e 49/l/f02.lj%<c
FfiESEEI '
GLASILO SELOM SKUPNOSTI GG SLU
OCENA STOPNJE SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI
Na sestanku osnovne organizacije ZKS smo komunisti iz TOZD gozdarstvo Radovljica, TOZD gozdno gradbeništvo, TOZD avtoprevozništvo z delavnicami in skupnih služb razpravljali o stopnji samoupravne organiziranosti naše organizacije združenega dela po stališčih, ki jih vsebujejo poročila in sklepi
3.	seje CK ZKS Slovenije in o akcijskih programih za stabilizacijo, ki so jih izdelali TOZD in Organizacija združenega dela GG Bled po sklepih 4. seje predsedstva ZKJ. Iz razprave in sklepov objavljamo naslednje izvlečke.
Kljub številnim razpravam in vsklajevanju stališč, iskanju najboljših rešitev in marljivemu delu posameznikov nismo še opravili toliko dela, da bi realno lahko pričakovali priglasitev za vpis v sodni register do roka -26. 5. 1975. Pričakujemo vso prizadevnost odgovornih delavcev in akcijo političnih sil, da bomo realizirali rokovnik, ki smo ga sprejeli.
-	priprava statutov TOZD, OZD in obrata za kooperacijo do
15.	3.1S75
-	obravnava statutov do 1.5. 1975
-	sprejem statutov in kandidac. konferenco do 20.4. 1975
-	izvolitev samoupravnih organov do 30. 4. 1975
-	imenovanje individualnih organov upravljanja do 15.5. 1975
-	priglasitev za vpis v sodni register do 20. 5. 1975
Sočasno je potrebno pripravljati druge samoupravne akte, predvsem sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter samoupravni sporazum o združevanju delavcev v TOZD. V družbenopolitičnih in samoupravnih
organih je treba razpravljati o dopolnitvah in spremembah samoupravnega sporazuma o združevanju v OZD. Glede na ugotovitve 3. seje CK ZKS je potrebno kritično oceniti tudi naslednje primere:
-	ugotavljanje dohodka po TOZD
-	delitev celokupnega premoženja od fizičnih sredstev in skladov do finančnih obveznosti ter terjatev.
Tudi v Srednjem vrhu mislijo na turiste.
Posojila GG Bled so v veliko pomoč in vestitorjem-kmetom.
2
-	delitev dohodka in način samoupravnega združevanja sredstev,
-	pravilnost formiranja samo enega obrata za kooperacijo,
-	organizacijo in kadrovsko zasedbo obrata za kooperacijo,
kakor tudi vsa druga vprašanja, za katera bomo ugotovili, da niso pravilno ali dobro rešena.
V akciji za realizacijo dokončne formalne organiziranosti organizacije združenega dela, kakor tudi pri vsakodnevni družbeno politični dejavnosti morajo člani ZKS in druge zavestne sile skrbeti za to, da bo onemogočena vsaka zaviralna akcija posameznikov ali neformalnih skupin, ki bi ovirala realizacijo ustavnih načel - kakor tudi vsaka politična aktivnost, javna ali podtalna, ki ni delav-lko - razredno usmerjena ali bi kakor koli kalila medsebojne odnose z nerealnimi in tendencioznimi prikazovanji problemov in stanje v delovni organizaciji ali naši družbi.
Akcijski program za stabilizacijo GG Bled, ki je sestavljen na osnovi akcijskih programov TOZD-ov, predvideva naslednje ukrepe in delovne naloge:
-	nadaljevati je potrebno s prizadevanji za izboljšanje postopkov v tehnični in biološki proizvodnji,
-	v gozdarstvu je potrebno osvojiti sodobno tehnologijo dela z uvajanjem mehanizacije in zmanjševanjem deleža živega dela v delovnem procesu,
-	v petih letih je potrebno znižati število potrebnih ur živega dela za 1 m3 lesa od sedanjih 9. 5 na 7, 5 ur,
-	s pripravo podatkov na računalniku bodo dane možnosti za boljše in hitrejše samoupravne in poslovne odločitve,
-	pripravljamo izgradnjo stanovanjskih prostorov za gozdne delavce v naseljenih krajih, kar bo izboljšalo življenjske in delovne pogoje delavcev in olajšalo informiranje in odločanje delavcev,
-	zaradi manjšega poseka lesa je potrebno izdelovati sorti-mente, s katerimi je mogoče najbolje ovrednotiti kvaliteto lesa.
preseki
-	da bi zagotovili pogoje dolgoročne proizvodnje v planiranih količinah, je potrebno v naslednjih letih zgraditi po 25 km namesto 15 km gozdnih cest letno,
-	nenehno je potrebno izobraževati delavce na vseh nivojih in s tem zagotoviti produktivnejše, varnejše in zdravju neškodljivo delo ter kvalificirano odločanje na vseh ravneli samoupravljanja,
-	z višjo stopnjo mehanizacije, s koncentracijo sečišč in prenosom delovnih faz na mehanizirana skladišča bo mogoča boljša organizacija dela, vodenje in kontrola; manjša poraba materiala in delovnega časa; boljša kvaliteta proizvodov in manjši režijski stroški ( manjše število kuhinj, prevozi in podobno),
-	v gozdnem gradbeništvu bomo skrbeli za pravočasno pripravo objektov za delo in pridobili gradbena dovoljenja,
-	izboljšati je potrebno službo za vzdrževanje gradbenih strojev,
-	letne plane gradenj je potrebno sestavljati tako, da bodo zagotavljali koncentracijo gradenj,
-	v avto prevozništvu je potrebno organizirati prevoze bolj sinhronizirano, da bodo razpoložljive kapacitete čim bolje izkoriščene,
-	s stimulativnimi ukrepi je potrebno pospešiti varčevanje pri gorivu, avtogumah in vzdrževanju vozil,
-	za boljšo kvaliteto in večjo učinkovitost dela pri vzdrževanju je potrebno zgraditi nove delavniške prostore,
-	poglabljati je potrebno kooperacijske odnose z gozdnimi posestniki tako, da posestniki bolj sodelujejo in odločajo o vseh zadevah pri gospodarjenju z gozdovi,
-	pri odkupu lesa moramo dosledneje spoštovati določila Zakona o gozdovih,
-	zagotoviti je potrebno spoštovanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, zakonskih predpisov in dogovorov med partnerji,
-	uvesti je potrebno splošno štednjo pri porabi vseh vrst materialov in uslug,
-	zaostriti je potrebno delovno disciplino in proti kršiteljem ostro ukrepati.
Komunisti menijo, da je predloženi akcijski program sicer dober, ima pa pomanjkljivosti, ker ne predvideva konkretnih nalog, ne imenuje izvajalcev in ne določa rokov, kakor tudi ne konkretnih dolžnosti posameznikov, organizacij in organov. V akciji za stabilizacijo moramo čim preje sprejeti tudi take konkretne obveznosti.
Komunisti smo poudarili, da smo bili doslej premalo aktivni v dejavnosti za boljše poslovanje, za uvajanje racionalnih postopkov in za štednjo z delovnimi sredstvi, materialom in živim delom zaradi ugodnih gospodarskih rezultatov, ki smo jih dosegali zaradi ugodne konjunkture pri prodaji lesa. Pri sprejemanju programov in delovnih nalog nismo vedno dovolj dobro proučili odločanja in vanj niso bili vključeni vsi prizadeti delavci. Pri nabavi opreme se nismo dovolj orientirali na domačo opremo in lastne proizvodne zmogljivosti. Strokovnjaki in tudi drugi delavci so pogosto umske sposobnosti in čas zapravljali za škodljiva medsebojna nasprotovanja in intrige. Disciplina je popuščala v vseh ozirih, disciplinske prekrške pa smo pogosto spregledali.
Kot stabilizacijske ukrepe, ki naj bi odpravili navedene slabosti, smo komunisti sprejeli tudi naslednje naloge:
1.	Urediti je potrebno medsebojne odnose, da bodo omogočali normalno delo in da bomo vzpostavili take poslovne odnose med TOZD-i, kot jih predvideva naša Ustava. Analizirati moramo delo in odnos, ki ga imajo posamezniki do dela in sodelavcev. Ocenimo tudi vpliv, ki ga ima posameznik za nastajanje medsebojnih odnosov. Na sestankih naj bi uvedli konstruktivno kritiko dela članov ZK.
2,	Investicije, oziroma plane investicij je potrebno pripraviti pravočasno, da jih pred realizacijo lahko vsestransko proučimo. Tudi pri realizaciji planov investicij je potrebna kontrola racionalnosti. Člani ZK naj s svojimi akcijami onemogočijo sprejemanje planov investicij ali večjih delovnih načrtov na osnovi slabo pripravljenih in
jrnrti_______________________
vsestransko proučenih analiz. Onemogočiti je treba poskuse zavajanja samoupravnih organov in sprejemanje odločitev na osnovi občutkov posameznikov.
3.	Zahtevati moramo, da vodilni in drugi delavci seznanijo čim širši krog zainteresiranih delavcev z informacijami, ki jih v zvezi z delom pridobivajo in da s problemi vedno in preko informacij seznanijo delovno skupnost.
4.	Komunisti moramo vplivati na uveljavljanje načela, da
móramo dosegati večji dohodek predvsem z večjo produktivnostjo, zmanjšanjem stroškov in z varčevanjem.
Kritično moramo obravnavati vsako tako trošenje sredstev, ki nima za posledico ugodnejših gospodarskih rezultatov ali izboljšanja težkih delovnih pogojev.
5.	Zaostriti moramo odnos » do kvalitete dela in do proizvodnje kvalitetnih izdelkov.
6.	Komunisti bodo obravnavali kršitev delovne discipline in
malomaren odnos do dela in delovnih sredstev in zahtevali, da kršitve obravnavajo komisije.
7.	Sestanki, ki niso neposredne, vezani na proizvodnjo, ng
potekajo izven rednega delovne ga časa.
Z navedenimi sklepi in odločitvami seznanjamo komunisti svoje sodelavce in pričakujemo, da jih bomo s skupnimi razmišljanji še dopolnili in sprejeli kot smernice in napotke za naše vsakdanje delo in za nastajanje tovariških ter ustvarjalnih medsebojnih odnosov.
Jože Legat
V»o la pé<l
___________3
KAKO
URESNIČUJEMO
Po sprejetih sklepih o organiziranju se je začelo delo pri sestavi samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Gozdno gospodarstvo Bled. Delo je vodila komisija za organiziranje temeljnih organizacij in delovne organizacije, v kateri so bili delegati vseh temeljnih organizacij, skupnih strokovnih služb in kmetov -lastnikov gozdov. V maju 1974 je začel veljati republiški zakon o gozdovih, katerega je bilo treba upoštevati pri konstituiranju
USTAVNA
DOLOČILA
temeljnih organizacij, obrata za kooperacijo in delovne organizacije. Osnutek samoupravnega sporazuma smo dali v javno razpravo v juliju 1 974. V temeljnih organizacijah so obravnavali osnutek sporazuma na zborih, delavcev v avgustu mesecu, kmetje - lastniki gozdov pa na 25 zborih, kjer so istočasno sprejeli sklep o ustanovitvi enega obrata za kooperacijo na vsem gozdnogospodarskem območju Bled. Komisija delegatov te obravnaval? vso
Sortirmi trak novega skladišča v Boh. Bistrici ( v izgradnji )	Foto - GG
pripombe in predloge zborov delavcev in zborov kmetov ter sestavila predlog samoupravnega sporazuma. Le-ta je bil v 600 izvodih razdeljen po temeljnih organizacijah, kmetom - lastnikom gozdov in delavcem skupnih strokovnih služb.
V decembru 1974 so bili sklicani zbori delavcev in zbori kmetov - lastnikov gozdov, ki so v času od 9.12. do 21. 12. 1974 sklepali o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju
v delovno organizacijo Gozdno gospodarstvo Bled. V predlaganem besedilu so sporazum sprejeli vsi zbori delavcev in zbori kmetov - lastnikov gozdov, razen zbora delavcev TOZD "GÒZ-darstvo" Bohinj, ki ni sprejel 3, odst. 186. člena. Zato je treba ugotoviti, da predlog sporazuma ni bil sprejet v enakem besedilu na vseh zborih in bo treba opisano formalnost hitro odpraviti.
Istočasno je bil tudi v obravna-
a_____________________________ireseki_
vi predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske. Sporazum je bil sprejet, ki so ga 28. decembra 1974 na Bledu podpisali pooblaščeni predstavniki Gozdnega gospodarstva Bled; Gozdnega gospodarstva Kranj; "Slovenijalesa", "Alplesa", Industrije pohištva Železniki; "Jelovice", Lesne industrije Škofja Loka; LIP, lesne Industrije Bled; Združene lesne industrije Tržič; "Aero", kemična, grafična in papirna industrija Celje ter Gradbenega industrijskega podjetja "Gradis", Ljubljana.
Na kraju je treba ugotoviti, da delovna organizacija Gozdno gospodarstvo Bled v preteklem letu ni bila dokončno konstituirana.
Na področju samoupravljanja v organizacijsko formalnem pogledu ni bilo sprememb. V celoti so delovali vsi organi temeljnih organizacij, obrata za kooperacijo in delovne organizacije, izvoljeni v letu 1973. Vendar pa na splošno opažamo večjo aktivnost samoupravnili organov, zlasti delavskih svetov in zborov delavcev v temeljnih organizacijah. Po sprejemu nove zvezne in republiške ustave ter drugih sistemskih predpisov so bile v temeljnih organizacijah, obratu zn kooperacijo in v skupnih službah opravljene volitve delegatov za zbora združenega dela skupščin občin Radovljica ln Jesenice ter izvoljene delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Po konstituiranju skupščin obeh navedenih občin so delegacije za zbor združenega dela sicer začele delovati, vendar je treba pripomniti, da v novem skupščinskem sistemu delegacije še niso polno zaživele. Zlasti ni sprejemljivo, da smo gradivo za seje skupščine oziroma zbora združenega dela obravnavali prepogosto le na sejah vodij delegacij, pri čemer so bili ostali delegati vse premalo aktivno udeleženi v razpravi o pomembnih vprašanjih.
Za zbor združenega dela skupščine občine Radovljica sta TOZD "Gozdarstvo" Bohinj in
Pokljuka izvolila vsak 1 i člansko delegacijo, ostali TOZD, delovna skupnost skupnili strokovnih služb 5 članske delegacije in kmetje - lastniki gozdov 9 člansko delegacijo. Za zbor združenega dela skupščine občine Jesenice je TOZD "Gozdarstvo" Jesenice izvolil 10 člansko delegacijo. Skupno je bilo torej izvoljenih 61 delegatov. Za samoupravne interesne skupnosti so vse temeljne organizacije, razen TOZD "Gozdarstvo" Pokljuka in delovna skupnost skupnih strokovnih služb izvolile v decembru 1 974 10 članske delegacije. TOZD "Gozdarstvo" Radovljica ni izvolil posebne delegacije, temveč deluje kot delegacija celotna delovna skupnost. V te delegacije je bilo izvoljenih skupaj 60 delegatov. Skoraj brez izjeme so bili sem izvoljeni drugi člani delovne skupnosti kot v delegacije za zbor združenega dela.
Značilno za obseg proizvodnje v gozdarstvu je znana biološka o-mejenost zmogljivosti gozdov, kar onemogoča povečevati fizični obseg proizvodnje in realizacije. Gozdnogospodarski načrti za prihodnje obdobje nam nakazujejo celo zmanjšanje fizičnega obsega proizvodnje tako, da bomo še bolj morali iskati rnožno-
Na 1. seji konference delegacij SIS je bil izvoljen za predsednika tov. Zalokar Marjan, TOZD
"Gozdarstvo” Pokljuka. Konferenca je izbrala tudi stalne delegate za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti:
Ahac Boris - za temeljno te -lesno kulturno skupnost Jere Marija - skupnost za zaposlovanje
Lavrič Stanko - za občinsko zdravstveno skupnost Zupanc Jože - za kulturno skupnost
Donaval Majda - za temeljno skupnost otroškega varstva Strgar Anton - za občinsko izobraževalno skupnost Ravnik Alojz - za skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja
Košir ing. Janez - za raziskovalno skupnost.
sti za doseganje dohodka v boljšem vrednotenju gozdne surovine, predvsem pa v zniževanju stroškov, zlasti fiksnih, pri vseh poslovnih odločitvah pa u-poštevatl načelo dobrega gospodarjenja. Za posek vseh sortl-mentov je bil v letu 1974 določen plan, katerega izpolnitev kaže naslednja tabela.
TOZD	Planirano m3	Doseženo m3	%
BOH. BISTRICA	32.700	35.355	108
POKLJUKA	36. 200	35. 648	98
JESENICE	8.700	8. 596	99
RADOVLJICA	2. 500	2. 547	102
SKUPAJ:	30. 100	82. 146	103
REALIZACIJA PROIZVODNJE IN USPEHI POSLOVANJA V LETU 1974
_preseki______________________________§
Prodaja je bila ob predvidenem znižanju zalog naslednja:
TOZD	Planirano m3		Doseženo m3 %	
BOH. BISTRICA		43. 000	43. 821	102
POKLJUKA		41.400	37.377	90
JESENICE		9. 500	9. 360	99
RADOVLJICA		2. 800	2. 773	99
SKUPAJ :		96. 700	93.331	97
V zasebnem sektorju smo		planirali in	dosegli naslednje rezultate:	
TOZD	Planirani Doseženi odkup ,odkup		Prodaja iz odkupa	% doseganja plana odkup.
BOH. BISTRICA	7. 800	9.531	9. 308	122
POKLJUKA	5. 900	5. 927	6.264	100
JESENICE	10. 900	14.662	14.705	134
RADOVLJICA	14.500	16.689	17.012	115
SKUPAJ:	39. 100	46. 809	47. 289	120
Poprečne prodajne cene:
Vsi sortimenti družbeni sektor 696,31, vsi sortimenti zasebni sektor 612.53, povečanje v odstotkih v primerjavi s preteklim letom za družbeni sektor 55 % in enako tudi za zasebnega. Temu primerno je bil tudi celotni dohodek znatno višji. Kot pa bomo videli iz analize stroškov in obremenitev dohodka, je ostalo za sklade in OD le toliko, kot je bil normalen porast teh kategorij dohodka v gospodarstvu.
Pri zalogah je pomembno omeniti, da so se od preteklega leta v družbenem sektorju znižale za 14.886 m3 in da so verjetno dosegle nivo optimalnih količin, ki so potrebne za normalni proizvodni proces. V za-
Dejanski stroški, ki so bili potrebni za celoten dohodek, so skupno znašali 66,792.175, 51
sebnem sektorju se je stanje zalog v primerjavi s preteklim letom znižalo le za nekaj m3.
Celotni dohodek in njegova delitev po posameznih TOZD.
Če upoštevamo spremembe zalog pri dohodku, znaša celotni dohodek skupno 125.045. 202, 72, kar je za 64 % več kot v preteklem letu oziroma za 16 % več, kot pa je bilo predvideno z letnim planom. Indeks 64 % v primerjavi s preteklim letom ni realen, ker so se z ustanovitvijo TOZD vsi medsebojni ekonomsko finančni odnosi med TOZD knjižili v celotnem dohodku in tako v tem delu duplirali celotni dohodek in stroške. Porast celotnega dohodka ustreza porastu prodajnih cen.
din, kar je le za 10 % več, kot je bilo planirano oziroma 80 % več kot v preteklem letu. Ven-
dar za preteklo leto velja isto kot pri celotnem dohodku, da so zaradi dvojnega knjiženja stroškov (enkrat na nivoju podjetja — primarni stroški, drugič na nivoju TOZD - sekundarni stroški), stroški medsebojnih odnosov med TOZD podvojeni. Vseeno nam pa indeksa le nekaj povesta:	porast celotnega dohodka
64 %, porast stroškov pa 80 %, kar pomeni, da so poslovni stroški v primerjavi s preteklim letom porasli ne samo nominalno, ampak tudi realno. Očitno je realni porast stroškov predvidel tudi letni plan, saj so v primerjavi z letnim planom stroški porasli le za 10 %. Podrobnejša primerjava stroškov z letnim planom in s stroški preteklega leta je razvidna iz ustrezne tabele.
Največji porast kažejo zakonske in pogodbene obveznosti, ki jih moramo pokriti iz dohodka pred delitvijo. Porast glede na preteklo leto je za din 6, 959. 138, 12 glede na letni plan pa za din 6,753. 314,26. Med zakonskimi in pogodbenimi obveznostmi so nekatere, ki jih v preteklem letu ni bilo, tako na primer prispevek za SIS gozdarstva Slovenije din 805. 940,50, za gradnjo šol in narodno obrambo din 823.083,35, za raziskovalno skupnost SRS din 452.326,45.
Del dohodka, ki ostane podjetju za sklade in osebne dohodke, znaša din 46, 640.077.95.
Za osebne dohodke je po predlogu namenjeno 33,214.846,77, kar je za din 1, 968. 041, 55 več kot pa znašajo izplačani osebni dohodki.
Za povečanje lastnih skladov o-stane 13,425. 231,18; pri tem je za poslovni sklad namenjeno 6, 911.335, 68 din, za sklad skupne porabe 5,348.834, 95 in za rezervni sklad 1, 165.060,55 din. Glede rezervnega sklada je izločitev obvezna in sredstev ni mogoče uporabiti v poslovanju, razen pri nelikvidnosti za izplačilo OD; vendar pa se morajo sredstva vrniti ob prvem prilivu.
Ostanek dohodka je izračunan tudi za vse TOZD. Kot je znano, ustvarjata dohodek s proda-
Celotni dohodek je bil po posameznih TOZD-ih naslednji:
BOH. BISTRICA POKLJUKA JESENICE RADOVLJICA TRANSPORTNI OBRAT GOZDNO GRADBENIŠTVO POČIT. DOM PIRAN STANOVANJSKA ENOTA
znesek din
39, 718. 677, 91 32,140. 172, 89
17,608.896,20 13,822. 445,48 9,224. 912,80 12,083. 387,21 162.362,65 197.927,21
jo gozdnih sortimentov le TOZD v Boh. Bistrici in Pokljuka.
Ker pa ta dohodek zaradi različnih naravnih In proizvodnih pogojev ne more biti merilo za merjenje delovne uspešnosti posameznih TOZD, postavlja osnutek našega samoupravnega sporazuma v ta namen rešitev, da se uspeh TOZD-a meri le s primerjanjem načrtovanih in dejanskih stroškov. Leto 1974 je bilo za načrtovalce Izredno težko, tako da razni pomembni elementi dohodka, zlasti zakonske in pogodbene obveznosti, niso bili redno planirani. Zaradi teh okoliščin so vsi TOZD-i znatno prekoračili planirane stroške. Kljub temu pa so prekoračitve za analizo uporabne, ker nam kažejo razmerja med TOZD. Ti zneski so po TOZD-ih naslednji:
Za gozdne obrate lahko primerjamo te zneske tudi na m3 proizvodnje. Ta primerjava nam
daje naslednje
Boh. Bistrica Pokljuka Jesenice Radovljica
rezultate:
62,85 din 74, 16 din 23, 96 din 22, 29 din
Te številke navajamo predvsem zaradi tega, da bi prikazali zapletenost in težavnost dela pri iskanju najprimernejšega ključa za delitev razlike OD po TOZD-ih z željo, da bi čim bolj upoštevali produktivnost in ekonomičnost poslovanja. Ker imamo za te analize dovolj podatkov, smo prepričani, da bomo ustrezno rešitev tudi našli.
Poslovni stroški ter zakonske in pogodbene obveznosti: ■
Boh. Bistrica Pokljuka Jesenice Radovljica
2,821,016,73 3, 083.088,30 557. 293, 92 428. 795,07
Transportni obrat 1,815,781,85
GGO
1,026, 921,63
Če te zneske preračunamo na zaposlenega, bi bili po TOZD-lh naslednji:
Boh. Bistrica Pokljuka Jesenice Radovljica Transportni obrat Bradbeni obrat
25. 187, 65 24.664,71 6.634,45
14.	293, 17 39.473,52
15.	101,79
Poslovni stroški so v masi v primerjavi s planom porasli za 10 %, celotni dohodek pa za 15 %. To je vsekakor pozitivno in kaže na ekonomično poslovanje. Če pogledamo posamezne grupe stroškov, prav tako ugotavljamo, da se gibljejo v mejah seštevka vseh stroškov v primerjavi s planom. Bistveno odstopata od plana le nabavna cena odkupljenega lesa, ker se je med letom dvignila zaradi splošnega porasta prodajnih cen in je indeks glede na plan 148 in pa izredni izdatki, kadar je indeks 468. Tu gre predvsem
Komandna kabina na novem skladišču v Bohinjski Bistrici
za znesek, ki smo ga odstopiji Železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana za kritje izgube v železniškem gospodarstvu Slovenije in pa obremenitev dohodka za terjatve s prekoračenim zakonskim rokom v znesku 997.416, 50. Znesek za železniške proge znaša din 473.653,20. Analizi poslovnih stroškov bomo posvetili več časa pri obravnavi uspeha po TOZD-ih.
Bistveno drugače kot pri stroških je pa pri zakonskih in pogodbenih obveznostih. Te so v primerjavi z letnim planom porasle za din 6,753.314, 26 oziroma v indeksu 239 za 139 %. Največji porast kažeta republiški davek iz dohodka TOZD in delno tudi stanovanjski prispevek. Določene zakonite obveznosti, kot so: prispevek za zaposlovanje, prispevek za republiško izobraževanje, prispevek za republiško raziskovalno skupnost, prispevki za tekočo valorizacijo pokojnin, prispevek za gradnjo šol v občini, pa sploh niso bili planirani.
Res je, da se je način zbiranja teh prispevkov v letu 1974 menjal in ob sprejemanju plana niso bile znane osnove za izračun teh prispevkov. Toda te dejavnosti, ki se s temi prispevki finansirajo, so nujne in bi moral plan vsebovati neke ocene teh obveznosti in ne bi prikazovali tako visokih odstopanj.
Glede stroškov ter zakonskih in pogodbenih obveznosti velja o-meniti tudi vpliv, ki ga imajo na končni rezultat. Mnogim je ostal v spominu izredno visok zadostni rezultat, ki smo ga u-gotovili po periodičnem obračunu za dobo 9 mesecev preteklega leta. Takrat je znašal ostanek dohodka din 26,232.740,03, ob koncu leta pa le 13,425.231, 18 ali za din 12,807.508,- manj. V obdobju zadnjih treh mesecev so se zakonske in pogodbene obveznosti povečale za 7,092. 111,43 din
-	porast nabavnih cen odkupljenega lesa 2,062.486,32 din,
-	za predlog povečanih OD 1,968.041,55 din,
-	za posojilo za železnice
473.653,20	din,
-	za inventurni manjko pri lesu 25.859,42 din,
7
-	za terjatve s prekoračenim zakonskim rokom 224. 133, 10 din,
-	za izplačani OD (1.002,00) na zaposlenega 750. 866,00 din.
Skupaj:	12,602.925, 32 din
Ostala razlika do zneska din 12,807.508, 85, torej	din
204.583, 53 pa gotovo izhaja iz nižje doseženega dohodka.
Osebni dohodki
Osebni dohodki so izredno pomembna kategorija v vsakem poslovnem procesu. Pomenijo udeležbo posameznika v skupnem rezultatu in hkrati tudi regulator odnosov v združenem delu. Pomembnost te kategorije velja za celotno družbo. Zato je nujno, da skušamo uveljaviti ustavno načelo nagrajevanja po delu ter v ta namen sprejemati ustrezne družbene dogovore in
samoupravne sporazume. Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v panogi gozdarstva SR Slovenije je bil večkrat predmet diskusije na sestankih delavskih svetov TOZD in tudi zborov delavcev. Omenjeni samoupravni sporazum se je večkrat spreminjal, predvsem dopolnjeval. Najpomembnejša določila v samoupravnem sporazumu so določila o najnižjem osebnem dohodku, določilo o najvišjem osebnem dohodku ter določila o skupni dovoljeni masi OD, ter pa določila o evidentiranem prekoračenju dovoljene mase OD ter seveda sankcije. Zaradi nenehnega porasta življenjskih stroškov je pritisk na povečanje OD stalno prisoten.
V letu 1974 smo imeli pri našem podjetju naslednje poprečne osebne dohodke v primerjavi s preteklim letom.
	Leto	1973	Leto	1974	Indeks	
TOZD	na 182	na vse	na 182	na vse	na 182 na	vse
	ur	ure	ur	ure	ur ure	
B.B.	2. 567	2.419	2. 823	2. 906	110	120
PO	2. 448	2. 608	2. 730	2. 917	112	112
JE	2. 391	2.759	2. 703	2. 952	113	107
RA	2. 628	2. 857	2. 818	3. 025	107	108
TO	2. 800	3. 254	3. 154	3. 663	113	110
GGO	2.419	2. 956	2.677	3. 253	111	110
SKUP. SL.	3. 382	3.401	3.720	3. 750	110	110
POPREČJE						
GG	2.533	2. 738	2. 879	3. 125	112	114
Kot vidimo	iz tabele.	je porast	ska 3,	. 361, 50,	to bi pomenilo v	
osebnih dohodkov majhen, vendar to ni edino merilo ocenjevanja višine OD. Naš absolutni znesek OD v letu 1974 je za
11.2	% višji od poprečnegao-sebnega dohodka v SR Sloveniji, ki po neobjavljenih podatkih znaša 2.801,25. V letu 1973 je bil naš OD večji od poprečnega OD v Sloveniji kar za 22 %. Ker je bil kot že rečeno v letu 1974 porast življenjskih stroškov precejšen, je republiški sindikat mnenja, da je pri dobrih osnovnih rezultatih in pri povečani stopnji produktivnosti možno tolerirati prekoračenje dovoljene mase OD po sporazumu v obsegu, ki znaša do 20 % nad republiškim poprečjem. To pomeni, da bi maksimalno lahko povečali OD do poprečnega zne-
znesku 2,260.807,55. Menimo pa, da bi bilo tako visoko poprečje OD, upoštevajoč vse družbene in druge interese v občini in v regiji, prehudo. V bilanci smo vknjižili kot zgornjo mejo znesek din 1, 972.815, 85, kar predstavlja povečanje vrednosti točke za 0.005 dinarja o-ziroma 85 % dosedanjega enomesečnega poprečnega OD. Če bi znesek po tem predlogu izplačali, bi se poprečni OD v podjetju dvignil na znesek din 3.331,38. Dovoljeno maso po samoupravnem sporazumu bi pa prekoračili za 1, 292. 881,77 din oziroma 3, 97 %. To prekoračenje bi bilo sprejemljivo in upravičeno lahko upamo, da nam bo skupna komisija vseh podpisnic sporazuma priznala preko-
račitev kot utemeljeno, da ne bo zaradi tega niti materialnih niti moralnih sankcij.
V letu 1974 smo bili veliko bolj na tekočem s poslovnimi rezultati po TOZD-lh. Zavedamo se, da je ob predlogih za delitev dela dohodka na OD vedno treba upoštevati zahtevo po delitvi mase OD v različnih zneskih po TOZD-ih v skladu s poslovnim uspehom TOZD-a in s produktivnostjo. Na zadnji seji DS je bila imenovana komisija za oblikovanje enotnih izhodišč in analize rezultatov poslovanja, katere naloga je prav gotovo izdelati na osnovi podatkov iz obračuna po TOZD in ustreznih analiz Ustrezen predlog različne delitve OD po TOZD-ih. Ko bo komisija ta predlog izdelala, bi potem izvedli izplačilo. Pri svojem delu bo komisija vsekakor morala upoštevati določila 12. člena Zakona o gozdovih, ki določa, da se dohodek, ki je rezultat različnih naravnih in proizvodnih pogojev, lahko uporabi le za skladnejši razvoj območja, Glede osebnih dohodkov pa ta člen določa, da imajo tiste TOZD, ki zaradi različnih naravnih in proizvodnih pogojev ne dosegajo dohodka za kritje OD, pravico do nadomestila dohodka za kritje OD iz dohodka drugih TOZD in sicer v višini, ki je določena v samoupravnem sporazumu. To pomeni, da bodo različni OD po TOZD lahko samo v mejah dokazane višje produktivnosti in različne ekonomičnosti poslovanja po posameznih TOZD.
Porast storilnosti tehnične gozdne proizvodnje ugotavljamo v isti obliki že od leta 1963. Podatki nam kažejo določeno zakonitost v poslovanju potrebnega števila ur za 1 m3 proizvodnega in prodanega lesa, kar je rezultat boljše organizacije mehanizacije in nove tehnologije v tehnično gozdno proizvodnjo. Poraba ur za 1 m3 v letu 1963 znaša 18,43 ur/m3, v letu 1974 9,24 ur/m3, v letu 1973 pa 9,39 ur/m3. Porast produktivnosti v letu 1974 v primerjavi z letom 1973 znaša 1.6 %.
Če analiziramo podatke zadnjih 5 let, lahko ugotovimo, da poraba ur po 1 m3 iz leta v leto
s___________________________
skoraj stagnira in ni opaziti zadovoljive porasti produktivnosti. Zaradi tega sedaj uvajamo no-
vo tehnologijo - posek v lubju, uporabo sodobne spravilne mehanizacije, izvoz dolgih sorti-
______irestkL
mentov, izgradnjo mehaniziranih skladišč za oblovino.
PREGLED OPRAVLJENIH IN	NEOPRAVLJENIH		PLAČANIH	UR PRI	GG BLED	V LETU 1974		
Tekst	Boh. Bistr.	%	Pokljuka	%	Jesenice	%	Radovljica	%
SKUPAJ UR:	268.037’.	100	329. 599	100	220.939	100	72.053	100
Od tega:								
- opravljenih	205.671	76. 7	229. 661	69. 7	165.584	75.0	58.055	80. 6
- proizvodnih	155.214	57. 9	183. 135	55. 6	116.011	52. 5	37.377	51.8
- režijskih	50. 457	18. 8	46. 526	14. 1	49. 573	22. 5	20.678	28. 8
Skupaj nadomestil	62.356	23. 3	99. 938	30. 3	55.355	25. 0	13.998	19. 4
Letni dopust	22.910	8. 5	24. 982	7. 6	15. 960	7. 2	5. 544	7.7
Plačani izredni dopust	869	0. 3	416	0. 1	192	0. 1	32	-
Državni prazniki	8. 292	3. 1	10. 240	3. 1	6.876	3. 1	2. 352	3. 3
Prekinitev dela - slabo vreme	11.531	4. 3	24.787	7. 5	9.365 ■	4. 2	2. 589	3. 6
Izredni zimski dopust	-	-	920	0. 3	2. 296	1.0	-	-
Tečaji - strokovno izobraževanje	552	0. 2	668	0. 2	848	0.4	644	0. 9
Povračila	136	0. 1	372	0. 1	344	0.2	21	-
Nadure	960	0.4	-	-	-	-	98	0. 1
Neplačani izostanki	3.467	1. 3	4. 227	1.3	3. 366	1.5	270	0.4
Bolovanje do 30 dni	9. 659	3. 6	16. 800	5. 1	8. 600	3. 9	1.440	2. 0
Bolovanje nad 30 dni	3. 980	1.5	16. 526	5.0	7. 508	3. 4	1.008	1.4
Pretnar Franc, oec.
DE UTE V OSEBNIH DOHODKOV ZA LETO 1974 OB UPOŠTEVANJU USPEHOV "TOZD"
Za leto 1974 smo po daljšem času zopet delili osebne dohodke v skladu z delovnimi uspehi.
V letu 1974 smo pri našem podjetju dosegli naslednje poprečne osebne dohodke v primerjavi s preteklim letom.
TOZD	Leto na 182 ur	1973 na vse ure	Leto 1974 na 182 na vse ur ure		Indeks na 182 na vse ur ure	
B. Bistrica	2. 567	2. 419	2. 823	2. 906	110	120
Pokljuka	2. 448	2. 608	2.730	2. 917	112	112
Jesenice	2. 391	2.759	2.703	2. 952	113	107
Radovljica	2. 628	2. 857	2.816	3. 025	107	106
TO	2. 800	3. 254	3.154	3. 663	113	113
GG O	2. 419	2. 956	2.677	3. 253	111	110
Skup.službe	3. 382	3.401	3. 720	3. 750	110	110
Poprečje GG	2. 533	2. 738	2.879	3. 125	112	114
Po sprejetem sklepu o delitvi dohodka na delavskem svetu so strokovne službe v podjetju (finančna, planska in proizvodna) izdelale predlog za delitev letne mase OD po TOZD-ih in upoštevale rezultate produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja TOZD.
Predlog izhaja iz rezultatov, ki so jih pokazali obračuni poslovanja po TOZD. Le-ti so izdelani na načelih, ki jih določa osnutek našega samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo. Kot rezultat ekonomičnosti in produktiv-
nosti poslovanja veljajo pozitivne in negativne razlike med načrtovanimi in dejanskimi stroški poslovanja TOZD. V letu 1974 so bili načrtovani stroški proizvodnje za gozdne obrate postavljeni na dokaj trdnih osnovah, ugotovljene razlike pa so kazale dokaj realno sliko ekonomičnosti poslovanja gozdnih obratov. Žal ni imel plan pri načrtovanju stroškov v Transportnem in Gradbenem obratu tako trdnih osnov, tako, da smo glede delitve OD po TOZD-ih za ta dva obrata lahko predlagali kot merilo le poprečje ekonomičnosti poslovanja gozdnih obratov. Upajmo, da za leto 1975 to ne bo več potrebno. Ker je na poslovanje TOZD v letu 1974 vplivalo vrsto dejavnikov, predvsem razne podražitve, so vsi TOZD prekoračili načrtovane stroške v naslednjih zneskih:
9
preseki
TOZD - B. BISTRICA TOZD - POKLJUKA TOZD - JESENICE TOZD - RADOVLJICA
Na prekoračenje načrtovanih stroškov so najmočneje vplivale tiste zakonske in pogodbene obveznosti, katerih osnova za obračun je davčna osnova ali pa poslovni sklad. Poleg zakonskih in poeodbenih obveznosti Da so
din	2, 390.142,43
2,018.646, 95 "	227.019,42
"	303.879, 37
na ta prekoračenja vplivale še večje akontacije OD med letom. Ker pa te obremenitve ne izhajajo neposredno iz TOZD-a, jih nismo upoštevali. Tako korigirane razlike so po TOZD-ih naslednje:
TOZD - B. BISTRICA - prihranek TOZD - POKLJUKA - prekoračitev TOZD - JESENICE - prihranek TOZD - RADOVLJICA - prekoračitev
Za te rezultate ekonomičnosti poslovanja smo Izračunali odstotke na skupno normativno vrednost proizvodnje v obeh sektorjih za TOZD-e gozdarstva:
TOZD -	Boh. Bistrica	+	2,28	%
TOZD -	Pokljuka	-	1,47	%
TOZD -	Jesenice	+	0,80	%
TOZD -	Radovljica	-	1,00	%
Ker povečanje oziroma zmanjšanje načrtovanih stroškov po-
din	514.	351,49
M	26.	545, 80
II	240.	030,98
n	135.	447,40
tnjšanje	oziroma pove-	
čanje dohodka in ker smo dohodek delili v razmerju 57 % za OD in 43 % za pogodbene in zakonske obveznosti ter sklade, menimo, da za OD lahko predlagamo 57 % navedenih razlik. Ko smo letno našo OD po TOZD-ih povečali za 57 % od gornjih odstotkov, smo ugotovili, da iz ekonomičnosti poslovanja lahko razporedijo TOZD-i na OD naslednje zneske:
TOZD - B. BISTRICA - povečanje letne mase • din	93.322, 35
TOZD - POKLJUKA - zmanjšanje letne mase "	60. 638, 10
TOZD - JESENICE - povečanje letne mase "	-	39.301,40
TOZD - RADOVLJICA - zmanjšanje letne mase "	11.424,50
Ko smo od tako ugotovljene letne mase OD odšteli že izplačane zneske, ugotavljamo, da po-
TOZD - BOH. BISTRICA
TOZD - POKLJUKA
TOZD - JESENICE
TOZD - RADOVLJICA
TOZD - GRADBENA
TOZD - AVTOPREVOZNIŠTVO
SKUPNE SLUŽBE
Ti zneski, preračunani v vrednost točke nad izplačanimi akon-
TOZD - BOH. BISTRICA TOZD - POKLJUKA TOZD - JESENICE TOZD - RADOVLJICA TOZD - GRADBENIŠTVO TOZD - AVTOPREVOZNIŠTVO SKUPNE SLUŽBE
Če navedeno različno vrednost točke izrazimo na vsakomur najbolj razumljiv način, tj. kolikšen odstotek poprečnih enome-
TOZD - BOH. BISTRICA TOZD - POKLJUKA TOZD - JESENICE TOZD - RADOVLJICA TOZD - GRADBENIŠTVO TOZD - AVTOPREVOZNIŠTVO SKUPNE SLUŽBE
samezne TOZD po bilanci lahko izplačajo še naslednje neto zneske OD:
din	329.016,40
"	247.878,85
"	232. 638, 50
76.792, 75 "	184.630,95
140. 958, 95 "	177,231,25
tacijami, znašajo po posameznih TOZD-ih:
din 0.00592 za točko "	0.00414 za točko
" 0.00546 za točko " 0'. 00477 za točko " 0.00485 za točko "	0.00485 za točko
"	0. 00485 za točko
sečnih OD predstavlja ta delitev, so ti odstotki po TOZD-ih naslednji:
101.5 7° popreč. meseč. OD
71.0	%
93.6 %
82.0	%
83.1	%
83.1	%
83.1	%
Izplačilo OD po opisanih razmerjih bomo izvedli takoj, ko bo to mogoče. Trenutno na žiro računu zaradi slabe likvidnosti ni dovolj sredstev. .
Kako
izboljšati
obveščanje
Na sestanku odbora za glasilo "Preseki" so člani uredniškega odbora obravnavali problematiko obveščanja in ocenili vsebino našega glasila. Ugotovili so, da je v glasilu premalo aktualnih informacij o dogajanjih v TOZD, o samoupravljanju na zborih delavcev, o delu sindikata in Zveze komunistov.
Veliko pomembnih dogodkov in odločitev, ki se nanašajo na delavce, ni priobčenih v glasilu, čeprav delavci s posebnim gradivom, ki ga prejemajo delegati in razne komisije, niso dovolj seznanjeni.
Uredniški odbor meni, da glasilo še naprej izhaja petkrat na leto. Posebej naj bi iz gradiva, ki je namenjeno samoupravnim organom, pripravljali izvlečke in druge aktualne novosti razmnožili na ciklostil ter pošiljali delavcem. Tovrstna obvestila bi izdajali po potrebi pred zbori delavcev ali pa sejami delavskih svetov ali delegacij. Za pripravljanje teh informacij je nujno sodelovanje sodelavcev, ki z informacijami razpolagajo. Doslej je zbiranje informacij teklo prepočasi in bolj na prostovoljni osnovi. Obveščanje bomo izboljšali le tako, da bo vsak, ki razpolaga s splošno zanimivimi informacijami, le-te tudi posredoval.
L. F.
to________________________irisilL
Za pospeševanje biološke proizvodnje
Gozd res raste sani, kar radi gozdnrjem omenjajo laiki. Toda gozd v svoji rasti rabi veliko nege in varstva, da lahko daje kvalitetno ln dragoceno surovino ln da ohranja splošne koristne funkcije. Koliko dela ln sredstev vlagamo v gojenje ln varstvo gozdov, je razvidno iz naslednjega sestavka.
V družbenih gozdovih je plan gojenjn ln varstva gozdov v letu 1 974 Izpolnjen količinsko 93%, finančno pa 91 %, Obnova gozdov Je bilo planirana no 42, 10 ha, opravljena pa je nn površini 38,13 ha ali 91 %. Plan ni dosežen, ker v drevesnici Se-mesadlke Mengeš kljub pogodbi ni bila pripravljena zadostna količina primernih smrekovih sadik. Nega gozdov je bila planirana na 1,043, 80 ha, opravljena pa na površini 1,045, 59 ha ali 100 %. V gozdnih obratih v Boh, Bistrici ln na Jesenicah so planirani obseg nege prekoračili, plana pa nista dosegla gozdna obrata Pokljuko za 10 % (35 ha) ln Radovljica za 4 % (2 ha). Priprava tal za obnovo gozdov Je bila planirana na
22,20	ha, opravljena pa na površini 17,20 ha ali 77 %, Skoraj v celoti ni dosegel plana gozdni obrat Pokljuka, kjer je bila priprava tal planirana na 13,70 ha, opravljena pa le na površini 0, 80 ha ali 6 %, Ostali gozdni obrati so presegli planirani obseg priprave tal. Za varstvo gozdov Je bilo planirano 15, 537 ur, za ta dela pa je bilo porabljeno 13, 835 ur ali 89 %. Delovne ure niso bile porabljene zaradi manjšega obsega gozdnih požarov In slabotnejšega pojava škodljivcev kot običajno. To pa nRS ne sme zavesti, da bi začeli zanemarjati kontrolo gradacije ln zatiranja predvsem lubadarja in lesarja. Sistem stalne kontrole mreže bo potrebno načrtneje zastaviti, še posebno sedaj, ko v naše gozdove uvajamo novo tehnologijo ln ostaja posekani les v lubju vse do mehanizirane dodelave gozdnih sortlmentov na centralnih skladiščih. Za ure-
janje meja in za čiščenje presek je bilo planirano 3. 248 ur, porabljeno pa je le 1,179 ur ali 36 %. Opuščanje vzdrževanja presek ln znakov notranje gospodarske razdelitve gozdov ter zunanjih mej se opaža že več let nazaj. Zaradi gospodarske pomembnosti te razdelitve in zaradi visokih stroškov ponovne geodetske obnovo zanemarjenih meja morajo gozdni obrati ureditvene in mejne preseke redno čistiti ter obnavljati kole, kamne in znake notranje razdelitve.
V	okviru melioracij ni bilo startnega gnojenja gozdnih nasadov zaradi pomanjkanja mineralnih gnojil na tržišču. Od planiranih 2. 562 ur je bilo porabljeno le 92 ali 4 % ln sicer za ozelenitev brežin ob novih cestah. Izpad startnega gnojenja bomo nadoknadili v letu 1 975 s povečanim planiranim obsegom kot običajno. Planirane delovne ure za semenarstvo niso bile porabljene, ker ni bilo semenskega leta.
V	zasebnih gozdovih je plan gojenja ln varstva gozdov dosežen količinsko 96 %, finančno pa 93 %. Obnova gozdov je bila planirana nn 37,85 ha, opravljena pa na površini 37,21 ha ali 99 %. Nega gozdov je bila
planirana na 550, 50 ha, opravljena pa je na površini 561,33 ha ali 102 Priprava tal za pogozdovanje je bila planirana na 11,00 ha, opravljena pa je na površini 16,67 ha ln prekoračena za 52 %. Takšen obseg priprave tal pred pogozdovanjem je bil tudi dejansko potreben, preseganje plana pa kaže na premalo vestno planiranje površin ter Je priprava dela le površno opravljena. Za varstvo gozdov je bilo od planiranih
6.	974 ur porabljenih le 4.769 ur ali 38 %. Obseg gozdnih požarov ln pojav škodljivcev Je bil manjši od pričakovanega, pa so predvidena sredstva ostala deloma neizkoriščena. Vzdrževanje meja oddelkov Je zanemarjeno tudi v zasebnih gozdovih. Od planiranih 340 ur je bilo porabljeno le 64 ur ali 19%. Startnega gojenja gozdnih nasadov v zasebnih gozdovih prav tako zaradi pomanjkanja mineralnih gnojil ni bilo.
Podrobnejši pregled realizacije plana gojenja ln varstva gozdov ln drugi pokazatelji o Intenzivnosti gojenja gozdov za delovno organizacijo kot celoto ter po gozdnih obratih in sektorjih lastništva so razvidni lz naslednjih tabel.
Močan viličar naloži tovor celega kamiona naenkrat. Posneto v Slovenj gradcu.
.presili______________________________u
Pregled planiranih in opravljenih nalog je			podan v tabeli:		Konc Janez, dipl. pravnik
					KAJ JE NOVEGA V "SOZD"
		Plan	Opravljeno	%	GOZDARSTVO IN RESNA INDUSTRIJA GORENJSKE
Semenarstvo Obnova gozdov Nega gozdov Nega tal Varstvo gozdov Urejanje gozdov Melioracije	ur ha ha ha ur ur ur	300 79,75 1. 594, 30 33, 20 22. 511 3. 586 3. 657	75, 34 1.606, 92 33, 87 18.604 1.243 135	94 101 102 83 35 4	Potem, ko sta bila na zborih delavcev in kmetov - lastnikov gozdov v decembru 1974 sprejeta samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske in samoupravni sporazum o delitvi dela in specializaciji proizvodnje sedanjega proizvodnega pro-
SKUPAJ gojenje				93	
					
					grama, so oba sporazuma 28.
Za opravljena dela kar je razvidno iz	je bilo porabljeno 92 tabele:		% planiranih sredstev,		decembra 1974 na Bledu podpisali predstavniki delovnih organizacij - članic SOZD.
		Plan	Porabljeno	%	Predsednik koordinacijske komisije za integracijo tov. Šter Ja-
Semenarstvo Obnova gozdov Nega gozdov Nega tal Varstvo gozdov Urejanje gozdov Melioracije	din It tl It tl II II	9.422,-1,031.640,-1, 678. 376, -36. 533, -808. 825, -113. 110, -168.831,-	986. 533, 92 1, 711.587,73 37. 350,40 711.828,88 81.923,60 7. 842, 09	96 101 102 88 72 5	nez, direktor "Alples-a" je takoj zatem sklical 1. zasedanje delavskega sveta SOZD, ki je bilo 23. januarja 1975 v dvorani GG Bled. Čeprav smo o tem že poročali, naj vendarle ponovimo, da delavski svet SOZD sestavljajo delegacije vseh osmih delovnih organizacij, ki so ustanovile SOZD. Vsaka dele-
SKUPAJ gojenje	din	3,846. 737,-	3,537. 066,62	92	
					gacija ima pravico, da pošlje
V družbenih gozdovih je		bil planirani obseg gojenja dosežen		93 %.	na zasedanje delavskega sveta po tri delegate, ki imajo pri odločanju po en glas. Delegacijo Gozdnega gospodarstva Bled
		Plan	Opravljeno	%	sestavljajo delegati vseh temeljnih organizacij, obrata za koo-
Semenarstvo Obnova gozdov Nega gozdov Nega tal Varstvo gozdov Urejanje gozdov Melioracije	ur ha ha ha ur ur ur	300 42, 10 1.043,80 22, 20 15.537 3.246 2. 526	38,13 1.045, 59 17,20 13.835 1. 179 92	91 100 77 89 36 4	peracijo in delovne skupnosti skupnih strokovnih služb. V delegacijo so bili izbrani v TOZD "Gozdarstva" - Bohinj Arh Janez, v TOZD "Gozdarstva"'Pokljuka Rogan Štefan, v TOZD "Gozdarstva" Jesenice Miklavčič Jože, v TOZD "Gozdno avtopre-
SKUPAJ				93	vozništvo in delavnice" Spodnje Gorje Dežman Jože, v TOZD
					"Gozdno gradbeništvo"Bled Perš Jože, v Zasebnem sektorju gozdarstva Bled Cvenkelj Alojz in
V zasebnih gozdovih je bil planirani obseg gojenja dosežen 96 %. ,					Medja Franc ter v skupnih službah ing. Skumavec Jože. Na
					zasedanju delavskega sveta SOZD dne 23. 1. 1975 so bili delegirani Miklavčič Jože, Arh Janez in Medja Franc.
		Plan	Opravljeno	%	
Semenarstvo	ur			_	
Obnova gozdov Nega gozdov Nega tal Varstvo gozdov Urejanje gozdov Melioracije	ha ha ha ur ur ur	37,65 550, 50 11,00 6. 974 340 1.131	37, 21 561,33 16,67 4.769 64 43	99 102 152 68 19 4	Na prvem zasedanju delavskega sveta SOZD je sodelovalo 24 delegatov, kar pomeni, da so bile polnoštevilno zastopane vse delovne organizacije. Za predsednika delavskega sveta je bil izbran Čenčič Niko, delegat "Alp-lesa" Železniki, za namestnika
SKUPAJ				96	
					

i2_________________________presekL
V družbenih gozdovih je bil finančni plan dosežen 91 %.
		Plan	Porabljeno	%
Semenarstvo Obnova gozdov Nega gozdov Nega tal Varstvo gozdov Urejanje gozdov Melioracije	din II II II II II tl	9. 422, -547.902,-1,065.372,-24.439, -561. 309, -102. 387, -1 17. 632, -	507. 148,29 1, 083. 184. 55 19. 022, 59 516. 115, 87 80. 634,00 5. 584, 08	92 101 78 92 79 5
SKUPAJ	din	2,428. 363, -	2, 211. 689, 38	91
V zasebnih gozdovih je		bil finančni plan dosežen s 93 %.		
		Plan	Porabljeno	%
Semenarstvo Obnova gozdov Nega gozdov Nega tal Varstvo gozdov Urejanje gozdov Melioracije	din ti 11 n n n 11	483.738,-613.004,-12. 094,-247. 516, -10. 823,-51. 199, -	479. 385, 63 628.403,18 18.327,81 195. 713, 01 1.289, 60 2. 258, 01	99 103 152 79 12 4
SKUPAJ	din	1,418. 374, -	1,325. 377, 24	93
Nega gozdov				
Iz evidence 0 opravljenih gojitvenih delih je razvidno, da je nega gozdov v zadnjih 10 letih obsegala (v ha skupaj družbeni in zasebni gozdovi):				
1965 1966 1967	1968 1969 1970		1971 1972 1973	1974
1700	1587	1466	1487	1607
1210	1609	1789	1972	1880
Preglednica nam nazorno kaže, da je obseg nege gozdov v zadnjih štirih letih upadel od prejšnjega 5-letnega povprečja 1. 800 ha na leto na 1.530 ha ali za 15 %. Res je sicer, da smo v zadnjih letih z večjim strokovnim udejstvovanjem vsega gozd-no-tehničnega kadra na terenu dosegli pozitivne rezultate pri vsebini nege. Toda prav tako aktualna je evidentirana težnja po zmanjševanju obsega nege, ker v sebi skriva nevarnost za upadanje intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi. Visoka stopnja intenzivnosti nege gozdov se namreč izraža v tem, da v mladovju ukrepamo pogosto in z majhno jakostjo, ker taka oblika pomoči vzgoji in stabilnosti sestojev najbolj ustreza. Ob takih negovalnih ukrepih bi moral letni površinski obseg nege rasti, ne pa padati. Porast obsega nege je predviden tudi v območnem načrtu.
Že v lanskem poročilu smo opozorili na problem, da obseg nege na gozdnih obratih na Jesenicah in v Radovljici zaostaja celo v primerjavi z minimalnim obsegom nege, ki je predpisan v gojitvenih osnovah teh enot. Bilančna izravnava stanja se je pričela v letu 1974. Na gozdnem obratu Jesenice so v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj v preteklem 5-letnem obdobju opravili nego povprečno letno na površini 293 ha, v letu 1974 pa na površini 490 ha, kar predstavlja povečanje za 67 %. Enaka Drimerjava za Radovljico kaže povečanje od 182 ha na 266 ha ali za 46 %. Ta obseg bo potrebno obdržati tudi v prihodnjih letih pod pogojem, da v gozdnem obratu Jesenice pospešimo gradnjo cest ter s tem omogočimo realizacijo zaostankovv sečnji etatov. V nasprotnem primeru bi bila nega v teh zaprtih predelih neučinkovita in brezciljna.
pa Kopač Franc, delegat Združene lesne industrije Tržič.
Izmed številnih točk dnevnega reda velja posebej omeniti, da so delegati razpravljali o problemih delovnih organizacij, združenih v SOZD, glede na pogoje in glede poslovanja v letu 1975. Iz te razprave naj bi izhajali stališča in predlogi za program dela SOZD v letu 1975, ki naj bi ga kolegijski poslovodni organ predložil delavskemu svetu na naslednjem zasedanju. Delegat LIP Bled je delavski svet seznanil z dvema predlogoma svoje delegacije. SOZD naj bi v prvi vrsti skušala uskladiti investicijsko politiko in naj bi zavzela stališče do načrtovanih novih kapacitet oziroma do povečevanja kapacitet na področju stavbnega pohištva v Sloveniji in sicer v povezavi z Gospodarsko zbornico Slovenije, ki daje soglasja za taka vlaganja, Drugi predlog se je nanašal na tržno situacijo za žagani les in hlodovino. Delegacija LIP Bled želi, da se določijo prava razmerja glede cene in tržnih pogojev navedenih proizvodov v gorenjski regiji. Delegat GG Bled Miklavčič Jože je poudaril, da je treba na tržišču kar najbolje ovrednotiti lesno surovino iz našega območja. Gozdovi niso neizčrpni, zato bo treba vanje veliko investirati. Tudi delegat GG Kranj je poudaril, da sodobna tehnologija zahteva čim hitrejše komunikacije za prevoz lesa. Zato bi morali skupno vlagati v izgradnjo gozdnih komunikacij. Kot drug velik problem je omenil zaposlovanje invalidov. Delo je organizirano tako, da sekači delajo neprekinjeno z motornimi žagami, zaradi česar se pojavlja vibracijska bolezen. Nastaja problem prekvalifikacije, ker je v gozdu le malo takih delovnih mest, na katerih bi lahko zaposlovali invalide. Šenk Ignac, sekretar poli. lega aktiva SOZD je poudaril, da je treba vodstvene kadre skupnih služb SOZD iskati med delavci v delovnih organizacijah - članicah SOZD, Kolegijski poslovodni organ mora začeti intenzivno obravnavati probleme, med temi zlasti vprašanje primarne predelave lesa. Razpravljali so še drugi delegati, delavski svet pa je sprejel sklep, da je treba potrditi raz-
Gradnja gozdnih prometnic
V letu 1974 je bilo dograjenih 25. 9 km gozdnih cest ali 34. 25% več kot v preteklem letu. Poprečna cena za km ceste znaša 352.862 din.
dili 20,7 km in 22 km vzdrževali cest. Poleg tega smo popravili in rekonstruirali sedem odsekov gozdnih cest.
pravo delegatov o problemih delovnih organizacij, združenih v SOZD glede na pogoje in možnosti poslovanja v letu 1975. Kolegijski poslovodni organ naj na podlagi razprave predloži delavskemu svetu za prvo naslednjo sejo program dela SOZD v letu 1975.
Strojno je bilo izdelanih 14. 9 km Izkopali smo 22,1 km cest, utr- gozdnih vlak, ročno pa 8.4 km.
GRADNJA CEST V DRUŽBENIH GOZDOVIH
Tek št.	’ Objekt	Opravljeno Planirano Izkop Utrdit. Izd. c. Izkop km km km km				Utrdit. km
1.	Sor. sedlo-Mali vrh	4. 02	_	3. 2	4. 60	
2.	Odd. 79-80-81	3, 82	-	2.8	3. 93	-
3.	Sred. štale-Odd. 7	1.. 55	-	1.0	1. 53	-
4.	Lome-Odd. 3	1. 18	-	0.4	0. 70	-
5.	Gorjuše-Brlogovec	-	2.36	0. 6	-	2. 36
6.	Majene-Lepa kopišča	-	4.01	2. 0	-	4. 00
7.	Medvedova konta -odd. 88-96	2.69		1. 4	1. 00	
8.	Radovna-odd. 116	-	-	-	-	2.74
9.	Sav. jame-Križ-Lom	-	3. 23	2. 3	-	3. 23
10.	Traktor, cesta v Dežmanko	0.68	-	0.4	-	-
SKUPAJ:		13. 94	9. 60	14. 1	11.76	12. 33
Investicijska vlaganja v gradnjo		cest v	zasebne gozdove:			
Ime objekta	Plan 1974	km	Realizacija 1974	%
Rudno polje-Goreljek	910.000,-	3. 9	566.459, -	62
Lemovce-Stara Pokljuka	249. 000, -	2.2	245. 266, -	98, 5
Petelinjek	955.000, -	1.6	821.026, -	86
Krnica - Laze	100. 000, -	1. 2	47. 128, -	47
Sedučnik	100. 000, -	1.4	103.548, -	103,5
Planinca-Za Luknjo Cesta k Lipovcu	300.000,-	0.7	273. 179, -	91
(Pavovcu)	“	0.8	39.291, 55	
SKUPAJ 2,	614.000, -	11.8	2, 095. 897, 55	80
Pri omenjenih cestah je finančna udeležba družbenega sektorja znašala 1,767.479,-, za cesto k Sedučniku pa je prispevala Sob - Jesenice še dodatnih 210.000,- din.
Na cesti Rudno polje - Goreljek smo utrdili 5. 1 km ceste, ceste Krnica - Laze izkopali 2. 579 m, utrdili 3. 228 m ceste Lmovce - Stara Pokljuka in Pe-telinjek izkopali 2.365 m trase ter 560 m. K Sedučniku je bilo izkopano in utrjeno 1. 355 m trase, v Za Luknjo izkopano 1.030 m, k Pavovcu pa izkopano in utrjeno 849 m ceste.
Poti so gozdni obrati vzdrževali na osnovi finančnega plana, ki so ga sprejeli sveti gozdnih posestnikov na enotah (gozdnih obratih), priliv sredstev pa je znašal 4, 50 din po oddanem m3 lesa ali 203. 217, 93 din, 311.624, 92 iz ostanka dohodka (1973), salda BA (1973) v znesku din 118.623,-in salda sredstev za vzdrževanje poti koncem leta 1973 v znesku 135.005,55 din. Tako je bilo za vzdrževanje poti v letu 1974 na voljo kar 768.471,59 din, kar je za 115.3 % več kot prejšnje leto.
Nadalje je delavski svet imenoval za vršilca dolžnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa Tolar Pavla, direktorja GG Bled, za člane tega organa pa Šter Janeza, Čuk Cveta, Vizjak Metoda, Ilovar Poldeta, Kokelj Tineta, Hočevar Jurija in Repič Mira. Sprejet je bil predlog funkcionalno - organizacijske in samoupravne organiziranosti SOZD ter sistemizacija delovnih mest skupnih služb SOZD. V zvezi s tem sklepom je bil v "Delu" 1. marca 1975 objavljen razpis delovnih mest za predsednika kolegijskega poslovodnega organa, direktorja programsko - razvojnega, direktorja komercialnega, direktorja finančno-gospodarske-ga sektorja, direktorja sektorja za organizacijsko kadrovske in splošne zadeve ter finančnega knjigovodje, tajnice in korespon-denta.
Glede začasnega predračuna za financiranje poslovanja SOZD v prvem četrtletju 1975 je bil sestavljen predlog, ki je zajel osebne dohodke, najemnino pisarniških prostorov, nabavo pisarniške opreme in ostale režijske stroške. Za delitev stroškov po delovnih organizacijah je bil sprejet začasni ključ, ki upošteva delež delovnih organizacij v skupni vrednosti družbenega proizvoda po 9 mesečnem obračunu 1974. Glede osebnih dohodkov delavcev skupnih služb SOZD je bilo sprejeto stališče, naj se le - ti gibljejo v višini poprečnega osebnega dohodka, ki ga je delavec prejemal na dosedanjem delovnem mestu v zadnjih 3 mesecih leta 1974.
Za izvedbo razpisa in pripravo predloga za imenovanje predsednika kolegijskega poslovodnega organa in vodilnih delavcev skupnih služb SOZD je delavski svet imenoval razpisno komisijo:	Kos Anka (Jelovica),
Lakota Franc (GG Bled), Bajt Franc (LIP Bled), Šmid Milka (Alples) in Šenk Ignac (GG Kranj).
Prevozi lesa
Kamioni Transportnega obrata so v letu 1974 prepeljali 140. 320 m3 lesa in sicer 138. 113 m3 za GG Bled, za druge naročnike pa 2.207	m3, največ od tega za
GG Postojna.
Od skupne oddaje lesa GG Bled 147. 129 m3 (dejanska oddaja) in 6.049 m3 dostavljeno na skladišča kot avans za leto 1975) so lastna vozila prepeljala 138.113 m3 ali 94 %, ostalo 9.016 m3 pa so prepeljala najeta vozila ali pa gozdni posestniki sami na skladišča.
Skupaj je bilo vse leto v obratovanju poprečno 18,4 vozil ali 17,83, če priklopnik Mercedes 2224 obravnavamo posebej. Poprečna tonaža enega vozila, če ne upoštevamo priklopnika Mercedes 2224, ki ima nosilnost 23 ton, je bila 7.46 ton. Torej je bila poprečna skupna tonaža vseh vozil celo leto, zopet brez Mercedesa 2224 - 133. 01 tone. (Mercedes nosilnosti 23 ton je obratoval 7 mesecev).
Kot je že zgoraj razvidno, je bilo med letom izločenih iz prometa 7 vozil Mercedes TATA 1210 z montiranimi vrvnimi dvigali HIAB 193 in sicer 6 v mesecu aprilu in eden meseca julija. Namesto teh so bila nabavljena 3 nova vozila FAP 1516 BD in dva FAP 13 S, na katerih so montirana grabe žna dvigala Jonseredes Super Z 70. V mesecu maju je pričelo obratovati še priklopno vozilo Mercedes 2224 z interno oznako T-80, nosilnosti 23 ton.
Skupna tonaža vozil se je od prejšnje 143 ton z pričetkom obratovanja novih vozil povečala
v letu 1974
na 160 ton pri številčno enakem voznem parku. Od meseca julija, ko je bilo iz prometa izločeno še vozilo T-65 Mercedes TATA 1210 z montiranim vrvnim dvigalom HIAB 193, je do konca leta obratovalo 18 vozil s skupno nosilnostjo 153 ton.
Za prevoz dolžinskega lesa so občasno obratovale štiri enoosne prikolice z nosilnostjo 6 ton, tri za vozila OM 150 in ena za vozilo FAP 13 S z dvigalom HIAB 560 Interne oznake T-76. Tudi v letu 1974 se je. delež dolžinskega lesa povečal. Največ dolžinskega lesa je prepeljal Mercedes 2224 - 9. 011 m3, ki je za prevoz tega tudi namenjen. Vsega je bilo prepeljano 30. 456 m3 lesa dolžine nad G m od planiranih 29. 978 m3. Za primerjavo deleža dolžinskega lesa podajamo še podatke o količinah, prepeljanih v letu 1 972 - 11.771 m3 in v letu 1973 -30. 762 m3.
Za prevoz gradbenega materiala smo uporabljali vozilo FAP 13 SKFF- prekucnik. Kamion je obratoval 1.716 avtour, prevozil 20.400 km in prepeljal
5.	905 ton tovora.
Drugi režijski prevozi za vse vrste tovora so bili opravljeni z vozilom TAM 2001. Največ tovora je bilo tudi s tem vozilom prepeljanega za Gradbeni obrat. Skupno je vozilo prevozilo 15. 740 km.
Med letom sta bila generalno obnovljena motorja kamionov FAP 13 FF interne oznake T-70 inT-71, Na ostalih smo opravili le redna vzdrževalna dela in odpravili manjše okvare.
Preseganje cca 21.5 % v primerjavi s planom je doseženo pri postavki tkm predvsem zaradi voženj priklopnika Mercedes 2224 na dolgih relacijah in pa zaradi dosežene večje poprečne razdalje ene vožnje vozila. Ker je povečana le postavka prevoženi km (za 18.46 %) in poprečna razdalja ene vožnje (3.29 km), precej manj pa preseženi prepeljani m3 (za 2 %), je sorazmerno temu rizik jjre-seg realizacije proizvodnje za
6.	92 %. Preseg te vrednosti bi namreč moral biti pri enakomernem presegu obeh navedenih postavk (km, m3) in enaki poprečni razdalji ene vožnje enak presegp tkm.
Tudi to leto opažamo, da je poprečna dnevna zaposlitev vozil stalno upada. Zaradi večje razdalje ene vožnje (povečanje glede na leto 1973 za 3. 29 km oz. 13 %) in že omenjene krajše dnevne zaposlitve vozil se je precej zmanjšalo tudi število voženj na dan. Povečanje števila letno prevoženih km in daljše razdalje ene vožnje je posledica večje dostave lesa kupcem s kamioni na njihova skladišča, predvsem z vozilom Mercedes 2224. Zato tudi tako visoko poprečje letno prevoženih km na eno vozilo. Vključitev priklopnika Mercedes 2224 s tonažo 23 ton je opazno tudi pri povečanju pokazatelja m3 lesa, prepeljanega z enim vozilom.
Da bi tudi v naprej povečevali izkoriščenost vozil, nosilnost in učinkovitost, bo potrebno zamenjati še vsa ostala vozila Mercedes TATA, ki obratujejo in FAP-u 13 S z montiranim vrvnim dvigalom HIAB 193, ter na kamionu T-77 vrvno dvigalo TI-CO 500, usposobiti pa še obe novi enoosni prikolici za vozili T-84 in T-85.
Največji uspeh je bil tudi v letu 1974 dosežen z vozilom T-73, OM150, kije prepeljalo 12.293 m3 na poprečni razdalji 23.04 km in vozilom T-75, OM 150, s katerim je bilo doseženo 10.117 m3 na poprečni razdalji 26. 99 km, če ne upoštevamo vozila Mercedes 2224, ki je obratovalo le 7 mesecev in je bilo v tem času z njim prepeljano 9.011 m3 lesa na poprečni razdalji 59. 9 km.
Glede na postavljene naloge je bil plan realiziran takole (upoštevana so le vozila za prevoz lesa):
Plan	Doseženo
Avtodnevi	4. 518	4. 354	96,	37
Delovne ure vozil	36.146	41. 950	116,	05
Prevoženi km	672. 378	796. 536	118,	46
Število voženj	12. 454	13. 066	104,	91
Prepeljani m3 lesa	136.478	140.320	102,	81
Tonski km	2,618. 958	3. 180. 897	121,	45
m3 na eno vožnjo	10. 96	10.74	97,	99
Razdalja ene vožnje v km	26	29. 59	113.	80
Vrednost proizvodnje din	6,852.510	7,006. 039,30	106.	92
15
jrtselii
V letu 1974 ni bilo povzročenih večjih prometnih nezgod s tovornimi vozili, ni bilo tudi večje materialne škode na vozilih in pa poškodb oseb. Vse prometne nezgode so bile takoj prijavljene organom za notranje zadeve, vse škoda nad 3.000 dinarjev in pa škoda, povzročena drugim, pa Zavarovalnici. Vozniki letos niso bili v disciplinskem in kazenskem postopku, ker do nezgod ni prišlo zaradi malomarnosti ali večjih kršitev predpisov.
po jno, lupi Sohinju. Ročno delo
zamudno
Gojitveno
in
sečno-spravilno načrtovanje
Smotri in vsebina načrtovanja so danes vsemu gozdnotehnič-nemu osebju več ali manj znani. Utrjeno je tudi spoznanje, da je zaradi celovitosti in prepletenosti proizvodne problematike in ciljev za določeni del gozda potrebno hkrati izdelati gojitveni in sečno-spravilni načrt. Na nivoju delovne organizacije je bilo načrtovanje sprejeto kot princip dela oziroma proizvodnje na gozdnih obratih, ker je le na ta način zagotovljena pravilna (dolgoročna) gojitvena usmerjenost in ekonomičnost pri gospodarjenju z gozdovi. V tem smislu smo se v letu 1974 lotili same organizacije načrtovanja. Vanj je vključeno celotno gozd-notehnično osebje na terenu in v strokovnih službah. Naloge posameznika so jasno določene, pri čemer so posamezne strokovne rešitve lahko tudi rezultat teamskega dela. S tem je dana možnost za prilagoditev
organizacije načrtovanja razumnim kadrovskim razmeram im gozdnih obratih in pa tudi zahtevnosti projekta. Točno je določeno, da je nosilec načrtovanja vodja priprave proizvodnje, nosilec izvedbe načrta pa revirni vodja. Šef gozdnega obrata je po svoji funkciji in odgovornosti zadolžen, da načrtovanje kot princip dela osvoji in razvija v proizvodnji na svojem obratu. Nadzor in kontrola izvedbe načrta potekata po hierarhičnem principu zadolžitev.
Omenjeni model organizacije gojitvenega in sečno-spravilrife-ga načrta smo praktično preizkusili na tridnevnem seminarju z revirnimi gozdarji na pripravljenih objektih v revirju Brezje marca 1974. Seminarja se je udeležilo 30 revirnih vodij in 2 taksatorja - tehnika. Na istem seminarskem objektu smo obravnavali možnosti in oblike
načrtovanja tudi z vodji priprave proizvodnje. Skupno smo u-gotovili naslednje:
-	načrtovanje je nujno, ker gr« v bistvu za optimiranje proizvodnje;
-	za celotno območje je treba nujno izdelati katalog gozdnogojitvenih generalnih ciljev (gospodarskih modelov) glede na različne rastiščne pogoje in funkcije gozda in so za načrtovanje izhodiščnega značaja;
-	pogoj za uspešno načrtovanje je tudi ustrezna kadrovska zasedba (politika) in tekoče strokovno izpopolnjevanje;
-	novim nalogam bo potrebno prilagoditi tudi organizacijo dela;
-	zasebni gozdovi predstavljajo poseben problem zaradi težav v uvajanju integralnega gospodarjenja, ki je pogoj za smotrno načrtovanje.
is________________________________________preseki
Financiranje izobraževalne skupnosti
Koncem preteklega leta smo u-gotovill, da so se precej povišala sredstva, odvedena kot republiški prispevek za izobraževanje. Pri nas, pa tudi v drugih gozdnogospodarskih organizacijah, smo se v zvezi s tem vprašali, kdo dobi ta sredstva in za kakšne namene se trošijo. Na opozorilo Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij je tajnik Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo ing. Urleb poslal pojasnila, s katerimi vas želimo na kratko seznaniti.
Do leta 1974 so delovne organizacije plačevale republiški prispevek za izobraževanje po stopnji 3,44 % od bruto osebnih dohodkov. Od tega je izobraževalna skupnost za gozdarstvo dobila 0,65 % v letu 1973. V preteklem letu pa so se uveljavile pomembne novosti. Sprejeta sta bila družbeni dogovor in zakon, na podlagi katerih so morale delovne organizacije plačati republiški izobraževalni skupnosti (ne gozdarski) prispevek po stopnji 8,14% iz dohodka TOZD. Tu je treba še povedati, da je gozdarstvo • leta 1973 in preje plačevalo poleg prispevka republiški izobraževalni skupnosti tudf dodatna sredstva za vzdrževanje Gozdarskega šolskega centra v Postojni. Kakor hitro pa je bila ustanovljena Izobraževalna skupnost za gospodarstvo, ji je republiška izobraževalna skupnost prepustila 1,94%
sredstev, zbranih po stopnji 8,14%. S tako povečanimi sredstvi smo financirali celotno dejavnost Gozdarskega šolskega centra Postojna in ostale naloge iz delovnega programa gozdarske izobraževalne skupnosti.
Važno pa je, da so se ta sredstva gozdarstva zbirala neposredno pri gozdarski izobraževalni skupnosti in je tako gozdarsko šolstvo oziroma izobraževanje dobilo več sredstev. Podatki za Gozdno gospodarstvo Bled kažejo, da smo doslej odvedli po stopnji 8, 14 % skupaj
zdarski izobraževalni skupnosti, katera je zase zadržala okoli 78 milijonov S/din (stopnja 1,94%, republiški izobraževalni skupnosti pa je odvedla 251 milijonov S/din (stopnja 6, 20%), Absolutno gledano so ta sredstva v preteklem letu precej po-rastla, kar je posledica večjega dohodka. Sedaj sestavljamo zaključni račun za leto 1974 in kaže, da bo Gozdno gospodarstvo Bled dobilo celo nekaj sredstev vrnjenih, ker So bili v zadnjem četrtletju poslovni rezultati slabši od predvidenih.
329 milijonov S/din direktno go
K. J.
Za uspešno delo morata biti posek spravilo prilago Jena
URESNIČEVANJE USTAViž V KRAJEVNI SKUPNOSTI
V januarju so potekale razprave o statutih Socialistične zveze delovnega ljudstva in statutih krajevnih skupnosti. S temi samoupravnimi akti se uresničujejo ustavna načela o pravicah in dolžnostih delovnih ljudi, da se organizirajo v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami in da na ta način skupno rešujejo probleme kraja in u-sklajujejo posamezne interese.
Delegatski sistem je z oblikovanjem delegacij v krajevni skupnosti združil celotno družbeno upravljanje in omogočil, da delovni ljudje kar najbolj neposredno sodelujejo pri razreševanju problematike svojega kraja skupno z organizacijami združenega dela, kjer ustvarjajo sredstva za kritje osebnih in skupnih potreb.
Krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva je kot najbolj množična politična organizacija pobudnik za krepitev socialističnih samouprav-
nih odnosov. V konferenci krajevne organizacije SZDL so delegati organizacij združenega dela, družbeno političnih organizacij in društev ter drugih organizacij, kar ustvarja možnosti širokega in usklajenega družbeno - političnega delovanja v kraju in v organizacijah združenega dela.
O	statutu SZDL in o statutu Krajevne skupnosti Bled je razpravljalo tudi Gozdno gospodarstvo Bled. Oba temeljna akta sta sedaj sprejeta. Potrebno bo vsestransko prizadevanje nas
_(risili_______________
vseh ln sodelovanje delegatov lz organizacij združenega dela v organih krajevne organizacije SZDL in krajevne skupnosti, da bo delegatski sistem samoupravljanja v praksi zaživel in da bomo bolj uspešni pri re Sevanju vsakdanjih problemov tudi v kraju, kjer bivamo.
L. F.
Lakota ing. Franc
Uspešno predavanje o SLO
V okviru programa pouka obrambe in zaščite za prebivalstvo je bilo v nagi organizaciji februarja organizirano predavanje. Tema predavanja je bila organizacija odpora v sovražnikovem zaledju, preprečevanje sovražne propagande in kadri v sploSni ljudski obrambi.
Udeleženci predavanja so na sploSno izrazili veliko zanimanje za ta pouk in kvalitetno podano vsebino, ki ga je organizirala Delavska univerza Radovljica.
Iz TOZD "Gozdarstvo" Bohinjska Bistrica se je od 101 zaposlenih udeležilo pouka kar 93 članov kolektiva. Na Bledu je bila udeležba nekaj slabša, toda če upoštevamo bolezenske dopuste ii. druge nujne odsotnosti, je bila kljub temu uspešna. Tisti, ki se pouka niso udeležili, vedo, da morajo to svojo obveznost še izpolniti, saj naša koncepcija splošne ljudske obrambe zahteva od vsakogar, da po svojih sposobnostih in možnostih v primeru vojne sodeluje v splošnem ljudskem odporu.
Pouk bo v mesecu marcu in aprilu organiziran tudi po krajevnih skupnostih. Tisti, ki se ga niso mogli udeležiti v februarju, se bodo lahko vključili po krajevnih skupnostih.
17
Tako okolje tudi vabi turiste na podeželje
Hafnar Zdravko, dipl. ing.
Kam s šolo v Postojni?
Skozi vsa povojna leta sledimo težnji, da bi našli ustrezne pogoje za izobraževanje vseh vrst delavcev v gozdarstvu. Iskali smo tudi primerno obliko izobraževanja glede na stopnjo razvoja proizvodnje. Tako smo začeli v Mariboru, nadaljevali v Ljubljani, z logarsko šolo v Idriji in danes imamo delavsko in srednjo tehniško šolo za gozdarje v Postojni. Vseskozi se zavedamo tudi težav z lokacijo šole.
Odkar se je šola naselila v stari vojaški zgradbi v Postojni, je bilo potrebno že dosti finančnih sredstev za obnovo in nove učne prostore, dijaški dom in strojno postajo. S tem smo vedno krpali najnujnejše in ostajali za razvojem podobnih šolskih centrov v ostalih panogah. Nikoli nismo našli dovolj smelosti, da bi se odločili za nove, sodobne objekte in ne nazadnje za primerno lokacijo. Tokrat že drugič in upamo, da tudi poslednjič, slišimo in beremo razloge za preselitev gozdarske šole v Postojni v geografsko centralnejši del Slovenije (Ljubljana ni nujna). S tem bi učenci in dijaki iz ostalih gozdnih gospodarstev Slovenije imeli ustreznejšo oddaljenost od novega gozdarskega šolskega centra. Računati moramo z dejstvom,
da po 5-dnevnem pouku vsi hitijo po najkrajši poti na svoje domove. Zanemarjanje teh pogojev šole močno vpliva na enakomeren vpis učencev ali bolje rečeno pravičnejši vpis, če mislimo na sofinanciranje šole s strani vseh gozdnih gospodarstev v Sloveniji. Po zadnjih podatkih npr. ; je vpisano iz notranjsko - kraških občin 42 % vseh učencev. To je samo mladina pri rednem pouku, še večje so težave v oddelkih za odrasle in z dopisno obliko šolanja. Oddaljevanje od svojih družin je pri njih še bolj problematično.
Razvoj gozdarske stroke zahteva od vseh zaposlenih vedno več znanja. Dopolnilno in permanentno izobraževanje često že danes presega okvir smotrnosti služb za izobraževanje po podjetjih. Drugod po svetu je ta oblika izobraževanja že domena ustreznih verificiranih šol. V teh primerih bo šola največ za odrasle delavce od motoristov, traktoristov, žičničarjev, delovodij do gozdarskih tehnikov višje stopnje ipd., katerim bo sprejemljiva lokacija tudi dodatna vzpodbuda. Podjetjem bodo sodobni učni pogoji in dobri vzgojni kadri zadostno jamstvo za boljše znanje kandidatov.
is______________________________presiki_
Zadnja leta ni manjkalo razprav o potrebah po sodobnem šolskem centru za gozdarje in za boljšo lokacijo le-tega. Ponavljale so se teme: vzgojno-izo-braževalnl proces v šoli zaostaja za potrebami proizvodnje. Občina Postojna ni kazala pravega posluha za sofinanciranje šole. V letu 1966 bi morali ukiniti šolo. To so preprečile gozdno-gospodarske organizacije, ko so prevzele ustanoviteljske pravice in ustanovile Gozdarski šolski center. Predavateljski kader je kroničen problem šole. Učni prostori so že zdavnaj nefunkcionalni oziroma jih primanjkuje. Vzdrževanje stare zgradbe, kjer je dom u-čencev, je predrago, itd., itd..
Posebna komisija republiškega sekretariata za kulturo in pro-veto je v jeseni- 1974, leta pregledala prostore in zavrnila prošnjo za verifikacijo šole. Pomanjkljivi in nefunkcionalni prostori so bili glavna ovira za potrditev. Med drugim je navedeno, da moramo povišati šolsko zgradbo za eno nadstropje, omogočiti kabinetno delo, zgraditi telovadnico, orodjarno, garaže z mehanično delavnico, strojno učilnico, adaptirati dom za učence, itd.
Po grobi cenitvi bi to stalo 2/3 sredstev za novi center. Po idejnem osnutku (pred 3 leti) za nov golski center bi gradnja veljala 13 novih milijonov, danes pa že 25 milijonov dinarjev.
Po številnih posvetovanjih na Poslovnem združenju in pri Izobraževalni skupnosti za gozdarstvo je bilo končno sklenjeno, da se UBtanovi sklad za gradnjo novega gozdarskega šolskega centra. Temeljne organizacije združenega dela v Sloveniji naj bi po poti samoupravnega sporazumevanja zagotovila finančna sredstva za gradnjo.
Zaradi takega stanja ostaneta dve rešitvi: ali zbrati denar za adaptacijo sedanjega centra v Postojni ali pa še nekoliko povečati sredstva in se lotiti novega. Za zbiranje sredstev je že izdelan samoupravni sporazum. Tako naj bi se nabralo polovico predvidenih sredstev od GG-jev, ostalo pa od prodaje stavb in zemljišča v Postoj-
ni iz gradbenega sklada pri izobraževalni skupnosti za gozdarstvo ter z najetjem posojila, če bò investitor imel 60 - 70 % lastne udeležbe. Zaradi lažje odločitve naj omenimo, da imajo svoje centre železarji v Ljubljani, steklarji v Rogaški Slatini, rudarji v Velenju, lesna industrija v Mariboru in v Novi Gorici, itd.
Zaradi objektivnosti obveščanja navajamo poziv IS - SZDL in ZK Postojna vsem gozdno-go-spodarskim organizacijam, naj ne selijo šolskega centra iz Postojne. Po njihovi oceni selitev ni utemeljena, posebno, če bi izbrali lokacijo kje v bližini Ljubljane, saj so v bližini Postojne gozdovi. Kras ima specifično gozdnogojitveno problematiko, v Sežani je botanični vrt, gozdarska šola je edina srednja strokovna šola v notranjsko kraškem območju, blizu šole je GG Postojna, ki šoli lahko pomaga v praksi, centralno skladišče in žaga sta v Pivki, razvita je lesna industrija:	"Javor" (Pivka), Brest
(Cerknica) in Lesonit (Ilirska Bistrica). Glede predavateljskega kadra menijo, da bi se z dobro voljo dalo marsikaj urediti. Zavzemajo se za zbiranje sredstev pri gozdno-gospodar-skih organizacijah, le za adaptacijo šole v taki meri, da bi jo lahko verificirali.
Medobčinski svet 7-v in medob-
činski svet kraško notranjskih občin želi formirati srednješolski izobraževalni center v Postojni. Začetno jedro bi pomenila prav GŠC in gimnazija v Postojni.
To bi bili na kratko obe plati medalje. Širšemu konceptu razvoja izobraževanja v gozdarstvu se upira regionalni koncept razvoja srednjega šolstva. Upamo, da se vsem delavcem v gozdarstvu zastavljajo le nekateri tehtni pogoji za odločitev.
-	Kateri šolski center nam bo zagotovil kadre za danes in jutri?
-	Kdo bo zanesljivo pomagal dvigniti fond znanja osnovnih proizvajalcev z vso širino in z zadostnim predavateljskim kadrom?
-	K lokaciji je potrebno zagotoviti zadostno površino gozdov kot sestavni del šole, kjer bodo možne nemotene praktične vaje.
Delitev vzgojno izobraževalnega procesa je bila zato do sedaj premalo uspešna (teorija v šoli, praksa v podjetju).
Izobraževanju v gozdarstvu bomo morali brez dvoma posvetiti več pozornosti, če nam je razvoj stroke tudi stanovska skrb. Zato računamo, da boste dobro proučili potrebe po izobraževanju in tudi našli ustrezno rešitev.
Bloki na Jaršah- na Bledu bodo tudi na zunaj zadovoljili potrebe naših delavcev.
19
.preseki.
Remic Ciril, dipl. ing.
Knjiga: gozdovi na Slovenskem
Letošnjo pomlad (predvidoma marca meseca) bo izšla v založbi Borec in v sodelovanju s Poslovnim združenjem gozdnogospodarskih organizacij dolgo pričakovana knjiga "Gozdovi na Slovenskem". To bo prva reprezentativna knjiga o naših gozdovih in gozdarstvu, ki smo jo Slovenci kdajkoli dobili. Zato je prav, da jo na kratko predstavimo bralcem.
Knjiga, bo z bogato vsebino predstavila v besedi in sliki naše največje naravno bogastvo - gozdove. Iz vsebine, ki jo avtorji teksta skušajo podajati v poljudni obliki, je razvidno vse, kar se nanaša na gozdove, njihovo zgradbo, nastajanje oziroma gojenje, izkoriščanje, njihov vpliv na podnebje, naravno ravnotežje, vodni režim, na gospodarjenje z gozdovi, gozdno živalstvo in rastlinstvo itd. Knjiga ne bo pomembna samo za strokovne delavce v gozdarstvu, temveč tudi za strokovne delavce v lesno predelovalni industriji oziroma vse one, ki se ukvarjajo posredno ali neposredno z gozdovi oziroma z lesom, saj prikazuje tudi proizvodno zmogljivost naših gozdov in pomen lesa v gospodarskem razvoju Slovenije. Razen tega pa 3e v knjigi temeljito prikazan način gospodarjenja z gozdovi v okviru gozdnogospodarskih območij
z opisom in z vsemi potrebnimi podatki vseh 14 gozdnogospodarskih območij. Menimo, da tako temeljito obdelanih in prikazanih podatkov o naših gozdovih še nismo dobili v nobeni strokovni publikaciji pri nas.
Razen več ali manj strokovnih prispevkov naših priznanih gozdarskih strokovnjakov, so v knjigi tudi prispevki drugih avtorjev, ki opisujejo kulturni in življenjski pomen gozdov. Naj jih omenimo:
-	Gozd človeku (prof. dr. France Avčin)
-	Gozd in vojna (Tone Svetina)
-	Varstvo narave in gozdarstvo (prof. biolog. Stane Peterlin)
-	Gozd v slovenski umetnosti (ing. Marko Kmecel)
Knjiga bo tiskana na velikem formatu (24 x 30 cm), imela bo okoli 150 strani besedila in. 200 umetniških fotografij o gozdu in živalih v barvni (u80) in črno-beli (120) tehniki, tiskanih na najboljšem umetniškem papirju.
Menimo, da bo knjiga dobrodošel in nepogrešljiv pripomoček vsem strokovnjakom in drugim delavcem v gozdarstvu in lesno predelovalni industriji, tako po strokovni strani, pa tudi po estetski, saj bodo vsakega ljubitelja narave pritegnile številne
kvalitetne in umetniške fotografije naših priznanih mojstrov in amaterjev fotografije. Razen tega bo knjiga lahko razveselila tudi številne kmete oziroma lastnike gozdov, saj bodo našli v njej ne samo številne napotke za gospodarjenje z gozdovi, temveč tudi bogato razlago naše politike gospodarjenja z gozdovi. Knjiga pa bo razen tega primerna tudi za
-	darila članom kolektiva ob raznih priložnostih,
-	darila strokovnjakom in zaslužnim delavcem,
-	darila poslovnim partnerjem (zlasti s področja gozdarstva in lesno predelovalne industrije ter trgovine z lesom in lesnimi izdelki),
-	darila tujim strokovnjakom in poslovnim partnerjem itd.
Cena knjige bo 420 din. Možno je plačevanje v obrokih. Naročite pa jo lahko pri Založbi Borec ali pri Poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij z naročilnico, ki jo objavljamo.
Upamo, da smo vam knjigo primerno predstavili in pričakujemo, da bo našla svoje mesto tudi na vaši knjižni polici.
Znamka za 1.20 dinarja
NAROČILNICA
ime in priimek----------------—— ---------------
____stanovanje _
zaposlitev
nepreklicno naročam knjigo GOZDOVI NA SLOVENSKEM. Prvi obrok 120 din bom plačal ob podpisu naročilnice, drugega 100 din v decembru 1974, tretjega 100 din v januarju 1975 in četrtega 100 din v februarju 1975'
Celotno prednaročnlnsko ceno 420.din bom plačal ob podpisu naročilnice.*
Založba BOREC
61001 LJUBLJANA
P. p. 203 Mlkloilčeva 28
• Nepotrebno črtajtel
Lakota Ing. Franc
DELOVNI CILJI IN USPEŠNOST POSLOVANJA
V februarju smo v sodelovanju z Visoko šolo za organizacijo dela - Center za funkcionalno izobraževanje in svetovanje organizirali seminar o načrtovanju delovnih ciljev. Seminar je trajal 4 dni. Pripravljen je bil za delavce na vodilnih delovnih mestih, vodje služb in vodje priprave proizvodnje v TOZD.
Udeleženci so se na seminarju seznanili z organizacijskimi metodami za večjo uspešnost poslovanja in zlasti z metodo načrtovanja delovnih ciljev. Reše-vanje problemov v delovni organizaciji ni vselej učinkovito, akcije ne tečejo usklajeno, pot do regitve je navadno dolga. Ciljno usmerjanje racionalizacije v poslovanje daje mnogo boljše rezultate, seveda pa mora biti tako usmerjanje organizirano in uvedeno v celotno poslovanje.
Kljub uspešno izvedenemu seminarju žal ne moremo biti prepričani, da bo to v praksi zaživelo, ker se seminarja zaradi nujnih zadržkov in drugih razlogov nekateri vodilni delavci niso udeležili.
Podpisovanje samoupravnega sporazuma o združitvi gozdarstva in lesne industrije
_________________preseki_
SKLEPI DELAVSKEGA SVETA
iz zapisnika 10. skupne seje DS in CSKLG ter 13. seje DS z dne 27. 2. 1975
1.	Sprejeli smo poročilo za poslovno leto 1974.
2.	Sprejeli smo zaključni račun podjetja z naslednjimi glavnimi elementi:
Celotni dohodek Porabljena sredstva DOHODEK Delitev dohodka za zakon, in pog. obveznosti za oseb. doh. za sklade -poslov, sklad -sklad skupne porabe -rez. sklad
125,045. 202,72
66,792. 175,51 58, 253. 027,21
11,612, 949,26 33,214. 846,77
6, 911.335, 68
5, 348. 834, 95 1, 165. 060, 55
3.	Sklenili smo, da vrnjena sredstva od davka iz dohodka TOZD v znesku din 116. 244, 75 prenesemo iz rezervnega sklada na poslovni sklad in jih uporabljamo kot trajna obratna sredstva.
4.	Sklenili smo, da se zagonski stroški mehaniziranega skladišča v Bohinju amortizirajo 1. leto 34 %, 2. leto 33 % in 3. leto 33 %.
5.	Iz sklada skupne porabe damo dotacijo stanovanjskemu
podjetju v znesku din 18. 952,05 za pokritje stroškov popravil stanovanja v gradu v Bohinju.
6.	Sprejeli smo zaključni račun hranilno-kreditne službe za
leto 1974.
7. Za leto 1975 določimo 12 % prispevek za biološka vlaganja za oba sektorja od blagovne proizvodnje.
10.	Delavski svet se strinja s predlagano delitvijo -dohodka:
del dohodka za OD in sklade se deli takole: za oseb.dohodke za poslov, sklad za sklad skup. porabe za rez. sklad
46, 640. 077,95
33,214.846,77
8,911.335,68
5,348. 834, 95 1,165. 060,55
Ob razporeditvi zneska v sklad skupne porabe smo upoštevali predlog plana potrošnje sklada skupne porabe tako, da se sredstva sklada skupne porabe okvirno trošijo za naslednje namene:
posojila za indiv. gradnjo
izgrad. stan. bloka v Boh. Bistrici del sklada za zas. sektor regresi za letni dopust
obveznost za blejsko drsališče sred., s katerimi razpolagajo TOZD in skup. službe sred., s katerimi razpolagajo TOZD in skup. službe na nivoju OZD rezerva
1, 500. 000,00 4*500. 000,00 269. 880, 13 800. 000,00 40.000,00
600.000,00
120. 000,00 57.732,07
11.	Višek osebnih dohodkov nad izplačanimi akontacijami v znesku din 1, 968.041,55 naj na predlog strokovnih služb skuša razdeliti med TOZD-e komisija za oblikovanje enotnih izhodišč in analizo poslovnih rezultatov. Če pri delitvi OD po TOZD-ih ne bo zapletov, naj se višek OD izplača do 10. aprila 1975. Kolikor pa komisija brez pomoči samoupravnih organov te delitve ne bi mogla izvesti, se ta rok ustrezno podaljša.
8.	Sprejeli smo akcijski program za stabilizacijo gospodarstva s tem, da pri sestavi upoštevamo tudi pripombo ing, Koširja in stališča ZK ter sindikata.
9.	Za gradnjo gozdne ceste na Dobrčo odobrimo dodatna
sredstva v višini 1,500.000,00 din.
12.	Odobrili smo plačilo stroškov prevoza in kosila za u-
deleženke izleta v Kumrovec za dan žena.
13.	4. letniku b) in c) Gimnazije Jesenice bomo dodelili
denarno pomoč po 500, - din.
14.	Zavrnemo prošnjo društva
.preseki
zobozdravstvenih delavcev Slovenije.
15.	Petković Nikoli se za čas bolovanja zmanjša anuiteta
za vračanje stanovanjskega kredita na 100,- din mesečno.
16.	Prošnja Urh Jožeta naj se upošteva pri dodeljevanju
posojila za gradnjo hiše.
Ì7. Ugovor Perš Jožeta na oceno delovnih uspehov naj obravnava komisija za delitev OD pri TOZD Gozdno gradbeništvo in predlaga Odboru za medsebojna razmerja rešitev.
18.	Pogodbo za nabavo drugega stroja za izdelavo tramičev bomo razveljavili.
19.	Odobrili smo nabavo nakladalnega stroja in s tem v
zvezi sredstva v višini
670.000,00 din.
20.	Odobrili smo nakup stanovanja v Kranjski gori in v
zvezi s tem potrebna sredstva v višini 370. 000, - din.
Pogačnik Alojz
Pomen in naloge družbene samozaščite
S sprejemom nove ustave, občinskega statuta in statutov KS smo potrdili načelo in obveznost da družbeno samozaščito vključimo v naš samoupravni sistem, da jo razvijamo in s tem uresničujemo tista ustavna določila, ki opredeljujejo družbeno samozaščito kot pravico in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov. Varovanje pridobitev NOV in samoupravne socialistične družbe, varovanje ustavne ureditve, samoupravnih pravic in pravic občanov ni samo dolžnost specializiranih organov in služb, to je milice, sodišč, sodnika za prekrške, javnih tožilcev in drugih, temveč pravica in dolžnost vse družbe, nas vseh, vsakogar v svojem okolju in na delovnem mestu. Nihče nima pravice biti indiferenten do takih pojavov, ki družbi škodujejo. Ne sme nam biti vseeno, če se nekdo nèsa-moupravno obnaša, neupravičeno bogati, izkorišča svoj položaj, odloča mimo naših dogovorov, je stalni nergač in kritizer, skratka da namerno ali zaradi svojih zaostalih ali okorelih birokratskih gledanj zavira ali ruši, kar mi gradimo.
Nekatere oblike družbene samozaščite smo že razvijali med NOV in smo jo po vojni zanemarili. Ustava iz leta 1963 in kasneje vrsta dokumentov daje družbeni samozaščiti vedno večji poudarek in važnejše mesto v samoupravnih odnosih. Zato družbena samozaščita ni nekaj povsem novega, lahko pa govorimo o njeni novi kvaliteti.
Z resolucijo zvezne skupščine o temeljih za uresničevanje družbene samozaščite v sistemu samoupravljanja, s priporočilom republiške skupščine o sklepih
in nalogah s področja družbene samozaščite in drugimi dokumenti in ne nazadnje z resolucijo 10. kongresa ZKJ, smo sprejeli obveznost, da bomo razvijali kulturo, upoštevali poleg šolske izobrazbe tudi moralno politične kvalitete, razvijali socialistični patriotizem, da bomo zaščitili nekatera delovna mesta, zavarovali državno, uradno in gospodarsko tajno, krepili vlogo samoupravne delavske kontrole in odstranjevali vse, kar škoduje družbenim interesom.
V tem obdobju je važno, da ne bomo o družbeni samozaščiti samo razpravljali, kako bomo te naloge v praksi uresničevali, temveč da z vso resnostjo in zavzetostjo začnemo tudi v praksi uresničevati. Družbena
samozaščita ni akcijska naloga in dejavnost, ločena od naše vsakdanje prakse, ampak široko področje družbene aktivnosti proti raznim škodljivim pojavom v družbi, proti našim pridobitvam in našim naporom.
Ko bomo izdelovali nekatere načrte in programe in sprejemali določene akte, bomo šele programirali našo dejavnost, pravo delo o družbeni samozaščiti se šele začenja. Ne smemo pozabiti, da je osnovni nosilec družbene samozaščite delovni človek - občan. Zato si moramo čim bolj prizadevati, da bomo v samozaščitno dejavnost vključili našega delovnega človeka.
Strokovni organi, zlasti za notranje zadeve, so se kot nosilci varnostnega sistema v zad-
Prijetno in zdravo okolje imajo turisti na podeželju	Foto - GG
22
preseliL
Milena Čelik
Iz seje koordinacijskega sindikalnega odbora
njem obdobju vključili v sistem družbene samozaščite. Posamezni delavci miličniki so zadolženi, da tesno sodelujejo s KS, TOZD in drugimi progresivnimi silami. Dogovarjajo se z vsemi, ki skrbijo za družbeno samozaščito, varujejo družbeno in osebno premoženje ter z ustavo zajamčene pravice občanov. Pri vzpostavljanju medsebojnih odnosov pa se strokovni organi še vedno srečujejo z nekaterimi težavami. Pri nekaterih je še namreč zakoreninjena stara miselnost, da vidijo v varnostnih organih še vedno o-rodje "državne sile", ne pa strokovni organ družbene samozaščite, ki dela v Interesu delovnega človeka, varuje ustavni red in samoupravne pravice in svoboščine slehernega občana. Da bi premostili te težave. Je potrebna širša pomoč družbenih sil in vzgoja delovnega človeka.
V borbi proti zunanjim in notranjim sovražnikom in pri preprečevanju družbi škodljivih pojavov mora varnost tako kot vseljudska obramba temeljiti na široki osnovi. Vendar pa danes ponekod budnost in varnost večkrat razlagajo kot protislovnost in oviro v razvoju demokratične družbe. Naš razvoj pa zahteva stalno in brezkompromisno borbo proti vsem tistim silam, ki hočejo našo demokracijo izkoristiti v sovražne namene.
Smisel družbene samozaščite je, da občani in delovni ljudje v mirni dobi s preventivnimi in drugimi akcijami preprečujejo vse negativne pojave, ali kako drugače odkrivajo nosilce sovražnih parol in pojavov. Opozarjajo tudi pooblaščene organe na morebitno sovražno delovanje ali protidržavno usmeritev, prizadevajo si za varnost posameznika ali države in na lastno iniciativo vplivajo na odpravo nepravilnosti in obnavljajo s tem interese ožje in širše skupnosti.
o<Wcv.i 'tđ.'ta
-	Za predsednika odbora, ki ga sestavljajo vsi predsedniki Osnovnih organizacij sindikata TOZD in Skupnih služb GG Bled, so imenovali tov. Jerc Staneta, za tajnika pa Čelik Mileno.
-	Predsednik naj do naslednje seje pripravi delovni program odbora v letu J 975 na podlagi planov, ki so jih sprejele posamezne organizacije sindikata na' svojih občnih zborih. Lo-te naj mu jih čimprej dostavijo.
-	V koordinacijski odbor SOZD gozdarstva in lesne industrije Gorenjske so imenovali tov. Jere Staneta in Brodnik Jožeta,
-	V Krajevni odbor SZDL Rib-rio pri Bledu naj imenuje člana Osnovna organizacija sindikata TOZD gozdno gradbeništvo in naj sporoči kandidata do 6.3. 1975 na omenjeni naslov.
L* ~'r*. .Tako darilo na cesti
-	Nabavili bomo prapor Osnovnih organizacij sindikata GG Bled. Sredstva za prapor naj prispevajo pri TOZD naše organizacije združenega dela iz sklada skupne porabe. Za realizacijo tega sklepa sta zadolžena tov. Legat Jože in Čelik Milena.
-	Vsaka Osnovna organizacija sindikata naj tisti zaposleni ženi, ki se ni pismeno ali o-sebno prijavila za izlet v Kumrovec, Izroči darilo ali bon v vrednosti 150,00 din.
Za udeleženke izleta, ki jih je po prijavah na dan 3.3. 1975 48 odobrimo 50,00 din na o-sebo iz sredstev KO in obdarimo s simboličnim darilom.
-	Osnovne organizacije sindikata naj prosijo svoj TOZD oziroma Skupne službe delavski svet, da Jim odobri dotacijo v višini 300,00 din za stalno zaposlenega člana, za sezon-ca pa 150, 00 din za leto 1975.
.......	. li» 1;
lahko močno poškoduje rolbo' Poto - GO
Za nakup 9 nagrad, ki jih bomo podelili ob priliki smučarskega tekmovanja GG Bled, ki ga organizira OOS TOZD gozdarstvo Bohinj dne 8. marca 1975 na Soriški planini, odobrimo sredstva v višini
1.000,	00 dinarjev.
Tov. Legat Jože - sekretar ZK je poudaril, da je nujno potrebno boljše sodelovanje in podpora družbeno - političnih organizacij znotraj naše organizacije združenega dela za izvedbo nalog in organiziranosti GG Bled.
iSii
GG BLED
DELOVNI KOLEDAR .197?
ZA DELO V DELAVNICAM IN PISARNAH
22	21	22	23	21	22	22	22	23	24	20	23
O NEDELJE [^PRAZNIKI O-PROSTI DNEVI
Zahvala KS Gorje
V imenu vaščanov vasi Perniki in posestnika Lipovec Jožeta Sp. Gorje 182 (Zg. Laze) kakor tudi v našem imenu se vam naj-lepše zahvaljujemo za dograditev ceste iz Sp. Laz do Pavov-ca in za popravilo ceste iz Ra-dovne na Pernike.
Tudi v bodoče si želimo vašega sodelovanja z novo izvoljenimi organi skupščine krajevne skupnosti Gorje.
Izdaja delavski svet: GG Bled, ureja uredniški odbor: odgovorni in tehnični urednik Grilc Janez, ter elani: Zdravko Hafnar, Branko Korbar, Prane Lakota in Tonči Deankovič. Tisk Delavska univerza "Tomo Brejo" Kranj, v nakladi 5oo izvodov.