43 Glasnik SED 64|1 2024 * Mojca Mar ič, mag . pr of. slo v ensk eg a jezik a in knjiže vnos ti t er sociologi je, asis t entk a za podr očji antr opologi je in sociologi je, U niv er za v Mar ibor u, F ilozof sk a f ak ult e t a, Oddele k za sociologi jo; mojca.mar ic1@um.si. ** V esna Godina V ., dr . socioloških v ed, izr . pr of. za podr očje antr opologi je, U niv er za v Mar ibor u, F ilozof sk a f ak ult e t a, Oddelek za sociologi jo; v esna.godina@um.si. R az g lab ljanja Mojca Mar ič* in V esna Godina V .** Priseljenske skupine in koncept integracije Migracije so začasni ali stalni prostorski premiki znotraj ene države ali preko njenih meja. Razlikujejo se glede na trajanje, obliko, vzroke in vpliv na kulturo ter družbo spre- jema – s priseljevanjem se spreminja socialna, kulturna, ekonomska in demografska struktura v ciljni državi (Ca- stles in Miller 2003; Mlekuž 2011). V zadnjih desetletjih se pretok ljudi, blaga, idej in podob veča (Eriksen 2009: 346) zaradi pogodb med različnimi (nad)nacionalnimi dr- žavami ali skupnostmi (npr. prost pretok delavcev v EU), logike delovanja neoliberalnega kapitalizma, razvoja teh- nologije, vojn, možnosti potovanj idr. Delovni migranti so vpeti v globalni kapitalistični sistem in neoliberalne tržne politike, saj so se pripravljeni vklju- čiti v mezdno delo zunaj svoje države (Eriksen 2009: 351). Dominantna večina jih pogosto dojema kot »nujno zlo« (opravljajo nujna dela), hkrati pa kot grozeč, tuj element. S humanitarnega stališča je njihov položaj viden kot izko- riščanje: nekateri so premalo plačani (tako za intelektualno kot fizično delo), preveč delajo, nimajo osnovnih pravic. Sami lastni položaj pogosto razumejo kot možnost za bolj- ši zaslužek, s katerim lahko pomagajo izvorni državi (Eri- ksen 2009: 351–352). Po drugi strani vedno več ljudi zapušča svoje domove za- radi oboroženih spopadov, vojn, revščine, lakote, družbene neenakosti, pomanjkanja služb, zatiranja, kršenja človeko- vih pravic, podnebnih sprememb, strahu pred preganjanjem, političnega prepričanja, pripadnosti določeni veri, etnični ali socialni skupini, narodu (Vrečer 2009: 54). V ciljni državi pridobijo status begunca ali osebe s subsidiarno zaščito. 1 Pogost razlog za migracije so čustvene, ljubezenske in seksualne navezanosti (Mai in King 2009: 295). Profesor konfliktov, miru in varnosti Khalid Koser (2017: 22) ta tip migracij uvršča med socialne migracije. Politologinja An- ne-Marie D‘Aoust (2013) ugotavlja, da čustva kot načini subjektivizacije in vladajoče prakse povezujejo intimnost z državljanstvom. Raziskave migracijo ljubezenskih 1 Republika Slovenija (RS) je pravno gledano kot država podpisnica Ženevske konvencije iz leta 1951 in članica Evropske unije (EU) dolž- na nuditi mednarodno zaščito (azil) tistim posameznikom, ki zaščite niso deležni v državi njihovega državljanstva oz. stalnega prebivališča (izvorne države). Status begunca se prizna osebi, ki utemeljeno in ve- rodostojno izkaže, da je v matični državi ogrožena zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, veroizpovedi, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju. Odločba o pri- znanju statusa begunca z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za stalno prebivanje v RS. Subsidiarna zaščita se podeli osebi, ki ne iz- polnjuje pogojev za status begunca, a izkaže utemeljene verodostojne razloge, da bi ji bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda (smrtna kazen ali usmrtitev, mučenje, nehumano ali poniževal- no ravnanje), prav tako je priznana zaradi resnih in individualnih gro- ženj zoper življenje ali svobodo prosilca zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada v izvor- ni državi. Odločba o priznanju subsidiarne zaščite z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v RS, dokler traja ta zaščita (Republika Slovenija, gov.si 2023). Izvleček: A vt or ici v člank u pr eds t a vit a, k ak o pr iseljenci v Ma- riboru vidi jo sv ojo selit e v in razloge zanjo t er kak o ocenjujejo sv oje živ ljenje in ur esniče vanje int eg raci je v Slo v eni ji. V antr o- pološki analizi zbraneg a g radiva s pomočjo etnog raf skih čr tic prikažet a njiho v o dojemanje int eg raci je, pri t em pa analizirat a njiho v o vključe vanje v družbo in usvajanje jezik o vnih, sis t em- skih in kulturnih zmožnos ti za samos t ojno delo vanje v no v em živ ljenjsk em ok olju. Opr edelit a tudi g la vne izziv e, ki jih prise- ljenci z različnimi ozadji opisujejo k ot sk upne: usv ajanje jezik a, pr idobiv anje zaposlitv e, us tv ar janje socialne mr eže, soočanje z diskriminaci jo, ohranjanje psihične s t abilnos ti in dos t op do in- f or maci j. Ključne besede: antr opologi ja mig raci j, pr iseljenci, int eg raci- ja, begunci, ek onomski mig r anti, ljubezenski mig r anti Abstract: The ar ticle e xamines ho w immig rants in Maribor per ceiv e t heir mig ration and t he r easons f or it, and ho w t he y e v aluat e t heir lif e in Slo v enia and t heir int eg r ation. In t he ant hr o- po logical an al ysis of t h e colle ct e d mat e r ial t h r ou gh e t h n og r aph- ic dra wings, t heir per cep tion of int eg ration as an acq uisition of linguis tic, sys t emic, and cultural com pe t encies f or t he possibil- ity of independent, functional sur viv al in a ne w lif e en vir onment, and t he main c hallenges t hat immig rants, r eg ar dless of t heir dif f er ent bac k g r ounds, descr ibe as common, i.e. languag e, em- plo yment, building a social ne tw or k , discr imination, psy c hologi- cal s t ability and access t o inf or mation, ar e discussed. Keywords: ant hr opology of mig ration, mig rants, int eg ration, r efug ees, economic mig r ants, lo v e mig r ants BITI PRISELJENEC K ak o sv ojo int eg r aci jo vidi jo pr iseljenci v Mar ibor u? Izvir ni znans tv eni članek | 1 .0 1 Datum pr ejema: 3 1 . 8. 2023 Glasnik SED 64|1 2024 44 R azg labljanja Mojca Mar ič in V esna Godina V . priseljencev razumejo kot produkt dvostranskih pogajanj med obema partnerjema, ne kot odločitve izoliranega po- sameznika (Abraham in Nišić 2012; Erlinghagen 2020). Osredotočajo se na dejavnike ekonomske, strukturne ne- enakosti (višino dohodkov, možnost zaposlitve v ciljni dr- žavi), pričakovanja glede spolnih vlog, boljše razmere za odraščanje otrok ter moč med partnerjema (Mai in King 2009; Abraham in Nišić 2012; Pananakhonsab 2019; Er- linghagen 2020). Stalni dotok priseljencev in beguncev v Evropo in Severno Ameriko ustvarja nove, trajne manjšine na teh območjih (Eriksen 2010: 3). Ob prihodu v ciljno državo so prise- ljenci soočeni s procesom integracije. Definicije integra- cije so raznovrstne (prav tako ni enotnega načina merje- nja uspešnosti njenega uresničevanja); najpogosteje se jih uporablja v polju kreiranja politik do priseljencev in kot konceptualni okvir v znanosti in stroki (Kwasi Kutor, Arku in Bandauko 2023). Pogosto so nejasne, zabrisane (Ryt- tel 2018), subjektivne, raznovrstne in celo sporne (Ager in Strang 2008; Penninx in Garcés Mascareñas 2016). V literaturi se pojavljajo v treh smereh preučevanja: prva se osredotoča na spreminjajoče se vedenje in ideje priseljen- cev ter reakcije gostiteljskih družb nanje; druga obravna- va proces naseljevanja s poudarkom na kulturno-verskih, socioekonomskih, političnih in pravnih vidikih; tretja pa presega posamezne priseljence ter analizo civilne družbe in se ukvarja z institucionalnimi vidiki, kot so vzpostavi- tev priseljenskih organizacij, institucij (Penninx in Garcés Mascareñas 2016; Kwasi Kutor, Arku in Bandauko 2023). Integracija se praviloma razume kot dvosmerni, večplastni družbeni in kulturni proces vključevanja priseljencev v dr- žavo sprejema tako, da ti lahko v javni sferi prakticirajo svojo izvorno kulturo (Eriksen 2009; Vrečer 2009; Koser 2017; Ryttel 2018), gostiteljske države pa priskrbijo po- trebno družbeno in institucionalno podporo (Klarenbeek 2021; Kwasi Kutor, Arku in Bandauko 2023). Integraci- jo opredeljujejo multidimenzionalni procesi, ki vsebujejo družbene, politične, ekonomske, kulturne in identifikacij- ske aspekte, ter nastanek mirnih, skupnih socialnih odno- sov, vrednot in praks, kjer se spoštujeta in prilagajata – vsaj teoretično – obe strani (Ager in Strang 2008; Koser, 2017; Wessendorf in Phillimore 2018; Kwasi Kutor, Arku in Bandauko 2023). Priseljenci in država sprejema ima- jo drug do drugega pravice in obveznosti (Vrečer 2009; Koser 2017; Cukut Krilić in Bofulin 2019). Antropolog Mikkel Ryttel (2018: 680) opozarja, da je sam pojem inte- gracije vedno vpet v specifične nacionalne socialne imagi- narije in bi ga morali kot takšnega tudi raziskovati. Ključni dejavniki, ki vplivajo na proces integracije, so: usvajanje jezika, poznavanje zdravstvenega in izobraže- valnega sistema, možnost pridobitve nastanitve, zaposli- tve in informacij, ohranjanje in ustvarjanje socialnih mrež ter socialnega kapitala, duševno zdravje in diskriminacija (Vermeulen in Penninx 2000; Komac, Medvešek in Ro- ter 2007; Ager in Strang 2008; Jazbinšek in Palaić 2009; Vrečer 2009; Penninx in Garcés Mascareñas 2016; Wes- sendorf in Phillimore 2018; Cukut Krilić in Bofulin 2019; Lipovec Čebron 2020, 2021; Spencer in Charsley 2021; Beznec in Gombač 2023; Kwasi Kutor, Arku in Bandauko 2023; Lipovec Čebron in Zorn 2023); dejavniki so med seboj kompleksno prepleteni. V analizi moramo upoštevati različne faze integracijskega procesa (prihod, nastanitev, stalno bivanje, državljanstvo) (Vrečer 2009). Kulturna antropologinja Caroline Brettell (2009: 657) opozarja, da se teorija v raziskavah migracij pogosto gradi na partiku- larnostih enega primera, ključno pa je razumeti vzorce vzrokov, posledic migracij in strukture procesov. Najbolj preučevani dimenziji socialne integracije sta zaposlitev in oblikovanje socialnih mrež (z izvorno skupino, drugi- mi priseljenci in gostiteljsko skupnostjo), ki predvideva- ta aktivno sodelovanje v družbi. Sporno je, če določene integracijske politike vsebujejo samo en aspekt integraci- je, npr. ekonomsko integracijo, in ne tudi vseh preostalih (Wessendorf in Phillimore 2018). Nasproten procesu integracije je proces asimilacije (Vre- čer 2009; Eriksen 2009), ki vodi, če poteka v velikem ob- segu in/ali je dolgotrajen, v stopitev manjšine z večino in v izginotje kulturnih posebnosti manjšine (Eriksen 2009: 332). Vrečer (2009: 55) opozarja, da so integracijske pra- kse še danes pogosto asimilacijske, kar velja za EU in tra- dicionalne imigrantske države, kot so Kanada, Avstralija in ZDA – te v znanstveni literaturi še vedno uporabljajo termin asimilacija (Kwasi Kutor, Arku in Bandauko 2023). Tretje možno razmerje med večinskim in manjšim prebi- valstvom je segregacija. Manjšino se – običajno na podla- gi prepričanja o manjvrednosti njenih pripadnikov – fizič- no loči od večine (Eriksen 2009: 332–333). V praksi prihaja do kombinacij omenjenih procesov, kar je povezano z vprašanjem moči. Večina ima v rokah poli- tično moč, nadzoruje pomembne segmente gospodarstva, narekuje pogoje družbenega diskurza (Eriksen 2009: 333). Nekateri avtorji (npr. Rytter 2018; Schinkel 2018) naspro- tujejo konceptu integracije, razumejo ga kot del težave, ne rešitve. Integracija je zanje normativni koncept, ki ne odraža realnosti in v določenih družbenih kontekstih utrju- je asimetrična razmerja moči med večino in manjšino. To privede do objektivizacije, stigmatizacije in izključevanja manjšin, ki so postavljene v inferiorne položaje in obrav- navane kot radikalni »Drugi«. Nenehno vladno kategorizi- ranje med domačinom in tujcem, večino in manjšino ipd. je dojeto kot ključna značilnost »neoliberalnega rasnega kapitalizma« (Favell 2022). Obenem koncept integracije temelji na zastarelem dojemanju družbe kot statične, ho- mogene entitete, ki to ni: je fluidna, raznolika, s hetero- genimi mejami (Schinkel 2018). Sociologinji Sarah Spen- cer in Katharine Charlsey (2021: 6) menita, da integracija priseljencev sega preko države, preko gostiteljske sku- pnosti kot take; v globalnost in transnacionalnost so vpeti Glasnik SED 64|1 2024 45 R az g lab ljanja Mojca Mar ič in V esna Godina V . priseljenci in drugi prebivalci. Posamezniki lahko občutijo pripadnost več krajem znotraj in zunaj mednarodnih meja. Slovenski avtorji, ki raziskujejo integracijo priseljencev, ugotavljajo, da so protipriseljenski diskurz, (kulturni) ra- sizem in diskriminacija del nove normalnosti v politiki, množičnih medijih in med prebivalstvom (Lipovec Če- bron 2020; Lipovec Čebron in Zorn 2023). V Sloveniji je od jeseni 2015 politika do beguncev temeljila na razli- kovanju med migranti in begunci. Pri oblikovanju podob migrantov in beguncev sta imela ključno vlogo politični in medijski diskurz (Vezovnik 2018). Raziskave kaže- jo na povezanost predstavljanja beguncev, prosilcev za azil in priseljencev z negativnimi predsodki; z grožnjo in varnostnim tveganjem (Ibrahim 2005); z retoriko krimi- nalizacije, drugosti, varnosti in militarizacije (Vezovnik 2018); z metaforami vojne in vode; nanje se gleda kot na »teroriste«, »islamske ekstremiste«, »otomanske zavoje- valce«, »gamad, ki jo je treba zapliniti« (Stolcke 1999; Hart 2010; Vezovnik 2018). Avtorji ugotavljajo podobnost diskurza o današnjih begun- cih z diskurzom o beguncih iz nekdanjih jugoslovanskih republik v devetdesetih letih 20. stoletja: oboji so videni kot »problem« (v številčnem smislu, kot grožnja javnemu redu, zdravju, okolju, varnosti, suverenosti države), kot »drugačni« (v smislu »drugačne civilizacijske, kulturne ravni in vedenjskih vzorcev«), kot »začasni«, kot »poten- cialni storilci kaznivih dejanj«, predstavljeni so z numerič- nimi metaforami, metaforami nezaželenih, nevarnih, neob- vladljivih naravnih katastrof, npr. »množica/val beguncev« (Doupona Horvat, Verschueren in Žagar 1998; Troha 2016; Baskar 2022). V medijskem in političnem diskurzu se lo- čuje dve navidezno nasprotni figuri, ki sta tako tudi vre- dnoteni: politični begunec in ekonomski migrant, čeprav v praksi ta ločitev ni vedno možna (V ogrinc 2015; Troha 2016; Crawley in Skleparis 2018). Antropologinja Natalija Vrečer (2009: 54) predlaga zamenjavo poimenovanja be- gunec s poimenovanjem prisilni priseljenec (širši koncept, ki ob beguncih vključuje prisilno razseljene osebe, ki so ostale v svoji državi); koncepta begunec se drži konotacija »pasivne žrtve« (begunci iz njene raziskave niso želeli bi- ti tako poimenovani, razen ko so se sklicevali na pravice, ki jim pripadajo). Podobno ugotavljava sami: sogovorci se poimenovanju begunec izogibajo zaradi negativnih izku- šenj in osamitve (za več glej Etnografsko črtico 1). 2 Raziskave ugotavljajo, da v zdravstvu, šolstvu, sociali, zaposlovanju, birokratskih postopkih, stanovanjski do- stopnosti prihaja do jezikovnih in kulturnih ovir, ki pri- seljencem preprečujejo dejanski dostop ali kvalitetno iz- vedbo/oskrbo na teh področjih (Jazbinšek in Palaić 2009; Lipovec Čebron 2020, 2021; Beznec in Gombač 2023). 2 V članku sva se za splošno poimenovanje odločili za termin prisel- jenci namesto migranti prav zaradi večje nevtralnosti in v izogib ne- gativnim konotacijam besede migrant. Za to se krivi priseljence, ki se jih homogenizira, predsta- vlja kot odgovorne in neuke (neznanje jezika se uporablja kot opravičilo za take argumente); umanjkajo pa sistem- ske, institucionalne, strateške, državne rešitve, med njimi profesionalna medkulturna mediacija (Jazbinšek in Palaić 2009; Lipovec Čebron 2020, 2021). Šibke so rešitve za in- tegracijo na lokalni ravni, kjer sicer obstaja močan civilni sektor, obenem pa odsotnost institucionaliziranih integra- cijskih strategij in omejene možnosti ukrepanja lokalnih delavcev, ki jim ni dovoljeno ravnati v nasprotju z nacio- nalnimi zastavitvami (Beznec in Gombač 2023). Kot teža- va se poudarja neenakost statusov različnih priseljencev, ki lahko vodi do socialnega, ekonomskega, kulturnega iz- ključevanja na podlagi kulture in porekla (Repič 2008) ali do neustreznih zakonskih ureditev in klasifikacij (Jazbin- šek in Palaić 2009; Cukut Krilić in Bofulin 2019; Lipovec Čebron 2021). Avtorici se strinjava z opredelitvijo integracije kot dvo- smernega multidimenzionalnega procesa, ki ima za cilj čim bolj spoštujočo, vključujočo družbo različnih enako- vrednih (trans)identitet, ki se med seboj bogatijo, ter do- stojnih življenjskih možnosti. Iz praktičnih izkušenj dela ene izmed obeh avtoric s priseljenci 3 opažava številne težave, o katerih poročajo zgoraj navedeni avtorji. Zato je osrednji cilj pričujočega članka prikazati, kako priseljenci različnih socialno-kulturnih ozadij in različnih kategorij v Mariboru dojemajo lastno integracijo, in v ospredje po- staviti glavne izzive, s katerimi se v tem procesu soočajo (emski zorni kot). Metodologija raziskave Terensko delo, vpeto v prostovoljstvo, za katerega so eno od avtoric članka, Mojco Marič, motivirali antropološki študij, želja po pomoči sočloveku in dejanske praktične iz- kušnje na terenu, je bilo od leta 2015 do danes opravljeno v okviru različnih dejavnosti. V Slovenski filantropiji (Slo- venska filantropija b. n. l.) je potekalo kot prostovoljska pomoč razdeljevanja oblačil in hrane na mejnem prehodu Šentilj jeseni 2015, v Društvu Odnos kot učna pomoč otro- kom beguncem (2016–2017), v Mladinskem kulturnem centru Maribor (MKC) kot pomoč pri izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika, vključevanju v zaposlitveno in lokalno okolje, urejanju življenjskih situacij v projek- tu Usposabljanje za večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku v evropskem projektu Delat grem! od 1. 7. 2016 do 15. 9. 2018 (Mladinski kulturni center Ma- ribor 2016). V okviru projekta je izšel strokovni priročnik Vključevanje oseb z begunsko izkušnjo v mladinsko delo 3 Mojca Marič pri nastajanju svoje doktorske disertacije pod mentor- stvom izr. prof. dr. Vesne V . Godina na terenu preučuje integracije priseljencev v Mariboru; članek je plod raziskovanja omenjene te- matike. Vesna V . Godina pa že sedmo leto deli dom s šestčlansko družino iz Sirije. Glasnik SED 64|1 2024 46 R azg labljanja Mojca Mar ič in V esna Godina V . (2018), v katerem je Mojca Marič soavtorica poglavja o integraciji in avtorica poglavja o smernicah pri poučevanju slovenskega jezika. Terensko delo je vključevalo jezikov- ne tečaje v Središču medkulturnega dialoga (Mladinski kulturni center Maribor 2018) od septembra 2018 do ju- nija 2020: neformalni jezikovni tečaji so bili diferencirani glede na potrebe različnih skupin govorcev, povezani z de- janskimi življenjskimi situacijami in so skušali priseljence opolnomočiti za aktivno jezikovno in siceršnje delovanje v novem okolju – projekt si je z medkulturnimi delavnica- mi, organizacijo individualnih svetovanj in metodo žive knjižnice prizadeval priseljence povezati z lokalnim pre- bivalstvom. Jezikovni tečaji v MKC se zaradi zanimanja vse do danes izvajajo tudi po koncu projekta leta 2020. Del terenskega dela je potekal v evropskem projektu Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev); tu je Mojca Marič vo- dila delavnice s priseljenci v Mariboru (od 21. februarja do 15. marca 2019 v SNG Maribor). Na podlagi polstruk- turiranega intervjuja enega od udeležencev je nastal drugi del uprizoritve Proslava (premiera: 1. 10. 2020); v okviru projekta je izšla tudi strokovna monografija Port of Drea- mers (glej Marič 2021), v katerem je Mojca Marič avtorica strokovnega članka o integraciji, priseljencih v Mariboru, poteku, izvedbi delavnic, glavnih ugotovitvah in nastaja- nju dokumentarnega gradiva za uprizoritev. Z udeleženci, ki jih Mojca Marič spremlja več let in jih je osebno spoznala ob zgoraj navedenih aktivnostih, je izvedla šest poglobljenih polstrukturiranih intervjujev. 4 Zaradi prostorske omejenosti so v članku trije intervjuji podrobneje predstavljeni v treh etnografskih črticah prise- ljencev z različnim socialno-kulturnim ozadjem in različ- nimi vzroki za prihod v Slovenijo: begunstvo, ljubezenska migracija, socialno-ekonomska migracija. Črtice osvetlju- jejo različne izzive integracije. 5 S pomočjo polstrukturira- nih intervjujev so bile pridobljene številne informacije o osebnih zgodbah, izkušnjah, znanju, mnenjih, perspekti- vah in analizi situacije z emskega zornega kota priseljen- cev. Hkrati ta metoda nudi dovolj zaupno in varno okolje, da se sogovorniki niso počutili izpostavljene, in dopušča odprtost diskusije ter prostor za tematike, ki so jih odpirali sami (Fedyuk in Zentai 2018: 171–172, 174–175). Intervju 4 Pri sogovorki, ki že tekoče govori slovensko, je intervju potekal v slovenščini, s tistimi, katerih materni jezik obvlada Mojca Marič, v njihovem jeziku (v španščini in makedonščini), pri preostalih v angleščini. Kjer je intervju potekal v tujem jeziku, so v članku nave- deni prevodi v slovenščino. 5 V članku so podatkom iz treh intervjujev dodani tudi pomembni izseki iz drugih intervjujev. Imena sogovorcev so izbrisana zaradi ohranjanja anonimnosti kot principa zagotavljanja dobrobiti opa- zovancev tako pri izvedbi antropološkega terenskega dela (prim. American Anthropological Association 2009; Association of Social Anthropologists 2020; Australian Anthropological Society 2012; Australian Institute of Aboriginal and Torres Strait Islander Studies 2020) kot tudi pri izvedbi polstrukturiranih intervjujev (Fedyuk in Zentai 2018). Deli intervjujev so v besedilu navedeni kot citati. socialna antropologinja in sociologinja Olena Fedyuk ter kulturna antropologinja Violetta Zentai (2018: 171–172) opredeljujeta kot nujno metodo pri migracijskih študijah, saj z njo pridobimo podatke, ki bi se nam z drugimi, bolj strukturiranim oblikami zbiranja podatkov izmuznili. V intervjujih so zajete naslednje teme: vzroki za prihod v Slovenijo/Maribor, potek selitve, izkušnje z bivanjem v Mariboru (glavne značilnosti, izzivi), medkulturne razli- ke, integracija, sprejemanje okolice, identiteta, zamišljanje svoje prihodnosti. Terenska lokacija raziskave, Maribor, je že od nekdaj obmo- čje migracij; v 19. in začetku 20. stoletja so se tja priseljeva - li Nemci (Godina Golija 2016), v letih 1918–1941 slovenski Primorci iz Trsta (Potočnik 2011), po drugi svetovni vojni pa kot delovna sila slovenski prebivalci z ruralnih obmo- čij in državljani iz drugih jugoslovanskih republik (Horvat 2006: 42). Po razpadu Jugoslavije je bil zaznan velik pritok beguncev in priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih repu- blik, predvsem Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije in s Kosova, trend se ohranja tudi danes (Ko- mac 2007). Na slovenski ravni je zaznan dvig števila prosil- cev za azil v letih 2015–2016, a še zmeraj na najnižji ravni v EU (Beznec in Gombač 2023: 255). Integracija priseljencev v Mariboru predstavlja lokalno raven integracijskega procesa. Lokalna raven integracije priseljencev je sicer vedno implementacija nacionalnih politik, ki so tudi v slovenskih političnih in pravnih siste- mih integracije kombinacija zakonov in ukrepov na naci- onalni ter evropski ravni (Beznec in Gombač 2023). Ni- ma sicer formalne moči za izvajanje azilnih, migracijskih ukrepov, a je hkrati ključna za integracijo priseljencev, saj se integracija dejansko izvaja na ravni lokalne skupnosti in vzdržuje z različnimi programi nevladnega sektorja, lo- kalnih javnih institucij ali kratkoročnih projektov, finan- ciranih nacionalno ali s strani EU (Ladić, Bajt in Jalušič 2020: 6). Avtorici nevladne organizacije (NVO) dojemava kot ključne pri pomoči priseljencem za njihovo integracijo v lokalno okolje, saj so s svojo prostovoljsko mrežo (veli- kokrat edina) opora v njihovi začetni integraciji in življe- nju. Meniva, da bi potrebovali učinkovitejše dolgoročne sistemske integracijske politike, sploh ker imajo dejansko pomoč pri Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov zagotovljeno le osebe z mednarodno zaščito in ne vsi pri- seljenci (Ladić, Bajt in Jalušič 2020). Velik izziv je posploševanje iz proučevanja konkretnih pri- seljencev v Mariboru na splošno slovensko stanje: po eni strani so pravni, politični, administrativni okviri za inte- gracijo isti v celotni Sloveniji, po drugi strani pa sami pri- seljenci z izkušnjami iz različnih slovenskih okolij poudar- jajo razliko med npr. Ljubljano, Postojno in Mariborom. Zato v besedilu govoriva o položaju priseljencev v Ma- riboru, ne pa v celotni Sloveniji, in o težavah, ki jih ima- jo z integracijo priseljenci v Mariboru, ne pa na splošno v Sloveniji, čeprav številne težave in dileme priseljenci Glasnik SED 64|1 2024 47 R az g lab ljanja Mojca Mar ič in V esna Godina V . v Mariboru lahko delijo s priseljenci v drugih delih Slo- venije. Tovrstne primerjave in posplošitve bodo predmet drugih besedil. Izzivi integracije v mariborskem okolju Večina sogovorcev opisuje Slovenijo kot neznano državo, zato niso imeli realnih predstav in pričakovanj glede svoje- ga življenja v njej; to jih je v številnih pogledih razočaralo. Ne glede na osebne razlike (socialno-kulturne, starostne, spolne, vzroka prihoda v Slovenijo) poudarjajo podobne medsebojno povezane potrebe in izzive pri integraciji. Etnog r af sk a čr tica št. 1: Gr ajanje socialne mr eže in duše vno zdr a vje Socialna integracija je instrumentalni dejavnik do bolj strukturnih vidikov integracije – do informacij o službah, stanovanjih, šolah se pride s pomočjo socialnih mrež in odnosov (Vermeulen in Penninx 2000), obratno pa zapo- slitev vodi do ustvarjanja socialne mreže in socialnega ka- pitala, ključnih za vsa področja integracije (Komac, Med- vešek in Roter 2007: 184; Bankston 2014: 26). Družbeni odnosi oz. družbene vezi prinašajo občutek povezanosti, pripadnosti. Za priseljence je pomembno ohranjanje vezi z družino in/ali drugimi ljudmi, ki delijo podobne kulturne vrednote, kar je temeljna baza in temelj duševnega zdrav- ja. Po drugi strani je temeljnega pomena ustvarjati vezi z lokalnim prebivalstvom (Ager in Strang 2008; Cheung in Phillimore 2013). V raziskavi doktorskega študenta socialnega dela Mostafe Hosseinija in klinične psihologinje Elisabeth Punzi (2021) afganistanski mladi begunci na Švedskem prepoznavajo izreden pomen NVO, ki spodbujajo stike z lokalnim pre- bivalstvom – koristno je predvsem vzpostavljanje skupnih aktivnosti med priseljenci in lokalnim prebivalstvom, kot so npr. učenje, šport, prostovoljstvo, pomoč in druženje s starostniki. Pri tem priseljenci usvajajo jezik in hkrati spoznavajo delovanje, vrednote, norme švedske družbe (Ager in Strang 2008; Hosseini in Punzi 2021). Podobno v slovenskem kontekstu počnejo NVO s pomočjo socialnih inovativnih praks (Ladić, Bajt in Jalušič 2020; Beznec in Gombač 2023). Socialna antropologinja Octavia Sibanda (2017) za priseljence iz Zimbabveja v Južno Afriko ugota- vlja, da pri neuspešni integraciji umanjkajo prav družbene vezi s prebivalstvom družbe sprejema, zato priseljenci izo- blikujejo svoje, drugačne načine preživetja. Socialni antro- polog Thomas H. Eriksen (2007: 1067–1068) v svoji ana- lizi kompleksnosti integracije zapiše, da je antropološko gledano lahko za določeno skupino priseljencev dovolj, da je družbeno vključena v ‚skupnost‘ (v t. i. Gemeinschaft), ne pa tudi integrirana v ‚družbo‘ (t. i. Gesselschaft), ter da nekatere skupine priseljencev čutijo grozo pred kulturno asimilacijo ali družbeno segregacijo. Sogovorec, begunec, je Iran jeseni 2015 zapustil po letih policijskega nadzora, izgube pravic (do dela, končanja študija, zdravstvenega zavarovanja ipd.), mučenja s stra- ni režima (ugrabili so ga in mučili z električnimi kabli). Odpravil se je na begunsko pešpot preko Turčije, Sredo- zemskega morja do Grčije v Evropo 6 in se odločil za Slo- venijo. Zaradi Jugoslavije jo je poznal že oče, hkrati pa gre po njegovem za »majhno, mirno in varno deželo«, kjer lahko ostane neznan in se oddalji od političnega aktivizma (v državah, kot je Francija, ima prijatelje, ki so v azilu še vedno politično aktivni). V Sloveniji je bil sprva v Centru za tujce v Postojni, ki ga opisuje kot »zapor«. Po potrditvi upravičenosti razlogov za mednarodno zaščito je naslednjih devet mesecev pre- živel v Ljubljani (dva meseca v azilnem domu na Viču, sedem mesecev v azilnem domu na Kotnikovi). Po devetih mesecih so mu odobrili formalnopravni status begunca. Premestili so ga v Maribor, kjer živi še danes. Kot največje izzive preselitve opisuje položaj prisilnega begunca, ustvarjanje socialne mreže in ohranjanje psihič- ne stabilnosti. V Iranu je zapustil družino, ki mu veliko pomeni (z mamo se po videoklicu sliši do osemkrat na dan; družino mu je v teh osmih letih uspelo srečati dva- krat: zaradi zakonodaje in možnosti prehajanja meja so se enkrat srečali v Gruziji, drugič v Turčiji, kar mu zmeraj da dodatnih moči): Zadnja tri leta lahko občutim to – res sem šibek. Ker je nekaj ločeno od mene. To je moja družina. To je moja duša. Moja država. […] Nekajkrat sem želel storiti sa- momor, a je zazvonil telefon, klicala je moja mama. In res je bil zame izziv nadaljevati ali pustiti vse. Res je bi- lo prvo leto življenja v Mariboru tako zame. Vse je bilo pretvarjanje, da sem v redu, da imam dobre trenutke … A zdaj, ko se smejim kot danes, se res smejim. Zdaj sem res bolje in sem pozitivno depresiven. K manjšemu občutku osamljenosti in izoliranosti je pripo- mogla razširitev socialne mreže. V raznovrstnih lokalnih integracijskih projektih je spoznal različne ljudi, v Mari- boru je spoznal partnerico, s katero sta skupaj že dve leti, leto dni skupaj živita. S pomočjo enega od projektov je zaradi vzpostavljene socialne mreže jeseni 2023 dobil tudi možnost redne zaposlitve; pred tem je tudi razne prekarne zaposlitve – fizična in intelektualna dela – dobival ob po- moči neformalnih poznanstev. V Mariboru se je najprej vpisal na študij s področja hu- manistike (v Iranu je doštudiral, a mu diplome zaradi so- delovanja na protestih niso izdali), nato tehnike, oboje je opustil. Razlog so bile težave z jezikom in nesprejetost s strani preostalih študentov (po prepisu na drugi študij je zamolčal, da je begunec, rekel je, da je tuji študent in se s tem izognil predsodkom, a tudi za ta študij pove, da so se med seboj družili in si pomagali le tuji študenti), kar spet 6 Za takšno pot potrebuješ finančno zaledje, kar pove, kateri sloj prebi- valstva si sploh lahko privošči odhod iz držav, v katerih so ogroženi varnost, pravice ali preživetje posameznikov. Glasnik SED 64|1 2024 48 R azg labljanja Mojca Mar ič in V esna Godina V . izkazuje pomembnost sprejetja v socialno mrežo. Sicer pa tak odnos Slovencev opisuje kot splošno izkušnjo: Npr. lansko leto na univerzi. Vse je bilo prazno okoli mene na fakulteti. Nihče se ni usedel k meni. Nihče me ni želel sprejeti v skupinsko delo pri seminarju ali pred- stavitvah. Motilo me je … Videl sem, kako razmišljajo o meni. To ne pomeni, da so slabi ljudje, večinoma so bila dekleta, da so slaba dekleta. Ne, ne. […] Razen tega, kar sem ti povedal, je vse dobro. Najbolj pomembno je, da so ljudje prijazni. In večinoma so. To je pomembno. Četu- di imajo v mislih kaj proti beguncem, so vseeno vljudni, čeprav oddaljeni. Večina v raziskavo vključenih sogovorcev v svoji socialni mreži nima Slovencev. Poročajo, da je socialno mrežo s Slovenci težko ustvariti zaradi distance Slovencev, ki so »hladni«, »sramežljivi«. Poudarjajo, da je »spoznati nove … še nepoznane lokalne ljudi fundamentalno«. Poročajo, da se v primeru, ko jih pri urejanju birokracije spremlja Slovenec, odnos do njih spremeni (izkušnje ljubezenskih priseljencev, ki jim pomagajo partnerji). 7 Odsotnost socialnih odnosov s Slovenci resno ovira potek uspešne integracije zaradi dvojega: družbene vezi so tiste, ki omogočijo priseljencem vključitev v življenje v državi sprejema (Bankston 2014: 26); količina kulturnega in so- cialnega kapitala ciljne države je ključna za uspeh na trgu dela (Korošec 2008). Družbene vezi v postsocialističnih državah in še zlasti v slovenskem okolju lahko delujejo po logiki družbenega partikularizma (Lampland 2007; Godina 2014), saj gre za »oblikovanje majhnih, pregledno organiziranih družbenih skupin, ki imajo visoko stopnjo avtonomije […], med katerimi vladajo neformalni odnosi in sodelovanje članov skupine, ki je običajno ekonomsko utemeljeno (skupno delo, skupne dejavnosti, skupni intere- si)« (Godina 2014: 235), do česar imajo priseljenci zaradi zaprtosti teh skupin slabši dostop. Sogovorniki se bolj kot s Slovenci družijo med sabo, ne glede na etničnost, predvsem ker po njihovem mnenju »delijo podobno situacijo«, kar potrjuje tezo antropologa Stevena Vertovca (2007: 1024), da se etničnost v sodob- nem svetu ne kaže več kot poglavitni princip oblikovanja skupin, ampak pripadnost ustvarja deljenje skupne izku- šnje – izoblikuje se priseljenska identiteta, ki povezuje posameznike s podobnimi izkušnjami (Brettell in Sargent 2006: 3). Hkrati tudi ni dogodkov, ki bi združevali Slovence s prise- ljenci (kot izmenjave uslug, možnosti za delo, istih prosto- časnih dejavnosti, druženja), ali pa so redki, omejeni na po- sebne projekte večinoma NVO, namenjene prav beguncem. 7 To dejstvo je vključeno v programe NVO, ko prostovoljci nudijo pomoč pri urejanju življenjskih situacij. Te pomoči pogosto niso de- ležni delovni priseljenci, ki so zato v primerjavi z begunci in ljubez- enskimi priseljenci, ki imajo vsak svojo individualno mrežo pomoči, v težjem položaju. Etnog r af sk a čr tica št. 2: Usv ajanje jezik a in dos t op do inf or maci j Jezikovna integracija je asimetričen proces, ki zajema dve strani: nativne govorce jezika in priseljence, ki se jezika učijo kot drugega ali tujega. Večinska družba je praviloma tista, ki narekuje uporabo jezika, pravila vedenja in znanja, ki ustrezajo njej sami, obenem jih tudi sama obvlada (Eri- ksen 2009: 333). Pripadniki družbe sprejema lahko prise- ljence zavračajo iz strahu pred obstojem novih jezikov, 8 nekateri od priseljencev zahtevajo visoko raven jezikov- ne integracije, kar je povezano z željo po enotnosti, stan- darizaciji jezika, ki se dojema kot dokaz zvestobe državi (Council of Europe b. n. l.). V slovenskem kontekstu ima slovenski jezik ključni pomen kot presežek simbolnega kapitala; raziskave jezik kot oviro pri doseganju rezulta- tov na več ravneh vidijo kot glavno orodje rasizma (Li- povec Čebron 2021) in obliko jezikovnega nacionalizma (Bajt in Frelih 2022). Takšne asimilacijske perspektive niso ustrezne: integracije ne bi smeli definirati le kot usvajanje večinskega jezika, temveč upoštevati jezikovni repertoar priseljencev (Coun- cil of Europe b. n. l.). S stališča priseljencev je usvajanje jezika prilagajanje novemu sporazumevalnemu okolju, kjer dosežejo nižjo, funkcionalno ali višjo raven jezikovne integracije (Coun- cil of Europe b. n. l.). Usvajanje novega jezika lahko pri njih povzroči ranljivost, frustracije, skrb, da bo novi jezik izpodrinil prejšnje (Council of Europe b. n. l.). Ključnost jezikovne integracije v ospredje postavlja slo- venska zakonodaja, ki je bila jeseni 2023 novelirana na določbo, da morajo tujci, prijavljeni v evidenci brezposel- nih pri Zavodu za zaposlovanje, leto dni po prijavi obve- zno opraviti izpit iz slovenščine na preživitveni ravni (prej ravni A1), sicer niso upravičeni do prejema denarnega na- domestila in so izključeni iz evidence brezposelnih oseb 8 To je bilo vidno pri sprejemanju predloga Zakona o uresničevan- ju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ marca 2024, kjer je v 5.a členu dana možnost poučevanja maternih jezikov otrok priseljencev. Na to se je kritično odzvala Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, ki trdi, da to ne deluje v ko- rist slovenske države in njenih prebivalcev, zato je koalicija pred- lagala umik člena kljub dejstvu, kot zapišejo v javnem pismu drugi znanstveniki (Mladina 2024), da »razvijanje jezikovnih kompetenc v maternem jeziku olajšuje učenje slovenščine za novopriseljene učence, prispeva k njihovemu občutku sprejetosti in tako pozitiv- no vpliva na motivacijo za učenje jezika okolja in sodelovanje pri šolskem delu. Pri tem učiteljice in učitelji pouka maternega jezika in kulture lahko pomembno prispevajo kot vezni člen med učen- ci, starši in šolo: lahko pomagajo pri reševanju težav, povezanih z vključevanjem v slovenski administrativni sistem, oz. delajo na premagovanju predsodkov in stereotipov. Pri otrocih, ki v Sloveniji že odraščajo kot dvojezični, pa spodbujanje strukturiranega učenja enega izmed njihovih primarnih jezikov ne more ogroziti usvajanja učne snovi, ki poteka v slovenščini, tako kot ga ne ogroža učenje angleščine, nemščine in drugih jezikov«. Glasnik SED 64|1 2024 49 R az g lab ljanja Mojca Mar ič in V esna Godina V . (glej Zavod za zaposlovanje b. n. l.). Preživitvena raven omogoča temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje rutinsko in se ponavlja. Vsak prise- ljenec je upravičen do enega brezplačnega preizkusa zna- nja. Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ostaja pogoj opravljen izpit na ravni A2, kot je bilo določeno s prejšnjo novelo Zakona o tujcih aprila 2023 (Ministrstvo za notranje zadeve 2023). Izkušnje jezikovne integracije lepo osvetli primer ljube- zenske priseljenke s Filipinov, ki je v Mariboru od leta 2017. Za prihod v Slovenijo se je odločila po enoletni za- konski zvezi na daljavo. Pred prihodom je izbrskala infor- macije, da gre za »gorato-hribovito deželo«, katere jezik je zelo težek, mož jo je opozoril, da je težko dobiti službo. Odločila se je »prepustiti toku in poskusiti«, pripravljena sprejeti »kakršnokoli službo«. Meni, da »je povsem dru- gače brati informacije o Sloveniji kot živeti tukaj«. Pravi, da imajo Filipinci o evropskih državah pričakovanja kot o »dobrih, razvitih«, kjer je »vse kul, vse lahko«, a da real- nost ni taka. Najtežji del integracije se ji zdi: Jezik, nič drugega. Ker hrana, karkoli drugega, kultura, tukaj sem prilagodljiva, upam, da bom kdaj tako fleksi- bilna tudi v jeziku, da bom rekla, govorim jezik. Torej je res jezik tisti. […] Jezik je … zelo pomemben, ker tako lahko komuniciraš z lokalci. Z vsemi. Tudi drugi sogovorci kot ključno težavo pri integraciji po- udarjajo jezik, zavedajo se njegove pragmatične nujnosti. Znanje samega jezika povezujejo s sprejetostjo; sogovor- nica pove: […] to govorim na podlagi svojih izkušenj. Če govoriš slovensko oz. če ne govoriš slovensko, se do tebe obna- šajo drugače […] Reciva npr., da grem v bolnico. […] Če rečem, da ne govorim slovensko, le angleško, res vi- diš spremembo na obrazu, ko govorijo s teboj. A če po- skusiš govoriti z njimi vsaj malo slovensko, so res veseli […] in ti pomagajo, te drugače sprejmejo, te vodijo. To sem videla tudi na občini. Znanje jezika je po mnenju sogovorcev pomembno za za- poslitev, ki je večina nima. Jezik in zaposlitev povezuje- jo: po eni strani zaposlitve ne dobijo, ker ne znajo jezika; po drugi pa bi zaposlitev bistveno prispevala k doseganju njihove funkcionalne jezikovne integracije in jim omogo- čila uspešno obvladovanje večine družbenih, poklicnih in zasebnih sporazumevalnih situacij, ko je učinkovitost v jeziku, komunikaciji in delovanju dosežena kljub morebi- tnim jezikovnim napakam (glej Council of Europe b. n. l.). Sogovornica pove: Veš, prijavila sem se na tako veliko razpisov. Poslala sem jim maile, a nikoli nisem dobila priložnosti razgovora, vsi odgovori so, da ne morem, ker ne govorim slovensko. In potem sem dobila to službo preko prijateljice, filipin- ske prijateljice. Njen mož ima restavracijo in potrebovali so nekoga, ki bi čistil, in tako sem dobila službo. Razen tega nisem dobila nobene. 9 Kot težavo omenja slabo organiziran in prekratek tečaj slovenščine (obiskovala je 180-urni tečaj na Andragoškem zavodu, pozneje je hodila k uram dopolnilne slovenščine na MKC-ju v izvedbi Mojce Marič). Tudi drugi sogovorci kot težavo navajajo prekratke tečaje, pogosto nanje čaka- jo leto ali več (predvsem priseljenci brez statusa begunca niso vključeni v programe začetne integracije, zato se inte- gracija zanje ne začne takoj po priselitvi), prav tako za vse tečaji niso brezplačni. Zavedajo se pomena znanja jezika v vsakodnevnih situacijah in stikih s Slovenci (Pirih Svetina 2005: 8). Težave so še centralizacija in rigidnost urnikov, 10 vsebinska organizacija tečajev (v skupini so pogosto slo- vansko in neslovansko govoreči udeleženci), narečna raz- cepljenost Slovenije (ta pomeni učenje skoraj dveh jezikov – knjižne slovenščine, nujne za opravljanje izpita, in nare- čja, ki je jezik okolja). Priseljenec iz Paragvaja pravi: »Za vas je narečje, zame je nov jezik.« Neznanje jezika kot preživitvenega orodja sogovornica povezuje tudi z duševnim stanjem: … tolikokrat sem bila tako zelo razočarana zaradi jezi- ka. Bilo je tudi že obdobje, ko sem razmišljala, da se bom odselila, ker nisem bila rada tukaj, saj nisem mogla do- biti službe in nisem ta tip osebe, ki ostane doma …. Torej, moja motivacija je padla začasno, potem sem si rekla, nekega dne se bom naučila tega jezika, ker pri vsem gre le za jezik. […] Največji boj, ki sem ga imela tukaj, je bil, da sem bila res, res depresivna in nesrečna v splošnem: zaradi jezika, ne prav zaradi jezika, a z njim povezano, zaradi finančnega, socialnega statusa, ker nisem mogla dobiti službe in ne morem govoriti jezika. […] To so bili časi, ko sem že želela iti nazaj v Azijo in si dobiti službo in morda potem iti v drugo evropsko državo. Obenem kot težavo poudarja slab dostop do informacij: … kako prideš do informacij? Informacij ne objavijo ali promovirajo … kako dejansko poveš ljudem, da se jezika lahko naučiš na Andragoškem zavodu, ali stvari kot to … Nisem vedela vseh teh stvari, dokler mi prijateljica, tudi Filipinka, ki je isto poročena s Slovencem in je šla skozi iste stvari, ona mi je povedala, kaj naj pričakujem, ko pridem sem, kaj lahko pričakujem, to je tako, tisto je 9 Sogovornica je medtem menjala službo, delala je v strežbi, kjer se je praktično izpopolnila v jeziku, a so ji pogodbo prekinili, ko je zanosila. Za prekinitev pogodbe je izvedela, ko je želela urediti na- domestilo za porodniški dopust in druga zavarovanja na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Maribor. Izvedela je, da ji v dveh letih ni- so plačevali prispevkov. Zadeve je prijavila Inšpektoratu. Pomoč je dobila pri Delavski svetovalnici, Pravnem in informacijskem centru Maribor in brezplačnem odvetniku preko delovnega sodišča, kjer je letos poleti dobila tožbo. Novembra 2022 je dva meseca prezgodaj rodila hčerko. 10 Ljubezenska priseljenka se na jezikovni tečaj v Maribor vozi iz Mur- ske Sobote. Glasnik SED 64|1 2024 50 R azg labljanja Mojca Mar ič in V esna Godina V . tako. Torej je bila ona glavni vir za te informacije, nisem jih dobila zares npr. na občini […] Aja, kdaj sem začela hoditi k jeziku: morala sem čakati eno leto na tečaj, ker imajo kvote 10 ljudi. Torej je bilo več kot leto, ko sem začela z učenjem jezika. Dostop do informacij je ključen že pred izselitvijo, med selitvijo in v obdobju priselitve, saj so informacije o te- meljnih življenjskih zadevah prvi pogoj za integracijo pri- seljencev in izboljšanje delovanja javnih institucij (Cukut Krilić in Bofulin 2019: 60–62). O težavah kljub podpor- nim programom in širši socialni mreži poročajo tudi be- gunci. Iranska begunka trdi: To vse – da pač spoznaš sistem, kako gre, kako gre šola- nje, kako najti službo, kako je najeti stanovanje, vse. To je bilo najtežje, ko nisem znala. Pa še vedno česa ne vem. Še vedno moram iskati informacije ali pa vprašati […] Za to, mislim, rabiš deset let. 11 Etnog r af sk a čr tica št. 3: Zaposlit e v V intervjujih je ob jezikovni kot ključna poudarjena eko- nomska integracija in z njo povezana zaposlitev. Eko- nomska integracija prinaša finančno preskrbljenost in priseljencem omogoča vključitev v vsa druga življenjska področja (Vrečer 2009: 55). Zaposlitev nudi ekonomsko neodvisnost, načrtovanje prihodnosti, stike z večinsko kul- turo in razvoj jezikovnih spretnosti (Ager in Strang 2008), prihodki so povezani z ohranjanjem duševne stabilnosti (Vrečer 2009; Hynie 2018). Priseljenka iz Severne Makedonije, ki kot razlog za seli- tev v Slovenijo leta 2020 navaja »ekonomsko in politično situacijo v Makedoniji« ter jezikovno bližino Slovenije in dostop do informacij preko Makedoncev, v ospredje po- stavi težave pri zaposlitvi. V Makedoniji je pustila redno službo, z možem kupila stanovanje na daljavo. Ker je mož že delal v Mariboru, sta mesto poznala. Prvi meseci so bili zanjo težki tudi zato, ker so od oktobra veljali koronski ukrepi, povezani s socialno izolacijo, z osamljenostjo, de- presijo. Stisko ji povzroča neurejenost rednega zdravstve- nega zavarovanja, 12 a kot ključno poudarja zaposlitev: […] Nimam službe. Prijavila sem se na Zavod za za- poslovanje, le enkrat so me poklicali, za v dom staro- stnikov, za ljudi, ki so nepokretni, da jih masiram in jim menjavam plenice. […] Rekla sem jim: »Jaz nisem me- dicinska sestra. Jaz ne znam masirati.« Staremu človeku 11 Intervjuvanka je kot najstarejša hči, ki je najhitreje usvojila jezik in družbeni sistem, družini pomagala iskati stanovanje, zaposlitev, ho- dila s starši k zdravnikom, na roditeljske sestanke za sestri itd., kar je pripeljalo do preobremenjenosti in duševnih stisk. Otroci pogosto postanejo posredniki in prispevajo k integraciji svojih staršev (več o integraciji otrok Sedmak, Hernández-Hernández, Sancho-Gil in Gornik 2021). 12 V intervjuju nisem pridobila informacij o tem, zakaj sogovornica ni- ma zdravstvenega zavarovanja. lahko z enim napačnim masiranjem polomiš kost. Jaz si ne upam tega delati […] To lahko dela medicinsko uspo- sobljeno osebje. V vmesnem času je dobila začasno trimesečno zaposlitev (delo od doma na projektu o telekomunikacijah v nekda- njih jugoslovanskih državah za območje Severne Make- donije). Pomembnost pridobitve zaposlitve opisuje tako: Največja težava … je zaposlitev. Od prvega dne do da- nes. Ti bom povedala nekaj primerov. Torej, če bi bila jaz zaposlena prvi mesec, od kar sem prišla (ni vedno denar prvi), bi zamenjala okolje. Ko zamenjaš okolje in ti dajo delovne naloge, nimaš toliko časa razmišljati … tako se izogneš depresivnemu trenutku. Imela bi stik z ljudmi in bi se bolje naučila slovenskega jezika, saj bi komunici- rala. Oblikovala bi nek krog, enega, dveh ne prijateljev, znancev. In imela bi denar. Za to delo bi dobivala denar. Ko delaš, se počutiš, da nekaj prispevaš v splošno do- bro. Ko zaslužiš denar, se počutiš, da nekaj doprinašaš v družino. Filozofinja Veronika Bajt in sociologinja Mojca Frelih (2022) trdita, da obstoječe analize transnacionalne mi- gracije pogosto poudarjajo naraščajoče povpraševanje po ženski delovni sili, saj so priseljenke z »globalnega juga« usmerjene v gospodinjske storitve in nego v državah »glo- balnega severa«. Povpraševanje po delovni sili z nizkimi veščinami pa pomeni zaposlovanje na slabo plačanih de- lih, ki jih »domače« prebivalstvo običajno ne sprejema (Cukut Krilić in Knežević Hočevar 2022: 70–71). Tudi Slovenija zapolnjuje svoj zaposlitveni deficit z delovnimi priseljenci (za priseljenke so značilne prenizka kvalificira- nost, socialna izključenost in diskriminacija), pridobivanje jezikovnih veščin je glavni ukrep za integracijo, ki omogo- ča socialno in tržno vključenost, olajšuje interakcijo in širi socialni krog (Bajt in Frelih 2022). Psihologinja Brigita V ončina in socialna ter svetovalna de- lavka za zaposlovanje oseb z mednarodno zaščito na Zavo- du za zaposlovanje Maribor Nina Marin (2019: 106–107) podobno ugotavljata za skupino beguncev za leto 2018: med njimi je višja stopnja nezaposljivosti kot med Slovenci. Ključni razlogi za to so: preslabo znanje slovenskega jezika; kulturne razlike (tudi drugačni načini razumevanja, izvaja- nja dela); nižja izobrazba; pomanjkanje delovnih izkušenj ali odsotnost dokazov o njih in o doseženi izobrazbi. Po- gosto prihaja do diskriminacije na trgu dela in nezadostnih možnosti za usposabljanje, čeprav so bili v zadnjih letih sprejeti dodatni ukrepi, npr. usposabljanje na delovnem me- stu za skupino beguncev. Pri beguncih gre večkrat za nego- tove zaposlitve, večina zaposlenih beguncev naj bi delala na nižjih, manj kvalificiranih delovnih mestih (čistilci, manu- alni delavci ipd.) (V ončina in Marin 2019). Čeprav je leta 2017 Zavod za zaposlovanje zaposlil dve svetovalki za skrb za prejemnike mednarodne zaščite in aktivno pomagal pri njihovem iskanju zaposlitve in če- prav NVO prostovoljci prevzemajo programe osnovne Glasnik SED 64|1 2024 51 R az g lab ljanja Mojca Mar ič in V esna Godina V . zaposlitvene integracije in orientacije (Beznec in Gom- bač 2023: 258), ki so ključni za širjenje socialnih veščin in mrež priseljencev, projekti in programi »niso izvajani sistematično niti nacionalno« (Ladić, Bajt in Jalušič 2020: 26). Takšni programi in projekti umanjkajo pri skupini lju- bezenskih in delovnih priseljencev. Etnografska evidenca o »drugačenju« priseljencev in kulturnem rasizmu Sogovorci v intervjujih trdijo, da jih Slovenci pogosto dis- kriminirajo na temelju spontanega etnocentrizma – sogo- vornica pove, da se Slovenija v odnosu do določenih nee- vropskih držav dojema kot »bolj razvita« (kar se v praksi ne izkaže za točno) – po drugi strani pa so deležni diskri- minacije zaradi svojega videza in neznanja slovenščine: »Pač, ljudje vejo zaradi barve kože, barve las, in sploh ko govorim, pač se sliši, da nisem Slovenka. In včasih res lahko rečem, da nisem sprejeta …« Ljubezenska priseljenka s Filipinov opisuje izkušnjo dis- kriminacije med prvim valom koronavirusa: … diskriminacija, to sem enkrat čutila … Enkrat sem šla na avtobus … ta čas, če se spomniš, ko so odprli le za- dnja vrata za vstop na avtobus. Ampak to je bilo prav na tisti dan, ko je bilo uvedeno to pravilo, a ljudje so še vedno vstopali pri sprednjem vhodu. Voznik je le mene prosil, naj vstopim skozi zadnja vrata … Mislila sem, da je že uvedeno pravilo, ker sem videla na poročilih, da bo od zdaj naprej tako … In potem so na naslednji postaji Slovenci vstopali pri sprednjih vratih ... Torej, počutila sem se tako, mene je poslal najbrž tja, ker sem Azijka. Priseljenka iz Severne Makedonije ob težavah z zaposli- tvijo kot največji izziv integracije navede diskriminacijo sina, ki je po nasilju na šoli »končal na urgenci s slikanjem glave in pljuč, ker so ga pretepli z debelimi lesenimi palicami«, obiskuje tudi psihologa: Težave so bile tudi s sinom, ki so ga slovenski otroci, mogoče je bila šola takšna, ampak niso ga sprejeli do zadnjega dneva. Trdim, da je bil od prvega do zadnjega dne v tej šoli podvržen velikemu »bullyingu«, vrstniške- mu nasilju. […] Če rečem, da ni bilo niti najmanjšega zanimanja za to, kaj se dogaja, s strani vodstva, če re- čem, da jim je bilo vseeno, ne lažem, še celo fina sem … Nismo mogli vzpostaviti stika. Otrok z otrokom, starš s staršem, da komuniciraš kot človek. […] Pozneje, ko je prišel april, maj, ko smo malo zaživeli tukaj, smo razbra- li, da je to šola, kamor hodijo otroci bogatih, znanih, ne vem, ta tip ljudi … otroci nekega višjega sloja, čeprav nočem tega reči, a to so nevzgojeni otroci, brez težav, otroci, ki sem ji lahko kupi vse, le kulture in zanimanja jim ne moreš kupiti. Prepisali smo ga na drugo šolo, dru- gi dan je v šoli in vse je kot pesem. Ne vem, kako bo tukaj, ampak prvi dan na prvi šoli je bil: »Ti si priselje- nec. Ti si Makedonec. Ti boš sedel tukaj in z nikomer ne boš govoril, če boš želel govoriti, moraš priti do mene in me vprašati, če lahko.« V tej drugi šoli pa so ga sprejeli z napisom: »Dobrodošel.« […] Ko govorim o tem, zač- nem jokati … ne morem nehati jokati.[…] V večjem delu mojih izkušenj imajo Slovenci predsodke proti Srbom in Makedoncem, sploh proti Makedoncem. Obravnavajo jih kot dosti nižje. […] In ko prideš v tako sredino, kjer … ne vidijo mene kot človeka, ampak vidijo nekoga, ki je prišel iz Makedonije, potem ne more priti do integracije. Sociologa Richard Alba in Nancy Foner (2008: 384) trdita, da je pri stigmatizaciji priseljencev za Evropo značilen kul- turni, za ZDA pa biološki rasizem. Antropologinja Verena Stolcke (1999: 25–26) v primeru Evrope to imenuje retorika izključitve, ki temelji na ekskluzivni kulturni identiteti, tra- diciji in dediščini: priseljenci z »revnega juga« in vedno bolj tudi »vzhoda« so videni kot nevarni tujci, ki jim manjkajo »naše« moralne in kulturne vrednote, uničili bodo »homo- genost« nacije, so grožnja kulturni integriteti naroda, zato primerni »grešni kozli« za vse naše družbeno-ekonomske težave. To novo konstrukcijo izključevanja poimenuje »kul- turni fundamentalizem« (Stolcke 1999: 27). Socialni antro- polog Bojan Baskar (2022: 19–20) pravi, da je kulturni rasi- zem ahierarhičen, a obenem izključujoč, saj so razlike, meje med kulturami prikazane kot »globoke in neprehodne«, priseljenci se ne morejo »asimilirati« in postanejo »družbe- ni problem«, zato bi bilo »bolje, da ostanejo doma«. Avtor naglasi, da ni izumrl niti biološki rasizem, opazen v teoriji rebiologiziranega rasizma, povezani z razmahom genetike, posebej genomike. Vedno bolj lahko dvomimo o izginotju kolonializma (Baskar 2022). 13 Filozof Boris Vezjak (2019) trdi, da v Sloveniji za kon- strukcijo begunca kot »nevarnega« Drugega niso potrebni navzoči begunci (smo tranzitna država z majhnim številom prosilcev za azil in tistih, ki tu ostanejo), »nevarni« Drugi pri nas funkcionira na imaginarni ravni: gre za »strah pred begunci brez navzočega begunca« (Vezjak 2019: 12), kar avtor vzporeja z antisemitizmom. Razumevanje beguncev je povezano s politično usmeritvijo govorcev: desnica zah- teva zaščito našega načina življenja (Žižek 2017: 19) in zanika obstoj begunca – zanjo so vsi priseljenci ekonom- ski migranti, ki »hlepijo po našem bogastvu« in za seboj »puščajo razdejanje«, »posiljujejo Evropejke« itd. (Troha 2016); levica pa izraža ogorčenje nad tem, da Evropa do- pušča utopitve tisočih v Sredozemlju, zavzema se za soli- darnost, odprte meje, begunce obravnava kot objekte hu- manitarne pomoči (Žižek 2017: 10) in ločuje migranta od »pravega« begunca, ki je še vreden sočutja (Troha 2016). Kljub dominantnim diskurzom, ki konstruirajo priseljen- ce kot Druge, je treba omeniti načine sprejetosti v lokalno okolje, ki se z bogato zgodovino antirasističnih, aktivistič- nih in nevladnih gibanj z delom s priseljenci in zanje, kot so spremljanja, zagovorništvo, razvoj socialnih prostorov, 13 Na logiko kulturnega rasizma je kot prvi opozoril socialni antropo- log Adam Kuper na južnoafriškem primeru apartheida (Kuper 1999). Glasnik SED 64|1 2024 52 R azg labljanja Mojca Mar ič in V esna Godina V . raziskovanje, medijski in kulturni posegi, prostovoljstvo in politične kampanje (Beznec in Gombač 2023: 251), ka- žejo kot alternativa, točka opore. Take so v mariborskem primeru socialne inovativne prakse NVO: organizacija dneva beguncev, medkulturnih živih knjižnic, Festivala migrantskega filma, tečajev sirijske, eritrejske ipd. kuhi- nje za lokalno prebivalstvo ipd. (Beznec in Gombač 2023: 260) ali iskanje nadetničnih skupnih točk povezovanja, npr. glasbene prakse bosanskih beguncev, ki so populari- zirali sevdalinke in ustvarili nov, skupni dom za glasbeni- ke in begunce (Bartulović in Kozorog 2019). Ljubezenski priseljenec iz Argentine pravi, da mu je lažje kot drugim, ker s Slovenci najde točko identifikacije v nogometu. Namesto zaključka: Smernice za uspešnejšo integracijo Vsi sogovorniki imajo pozitiven odnos do integracije, ki zanje ne pomeni asimilacije. Opisujejo jo kot vključeva- nje, dodajanje novih navad, vedenja, vrednot k tistim pred migracijo, kot usvajanje jezikovnih, sistemskih, kulturnih zmožnosti za samostojno, funkcionalno preživetje v no- vem okolju. Zavedajo se pomena »prilagajanja«, učenja jezika, sistema, vrednot slovenske družbe, a to zanje ne pomeni postati Slovenec, kar pogosto občutijo kot priča- kovanje ali asimilacijski pritisk, ki ga zaradi preprek niti ne morejo doseči: Govoriš jezik, zame se ti ni treba obnašati kot Slovenec ali delati vse kot Slovenec, biti kot Slovenec, ker to se ne bo zgodilo, še vedno s seboj nosiš svojo identiteto, a vsaj zame to pomeni prilagoditi se in sprejeti tudi, da so v tej državi takšni, to je njihova kultura […] Če to pokažeš, da sprejmeš njihovo kulturo, delaš stvari, ki jih delajo – govoriš njihov jezik, ješ njihovo hrano. […] Tudi imeti normalno življenje, imeti službo, to je zelo pomembno. Begunec iz Irana poudari: Lahko se nadgrajujem, če mi ljudje dovolijo, če me sprejmejo, da to naredim. To pomeni, da se avtomatično združujem z vašo kulturo, družbo. V bistvu nisem naredil ničesar, da bi to zaustavljal … Je proces, ki še poteka. Želeli bi si več stika z lokalnim prebivalstvom in več možnosti povezovanja, kjer bi lahko sami dajali skupnosti. Med predlogi, kaj bi pri programih integracije morala spremeniti država, isti begunec navaja: Morali bi nas pustiti, da se družimo, zlijemo z ljudmi … Npr., kak dogodek, kamor bi lahko povabili vse nas in nas predstavili ljudem. Ne posameznika kot takega. Da se lahko vidimo, da si izmenjamo usluge. Morda pa kdo potrebuje pomoč v knjižnici, kdo v trgovini, kdo kje dru- gje in lahko se najdemo tako. […] Da smo skupaj. Sku- paj jemo, pijemo, plešemo. […] Pomembno je, da ljudje vidijo, da vsi priseljenci, vsi begunci niso nevarni ... Navedene izjave navajajo na sklep, da je v Sloveniji inte- gracija dojeta kot formalni proces, priseljenci pa so dejan- sko segregirani, ločeni od lokalne skupnosti, ali pa se od njih pričakuje asimilacija. Vsi se srečujejo s tovrstnimi iz- zivi. Dejavniki integracije so zanje medsebojno prepleteni in povezani: ne dosegajo dovolj dobre jezikovne integraci- je, kar povezujejo s težavami pri zaposlovanju, saj zaposli- tve težko dobijo, če jih, gre za nižja in slabo plačana dela. Jezik vidijo kot pogoj za zaposlitev, hkrati pa zaposlitev kot mesto, kjer bi z dostopom do socialnih stikov z lokalnim prebivalstvom lahko bolje usvajali jezik. Socialne mreže razumejo kot možnost dostopa do zaposlitev in informacij, hkrati pa zaposlitvene ali izobraževalne okoliščine omogo- čajo dostop do socialnih mrež. Ob pomanjkanju dostopa do socialnih mrež in informacij imajo težave s psihično inte- gracijo (poročajo o depresiji kot posledici družbene izklju- čenosti, občutku nekoristnosti, celo mislih na samomor) ter izkušajo diskriminacijo. Če je najboljši kazalnik učinkovi- tosti integracije psihološka integracija (Vrečer 2009: 55), povedano kaže, da imajo sogovorci resne težave v procesu integracije. Vseeno poudarjajo – sploh skupina beguncev – lokalne programe in projekte, ki jih večinoma organizira NVO z nacionalnimi ali EU sredstvi, a so ti omejeni s tra- janjem projektov in z zadovoljevanjem ciljev financerjev (Cukut Krilić in Bofulin 2019). Težave, ki so jih poudarili sogovorci, se skladajo s teža- vami, ki jih v zvezi z integracijo v ospredje postavlja tudi literatura. Delitev priseljencev po različnih statusih spre- gleda potrebe, ki so enake: učenje jezika, pridobivanje raz- ličnih kvalifikacij, informacij o zdravstvenem sistemu, po- nudnikih namestitve ipd. (Cukut Krilić in Bofulin 2019), migracijske politike se pogosto prelagajo na civilno sfero, NVO, zasebne ekonomske akterje, javne institucije, manj- kajo pa sistemske uradne rešitve na nacionalni ravni, ki se ukvarja bolj z varnostnimi vprašanji kot vsebinsko inte- gracijo (Cukut Krilić in Bofulin 2019; Ladić, Bajt in Ja- lušič 2020; Bajt in Frelih 2022; Beznec in Gombač 2023). Slovenija bi potrebovala dolgoročno strategijo, ki bi na imigrante gledala kot na družbeni, ekonomski in kulturni kapital, potencial, ne pa kot na breme (Vrečer 2009: 59) ali konstruiranje »nezaželenega« Drugega, kar je poveza- no tudi s tem, kako priseljence dojema javnost (Lipovec Čebron in Zorn 2023). Do integracije običajno ne pride, če javnost nanjo ni pripravljena, saj politiki želijo biti pred- vsem izvoljeni in se za integracijske ukrepe ne odločijo, če to škodi njihovi izvolitvi (Vrečer 2009: 59). Na koncu naj dodava še nekaj aplikativnih smernic za lažje spopadanje posameznikov z izkušnjo migracije. Premisliti bi bilo treba, kako organizirati kakovostne jezi- kovne tečaje za vse priseljence in tega bremena ne prela- gati nanje. S tečaji učenja jezika bi morali priseljenci za- četi takoj, prilagoditi bi bilo treba urnike 14 in organizirati 14 Fleksibilnost urnikov bi bila potrebna predvsem za delovne prisel- jence, ki jim pogosto zmanjka časa, da bi se lahko tečajev sploh ude- ležili. Glasnik SED 64|1 2024 53 R az g lab ljanja Mojca Mar ič in V esna Godina V . učenje jezika glede na materni jezik ter predhodno izo- brazbo priseljencev. Iz izkušenj Mojce Marič vemo, da se pri slovansko govorečih priseljencih kažejo predvsem zmožnost razumevanja, poslušanja, branja, prihaja pa do težav pri govorjenju in pravilni uporabi slovnice, pravo- pisja in pravorečja – oboje zaradi sorodnosti jezikov. Je- zikovno učenje priseljencev, katerih materni jeziki niso slovanski, zahteva drug način učenja. Gre namreč za uče- nje popolnoma novega, njihovemu nesorodnega jezika, kjer je težava razumevanje, pogosto pa so zaradi jezikovne oddaljenosti ti priseljenci boljši v rabi slovničnih pravil, saj ne pride do napak zaradi sorodnosti jezikov. Hkrati pa je učenje jezika vedno tudi učenje kulture – v antropologi- ji že od Sapirja (1995: 43) in Malinowskega (1923: 296– 297) velja, da je jezik način razumevanja in strukturiranja sveta (Ingold 2005: 331). Zato je ključno, da se profesor tečaja slovenščine zaveda, da priseljencev ne uči le jezika, ampak tudi življenja v Sloveniji, in je obenem vključujoč do različnosti, saj se lahko tudi sam nauči veliko novega. Na zaposlitvenem področju so potrebni možnost usposa- bljanja na delovnem mestu, programi za dodatno zaposli- tveno usmeritev, ki že obstajajo za begunce, tudi za dru- ge priseljence. Obenem je treba premisliti širše razmere vključevanja na trg dela: pogosto so priseljencem dosto- pne le nižje zaposlitve, ki so vpete v globalni sistem trga delovne sile; ta je pogosto izkoriščevalen zlasti do oseb z nižjimi kvalifikacijami. Za izboljšanje pomanjkljivega dostopa do informacij bi bilo smiselno učinkoviteje uporabiti informacijsko-komu- nikacijsko tehnologijo (IKT). Raziskave (Codagnone in Kluzer 2011) kažejo, da je uporaba IKT med priseljenci enaka, če ne celo večja kot med prebivalci države spreje- ma. IKT bi lahko rabila za pridobivanje jasnih, transparen- tnih, razumljivih informacij, kot pomoč pri učenju jezika, poglabljanju medkulturnega dialoga in seznanjanju s ci- vilno participacijo v družbi (Codagnone in Kluzer 2011). Številne ključne informacije so pogosto le v slovenščini, državni uradniki nimajo veščin medkulturnega komuni- ciranja, brez znanja tujih jezikov in/ali angleškega jezika pogosto prihaja do »informacijske blokade« (Cukut Krilić in Bofulin 2019: 64–65). O tem poročajo tudi moji sogo- vorniki o Upravni enoti Maribor. Treba bi bilo pripraviti vsaj kak letak z osnovnimi informacijami v angleškem ali pogostih jezikih priseljencev. V ospredje je treba postaviti ključno vlogo neformalnih etničnih mrež: lep primer so Filipinci v Sloveniji, ki med seboj delijo koristne informa- cije o službi, jeziku ipd. Politologinja Barbara Beznec in sociolog Jure Gom - bač (2023) predstavljata inovativne socialne prakse, ki dopolnjujejo izide uradnega sistema in so za begunce »alternativne« vključujoče strukture. Takšne prakse bi bi- lo treba omogočiti tudi drugim priseljencem in jih kot pri- mere dobre prakse implementirati v državne ter evropske politike kot dolgoročno strategijo. Navsezadnje se pridružujeva trditvi filozofa Slavoja Žižka (2017: 10), ki vidi rešitev tega, kaj »storiti z več kot sto tisoč ljudmi, ki v obupanem begu pred vojno in lakoto čakajo na afriškem severu ali na obalah Sirije ter skušajo prečkati Sredozemsko morje, da bi našli zatočišče v Evropi«, sploh v luči že občutnih podnebnih sprememb, v korenitih svetov- nih družbenih spremembah, v takšni rekonstrukciji globalne družbe, ki ljudi ne bi več silila v množične migracije in bi obenem omogočala dostojno preživetje vsem. Literatura in viri ABRAHAM, Martin in Nataša Nišić: A Simple Mobility Game for Couples‘ Migration Decisions and Some Quasi-Experimental Evidence. Rationality and Society 24/2, 2012, 168–197. AGER, Alastair in Alison Strang: Understanding Integration: A Conceptual Framework. Journal of Refugee Studies 21/2, 2018, 166–191. AMERICAN ANTHROPOLOGICAL ASSOCIATION: Code of Ethics of the American Anthropological Association, 2009; http://s3.amazonaws.com/rdcms-aaa/files/production/public/Fi- leDownloads/pdfs/issues/policy-advocacy/upload/AAA-Ethics- -Code-2009.pdf, 16. 1. 2024. ASSOCIATION OF SOCIAL ANTHROPOLOGISTS: Ethical Guidelines for Good Research Practice, 2020; https://www.thea- sa.org/ethics/guidelines.shtml, 16. 1. 2024. AUSTRALIAN ANTHROPOLOGICAL SOCIETY: AAS Co- de of Ethics, 2012; https://www.aas.asn.au/content.aspx?page_ id=22andclub_id=143481andmodule_id=395252, 16. 1. 2024. AUSTRALIAN INSTITUTE OF ABORIGINAL AND TOR- RES STRAITS ISLANDER STUDIES: AIATSIS Code of Eth- ics for Aboriginal and Torres Straits Islander Research, 2020; https://aiatsis.gov.au/sites/default/files/2020-10/aiatsis-code- ethics.pdf, 16. 1. 2024. BAJT, Veronika in Mojca Frelih: Empoderamiento a través de la migración: Narratives de la integración exitosa de mujeres immigrantes en Eslovenia. Cuestiones Pedagógicas. Revista De Ciencias De La Educación, 1/31, 2022, 57–76. BANKSTON, Carl L.: Immigrant Networks and Social Capital. Cambridge: Polity Press, 2014. BARTULOVIĆ, Alenka in Miha Kozorog: Making Music as Home-Making: Bosnian Refugee Music and Collaboration in Post-Yugoslavic Slovenia. Music, Migration and Minorities 55/2, 2019, 155–170. BASKAR, Bojan: Rasizem danes. Glasnik Slovenskega etnolo- škega društva 62/2, 2022, 19–33. BEVC, Sarah, Marja Guček, Mojca Marič, Nina Marin, Doris Špurej in Tanja Veber: Vključevanje oseb z begunsko izkušnjo v mladinsko delo: Priročnik za mladinske delavce. Maribor: Mla- dinski kulturni center, 2018. BEZNEC, Barbara in Jure Gombač: New Migration Policies and Innovative Practices: Slovenia Between Bordering and Inclusi- on. Innovation: The European Journal of Social Science Rese- arch 36/2, 2023, 250–265. Glasnik SED 64|1 2024 54 R azg labljanja Mojca Mar ič in V esna Godina V . BRETTELL, Caroline B. in Carolyn F. Sargent: Introduction: Migration, Identity, and Citizenship: Anthropological Perspecti- ves. American Behavioral Scientist 50/1, 2006, 3–8. BRETTELL, Caroline B.: Anthropology, Migration, and Compa- rative Consciousness. New Literary History 40/3, 2009, 649–671. CASTLES, Stephen in Mark. J. Miller: The Age of Migration: International Movements in the Modern World. London: Ma- cmillan Press LTD, 2003. CHEUNG, Sin Yi in Jenny Phillimore: Social Networks, Social Capital and Refugee Integration, poročilo o integraciji, 2013; https://www.nuffieldfoundation.org/sites/default/files/files/Phil - limore%20Refugree%20Integration%20Report.pdf, 24. 7. 2023. CODAGNONE, Cristiano in Stefano Kluzer: ICT for the Social and Economic Integration of Migrants into Europe. Seville: In- stitute for Prospective Techonological Studies, 2011. COUNCIL OF EUROPE: Oblike jezikovne integracije, b. n. l.; https://www.coe.int/sl/web/lang-migrants/forms-of-linguistic- -integration, 18. 6. 2023. CRAWLEY , Heaven in Dimitris Skleparis: Refugees, Migrants, Neither, Both: Categorical Fetishism and the Politics of Boun- ding in Europe‘s ‚Migration Crisis‘. Journal of Ethnic and Mi- gration Studies 44/1, 2018, 48–64. CUKUT KRILIĆ, Sanja in Martina Bofulin: Migranti in dostop do informacij: Vloga novih tehnologij v procesu integracije v Podonavju in širše. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 59/2, 2019, 60–70. CUKUT KRILIĆ, Sanja in Duška Knežević Hočevar: Strukturne ranljivosti delavcev migrantov v kmetijstvu. Glasnik Slovenske- ga etnološkega društva 62/2, 2022, 70–80. D‘AOUST, Anne-Marie: In the Name of Love: Marriage Migra- tion, Governmentality, and Technologies of Love. International Political Sociology 7/3, 2013, 258–274. DOUPONA HORV AT, Marjeta, Jef Verschueren in Igor Ž. Ža- gar: Pragmatika legitimizacije. Ljubljana: Open Society Insti- tute, 1998. ERIKSEN, Thomas Hylland: Complexity in Social and Cultu- ral Integration: Some Analytical Dimensions. Ethnic and Racial Studies 30/6, 2007, 1055–1069. ERIKSEN, Thomas Hylland: Majhni kraji, velike teme. Maribor: Aristej, 2009. ERIKSEN, Thomas Hylland: Ethnicity and Nationalism. New York: Pluto Press, 2010. ERLINGHAGEN, Marcel: Love in Motion: Migration Patterns of Internationally Mobile Couples. Population, Space and Place 27/2, 2020, 1–16. FA VELL, Adrian: Immigration, Integration and Citizenship: Ele- ments of a New Political Demography. Journal of Ethnic and Migration Studies 48/1, 2022, 3–32. FEDYUK, Olena in Violetta Zentai: The Interview in Migration Studies: A Step Towards a Dialogue and Knowledge Co-produc- tion? V: Ricard Zapata-Barrero in Evren Yalaz (ur.), Qualitative Research in European Migration Studies. Springer Open, 2018, 171–188. FONER, Nancy in Richard Alba: Immigrant Religion in the U. S. and Western Europe: Bridge or Barrier to Inclusion? Interna- tional Migration Review 42/2, 2008, 360–392. GODINA GOLIJA, Maja: Nemški priseljenci v Mariboru: Ma- terialne sledi bivanja in ustvarjanja. Etnolog 26/77, 2016, 65–80. GODINA VUK, Vesna: Zablode postsocializma. Ljubljana: Be- letrina, 2014. HART, Christopher: Critical Discourse Analysis and Cognitive Science. Basingstoke: Palgrave, 2010. HORV AT, Uroš: Razvoj prebivalstva v mestu Maribor v obdobju med letoma 1981 in 2002. Revija za geografijo 1/1, 2006, 41–62. HOSSEINI, Mostafa in Elisabeth Punzi: Afghan Unaccompa- nied Refugee Minors‘ Understandings of Integration: An Inter- pretative Phenomenological Analysis. Smith College Studies in Social Work 91/3, 2021, 165–186. HYNIE, Michaela: The Social Determinants of Refugee Mental Health in the Post-Migration Context: A Critical Review. Can J Psychiatry 63/5: 297–303. IBRAHIM, Maggie: The Securitization of Migration. Internati- onal Migration 43/5, 2005, 163–187. INGOLD, Tim: What is Culture? V: Tim Ingold (ur.), Compani- on Encyclopedia of Anthropology. New York: Routledge, 2005, 329–349. JAZBINŠEK, Simona in Tina Palaić: Zdravje – človekova pra- vica? Prosilke in prosilci za mednarodno zaščito. Časopis za kritiko znanosti 37/238, 2009, 154–162. KLARENBEEK, Lea M.: Reconceptualising ‘Integration as a Two-Way Process.’ Migration Studies 9/3, 2021, 902–921. KOMAC, Miran, Mojca Medvešek in Petra Roter: Pa mi vi po- vejte, kaj sem!!!? Študija o etnični raznolikosti v Mestni občini Ljubljana. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007. KOMAC, Miran (ur.): Priseljenci: Študija o priseljevanju in vključevanju v slovensko družbo. Ljubljana: Inštitut za narodno- stna vprašanja, 2007. KOROŠEC, Valerija: Socialni in kulturni kapital kot dejavnika razlik v uspešnosti na trgu dela med staroselci, priseljenci in po- tomci priseljencev. Zbirka delovni zvezek UMAR 17(12), 2008; http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload /publikacije/dz/ 2008 /dz12-08.pdf, 10. 3. 2020. KOSER, Khalid: Mednarodne migracije: Zelo kratek uvod. Lju- bljana: Krtina, 2017. KUPER, Adam: South African Anthropology: An Inside Job. Pa- ideuma: Mitteilungen zur Kulturkunde 45, 1999, 83–101. KWASI KUTOR, Senanu, Godwin Arku in Elmond Bandauko: Instead of ‚Writing Against‘ and Discarding ‚Immigrants‘ Inte- gration, Why not Reconceptualize Integration as a Wicked Con- cept. Comparative Migration Studies 11/9, 2023, 1–16. LADIĆ, Maja, Veronika Bajt in Vlasta Jalušič: Nacionalni me- hanizmi za evalvacijo integracije: Slovenija: Poročilo za leto 2018. Ljubljana: Mirovni inštitut, 2020. LAMPLAND, Martha: The Advantages of Being Collectivized: Cooperative Farm Managers in the Postsocialist Economy. V: Chris M. Hann (ur.), Postsocialism: Ideas, Ideologies and Prac- tices in Eurasia. London: Routledge, 2007, 44–70. Glasnik SED 64|1 2024 55 R az g lab ljanja Mojca Mar ič in V esna Godina V . LIPOVEC ČEBRON, Uršula: Jezikovne in kulturne ovire v zdravstvenih ustanovah. V: Ivanka Huber, Uršula Lipovec Čebron in Sara Pistotnik (ur.), Neenakosti in ranljivosti v zdravju v Sloveniji: Kvalitativna raziskava v 25 okoljih. Ljubljana: Naci- onalni inštitut za javno zdravje, 2020, 120–141. LIPOVEC ČEBRON, Uršula: Language as a Trigger for Raci- sm: Language Barriers at Healthcare Institutions in Slovenia. Social Sciences 10/4, 2021, 1–17. LIPOVEC ČEBRON, Uršula in Jelka Zorn: Kaj otežuje spošto- vanje pravic migrantk_ov in begunk_cev? V: Samo Bardutzky (ur.), Uvod v pravo migracij in mednarodne zaščite. Ljubljana: Pravna fakulteta, Založba Pravne fakultete, 2023, 27–40. MAI, Nicola in Russell King: Love, Sexuality and Migration: Mapping the Issue(s). Mobilities 4/3, 2009, 295–307. MALINOWSKI, Bronislaw: The Problem of Meaning in Primi- tive Languages. V: Charles Kay Ogden in Ivor Armstrong Ri- chards (ur.), The Meaning of Meaning: A Study of the Influence of Language upon Thought and of the Science of Symbolism. New York: Harcourt, Brace & World Inc., 1923, 296–336. MARIČ, Mojca: Kdaj bo čas, da postanemo državljani sveta? V: Port of Dreamers. Maribor: SNG, 2021, 160–189. MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE: Z nujno novelo Za- kona o tujcih prilagajamo pogoj znanja slovenščine, 15. 11. 2023; https://www.gov.si/novice/2023-11-15-z-nujno-novelo-zakona-o- -tujcih-prilagajamo-pogoj-znanja-slovenscine/, 15. 3. 2024. MLADINA: Ko načelne in pogumne rešitve pokleknejo pod pri- tiski demagoških interpretacij in groženj pred referendumi – Jav- no pismo – Odziv na izjavo Komisije za slovenski jezik v jav- nosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 7. 3. 2024; https://www.mladina.si/231267/ko-nacelne-in-pogumne-resitve- -pokleknejo-pod-pritiski-demagoskih-interpretacij-in-grozenj-z- -referend/?fbclid=IwAR2uU73_OWpRf8XqqL9KrU7qKWwH- -3C3Re3_k_FhL0eM29AcyTocDO1H9fE, 15. 3. 2024. MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR: Delat grem!, 2016; https://mkc.si/delat-grem; https://mkc.si/kole- dar/2018/4/25/usposabljanje-za-vecanje-kompetenc-sporazu- mevanja-v-slovenskem-jeziku, 15. 3. 2024. MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR: Središče medkulturnega dialoga, 2018; https://mkc.si/sredisce-medkul- turnega-dialoga, 15. 3. 2024. MLEKUŽ, Jernej: ABC migracij. Ljubljana: Založba ZRC, 2011. PANANAKHONSAB, Wilasinee: Migration for Love? Love and Intimacy in Marriage Migration Process. Emotion, Space and Society 31, 2019, 86–92. PENNINX, Rinus in Blanca Garcés-Mascareñas: The Concept of Integration as an Analytical Tool and as a Policy Concept. V: Blanca Garcés-Mascareñas in Rinus Penninx (ur.), Integration Processes and Policies in Europe. Springer: Cham, 2016: 11–29. PIRIH SVETINA, Nataša: Slovenščina kot tuji jezik. Domžale: Založba Izolit, 2005. POTOČNIK, Dragan: Primorski Slovenci v Mariboru 1918– 1941. Annales 21/1, 2011, 55–70. REPIČ, Jaka: Migracijske zadrege Evropske unije. Glasnik Slo- venskega etnološkega društva 49/3–4, 2008, 45–51. REPUBLIKA SLOVENIJA, GOV .SI: Mednarodna zaščita, 2023; https://www.gov.si/teme/mednarodna-zascita/, 15. 3. 2024. RYTTEL, Mikkel: Writing Against Integration: Danish Imagina- ries of Culture, Race and Belonging. Ethnos: Journal of Anthro- pology 84/4, 2018, 678–697. SAPIR, Edward: Language. V: Ben G. Blount (ur.), Language, Culture, and Society: A Book of Readings. Illinois: Waveland Press, 1995, 43–63. SCHINKEL, Willem: Against ‚Immigration Integration‘: For an End to Neocolonial Knowledge Production. Comparative Mi- gration Studies 6/31, 2018, 1–17. SEDMAK, Mateja, Fernando Hernández-Hernández, Juana M. Sancho-Gil in Barbara Gornik (ur.): Migrant Children‘s Integra- tion and Education in Europe: Approaches, Methodologies and Policies. Barcelona: Octaedro, 2021. SIBANDA, Octavia: Social Ties and the Dynamics of Integrati- on in the City of Johannesburg among Zimbabwe Migrants. Jo- urnal of Sociology and Social Anthropology 1/1–2, 2017, 47–57. SLOVENSKA FILANTROPIJA: Migracije, b. n. l.; https:// www.filantropija.org/migracije/, 15. 3. 2024. SPENCER, Sarah in Katharine Charsley: Reframing ‚Integrati- on‘: Acknowledging and Addressing Five Core Critiques. Com- parative Migration Studies 9/18, 2021, 1–22. STOLCKE, Verena: New Rethorics of Exclusion in Europe. Ox- ford: Unesco, Blackwell Publishers, 1999, 25–35. TROHA, Tadej: Kdo ali kaj je »migrant«? Znanstveni simpo- zij »Zakaj misliti ‚begunsko krizo‘: Populizem, ksenofobi - ja in sovražni govor«, 8. 3. 2016; https://www.youtube.com/ watch?v=K2tZcFQyFYE, 5. 5. 2023. VERMEULEN, Hans in Rinus Penninx: Immigrant Integration: The Dutch Case. Amsterdam: Het Spinhuis, 2000. VERTOVEC, Steven: Super-Diversity and its Implications. Eth- nic and Racial Studies 30/60, 2007, 1024–1054. VEZJAK, Boris: Antisemitizem in antiislamizem: O nekaterih jezikovnih podobnostih med njima v javnem diskurzu. V: Rok Mrvič (ur.), Migracije v slovanskem prostoru v 20. in 21. sto- letju; 7. mednarodno srečanje mladih humanistov. Ljubljana: Študentska sekcija Zveze slavističnih društev Slovenije in Sla- vistično društvo Maribor, 2019, 7–27. VEZOVNIK, Andreja: Securitizing Migration in Slovenia. Jour- nal of Immigrant & Refugee Studies 16/1–2, 2018, 39–56. VOGRINC, Jože: Ali sta ‚politični begunec‘ in ‚ekonomski mi- grant‘ res dve različni figuri, 25. 9. 2015; https://livestream.com/ zivo/predavanjapritlicje/videos/100221227, 15. 5. 2019. VONČINA, Brigita in Nina Marin: What Issues do Refugees Fa- ce in Integrating into Labour Markets? Evidence from Slovenia. Transfer 25/1, 2019, 101–112. VREČER, Natalija: Integracija prisilnih priseljencev v Jugo- vzhodni Evropi: Ovire in priporočila. Glasnik Slovenskega etno- loškega društva 49/1–2, 2009, 54–60. Glasnik SED 64|1 2024 56 R azg labljanja Mojca Mar ič in V esna Godina V . WESSENDORF, Susanne in Jenny Phillimore: New Migrants‘ Social Integration, Embedding and Emplacement in Superdiver- se Contexts. Sociology 53/1, 2018, 123–138. ZA VOD ZA ZAPOSLOV ANJE: Znanje slovenskega jezika, b. n. l.; https://www.ess.gov.si/iskalci-zaposlitve/zaposlitev-tujih- -drzavljanov/znanje-slovenskega-jezika/, 10. 7. 2023. ŽIŽEK, Slavoj: Against the Double Blackmail: Refugees, Terror and Other Troubles with the Neighbours. London: Pinguin Bo- oks LTD, 2017. Being an Immig r ant: Ho w do Immig r ants in Mar ibor P er ceiv e Their Int eg r ation? The reasons for migration are many, ranging from personal, socio-structural to forced, and all immigrants face the process of integration upon their arrival in the host country. Definitions of integration are varied, often unclear and blurred, but generally the concept is understood as a multidimensional social and cultural process of integrating immigrants into the host country, where they can also practise their own culture. However, this concept is embedded in specific national social imaginaries and power structures. From the perspective of immigrants in Maribor, integration is understood as “inclusion and adaptation”, retaining their respective native foundations and adding new cultural elements. In practice, they often experience discrimi- nation and pressure to assimilate. Among the main integration problems they highlight is a problem of language (insufficient and centralised language courses, mixing of non-Slavic and Slavic speakers in the same groups without proper differentiation, dialectal language, and lack of language use in practice). Language barriers are also related to employment, which is either difficult to obtain or low-skilled and often precarious. Immigrants also understand employment as an environment where they can build social networks and develop their functional language skills, in addition to financial independence. Building social networks with the local population, where they currently lack such networks and opportunities to acquire them, is seen as cru- cial for functioning in society and accessing information, which they perceive as limited. The psychological state also testifies to the failure of integration; all immigrants included in the study report depression as a result of social exclusion and segrega- tion. The concept of integration in the Slovenian context therefore needs to be rethought, without disregarding considerations of broader structural problems that contribute to the increase in forced migration, especially in the contemporary context.