,, Primorec 66 izhaja vsakih štirinajst dnij kot priloga „SofcP4 brezplačno; drugače stane po pošti ali na dom pošiljan za colo leto 80 kr.; za tuje državo veš poštni stroški. nSoča*‘ z „Gosp Listom" in „Primorccnr* stane na leto 4 gld. 40 kr. — Ure d-ništvo in upravniStvoje v Tržni ulici (Morcato) 12, II.
Domači oglasi sprejemajo : a le iz narodnih kaogov. Plačuj , » se: za šestorostopno petit-vr.. > enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vršo se naprej. Posamične številke se prodajajo po 2 kr. Rokopisi so ne vračaj«
Razgled po svetu
Avstrijske novice. — (Na Dunaj u) imel je ministerski svet več sej pod predsedstvom cesarja samega; bavil se je z razmerami na Češkem in v Trstu. Uspeh zadnjih volitev v Trstu je baje naredil jako slab utis v visokih krogih, ki se pa še vedno ne morejo odločiti na korenit preobrat politike na Primorskem. Glavna ovira je tro-zveza, ker zaradi Italije mora naša vlada prizanašati celo očitnim irredentovcem. Ko trozveze več ne bo, spremenč se te razmere na mah.
—	(Avstrija in Rusija) se čedalje bolj bližate; upati je, da se konečno do dobrega sporazumete, kar ni tako težavno, ker svoje koristi na Balkanu si lahko uredite takč, da se ne bodo križale v nobeni točki. Ako bi se to zgodilo, potem bi se kmalu spremenile tudi notranje razmere nam Slovanom v korist. — Zdi se, da na Dunaju so se merodajnim krogom odprle oči, da vidijo, kakim načinom se razvijajo razmere na Ogerskem, kjer nelojalna madjarska manjšina tlači lojalno večino Slovanov, Ru-munov in Nemcev. Madjarji hote vse druge | narode pomadjariti, da potem lože ustanove povsem samostalno kraljestvo. To je njih prvi in zadnji smoter. — Ako se Avstrija sporazume z Rusijo, prekriža se jim lahko kar na mah ves ta sanjarski račun. Treba je dati le nekoliko pomoči zatiranim narodom na Ogerskem, pa bo kmalu konec ma-djarske glorije in ošabnosti.
—	(Trutnovska novela.) Te dve besedi se zadnjih 14 dnij vsak hip imenu-jeti v raznih listih. Kaj je to ? — Po dosedanjih zakonih mora vlada, ako hoče o-snovati kako novo sodišče, poprašati prej deželni zbor za njegovo mnenje. To je vlada storila tudi na Češkem, ko je hotela ustreči Nemcem ter ustanoviti za nje novo okrožno sodišče v Trutnovu. Ker so Čehi videli v tem začetek delitve kraljestva v „nemški" in češki del, zato so Mladočehi v deželnem zboru zaprečili vsakoi šuo razpravo o tem predmetu.
Kakor reči zdaj stoje, vlada ne sme pričakovati, da deželni zbor izreče svoje mnenje. — Da bi pa vkljub temu ustregla Nemcem, izdelala je takozvano „trutnovsko novelo1*, po kateri bi vlada ne bila primorana izposlovati si mnenja deželnega zbora, ako hoče ustanoviti kako novo sodišče. — To novelo bi rada predložila takoj na jesen državnemu zboru in zdaj se vršč radi nje razna posvetovanja med vodjami raznih strank in vlado. Kakor reči zdaj stoje, ta novela bi ne dobila večine, ker so celč Poljaki nasprotni.
—	(Državni zbor) se snide, kakor poroča pol vladna „Presse*1, že v drugi polovici septembra, da bodo decembra zboio-vali deželni zbori.
—	(Na Dunaju) je vlada razpustila maloruski dijaški društvi „Bukovina*' in „Sič*1. Dijaki snujejo novi društvi.
—	(Knez Alfred Windischgratz), ki je podpredsednik gosposke zbornice in ki
se je posebno proslavil kot predsednik zadnje delegacije s kračenjem govorniške svobode, postal je „tajni svetnik1'.
—	(Na Č e š k e m) se delavci čedalje bolj gibljejo in organizujejo. Ker vlada prepoveduje skoro vse njih shode, začeli so se zbirati, ne da to javijo politiški oblasti. V nedeljo se je vršil tak shod v Strašnicih pri Pragi; udeležilo se ga je okoli 800 delavcev. Toda prišli so redarji in vojaki ter delavce razpršili; zaprli so jih 93.
Hrvaško. ~ (Neodvisno časnikarstvo) na Hrvaškem ima hude časa. Znani pristav Akurti je že zopet obsodil urednika „Hrvatske" g. Lovrenčeviča na 5 tednov zapora, list pa na 1500 gld. izgube pri varščini, ker je ponatisnil članek „Hrvatsko državno pravo" iz zadrske „H r-vatske krune". Kar je torej dovoljeno v Zadru, kaznuje se tako ostro v Zagrebu. Taki odnošaji ne vedejo k dobremu koncu.
—	(V Sisku) so slovesno praznovali tristoletnico, ko so Slovenci in Hrvatje slavno zmagali Turke in osvobodili Sisek njihovega obleganja.
—	(Madjaroni) so v velikih skrbeh, od kar sta se združile obe opoziciji in sprijaznila velika rodoljuba Strossmajer in Star-čevič. Celo neavstrijski listi pripisujejo temu združenju veliko važnost, zlasti zato, ker se bo odslej toliko lože pospeševala misel združenja Slovencev in Hrvatov v euo samo upravno celoto pod žezlom habsburškim.
—	(Zagrebčani) so hoteli slavnostno sprejeti svoje someščane, ko se vrnejo od velikolepe Gunduličeve slavnosti iz Dubrovnika, a vlada je to prepovedala. Tudi takih slavnostij se že boji hrvaška vlada! Mora stati gotovo na jako slabih nogah!
—	(Z Reke) je šlo okoli 260 Italijanov na Ogersko, da so se udeležili madjar-skih slavnostij v proslavo 1. 1848 ob ustaji padlih honvedov. To so storili iz sovraštva do Hrvatov in Avstrije. — Ogerska vlada jim je dala dovoljenje, da smejo za ničarijo 10 gld. voziti se 8 dnij po celi Ogerski.
—	(V Zagrebu) vršil se je 5. in 6. t. m. katehetski sestanek. Razpravljala so se uprašanja, ki so velike važnosti za pouk krščanskega nauka.
Zunanje države. — (Ruski carjevič) prišel je 1. t. m. v London, kjer je bil sijajno sprejet. Govori, se, da se snide tudi z nemškim cesarjem, kar bi bilo Nemcem jako u-šeč, ker čedalje bolj hlepč po prijaznosti z mogočno slovansko sosedo.
—	(Na Nemške m) so volitve za državni zbor končane. Volilni boj je bil nenavadno hud in pokazal je, da večina vo-lilcev je že zdaj odločno nasprotna sedanjemu načinu vladanja.
Od vseh strank dobili so socijalisti največ glasov, v zbornici bodo imeli 44 zastopnikov. Toda v 84 okrajih so že zdaj takč močni, da so njih kandidatje prišli v ožje volitve. Ako pojde takč naprej, je gotovo, da za tri leta dobe še veliko več zastopnikov nego letos. Socijalisti so najhujši nasprotniki sedanjega reda in vladanja na Nemškem. — Vlada upa, da zdaj prodre
s svojo vojaško predlogo, ki naloži zopet nova bremena davkoplačevalcem. Zanaša se na to, da bodo glasovali za njo vsi poljski poslanci iz sovraštva do Rusije. Torej zopet slovanska nesloga! — Državni zbor bil je čtvorjen v torek.
—	(N a F ran c o sk e m) se pripravljajo na volitve za državni zbor; borba bo huda, ker vse stranke se je udeleže s podvojeno srčnostjo.
—	(Na S rb s k e m) je skupščina, kakor se imenuje njih državni zbor, izrekla kralju zaupanje in zahvalo, ker je odstranil bivše vladarstvo in ministerstvo ter sam prevzel vlado. Vrhu tega je sklenila, da treba vse bivše ministre postaviti na zatožno klop zaradi kršenja ustave in zakonov.
—	(V Parizu) nastali so v ponedeljek velikanski izgredi in nemiri, katere so uzročili dijaki raznih visokih šol, ker je redarstvo ostro postopalo proti nekaterim njihovim tovarišem. Dijaki so s kamenjem in orožjem napadli redarje, pobili razna okna, mnogo svetilnic in zrušili raznih kipov. Nad 100 oseb je ranjenih in nekoliko celo ubitih.
Veliko izgrednikov so zaprli.
Goriške novice
Vabilo na naročbo. — Z današnjo številko začenjamo drugo poluletje, v katerem nam bo mogoče podajati več berila nego doslej. Prosimo zategadel vse svoje dosedanje naročnike, da bi širili naš listič med svojimi znanci in prijatelji. Do konec leta stane le 40 kr.
Drobne novice. — Deželni šolski svet imel je sejo v ponedeljek. — V Gradežu se je že otvorilo morsko zdravišče. — V Ogleju bodo v nedeljo navadne slovesnosti sv. Mohorja, tamošnjega patrona. — Redar j i v Gorici so zaprli nekega Iv. Aita iz Italije, ker je prehitro gonil in trpinčil svojega konja. — V Brdih vladajo med otroci osepnice (marusklje) in škarlatina; v Višnjevku je šola zaprta; trije otroci v Gradnem so umrli. — Toča pobila je v torek po nekod v Brdih, na Krasu in v Furlaniji. — S vilo do v prišlo je do srede 47.357 na goriški trg; cena od 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 60 kr. — Furlanska železnica je potrjena z uradnim razglasom v „Wiener Zeitung". Ali bo zveza z južno železnica v Ronkah ali v Tržiču, ni še u-radno določeno. — Goriški magistrat je ukazal razkuževati vsa stranišča po mestu, ker se je bati kolere. — Orožnik Zauelli, katerega je zabodel znani mladič v Mirnu o priliki veselice tamošnjega bralnega društva, je ozdravil. — Pri tomboli na dan sv. Petra iu Pavla v Gorici so letos prodali precej manj igralnih listkov nego lani. Upamo, da jih bo vedno manj! — „Rinnovamento" od srede bil je zaplenjen zaradi članka o hrvatskom državnem pravu.
„ Slogini ‘ zavodi v Gorici končajo šolsko leto drugi teden v tem le redu: V petek 14. julija bo konecletni izpit v mešanem prvem razredu in v otroškem vrtu v ulici sv. Klare ob 31/* uri popoldne. Drugi dan, v soboto 15. julija, bo ob T1/^ uri za-jutra skupna zahvalna sv. maša v cerkvici Jlatere božje v Glediški ulici. Po maši bodo izpiti v treh razredih dekliške šole v ulici Barzellini, počenši s prvim razredom. H koncu po 11. uri bo kratka poskušnja v ondašnjem otroškem vrtu. Potem začnejo počitnice, ki bodo trpele za otroška vi ta do 31. avgusta, za šolske razrede pa do 15. septembra.
Prijatelji in podpiratelji omenjenih zavodov se uljudno vabijo, naj bi počastili sklepno slavnost s svojo navzočnostjo ter prepričali se o napredku male dece, ki o-biskuje te zavode.
Otroški vrt v Pevmi, katerega vzdržuje slavno Društvo sv. Cirila in Metoda, praznoval je v sredo god svojih zaščitnikov s sv. mašo v ondašnji vikarijski cerkvi. Ko-necletna skušnja v tem vrtu in sklep šolskega leta bo v četrtek 13. julija. Ob 8. uri zajutra pojdejo otroci k sv. maši, po t). uri začne skušnja, potem sledi obdarovanje otrok. Prijatelji in dobrotniki otroškega vrta se uljudno vabjjo k tej mali slavnosti. Počitnice bodo trpele od 16. julija do 31. avgusta.
„Slovensko bralno in podporno društvo V GorieP se lepo razvija. Po zadnjem občnem zboru, pri katerem je bilo sklenjeno, da se bodo sprejemali tudi zunanji prosilci, začelo je novo gibanje. V treh tednih meseca junija sprejetih je bilo 50 zunanjih društvenikov, ki so plačali v društveno bla-gajnico 39 gl. in 37 kr. Po odbitih ustanovnih stroških za nova pravila, tiskovine in nekatere manjše stroške ostalo jim je konec meseca prebitka 21 gld. in 28 kr., sicer majhen znesek, pa vendar znamenit, ker je prvi začetek krepkemu zalogu, ki ss nabere zunanjim udom, ako ne pride kaka posebna nesreča. V tekočem mesecu juliju pristopilo je razen dvanajstorice, domačih udov nad 40 zunanjih, tako da v teku štirih tednov se je pomnožilo število društve-nikov več kot za sto. Zunanji društveniki plačujejo v podpornem društvu tednine, kakor v okrajni bolniški blagajnici, postrežbo dobivajo tako, kakeršno jim pravila določujejo brez prikrajševanja in nepostavnega odbijanja. Doneski zunanjih društvenikov se računijo posebe in ves dobiček iz njih vplačil gre v poseben reservni zalog, ki je njim namenjen. Pred tremi tedni sprejeta je bila tudi prva društvenica, in zdaj šteje društvo poleg 246 podpornih udov tudi 10 društve-nic, ki plačujejo tednine za polovico manjše od možkih. Rojakom, ki so dolžni zavarovati se za slučaj bolezni, priporočamo to društvo, kajti v skupnem delu je moč. U-pravni zalog podpornega društva (podpiratelji, domači iu zunanji bralničarji) imel je za drugo četrtletje prebitku 25 gl. in 56 kr., domači bolniški zalog (domači podporni udje) pa 162 gld. in 07 kr., potem ko je v teku četrtletja naložil na obresti v posojilnici in na Montu 139 gl. in 12 kr. Društvena zdravnika zdravita, ob enem pa tudi učita, kako naj se društveniki vedejo, da si ohranijo ljubo zdravje.
V kopclji utonil. — Danes teden se je šel kopat v mestno kopelj četrtošolec na realki Josip Lokar; kopal se je v plava-lišču. Mladenič je imel že dolgo časa bolezen sv. Valentina ali božjast, ki ga je napadla tudi v kopališču; sedel je pri kraju na tramu in ko ga je bolezen napadla, zgrudil se je v vodo in potopil na dno. Gimnazijski sedmošolec Oskar Tonkli, sin
gosp. dr. Jos. vit. Tonklija, postavil je v nevarnost svoje življenje in dvakrat srčno skočil za njim pod vodo; še le drugič ga je privlekel na pvršje, a bil je že mrtev.
—	Nesrečnika so slovesno pokopali v nedeljo; pogreba se je udeležila vsa" realska šolska mladina z ravnateljem in učiteljstvom na čelu. Tudi veliko drugega občinstva izkazalo je nesrečnemu pokojniku zadnjo ča^t. N. v m. p.!
Tiskovna pravda. — „R i n n o v a m e n-toa je bil zaplenjen zaradi nekega zaljubljenega pisma, ki je bilo pisano iz Trsta v Gorico. Ker so take zaplembe nekaj nenavadnega, podalo je uredništvo proti zaplembi utok, vsled katerega se je vršila v torek obravnava pri c. kr. okrožnem sodišču go-riškem. Predsedoval je svetovalec F 1 e gar, sodnika sta bila svet. Schmarda in pristav DelTAra; državno pravdništvo zastopal je sam g. C a n e v a r i; urednika zastopal je dr. Stanič iz Tolmina. — Ker je g. državni pravdnik moral povedati, kdo sta pri tem zaljubljenem pismicu „on*' in „ona", in ker je ta „o n“ visoko stoječa oseba, vsled česar bi močno trpel njen ugled, ako bi se ta prezanimiva obravnava vršila javno in potem zopet javno opisovala, zato se je vršila pri zaprtih vratih. — Utok je bil seveda odklonjen. — Poroča se nam, da g. državni pravdnik se je pri tej obravnavi jako pohvalno in laskavo izrekel o sedanjem uredniku „Rinnovamenta", g. Ivanu K u-šarju, kar beležimo s posebnim zadovoljstvom.
C. kr. profesor Babsek je pri glavni obravnavi pred porotniki z nekako samozavestjo trdil, daje povedal („infbrmoval“?) prof. Š., da ne piše hujskajočih dopisov v „Tagespost/ Kaj je sledilo potem, je znano. Dokazano je bilo namreč, da prof. Babsch je pod prisego trdil kot resnico neko svojo izmišljotino, ki je bila sposobna, daje lahko močno uplivala na porotnike, ko so našega urednika obsodili tudi z ozirom na prvo stavljeno jim uprašanje. — Naš urednik čutil se je oškodovanega in zahteval je, naj državno pravdništvo preiskuje, ali prof. B. s tako neresnično izjavo pred porotniki ni zlorabil svetosti prisege. Državno pravdništvo je res nekoliko preiskovalo m potem reklo, da ne vidi nikakega utemeljenega uzroka, dahi kazenski postopalo proti Babšu.
—	Ne bomo preiskovali, ali bi se proti Babšu moralo kazenski postopati ali ne, ker je pod prisego trdil čisto in golo neresnico, in to v onem trenotju, ko se je zagovarjal proti „Novi Soči“, ki je dejala o njem, da ne zasluži vere in spoštovanja. Nam je v največje zadoščenje dokaz, kateri je oskrbel sam, da mu ue smemo verjeti uiti takih izjav, katere pod prisego izreče na tako odličnem mestu, kakor so porotniške obravnave.
Iz Ozeljana: Dne 11. junija doživeli smo ravno 389 let, kar je dne 11. junija 1. 1504. Hijeronim de Franciscis, pomočnik oglejskega patrijarha in kardinala Dominika Grimanija, blagoslovil tukajšnjo cerkev in oltar ter jo posvetil sv. Jakoba velikemu. Vložil je na zadnji strani oltarja svetinje sv. Jakoba ap. in sv. Marka papeža in spoznovalca. Svetinji ste bili skriti na zadnji strani oltarja, da bi ju sovražni Turki ue našli.
Cerkev je bila trikrat prenovljena, kakor trdi ljudska govorica. Prvikrat jo je zidala občina; takrat se je imenovala „sv. Jakob za Logom1*; drugikrat jo je zidal Morelli ter jo je neposredno združil s svojo palačo; zidal jo je baje na lastne stroške, pod pogojem, da si napravi za svojo rodbino dva oratorija, na vsaki strani oltarja po enega. Prej ie bila s pokopališčem vred za Morel-| lijevo palačo. Tretjikrat pa se je cerkev
zidala 1. 1887. pod bivšim preč. g. župnikom Blažem M a d o n o m.
V Ajdovščini, 2. julija. „Društvo zn podporo rokodelcev" praznovalo je v nedeljo dne 25. junija desetletnico blagoslovljenja društvene zastave. Z malim je društvo začelo, z marsikatero nezgodo se je moralo boriti od začetka. A da je premagalo vse težave, da danes stoji na trdnih nogah, da je v štirnajstletnem svojem obstanku marsiktere-mu obolelemu udu odvzelo ali vsaj zmanjšalo skrb za vsakdanji kruli, — zahvaliti nam je železno voljo in denarno podporo nekaterih požrtvovalnih mož. Zato je društvo porabilo priliko desetletnice, da je očitno in slovesno izrazilo svojo zahvalo onim možem, ki so takoj pri rojstvu društva žrtovali svoje izborne moči, da mlado dete ni zamrlo, marveč da je rastlo in se okrepilo. In ti možje so: veletržec in trgovec g. Angelo C a s a-g r a n d e, posestnik g. Daniel Sapi a, posestnik g. Ferdinand Makovec, župan in posestnik g. Daniel Godina v Ajdovščini. Tem je društvo naklonilo največjo čast, katero more komu dati: imenovalo jih je o tej slovesni priliki za „č a s t n e u d e“ Za to društvo si je stekel veliko zaslug tudi vodja tukajšnje predilnice gospod Henrik Holm, ki je s svojo uplivno besedo izposloval pri gospodarjih tovarne svoto 100 gl. prav ob času, ko je šlo za obstanek društva, namreč, ko se je društvo ustanovilo in se je imelo boriti z gmotnimi težavami.
Vrlo štursko „pevsko d r u š t v o“ je sodelovalo z veteransko godbo iz Prva-čine, ki je dospela sem, da gode pri procesiji v Ajdovščini. A najeta bila je še za popoldne, da bolj povzdigne slavnost. Popoldne ob polštirih pozdravi društveni predsednik g. Josip Budi h n j a obilico zbranih udov in gostov na okrašenem vrtu in dvorišču g. Ivana Šapla v Šturjah; ker je govoril še o društveni zastavi, zato takoj za njim zapoj« pevci Volarič-evo kantato „Trobojnici" in godba zaigra „Naprej zastava slave!“
Jedrnato in naudušeno govori na to dr. Batič slavnostni govor o pomenu in koristih delavskih društev iu proslavlja one može, ki nimajo pričakovati nikakega dobička od društva, a vendar zastavijo iz ljubezni za ubogega delaica svoje moči, svojo veljavo in svoj denar; takim možem slavo, takim možem priznanje in čast. Med tem, ko se dele diplome častnim udom, pojo pevci Vašak-ov „Pozdravljeni**.
Ker je bila dopoldne huda nevihta in ni bilo upanja, da deževje poneha, izostali so napovedani gostje iz Gorice in Trsta. Spomnili so se na nas pa vse eno. Pozdravili so nas brzojavno: „Delalsko podporno društvo** iz Trsta, ondotno „Bralno društvo**, „Slovensko podporno in bralno društvo** in uredništvo „Soče** iz Gorice. Udeležil se je veselice tudi oddelek vrle požarne hrambe** iz Vipave in tako nam povekšal slavnost. Pri prosti zabavi vztrajalo se je v redu do pozne ure.
Udom društva ostane slavnost v lepem spominu, društvu ostane pa lep prispevek, ki je namenjen za napravo društvu primernih veselic. K temu pripomogli so zopet že omenjeni in drugi tukajšnji gospodje podpirajoči udje s svojo radodarnostjo. Vodstvo tukajšnje predilnice pripomoglo je veliko pri napravi iu olepšavi veseličnega prostora. Vsem tem ima se društvo iskreno zahvaliti. Rasi društvo, razcvitaj se Slovencem v čast in ponos, ter onemoglim udom v blagodejno podporo.
Iz Sežane, 3. julija. — Naša ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je zborovala v nedeljo 2. t. m. po molitvah. Zbrale so se narodne Kraševke, da slišijo,
iako podružnica napreduje in koliko so naše žene zložile na narodni žrtvenik. Nu, smejo se ponašati. Letnic ima podružnica 97 in 5 ustanovnic; v blagajnici pa je ostalo še okoli 85 gl., katere blagajničarka skrbno brani za pokroviteljstvo podružnice. Podružnica ima tri poverjenice: v Lokvi, Tomaju in Štorjah.
Slavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda letos počasti še mlado žensko po-•družnico s tem, da se bo vršila 26. dan t. m. velika letna skupščina v središču Krasa
—	v Sežani. Ta dan si želimo obilo ude-ležnikov tudi iz cele dežele. Odbor podružnice se krči. V kratkem mislijo zapustiti •dve p. n. g.ci odbornici svoje častno mesto, ker hitite himenu v naročje. Želimo jima vse sreče in kopico čvrstih Slovenčkov, — podružnici pa tako krepkih novih odbornic.
Na zdar!
n.
S čepovanskc planote dobili smo pritožbo, da so ljudje prejeli nemške opomi-njevalne liste. Izvedeli smo, da krivde ni iskati v Gorici, marveč v Trstu, kjer niso imeli slovenskih tiskanic v zalogi. Naj se to več ne zgodi!
Tolmin je postal pravo gnezdo in varno zavetišče neke gospode, ki je priromala tjekaj s trebuhom za kruhom, in ki je bila poslana z namenom, da bi se priučila slovenskemu jeziku vsaj toliko, da se v tem jeziku ne pusti prodati, kar potem zadošča za nadaljno plezanje po lestvici časti in masti. Toda tej gospodi zadošča, da je v Tolminu, med našim prekrotkim ljudstvom, kjer hoče izhajati tudi brez slovenščine, dasi potem dokazuje svoje znanje v tem jeziku z razlogom: saj sem služil v popolno zadovoljnost svojili višjih v čisto slovenskem okraju.
Ta gospoda skrbi v prav obili meri za to, da uganja laško politiko in laško propagando v Tolminu, visoko noseča svoje italijanstvo in prezirajoča vse, kar je slovensko. Narodnemu napredku trga stavlja vse mogoče ovire in žali narodno čustvo našega prebivalstva. V gostilnah in sploh na javnih mestih ne izpregovori slovenske besede, če bi jim jih po groših plačevali.
—	Tako se tujci norčujejo z našim krotkim narodom! V tem oziru nismo rekli še zadnje besede!
V Divači sešla se je v nedeljo prav odlična narodna družba iz soseščine in iz drugih krajev od blizu in daleč. Ta dan je namreč občina razsvetlila svojo prekrasno podzemeljsko jamo, ki se imenuje „Cesar-jevič Rudolfova vilenica1*. (Žal, da je napis pri uhodu le nemški, dasi so v vilenici vsi napisi najprej slovenski in potem še le nemški in laški. Prosimo, da bi se postavil tudi pri uhodu slovenski napis in isicer na prvo mesto!)
Z vlakom o poldne došli smo nekateri gostje iz Gorice; v Divači, ki je bila vsa v narodnih zastavah, smo našli že mnogo občinstva iz soseščine in bližnje tržaške okolice. Obedovali smo skupno na vrtu „Gostilne pri kolodvoru11, kjer nam je rodoljubni gostilničar g. Obersnel postregel z izbornimi jedili in še z boljšim teranom. V teku popoldneva dohajalo je čedalje več gostov od blizu in daleč. Došli so tudi kolesarji iz Ljubljane in Trsta in nekaj udov slovenskega planinskega društva iz Ljubljane, na čelu njim požrtvovalni predsednik g. prof. Orožen. Ob S1/* šli smo vsi skupaj z godbo na čelu do vilenice, kjer smo pričakovali zabavni vlak iz Trsta; do-šel je ob 33/« in pripeljal je 388 izletnikov. Na to smo si ogledali prekrasno vilenico, ki v podzemeljskih čudesih nič ne zaostaja za slovečo postojiusko jamo; mnogi kapniki,
ki so res veličastni in velikanski, so še lepši nego v postojinski jami.
Pozneje je bilo na vrtu in pred hišo omenjene gostilne zopet vse živo odličnega občinstva; zabava bila je prav živahna in vsakomur brala se je zadovoljnost z obraza. Openski pevski zbor, ki je sicer še mlad, a obeta lepo prihodnost, prepeval je lepe umetne in narodne pesmi. Žal. da dunajski naglič prisopiha v Divačo že pred 73/4 in s tem vlakom morali smo Goričani zapustiti Divačo in tamkaj zbrano odlično narodno družbo, nesoči seboj prijetne spomine na vse, kar smo videli in doživeli ta dan. Odlična hvala dh oški občini, ki nam je ponudila res prepiijeten užitek na zemlji in pod zemljo; hvala vsem prirediteljem!
Glavna skupščina naše slavne šolske družbe sv. C. in M. bo 26. t. m. v prijazni Sežani. Popoldne se priredi skupen izlet s posebnim vlakom v Divačo, kjer si udeležniki ogledajo prekrasno „Cesarjevič Rudolfovo vilenico11. Častitamo sl. glavnemu vodstvu, da si je izbralo tako primeren kraj za letošnje zborovanje. Vse priprave oskrbi vrla ženska podružnica v Sežani.
V	Komnu bo imela podružnica sv. Cirila in Metoda svoj letni občni zbor v nedeljo dne 9. t. m. ob 4. popoldne v dvorani občinskega urada.
Iz Podniclea nad Tolminom nam poročajo :
„V Podmelcu se nadaljuje delo pri podzidanju šolskega stavišča.
To je dokaz, da se šolske oblastnije ne zmenijo za razna pretiravanja in nešolske namene nekaterih tendencijozuih dopisov. Hvala jim! Škoda, da se delo po nepotrebnem zavlačuje. Letos se je zamudil najugodnejši čas. Z zidanjem poslopja samega se še ni pričelo, ker se je popravljeni načrt doposlal veleslavnemu deželnemu šolskemu svetu v odobrenje. Nadejati se je, da se to skoraj zgodi in se zidanje prične. — Novo šolsko poslopje gotovo u-niči eno večjih prepornih uprašanj, ki kalijo slogo tukajšnjih dveh najbližjih vasij, ter pripravi pot k edinosti in bratstvu žup-Ijauov.
JVa Ponikvah so v teku enega meseca izgubili učitelja in pa duhovnika. Dne 4. junija umrl je v goriški bolnišnici učitelj g. Matija Leban. Rojen je bil 1. 1842. v Žabčah. Služboval je v raznih krajih ter ima zlasti to zaslugo, da je mnogokje „ ledino oral" t. j. deloval je na novoustanovljenih rednih šolah kot: na Grahovem, Lju* binji, Nemškem Rutu in na Ponikvah. V prejšnjih letih je učiteljeval tudi v Ron-kah, uh Proseku (?), v Škrbini in v Tolminu. Bil je iz stare šole, sicer pa jako marljiv učitelj. Jako bistroumen je bil; njegova logika je bila jako dovtipna in dostikrat do skrajnosti drzna in originalna. V družbi je bil dober družbenik. Vešč je bil in enako spreten T obeh deželnih jezikih, kakor tudi v nemščini; a poznal je tudi druge jezike. Žalibog, da ga je od časa do časa napadala huda dušna bolezen. Vsled tega je moral večkrat službo popustiti. Od tod izvirajo njegove tako goste službe in njegova nestalnost, če tudi vpokojen že 1. 1888. služboval je skoro do svoje smrti še kot začasen učitelj. Zadnja leta je hiral, dokler ga smrt ni rešila trpljenja.
Lahka um zemljica 1
V	nedeljo dne 2. t. m. baš na ponikovski semenj umrl je pa vikarij č. g. Andrej Kravanja. Še malo dnij pred Leba-novo smrtjo rekel je: Jaz sem tudi bolan, saj pojdem tudi jazi Ked6 bi’si bil takrat mislil, da so bile te besede — preroške. Huda bolezen prijela ga je v grlu. Šel je
bil koj po binkoštih iskat zdravniške pomoči v Gorico. Zaman! Bolehal je še dalje. Na praznik sv. Petra in preteklo nedeljo ni več maševal. „Semnjujočim11 Ponikovcem se gotovo ni sanjalo, da še isti dan, isti večer izgubč svojega dušnega pastirja. Zvečer ob 11. uri izročil je svoje dušo Bogu.
Porojen je bil v Bolcu 11. okt. 1846.
I.	V mašnika posvečen je bil 31. avgusta 1873. Duhovno službo je opravljal v raznih krajih. Mož je bil dobrega srca, prijazen, gostoljuben, postrežljiv; bival je rad v družbi ter je bil sploh ljudomil gospod. Zadnje čase je postajal čedalje bolj resen in zamišljen. — Dokončal je tek svojega življenja v najlepši dobi. Večna luč naj mu sveti!
Prijatelj.
V	Cerknem je začela tamošnja „Posojilnica in hranilnica11 nenavadno in nepričakovano uspešno delovati. Že v prvem meču, v maju, je imela nad 30.000 gld. prometa, kar je silno veliko za Cerkno. Zadruga je z neomejeno zavezo, to pomeni, da društveniki jamčijo za morebitne izgube z vsem svojim imetjem. Načelnik je veleposestnik g. P. Ravnikar, tajnik pa g. Ant. Kosmač starši. Prosimo večkrat poročil o tem novem denarnem podjetju. Slovenski trgi, ali ne hote posnemali tega krasnega izgleda?
Ostrupil so jo z žveplenkami 25-letni
J.	M. v luenji pri Šmartnem. Od 78 kr., katere je imel v žepu, zapil in zajedel jih je 77; za ostali krajcar kupil je žveplenke, katere je doma namočil v kavi, ostrgal jim glavice in potem popil. Na to je šel v posteljo, ker kmalu ga je začelo hudo ščipati po trebuhu; bruhal iz sebe in trpel je tri dni, potem so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer se mu je kmalu obrnilo na bolje. Pravijo, da mladenič je slabega uma.
V	Kreda ob Nediži pri Kobaridu zidajo novo šolsko poslopje, ki bo kmalu že dovršeno. Poslopje je prav lepo in prostorno. Sploh skrbi tolminski okraj prav pridno, da’ povsov, kjer so šole, imajo tudi primerna šolska poslopja.
Znorel jo tudi v naši deželi znani baron C z 6 r n i g mlajši, ravnatelj deželne finance na Tirolskem in sin znanega pisatelja zgodovine goriško-gradiščanke. Na Tirolskem je posloval le eno leto; prej je bil v enaki službi v Celovcu. Prepeljali so ga v norišnico v Ober-Doblingu pri Dunaju. —- Baron C. ni bit zadovoljen, da so ga preložili v Inomost, kar ga je vedno močno bolelo, in naposled se mu je začelo mešati v glavi. Pravil je, da pojde v Čikago na razstavo, za kar si je oskrbely veliko ame-rikanskih dolarjev. Mesto v Čikago došel je v Dobling!
Iz Št. Petra nam pišejo: „V nedeljo 2. t. m. priredili so naši fantje javni ples, h kateremu so povabili le Lahe'z laškimi lepaki. Od neke strani so bili opomnjeni, zakaj ne naredijo tudi slovenskih lepakov, a odgovorili so, da zatč ne, ker bi potem goriški Lahi ne prišli na ples. No, zat6 so pa še premnogi Slovenci izostali, in ker so Lahi bolj pametni od nas Slovencev, da ne zametajo denarja z nespametnim plesanjem, zato so fantje tako veliko svoto denarja dobili, da je moralo vsili šestnajst samo po 8 goldinarčkov dodati, da so poplačali stroške*
Kresovi. — Tudi pri nas na Goriškem so na predvečer sv. Cirila in Metoda marsikje goreli kresovi, ki so ponekod bili velikanski. — K o b a r i d c i so priredili ce!6 dva kresa in zažigali rakete. Tako se čedalje boli «iri češčenje naših velikih in slavnih blagovestnikov.
Vipavska železnica. — Ta teden preiskovala je posebna komisija na licu mesta ves načrt za železnico do Ajdovščine. O tem pregledovanju utegnemo kaj več poročati v prihodnji „Soči-1 ali pa v „Primorcu". — Za danes naj povemo le, da goriški mestni za-stop je odrekel dovoljeno podporo 100.000 gld:, ker ni zadovoljen z načrtom. Pravi namreč, da ta železnica bi se ne mogla podaljšati do Logatca, kakor je bilo govorjeno s početka, marveč le do Postojne, kakor želi vojni minister. Taka železnica bi pa imela malo važnosti za Gorico. Ako hoče jo imeti vojno ministerstvo, naj jo gradi samo. — Vrhu tega mestni gospodi ni prav, da ho kolodvor na štandrežkem svetu.
Lelina obeta biti prav dobra, ako ne bo kake nevihte in toče. Grozdja je veliko več od lani, po nekod do štirikrat več. Od vseh stranij prihajajo nam glasovi, da bodo imeli veliko vina, ako ga Bog obvaruje. In ker bodo cene najbrže dosti visoke, kajti laška vina so povsem propadla v očeh naših vinopivcev, na ogerskem je pa trtna uš naredila veliko škode, zato se naši vinogradniki smejo nadejati res dobrega leta/ Dal Bog.
Tudi sadja bo obilo, zlasti jabelk, hrušk in češpelj. Naša Brda dobč lepo število tisočakov za sadje. Kraševcem je zadnje deževje močno škodovalo, ker nastalo je uprav takrat, ko so začeli najživahneje razpošiljati svoje lepe, debele in trde češnje. Kupčija je morala na to nehati. Škode je najmanj 20.000 gld.
Za živinorejce bo letos slabše, ker bo malo sena zaradi spomladi!^ suše; posebno na Tolminskem in na Krasu bodo hudo čutili to pomanjkanje.
O letini na južnem Ogerskem piše nam naš rojak g. A. Š. iz Komna takč-le:
Štura Moldova, 1. julija. — čez leto dnij me je usoda zopet zanesla mej stare znance v rodovitni Banat, kjer imam priliko, občudovati prelepo naravo in opazovati dobro, če tudi neomikano ljudstvo. Koder se vozim križem po južni Ogerski, povsod se polje kaže vrlo dobro in nadejati se je najboljše letine,
V spomladi bi ne bil nihče pričakoval take letine, ker je bil še pozno mraz, vsled česar je vse zaostalo, a danes se vidi, kako zapoznela turšica naglo raste, a žito vsled primerne mokrote in zmerne gorkote prav polagoma zori in se klasje pod težo upogiblje, česar druga leta nisem opazil. — Drugače je pa z vinom. Tukaj je vsled filoksere trta izginila in ljudstvo nima od vinogradstva nič več nego še spomin na dobro vino in polne kleti. Celo pokrajino Segsardsko je v treh letih trtna uš malo ne ukončala. Trte sicer še žive kakor prvič, ko sem jih pred tremi leti videl, ko so tudi bile že okužene, a grozdja je malo. Kmetje, katerih že nisi vedel več vsled oholosti kako nazivati, povešajo ušesa, kakor Moldavec. Največja nesreča pa je to, ker manjka ljudstvu izobrazbe, in ker ne ve vsled tega kako si pomoči. Bog nas varuj take zaostalosti/
Kazglas. — Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole bo letos kmetijski poučni tečaj za ljudske učitelje na Goriškem s slovenskim učnim jezikom. Prične se 6. in konča 21. avgusta t. 1. Določeni so naslednji učni predmeti:
1.	Kmetijstvo z ozirom na hlevski gnoj, kompost, umetna gnojila in oskibo-vanje gnoja sploh, kakor tudi na važnost kolobara pri kmetovanju.
2.	Vrtnarstvo s posebnim ozirom na pridelovanje zelenjadi na deželi itd.
3.	Trtoreja in kletarstvo; o iz-goji trt iz semena, kolči itd., o priprav-
ljanji zemlje, o zasajanji vinogradov, o cepljenji, o boleznih trt. O vrelni in založni kleti, o napravi beline in črnine, o ravnanji z vinom itd.
4.	Sadjereja. Izgoja, presajanje, oskrbovanje, bolezni dreves itd. s posebnim ozirom na šolske vrte.
Predavanja bodo vsak dan razen nedelj in praznikov po 3 do 4 ure, praktična razkazovanja in vaje pa po 4 do 5 ur.
Koncem tečaja se bodo v razgovorih razpravljali predavani predmeti in potem se izdajo slušateljem spričevala ob uspehu prejetega pouka.
Dvanajstim učiteljem, kateri službujejo v takih krajih, kjer so šole oskrbljene s šolskimi vrti, pa ne morejo sami omagati stroškov za pot v Gorico in nazaj, pa za bivanje v mestu, podelč se podpore po 30 gld. vsaka iz zaloga, ki ga je v ta namen dovolilo visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo.
Prošnje za te podpore je podati po c. kr. okrajnih šolskih svetih v Gorici, Tolminu in Sežani deželnemu odboru do 20. julija t. 1. — Deželni odbor.
Ostala Slovenija
Trst in Istra. — (Mestni zastop tržaški) volil je v sredo župana in dva podžupana. Za župana je bil izvoljen bivši župan dr. Pitteri s 46 glasovi od 52; zanj so glasovali torej tudi takozvani „konser-vativci“, dasi sta prorokovala že hitro po volitvah „Mattino" in „Triesterica", da mož ne bo več potrjen, ker se je dal voliti v družbi najhujših irredentovcev. — Pri volitvah podžupanov bila sta izvoljena Žid Mojzes Luzzatto in Dompieri s 33 glasovi, torej samo s progresovskimi; „konservativci" in Slovenci (?) so volili Burgstallerja, ki je svojo odpoved preklical in ostal izvoljen z enim glasom večine in z malo laskavim poklonom „vis di..........“ Progre-
sovci torej niso hoteli prepustiti niti enega podžupana „konservativcem"! — Dr. Pitteri je prepustil županovanje Židu Mojzesu in prišel se „hladit" na svoje posestvo v Fari.
— (Na državni gimnaziji) v Trstu bilo je v preteklem šolskem letu 137 Italijanov, 127 Nemcev, 76 Slovencev in 25 Hrvatov.
—	(N a h u j s k a n i v o 1 i 1 c i) 3. in 4. okraja v tržaški okolici podali so utok proti izvolitvi gg. Nabergoja in Dolenca.
—	(Učitelji k o p e r s k e g a o-kraja) zbirajo radodarne doneske, da postavijo nagrobni spomenik svojemu tovarišu Val. Preložniku, ki počiva na goriškem pokopališču.
v— (Obsojen je bil) v Trstu neki Al. Šk. s Krasa na 10 mesecev, ker je kmete sleparil, da so mu posajali denar na neki višnjev papir, češ, da je tisočak.
I/, Istre. — V eni prejšnjih št. „Soče“ poročal sem v dopisu „Velika žalost v Bujah", da so bili vsi bujski ujetniki, kateri so se udeleževali pretepa rajnkega „posteljona", odpeljani v Rovinj k glavnej obravnavi. O odločilni razsodbi nisem mogel takrat povedati še nič gotovega, ker se niso še mogle končati sodnijske preiskave radi pomankanja — zanesljivih prič. Pri tem je tudi ostalo; — kako in zakaj se ni zatožencem skoro nič dokazalo, govore se različne stvari, glavna priča pa je mrtva in — mrtvi ne govore! Razsodba je bila tedaj lahka in bujskim ujetnikom dokaj u-godna. — Nekateri bili so kar oproščeni, nekateri pa obsojeni le na dva, tri tedne do dveh mesecev — z yso politiko umes! —
Veselje, katero je po tej razsodbi zavladalo, bilo je veliko: Vsi Bujci oblekli so se-praznično, okrasili z italjanskimi zvezdami in hiteli svojim prvim osvobojencem naproti,, nekateri na vozel), drugi peš. Toda prava radost ni še sedaj zavladala v Bujah — ker še so njih ljudje notri. V Bujah je navada, da svira v poletnem času, ob nedeljah popoldne, domača godba, katero morajo tudi kmelje v okolici plačevati, a odkar SO' prišli v ječo bujski narodnjaki, ni slišati več godbe in tudi je ne bo slišati, dokler ne pride zadnji ujetnik na dan. Tako znado Buje spoštovali in častiti svoje — „prve patrijote!" —
Žurm an o v.
Kranjsko. — (V Ljubljani) bil je v ponedeljek veliki živinski semenj, na kateri so prignali 972 konj, 301 krav in 63 telet. Kupčija bila je srednja; najbolje prodajali so se konji, ker je došlo veliko kupcev iz; Italije.
—	(Vsesokolska slavnost) 8. in 9. t, m. obeta biti velikanska. Pridejo tudi bratje Hrvatje. Najsijajnejša točka bo velika telovadba v petih oddelkih.
—	(V Kamniku) bo tamošnja „Narodna Čitalnica11 slavila 23. t. m. 25 letnico-svojega obstanka,
—	(V Škofji loki) pogorelo je 11 hiš in drugih poslopij v vrednosti 8 do 10 tisoč gld. Zgorela je tudi neka stara žena, ki je hotela iz goreče hiše rešiti nekaj denarja. Tudi nekaj živine je zgorelo.
—	(Tisk a r s k o d rušt vo) v Ljubljani praznovalo je v nedeljo svojo 25 letnico. Zastopane bile vse ljubljanske tiskarne. Došlo je mnogo pozdravov od raznih enakih društev, med temi tudi od goriške „Societa dei tipografi".
—	(V Ljubljani) se je ustanovilo dijaško podporno društvo „Radogoj", če-gar namen je, omogočiti značajnim in nadarjenim slovenskim dijakom, da gredo v višje šole, proti zavezi, da bodo vračali podporo, ko pridejo do kruha. Lepa misel! Živelo mlado društvo!
—	(Šišenska Čitalnica) oskrbela, je na predvečer sv. Cirila in Metoda velik kres na Drenikovem vrhu. Čast ji!
—	(Narodna Čitalnica v Kranju) priredila je 4. t. m. izlet v Šenčur,
—	(Za „Narodni Dom“) v Ljubljani je nabral „Slov. Narod" že okoli 300 kron v kratkem času. Ker je zadnji čas nabral tudi za našo valevažno šolsko družbo sv. C. in M, okoli 2500 kron, vidimo iz tega, da so čitatelji imenovanega lista prav pridno segali v žepe po prve krone in darovali jih za narodne namene, čast takej požrtvovalnosti !
Koroško. — (Kresovi) na predvečer sv. Cirila in Metoda goreli so po vseh gričih in vrhih na slovenskem Koroškem. Korotan ustaja in — Nemce je strah!
—	(Puškar Novak) iz Borovelj, ki je ubil svojo ženo, obsojen je bil na 8 let ječe.
—(Nemški liberalci) so 29. junija odkrili v Greifenburgu spomenik pokojnemu celovškemu knezoškolu Funderju.
—	(Koroški pešpolk št. 7) odide 24. avgusta k velikim vojaškim vajam iu potem pojde v Gradec, kamor je premeščen. Pri tem polku je bila do predlani slovenščina polkovni jezik; ker se pa častniki niso marali učiti slovenski, ugodil je minister njih želji in slovenščini odvzel staro in naravno pravico. Slovenski poslanci se vedno pritožujejo zaradi te krivice, a doslej brez. uspeha.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček Tiska A. M. Obizzi v Gorici