Posamezna št evil I* a stsuntc» 1 I>imi. Leto IV., Mev, 143 > V Celfu, torefe due 19. decetnbra 1922* Pottn!» utatans « piovlni. j^H ^^^H ^l^^r ^^^^f ^^^^^^^Ä l^^^^^r ^Hfldolž' lztls Ljubljana Siane ;ctno 48 Dm, mesecno 4 Din, za inozorastvo letno 120 Din. -- Oglasi za mm viSine stolpca 40 p. KeRlnmc rr.ed tekstora, osmrtnjce in zaffvale 50 p. Posamezna Stevllka staue 1 Din vsate $ore&, cetriek Sun sotoofo. ttretfiniisftva Strossmajerjeva ui. St. 1,1. nadstr. Telefon št, 53. iSpravniStv«» Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon 5t. 65. pssa Račun kr. poStncga čekovuega urada Stev. 10.066. «=3 Samoradikalna vlada. Kljuib dolgotrajnhn poga&njem z radikaki se demokratskemn klubu ni posrečilo, da bi se sestaviia koalicijska vlada. Radikaler so odklonili vsako so- delovanje z demokrati, na vsc načine so se izgovarjali. Z grožn.io, da prcidejo radikalci v opazicijo, sc jc situacija iako j poostriia. da kralj. ni videl -nobeuega izhoda več za dosego poslovne \ Uule, ki bi izvcdla parlamentarni delovni pro- gram. Krona je odklonila p reding prt-d- sedniika skupšcfnc, da bi so posknsitti sestaviti vlada iz druge iKijmočnejse parlamen tarne skupine. Pašič je bil po- novno pozvan na dvor, kjur je dobil mandat za sestavo ^mioradikalrie viadc. Cc premotrimo listo novili mini- strov, vidhno da. nastane s samoradi- kalno vlado popolnoma dru.ua doba v našcm notramjem državnem življenju. Radikalna stranka in ž njo novl mlin- , stri so prcdstavitelji najbolj konserva- tiv ne struje, ki žive še sedaj v tradi- cijah nekdanje male Srbije. Pripadniki radrkahnu strankc se se doscdaj niso povspeli do razunievimja sedanje veli- ke Jugoslav ije. Šc sedaj ne razuniejo, da treba našo ujedinjeno državo dnigaee voditi, tcr treba gospodarske in soci- jnlnc probleme drugače reševati, kakor so sc reševaJi v nekdanji mail Srbiji. Mcd Mrvati in Slovenci ni mogla in nc more pridobiti stranka, ki streiiu< sanio ya\ velesrbskirrr cilji nobeitih t-tl. Dernokratska stranka se }e bor if a z vso energijo in z vsemi silanii, Ja nu prndre kleja radikalov na vseh poljili našega- državnegii življcnja. Nastopila je pT'Oti reakci'ji, ki; ]c hotela nadviaua samo enega plemena nad dru^im, q/ayq- je sestavil v nagiici dcfinitiviio ministrsko listo. katero prinašamo na dru^em me- stu. l>a bi' Slovenci in tirvati :re bili preveč užaljeni, je poklical v kabinet nidi1 dva miiiLstra enej^a Slovenca in e- nejca Hrvata, katerc imenujejo parla- mentarni kro^i irotiicno »ministra za kolonije.« Ka.i bo rekla skupščina Klede vtlwrbskt; radikaine vlade. bomo \> j deli. Kaj je moral y;. Pašič nredočevati nosilcn krone, da je pristala na predlog Pašieev samovoiivjie vlade radikalov in pustila pasti tako važne in nujiie z:i- kone kakor je uradniški, invalidski in ajirarni, je vsekakor zelo tajinstveno. Sarno enkrat in sanio za dobo krat- ko odnierjcn^Ka easa smo imeli Sloven- ci Tieposredno pred zatonom pokojne Avstrije ininistra rojaka brez portfelja. Slovenska krajina1 irna sedaj v petcm k'tu po osvo'bojenju tudi: svoje^a mini- stra brez portfelja. Vsem tistim, kojim smo bili demokrati' na Slovenskem pre- voe srbski, ker smo bili iskreno ..uso- slovenski: državljani, je zai^ral sedaj starii srbski državntk Pašlč svojo vele- srbsko pesem kot rciren na otroejo hr- valsko repirblikansko pnsiviteto i'i "a siovensko avtonomijo. Vsem tem priza- devanjeni vecine Hrvatov in veciiie Sloveneev je s tem pač malo ustreženo. Demokratska stranka, ki je vse svoje si'le žrtvovala v sinislu svojega jn^oslo- vanskeKa pro^rarna ideji jugoslovanske drzaye in pravične sociable iireditvo raziner v naši: domoviiii. je doživela s tem, kar se je izvršilo, udarec ki ni v prrloff državi, četudi je morda v prilog stranki radikalov. IVAN PREKORSEK: Beseda inteligenci. To ie Tiaslov, ki .c:a nosi nvodnrk" «KnR'lijskega lista« z dne 13. decembra 1922. Reei nioranio, da je pisan lepo In iskreno, brez ozira na desno in levo, dostavljanio tudi, da1 želirno, da lepa be- seda najde tudi lepo inesto tarn, kamor I je bila nainenjeiia. Pisec clanka v »Ktne- j tijskem iistu« se spominja dobe, ko so j slovela imena Božidar Raič. Matija Ma- I jar, Fran Levstik, ko je vodil Oorieanc j nepozabni Lavrie, ko je neil Siajerce j Trstenjak, ko se ie na W'iicastnih ta- j borib nianiiestirala enotwost našcga j naroda, ko ni bilo mod inteligeiico in ! narod-om uobenega prcpada. »V dobi ' gradnje smo in obenem v dobi })olitiC- nega kričaštva. Kako pa na.i bo stavba dobra, če jo vodijo kričači in hujskači I incsto izvežbanih zidarjev! In da se da- I nes to godi, je krivda intcligence! Iz | mehkužnega strähn pred političnim bo- | jem jc inteligicnca zapustila javno živ- I ljenje, na njeno mesto pa so prjšli ruz- ni krieaci' in vpijacK ki morajo svojo notranjo praznoto zakrivati s krikom. Niijvecia in najbolj neoprostliiva pa je j kri\da inteiigence, da je skoraj itmrlo pros vet no d:elo nied narodoni.« Clanck zakljucuje s pozivom in vabflom, da sc iiiteligenca naslonv na narod in posveti delu za narod svoje silo, sicer bo rncd narodoni in inteligenco nastal prepad, ki ga ne bo mogoče več oreinosti'ti. V eianku je ninogo resnioei, mnogo zal'Ostne resnice. Prav tako niirno \n stvariiO' bi se dalo članok iradaijevati cam, kjer pisec ni šel globlje v stvart Ako bi: se bila naša hiteli'genca že v do- bi taborov ločiia od naroda, kje bi bil v\'iš narod in kjc bi bile nase narodne nveje. iYii vsi, ki zivinio nekoliko iavne- ga življenja, vemo prav dobro, da je 'bi!a naša narodna inteligenca v vsew najtežjih dobah našei zgodovine z naro- diom eno, vso neskončno d:obo naše siižnosti, dobo svetovne vojske in v dneh prevrata. Na njenih ramah je Je- žalo vcuno ncmalo odgovornosti in de!a in ni ga vršila slabo, vršila ga je ideal- no. V teh štirih letih po vojni se je mno- go sprcTncnilo, med1 inteligenco in narc- j dom je nastal prepad, kdo-r pa misli. an j je tega kriva samo takozvaiui IiiteU- giuica. se zelo moti ali pa je liudo kri- vičen. Res je mnogo mhvdostncga klc- alizma zanirlo in res ie tudi, da ni ni- kier vidcti oncga mladega naraščaja, Kl hi nadomeščal one, ki so se za vse m »postarali«, pravtako je pa tudi res- Tiica, da so se poštenim, javnim delavcem inteligentom prav trdo in trdno zalopntnila vrata med narod od Jules Lemaitre: Kralji. (Dalje.) V. »AH vam jo /n.ira, veliki kauc.:iar. ;noja proklan!!! -ija na narod. katcro sic podpisäli tudi vi?« Groi Moelhiitz se jc priklonil: »Mi je-ii dovoljcno spomniti' vase kraljevsko Visočaiistvo, da je ln-oj pod- Pis sanio potrdilo rcsničnostL vašega?« »Vein, gospod, (o jc dobro. ker iio- čem svojo misel in edino :>vojo misel razložiti narodu. Podrobneic vain nc bQUi razkladal. Stavkc, ki so i/.bnihnile pred nekaj meseei in povzrotnilc toliko gorja iiesrečni deželi, so ponehale bolj vsled! bede, v kateri so se nahajali de- lavci, ka'kor pa vsled nezadosinega pri- boljška od strani podjetnikov ...« Qrof MocJlnitz ie ugovarial z na- smcliom in skomignil z ramami. «To je rnoje nmenje,« .ic nadaljeval HerrnaTi. »Vcli'ko breme sc ie navaiilo name, odkar mi je kralj poveril svojo oblast. Ljudstvo čaka. Ž^ od moje mla- dosti so bile vsc misli in eustva tiba daritev zanj. Olaišati inn hočem živ- ijenje. Razširila se je med delavce ideju, da je rešhev socijahiih vprašanj edino -odvisno od refonne poiitičnib institu- cij. Predložil bodem skupščini dva predloga, ki jilt že poznatc: predlog o volilnem zakoiiu in zakonski naert, ki uvaja zacctek reprezeiitativnc vlade. Tukaj sta ta dva predloga.« Princ jc vzel neke papiric iz svoje pisalne nrizc. (irot Mocilwitz ga je po- slušal in se ni preinakni!. dokler ni kon- cal. Njegov smehljaioči obraz je še na- da'lje preizkušal intelcKtuelno varnost človeka, ki ni nik dar nit misli!. Uteje shranjene v niegovcm nizkem zaokro- ženem eelu so bile ubogc in redke, toda bile so razvrstene v lepeni reuu, trtlne in ntspremljive, bile so ideio njegovega rojsiva, njegovega stanu, nie.irove sreče in napredovanja. Bil je izmed onili, ki niso zmožnj sooznati in si orcdstavljaXJ drugačnega človcka. kakor jc sam, ne drugega življeuja, kakor je niegovo. Ne morejo se vživeti v drug socijalen po- ložai, v katerem oni živijo. Tudi' kadar se dozdeva, da misliio in dclajo, je sa- irio gesta delovaiija in miišljenja, Izvr- sujejo vse svoje geste popohionia av- tomatieno. Avtoriteta grota Moeilnitza in njegova priznana poštenost sta izha- JLdi; iz njegovega originalnega avtoma- ; tizma. Dobro in i>rcmcte:io ,iu igral vlogo veli'kega gospoda, djplomata in ministra absolntne monarhije. Z vCli'kim. dostojanstvom jc odgo- ' voril: ! »Sir, cast mi je podati- vaši kraljcv- '' ski Visokosti svoio in mojih tovarisev ostavko.« »Sprcjmcm, gospod Moellnitz,« jc ¦ rekel Herman, Jutri bom izbral drugo niinistrstvo.« Orof je misli], da inora pristaviti se stavek o starem zvestem uradniku, za- to je pripomnil: »Prosim vašo kraljcvsko visoko$v. da ne dvomi o moji vdanosti. Toda pre- pričan scm v diiši in vesti, da nas vaša visokost pogu'bi in da se oogubi tucil sama.« »Bonio videli,« je odvrnil Herman. »Sir, vaSa kraljevska visokost se bo spomniila nekega \]m na besede, ki sem si jih drznil izreči. Če mi vest ne pusti pomagati podirati (oprosti'tc drz- nostr mojih besed, ki mi jih narckujc ljubezen za javno dobro), bodite zago- tovJjcni, da bo moja vdanost ve-dno pri- pravljena pomagati, kadar bo> treba po- pravüjati.« »Jaz ne dvomitn prav nič,« j" re- kel Herman smeje. »Vem, da stc cücn izmed onih, katere se vedno najde. tistih, ki so niomentano videli v vsa- kem javnem delavcu napotje. In narod. ki je nekdaj prav dobro znal ločiti res- nično pošteno naiodnost in dclaviiost oö narodne fraze in izkoriščania,. je po nankin svojih kniečkih in »kmetom prv jazni'h« političnih vodij, zajelo mrzeti vse, kar se ne peča :j kinetijo ter odrc- kati vsakemu pjavico, da javno dela, kdoT ni kmet.Mnogo bi sc dalo o tem govoriti in pisati, morda .ie ta doba Ze skoro za nami, bila jc sigurno doba vc- like demagogue, ki jc prinesla iiašemu narcxliu malo sreee. VsaJvega javnega in kulturnega delavca, ki se ga je ta- ko iz deželc pognalo in pregnak) kot nekakega nianivrednega lopova, je bo- felo sree, ker je videl, da pomeni ro propadanje in nc napredek naroda. Na- rodna inteligenca —- nikdar ni bila bo- gata. a imcla je nekdaj v sebi toliko si- le, da ie mogla dajati iz svojega liušev- nega kapitala narodu to, Cesar je narod pogrcšal. Povojna leta so iiarodno in- teligenco ubila, napraviui so iz njc naj- bednejše reveže, na koje gleda danes narod ,še k veČK-mu s pomilovanjem ali pa celo z zaničevanjem. Revež in berač ne nživa ugleda »er tudi ne more dati nieesar. Nfkdar nismo branili inteligen- cc, ker pravimo, da je iijena naloga x vsafcem narodu vclika in ker vidimo, da }o naša današnja mte'igenca v mnogem ozirir zanemaria, ker bi mogla kljub nckpim razmcrain, v kojih sj uahaja. vendarle mnogo več stoiiü in pome- niti. Ne bilo pa bi pravrujo. ako bi v tej zvezi ne oinenili ich dve!: momentov. ki sta bila odločllna /a pasivnost inte- ligence. Manj odločujoe je niaterielni moment za vsakogar, ,kdur je toliko stvaren. da vc, da so naši napredni po- slanci iskreno hotdi zboli.šauje položaja uradniškii inieJigcnci. Ha je položaj da- nes tako žalo.stcn, je krivda na vseli u- nih, ki so cas dela v skupščlni .-'aprav- Ijali s lrujskanjcm rnesto da bi büi s so- dülovaiijem. utrdili pozieije onih, ki so v krn pošteno zastavili svoje silc. Naš narod ]c poiitic'io v zadn.iih dc- setih letiäi prav malo dozorel, izgleda, da jc zadnja leta po prevratu nazaao- val, ker ni posvečal pay nie javnhn za- dtvam ter je bil psistopen za vsako frazo in vsako brezglavor.t, samo da se mii je reklo, da je slabo in da je nje- m« najslabšc, pa je bilo dobro. Vse, ki misii'jo z narodom posteno in pravtsko pošteno tudi z državo, ki je nas vseh. caka mnogo dela, iepega. hvalc/nega | dela. Na tei poti bi s^ lahko našli vsi | tisti, kojili nota so s!a zad-nja leta nara- zen, ako nočcino nadaljnega prepa- daiija! Pc»Iifiöne westi. Nova vlflda, ki je položila 16. dec. prisego, je sestavijena tako-le: iMinistrski predsednik: Nikola Pašič, izenačcnje zakonov: Marko TriikoviC, vere: Ljuba Jovanovlč, promct: dr. Velizar Jaiikovič, zunanje zadeve: dr. Moinčilo Ninčič, prosveta: Miša Trifunovič, pravosodjcidr. Laza Markovič, narodno zdravje: dr. Slavko MHetic, javua dela: Nikola Uzunovič. agrarna reforma: Krsta Miletič, pošte in brzojav: Velja Vukičevič, vojna: general Pctar Pešič, šume in rude: dr. Milan Srskič, notranjo zadeve: Milorad Vuiicic. socijatna politika:dr. Ninko PerlC, filnancc: dr. Milan Stojadhiovič, minister brez portfelja: dr. Niko Zi'.pa- nič (za Slovenijo), minister brez portfelja: dr. Gjivo Supi- lo (za Hrvaisko). bcran ^. ........^........ » v< \> * Vi\2. nri kardinala Kakows'kcga. Pol ure kasneje se jc po- dctl v spremstvu dvch adjutantov. šefa svojc civilne pisarne, tnin. predsednika Nowaka in dvch drugih niinistrov k slavnostnii otvoritvi razstav-j slikarja Zalretc. Ko je vstopi'l v prvo dvorano. jo akademski slikar liligij Niewindomski od zadaj oddal tri strele' na pre-.lscdni- ka, ki. se je smrttvo zadet zgrtidil na tla. Umrl jc v nckaj niiiiittah. Atentator je hotel pobegniti, vendar ga jc prijel cd'en izmed adjutantov. Truplo umorje- nega predsednika so prepeljali v belve- tiersko palačo, kjer so ga položili na mrtvaški oder. — Dr. Gabriel Narnto- wicz-je bil rojen 1. 1865 v Kovnu, gim- nazijo je dovršil v Liibavi, matemaiično takulteto v Pctrogradu, v Curihvi pa jc absolviral politehniko in dobil inžcnrr- sko diplomo. Bil ie specialist za vodno- tehniene zgradbe. V tej stroki si je pri- dGbil svetovni sloves. Poklican je bil za univerzitetnega profesoria v Brooc- lin in Madrid, leta 191.8 pa na politehni- ko v Curihn. Po vojni je bil nekaj ča- sa predsednik inednarodnc komisije *n izkoriščanje vodnih sil ob K'enu. V ka- biuetu Grabskega ic leta 1920 postal m>- nister za javna dela. Na genovski kon- ierL'iici jil1' biü Narutowicz drngi delegat poliske države. Za predsednika poljsKe repuiblike je bil izvoljen 9. tm. Oil je simpatičen mož, biases;a značaja in e- legantnega nastopa. Mussolini diktator. Ualijunski mlnt- strski svet je dal Mussaliniju poobla- stilo, da uporabi \sa sredstva proti oni stranki in gi'banju, ki bi hotchi niot'.tl javnj mir in red. Dnc 10. tm. ponoči je irncl vrhovni fašistovski svet posveto- vanje, katerega se jc udcležil tndi Mus- solini. Sklenilo se ie, da st organizacije iašistovske milice pretvoriio v novo škupino, ki se bo imenovaia »Naciional- na varnostna milica« in ki bo podrejena direktno Mnssoliniju. Sinowjew aretirau. »Daily Mail« poroča, da je bil znani* vodja tretjc rn- ternacijonale Sinowjew v Bologni rra poti iz Trsta v Rim arctiran. Imel Je nalog. da bi združil socijaliste in kom^- niste ter tako povzročil pad'cc Mu'ssoii- nijeve vlade. Delegacija sov^etske Rusije v Beo- gradu. V Bcograd so prispeli zastopni- ki sovjetske Rusiie. Prišli so prcko So- fLjc. Ruzen vprašanja Rdečeffa križa bo- do odposlanci obravnavalv z načimi o- blastmi tudi 0 repatriaciji ruskih bc- guncev. B'^ograjski listi porocaj-"». da sc bo razpravljalo tudi 0 uredltvi trgov'n- skih odnošajev ined .Iir^oskivi.u) in !vii- sijo. Celjske w«övi©e«, LJÜDSKO VSEUCILISCE V CELJU. Danes v poudeljek, due IS. dec, bo predavala tuk. voditeljica mestiie dekli- §ke sole, gospa Ivanka Zupančič »0 mladinsko . skrbstveni vzgoji«. A1ESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. V torek 19. hi v sredo 20. deceinbra se predstavlja pravljična mladinska igra v štirih dejanjih »Kroj;.ičck-junačck* z godbo in bale torn. Predstava izven abo- nementa. Zacctek ob 20. uri. Praznovanje rojstnega dne Njego- vega Veličanstva kralja Aleksandra je piaznovalo celjsko. uiesio s slovesno siuzbo božjo v župui cerkvi oib 8. uri '30 min. Poleg zastopnikov v-ojaštva, ura- dov in razniih korporacij, se je udelečilo cerkvene slavnosti, katera sc ie kon- čaia 7. zahvalno pesmijo in drž. hitnno, nmogo občinstva. HiŠni posestniki so po večtni razoibesili zastave, Tudi vsi uradi so bili okrascni z državnimi zastavaini. Uinrl ie 17, tm. zvečer v tukajšnjem kapucinskcm satnostami P. Rudolf Ma- rolt, zadet od kapi. ; »Ploha«. V torck, \2. tin. so gosto- ( I vali člani narodnega glodališča v Ljirt> : liani v celjskem mestnem gledališču s I Petrovičevo vescloigro «Plol«a«. Igra, Ivojc snov Je vzeta iz dalmatinskega sc- Ijačkega življenja, je polna uprav dra- stičnili luiiiiorističnili efektov, ki se stop- j njujejo rnestoma do pravc kvante, kur I gO'tov'o ni v prid umctniski vrednosti ilcia. lgral'0 se jc pa prav dobro. G\a\'- 110 vlogo Stojana Mariča ic z niemu la- stno rutino podal g. Milan Skrbinšek; ic njegov glas se mi je zdel praveč prisl- ljen, kar je zlasti slabo upiivalo na jas- riost izgovorjavc. Naravnost izvrstcn jc bil v viogi Nikola Jevriča g. LoonlTc. Mara g. Rogozova je bHa zero naravna; gdč. Vera Danilova pa ie dovršcno osi- igrala ^"agikomicno ulogo .iczikave In »čednostne« Stane. Obc tasci (ga. jii- vanova in gdč. Rakarjeva) sta s svojo klcpetavostjo vzbujali mnogo srneha- 4n • piav dobro zamotavali »strenco«. O- Plut je bil prav dober stari gresnik Marko Marič, gdč. Mira Danilova pa zclo ljubka in dosti zapeljiva ciganTca. I — Občinstvo se je od srea nasmeia*o in odšlo zadovoljno iz gledi'sca. kar je navsczadnje glavno. Za svoio osebo si pa želinn drugič videti izborne ljufolja;;- ske igra-lcc v kaki boljši stvari. Dr. S. S. Božičnica. V nedeljo. 17. dec. sta priredili tukajšnja deška in dekiiška o- koliska osnovna sola v Narodnem doinu bozienico v prid revni solski mladrni. 2al da takih prireditev v Celju primanj- kujc. Iz njfh črpa bogato dusevno hra- no i inlado i staro. Solskim vodstvam se nudi v tern poglcdu obsczno in sil no važiu) polje, Posebno otrok ra'bi obilno duSevne hrane. da se zamorejo poro- il'iti1 iz mladostnih utKsov prye osnove dobri volji in zdravemu značaju. Qg. uuiteljem in Oč. šolskiin sestram gre za- siuga. da so pripornogli k tako lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu prirc- ditve. Točka za točko sc Ie Izvajala eTv- j saktno. Deklamacije so bile terneljito naštudiranc. Petjc jc brio eisto, troc eetrtka zvečcr. ker bi se na ! poznejc došlc oglase nc mogli ozirati. ! Uprava »Novc Dobc«- i Kral,oola v o-ddekk drugcga. §e zanunivejsa je volitev kra- Ijice. Ko um-re stara kraljica, iščejo nje- ni jKidani'ki dolgo urngo, ki bi bila vred- na naslcdovati pokojni kraljici. Večino- ma poi'ščejo novo kraljico od kakc dru- gc nascMiinc. Nekaj časa ji ne zaupajo, ko jo pa dobro spo'znajo. ji začno iz- knzovati spoštovanjc in kraliičin ugTeci naglo raste v koloniji. Roman debelega človeka. Dcbcli ljncije so že od nekdaj igrali v literatun i-n življenjii smcšne viogc. Debcluhi si jako težko osvoje žcnsko srce. Vcncfar najdcnio mnogo oženjenih. kar pa 11 e znači nic protivnega, ker se kakor zna- no, ljudjc ne ženijo samo iz l.uibczni. V ütcraturi so dcbcii zelo koinični kakor l!. pr. Shakespearov Kalstafr ali Molic- rov üorgibusi. V novejšeni času je po- skušal francoski roinanopiscc Berand reliabffiitinvti; dcbeinha. Njegov roman »Muke debeluha« je tendenciiozen v tc\n smislu, da junak zapelje lnjo zensko in potuje ž njo po cciem svctu. Inspekci.ia rada v Jngosiaviji. Mi- nis{rs(vo soena.lne polilikc jc razdeiilo ceio Jugoslavijo v enaisi oblastventh inspckcij rada. Sedeži so jiiu v sledečih mesti-h: Beograd, Ljubljana, Zagreb, Maribor. Osijt'k. Banjaluka, Sarajevo, Mostar, Splk, NiS in Novi Sad. I Naša tehniška fakulteta. Publika- I csja tehniške akailcniske omladine je iz- I šla due 1. deceinbra kot posebna ste- | vilka revije »Njiva« urejena po pred- scdni!ku Akademskega društva iugoslo- vanskJh tehnikov v Ljubljani — Dragu- j linn Fatiirju z naslednjo vsebi:1o: Dra- gntin Faiur: Uvocl in pojasnilo. Sliisa- tclji gradibenega oddelka: üradbcni od- cielek. Arhitekti: Sola .arhitekturc. Mon- | tanisti: Montanisticni ocUklek. Gcodcti: \ (Jcodetski oddclek. Jože Lah, cand. img.: : Poi?:cu gradbenega oddelka. Dr. Karel Hinterlcchner, univ. prof.: Okrnenjc tc- hniškc fakultetc. Ing. Ciril Jiivan: Vpliv vesti ukinitve razni'h oddelkov na delo dijastvxi. Dr.ing. Alojzij Kra!, univ. pror.: j Problem organizaciie tehniškega viso- kega šolstva. Ing. .1. Poerstcr, univ. prof.: Ali jc gradbeni oddclek na Ijub- Ijanski tehniki potreben? Ing. Ladislav Bevc: O ponienu upravnega tclmika. Dr. Mtiks Samcc, univ. prof.: KcmijsKi (itklclck iinivcrze v Liubliani. Dr. itiK- Srcčko Ferjančič: Kcmi.iski institi;t uni- ! verze v Ljubljani, Ing. J. Turk: O vuž- ?iosti kcniijskega oddelka. lug. Leo No- vak: Geodetski studii na tehni'ski'h vi- sokili šolah. Rcsolucija Udruženia Ju- goslovanskin inženjerjev in arhitektov, Sckcija Ljubljana. Društvo za zgradbo tchniSki' faicultcti služečih poslopij. Fran Jcran: Akadcuiski kolegij. Iz pu'blika- cije jc jas,no razvi'den položaj nase teft- niške fakinltetc, ki se razviia pod jako lieugodninii1 pogoji- in jc prišel njen raz- voj v akuten stadij vskd še vedno nc- rcšcnega budgctnega vprašanja \\vfo- ljanske uni'verze. I/icnovania profesor- jcv sc zavlacujc, predavania so Ic del- ua, tako da jc vsled par tisočcv dinarjev ¦ogfožcn nadaljnr studij na Ijubljanski tehniki ozir. univcrzi. Merodajni fak- torii sc naprošajo, da blagovoljno po- svete pa'znjo1 razvojii in obstoju vi.sokc sole v Ljubljani. A. 1). .1. T. Mezdno gibanje. Društvo odvctnv skih in notarskvh uradnikov za obscg SHS s sedežem v Mariborn je na obC- ncm zboru 4nc 10. deceinbra tl. ob vs- | li'ki udeležbi soglasno sklcnilo, da sc i'inajo z ozirom na veljavnpst novih ta- rifov place uradnfštvu zvišati za 100%. Ker so nekateri šefi s 30. uovernbrom 1922 svojemu uradništvu že izplačali 60% poviška. sc je sklenilo, da naj tudi ostaii šefi slcdijo temu vzgledu ter 0 Božiču 1922 izplačajo uradniStvu se pr,- manjkljaj'j do> 50% poviška. Od Nove- ga leta 1923 naprej izplačtijc sc 100% poviSek 'O'n'h P^ič oziroma službenih prejemikov, katere je uradništvo do- bivalo izplačane zailnjič pred veljavno- stjo novih tarifov t. j. dne 1. oktobra 1922. Ura'dnistvo je prepričano. da bo- do vsi gos.podje šefi ta pravični sklep brez nadaljncga pogajania in mucne?:a dokazovanja spre.jeli in odobriü, ker 1c- ži itak na dlani O'Pravieenost zalitcvanih lioviskov, ki so že v besedilu novih ta- rifov utemeljeni. S temi poviški se vi- sokost predvojni'h plač ni dosežena. — Odbor. Samomor pri Sv. Andreiu v Trstu. Nekat'cri žclezničarji so pred par dnevi zapaziJi na sprehajališču sv. Andreja mladenko, ki se ie vsedla na klop in nekaj naglo izpila. Kmalu se jc začela zvijati od' bolcčin. Dali so jo prepcljati v mestno bolnišnico, kjer jc kmalu u- Žtev, 143.__________________________________________»NOVA POBA«____________________________________________ Strait 3. rnrla. Stara jc prfoližno 20 let, pri'sebi \ ni imela nobene listine, ki bi izkazaia njeno ime. Učiteljska imeiiovanja na Štajersketn. V seji višjega šolskega sveta 14. tm. &o bili irnenovani za nadučitelie v Novl cerkvi Rudolf Zupanek, v Šprtaliču Aloj- zij Berce, v Stranicah Leon Dobni'k. U- čiteljs-ka mesta so brla podeljena v No- vi cerkvi Pavli Zupanek - Kosančevi, v Spitaliču Katarini Berce, roj. Plevnik, v Ločah Mariji Bezlaj. Za uciteljico žen- skih ročnih del pri Sv. Tomažu in na Runcu je imenovana Majija Preskar. Božično ali novoletno darilo je, da se spomnirao najbednelših, to je slepih! Podporno društvo slepih v Ljwbljani, Wolfova ul. 12 ima nad 60 svojih red- nih članov prcskrbcti z božično podporo. Obra-čamo se do plemenilfh s-rc, da Po- lože dar slepim na oltar. Milodare spre- jenia za svoje sotrpine odbor jmenova- nega društva, ki naj sc Magohotno po- šljcjo naravnost v društveno pisarno, ki-se nahaja v Ljubljani, Wolfova¦ ul. 12. Statistik« koraka. Neki švicarski zdravnžk je izdal zclo originalno Stati- stiko. Cdo leto je pazljivo štel korake, koirko jih je napravl Koncem icta je izneslo število korakov fantastično svo- to 6,750.000. Nadalje k izračunai da za easa plesa, ki iraja od desete ure zve- čer d«> pctc use zjutraj, napravi plesalcc jjribližno 55.000 korakov, ako se računa dolžina ütoraka 70 crn. Ako br ta človek se! neprestaaio naprej, bi pretiod.il v istem času' 40 km. Papiffa krltlk. Znani skladateli Frai:c Lelmr avtor »Veselc vdov-e« in drugrili znanih operet, hria posebne vrste pa- pigo. K Leharju prthajajo noprestano räzni pevc* žačetnoti, lci bi radi slišali hje#ovo nrnenje, a o njihovi karijeri od- iočute Loharjeva papiga. Lehar pusti uČenca pett in ako začne papiga kričati, je znamcidc da bodočč tenor niina ta- ienta. »Ta -ptica.« pravi Lehar, toliko razutne solfeggio kakor jaz, a pogodi boljše khI mene, kdo je nadarjen in kdo ni.« Revoluctia med perutnino. 300 gosk, 200 rac in 2000 kokoši na neki farml v Ameriki, je uekegä dne pričclo peklen- sko kričanje in kavsanje. Sosedi so pu- klicali policijo, lcj se je taKoi pojavila na lieu mesta m pripeljala seboj tudi par prohi'bicijs'kih a^entov. PolicJia sicer m poskusa'la umiriti razdražene duhove, pa-č pa se je zanitnala za drugc stvaru kar ¦sevedu iii prav nič uffajalo posesv niku. Ko so namreč našli, da je bila po dvoTišču natresena drozga za pičo pe- rutnini, so si rnalo od bližje ogledali lar- rnarjevo klet, v kateri so našli 100 galon žga>nia. Ko so odhajali, so b?le kokoSi, race in gosi čisto niirne; čepele so o- mamljcne po dvorKču, prespavajoč svöje^a ma^ka. Kltajski razbojniki. Armada kitaj- skfh razbojnLkov v^ provinci Ho-uan ima do 30.000 mo-ž in je dobro oborožena Po večmi obstoji iz od'pusceniAi voiakov. Šest rriHj Sirok pas zemlje je'popolnoma opustošen, vasi in tnesta požganc in ti- sočr pTobivalccv odvedeni; mnogo mo- ških je biflo tudi ubitjh, katerih trupla- okužujejo zrak. Tatao poroča angl«ski rnisiKmar Ledgard, ki jitn je ušel. Kollko kruha pojedo v Chlcagl. Sa- m> velike pekarije v Chicagu produci- rajo nad 5 milionov funrov kmha, mea- tem ko razne male pekarije producirajo 4 milJOTie funtov na teden. In če k temu priStejemo Se en miljon funtov kruim, ki ga spečejo ženske doma, iniamo te- densloo konsumpcijo kruha za niesto Chicago okrog 10,000.000 funtov. Mačka je požrla šivauko. Mačka male Emnie Rodda rz Zlon City je ho- tela požreti šivanko, toda ta ji je ob- ti^ala v grlu. Razume se, da je mucika začela strašno mijavkati, tako da je oče prcstrašene Emice poklicai gasilcc na pomoč. Ti so vzeli mačko na bližnjo policijsko stražnico, kjer so mački od- prli usta in ii potuffnili- Slvanko i/ grla. Otok vdovcev. Moštvo ncke ladje ie slučajno pristalo na otok v Tihem O- ceanu ne daleč od obrežja Vancouver. Našloie v tei samoti dva moža, ki sta prebivala že več mesccev na otoku, a nista eden za drugesa vedela- Eden je bil Evropejec, drugi Indi.iancc. ZivIIa sta se od rib in lova. Oba sta si po- iskala na otoku svoje bivališče iz istega vzrdka, Zbcžala sta od Ijudi vsled žaJo- Sti nad smrtjo njunJh žen. ... Tibet —• raj za PtJce. Pred krattom časoan se je \TnHa iz Mont Everesta an- ! gleška ekspedrcija v London. Poročilo te ekspedicijc o fauni tega doslej nepo- znanega dela sveta je zelo zanrmlvo. Poročilo pravi, da je v bližini budLstom svetili mest prepovedano vsako ubija- njc živali. Mesto Tinki Džong je pravr raj za ptice, kor se po nalogu Dalaj La- me ne sme nič žalega storiti ka'ki pticl Ekspedicija ie imela svoj giavni stan v R'Oirubule dolini. kjer .|e bilo zabranjeno, da se v daljavi 30 km ne sine ubiti iio- bena divja koza. Tega leta je tibetanska vlada v 'tfbče prepovedala ubiianje div- jačine. Vsied tega v Tibetu živalr m- niaio nobenega strahu pred človekorn, post^bno ptice ne, pa se približajo člo- \reku brez najtnanjše bojazni. Divie žl- va'li so se tako razptodi'le, da ie ekspc- clicija našla v višmi 6100 metrov pod- ga;ne, miši, divje koze, zajce, lisice in v-olke, katerih sledovi vodijo do višiue 6540 metrov. V največii višini živl :a- streb, katerega so videli krožiti v vLšini . 7540 metrov. Kako ie sodll prcstoloiiaslednik Ru- (lali o Neničiji iz leta 1S7C? Na Dunaju je "fzSel zvezek po-litionih pisem presto- lo^iasiednika Rudolfa na znanega o jzgu-bijoni bitkri proti republi'lranski I-'ranciji1? Nemcija bazira samo na sv«- iHi bajonetih in ne vxxii jc nikaka na- predna in cKilizirana smernica ...« Cudodelni vodnjak. V nekem sti- rom vodnjafcu v angleski: vastci' Yange so našli. čudotvorno vodo, o kateri se prii)ov:eduje, da vsebuje izredno mnogo zdiaviluih snovi. Povesti, ki so pričele krožiti o cinlovitiii ozdravljeniih, katc- ra je povzročila ta voda. so povzročiie pravcata ronianja iz štavilnih delov de- žgle v to rnalo vasico. Neka plemenita- sinjy, kr je fzpiia kornaj dve Čaši vode, se je baje talcoj poeuüla dosti boljše. Neki inHijonar, ki je pH vodo iz tega vo- dnjaka, je vzel s seboj velik vrč vode (er povedal ponižneinu lastnik'j vodnjti- ka, da mu ne bo treba nükdar več dehiti v živjjenju, če bo imela ta voda v resni- ci tak učinek kot ji ga številat pripisu- jcjo. Povprečno več kot petsto o-bisko- valcev j>e posetiio vsak dan vas in pri- nesli jvo s seboj \rse mogoče vrste po- sod, s katerimi so odnašali čudotvorno \'(>d.o. Vsi so jo dobili zastoni. To čudo- frvrorno vodo je našel tekom suše neki SOLstni Oeo. Murre'll. Zcidal je ml vrelec. ki se ni nükdar posušil ter je uporablp.l o vodo, ko si je kuhal ča.i. Imcla je nek; enden q-kus, a v teku par ur po zavž:tju ^aja je čutii Murrcll v sebi neko čudno 'lovo moč. NasledLnjl fan je zopet pil to vodo ter refcel: «Počuti-m se boljše kot Vdai v zadnjih 20. letih« Murrell :"e ob- vestM o svojem razkritiu nekega 70!et- nega starca ki je dognal, da prihaia tn voda iz nekega vodnjaka. Tudi on }o je nričel piti ter je ime] isti občutek kot MiiTreJl. Na nasvet nekega zdravnika ie b:\ poslan vzorec te vode javnemu kemiku v London, kl je na^el v vodi presenetljivo kombinaeiio zdravilnih 'astnosti. Ljudje, ki so trneli na revmn- t'zmu. sladkorni bolezni, protinu in raz- nih kožn''h bnleznih, so nili to vodo ter izjavili1 pozneje, da so ozdravljeni. IšČe se: Ivanko Pisanee rolenr Skok, ženo železničarja, rojeno 14. A. 1893 v Dragi na Kranjskem, pristojno v občino »okalica Smarje pri1 Jelšah<;, Tcr Elizabeto Zelič roieno 1. 4. 1891 v Jut- kloštrn ter t.ia pristojno, obe radi' Izro- čitve o&ebnih dokumentov. ki so bili svo* čas prilo-ženi prošnjam za potnc liste v Amerüko. Prošnie za dovoljenje pripotovanjfl. Vsled predmetne okrožnice ookrajinskc uprave za Slovenijo v Liubliani >e \se prošnje za dovoljenje pripotovanja te a>- one stranke (tnjega državljana) iz ino- zemstva v kraljevino SHS vlagatt pis- meno, pravilno kolkovane (3 in 10 Din) pntom pristojnih političnih (policijskih) oblastev na pokrajinsko upravo. Urad- na potrdila strankam kot takl-m v roče- no svrho se ne srnejo več izdajati. To se objavlja v vednost in ravnanje prv- zadetim. Dinarska veljava v (rgovskih ki:ii- gali. Po naredbi minrslrstva za trgovino in industrij.0 VI. št. 4493 razglašenem v Službenih Novinah Kraljcvine Srbov, Hrvatov in Slovencev st. 243 od 31. okt. 1922 (Uradni list pokmjinske uprave za Slovenijo št. 115 od 8. nomnbra 1922), morajo vsi zavodi, ki so zavezani obja- viti svoje račune, voditi knjige in za- kljU'Cne ra^uine (račiui izravnave in ra- čun zgube in dobička) v dinar.iih in sicer počenši s 1. januarjem 1923. Razmeije 1 dinar za 4 krone velja za vso aktivno hi pasivno imovino izraženo v kronah, ne glüde na datum nastanka. Ker borno vsled tega od 1. januarja 1923 vodih račune itd. izključno sarao v dinarski vredftosti, proshno naSe p. n. .stranke, da se v vsakeni slučaju, boclisi kore- spondenönim potom air na drugi način poslužujejo pri označenju denarniii iz- nosov izključuo Ie dinarske vrecliiosti. Opozarjaroo, da bomo Uvornljive ali r.c- jasne o?.načbe vrednosti smatral: kot doznake v dinarski vrednosti. Ravno- tako bo'mo postopali tudi v slucnjih, če vrednost pri iznosu sploh ne bo ozna- čena. Pri ^ej priliki povdariaino, da 3e služben^. kratica za dinar »Din«, za para: »p«. Glede vložnih kniižic ni i>o- trebm», da podvzameio strairice posebne korci-ke. Zliisti ni potrebno, da jih pred- Io2e v svrUo prepisa iz kronske v dinar- slt'o veljavo. Ta prepis v diriarsko velja- \o se bo vrsil po- 10. ianuarju 1923 sukcesiviio, to je, kadar bodo st ranke prezonürale vložne knjižice v svrho v:)4sa novih v!og, pripisa obresii, delne a-li üclokupiie reidizacije itd. Z ozirom na Gii)žiruo dc'.o, ki na-ni nastane vsled provwibe- v dinarsko vrednost na vseh računih v iiaših kiijigah, zaprošamo vse st ranke, da se od; 28. dec. tl. i>o do 5. januarja 1923 obrača.io na tsas Ie v naj- viujneisüi slitčajih, ter urede svoje teko- čc posle pri lias ali pred all pa po potc- ku označenega roku. Celje, v decembru 1922. Jadrivnska banka, Ljublja-nska kre- clitn.M banka, Prva Hrvatska ste-'iionica, Slovenska bank. 1452 2-1 Prosveta. Komorni konccrt češkoslovaškega teta. Mala dvorana hotela »Union« pol- na domaci'nov, okoličanov, med gosti o- pazinio gg. Ristn Savirui \o Skandinaviji — M. Stepan- Čičeva; 13. Narodna noša — M. Škri- njarjeva; 14. Drobtine. Narodno ^ospodarstvo, ZAKON O OBNAVLJANJU IN PO- SPEŠEVANJH VINOGRADNIŠTVA. Vsled odloka ministrstva za polje- delstvo in vode z dne 18. novembra tl. št. 33.020/VI. se objavlia sledeče: V dodatiai k Službenim Novinam od 9. oktobra tl. št. -224, stran druga, je proglašen in objavljen zakon o obnav- ljanju in pospeševanju vinoffradništva, ki je podprsan dne 30. decembra 1921 in ki ima obvezno moč z 9. oktobrom tl. Od tega dne se po čl. 24 tega zako- na razširja isti na celo državo ter od tedaj imajo spadati vse državne trtnice v ccli kraljevini, vinogradniske in vwr,- ioške postaje in potovalni učitelji za v- nogradarstvo in v'Marstvo sod nepo- sredno str-o'k. nadzorstvo pol.iedolskc!?,a min. odnosno njegovega oddelka za v- nogradarstvo in sadjarstvo. Na temelju zadnjih dveh odstav- kov čl. 8. tega zakona ne rnorejo pri- vaitne trtnice, iz katerih se prodajajo trte liudstvii, obstojati brez naročitega dovoljenja g. ministra poljedelstva >n . J^ffl^.^^,,,^.__ _______»NOVA DOBA« Stev. 143. vode, a njihov obra't podvržeii je naü- zorstvu strokovnih organov tega mim- strstva. Po čl. 23 imenovanc.^a zakonu 5e prepoveciano tako po drzavnih in pr>- vatnih trtnicah kakor tucii po vinogn.:- clih razninoževanje in saienie onih !?:- bridov ameriške fcrte in hibridov mea ameriško in evropsko trio, ki rode ne- posredaio brez cepljj.ija, kakor m, to Otclo, Merbemont, Vijala, Delavare, Sa- saroš, Hibritan, Izabcla. York Mad itd. Izuzeü iz tega so saano oni hibridi, za katere da posebno dovoljenie rninistr- stvo za poljedclstvio in vode. Da bi se zamoglo v kar najkrajšem času izvesti odredbe tega zakona, po- zivaja se okrajna glavarsiva (ekspozi- ture) vinogradnega dela pokrajine da: 1. zbero eimpreje /sc uodatke v pri- vatnih trtnicah svojcga področja in da semkaj predlože tozadevne popise ozir. sezname onih oseb, ki se bavijo s pro- dajo cepljenih \n necepl.ienih trt najka- sneje do 24. tm. Vsi lastnifri privatnili trtnic morajo vložiti pri mmistrstvu za poliedelstvo in vode prošnjo za dovolüo. da smejo ime- ti trtnico za razmnožcvanie in prodaio trt. Kmetijski organi (okraini ekonomi) pri okrajnih glavarstvih nai orevzarnejo takoj nadzorstvo in kontrolo vseh v o- kraju se nahajajočih privatnih trtnic v pogledu kvalitete in čistovrstnosti vseh trinih sadežev (ključi, saienke, ccpljen- ke), ki se proizvajajo za prodajo prebi- valstvu. Pri tem je posebno paziti na to, da se preprečl prodaia in saditev zu omenjenih hi'brid, ki rode neposredno brez cepljenja in katerih razmnoževanje je po čl. 23. ponovno navedenega zako- na prepovedaTi'O. Vcs trtni inaterijal (ključi, sajenke, cepljenke) poiedinili prl- vatnih trtnic, pridelan v teknčem let«., je natančno popisati in sešteti ter do- tične popiske obenem z gorai zahtevani- rni podatki semkaj predloziti. Po čl. 12. tega zakona se vrši pre- voz trt namenjenih za napravo vinogra- dov ali trtiiic, kar se dokaže s potrdilori! pristojnegLi upraviüka drž. trtnice ali- nadzor m kontrolo nad te- mi trtriteami. Sadie v gospodinjstvu. Kratek na- vrod o ravnanju s sadjem, o dlomači sad- ni uporabi in o komserviranju sadja in :xelenjadi. Za gospodinje m dekleta pri- redil Martin Huinek, višji sadjarski na»d- zornik v Ljubijani. Pojasnjena s 13 bar- vammr prilogami in 42 sli'kami. II. po- množena in popravljena izdaia. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubijani. Cena Uin 30.—. Vsukovrstno sadno drevjc je bilo letos bugato obloženo t claroni božjim. Mnogi skrbni sadjarji so stall pred vp-raSanjem, ki jhn dniga Iota ni'delalo pregiavice: niso namreč vedulh kako bi sadje pora'bili, da bi üm bilo veC zaleglo. Marsikateri gospodar, ki je dniga leta skrbno iK>trgal in shranil sa- dfc za zini'O, ali je pravacasno prodai, ga je moral letos otTesti in je prišel od lep dobl'cek, ki bi mu ga nudiio sadje pr? pravilnem postopanju. Nujno potrebno je torej, da sc niiše gospodinje, tuül mestne, ako Lrnajo piiliko po nizki ceni nakupiti sadje, poučene, kako naj z njim ra'vnajo, da jim pride naiboUe v korlsc in vžiteik, ozircma, da se üm ne pokva- ri. Shranjevanje tud-i poznega zimskega sadja je odvisno od mnogovrstnih oko- Usčiii. Zato se moranio dobro poučltl, katero sadje se shrani in katero takoj porabi, ali predcla in kako predclava ler zakaj? Kujiga »Sadje v gospodinjstvu« übsega vsa potrebna zlata pravila, ka- ko ravnajmo in postopajmo s sadjein, da nami pride v korist in kako ga pride- lajmo, da pri njem ničesar ne zgubimc. Ne samo z-a gospodinjske sole, za vsa- kega sadiarja in v-sako gospo-dänjo' ?c knji'ga nad vse potrebna in koristna. Kdor se bo držal navodil te knjige, bo dobro in z inaiitn rrudom porabil s\o* sadni pridelek. Breskev in marelica. Navodilo ka- ko ju vzgajajmo in oskrbuimo. Friredil Martin Hutnek, višji sadjarski radzor- nik v Ljubijani. Založila Jugoslovanska knjigarna- v Lvubliani. Cena Din 12.—. Ma^kateri naSih sadjarjev zna gojiti m pravilno ravnati z breskvioo in marc- lico, ki rodita izrned vseh naših sadnm j pjeinen najplemeiiitejši sad. Knjiga je vsle-d tega za naše sadjarje cuünentnc važnosti. Peča se v prvi vrsti z nego- vanjem in prideiovankm brcskvc, v drugi vrstl pa z vzgajanjem mareiicc. Obsega izredno zanimiva pogJavja in je okrašena z 22 slikami in dvema barw uima prilogarna. Knjigo priporočamo vsem, ki imaio piiliko gojiti to žlahtno UTcvje, oziroma sc zaniiriajo z;i sadjar- stvo. Važna čebelarska knjiga. Pravkar je izšla v noveni natisu Janšova knjrga >:Na'ii'k o ^ebelarstvu«. . Tretk) izdajo predelal J^ranc Rojina z dodatkorn Ai- bertijcv-ŽnidaršiCev panj. Priredil flA. Murnek. Knjiga s Humekovim dodatkom vred velja 24 Din in se dobi v Jugo- sluvanski kiijigarai v Ljublianh Minuro je skoraj 150 let, odkar ie umrl na. i)u- puju najslavnejši. slovenski čebular An- ton Janša, mož svetovnega slovesa. Knjiga je izšla v raznih jezikih in v rnitogi'h ponatisih. Janša je bil izredno natančen opazovatoc in cebclarski ve.- leum, da mu svetovna čebelarska lite- raiura ne pozna sovrstnikov. Njegova ieorija se je obdržala do danes. Čebe- larsko društvo za Slovenijo je ob svoji letošnji 25-leiaiici dalo pobudo za novo izdajo Janšcve knjige, da prirnerno pro- slavi zaslužnega čebelarskuga strokov- njaka. Saj je danes po 150 leti-h Janša še vedno modern, njegovernu vpogleuu v življenje čebelne1 družine se čudim-o, ko čitamo njegovo knjigo, ki je marsikaj svetu pojasnila, kar clo takrat ni bilo znano. Janševo teorijo so morali spre- jeti m priznati čebelarski strokovnjasl svetovnih narodov. Pa tudi praktična stran Janševe knjige je se vedno ve~ Ijavna. Janša, ki se je z vso dušo roglo- bil v svojo stroko, |e dosegcl v pripio- ;-tem kraujsketn paiiju v Dunajskt oKo- lici obüii'dovanja vredne uspelu. Jasiso ie, da Tiii ne moremo pričakovati po- dobnih tispehov \z panjev /. nepomaklji- vitn delam; saj tudi nc i>oznamo čebe- larskc teorije v taki meri. kakor Janša, tudi pašne razmcre niso dancs več iste, kakor v Janšcvrh tiasih. Nadomestilo za Jansevo yprctnosfc pa wain midi niodcr- iK) čebeilarstvo, pri nas v prvi vrsti Albert! - Znfdaršičev panj. Tu prihaja- »i'O k drugernu dclu knjige, 'kjer podaja vi&ji ^ücbelarski nadzornit. Mumek v kratkili jcdrnatih besedah vse tcmeijne poyrnc, za čebelarenje v tem panju. Kdor je pTouül Janševo knjigo, mu bo vzorna Humekova razprava nudila vso jasnost, kako mu je preiti od starc kra- njske pra'kse k modertiemu čcbelarstvu. Huineir: je to preniestitev v svo-ji raz- pravi zelo spretno za<3rtel In izvedel. Cebdar, ki razume tudi nekaj rnizarske- ga cnojenjii, o živinoreji in ravnanju z jabolčnikom, okr. ekonom Wernig); v Zibeixah pri pos. Moioku (razprava o drenaii inoč- virne doline pri Žiberčah, pom. okr. e- koiK)ina MatjaŠič). Za vkiogradniko. Ravuateljstvo drž. \rirurskc in sadjarske sole v Maribi)ru sprejerna neo'bvezno narociia do uove- ga leta. na samo prvovrstne trte-cej)- ljenke najboljših doinačih sort in na n- meriške ključe v omejenih množinah. Prednost i-maju siromašuejši vinograd- niki, ki bodo obvuščeni po novem lctu pismeno, kolilvo in pod katerimr pogoji se jhn trte dodelijo. Mnogi zanirnanci še vedno zamenjujejo vinarsko in sad- jarsko- šolo z drž. vinarski'm nadzorništ- vom v Mariboru. To sta čisto različna urada; zato se naj naročila pravilno na- siavljajo. Navedeno nadzorništvo ima razne trsne nasade po deželi, vinarska in sadjarska Jola pa le svojo razmero- lna maj-lino zavodovo trsnico z matič- njakom v prvi vrsti za šolsko-pouCue svrhe. Quy de Maupassant: Grob. Sedemnajstega julija tisoč osemsto triinosemdesetega, ob pol treh zjutraj, se Je čuvaj pokopali5ča Beziers, ki je stanoval v mali hišici na koncu miro- dV'Ora, prebudil vsicd lajanja svojega psa, zaprtega v kuliinjk Vstal ie takaj in videl zlval divje lajajcč vohati pri vratih. kitkor če bi se k»k potepuh plazil okoli hišo. CuvaJ Vcnceiit vzamc tedai rmško in gre pre- vid'no ven. Pes je odbežal v smerr drevoreda gcneraia Bonnet-a m se je ustavil ravno pri sporneniku gospe Tomoiseau. Cuvaj, ki je sedaj oprezno dalje hod'il, je kmalu zapazil tnalo hičlco od drevoreda Maleuvers-a. Splazil se je med grobove ln b?l prlč.i strašncmu o- skrunjenju. Niiki mož je bil izkopai truplo nila- de žene, pokopane projšnji večer, in ga vlekel iz groba. Mala svetiika, postavijeria mi gru-do zeinlje, j^ razsvetljevala ostudnl prizor. Cuvaj Vincent se je vrgel na hudo- delca, ga spravil na tla, mu zvezal roTce in ga odvedel na policiio. Bil je to mlad mestni odvetnik, bo- gat, ugleden, z hnenom Courbataille. Prišel je pred poroto. Državn? pravdnik je opomnil n:i grozotna deja- u-a sergeanta Bertrandu in razbuiU po- slušalce. Ogorčenje je zavladalo rued mno- žico. Ko so sodniki sedli, so se zasliša-li klier: »Smrt! Srnrt!« Predsednik se je mnogo prizadejal, pomiriti zbrano ob- ci'iistvo. Spregovoril je z resnim glasom vObtoženec, kaj ima^e povedati v vašo obrambo?« Courbataille, ki nikakor ni hotel branitelja, je vstal. Bil je lep mož, velik, rjav, odkritosrčnega obraza, z energič- nimi potezami, podvzetnim pogledom. Mcd občinstvom se je začulo piskanje. Ni se vznemiril, ter začel govoriti z malo zasenčenim glasoni, sprva neko- liko tihi'm, ki se jc polagoma utrdH. »Qospod predsednik. »Oospodje porotniki, »Imam vani jako malo povedaii. 2ena, koje gr;ob sem oskrunil, je tola moja ljubica. Ljubiil sem jo. »Ljubil sem jo, ne s čutno Ijubüz- nijo, nc s priprosti-m nagnienjem duše iii srea, anvpak z absoiutno, popolno liu'beznijo, z neizmerno strastio. »Poslušajte: »Ko sem jo srečal prvi-krat, sem občutil, videč jo, neko neznano čuvstvo. Ni bi'lo to začudenje, ne obc'udovanje, ni bilo to, kar imenujejo strelo z jasnega neba, ampak občutek siastnega dobro- bifja. kakor Če bi me bil kdo posaUil v gorko kopel. Njene kretnje so me oma- lnille, nje glas me je ocaraJ, vsa njena oseba mi je vzbujala neskoncno veselje jo gledati. Zdelo se mi je.tudi, da jo že dolgo poznam, da sem jo že bil videi. Imela je v subi nekaj mojega duha. »Zdela se mi je kakor odgovor na klic moje duše, na ta dvomijivi in ne- prestani klic, ki ga pošiljamo upanju vse svoje življenje. »Ko sem jo poznal boije, me je sa- ma miisel, da bi jo zopet vkiel, vznemi- rila z nekim izrednim in globokrm raz- burjeiiiem; dolik njene roke v moji me .je spravil v blaženost, ki si' je take ni- sem nikdar preje predstavljaJ. nje smeh mi je privabil v oči blazno radost^ ml vzbujal nagon tekati, plesati. se vrecT •ia tla. (Koraec priti.) NEMCI SE HOCEJO ŠOPIRITI. (Dopis iz občrnstva.) Preobrat 1. 1918 v naši državi, kije prišel posebuo za naže nemške nacijo- nalce naravjiost nepričakovano, je spra- vil te iz ravnotežja in nekateri so od^it v Avstrijo, drugi so pa postali jako po- •hlevui, terse privSeli oridno učiti S!o- venščiine. Ako si vstoprl v kako trgovi- n-o, gostilno ali kavarno, si bil kot poc- navalec sp-oUnještajerskih razmer na~ ravrtost presenečen, pozdravljali sp te slovensko in se ti skušali prlkupiti s s;o- vensko govorico, da dosti'krat si se mo- ral naravnost začuditi nad nekaterimi, da so naenkrat dobro znali slovensko. akoravno jih pred prevratom ni nihče slišai slovensko govoriti, Razmere v :ia$i državi so se prKele komsolidiraü m duliovi pornirjaii. Slovenski živelj ni ma- ičevalen, tudi ne nasilen. Sprayljiv • ie Slovenec do skrajhostr, cestokrat. ceio preveč, Opazili so to Nemci, oziro-rca nemslvo nacljonalni SlovencK Postaii so ošabnL Začel se je ponavljatt njm bojevht dull iz avslrijskili casov, usta- uovill so si sv-ojo organizacijo, v kojo so vstöpili povečini vsi bi\$i teroristi nad s'lovenskiin narodnim živliem, v urcdprevratnem casu. Razuniljivo je, da ti eleni-enti ne moruio ostati v i-ocijal- dtnvokralskom taboru, v kojeKu, so pro'ti syoittmu prepričiuuu vstopiü, ozi- roma mii povečini kazali prijazno !!ce, dasi so pred prevratom ravno sociali- st e poleg ruirodno - Jiacijonalnih hudo zatiralr. Pod Amferožičevim režimom v Celju jc bil narodnim društvom vsak obhod po mestu prepovedan. pa tudi socijalističnim društvom se ni nitt nat prvi maj dovoHlo obhoda pd mestu. S^ kole su jy preganjalo, sbvensHe iiapisc tnazato in razbijaio, sloveuskc obrtniicc- in trgovce zapostavljalo. in iim prireia- lo kolikor mogQce veliko neprillk. Toda sku'Sa-lo se je vse to pozabitt in pustilo se je te duhove, polne pre^raSko-v.,, . miriK) v naši narodni državi z crialcKn' pravicaiml, kakor tste, ki so aa borili //* to HJržavo in. ji pripoaiogii do vstajc-iija. Ti elementi imajo še danes zvezo f gotovimi izseljenci v Avstriji, koji si žele povratka,- ker jiii smatrajo tarn rx nadležne vsiljivTce, Cakajo.'ua prvo pri- ložnost kakega prevrata v nail državi, ali pa. vsaj kakega nemško - nacijonai- nega diktata po nekdanjih uemškoiia- cijonalnih pozicijah v naši državi. Res je, da se iz pravnega staušča ne more nobeni grupi v državi zabraniti organi- zacija, vendar sc rnoramo vpraSatr, Ka] hočejo ti nemški nacijonalci doseči s svojp organizacijo v naši narodni ar- iavi? Ali morda hočeio doseci razne mandate ter na podlagi istih vpeljati nemške Sole in s takkn germaniziranjem izzvati boj v naši državi? Slovene bo- do našli v tem vprašanju brezdvoma pripravljene! Ako Pa navedenega ne žele, tedai pa gotovo nimajo povocra, dii se nacijonalno organizirajo, kajtl g-ospodarska vprasanja morejo breu- civoma žc v obstojeČih strankarskrh grupaci'iah uveljaVljati. Ali morda hoče- jti z denarjem, ki ga zasliižijo od slo- venskega kmeta in meščana, preplav- ljati z nemškonacijonalniin casopisjcm, in na tej podlagi po stari navadi germa- nizirati? Te nakane, ki röjijo brezdvo- ma v njih glavah, bomo moraii pravo- časno preprečiti. Iz navedenih razlosov smo primo- rani svetovati našemu prebivalstvu, katero le količkaj narodno Cuti, naj ne nosi svojih novcev nemSkira trgovcem in na ta način podpira iste. ki so pr?- pravljeni našo narodno državo izdati ka- kor Judež Kristusa. Bescda »Svoji k svü'jim« bode morala postati živo de;- Stev 143. _______________________________________________________cN OVA DOB A«_____________________________________________________________Stran 5- sLvu, kaioro so iz/.vali neuieur.ii s svoyo bojno organizacijo. Pokazatl jim mora- ine.) pravočasno, da snio mi tfospodarii na svoji! zemlji in da si takih izzi\a;ni iic damo pod nobenim potfojem ciopasti, ka'kor si jih lucli Ncnici na svoji zemlji dopasti nc pustc. Tc vrsticc iiaj služiji) y opuiiiin o- iiini y.mcrnejsim, ki se še niso eksponi- rali pred našo javnosijo v te.i nemski or^anii'zaciji; da to tii-li opuste in nc iz- zivajo boja, ki bi znal postati >-a njc iistvilcnoln. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šlinnlc. Bazširjalte „Hbbd Dobo"! Pozor Smunarji! 2—1 Smuči (Sky) še nerabljene se po ceni prodajo. Vpra- ša pri J. Leon, krojač, Glavni trg, Celje Ravnateljstvo meščanske in vodstvo osnovne zasebne dekliške okoliške sole šolskih sester v Ceiju naznanjata potrtega srea vsem nekdanjim svojim uCen- kam, da je nebeški Oče pozval k Sebi dušo preblagega velečastitega gospoda P. Rudolfa Marolt dolgoletnega kaieheta na naši ioli. Pogreb se vrši v sredo, dne 20. decembra 1.1. ob 10. uri dopoldne. Dušo blagega pokojnika priporočamo vsem v po- božno molitev. CELJE, dne 18. novembra 1922. Zovod Soishih sester. Gospodicna ali gospod ki zna podučevati kitaro, se išče. Po- nudbe pod »UČlTELJ« poštno ležeče Celje. 1472 1 Mesto oskrbnika na posestvu ali viničariji, z'dobrimi spriče- vali, sc išče. Ponudbe na upravo lista. 1 Slama zal krmljenje v snopih (Schabstroh) in preSana v bala, se odda na vagone. Vpraša se pri tvrdki Mavro Löbl in sin, Cakovec. Enonadstropna fei v sredini mesta se proda. Cena 70.000 Din. Pojasnila da 1 Jože Palir, na Okopih šft. 2. pozor! Cast ml je naznanfti stakeout obcinsHo, da ;cm oWorit pn!i Anoucnf in rcHlamni zaVod za Celje in oHe'.ico tcr se najtopteje pnporocata Vscra ccttj. gg. trgoilwtn, obrlniKom in ojtalcmu obcinstfn za 4$a V to stroHo spjdajoča naročila. Jaračitn za točtfo in flajhitrcjjo fiv'rsitcV ijtib. Zäcasna pisarna: l 1aflÄf % (m* Hralja ?ctra c. 22___________f» J*W 9 ^WP« IE. BEHHil. Celje, Rralja Petra c.lD' ! Zaloga priporoča svojo bogato zalogo moških, I ženskili in I otročjib čevljev. W BERSON gumijevih podpelnikov in podplatov ohranjata Vaše obuvalo trpežno in elegantno ter sta cenejša kot usnjeni podplati. štev. || 33-36 36-38 39-40 41-42 43-46 47—48 Kron 28*— 36*— 40'— 52*— 60*— 72' — Cevljarna „ADRIA" Celje. OB Narodni dom, Ljubljanska cesta. Delavnica: Gaberje, Nova cesta 142 m Bogata za- bgs iljaHoVrslnib ccVljcv1. Vsi ccVlji so izdelani 4 tastni delaMci. * popraVe 5« iztfrfrjejo «agio, ličuo in po znterni cent. Hot specialitetD izdelnje ncprctnoč- ijiVe planinsKe ieVije (praVt „Coijerer") in čcVljc za ^ zimsKo irmt i dVojimi podplati, usnjato podlogo in ^ititn jeziHom iz črnega boljsa in rnjaVc tetetine. Stran 6. »NOVA DOB Ä« Šiev 143 i i i Jadransha banha • Eeograd Delniška glavnica. Din 60,000 000'—. = Rezerva: Din 30,000.000*—. J?OJ3FMJŽrciCJE: Bled, Jesenice, Ppevalje, Cavtat, :Koi»öial», Sa.x>Ltj CELJE čevljarski mojster BwiShQ ißet priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst čevljev, izdeluje po merl ter prevzema vsa ^ popraviia po najnižji ceni. — Naročila po pcSti se točno izvršujejo. z Oddaja se tudi »a mesečne obroke. : lXZ orebovi W P. HiflBFSpePgBP, Celje, Gregoreičeva u. 3 Proda se motor 3 HP, dobro ohranjen, montiran na železnem vozu. Istotam se proda tudi nekaj vagonov trdih,, kratko 2a- ganih in cepanih drv skupaj ali na drobno. — Pojasnila daje gosp. Franc Mahen, Ceije-Trnovlje. 1449 3—2 Uccnca sprejmem proti dobri piači. Nastop takoj. Janko Bovha, trgovina papirja, Celje. —4 SALAME prve vrste nova roba t^t povsem zreia jBf se dobiva f^ povsod! \ !. hpv. tuornlca salam, Jl^ su.tüa mesa in masti s^*®\ M. BavFilovlc (MfiS) siDOvi, d. d. VJSL/ Peirlnja. ^w^ POZOP ! POZOP| Naznanilo otvoritve. Cast nam je tem potom vscm cenjenim gg. trgovcem in obrtnikom kakor tudi naSi slavni industriji w* javiti, da sva otvorila v Celju, Prešernova ulsca st. 8 "m potto IMe mine- m fl D fl' roliiergterjc mil, toi« JUnllH Kot mnogoletna sotrudnika v tej stroki sva si tekom časa pridobila toliko prakticnega znanja, da bodeva za- moglavsemnašim cast, odjemalcem v vsakorSnem oziru ustreči z vsem po originalnih tovarniSkih dnevnin cenan. Vzdrževala bova vedno veliko zalogo najfinejšega amerikanskega in domačega petroleja in bencina vsake težine, najboljši plavajoči kolomaz domačega izdelka, prvovrstno mast za cevlje (vazelino) v pločevinastih in lesenih škatljicah v vseh veličinah, nadalje sva izborno zalozena z najboljšim amerikanskim strojnim oljem vseh vrst, kakor tudi I1 amerikansko „Tovote-mast . Priporočava tudi vsakovrstna špecijalna olja amerikanske provenience kakor: o!je za vrtena (Spindel), oljo za valjke (zylitider) za pregreto in mokro ali sito paro ter za Dieselmotorje. Najfinejše olje za avtomobile, dinamo, kompresor in transformatorolje plinsko ali surovo olje za pogon, olje proti prahu, modslno olje, vulkan olje, premogovni ter (Katran) I* karbolinej, parafin, ceresin, mast za jermona itd. ltd. Potruditi se hočeva, vsem našim cenjenim odjemalcem postreči hitro, točno in solidno. Z velespoštovanjem za podružnlco Mariborske rafinerije »MARA« Dragofin Herzog in Franjo Pečko jpoaoi» 1 Pozop Stev 143 ______________________________________________»NOVA DQBA«_____________________________________________________Stran 5. Sveti vecer možička Božička. Andre Lichtenberger—J. N. Božič... Mraz ščiplje v živo, potoke in mlake je pokril led. Bela čreda snežink divja po zraku. Ledena burja tuii jezno prek poljan in stresa kočo v deželi, ki ji ne vemo imena. Oknice pa so trdno zaprte. Neznaten ogenj žari v pepelu. Z napol zaprtimi očmi prede mucka v kotu naslonjača. Gospodar se še ni vr- nil... Vrata se odpro in se zapro naglo. Veter zatuli sovražno. Mucka odpre oči, jih zapre, prede glasneje jn zopet za- dremije. Starec se je vrnil. Z jednim gibom se znebi z ramen svojega velikega praznega koša. Nato odloži svojo mokio čepico in suknjo, na kateri so čipke, ledene sveče. Velike copate iz kožuhovine nadomestijo nje- gove blatne škornje. Z obema rokama prime mucko in jo posadi nalahko na blazino, kjer se mucka zvije v klopčič. Potem podreza po ognju, ki zažari moč- neje. Doluži 5e nekollko polen. Plamen oživi in posveti v ozadje sobe, kjer plešejo sence. Nato sede težak v svoj naslonjač, vzdihne zadovolino, stegne svoje noge in opazuje zamiSljeno pla- men, ki igra na ognjišču. Zunaj zatuli burja s podvojeno moč- jo. Tu prede mucka in vlada molčanje. Naenkrat pa se zasliši med pras- ketajočimi poleni piskav glas, ki reče: »Hem«. Starec namrši obrvi, zre nevoljno pred se in zagleda, česar bi drugi ne mogli videti. Na žarečem polenu sedi zveriženo, pohabl jeno in neprijetno bitje, ki drzno motri starca v lice. Zakašlja in se zareži, potem zasika: »Norec sta- ri«! Možiček zmaje z rameni, potegne iz žepa veliko pipo in Skatljo, ki si jo postavi na koiena, in reče. »Zlodej grdi, ali me moraš zasledo- vati 5e celo danes na dan, ki je moj praznik, s svojim režanjem?« Škrat zacepeta v žerjavici in od- vrne: »Norec ubogi! Tvoja blaznost me jezi, mene, ki sem tvoj prijatelj, misli o tem, kar hočeš. Ali je še kaj boljpre- napetega kot mož, ki je prebil osern- najststo let, ne da bi se postaral, in ki gre vsakega dvajsetpetega decembra se šalit po vseh ognjiščih, da tarn iz- prazni koš igračk !« Možiček se nasmehne. Počasi si baSe pipo in ne odgovori. Škrat pov- zame s podvojeno porednostjo : »Kaj imaš, nesrečnež, od svojih utrudljivih in napornih obhodov? Od- hajaš Čil in svež s polnim košem, vra- čaš se skrivljenega hrbta ; ubit, blaten, premražen, s prazno mošnjo vlečešnoge za sabo. Daješ vse, ne prejemaš niče- sar. Ti si berač!« Možiček Božiček je odgovril ; Vračam se bogatejši kot sem od- šel.« »Kaj vendar prinašaš?« Starec je pokazal škatljo na ko- lenih. Bila je polna praška, s katerim je mašil svojo pipo. »To-le!« Zlodej se je straSno zverižil na svojem polenu, se zarežal dvakrat, tri- krat in rekel: »Ne bodi Pavliha! Ta vrsta pra- ška?...« »Ta prašek,« pravi starec, »se zove praSek sreče. Naberem si ga nekoliko po vseh hišah, kjer odložim kako darüo iz svojega koša. Na povratku mi je škatlja polna. Celo leto lahko pušim. Zlodej je zaničljivo izplunil, se grdo nakremžil in zakvakal: »Za ta vsemogočni praäek si to- rej nalagaš take nadloge in pa, da zbere§ nekoliko priliznjenosti, nekaj nevoljnih in razmi§ljenih zahval!« Možiček je smehljaje nadaljeval, kakor v pogovoru s samim seboj; »Ljubim hvaležnost vseh drobnih veselih src, srebrno petje, ki me pro- slavlja, nežne ročice, ki me blagrujejo. Vendar bi si nabral praška, če tudi bi vsega tega ne bilo.« »Ti se širokoustiš.« je zamrmral zlodej, »ne ve* več, kaj govoriš.« Starec je nadalieval: »Moja sreča sestoji iz sreče vseh. Nihče ne more biti srečen po meni, če nisem srečen sam po njem. Moja sreča je tako velika, kakor sreča vseh ljudij, ker delim dobrote vsem.« Zlodej se je vzpel, kakor da bi ga zbodla igla. Postal je razjarjen, božjasten, začel skakati in sikal kletve, grožnje in zasmehovanje. Možiček pa je prežal nanj in silno udaril z grebljico po njem. Vzdignil se je vrtinec prahu, pre- bujena mucka pa je zamrmrala jezno... Potem se je zopet vse pomirilo. Na os- njišču so ostala samo polena, ki so radostno prasketala. Starec se je zleknil udobno v na- slonjač, pričel pušiti iz pipe in okušal veselje vseh, ki je bilo tudi njegovo veselje. Iz francoščine. Zadnji božic kralja Melhijorja, Andre Lichtenberger — .1. Nanotnik. Nepreinidio sedi na svojem zlatern prestolii stari kra-Ij Melhijor. Leva rofca nm podpira eelo, z desnico si gladi za- mjšljeno svojo dolgo belo brado in molči v sredini moloučih, udanih dvorjanikov. Ure teko resno, pocasi, kakor reka v svečanem teku. IKanajsta ura bijc- Ko obmolknejo udarci, dvigne kralj glavo in da znamenje. Vsi1 dvorjaniki s-e dotakne- jo s celoTii tal in se odstrani'jo. Tedaj vstane kralj s težavo in se uoda s sTa- botnini korakom s prestola. Počasi sto- pa, se ustavlja, da si oddahne, kakor je stopal iste noči preteklcga leta in že trideset let in več. Stari krai.i Melhijor lezc j>o mraniornatih stopuicah. ki vo- dijo na t era so visokega stolpa na vrflu njesove palace. Dospel je do zatlnje siopnice. Sam je pod nirzlJm neboni, kjer žari zvezd brez števila. Sede in gle.da proti izho- du ... Tain se je dvigni'la pred trkksetimi in še več leti v isti noci zvezd'a. Cim višje &e je vzpenjala na nebu, toni bolj je rastel kralju v srcu nemir. in se ga polaščala radost. I^resinilo .y;a je naen- krat, zapustil je palaeo. se podal na pot v spremstvn eete sluza-bnikov in sledII /vezdi. Ko je hodil uekaj dni, ali mogo- če wliko dtil, se je zvezda ustavila v Judeji1. In tami. so molili, Melhijor in še tlva kralja. ki jn je Ml srečal na poti, malo dete. Prr pogledu nanj so pozabili na vse zeineljskc bridkosti. Ko so sn poeastili, je vstal Melhijor in se vrnil v svoje kraljestvo; nikoli vcč ni videl deteta, nikoli ni zvedel o nieni ničesar \ ee. Todti od tistetfa dne le/:e vsako le- io v tisti ziniski noei po stopnieaih viso- kc.sja stolpa, gleda /vesdo, ki vzide, plove čez nebo in iz^ine. In vsakokrat je njegovo sree polno neizrdkljive ra- dosti, svetkjše od zlata, slajse od ka- diTa in Tedkejše od dijamantov. Kralj Melhijor sedi in čaka. I.')olgo časa čaka. Neka bojazen sc ga lotcva. Nikdar se se nt zvezda tako zapoznila. Ali se ne prikaže /ee? Kako bi se n:ogel vrniti, ne da bi1 jo vMel? Očr niu posta- jajo trudne in motne. Naenkrat pa ga objaine veselje in groza üben em. Zvezda vzhaja. Nima p:i tisteji'a sladkega, svctlega zarneßa sijaja več. Zvezda je rtideea, zlovešče rudeee bar- ve, ki u'bija. Kakor da se ie podala kr- vava sol/a na pot in polzi zdaj po fir- niamentu, bridka solza neznanega ve- likeffa očesa. S tesnim sreem gleda Meliiijor, kako polzi po nebu in sc spoinni božanskcga deteta. Kaj se je doj«)dilo ž njini, da >e niila zvezda tako zakrvavela. Kraljeva du.ša ie vznemir- jena. Oh, kaj je ž n.iim? Brez dvoina je zrastel iz deteta mož milega pogleda, dobrodejne besede, Cc ne ceb ... Rudcča zvezdia se bliža drugemu obzorjTi— Nagifea se k zatoim... Zgi- nila je. Kralj MeJliijor vzdihne globoko. Razuinel je. Malo dete ie iimrlo. Kra- ljevo staro sree se krči prevelike žaio- sti. Pade na kolcna. Pa kaj se godi? ülej, rjovsotl v.a nebu zažaie vsakdanje zvezde v živcj- šeni sijajii, dree po nebiü in se vcčajo. Zdi se, kakor bi ves firmament obsla nenadna radtost. pa bi zaplesal in se za- zibai. Ne, dete ni nmrlo. Veliko je ?n slavno, ker iskrijo v tej noci vse zvezde njemii1 v cast, kakor da je vsaka njeffo- va. S prazničnega iieba žari neizmerno veselje, ki napolni Melhijorjevo srec. Vzhieen razprostre roke in' se zgrudi naenkrat vznak, kakor oil strele zadet. Tako je umrl stari kraij Melhijor na prvo božično biljo po smrti1 Kristovi. Iz irancoseine. Plaüinski koledar 1923. (Uredil Franc Kocbek, založil Brunon Roter.) 'i'rda zinia. Oloboko visr niegla nacl mestorn, streho bele od slane. Tudi v pisarni je sivo in mračno^ Enolienost v.sakdanjekra dela. Pošta pride na mjzo: narocila za opomine, razpisane razpra- ve, hudo pismo opominjanega nasprot- nika, da »mirno pnča.ku.ie tožbe«, pro- šnja »obmejnega« društva za nrispevek ]v božičnici, h koncu trd zavojeek. Raz- režeš ^a in ljub znanec ti pade na mi- zo. Hipo'ina izgine rnegia, pisarna. opo- mini, naroki in za hip zapres oCi, pa gle- daš solnčne višav-e, mecesne. smreke, ozko stezo mod pritlikovino. ob njcj ru- deče-rumeni grint, kaeniee. zvončicc, l)a zopet bele, skale in na niih Clusijev prstnijv in veleso, l'röhlicliov švišč, pa nedbsežno lepo, samo našo Cojzovo zvončico; in prod, in na niein rumeni niak in madronščico, in snežišča, pa Oujes enakomerno ii.davian.ie planinske palice po (rdiJi tleh in škripanje proda pod okovanimi čeviji, od dake pa Koc- bekov zategnjeni: ho-la-lio in enako- juerno bučanje slapov. Pa veš, da bo enkrat ininula. zima, da bo zopet zacve- telo po Logarjevi dolini in da boš šel zopet tja in da bo vse to zopet tvoje! Pa ti postane lahko in svetlo v dusi m ostane ves dan ... Pozdravljen, planinski koledar! Osinic si prišel in kakor vsakokrat si me razveselil! Za turista jc tudii po zimi iepo, listati po tern »kolcdariu«. Saj o- značba koledar ni toena, ker oznaCi premalo in preveč. Koledarskega v njej po redakcijah zadnjih let ni nič veC, kakor resnično samio koledar, ki je za turiste v gorah potreben, ker vsebuje poles d'atumov natančno navedbo soln- CMiega in luninega vzhoda in zahoda za vsak dan. Ves drugi balast, ki je turistn samo nadležen: poštiii1 tariff, vozni redi. raz.ne genealogije itd. je odpadek Za kljiičem za vrenicnsko napoved1 (kateri jc vsaj v toli'ko koristen, da si ob de- ževju v kočah lahko ž mim pretfanja* čas), slcdi kratek to da izčrpen iz Ba- djnrovega »Vodiča« ponatisnjen članek o hoji1 po gorah, ki bi ,sra nai vsak, k-dor gre y gore, prečital pred vsako turo! Potem zaniimiva objava o novi ureditvi turistovskeira prometa v obrnejnern po- jiorju-. Pod naslovoni »Varujte tforske cvetke!» je nati'snjena (medtern od sku'Pscine odobrena in kot z a k o n ob- javljena) naredba deželne vlade za Sb- venijü od 9. marca 1921. Tu bi priporo- čal še 'kratek članek izdajateljev, ki planince in izletnike opozarja na nedo- iiiedno škodo, ki se dela v naših AJpan leto za letoiri z nesmiselnim. brezvest- nim uničevanjem vlsoko^orskih cvetl'c. Treba bo, da vzame planinsko diuStvo z vsemr podružnicarni to stvar krepko v roke in da: organizira po vseh kočah potom oskrbnikov, odbornikov in tn- ristov, ki imajo za to smisel, vaTstvo planinske flore. Odredba velia /e dve leti, pa vendar se nr ztcodilo od obfa- stev prav »i^, da bi se }o tmia izvTŠeva- lo, Sree te boli, ko tfledaš na Okre§T)u one otročaje mladih in starili let, ki ra- di bravure plezajo na Mrz)o ?oro, da prinasajo od! tarn polnc klobukc planik (Leontopodium alpinum), ki potem ve- nejo in gnijejo po klobukih ali v naj- boUšeiri slučaju doma po kotih, v j)Ta- ninah jih pa je vedno munj. Lcpega Ce- veijea (Cypripediiim calceolus) na sta- jerski strani skoraj ne najdcš več, tako ghipa so ga trgali. Planinska možina (t'rynffiuin alpinuin) je že skoraj po nc- potrebnem navedena v naredbi, ker so to prekrasno cvetlico žc tako ugonobili, da, je pri nas menda ni nikjer več najtl! S temi besedami pa naj ne bo reeeno, da bi si turist ne srnel natr.^ali neka'j Ijubke plaiunske flore v prijeten spomin. Zatreti pa je treba ncunino trsanje v velikilh mn izvežbane ali tudi za druge turiste, z navedbo znamenitosti, raz- gledov ltd. Seznam vodnikov prijctiro dopolnjujc ta oddelek. ravnotako .se- znam gora, prehodov in sedel z navcti- bo njih višin, ki' jc letos zopet na novo sprejet v knjigo. Radi njcgove izvan- redn-e praktičnosti smo ga zaiinja iera peg reš auf. S kratkitn scznamom slov. planinskega slovstva in zapisnikom za ture, ki ti omogoča, da ti ie vsak letnik koledarja tudi v poznejsih lctih prijctcn in drag spomin na izvišenc ture in iz- kte, sc koledar zaključi. Pol eg Kocfbekovega planinskega koledarja imamo sedaj tudi Badjurov -^Vodic«. Naj takoj povein. da sta obe knjigi druga poleg druge potrebru. Do- čim ie Vodič zasnovan na široko in je obširno delo o naših alpah s slikami, o- pisi, zgodovinskimi in druginii podatki vseh v naših planinskih krajinah lcžeeih krajev, ki ne more iziti vsako ieto, am- pak ima trajno vrednost in bo planin- cem n. pr. izvrstno služil žc doma ob pri- pravljanju ture, jc planinski koledar ne- obhodno potrebeu Zit turo samo, kcr vsebuje vse one aktualne, deloma za vsako Ieto drugačne podatke, brez ka- lerih turist ne more bili. Ne morem si predstavljati alpske ture brez planiu- skega koledarja v žepu! Ce leži pomen koledarja v njegovi praktičnosti, je podana zasluga njego- vega urednika v tern, da je koledar pri nas pTvo delo te vrste. Kocbek je moral orati res ledino! Neverjetno je, kolfko tnida je stalo nabiranje podatkov, ure- jevanje in razvrščanjc. Izkušnja dose- danjih let je izučila. kai je bilo nepu- trebno in ie moralo izpasti in kaj se je moralo sprejeti na novo, tako da je knji- ga sedaj dovršena. V tipografičnem oziru je koledar- ček, ki je letos vezan zopet v platno, izvršen zelo lično in pregiedno, kar je zasluga izdajatelja Rotterja. Naj si omisli koledareek, ki stane s poštnino vred samo 7 Din, vsak turist, pa tudi vsak prijatelj naših planin in narave. Avtorju Kocbeku pa topla za- hvala, da nam vsako Ieto prcskrbi. ta nenadomestljiv pripomoček. Dr, Ernest Kalaii. Anton Jeršmovid: 5 laVnosttti dneti „Glasbenc jWatcc" 4 Lj»bljani. (Ob njeni petdesetletnici). Bno naših najstarejših kulturnih dru- štev, ki razpleta svoi prosvetni prapor preko vseh širnih pokrajin naše domo- vine, nas je zadnje dni opozorilo na svoj polstoletni obstoj in podalo širši javno- sti ra'cun o svojem delovaiuu. Je to Glasbena Matica v Ljubljani. Brez ble- ska in sijaja, toda ponosno in samoza- vestno je osvcdočua, kai zmore poSte- rto, dosledno in vztrajno delo. Kadar govorhno o Glasbcni Matici, mislimo predvsem na vokalne koncerte, ki iflh prireja zadinjih trideset let v Ljub- ljani in drugod. Nebroj je teh koncertov, in težko delo bo imel bodoči pisatelj slovenske glasbene umetnosti. da jih po oiaravno stopnjevanem razvoju razpre- deli in oceni. Ali ti vokalni koncerti so samo ena panoga Matičnega delokroga, in še ta je bo'lj reprezentativnega zna- čaja; glavno njeno delo leži v notranjo- sti: glasbena sola in vzgoia, širjenje glasbene umetnosti z izdaio mu'/ikalij. pesmaric, samospevov itd. Danes šteje Matična glasbena sola, združena s kon- servatorijem, nad tisoč gojencev; \zgo- iila narn je najodličnejše umetnike —• omenim samo Navala-Pogačnika, Bet- teta, Rijavca, Lovserovc dajala je ino- ralno podporo našim domačim komjx)- nistom s tem, da je proizvajala njihove skladbe, jih širila med narodom, glasbe- jiike saime pa podžigala k vztrajnemu uelu in napredki:. Omejiti se rnorem v tem svojein poročilu samo na glavna dejstva: po- drobneje je ooro'ral o dclovanjn Olas- •bene Matice in njeuem pomenu za raz- vo] slovenske glasbe dr. Mantuani dne lc. tm. v posebucni predavanju o priüki •petdesetletnice, ki bo, upam, ponatis- njeno in tako Jostopno širši iavnosti. V okvir Qlasbene Matiee je stcpilo pred nekako dvema letoina ustanovlie- no »orkestralna društvo«, ki ima mimen gojiti sinfonično giasbo. V prcdvoini tii vojni dobi naši glasbeniki niso mogli dobiti svobocincga razmuha. ličali ;-.o več ali manj pod tujin; pritiskom rn »- plivom; orkcstralna dcla, kar iih je bilo, so se redko proizvajala. Ce pa poglcda- uio spored sinfoničnega koncerta, ki gu je proizvajalo orkestralno društvo ^ne 16. tm., se divimo silnemu napredku in se ga od srca radujemo. Od lpavčeve serenade in Premrlove »božične suitt:« j)reko Jerajeve ^>Lepe Vide« in Adaml- j čevih »tatarskih plesov« pa tja gori do nebotičnih višin LajovičeveKa »adagio« in Škerjanecvega »žlahtnega rneščana«! Pa saj pero ne more popisati te divote. naj le srce drhti v svetem strahu in obo- I ževanju... Drugi dan. (Ine 17. tm. je pokazala Qlas-bena Matica sad svoieea ciolgolet- nega truda z vokainim koncertom. ki ga je proizvajal njen pevski zbor. Spo- red je obsegal poleg Mokranjčvivih srt)- .'ikih narodnih pesmi iz\irna dela 17 do- mačih 'glasbenikov; pogrešai st m pa Se tega in onega, ki vsled obsežnega pro- grama žal ni mogel prltJ nv vrsto. tz- vajanje jc bilo na višku; poleg vseh vr- lin petja in i>rednašan.ia sem čutil v zbo- ru neko posebuo. sveeanostno razpolo- ženje. Mojster liubad je nedosegljiv Di- rigent; drustvo ?a je počastilo na izred- nem občnem zboru s eastnini elanstvom, natovorilo mu pa za to izkazano cast uovo breine — ustanovitev 7vezc jugo- stovanskih pevskih drustev. Istcga dne zvečer se je vršil ko- iners ob obilni udeležbi. Razni govor- niki so slavili uspehe Glasbene Matice in ji nazdiravljali. Navdušenje jc bHo odkri'to in 'iskren-o; popolno pa ni bilo. ker je v to šumečo kupo razkosnega iiavdušciija kanila gorjupa kaplja bridke zavesti, da Matičin razvoj ovirajo te- žke gmotne razmerc, v katerih se na- haja in s katerüini se mora neprestano boriti. Da br se že vendar enkrat naša vlada osokolila ter naše prvo kulturno dru^tvo gmotno podprla in nieu konser- | vatorü p od rža v ila! Guy de Maupassant. Crospod Jocaste. IV\ük)St\j.Wa, se U suomiiiiatc najiac- ga prepira nekega vecera v mali jaj>on- ?ki sobi, radi tistega očeta, ki je oskm- nil lastno kri? Se-ii spominjate svojega ogorčenja, strogih besed uapram meni, vse vzhičenosti vaše jeze in se li spo- minjate vsega, kar sem vam oovedlal v obramt)o dotienega moža. Vi ste me ot)- sojali. Skücujem se na to. Nihče na svetu, stc rekli. nihče ne bi anogel dati odvezo grozodeistvu, ko- jega zagovornilv sem bii jaz. Dan-es ho- cem to dramo pripovedovati javnost!. Mogoče bo vstal kdo. — nc da bi opravičeval neverjetni, brutahii ein — ki. bo razumel, da se ni mogoče bojevätt •proti gotovim dejstvotm, ki se zde stra- šue sanjarije vsemožne naTave. [Poročili so jo s sestuajstimi ieti s starim suhoparnim clovekom, z imožem dela, hlepečim po njeni doti. Bila je Uubka plavolaska, vesela in sanjava, vse obenem, z veUkim hrepeneniem po &te- alui sreči. Razočaranje ü ie leglo v sr- ce in ga uničilo. Hipno. jc razumeia živ- lienje, izgubljeno bodočnost. videla svo- je nade stite, in v duši ie imeh samo eno željo, imeti otroka in ga obsipavati s svok) ljubeznijo. Ni ji-i imela. Pretekli r.ta e je zgodilo z o- nim detetom, njegovim detetom? Ali ni mogel ničesar storiti zanj? iPoizvedoval je. Nelca teta ga je sprejela. a bila je revna, skrajno revna! Hotel jo je videti in ji pomoei. Pred- stavili so ga edini sorodnici sirote. Njegovo ime ni vzbujalo nikakih spominov. Bil jc Stirideset let star in je izgledal še ko nilad mož. Sprejeli so ga, ne da bi si bil on upal povedati, da je poznal mater, iz strahu, du ne bi pozne- je čcsa sumi'li. In, ko je ona vstopila v mali salon, kjer je on z bojaznijo pričakoval Pje pri hod, je vztrcpetal presenečenja, 5 poroči- ti?... Umrla bi tudi; umrla žalosti, ne bi sprejela denarja, ne vzela drugega ženina, ker se ic udala njemu. Un?čil ?e njeno življcnjc, razbil vso sreco, ki bi jo bila morda dočakala; obsodil io }e na večno bedb. večen obup, vecen o- genj. na večno samoto ali na smrt. In potem, tudi on jo je Ijubil, on sain! Ljubil jo je z grozo, zdaj, toda tudi nepremišljeno. Imel jo je rad, kakor jc imel rad njeno mater, cclo bolj, kakor če bi se dvoje strasti združHo v njesrrr. Sploh pa, ali je bila to njegova hči? In, kaj za to? Kdo bo to vendar vedet? In živo se je spomnil obliubc, ki; Jo je bil dal umirajoci. Obimbil ie bil žrt- vovati vse svoje življenie temu detetti, da bi izvršil zločin za njegovo srečo, ako bi to bilo potrebno. In Ijubil jo je, in se potapl.ial v spo- minih na svoj grozcpoln in sladek ctn, uuičcn bolečin in ves divji hrepenenja. Kdo vendar bo to vedel?... ko jc veiKlar onr drugi umrl. oče! »Bodi!« je rekel sam sebi; »ta stra'- šim skrivnost bi mi mogla uničiti srec. Ker ona ne bi mogla prenesti, bom pre- vzel sam vso njeno grozoto.« Prosil je za njeno roko, se poročil ž njo. Nc vein, sta-li brla srecna, toda Jaz bi bil storrl kakor on, gospa. Razne vesti. Izumitelj samokresa. Prvi in pravi izumitclj samokresa je bil Growe. To ¦ nevarno1 stvarco pa ic sestavil s čfeto nedolžnhn namenom, hotel ie narnrcč svojemu sinčku napraviti igračo. Ko pa je sin dorasel, sta sc domenila z oCe- tom, da igračko izpopolntta. Njun pravi revolver je bil na sedem strelov. Slu- čajno je prišel v roke ruskemu poslani- ku v Ženevi, ki ga je takoj odkupil ni odposläl kot darilo rnskemu carju Alek- sandru I. Tudi njemu se je stvarca cio- padla ter ie izumitelju poslal kot znak priznanja dragocen briljantni prstan. Kakor pa je to običajno, tudü izumiteli Growe ni imel dovolj sredstev, da Dl svoj izum začel izdelovati y množini in ga staviti v promet. Njegov izum so iz- koristili drugi, izpopolnili ga in mu dais svoja imena, zato se danes mnogo gf>- vod o brovningih, naganovih in« dfugih revolverjih, krščenih po svojih izpopol- njevalcih. line pravega »maökovega« jzumitelja pa je postalo že skoro popol- rioma pozabijeno. Dnevi varčevania na Japonskem. Kakor zatrjujejo svetovni listi, vlada dandanes največja draginja na Japon- skem. Vsekakor pa je gotova stvar, da prežtvlja Japonska liudo gospodarsko krizo; zato jc tarnošnia vlada izdata prcdpise za Čim večje varčevanje v dr- žavi. Uvedla jc tako zvane >>dneve var- čevanja« in sreer na 1. in 15. vsakega meseca. Te dni se: morajo državljani postiti, posebno kar se tiče čaja in to- baka. Japonske novine trdijo, da te od- redbe že kažejo vidnc uspehe, ker so banke obvestile vlado, da na te dni znatno naraščajo denarne vlogc in tudi trgovci izjavljajo, da ob državnih post- nih dneh le malo prodajo. To dokazuje, da ima japonski narod zelo mnogo zmi- sla za vzajemno disciplino in naTodno gospodarstvo. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi DRAGO GAMS eiektrotetmlčno in meüanicno podjetje Celje-Gaberje 91. Vesele božične praznike in sreeno fiovo lete želi veietrgovinä AflTOfl KOüEHC & D^ÜGOVl CELJE i^ralja Petra sesta 22. J Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi IVANA GRKGORC trgovina s čevlji Celje, Prešernova ul. 18 I Zdlrave in \fesdlt božičnc ' prüz.FiIkc ter srcčno jloV© kt© želim in se prisrčno zahvaljujem cenj. odjemalcern FRANJO LESüM V / V ' pekovski mojster, Celje-Breg Ueselebožične praznike in srečno Nouo leto želi umefniški atelje KCERNE Vese/e praznike! vsem strankam in znancem Koštomaj Fran brivec in lasničar Celje, Prešernova ul. 19 Mari bor, Glavni trg St. 1 Vesele božicne praznike in srecno Noyo leto! Rih. Grobelnik Brivski in česalni salon. Gledališki 5minkar in vlasuljar. Klinika za puže. Parfumerija. Vese/e božične praznike in srečno Novo leto! M. Covnik, Celje, Prešernova ul. 8 Vesele božižne praznike is srečno Noyo leto! JANKO BOVHA : CELJE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem cenj. gostom HOTELSKA DRUŽBA V CELJU Vese/e božične praznike in srečno Novo leto! fotograf Franjo Kunsek fffiPZ'ag. Stran 4. Vesele božične praznike želi Franjo Dolžan, staybeno in galanter!jsko kleparstvo. Yesele božične praznike in srečno Noyo leto! Ivan Železnik,brivec Kral ja Petra cesta. ^^ I, «—^—.. — ^**—* Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem flnton Hofbauer. trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščiuami. Vesele božične praznike in srečno Novo leto žellva vsem cenj. odjemalcem ter se priporočava za nadaljno naklonjenost Lovro in Milka Rogelj sodavičar, Celje, Kralja Petra cesta 41. JETIKA! ^ Dr. Pečnik ordinira izven torka § in petka vsak dan v Št. Jurju *~ ob luž. žel. za jetične. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. Vesefe ßozicne praznifie in srečno 77ovo fefo/ želiva vsem cenjenim odjemalcem Mlekarna Šanc, Vodnlkova ulica štev. 2. Vesele božične praznike Mi Marija Borouič, trgovina šivalnih strojev in koles. Vesele božične praznike in srečno Noyo leto r K/J3 n IVIi^Qtn^U' trgovina z manufakturo in konfekcijo. — Zeh IVail IViaoLI ICir\, Lastnaizdelovalnicaprvovrstnihmod.obtek Celje, Kralja Petra cesta 15 Mai I Vesele božične praznike in srecno Novo leto! |JJf ^ Vesele božic^e praznike in srečno Novo lefo želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Gosposka ulica uv Marija Baumgartner trgovina s pofjistvom UV Gosposka ulica llgodiifl ppiliha! Pjroda se vslcd družinskih razmer lepo zidana hiša tl vrtom v bliž^i okoliei Gelja za K 375*000- . Pojasnila daje % Dobnik, Pred grofijo 5. 1507 ^^ Naznanilo! Ss^s/ Dovoljujem si cenjenemu občinstvu v Celju in okolici naznaniti, da sem ctvori! v Ceiju, GosposSa ulica štev. Z6 (prej Faganel) trgovino z usnjem in cevljarstiiini potpebščinami. Potrudil se bodem cenjenim strankam postreči najbolje in z solidnimi cenami. ^Jv^ IVAN ULAGA, ^^C ^^^X. trgovina z usnjem in čevlj. potrebfičinami,