štev. 7,
V ISovcin Mestu 1. aprila 1893.
ÍX. letnik.
Dolenjske Novice.
Izhajnju 1. in 16, vř^acega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načel« 1 glfl,, za iKjl leta 50 kr, — Naročnino sjn-ejenia tisniti dati, plača za dvostopiio petlt-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pu uredništvo.	enki-at, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Dvajsetletnica.
Danes, 1. apriJa je dvajset let, kar se je zgodila /a nato deželo, ziasii m kmetsko ljudstvo, prav imenitna rtè. Ni sicer provzrořala miio^o hrupa; bilo je niarvei; v^. nekako tilio iii preprosto — a tem Icjiše .sadove j« rodila: odprla se Je v grasèini j^rofa ijantierija na lepem vipavskem Slapn vinorejska in sadjarska sola. Mlad, ivrst gospod, ki je ravno takrat dovršil L izvrstnim vspelioni viŘe kmetijske 8ole, je nastopil danaSiiji dan tamo svojo službo kot Vodja imenovane iole.
Kakor vsaka nova rec, je unela tudi ta sola boriti se početkoma z mnogimi težavami — katerih tukaj ne maramo popisavati. Uecemo pa, Ûa se je posrećilo vstrajnosti in oilloinosti (fosp. Vodje R. Doléiica preitiag'ali vse, —in kmalu se je pokaial lep sad uove Sole ne samo doma na posestvu, katero je obdelovala šola, ampak tudi po vipavskej dolini sploh. Kdor bi o tem dvomil, naj le primeri sedanjo vipavsko vinorejo, sedanje sadjarstvo z onim pred 20 leti, in pritrditi mora, da je istina, kar piienio.
Pred sedmimi leti pa se je ona ěola razna bližnji Grm,
katero posestvo je bil deželni zbor nakupil za vinarsko, sadjarsko in kmetijsko deželno šolo. Tudi tukaj se je mnog-o slabeg'a govorilo — o áoii ; — Zabavljali so nekateri nevedneži, ter res govoričili iudne reÔi ; toda vodstvo se za to ni brigalo prepričano, da iz nasprotovanja siedtyiè mora priti priznanje. In prišlo je prej, nego smo smeli pričakovati, Vspebi kmetijske nase Sole se morajo ^že sedaj imenovati veseli. Novi nasadi jablau in hrušek okoli Novega Mesta, različne nove vrste koristnih sadežev, zasajanje amerikanskih vinogradov, holj umno obdelovanje in gnojenje naŠih Vinogradov, ki se vendar vidi vže vsaj tu in tam ; škropljenje trt i. modro galico in velikanski vspeb škropljenja — koga inia Dolenjska za to zahvaliti? li^metijsko Solo na Grmu zlasti še vrlega vodjo gosp. Riharda Dolenca.
Ne omenjamo pa precejšnjega števila umnih gospodarjev, ki so priSli iz vipavske ali grmske
áole, ki sedaj s svojim vzgledom kažejo, kako naj se pri nas obdeluje zemlja.
Nikar ne tajimo — da so se jeli nasi ljudje bolj zanimati za kmetijstvo, da jih je, veliko, ki sedaj verjamejo, da mora dandanes tudi kmet driigaée delati, kakor so delali njegovi oielje, ako hoře zmagati težke butare, katere je nositi kmetskemu stanu, v to ho pripomogle prav veliko „Dolenjske Novice". Pa kaj pravimo „Novice?" Ne, storil je veiinoma g. Kih. Dolenc, ki piše v naš list gospodarske članke na tem-le mestu. Naii dolenjski gospodarji list radi beró; nauki gospoda Hiliarda Dolenca govoré stoterim in stoterim gospodarjem — ne zastonj ! Da se naša kmetijska brahiica v Novem Mestu obiskuje bolj pridno, kakor bi se bilo smelo pričakovati, tudi to je vspeh grmske šole, vspeh gospodarskih spisov v našem listu, pa veselo prepričanje, kako resnični so ti nauki zlasti pri vinogradarstvu.
Iz rečenega je pač razvidno, da store „Dol. Novice" le svojo dolžnost, ako izrekajo najtoplejše voščilo vrlemu svojemu sotrudniku gospođu Ribardu Doléncu, vodji kmetijske sole na Grmu, k danaŠnej dvajsetletnici in k godu, katerega obhaja 3. t. m. s srčno željo : Hog ga ohrani krepkega in čilega na duhu in na telesu Že mnogo let v korist riaSej domovini zlasti še lepej Dolenjskej I
Gospodarske stvari. Ermska pésa.
Mej vsemi krmskimi rastlinami, katere za krmenje naših živali na njivali pridelujemo, zasluži pač krmska pesa mej najvažnejše prištevana biti. Pri nas porablja se krmska pesa večinoma le za krmenje preSičev. V ta namen se obira pesi po leti listje (peije) ter to prešičem poklada, v zimskem času se jim pa kuha pesa sama. Obiranje listja ni škodljivo razvitku pese, ako se to pravilno vrsi. Ako se namreč le tisto listje obere, katero se k tlom poveSa ter pričeiya vže kolikor toliko ruraeneti, to debelenju pese čisto nič ne Skodiye, Kjer se pa pesi listje tako obira, da se
jej odjemlje tudi se čisto zdravo po Icorici stojeie in to v toliki meri, da rastlinam le še srćni listi ostanejo, tam sfi ravna odloŽiio iiapařao. Tako obiraiia pesa se ne more nikakor debeliti marveč ostane kaj drobna. Pa lii pa listje, ki se dobi o poletnem čas», odtehtalo /g-ubo Ditiožine pese v zimskem íía.sii, na to ni nikakor misliti. Kdor hoče torej iepo debelo peso pridelovati, obira naj jej listje pametno, ali pa kar Čisto nič. Poslednje je mogoče na ta način, da se iina pe.so, kateri 8e misli v poletnem Ěasu listje obirati, posebej bolj na gosto zasajeno, ono, kateri se pa ne misli listje obirati, pa zopet posebej bolj na jedko.
Pred leti že smo priporočali setev mangolda, katereiiin se lislje kar žatije, naiiiesio setve pese, da bi se jej pozneje obiralo listje. Mang^old priporočamo še dandanes, le žal, da ne lako goreče kakor pred leti. Skušnja nas je namreč podučita, da po Dolenjskem niang-old le jedno leto koristi, ne pa še tndi na spomlad druzef^a leta. Po /Jnii namreč ali po/.ebe ali seg'iiije, ali j^a miši pokončajo. Mangoldu so tudi črvi veliko škoilljivejši kakor pa pesi, uničijo ga kar popolnoma.
Nič kaj lepa debela krtnska pt^sa se pa p« Dolenjskem tudi zaradi tega ne pridelnje, ker se pravilno ne pridelnje. Navadno 8e seje po Dolenjskem pesa na posebne lešice in potem šele na njive presaja. Dela se lorej z njo tako kakor z zeljem. To pa nikakor ni pravo, kajti presajena pesa ne doraste nikdar tako debela kakor nepre-sajena, marveč naravnost na njivo sejana. Pa tudi koliko nepotrebnega dela ne stane presajanje, lo pa ne v dobiček ampak zgiibo v gospodarjevo. Več let je že tega, da je neki vipavski gospodar, kateri je vsako leto po dve veliki njivi krmske pese prideloval, na našo priporočitev na jedno njivo peso kar sejal. na drugo pa presajal. Razloček pri pridelani pesi bil je kar od daleč vidljiv. Na njivo sejana pesa bila je sploh še enkrat debelejša mimo na njivo presajene. „Nikdar več nočem pese presajati, že celo ker dá presajanje toliko Čisto nepotrebnega dela", iako je vskliknil dotični vipavski gospodar. Kar velja za Vipavo, velja v tem oziru v se večji meri za Dolenjsko, Dolenjci, ne presajajte torej v bodočnosti veČ krmsk« pese, ampak tako le jo prideljujte.
Na jesen že spcijite na njivo, ako le mogoče ua kateri hočete v prihodnem letu peso imeti, gnoj, podorajte ga, njivo pa pustite skozi zimo v surovi brazdi. Ako na jesen nimate dovolj gnoja, navo-zite ga pa po zimi po snegu na njivo, ali pa Še le na spomlad. Prvi način in sicer obilne gno-jitve, brez katere pese nikdar ni sejati, je odločno najboljši. Pognojeno ter preorano njivo povlecite na spomlad prav dobro z brano, in na to ae lotite šele setve. Setev izvrii se pa lahko na več načinov. Na prav velikih posestvih sejejo
peso kur sè strojem, po več vrst h krati. Tako sejejo jo tudi na kmetijski soli na (irmu. Kjer pa sejalnega stroja in, s'-je se lahko na dva drnga načina. '.J V prav veliki meri tako-le; Po dobro povlečeni njivi potegnejo se po dolgem z zaznano-valcem (inarkerjem) znamenja prihodnjih vrst pese, K vsaki vrsti vstopi se jedna ženska s pesnim semenom v predpasiniku in s palcem in kazalcem desne roke vtakne (brez sadilnega kimaj na vsakih 30—40 centimetrov narazen po jedno samo zrno v zemljo. 2.) V prav majhni meri seje se pa pesa tako-le : Ko je njiva preorana in prevlečena, vzamete dye žejiski tako dolg motvoz , (špagoj, kakor je njiva široka, in nalakneta ga na obedveh konceh na dva klina. Vsaka žensita napravi si pa še palčiko, tako dolgo, kakor imajo vrste pese oddaljene biti, toraj 35—40 centimetrov dolge. S to pripravo ter semenom pese v predpasniku lotita se setve tako le: Na jednem koncu njive napneta motvoz čez njivo, (er zatakneta kline, na katere je motyoz nataknjen, ob robu njive v zemljo. Ob tako napetem motvozu pričneta potem vsaka iz svojega konca proti sredi grede seme tako potikati, kakor je bilo pri prvem načinu že povedano, namreč brez klina le s prsti, na vsakih 30 — 40 centiiiielrov naraven, po Jedno samo zrno v zemljo. Ko pridebi v sredi iijiye skupaj, vrneta Hc vsaka ua HVoj kraj, položita jeden koiic 35 do 40 centimetrov dolgih palčik po dolgič njive likoma motvoza ill prestavita motvoz tikomn na druga konca palčik. Tako zaznamvata si drugo vrsto pese, katero kakor prvo zasajata in tako dalje do konca, dokler ni četa njiva zasajena.
Tako sejanje pese stane skoraj Še manj dela, kakor pa presajanje, vspeb je pa neprimerljivo boljši. Opozoriti moramo nase gospodarje še na sledeče. Več kakor jedno zrno semena ni treba nikdar na jedno mesto potakniti, kajti še tako iz rasto iz vsakega zrna lahko po 2, da mogoče da se celo po tri do štiri rastline, kajti pesno seme je sostavljeno iz dveh do Štirih zrn. Kakor hitro pesa izkali, ter že tako velika postane, da se lahko prime, ter izrije, lotiti se je treba pa paž ' koj zredčenja. To naj se izvrši tako, da se na vsakem mestu pusti le po jedna najkrepkejša pesa ostale pa izrujejo. Izrite rastline se porabijo lahko za podsadilev na tistih mestili, kjer kako zrno ni izkalilo, ali pa, kjer je rastlino že Črv spodjedel.
Kakor je koristno z žitnim in drugim seme-nom^ večkrat menjati, to je od kje drugod seme dobiti ; je to še posebno pri pesi jako priporočati. Iz domačega semena pridelana pega, je navadno že v drugem letu kaj drobna. Seme prav iiue pese prodaja gospod Fr. Kaštelic v Kandiji pri Novem Mestu.
àteY, 7.
^msmmm
53 síran.
Nekoliko besedi o volitvah.
Kakor si postelješ, tako bodeš spal ïa pregovor smemo obrniti prav po pravici na n:iše javtio življenje; kakor eami skrbimo — tako se nam bode godilo v občini, deželi, državi. Nekdaj je dajala zapovedi le gosposka — cesar s svojimi sveio\itiui; iiíiiiiiiiiitjř) iiuaiiio ustavo — konstitucijo. Po tej PO poglavitni, da odioiilin" ÊenltelJ pri postavoiiaji in drugi državljani sami. Nobena postava ne velja, noben davek se ne more zaukazati, ako ga ne potrdi Ijndstvo samo. Pa kako to? Kako in kedaj se povprašuje IjndsLvo?— Državljani to delajo po svojib iastopiiikili - izvoljenih poslaiicib, Prugaře tudi ni mogoíe. Ko bi hoteli vse ljudi v celem cesarstvu prasati, jim je li to ali uno pr^iv, kakošnib novib postav želé, kedaj bi bil konec — in kakosni, kako zmedeni bi bili odgovori — ňli bi skozi les, pa ne videti dreves, /ato Volijo prebivalci posanipznib krajev može, ki gredó potem na Dunaj v državni zbor, kjer se delajo postave itd. za vso Avstrijo, v Ljubljano v deželni zbor, kjer se ukrepajo reči, ki se. tičejo dežele Kranjske, ali v občinski zastop, kjer se ima skrbeti za blagor posamezne obČiiie.
Iz tega pař lahko sprevidi vsakdo, koliko je ležeče na tem, kakovi da so ti izvoljeni možje — kakoršen mož, take naredbe, take postave. Vrli, ïa dobro vneti, venii in vestni možje bodo skrbeli 2a to, da se napravljajo postave, res koristne postave, ki bodo pospeševale časno pa tudi večno srečo pod'ožnili; postave, ki bodo skrbele, da se varuje vera, da se povzdiga kràèa'isko življenje po cerkvi in šoli, da se skrbi za nravnost in poŠteiiost (iri državljanih, da se zabrani vsak poskus spodkopavati vero pri podložnih, razširjati »ravnosti ali veri nasprotne poskuse. Vrli poslanci, katerem vera in vest veleva, bodo dovolili radi tudi veče stroske za reřii, ki so res potretme in koristne, nikoli pa ne za reči, ki so brezpotrebne ali celo Škodljive. Kayno tako bodo ravnali pošteni občinski zastopniki v občini.
Nasproti pa, ako izvoli ljudstvo in pošlje v 2bor može lokave, brezverne, brezvestne, katerim je mar le lastna korist, lastni žep; može, ki ao sami zgubili versko katoliško prepriianje — kako Se bodo mogli taki vneti za reči istinito koristne? (Gledali bodo na-se ne na obêni blagor; delali za postave, ki bodo koristili njim, ali le gotovemu stanu, ali morda le bogatinom, kapitalistom — ne pa večini trpečega ljudstva ; glasovali bodo za postave, ki ovirajo cerkev in njeno delovanje, katere pospešujejo brezverstvo, izrejajo brez Boga, I^odobno bodo delali tudi v občinskem zastopu, v îiolikor segajo take reči v njegov delokrog.
Da je temu res tako, imamo zgledov po svetu brez števila. Poglejmo na Nemško — 13 let se
je preganjala cerkev katoliška, so se podili iz dežele iu metali v jeČe škofje, menihi, duhovni — po brezvernih poslancih. Na Francoskem in Laškem se še sedaj zatira i[i ovira cerkev po brezvernih liberalnih poslancih, se zatira ubogo ljudstvo, da bogate nekateri brezvestneži — ako ni drugače pa s podkupljenjem in goljufijo.
Kako važno je torej, ako gre k volitvi vsakdo, ki imii pravico voliti! Kakor sam izvoliš, tako bode. Radi tega naj nihČe ne govori ; bodo vže opravili tudi brez mene. Opravili bodo, ali kako, to je drugo vprašanje. Kaj pa če si kriv li z nekaterimi tebi podobnimi, da je izvoljen mesto dobrega slab mož, mesto vernega poštetijaka brezveren liberalec? Kako bodeš dajal odgovor o tem V Te li ne bode pekla vest govoreč ti: glej, kaj je storila tvoja lenoba? Ne, možje Dolenjci, tisti iasi morajo biti za nami, ko smo se dali tudi za nos voditi pri volitvah.
Odslej dalje mora in hoČe vsak sam storiti svojo sveto dolžnost bodi-si pri volitvi za občino, za deželni ali državni zbor: volili bomo vselej može poštene, verne, vnetu za vero, domovino slovensko in cesarja ljubljenega. Da se to tem gotoveje zgodi, bodemo o volitvah še kaj govorili.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ?
Stari ninogozaslužni poslanec dr. Smolka se je odpovedal predsedstvu državnega zbora. Izvolil se je nov predsednik —liberalni Nemec Ohlu-mecki. Tako se vedno bolj kaže, da bodo polagoma dobili Nemci državne vajete popolnoma v roke. Kriva je slovanska nesloga — pa kaj pravim? .slovanski liberalizem. Nekaterim, zlasti češkim poslancem je vse zoprno, kar je količkaj versko: — ti so razdrli prejšnjo večino konservativno.
Državni zbor je pretrgal svoje delovanje 22. marca za dalje časa Zborovali bodo po ve-likej noči deželni zbori, ki so vže sklic;ini. Naš se prične 20., štajarski (V in goriški 20. aprila.
Madjarsko ministerstvo hoče [la vsak način osrečiti državo z zakonom hrez cerkve — b postavnim priležništvom. Slepi gospodje ne vidijo, da bodo prišli po tem zakonu v objem judovskim pijavkam še bolj, kakor so vže sedaj. — Sicer pa je veliko nasprotovanje tej novotariji ; upati Je §e zmiraj, da bode v madjarskem kraljestvu zmagala pamet — in vera.
Kaj je novega po širokem «vetu?
Na {.aŠkem se še vedno veliko govori o goljulijah. Trdi se, da Je bilo različno podkupljenih 72 poslancev. Lepa dežela to!
V Srbiji 90 imeli državne volitve. Izid je tak, da se skorej ne more vedeti, kakova bode
veÈiiia. Sploh pa je v tem mladem kraljestvu nesloga in {trcpir naj bolj navadna stvar.
Norvežani se hočejo odtrgati od Svedije, ako jim ta ne d:i âe veíjili pravic. Y korist bi jim ne bilo, ker bi se^sanii ne mogli tako vspešno bratn'ti kake zveze a Švedi.
Na Belgijskem so bili pretepi med kmeti in žaiidarmi. Dva žaiidarma iii vei kmetov je ranjenih.	_
Fiâe se nam:
Iz gornje krške doline 22. marca. (Naše rane; žeui tuiiie. ) Pred nedavnim je nekdo z Dolenjskega milo tožil v „Slovencu-' o silni zaiiravljivosti, ki se godi pri iiašili ženitninali. On pravi; Ženitovanje traja vćasili i»o dva dni in dv« noÉi na Ktrani ženina in ravno toliko na strani neveste, najmanj pa po jeden dan in noÈ na vsaki strani. Mnogokrat imajo pojedino še tiati večer pred poroko in potem celo noč. Zgodi ae kaj rado, da pridejo svatje, celo ženin vsi „natrkani" pred altar. Koliko potrate na ženiLninali po kmetih in to v daiiašnjili, tako hudih dneh! Včasih g)'e četrtina dote rakom žvižgat s saminu ženit-vanjskimi stroški. Na to toži dopisnik, koliko tierod-nosti se zgodi na ženitnini posebno po noći, pijančeva se, vogJari, pokoneiijejo se gospodarske priprave, in ko so voglarji pijani, začuo se s sabo ali s svati kregati in konec ženitovanja je kak poboj. Na to pozivlje svetno gosjíoříko, naj kaj zoper to razvado stori, ker svarjenje duhovnikovo ue izda nič.
V resnici tvpk« so te besede, žalibog da sti popolna resnične. Koliko menj greha bi se storilo, koliko manj mladine spiidilo in koliko denarja prihranilo, ko bi se pri žeiiil.niiiah napravil kak rfd. V mojem rojstnem kraju na Gorenjskem so [)Oroke dopoUidne, lia to gredo svatje na nevesten dom in ostanejo večinoma skupaj do noči, na to gredo naiazeii. Rolj redko kterikrat se zgodi, da trpi ženitnina tiuli po noči, ]iroti jutru je ženitnina tudi v tem slučajn končana. Ljudje v tem kraju so razmerno precej premožni, Kako pa tidcaj doli pri nas z i'azmerno revnimi Dolenjci! Sicer se čuti povsod pomanjkanje, a ko si „na oklicu", pa zgine vse pomanjkanje. Že ko gredo pismo delat, ostane v gostilni par petakov ali pa še desetakov. Letošen predpust mi je pravil ženin, ki je vsť. drugo, samo premožen ne, (ima le zadolžeao hišico in par prikupljenih njiv), da so pri tej priliki plačali v krčmi čez 20 gold. Na to je pri nas v Krški dolini in tudi drugod po Dolenjskem navada, da gredo svatje po poroki, ki je dopoludne najprej v gostilno, k,ier ostanejo do večera iu še le zvečer gredo na dom nevestin. Koliko se zopet tukaj zapravi! Nenavadno znese račun čez 20—30 gold,, ne redkokrat tudi 40 do 50 gold. Zvečer se začne prava ženitnina, ki trpi po več dni. Ko je život proti jutru že vsega poln, svatje poape in ko se zbude, se pitje vnovič začne in tako dalje veČ dni, pri količkej bolj premožnih že-nitninah še le petek svate razpodi. V nekterih krajih po Dolenjskem je pa še navada, da pridejo svatje v nedeljo zopet .skupaj „na ostanke". Koliko stane tedaj taka ženitnina! Koliko jedil in pijače se povžije pri svatovski mizi, koliko treba za postrežčeke, godci, brez kterega si dolenjske žeuitniue ne moreâ misliti, kakor ogerske ne brez obligatnega cigaua in koliko pijače aa nikdar site voglarje iz dveh ali se več
vasi! Lep začetek k prihodnjemu „blagostanju!" V resnici îep del nevestine dote, ktero prinese k hiši, namesto da bi se ž njo nekaj dolga plačalo, mora iti zato, da se ženitnina plača.
O tem si Dolenjci pač ne moremo eden drugemu veliko očitati, ker ta potrata ni samo v naši dolini, ampak tudi drugod. Neki župnik na Dolenjskem, da bi vsaj nekoliko omejil to zapravljivost, ni nikdar poročil v pomleljek, ampak vselej v sredo. Zakaj ? Zato, da je mogla ženitnina trpeti le dvři dni (do petka), ko bi pa poi'očil v poniieljek, bi pa trpela od pondeljka do petka, kakor je bila navada, dokler ni on z velikim trudom navzlic v^^einu vpitju vpeljal nove navade.
Značilno je tudi, kar je izjavila črnomaljska sodnija 1. 1883, deželnemu odboru o ondotnih ženit-ninah, kot vzrokn rastoče revščine. Njeno poročilo se glasi: „Dalje škoduje kmetijstvu dragoceno pivo-vanje o priliki ženitve. Prijiravlja in pojé se po dva vola, dvajset puranov, dve teleti, rac, piščet, po dvajset vaganov pšenice; popije se po 30 veder vina in še več. Tako po celi teden trajajoča pojedina kmeta več poškoduje, kakor celi požar (poročilo deželnega odbora glede agrarnih razmei' 1884 str. 141.) Tudi meni je znanih več slučajev, ko se je na ženitnini popilo od 10—15 veder vina in sicer so li slučaji z tostran Gorjancev. Na vsak imčin so sedaj navadne ženitnine velika raua blagostanju in velik povod zapravljanju, Kadar se bo začelo resno misliti na zboljšanje gmotnega stanja našega kmečkega ljudstva, treba bo tiuli misliti na to, kako l>i se poti'ata pri ženitninah vsaj deloma omejila. Beseda posameznikova izda toliko kot nič, vsak se izgovarja na navado, ako mu se toliko in še t,fiko lepo zmernost priporočaš. Navada, bolje razvada in pa stiah pi'ed zabavljanjem svatov pi-emaga vse, akoravno ženin Sîim dobro spozna hud ndarec, ki pride iz te zapravljivosti.
Koliko morejo javne oblasti s tem storiti, ue vem; to |»a ve;n, da bi se nmngim razvndam prišlo v okom z natančnim izvr.ševanjem županijske postave zaradi licence in takse zh godbo, ktera taksa bi se po postavi morala pobirati tndi od godbe na ženitninah. Dalje tudi mislim, da morajo slavna C. kr. okr, glavarstva in županstva, ako imajo le resno voljo, večinoma zatreti grdo v o g 1 a r e n j e, ki je povsod tolikim nenravnostiin in pobojem. Vem za kraj kjer skozi vfič let ni bilo ženitnine, da bi se voglarji ne stepli in se s koli in nožmi ne klali. Po več krajih in žalibog tudi v naši dolini .sem zapa;iil, da ne hodijo na voglarenje samo vogiarji, ampak tudi vogla-rice. To je pa že skrajna nesramnost, da hodijo dekleta pozno v noČ s fanti vred voglarit večkrat prav nespodobno našemljene! Tam se vpijanijo eni, kakor drugi in žalostne nasledke te razuzdanosti si vsakdo lahko misli. Vi, ki imate moč v rokah, na noge, skrajna potreba je, da se stori konec takim nerodnostim, sicer bomo z javno nravnostjo kmalo pod ničlo. Neprilike, ktere sem omenil, niso tako redke, kakor si morda kdo v svoji dobrohotnosti misli, ta rana je le preveč razširjena, le malo bolj globoko je treba pogledati in videl jo bo marsikdo, ktei'emu je ostala do zdaj neznana. Da se pa ta rana spozna in na to zaceli predno postaue neozdravljiva, to je namen teh vrstic.
Iz Bavarskega. — V štev. 6 na strani 38 so prinesle „Dol. Novice« neki dopis iz gornje Krške doline. Gosp, dopisnik toži o slabem atanju našega kmeta, o pesanju vinogradov itd. Naprej piše o za-
pravljivosti, plesu, popivaiijii in o grdem poiioèevanju. Tudi .jaz se vjemam z gospodom dopisnikom, sam sem ee žal vže [n-epričal, da je resnica, kar trdi. Ali se pa iielji zavoljo tega laliko kaj ukrftiiilo? Neki pri-atelj pravi, da se je zdi'avil pii slovečem župuiku Kneipu na Bavarskem hi da ni nikoli slišal kakega iipitja. Tiidi bavarski duboviii trdé, da ponoSevanje tukaj ni v navadi. Dostavim Še, da je tukaj ostro prepovedano tako kaljenje javnega mini iu vsaki taki ponočnež, bodisi v mestu ali na deželi, je po postavi ostro kaznovan.
seji 27. privolil
DomaČe Testi,
(Vdanostne izjave milost, knezoškofu Ljubljaiiskemu) so poslale dalje te-le občinej G-o-riôa Vas pri Ribnici, Spodnja Idrija, Preddvor, Šmar-tin )od Šmarno G-or«, Špitalić, Trata v Poljanskej dolin, VrabÉe, Lože na Vipavskem, Mošnje pri Ra-dovlj ci, Slap pri Vipavi, Kiiže pri Tržiču, Dule in Pitviovče liri Kanuiiku.
(Mestni zastop) je obravnaval v marca nekatere gospodarske reči, zlasti pa nekaterim prosilcem posojila iz mestnef^a premoženja Za oskrbovanje mestnega gozda se je izvolil poseben odsek. Dela v skkdiaeu, da ae pripravi za posto in telegrafski urad, sta prevzela gg. Utnek iiiKošiček; 0(1 inklicne cene sta popustila B\U odstotkov.
(DolenjMki m gospodarj em. ) Komur je trtna uS vinograd uničila, pa ga naîi!erav;vva. řez par let z ameriškimi trtami zopet zasaditi, priporočamo pač gorko to-le. Prekoplji vinograd in obsej ga z nemško deteljo (Incerno) pomtíšřino s cinpirjem. Več let zaporedoma si boš piideloval po tem iiaćiuii v <^pustosenih vinogradili obilo prav iiue krme, že celo, ako bo.š v drugem letn po v.setvi pe])elil. Ko bodeš pa vinograd z nova zasadil, izdala bode jmstala ledina (trata, ruša) ti'tam toliko, da jim vsaj 6 let. ne bode potreba gnojiti.
(Podružnici sv. Cirila in Metoda v Novem Mestu) so došli následní darovi; V ]ioz-nianovi gostilni nabrani pri odliodnici gosp. Igimcija Sitarja 8 gld., v Reršlinski baraki nabranih fi8 kr. Iskreno zalivalo izrekamo v.sem gg, dobrotnikom. Bog poplati!	v^-.-v.......
(Na Drski) pri Novem pogorela biša zidarju Petričii.
(Utopljenega Stepišnika), kateri se je ponesrečil koncem tebruarija, je potegnil iz vode marca G. Mlejnik. Cele 4 tedne je bil v vodi;
Načehiištvo. Mestu je 20. mai-ca
26
--------I ..v-...... J-.,	,
nmogim novomeščanom se ta čas ni zastonj gabilo piti Krko.
(Slovenski vlak v Rim.) Kakor smo vže ^znanili odide 10. aprila poseben vlak v Rim. Iz J^aribora odide v ponedeljek (10, aprila) ob 9. uri dopo-1'itlne, iz Zidanega Mosta ob 11. «ri 49 m,; iz Liti, e 12. nri 4;) min.; iz Ljubljane ob eni 46 min.; z i ostojne ob 3. uri 54 min. ; iz Gorice ob 7. uri 43 m. Popoludne, Cene so Jako znižane za tje in nazaj.
listki veljajo za 30 dni. Nazaj gredé se smé ûa Laškem âeàkrat izstopiti — na Avstrijskem pa *jer se hoče. Vožiii listki naj se preskrbé pi-ej ko
o se
mogoče — gotovo pa vsaj do 4. aprila. Dobiva Pn podjetniku Jos, Pavlinu v Ljubljani, v „Kato-«skej družbi" v Ljubljani iu pri množili župnijskih, ûocinskih in postnih nradih. — Slovenci, ki imate čas ^ denar, porabite lepo priliko, da se tudi naš mali
jiarod pokloni ljubljenemu svetemu očetu v dostojneuj Številu !
(Razpis častnega darila). Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšiče ve ustanove 200 goldinarjev Častnega darila izvirnemu pesniškemu pripovednemu delu v prvi vrsti kaki daljši in celotni epični pesmi. — Snov bodi delu zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja národa slovenskega. Delo mora biti pisano tako, da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom lepe pripovedne književnosti ter poleg tega ngodi literarnim namenom „Matice Slovenske". — Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomsičeve nstanove, prejme vrhu tega za svoje delo se navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje „Matica Slovenska" po § J.6. syojega opravilnega reda po 25—40 gold, za tiskovno polo. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru „Matice Slovenske" d o 3 1. decern b ra 1 89 3. 1. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečatenem listu, na katerem je zapisano dotično geslo.
V Ljubljani, dné 1. marcija 1893.
Obor „Matice Slovenske".
(„Duhovni poslovnik) je dovršen a 4. zvezkom. Delo je spisal g. župnik Martin Poč, izdalo pa je „ katoliško tiskovno društvo" v Ljubljani. Gotovo bode knjiga mnogo koilstila gospodom duhovnom 1er tudi pripomogla, da se več vreduje odslej slovenski, kakor se je godilo doslej.
(Cerkvene pesmi za mešane glasove.) Zložil in veleč. g. Val, Alijančiču, župniku na Dobravi poklonil Ivan Zupan, organist iu orgljar v Kamnigorici, — To je zbirka 12 prav lepih pesmi. Znani veščak Fftjgelj je te pesmi v „Slovencu" jako pohvalil ter priporočil, vsied česar jih tudi mi priporočamo našim organistom. Cena je 50 kr,, naročuje se pri g. skladatelju v Kamnigorici.
Listnica opravnistva.
Dipiiisa \7. Kos t ai ljevice híkiqo mogli «prejeti, ker uima poil-jtii-a — brc;! iijej^a iia ne spr^jmetno iiobonega ilojiisa. Sicer pa, akii je res, kur št« jiisali ni lepu — vendar poravnajte doma!
Tužnim srcem javljam vsem sorodnikom, irijateljem in znancem prežalostno vest, da e Bogu Vsegamogočneniu dopalo, mojega pi-e-jubljenega soproga, gospoda
Jakoba Butalic-a,
C. kr. 8Đdnij§kega kancelista,
danes ob polu 10. uri zvečer v 44. letu njegove starosti po kratki bolezni, previdenega s sv, zakramenti za umirajoče, poklicati v boljše življenje.
Pogi'eb bode v ponedel ek 6. t. m. ob 6. uri popoludne na tukajšnjem pokopališči.
Zadušne sv. maše služile se bodo v farni cerkvi.
Radovljica, dné 4. marca 1893.
Franja Butalič roj. Pehanj
soiiroga,	(90)
^ÍAHYAXaA.
Za mnogobrojne dokaze prijateljskega sočutja mej boleznijo iii o smrti, za darovane krasne vence in za mnogoštevilno spremstvo mojega nepozaliljivega soproga, gospoda
Jnkoba líiitíilič-a,
kancelista pri C. kr. sodiSćl v Radovljici,
k njega zadnjemu počitku, iziekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pre-čftstiti duhovščini, gg. uradnikom iz Kadov-Ijice in Kraiijwke govt* ter sUvnenin pevskemu društvu „Triglav" v Kadovljtci za giiiljivo petje, najiskrenejŠo zahvalo.
V liadovljici, dné 7- marca 1833, (ai)	Franja Butalič roj. Pehani.
Î1
Lepo posestvo,
ZAHYA ÏaA.
Za milo soiutje mej boleznijo in ob smrti, za mnogoštevilno spremljanje k zadnjemii po-čitkn našega iskieiioljubljenega .sina, oziroma brata
#)oHÍi>n Grnjlinid-a,
prvošolca,
izrekamo velespoštovanim gospodom profe.'ior-jem, gosp, ravnatelj«, vs^em dijakom, posebno še tovarišem umrlega za lepi venee, iiajtuij-iejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
trpežnih, lično izdelanih vozov raz-lliine velikosti prodaja po nizki ceni J Franc Walland v Žužemberku.
Vdova grajšćaka želi dobiti službe
gospodinjstva
ali pa pomoćnice nospodtnji. Tudi pri kmetijstvu se razume. Blagovoljne ponudbe naj se pošiljajo na S. Haring v Črnomlji.	(0:t)
(87-))
katero meri 29 oral in 308 sežnjev je iz proste roke naprodaj. Kedor bi želel to posestvo kttjiiti, naj se hitro oVn'ne do posestnika ložeta Lokar-ja v Gorenjem Kartelevu št. 3, pošta Mirna Peč, (Dolenjsko).
Y A m 1^0 k
izv;nn'(iili!Oiim obřiiciini zboru
okrajne boIniSne blagajne v Novem Mestu
w ncddjo ilnć 9. ayrila JSO^i ob 2. uri popoludnř.
Dnevni i' e d : L Poročilo pregledov ai nega adViora i'ačnna leta 1892. II. Poročilo načelništva o društvenem delovanji.
Načelnlštvo.
Otoški mlin pri Toplicah
se liode dné 6". aprila t, 1. po javni drafJii v najem dal. Kdor ji;a v najem vzame, mora íťíirtletiio naiemšíino naprej plarati.
ISTaznanilo
vsem članom okrajne bolnišne blagajne v Novem Mestii.
Kev je okrajna bolnišna blagajna vsled raznoterih okoliščin iwBívna postala, se s tem naznanja, da bodejo za čas pasivnosti samo resno bolni iu poškodovani (lo je v istini za vsako delo nezmožni) boinisiin pfidpnvo dobivali, vsi drugi bodejo imeli pa samo zdravniško pomoč in zdravila plačana.
(93)	Načelništvo.
No Va gostilna!	|
Podpisan« nljudno naznanjam slav. občin* i
stvu, rta sem odjirla gostilno pred mostom hiš.	'
štev. 8, (pojirej pri Koršku) ter da točim iz-	:
vrslno domačo, dalmatinsko in istrijansko vino,	:
točim tudi izvrstno pivo po 10 kn vrček tudi	,
^ imam okusna jedila po primerno nizki oeni ter	' , zagotavljam dibro pustrezbo. Za obilni obisk se i
priporoča z odličnim spoštovanjem	i
: (f'^-J')	Josiplna Rajec-Pelničar.	'
GII81 a v Forgaes,
zlatar
priporoča svojo bogato zalogo zlatnine in srebrnine kakor tudi natanko urodjene in regiiliranc žepne in stenske ure
ter budilnice.
Vse v svojo stroko spadajoča dela popravljam nataticno in po jaJco ugodnih cenah.	(g^j
«
i I li
80 komadov 2 palca debelih suhih
javorjevih stebrov |
fj	100 metrov
I obtesanega hrastovega lesa
proEia knez Auerspergov logarski urad v Soteski, M V na prostoru na Dvoru proda knez Auerspergov
„. _	Lli ftii ■ . . . „ . . .	_
poŠta Dvor.


Zdravega, kakih 15 let starega
éeíka,
kateri lii imel veselje iiáiti se krojaške obrti, sprejme takoj Janez Botar, krojač v Gotiii Vasi hiš. št. 37.
Oklic.
Vsled dovtíljeiija c. kf. okrajnega sodišča v Trebnjem z diié Í7, marca 1893 št. 1^86 prodalo se bode v zatmšĎitio diié 9. jatuiarjři 1893 v Treliiijem umrlega trgovca. gosi>. Vinko VerliovŠek-a spada-foře mešano sodno na 450(3 gld. 54 kr. eeiijt^no blago skupaj.
Kiitjovalcii preimstila se hode ludi v zaknp pro-dajalnica z magacinom vred za drobnosti in Wago. kakor tudi i>utrebno stanovanje obstoječe iz sobe zdolaj, knliinjiij soba za hrano, potem ena šnpa za sbranjeiije drv in prazne posode in tretji del vrta za letni zakup 400 gld., ki se ima îia pol leta zrairaj naprej plačevati iii sicer za ii let zaporedoma.
Ponudbe z 10% varščino se imajo do 6. aprila 1893, kateri dan se lahko vse i>regleda. na c. kr. okrajno sodišče v Trebnjem, ali pa podpisanemu sodnemu komisarju doposlati.
Ak.0 ne bode nobene ponndbe, bode se prodaja mešanega blaga na drobno 10. aprila 1893 od 8. ure dopoludne naprej in ako bode treba prilmdnje dni po javni dražbi proti gotovem plačilu vršila.
Cetiilni zapisnik in dražbeni pogoji vidijo se [tri podpisanem sodnem komisarju.
Trebnje 18. marca 1893.
Matthaeus Bežan,
(fil)	notarski substitut hot surf«» komisar.
Jako znamenita železna tovarna na Štajerskem išče poštene, zmnožne in strokovno zvežbane
zastopnike,
kateri v svojem delokrogu redno potujejo. Ponndbe ûaj se pošljejo pod znamenjem „G. 5890" Rudolfu Mosse, na Dunaj (Wien).	(8:i-i)
Radi odpotovanja od tod se proda ali ua več let v najem dá
katera se nahaja poleg družili opekam pri Dolenji Straži. Več pové lastnik
(83-1)
Jurij Springrer, v Mirni Peči his. šlev. 19.
logarski urad v Soteski, posta Dvor. (76>
oùre travniške in hribške krme
(mrve) prodaja Janez Zurc na Dvoru pri Žužemberku. Pod jako ugodnimi pogoji
se in proste volje
proda ali v najem odda mlin
na novo postavljen, močno zidan in v dve nadstropji, ob reki Lahinji na Kriyoglavcih pri Metliki. Mlin ima štiri tečaje in stope; zraven je tudi nekaj zemljišča Natančneje se izve pii lastniitu Ignaciju Premerju, posestniku na Primostku pri Metliki.	(65-2)
14 do 15 let stari
deček,
sin pošteiiili stai-išev in lepega zadržanja se takoj .sjírejme v Požekovo pekarijo v Metliki.	(8 -')
iŘée 8e	(79-1)
kovač s skušnjo.
Kovačija teži ob deželni cesti Ribnica-Rakek. Oženjeni imajo prednost. Stanovanje in orodje prosto.
Ponndbe na opT'avništvo „Dol. Novic" pod T. L.
Imam
P B a
(Leonberger Bernardiner) izvanredno dobřili lastnost, na migljaj vé moje niiwli, za katerega iščem radi pasme enake psice. Ponndbe prosim pod Š. L na oprávni-štvo „Dol. Novic"	(do-l)
Suhe deske
so naprodaj na drobno vsako saboto v Soteski na žagi po nastoimih ceaah in sicer meter v širjavi;
palca debele po gld. —.90, 1—,
'U
v. v,
v,
%
1.20, 1.40, 1.70, 1.90,
a.20.
Knez Auerspergov logarski urad
v Soteski, pošta Dvor. (7a-i)
58. stran.
DOr.KNJSKK NOVIC]!-:.
ítev 7.
mm
m
urar v Novem Mestu na Velikem trgu
pri]ioroĚa ala^eiim občinstvu ter iioseliio preí, linliov-íĚiiii svojo bogato zalogo iiajrHznovratiiejib zlatih, sre-brniti in nikelnatih žepnih ur, stenskih ur z nihalom (PeiKlelulireii) in ur budilníc tWeckeriilireii), verižic iu (Im^îili v to B+rolio Bijađnjoiiili stvari. Cenik žepnim uram: NftjfinejĚe iiíítfiliiate ure s ključem od gld. 3.20 ih 6,- ■ „ remontoir-iiire uikelnate „ „ d.SO „ 5.&0 „ srfibenie ure e kljuieua , „ 3.50 „ 8.&0 „ srebrne reniontoir-ure „ „ 6.!>5 „ 9.50 iste X livojnini oklepom „ „ 8.20 „ U.5U „ iiliite lire za dame , „ „ J3.— „ „ zlate ure za guspode „ „ 20,— „ 90,— Amerikaiieke btirtilke po ^'Id. tine frarautimte no glJ. Í.SO.
Popravila iz^Tšnjein vestnn, toíiio in po pruv niiiki ceni ter r. ^nraiicijo. — Stare žepne in stenske ure se laliko aainenjnjo xn tmve pruti primernemu doplačilu. Poštna naroČila ae toËtio izvršujejo.


Ucenca, b
kateri je z dotrim vsiiehom dovršil ljudske šol« sprejmem takoj v poduk mizarske obrti.
Alojzij Kobe,
mizarski mojster v Metliki. (Dolenjako.J
Jakob Mikolič,
krojač na glavnem trgu v Novem Mestu
priporoča sjavnemu občinstvu, posebno precast, duhovšdini in p. n. uradnikom, avojo bogato zalogo najnovejšega sukna. Prevzema tudi vse, v njegovo stroko spadajoča dela za p. n. gospode, kakor tudi za dečke in izdeluje ona po najnovejšem krojil in po najnižji ceni. Za dobro iu pravilno delo se jamčil ,
Dalje priporočam tudi p. n. občinstvu veliko zalogo narejenih oblek, za odrasle, kakor tudi z» dečke, od preproste, do najSn^e, po prav ugodni ceni.	2)
BBÂTA SCHWEIGEB
-iai	V Črnomlji
priporočata svojo zalof^o piavih naturnih, beli' 'rugih
strijanskiti in dalniatinskili vin.
Vzorci BO pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.	(ii_,i)
iz poltene liiše, ki zna pihati in brati; sprejme se takoj kot učenec v trgovino z špecerijskim blagom, ieleznino, usnjem itd. pod ugodnimi ])ogoji.
Franc Šušteršič,
(66—2)	trgovec v ČrtiomSji.
Sveža (frišua) kurja jajca
se kupijo v vsaki množini po jjiko dobrih cenab. Za jajca ni treba plačati iiikake vžitnine, nego se isti preko vsake mitnice ljubljanske, ako se na mittiid ljubljanski denar založi, kateri sfi potem vrne na mitnici ter se lahko vpt^ljajo ti'ansito, I.0 je vžitnine prosto ker kolizejsko poslopje ne spada še v okvii- ljubljanskega stoiuega mesta. Več se izve pri Gustav Treo, trgovcu v Kolizejskem poslopji v Ljubljani, pritlično na desni strani črka C.	t68-3)
Izurjen kovaški pomočnik,
kateri razume dobro vozove, koleselne in konje kovati, st; takoj vzprcjuie pri Peter Gorupiču, kovaču v Kandiji poleg Novega Mesta.	(70-^1)
Dobro ohranjene	(75)
štacunska železna vrata
s kamonitmi bangarji in notranjimi steklenimi vrati, kalior tudi ravno tako okno ima ceno na prodaj Frane Kastelic v Kandiji.
■■••••«••••••••••mmmmmkmmmm
Franc m Čuden,
(7^-2)
ur ar
ppejB J. Geba v ijubljani slonove uliee št, U
priporoča svojo bogato in največjo zalogo švicarskih ur, po najnižjih ceuah, zlatih, srebrnih, ni-kelnastih, stenskih (Pendeluhren) in butlilnic, verižic, prstanov, uhanov, murčkov tu dmgili v to stroko spadajočih stvari. Popravila natančno in dobro naredim. Postna naroČila se hitro izvršiyejo. Ceniki so zastonj in tudi po pošti po.šiljajo. V cenikili je natančneje popisano, kakošne ura da so, koliko časa jamčim (garantiram) in zamenjam.
Stare srebrne ure imam po 3—S gold.
•«•I
Novmiieflto: Oilgovonii urednik dr. Josip Marinko. - Jadojfttelj, zoJožuik ju tiskar 1. Krajeo.