Leto II Lrabliana, 21 maia 1928 IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 JOin. polletno 20 Din. — V Ljubljani. Maribora ln Celja dostavljen na dom mesečno t Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knafljeva al. 5* telefon št. 2034. 2072. 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova al 54« telefon št. 2036 INSERATNl ODDELEK v Ljubljani Prešernova al 4. telefon št 2492 Ste v Parlamentarne volitve v Nemčiji Včeraj so se vršile v Nemčiji državnozborske volitve, ki so kljub silni agitaciji s strani vseh strank potekle razmeroma mirno - Velika volilna udeležba - Zdi se, da so sooijalisti pridobili, dočim so nemški nacijonalci nazadovali, vendar ni pričakovati velikih sprememb Berlin, 20. maja. Po ulicah, posebno v delavskih okrajih, je danes mrgolelo volilnih letakov. V notranjosti mesta je bila ta slika manj živahna. Posebno značilne so današnje volitve zaradi tega, ker je opravilo volilno dolžnost veliko število volilcev že v prvih dopoldanskih urah. Volilna udeležba je bila v splošnem precej živahna. V Kel-morajnu je do opoldne glasovalo od 45 do 50 odstotkov volilcev. Okoli 10. je pričelo deževati, tako da je propaganda po ulicah razmeroma ponehala. Le sem-intja je bilo videti tovorne avtomobile ali vozove, dalje skupine kolesarjev in posamezne raznašalce volilnih letakov. Poulične propagande so se v glavnem posluževali komunisti in sooijalisti, dočim je bilo zastopanih ostalih strank prav malo. Hindenburg na volišču V volilnem lokalu za ministre v Tau-benstrasse, pred katerim se je nabrala velika množica radovednežev, se je prvi zglasil državni kancelar dr. Marx v spremstvu svoje žene. Malo pozneje je prišel državni predsednik Hindenburg v spremstvu državnega tajnika Meissner-ia. Ko je predsednik stopil v volilni lokal, ki je bil okrašen s cvetjem španskega bezga, se je volilna komisija v po-čaščenje dvignila s prostorov. Tekom dopoldneva so prišli še ostali ministri ter izpolnili volilno dolžnost. Do kakih znatnejših spopadov ni prišlo nikjer. Komunisti in policija V nekaterih okrajih, kjer so pristaši posameznih strank nadlegovali volilce drugih strank, je morala posredovati policija. Bila ie ves dan v pripravljenosti; imela je na razpolago mnogo avtomobilov. Razen tega je razposlala po mestu patrulje. Zgodaj zjutraj je prejela vest, da je kakih 30 komunistov napadlo podružnico »Vomvartsa« na severu Berlina. Aretirala je pet oseb, med njimi neko žensko, ki so vsi pristaši komunistične mladine. Po dosedaj znanih poročilih iz ostalih krajev ni prišlo nikjer do posebnih incidentov. Le v Vratislavi so se udeleženci komunističnega demonstracijskega obhoda spopadli s pristaši črno-rdeče-belih, ki so se vozili na tovornem avtomobilu. Komunisti so avto napadli s palicami ter nekega mladeniča težje ranili na očesu. Volilna zavest O volilni udeležbi po državi dosedaj ni mogoče izreči definitivne sodbe, vendar pa se zdi, da je bila na vzhodu živahnejša kot na zapadu. Iz severoza-padne Nemčije poročajo, da je volilna udeležba najmanj dosegla udeležbo pri zadnjih volitvah. V Porenju in na West-falskem cenijo udeležbo na 50 do 75 odstotkov, v Frankfurtu na 75, v Monako-vem in Stuttgartu na 60 do 70 odstotkov. Tudi na Saškem so volitve potekle skoraj popolnoma mirno. Udeležba je bila povsod zelo številna. V Lipskem je volilo v prvih popoldanskih urah od 50 do 60 odstotkov udeležencev, v nekaterih delavskih okrajih celo 70 odstotkov. Do težkega incidenta je prišlo sinoči v Glauchau, kjer so socijalni de-mokratje priredili bakljado. Pri tem so se sporekli z rdečimi bojevniki, pri čemer je eden izmed slednjih potegnil bodalo in zabodel predsednika socijalne demokratske stranke poslanca Parisa. Pariš se je smrtno zadet zgrudil na tla. Volitve v Berlinu Volilna udeležba v Berlinu je bila v popoldanskih urah večja ko dopoldne. Povprečno se lahko računa na 83 do 85, v nekaterih okrajih celo na 90 odstotno udeležbo. V volilnih lokalih je bil tako velik naval, da so morali volilci čakati po eno uro, da so prišli na vrsto. Ker se je število volilcev zelo povečalo z novimi vpisi, se je volilno postopanje precej zavleklo. Popoldne se je v Kost-'inerstrasse skupina komunistov uprla ■odredbam policije, ki je morala končno nekaj oseb aretirati. Zaradi tega se je zbrala na tem kraju velika množica ljudi, ki pa jo je policija pomirila. V Dfis-seldorfu je bila ena oseba ranjena. Na vzhodnem Pruskem je bilo mirno; v Konigsbergu je glasovalo do 80 odstotkov volilcev. Ker je skoraj ves dan de-ževa'o, ni bilo po ulicah, posebno v večernih urah, one živahnosti, ki je sicer običajna na dan volitev. Kljub temu se je zbralo pred projekcijskimi ploskvami velikih tv-rdk in uredništvi listov na srotine ljudi, ki so z zavihanimi ovratni- ki in pod dežniki pričakovali objave posameznih rezultatov. Tudi večji kinematografi so med akti naznanjali prve volilne rezultate. V Barmenu je prišlo do pretepa med narodnimi socijalisti in pristaši »Reichsbannerja«, pri čemer je padlo tudi več strelov. Občutno so bile ranjene tri osebe, med njimi pristaš »Reichsbannerja« in dva otroka v starosti 9 in 14 let. Po uradni ugotovitvi so pričeli streljati pristaši »Reichsbannerja«. V poznih večernih urah so bili objavljeni prvi rezultati, med njimi: Prvi rezultati Berlin: (oddani glasovi 1,862.925.) Soc. 674.906. nemški nac. 196.939, cen-trum 120.516, nemška ljudska stranka 222.205, kom. 251.807, dem. 136.929. bavarska ljudska stranka 84.000, levičarski kom. 3316, gospodarska stranka 89 tisoč 97, nar. soc. 55.540, ostale manjše stranke 73.270. Hamburg: socijalisti 45392, nemški nacijonalci 14982, centrum 1837 nemška ljudska stranka 15845, komunisti 20803, demokrati 13878, gospodarska stranka 2883. narodni socijalisti 2984 Draždane-Bautzen: soc. 6661 nem. nac. 1455, centrum 485. nem. ljud. stranka 2831, kom. 1094. dem. 2957. go- spodarska stranka 2552, nar. soc. 585, stranka hišnih posestnikov 215 Norimberk: soc. 7012, nem. nac. 2763, nem. ljud. stranka 629, kom. 1018, dem. 1234, bavarska ljudska stranka 1493, levičarski kom. 25, gosp. stranka 1290, nar. soc. 2493. Monakovo: soc. 42815, nem. nac. 10821, nem. ljud. stranka 6279, kom. 11394, dem. 4155. bav. ljud. stranka 28323. gosp. stranka 4455, nar. soc. 13512, ljudska desničarska stranka 1779. K a r 1 s r u h e : soc. 20402 (orej 18026) nemški nac. 5056. (prej 10065), centrum 10211 (prei 13286). ljud. stranka 18856 (prej 15757), kom. 5330 (prej 4399), dem. 4912 (prei 4153), gosp. stranka 3049 (prej 1761). Volilni rezultati so znani samo deloma. Trenutno (ob 1. ponoči) pregled še ni mogoč. Že sedaj pa se lahko računa, da bodo, kakor je bilo pričakovati, nemški nacijonalci oslabljeni, dočim bodo socijalni demokrati na glasovih pridobili. Nemška ljudska stranka in demokrati bodo očividno kakor tudi centrum ohranili svoje pozicije. Porast glasov bodo očividno beležili desničarski komunisti kakor tudi gospodarska stranka, ki nista razvili nikakega političnega programa. Definitivra sodba še ni mogoča in jo je pričakovati najprej jutri proti večeru. Pred novim preokretom v Grčiji Delni ministrski krizi bo v kratkem najbrž sledila splošna vladna kriza. — Venizelos zopet na površju. Atene, 20. maja. Že nekaj dni vlada v političnih krogih živahno delovanje, ki je v zvezi z vprašanjem odstopa vla» de. Koalicijska vlada je pričela reševati svoj načrt, ki določa stabilizacijo valu* te, ureditev inozemskega posojila, iz* ravnavo proračuna ter povratek v nor« malno politično življenje. Odprto je le še vprašanje sestave senata, ki naj bi omogočil neodvisno delovanje režima. Venizelos je bil včeraj gost državnega predsednika Konduriotisa. Po razgovor ru ž njim je imel državni predsednik razgovore tudi z drugimi političnimi voditelji. O vsebini teh razgovorov še -niso znane podrobnosti. Danes dopol« dne so imele stranke zopet seje v klu* bih, kjer so se bavile s trenotno poli« tično situacijo. Čuje se, da Venizelos v teh pogajanjih ne igra neznatne vlo» ge. Atene, 20. maja. Kakor se izve, bo fi« nančni minister Kafandaris zaradi ne* sporazuma v stranki v torek napovedal demisijo kot predsednik liberalne stran ke. Ker bo obenem predložil demisijo vladi, je pričakovati, da bodo obenem demisijor^rali tudi ostali liberalni mi» nistri. Pred povratkom »Bremena« v Nemčijo. Kakor poročajo iz Amerike, sta Kohl in Huhnefeldna samotnem otoku Grcenley Island izdala Ia načrt »a start »Bremena« v Nemčijo! — Slika prikazuje pilota Benneta iz BaJchena pred letalom. Dr Beneš v Berlinu Praga, 20. maja. V zvezi z bivanjem zunanjega ministra dr. Beneša v Berlinu se tukajšnji politični krogi živahno zanimajo, ali bo dr. Beneša z ozirom na to. da je bi! v Londonu in Bruslju z vsemi častmi sprejet pri kraljih, sprejel državni predsednik Hindenburg. Po dispozicijah potovanja ie pričakovati, da se bo dr. Beneš dne 23. aili 24. vrnil v Prago. Usoda dr. Klepetara zapečatena Praga, 20. maja. Včeraj je bil najsenza-cijonalnejši dan v razpravi proti morilcu Mihalku in tovarišem. Pri razpravi se je zglasila priča, ki se ie y noči od 15. na 16. junija vozila skupaj z vso družbo v Štrbo in ki ie skupaj z njo odšla do jezera. Kljub najostrejšim napadom obtožencev je priča vztrajala na tem. kar je izjavila. Jutri bodo tudi ostali obtoženci konfrontirani s to pričo. Stribrny in Trnobransky nista več poslanca Praga, 20. maja. Volilno sodišče je včeraj definitivno razveljavilo mandata poslanca Stribrnega in Trnobranskega. S tema dvema bivšima poslancema odhajata v politično ozadje dva tipična narodna so-cijalista. ki sta se od vsesa nočetka udej-stvovaja v narodno - sociialistični stranki. Stribrnv bo v bodoče ooravlial svojo funkcijo kot član državnega sveta, v glavnem pa se bo posvetil novinarstvu, ker je. kakor znano, lastnik praškeea bulvarnega lista »Večerni list«. Trnobranski ie ravnatelj neke bolniške blaeajne. Kot naslednik Stribrnega pride v parlament sedanji finančni referent deželne uoravnp komisije dr. Klapka, odličen strokovniak avtonomije. »Gospodarski proces« v Rusiji Moskva. 20. maja. V procesu v šahti je bilo zaključeno čitanje obtožnic«. Na vprašanje, ali so obtoženci krivi, ie 16 obtožencev krivdo priznalo, 24 zanikalo, 13 pa priznalo delno krivdo. Kralj odpotuje v Južno Srbijo Obiskal bo vzhodne pokrajine, kjer doslej še ni bil. — Senzaci-jonalne vesti o tajni avdijenci Pavla Radiča. — Zatišje v Na- rodni skupščini. Beograd, 20. maja. V prestolici ie bil danes politično mrtev dan. Zabeležiti ni nobenih važnejših dogodkov. Ministrski predsednik se je dopoldne mudil v svojem kabinetu, kjer je imel krajše konference z nekaterimi ministri in predsednikom Narodne skupščine. Vsa pozornost politične javnosti je bila koncentrirana na prihod češkoslovaške delegacije, ki je prispela v Beograd nocoj preko Budimpešte in Subotice. Opažena je bila daljša konferenca med ministrskim predsednikom Vukiče-vičem in zunanjim ministrom dr. Marin-kovičem. Kakor zatrjujejo v dobro informiranih krogih, je ta konferenca v zvezi z nezadovoljstvom, ki vedno bolj narašča v demokratskih vrstah zlasti s politiko notranjega ministra dr. Korošca v Južni Srbiji, pa tudi s splošno politiko vlade. Mnogo komentarjev je vzbudila vest, da bo tekom prihodnjega tedna sam kralji potoval v Južno Srbijo, da se na licu mesta pouči o dejanskem stanju. Danes se je kralj mudil v Nišu. jutri pa poseti Prokuplje, Kuršumlijo in nekatere druge kraje, nakar bo prihodnje dni obiskal južnovzhodno Srbijo, kjer po končani svetovni vojni še ni bil. Pozornost je vzbudila v političnih krogih tudi vest, da se je Pavle Radič minule dni mudil v Topoli in bil sprejet od kralja v daljši avdijenci. Vest beleži tudi današnja »Pravda«, ki domneva, da bo avdijenca važnega pomena za nadaljni razplet notranje politične situacije zlasti, kar se tiče Vukičeviče-vih načrtov glede rekonstrukcije vlade. V vrstah KDK te vesti ne potrjujejo, pa tudi ne zanikajo. (Vest pa ni mnogo verjetna, ker se je Pavle Radič minule dni mudil v Pragi na kongresu agrarne stranke. Op. ur.) Tudi za prihodnje dni ni pričakovati nikakih važnejših dogodkov. Prve dni prihodnjega tedna bo okupiralo zasedanje češkoslovaške in jugoslovenske parlamentarne delegacije. V Narodni skupščini bo vladalo popolno zatišje. Razen zakonodajnega odbora, ki prične v torek razpravo zakona o državljanstvu, so odgodene seje vseh ostalih parlamentarnih odborov do ponovnega sestanka Narodne skupščine in je večina narodnih poslancev odpotovala na svoje domove. Prihod češkoslovaške parlamentarne delegacije Svečan in prisrčen sprejem v Subotici in Novem Sadu, precej klavern pa v Beogradu. — Dveurni sestanek dr. Kramara s Pri- bičevičem. Beograd, 20. maja. Z nocojšnjim praškim brzovlakom so prispeli semkaj Člani češkoslovaške parlamentarne delegacije. Na svojem potovanju od državne meje pri Subotici pa do Beograda so bili povsod svečano sprejeti in na vseh posajah, kjer je vlak ustavil, so jim bile prirejene navdušene ovacije. Posebno impozanten je bil sprejem v Subotici, kjer se je poleg predstavnikov oblasti in uradov zbrala več-tisočglava množica, ki je prirejala gostom viharne ovacije. Pozdravili so jih župan, veliki župan in kot odposlanca Narodne skupščine, poslanca gg. Vilder in Pasarič. Prav tako navdušeno je bila sprejeta češkoslovaška delegacija tudi v Novem Sadu, kjer je bil kolodvor ves v zelenju, cvetju in zastavah. Poleg večtisočglave množice je bila na kolodvoru zbrana tudi šolska mladina. Med pozdravi oficijelnih predstavnikov oblasti je svirala vojaška godba. Po teh navdušenih in nad vse svečanih sprejemih je bil sprejem v Beo- gradu samem precej klavern. Kolodvor je bil prazen. Razen uradnih zastopnikov oblasti in večjega števila narodnih poslancev na postaji ni bilo skoraj nikogar. Vojaška godba si je z marljivim sviranjem prizadevala, da zabriše slab vtis. Po oficijelnih pozdravih, ki so jih izrekli zastopniki Narodne skupščine, češkoslovaškega poslaništva in češke kolonije v Beogradu, so se člani delegacije podali na svoja stanovanja v hotelu »Palače«. Dr. Kramar in dir. Uhlir sta tudi današnji dan porabila za to, da stopita v stike z našimi političnimi voditelji. Dr. Kramar je dopoldne posetil Ljubo Da-vidoviča, nato pa je imel dveurno konferenco z g. Pribičevičem. Opoldne sta bila dr. Kramar in dr. Uhlir gosta bivšega zunanjega ministra dr. Ninčiča. Obenem s češkoslovaško delegacijo sta dospela tudi gg. Stjepan in Pavle Radič, ki se bosta udeležila zasedanja parlamentarne delegacije, ki bo otvor-ieno jutri dopoldne ob 10. v ministrski sobi Narodne skupščine. Avtobus trčil v avtobus Huda avtomobilska nesreča pri Zagrebu. — 20 oseb ranjenih, med njimi 7 nevarno. Zagreb, 20. ma'ja. Pri Pcdsusedu se je nocoj oh r>o! 7. pripetila težka avtomobilska nesreča. Na progi Zagreb—Samobor vozijo mesj m tt Avtomobilski krali — berač. Iz Newyorka poročajo: David Buick, ustanovitelj družbe »Buick Motor Compa-ny«, živi v Detroitu popolnoma pozabljen v veliki revščini. Njegovo ime se blišči na več ko okoii dva milijona avtomobilih po vsem svetu, on sam pa si ne more privoščiti niti enega voza. Buick ie star že skoro 74 let in si služi sedai svoj borni kruh na neki trgovski šoli. »Delati moram dalje, ali pa umreti od gladu.« ie dejal nekemu novinarju, ki ga je obiskal. Buick, rodom škot, je prišel s 40 leti v Detroit in ustanovil tam malo tovarno za železnino. Ker se mu je zdel transport s konji predrag, se je pričel ukvarjati z motorji Ko je iznašel čisto svojevrsten motor, je ustanovil leta 1903. skupaj z W. C. Durantom družbo »Buick Motor Companv«. »Sedem let zaporedoma,« je pripovedoval Buick. »niseni poznal nobene nedelie. nobenega dopusta, nobenega božiča. Delal sem 12. 16. da, celo 18 ut na dan!« Leto 1910. je nenadoma zbolel in je moral, da okreva, odpotovati v Kalifornijo. Moral ie prodati svoje delnice pri družbi. Ce iih ne bi moral takrat prodati, bi bil danes večkratni milijonar. »Bil sem že pri marsikaterem prijatelju iz onih dni — vsi so danes milijonarji — in sem jih prosil dela. toda nihče me noče poznati. Nočem milodarov in tudi ne potrebujem sočutja! Močan sem še in zmožen dela! Toda težko le možu mojih let, biti v negotovosti s svoio usodo. — Je zaključil Buick razWOVW Z novtoarlam- Volitve v Zbornico TOI so pokazale, da faktorjem, ki igrajo v našem javnem življenju važno vlogo. ni ničesar svetega. Zbornica stoji pod doimom političnih razmer. Delegacije Vrhovnega obrtniškega sveta, ki šteje 6 članov, večina v Zbornici ne upošteva. Prišli smo tako daleč, da Zbornica ni predložila plenumu še niti letošnjega proračuna. Toda obrtnik ne sme obupavati. Obrtniške organizacije morajo postati močno orožje. Ustanavljati je treba obrtna društva. ki nai postanejo žarišče obrtniškega prosvetnega delovanja. Oživeti je treba Zvezo obrtnih društev za Slovenijo s sedežem v Celju. Treba je dvigniti obrtno šolstvo, prirejati obrtniške razstave in nadaljevati borbo za ustanovitev podružnice državne obrtne banke v Ljubljani. Na koncu svojega govora je g. Rebek izrazil zahvalo vsem onim. ki so pomagali Zvezi in jo podpirali z dobrimi nasveti. V imenu Zbornice za TOI je pozdravil zborovalce g. dr Pretnar, v imenu Zveze industrijcev pa g. Gorjup nakar je starosta slovenskega obrtništva g. Ivan Rebek (Celje) v temperamentnem govoru grajal neznosne davčne razmere in postopanje vlade napram obrtništvu, ki ie povsod zapostavljeno. Zvezni tajnik g. Kaiser je nato prečital obširno tajniško poročilo, ki temeljito obravnava vsa aktualna obrtniška vprašanja. Računski zaključek za 1. 1927 izkazuje 69.934 Din dohodkov in 65.843 Din izdatkov in je bil soglasno odobren, ravno tako tudi proračun za i. 1928. K tajniškemu poročilu so bile sprejete obsežne resolucije. Pri volitvah so bili izvoljeni v načelstvo gg.: Josip Rebek. Milko Krapež. Kari Vidmar. Emil More. Ivan Breskvar. Alojzij Smerkolj. Fran Iglič. Ivan Bricelj. Ivan Bemik. Ivan Mihelčič. Štefan Špeletič. Josip Toni (vsi iz Ljubljane). Ivan Gogala (Jesenice). Filip Ogrič (Novomesto). Alojzij Cešark (Ribnica) in Anton Malgaj (Trbovlje). Neobičajno reševanje stanovanjskega vprašanja Kako sta se gospodar Franceli in niesov nalemnik Tone zaradi odpovedi udarila na «oečate». Čatež. 20. maja. Francelj iz Čateža ie skoro bogatin: ima polno mošnjo in prijetno kajžo. v kateri ima svoj kot njegov prijatelj Tone. Gospodar in podnajemnik pa jo vdarita večkrat v bližnje vasi in ne izpustita nikoli nobene bližnje naselbine, če imajo tam žegnanje. Kadar se vračata Franceli in Tone z božje poti domov, sta običajno polna vseh zemeljskih «žegnov». Ob takih prilikah pa je Francelj v elementu hišneza gospodarja in zapovednika. Ko sta se vračala z zadnjega žegnanja skoro o polnoči domov in sta se vzajemno majala po ozkem kolovozu, ie Francelj za hip počakal in ie prestrašenemu Tonetu kar na lepem odpovedal — stanovanje. Podnajemnik je seveda začel ugovarjati nenadni odpovedi in je s pridušanjem napovedal, da se bosta udarila zaradi stanovanja pred sodnijo. Na pečate! «Kaj. takle berač se bo šel z menoj na pečate!* se ie razhudil bogatin Francelj. Pobral je težak kamen in je začel ž njim ves srdit tolči po Tonetovem nosu. glavi in vratu. Kamor ie pač padlo... «Na. tu imaš pečate!* se ie hudoval mogotec nad upornim stanovalcem, ter ga je prav pridno pečati! .. Zdaj se ie pa razburil gospod »cimer-her». Taka-Ie stanovanjska odpoved, s pečati o polnoči. Ko greš ves poln dobrot domov. gotovo ni umestna. Iz protesta ie privzdignil gospodarja malo v zrak. Nato pa ga ie Izpustil, da se je Pramcelj položil po tleh. Iz bojazni, da se ne zavali ljubeznivi posestnik po bregu navzdol, mu je stopil Tone na vrat. Potem pa je začel s kolom, ki mu je služil na nevarni poti za veslo, udrihati Do gospodarju Fran-celinu... Tone ie jak fantič, zato ie preiel kuče-gazda Francelj neljube spomine na čudno reševanje stanovanjske krize. Francelj ima prebito glavo na več mestih, vrat mu je ves razoraskan od okovanih Tonetovih čevljev. Zdi se mu pa tudi. da za v grlu zelo tišči od takrat, ko se ie «sprehaial» Tone po njegovem vrata Tak je prvi de! junaškega reševanja stanovanjske mizerije. Gospodar Francelj se ie pritoži! zaradi Toneta, da nima samo močnih rok. temveč da so tudi zelo — dolge. Ko je tiščal gospodaria na tla in ga rokovnjaško obdeloval, ie menda sege! med rvanjem v njegov žep ter mu izvlekel rejeno listnico. Franceli pogreša še več stvari, naihuje pa mu ie seveda za denar. Pa se Tone izgovarja da ie Franceli naj-brže vse stvari zgubil, ko se ie zaletel vanj in se začel pretepavati. V zadevo so posegli sedaj orožniki. Čudni stanovanjski problem, ki za ie načel s Pečati gospodar Francelj in ga nadaljeval s pečatenjem «štantman» Tone. bo na zaključilo sodišče, ki bo najbrže oba močna rogovileža za nekai časa «zapečatilo» v državni hiši. Slovenska književnost v francoski luči Francija se je Pričela do svetovni vojni korenito baviti z vprašanji vseh slavenskih rodov. V ta namen izdajajo strokovnjaki dve glasili: Revue d'Etudes slaves in Le Monde slave. Za umstveno zbliževanje in prosvetno sodelovanje našeza naroda z najstaršo omiko na zaoadu oa razen tega prihajajo zdaj pa zda i pariški t>redava!ci v Troimeno kraljevino. Ali redne stike omogočajo posebno vseučiliški profesorji oziroma lektorji. Ljubljana ie imela srečo, da sta opravljala tukaišnio posredovalno službo dva darovita in delavna moža. baveča se s slovanskima skrainostima: ruščino m slovenščino. Sedanji zastopnik, g- Ren6 Marte!, je do kratkem bivaniu med nami objavil tehtno in pomembno razpravo La Slovčnie et les problžmes conterrrporains«. A hvala mu gre še za mnogo druzih uslug, ki jih ne bom tokrat omenjal. Pred njim pa je posloval na tukajšnji univerzi prof. Tesnifcre: pisec obširne monografije o slovenski dvoiini t. jezikovnim zemljevidom po Gilli6ronovem vzoru. Posedujoč obilno zbirko slovenskih Knjig cd početka do danes, se je lotil prevajati Cankarja in Podlimbarskega. čizar Gospodin Franjo bi utegnil zanimati niezove -oiake z »alzaškega« vidika. Ker na ie bil g. Tes-niere pozvan na strasburško stolico. namenjeno seveda pretežno naivečiim slaveu-skim slovstvom, je kazalo, da bo moral zanemariti našo književnost in eovorico. Tem bolj nas veseli, da ni pozabil skrajnega slavenskeza zapada. Poroča namreč o vsem našem umskem udeistvovaniu v gorenjih obzornikih. O priliki pa tudi predava o naših težnjah in težavah. Tako je imel v zimskem oolletiu 1927/28 .iavni tečaj na filozofskem oddelku strasbur-škega vseučilišča z naslovom »Grandes čpoques et grandes figures de la literature slovfcne«. Vseh teh 11 govorov ie alzaško-lorenski list La Vie Universita-i r e priobčila v skrčenem posnetku, okoli 15 stolpičev v osmerki. 2e ti kratki izvlečki pričajo o jasnem, umliivem in živahnem slogu, ki zna poiskati značilno potezo, ne prezirale dušeslovnega stališča napram občinstvu: poudarja predvsem prikupno plat izbrane snovi. Kako ie razdeliena tvarina? Prvo uro je predavatelj posvetil zgodovin-sko-zemljepisnim pojmom, drugo protestantskemu pokretu. tretjo nrotireform-aciji. Zatem obravnava čas narodne prebuje. Dne 22. jan. je razpravljal o janzenizmu. Posebno poglavje odpade na Prešerna, eno na Bleiweisovo dobo. Stritar z vsemi vajevd (exerciders) in z »goriškim slavcem« tvori ptehod v 9. odstavek: slovenski realizem. Nato pride moderna proza, ki je s Cankarjem »dosegla evropsko višino«. Zaključni nastop se ukvarla z Zupančičem, o čigar Veroniki Deseniški na priliko pravi: »To prekrasno delo ie vzbudilo med ocenjevalci silovite polemike, ki pa nič ne zmanjšujejo njene vrednosti«. Naposled ie z. Tesniere pozval svoje slušalstvo. naj spoštljivo pozdravi v O. Zupančiču genij moža, ki je ve-iik prijatelj duhovne Francije in eden največjih pesnikov v rodni dTŽavi. Zaključil je z obžalovanjem, da se na francoskem nekim taneiharia slovensko ieiooslovje. »In vendar se tej literaturi, ki ima v svoji preteklosti Trubarja in Prešerna ter v svoji sedanjosti Zupančiča, obeta lena bodočnost!« — A. D. Specijalni artistični atelje za črko* slikarstvo PRISTOU & BRICELJ LJUBLJANA, Resi jeva cesta št. 4 —. Sv. Petra cesta št. 39. — Telefon 2908. Najboljši roman iz Zedinjenih držav Naslov mu je The Bridge of San Lui* Rey, pisec pa neki Thornton \Vilder, sin novinarja v Novi Angliji. Pisatelj Arnold Bennet ga je razglasil za najodličnejši to* man današnjih časov. Ameriški kritiki so nekaj časa smešili Bennetta zato, zdaj pa so se vsi izpreobrnili. Eden je celo javno preklical svojo sodbo glede tega dela. Vse« bina: zgodba petih ljudi, vmes deklica, ki so našli smrt v Mehiki ob nezgodi na ne« kem mostu. Avtor ri5e narobe vse dogodke, ki so privedli vsako teh oseb na sličen ko« nec. Knjige se proda po 10.000 izvodov na teden in srečni Wilder zasluži z njo deset« krat toliko, kot s svojo docenturo na wii« verzi Vsi dnevniki in tedniki mu obetajo zlato mostove in rot6 ga, da bi šel v Holly« wood in delal scenarijo za kino. Wilder je svojevrsten možak. Ko je pri« občil svoj prvi roman, Cabala, ki riše ame« riške kroge v Italiji, je prosil založnika, naj ne dela nikake reklame za ta spis, ho« teč videti, koliko bo prodrl sam po sebi. Uspeh je bil samo časten m drugi roman bi bil doživel isto usodo, da se ni Bennett tolikanj zavzel zanj. Ravnateljem potujočih knjižnic, nedavno ustanovljenih v Uniji, je hudo žal, ker niso sami zavohali uspele knjige. To so književniki, ki hočejo takoj nuditi vse knjige vredne čitanja. Ali Wil* derjevo delo so bili spoznali pred Bennet« tom, preden je prišlo na knjižni trg! — in ga označili kot nezanimivo. •Moja hči ima zveze s najboljšimi rodbinami.. ■» »Tako, tako... Kaj pa j«?» «Telefouistioja.» Olimpijski dan v Ljubljani VeJ&o zanimanje za kolesarske dirke. Primorje igra proti Her-mesn neodločeno ter izpade iz pokalnega tekmovanja, ker prisodi žreb zmago Hermesu. Visoka zmaga Splita nad Zagrebom Ljubljanska nedeljska kronika Ljubljana v znamenju športa. — Promenada in mestno življenje. — Raznoterosti. V okvirju otajMjskega dne, ki se je včeraj vršil v Uubtoaod, so se vršile kolesarske in nogometa* tekme, ki pa niso prinesle posebnega finančnega vspeba. Kolesarske dirke Dopoldne 50 se vršile kolesarske dirike obeh BuMjaflskih pododborov. V dveh skupinah ie startato preko 40 dirkačev, ki so vsi dokaeali, da so v dobri formi, ki so si jo pridobili v cmotreuMn] treningu. Dirke so se vršile kot kolo driavne«a prvenstva, in sicer za prvorazredne dirkače na lun 75, za Jimiorje pa na km 50. Proza Ljufo-tjaoa — Vrhnika — Garčarevec in nazaj je ena natfbcelBih kolesarskih proz Sto ven rje. Tekmovalci so dosegli v splošnem dobre čase. Prvorazredni dirkači so vozili povprečno km 30.200, fomforli pa km 30400 na uro. Sankiti obeh ljubljanskih pododborov so naslednji: »Prvorazredni« (ton 75). J.) Šolar (IliraJa) 2:29:12, 2.) Kosmatin (Pri-merje) 2:29:12.2, 3.) Abulnar (Primorje) 2:29:12.4, 4.) Vatot (Ilirija) 2:29:12.6, 5. Perštn (Ilirija) 2:29:12.8, 6.) Mtze (Ilirija) 2:29:52, 7.) Smrekar (Liubijanca) 2:31:35, S.) Prodan (Sava) 2:31:54, 9.) Zanoškar (Primorje) 2:32:51, 10.) Pozačar (Ljubljanca) 2:33:51. Juniorjj (km 50). 1.) Cihiar (Primorje) 1:39:15, 2.) Redenšek Disk (Domžale) 1:39:16, 3. Petrovčič (Zarja) 1: 41:19, 4.) Oblak (Vrhnika) 1:41:37, 5.) Dovč (Sava) 1:41:37.2. 6.) Hočevar (Ljubljanca) 1:43:56, 7.) Klemen (Ilirija) 1:43:57, S.) Šušteršič (Ljubljanca) 1:45, 9.) Fine (Ljubljanca) 1:46, 10.) Cer-ne (LjuibljancCa) 1:49. Zaradi večjih defektov s-o dosegli nekateri igrači slabše čase, Smrekairju se je zlomilo sprednje kolo; Zanoškar je imel kar dva defekta, Dolenc ie padel, Jesenovec, Gokes in Pokovec so imeli znatne delekfe ter so morali odstopiti. Juniorji so imeli krasno vreme, dočim je »prvorazredne dirkače« od Vrhnike naprej močila ploha, tako da so vozili na blatni cestti in prispeli na cilj docela premočeni. Sicer bi bili rezultati gotovo boljši. Dirke so se izvršile pod spretnim vodstvom pododborovih predsednikov zz. Zaiokarja iin Bat-jeila v najlepšem redu in brez vsake nezgode. Na c23u se je zbralo mnogo občinstva. Žaliboz nima večina občinstva praivega z mi si a za težavno ualoso, ki Jo vrši'jo naši kolesarji v splošnem športnem interesu, zlasti za bližajoče se nastope naših kolesarjev na olimpijadi. Nogometni tekmi Na olimpijski dan sta se odigrali dve nogometni tekmi in sicer vaina prvenstvena tekma med Reko in Svobodo in semifinalna tekma za pokal LNP-a med Primorje m in Hermesom. V naslednjem kratki poročili: Reka : Svoboda 3:2 Obojestransko se je igralo zelo nervozno. Žoga se je udarjala brez vsakega zmisla ter se je obojestransko forsirala visoka igra. Zeno so se trudili SvobodaSi, ki že drugo leto zaman čakajo, da bi si pridobili prvenstvo drugega razreda. O igračih samih je teiko hvaliti teza ali enega, kajt itekma je bila ves čas igrana v enaanenju prvenstvenega boja. Vendar se Je poznalo, d3 zna napadalni trio zaigrati dovolj zmi-eeloo. Tekmo }e vodil dokaj dobro in objektivno g. Pcvaleik. Primorje : Hermes 2:2 (2:0) Podaljšek 3krat 15 minut nI prinesel odločitve. Žreb odloči za Hermesa. Tekma med gornjima kluboma je prinesla več živahnosti in zanimivosti .kajti borba Je bila izenačena, kar je pripisovati zlasti dejstvu, da so Primoriaši nastopili z drugo garnituro, ojačeni po Svetiču- Uršiču in Pišeku iz prvega moštva. Primorjaši so v prvem polčasu dominiralj ter dosegli v kratkem presledku dva gola. Do tukaj je napadalni kvintet igral še dokaj dobro, čeprav s« Je opazilo, da Bauer ne spada v moštvo. Svojim soigračem je bil bolj na poti kot v oporo. Dober vodja napada je bil Vrhovnik. Ugajalo ie tudi desno krilo, dočim sta bila leva »veza in levo krilo izrazito slaba. V krilski vrsti je bil edino Jug II. na mestu, zelo slab je bil desni krilec. V golu je nastopil Erman, ki nosi precejšen del krivde na dobljenih golih. Uršiču kot branilcu se po-zna, da ni vajen tega mesta. Hermežaiu so postavili v boj moštvo, polno elana, ambicije in volje do zmage. S tam so pa-ralizarati svoj minus v tehničnem oziru. Ugajal Je zlasti napadalni trio pod spretnim vodstvom Zalukarja, kateremu sta pridno sekundirali obe zvezi. Pohvaliti je treba tudi desnega in srednjega krilca, levi pa je omagal. Obramba Je bala dobra ter sta oba branilca v staTtu prekašala vse ostale. Z ozirom na neodločeni izid je sodnik g. Vo-dišek podaljšal tekmo v zanislu ipropozioij za 2fcrat 15 minut. Zaradi izčrpanosti obeh moštev niti podaljšek ni prinesel odločitve, nakar je žreb določil Hermesa za zmagovalca. Sodil je g. Vodišek, ki Je napravil več napak, trudil pa se je, da je ostal objektiven. Split - Zagreb 5:0 (4:0) Split, 20. maja. Danes se je vršila tukaj medmestna tekma Split — Zagreb, ki je končala z visoko zmago 5 : 0 (4 : 0) za Split. Za tekmo sta bili določeni naslednji tno. štvi: Split; Gazzari O. — Gazzari R., Rodin — Deškovič, Kurir M. Poduje V. — Poduje 5. Benčič, Lemcšič, Bonačič, Radič (vsi Haj. duk). Zagreb: Podhraški (Concordia) — Mant* ler, Gmajnički — Remec (vsi Gradjanski), Premer! (Concordia), Hitrec — Kvaternik, Babic B., Perška, Cindrič, Giller (vsi Grad. janski). Igra splitskega moštva je bila izredna, do« čim je zagrebška reprezentanca igrala zelo slabo. Zagrebčani trdijo, da je bila enajst, metrovka, iz katere je rezultiral peti gol, preostra kazen. Ostale nogometne tekme Zagreb: Prijateljska: Hašk — Concordia 2 : 1 (0 : 1). Hašk je skoraj skozi ves drugi polčas igral z 10 igrači. Praga: DFC — Viktorija Žižkov 2 : 1 (0 : 0), Teplitzer FC — FC Karlin 3 : 2 (1 : 1), Slavija — Vršovice 3 : 1 (3 : 0). Budimpešta: Ferenczvaros — Nemzeti 4 : 1 (1 : 1), Bocskay — Vasas 2 : 0 (0 : 0), Hungaria — Kispesti 1 : 0 (1 : 0), Ujpesti — III. okraj 4 : 1 (0 : 0), Sabaria — «33» 3 : 1 (1 : 1), Bastya — Atila 1 : 1 (0 : 1). Hanover: Severna Nemčija — Severna Holandska 3 : 0 (1 : 0). Dunaj: Slovan — Hertha 4 : 0 (2 : 0), FAC — Simmering 5 : 4 (3 : 1), Vienna — BAC 4 : 0 (0 : 0), Wacker — Sportkhb 3 : 0 (2 : 0), Rapid — Kladno (Kladno) 4 : 1 (2 : 0), Hakoah — Nicholson 0 : 0. Daviš — cup Berlin, 20, Nemčija — Španska 3 : 2. Nemci so podlegli v doublu, vrhu tega je Moldenhauer izgubil proti Sindreuu v petih setih. Stockholm, 20. Češkoslovaška — Švedska 5 : 0. Helsingfors, 20. Anglija — Finska 5 : 0. Rim, 20. Italija — Rumunija 4 : 1. Amsterdam, 20. Holandska vodi proti Madžarski 2:1. V tretji rundi nastopijo naslednji pari: Italija — Indija, Anglija — Nemčija, Če» škoslovaška — Nova Zelandija in zmago* valca v drugi rundi Holandska — Madžar, ska, Danska — Avstrija. «Ali ste že dolgo pilot?® «Letal sem, ko sem bil še majhen!» »Ljudski kino ZKD" ClOiAt.) sporoča cenj. občinstvu, da se bo na sploš« no željo predvajal še danes nepreklicno zad» njikrat velefilm «šEJKOV SIN» z nepozab. nim umetnikom RUDOLFOM VALENTl« NOM v glavni vlogi. — Bajno lepi film naj si torej danes vsakdo ogleda, ker je to zad» nja prilika. — V torek nov spored. žena in 7 mož Annie VivantL Za nas ženske obstoji sreča — tako vsaj zatrjujejo — zgolj v tem, da si znamo poiskati idealnega moža. Kadar se je ženska za to odločila, ji pač ne bo težko izbrati si primernega moža med naslednjimi sedmimi tipi; 1. Prizanesljivi mož; 2. Mož, ki mu je težko ustreči. 3. Molčeči mož. Veseli mož. o. Godrnjavi mož. 6. Umetniški mož. 7. Navadni mož. Z enim teh mož more biti povsem z&do *oIjna sleherna žena — pa naj bo povprečne aH nadpovprečne inteligence. Prizanesljivi mož Nad njega ga ni. Mož, čigar geslo slove: »Vse, kar stori moja žena, je dobro. Vge, kar pove, velja. Vse, kar nosi, ji pristoja. Vse, kar ugaja njej,, ugaja tudi meni.« In vendar so žene, ki s takim možem niso sadovoljne. Pravijo: »Ne ljubi me kakor bi jaz hotela. Ce bi me ljubil, bi bil ljubosumen. Stisnil bi me v objem, pazil bi na sleherno mojo kretnjo, vznemirjal bi se, iz-praševal bi me. Potem bi bila šele zadovoljna ž njegovo ljubeznijo. A nič. Če mu rečem: >Zdravstvuj! Odpotujem na morje ali v planine in me en mesec ne bo nazaj!« — mi odgovori: »Sijajno! Krasna misel 1 Želim ti mnogo zabave!« Ce mu rečem: »Danes sem srečala gospoda P----Ljubezniv človek. Bil je zelo laskav z menoj.. .«, mi mož odgovori: >Da, on je zelo vljuden človek, ali naj ga povabim na večerjo?« — »Ne, ne, to ni nikaka ljubezen !c pravi taka žena. Toda ona — ona srečnica, ki je zadovoljna z vsem, kar ima — ona ne pozna ničesar lepšega, kakor da je poročena s prizanesljivim možem, in uspeva kakor rastlina v žemljici, ki ji prija. Mož, ki meleuetuokjsžrČi n m bfs umi Mož, ki mu je težko ustreči Mož, ki mu je težko ustreči! Modra žena, ki jo je usoda obdarila s takim možem, poreče: »To je pravi mož! Iz tega, da mu je težko ustreči, vidim, da me ljubi. Zame je laskavo, da si vedno želi moje navzočnosti. Zahteva mojo popolno vdanost in ima za to tudi pravico. Zahteva, da govorim le ž njim, da se smehljam Ie njemu, in še več, da z drugim ne smem govoriti, da za druge ne smem eksistirati. To je povsen v redu. Cim več zahteva od mene. tem bolj se čutim ljubljena.« Kdo trdi, da hoče žena biti svobodna? Strašna zmota! Svoboda se zdi ženi kakor pustinja ali kakor temen gozd, poln strahov, v katerem tava objokana brez smotra. Ali je kaj žalostnejšega kakor odhajati, ne da bi ti kdo rekel: »Vrni se kmalu!!« >Kje si bila? Kaj si počela? Zakaj te tako dolgo ni bilo?« Božanska, tolažeča vprašanja, ki so slajša in vzvišenejša od tisoč lj,u-bavnib pesmi. Molčeči mož Prvo, kar mora storiti žena, ki ima molčečega moža: naj se zanj zahvali Boga. Uver-jena je lahko, da jo mož neskončno ljubi; zakaj za najgloblje občutke jezik nima besedi. Le docela nerazumna žena more trditi, da je neznosno živeti s sfingo, z mumijo, s klado. Rekla bo, da povsodi, kamor pride, razširja dolgočasje, v družbi pa da sramoti ostale s svojim molkom. Blebetavec ne bo nikdar vzbudil takega vtisa! Zakaj kadar mož govori, vsakdo ve, koliko je vredno, kar ima povedati. Toda če molči, koliko skrivnosti lahko slutiš v njemt Ljubljana, 20. maja. Življenje v Ljubljani je poteklo danes v tnamenju športnih dogodkov. Bleiweisov* cesta je bila že pred 9. obroMiena od špa-lirja radovednih gledalcev. ki so čakali starta kolesarskih dirkačev II. kola za državno cestno prvenstvo izpred Narodnega doma na progi Llubliana - Logatec in obratno. Mnogim Ljubljančanom se je zazdelo ob pogledu na te množice kar čudno, da imajo ljudje smisel in umevanie tudi za druge vrste športa in ne samo za noeomet. Toda olimpijski dan je spravil na dan tudi druge panoge športa in v Ljubljani v nedeljo v tem pogledu ni bilo dolgčas. Malce je dopoldne sicer nagajal dež. ki je strašil od časa do časa tekom vseza dneva, vendar ni motil preveč. Vsaj ne tistih, ki so ostali v mestu. Oni, ki hodijo na deželo, pa so se ga letos že tako navadili, da posebno v nedeljah in praznikih z njegovo nagaji-vostjo sploh računajo. Zato hodilo nekateri izletniki v hribe oboroženi povrh dru-ge»ga tudi še z »marelo«. Promenada je bila kljub nagajivemu vremenu neznansko živahna, čeprav so bili Ljubljančani to pot obrnaženi za prome-nadni koncert v »Zvezdi«. Ozledovali so se sprehajalci bolj tiho, zato pa bolj temeljito. Popoldne se ie dobršen del Ljubljane prisukal na igrišče SK. Ilirije, kier se je vršil hud boj med Svobodaši in Pečani ter pokolna tekma med Prim. in Hermesom. Bilo je spet drukania in razburjanja, da joi! V ostalem pa ie mtaila nedelia brez senzacij. Vlaki so odhajali zjutraj iz Ljubljane skoro prenapolnjeni, zvečer pa so se res prenapoljenl vračali zopet na glavni kolodvor. Lljudstva. ki išče nedeliskega oddiha zunaj v blaženi naravi, bodisi v tem ali onem kotu Gorenjske, pa tudi v drugih predelih »kranjske dežele«, ie čedalje več in ga bo vedno več še v bodoče. Tatvine malega apaša Pavla Mladi dečko Pavle ie dan prebil na Gradu, ko pa se je jelo mračitl. se le opogumil in zdrsnil po »Rebri« navzdol ter priskak-ljal v mesto. V želodcu mu le krulilo in sam ni vedel, kako bi si pomagal, kje bi našel dobrega človeka, ki bi mu utešil glad. Vsakogar ie giedal nekam nezaupljivo, marsikomu je hotel že zastaviti t>ot in ga poprositi za maihen dar. Vendar, ustrašil se 3e slabe vesti, ki ga je morila že nekaj dni. Kar ni se mogel osmeliti. da bi stopil k peku in ga poprosil za žemiio ali košček črnega kruha. Taval je tako po mestu več ur in slednjič začutil, da ie zaspan. Toda kam spat? OMezel Je že nekoliko dvorišč, oprezajoč. kie bi našel primeren kot. da položi svojo trudno clavo. Spal je tako-le zunaj že nad deset dni... Majhen navihanec. ki se ie nagibal k apaštvu. Doma ga ne obdrži nikdo. Ne mara za mojstra, še mani za pomočnike v delavnici; neprimerno boli všeč so mu delavci pod kostanji. Naiboli seveda mladi fantje s čepicami na glavi, ki mečejo na nekatere temne poglede, ki oa niso surovi napram prirastku v njihovi družbi, čeprav je to majhen pokvarjen fant. ki še ni nikak mojster v poklicih, ki iih izvršujejo oni. Pavel se Je čutil med niimi zelo majhnega, akoravno ima že ali šele petnajst let. Zazdel pa se je Pavle kol vsem velik talent, kajti dečko iim ie pokazal kopo zastavnih listkov na vse moeoče predmete, ki jih je znosil tekom desetih dni. odkar se je Izgubil med ljubljanske aoaše v zastavljalnico. Ponoči je Pavla, spečega in lačnega, našel stražnik na prostem za palačo Kfeditne banke in ga odvedel na policijo. Tamkaj je fant priznal zaslišuiočemu uradniku, da krade po hišah vse. kar mu oride pod roko in nosi ukradeno Tobo ali v zastavljalnico ali pa jo prodaja Hudem, ki menda tudi nimajo patenta na poštenost. Spopad v Tomačevem V Tomačevem je sedela včerai v Kovačevi gostilni večja družba domačih fantov, med katerimi so bili tudi delavci — ne-domačini. Ti delavci so pili nekai čez me-to in vino jih ie kmalu spravilo v več ko živahno stanje. Slednjič so se pričeli delavci med seboj prepirati. Med niimi ie bil najbolj glasen delavec Jože Basina, kateremu je drugi delavec France Butara, njegov ožji rojak (oba sta namreč doma nekje od Krškega) najbolj ODorekal. Slednjič se je France \z gostUne umaknil in odšel na dvorišče. V tem hipu na ie že privršal za njim Basina. ki je poiskal nekie ročico voza in pričel neusmilieno udrihati oo 25let-nem Francetu. Ko ga ie že dosti obdelal po životu, ga ie še dvakrat z vso močjo mahnil po levi roki in mu io zlomil. Močno poškodovanega Butaro so domačini spravili v ljubljansko bolnico, dočim so se z Basino pomenili orožniki. Mariborsko pismo »Ponedeljku' Lisi Wurmbova v Mariboru. — Doslej najlepša pomladna nedelja. — Sokolska in športna prireditev. Policijska kronika Maribor, 20. maja. V soboto okrog 7. ure zvečer se je pred veliko kavarno ustavil avtomobil gdč. Lizike Wurmbove, ki se je na poti iz Ljubljane v Avstrijo ustavila v Mariboru. Njen oče, dunajski slikar prof. A. G. Wurmb, ki jo spremlja na 100.000 kilometerski vožnji, je oče slovitega sodobnega pesnika Wurmba, ki hodi po stopinjah Roseggerja. štirisedežni avto tipa >Steyr< ima na pokrivalu nad hladilnikom vse polno emajliran:h amblemov mednarodnih avtoklubov iz raznih evropskih mest, kjer sta rekorderja dosedaj startala. Razgovor z ljubko Lisi Wurmbcvo je bil zelo prijeten. Vzlic naporom, ki jih je prestala in jih do 17. septembra še ima pred seboj, je jako šaljiva in vsa prežeta prepričanja, da dobi stavo z Američanom, ki ga hoče potolči s plusom 43 tisoč km, zakaj dosedanji rekord je znašal 57.000 km v najboljšem avtu. Njen oče gosp. Wurmb je poln navdušenja za lepote naše domovine, kjer je posnel neštete fotografije in celo do 3000 m dolg film. Po dobljeni stavi hoče za delj časa v naše kraje z namenom", da širni svet seznani z lepotami Slovenije. Podoba je, da je ta stava nekaka prikrita reklama slovite avtotvrdke »Steyr<, ki hoče svetu pokazati vztrajnost svojih avtov ter sodobni prehudi avtomobilni konkurenci v stroki izbiti rekord. Prof. Wurmb in njegova hčerka 6ta sinoči zapustila Maribor ter odpotovala dalje v Avstrijo. Današnja majniška nedelja je bila kljub svoji vetrovitosti ena najlepših v seriji letošnjih pomladnih nedelj. V zgodnjih jutranjih urah so dolge vrste izletnikov odhajale na ozelenelo Pohorje in tudi prvi koroški vlak je bil močno zaseden. V Maribgru samem pa je bila atrakcija dneva impozantna prireditev Sokolskega društva, kjer se je združil ves napredni Maribor Druga znamenitost je bila mednarodna kolesarska in motorna dirka med Gradcem in Mariborom. To je bilo poleg običajnega avtobusnega prometa in privatnih avtomobilov po glavnih ulicah vrvenja kakor že dolgo ne! Medtem, ko se je velik del Mariborčanov vsestransko zabaval, se je vršil na mestno pokopališče pogreb tragično preminulega kleparja mestnega vodovoda, jedva BOletnega Franca Schafh al terja. Udeležba je bila zelo velika, ker je tragična smrt zelo priljubljenega pokojnika globoko pretresla vse mesto. Kar se tiče policijske kronike, igra pri nas veliko vlogo sezona tatinskih kolesarjev. Tatovi koles se poslužujejo najrazličnejših trikov in izgovorov, ki pa spričo izvež-banosti naše policije nimajo kaj uspehov. Tako je prišel v roke pravice neki Ivan T. ki je pridržan v zaporu, kljub temu, da je skesano vrnil ukradeno blago; najbrž pa je kolo vrnil le zaradi tega, ker je bilo precej slabo. Razen tega >e izvršila policija še osem aretacij raznih tatov, nekega goljufa, nekega pijanca, par potepuhov, ter prejela 17 prijav zaradi najrazličnejših prestopkov od kokoši do otroka na ulici. Za današnje razmere je med policijskimi dogodki značilno zlasti naslednje: Dve kmetici, 421etna Neža Z. in Angela K., stara komaj 19 let, sta bili v Vetrinjski ulici zasačeni , ko sta ukradli v neki trgovini dve svileni ruli. Ta dvojica je nesla na sobotni trg nekaj platnenih košaric, ter se po prodaji odločila za tatvino. Načrt je bil takoj izdelan in tudi takoj izvršen. Pri trgovcu Pošu v Aleksandrovi uli- Veseli mož Veseli mož! Darilo, ki ga daje lj/ubi bog otrokom, ki jih ljubi. Kdo more odoleti čaru, ki ga izžarja veseli mož? Mož, ki igra na glasovir, ki poie nalik slavcu, ki dela zgolj vedre, duhovite opazke — ljubljenec dece, prijateljev, služinčadi, vsega sveta!... Večni otrok, stalen vir vedrosli in zadovoljstva! Ali ni živl.ienje ž njim slično veselemu dnevu na deželi, prijetnemu pikniku, očarljivi improvizaciji? Da bi se nikdar ne končalo! Godrnjavi mož A godrnjavi mož? Katera žena ne obožuje godrnjavega moža? On širi okrog sebe čuvstvo pomirjenja, ugodja — tako kakor v planinah često prif.etneje spig, če ti bobni na uho hudournik. Z godrnjavim soprogom lahko počneš, kar te je volja. Žena, ki ni nikdar zadovoljna, morda poreče: »Toda življenje pri takem možu je vendar neznosno.. • Ko bi vsaj že nehal godrnjati — makar samo za pol dneva —, bi nemara se prenesla ...« Toda pametna žena zna bolje: dokler godrnja, j/© še vse dobro. Zakaj če bi nekega dne iznenada prenehal godrnjati, bi se vznemirjena vprašala, kaj naj to pomeni. Ce gre brez običajnega godrnanja z doma, si jame takoj izpraševati vest in mahoma si v spominu obudi sleherni uaimanjši pregrešek, sleherno majceno laž, sleherno še tako malo kretnjo... Kaj mu je? Na kaj misli? Kaj namerava? Večerja gre h koncu in s tresočimi se rokami mu naliva kave. On vtakne Sličico v čašo, a že tisti mah plane divji pokonci: »Hudič vzemi to cikorijo! Dan za dnevom vedno ista, kakor da bi drugega.. .< In tedaj žena vstane in olajšana ozdihne, stopi za njegov stol in ga jame nežno pipaii m laae (Se Jih Se kaj Ima). 1 Umetniški mož Umetniški mož! Blažena žena, ki ji je bila dodeljena visoka naloga, da postane žena umetnika. A vendar bo rekla ona nerazumna žena, ki je nevdena tolike časti: »Nikdar ne bom vzela umetnika! On pripada vsemu svetu, samo ne meni. Hiša je vedno polna pesnikov, glasbenikov, novinarjev in mladih deklic, ki si sezuvajo čevlje in nogavice, da zaplešejo nov ples... Ce ga pustim samega z doma, izgubi listnico ali pozabi na kosilo. Ce pa grem ž njim, me fotografirajo, kadar se najmanj nadejam, in me priobčijo ilustrirani listi 6 klobukom po strani ali pa z eno nogo... v zraku ...« Bogme, le preveč običajne pritožbe! V srcu pa je vsaka žena srečna, da sme biti žena umetnika! Navpdni mož Ideal vseh idealov je — navadni moCt Oni, ki ga imamo vse. Ce se po dolgih letih snidei s prijateljico in te vpraša: »Tak si se omofila? Kakšen pa je tvoj soprog?« »Bože,« odgovoriš pol z vzklikom pol s smehom, »navadni soprog!« In iz teh besed odseva brezmejno zadovoljstva. Navadni mož!! Koliko miru, koliko pokoja vsebuje ta beseda! Ce pomisliš, kako bi bilo, da si vzela nenavadnega moža! Umetnika, recimo — ki pripada vsem, samo ne tebi. Ali pa molčečega moža, ki o njem nikoli ne veš, kaj prav za prav misli. Ali pa prizanesljivega, ki te zanemarja. Ne, ne I Mož, kakršnega imamo vse, je in ostane idealni življenski t ovali!... Toda, ne sledi li iz tega, da je sleherni mož idealen »soprog«? Resnično, tak bi bil skof* - ' razmotrtvanja. ci »ta kupili »vilen robec, med ogledovanj« sta jih pa izmaknili kar šest, v vrednosti 120 Din , V klobučarni Schramm oa Aleksandrovi cesti sta izmaknili na enak nafln klobuk; vreden 65 Din, pri klobučarju v Vetrinjski ulici pa še drug klobuk v vredaoeti 180 dinarjev Tatici sta dejanje priznali, zagovarjata pa se z bedo in brezposelnostjo. Na Dravi blizu Kamnice se je pripetila tragikomična nezgoda. Zdaj je namreč ie nastopila sezona vodnega športra, v katero se šteje plavanje in brodarenje po vodL Družba treh moških in ene zenoKe se je podala v čoln. ki se je pa iz neznanega vzroka prevrnil. Vsi «ponesre8enci» so hlad* nokrvno plavali k bregu ter se pripravili, da posuše svoje obleke. Eden izmed njih je skočil še v vodo, ter tudi čoln izvlekel n« kopno. Dopoldne in popoldne je bil precejšen, na* val na našo gledališko blagajno, ki ie zadnjikrat da!a «Svejka» in je poslovitev »vrlega vojaka* za letošnjo sezono bila enako tri» umfalna kakor vse dosedanje predstave. Glasbena akademija pomladita Rdečega križa na ljubljanski Po vseh koncertnih nastopih poklicnih in nepoklicnih domačih in tujih umetnikov prehaja tudi Ljubljana polagoma v stanje glasbene prenasičenosti, ki se javlja v bla-ziranosti publike in kritike. Nič nam ui ve8 dovolj dobro, nič dovolj sodobno. Sami ne vemo, kaj bi še radi. Še naš ljubi slovenski jezik nam £e preseda in ne bi se čudil, če bi čital, da »kaj pa odsihmal nismo vec sposobni slediti sodobno usmerjenemu umetnostnemu hotenju, katero ustvarja na-strojenja dosihmal neznanih duševnih odtenkov«. Kar oddahneš se, ko sediš zopet pri pravi mladinski prireditvi. O mladost, kako osvežujoče učinkuje tvoja iskrenost in tvoja neizumetničena pristnost! Srednješolske glasbene akademije ob koncu šolskega leta niso isto, kar so produkcije na konservatoriju. Tu pravzaprav pokažejo dijaki to, česar se niso učili. Vsaj ne pod pritiskom neusmiljenih »cvekov«. Od tod izvira to navdušenje, s katerim prikorakajo mladi pevci, svirači ali deklamatorji na oder, da dokažejo, kaj znajo, o čemer njihovi profesorji morda nič ne vedo. Morda gg. profesorji niti ne polagajo važnosti na to njihovo znanje. Ali po maturi se mnogokrat obrne drugače. Ravno to, kar je dija-ček našel sam r sebi, postane često vsebina njegovega življenja. Zato pa hvalim one ravnatelje in one profesorske zbore, ki imajo razumevanje za to izvenšolsko delo svojih učencev. Predvsem orkester. Seme, ki ga je v sadil g. Zaletel, je vzklilo in rodi že svoje sadove. Dobil je naslednika v absolviranem realcu g. Pestotniku, ki je znal naštudlrati svoj del programa izredno dobro. To strumno, eksaktno in tudi dinamično dobro odtehtano sviranje njegovega orkestra bi bilo zaslužilo že samo polno dvorano profesorjev, roditeljev in drugih gostov. S takim »moštvom« bi se bil g. Pestotnik tudi lahko lotil kake resne kompozicije! Zbori dečkov, deklic (bolje dečvic, kajti videli smo že nove lične dečve en miniature, pri katerih so bili le trakovi na čelih odveč!), posebno pa mešani a capella - zbor so odpeli pod vodstvom g. Kramolca brezhibno par prijetnih skladbic. Vendar se čudim, da mešani zbor tako velikega zavoda ni večji po številu. To je tudi vzrok, da pri skupnem nastopu % orkestrom ni prišel do prave veljave. Med solo - nastopi, ki jih je uvedel sed-mošolec Mole z gladkim nagovorom, sta pa8 z vso pravico navdušila občinstvo mala Vr-hovnikova z ljubko muzikalno občuteno Župančičevo deklamacijo »Zvonovi« in sed-mošolec Kovič, ki nam je predstavil »Kvar-topirce« s pristno Župančičevo šegavostjo. Vzorna je bila tudi deklamacija Ide Gušti-nove (V. razr.). Končno moram pohvalno omeniti komorni trio (Mazi, Mole, Šantel), ki ga je bilo prav prijetno poslušati, čeprav smo Stali na vsporedu, da se bo proizvajal Beethovenov menuet, a smo čuli mesto njega Cajkovskega Chanson triste. —e— Zanimivi prireditvi v Ptuju Koncert mariborske Glasbene Matice. — Gostovanje celjskega gledališča. Ptuj. 20. maja. Nocoj oib 18. se je vršil tukaj koncert mariborske Glasbene Matice, ki je izvajal svoj švicarski program. Koncert je pokazal, da stoji mariborska Glasbena Matica na lepi višini in da ie dostojno reorezen-tirala našo pesem v inozemstvu. Ptujčani so bili po nocojšnjem koncertu prepričani, da zasluži ta zbor za svoje krasno Izvajanje res pohvalo, ki jo je žel na svoši turneji. Koncert je bil kljub temu. da le bilo v Ptuju v zadnjem času več prireditev in tudi danes popoldne predstava v gledališču, še razmerama dobro obiskan. V gledališču so sinoči in danes popoldne vprizorilJ Celjani pod vodstvom g. Bratine znanega «Švejka». Gostoval je ves celjsld ansambl. Povdarjati pa moramo, da je HI «Švejk». ki ie glavna osebnost v tej izri. v prvem dejanju še kolikor toliko na mestu. dočim je v drugem dejanju vidno padel Kdor je videl Svejka, recimo v Mariboru, je zapuščal gledališče dokaj razočaran. Najbolj posrečeni figuri sta bila ppagne») morda v križarsko dobo. kajti križarji so prinesli iz Vzhoda pripravo za destiliranje. V orientu par se gubi prekapnica v neznano prošlost. saj jo vidimo poleg retorte na egipčanskih plosko-rezbah ali barelijefih. Razen fine šampanjske žganine sloveta tudi armanjak in tro-pinovec. Sredi preteklega veka sta nastala, ko le trtna bolezen uničila mnogo vina. Ostanke stisnjenih grozdov so prekaplje-vali in prežigali da bi bolje izkoristili pičli pridelek. Delo obravnava v zgodovinskem in stvarnem pogledu vse količkaj znane znamke. -~.M(!iill|||t|||||||||||||IIIIIHm»- »Vendar ne boš zatrjeval, da uživaš pra* ške zoper debelost!» — »Seveda! Saj živim od tega Prodajam jih namreč drugim!® Smrt od straha Pruski kralj Friderik I., dremajoč v na« slanjaču, je videl svojo blazno ženo, ki je bila pobegnila paznikom. Meneč, da je to »bela žena«, ki je s svojim prihodom redno in vedno naznanjala smrt enega princa braniborske hiše, je od groze zbo« lel. Kuhala ga je vročica in po šestih ted« nih so ga pokopali v 56. letu njegova sta* rosti... Pentemann, nemški slikar, je le* ta 1651. preminul od groze, ko je potres vpričo njega zamajal nekoliko človeških okostnjakov ... Gospa D« Guerchi, hči grofa Fieskija, se je L 1672. tolikanj pre« plašila ob požaru, da ni več dolgo tlačila zemlje... Maršal De Montrevel je imel smolo, da se mu je na oficielni pojedini solnica prevrnila po hlačah. To ga je silno pretreslo: prijela ga je mrzlica in skoraj je moral v krtovo deželo (171o)... M. Ha* lčvy pripoveduje v svojih »Spominih in slikah«, kakšen žalosten konec je storil oglar T. Britton, obenem proslul godbenik, ki je ustanovil prvi glasbeni klub na An* gleškem. Neki trboglasec ali trebuhljač si je privoščil šalo, da mu je napovedal po« slednjo uro. Lahkovernega svirača in pev« ca, ki je dobro poznal marsikak glas, ne pa trebušnega, je prerokba tako prevzela, da se je mahoma uresničila. Takih in po* dobnih primerov bi se dalo nanizati še dovolj. Ako še ne veš GLOBETROTTER Pall Huld, 151etni danski skavt, je nedav* no šolo na kol obesil, ker je hotel obresti vso zemljo. Po 44 dneh je mladi «daljinar» prispel na konec sveta: v Pariz. Dansko po* slaništvo ga je čakalo na postaji, on pa se je takoj odpeljal z vlakom v Amiens, da se pokloni na grobu svojega navdihovalca in vzornika — Julija Verne*a. MNOGAJA LETA. Ako želiš učakati globoke starosti, pojdi v Madrid. Profesor Madrazo zatrjuje, da ie ondotno podnebje najboljše na svetu. Zdi se, da ima prav. V španski prestolnici je namreč nad 3500 osemdesetletnikov. Veči« noma so baje še vsi čvrsti in čili... Mnogo sta ^ev najdemo tudi na Bolgarskem in na Madagaskarju. f) Ponedeljkov" listek Čudna zgodba Ivan Dobrav ec II. Nočna zabavišča, kabareti, bari in slične ustanove so brezdvomno izrodek podivjanega genija. Ta občutek imam vselej, kadarkoli zaidem vanje. Orfeum pa je naravnost tipičen primer. Koliko človekoljubnosti, duhovitosti, pristnega državljanstva in meščanskih čednosti je osredotočenih v tistih urah med njegovimi podzemskimi stenami! — Gospod! — me je zmotil eleganten natakar in me z očmi opozoril na nasprotno ložo. Bila je gospa Lija, ki me je vabila. Bil sem malce iznenaden. Ves čas sem namreč pazil, kdaj pride s svojo družbo. — Vi pa res slabo vidite! Toliko časa vam že migam... Dolga vrsta očitanj je izdajala njeno dobro voljo. Bila je sama v loži. Gospa Hilda. njen mož in oni piavolasec so odšli na drugi konec dvorane, da si od blizu ogledajo »ples zamorskih gracij«. ki se ie ravnokar pričel ob zvokih nekake vijoline in neusmiljenih udarcev po bobnu. Občudoval sem njeno svežost, prožnost in njeno razgibanost ter sem skoraj pozabil na leta in na vse. kar je naju ločilo za vedno. — Zelo sem se razveselila, ko sem vas videla... toda nocoj... in tu... • s temi ljudmi... ne morem govoriti z vami tako. kakor bi rada ... Spomnil sem se dogodka v restavraciji. Kljub Julijevi maski in njegovemu zagonetnemu početju sem videl samo njo in zdelo se tni je. da sem še vedno suženj njene opojne ženskosti kakor pred leti, ko je bilo vse v meni eno samo hrepenenje po nemotenem uživanju njene bližine. — Pridite jutri popoldne...- Divje ploskanje je prekinilo njene besede. — Gospa? — Krasno, imenitno! Pa pravijo, da zamorke nimajo lepih nog! — je priplo-skal Hildin mož v ložo. Jedva me je pozdravil, ko so ugasnile luči in so morale zamorske gracije po- noviti svoj ples. Odhitel je. — Kam, gospa? — Lija mi recite... — Lija? Zaprla je oči in se naslonila name. Spustil sem zastor pred ložo. — Kakor nekoč... je šepetala. — Lija. Lija... Zastor pred ložo se je razmaknil in pred nama je stal vzravnan — tujec s orno brado. Lija se je prestrašena odmaknila. Julij me je premeril s srditimi očmi in se odstranil. Stopil sem za njim. — Julij! Šel je naravnost v garderobo, se oblekel in odšel po stopnicah navzgor. Ko sem se vrnil, je bila Lija še sama. — Kdo je ta nesramnež? Rekli ste, da je čuden, jaz pa pravim, da je nesramen! Kdo je? Povejte! In kakšne oči ima! Kakor Julij. ko... Ni izgovorila, vendar sem vedel, da misli na Julijevo podivjanost v trenutkih Ijubosumnja, ki je uničilo njeno srečo ž njim. — Zakaj molčite? Kdo je ta človek? — Lija. vse vam povem... Kdaj naj pridem? Kam? Bila je silno vznemirjena. — Hitro! Povejte! Ze pridejo! — Kam. kje, Lija? Veseli in razposajeni so pridrveli vsi trije. Ko me je gospa Hilda zagledala, je pomenljivo zapretila s prstom Liji, njen mož pa se je čudil, kako je mogoče, da se kdo ne zanima za take eksotične plese... Na programu je bilo še par točk. toda vsi so ostali na žalost v loži. Navdušenje za zamorsko lepoto in lepe noge je zalilo ne baš eksotično vino. Lijina molčečnost je opozorila družbo na mojo prisotnost in meni ni bilo ravno prijetno. Ko je g;ospa Hilda pripovedovala neko dogodivščino v njeni soseščini m ki je vsai navidezno zanimala tudi t .ijo, je njen mož nenadno vstal in mi pomignil, naj mu sledim. Kakor da bi čital na velikem lepaku, je stal nepremično in me vprašal. — Ali si ga videl? Razumel sem, pa tem za likai. — Poglej, vrača se! Po sredi dvorane je korakal Julij — brez maske in se oziral na ^se strani. — Sedaj vem, zakaj je Lija naenkrat uthniia. Boii se ga! In /4Ui se ločita! Za-o je prišla. Skušal jo bo pregovoriti. Saj ga poznaš. Sedaj sem razumel vse in venci a.- nisem vedel, kaj naj mislim. Julij je prisedel k osam'je:ii piesaiki in se obrnil naravnost proti naši loži. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodni* kom in prijateljem tužno vest, da je naša ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra in tašča, gospa Marija Lenarčič 19. t. m. zvečer po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, preminula v 59. letu starosti. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 21. maja ob 18. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. Dolnji Logatec, 20. maja 1928. Rodbine Lenarčič, Tollazzi, Krme in ostali sorodniki. Tudi Vaša obleka &3 postane zopet kakor nova ^ 3 ako pustite isto kemično čistiti, barvati, g 33 plisirati in likati v tovarni gj Jos. REICH, Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 S ^J SPREJEM A LISfE SELENBURGOVA ULICA 3 g na Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna, jjg S Cene zmerne. 2 gj Plisiranje najnovejših vzorcev (nas ^BTOeaEHBgBBBBBBBHHHBBHBE n o reklamno predtiskanje ročnih del. i V AN PODBOJ, LJnMfaoa, Sv. Peira cesta oddelek za ročna dela. Slovenci smo občudovali Svejka najprej v filmu, potem na odru. a sedaj ga imamo tudi v knjigi V vrlem vojaku Svejku je na preprost, a tem bolj učinkovit način osmešeno vse, kar nas je morilo m mučilo pred prevratom in » svetovni vojni: militarizem, špiceljstvo. vojaško zdravništvo, štreberstvo renegatstvo in nadutost mogočnih tepcev in denuncijantov. Dokler bereš se zabavaš, smehljaš in pritrjuješ: >Da, prav tako ip bilo L 1914 in ves čas med vojno.< PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA v svetovni vojni je izdala v jako lični opremi (broširana knjiga velja Din 46. vezana Din 56) Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Resnice in kresnice Nedavno umrli pisatelj Jean Aicard se je vračal od Pantheona. kamor je francoska vlada dala položiti zeniske ostanke veleuma Viktorja Hugo*ja Spotoma se ustavi pri iz* voščku, da bi se peijal domov. »Ali ste kaj videli?® poizveduje stari kočija/.. «Kuko bi ne, saj sem stal v prvem redu ined pesni« kj.„ — «Morda ste sami pesnik — »Sem.1* — Pri tem skoči voznik raz sedež in odkrit recitira Lafontainovo basen »Škržat in mravlja« od kraja do konca, nato pa pove* de Aicarda na njegov dom. Navzlic vsemu ponujanju ni maral sprejeti nobenega pla« čila. Daleč so časi, ko so Apolonovi slu« žabniki imeli tako verne pristaše med pre« prostimi fijakerji. Znameniti zdravnik Chirac leži mrtvo« uden v nezavesti Okoli njega se trudi več tovarišev. Puščajo mu kri. Dr. Chirac se čez čas osvesti, vendar jame se mu blesti. Dozdeva se mu, da sam stoji pri zglavju nekega drugega bolnika. Z desnico si po» tiplje žilo na levi roki ter odmaje z glavo, češ: »Prepozno ste me klicali, mož je izgub« Ijen.» In v kratkem se je njegova diagnoza uresničila. Oba Dumasa, oče kakor sin, sta bila ne* izčrpna v domislicah. Gredoč nekdaj skozi dijaški del Pariza, zapazi Dumas starši modno trgovino z napisom Aux deux Ma* gots (Pri dveh opicah). Vstopi, pozdravi in reče prodajalcu: «Jaz bi rad govoril z va» šim bratom.® — «Obžalujem,» odvrne trgo* vec, «edini sin svojih roditeljev sem.® Du« mas se zasuče na petah in godrnja med od« hodom: «Čemu neki varate občinstvo z izveskom Pri dveh Magotih?» * Prekucuhi so 1. 1793. odpravili plemiške naslove ter uvedli koledar brez svetnikov. Marquis de Saint=Cyr je bil v neki zadevi pozvan v občinski urad. «Kako se pišeš?« ga vpraša uradnik. — «Marquis de Saint— Cyr.» — »Državljan, opozarjam te, da ne poznamo več markijev.® — « Torej De Saint —Cyr!» — «ČIenica de (pl.) je izbrisana.* — »Potemtakem se torej zovem Saint— Cyr!» — Saint (sveti) ne obstoji več na Francoskem.® — «Tedaj sem Cvr!» — «Cvr (se sliši kakor sire — veličanstvo) je izginil iz republike.® — »Potem pa ne vem, kdo sem. Imenujte me, kakor vas je volja,» do« da plemenitnik s prisiljenim nasmehom. Ulica Rue Monsieur le Prince je bila ob istem času skrčena v Rue te, samostanska cesta svetih očakov (Saints Peres), ker ni smelo n.2 ostati od prejšnjih nazivov, se ie prekrstila v Rue Toujours, kar bi se strinja« lo z latinskim semper. * Malesherbes, minister Ljudevita XVI., se je gredoč proti vislicam spotaknil ob ka« men. «Slabo znamenje,® vzklikne obsojenec, estar Rimljan na mojem mestu bi se vrnil'® • Tomaž Moore, kancelar angleškega kralja Henrika VIII. in pisec proslule «Utopije», je bil obsojen na smrt, ker ni priznal kra* Ijeve duhovne supremacije. Ko bi moral sto« piti na vislice, opazi, da se stopnica maje. »Pričvrstite vendar stopnico,« veli krvniku, «da bom mogel varno gori iti. Kako pri« dem doli, me ni skrb.® * Heine, dasi na smrt bolan, še ni izgubil svojega humorja. Ko ga je namreč nekdo vprašal: »Bi li mogli sedaj žvižgati?® se je navzlic težki sapi odrezal. «Niti na Scribe« ovo komedijo!® Ijišni posestni! če hočete imeti lepe vrtove in dvorišča, posipajte jih z belim dolomifnim pe* skom. ki vam ga dostavi na dom K. VODNIK, Podutik, Ljubljana VIL — Naročila sprejema tudi «Jeklo», Ljubljana. Stari tr£. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ MOTOCIKLI najnovejših modelov 1928, Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko obiss'.. Aatomobiles-Motocikies, Maribor, Trg Svobode £ Sch^LtA^sZLtdn.eBSham SO liafbOHŠi ! Za ljubljansko oblast: Zahtevajte cenike in ponudbe! Te ,rvni deli vedno v zalogi. Štel* UllbHana, Poljanska Cesta O. Tel 294: ROŽNA HRANILNIC reg. pos* in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Podeljuje vsakovrtne Kredite, eskoratira menice, inka-sira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse - vbančnr stroko spada'O^e posle . Sprejema ftranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodaja.ee srech Državne razredne lotei v računu ter »ih obrestuie po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaji tud< srečke Ratne *tete na obroke oort zelo ugodnim« oogo < Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Ribnik ar, urejuje Ivan Pod rž a j, tiska »Narodna tiskarna d