Rožnik 2024 #7 Glasilo za zdravo družbo Obramba ni oboroževanje Aktivirajmo se Ustaviti nadaljnje vojno izzivanje - Ira Zorko Čas je za izstop iz WHO in NATO Glifosat in Slovenija Ne globalizmu! So cepiva prava izbira - intervju z Urško Šorn STRAN 2 Zakaj pišemo (kar pišemo)? ekipa gZD Pred nami je izredna izdaja glasila gibanja Zdrava Družba, ki je doslej izhajal v tiskani verziji, tokrat pa zaradi pomanjkanja sredstev izjemoma v elektronski obliki kot »e-Ozaveščeni«. Za to smo se odločili v času nastopajočega poletja, ko načrtujemo naša počitnikovanja in dopustovanja, da si malo oddahnemo od vsakodnevne rutine, povezane z različnim delom in raznoraznimi skrbmi. Mednje pa zadnja leta žal sodijo tudi vse bolj napeta in mučna globalna dejstva in okoliščine, ki pa nam, kakor vse težke življenjske preizkušnje, k sreči prinašajo tudi mnoga pomembna nova spoznanja, nujna za ustvarjanje naše boljše prihodnosti. Gibanje Zdrava  družba vas vabi k branju žlahtnih misli širokosrčnih velikih ljudi. V zadnjih letih je postalo več kot očitno, da se je skozi celotno zgodovino človeštva, vse ljudi na svetu načrtno obvladovalo in usmerjalo s premišljenim manipulativnim obveščanjem s prirejenimi oz. ponarejenimi informacijami, ki so ga zavestno izvajali vladajoči režimi (vladarji, veljaki, bogataši…), skratka razne politike in religije. Nekoč neuko, zatem pa naivno svetovno prebivalstvo, narodnostno, jezikovno, ozemeljsko in religiozno razdeljeno, je v dobri veri verjelo vsem povedanim in napisanim lokalnim režimskim informacijam, tudi lažnim. In to tisočletja. Naše novo tisočletje pa obeta temu narediti konec. Izum in razvoj interneta namreč preti vladajočim režimom odvzeti primat nad lokalnimi in globalnimi informacijami. In tega se še kako zavedajo. Zato so v naglici pokupili vse množične medije (TV, radio, časopisi …), da bi si na ta način zagotovili nadaljnji nadzor in cenzuro nad informiranjem hitro rastočega ter vse bolj izobraženega in razgledanega svetovnega prebivalstva še naprej. Sedaj pa skušajo v paniki čim bolj centralizirati odločanje v okviru mednarodnih organizacij (UN oz. OZN, WHO oz. SZO, NATO, EU ipd.) ter temu podrediti čim več naših nacionalnih suverenosti ter ustavnih, državljanskih in človekovih pravic, tudi oz. celo z njihovo kriminalizacijo. Vendar pa jim to ne bo uspelo. Ozaveščanja prebivalstva namreč ni več mogoče zaustaviti. Svet se nahaja v veliki informacijski vojni, v kateri se po zaslugi interneta, prvič v zgodovini hkrati soočajo vse svetovne informacije. Vladajoči režimi se proti temu borijo z veliko propagandno in psihološko vojno, v kateri skušajo državljanke in državljane vseh držav prepričati v dvomljive globalistične agende (sporni virusi in cepiva, izzvane lokalne vojne, pretnja svetovne vojne, umetna ekonomska in monetarna kriza, vprašljiva podnebna kriza, nevarnost prehranske ogroženosti idr.), katerih edini namen je totalno izropati vse države in dodobra prestrašiti vse prebivalstvo. STRAN 3 A ljudje se lahko sedaj proti vsemu temu vsakodnevno zaščitimo tako, da režimskim propagandnim informacijam ne verjamemo več slepo, ampak jih skrbno preučimo iz vseh zornih kotov, temeljito raziščemo in dobro premislimo, kar nam sedaj omogoča internet. Zaradi tega se ljudje sedaj vse bolj informacijsko povezujemo med seboj, povsod po svetu oz. na spletu so v porastu neodvisne in verodostojne informacije (socialna omrežja, dnevna poročila, tematske oddaje, podkasti, videi, filmi, članki, intervjuji …), kar nam omogoča soustvarjati lokalno in globalno informacijsko fronto, ki postaja močnejša od vseh režimskih in globalistične. Tu se trenutno bije glavni boj za nadaljnjo evolucijo človeške civilizacije. Del tega predstavljajo tudi redna prizadevanja gibanja Zdrava družba za politično neodvisno informiranje slovenskega prebivalstva o najbolj perečih in aktualnih temah, ki jih naš politični režim ljudstvu bodisi prikriva ali pa nas propagandistično zavaja. Tovrstnemu informacijskemu ozaveščanju in opolnomočenju je namenjeno tudi poletno branje pričujočega glasila eOzaveščeni. Želimo vam prijeten poletni počitek. Ekipa gZD STRAN 4 Povabilo k branju Stojan Habjanič, ekipa gZD Gibanje Zdrava družba vas vabi k branju žlahtnih misli širokosrčnih velikih ljudi. Naj nam bo dovoljeno, da z našim trudom, tudi ob pomoči Ericha Fromma, morda prispevamo k utrjevanju prisotnosti in zavedanja o našem velikem skupnem vsečloveškem hrepenenju po boljšem in srečnejšem življenju - po zdravi družbi. Gibanje Zdrava  družba vas vabi k branju žlahtnih misli širokosrčnih velikih ljudi. Živimo v časih, ki kar sami kličejo, morda lahko celo rečemo, da vpijejo po obuditvi intenzivnega razmišljanja o tem, v kakšni družbi živimo in v kakšni bi radi živeli. Kličejo po razmisleku, kam nas bo to privedlo, če se takoj ne zdramimo oziroma bi to morali storiti že včeraj, predvčerajšnjim ali pa še prej. In nismo prvi, ki se to vprašujemo in verjetno tudi ne bomo zadnji. Mnogi v zgodovini so se to vpraševali, mnogi so našli tudi veliko odgovorov na ta večna vprašanja; a redki so jih slišali, ali kar je še slabše, želeli slišati. Ne bomo jih naštevali, več tisočletna zgodovina jih premore veliko. Spomnili bi vas radi navelike ljudi z velikim srcem za vse soljudi, ki so živeli pred nami. V časih, katerih sledi in spomini sežejo do pričetka življenj nekaterih še živečih generacij, to je v sredino 20. stoletja. Tako je v letih 1950 – 1980, in morda še desetletje zatem, bilo samoumevno, da se je bralo dela Ericha Fromma. Dela, ki so bila že s svojimi naslovi tako pronicljiva in zapeljiva, da se jim razmišljujoč človek ni mogel upreti: Beg pred svobodo (1941), Človek za sebe (1947), Zdrava družba (1955), Umetnost ljubezni (1956), Imeti ali biti (1976) ... in še mnoga druga dela. Nazadnje, leta 1989, še njegova knjiga Umetnost življenja. Erich Fromm, univerzitetni profesor, sociolog, psihoanalitik, psiholog, filozof in pisatelj je ime, na katero ne smemo pozabiti. Njegova dela so še kako aktualna tudi danes, morda danes še celo najbolj. Vabimo vas k branju odlomkov iz knjige The Sane Society, ki je bila leta 1970 v slovenščino prevedena z naslovom Zdrava družba. Zagotovo vam bo že ob branju te lucidne družbene analize takoj jasno, zakaj so njegove misli danes aktualne morda še bolj kot v času nastanka knjige. In morda vas to pritegne tudi še k branju celotne knjige. STRAN 5 V knjigi ZDRAVA DRUŽBA, v poglavju »ALI JE DRUŽBA LAHKO BOLNA? PATOLOGIJA NORMALNOSTI« (na straneh 27- 31), Erich Fromm piše: … »Tako kot človek spreminja svet okrog sebe, spreminja v zgodovinskem procesu tudi samega sebe. Sam je tako rekoč stvaritev samega sebe. Toda prav tako, kot lahko človek spreminja in modificira le naravno materijo okrog sebe v skladu z njeno naravo, lahko spreminja in modificira samega sebe edino v skladu z lastno naravo. Kar človek dela v zgodovinskem procesu, je to, da razvija ta potencial in ga spreminja v skladu s svojimi možnostmi. To stališče ni niti »biološko« niti »sociološko«, če naj bi to pomenilo razmejitev dveh vidikov. Pomeni bolj prehajanje takšne dihotomije s predpostavko, da so človekove glavne strasti in nagoni rezultat človekove totalne eksistence, da so določeni in ugotovljivi, da nekateri izmed njih vodijo k zdravju in sreči, drugi pa povzročajo bolezni in nesrečo. Noben dani družbeni red ne ustvarja teh osnovnih nagonov, pač pa določa, katere izmed omejenega števila potencialnih strasti se bodo manifestirale ali postale dominantne. Človek je v vsaki dani kulturi vedno manifestacija človekove narave, manifestacija, ki jo kot specifični rezultat določa družbena ureditev, v kateri živi. Prav tako kot se rodi otrok z vsemi človeškimi možnostmi, ki naj jih razvija v ugodnih družbenih in kulturnih pogojih, se tudi človeški rod v zgodovinskem procesu razvija v to, kar potencialno je. Duševno zdravje je doseženo, če človek razvije polno zrelost v skladu z značilnostmi in zakoni človekove narave. Duševno obolenje pomeni neuspešnost takšnega razvoja. S stališča te postavke merilo duševnega zdravja ni posameznikova prilagodljivost danemu družbenemu redu, pač pa univerzalna prilagodljivost, ki je veljavna za vse ljudi in zadovoljivo rešuje problem človekove eksistence. Glede na stanje razuma članov družbe nas še posebej zavaja v zmoto »soglasnost« njihovih pojmovanj. Dejstvo, da se večina ljudi ujema v nekaterih idejah in čustvih, vodi v naivno domnevo, da njihovo soglasje dokazuje veljavnost teh idej in čustev. To pa je seveda daleč od resnice. Soglasnost kot takšna nima nobene zveze z razumom ali z duševnim zdravjem. Tako kot poznamo »folie a deux« (blodnjo dveh), poznamo tudi »folie a millions« (blodnje milijonov). Dejstvo, da na milijone ljudi enako greši, ne spreminja njihovih grehov v vrline, dejstvo, da se vsi skupaj dostikrat zmotimo, ne spreminja teh zmot v resnice, in dejstvo, da kaže na milijone ljudi enake oblike duševne patologije, še ne pomeni, da so ti ljudje duševno zdravi. Tu je vsekakor sila pomembna razlika med individualno in družbeno duševno obolelostjo. Ta kaže na razliko med dvema pojmoma: med defektom in nevrozo. Če oseba ne more doseči svobode, spontanosti, pravega izraza samega sebe, lahko sklepamo, da trpi na hudem defektu, če seveda menimo, da sta svoboda in spontanost objektivna cilja, ki naj ju doseže vsako človeško bitje. Če večina članov določene družbe ne doseže takšnega cilja, imamo opravka s pojavom družbeno strukturiranega defekta. Posameznik ga deli z mnogimi drugimi posamezniki; defekta samega se ne zaveda in njegove gotovosti ne ogroža spoznanje, da je drugačen, da je tako rekoč zavržen. To, kar je morda izgubil pri duševnem bogastvu in pravem občutku sreče, nadomešča z gotovostjo, da je vključen v preostalo človeštvo, kakršno pač pozna. Dejansko pa se lahko njegov defekt sprevrže v neki kulturi v vrlino, s čimer se posamezniku poveča občutek uspešnosti. STRAN 6 Za ilustracijo naj služi občutek krivde in zaskrbljenosti, ki ga je vzbudil v človeku Kalvinov nauk. Lahko trdimo, da je hudo defektna oseba tista, ki jo prežema občutek lastne nemoči, nevrednost ter nenehni dvomi, ali bo rešena ali pa obsojena na večno prekletstvo, oseba, ki je komaj sposobna doživeti pravo veselje. Vendar je bil ta defekt kulturno strukturiran; tedanji ljudje so ga visoko cenili, posameznik je bil s tem zaščiten pred nevrozo; v katero bi sicer zapadel v kulturi, kjer bi ga isti defekt navdal z občutkom globoke neustreznosti in osamljenosti. … … Danes srečujemo osebe, ki delujejo in čutijo kot avtomati, ki nikoli ne doživljajo tega, kar je dejansko njihovo, ki doživljajo same sebe izključno kot osebe, kakršne si zamišljajo; njihov pravi smeh je zamenjal umetni nasmešek, komunikativni pogovor nesmiselno čvekanje, pravo bolečino omejeni obup. O takšnem človeku je mogoče izreči dva stavka. Prvič, da takšna oseba trpi na defektu spontanosti in individualnosti, ki je lahko neozdravljiv, lahko pa tudi rečemo, da se bistveno ne loči od milijonov drugih. Večini od njih daje kultura strukturo, ki jim omogoča, da živijo z defektom, ne da bi zboleli. Videti je, da je vsaka kultura iznašla zdravilo proti izbruhu nevrotičnih simptomov, ki bi bili lahko rezultat defekta, ki ga sama povzroča. Vzemimo, da bi v naši zahodni kulturi za štiri tedne prenehali delovati kinematografi, radijske in televizijske postaje, da ne bi bilo športnih prireditev in bi nehali izhajati časopisi; (op.: avtor je to pisal v letu 1955, danes bi verjetno lahko izpustili kinematografe in dodali »izključitev interneta« !?). Kakšne posledice bi imelo to za ljudi, katerih glavne magistrale pobega so zaprte in bi bili obsojeni na lastne izvore? Ne dvomim, da bi celo v tem kratkem času prišlo do tisoče živčnih zlomov, še mnogo več ljudi bi se znašlo v stanju hude zaskrbljenosti. Ta se ne bi razlikovala od slike, ki jo klinično diagnosticiramo kot »nevrozo«. Če bi odpravili mamila zoper družbeno strukturirani defekt, bi bolezen izbruhnila takoj. Dosedanja razprava o razliki med nevrozo in družbeno strukturiranim defektom bi lahko vzbudila vtis, da je vse v najlepšem redu in da deluje vse brez pretresov, kakor hitro nudi družba zdravilo proti izbruhom bolezenskih simptomov, in to ne glede na to, kako veliki so defekti, ki jih družba povzroča. Zgodovina pa nam kaže, da temu ni tako. Res je, da kaže človek v nasprotju z živaljo skoraj neskončno elastičnost; prav tako kot lahko jé skoraj vse, živi praktično v kakršnem koli podnebju in se mu prilagodi, je tudi težko najti psihično okolje, ki ga ne bi mogel prenesti in v katerem ne bi mogel vztrajati. Lahko živi bodisi kot svoboden človek bodisi kot suženj. Živi lahko v bogastvu in udobju pa tudi v pogojih, ko mora skoraj stradati. Lahko se vojskuje ali pa živi v miru; lahko je izkoriščevalec in ropar, pa tudi član sodelujočega in ljubečega človeštva. Težko bi našli takšno psihično stanje, v katerem človek ne bi mogel živeti, in prav tako težko bi našli kaj, česar ne bi mogli storiti z njim in česar človek ne bi mogel izkoristiti. Ta razmišljanja po vsem videzu upravičujejo domnevo, da ni narave, ki bi bila skupna vsem ljudem, to pa bi dejansko pomenilo, da ni nobene vrste »človek«, razen v fiziološkem in anatomskem smislu. STRAN 7 Erich Fromm Vendar kaže človeška zgodovina vsem tem dokazom navkljub, da smo nekaj spregledali. Despoti in vladajoče klike lahko sicer uspešno dominirajo in izkoriščajo svoje soljudi, vendar ne morejo preprečiti reakcije na svoje nečloveško ravnanje. Njihovi subjekti postanejo prestrašeni, sumničavi, osamljeni in če se njihovi sistemi na določeni točki ne zrušijo že zaradi zunanjih razlogov, potem onemogočijo večini teh ljudi učinkovito in pametno delovanje strah, sumničenja in osamljenost. Celi narodi ali skupine so lahko za dolgo dobo podrejeni ali izkoriščeni, vendar reagirajo. Reagirajo z apatijo ali pa s takšno oslabitvijo inteligence, iniciative in sposobnosti, da postopno ne morejo več opravljati funkcij, ki naj bi služile vladarjem. Ali pa reagirajo z akumuliranjem takšnega sovraštva in destruktivnosti, ki končno uniči njih same, njihove vladarje in sisteme. Njihove reakcije pa lahko ustvarijo tudi takšno neodvisnost in hrepenenje po svobodi, da začne na njihovih ustvarjalnih vzpodbudah rasti nova družba. Od mnogih dejavnikov je odvisno, do kakšne reakcije bo prišlo: od političnih in ekonomskih pa tja do duhovne klime, v kateri živijo ljudje. Toda ne glede na to, kakšna reakcija nastane, velja, da je trditev, da lahko človek živi skoraj v vsakršnih pogojih, samo na pol resnična; moramo jo nadomestiti z drugo trditvijo: če človek živi v pogojih, ki so v nasprotju z njegovo naravo in osnovnimi zahtevami po človekovi rasti in zdravju, potem ne more drugače, kot da reagira; mora se bodisi spriditi in poginiti, ali pa ustvariti pogoje, ki so v skladu z njegovimi potrebami.» … Zapisal in spoštljivo prepisal, Stojan Habjanič STRAN 8 Povolilna budnica gibanja Zdrava družba - čas je za preobrat za prevrat v imenu stroke! ekipa gZD, 2023 Kot ljudstvo smo torej postorili vse, kar je bilo mogoče. Vendar pa kaos v naši državi in družbi še kar traja in traja. Za nami je volilno leto, v katerem se kljub menjavi oblasti ni ničesar spremenilo. Še vedno poslušamo iste napovedi, izvajajo se isti scenariji, strašijo nas z novimi boleznimi, eksistenčnim pomanjkanjem, celo vojno. Še vedno se na ljudeh izvaja medicinski eksperiment, kršenje naših osnovnih pravic se nadaljuje. Prvo leto ti. korona krize, leta 2020, smo ljudje z zaupanjem pričakovali, da bodo družbeno oz. sistemsko odgovorne stroke (pravna, medicinska, pedagoška, novinarska …) naredile konec kaosu, v katerega nas je agresivno pahnila naša celotna, režimska in opozicijska politika, ki je z represivnim enoumjem in medijsko cenzuro nasilno in nevarno posegala v naša življenja. Vsakokrat, ko je kdo izmed pogumnih in odgovornih strokovnjakinj in strokovnjakov skušal pripomoči k razumevanju kaotične družbene situacije z vnašanjem verodostojnih strokovnih informacij, smo si malo oddahnili in upali, da se bo pričelo potrebno družbeno razčiščevanje in konfrontacija ter izboljšanje situacije. A zaman. Nihče od družbeno oz. sistemsko dogovornih se ni niti zganil. Navedeno nas je prisililo, da smo ljudje pričeli sami raziskovati, kaj se pravzaprav dogaja, kajti režimske informacije so bile velikokrat nerazumne, nelogične in kontradiktorne ter vse bolj tudi zakonsko in strokovno sporne. Ljudstvo namreč ni neuka raja, ki tega ne bi zaznavala, saj ga tvorijo tudi ljudje različnih strok. V takšni situaciji se k sreči v ljudeh vedno oglasi tudi zdrava kmečka pamet, ki nas je spodbujala v smeri, da moramo vzeti stvari v svoje roke ter sami poskrbeti zase in za svoje otroke. Zaradi tega smo se pričeli med seboj povezovati in nastajale so različne interesne skupine. Tudi naše civilno-družbeno gibanje Zdrava družba kot povezovalna ljudska platforma, kjer smo se pričeli primarno posvečati opolnomočenju lokalnega prebivalstva za samooskrbnost in razvoj lokalnih razvojnih stebrov – da se bomo lahko zavarovali pred pomanjkanjem ključnih dobrin in storitev za naše preživetje. V upanju, da je režimu vendarle mar za rešitev krize smo bili vseskozi aktivni tudi na nacionalni ravni (ozaveščanje poslank in poslancev, vlaganje zakonov, predlaganje referenduma ipd.), v letu 2022 pa smo se kot nasprotniki strankokracije nestrankarsko aktivirali tudi še na letošnjih volitvah. Kot ljudstvo smo torej postorili vse, kar je bilo mogoče. Vendar pa kaos v naši državi in družbi še kar traja in traja. STRAN 9 V letu 2021 smo bili končno priča nastajanju prvih povezav ozaveščenega dela stroke (Civilna iniciativa slovenskih pravnikov, Iniciativa slovenskih zdravnikov, ZVIZ Sonce, Neodvisni mediji …). To je precej pripomoglo, da nismo postali neuke in nemočne žrtve režimske propagande, da smo se lahko bolj argumentirano odločali, da smo se lahko zaščitili pred sistemskim povzročanjem škode (sporna testiranja, karantene, zdravljenja, cepiva itd.), kolikor toliko zavarovali svoje družine, pomagali prijateljem, znancem, kolegom. In med tem vztrajno in v dobri veri čakali, da bo prišlo v teh sistemsko odgovornih strokah do potrebnega družbeno odgovornega preobrata, ki nas bo rešil pred režimsko torturo (kršenje naših osnovnih pravic, medicinsko eksperimentiranje, maltretiranje otrok in mladostnikov, smrtonosna cenzura). A se to žal ni zgodilo. Zmotno je namreč pričakovati, da bo trenutno krizo rešilo ljudstvo. Smo pa kot ljudstvo (matere in očetje, hčere in sinovi, babice in dedki, tete in strici …) to vsekakor upravičeni zahtevati! Ker je po naši Ustavi v tej državi oblast v rokah ljudstva. Od politike smo to vseskozi tudi zahtevali, a sta nas tako zakonodajna kot izvršna oblast doslej vztrajno ignorirali. Pri tem pa se večinoma sklicujeta na 'stroko'! Na katero stroko? Na stroko, ki se je spajdašila z režimom proti ljudstvu? Na stroko, ki se je potuhnila in v zavetju čakala, da katastrofa mine? Na stroko, ki je kovala zaslužke na ljudem povzročeni bedi? Na stroko, ki se je odrekla človečnosti ter moralni in etični presoji, na stroko, ki ni imela in nima nobene slabe vesti? Na stroko, ki je zatajila na celi črti … kot strokovnjakinje in strokovnjaki, kot izobraženke in izobraženci, kot ljudje!? Zamislite se, vsi zgoraj naslovljeni, kako bi se vi osebno počutili v situaciji, ko bi se znašli le v vlogi ljudstva, kot na primer stanujoči v mrzlem stanovanju, energetska stroka oz. strokovnjakinje in strokovnjaki bi se pa potuhnili in čakali na poletje!? Zato sedaj naslavljamo na družbeno oz. sistemsko odgovorne stroke: pravno, medicinsko, pedagoško in medijsko, našo zahtevo. Zdravi del stroke (sistemske in neodvisne) naj režimsko stroko strokovno prisili k argumentiranemu razčiščevanju strokovnih vprašanj v vseh pristojnih in odgovornih inštitucijah, organih idr. Enoumje ne sodi v stroko oz. znanost – od vas zahtevamo neprestano preučevanje hipotez in preverjanje posledic v korist človeka! Pogumni in odgovorni strokovnjaki in strokovnjakinje v javnem sektorju (sodišča, tožilstva, zbornice, sindikati, NIJZ, bolnišnice, zdravstveni domovi, šole, RTV in ostali mediji …) ter neodvisne strokovne skupine (Civilna iniciativa slovenskih pravnikov, Iniciativa slovenskih zdravnikov, ZVIZ Sonce, Neodvisni mediji …), opravite že vendarle to vašo družbeno nalogo! Zato vas imamo, zato vas plačujemo. Nespodobno bi bilo, da bi vam sedaj to skušali še podrobneje odrejati – zagotovo nas povsem razumete in dobro veste, kako se temu streže. Za vsak slučaj si pa kot primer dovoljujemo le eno, za nas najbrž retorično vprašanje, koliko strokovnih odgovorov na vsa sporna vprašanja celotne problematike tega časa so naša sodišča pridobila na podlagi npr. sodnega izvedenstva. STRAN 10 Kajti pričujoči globalistični scenarij temelji prav na nacionalnem oz. režimskem obvladovanju sistemsko odgovornih strokovnih skupin – in nadalje temu podrejenih mednarodnih organizacij, ki so postale lahek plen korporativnega financiranja in okoriščanja. Brez upora navedenih družbeno oz. sistemsko odgovornih strok te panevropske oz. pansvetovne krize ni mogoče rešiti – ne (p)ostanite grobarji humanizma in demokracije, ki so nam jo izborili naši predniki. Tozadevno smo kot ljudstvo v preteklih treh letih že utrpeli velike izgube: eksistenčna ogroženost, izguba služb in dela, odvzemi prostosti, finančna kaznovanja, naraščanje bolezenskih stanj, nedostopnost zdravstvene oskrbe, eksistencialne stiske, nepotrebni predčasni odhodi iz tega sveta ... In vse to zaradi sodelovanja ti. režimskega dela stroke z režimsko politiko. Gre torej za prevlado družbeno in strokovno neozaveščenega dela stroke, kar pa lahko spremeni le ozaveščen del stroke! In ti oz. vi vsi se morate pričeti povezovati med seboj, ne pa ljudstvo! Kajti ljudje se zatekamo v okrilje stroke in ne obratno. Ljudstvo nima kolektivnih nalog, jih pa imajo vsakokratne družbeno oz. sistemsko odgovorne stroke. Zato je za stroko ključno, da ima oz. dobi verodostojno podporo lastne stroke – s širšo strokovno, tudi interdisciplinarno razpravo! Od tega mora biti odvisna politika, ne pa od nekakšnega avtomatičnega prikimavanja politično imenovanega in nastavljenega strokovnega kadra. Vsi vi, ki sodite v to stroko, vse strokovnjakinje in strokovnjaki ste namreč poklicno osebno zavezani k temu, da politiki preprečite izvajanje strokovno spornih, nezakonitih ter etično nesprejemljivih ukrepov. Ljudstvo, nepovezano ali povezano, pa bo izrazilo podporo stroki vsakokrat, ko bo ta zagotavljala svoje strokovno in odgovorno sistemsko delovanje v korist ljudi. V nasprotnem primeru pač ne. Kajti nismo neuki in neumni. Tudi mi lahko razumemo 'vašo' strokovno terminologijo in znanstveno dikcijo ter latinske izraze. Se pa v gibanju Zdrava družba v okviru naših vrednot in vrlin zelo zavedamo, da ta čas tudi za stroko oz. vas, kot strokovnjakinje in strokovnjake ni bil niti malo enostaven. A to se mora enkrat končati in pozno je že. Preveč časa ste si vzeli za premislek. Zato naslavljamo na vas ta naš apel, ki ponuja možnost, da sedaj vsaj delno popravite svojo zmoto, nevednost in konformizem. Mi pa se bomo potrudili, da vam bomo kot ljudstvo to vašo katastrofalno napako nekoč to tudi oprostili. Zato bomo neumorno bomo nadaljevali s svojo verodostojno vlogo kreatorjev potrebnih vsebin za pripravo nujno potrebnega informacijskega polja za opolnomočenje ljudstva za vzpostavitev zdrave družbe. To je namreč nujna razvojna protiutež vsem genocidnim scenarijem globalistov. Za preobrat v stroki za prevrat v družbi! V imenu ljudstva! Ekipa gZD STRAN 11 Obramba ni oboroževanje ekipa gZD, mali traven 2024 V sporočilu za javnost Državnega zbora Republike Slovenije z obiska predstavnikov »hrama demokracije« Republike Slovenije na zasedanju Interparlamentarne unije v Ženevi (v nevtralni Švici!?) lahko na primer preberemo: »…, zato je nujno okrepiti aktivnosti, ki ščitijo civiliste ter kritično civilno infrastrukturo v oboroženih spopadih«. In malodane celotno besedilo je povezano z orožjem oziroma oboroževanjem. In to v času, ko človeštvo tako rekoč nesporno najbolj zanima mir, solidarno sožitje in sonaraven razvoj. Obramba je vzdrževanje miru v državi in zagotavljanje varnosti ljudstva! Tudi predsednik vlade dr. Robert Golob naj bi večino pogovora z nemškim kolegom Scholzem seveda namenil »obrambi«, a v že zdavnaj preseženem nekoč prvem pomenu te besede (odbijanje sovražnikovega napada), kar lahko pomeni le primitivno oboroževanje in ubijalsko orožje. Vsebine pogovora namreč ni razkril davkoplačevalcem, ki financiramo ti. obrambo prebivalstva, ampak je samopašno izjavil, da bo javnost že izvedela, ko bo vredno kaj izvedeti, do takrat pa… Pa kaj je narobe s to našo politiko? Ali res nobena parlamentarna stranka oz. nobena poslanka in noben poslanec ne zazna, v kakšnem času v resnici živimo? Le še lobisti in plačanci lahko načrtujejo takšne pogubne in neumne obrambne strategije. Slovenskemu, pa tudi svetovnemu prebivalstvu pa je postalo povsem jasno, da je sodobna in učinkovita »obramba« lahko le varnost z zaščito miru – nacionalnega in svetovnega. To pa je mogoče doseči le z globalnim razoroževanjem in prestrukturiranjem orožarske industrije oz. ukinitvijo proizvodnje ubijalskega orožja. Časom, ko so ljudje streljali drug na drugega zaradi raznoraznih idej (religioznih, političnih, roparskih …) so nedvomno šteti dnevi. Ljudem postaja namreč jasno, da se mora svet pričeti razvijati v dobro vseh ljudi. In da je glavna naloga politike uspešno preprečevanje konfliktov in sovraštva ter preudarno saniranje preteklih krivic in grozot. Zato Slovenija ne potrebuje več Ministrstva za obrambo, ampak Ministrstvo za mir, ki bo v državi zagotavljalo samooskrbnost prebivalstva v tem kaotičnem času s pitno vodo, zdravo hrano, energijo in preostalimi nujnimi dobrinami in storitvami. Kdor tega ne razume, ne zmore ali pa noče, naj izstopi iz politike. Kajti ljudstvo bo na oblasti podpiralo samo še častne osebnosti, ki bodo s svojimi etičnimi dejanji v dobro vseh javno manifestirali vrline človečnosti. Kdaj se bodo urednice in uredniki ter novinarke in novinarji naših, kapitalsko obvladanih množičnih medijev naveličali in opogumili ter spregovorili o vsem, kar je treba? In kako dolgo se bodo para-strankarske ‘civilne družbe’ še pustile politično zavojevati in izkoriščati za sporne namene? Naj medijski mogotci odidejo – medije smo imeli tudi brez njih. In naj politične stranke propadejo – da se bo lahko ljudstvo poenotilo v ozaveščeno civilno družbo, ki bo poskrbela za zdravo družbo, katere predpogoj je delovanje v korist ljudstva s kreiranjem dobrega za vsakogar. Dvomimo namreč, da zaposlenim v medijih in delujočih v izkoriščanih iniciativah ni jasno, kar je jasno civilni družbi. STRAN 12 Dovolj je bilo tega povsod po svetu v naši zgodovini, da so se ljudje pobijali, namesto dogovarjali. Tako ne bomo več živeli – zahtevamo popoln MIR in trajno varnost nas in naših otrok! V gibanju Zdrava družba, ki trdno ostaja neodvisno civilno-družbeno gibanje s ključnim ciljem »dobro za vse«, izražamo jasno in glasno nestrinjanje s takšnimi nazadnjaškimi nacionalnimi in globalnimi obrambnimi koncepti, ki prebivalstva ne morejo ubraniti pred nobenim ubijalskim orožjem oz. orožarsko invazijo – ne v Ukrajini in ne v Palestini ti. nacionalna obramba NI ubranila prebivalstva pred ubijalskim orožjem, ampak ga je temu prepustila, namesto da bi se pričeli državniki (in zavezniki) TAKOJ pogajati za takojšen mir! Vsi vemo, da ni učinkovite vojaške obrambe pred vojaško agresijo – dovolj je bilo tega povsod po svetu v naši zgodovini, da so se ljudje pobijali, namesto dogovarjali. Tako ne bomo več živeli – zahtevamo popoln MIR in trajno varnost nas in naših otrok! Slovenski politično-oblastni režim! Ali nas slišite? Ali razumete, kaj vam sporočamo? Kdo vas je v tem političnem mandatu pooblastil za vašo tako rekoč izključno oboroževalsko naravnanost, ki jo sporno tolmačite kot »obrambo« – katera javna razprava in katera pravna podlaga vas vodi v takšno nespametno zapravljanje našega davkoplačevalskega denarja v korist orožarske industrije namesto v korist trajnega miru v naši državi in varnosti prebivalstva? Predsednik vlade seveda ni nikoli razumel in očitno tudi še danes ne razume ustavnega koncepta vladavine ljudstva in javnosti delovanja (da njegovega nerazumevanja bistva človeškega življenja oz. človeštva in sveta niti ne omenimo). Slovenija namreč ni kraljevina, v kateri se s sporočili za javnost ali izjavami sporoča, kaj naj bi se nekdo kot vladar odločil. Kajti izvršilna veja oblasti pomeni izvajanje politik zakonodajne veje oblasti, ki pa je zastopnica ljudstva. Ne pa neka samovoljna nad-veja za udejanjanje parcialnih interesov politično-kapitalskih ozadij ali navodil mednarodnih ali samooklicanih globalističnih struktur, ki nedopustno posegajo v nacionalne interese in ustavno nedotakljivost suverene Republike Slovenije. Interes slovenskega ljudstva namreč ni in ne more biti oboroževanje in orožarski posli – ena orožarska afera je bila več kot dovolj za nas davkoplačevalce. Oboroževanje je zastarel koncept preteklosti, ki nima več mesta v sodobni ozaveščeni družbi. Je miselnost stare zavesti brez kakršnega koli razvojnega družbenega potenciala, ki služi zgolj še zadnjim zamahom zelo škodljivih in nesporno preživelih kapitalsko-finančnih interesov. In nikakor, nikdar in v ničemer ne koristi ne posamičnemu ne kolektivnemu dobremu ljudstva. Takšna obrambna orientacija oblastnega režima pri ljudeh že dlje časa posredno spodbuja tako odpor do sodelovanja naše države v NATU, kot obrambnemu paktu z agresorskimi težnjami, kot tudi naraščanje dvoma v smiselnost samega obstoja NATA. Kot rezultat tega je sedaj nastala tudi civilna pobuda, ki vključuje predlog ZA izstop Slovenije iz NATA. STRAN 13 Bo vlada tudi tokrat načrtno delovala proti izraženi volji ljudstva, ali bo že tretjič v tem mandatu ignorirala ljudsko pobudo oz. iniciativo? Vlada je namreč najprej nedopustno podprla nadaljnjo rabo strupa glifosata, ki zastruplja našo vodo in hrano, in to prav v času naše potekajoče ljudske iniciative »Stop glifosatu« v okviru Državnega zbora RS. Zatem pa je z očitnim omalovaževanjem rekordne podpore ljudstva pobudi ZA vpis gotovine v našo ustavo, parlamentu posredovala svoje negativno mnenje oz. nasprotovanje tudi tej ljudski iniciativi. Sedaj pa istočasno, ko se ljudstvo organizira »ZA mir in solidarnost«, predsednik vlade že spet ignorira civilno sfero in vodi državniške pogovore o oboroževanju Slovenije in podpori NATU. Civilne iniciative se zavedamo, da prenova družbe ne bo lahka, da delujemo v težkem času, ko se pobesnele odslužene strukture oklepajo vsake bilke za svoj nadaljnji obstoj. A mi nikogar ne uničujemo, temveč le družbeno nagovarjamo k prestrukturiranju iz destrukcijskih v konstrukcijske, življenje spodbujajoče panoge (kmetijstvo, energetika, prevozništvo, gradbeništvo idr). Zato verjamemo, da so družbeni konflikti postali popolnoma nepotrebni in tudi nerealni, saj se objektivno gledano vzpostavlja bolj zdrava družba za vse ljudi, kar bo trajno pokopalo vse anomalije preteklih konfliktov oz. vojn. Mi vsekakor trdno verjamemo v mir in blagostanje ter srečno življenje tako v naši državi kot na celotnem planetu. Mednarodni in globalistični pritisk, ki nas strašita, sta namreč delovanje le peščice zaslepljenih ljudi, navajenih dolgoletnega ukazovanja in nadziranja ter delovanja izključno v svojo korist, kar pa je postalo pri več kot 8 milijardah prebivalstva zanje ‘misija nemogoče’. Od tod izvirajo vsi ti njihovi še zadnji poskusi globalističnega obvladovanja sveta s potekajočo informacijsko vojno (virusi, podnebne spremembe, digitalizacija, vojne, lakota, marsovci ipd.). A ne bojmo se – svet bo takšen, kakršnega bomo ustvarili mi oz. teh 8 milijard ljudi! Zato se ljudstvo povezuje v civilne iniciative in družbena omrežja, medtem ko se politične stranke in množični mediji pomikajo na obrobje resničnega družbenega dogajanja oz. potekajoče evolucije civilizacije. Ustvarjamo prihodnost, vredno človeka oz. življenja. Trenutno oblast pa javno pozivamo k spoštovanju ustavne odgovornosti slovenskemu narodu ter k politiki miru namesto oboroževanja, kar je naš ljudski pogoj za konstruktivno sodelovanje oblasti s civilno družbo – kajti strankarsko zapriseženih je le peščica, nas, preostalih državljank in državljanov je pa več kot 2 milijona! V imenu ljudstva pozivamo Vlado in Državni zbor k preučevanju mirovnih in etičnih študij, podajanju mirovnih pobud in mirovnih depeš ter oblikovanju mirovnih zavezništev s podobno mislečimi državami. Slovenija naj postane globalno prepoznavna po miroljubnosti državne politike in etičnosti družbenega ustroja družbe. To so za nas standardi sodobne družbe, ki ima v imenu ljudstva namen »stati inu obstati« v obliki samostojne in neodvisne države Republike Slovenije. STRAN 14 Ustaviti nadaljnje vojno izzivanje Ira Zorko, rožnik 2024 Ob stoječih aplavzih po evropskih parlamentih pred dobrima dvema letoma, bi se med množico navdušenih moral najti vsaj nekdo, ki bi ukrajinskega predsednika Zelenskega vprašal, zakaj po prevzemu oblasti ni uspel uresničiti ključne predvolilne obljube, da bo manjšinske pravice in državljansko vojno v državi rešil po mirni poti; obljube brez katere se ne bi mogel zavihteti na čelo države, saj ga je pri tem, glede na odstotek prejetih glasov, morala podpreti tudi velika večina takrat že ogrožene in domala brezpravne ruske manjšine. Po zdaj že javno obelodanjeni prevari pri pogajanjih glede sporazumov Minsk I in II s strani obeh držav, ki naj bi jamčile za njuno upoštevanje in veljavo, Francije in Nemčije, je Rusija z vojaško intervencijo uspela prekiniti z zahodnimi silami podprto vojno ofenzivo na večinsko rusko prebivalstvo vzhodne Ukrajine in Krima in prisiliti ukrajinsko oblast k pogovorom. “Ta, za Slovane skrajno tragičen razplet, je razgalil neusmiljeno voljo skrajnega zahoda, da z obljubami po neomajni podpori in z izkoriščanjem ekstremnega nacionalizma znotraj etnično, zgodovinsko in ideološko prepletene družbe pregovori ukrajinsko vodstvo v neenakopravno vojno in na hrbtih žrtev tisočev Ukrajincev poskuša vojaško obračunati z Rusijo” V uspešnih pogajanjih marca 2022, ki jih je odposlanec zahodnih sil, Boris Johnson, s svojim nenadnim prihodom v Kijev, grobo prekinil, je Rusija še lahko ostala zvesti svoji zavezi po spoštovanju ukrajinske državne suverenosti in je bila pripravljena umakniti svojo vojsko na položaje pred februarjem 2022. V že sklenjenem sporazumu, ki bi ga bilo potrebno v Kijevu le še uradno potrditi, je bilo, ob pogoju, da Ukrajina ohrani nevtralnost in ne postane članica Nata, določeno večletno časovno obdobje v katerem bi se, ob spoštovanju temeljnih manjšinskih pravic, ustavno pravno uredil status pokrajin z večinskim ruskim prebivalstvom znotraj meja ukrajinske države. Kot del sporazuma je bila predvidena tudi dolgoročna najemna pogodba za Krimski polotok. V dokaz resnosti izpolnjevanja dogovora je, še pred njegovo potrditvijo s strani Ukrajine, Rusija umaknila vojsko iz okolice Kijeva in zahodnega dela države. To gesto dobre volje je predsednik Zelenski izrabil za populističen prikaz zmage in ruske šibkosti, Jens Stoltenberg pa jo sedaj, ko govori o 50% odstotkih povrnjenega ozemlja, ravno tako neodgovorno navaja kot dosežek Natove in evropske pomoči Ukrajini. Resnica ne bi mogla biti bolj oddaljena in besede ne bi mogle biti bolj usodno zavajajoče. Ta, za Slovane skrajno tragičen razplet, je razgalil neusmiljeno voljo skrajnega zahoda, da z obljubami po neomajni podpori in z izkoriščanjem ekstremnega nacionalizma znotraj etnično, zgodovinsko in ideološko prepletene družbe pregovori ukrajinsko vodstvo v neenakopravno vojno in na hrbtih žrtev tisočev Ukrajincev poskuša vojaško obračunati z Rusijo. Ravnanje Rusije pri pogajanjih v Istanbulu, takoj po začetku ruske intervencije, bi bila ljudem dobre volje na nasprotni strani lahko dovolj za vsaj kanček prebuditve, za mir nujno potrebnega zaupanja, da ruski predstavniki morda govorijo resnico, ko pravijo, da se Rusija nima interesa širiti v Evropo in o evropskih državah še vedno govorijo kot o partnerjih. STRAN 15 Če generalni sekretar Nata še danes ponavlja floskulo o ukrajinskem članstvu v Natu, ki je, zaradi neupoštevanja legitimno izraženih varnostnih interesov Rusije, eden od povodov za vojno, potem govori v nasprotju s temeljnimi izhodišči in v ustanovitveni listini zapisanih ciljih organizacije, ki jo vodi. In temu morajo naši predstavniki v tej organizaciji ostro nasprotovati in po potrebi zagroziti tudi z izstopom. Uradna Amerika in Nato kot izvršna roka njene agresivne politične agende, a tudi mediji, ki o tem poročajo, imajo v odnosu do legitimnih interesov posameznih držav, dejstev in univerzalnih človekovih pravic že predolgo razcepljen jezik. Ta dvoličnost se kaže tudi v razlikah s katerimi zahod obravnava podobno zapleteni situaciji v Izraelu in Palestini ali v Srbiji in Kosovu. Zadnji ukrajinski napadi na radarske sisteme, ki niso ključni za spopade v Ukrajini ampak so del strateške ruske obrambe pred nuklearnim napadom s strani zahoda pomenijo novo dimenzijo izzivanja in ogrožanja velesile, ki si v bran svojega manjšinskega prebivalstva v sosednji državi, svojega obstoja in veljave prizadeva za obnovo enostransko porušene varnostne arhitekture v Evropi in svetu. Hkrati je to država, ki s svojo notranjo politiko in zadržano diplomatsko držo že nekaj časa pridobiva, tako na gospodarski moči, kot na veljavi v mednarodnem okolju. Spodbujanje nekaterih evropskih politikov k vedno bolj neposredni in odkriti uporabi orožja proti Rusiji, in izjave, kot si jo je pred kratkim privoščil eden od predsednikov baltskih držav, da je slednjo, po analogiji med rimskim imperijem in Kartagino, potrebno zravnati z zemljo, nas, z naraščajočo grožnjo naše fizične udeležbe v njej, postavljajo na prag tretje svetovne vojne in to na stran, ki nam, zaradi strašne prevzetnosti njenega izzivanja in odvratne vojne preračunljivosti sil, ki stojijo v njenem ozadju, v nobenem trenutku ne more dati nobenega moralnega zadoščenja. Slednje nam lahko prinese samo pravično upoštevanje vseh vzrokov in dejstev, vztrajanje pri poskusih vzpostavljanja zaupanja in medsebojnega razumevanja na osnovi obče človeškosti in na temelju univerzalnosti pravic in dolžnosti ter spoštovanje celote kot izhodišča za pogovarjanje o skupnem življenju in miru. To so ugotovitve, do katerih lahko pride vsak nepristranski opazovalec in nimajo namena kogarkoli opravičevati pri njegovih nasilnih dejanjih. Izhajajo iz ambivalentnih dejstev na osnovi katerih ima politika in diplomacija, že po ustavi, obvezo in dolžnost, da, skupaj z mediji, začne znova opravljati svoje delo, da ostro ugovarja vojnemu hujskaštvu in si v neprekinjenem in neposrednem stiku z vsemi vpletenimi, neomajno prizadeva za mir. »Brez notranjega miru je zunanji mir nemogoč. Vsi si želimo svetovnega miru, a svetovnega miru ne bomo nikoli dosegli, če najprej ne vzpostavimo miru v svojih glavah. Na območja spopadov lahko pošljemo tako imenovane „mirovne sile“, vendar miru ni mogoče zoperstaviti od zunaj z orožjem. Samo tako, da ustvarimo mir v svojem umu in pomagamo drugim storiti enako, lahko upamo, da bomo dosegli mir na tem svetu.« Kelsang Gyatso STRAN 16 V imenu ljudstva – čas je za IZSTOP Republike Slovenije iz WHO in NATA! ekipa gZD, rožnik 2024 WHO – World Health Organisation ali Svetovna zdravstvena organizacija, je bila ustanovljena leta 1948 za povezovanje držav sveta ter svetovne zdravstvene stroke in znanosti za DOBROBIT ZDRAVJA vseh prebivalcev sveta. NATO – North Atlantic Treaty Organisation ali Organizacija severnoatlantske pogodbe, je bila ustanovljena z namenom zasledovanja ciljev in načel Ustanovne listine Združenih narodov ter željo svetovnega prebivalstva ŽIVETI V MIRU Z VSEMI NARODI IN VSEMI VLADAMI, kar je med drugim zapisano v uvodu ustanovne deklaracije iz leta 1949. A danes niti prva niti druga ne predstavljata več ničesar od tega, kar je bil namen njune ustanovitve. Žlahtnih etičnih in visoko-moralnih ciljev v delovanju obeh navedenih organizacij, katerih članica je Slovenija od leta 1948 (WHO v okviru SFRJ) oz. 2004 (NATO kot Republika Slovenija), kot državljanke in državljani že dolgo več ne zaznavamo oz. občutimo. WHO so ugrabili dobičkonosni interesi svetovnega kapitala oz. multinacionalk, predvsem s področja farmacije, katerih neposredni in posredni delež financiranja te organizacije že krepko presega 80 %. NATO pa je ugrabljen s strani ameriške obrambne industrije in spornih apetitov ZDA ter nekaterih evropskih držav po plenjenju naravnih bogastev držav celega sveta, da bi si tako na tuj račun zagotavljali svojo razvojno prednost v svetu. Prebivalke in prebivalci Slovenije smo k obema organizacijama pristopili prvenstveno z namenom vzpostavitve pravičnejše globalne ureditve, še posebej s prispevanjem k odpravi bede in visoke smrtnosti v manj razvitih državah ter sodelovanjem pri odpravi vojaških spopadov in medsebojnega pobijanja. Svoj glas smo dali izključno ZA dobrobiti, ustvarjene na navedenih visoko moralnih in etičnih ciljih. Nikakor pa naš namen ni bil zlorabljanje navedenih ciljev v škodo komurkoli na svetu oz. celo v škodo nam samim, kar se nam prvenstveno dogaja danes! Naše predhodno zaupanje v mednarodne organizacije in zveze je bilo zlorabljeno, danes se počutimo izdane in zato sedaj glasujemo ZA IZSTOP oz. prekinitev pogodbe oz. članstva Slovenije v WHO in NATO. STRAN 17 I. V Ženevi je med konec maja 2024 potekala 77. generalna skupščina WHO (Svetovne zdravstvene organizacije), za katero je bilo načrtovano, da naj bi se na njej sprejelo ti. P(l)andemijsko pogodbo/sporazum in spremembe pravilnika IHR (International Health Regulations – Mednarodni zdravstveni standardi). Vendar pa se države, članice WHO za sprejetje P(l)andemijske pogodbe/sporazuma niso mogle zediniti – a po internih informacijah ne zaradi zaskrbljenosti za suverenost nacionalnih držav ali spoštovanje ustavnih ter človekovih pravic in svoboščin, temveč zaradi trivialne oz. sramotne (očitno običajne!?) politikantske prakse, kot je razdelitev odstotkov dobičkov (na čigave račune!?) s farmakomafijo, ki izdeluje oz. prodaja ‘genske terapije’, ki ji skušajo zagotoviti mesto med cepivi. Kako je kaj takega sploh mogoče, kdo je naši državni politiki dovolil takšne nečastne malverzacije in v čigavem imenu? V WHO se tudi pospešeno širi praksa kršenja lastnih postopkov oz. pravil, saj naj bi države članice spremembo IHR sprejele kar brez glasovanja oz. dviga rok!? In to kljub temu, da je WHO pred tem že kršila lastno proceduro 55. člena obstoječega pravilnika IHR, po katerem bi morale biti vsakršne spremembe posredovane v obravnavo vsem državam članicam štiri mesece pred predvideno obravnavo na generalni skupščini WHO, a se to seveda ni zgodilo. Vendar pa se (tudi) pri takšnih pravnih pomanjkljivostih sprenevedajo vsi po vrsti, še posebej ti. zapriseženi sledilci stroke oz. znanosti. In vse predstavnice in predstavniki držav članic nam nadvse vehementno zatrjujejo, da je zaskrbljenost ljudstva odveč, saj naj bi vse potekalo v skladu z normami in predpisi. Ali res? Po vsej ignoranci, ki smo je bili kot zainteresirana javnost deležni ves čas nastajanja navedenih WHO dokumentov, bi bili res neumni, če bi še komurkoli v naši režimski politiki karkoli verjeli in se obenem pretvarjali, da ne vemo nič o lobiranju za interese kapitala in nagrajevanju (pod)kupljenih. Na ‘horuk’ sprejete spremembe IHR pa so seveda le manever WHO za nadaljevanje ‘posiljevanja’ držav članic z zavrnjenim p(l)andemijskim načrtom na način, da naj bi države članice sedaj vse »nesprejete« WHO spremembe kar same implementirale v svoje nacionalne zakonodaje – v primeru Slovenije bi to lahko služilo tudi kot pretveza za nenaden zagon dolgo napovedovanega novega »celovitega« (!) ZNB (Zakon o nalezljivih boleznih), z na primer zaporno kaznijo od enega do 5 let zapora za vsakogar, ki bi javno komentiral karkoli, kar bi postavljalo pod vprašaj »zapovedano« p(l)andemijsko ideologijo. To seveda pomeni uvajanje fašistične diktature ter ukinjanje svobode govora ter ustavnih in človekovih pravic. V ta namen naj bi v nacionalni zakonodaji poskrbeli za odpravo vseh pravnih konfliktov, nedorečenosti in praznin, ki so ovirali režimsko torturo med razglašeno kovid p(l)andemijo in tako postale nova protiljudska zakonska osnova za naslednje zdravstvene diktature. Ali pa morda celo kar za vnovično nadaljevanje obstoječe, ki se kakor izgleda sploh ni končala. Kot vidimo, nimamo od WHO več kaj pričakovati, takšne kot je, pa več ne potrebujemo, zato je sedaj potreben izstop Republike Slovenije iz mednarodne članske organizacije WHO, ki zastopa prvenstveno interese zasebnega kapitala. Odslej režimu prepovedujemo trošenje našega davkoplačevalskega denarja za nabavo vseh spornih cepiv, vključno s plačilom ‘članarine’ WHO. V naši državi imamo namreč vse, kar potrebujemo: lastno infrastrukturo in lastno interdisciplinarno stroko ter ozaveščeno, izobraženo in razgledano ljudstvo. STRAN 18 II. Kar zadeva NATO, ne potrebujemo (več) nobene politične ideologije oz. indoktrinacije. Kajti časi »naši / vaši, rdeči / črni idr.« so za vselej minili. V javnost je namreč pricurljala naravnost šokantna skica, da naj bi teritorij Republike Slovenije služil za širšo ofenzivo oboroženih sil NATA za oboroženi napad na Rusko federacijo!? Vir:https://www.dailymail.co.uk/news/article-13492243/NATO-plan-troops-line-fight-RUSSIAAlliance-prepares-rapid-deployment-American-soldiers-amid-fears-Moscow-plotting-major-warEurope.html Tranzit zavezniških sil čez Slovenijo? In to brez posvetovanja z ljudstvom? A kdo v naši državi ne ve, da je Slovenija last ljudstva? A to celo že poteka? V naslednjih dneh na naših avtocestah kolone vojaških vozil (https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-naslednjih-dneh-na-nasih-avtocestahkolone-vojaskih-vozil.html) a naš politični režim prav prosi, da bi nam na avtocesto priletela kaka raketa in sesula kak viadukt ali povzročila neprevozni krater – je sploh kdo pomislil na vse možne posledice? In da bomo lahko še srečni, če bo padalo samo po avtocesti. Zdaj imamo pa tega zblaznelega političnega režima in nacionalno odtujenih političnih strank enkrat za vselej dovolj! Na tej točki se konča vsaka ljudska debata. A smo zaman leta in leta opozarjali, da je v skladu s pogodbami EU za »obrambo« predvidena Skupna zunanja in varnostna politika EU? Ki se ob sprenevedanju evropskih (in seveda domačih – levih in desnih!) politikantov nikakor ne realizira, ampak se namesto tega udinja interesom čezatlantskih politično-kapitalskih ozadij. A se bomo sedaj pajdašili z agresivnim ameriškim orožarskih lobijem, ki je zanetil na desetine vojn na svetu in pobil na milijone nedolžnega prebivalstva vseh ras? STRAN 19 A je Slovenija zato vstopila v ta lažni »obrambni NATO pakt«, da bo miroljuben slovenski narod, ki ni imel nikoli v svoji zgodovini agresorskih teženj, ki je na račun ljubega sosedskega miru žrtvoval celo nekaj svojega ozemlja, da bo slovenski narod sedaj v okviru NATA postal agresorski narod, ki bo nadaljnja stoletja pral iz sebe tujo kri in lastno krivdo!? In to v boju proti slovanskemu narodu, ki nam ni nikoli skrivil niti lasu? Kje je sedaj naša nevtralnost, s katero smo se ponašali ob dosedanjih ameriških oz. NATO ter vseh drugih vojnih napadih na različne države sveta – tudi na naše bivše bratske republike!? Sedaj se je pa neka psihopatska ekipa odločila, da bo Slovenija sodelovala pri vojaški provokaciji nuklearne vojne, ki lahko uniči celotno Evropo? In v ta namen morda celo vpokliče tudi naše sinove, naše očete, naše brate? Na tej točki je zadnji čas, da ljudstvo jasno in glasno zakriči svoj »NE«. Ne, tega ne bomo več prenašali! Tega NE dopuščamo (več) nikomur – ne Vladi, ne Predsednici ne Državnemu zboru, še najmanj pa obrambnemu ministru! Odslej vsem prepovedujemo trošenje našega davkoplačevalskega denarja v vojaške namene, vključno s plačilom »članarine« NATU. IZSTOP iz pakta NATO je zelo nujen in to takoj – Slovenke in Slovenci oz. državljanke in državljani Slovenije ne bomo nikdar nikjer nikogar morili! V imenu ljudstva! Ekipa gZD STRAN 20 LJUDSKA POBUDA poslankam in poslancem DZ ter svetnicam in svetnikom DS za podajo zakonske iniciative za Predlog Zakona o prepovedi uporabe, prodaje in proizvodnje glifosata v Sloveniji Polona Kambič v imenu ekipa gZD, prosinec 2024 V gibanju Zdrava družba smo v imenu predlagateljev zakona poslankam in poslancem Državnega zbora ter svetnicam in svetnikom Državnega sveta poslali v predložitev obravnave Predlog Zakona o prepovedi uporabe, prodaje in proizvodnje glifosata. Predlog zakona smo posredovali v skladu s pravno prakso, ko so poslanke in poslanci v obravnavo pospremili predlog ZNB Pravne mreže za varstvo demokracije: Gibanje Zdrava družba in okoljevarstvenik Anton Komat in Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green Vsem poslankam in poslancem Državnega zbora RS in vsem svetnicam in svetnikom Državnega sveta RS: Spoštovane poslanke in poslanci DZ, spoštovane svetnice in svetniki DS! Naš Valentin Vodnik je v svoji pesniški mojstrovini Dramilo zapisal nekaj izjemno pomembnega: Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Pólje, vinograd, gora, morjé, ruda, kupčija tebe redé. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak’ nisi zaspan. Glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi! Lenega čaka strgan rokav, pal’ca beraška, prazen bokal. STRAN 21 Res je – naša zemlja bo zdrava in mi tukaj srečni, le če si bomo za to prizadevali – vsak po svojih močeh. In v gibanju Zdrava družba si za to prizadevamo na vso moč. Zato smo v letu 2023 skupaj z okoljevarstvenikom Antonom Komatom in Mednarodnim društvom za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green pripravili Osnutek zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji (iniciativa »Stop glifosatu«). Pesticid glifosat je namreč strup, ki se z uporabo na obdelovalnih površinah kopiči v zemlji, podtalnici, pridelkih, zraku …, zaradi česar se nahaja v naši pitni vodi in prehranskih pridelkih in izdelkih ter posledično v naših telesih. Številne strokovne in znanstvene raziskave pa vse pogosteje opozarjajo, da je glifosat nevaren in rakotvoren strup, na kar bi morala naša država ustrezno odreagirati. Državljanke in državljani nasprotujemo temu, da so v državi dovoljene tehnologije, ki ogrožajo zdravje našega prebivalstva in našo naravo. Ne pristajamo več tudi na sporna ‘strokovna’ stališča o dovoljenosti nekih manjših količin strupov v naši prehrani – dovolj imamo te kapitalu podložne skorumpirane znanosti. To je nedopustno, da se nam pitna voda in prehranski proizvodi, ki vsebujejo strupene snovi, ponujajo kot neoporečni. Temu je treba narediti enkrat za vselej konec. Državljanke in državljani nepreklicno zahtevamo varno, zdravju neškodljivo rodovitno prst oz. hrano in vodo ter zrak – to ni le naša neizpodbitna pravica, pač pa tudi naša dolžnost do otrok, ki so odvisni od odločitev in postopanj nas, odraslih. Država naj za to sedaj poskrbi, kot se spodobi – naj bodo stroki in kapitalu v Sloveniji odobreni le promet oz. proizvodnja in prodaja nesporno zdravih izdelkov oz. surovin in sestavin idr. Zagotovo se lahko s povedanim poistoveti tudi vsaka poslanka in vsak poslanec, ki si prav tako kot vsi ostali v tej državi želi na svojem vsakodnevnem krožniku in kozarcu neoporečno hrano in pijačo, še posebej pa za naše oz. svoje otroke. Navedeno smo namreč že pred pripravo našega predloga zakona proti glifosatu, in sicer v času 2019-2023 preverili tudi še s spletno peticijo »5.000 podpisov za vložitev zakona za prepoved uporabe, prodaje in proizvodnje glifosata v Sloveniji« (https://www.peticija.online/za_takojnjo_prepoved_delovanja_tovarne_glifosata_al bough_tki_v_raah), kjer je podporo prepovedi glifosata izkazalo 5.198 podpisnic in podpisnikov peticije. STRAN 22 Nenazadnje pa smo se za to že dogovorili tudi na nacionalni ravni, saj se je temu zavezal tudi naš kmetijski resor, ki si je na prvem mestu zadal cilj »spodbujanje prehranske varnosti«, »potrebe družbe po zdravi hrani« in »trajnostno upravljanje z naravnimi viri«. Vse našteto nas je torej logično in preudarno vodilo k temu, da smo dne 22.09.2023 v Državni zbor vložili ljudski Predlog zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji – da najprej pometemo pred svojim oz. našim pragom. Za te potrebe smo potem dva meseca (od 6.11.2023 do 4.1.2024) vnovič izvajali ustavno opredeljeno vlogo ljudstva v neposredni demokraciji, to je ljudsko iniciativo, pri kateri je treba za vloženi Predlog zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji pridobiti še najmanj 5000 overjenih podpisov podpore volivk in volivcev, kar pa začuda ni bilo realizirano – državljanke in državljani so tokrat podali 3.335 podpisov podpore. Zakaj se gre temu čuditi? Ker zagotovo ni človeka v državi, ki si ne bi želel varne in neoporečne hrane in pijače zase in za svoje otroke! Kako je torej mogoče, da ni bilo podanih dovolj državljanskih podpisov podpore? O tem, da se kot družba vedno bolj senzibiliziramo, kar ima za posledico tudi to, da se od izvoljenih in imenovanih oseb vedno bolj pričakuje, da bodo opravljale vse svoje delo izključno v korist naroda oz. ljudstva, je vedno več govora. Na terenu pa je moč zaznavati še druge pomisleke in pripombe, od tega, da se državljankam in državljanom ni treba osebno izpostavljati in opravljati nalog, za katere plačujemo državne uradnike in funkcionarje, pa do tega, da so procedure, predpisane za družbeno participacijo ljudstva, preveč izčrpavajoče za ljudi, zlasti za zaposlene. Nov in največji problem pa predstavlja ugotovitev, da smo po pričetku izvajanja ljudske iniciative »Stop glifosatu« čez čas zaznali, da državljanke in državljani večinoma sploh niso bili seznanjeni, da poteka takšna ljudska iniciativa v okviru Državnega zbora RS. Predlagatelji sami, kot civilne iniciative oz. posamezniki, namreč nimamo lastnih medijev, s katerimi bi lahko dosegli vse ali pa večino volivk in volivcev, poleg tega pa se nam vse bolj omejuje tudi naš doseg na socialnih omrežjih. Tako smo zaskrbljeni ugotovili, da naši mediji niso skrbeli za to, da bi bile državljanke in državljani v času zbiranja oz. podajanja podpisov podpore redno obveščani o poteku tega uradnega postopka, kar je vsaj za javne in osrednje medije nedopustno, saj gre za izvrševanje ustavno opredeljene pravice ljudstva, s katero pa volivke in volivci večinoma sploh niso bili seznanjeni. To je skorajda enako, kot če ljudstvo ne bi bilo obveščeno o volitvah oz. dnevu volitev! Zato smo na medije dne 30.11.2023 naslovili opozorilno pismo, ki pa je bilo večinoma ignorirano. Zato se sedaj sprašujemo tudi to, koliko pa je sam Državni zbor skrbel za javno obveščanje volivk in volivcev o poteku civilne iniciative v okviru Državnega zbora RS in ali naši mediji ignorirajo tudi naš Državni zbor? www.ozavesceni.si STRAN 23 Nadalje smo ogorčeni ugotovili, da je istočasno ‘anonimni’ predstavnik Slovenije v EU – ni nam jasno v čigavem imenu!? – glasoval za podaljšanje uporabe glifosata v EU, čeprav so bile ostale države večinoma proti in čeprav je bila v Sloveniji takrat v Državnem zboru že v teku uradno sprejeta ljudska iniciativa »Stop glifosatu«. Tega dejstva, naša država nikakor ne bi smela ignorirati, ampak bi se morala zaradi tega pri glasovanju vsaj vzdržati, če že ne nasprotovati, kar štejemo za zelo nespodobno in nemoralno birokratsko oz. nič kaj državniško dejanje. Za nameček pa Slovenija kot suverena država tudi ni protestirala, ko je Evropska komisija zatem (ob izteku svojega mandata!?) kljub nasprotovanju večine držav, članic EU, kar sama podaljšala veljavnost uporabe glifosata v EU in to za dolgih 10 let, kar je očiten dokaz, da Evropska komisija ne deluje v korist zdravja ljudi in narave, ampak se podreja kapitalskim lobijem. A ko je bila javnost s strani medijev obveščena o opisanem sramotnem dogajanju na ravni EU, so državljanke in državljani večinoma laično in zmotno sklepali, da je o tem odločeno tudi že v naši politiki in da parlament ljudski iniciativi »Stop glifosatu« sploh ne bo prisluhnil, kar je bila glavna demotivacija za podajanje državljanskih podpisov podpore. Iz vsega navedenega izhaja, da v naši državi niso vzpostavljeni pogoji, potrebni za izvrševanje ustavno zagotovljenih pravic ljudstva. Neobveščenost državljank in državljanov o poteku ljudske iniciative »Stop glifosatu« in kontra-civilno delovanje države v EU vsekakor predstavljata več kot zadostna objektivna razloga, zaradi katerih se sedaj obračamo na vas, cenjene poslanke in poslanci DZ ter spoštovane svetnice in svetniki DS, ki imate poleg Vlade še edini zakonodajno pravico predlaganja novih zakonov – poslanke in poslanci individualno, svetnice in svetniki pa kolektivno kot Državni svet. Prepričani smo, da bi bila s prepovedjo proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji dosežena velika dobrobit za javno zdravje prebivalstva in varstvo narave, zato na vas naslavljamo pobudo, da v imenu ljudstva sedaj VI vložite v Državni zbor RS ljudski Predlog zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji, ki vam ga v ta namen v celoti odstopamo. Ker je bil s strani Državnega zbora RS že verificiran kot ustrezen zakonodajni dokument, ga je možno takoj vložiti v Državni zbor kot vašo zakonsko iniciativo. Takšno, do ljudstva spoštljivo ravnanje, bi predstavljalo nujno potrebno podporo zdravju koristni zakonodaji, pa tudi edino možno korekcijo vseh naštetih nedopustnih okoliščin oz. anomalij (neobveščanje volivk in volivcev, sočasno kontriranje slovenske birokracije v EU), ki so spremljale to našo ljudsko iniciativo. Vse naslovljene prosimo, da preučite naše argumente in v skladu z vašo presojo izpolnite pričakovanja ljudstva v zvezi z ljudsko iniciativo »Stop glifosatu«. Posredujemo vam jo v skladu s pravno prakso, ko ste v obravnavo pospremili predlog ZNB Pravne mreže za varstvo demokracije. V kolikor bi se želeli morda o čemerkoli še dodatno informirati, smo pripravljeni na sodelovanje. Dosegljivi smo na mismo@zdravadruzba.si, kamor nam lahko pošljete tudi vaša morebitna vprašanja ali pa stališča. Lepo pozdravljeni. V imenu predlagateljev, Polona Kambič – ekipa gZD Pripis rožnik 2024: s strani DZ ali DS nismo prejeli niti enega samega odgovora! STRAN 24 SO CEPIVA PRAVA IZBIRA? Nov priročnik za starše. Z Urško Šorn se je pogovarjala Adrijana Zupanc, urednica priročnika URŠKA ŠORN je avtorica novega priročnika "So cepiva prava izbira?", ki mlade starše in ostale zainteresirane na poljuden način seznanja s porajajočimi se pomisleki v povezavi s cepljenjem otrok in cepivi “Članke, raziskave, pričevanja sem torej izbirala tako oz. zato, ker bi si ob pričakovanju prvega otroka sama želela prebrati podobno knjigo” Bralke in bralci vas prvič spoznavamo kot slovensko avtorico. Kaj vas je spodbudilo k pisanju tega vašega prvega priročnika? Ideja se je pravzaprav porodila že pred 5 leti (leta 2018) pred rojstvom prvega sina, ko sem se znašla pred pomembno dilemo: “Cepiti ali ne?” Intuitivno sem čutila, da ne, ampak nisem imela pravih argumentov (razen tega, da mi to pravi moj notranji glas, intuicija), zato sem vsakič, ko sem se srečala s to temo, kar malo zamrznila. To me je spodbudilo, da sem pričela za svoje potrebe prebirati in zbirati informacije o cepljenju. Ko sem pričela s poglobljenim raziskovanjem, sem presenečena naletela na ogromno nasprotujočih si informacij, pri čemer so bili članki in knjige večinoma zelo obsežni in komplicirano razloženi, namenjeni bolj stroki kot pa nam staršem. Ob poplavi vseh teh informacij sem pomislila: »Ko bi vsaj obstajala knjiga, ki bi vse te članke, znanstvene študije in obsežne knjige združila v kratko, preprosto razloženo in pregledno čtivo. Koliko časa in energije bi bilo s tem prihranjeno staršem, bodočim staršem, starim staršem in vsem ostalim, ki se želijo poučiti o tej temi.« Tako se mi je porodila najprej ideja o kvizu, zatem pa še o priročniku "So cepiva prava izbira?", kjer sem med iskanjem odgovorov na svoja številna vprašanja, uporabila najbolj dostopno in preverjeno gradivo ter ga strnila v ta priročnik. Članke, raziskave, pričevanja sem torej izbirala tako oz. zato, ker bi si ob pričakovanju prvega otroka sama želela prebrati podobno knjigo, ki bi terjala malo vloženega časa in mi na preprost način predstavila to tematiko in problematiko. STRAN 25 2. O čem se lahko starši poučijo v tem priročniku? To je najbolje razvidno iz kazala priročnika. Na prvih straneh si lahko bralke in bralci preberejo zgodbo o nastanku tega priročnika, predgovor dr. Jerneje Tomšič, o zgodovini cepljenja, svobodi odločanja, dveh obstoječih strokovnih strujah in rešijo kviz o cepivih. Temu pa sledi 15 poglavij oz. najpomembnejših vprašanj o cepljenju otrok: Kdo odgovorja v primeru poškodbe po cepljenju? Koliko varnostnih študij je bilo narejenih o zdravju otrok, ki so bili cepljeni v skladu s cepilnim koledarjem oziroma navodili za cepljenje? Kakšna je verjetnost poškodb po cepljenju? Kateri so učinkoviti pristopi k zdravljenju poškodb po cepljenju? Katere so sestavine cepiv? Koliko ur namenijo bodoči pediatri na medicinskih fakultetah proučevanju slabosti in prednosti cepljenja? Koliko odmerkov cepiv prejme otrok v Sloveniji do svojega 18. leta po koledarju cepljenja? Kaj pomeni čredna imunost? Kakšna tveganja prinaša cepivo proti gripi? Kakšna je varnostna meja vbrizganega aluminija? Kateri je najpogostejši vzrok SIDS-a (nenadne smrti v zibki)? Katera industrijska država ima največjo stopnjo smrtnosti otrok? Katera država ima najvišjo »pričakovano zdravo življenjsko dobo« na svetu? Kako lahko najbolje zaščitimo otroka v prvih letih življenja? Kakšna tveganja prinaša sintetičen “vitamin” K? Na koncu je še seznam drugih knjig, člankov in skupin, ki se ukvarjajo s cepljenjem, obnovitvena križanka in nekaj mnenj bralk in bralcev o priročniku. 3. Priročnik ste izdali v samozaložbi. Ali ste poskušali najti založnika za vašo knjigo o tematiki, ki je pravzaprav v javnem interesu? Nisem iskala založnika, sem pa iskala distributerja. Odločila sem se za sodelovanje z distributerjem Avrora, ki je bila odlična izbira in sem z njimi zelo zadovoljna. Priročnik je po njihovi zaslugi sedaj na voljo v trgovskih centrih, knjižnicah, poslovnih enotah in knjigarnah po celi Sloveniji (Ljubljani, Celju, Domžalah, Logatcu, Kranju, Jesenicah, Radovljici, Bledu, Škofji Loki, Izoli, Ajdovščini, Krškem, Brežicah, Ptuju, Mariboru, Novi Gorici, Tolminu, Kopru ...). Naročila (skoraj že razprodanega) priročnika prihajajo tudi iz Hrvaške in Nemčije, tako da ne podiramo samo tabujev, ampak tudi meje. www.zdravadruzba.si STRAN 26 4. Zakaj menite, da slovenski starši potrebujemo takšen priročnik? Trenutno ne poznam knjige o cepivih, ki bi bila tako bralcem prijazna, vizualno privlačna in razumljiva kot je ta priročnik. Hvaležna in navdušena sem, da v 4 mesecih, odkar sem izdala priročnik, še nisem dobila nobenega negativnega odziva od bralk in bralcev. Samo pozitivne. Delim eno izmed številnih mnenj o priročniku od Jožeta Potočnika: "Kaj bi dal, da sem vas že pred letom in pol spoznal. Danes bi zagotovo bil v veliko boljši situaciji. Knjiga mi je res všeč, res super, enostavna, lahka za predelati in jedrnata. Predvsem pa so v knjigi povzete najbolj bistvene stvari, ki prihranijo ogromno časa. Zagotovo bo res velika pomoč, nam, kot vsem staršem na tej poti. HVALA." (Več mnenj je objavljenih na uradni strani priročnika: https://zvestsebi.si/socepiva-prava-izbira/) Točno takšno čtivo sem si jaz želela vzeti v roke, ko sem se lotila raziskave cepiv. Sedaj se lahko (bodoči) starši (oz. vsi, ki ji ta tematika zanima) z malo vloženega časa in truda seznanijo z vsem potrebnim, se ozavestijo in opolnomočijo za argumentirano in dobro premišljeno odločitev glede cepljenja svojega otroka. To je tudi namen tega priročnika - olajšati delo (pre)obremenjenim staršem, da se lahko bolj posvetijo najpomembnejšemu poslanstvu – materinstvu in očetovstvu. V priročniku so na preprost način podani odgovori na 15 najpomembnejših vprašanj, ki so ključna za odločitev o cepljenju oz. necepljenju otrok. Tematika cepiv je zelo obsežna in kompleksna, zaradi česar se večina (bodočih) staršev sploh ne loti raziskovanja te zahtevne materije ali pa pri tem prehitro obupajo. Zato bi bilo dobrodošlo, da se dostopnost in razumljivost teh vsebin izboljšata – da so informacije podane bolj pregledno in lahkotno ter kratko in jedrnato, tako da vzpodbujajo željo po znanju. 5. Iz priročnika je razvidno, da ste opravili veliko delo. Kako je potekalo vaše pisanje in koliko časa je zahtevalo? Ker živim na Irskem in ker je veliko več literature o cepivih v angleščini, sem se prvotno lotila zbiranja podatkov iz angleških virov, tako da je najprej nastal kviz v angleščini, na podlagi katerega sem sestavila dokument z analizo pravilnih odgovorov iz kviza. Bila sem zelo pazljiva, katere vire sem uporabila, saj so preverjeni, zanesljivi in neodvisni viri pogoj za kvaliteten priročnik, sploh zato, ker jaz nisem avtorica teh virov, ampak sem avtorica priročnika, ki vsebuje te vire. Pri selekciji virov sem uporabila lastno presojo, saj se je dogajalo, da sem naletela na primer na vir, ki sicer ni v prid cepivom, a ni bil resničen oz. dovolj argumentiran. Zato vsem staršem vedno rečem, naj sledijo svoji presoji in ob bombardiranju s podatki, prisluhnejo tistemu, kar resonira z njimi, je v skladu z njihovo resnico, trenutnim zavedanjem, vrednotami, intuicijo ... Čutim, da je to moje najpomembnejše sporočilo, zato pa se moje podjetje tudi imenuje "Zvest sebi" - da kljub zunanjim glasovom, ostanemo zvesti temu, kar nam pravi naš notranji glas. STRAN 27 Ko sem začela z vedno večjim zanimanjem spremljati situacijo glede cepljenja otrok v Sloveniji, sem se zgrozila nad sistemom in omejitvami, ki jih imajo necepljeni otroci, zato sem se odločila, da se raje osredotočim na svojo oz. našo državo. Opazila sem, da je večina knjig o cepivih prevedenih iz angleščine, zato sem se še posebej potrudila, da sem v priročniku uporabila čim več slovenskih virov. Težko rečem, koliko časa je zahtevalo vse to zbiranje podatkov, ker je bil to proces petih let, ki pa je imel tudi precej krajših in daljših premorov (vzgoja prvega otroka, služba, rojstvo drugega otroka, selitev itd., dostikrat pa sem si vzela pavzo tudi zato, ker sem čutila, da raziskovanje te težke tematike slabo vpliva na moje počutje). Lahko bi napisala celo knjigo o tem, koliko zapletov je bilo med nastajanjem tega priročnika že od samega začetka, zato se moram kar uščipniti, da je sedaj dejansko tudi izšel in da nisem pri tem delu obupala, da me je nekaj neprestano gnalo naprej (na primer, že samo oblikovanje priročnika se je zavleklo v 1 leto). Če bi vedela, čez kaj vse bom morala iti, se sigurno ne bi odločila za tiskano izdajo, ampak danes razumem, da je moralo vse biti točno tako, kot je bilo. V teh petih letih sem se ogromno naučila in to je bil zame res velik proces osebne in duhovne rasti. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem sodelujočim, brez katerih ta priročnik ne bi nastal - Jerneji Caserta, Alenki Nemanič, Mojci Pečnik, Borisu Turku, Maji Kresnik, Lei Golub, Ani Bojc, Jerneju Šornu, Tanji Savić, Denisu Komnu, Vesni Arih, staršem otrok, poškodovanih s cepivi, ki so z imenom in priimkom delili svoje zgodbe, objavljene v priročniku in seveda vam, Adrijana za vaše izjemno kvalitetno, srčno in natančno delo. 6. V knjigi so zbrane aktualne informacije, ki zaskrbljujoče problematizirajo utečeno doktrino cepljenja naših otrok. Kaj želite sporočiti širši javnosti? V naši družbi je globoko zasidrano prepričanje, da ni racionalno, če se otroka ne cepi, vendar pa je povsem logična in smiselna tudi odločitev za necepljenje, saj temelji na obstoječih dejstvih, obrazloženih dokazih in strokovno podkrepljenih argumentih. Cilj tega priročnika ni kogarkoli prepričevati proti cepljenju, ampak podati dejstva o tem, da obstaja tudi drugačna plat cepiv, ki pa staršem pogosto ni predstavljena. Vsaka mati in oče si zaslužita oz. jima pripada vpogled v obe plati cepljenja, preden se odločita za cepljenje ali necepljenje svojega otroka. STRAN 28 7. Menite, da bo tudi slovenska pediatrična stroka prisluhnila vašemu klicu na pomoč staršem in otrokom ter vzela v obzir dejstva o otroških cepivih, ki jih navajate v vaši knjigi? Upam, da se bo čim več zdravstvenega osebja odločilo vzeti v roke ta priročnik, saj bi tako lažje razumeli starše, zakaj pričenjajo upravičeno dvomiti v cepiva in cepljenje. Žal se je izkazalo, da tudi zdravnice in zdravniki slepo zaupajo sporni cepilni doktrini in kakor izpostavi ta priročnik, »bodoči pediatri se ne učijo o sestavi in škodljivosti cepiv na medicinski fakulteti«. Kaj šele potem vsi ostali zdravniki oz. specialisti. Kako naj torej starši podajo svoje informirano soglasje k cepljenju otroka, ki bi moralo biti pridobljeno v postopku etično in medicinsko temeljite poučitve s strani pediatrinj in pediatrov, če pa ti ne razpolagajo z vsemi obstoječimi oz. potrebnimi informacijami v absolutno korist otroka? 8. Kakšni so vaši načrti za naprej, boste nadaljevali s pisanjem, z ustvarjanjem priročnikov? Na moji spletni strani zvestsebi.si gradimo forum, ki bo namenjen staršem, ki želijo: vse informacije o necepljenju otrok v Sloveniji, nasvete za zdravljenje poškodb po cepljenju, individualno podporo pri postopanju v primeru necepljenja, poročila o stranskih učinkih cepiv, vire in povezave za poglobljeno raziskavo o cepivih (iz priročnika "So cepiva prava izbira?") redna srečanja oz. webinarje v živo, alternativno izobraževanje otrok in povezovanje v manjše skupnosti po Sloveniji. V pripravi pa je tudi že ponatis priročnika, v katerega želim dodati še par poglavij: o cepivu proti covid-19, HPV, o virusih, zgodovini farmacije itd., a še iščem sponzorja.