Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulic« Štev. 15.
Z urednikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi s« n# vračajo.
Inserati:
Sestitopna petit-▼Mta 4 kr., pri ▼eokratnom pojavljanji daj« a«
popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob S. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu: za celo loto 6 gld., za pol leta 3 gld., 7.a četrt lota 1 gld 60 kr., na mesec 50 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po posti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrtleta2gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 18.
V Ljubljani v petek, 23. januvarija 1885.
Tedaj II.
Iz državnega zbora.
Zopet so se sešli v krasni svoji palači na dunajskem Ringu poslanci, da rešijo celo vrsto važnih predlogov in zadev, ki jih čakajo na mizi- Posebno pa se nam zdi važen zakon namenjen zoper nakane one človeške družbe, ki v novejšem času tako krvavo in grozno posega med mirni človeški rod, zakon zoper anarhiste in glavnega jim sotrudnika, dinamit. Vedno in neprestano skrivno rovanje °nih ljudij, kojim je prva točka njihovega programa boj zoper obstoječo družbo, prisililo je vlado, da je izdelala načrt zakona ki ima namen, preprečiti pregrešno to početje. Predložila je torej državnemu zboru Postavo o krvavcih in o dinamitu in ? njo pokazala, kako resno smatra to zadevo >n kako misli z vsemi mogočimi sredstvi braniti mirne svoje državljane, da ne pridejo v škodo vsled krvoločnega postopanja nevarne družbe.
Razen tega zanimal je poslance posebno predlog Exn er - Suessov, da se podeli dunajskim predmestjem direktno volilno pravo za državni zbor in da se J«n pomnoži število poslancev. Oče ut!Lwta-’- Friderik Suess, je pri svojem sama nJaiV1.. ?maj Pokrival jezo, da vlada
sisteme v3ihmo*To” W«Da
v svojih rokah — tako pa ji vlada izvija ostre, kaljene pušice s tem, da je uže sama predlagala spremembo dotičnega zakona. Da pa viada ne more privoliti v pomnožitev števila poslancev, to pač v<§ vsak iz prejšnjih njenih •’ a •1 ta dovoHIa izjemo, oglasili bi se °kraji in z >sto pravico zahtevali koncesij. Trebalo bi torej korenite na h D-!3	Premembe volilnega reda, h čemur
časa ^ ^ nema vladajoča večina prilike in
Listek.
Spomini na Črno Goro.
(Konec.)
v.
j. Sila lepo jutro je bilo, ko smo se poslav-Jau od Cetinj. Ljubko smehljaje se ležale so vjs nJ0 Pred nami, ko smo splezali na bajiške razw‘ *z so^natega zelenja cetinjskega polja tini°t a*e so se kaj prijetno svitlo-bele ce-» sol	mecl	tem ko j.e napravljalo sivo,
okol'1106111 °^sevan0 skalovje resnobno ograjo cerk ma*e Planiške doline. Le glasni zvok bok Ve?e^a zvonu monastirskega motil je glo-Na h ^oto' Je objemala cetinjsko dolinico. sIp i ^j^ke višave dospevši, ozrli smo se še po-dnjikrat na Cetinje, ki so nam v nekaterih enotkih izginile izpred oči, in podali smo se a novo, s6m in tjž, zvijajočo se vozno pot Proti Njegušu.
Namenili smo se v Kotor, kjer smo ho-J®*1 Počakati Lloydov v Kerf (Corfu) brodeči Parobrod, da bi se podali v Bar, naj večjo 'l'nogorsko morsko luko. Da tudi smo se namenili s tem dalj, kakor smo z početka ua-
Zanimiv je tudi| predlog poslanca viteza pl. Chlumeckija, posebno v očigled novega zakona zoper anarhiste, da se oprosti delavske bolniške in invalidne blagajnice onih bremen, katera morajo nositi razna zavarovalna društva in da se omenjenim zavodom podeli jednake olajšave, kakeršne sploh nahajamo pri dobrodelnih napravah in ustanovah. Znano je namreč, da je upravno sodišče! bilo odločilo, da se ima z bolniškimi in invalidnimi kasarni jednako postopati, kakor z zavarova -nimi društvi; vsled tega naložil se je ome-njeninf blagajnicam predpisani davek, ki se je pa mnogoterim zdel neznosljiv, tako da so sklenjevali, društva rajše razpustiti, nego plačevati tako visoke pristojbine.
Tu podajemo svojim čitateljem kratko poročilo zanimive prve seje:
Predsednik se s toplimi besedami spomina umršega poslanca Horodyskeja, na to pa vlada predloži sledeče načrte zakonov: 1.) Zakon, ki določuje postopanje zoper obče nevarna socijalistična prizadevanja; 2.) zakon, ki določuje naredbe zoper obče nevarno rabo razstrelivnih tvarin; 3.) zakon o spremembi postave o državnem zboru (podelitev direktne volilne pravice dunajskim predmestjem); 4.) zakon o reguliranji galiških rek; 5.) zakon o posojilu, ki ga je dala država vsled povodnji pri Tahavi ponesrečenim prebivalcem; 6.) zakon o denarnih kaznih pri disciplinarnih postopanjih zoper notarje in njihove namestnike;
7.) zakon 'o gradenji novega gimnazijskega poslopja državne češke gimnazije v Pragi;
8.) zakon o ribarstvu; 9.) zakon o pomnoženji bakrenega drobiža; 10.) zakon o kaznilnici sv. Venclja v Pragi; 11.) zakon o podržav-janji nekaterih železnic; 12.) zakon o spremembi državne garancije za češko zapadno železnico in 14.) konečno načrt, ki se tiče koncesije za nadaljevanje prometa ces. Ferdinandove severne železnice.
Posl. Fr. Richter stavlja predlog, da naj vlada skupno z nemško vlado vpelje bram-
meravali, vender nismo mogli svoje radovednosti ukrotiti, da ne bi šli tj&. Saj je bil Bar vender prva luka, ki je dobila po dolgih sto-etjih zopet srbskega vladarja. Saj so bili srbski valovi, ki so pljuskali ob barskem bregu in ob skalah volniškega svetilnika.
Nek črnogorsk častnik, ki nas je sprem-jal na tem zanimivem in prijetnem potu, ni mogel jenjati z hvalo lepote in krasa oljkinih vrtov v Baru, ki jih sicer pohvalno omenja tudi nadvojvoda Maksimilijan v svojem prvem potopisu.
Niti jednega oblačka ni bilo videti, tiho bilo je v mali, lepi luki kotorski. Kotorčani spali so še trdno. Le krasni nasip kazal je nekoliko življenja. Krasna bila je Boka za pogled. Le počasi gugala se je ladija po glad-tem morji, kakor bi nam hotela še malo časa jrivoščiti, da se zadnjikrat nagledamo lepe Boke. In vender se nam je zdela vožnja pre-urna, tako brzo se je spreminjala panorama. Komaj smo dospeli do lepega Perčanja in občudovali romantično Dobroto, uprle so se nam oči v strme, večjidel navpične skale ljutske in drahovačke luke. Prizor sledil je prizoru: Sto-ivo, Perasto, z strminami obdana Rižana, dokler niso Verige romantično Boko kotorsko
bena sredstva zoper čezmorsko in rusko konkurenco gled6 zemeljskih pridelkov.
Posl. Fiirnkranz interpeluje o usodi svojega predloga, tikajočega se odškodnine onih občin, ki zgubč nekoliko davkov vsled podržavljanja železnic.
Posl. Tausche vpraša po usodi načrta zakona o odpisanji davkov za časa nesreč. Načelnik dotičnega odseka zavrača, da se bode ta stvar v prihodnji odsekovi seji obravnavala.
Minister Dunajewski odgovarja na interpelacijo, zakaj da se niso napravili na Nižje-Avstrijskem mali zakupninski kompleksi pri zakupu mesa in vina, čeravno je bilo finančno ministerstvo to obljubilo deželnemu odboru.
Potem utemeljuje Suess svoj predlog o spremembi volilnega reda za dunajska predmestja. Govornik se sklicuje na naraščaj prebivalstva in kritizuje pomanjkljivosti vladinega načrta, ki se je v začetku te seje predložil zbornici. Posebno pa se spodtika nad uteme-ljenjem vladnega načrta, ki ne priporoča, da bi se število poslancev pomnožilo.
češka poslanca Zeithammer in Fan-derlik govorita o istem predlogu in izjavljata, da rada ustrezata željam dunajskih predmestij. Vender pa obsojata vlado, da na Češkem in Moravskem ne stori nobenega koraka za premembo krivičnega volilnega reda. Poslednji spomina na volitev v brnsko trgovinsko zbornico in pravi, da je vlada slepa in gluha za vse težnje moravskih Čehov. Mož se ve da ni pomislil, da odlok vlade gledč teh volitev ni nikaka koncesija združeni levici in tudi nikak udarec njegovi lastni krvi, temveč vlada je tako odločila, da podeli vsem volilcem brnske zbornice možnost, oddati svoje glasove, ker se je ugovarjalo, da jih dokaj ni vedelo za pravi čas volitve.
Poslanec Chlumecky utemeljuje na to svoj predlog o oproščenji delavskih bolniških in invalidskih blagajnic, pokojninskih društev
zaprle ter odprle srednji zaliv. Tu ni strmega in sivega skalovja, kakor v Boki kotorski in rižanski. Oljkini gozdiči menjevali so se z vinogradi. V Župi nahajajo se celd dobro obdelana polja. Hitro vrstč se zapored morska soteska Kumbuz, krasni samostan Savina in lepomili Novi Grad; gotovo je to najprijetnejše in prijaznejše mestece ob vsem dalmatinskem bregu. Z vedno večjo urnostjo pe-jal nas je parobrod k izhodu lepe Boke. V nekaterih trenotkih dospeli smo do daleč tj& vidnega Punta d’Ostro. Tu smo zagledali tudi prosto morje, ki se nam je jelo naznanjati z nočnejšimi valovi in izdatnejšim pljuskanjem adije. Svež in dobrodejen morsk veter ove-seli popotnika, kogar je doslej med kotorskimi skalami nadlegovala huda vročina.
Po zel6 prijetni vožnji zavil se je naš mrobrod v prostorno luko barsko ter se sredi lje vstavil. V urnem čolniču zdrčali smo k iregu, ki sedaj nima uikacih nasipov, niti ~uaia, niti mola.
Takozvana luka barska je sicer prostorna, skoro čisto nič zavarovana. Široko in burja razsajata tu, kakor malokje drugej. Ako si hoče črnogorska vlada luko pripraviti porab-ljivo, utakniti bo morala vanjo mnogo denarja.
i. t. d. od dohodninskega davka, od kolekov in pristojbin. Govornik razlaga denarno stanje teh društev in slika nevarnost, ki jim preti vsled prevelikih davkov. Dolžnost vlade je, kakor pravi govornik, da temu pride v okom in da podpira take dobrodelne naprave ubo-zoge delavca. Podpora teh društev ni samo humanna, temveč zahteva jo tudi socialnopolitična modrost.
Predlog njegov izroči se davčnemu odseku.
Poslanec Russ stavi z drugovi sledečo interpelacijo do skupnega ministerstva:
Gledč na izvanredno važnost volitve Trsta kot izhodišče nove nemške morske proge v orijent vprašajo podpisani vlado: Kake korake je napravila c. kr. vlada, da podpira volitev Trsta kot izhodišče nemške parne proge v orijent?
Poslanec Proskowetz in drugovi inter-pelujejo kupčijskega ministra, mu je li znano, da je sklenil nemški zavezni svet povekšati carino za uvaževanje žita in mnogih druzih gospodarstvenih in obrtnijskih izdelkov. Carina seje povikšala v nekaterih slučajih na trikratno ceno; kaka sredstva misli uporabiti minister, da zapreči to nevarnost, ki preti avstrijskim pridelkom?
Nadaljevanje seje je danes, dn6 23. jan.
—	Citajo se vladni predlogi in nadaljuje se prvi dnevni red.
Kako pomagati Dolenjcem?
Zakaj pa ravno Dolenjcem? Ali Gorenjci in Notranjci niso potrebni? Menda še ne v taki meri, kajti občni glas je, da je na Dolenjskem revščina, da ne napreduje ljudstvo skoro v nobenem obziru, posebno pa zaostaja gledč živinoreje. Tega mnenja je med drugimi na pr. tudi g. G. Pirc, tajnik kmetijske družbe, ki je te dni v »Kmetovalcu" priobčil prav zanimiv spis o živinoreji in poudaril, da je živinoreja na Gorenjskem in Notranjskem veliko bolj napredovala, nego na Dolenjskem. In pritožbe o revščini na Dolenjskem so še uže tako pogostoma brale in slišale v javnosti, v časopisih, v zborih in drugod, da menda bodo kmalu to vrabci čivkali. Nekaj resnice mora uže na tem biti.
Revščina pa ni povsodi po Dolenjskem enaka. Raste marveč, čem bolj se od Ljubljane proti Krki in Kolpi približujemo pravim Dolenjcem in Belokranjcem. Pravi Dolenjci se nekako še le pri Novem Mestu začenjajo, bivajo največ ob dolenji Krki. Pod Ljubljano, po litijskem, zatiškem in trebanjskem okraji še redi ljudstvo živinoreja, niže doli, zlasti južno od Mirne, pa o živinoreji skoro govora ni. Kmetič ti redi po jedno do dve kravi in morebiti še par volov. Izjema je le po šent-jarnejskem polji, kjer so lepi travniki s ce-
Na bregu nahaja se nekoliko prav ličnih poslopij, med njimi poveljništvo luke in poslopje za Lloydske agente, nekateri magacini in hiše zasebnikov.
Poslopja so večjidel jednonastropna in dobro ohranjena. Ozalšana so bila z črnogorskimi zastavami, ker se je pričakovala ta dan od Rjeke sčm princezinja Marija, najmlajša hči kneževa. Na bregu bilo je vsled tega zeltf slovesno. Pred nekim poslopjem postavilo se je krdelce črnogorskih vojakov na stražo, med tem ko ste stali pred poslopjem poveljništva luke dve častni straži.
O poludanski vročini smo se odpočili od potovanja in se podali še le ob 4. uri v mesto na razgled; kake pol milje od brega oddaljeno se iz luke komaj vidi.
Jezdeli smo najpoprej po prostorni dolini barski, porabivši zato novo, sedaj samo le še do mesta dodelano cesto. Ta cesta bode kdaj vezala Rjeko z Barom. Pri zgradovanji treba bode še marsikatero težavo premagati, zlasti čez sutormansko goro, koder bode gradenje jako težavno. Z visocimi gorami obdana dolina dviga se proti Baru in proti višavam, ki se dvigajo za njim. Mimo turščinega polja nahajajo se oljkini gozdiči, med katere se vri-
sarsko žrebčarijo pač konjerejo uže dosta zboljšali.
Posebna revščina se razodeva po opazovanji pisatelja teh vrstic v krškem in kostanj e-viškem sodnijskem okraji. Klimatične razmere so sicer tod še precej ugodne, kajti podnebje je na pr. v Krškem skoro tako, kakor na Vipavskem, ali raznovrstne razmere so take, da je materijelno in duševno stanje ljudstva kaj na slabem. Po obširnem krškem polji ti stanuje siromak, da je joj! Ravno polje mu malo rodi, ker je skozi in skozi vsled na-plovljenja peščeno in malo rodovitno. Drevje skoro neče in ne more na njem rasti. Kmetič ti nema tu ne gozda, ne drv, ne stilje; živine tudi ne in torej ne gnoja, s katerim naj bi gnojil.
Ljudstvo po vinskih goricah, v župnijah okolo Rake, pa ima vse svoje premoženje skoro le v vinogradih in vinu, če obrodi in toča ne pobije. K6nj nima, goved ne dosta, kajti manjka mu travnikov.
Ali pri vseh teh pomanjkljivostih dalo bi se našemu dolenjskemu kmetu še nekoliko pošteno živeti in pošteno izhajati, ako bi se mu pomagalo. Res je, težko se bode našel domoljub, ki bi se žrtvoval za ljudstvo, ki je v mnogih ozirih tudi moralično uže zelo zabredlo.
Res, mnogo napak ima naš dolenjski kmet, a vender ga diči dobro, mehko, radQdarno srce. Žal! da je ravno dobro srce in radodarnost, katero ima Dolenjec, v prejšnjih časih gospoda, ki je med njimi živela, vporabila v to, da se je sama okoristila in vsled tega postal je kmet nezaupljiv. Ako bode torej naš kmet videl, da je tudi med inteligenco človek, ki brez sebičnosti k njemu dohaja, utegne dobiti do njega zaupanje, poslušal in vbogal ga bo. Zato na delo, domoljubje dolenjski! bližajte se kmetu, poučujte ga najprvo in to ob vsaki priliki, snujte bralna društva, kmetijske podružnice, prirejajte govore o kmetijstvu, razdelujte med ljudstvo dobre slovenske knjige in knjižice, časopise in drugo ! Saj je tega blaga uže vse polno! Bodoča kmetijska šola bode veliko tudi pripomogla. Dolenjsko železnico moramo vsekako dobiti. Da bi se kletarstvo zboljšalo in da bi se naše še dosta dobro vino ložje eksportiralo, treba bi bilo snovati vinarske zadruge. Sadje je Dolenjca prihodnjost. Ali da bi se sadjereja izplačala, treba je skrbeti tudi za eksport sadja.
Tudi y ta namen bi bilo treba posebnih zadrug. O koristi vinarskih in sadjarskih zadrug pa hočem zopet pri priliki besedico spregovoriti.	J. L.
vajo tu pa tam vinogradi in cvetlični vrti. Mesto se ugleda še le takrat, kadar se do-sp6 višino nasproti barskega gradu. Spodnje mesto, Varoš, leži bolj v dolini sredi najlepših in košatejših vrtov. Pravo mesto pak se nahaja, kakor uže rečeno, za ono višavo, ki se je ravnokar omenila, ter je zidano na neki gori, ki se na ono stran, koder teče mali potok, po polnem navpično dviga k višku. Na ozidji je pet stolpov.
Ta na visoki gori zidana in z velikimi hribi zašpeljena trdnjava Bar, leži jako lepo. Proti jugu in severu pritiskati se k mestu dve predmestji, kjer je bilo, ko je črnogorska vojska zajela trdnjavo, prostora dovelj za vse, tu sem ubegle meščane. Na višavi sezidano zgornje mesto in spodi Varoš sta dobro obljudena, pravo mesto ali trdnjava pak — sedaj kup posutja — je opustošeno, podoba reve in nesreče, ob enem pak tudi živ dokaz za pogum oblegovateljev kakor tudi za vztrajnost obleganih. Zgodovina oblege navaja mnogo zanimljivih dogodkov ter znači jako jasno, kak6 se Črnogorci navadno vojskujejo.
Ko so zajeli Črnogorci 17. novembra 1877 1. vse trdnjavice ob bregu: Dobro vodo, Golo brdo, Volnico, lotili so se obleganja Bara. Turki
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Svareče naše besede niso ostale glas vpijočega v puščavi; zdaj je skoro po polnem gotovo, da se ne ustanovi jugoslovanski klub. Slednje številke čeških listov odločno zatrjujejo, da vžst o ustanovitvi jugoslovanskega kluba nikakor ne zasluži vere, kajti neumestno bi bilo zdaj, v resnih časih raz-cepljati desnico v še več klubov. In češki listi tudi nadalje z gotovostjo pripovedajo, da se niti zdaj, niti v bodočem državnem zboru jugoslovanski klub ustanovil ne bode. Zagotavlja pa se nadalje, da bode grof Hohemvart najbrže še prevzel mandat kot državni poslanec.
Tuje dežele.
Sir Stafford Northcote govoril je dnč 19. t. m. pri konservativnem shodu o političnem položaji. On je grajal vnanjo, naselbinsko in irsko vladno politiko ter omenjal, da ni bil nikdar tako ugoden čas, kakor zdaj, da se moč naselbin vzdrži in poveča. Dolžnost angleških državnikov da je, da vzdržijo velikost in jednoto države. Pokazati je treba naseljencem, da se Angleži brigajo za njihove interese, pokazati, da so naselbine del države ter da jih nečejo drugim državam žrtvovati.
V španski zbornici napadal je dnč 19. t. m. republikanski poslanec Labra vnanjo politiko vlade ter jej predbacival preveliko prijateljstvo s papežem in z Nemčijo. Ministerski predsednik Canovas mu je odgovoril, da Španska ne sme misliti na to, da bi igrala vlogo evropske velesile, dokler nima moči, katere jej more dati preustrojba in razvoj materijal-nih interesov. Gledč naselbinske politike je omenjal Canovas, da je on vedno pričakoval trenotja, ko bodo civilizovane države vsled preobile produkcije in prebivalstva primorane ustanavljati naselbine, a zdaj položaj Špansko sili, oprezno postopati. Gledž kočljivega vprašanja o razmerah Španije z Italijo in s papežem je izjavil Canovas, da hoče Španska ostati v prijateljstvu z Italijo in se ne vmešavati v njene prepire z Vatikanom. Svoj govor pa je skončal z besedami: „Mi konservativci menimo, da je narodnostna potreba za družbo in vlado Španske, da se vzdržuje prijazno razmerje s papežem, z načelnikom katoliške vere.“
Kakor je poročal telegram v včerajšnjem listu, priboril si je general Stewart v Egiptu proti ustašem veliko zmago. Angleži boriti so se imeli s sovražnikom, kateri jih je po številu za skoro deset tisoč presegel. To je bila za Angleže lepa zmaga, a zgubili so v boji vender precej svojih častnikov, polkovnik Bur-naby je pal, lord St. Vincent je bil ranjen. Angleži gredo dalje, in v kratkem času pričakovati je zopet novih bitk.
zaprli so se v trdnjavo ter se ne drgnili napraviti najmanjšega poskusa za branitev utrjenih krajev zvunaj mesta. Vsi Muhamedanci v Bari ubežali so v citadelo, ki sta jo branila dva bataljona nizamov, 1800 bašibozukov in nekoliko irregularnih pomočnih krdel pod poveljstvom Selim Bega iz Bara in Šaban Bega iz Skadra. Nadpoveljnik je bil Ibrahim Beg, star, zvest turšk častnik. Vojvodi Plamenacu bila je naloga, iztrebiti sovražnika iz krajev na jugu Bara in ko bi bilo treba, zadrževati Turke od Skadra sem, vojvoda Mašo Vrbica pak je dobil poveljstvo nad oblegovalnimi četami, h katerim je prihajal zdaj pa zdaj knez. Oblegovalne čete stiskale so se vedno bolj vkup, dokler ni bilo vse mesto obkoljeno. Med tem so poskušale tri turške vojne ladije pri vhodu
v luko postavljeno baterijo proč odbiti, da bi se zamogle tu turške čete izkrcati. To pak se jim ni posrečilo, da si tudi so turške ladije slabo varovano baterijo večkrat trdo zgrabile, kajti posadka stala je kakor skala ter s svojima dvema Kruppovima topova, ki ju je Turkom odvzela, napravila turškim ladijam veliko škode.
Po mnozih ponesrečenih poskusih umaknile so se turške ladije črnogorskim kroglam.
Dopisi.
Iz Starega Trga pri Loži, 20. januvarija. (Izv. dop.) Od vseh stranij dohajejo obširna poročila, kako čitalnice prirejajo zdaj v predpustnem času veselice, zabavne večere, prirejajo igre, tombole, plesove. Od vseh stranij!
—	le od nas ne pride v svet nikako poročilo. Moglo bi se misliti, da naša čitalnica ne živi več, niti ne životari, da so morda sneli uže napis „čitalnica“ znad vrat, a to je ravno naopak. Čitalnica naša tudi letos pridno deluje ter prireja zabave. Da ne dohajejo v svet poročila o tem, je morda kriva naša malomarnost ali pa pohlevnost.
Ravno prošlo nedeljo priredila je naša čitalnica zanimljivo veselico, katere se je udeležilo mnogo domačega prebivalstva, vnanje pa je bilo zadržano po izredno slabem vremenu. Igrala se je tombola s prav lepimi dobitki — konec veselice pa je bil ples, in mladina se je zavrtila v hitrem plesu ter se vrtila pozno v noč. Vse izvršilo se je v najlepšem redu, vse je bilo zel6 veselo; in ko smo se razhajali, izražal je vsak gorko željo, da bi vrli odbor kmalu zopet priredil kako veselico.
Kakor rečeno, čitalnica v tem oziru vrlo deluje, obžalovati je le, da je med odborom razširjeno nekako strankarsko mišljenje, se ve da navdihneno mu po vročekrvnih nepre-mišljencih, da gre to strankarsko njihovo mišljenje cel6 tako daleč, da si nečejo naročiti vseh listov, katere želijo članovi, in to le iz gole demonstracije. Nečem s tem dajati odboru svetov, ne se vmešavati v njegovo področje, toliko pa smem omeniti, da bi čitalnici gotovo — to vem iz lastne skušnje — pristopilo še več članov, če bi se opustilo to neplodonosno nasprotovanje. Pomislite torej, če morda ne ovirate razvoja čitalnice!
Razne vesti.
—	(Umor in samomor iz ljubezni.) Iz Budimpešta se poroča: Predvčerajšnjim po noči okolo	polunoči prišel	je v	„Hotel Pariz"	mlad
j&ož vodeč za roko mlado, lepo deklico ter	jo za-
eva sobo. Kor se mladi par do včeraj popolu-m dal videti iz sobo, ulomili so vrata in našli na pos e ji deklico mrtvo, a njega smrtno ranjenega. Cisto majhna luknjica v soncu spričevala jo, da je bila deklica s kroglo usmrtena. On vstrelil se je	dvakrat v prsi,	a se	navzlic tomu	ni do
smrti	zadel. Ko si jo	toliko	opomogel, da	je za-
mogel govoriti, povedal je, da mu jo Bola Szep •m in da je 25 let star. Deklico, kateri je ime ar'ja Kamer, spoznal je pred dvema letoma ter živel o tedaj z njo v zel6 intimnih razmerah. A de-jca, otrok revnih starišov, živela je v veliki t> t k s' j® s šivanjem komaj prislužila naj-po rebniše. V takih okoliščinah ni bilo nikakega _Panja, da bi se kedaj popeljala pred oltar. Deklica
je bila prva, ki je sprožila misel, da naj se skupaj usmrtita. Užo pred tremi tedni bila sta sklenila, da bosta z mostu vkup v Donavo skočila, a v odločilnem tre-notku ju je zapustil pogum. Predvčeranjem zvečer pa sta za trdno sklenila, da hočeta skupno umreti tor sta se iz tega namena podala v hotel. Najprej vstrelil je svojo ljubico, potem pa še v svoje prsi sprožil dvakrat revolver. Na druga vprašanja odgovarjal je le z besedami: „Tako je hotela", dokler ni pal zopet v nezavest.
— (Dvoboj brez napovedbe.) Iz Sara-jevega se poroča: Dva na isti dan od finančnega oddelka deželne vlado odpuščena diurnista sedela sta pretekli teden nekega večera v gostilni. Jed-nega ime jo Henrik Mader, a druzega Gjuro Dra-gas. Sedela sta molče drug drugemu nasproti ter pila. Naenkrat planeta brez vsega povoda po konci, se postavita kakih deset, korakov jeden od druzega oddaljeno, potegneta revolverje iz žepov ter strelita drug na druzega, ne da bi bil kateri njiju zadet. Lahko se misli, kak strah je zavladal med gosti. Oštir poslal je takoj po stražo, a duelanta odpravita se ter se podasta v »Narodno kavarno", kjer sta zopet skupaj nadalje pila, dokler ju ni policija našla. Ko ju je hotela ta prijeti, branila sta se na vso moč, a konečno bila sta vender premagana ter odvedena v zapor. Cela zadeva je tim bolj čudna, ker nečeta nič natančnejega o vzroku njunega početja povedati. Dosedaj je bilo le to mogoče konstatovati, da sta si tisto popoludne kupila pri firmi Racher čisto jednaka revolverja, rekoč, da orožje potrebujeta za osobno varstvo. Preiskovanje, ki so vrši, bo pač razjasnilo, kaj jo oba-dva nagnilo k takemu početji.
— (Ogenj v razstavi slik.) Kakor se iz Varšave poroča, nameraval se jo te dni v sobani ondotnega umetnijskega društva strašen zločin, ki pa so je vender še o pravem času preprečil. V toj sobani razstavljeno so sedaj najboljo slike slavnega slikarja Matejkota, dalje več dragocenih slik Brandtovih, Lofflerja in drugih umetnikov. Štirje vseučeliščniki, ki so si hoteli tudi slike ogledati, opazili so v sobani neprijeten duh, kakor bi se kaj žgalo. Iskali so na vse strani in so tudi kmalu našli več po tleh raztresenih in v petroleji namočenih tlečih cunj in žveplenk. Ker je bilo to uže na večer in ker bi se bila dvorana čez 10 minut imela zapreti, jasno je, da bi se bil ogenj razširil ter napravil neprecenljivo škodo, tim bolj, ker so bile dragoceno slike zavarovane za neprimerno majhne svote. Kodo je nameraval zločinsko dejanje izvršiti, ni še gotovo, sum pa pada na dve dami, ki ste si malo prej dali nenavadno mnogo opraviti pri Matejkovih slikah.
er niso mogle niti te ladije, niti Ali Saib Paša skadrski obleganim prinesti pomoči, pred-avljamo si lahko njihov položaj.
_ Večkrat poskusil je vojvoda Vrbica Ibrahim £ega pregovoriti, naj se vda, toda zvesti vojak “l hotel o tem nič vedeti, sicer pak so ga avdajale prej omenjene ladije še vedno z , e. kim upanjem. Oblegancem pričelo je vedno jvJ® Presti, kajti pohajati jim je začel živež, iih u n*so mo8li vet pokopavati, ampak so Po ac*aH v kletih; tudi mesto je bilo uže šein^°^ei? razraščeno, niti jedna hiša ali ro,,, ?.1 .^ila več cela; podobno je k:,a Tu sklenejo Črnogorci, Tu se^ J1-.vedeli so, na katerem kraju mesta tufTt i a reservoar za vodo ter so z delom Dori1 ^ pričeli. Na vzhodni strani mesta [ ®no strmo skalo skopati se je moral pod h P’ “ar se je sicer tudi precej zgodilo, ant .'ooja in krvi; Reservoar so razstrelili ter “Diegancem vzeli vodo. Dnč 28. decembra Prosil je Ibrahim tridnevnega premirja, česar ? tu . n* dovolil. Dni 29. decembra prišel Ibrahim Beg s Selim in Šaban Begom v , 01‘co katoliškega škofa, v kateri je imel *nez svoje glavno taborišče. Knez sprejel ga Je z vsim spoštovanjem, ko mu je izrazil
mo
bilo uže Turkom vodo
Domače stvari.
—	(Mestni odbor ljubljanski) imel je včeraj zvečer ob 6. uri javno sejo. Predsedoval je podžupan Petričič, navzočnih je bilo 17 odbornikov. Predsednik je imenoval overovateljema za^ pisnika mest. odbornika Nollija in Ravnikarja. — Predsodnik naznanja, da je mesto Zagreb poslalo
proračun, kateri leži zdaj v magistratni pisarni gospodom na ogled. — Predsednik naznanja, da se je mestnemu odborništvu odpovedal mest. odb. dr. Drč. Predsednik prečita dotično pismo. Na predlog mest. odb dr. Zarnika izreče se odsto-pivšemu mest. odb. g. dr. Drču za njegovo mnogoletno in vspešno delovanje v mestnemu zastopstvu zahvala. — Na predlog mest. odb. Bajerja se sklene, da se na grob ravnokar umršega deželnega poslanca	Karola	Rudoža v	imenu mesta položi
venec. — Poročilo o proračunu mestne glavne klavnice in mestnega posojila ljubljanskega za leto 1885 se	vzame	v znanje.	—	Prošnja Leopolda
Belarja, ravnatelja II. mestne ljudske šole, zaradi funkcijsko doklade se gosp. prosilcu vrne, ker po novem, s 1. januvarijem t. 1. v moč stopivšem šolskem zakonu mestni zastop	ni	več kompetenten,
rešiti to	prošnjo.	— Dopis	c.	kr. deželne vlade
glede ustanovitve nemške šole v Ljubljani se vzame v znanje. — Sklene se, poslati prošnjo do skupnega ministerstva in obeh zbornic državnega zbora, da se ustanovi v Ljubljani novo poslopje za poštne in brzojavne urade. —■ Sklene se, da se ustanovi mestno otroško zabavišče s slovenskim učnim jezikom, in sicer naj se skrbi za to, da se otvori užo do 1. maja t. 1. — Konec javne sejo ob polu
9.	uri, potem tajna.
— (Pri prizivni obravnavi) „Slovan“ contra Šuklje bil je danes prof. Šukljo nekrivim spoznan, tožitelj obsojen v troške. Jntri natančneje poročilo.
•—(„Literarn o-zabavni klub“)nima jutri zvečer jour-fixa.
— (Ogenj.) Iz Krškega se nam poroča: Dne 20. t. m. o polu devete ure zvečer nastal je v skednji Franceta Metelkota v Dolenji Vasi, občina Raka, ogenj, ki je uničil shrambo za na-stiljo, dva skednja in hlev s senom vred ter pro-vzročil škodo v znesku 550 gld. Zavarovan je bil Metelko pri „Concordiji“ za 300 gld. Kako je ogenj nastal, se še ne vč.
— (Zmrznil) jo, kakor se nam poroča s Krškega, dne 20. t. m. po noči Marko Kerin iz Leskovca na travniku v „Paradižu“. Bil se je napil nekoliko preveč žganja in vsled tega v snegu obležal. Zapustil je petero nepreskrbljenih otrok.
— (Zabavni vlak na Velehrad in v Prago.) Kakor znano, nameravalo se je vlansko leto uže potovanjo v Prago z zabavnim vlakom, a tedaj so je zaradi mnogih ovir moralo odložiti to potovanje; sklenilo pa se je, da se to zgodi naslednje leto, torej letos, in izrekla se ja želja od vseh stranij, naj bi se zabavni vlak tako vravnal, da bi potovalci mogli obiskati tudi Velehrad ter se udeležiti tisočletnice sv. Metoda. Da se vso pravočasno priredi, izvolil se je za to uže odbor iz naslednjih gospodov: Hribar, Murnik, Trstenjak, Valenta in Železnikar. Vlak odpeljal se bode od tu okolo 10. avgusta, tako da bode možno potoval-cem udeležiti se v 15. dan avgusta na Vele-hradu vršeče se slavnosti v spomin tisočletnice sv. Metoda.
svoje občudovanje zaradi njegove nenavadne vstrajnosti in zvestobe, napovedal mu je, da se vda brezpogojno. Staremu vojaku vdrle so se solze po licih, kar je kneza in vse vojvode zel6 ganilo.
Tako se je končala v črnogorski vojskini zgodovini res znamenita oblega mesta Bar. Še tisti dan šel je knez v nesrečno, z bolniki in sestradanimi ljudmi napolnjeno, po polnem razsuto mesto. Trebalo je več mesecev, predno so mogli mesto očistiti mrličev in nakupičene nesnage.
Ko smo šli v pusto in razrušeno mesto, ni mogel naš spremljevatelj, črnogorski častnik, prehvaliti junaštva turške posadke in njenega poveljnika, Ibrahim Bega. Kakor v Podgorici dovolila se je tudi tu Muhamedan-cem prosta pot, kamor se jim zljubi. Tistim pak, ki mesta niso marali zapustiti, zagotovile so se pravice do njihovega posestva.
Bar dela na ptujca prav prijeten vtis. Stanovnikov ima»kacih 7000. Večinoma so katoličani, Muhamedancev je sedaj jako malo, ker jih je po padcu Bara zapustilo veliko svoj rojstveni kraj. V Baru bila je do zadnjih časov stolica skaderskega škofa, ki je imel uaslov katoliškega nadškofa v Baru in Skadru.
Sedaj stoluje škof v Skadru ter obišče časi svojo prejšnjo stolico, o kateri priliki ga sprejema črnogorska vlada z onim spoštovanjem, ki pristoja njegovemu dostojanstvu.
Grad, citadela, je še iz benečanskih časov. Leta 1573 so jo Turki zajeli ter jo zelo prezidali. Nahajajo se še ostanki starih benečanskih stavb, ki se takoj spoznajo, ker se mimo napisov ni smel nikdar pogrešati krilati lev.
Proti večeru podali smo se nazaj k luki. Ker je bilo v nji tako živahno in slovesno, spoznali smo, da je mala princezinja uže došla. Z skromnim umetalnim ognjem na čast kne-ževe hčere sklenili smo dostojno ta za nas v marsikaterem oziru važen dan.
Težkega srca poslovil sem se drug dan od črne Gore, ki se mi je v kratkem času tako prikupila in na krmilo ponosnega »Stam-bula" naslonjen, nisem dolgo časa mogel odtegniti očij od Rumje in vedno manjši posta-jajočega svetilnika v Voluici.
Zadovoljen napotil sem se proti domu, saj sem vender videl z lastnimi očmi ono Črno Goro, ki jo Gladstone zove moderno Sparto!
— (Zagorsko železnico) bodo gradili od Čakovca v Varaždin do Zaprešič s postranskim tirom v Krapino. Stala bode okolo 6 milijonov.
— (Novo pevsko društvo.) Iz Trsta se poroča, da so v nedeljo, 18. t. m., osnovali v Trstu nekateri pevci novo pevsko društvo „Preširen“; izbran je bil precej začasni odbor, kateri ima nalogo, sestaviti pravila in skrbeti za pospeševanje tega društva, dokler se skliče občni zbor, kateri izvoli stalni odbor. Nadejati se je, da se hoče na poziv, katerega misli sedanji odbor razposlati med rodoljube, vsak dragovoljno odzvati.
— (Kopelj na otoku Lakromi.) Dr. Suess in dr. Winternitz z Dunaja, ki sta potovala po Dalmaciji, nameravata napraviti na otoku Lakromi kopelj, ki ima tekmovati z Nico, ker je podnebje tam jako ugodno. Voditelj tej kopelji ima biti dr. Winternitz. Oba gospoda takoj, ko se vrneta na Dunaj, vložita prošnjo za to podjetje.
Valeta prof. Šukljeju.
Odhajajočemu prof. Sukljeju napravili so njegovi prijatelji in somišljeniki v veliki sobani „pri Maliči" v slovo in na čast super, ko j ega se je udeležilo nad 40 odličnih mož ne samo iz mesta, temveč tudi z dežele, med temi več deželnih poslancev, profesorjev, učiteljev in uradnikov. Ta shod ni dal samo povoda, da se je na častno mesto v glavno mesto cesarstva poklicanemu profesorju zagotavljalo najiskrenejše prijateljstvo, temveč izražalo se mu je tudi kot deželnemu poslancu in udu deželnega šolskega sveta kranjskega neomejeno zaupanje. Prof. Wiesthalor, ki jo bil ta večer izvoljen predsednikom, pozdravil je poslavljajočega se blizu s sledečim nagovorom:
Slavna gospoda I Zbrali smo se danes v izreden shod, da se poslovimo od moža, ki nam ga nemila usoda kmalu odvede v dalnji Dunaj, od moža, ki je oče našemu klubu, pa tudi ves čas njegovega, reči smem častnega obstanka, duša njegova. Slavna gospoda! Jaz nisem govornik, niti pesnik; tedaj ne pričakujte od mene retorično dovršenega in pesniško navdahnenega govora. Ven-der pa prosim čestitega slavljenca, da zaradi tega ne pripisuje manjše vrednosti preprostim besedam mojim: saj mi prihajajo iz dna srca, in prepričan smem biti, da jih govorim tudi vsem pričujočim gospodom iz duše.
Dostojanstvo, s katerim ste me danes počastili, nalaga mi prijetno dolžnost, v slov<5 izreči par odkritosrčnih besed priznanja in hvaležnosti možu, ki je sicer vajen ostudnega psovanja in obrekovanja, ne pa hvale. Ne bodem se mu prilizoval, govoriti hočem le golo resnico.
Z odhajajočim tovarišem izgubimo Slovenci na Kranjskem moža redke nadarjenosti in še redkejše deiavnosti in vstrajnosti Ne bom Vam slavil njega strokovnjaške izobraženosti in pedagogične spretnosti, ne bom ocenjal njegovega pisateljskega delovanja, ne hvalil govorniške sile njegove, ne bom Vam klical v spomin prijetnih lastnosti, s katerimi se je vedel prikupiti vsaki družbi, niti našteval velikih zaslug, ki si jih je pridobil za kranjsko šolstvo sploh in za učiteljstvo še posebej. Poudariti hočem le jedno prednost, ki vsaj meni najbolj imponuje, to jo neupogljiva značajnost in politična poštenost njegova. Možato boril se je za svoje prepričanje, za idejo, ki jo je spoznal za jedino pravo. Ees, da se je boril brezobzirno, in marsikateremu rahločutnemu človeku zdelo se je morda orožje njegovo prehudo, preostro, a tega mu niti najhujši sovražnik ne more in ne sme odrekati: boril se je vsigdar s pošteno roko, s poštenim orožjem, in to za pošteno stvar in z nasprotnikom, ki se v tem obziru ne da z njim primerjati. Od vseh stranij letele so nanj strupene pušice, a ni se umaknil, ni se udal, nezmagan zapušča sedaj ljubljeno svojo domovino. To je menda tisti dobiček, tisto plačilo, za katero se je, kakor trde protivniki, ves čas tako strastno poganjal. „Ena se tebi je želja spolnila: V zemlji domdči de truplo leži", pel je neumrljivi naš Pre-širon o nesrečnem prijatelji svojem A. Smoletu. Mi danes svojemu prijatelju niti tega ne moremo prorokovati. Srečolovec vrže koj puško v koruzo, kakor hitro vidi, da se mu sebični nameni njegovi nočejo posrečiti. Naš prijatelj zapušča nehvaležno
domovino svojo; a zadnjo soboto slišali ste iz njegovih ust slovesno obljubo, da ji bodo ostal tudi na tuji zemlji zvest sin, da se bode tudi v dal-njem Dunaji z isto navdušenostjo in gorečnostjo trudil in potegoval za svojo idejo. To je blago, plemenito! Zato mu napivam kot značajnemu rodoljubu ter izrekam srčno željo, da bi mu bilo dano še mnogo, mnogo let vspešno delovati domovini v korist in slavo, sebi v čast, prijateljem, ki se ga bodo vsigdar s poštovanjem spominali, v radost. Bog živi našega prijatelja Šukljoja, Bog živi vso njegovo rodbino!
Nadalje poprijel je cesarski svetnik in deželni poslanec Murnik za besedo ter je poudarjal prof. Šukljejevo delovanje v deželnem zboru in njegove zasluge, ki si jih je pridobil v tem oziru. Tudi on obžaluje, da zapušča prof. Šuklje domovino, vender ta tolažba mu ostaja, da oni ostane še nadalje ud deželnega zbora in da mu bode vsled tega še večkrat dana priložnost, sniti se z njim v deželni zbornici, kamor prof. Šuklje gotovo nikdar ne bo zamudil priti, kadar bo treba povzdigniti glas za blagor naroda. — Ves ginjen in z njemu navadno zgovornostjo zahvaljeval se je na to v daljšem govoru prof. S u ki j e za skazano mu čast. Poudarjal je, da je bilo vse njegovo dosedanje delovanje in početje prešinjeno od ljubezni do domovine in da je vsigdar pripravljen ukreniti na drugo pot, ako bi sprevidel, da načela, za koja se bojuje, niso njegovemu narodu v korist. Dokler pa tega prepričanja nima, hoče se še nadalje potegovati z vso odločnostjo za ta načela in upa, da bodo tudi vsi njegovi somišljeniki na potu, ko-jega so nastopili, vstrajali ter z isto odločnostjo postopali.
Z v srce segajočimi besedami poslovil se je potem še notar .Tanko Kersnik, ki se ni strašil neprijetnega pota in je nalašč v to prispel z Brda, od prof. Šukljeja, kot svojega prijatelja, spomi-naje se ob enem tudi ranjcega Jurčiča, od kojega je prepričan, da bi se, ako bi živel, ravnaje se po prelepih besedah, ki jih je izrekel v svojem Tugomeru: „Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen", danes gotovo boril z vso odločnostjo za ista načela, kakor jih zastopa prof. Šukljo in koje tudi on v obstoječih razmerah za edino prave spozna. Tudi temu nazdravu odgovarjal je prof. Šuklje v daljšem govoru.
Med večerom prišla sta tudi dva telegrama, in sicer eden iz Rudolfovega, drugi pa iz Krškega. Prvi se glasi: „Iz slovenske domovine odhajajočemu vrlemu deželnemu poslancu dolenjskih mest, gosp prof. Šukljeju, kliče istreni „živio!“ dr. Poznik“, a drugi: „V duhu se družim Cestilcem prof. Šukljeja, živo želeč, da on ne preneha posvečevati orjaških duševnih močij svojih mili domovini. — Ferdinand Seidl. “ Cel večer pa so zabavali navzoče v obilem številu zbrani izborni pevci s krepkimi in prijetnimi svojimi glasovi.
Še le pozno v noč stisnili so prijatelji in čestilci odhajajočemu še enkrat roko ter se potem razšli.
Telegrami „Ljubljanskemu Listu “
Dunaj. 23. januvarija. (Iz zbornice.) Vlada predložila je postavni načrt gledč veljavnosti in spodbijanja po vojaških oblastvih administrativnim potem izrečenih določb o odškodninah. — Barnfeind interpeluje zaradi nevarnosti razširjanja živinske kuge iz Bosne. — Meznik predlaga, naj se olajša davek gospodarstvenim zadrugam.
Berolin, 23. januvarija. Cesarju se je zdravje zboljšalo.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 23. januvarija.
ftld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..................83'40
»	»	»	»	srebru.........................83-85
Zlata renta........................................106'40
5% avstr, renta.......................................98	45
Delnice ndrodne banke...............................  864'	—
Kreditne delnice...................................... 302-60
London 10 lir sterling................................123	'60
20 frankovec........................................... 9'765
Cekini c. kr....................................... 5'97
100 drž. mark..........................................60-35
Uradni glasuik
z dne 22. januvarija.
Eks. javne dražbe: V Krškem zemljišče Alojzije Gerlovič iz Mal. Mrašova (473 gld.) dnč 21. febr.;
— zemljišče Jos. Bozine iz Bregov (160 gld.) diu' 14. febr.; — zemljišče Jan. Gorenca iz Rožanca (980 gld.) dnč 21. febr. — V Kranji zemljišče Jan. Kristanca iz Moš dnž 16. febr. — V Žužemperku zemljišče Jan. Stermeca iz Gor. Križa (1556 gld.) dne 10. febr.
— V Kranj i zemljišče Marijane Boštičeve iz Gor. Bernika (260 gld.) dnž 17. febr.; — zemljišče Jos. Sterniše iz Bašlja (557 gld.) dnš 18. febr.
Twj oi.
Dni 21. januvarija.
Pri Maliči: Cerdt, zasebnik, z rodbino, iz Genove. — Deutsch, trgovec, iz Gunsa. — Glaser, uradnik, z rodbino; Hirschmann in Niklas, trgovca, z Dunaja.
— Krisper, zasebnica, iz Celja. — Gruntar, c. kr. beležnik, iz Logatca.
Pri Slonu: Deutsch, trgovec, z Dunaja. — Baydel, graščinski nadzornik, iz Lossena. — Zenkovich, zasebnik, iz Trsta. — Boncelj, trgovec, iz Železnikov.
— Dolenc s soprogo z Slapa.
Pri Južnem kolodvoru: Hiltl, gozd. oskrbnik, iz Vidma.
— Rottl, gozdar, iz Loke.
Srečke
z dni 21. januvarija. Praga:	74	71	80 55 20.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje barometra v ram
740 21
740-31
741-40
Tompe*
ratura
— 4-4 + 0-5
— 3-2
Vetrovi
vzh. sl. jvzh. sl. vzh. sl.
Nobo
obl.
Mo-krina v mm
000
V našem založništvu je izišnl na svitu
drugi, pomnoženi natis:
Poezije S. Gregorčičeve.
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Z1
Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
Zbrani spisL
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
II. » Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži.	(11)	1
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. KUinmajr & Ped. Bamberg v Ljubljani.