Statui aelike.mil t^tni^iL! Razgovor s predsednikom Miranom Košmeljem 0 DAVKIH IN DAVČNI POLITIKI Davčna bremena je Ireba pravilno razdeliti med okraje, občine in posameznike — Birokratizem pri odirerjanju davkov je v tem, da se davčna bremena razbija pavšalno, brez analiz in dokazov — Osnovni prineip pri odmeri — pravičnost Ker se pravkar pripravlja končna odmera davka za sel« kot tisti, ki tega ni znal ljavlja in zato od tu ni skoraj 1952. leto, se je naš sodelavec obrn'.l na tov. Mirana tako dobro izpeljati. Najbolj nobenih intervencij glede na Košmelja, predsednika Okrajnega ljudskega odbora v nevaren pa je te vrste biro- skupno zadolžitev, pa tudi šte-Kranju in mu postavil sledeči vprašanji: kratiizem v občinah samih. Do- vilo pritožb se manjša. V Ljudski skupščini ste govorili o sedanjem biro- kler pri razbijanju teh družbe- Glede akontacij v letu 1952 krat'zrnu v odmerjanju davkov in izkušnjah kranjske- nih obveznosti ne bodo nepo- naj povem, da smo s IV. akon-ga okraja z novim načinom odmere. — Kaj je po Vašem sredno sodelovali davčni zave- tacijo nesorazmerja pri ostalih mnenju treba storiti, da se odmera dokončno uravno- zanci sami — oni medsebojne akontacijah v letu 1952 v glav-vesi v okraju samem? zmogljivosti najbolje poznajo nem že rešili. Z dokončno od- Kakšne pomanjkljvosti so bile ugotovljene pri od- — toliko časa se bodo še do- mero, ki jo zdaj pripravljamo, meri akontacije za leto 1952? Kako morajo postopati gajale nepravilnosti in ljudje pa upam, da bomo — v dose-občine pri razbitju davka na posamezne davčne obve- ne bodo imeli občutka pravic- daj objektivno možnih okoli-zance? Kako je bila pripravljena dokončna odmera nosti. Jaz sem tudi v skup- ščinah — dokončno izravnali davka za leto 1952? ščku postavil kot osnovni prin- morda še obstoječa nesoraz- Ker bo odgovor gotovo zanimal širok krog naših cip pravičnost, kajti človeku merja. Občinski ljudski odbori, bralcev, ga objavljamo v celoti. tudi v težkih časih ni težko ki prakse — o kateri sem zgo- prenašatl bremen, če vidi, da raj govoril — še niso v celoti Na obe vprašanji bom sku- vsem življenjsko in pravično so pravično razdeljena. Zato izvedli, naj skrbe, da z do-aai odgovoriti hkrati. Problem, reševati. je še prav posebno važno, da končno odmero spravijo v sklad ki sem ga postavil v Ljudski če me vprašujete o birokra- tudi našemu kmetu ničesar ne vsa nesorazmerja, ustvarjena z «kupvčini LRS, predstavlja tizmu pri odmerjanju davkov, prikrivamo, da ne delamo brez akontacijami v letu 1952. Gle-predvsem zahtevo, da se davč- ga jaz vidim predvsem v tem, njega, da javno pretresamo vsa de dokončne odmere, zdaj ne na bremena pravično porazde- da so se doslej stvari delale vprašanja. Ta princip morajo morem še dati točnih številk, le med posamezne okra je O tem več ali manj brez analiz in ar- naše občine uspešno uveljaviti, ker so le-te odvisne od rešitve mi ni bilo težko govoriti, ker guimentov in da je navadno če se hočejo izogniti krivicam problema, ki sem ga postavil sem bol moralno podprt od zato dober zagovornik svojega In če hočejo pošteno delati. Mi v Skupščini in o katerem bo kmetov v našem okraju, ki so okraja, občine ali pa spreten imamo že vrsto občin, kjer se zdaj odlomil državni sekretariat svoje obveze v pretežni meri davčni zavezanec bolje »odne- tak način dela že uspešno u ve- za gospodarstvo LRS. Eadovoljivo poravnali. Mi danes lahko z argumenti naato 5 konference OF radovljiškega okraja parno za pravičnejšo in ena- * komorno razdelitev bremen, ker imamo moralno pravico za O odnosu velike večine na-Slh kmetov do davčnih obveznosti se lahko pohvalno izrabim m HwTati z^=otovim' da Na konferenci je prvi govo- šanj o našem političnem živ- važna naloga frontovcev. Pb« davfcMrSranMiu^tiLtt^1 strani ril tovaris Mirko ZIat»»r, se- ljenju, ki so nudila bogato glejmo samo primer podjetja LRS pravično reguliral kretar okrajnega komiteja ZK snov za razpravo, ki je sledila. »Kreda« v Radovni, kjer je la- ■1 Jugoslavije, ki je v svojem po- V razpravo pa je žal poseglo nI le nekaj delavcev ostvarilo Seveda bi bilo napačno mi- roeilu poudarjal velik pomen in le kakih 10 delegatov, to je ko- pol milijona dobička, medtem sliti, ua je problem odmerja- važnost preimenovanja KPJ v maj deseti del navzočih. Ce so ko ostali člani tega kolektiva nja dohodnine enostaven m la- zvezo komunistov Jugoslavije bile besede večine govornikov niso imeli pri tem skoraj no-hok. Nas je v okrajnem me- in Fronte v Socialistično zvezo več ali manj tehtne, so bili go- benih zaslug — pa so bili kljub rilu ves čas silno motilo vpra- klovnih ljudi. Dosedanji način vori — po našem mnenju — temu vsi do zadnjega udole-lanje nesorazmerij pri davčnih deia frontnih organizacij je za- nekoliko predolgi in preveč ženi pri delitvi dobička, kar z obvezan med posameznimi ob- Btarel. Nekatere osnovne orga- spločni. Ker pa je čas tekel, drugimi besedami pomeni raz-Čtnami, kateri se v prejšnjem njzaeije se nikakor ne morejo ostali delegatje, ki bi morda metavanje denarnih rezerv, »istemu odmerjanja dohod- otresti starega načina dela in tudi radi kaj povedali iz poli- Milijonske notranje rezerve se rane nismo mogli izogniti. Po- ^ ne znajdejo v novem gospo- Učnega življenji* v svojem kra- med drugim skrivajo tudi v skušali smo ga rešiti na vse darskem sistemu, ker se vse ju, niso prišli na vrsto. številnih strehah hiš v Bohi- tačine, z vrsto ekonomskih a- prepočasi prebijajo k novim Konferenca je med drugim nju, ki so krite z deskami na-fcail.i« ter primo jav, na kar oblikam političnega dela. Pre- ugotovila, da nekatera naša mesto z opako, će računamo, •e da najbolj zadovoljiv način. mai0 odločno se borijo za so- podjetja še vedno skušajo skri- da je na strehah bohinjskih Imam občutek, da so pravilna cialLstična načela v našem jav- vati notranje rezerve in se na hkš najmanj 2500 m3 rezanega razmerja v našem okraju se- življenju, ki je prepolno vse načine otresajo izpolnjeva- lesa, pomeni to izgubo najmanj daj v glavnem dosežena. To čudovitih raznolikosti, ki nam nja obveznosti do okrajnega, 25 milijonov dinarjev, ker je •eveda ne pomeni, da je pro- nudijo dovolj snovi za razglab- republiškega in zveznega druž- treba lesene strehe stalno po-blom do kraja rešen. Osnova ijanj0 ustreznih sklepov. benega plana. Pomoč pri od- pravljati in menjavati. Spet Izračunov po katastrskem či- Razen navedenih je tov. Mir- krivanju notranjih rezerv po- drugod je opažati nerazumljt-■t'Mn dohodfku — z ozirom na ko ziatnar načel še več vpra- sameznih podjetij, je nadvse va nesoglasja med posameznl-tastarelost katastra (saj je star mj delavskimi sveti in občin- ftad 80 let) in spremembe, ki p •o f*c v tem času izvršile tako V strukturi posameznih kultur, v zadnjem desetletju pa še zla-■ti v Lastniški strukturi - - o-friogoČA še napake, ki jih pa ne iK) mogoče tako hitro v celoti odpraviti. Zastareli so tudi tzv. cenllnJ okraji in distrik-tl, ki po mojem mnenju ne ***trezajo več današnjim raz-taernm iProblemi ureditve katastra Pred tavijnjo naše bodoče delo. ▼«tlk korak v tej smori bo napravljen sedaj, ko so si pje občine. Te podatke b nadaljevati Vsi do- *J,h ol>člnah, pa tudi v so-Jjjnjlh okrajih. Zato tudi do ^w\vnib sprememb v rasom ur« J^h moj posam<>znlml <>l>člnaml It fe&timiU - V VSAKO GORENJSKO H!ŠO NAŠ LIST! Urodnišl vo naročnike, ki leto naprej. pripravlja /a vse stare in nove bodo pornvnali narornino za VS€ Hose-dnjlml okraji verjetno J mor« več priti. Bilo bi pa v»ak način škodljivo, če bi ^ ljudski odbori uposte- pri odmeri davka ka.1 a.str }J P'x1a.tke »'islo lil-ri Whla'kl [A katastra bodo sicer služili kot drag i os- v-en,i:,r .... bo ČVStO *,lJa).,. da ju, bo treba pred- Vsi. ki lx)(U) zbrali ver kot 5 novih naročnikov, bodo razen redne provizije (od 10 50 dinarjev za vsakega novega naročnika; udeleženi tlldi v posebnem nagradnem žrebanju, ki bo določilo nad .'{!) vrednih, praktičnih dobitkov. Tisti, ki bo zbral največ novih naročnikov, I«) polcjj proviziji' dobil se kvalitetno blago za moško suknjo. Naslovi novih naročnikov javljajte n;i uredništvo vsak teden posebej do srede, da bomo novim naročnikom /e lahko dostavili naslednjo Številko. V prihodnji Številki bomo poro-Cal) 0 prvih uspehih t€ akcije, hkrati pa bomo objavili natančnejše podatke o nagradnem žrebanju MESEC „GLASU GORENJSKE" 7 skimi odbori ipd. Tako se v ' Kranjski gori ba^'e še zdaj niso sporazumeli glede lactnistva kinematografa, čeprav so taka in podobna vprašanja predvsem gospodarskega značaja, ima ni-ih pravimo reševanje tudi velik političen pomen iz že zgoraj omenjenih razlogov. Na konferenci so med drugim razpravljali tudi o nezadostni pomoči Fronte ostalim družbenimi organizacijam in o drusrih perečih vprašanjih, ki zahtevajo postopne rešitve. Imamo dolgo vrsto krajev, ki bc še do danes niso na primeren način oddolžili žrtvam fašistično;^, nasilja, kaj šele, da bi tem žrtvam postavili dostojen spomenik. Ko je konferenca sprejela u-strezne sklepe za reševanje obravnavanih vpiašanj, so izvolili še ilelegate za zvezni kongres LFJ, ki bo ta mesec v Beogradu. Izvoljeni so Mara Baš, Viktor Brun, Franc Dijak, Jakob Eržen, Albin Jen-strle, Ivan Korošec in Tone Toman. Pred zaključkom so navzoči poslali fte pozdravno pismo tovarišu Mihi Marinku, v katerem mu med drugim čestitajo k izvolitvi za prvega predsednika Izvršnega sveta LJrtS. SLOVENSKA KNJIGA Prav res je: .,če beremo knjige, se pogovarjamo z najboljšimi ljudmi preteklih dol)" . .. Znani, že tisočkrat ponovljeni izrek francoskega modreca velja neomajno; res je, poslanstvo knjige je tudi ohranitev izročila in in sporočilo preleklih dragoiin. Toda ne'očljivo spojen s tem poslarstvom je oni drugi, nemirnejši, temu ravno protivni smoter: rušenje Rušili vse, kar je starega in preživelega, da bi le novo, ki se poraja slednji dan, našlo svoje mesto. Ta polis'ovna dvojnost: ohranjevati in ruš'ti — to daje knjigi pravo, najsvetejšo lepoto in vrednost v življenju človeške skupnosli. Zakaj če ne bi večno nemirni punlar in rovač človeški duh — neprestano izpodkopaval tistega, kar je dan prej zgradil: kako bi bilo življenje pusto, jalovo in nečloveško. Edino v večnih mavričnih menjavah življenja — posameznikovega ali družbe — je možen napredek, in edino v tem tostranskem napredku more — če s;)loh v čem — najti sodobni človek sinis.-i svojega obstoja. Lepo, dostojno in dostojanstveno je. da smo razglasili smrtni dan največjega slovenskega genija — knjižnega ustvarjalca — za narodni kulturni praznik. Lepo in prav je. da slavimo dneve krog lega' dne kot teden slovenske kulture, pps hej kot leden s'ovenske knjige. Zakaj mogli bi si zamislili kulturo nekega naroda, ki nima slikarstva, ki nima gledališča — toda ne moremo si niti v fantaziji predstavljali kulturnega naroda brez knjige. l.elos obhajamo ta teden drugače kakor prejšnja leta. Teden knjige v letu l!),"h5 ni zamišljen kol patrio-lična manifestacija zvonkih gesel, temveč kot črs dejavne, neposredne agitacije, skoraj bi dejal trgovske propagande za slovensko knjigo. To je potrebno. Prva le!a po vojni je doživljal naš knjižni trg silno konjunkturi): knjig ni bilo mnogo, bile so nenavadno poceni — vsaj v primeri z drugimi polrošnimi predmeti - ljudje so jih iskali. V promet j<- šlo prav vse — in če pogledamo rezultate te „konjunkture1' (ki je bila v veliki meri umetno ustvarjena, s subvencioniranjem tiskarstva in založništva, Z nasilnim in česlo nesmotrnim podpiranjem knjižničarstva), tedaj moramo priznati, da ti rezultati niso v vsem in vsekdar razveseljivi. Ekonomsko pravili), da konjunktura zmanjšuje kvaliteto produktov -- velja tudi za "..duhovno" industrijo. Pred dobrim letom se je slovensko knjigarništvo preorienliralo v komercialno poslovanje. Posledica? Kriza knjige. Zakaj? Knjige so idfrage, Življenjski s''*oški pa laki) visoki, da si ljudje le stežka odtrgajo zanle denar. V promet gre le malo. In kakšni so zdaj rezultati tega novega položaja? Zopel rierazveseljivi. Založbe si skušajo pomagati s prevajanjem cenene, lahko prebavljive literature (kar samo po sebi ne bi bilo nanak, ker je tudi ti) potrebno), toda izvirna slovenska knjiga ne more zadihati, ker ji) duši bodisi plaža s Svojo mikavnostjo, bodisi resna prevodna literatura s svojo kvaliteto. Pa-zumljivi) iz književnosti vseh os'alih narodov na svelii lahko Izbiramo /a prevode najboljše in temu najboljšemu slovenski pisatelji kvalitetno niso kos. Kakšna naj bi torej bila ta vztrajna, ne le teden dni trajajoča agitacija za knjigo? — Predvsem je treba pridobili množično bralstvo; ljudem je treba — ne s suhoparnim prigovarjanjem, temveč ž mikavnejšimi pedagoškimi in propagandnimi sredstvi — vzbuditi spet veselje, več: potrebo do knjige. Ljudem je treba tudi povedali, kar so nemara pozabili: da knjiga v primeri z drugimi dobrinami tudi zdaj. ko s(> je znatno podražila, še vedno ni draga, nasprotno. Treba je po drugi sirani vendarle doseči, da se ludi tržne ceni1 knjigam zopet znižajo: v ta namen je treba množično organizirali pravcati demokratični prilisk na liste, ki določajo in ustvarjajo cene papirju in tiskarskim storitvam, a treba je tudi z neposrednimi ^ospodars\imi ukrepi doprinesli svoje: večja podjetja bi lahko subvencionirala založbe, a tudi tehnični) pomagala tiskarnam, papirnicam in knjigoveznicam, tla pocenijo proizvodne stroške z nabavi) boljše Opremo, ureditvijo delovnih prostorov itd. - Ta akcija ('kot rečeno: ne sami) v tem tedna, ampak stalno) mora zajeli vse naše prosvetne in kulturne ljudi: učitelje, profesorje, vzgojitelje, novinarje, knjigarje in knjižničarje - pa končno tudi pisatelje same. K tetu osorej bomo znova pregledavali račimc, da vidimo je li saldo slovons\i kulturi in napredku v korist ali v škodo. Ilerhert (iriin Zunanjepolitični komentar Ob dogodkih v zminšhi zadrugi Nova nevarnost? Nov Cangkajškov pohod? - I/java Anthonjja Jbidena - \t'»odoian e Indije V Kako preprečiti primanjkljaje es svet se je vznemiril. so primanjkljaji zadnje čase vedno bolj pogosti. Ker le-ti delajo škodo našemu celokup- Ameriška V^?T,!lTotV'skih^d^gah *Skrb za poštene, izkušene uslužbence — redna w dobavil zadrugi 51,385 prm ' kontrola — ažurnost knjigovodstva — uvedba desk po 5-8'50-— din. Resda pri . knvoiio m ni Priračunala režijskih iv i>t.it stroškov, samovoljno pa je obliki denarja, poroštvenih iz- ima v Zmincu precejšnje pre- sPremenlla jamski les v deske, vpraša- »tavi zadružnih pravil upošte- iav,.itd-. Zavežejo se, da bodo možen je. Jamstvo sta kar sa- S^aJL**^ l|0£L2 vPrdba_____________krili primanjkljaj na prvi po- ma podpisala v očetovem ime- ^s3- ivumrova se je opravi- ziv ali pa dopustili, da se jim mi. Upravni odbor si namreč cevaJa, češ, da je to storila odračuna pri plači ali kavciji, ni vzel toliko časa, da bi sto- zato' k€'r Je Jamnik lepo skr- Dobro bi bilo, če bi si tudi v pil v stik s porokom Janezom bel za zadrugo, Njen izgovor Taftov m Fullbnghtov, da bo dar pa je vprašanje desti glob- Lam je izšla v 10. do 12. šte- naših kaj podobnega Kumrom. Razumljivo, da Kum- ni opravičljiv, kajti tako ob a- pnslo do odpoklica VII. amen- lje. Tega se zavedajo na Zaho- vi ki Ljudskega pravnika zani- umislili. Za primailjkljaje naj rova zaradi malomarnosti u- cmavanje škodi zadružnemu ške flote iz formoskega vodov- du zlasti Angleži, katerim ni miva razp ava, ki bi zadružni- bi odgovarjalo vse prodajno o- pravnega odbora tudi po ugo- gospodarstvu, če bi bil Jamnik ja, vendar pa to še ni bilo- po- samo za koristi ki jih imajo kom v dobršni meri pomagala ^je in gicer višini jm. tovitvi primanjkp:aja £ * poštenjak in bi res skrbel za trjeno; in ko je zastopnik za od trgovine s Pekingom. Odtod prepieciti primanjkljaje v svo- k odnosno po naravi posla, menila poslovanja. V posloval- napredek svoje zadruge, bi te- tisk ministrstva za zunanje tudi dolgotrajen nesporazum jih poslovalnicah. Razprava o- ki g-a opravljajo. Tako bi mluž- niči je bil še dalje velik nered Sa nikakor ne dopustil! !a,dev^ZDA?IcPjrm0ttna,Zna- m€d .??A in Britanijo pozarja na preventivne^ mere, benci Jrug iugega kontroli- Kumrova se ni držala nobenih Malomarna je bila tudi knji- t rali in bi upravičeno ugovar- navodil in predpisov. Na sto- govodkinja Terezija Ziherl. Za- pričakovanju radovednega sveta kam bo krenila ameriška politika pod m sprašuje, ali bo Eisenho- novim kimarjem, je kljub vsej wer Sovjetsko zvezo zastrašil nemu gospodarstvu, bi bil čas, pripravljenosti vendarle neka- ali razdražil. da v vseh zadrugah pri se ko nepričakovano udarila no- V odgovoru na to vica o preklicu neutralnosti nje temeljijo tudi različna sta- vaJ° tudi vprašanje primanj otoka Formoze. Sicer je bilo lišča, ki jih zavzemajo do klJajev, seveda, če imajo last že preje slišati iz ust raznih predsednikove odločitve. Ven- ne trgovske poslovalnice. nil, sam predsednik pa v kon gresu oznanil gotovo dejstvo, se je šele utrgal na svetovno javnost plaz komentarjev, ki so sila raznovrstni, vsem pa je skupno to, da poudarjajo izreden politični pomen odločitve. Zakaj pravzaprav gre? 27. junija 1950, dva dni po izbruhu korejske vojne, je poslal predsednik Truman omenjeno ladjevje v območje For-moze, da bi tam onemogočil vsako vojaško akcijo in tako lokaliziral korejski konflikt. Onemogočil je tako Maocetum-gov napad na Formozo kot tudi akcije čangkajšekovih sil z otoka. Sedaj pa, ko vsi čutijo, da je že vendar treba priti do neke odločitve o usodi Koje, izgleda, da je zmagala tista struja v ameriški republikanski stranki, ki trdi, da bi bilo tre- o politiki na Daljnem vzho- na redn du, ki se tudi tokrat ni poka knjigovodstva in na kavcijo, ki jall če bi hotel ^ odbor ^ dolžnikov je imela, ki niso radi zaostankov v knih?ovod naj bi jo polozih upravniki ozi- nastaviti človeka dvomljive po- imeli pri zadrugi nobenega do- S{Z' Z2ln JS? usiuženciposlovalmeob štenosti Vs kak ^ čas, b imePtja> gft niso fobav. »tv» rtanje zad:^ v siuzoo. da rešijo nasi zadružmki vpra- ljali ne lesa, ne česa drugega. r^aWro^.„ . JaaiiU- v ujenera primanjkljaji se zadru- sanje primanjkljajev, pii če- Tako je denar ležal mrtev, 1S^^tlSv^X ^Č^?***' o zaščitijo že, če na- mer naj bi jim, v kolikor je medtem ko se je zadruga du- J iiKamjsin napak, tako da so imeli revizorji ogromno dela, preden so uredili knjigovodstvo. Zaradi omenjenih prekrškov je Okrajno scdisče v Kranju Anthonv Eden roma uslužbenci poslovalnic ob štenosti. Vsekakor vstopu v službo Pred ge delno mesti jo res poltene in zrele le mogoče, pomagali višji za- šila v finančnih težavah. Kun uslužbence z večletno prakso, družni organi. rova, ki je opravljala do 1. jr> Da so doslej nastavljale kot Zminjžka zadruga je odličen nija tudi blagajniške posle, je poslovodje mlade in neizkušene primer, kam pripelje samovo- večkrat izplačala denar, ki ga ljudi in celo ljudi, ki so prav- lja in nepoštenost poslovodje v blagajniško knjigo ni vknji- kar odsedeli kazen zaradi pri- in knjigovodje, če ju zadružno žila. Niti revizija ni mogla u- obsodilo Antonijo Kurner na Is manjkljaja v neki drugi zadru- vodstvo pri delu ne kontrolira, gotoviti, komu je izplačala 15 mesecev, njenega moža na 2 gi, je bilo do neke mere ra- že lani sredi avgusta je re- tisoč dinarjev akontacije za meseca in Ziherlovo na 3 me- zumljiivo vsled pomanjkanja vizija ugotovila v tej zadrugi les. Dovolila pa si je še več: sece zapora, Jamnika pa je o- kadra. Sedaj, ko je sposobnih 253.000.— din primanjkljaja, ki predsednik KZ France Jamnik prostilo. Kazni so vsekakor in poštenih trgovskih pomoćni- bi bil nedvomno višji, če bi bi- je sklenil z zadrugo pogodbo, prenizke in ne bodo vzgojno kov dovolj, izbira zanesljivih lo knjigovodstvo ažurno. Revi- da ji bo dobavil 40 prm hlodo-" vplivale na druge malomarne uslužbencev ne more in ne sma zija je namreč ugotovila, da vine na panju po 1.200.— din. in nepoštene uslužbence krae- biti več problem. precej blaga, ki ga je zadruga Jamnik je dobavil celo 70 prm tijskih poslovalnic. Nerazum- Ob nastavitvi novega pošlo- kupila in že prodala, še ni bilo hlodovine in 10 prm jamskega ljivo je tudi stališče sodišča do vodje naj člani zadružnega u- vknjiženega. Za primanjkljaj lesa. Les je posekala, spravila Jamnika, saj je ta vendar ve- pravnega in nadzornega odbo- sta prevzela vso odgovornost in razžagala kmetijska zadru- del za nepravilen obračun in ra pomagajo pri sestavi res poslovodkinja Antonija Kumer, ga, razen 10 prm hlodovine in vendar ni ničesar ukrenil. Jav- točne inventure in pazijo ra birvša trgovka, in njen mož Ja- jamskega lesa, kar je posekal no tožilstvo bo po vsej verjet- tn vboiu proti niei uroorabiti ^ Sam° V izJ'avi britanskega pravilen in točen popis. Izgo- nez. Izjavila sta upravnemu od- in spravil sam Jamnik. Kum- nosti vložilo pritožbo zaradi .. '. .. kih i -j zunanjega ministra Edena v vor, da za tako delo niso spo- boru, da bo jamčil za kritje rova je dobavnico spremenila prenizkih kazni in zaradi opro- cim vec azijsKin aomacmov, spodnji zbornici o »zaskrblje- sobni, je neumesten, saj za in- primanjkljaja Kumrov oče, ki in Jamnikiu izplačala, kakor da stitve Jamnika. predvsem torej čete Kitajskega nosti zaradl te odločitve, ki bi ventariziranje ni potrebno no-»nacionalista« Cangkajseka. utegnila imeti neprijetne poli- beno posebno znanje. Gre le za Ni naključje, da so v Ameri- tične posledice, ne da bi jih pravilno tehtanje, merjenje in ki v času po nastopu novega odtehtale politične prednosti«, štetje prodajmega blaga. predsednika is korumpiranim Pokazal se je tudi v sila hlad- Knjigovodstvo mora biti ved- Pred nedavnim je Zvezni iz- ali pa se za stalno odselili v režimom na Formozi spet nem sprejemu ameriških funk- no ažurno, kajti le tako je mo- svet izđal ^lok 0 rovi. (lrug kraj z druge strani pa je oživele stare vezi, — prav ti- cionarjev DuHesa in Stassena. goče redno kontrolirati financ- ^ji in prepisovanju volilnih treba vpisati vse one, ki bodo ste, ki nas spominjajo na tako Videti je, da nihče bolje ne no stanje zadruge. Ob sestavi imenikov ter sestavi novih vo- tlo 15. maja 1953 dopolnili 18. imenovani »China Lobby«, na razume vse usodnosti deneu- inventur bi moralo prav knji- ninih imenikov za volitve po- leto, vse tiste, ki so se za stal- čas, ko so se nekateri profitar- tralizacije Formoze, kakor rav- govodstvo takoj izkazati viške siancev v zbor proizvajalcev, no priselili na področje občin,*, ski krogi v ZDA posluževali no Indija. Že ves čas si je pri- ali primanjkljaje. Nasploh pa Ta je 5il izdan z name. ponovno pridobili volilno pni- žavljanov je, da se pravočasno svojih kitajkih pajdašev, da bi zadevala, omiliti politično naj bi bilo knjigovodstvo reden nom> d;v so iZVrse tudi for- vico In aktivne vo'aške osebe, javijo komsijam in jim tako na nepošten način prigoljufali osamljenost nove Kitajske in jo pokazatelj uspehov in neuspe- malne priprave za volitve v ki žive stalno na področju ob- olajšajo delo, obenem p i pr'po- ogromne zneske, katere je ame- s tem odtegniti popolnemu sov- hov v zadružnih poslovalnicah. Zvezno in repubiške ljudske čine. Revizija mora biti kon- morejo, da bodo komisije vne- riška vlada namenila krepitvi jetskemu gospostvu. Rusija je In kdo odgovarja za primanj- skupščine. čana do 15. marca. Okrajni sle res vse spremembe. Tako kitajske obrambne moči proti vlekla spretne protipoteze: Ki- kljaje? Odgovor je enostaven: odlok nalaga vsem gospodar- ljudski odbori bodo imenovali se bodo Izognili vsem nevšeč- skupnemu japonskemu sovraž- tajsko je vedla v okupacijo Ti- tisti, ki jih je povzročil. Vpra- sk-m podjetjem, kmetijskim za- posebno komisijo, ki bo dajala nostim ob prihodnjih volitvah, niku. Ni se čuditi, da je prispel beta, potrebno je bilo vmeša- sanje pa je, če ima tisti, ki jih drUjrain in proizvajalnim zavo-v ZDA načelnik štaba Čang- vanje v korejsko vojno. Krat- je povzročil, sredstva, da jih aom doižnost, da sestavijo vo-kajškove mornarice admiral kovidna ameriška politika je bo kril. V Švici n. pr. prodamo jj]ne imenike na osnovi katerih Mačičuang in da bo diktatorjev pod vplivom domačih reakcio- osebje priznava brezpogojno bodo volili svoje poslance v sin, general Ciangčingkuo, še narnih sil samo koristila sov- odgovornost za vsak primanj- zDor proizvajalcev. Upravni od-ta mesec tudi že v Ameriki, že jetskl zvezi in tirala Kitajsko kljaj, če ne gre za krivdo u- ^orl morajo najkasneje do 10. se govori in piše, da je pri- bolj in bolj v ruski objem. Ali pravnih organov ali za krivdo ferbuarja imenovati 3 člansko čakovati celo ameriške vojaške ni to pot napravila slično na- — višjo silo. Uslužbenci polože komisijo. ki bo 'začela takpj Kranju skupščina Splošne kme- stotkov vseh dvorcev Sestava, revizija in prepis volilnih imenikov pojasnila In Informacije v nejasnih primerih. Dolžnost vseh prizadetih dr- Zadružniki o Kranju so sprejeli dober delovni program iPreteklo nedeljo je bdila v nih preko 100 krav ali 28 od- pomoči trinogu s Formoze. pako? ob vstopu v službo kavcijo v zb5rati in urejati podatke o Obrni zbori KZ še trajajo U večjo proizvodnost in smotrnejše gospodinje zadruge, imajo pa splošno volilno pravico. Izvzeti so tisti družinski člani, ki so zaposle- Se vedno prejemamo poroči- je tako diferenciranje deležev bd ustanovili slrarskl odsek ln JJJ^SL i ra o poteku občnih zborov v povsem umestno. Podobna pra- pospeševali turizem. ljudski MMn morajo nai- posameznih kmetijskih zadru- vila so bila sprejeta v več kra- ftenčur je eden od redkih ™J"2? i«, 2t£"^ , Kah kranjskega okraja. Skoraj jih — tudi v Kranju. krajev, kjer so zadružni poape- vaV komisije ki bo-lo rovidtra- povsod vlada živo zanimanje Prav dobri so bili občni zbo- Sevalni odseki tudi dejansko g ^S^^tS^^^!; za njihovo delo. V razpravah o rl v gorici in v Šenčurju. Ce- delovali. Tako je lahko V voliln« l^nl«« novih pravilnikih, ki jih za- prav je Sorica oddaljena od delovodja vsakega odseka tudi »f1 v^u, pravi, 'ila proti""živinski tuberkulozi, ki "je druge sprejemajo, se porajajo okrajnega središča. so njeni ^^^^ morajo zJbrlJ« volivce, U KZ. Zadruga je na trdnih gospodarskih osnovah, saj je samo v drugem polletju lanskega le- neštete dobre misli o načinu zadružniki dokaaali, da so dela v zadrugah v prihodnje, morda od vseh najsposobnejši, bil tako dobro obiskan, da so delovni programi pa kažejo, samostojno voditi svoje gospo- J>jli na zboru domala vsi člani da ima večina zadružnikov tr- darstvo ln reševati svoja vpra- dno voljo, doseči boljšo proiz- sanja. Na občnem zboru so do- vodnost m smotrnejšo gospo- biček — nad dva ln pol mllA- darjenje. Zlasti je omeniti po- jona dinarjev — namenili v večano zanimanje za delo za- glavnem dograditvi svojega do- ta ostvarila dobiček, ki znaša družnih odsekov, kakor živino- ma. Menijo se tudi o tem, da (Nadaljevanje na sedmi strani) rej:kih, sadjarskih, strojnih itd. nrCKSfS Tržiška konferenca komunistov osamosvojile in rešujejo posa mezne probleme tako. kot naj- timrll, izgubili volilno pravico dosedanjih podatkih jc Laž ima kratke noge V torek so se v Tržiču zbrali Tako referat kakor tudi raz- bolje ustreza njihovim lnstnlm delegati ki jih je izbralo 16 prava sta predvsem ugotovila posebnostim Naj navedemo n« osnovnih organizacij Zveze ko- premajhno sodelovanje komu-kai podatkov v korist gornjih ™unLstov, da na svoji redni let- nistov v javnem življenju, pre-trditev ni konferenci pregledajo svoje majhno skrb za sprejemanje FV 1'odbrezj-jh pri Naklem so aose'dan.Je delo in se na osno- novih članov v ZK in nezadost-20 odstokov' dobička, ki je na- vi P°^la M^stm-ga ulomke- no ld\x)loško-vzffojno «l«lo. Te-zd i i t v i vložili v ^ komiteja ln sklepov VI. kyn- mu uatremi so bili tudi sklepu gradnjo 'zadružnega ?™!?x .?KJ dogovorijo o delu kioofaranoe, ki kot glavne na-novem oravil^i''i» tržlšk'b organizacij komunistov loge sprejemajo: skrb ZK za ))n(]() za prihodnje leto. OF oz. Socialistično zvezo dt>- Izčrpnl referat tov. Lovra lovnega ljudstva, kJ n B i bo od-Cerarja je v prvem delu ob- slej središče vsega političnega a v občini; dolžnost menjen sklad za doma. Po novem pr osnovni deleži Članov ne več enaki za vse člane, kakor so bili doslej. Tisti Idi imajo ravnaval na,G zunanjo ln no. do,a1anja ^ V?°*y tranjo politiko, sklepe zagreb- aktivnega dela med množica- škega kongresa, pomen pre- mi; borbo za poglabljanje so- imenovanja KPJ in vprašanje clalistične demokracije; skrb za cerkve in vere. Nato se je za- to, da se bodo komunisti učili držal pri delu komunistov v ln bogatili svoje Ideoloiko zna- gaspodarski in politični dejav- nje; skrb za moralno-politlčnl nosti v tržiški občini in konč- lik komunista itd. V novi Me-tni občinski kočije — zdaj Zveze komunistov mite ZK so bili izvoljeni tova-— same. riši I^ovro Cerar, Peter Uznr, V plodni debnti je sodelovalo Marija Mežkova, Milan Tribu-osemnajst tovarišev, med nji- šon, Milan Ogris, Tone Pod-mi tudi sekretar Okrajnega ko- govšek, Andrej Kramar. Franc miteja ZK tov. Franc Popit. Fojkar in Jože Benedlčlč. delež, ki je lahko tudi desetkraten. To bo zagotovilo množičnost zadružnega članstva, čigar velik del manjši kmetje in tisti brez zemlje — je imel prej do zadruge enake obveznosti, čeprav mu ie dejan-, '. . 1 . ... ZtiZuml a n° Pri delu parti]ske organiza- sko manj koncila. Mislimo, da *5 ' knm„nlAw tijske zadruge, ki že delj časa V preteklem lotu se je močno uslužbencih delavcih'Tn članih slovl kot ena najmočnejših na okrepil strojni odsek. Nabavili zadrug V 'zadrue-nh ie treba Gorenjskem. Navajamo nekaj so več stro.ev in ustanovili de-zbrati podatke tudi za družin- podatkov o njenem delu v pre- lavnico za popravila strojev, ske člane, ki osebno niso člani skleniMetu in o sklepih, ki so Taksne delavnice ni bilo do jih zadružniki sprejeli na ob- slej v vsej okolici. Delavnica čnem zboru. tudi predeluje domači lan in Živinorejski odsek je organi- izdeluje platno za komate, mla-zSral dve postaji za umetno tilnice in plahte za konje ha osemenjevanje krav. S tem so vozove. Sadjarski odsek je na-odpravili vso jalovost pri živi- bovil dve motorni škropihdci tn ni razen tega pa z gotovostjo ustanovil drevesnico z zmoglji-lahko računajo, da bodo imeli vostjo L0.000 sadik. Prve sadi-dober in močan zarod. Odločne ke bodo prihodnje leto že na so do- korake je podvzela zadruga ti-gu. tla proti živinski tuberkulozi, ki je Na zboru so sklenili, da so v Kranju huda nevarnost. Po bodo celotni lanski dobiček — co dosedanlih podatkih je okuže- 12 milijonov dinarjev — porazdelili na posamezne sklade pri zadrugi in tako koristili dvigu kmetijstva. Sploh ves delovni program kaže, da so se posvetili temu cilju. Odstranili bodo bike ln povsem vpeljali umetno osemenjevanje in rodovniško in mlečno kontrolo. Nabavili bodo mladilnico, elektromotorje, traktor z vsemi priključki Ln trosllnicc za umetna gnojila. Strojne lope bodo gradil' v Stražiš( u, Ciičlčah, na Stru-ževem in Klancu. Na vrtnarij* bodo uredili evetllčnjak, laboratorijsko preiskovali zemljo, dogrv-ulili zadružni dom nft Prlmskovem — gradili strojne postaje Itd. itd. Ilirska parit*men" turna uVU'gnciju ti« <.or«iiisU« in Del turski« parlamentarne delegacije, |d j«. |e več dni obisku v naši domovini, je v torek obiskala Kranj, medte* l«> je bil njen drugi del v M'1' riboru. Turški parlamenta!** so si ogledovali tovarni Tiska* nino in iskro. x pogovoril) " člani naših delovnih kolektiv«^ so večkrat Izrazili priznan/*' kvalitetnim Izdelkom, ki »,,,<,<' v kratkem odpre ml jeni tur*kb' naročnikom. Nnto so se g01* *1 (Hlpeljali na Bledi med |»<' /.a-topnik protiljudskeg.i klera: »O, vsemogočni, mi nismo krivi . . .« ( I/. »Tote;;;, ll.nta I ti-' pa s«» si ogledali hldroeentr Moste. :d" r Gospodarske iz vat* domovine GRADI SE KOMBINAT KROMOVIH SPOJIN V vasi Jegulovoi pri Tetovu v Makedoniji so pred kratkim zaceli graditi kombinat kromovih spojin. Prvi del kombinata bo predvidoma začel obratovati že drugo leto in bo dajal za začetek 5000 ton natrijevega bikarbonata in 9000 ton kromove kisline. VELIK USPEH NAŠE VOJNE INDUSTRIJE V naši vojni industriji so izdelali prvo domače reakcijsko letalo, ki ga poganja curek razžarjenih plinov iz turbine. Naš prvenec, delo domačega konstruktorja Belšina je že uspešno prestal preizkušnjo in dokazal veliko sposobnost in napredek naše proizvodnje. KOKSARNA V LUKAVCU MOĆNO POVEĆALA PROIZVODNJO V Lukavcu, Bosna, je v pogonu naša prva velika koksarna. Doslej so dnevno proizvajali 400 ton koksa, te dni pa so spustili v pogon 40 novih peči, s čimer so dvignili proizvodnjo na več kot 700 ton koksa dnevno. IZDELALI SO ELEKTRIČNI KIRURŠKI NOŽ Radijsko-rentgenski zavod v Nišu je med nove proizvode uvrstil tudi električni kirurški nož, ki ga pri nas doslej še niso izdelovali. Prvi vzorec; tega aparata je napravljen v glavnem iz domačega materiala in ga že praktično preizkušajo v niški bolnici. Z njun so že operirali pnevmatelizo, plastiko, želodec in raka na prsih. NOVA TOVARNA MAGNEZITNE OPEKE Naša država je med redkimi z magnezitsko rudo bogatimi deželami. To izvažamo, uvažamo pa njeno opeko. Samo za eno opeko izdamo en dolar. Za oblogo fcne Martinove peči pa potrebujemo približno 120 ton takšne oj>eke. Zato bo velika osamosvojitev, ko bo lačela obratovati nova tovarna magnezitne opeke, ki lo grade v Rankovičevem v Srbiji. V____> TITAN" POTREBUJE VSAJ DVESTO MILIJONOV ZA NUJNE INJEST1ČIJE Tovarna „Titan" v Kamniku ima za tekoče leto vrslo za htevnih nalog. Že leta 1017 je začela gradili veliko lem-perno livarno, ki bo zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov začela šele le os obratovati. Za dograditev temperhe livarne bo nujno nabaviti različne stroje in opremo na domačem trgu in v inozemstvu. V inozemstvu so doslej nabavili le eno lemperno peč. Gradila jo je1 neka avstrijska tvrdka, ki je šla v konkurz še preden je začela peč služili svojemu namenu. Zaradi slabe konstrukcije pa je Sploh niso mogli uporabili, zalo jo sedaj pod vodstvom domačih strokovnjakov preurejajo. Za merjenje temperatur v tej peči potrebujejo iz inozemstva različne merilne intslrume:ite, dalje naprave za izločanje žvepla iz genera'.orske^a plina, naprave za sušenje zaščitnega plina in vrslo drugih aparatov. Da bi bilo delo v podjetju popolnoma mehanizirano, morajo nabaviti oblikovalne stro- je, različne drobne naprave in „Tilan" bi potreboval za električne peči za pocinkava- nujne investicije vsaj 200 mi-nje. lijonov dinarjev. Po družbe-Za vso to opremo in stro- nem planu pa je predvideno je pa podjetje lani hi prejelo za vse lo in za gradbena dela zadostnih investicijskih kredi- pri cinkarni le 10 milijonov, ditov. Zato tudi ni moglo do- Investicij podjetje m bo mo-končati nove cinkarne in sa- glo izvršiti brez zadostnih nitarnih naprav, ki bodo te- kreditov, čeprav so dani zadaj, ko bo začela tovarna o- dostni ekonomski pogoji za to bratOvati, neobhodno potreb- in je gospodarski račun zago- Za povečanje proizvodnje v temperni in sivi litini je nujno mislili na razširitev vseh predelovalnih obratov, n. pr. oddelka za obdelavo lilinkov in drugih odlitkov v finalne proizvode, oddelka za kuhinjske potrebščine, za ključavnice, galvanizacijo in orodjarno. Po vseh teh izdelkih je v Jugoslaviji ogromno povpraše- 25 milijonov za izpopolnitev strojnega parka in gradnje novih objektov Na zadnjem svojem zaseda- n:so nedisciplinirancev strožje nju so člani delavskega sveta v kaznovali. »Plamenu« v Kropi priznali, da Pohvalno pa so se izrazili o se lam niso v samoupravljanju uspehih v proizvodnji. Med lena jboije znašli. Niso si n. pr. tom povečani proizvodni plan nabavili nobenega novega stro- so presegli za več kot 13 od-ja, pač pa so precejšnje zneske stotkov, čeprav so imeli pri tem investirali v različne prezidave ovire, ki niso nastale v samem in vendar ne toliko, kolikor bi podjetju. Pomenili so se še o lahko in kolikor bi bilo po- proizvodih, ki jih bo treba več trebno. ah manj opustiti, n. pr. žeblje Pomenili so se tudi o delu in za gojzarje, zidne kljuke itd. disciplini in prišli do zaključ- Namesto tega so vpeljali pro-ka, da je nediscipliniranosti izvodnjo smučarskih stremen delno kriva zakoreninjena fa- in kandahar vezi, izdelovali pa milijamost v podjetju in to, da bodo tudi drsalke. V internem planu, ki so ga Podbrežanj v jeseniški! železarni £ „• „ . .v, * , strojnega parka, za gradnjo to- Uredmk jeseniškega »žele- - tovljen. Pri razdelitvi investicijskih kreditov za letošnje lelo bi bilo upravičeno želeli, da dobi „Titan" ustrezne kredite za nakup potrebnih strojev in dograditev svojih objektov; cej možnosti za izvažanje teh artiklov, saj so inozemski kupci že povpraševali po njih. okraju že kakih 80 občnih zborov sindikalnih podružnic, ki vse do zadnjega kažejo znaten napredek v sindikalnih organizacijah in izredno intenzivno zanimanje delavcev. Za dokazi ni treba seči daleč, saj je že sama udeležba dovolj zgovorna. Le redek je bil zbor, kjer se domači zemlji, še pred 30 leti varniških objektov in za tovar-vanje. Država je potrošila do- zarja« se je 28. januarja glas- bi na prste prešteli vse, ki so niško stanovanjsko hišo. slej ■ že precej deviz, da je no začudil veliki gruči Podbre- odšli drugam po zaslužek. Toda Od problemov v tovarni je berila primankljsag domače žanov, ki jo je srečal sredi do- sedaj je drugače, že pred zoro delavski svet prišel k proble-proizvodnje. poldneva v tovarniških prosto- odmevajo trdi koraki delavcev mu okolice. Od upravnega od- Z izpopolnitvijo že obstoje- rih. Le kaj bi moglo v neznat- po poteh, ki vodijo iz Podlbrezdj bora je zahteval naj posredu-čih naprav in z dovršitvijo nem kra^u s pretežno kmečkim v Kranj, Tržič, na Jesenice, je, da bo most v Podnartu, ki nove temperne livarne bo pre- prebivalstvom vzbuditi toliko Več kot sto jih odide sleherno je že pol leta pokvarjen, pozanimali je za težko industrijo? jutro v tovarne. pravljen. Z zanimanjem so vsi Večina Podbrežanov se je do lPrav iz kako in kaj poslušali načrt okrajnega ljud-nedavnega trdo preživljala na dela,j0 svojCi, je vzkli- skega odbora, ki navaja tudi la med članicami AFž želja, da obveznosti »Plamena«. S pobi spoznale jeseniško železarno, sebnim zadovoljstvom so vzeli 88 žena se je odpeljalo v mrz- ^ znanje sklep o graditvi o-lem zimskem jutru proti Jese- semrazredne šole v Ldpnici. nicam. Prijazen sprejem v to- Pretresali so še vprašanje že-varniski direkciji jih je veselo lezniee, ki naj bi stekla iz Pod-presenetil. Z vodniki vred so narta skozi lipniško dolino v odšle v štirih skupinah po o- Bohinj. »Mi bi, če treba, po Toda bilo bi povsem napačno, gromnih tovarniških prostorih, »šihtu« zastonj naredili »šrau-če bi zaključil, da se je na Vsaka skupina si je od blizu be« in kladvica,« so dejali. vseh občnih zborih le kritizi- pogledala orjaške plavže, mar- - ralo. Bilo je predlagano tudi tinove peči. V obratih, ki so marsikaj konstruktivnega za razvrščeni okoli osrednjih, so proizvodnosti, znižanje se čudile žareči žici, ki; se tatnj-pravilno ša od stroja do stroja, opazo- OB OBČNIH ZBORIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC Pokazali so, da se zavedajo svojih nalog in da so jim dorasli Doslej je bilo v kranjskem našemu delavskemu razredu. Naj omenimo nekaj konkretnih primerov! V kamnolomu »Kokra« so sindikalisti kritizirali direkcijo v Ljubljani, ker je izdelala dvig tarifni pravilnik brez konsul- proizvodnih stroškov, tiranja delovnega kolektiva, nagrajevanje itd. Zlasti veliko vale pločevino, ki se zvija v ker ne polaga obračuna o svo- se je razpravljalo o socialnem cevi, poslušale oglašujoči ropot jem poslovanju in jih ne se- zavarovanju, o takozvanem tri v žebljarni, občutile vročino in ga ne bi udeležili — tudi ob znanja s stanjem finančnih po- in sedemdnevnem bolovanju, o zadušljiv zrak, povsod pa str-nedeljah! skoraj vsi do slov itd v tržaški predilnici so izkoriščanju klimatskega zdrav- mele nad ogromnim tehničnim slednjega. protestirali, ker jih odgovorni ljenja in v zvezi s tem o teh- napredkom in človeško energi- Sindikalne organizacije lomi- ne seznanjajo z normami in ta- nični zaščiti dela. Povsod se je jQ ha spretnostjo. Tudi šamot -jo ozkost, v kateri so životari- rifniml postavkami. Zlasti glo- izražala želja, zmanjšati števi- no opekarno so si ogledale, le še pred nedavnim. Tudi njih bok smisel za demokracijo so lo dvomljivih »zdravljenj«, ki Pq ^repčilll s0 odš'e na Ja-vloga jim ni več nerazumljiva, pokazali v »Triglavu«. Le-ti so gre v breme skupnosti ter iz- vomik ee ne bi bilo že pozno Tovarne v Mengšu gradijo že lani sta začeli tovarni »Lek« in »Jugofilc« v Mengšu z gradnjo novih tovarniških poslopij, ki bodo močno povečala in izboljšala proizvodnjo. V »Leku« zdaj dokončujejo mnoge notranje objekte, med drugim tudi lastno mehanično delavnico, katere do zdaj niso imeli, čeprav jim je bila nujno potrebna. »Jugofilc« je že spra- Poročila kot razprave kažejo »e odločno uprlf birokratskemu boljšati delovno varnost, ki je ^ j^foGuMrtafc dS5e' iS P°1 streho novo tOTa™iško da so sidikati postali prvi po- vsiljevanju administrativnih u- v nekaterih podjetjih poglavit- M ««.____«J P°slopje s pisarnami. Doslej je močnik in svetovalec orgatnom krepov z vrha. Obsodili so ne- ni vzrok številnim nesrečam (v delavskega upravljanja, da do- odgovorno in pretenciozno po- podjetju »Projekt« je bilo v jemajo svojo vlogo v revoluoio- stopanje predsednika republi- enem letu kar 27 nesreč), nairni preobrazbi. ekega odbora sidikata usnjar- Ob razpravi o družbenem pla- Strah pred kritiko, četudi site stroke, ki jim je svetoval nu je bilo veliko pripomb na konstruktivno, zaradi morebit- povsem birokratsko reševanje dosedanji način določanja sto- nih posledic in maščevalnosti nekaterih kočljivih vprašanj, penj akumulacije. žareče bloke, ki jih mogočni delal v nehigieničnih in tesnih valji vse bolj daljšajo in tanj- starih prostorih, ki so v šaJ'°- mnogem ovirali pravilen razvoj Podbrežanke, ki rade potuje- podjetja. Z novimi prostori, ka- jo, trdijo, da bolj zanimive po- mor bodo kmalu preselili stro- tl doslej še niso podvzele kakor je in jih izpopolnili z novimi, Sindikalni Je bi'la ta na Jesenice. Pravijo na katere še čakajo, pa se bo kritizirajiega, ki >lahko« zlo- kot na primer "odvečne "delovne zbori so upravičeno zahtevali, pa tudi, aa ne bodo več godr- delo tudi v tem podjetju močno rabi svol potožaj, odstopa svoje sile, ta podcenjeval vlogo da mora biti plan pretresen z *W*> ^ si bodo njihovi možje razmahnilo. Ne razumemo pa, m^stTdostedni revolucionarno- zda delavskega sveta zdaj di- vsem kolektivom in ne le v pi- ali otroci, ko se vrnejo z dela, zakaj ne selijo pisarn, saj bi rektorja. Zahvalili so se mu za sarnah. Kaj čudno se sliši, da Pnvosčili po napornem delu v te prostore lahko oddah za sta- mnogl delavci še danes ne tovarni uro počitka. . novanja. sti in demokratičnosti. To je posledica čedalje globljega dojemanja socialistične demokraciji ln pravic, ki jih lt-ta daja taikšno pomoč in dejali, đfl B takih funkcionarjev ne žele, itd. itd. k sedaj mislimo, da bomo-pridelali ni detelje Će ne bomo rastlin varovali prod boleznimi in škodljivci, bodo pridelki še naprej majhni. Ne bo dosti zalegla boljša obdelava, gnojenje ln skrbnejsa n< ga la.'.llm, či> bomo d« puse." H rastlinskim boleznim in škodljivcem nemoten razvoj. V nekaterih krajih kranjskega Cikraja smo 1-an.sko poletje videli "d< toljišča /. velikimi plo-ftami, ki jih je naredila detelj-na predenica. V Kokrica je de-teljišcr, kjer se je predenica tako močno razbohotila, da je lastnik tega kosil le še parazitove ostanke. Vse premalo se Eaveda.mo, koliko škede nam naredijo bolezni in škodljivci, ftfodtem ko drugod po svetu Pridelajo do 80 mtc. lr> Stroški za rx>- prišla do izraza tudi pri izbiri okrog rabine, zgubi zvezo z e^^aSe^e^trJ^iliaazn^. kandidatov za nova sindikalna zemljo, širi se s semenom in sameznega kmeta Dr oni znat »Drinrav« kimli ostanki nitk Seme le kaljivo no nižji, deteljišča bi bila brez voostva. Brez »priprav« Kamai-rttLoltt. P^rJhni j,3Jse- pleveli, donosi pa, ob primer- ^r^^Llr^lo me predenica enako semenu ni oskrbi, znatno večji kakor ^ni ^k^tov^Ejato detelje, zato ga je od dosodaj. rilo, ki je v temejiti diskusiji odločalo o vrednosti predlaganega. Skratka, zaključek, ki ga moramo narediti ob teh zborih, je vseskozi pozitiven. Sindikalne organizacije razumejo svojo detrljnega težko odidvojitl. Le s posebnim čistilnikom, ki ga ima samo Semenarna za Slovenijo na Selu, je mogoče izločiti seme predeniee. Tamkaj zamešajo med s • koaecki poali we vedno niso zavarovani mo odločili //i čiščenj? na SelU pri Radohovi vasi - Dolenjsko. Stroške čiščenja nam bo povrnil zadovoljiv pridelek. Prejšnja leta so kmetje bolj skrbeli za to, da so sejali oči- delavcu, umskemu ščeno deteljno 86106 in deteljo mu, neke pravice V podjetjih, obrtnih ali indu- službo ali ne. Pred nedavnim strijskih, sklene sleherni dela- je n. pr. v Šenčurju neki okre-vec delovno pogodbo, kl reguli- vanec ostal zaradi gospodarni delovne odnose in /:;■;■ >t uvi jeve nečlovečnosti brez kruha. ali fizične- Drugo, morda še koči ji v pa je vprašanje pokojnine. Od pošiljali na Selo v či. čenje. Ker Kako pa je s kmečko mi po- česa naj bi se ti ljudje, ki tro jim Semenska postaja ni vra- .sli? Ali so se ti doslej dovolj šijo svoje moči pri kmetu, na čala odpadkov, ne pošiljajo se- pobrigali, da bi sklenili s svo- kl lu,1;. b katerimi ovl |a" ta du *»«tliiic>. o,i julija -/.inu- na V'11 do .".ooo semen, ki v n.a- J'^IJ'in letu ali Se Usto leto v »v !>»na e<" čl t it, kar pa, seveda nd prav. Drugi razlog za to, da- kmetje ne pošiljajo čistit deteljnega semena, je mnenje, da se nekaj kg ne izplača posipati. To bi »vilo do neike mere starost preživljali? Mar zaslužijo res samo neznatno socialno podporo namesto pokojnine? Več kot razumljivo je, da gospodarji ne bodo silili svojih poslov k sklepanju delovnih jimi gospodarji oziroma delodajalci delovne pogodbe? Dokler je posel zdrav, vprašanje delovne pogodbe ni važno. Šele med boleznijo nastanejo komplikacije. Marsikateri pogodb, zato bi bilo dobro, da upravičeno, če bi no pomislili gospodar, ki ni sklenil s svo- bi se za posle zavzeli Sveti za na to, da je takšnih kmetov jim puslam delovne pogodbo in ljudsko zdravstvo in socialno več ln da imamo zavoljo take- jo brez socialnega čuta, ne bo politiko prt občinskih ljudskih ga gledanja veliko Škodo. Praiv povrnil stroškov zdravljenja, odborih. Poskrbijo naj, da bobi bilo, če bi so kmetijske za- će pa je že posel pripravljen do ^hlapci« in »dekle« sklenili druge zavzele za to, d i bi zbr i- sam nositi stroške, je zopet delovne pogodbe s svojimi delo-le od kmetov deteljno some ln vprašanje, ali ga bo gospodar dajalci; s tem bo kmečkim de-ga potem skupno odposlale o kot rekonvalescenta vzel še v laveem zagotovljen kos kruha M.. J. Zf». Resnica „Svinjo meče božjast". Odgovor: Sprašujete, kako naj pozdravite svinjo, ki jo 1 teden po porodu meče božjast. Vzrok božjastnos'i je pomanjkanje apna v hrani, pomanjkanje vitaminov in neprimerni prostori, l.elos je dos'i takih primerov ne samo pri svinjah, temveč tudi pri mladih prašičkih. Vzrok bolezni je predvsem v lanski suši. Rastline niso dobile dovolj apnenih (kalcijevih in drugih) soli iz zemlje, ki jih živalsko telo potrebuje. Zlasti v krajih, kjer je zemeljska plast tanka in de/, apno še hitreje spere, je teh snovi zelo malo. Bolezen se pojavlja pri naših prašičih ludi zato, ker dobivajo pretežno kuhano hrano, ki ne vsebuje nobenih vitaminov, torej tudi vitamina 1) ne, ki omogoča absorbiran je apnenih soli (predvsem v kosteh). Bolezen pospešujejo nedvomno tudi nehigienski, zatohli svinjaki in držanje prašičev v hlevih. Prav lako kakor človeku in vsem domačim živalim sta tudi svinji potrebna sonce in zrak! Da zboli svinja takoj po porodu ali pa nekaj tednov kasneje, je vzrok, ker je že nuni nosečnostjo oddala precej rudninskih snovi svojemu naraščaju za rast kosti, ni pa s hrano tega nadomestila. Pomanjkanje rudninskih snovi pa se med dojenjem še poveča, ker oddaja z mlekom vred ludi rudninske snovi. Zaradi pomanjkanja rudninskih snovi nastane neravnotežje in telo opeša. Zgodi se tudi, da,.vrže" celo naraščaj take svinje, ke,- ni ne v materinem telesu niti kasneje v hrani prejel dovolj rudninskih siovi. Kaj moramo torej napraviti, da do tega ne bo prišlo? Prašiči naj bodo čimveč na prostem, iz zatohlih in vlažnih svinjakov napravimo svetle in zračne in hranimo prašiče s svežo, ne pa s kuhano hrano. Brezpogojno pa moramo kuhali pomije, zlasti če jih dobivamo iz gostilne, menze in p.d. Ce že ne moremo svinj hraniti s surovo hrano, poskrbimo vsaj za to, da bodo dobile surovo korenje in ]>eso in z njima potrebne vitamine, kakor jih dobi človek s sad jem in zelenjavo. Da pa bodo dobile dovolj apnenih snovi, dodaj a j mo hrani kostne moke, ki je najlažje prebavljiva, ali „Vital" prašek, ki ima poleg prebavljivega apna tudi nekatere vitamine, ali pa klajno apno in sicer preizkušeno, kajti Č6 ni prebavljivo, lahko škoduje. Pogosto pa imajo prašiči v hrani premalo beljakovin, zato priporočamo, da dajete živalim deteljo, ki je tudi sicer najboljša hrana za prašiče. Dokler je zelena, jo dajajte sveže nakošeno, pozimi pa suho in lo vseh vrst od lucerne in nemške delelje dalje. Krmiini) z osmukanimi lističi ali pa s stebli vred. Zapomnimo si: čimbolj prirodno držanje živali, čimveč zraka in sonca! na stare dni, ki ga s svojim garanjem zaslužijo in bo prenehalo vprašanje povrnitve stroškov med zdravljenjem. GLAS GORENJSKE *tcv. (i — Stran 3 8952 Po umetnostni razstavi po razstavi v Trbovljah, ki osnovnih to od očilnih vzrokov |Cf«nflf!ff Je dosegla zelo lep moralen in ne poznajo, niti se ne potrti- %J I%|UU|U nju nam je spet pripravilo pre- no inteligenco in izrazit igral- ve. materialen uspeh (prodanih je dajo, da bi jih spoznali. Za dvig £po doživetje. Uprizorilo je ski talent, ćao (Joie Kovali«) se je po- bUo 6 slik in naročenih raznih m razvoj katerekoh umetnosti umetnosti. Umetniški zadrugi ^ Klabundovo dramsko pe- Sicer pa, če ti 1ve disonan- čutil neugodno kot pes v cer- umetmških del za okrog 900.000 so vedno v prvi vrsti odločala ^ predvsem za dejanja, za Snitev »Krog s kredo«, ki nam, ci ne štejem, je celotna igra kvi. Res mi je neprijetno, da ostvaritve, umetnostne in gmot- sicer nekoliko evropeizirano, potekla ubrano in v tako žlaht- tega gotovo sicer dobrega igral- vsaki svo i oceni Klabundov »Krog s kredo" din), so slovenski umetniki pri- dejanja, kar se besed tiče, pa redili razstavo v Kranju in si- besede razumnega in vestnega .v~~~ , --"* ' l ~ ne Le-ta nai bo organizacija odstre orientalsko tančico in nem vzdušju, da se je kar ču- oa skoro v cer pod imenom Društva slo- poznavalca umetnostnega živ- ^^^^ m^ih umet_ prikaže trpljenje, srečo in nra- til blagodejen vzgojni vpliv na grajam. Prepričan sem, da je .um- ljenja, ki ima v svojem srcu ----- ------- — ^ M vi starih časov v daljni Kini. občinstvo, ki je bilo vse pre- njegov deta dovolj ljubezni do umetnost! m nikov, umetnostno podjetje, bi Klabundovo delo £ žeto yZetc, ^ iluzije ljubeCe ^ UU, pozna težave, v katerih umet- lahko dejali, kjer postaja umet- od iluzij Q ljrdlb:ani in [„ zmagujoče Pravice. Očitna spet t venskih upodabljajočih umetni ndkov (DSUU); umetniška je izbral Umetniški svet DSUU organizacijo pa je prevzela nina nastaja. nik enakopraven in neobhoden Umetniška zadruga. Cilj Umetniške zadruge, ki eiam naše družbe —■ niti pol- Razstavljene so bile slike in vsebuje isto članstvo kakor bog, niti berač, kipi. Slike so bile v olju, (ra- DSUU, je dvigniti slovensko N'a razstavi v Kranju so pro- njegovih neuspehov kriva na-zasedlba, ki je pa gotovo pesmtKin iluzij o ljubezni in in zmagujoče Pravice. Očitna spet posledica določene ansam-o pravici, zadovoljiti mora e:te- je bila tudi sodobna veljava belske stiske. Toda žrtev je pa ta in humanista; zato je kot Klaibundovih naprednih misli v vendarle vedno simpatični igra-gledaluko delo stalno na odrih monologu Carg-Linga in v iz- lec. Ni mogel dobro zaigrati v deželah vsega sveta; tako javah princa Paa. vdanega ljubimca, še bolj ne- žen enega pastela), kipi pa v umetnost iz stanja, v kakršnem daU 3 glike m naročlli 4 slike občečloveška so čustva, ki jih &e besedo o igralskih stvari- okreten je bil kot uradnik pri mavcu, bronu in kamenu. Sib- je sedaj. Njena naloga in priza- prikazujejo delo v neka- opeva Klabumd. tvah! sodišču. Korenjaka, kakršen je S SLran LaZSlaVec^blla devanje j€' uveljaviti današnjo £ industrijskih nodiefih Zato & Prav- <* riam je na- Cang-Haitang (Anka Cigoje- po postavi, je bviral tudi ko- ličnost motivike. Sinke so bile umetnost v vsej družbi. Umet- terih inuustri.skih P°<«^- ,e mlado pokliCn0 gledališče, va) je bila v igri, maski in stim, ki je bil stilno sicer pra- 2 malimi izjemami pokrajine, nin naših umetnikov naj bi ne Predvidenih pa je še vec ob- ^ tQ ^ swjo fc izgovorjavi taka> kot si jo le vilen> & volumensko preveč v kiparstvu pa so prevladovali poznalo več ; samo ljubljansko sežnih naročil, ki bodo pome- cetrto letošnj0 premier o. kar moremo želeti. Bila je rahla skop. Mislim, da zastopam šir- portreti. Kje so vzroki te eno- meščanstvo, temveč ves slo- nilla ra mjesto Kranj, kadar vsekakor dokazuje marljivost lepotica, vseskozi mila, subtil- ši publikum, če želim Kovačičsu ličnosti? Slovenski umetniki, venski narod. Ves narod naj bi jih bo možno realizirati, lepo njegovega igralskega kolekti- na odrska pojava. Tudi njen čimprej take vloge, v kateri se ki so se razvijali v ozkih in bil odjemalec in »mecen«, kri- kulturno pridobitev. Obiskoval- Va. Tako maloštevilen ansam- ples in njena pesem sta Dila bo lahko izkazal in svoje spo- ci in odjemalci na razstavi v bel, primitiven oder in toliko ustrezna in sta doprinesla do- sobnosti uveljavil. Kranju so večinoma pokazali premier s številnimi reprizami jetmu o izobraženi kitajski de- ču-ču (Nace ReS) je to pot mnogo pravega razumevanja dokazuje ne le umetniško am- klici. Vsekakor so razgledani zaigral preveč bravurozno in z za umetnost Izrečene je bilo bicijo pač pa tudi prav izrazito in načitani gledalci gotovo prav nekimi gestami vzbujal celo ve» fizično zmogljivost, pogum in pri teh poudarjanjih dekliške selost pri določenem delu pu-v neugodnih pogo- izobrazbe mimogrede pomiidjli blike, kar vsekakor ni v konjih, na določeno zaostalost evrop- ceptu igre. SIcer pa je bila vlo- žavljenjsko skromnih pogojih, tik in soustvarjalec naše usmet-niso LmeM možnosti tesnejše n0sti. Ta narod naj bo tudi na-povezave z doganjanjem v na- ročnik umetnin, naj daje z izbi-ši družbi. Pokrajina, ki so jo ran jem na razstavah, z naročili odkrili pri nas impresionisti, ali kakor koli drugače svoj kase je v slikarstvu ustalila kot rakter naši umetnosti. Umetnik tudi precej dobronamerne m za yz ^ glavni motiv, ki daje sloven- naj začuti, da je svojemu na- umetnike koristne kritike. Slo- skemu umetniku snov za nje- rodu nujen in potreben člen. Ta venski umetniki cuUjo mnogo Spložen vtis predstave je bil ske civilizacije, ki nikoli ni za- ga bolj epizodnega značaja in govo umetniško udejstvovanje. zavest in gmotna trdnost sta hvaležnosti do teh ljudi, kakor zelo ug(>den. Doživljali smo pe- htevala v svojih »hišah veselja« se stari igralski mojster sko- Umetnik kot ustvarjalec pri dvoje glavnih žil dovodnic, ki tudi do onih, ki so takoj pri- sem o nesrečni ljubezni, ki od svojih uslužbenk kake po- raj res ni mogel dosti izkazati, nas še danes dela v glavnem rj>reta dajati hrano ustvair- skočili na pomoč glede prosto- končno le srečno izzveni v sebne izobrazbe in družabnost- čeprav je pa spet stara tea- po lastni iniciativi precej osa- jalnemu talentu našega umet- in tudi drugače. Predvsem zmagoslavju pravičnosti. Pose- ne vzgoje. trska resnica, da se prav v mljen od družbenega dogaja- nika. Vključenje umetnika v ^^1 mnogo prizadevno- b-n čar in mik je dala celotni Gospa Cang (Mara Cerneto- malih vlogah izkažejo veliki nja. Nasa družba m imela na- živo dogajanje v naši družbi bo J*\ **; Tekstilnega tehni- predstavi izvrstna inscenacija, va) je bila dostojanstvena ma- mojstri. ročmkov umetniških del, ki bi dalo nov značaj naši umetno- stl aireiKior ^ «, eksotični kostimi in rahla, za- ti. Kaj več v svoji epizodni O babici (Vera Blanč-Kala- zahtevali določeno vsebino. Vsa sti. S tem bo resnično osveže- kuma tov. Črtomir z-orec, j da ng omenjam v]ogi ni mogla pokazati. nova) in o obeh kuli jih (P. Je- tttaročila so bila in so še zme- na ta panoga našega kulturne- napisal tudi mfoimativni čla- bleščečega Župančičevega pre- Cang Ling (Janez Eržen) je ločnik in L. štiglic) sem že raj le redke izjeme. Naročni- ga udejstvovanja. nek v »Glasu Gorenjske«. Voda. zaigral pretresljivo vlogo Hai- uvodoma spregovoril, škoda, da štvo m prišlo še v tisto fazo, Kje so trenutno možnosti za Čitale! tega časopisa pa so Režiser Slavko Jan je imel tanginega brata, ki mu je tež- niso mogli zaigrati drugače, da bi dajalo naši umetnosti tak razvoj? Osamosvajanje ob zaključku razstave imeli gotovo hvaležno in disciplini- ko za sestrino usodo a ji ne Ostali nastopajoči sodelavci svoj karakter, niti glede moti- podjetij in razvoj naše indu- priliko čitati'tudi »kritiko« te rano igralsko družino pred se- more prav pomaeati ter se ves C J. Pristov, I. Grašlč, M. Ce- irilrti niti rrlorl«a n.ViH b-Airno c«tt t»o _j—: _• _ ____1 •_______j - _ ______l.____ t _: • _ •___--:^ 1 r tr o \\\\\\\\\\\\ Februar -mesec Glasu Gorenjske //s/s/s/ssss// wmm žrtvuje boju za pravičnost in gnar, M. Maver in M. Reš) so boljšo bodočnost Kine. Brženo- svoj drobni delež k igri ve* va igra je bila prizadevna kot aIi manj zadovoljivo doprinesli vedno, četudi svojega vedrega Rekviziter pa se z otroško hit-temperamenta v tej vlogi ni ko ni prav nič postavil. Prav mogel razviti. Regionalno po- tako znak vozila na praporih barvana govorica je prav v tej °i Ml nazoren, četudi je res. igri nekoliko motila, verjetno da kitajsko gledališče noče biti bo sčasoma narečje prekril s realistično in operira večjidel s knjižno, odrsko slovenščino kot simboli. se je to svoj čas posrečilo še Kljub grajam in opazkam, ki vike niti glede oblikovne stra- strije je prvi in osnovni vir razstave, ki jo je napisal neki ni, Na ta osnovni vzrok se veže za življenje umetnosti. Umet- H. G. Mislim, da bi bilo pošte-takoj drugi in to je čas ustvar- ndiška zadruga je organizirala no, če bi se podpisal s celim janja umetnin. Najhitreje in z razstavo v Trbovljah in Kra- imenom. Nimam se namena manj težavami se ustvari po- nju, to je v industrijskih baze- spuščati v podrobnejše raz-krajina. Ptortreit. kompozsicija nih, da bi dobila zvezo z delav- pravljanje o tem pisanju. Pri-zahteva mnogo več časa. Umet- ci. To sta dva početniška pošiz- porninjam le, da je poleg dimnik, ki se hoče lotiti takih kusa. Razumljivo, da uspehi, gega skrajno neodgovorno uvr-nalog, bi moral biti v času Čeprav so lepi, niso še taki, ščati dela slikarjev kot so Ni-ustvarjanja gmotno preskr- kakor bi morali bditi, odnosno kolaj Omersa, Riko Debenjak, bljen. Tega pa pri naših umet- kakršni upamo, da bodo v bo- Franc Klemenčič in France nikih še danes ni. Velika veči- ^oce. začetek je povsod težak. Godec kar med najbolj žalostne boj. Kar videti je, kako so naši bolj" izrazitemiu Dolenjcu Jane- žele publiko" vzgajati" v vredno- na je zato prisiljena poučeva- Pridobila pa si je Umetniška primerke raizgledniškega kiča igralci radovoljno sledili reži- zu Cesarju. tenju gledališkega dela, je ti na raznih šolah. S tem iz- zadruga mnogo lepih izkušenj, in konjnnkturizma. Na splošno serjevim napotkom in zato tu- Zvodnik Tong (France Tre- splošni vtis predstave izzvenel gubi ja jo dragocen čas, ki bi ga predvsem se je pokazalo za pa le z malimi izjemami srna- di po večini uspeh. Taka go- falt) je lepo in pravilno tol- v gledalcih v toplo zahvrloPre- neobhodno potrebovali za umet- napačno mtišljenje, da je .za tra razstavo za šušmarstvo. Co štovanja priznanih režiserjev mačil svojo nalogo. žal pa šernovemu gledališču za dar, nostno ustvarjanje. Tako ima- ljudi izven meščanskih krogov je kaj žalostnega in šučmair- *o pravi dodatni igralski tečaji rmnogi niso prav razumeli me- kl Je še dolgo po padcu zavese mo mnogo takih »počitniških« bolj prikladna manj kvalitetna skega ob tej razstavi, potem za naš gledališki kolektiv. sta, ko zaradi Cang Lingovega impresionira! nase razgovore umetnikov, ki ustvarjajo le ta- umetnost. Praksa je dokazala, je to le pisanje tovariša H. G. Vendar je po mnenju mnogih vstopa pade v afekt in se šele in misli. C. Z. krat, ko gredo med šolskimi da ljudje iz delavskih in krneč- Ta pojav je znak re nizke kul- iz avditorija par stvari spolzelo čez čas kot pomirjen vrne --~—•-— počitnicami na Gorenjsko, k kih krogov odlično ločijo kva- turnosti, ko odkriva svoje ne- iz sicer tako trdnih režiserje- v svojo sladkobno, zvodniško ff _ _ / • • morju ali drugam. Tisti umet- uteto cd kiča, dekadenco in znanje, domišljavo razsojanje, vih rok. To je predvsem na- vljudnost. Povedati je namreč rlfi^K niki, ki se zavedajo dragoceno- zapadnjoško plagijatstvo od škodljivo in krivično pavšalizi- stop dveh kulijev ozir. prič in treba, da slovita kitajska smeh- uoRR \ KOMUNISTOV JTJGO- sti časa ali pa drugih razlogov, resnih, globoko umetnostnih ranje. Vendar nas tudi H. G., pa pojava babice. Sočasnost go- ljajoča se vljudnost in breziz- SJLAVMJtB 'SA sot IAMstiOjNU niso zaposleni na šolah, pa mo- del. Ti ljudje želijo motiviko čeprav z negativnimi sredstvi, vorice dveh ali več oseb je si- raznost obraza ni nič drugega DEMOKRACIJO rajo prevzemati razna napol svojega življenja, ustvarjajo vzpodbuja k še bolj razgibane- cer znana posebnost kitajskega kot skrbno negovana in priuče- To je gradivo s VI kongresa umetnostna, celo reklamna ali vestno in resno umetniški ta- mu kulturnemu prizadevanju, teatra; toda taka govorica mo- na zahteva njihovih pojmov o Jugoslovan'kh komunistov1 Ra- aranžerska naročila, da se pre- font. Umetniška zadruga bo v ra biti res sočasna, ne sme se pravi vzgoji. Za vsemi njihovi- zen referata tovc zivljajo. Med našimi umetniki in ljud- bližnji bodočnosti priredila še sprevreči v neslano burko, ki ml frazami in pokloni je bila je dai naslov vsej Takšno realno stanje slabi gtvom, katerega člani so tudi več takih razstav po naših in- zmoti celotno plemenito teko- skrita prav ista člove'ka na- v njej brali šeV p slovensko umetnost. Nič ne po- aami umetniki, ne manjka nič dustrjskih krajih, na primrr čo pesnitev. Ponižnost, usluž- rava. kot jo nimajo ljudje dru- jih ^ kongresu brali tovari« maga razno ideološko spodbu- drugega kakor tesna povezava, na Jesenicah, v Tržiču, Mun-kl nost, hlapčevstvo — vse to se god na svetu. Torej pozor pred Aleksandar Rankovič in tov janje in »mlatenje« često zelo delovna povezava. Naloga Soboti, Mariboru, Celju, No- lahko mirneje zaigra. Tisti aadjatsko frazeologijo ln smeh- Edvard Kardelj Milovan Djl- neodgovornih kritikov, ki um^n;ika je, živo prisluhniti vem mestu, Kočevju, Ajdov- hrup z neenotnim kričavim go- ljaji! las, Boris Kidrič! Svetozar Vuk- --svojemu ljudstvu, naloga ljud- ščini in še v nekaterih dru- vorjenjem je bil prava ddshar- Princ Pno (Franek Trefalt) manovič-Tempo, Vladimir Ba- stva pa je, spoznati umetnost- dih krajih. monija. Prav nič boljši ni bil je bil ljubezniv mladenič s prav karič, Mijalko Todorovič, Moša LnltliO nas je Smili no delo, ki ima svoj poseben Slovenski umetniki se zave- nastop babice pred sodiščem, primerno barvo glasu, ki ne- pjjad?, Miha Marinko, Petar " značaj ln posebne zahteve, ter dajo, da likovne kulture nI mo- Tako karikirana strah in za- hote spominja na mladega Ja- stambolič, Moma Markovlc V, PreSp'rnov teden mu ^n vse moralne in mate- goče razviti čez noč v takem drega nista pristna, verjetno na, ko je igral svoje prve lju- Krste Crvenkovski Veljko Ze^ tov leden slovenske knjige je rno2nosti za razvoj. To obsegu, kakor bi bil za naše tudi na Kitajskem ne. Prav ta- bimce. Mis.im, da bo Franek kovi(5 !in Lidija sentjurčeva. Državna založba v Kranju pri- ni g^n^ stvar dobre volje pri dianaišnje življenje potreben, ko je bila maska babice nemo- prav to branžo vlog vedno naj- Osnova knjigi je bila izdaja pravda »Uterarno matinejo«, otych ampak tudi stvar obo- Njen razvoj ni odvisen le od goča. To je maska za blazno, bolje zasedal, četudi se ne bo v srbohrvaščini in jo je prt- ki naj bi bila v nedeljo, 1. fe- jestranskih dolžnosti, ki jih delavnosti umetnikov, temveč zanemarjeno, tavaječo berači- razvil v karaktoraega igralca, s,krbela »Kultura" Za razliko- bruarja ob 10. uri oopoldine v Zahiteva naša socialistična kul- tudi od dobre volje tistih, ki co — ne pa za babico, ki ji vsaj v mladosti ne. Poleg Hal- njc je ^Cankarjeva založba« Prešernovem gledališču v Kra- tura. umetnost sprejemajo Ln pa od zaupa tudi tako ugledna hiša, tange je bil princ Pao tisti, ki Kprejela v knjigo še govore 8 nJu- V teh nekaj stavkih je le višine finančne moči našega kot je mandarinova. Res pa je, je žel največ simpatij od igre tovarišev. Dodane so reso'.ucd- referata tovariša Tita, ki knigi, bomo poročila, ki trn Pisatelji in pesniki France okvirno v glavnih obrusili pri- gospodarstva. Bevk, Lili Novy, Cene Vipot nik in Pavel Golia so res pri-*li iz Ljubljane, toda v dvorani se je nabralo le kakih G0 poslušalcev, kar je za Kranj odločno premalo. Ker bi literarna matineja pri tako skromnem številu poslušalstva ne dosegla namena, t. j. zbližati delovne množice s pisateljem ln umetniško slovensko besedo, je prireditelj sporazumno s prisotniu mi književniki matinejo preložil na prihodnjo nedeljo ob Istem času. Ugovor, da je ta fiasko nastal, ker še nI šolske mladino s semestralnih počitnic, je jalov. Kaj nas mora vedno le dirigiran obisk reševati pri tovrstnih kulturnih prireditvah? Iz vrst odraslih bi morali imeti vsaj nekaj stotin poslušalcev, če bi se količkaj zavedali da živimo v Prešernovem mestu. Izgovarjanje na neobveščenost tudi ne bo držalo, saj so bila vabila v vseh izložbah po mestu že dva dni pred nedeljo telefonično so bili obveščeni tovarniški kolektivi in »Svobode«, »Glas Gorenjske« je tudi imel vidno obvestilo, pa še mestni zvočnik je priporočil obisk prireditve že navse zgodaj —■ a vse zaman! C. Z. kazana problematika nase- da to verjetno ni igralkina očarane puibllkc. Dore Kktnenčič krivda, saj smo jo nedavno vi- Mandarin Ma (Marijan Poli- je kongresa. Na koncu sta statut Zveze komunistov Jugosla-nnr) jc bil v igralskem oziru vije in seznam njenega vodstva. \ard Ptestenjak Škofjeloški muzej g kon o '•ipoinoniškom varstvu. Naraščajoča muzejska problematika je v začetku 1. 1952 priklicala v življenje nov kolektiv — muzejski svet, sestav-Po stenah kapele visi še več turnih in naravnih spomenikov ljen iz članov odbora Muzej-nabožnih slik slovenskih bolj narodnoosvobodilne borbe. U- skega društva. Svet ima nalo-ali manj znanih umetnikov. Od prava si je ustvarila seznam go. da v sodelovanju z muzej-teh naj omenim Bergantovo takšnih objektov. V tej točki Marijo z Jezusom, sv. Valenti- so upoštevana predvsem dela na in Laverju priznanega sv. v prepariranju in restavrira-Valentlna. nju. i Ml V štirinajstih prostorih to- Bistre oči ne bedo Izpusti« rej se razodeva značilnost lo- štkof je Loke kot urbanističnega ške pokrajine. spomenika. Kako muzej popularizira Ob Izpolnjevanju nalog spo-znanost, kaže precej zgovorno memškoga varstva upošteva j-število obiskov. Zbirke so od- mo načelo, ki narekuje, ohra-prte ob nedeljah za posamezni- njati in izročati bodočim rodo-ke, med tednom pa za skupi- vom spomenike iz preteklosti ne. Pozimi je muzej zaprt. La- nepokvarjeno. V vseh spoin-ni-ni je bilo vpisanih nad 4300 kih glejmo veren odsev druž-obiskovalcev, kar je doslej naj- lxmih in kulturnih razmer ljud-višje število. stev, ki so živela v tom prole- Pravo muzejsko delo šele na- pem kotu naše zemlje. Ne dostopa. V glavnem obstoji: voljujmo, da bi razni pojavi 1. inventariziranje zbranega človekove neurejenosti, ki nagradiva pO posebnih predpisih: stopajo v odnosih do tvarnih začetek kaže uspeh pri eviden- vrednosti ln izročil preteklosti, tiran ju arhiva in biblioteke; mogli priti do veljave. Mnogo- 2. prikazovanje zgodovinske- krat se ti pojavi izdajajo v ga razvoja. Ce ustanova nima zgodovinski nelzobraženosti,na-origlnnlnih predmetov, si mora pačnem pojmovanju naprednih pomagati z maketami, skicami, idej, celo v dobičkažoljnostl, Hko upravo projMiglra muzej-načrti in podobnimi tehničnimi največkrat pa v nevedno-.tl in ako m)ftel ln d<>la za ra7inv-it pripomočki. Posebno imam v brezbrižnosti. Naša ljudska za- ....... - .. ....... L^Wnia mislih dobo kolonizacije; konodaja je te neugodne ele- Škofjeloške muzejske ustinove 8. skrb za obvarovanje kud- mente iipoštevala in izdala za- KONEC najbolj dognan. To je bila vlo ga, ki je Dolinarju res »ležala« Zato jc mogel doseči tak izre ki je bilo izvoljeno na kongresu. Knjiga o kongresu, ki nI bil Kitarske statvo den Igralski uspeh. Znal je le eden od kongresov, je neob-prav zaigrati dva človeka, zle- hoden priročnik za vsakogir. Vd ga in dobrega. Dokazal je s spremi ;a družbeni razvoj do-svojo igro, da morejo usmilje- movine, ln bo ostala dragocem nje, pravičnost in ljubezen pre- dokument o zgodovinskem do-kriti poteze ostudnostl v črte godku. — Prikupna oprema )m prave gracije; da iste sile orni- zmerna cena (275 din) jo bolijo sile brutalnosti. In da se sta približala širokim krogom grde barve zla izgube v svet- javnosti, lom siju dobrote ln da po taki nhI,..WVIK spremembi dobi prej zoprn člo- »<»»»««*IIV<< vek lepši nlmbus, kot ga Ima- Pred dnevi je izšla v založb« jo drugi pravičniki. To štejem Delavske enotnosti v Ljubljani Dolinarju v dobro, ker nam knjiga, ki bo zelo koristmi vsa-jo pošastnega mandarina Iz pr- komur, ki so zanima za javne veg-i dejanja prečanul v takega življenje, zlasti za delavske človeka," da nam je bilo njego- upravljanje podjetij. Ne niO-ve smrti resnično žal. n"mo si "d: Idi elana delnv- Vii-pol (Angelca lllebootovn) skega sveta ali upravnega od-je Imela nehvaležno in nepoe- bora In sindikalnega funkcio-tično vlogo, ki pa jo je sku- narja, ki ne hI črpal znanja 1« šala rešiti po svoji nnj»>oljšl njo. Odlx>rnik- obsega splošno moči, a nas nI mogla propri- gradivo o Malih sindikatih, njih čati o svoji tragiki, iz katero skrbi za pravilno nagrajevanj« je Izhod le v zločinu. Brezup delavcev, o sredstvih lm nae/.e"i pravilnika o letnih skupSČin** svojega moža ln jI je vdanost in o finančnem poslovanju «1°' bednega ljubimca le klavrna (likalnih podružnic. Posebno osveta. Preveč zin, pa premalo rlsteo Je seznam tujk b kratM* trpkosti Je bilo v tej vlogi. Žal. r.i./.l igo. ki jo na koncu knjltf*' v tej igri, nI prišla sicer prvo- -- Vsem jo toplo priporočamo Ob obletnici pesnikove smrti Prešeren v Kranju Ko je pripravljal Prešeren strank, da je moral najeti še v grad Kieselstein. čislali so teljskem vzdušju, Čopa in Smo- svoje Poezije za tisk, se mu je drugega pisarja, Primoža So- ga kot spretnega pravnika, se leta pa le nI veo našel, po dolgotrajnem čakanju ven- klica iz Kranja. Zastopal je tr- smejali njegovim duhovitim Njegova prirojena ljubezen tUtr posrečilo dobiti mesto sa- govce in obrtnike v Kranju, v dovtipom, razumeli ga pa niso. do otrok je v Kranju še rasla, ■aostojnega odvetnika. Ponudili Tržiču in na Savi pri Jeseni- Svoje slovstveno delo je za- Še vedno se je rad igral z nji- ■o mu celo troje mest: v Po- cah. Med svoje stranke je štel ključi! Prešeren z izdajo Poe- mi. Vsi kranjski otroci so ga stojni, v Novem mestu in v tudi kmečko ljudstvo in duhov- zij, v Kranju pa ni več pesnil, poznali in tekali za njim. Ku- Kranju. Postojne ni poznal ne ščino. Z nekaterimi kranjskimi me po kraju ne po ljudeh, v Novem mestu je živela Julija, po- s/..j C X... - */.7 4% Do Prešernovega prihoda je bilo družabno življenje v Kranju malo razgibano. Zvečer ali ob nedeljah popoldne so posedali meščani na klopcah pred hišami in se prijateljsko pogovarjali o novicah. Kadi so tudi zahajali v gostilne, ki j'h je bilo takrat v Kranju 48, ali pa se kratkočasili v edini kranjsk kavarni, ki jo je imel Florjan ---Pua. Jeseni leta 1816 so pa u- stanovili bralno in zabavno dru-ročena z Jožefom Scheuchen- štvo Kazino, kjer so se shajali stuelom, tamkajšnjim predse J- izobraženci iz Kranja in oko-•ikom sodišča. Tako se je od- lice. Tam so brali domače in ločil za Kranj. tuje časopise. Društveni kura- Konec septembra 1846 je pri- tor komisar Ivan Pajk je cen-iel Prešeren v naše mesto. Za zuriral inozemske časopise in jospodinjo je privedel s seboj strogo pazil, da ne bi meščani sestro Katro, za pisarja si je dobili v roke prepovedanega pa izbral Smoletovega sina An- beriva. V Kazino je verjetno dreja. Mladi Andrej je bil ve- hodil tudi Prešeren in se tam sel, čeden in dober fant, le ne- sestajal s svojimi ožjimi znan-mirna očetova kri je bila v ci. član Bralnega društva kap-njem. Dasi je bil bistre glave, lan Kajetan Hueber je zapro-šol ni dovršil. Gnalo ga je v sil konec 1846 gubernij za do-svet kakor nekdaj očeta. Pre- voljenje, da bi smel izdajati Seren se je hotel sinu vsaj ma- versko-književni tednik »Apo-lo oddolžiti za ljubezen in do- stol Kranjski« s slovstveno pri-brote, katere je nekdaj tako logo »Iskra«. V prošnji je po-•bilno delil njegov oče — bra- vedal, da ima zagotovljene so-•ee Andrej. Stanovanje in pi- trudnike in pri tem gotovo mi- sarno si je najel v hiši Franca slil tudi na Prešerna. Gubernij ščani, kot so bili Florian, Kil-lfayrja. Kot spreten odvetnik je prošnjo odklonil. *», Hueber in še kateri drugi, Prvi posnetek Prešernovega nagrobnika v Kranju poval jim je fige in rožiče, v Florian ovi trgovini pa vojaške čepice in lesene otroške puške. .Med otročad je lučal pesti drobiža in užival v njihovem prerivanju. Zgodilo se je, da je pričakal dopoldne šolarčke pred šolo in jih povabil na kosilo v gostilno pri Puščavn'ku. Usedel se je na konec mize in tisti, ki je prvi pospravil svoj delež, mu je bil najbolj všeč. Prešernovo načeto zdravje se je vedno bolj rahljalo. Toda živeti je še moral. Po njegovem bornem zaslužku so segale ročice njegove Tinke in njenega bratca Franceljna. Darežljivega doktorja so poznali berači vesoljne Gorenjske in ostareli rokovnjači. K njemu so prihajali brezposelni in obubožani kmetje, ker so vedeli, da še nihče ni odšel od njega brez daru. Le ena luč je prisijala še v primeroma dobro služil, ni ni- niformi. Pesnika so pokopali Prešernovo življenje: marčna česar prihranil, je moral trpeti pri vhodu na pokopališče, na revolucija 1818. Telesno in du- zda j razen telesnih muk, tudi po- desni strani pri zidu. ševnp prizadet je videl prve manjkanje. Zadnje ure so mu Leta 1852 so prenesli Pre-svobodnejše dihe svojega ljud- lajšali Ana Jalenova in neka- šernovo truplo v nov grob in stva in morda edini med Slo- teri njegovi znanci, ki so mu tam 3. julija istega leta posta-venci razumel njen pomen. Tu- bili resnično vdani. Pred smrt- vili pesniku nagrobni spomenik, di v Kranju so ustanovili ta- jo ga je obiskala Ana Jelov- Ob stoletnici postavitve na-krat narodno stražo, ki naj bi škova z obema otrokoma. Ta- grobnika se je Kranj hvaležne branila meščanske koristi. Tam krat je pesnik spričal ljubezen spomnil dr. Franceta Prešerna je bil baje Prešeren vojaški do Ane in priznal otroka za in mu postavil prav tam, kjer al je v kratkem pridobil top ko Prešeren je hodil na zabave je Prešeren res živel v prija- 8ođnik. Sodeloval je tudi pri svoja. V tistih dneh je napravil je nekoč pričakoval šolarčke, t QOPENJSKI PIO NIH prošnjah in zahtevah napred- tudi oporoko. Smrt ga je rešila še drug spomenik. V sloven- nih kranjskih meščanov in vo- trpljenja 8. februarja 1849 ob skem, slovanskem in človečan- dil njihovo pravdo zoper samo- osmih zjutraj. skem prepričanju pozdravlja voljo pokvarjenega uradništva. Ob njegovi krsti sta ves čas, pesnik narodne in revolucio- Kran jski kmetje in meščani so dokler je pokojnik ležal na mrt- name sile doma in po svetu: sklenili odreči desetino dekanu vaškem odru, stala po dva Vsi ljudje smo bratje! Dagarinu; tožbo je vložil Pre- ljubljanska študenta kot čast- Na enem koncu spomenik pe- šeren pri okrajnem sodišču. na stražnika. 10. februarja so sniškega življenja, na drugem Proti koncu julija 1848 so se v veličastnem mrtvaškem spre- spomenik smrti — vmes pa pojavili prvi težji znaki Pre- vodu nosili krsto člani kranj- osredje Prešernovega mesta, šernove smrtne bolezni — tre- ske narodne straže, ob njej pa kjer je pesnik delal, trpel in bušne vodenice. Jeseni je oble- so hodili v vrsti študentie ljub- našel tudi svoj poslednji dom. žal. Ker prejšnja leta, ko je Ijanske akademične legije v u- Vilko Rus Delavska gimnazija v Kranju stopa v osmo leto Med mnogimi kulturno-pro- slušateljev. Uspehi šolanja so naš nekdaj tako zaničevani a1ft> lo "težko" cikala ta'dan. To pa države " tekmovat. " Zato "sem svetnimi ustanovami, ki so bile ViU zadovol3ivi- f»d so Pri^a" venski jezik dokaj lepo in ob- se lepo v zraku vrte, preden bila tudi jaz enkrat dobra smu-pobelijo travnike in drevje. carska tekmovalka. Rada bi Veš, Kosobrinček, jaz sem ze- hodila tudi jaz enkrat v druge zaradi tega, ker se zelo rada prosila atka, naj mi naredi do-sankam, že raje bi se pa smu- bre smuči in pa kupi smučar- ustanovljene v novi Jugoslaviji čala tako dobro, kot se zna ske čevlje. V svojem prostem kmalu ,po osvoboditvi z name- čimveč znanja smučati moj atek, stric Matevž času se bom hodila smučat, in teta Darinka, želim, da bi Jelica Lukanc Prva pionirska vzpen/ara vk Jugoslaviji nom, da dvigajo izobrazbeno stopnjo našega ljudstva, zavzema v Kranju skromno, a važno mesto Delavska gimna- V nedeljo so bili Tržičani sil, ki bi jih sicer trošili za zija. priča veselemu dogodku. Na vzpon, travniku »v Hrastih« so trži- V tem belem raju že sam naslov pove, da je j ali na to šolo večinoma ljudje širno zgodovino.« » . . . V vseh z resno mislijo, pridobiti si predmetih sem dobil vsaj splošno znanje, kar je končno na-Ti ljudje so vlagali mnogo men nižje gimnazije. Poleg te-naporov, da so zadostili vsem £a pa me zavest, da sem s pri-nalogam, ki jih postavlja grm- dobljenim znanjem v šoli pove-nazi-a svojim slušateljem. Ra- čal sebi življenjsko obzorje, de-zumljivo je, da se je marsikdo la srečnega in zadovoljnega. S znašel pred velikimi težavami, tem r« koristim samo sebi katere prinaša s seboj resen, temveč tudi skupnosti, ker se sistematičen študij.. Toda ve- z izobraževanjem posamezni- travniKU *v mašim« »u 11/..1- v tem '«ju . » , . , . mbwhhho«i buikmj.. iuua vc-------—„--j-- ški nionirii doživeli odkritje pionirje je že organiziran smu- ia b°ia namenjena delavcem, ki do ucen;ja in mocra volja kov dviSa življenjska raven " J . _ . . . v . /-^ a____ -__, _ mOTCia 7.V\T7\A l Tiren ^fr\r c\ kimknaB , . , , I-,, !(,,,., nrilnrm fO«..^«nlr,---. so delavcem pomagale, da so kultura celega slovenskega na- Tudi jaz bi rada tekmovala prve pionirske vzpenjače v Ju- carski tečaj. Gotovo bo zelo morda zarad* Prenizke izobraz- _ goslaviji. Je to dokaj prepro- uspešen, saj je vpis presegel *>e ne morejo dajati v naših dosegli cilj in dovršili študij na roda.« . . . Podajanje snovi je sta naprava. Ob vznožju zna- pričakovanja. Vzpenjača dela vsesplošnih ustvarjalnih napo- Delavski gimnaziji. bilp zelo dobro in razumljivo, nega smuškega terena je ko- že ves teden — vsak dan po- rih tistega deleža, kot bi ga Neredki so bili primeri, da so "co. re vsi učite1^ trudili, čica z elektromotorjem, ki že- poldne. Pionirji plačajo za 10 dajali z višjo splošno in stro- prihajali delavci k pouku v ve- ^L*^0 vsakernu to> kar ne debelo vrv, ki je krožno vzponov 20 dinarjev, kar res ni kovno izobrazbo. Ta posebna čemdh urah iz oddaljenih va- prtC&*Ej, tako bom skrbel zanjo, da bo hitro trebna je bila ta ustanova in podajati učno snov na tak na- Dvanajst popotnikov (Nadaljevanje in konec) Zdaj jc prišla Avgusta, njihova gospa •lama — ob lna in vro?a trgovka s sadjem, olja, dobra gospodinja 111 odlična kmetica. »Najprej delo, potem Hftaval« je bilo njeno pravilo. •8 kočije je stopil zatem Soptemiber, ime-^ten slikar, mojster barve in okusa. Želeji Kozd mu ni bil všeč. K-ko ga je znal •Promenitl, samo če je hotel! Go7xJ je kar Jablcstel, rdeče, rumeno, rjavo. Bil je Sep-w^rnbor tudi izvrsten klotar. Poznal je vsa a°va in stara vina in je bil srečen, ko je •ovo vino šumelo v neštetih sodih.. 2a njiim jo pr'šel na jlH>gatejši med njvrn-' P Široki in obilni Oktober. Njegove kašče sh»"aml)e so bile nnpolnjene do stropa. V ***Mh nočeh je že tu pa tam hodil na lov. •fcraŽndoi je ravno hotel povedati im°nii/t-lovsko dogodivščino, ko se je zaslišalo C1,^'»o kilianje in ka.sljanje. stopil jo enajsti potnik, ki je bil Belo ^r Kar naprej sd je z glumim tro- opravliajo tečajniki kratek izpit, ki raj pokaže njihov ui«ipeh ntsla, da bo segala od tal do stropa tedaj, je delavski razred z nav- «n, da jo bodo v kratkem ca- ^[7^; YSo^cSSSS dovrši iznite z zelo dobrim uspehom. Izpiti tujega jezika srečB dutenjem pozdravil ustanovitev Rn slušatelji sprejeli in osvo- ko pride k vam dedek Mraz. gimnazije nam izpričuje dej- Jili, tako da postane njihova . »Znam nešteto pravljic. Kamor stopim, da se je prijavilo k po- trajna svojina. Seveda se utrje- >nnuar.^ so pokarali izredne očaram z njimi velike in male otroke, da me uku leta 1947 že 138 slušate- vanje učne snovi redno ne mo- L poslušajo tiho, kot miško.« ^ev- kl so Pouku sledili z veli- re izvesti pri pouku kot na m,,,,^, • 1 1 4. x -i ir x. • i v,i ko prizadevnostjo in veseljem. redm gimnaziji Iako!- jo rekel stražnik. »Ko6ja lahko r^A ^v.i^..i,-_____». v.n„ „.i_.__ odpelje, prtljago pa zložite k meni!« ko so zadovoljivo uspeli razredni izpiti slušateljev vseh razredov Delavske gimnazije. Od prijavljencev je bila veći- Važna naloga predavateljev kl so se ^^„en, v s veda. .'Ki partizanska tehnika na (»orenjskem, 37 tur- GLAS GORENJSKE Slrnn « — Slov. (» IkO moško line, 38 azijski pre-hlvalee, 39 Nušleeva komedija. 41 pesnitev, 43 oblika pomožnega glagola, 41 organ naše politične organizacije (okr), 46 reka v Jugoslaviji, 47 čistilna potrebščini, 1!) pogojni veznik (ii|H>rabljal Prešeren), 51 organizacija filatelistov sosednji-rcpiihli kc (kratica), 52 organizirana obrt v fevdalizmu, 54 domača jed, M egipčanska lx>-gin ja, 57 prislov (narobe). 58 kij, 60 poglavar nekaterih dr-laV, 62 denarna vrednotnlca, 64 lete tel . . . , 65 iMMl/.einni jarek, 66 glava naslova (okrajšano), (58 vodna žival, 69 sestavni del aparata, 70 kratka za glustteno delo, 72 lovski In- strument, 74 |H>gojnl \ezj\lk, 75 nlkalnica, 76 oblika pomožnega glagola, 77 član Izumrlega naroda, 80 Prešernov prijatelji, 83 obB.ka glagola oviti, 81 rod vojske, 85 gradbeni materini, 87 grška črka, 89 čistilno sredstvo, 90 zemlja (2. sklon), 99 razmećem, 95 strokovna orga.nl/iuija (kratica), 96 manjšalna pripona, 97 Prešernova ljubezen, 109 oblika osebnega zaimka, 101 gibanje morja (množina), LOS zemeljska gloltcl, 107 oblika glagola prehoditi, 10H varuh o-gnjišca Kiniljannv. 10!» predmet zavarovati s kovino. NAOIt.-VDM ItAZPIS /.a Prešernovo nagradno križanko Ih» uredništvo ><;i:isii (iorenjske« razdelilo sledeče nagrade: 1. l>cnarno nagrado v višini 500.- dinarjev '.. Celoletno brezplačno prr-jeitr.mjo v<;|;isn (iorenjske« 3.-4. INdletno hff plaflnO prejemanje »<<) ljudi iz Vzhodnega Berlina. V januarju je pobegnilo it Vzhodnega v Zahodni Berlin že 24.000 ljudi. Iz vzhodnih »demokracij" CEZ SEDEM LiET VSE PRAV PRIDE Zgodbe iz stare Krope \Hpi.*l minister BrUmcelj Koiednlkl Jutro je jasno in strupeno mrzlo Pocu s • zdi, du ne Zalezeta ne debeli jopič, ne colana, potegnjena čez ušesa-Zebe ga in po malo rast«' v njem jeza. da je vstal tako zgodaj, da se mora sedaj s un ukvarjali /. ognjem, ki mu noče goreti, in s kolesom, ki je zamrznilo Godrnjale lipa |x> kahruelu Za sekiro in kObali skozi majhna vrala h kol« sil. Led se drobi pod sekiro in drobci mu free v obraz. Nič se i-e premakne, kakor da jc pribito, Zdaj se priinaje po nu>-sličku preko žleba stara ('.rnula. zavila v debele jope in obvezana z rutami, da se ne vidi od obraza drugega kakor šilasli nos. Hvala bogu, luč ima' ../lezi no gor na veho, da mi bos posvetila." No, končno kolo /aškripije in se premakne, 1'oC odskoči, pa mu na zledenelein tramu spodiš ie in naenkrat se znajde do kolen v vodi „Marija iz Kapelice!" vrešči ('.rnula na vehi „\li si se kaj udaril'.'" Pocu se ulrinjajo kletvice izpod visčib brk. TOgOtnO useka sekira |x> lopatah. „Na frdainauci!" Cez čas gori na je.ši Ogenj in Poc suši eoklje in nogavice ter zmerja Crnulo, ki nosi iz kota strohnele deske BI jih nalaga na ogenj Od nekod pride še druga sve.ilka kovač /koiilovc l'o kratkem prepiru vzame tudi on sekiro in odide h kolesu ("'.rnula potrpežljivo sveli Nič! Kolo se ne premakne. Sedaj sede VSi trije na ješi Ul družno zabavljajo čez lovariše, ki jih še ni. čez mraz in slabe čase ,Poglejte", pripoveduje Poc, kl se mu vzdiguje iz mo* kri h hlač Oblak pare. ,,kakor nor sem koval zadnji i': i«"«111 pred božičem. Dvanajst tavženl konjakov sem vlekel siiiiiiU- C.c bi bilo prav. bi za lo trpljenje Se.sl borih goldillUTic* dobil Ker pa sem imel za dva goldinarja in 38 krajcar)** ven vzetega, mi je porinil še dobre tri goldinarje, pa sv:* bila , k v i r Kaj sem mogel s hm denarjem med štiri",11 prazniki, si lahko mislita Kar imam l;is na glavi, "u J žal, da nisem spomladi odšel z drugimi na ..oherpav" • 1 praznike mi je pisal naš Tone, da ho ime' delo še skofl celo zimo in da ga pred pomladjo ne bo Se sedaj /asl'|*1 sedemdeset kraicariev na dan, čeprav dela komaj *' pa gredo sel ur Ponlala .1 « Ko še naprej ni Krajcarjev na io brni podelano, f.e bi človek vedel'' f kje so danes drugi? vpade ('.rnula „()d '-"l'.f ješe še ni nikogar Ali mislijo imeli še en dan |"':l/"! $e Oh. zdaj sem se s »omilila, da jih je C.elrin ntgovarj** • Spod ' letem 0 Spoti V. P. T. 65: Umrla Vam je /ona, kateri ste za njenega življenja kupili zlatnino, obleko in čevlje. Zapustil pa Vas ie tudi Vaš otrok. Zanima Vas, a'i pripada to, kar ste svoj čas kupili ženi. Vam ali Vašemu otroku? Odgovor: V kolikor sle navedene predmete ženi podarili ali dali zaradi izvrševanja sicer neplačanega dela v gospodinjstvu, s > ti poslali takrat ženina lastnina in sedaj po njeni smili del ženine zapuščine. Ako žena ni zapustila veljavne oporoke oziroma dedne pogodbe glede le svoje zapuščine, bo to vprašanje obravnavano po predpisih o zakonitem dednem nasledstvu. Ti predpisi pa določajo, da je živeči zapustnikov zakonec zakoniti dedič do četrtine zapuščine. N. V. Trž'č: Kurcu B. B. sle prodali zemlj;ško prr-celo ter je isti zaprodl na O L O dovoljenje za pr?ncs nepremičnin. Kuncu je bilo dovoljene z odločbo odbilo. Vam kol prodajalcu pa ta odločba splbb ni bila dostavljena. Zanima Vas, če Vam ni bi'a s leni kot prodajalcu nepremičnine kršena osnovna pravica do pritožbe? Odgovor: Ako prošnje za prenos nepremičnine na kupca nis!e vložili Vi. je postopek OLO pravilen. Pravico zahtevati doslavilev odločbe ima v upravnem postopku načeloma le stranka, ki se s svojo vlogo obrne na upravnega organa. Le v izjemnih primerih, ki pa morajo bili izrecno predvideni po pravnih predpisih, se odločba dos'avi tudi drugim osebam (n. pr. stanovanjska odločba lastniku hiše). Člen 1. Uredbe o nadzorstvu nad prometom nepremičnin pa izrecno do'oča. da se sme — v primeru, če je dovoljenje za prenos pravice odbito — priložiti le prosilec. Ce je vlogo tedaj napravil kunec, niste prosilec Vi, vs'ed česar tudi nisle upravičeni zahtevali odločbo. J. P. Jesenice: Imate nezakonskega o!roka z nekom, ki je bil v Slovenji pri vojakih, doTia pa je ;z LR Srb j^ ali Hrvatske. Nezakonski oče je bil po demobilizaciji nekaj čast zaposlen ko' tovarniški delavec, ko psi ste o I sodišča izposlovali izvršno dovollo. di mu podjetje odteguje od plače preživnino za nezakonskega o' tka. je d?lo pustil in odšel neznano kam; vse Vaše poizvedbe za njim so brez* uspešni*. Vprašujete, kako bi nezakonskega očeta prisilili na redno plačevanje preživnine? Odgovor: Nezakonski oče je načeloma dolžan plačevali preživnino, kljub okolnosti, da evenluelno za olroka Vi prejemale otroške doklade. Čim je sodišče s sodbo odločilo, da mora plačevali preživnino, potem je neutemeljeno daljše izmikanje tej dolžnosti kaznivo. Pri pristojnem javnem tožilstvu lahko vložite zoper nezakonskega očeta kazensko ovadbo. Tožilstvo bo povzelo nadaljnje ukrepe za Ugotovitev obdolženčevega bivališča, nakar bo le-la kaznovan. Koristna zamisel tržiš kih športnikov Vzpenjača na Zel€?r*ico že v prejšnjih številkah smo in ljubiteljem gora iz Ljublja poročali o zamisli tržiških smučarjev, da zgradijo majhno vrvno vzpenjačo. Pa imajo tudi ši-rokopoteznejše načrte. Na Zelenico, staro zimsko - iportno središče, nameravajo zgraditi sedežno žičnico. Vse kaže, da je sklep dokončen. Ljudski odbor mestne občine predvideva v gospodarskem programu osem milijonov v ta namen, pa tudi Turistična zveza Slovenije bi odstopila kakih deset milijonov. Zamisel je res odlična. Znamo je, da se zeleruški tereni lahko kosajo z vsemi inozemskimi centri, pred vsemi našimi pa bi imeli to prednost, da bi bili lahko pristopni, lahko rečemo kar pri roki vsem športnikom ne m vse Gorenjske. Pri Sv. Ani pod Ljubeljem je že v gradnji moderno turistično gostišče. Tam bi gostje samo stopili deset korakov od avtomobila do žičnice in že bi bih Avstrijski smučarji imajo svoje treninge na Dobraču. Zele-niški tereni, ki za njimi prav nič ne zaostajajo, jim ne bi bili samo prikladnejši. Z zgraditvijo vzpenjače bi jim bila Zenica bližja od vseh avstrij :k'h pred novim planinskim domom športnih centrov, vsaj Koroš-na Zelenici 1534 metrov nad cem. morjem, kjer imamo vsaj pol leta sneg, pogoje za drsališče, krasne terene za zvezna in mednarodna tekmovanja in odlično klimo, ki bi privabljala množice turistov. Stroški za zgraditev žičnice bi se kmalu reaitirali. Že s tem, da M z žičnico transportirali vse. gradivo, potrebno za zgraditev centra, bi prihranili visoke zneske. Omenimo še tole ugodnost. že dolgo razglabljamo, kako bi dvignili množičnost zimsk'h športov pri nas. Ali ne bi biia predlagana ureditev Zelenice odličen materialni pogoj v ta n amen ? Vsi smo si edini v tem, da nam je potreben zim-skošportni center. Precej govorimo o Kranjski gori. Toda, ali na bi slednja zahtevala mnogo več stroškov? Ali ureditev Kranjske gore ne bi bila v veliko večji meri umetna, kot pa Zelenice, ki nam jo je že uredila narava sama? Treba se je :e pripeljati nanjo niči. po žič-D. L. Uspešno delovaje Kra iskega smučarskega društva Slabi rezultati dela -slab občni zbor Preteklo nedeljo je bil v Med- vadbi in v raznih sekcijah. E-vodah občni zbor TVD »Par- dina sekcija, ki je bila delav-tizan«, ki je pokazal zelo sla- na in je pokazala neke uspehe, be rezultate dela in bil tudi je košarkarska. ti Udarniik, ki se že vrsto let bori v Kranju za kvantitetni in kvalitetni razvoj smučarskega športa, se je v letošnji sezoni zopet resno oprijel dela in stvarno zagrabil na mestu. Ob koncu šolskega polletja je društvo organiziralo tekmovanje 350 pionirjev in pionirk v veleslalomu. Iz te množice se je 28 najboljših pionirjev ln 15 pionirk udeležilo med semestralnim! počitnicami društvenega smučarskega tečaja na Joštu. Poleg najmlajših je bilo na tečaju tudi 20 članov, članic, mladincev in mladink — tekmovalcev. Hvale in posnemanja vredno je dejstvo, da je ta množični in kva- S sodišča Janez Celar iz PredoSelj je v Prepiru z Alojzijem Dolinškom bi Francem Vrečkom grozil, da ju bo s sekiro ubil. Bil je obsojen na 31 dni zapora. Leopolda fttern in njena hči Slavka Iz Kranja sta kupovali različno manufakturno blng-^ po zelo nizkih cenah od hčerko Petra Matkovič, čeprav sta vedeli, da dekle krade blago svoji materi. Leopolda štern je bila obsojena na 3 mesece, hči Slavka pa na 1 mesec zapora. Viktor Petemelj Iz Srednje vasi je kot vodja sečnje samovoljno posekal do golega gozd Janeza Aljančiča v Kovorju. Obsojen je bil na 2 meseca zapora, pogojno za dobo 2 let. Maks Bojrataj Iz Nove vasi pri /Iren je v letu 1952. pre-knpčeval s kravami, ne da bi imel dovoljenje za to. Obsojen je bil na 4000.— din kazni. Franc Sušnik Ir. Kranjih brd se je podal na divji lov. V gozdu pri Lukjoviei je ustrelil ,ta brusove' prvi pred prazniki, da bi šli po božiču okrog kolcdoval. Prav gotovo bodo danes šli." Pogovor zastane in Crnuli začno lezti oči skupaj. Pa io podreza ŽontOVC s čajnom preko jeŠO: „Ti, ali si s išala letošnjo novo božično? Ali ni lepa? Seveda jo Sive zaorgla tudi lako, da se človeku zdi, da je v nebesih." Crnula je lakoj predramljena. Stara korna pevka, pa da bi je ne slišala. Takoj privzdigne ruto, ki jo ima okrog ust, in poskusi. Zontovo tudi pomaga Pri drugi kitici se Cotolaži tudi Poc in pritegne z globokim basom. Namesto ladiv se oglasi v vigencu božična pesem, Ko pa obsije sonce vrh sv. Sobolc, hite mimo znamenja trije novi koledniki. Na koncu Sclc kraj mosta imajo posvet. Uspeh v Sel-Cih ni bil preveč zadovoljiv. Kako ludi, če je tik pred njimi obiral Cetrin s svojo družbo Ce bodo hodili za njim, DO žallova Pocu uhaja pogled na crkvico sv. Miklavža, ki kuka nad njim s smrekovega hriba Bog Ve, ali je tam Pori v teh hribih kij ljudi. Kmet, ki krevsa čez most, jim pojasni, da so gon vasi in posamezne kmetije Po kratkem prerekanju ve že vzpenjajo V breg in čez dobre pol Ure sloji pred njimi po hribu raztresena vas „Golica", bere ?onlo\e na deski, ki je pribita na hiši. ,,Začnimo v boijem imenu"' Iz nizke veže se kmalu začuje vesela koledniška: ..Nocoj smo prišli dO vas, da bi kaj poznali nas . . ." Med vrati se imelo in prerivajo otroci in začudeni Poslušajo in Ogle lUJCJO nenavadne goste. Ko odpojo, M pokaže gospodinja in jih povabi v hišo k topli peci, go •podar pa seže v s'ensko omarico, kjer prebiva izdatna /('lenka, in natoči To pogreje ln prijetno popraska po grlu, da se |-;ir samo zapoje. Gospodinja prinese še \sil:cmu nekaj za popotnico in je seveda še eno za nameček. Ohrabren po požirku lz zelenke povzame ŽontOVC SOlo: »Poglejmo v samoto, tam Btalca sloji, V Stalci na slanici en pubeč leži...." Ko pustijo zadnjo hišo na Golici za seboj. s> jše volje. V lepe kraje, med dobre ljudi jih ain nekje je sV. lenari, kakor pri nas, in sv. .....ravanjo, Ma'enski vrh. Javorje in nad vsemi Mle- Ms hribčki in vasice kakor na jaslcah Tu in lam pripc- l">i do samotne kmetije, velika bela hiša kakor ŽupiuV še večji in ljudje prijazni in veseli kolednikov izda že sne;; pred hišo. če so pri kmelti klali ali no že. potem ni zlepa spravili s'ran. Kolednicc '' "".a drugi. On jih zna nič koliko, o zadnji večerji „Nva mizVi, na mizci en kelih OS la kelih je zlat m je Jezusov brat ..." srnjaka in ga odnesel domov. Bil je obsojen na 20 dni zapora. Ivan Zupan je brez dovoljenja kupoval konje na Hrvatskem in jih z dobičkom prodajal tukajšnjim kmetom. Obsojen je na 20.000.— dinarjev denarne kazni. Marija Petrič lz Dvorja pri Cerkljah je nedovolieno Izvrševala trgovski poklic. Prodajala je različne pletene izdelke. Obsojena je bila na 10.000.— dinarjev denarne kazni. In o litetni tečaj v glavnem omogočil MLO Kranj. Da je tečaj res dobro uspel, imajo največ zaslug: vodja tečaja tovariš Ivo Jereb, naš znia-pravem ni olimpijce Slavko Lukanc kot trener, Bogdan Napokoj, Meta Oblak in drugi, ki so imeli dosti dela zlasti s pionirji in pionirkami. Za vse tiste, ki niso bih na tečaju na Joštu, je društvo medtem organiziralo vsako popoldne tečaj v Torkli za šmar-jetno goro. Med tečajem na Joštu. od 21. januarja do 31. januarja so izvedli tudi dvoje tekmovanj v slalomu. Proge je trasiral in vozil kot predvozač Slavko Lukanc. Na prvem tekmovanju je med1 člani zmagal Franc Gor-janc s časom 1.06,2, med članicami Meta Oblakova (1.27,3), med mladinci Milan Udir (1.20,0), med mladinkami Lej-ka Sedej (1.46,3) in med pionirkami Barbka Jamniik 1.08,5. Na drugem tekmovanju pa je med člani zasedel prvo mesto Miloš Jocif (1.28.2), med članicami Slava Zupančičeva (1.15,3), med mladinci Saša. ši-lar (1.35,8), med pionirji od 12 do 14 let Anton Šel jek (0.49,3) in med pionirji od 10 do 12 let, ki so imeli krajšo in lažjo progo, Peter Stare (0.33,4). F. G. zelo slabo obiskan. V društvo je danes vključeno vsega 136 članov, čeprav je bilo predvojno tu nad 500 članov telovadnega društva. Odkod izvira takšen padec? Iz poročil je bilo razvidno, da je bila lani organizacija v vsem pomanjkljiva. V splošni telovadbi riso naredili nobenega napredka, niti niso imeli kakega javnega nastopa. Tudi disciplina med članstvom zelo šepa. Komaj 70 članov se udejstvuje pri telo- V dolgih letih so lani dokončno dogradili telovadni dom in zdaj je upati, da se bo delo v čiru: tvu poživelo. Novo vodstvo bo moralo poskrbeti, da v društvo vključi čimveč mladih ljudi. Prav tako pa bo moralo pravilno pristopiti tudi k drugim organizacijam in jih zainteresirati za cilje telesno vzgojnega društva, ker le tako bodo lahko prav kmalu dosegli predvojno raven. SRAK i l IVE TERME V LORI Preteklo nedeljo je smučarski klub »Ločan« priredil že četrto tekmovanje in to med-društvene skakalne tekme za pokal bratov Paiulus, ki sta bila dobra skakalca in padla med narodnoosvobodilno borbo. Skakalnica v Vincarjih je bila kljub slabemu snegu dobro pripravljena. Nad 600 gledalcev je z zanimanjem spremljalo tekmovanje, kl se ga je udeležilo 86 članov mladincev iz 13 društev. Prišli so iz Ljubljane, Kranja, Tržiča, Podnar-ta, Krope, žirov in škofje Lo- ke. Rezultati so sledeči: člani 1. Matevž Stanovnik ^Enotnost«) 184,2 (20, 21,5 m), 2. Boris Bača (»Krim«) 181 (20,5 in 20 m). Starejši mladnei: 1. Lojze Gorjanc (»Udarnik) 201,6 (22 in 21.5 m), 2. Matija Franko (»Enotnost«) 196 (22 in 21 m). Mlajši mladinci: 1. Stane Bernard (»Ločan«) 183,1 (21 in 20 m), 2. Slavko škriba (»Kropa«) 181, 5 (20.5 in 20 m. Ugajali so zlasti mladinci, od katerih je imel Gorjanc (»U-darnik«) najdaljši skok dneva. Od 110 članov le 9 delavcev... U DOl ( etei o pe hlev Pocu "e <",. •lede di Se koledniki vodi pol. Bric nad sloji, treh rožicah, ki rasto na polju: „Trta, pšenica in Marija devica." Pa se jo primerilo, da so naleteli'na praznično oblečene ljudi pri mizi. Ali ni takoj uganil Poc, da je tisti korenjaŠki fant s krivci za k'ohukom j>rišel z očetom pobarat za onole zardelo dekle, ki naliva kozarce. Samo pomignil je onima dvema in že so jo urezali o „sveli kanigalilejski ohceti". Da, da, lepi so lam kraji in dobri ljudje. Tri dni je trajala koledniška rajža. Sedaj sede pri Pocu v sobi, izmučeni in hripavi, pa vendar na vso moč dobre volje. Vse dobrote SO si pošteno razdelili in Pocu venomer uhajajo oči k oknom, kjer med slekli leže lepo zložene klobase in kremplji, na železni kljuki pa se veselo guga cela prašičeva glava Jera, POCOva zakonska družica, jim naliva iz steklenke, ki sr po soglasnem mnenju ne da drugače razdelili, in tudi sama ga malo sikne Strme posluša Crnulo in Zontovoa, ki pripovedujeta na dolgo in široko, kje vse so hodili in kakšne kraje so videli. „Pa smo tudi zapeli," raste 2ontovc, „da so ljudje kar zijali. Tako smo se pa tudi vzeli Skupaj, da nas je bilo res veselje poslušati. Ali resnično res, IVler? Tako smo jo zažingali. kakor kapeliški zvonovi, ki imajo v sebi mernik stopljenih srebrnih cvaregarc." ..Icjšla. jejšta, kdo jih je pa dal toliko?" se čudi Crnula in po malem srka iz kozarca. „Kdo jih je dal? Naši stari že ne, ki niso imeli drugega kakor ž.uliavc roke. Stari Fra j man pa je imel najboljšo jamo v celi Jelovici. On je menda sedel takrat, ko so potegnili zvonove v lino, v trojiškem boršlu in z dromljo preizkušal glas novih zvonov. Ker mu niso bili všeč, jih je dal pretO] ili in med bon so u'ili še mernik srebra iz cvanc-garc in starih tolarjev. To la, Peter, zdi se mi, da je tega božjega v steklenici zmanjkalo, beba bo pogledali domov. Prihodnje leto, če bog da in če jo ne usekava na spomlad na Koroško, pa gremo ZOpet. Lahko noč obema." Čeprav je bil Poc truden, mirnega spanja listo noč ni ime!. Venomer jc sanjal o strahovih. S ('.elerinom s ! je prič- kai in žandari I so mu grozili, /daj je zaslišal Cisto razločno, 200 din Četrtletna > 100 din Mesečna > 35 din CENA 8.— DINARJEV ob nedeljah. V slučaju nujnosti kličite Splošno ambulanto, Poljska pot 8, tel. št. 318. Opozarjamo, da je ob delavnikih zdravniška služba ves dan od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer istotam: na Splošni ambulanti, Poljska pot (bivša »Obutev«), tel. 218. V nujnih primerih se preko dneva obračajte ravno-tako na štev. 218. Ambulante sprejemajo v dnevni in nočni službi vse bolnike in ne samo čkine ln svojce zavarovancev Zavoda za socialno zavarovanje. GLEDALIŠČE 1'it -šcrnnvo gledališče v Kranju Nedelja, 8. februarja ob 16. uri: Norman Krasna, »Draga Ruth« (izven). Torek, 10. febr. ob 16. uri: Pavel Golia, »Sneguljčtca« (rod C in izven). Petek, 13. febr. ob 16. url: Pavel Golia, »Sneguljčica« (izven). Nedelja, 15. febr. ob 16. uri: Norman Krasna, »Draga Ruth« (Izven). KINO Domžale: 11. in 12. francoski film ».Pravici je zadoščeno«; 13. do 15. amer. barvni film »Iz tisoč in ene noči«. M.stnl kino Kamnik: 10. do 12. amer. film »Preplah ntu cestah«; 13. do 17. amer. barvni film »Smoky«. Mestni kino »Radio« Jesenice: 7. do 10. februarja amer. film »Ne poj mi žalostnih pesmi«. Predstave v soboto in nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, ostale dni ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 10. url dopoldne mi-tinoja Istega filma. Vstopnina 10 din. Mestni kino »Partizan«, šk. Loka: 13. do 15. italijanski film »Težka leta«; 20. do 22. nemški film »Poročna noč v raju«. Kino »Storžlč«, Kranj: do 8. febr. mehiški film »La Malque-rida«; 9. do 15. febr. ameriški barvni film »Trije kavalir ji«. Predstave ob delavnikih ob K!., 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 15., 17. ln 19. \irl; v nedeljo, 8. febr. ob 21. uri ameriški film Bojeviti O'Flvn«. Matineji: dopoldne ob 830 uri »La Mal-(pieridn , ob 10. uri .Bojeviti O'Flvn«. Kino »Svoboda«, St razišče: 6. do 8. februarja amer. cow-bojski film »Bojeviti O'Flvn«. Predstave ob petkih ob 19. url, sobotah ob 17. In 19. uri in nedeljah ob 15., 17. in 19. url. V soboto ob 21. url mehiški film »La Malquerida«. V nedeljo matineja ob 10. uri »La Malquerida«. Kino »Zadružnik« PrlmsUov... 6. do 8. februarja angl. film »s čredami čez kontinent«. — Predstave v petkih in sobotah ob 19. url; ob nedeljah ob 15., I I In 19. url. OBJAVE ŽIVLJENJEPIS MARŠALA Sporočamo Vam, da bo življenjepis maršala Tita, kl ga je napisal Vladimir Dedi jer in kl je vzbudil tolikšno zanimanje po svetu in doma, izdala v slovenščini Cankarjeva založba. Založba bo v kratkem razpisala za to obsežno delo subskrlb-cljo ln razposlala naročilnice. DELAVSKA (iIMNAZMA v Kranja Vam sodi temeljito splošno i/.obrazlN)! Vpisovanje v nižje razrede 7., 8 .in 9. februarja od 18. do 20. ure. Pouk v večernih urah brezplačen! Prejemajo se prijave za tečaje tujih jezikov. Uprava. MALI OGLASI Preklic. Preklicujem sindikalno legitimacijo na ime Marija Horbig, Gorenja Sava 18. šivalne stroje Vam popravim dobro ln hitro. — Ivan Omejc, Zg. Bitnje 84, p. Kranj Preklicujeni blok štev. 6Q46, izdan v komisij, trgovini Kranj Alojz zirovntk, Šenčur. Prekbeujem bi.>k fttOV. UMM0, izdan v komisij, trgovini Kranj 12. januarja 1953 na Ime Ivan Vambergar, Cerklje. Prodam parcelo. Polzve se Huje 39, Kranj. Iščem vajenca /.a mizarsko stroko. Nastop takoj. Polde Prevodnik. Suha 86, šk. I»ka. Prodani i a.Ho (-Volk.seinp- fanger). Naslov v upravi Usta prispeli tja v 28 minutah. Neki starejši gasilec lz Dolenje vasi, ki za nočno vajo gasilcev nakelskega sektorja ni vedel, je pritekel ves zasopel k požarišču. Bil pa je precej slabe volje, ko jo videl, da ne gre za resen požar. No, pa jeza ga je kmalu minila; prepričali fo ga, da so tudi nočne vaje potrebne, ker ogenj ure ne izbira. Gasilci so bili ob prihoda in med vajo zelo disciplinirani. NAKELSKI (J ASIIX I SE POSLUŽUJEJO TRAKTORJA Pa ne za oranje, ampak za gašenje. Predsednik Legat je pričel na misel, da bi traktorju KDZ Dobrava priključili prikolico z vsemi potrebnimi gasilskimi pripravami in tako pri šli do potrebnega gasilskega vozila, dokler ne dobijo avtomobila, ki bo namenjen samo gasilcem. GASILSKA DRUŠTVA na NAKl I.SKEM SEKTORJU SO V ŠKRIPCIH Ni gasilskega društva na na-kolskem sektorju, ki se ne bi brigalo za Izpopolnitev svojega orodja in gasilske opreme. V Naklem gradijo stolp za sušenje cevi, v Strahinju 100 m:i veliko cisterno, v I>upljah napeljujejo vodovod v gos. dom in le-tega povečujejo, v Pod-brezju bi radi kupili novo mo-torko. ker stara nI več primerna, in vsaj 200 m cevi, Dolenja vas ima 2 hidranta, pa je brez cevi in ročnika, v žejah pa gradijo dom, da bodo orodje primerno shranjevali. Glede finančnih sredstev je povsod ista pesem — denarja primanjkujo. Zato se društva obračajo po pomoč na posameznike, zlasti ps pričakujejo sredstev od DOZ. Dobrodošel jim je denar, pa tudi les. ZA varnost TRŽIČA JAMČI 81 <;\siia:ev Tržiški gnsllci nameravajo loto« dobro organizirati 31 mokrih in suhih vaj. 3 med njimi t>odo ponoči, članstvo, kl Je večji do starši mladincev Uvideli, kolikšnega pomena je ta organizacija za pomoč bližnjemu. Trži^ko gasilstvo se i e Ino st tokovno izpopolnjuje. Vsakih 14 dni se zbero gasilci v .skromni sobi gasilskega doma in študirajo strokovne Članke ter o njih razpravljajo. Mod 84 tržlSkirni gasilci je i-1 mladincev ođaaano pionirjev, vsi ti so sodelovali lani pri gašenju gozdnega požara na Bistriški planini ln pri požaru v Križah. Službene objave »OBJAVA« Stev. 2/53 ftoia Gasilske svese uts Medvode Prijavite svoje člane do 10. februarja v enomesečno podčastniško šolo v Medvodah. I/, koristite čas v zimskih mesecih. Vsem prostovoljnim gosll-.'.klin (InSStfVOm v kranjskem okraju: Vsa društva pozivamo, da skrbno prebrejo bilten Gasilske zveze LRS, štev. 1. z dne 28. januarja In nam na »Predlog za gasilska priznanja«, stran "< odr »vore do 10. 1 i. <1a bomo mogli zadevo urediti d* občnega /.boni (MIZ. Koledarji 1953. Vsa društva, kl so naroči** gasilske koledarčke za 1953. W to, naj dvignejo na ()OZ XV k hi , ,, i! m i »kra |ne g /.veze Kranj je 624-T-' ' Na pomoč! V.d. sekretar: Pred đfljjjj Tvrdy MakSO Bizjak VHkW