List 74.
Senic ne loviti in moriti.
Med vsemi pticami je se ni ca našim vertom in sadnemu drevja najkoristnisa; nobena ptica ne pokonča in ne zmanjša bolj gosenc in družili škodljivih merčesov po naših vertih, kakor ravno senica. Ona je gotovo najpridniša med vflimi pticami, in pobira celi dan gosence, červiče, jajčka itd. škodljivih merčesov, od kteiih se živi. Ona je tako rekoč že od Boga vstvarjena, da škodljivce iz naših  vertov trebi.
Gotovo je, da ondi, kjer senice nimajo toliko sovražnikov, se tudi merčesi po vertih in sadnem drevji tako po-gostoma ne množe, ker jih one proti poberejo in potrebijo; torej jih ne gre tako neusmiljeno loviti in daviti, kakor radi mestni postopači ž ojimi ravnajo.
Res je, da je sem ter tjedovelj sadjorejcov, ki senice in enake ptičice zagovarjajo in njih korist spoznajo, in ni dav-naj, kar se je iz Berolina na Prajsovskem po dolgem in širokem priporočevalo, da naj se po drevji sadnih vertov va-livnice ali godivnice senicam in enakim ptičicam napravljajo, in v sadonosnice privabljojejo. Tu in tam se tudi taki gospodarji dobe, ki jim po svojih vertih raznega zobanja nastavljajo m v svoje verte vabijo.
Prav bi bilo, če bi se tudi pri nas jelo tako ravnati, da bi se jim po sadnih drevesih valivnice napravijale, ker se duplja po gojzdnih drevesih, kjer senice najraji gnjezdijo, od leta do leta bolj po redkoma nahajajo.
Z zobanjem jih v naše verte vabiti, se nam ne zdi tako važna in gotova reč, ker senice so kakor tatice; kjer senica zerno, naj je kakoršno koli, dobi, zleti urno preč, in ne ostane in ne zoblje na mestu, kakor drugi tiči; ampak izluši zerno za zernom in odleti v drug kraj ž njim.
Najbolj koristne so senice pa pozimi na naših vertih, kjer je drevje golo in brez perja, kjer veliko ložeje po mešičkih in jajčkah stikujejo, kakorštiih veliko več potrebijo, kakor o dragih letnih časih. Tam pa, kamor senice in enaki ptički ne dojdejo, gosence cele verte končajo. Ni tedaj prav takih ptičkov, ki so naši veliki dobrotniki, loviti in jih moriti. Temveč le privaditi jih moramo v verte, da nam bodo drevje, dar božji, gosenc čistili. Hvaliti moramo Boga, da nam je te pridne živalice vstvaril, brez kterih bi se gosence in drugi merčesi tako pomnožili, da bi mi kaj malo sadja okusili, kar bi ga gosencam ostalo.                                   ,
Ce jih pa poloviš,
Nič sadja ne dobiš,
Merčesi ga snedo!
Ne hrušk ne sliv
Ne boš dobil,
In glad pestil te bo!                         K.