodom iz pripravljalnega odbora to-le svetujemo: Le na dan I Društvo je potrebno in pri vsakem v resnici svobodmiselnem človeku mora najti zaslombo in podporo. Pa če je tudi najde, saj se mora v prvi vrsti zanašati na svojo lastno pomoC 1 Iz vrst trgovskih uslužbencev samih mora vskliti trdna organizacija v prid sebi, trgovstvu v obče in pa narodu našemu I Na delo! Delo naj bode pa realno brez vseh rodoljubnih gesel in fraz, ki navadno blešče tako, da zatemne ono pravo. Tega nas" uCi naša minulost! Realno delo je jedino pravo, in kot tako ima vse pravice za — vspeh. In to bodi glavni cilj in smoter! Svilene bluze gld. 240 in viSje! — 4 melre! — poštnine iu carine prosto. Vzorci obratno; ravno tako črne, bele in barvane »Hennebergove svile* od 45 kr. do gld. 14-65 meter. G..Hennebergr, tovarnar svile (6) (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. Razpis službe. Razpisuje se služba tajnika -nr&a-nlsta z letno plačo 1000 K, oziroma tajnika z letno plačo 80.) K. Zahteva se popolna izurjenost v tajništvu in nnanje slovenskega jezika. Županstvo Komen. Krčma ir najem s tremi prostori, dvoriščem za pivce ter sobami za prenočišče tik glavne in prometne ulice v mestu. — Naslov pove upravništvo. UPrakmant!! 14 - 16-lelni deček, bivajoč v Gorici, se sprejme kot učenec v fotografskem ateljeju A. Jorklc v Gorici. Na dež. jtibil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svelinjo Na Ivovski razstavi <¦ prvo ceno - srebrno svetinjo Naznanilo. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel staroznano gostilno grofa Corouinija v Št. Petru pri Gorici. Skrbel bom vedno za dobro pijačo ter gorka in mrzla jedila. Priporočam se za mnogobrojen obisk. , Z odličnim spoštovanjem Iran Merzek. LT ti—rr Tovarna »zornih telovadnih priprav JOS. YTODYŠ-&, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradsksi uliee Cislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih, V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču- očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zeI6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in nppoštni prosto. — 3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah. IN do 300 gld. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost Ponudbe pod Ludwia Osterrelcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka m 3, (nasproti nunski cerkvi) pnporooa pred. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalni«) umetnih cvetlic za vsako vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstva tudi svojo tiskarno črk na perilo. Tovarna lanenega cvlrna Jos. Iv. Langer Post Bukovvitz pr. Hohenstadt na Moravskem priporoča svoj izdelek vbalfan v trajni svetlo- bali barvi za ročnu izdelovanje čipk dva-, tri- in večkratno vseh Številk in barv. i Vinarsko in sadjarske društvo 1» za Brda [t v Gorici ^^t\ i* n.ča za- [Ct aJ^M**- v I r» kn-marirsn \&TT5*J>' s* 'ni;-«... ^— j* Pmlaja mntm h pristne kriške pridelke {# { po zmernih conah. §• i Zaloga pristnih briških vin. j!! Desertna vina. ]¦ j I»jiz[ii!m!j;i na v.v kr.tj.- .«1 Ti) !itr>v najii-j. §^ | 1'znnv sin p<»-ilja u;» ?.;ihfcvi,. \* I Setfež društva je v Girici: ulica Bsrzeilini št 20. {* Podružna klet: ulica Torrente it 6. Al* ±„.............................,...„............,..............„...*!» ******** ***** *** **** ********* Riceardo Brass Gorica zaiutja vin in špirita na debelo. Ulica Vetturinl štev. 11. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste j>o nizkih cenah. vina in žganja. Podpisani naznanjam p. n. občinstvu, da som odprl podružnico #. IVIru M»n» /tilto, veleposestnika iz Tmaga v Istri, zalogo pristnega belega in črnega vina ter n ravnega tropinovea na debelo po jako nizki ceni. Priporočam se za obila naročila z odličnim spoštovanjem Ferdinand Žagar, (i»r\ tiu Kotim lii% Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA priporoča pristna bela in črna vina izvipavskilt, <^ furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od M> litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzorce. j C«ne zmerna. Postrežba poitsna. I Goriška ljitt psojiMca registrovano društvo z omejeno zavezo v Goriei Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. ------------------^KS------------------- Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4%%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 57*%. Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Poštao-hran. račun Štv. 837.315. Vojaških invalidov velika 1 ZadnJ' mesec zlata in srebrna loterija. 60.000 Glavni dobitek kron v gotovini z 20% odbitkom. Ivalidne srečko po t krono piiponujijo: 6. OenUli, V. A. Jena, MlettelftiMlar aV Contp., A. Plncfcerle. Ustanovljena tvrdka lota 1866. Ivai) Drufovka v Gorici na Travniku štev. 5. Tovarna nadplatov Ozka ulica št. 8. — Filijalkr v Komnu in Sežani. Tovarniška zaloga usnja in podplatov ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd. lastna tovarna nadplalov (SchuhobortheilG), jermenov in oprav za vole. Glavni zalagatelj voščila (biksa) družbe sv. Cirila »aee da@s*«»ad<»«* in Metoda v Ljubljani. Kupuje surove kože in loj po najvišjih dnevnih cenah. Ceniki na zahtevo zastonj in franko. i^^^^it^^^^^^^^^^^^^^^^^^^.^^^^ ^L i \ »Krojaška zadruga5* vpisana zadruga z omajano zavazo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možkej vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgfarn i, dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in evirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in evirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer; srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajee, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja. Na željo se pošlje tudi nzorce, poštnine proste. w