Listek. 639 njih šol.« Prva knjiga je že natisnjena ter obseza 90 prozajiških in pesniških beril na 188 straneh v osmerki; veljala bode 80 kr. Izda jo tiskarna »Družbe sv. Mohorja«, ki jo je že predložila visokemu miiiisterstvu v potrdilo. — Staroslovenska čitanka pa bode imela okolo 12 pol v osmerki ter obsezala uvod v starosloveusko slovstvo, kratko sta-roslovensko slovnico, staroslovensko čitanko in slovar. Prevzela jo je v založništvo c. kr. šolska zaloga na Duuaji. Tiskati se začne skoro in bode bržkone dovršena do meseca svečana, tako da jo bodo učenci lahko rabili že prihodnje šolsko leto. — Mohorjeva tiskarna je tudi nedavno izdala Sketovo knjigo »Slovenisches Sprach-und Uebungsbuch« v peti izdaji, str. 296 v osmerki; cena gld. i'30. Peta izdaja se le malo razločuje od četrte, tako da se lahko rabita obe izdaji skupno. Le semtertja je gospod pisatelj kaj malega popravil ali ugladil. Dijaški koledar za navadno leto 1894. III. letnik. Izdala in založila ,,Narodna Tiskarna." — Poleg navadnih koledarskih stvarij prinaša ta priljubljeni koledar letos životopis Jana Kollarja z lepo sliko in pregled dubrovuiške literature. Knjižica, ki se priporoča tudi po lični zunanji obliki, stane 60 kr. ter se dobiva v ,,Narodni Tiskarni" in pri vseh knjigotržcih. Nov slovenski list. Prejeli smo prvi dve številki novega politiškega lista »Sloge«, ki je začel minuli mesec izhajati v Gorici. »Sloga« izhaja vsako prvo in četrto soboto v meseci in velja za vse leto I gld. 20 kr. Naročnino vzprejema A. m. Obizzi v Gorici. Praška »Politik« o Aškerci. V 254. številki praške ,,Politike" je priobčil znani književni kritik g. Fr. Selak v Zagrebu pod zaglavjem , A. Aškerc. Sloveuischer Dichter" obširnejšo studijo, v kateri pravi mimo drugega: ,,Seit etvva einem Deceimium be-herrscht den slovenischen Parnass A. Aškerc, ein Mann von urkraftiger Begabung, der in sein Volk schon manchen ziindenden Funken geschleudert hat und seinem etvvas schvverfalligen Idiom Harmonien entlockt, welche bevveisen, dass die sloveuische Poesie noch nichts von ihrer mannlichen Kraft eingebiisst hat, dass sie vielmehr ihren Beruf, die Nation durch die harte Lebensschule zu lautern und eines schoneren Loses wurdig zu machen, unentwegt erfiillt. Aškerc hat insbesoudere die bislang von deu Sloveuen wenig gepflegte epische Dichtung mit einem Ruck zu klassischer Vollendung erhoben, ist der erklarte Liebling der vorwarts strebenden Jugend und offenbar berufen, aueh das kommende Jahrhundert massgebend zu beeinflussen". — V interesantno studijo so vpleteni nekateri prevodi Aškerčevih poezij, tako ,Javor in lipa", ,,Poslednje pismo" iz peresa Selakovega, potem pa ,,Dvorski norec" in ,,Pevčev grob", katera je svoje dni v nemškem prevodu priobčil A. Funtek v ljubljanskem uradnem listu (glej letnik 1890., 12 štev. našega lista). — Selakova prevoda hočemo ponatisniti v prihodnji številki. ¦ Slovensko gledališče. Iz oficijalnega poročila, katero je razglasilo ,,Dramatično društvo" o gledališki dobi 1893./94., posnemljemo, da se bodo letos predstavljale sosebuo nastopne premijere: ,,Dolenjska železnica" (lokalizirana po češkem izvirniku dr. Stolbe), Baluckega ,,Občinski svetovalec", ,,Brez boja" spisal Šimaček, Nevskega ,,DaniševIji rod", Pailleronova ,,Miška", Bozdecha . ,Iz dobe kotiljonov", Me"ilbacova ,,Mamsell Ni-touche". Na repertoaru so tudi Moserjev ,,Knjižničar", Dumasova ,,Dama s kamelijami", Zabehov „Razkolnikov", Scribova ,,Adrienne Lecouvreur", Dumasov ,,Kean" in Mo-lierov ,,Skopuh". — Izmed oper se bodo pele zlasti Smetanova ,,Prodana nevesta" in istega skladatelja „Poljub", Blodkova opera ,,V vodnjaku", Bendlov ,,Stari ženin", poljska opera ,,Halka", dalje ,,CavalIeria rusticana", ,,Ofrožar iz Wormsa" in ,,Marija Rohauska". — Dramo bode kakor dosihdob vodil režisdr g. Ignacij Borštnik, vodstvo opere pa sta prevzela gg. Fr. Gerbic in J. Nolli. Poročati je končno še, da je ,,Dramatično društvo" poleg dosedanjih igralcev angažiralo nove pevke in pevce, tako prvo 640 Listek. dramatiško pevko gospodičino Leščinsko, koloraturno pevko gospodičino Riho, prvega tenorista gospoda Beneša in prvega basista gospoda Vašička. — Lani angažirani basist Fe-dyczkowski je odstopil. Dvestoletnica smrti Valvasorjeve. Dne" 19. m. m. je minilo dvesto let, odkar je umrl slavni kronist Valvasor. Na Krškem se je ustanovil odbor, da bi poslavil ta spominski dan; toda ker je v Valvasorjevi hiši sedaj hiralnica, ni se mogla letos hiša primerno obnoviti in zato spominska plošča ne vzidati. Slavnost se je odložila na bodočo pomlad. Vodnikova slavnost na Koprivniku se je zvršila dne" 27. malega srpana po določenem vzporedu. Spominska plošča, vzidana v ospredje župnega doma, ima na levi strdni letnico 1793, na desni pa 1893. in potem napis: »Spominu stoletnega godu ko-privniške fare in njenega prvega duhovnega očeta Valentina Vodnika postavili častilci Vodnikovi.« Spodaj se še čitajo Vodnikovi stihi: »Rodila Te Sava, ljubljansko polje", navdala Triglava Te snežne kope" « — Lepe slavnosti se je udeležilo mnogo preprostega ljudstva, pa tudi dokaj posvetne in duhovske gospode. Nova srbska drama. Ljubo Petrovič je izdal »Sudjaje«, dramolet v treh dejanjih s petjem Delo je nagradila »Matica Srbska«. Cena 1 dinar. Srbske skladbe. Nedavno je izšel prvi zvezek srbskih narodnih pesmij, katere je za klavir in petje priredil Rajo Pavlovic, igralec srbskega narodnega gledališča. Cena 3 dinare. »Balkanska carica«, znana drama črnogorskega kneza Nikole L, preložena je sedaj tudi na ruski jezik. Prevod je oskrbel Milan Zerajic', ki je bil za to odlikovan z Danilovim redom četrte vrste. Michal Hornik, duševni voditelj lužiških Srbov, praznoval je dne" 1. m. m. šest-desetletnico svojega rojstva in zajedno štiridesetletuico svojega književnega delovanja. Njega ime je tako tesno združeno z vsem napredkom lužiških Srbov v miuilih 40 letih, da mu po pravici pristoji častni pridevek oče lužiškega naroda. Hornik je izdal muogo filoloških spisov, narodnih pesmij, zabavnih, šolskih in verskih knjig; predsednik je „Matici Lužiški", ustanovnik in podpornik mnogih društev i. t. d. —• Več o gibanji lužiških Srbov bode poročal ,,Ljubljanski Zvon" v daljšem krasnem potopisu „Tri dni ob Sprevi'', katerega smo že meseca svečana prejeli od g. J. Mantuanija; žal, da ga doslej še nismo utegnili priobčiti. Listnica. Svojmir. Nekatere priobčimo. — Ivo M ,,Izpoved" je dobra po ideji, ne tako po obliki. Naznanite nam točni svoj naslov, da Vam pišemo. — Ilirec. Vaša ,,Fantazija" je tako nejasna, da je niti ne umejemo. — D — F. T. Za nas nerabno. ,,Balada na ftarem gradu" je preširoka in proti koncu popolnoma neutemeljena ; poleg tega nima kar nič baladnega značaja. — Trošan. Danes ni bilo prostora, torej prihodnjič. Morda nam pošljete še kaj ! ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jedeu pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.