igorenje/nformatoA List za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce' Sen/is, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS Informatika in organizacija Leto XXI Titovo Velenje, 2. aprila 1987 . gorenje Mfeainijia ©prema Kakovost in večja storilnost Čeprav v tozdu Pohištvo nimqjo akcije Predlagaj nekaj koristnega, pa njihovi delavci pogosto najdejo boljše, cenejše in ustreznejše rešitve v proizvodnji. Sredi marca so v obratu Pohištvo po štirinajstdnevni rekonstrukciji pričeli z delom na novem rezkarju za dekorativne utore vrat kuhinj G 142. Brez zunanje pomoči so vzdrževalci tozda po načrtih in predlogih Mirka Podpečana, tehnologa v Pohištvu, za pnevmatiko je poskrbel Martin Jelen, izdelali in montirali nov stroj. Utori so zdaj kakovostnejši, saj je odpadlo rpčno čiščenje njihovih robov. Število rezkarjev je bilo pred rekonstrukcijo prirejeno za izdelavo vrat kuhinj G 141, ki so bila nižja od sedanjih. Prejšnjih 9 pokončnih koničastih svedrov so nadomestili z 11 kronskimi, tako da lahko zdaj vse dekorativne utore na vratih naredijo hkrati. Tako se je nekoliko skrajšal tudi izdelavni čas. Obenem pa so spremenili tudi transportni trak. Prej so ga sestavljali klinasti jermeni, ki so jih zamenjali s ploščatim jermenom. Transport vrat je tako lažji, vzdrževanje traku pa enostavnejše. V začetku leta so v tozdu Kondenzatorji začeli izdelovati cevne izpa-rilce za zamrzovalne skrinje na posebni liniji, ki so jo prenesli v Rogatec iz obrata zamrzovalnih skrinj v Titovem Velenju. Stroj dela dobro in po normativih proizvodnjo presegajo tudi za 30 %. Po lanskem, nekoliko slabšem doseganju zastavljenih delovnih načrtov so v obratu Pohištvo načrt prvih treh mesecev letos v celoti dosegli. Izdelali so 54.414 pogojnih enot izdelkov, kar je 25 % letnega načrta. To pa so dosegli s pretežno 10 % manj zaposlenimi kot so načrtovali. Tako ugotavljajo precej višjo produktivnost od načrtovane. Zaradi velikega povpraševanja, zlasti po kuhinjah G 142 so se tudi v obratu Pohištvo odločili, d El bodo aprila delali v proizvodnji vse sobote. Zaposlili pa naj bi tudi 11 od skupaj 18 manjkajočih delavcev. S spremembo predobdelave na liniji kromiranja žičnih izdelkov sta delavca tozda Galvana, Milena Pfeifer in Darko Bujan, iz postopka izločila zelo strupeno, drago uvoženo kemikalijo kalijev cianid in ga zamenjala z žvepleno kislino. S tem sta tozdu privarčevala približno 40 milijonov deviznih dinarjev letno, dragoceno prispevala k varstvu okolja, centralni čistilni napravi pa olajšala delovni proces, saj je odpadel postopek razstrupljanja te nevarne snovi. Unija galvanizacije polizdelkov v tozdu Galvana Je stara že 12 let, po normah proizvajalca pa je njena življenjska doba 8 let. Iztrošeno opremo želijo sanirati, saj je nova zelo draga. Ta teden že potekajo prvi razgovori s proizvajalcem te opreme glede najučinkovitejše sanacije sedanje opreme. Komunisti o izobraževanju utrip-utrip-utrip-utrip-utrip- delavcev V četrtek, 2. aprila 1987 bo sestanek komunistov delovne skupnosti Splošni posli, ki bo namenjen predvsem izobraževanju. Komunistom bo namreč profesorica Sonja Klemenčič, strokovna sodelavka republiškega sveta Zveze sindikatov, predavala o vlogi družbenopolitičnih organizacij pri izobraževanju zaposlenih. Tema je zanimiva in pomembna, zato so na predavanje povabili tudi predsednike izvršnih odborov osnovnih organizacij ZS in seveda tudi predsednike osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine. Iz vsebine: Število inovacijskih predlogov narašča Uvajamo stoječi zajtrk Letni oddih 1987 Povzetek zapisnika! Izobraževanje Interna 133 Kadrovska gibanja Kadrovske vesti Na 11. redni seji, delavskega sveta Gorenje Gospodinjski aparati, ki je bila 11. marca 1987 so za člana Poslovodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati imenovali Valterja Krušca, dipl. inž. strojništva. Valter Krušeč bo dela in naloge člana PO za področje proizvodnje in komerciale prevzel 1. aprila 1987. Na isti seji so delegati za vršilca dolžnosti člana Poslovodnega odbora za področje razvoja so S 16. marcem 1987 imenovali Martina Smrekarja, dipl. inž. strojništva. Delegati so dipl. ekonomista Alojza Kovšeta razrešili vodenja delovne skupnosti skupnih služb Gorenja Gospodinjski aparati, ker bo od 16. marca 1987 začasno opravljal dela in naloge poslovodenja tržne funkcije delovne organizacije, ki mu jih je skladno s samoupravnimi akti odredil predsednik Poslovodnega odbora. Za vršilko dolžnosti vodje delovne skupnosti skupnih služb Gorenja Gospodinjski aparati pa so delegatje delavskega sveta imenovali dipl ekonomistko Silvo Globočnik. Akcija v tozdu Kondenzatorji se bo pričela takoj, ko bo delavski svet tozda sprejel sklep o višini nagrade. Predsednik komisije za inventivno dejavnost tozda Kondenzatorji Anton Roškar je povedal, da pričakujejo v akciji dober odziv. Komisija ima še nekaj dela tudi še s starejšimi inovacijskimi predlogi, vendar bodo nove predloge sproti reševali. V komisiji sta še Karel Rižnar in Anton Bukšek. Vse predloge pa ovrednoti še odbor za gospodarjenje. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika je strokovna komisija pregledala 163 inovacijskih predlogov. Od tega je zavrnila 38 predlogov, sprejete predloge pa objavljamo v današnji številki. Namestitev naprav za vsesavanje praha nad mlini Benič Bero 23663 Namestitev stroja za varjenje vreč z mletim regeneratorjem Benič Boro 23663 25.000 din 25.000 din gorenjegospodlompiko aparati Predlagaj nekaj koristnega Elastični trakovi namesto plastičnega selotejpa za spenjanje raznega Bl°ČW9ama,enala 373 25.000 din Uporaba pnevmatik za viličarje polnjenih s posebno PU peno Pavlovič Milena 18951 25.000 din Sprememba letve prečne in stene notranje za hladilnike HTV, HBV, HTI in Rakovnik Jakob 8132 25.000 din Uvedba koekstrudiranih PS plošč za izdelavo celic in oblog vrat Urbašek Črt 9992 12.500 din Goropevšek Jože 24418 12.500 din Sprememba pritrditve uparjalnika ZOV ali ZOI Rakovnik Jakob 8132 25.000 din PVC foliia namesto tetrapak kartonov na vratih vgradnih hladilnikov in ZO Rakovnik Jakob 8132 25.000 din Obešalo za lakiranje leve in desne stranice izparilnika HTV Kos Marjan 6355 25.000 din Rezanje bakrenih cevk v obratu ZS, Felicijan Rafael 2203 25.000 din Voziček za razvoz pekovskih in slaščičarskih izdelkov za stoječi zajtrk za TOZD ZHT Kretič Milan 9518 25.000 din Izdelava stranice leve in desne ZS na liniji sprednja in zadnja stena Poenostavitev dvojne signacije Skomšek Jože 4117 25.000 din Borovnik Vlado Priprava za kotnost in točkanje vogalov hrbtne in sprednje strani ohišja ZC Termoizolacija gretih orodij Skomšek Jože 4117 25.000 din Borovnik Vlado 7728 25.000 din 7728 25.000 din Priprava za montažo čepov v vrata ZO in HL Skomšek Jože 4117 25.000 din Namestitev elektro ventilov za zapiranje in odpiranje vode na mlinu Benič Bora 23663 12.500 din Krsmanovič Joviša 27096 12.500 din Priprava za sekanje in vlečenje lukenj na surovih vratih za ročaje vseh tipov Skomšek Jože 4117 25.000 din Namestitev konzolnega dvigala v prostorih mlina za transport materiala za mletje Benič Boro 23663 8.333 din Krsmanovič Joviša 27096 8.333 din Semenc Marjan 6852 8.333 din Sprememba fiksiranja objemke kabla Krevzel Milan 16583 25.000 din Sprememba posodice kondenzator Kortnik Anton 1851 25.000 din Zapiranje PE vrečk za zaščito celic Lalek Stevo 10362 8.333 din Rozman Herman 8.333 din Jerebek Boro 15494 8.333 din Sprememba oboda ZS Cakš Ivan 22880 12.500 din Deželak Vinko 6828 12.500 din Čiščenje aparatov z hidrofilno gazo Berložnik Zdenko 21636 12.500 din Klemenc Anton 5008 12.500 din Ležaj tečaja vrat - rebra Krajnc Srečko 6240 25.000 din Iskalec freona priključitev na električno omrežje 25.000 din Krajnc Srečko 6240 Vgraditev dvojnega odlepljanja na vakumirki ILLIG 8.333 din Rehar Stane 14137 Fabjan Boris 9306 8.333 din Rozman Dani 9831 8.333 din Priprava za transport plošč v vakumirko ILLIG Zučko Jože 4088 8.333 din Rehar Stane 14137 8.333 din Bercko Franc 3703 8.333 din Transportna paleta za blendo veliko in malo ter vrata predala Grbič Miloš 13011 12.500 din Tirovič Taik 27217 12.500 din Uvedba deinozacijske cevi za odstranjevanje statičnega naboja v ekstrudiranju plošč Camloh Dragica 11201 25.000 din Uvedba postopka koronske obdelave površin polimernih materialov Camloh Dragica 11201 25.000 din Lotanje cevi v priključke kompresorja z lotnimi obročki Kaiser Franjo 1536 25.000 din Predelava sistema selektorskih ventilov na dozirnih agregatih CANNON. Urbašek Crt 9992 12.500 din Debeljak Tea 26020 12.500 din Uvedba del in nalog vzdrževalec orodjar za PU jedra in protimodela Urbašek Crt 9992 12.500 din Debeljak Tea 26020 12.500 din EFAFLEK hitro pregibna vrata za TOZD ZHT Pečovnik Tomaž 25887 25.000 din Uvedba statik mešalca v ekstrudor Sekavčnik Brane 1773 12.500 din Camloh Dragica 11201 12.500 din Uvedba antistatikov v zgornji koekstrudiran sloj PS plošč Sekavčnik Brane 1773 12.500 din Camloh Dragica 11201 12.500 din Sprememba šablone za natikanje kabelskih čevljov na stikalno letev Grobelnik Danica 2813 25.000 din Izdelava šablone za vijačenje nosilca na okov žarnice pri UL priključku Grobelnik Dragica 2813 25.000 din Sprememba obešal za fosfatiranje sprednje in zadnje stene ZS Berčon Zlatko 14356 25.000 din Sprememba fiksiranja pokrova kompresorskega prostora ZS Krevzel Mijan 16583 25.000 din Odstranitev reber ali žalitev - čelna plošča 317743 Pevnik Alojz 3179 25.000 din Ukinitev šob z predkomomim dolivom Delčnjak Božo 7529 25.000 din Skladiščenje stiroporja Poznič Viktor 1027 25.000 din Namestitev elektronskih merilcev debeline plošč med pogonskimi in vlečnimi valji Jakob Vili 21270 25.000 din Avtomatski obrez celic Jakob Vili 21270 25.000 din Sprememba tesnenja vakumskega priključka pri vakumiranju hladilnih sistemov Rehar Stane 14137 12.500 din Verbič Ivan 8036 12.500 din Polnjenje vgradnih hladilnikov in zamrzovalnikov z poliuretanom brez kovinskega oboda direktno v element Urbanci Jože 9048 25.000 din Mletje odpadnega stiropora Urbanci Jože 9048 25.000 din Vstavljanje stiropornih distančnikov med pokrov in ohišje ZS Gradišnik Vlado 13731 12.500 din Jeriha Dušan 26648 12.500 din Povečati luknje na podstavku za ZS Gradišnik Vlado 13731 Jeriha Dušan 26648 Sprememba nalaganja PVC okvirjev ZS Gradišnik Vlado 13731 Jeriha Dušan 26648 12.600 12.500 din 12.500 din 12.500 din Tudi z inovacijami za dosego plana (dalje na 11. strani) Skrb za kakovost ni enkratna akcija y okviru akcije Izboljšanje kakovosti v letu 1986 izdelani Program kakovosti, ki je vseboval cilje kakovosti in aktivnosti za dosego teh ciljev, je bil tudi del lanskoletnega delovnega načrta delovne organizacije in obeh tozdov, kar Je še povečalo obveznost in odgovornost vseh zaposlenih. Lani smo si v Gorenju Notranja oprema vse leto prizadevali izboljšati Kakovost izdelkov in storitev na trušču, pa tudi poslovnih odnosov med našimi dobavitelji in kupci ter zmanjšati stroške zaradi neustrezne kakovosti. Večjo učinkovitost smo želeli doseči predvsem s preventivnim zagotavljanjem kakovosti v vseh fazan izdelave, distribucije in uporabe naših izdelkov. Prednost pn reševanju smo dali najbolj izpostavljenim težavam in izboljšanju sistema zagotavljanja kakovosti pri uvajanju že izdelanih sistemskih rešitev v naši delovni organizaciji. Vseskozi pa smo si prizadevali tudi spremeniti in dopolniti naš odnos do kakovosti. Skrb za kakovost je bila celoletna usmeritev in stalna naloga, ne le enkratna akcija. Zavedli smo se, da mora biti nas odnos do kakovosti enak, kadar smo v vlogi kupca ali uporabnika kot tudi, ko moramo kakovostno delati. Jako smo lani v obratu Pohištvo 'zboljšali kakovosti proizvodnega procesa ter izhodno kakovost končnih izdelkov, v obratu Emba-iaznica pa smo uspeli kakovost Proizvodnega procesa izboljšati celo bolj kot smo načrtovali. Kakovost je v tem obratu precej večja kot leta 1985. V obratu Keramika smo povečali odstotek izdelkov višjega kakovostnega razreda, v obra-tu Dolopol pa je bil izplen izdelkov najvisiega kakovostnega razreda večji kar za 3,9 odstotka. Ko smo ob zaključku poslovnega leta primerjali kazalnike stroškov kakovosti smo ugotovili, da smo z Jubilanti dela izboljšanjem kakovosti lani v primerjavi z letom poprej prihranili in tako povečali dohodek na tem področju za 51,1 milijon dinarjev. To je za našo malo delovno organizacijo pomembna vrednost in v ponos vsem, ki so s svojim delom prispevali k njegovi uresničitvi. Z natančnejšo analizo pa smo tudi ugotovili, da bi lahko bili prihranki in tudi dohodek ob doslednejšem sklepanju in upoštevanju kakovostnih prevzemnih pogojev z našimi dobavitelji in kupci, ob analizi servisnih posegov in storitev;'-z zmanjšanjem izmeta, definiranjem in upoštevanjem tehnologije izdelave ter z zmanjšanjem poškodb ob prevozu in nenazadnje z izboljšanjem odnosa in odgovornosti za kakovost še večji. Tudi za letos smo v samoupravnih organih pripravili in sprejeli cilje kakovosti s programom ustreznih aktivnosti za njihovo dosego. Če bomo dosegli vse zastavljene naloge, bomo lahko delovni organizaciji z izboljšanjem kakovosti prihranili najmanj 150 milijonov dinarjev, kar je skoraj 250.000 dinarjev na zaposlenega. Tomaž Strniša v 10. številki Informatorja ma bodisi zato, ker so že prej smo objavili seznam naših so- delali v delovni organizaciji, ki delavcev, ki so od 1. julija do se je kasneje združila s kate-31. decembra 1986 dopolnili ro od naših delovnih organiza-deset, dvajset ali trideset let cij ali pa so v tem času op-oeprekinjenega dela. Tokrat ravljali tudi kakšne javne Pa objavljamo tiste delavce, funkcije, ki so izpadli iz prvega sezna- 20 let dela Glušič Milan, Nazarje, Prihova 22 Miklavčič Janez, Titovo Velenje,/Šaleška 2D Naš pogovor Ob razumevanju in dobri volji zmoreš vse Prihodnji mesec bo Ivanka Grobelnik, obdelovalka plastike v obratu Plastika tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika, napolnila 17 let dela v Gorenju. Doma z Graške gore, kjer je bilo pri hiši šest otrok, ni imela kaj dosti možnosti za obiskovanje šole. Otroci so si morali začeti sami hitro služiti kruh. Tudi Ivanka. Tako je začela delati pri gozdni, nato se je poročila in si ustvarila družino. Za nekaj časa je pustila delo. „Bili smo podnajemniki v Pesju, mož je delal na rudniku. Hčerka In sin sta bila še majhna, gradili smo hišo in dela doma mi ni nikoli zmanjkalo. Leta 1967 smo se nato preselili na Konovo. Uredili smo najnujnejše, tudi otroka sta že malo zrasla In tako sem se spomladi 1970 ponovno zaposlila, tokrat v Gorenju. Najprej sem bila dve leti pri štedilnikih, nato eno leto v Gal-vanl, zdaj pa sem že štirinajst let obdelovalka plastike.” Ves čas delo v treh izmenah, pred leti tudi precej naporno, doma skrb za družino. Zdaj, ko so se preselili v novo proizvodno dvorano in dobili nove stroje, je lažje. Strojev med delom ne smejo izklopiti, saj se takoj poslabša kakovost izdelkov, zato tudi zdaj ne morejo imeti mikroodmorov kot v nekaterih drugih obratih. Pa bi jih zaradi pretežno sedečega in enoličnega dela še kako potrebovali. „Obrezujem In zlagam različne manjše plastične Izdelke. Včasih smo v stroj plastiko polnile delavke same. Ponavadi je to nič kaj prijetno delo, saj je treba splezati na stroj in plastiko vsutl z vrha v stroj, opravljala po delovnem stažu najmlajša delavka. Zdaj to namesto nas opravijo moški. Pomagamo si med sabo, dobro se razumemo. Tako dan hitreje mine In težko delo postane lažje. Je pa res, da smo bili včasih bolj strpni drug do drugega.” S svojimi izdelki obrat Plastika oskrbuje vse ostale tozd Gorenja Gospodinjski aparati, tudi Gorenje Bira v Bihaču, zato morajo na delo velikokrat tudi ob nedeljah, praznikih. Starejše delavke, navajene trdega dela, so vedno pripravljene delati, ne poznajo „Ne bom, ne zmorem”. Kako tudi naj odklonijo pomoč, če je tu, v Gorenju, njihov kruh. Delovnemu času pa iz tedna v teden prilagaja življenje doma. Čeprav sta otroka že odrasla, hčerka je vzgojiteljica, sin elektrikar pri vzdrževalcih v Pralno-pomivalni tehniki, je vsa skrb za dom na njenih ramah. Pred petimi leti, ko je hčerka končevala šolo, ji je namreč umrl mož. Tako ji ob delu v hiši, na vrtu ostane bolj malo časa za razvedrilo. Precej se ukvarja tudi z vnukinjo, saj hčerka z družino stanuje doma. Pogreša pa bralno akcijo v Gorenju, v katero se je rada vključila. Nekaj časa je bila tudi kulturni animator. Zdi se ji, da je bilo pred leti v delovnih organizacijah Gorenja bolj čutiti kulturni utrip. „Škoda,” pravi Ivanka, „saj smo bili na najbolj neposreden način In sproti seznanjeni o kulturnih prireditvah. Marsikdo, ki sl drugače ni vzel časa za branje, pa je tudi z veseljem In zanimanjem segel po predlaganih knjigah.” dr 10 let dela Breznik Ivan, Titovo Velenje, V. Vlahoviča 44 Cernenšek Branko, Ptuj, Lackova 1 Vah Franc, Titovo Velenje, Salek C 11/17 ^gorenje Popravek! V 12:"‘3tevilki Informatorja smo v tiskarni pomotoma v prispevku Zavarovanje zapisali napačno telefonsko številko. V zvezi z Zahtevkom po polici 57218 za nezgodno zavarovanje lahko Angelo Vinkovič pokličete na telefon 323, II. ATC. V članku Naša obveza in izziv je med drugim naveden podatek, koliko delavcev bi začasno še potrebo- vali, če bi hoteli zadovoljiti potrebe tržišča po gospodinjskih aparatih. Njihova števila pa je kar desetkrat večje, kot je bilo napisano. Ob običajnem številu delovnih dni bi namreč Gorenju Gospodinjski aparati trenutno manjkalo 500 delavcev. Za obe neljubi napaki se bralcem opravičujemo. Uvajamo stoječi zajtrk Mnogo naših ljudi pride tešč na delo. Na pobudo delavcev TOZD Gostinska enota smo pred leti naredili anketo o naši prehrani. Verjetno se tega nekateri še spominjate. Rezultati ankete so bili zanimivi in koristni (kratko poročilo je bilo objavljeno v Informatorju). Posebno globoko pa so se zarezali v „spomin Gorenja" odgovori anketiranih o njihovem zajtrku. Kadar delajo dopoldne, vedno zajtrkuje samo 28 % anketiranih, samo včasih zajtrkuje 29 %, nikoli pa 39 % (4 % ni odgovorilo). Čisto drugače pa je pri anketiranih ob prostih sobotah in nedeljah, saj takrat vedno zajtrkuje kar 64 %, včasih pa 18 %. Tistih, ki nikoli ne zajtrkujejo, je samo 7 % (ostalih 11 % ni odgovorilo). Tl rezultati so se zarezali v „sporni n Gorenja”. Če je bila anketa delana s poštenimi nameni, bo treba nekaj ukreniti. Saj to pomeni, da več kot pol naših ljudi pride na delo tešč. Vstanemo ob petih, mnogi celo ob štirih, potem pa je treba trdo delati od šestih do devetih. In to vse na prazen želodec. A dokazano je, da je to škodljivo za zdravje, za počutje, za delovno uspešnost. Nekateri od teh v službi popijejo turško kavo, mnogi pokadijo cigareto - vse to na prazen želodec. A vsi vemo, da bi oboje mnogo manj škodovalo, če bi pred tem vsaj nekaj malega pojedli. Nekaj malega, bolj mimogrede - to so odgovori v anketi. Kar 65 % anketiranih je zavzelo pozitivno stališče do uvedbe zajtrka. Večina od teh pa nagla-ša, da bi naj to bilo le nekaj malega, bolj mimogrede. Kar na delovnem mestu. Tako proizvodnja ne bi bila motena, pou-žili bi pa vendarle nekaj, da ne bi do malice delali „s praznim želodcem". Ideja o malem zajtrku je dozorela, sprejeta je bila v sanacijski program. Kar so naši ljudje povedali v anketi, je imelo posledice. Januarja 1984 je bil sprejet sanacijski program Gorenja. V tem velikem projektu je na strani 238 zapisano, da se naj uvede stoječ zajtrk. S pričakovanjem, da bo tak zajtrk (čeprav bi po-užili le nekaj malega) doprinesel k boljšemu zdravju ljudi, boljšemu počutju in tudi - posredno - k večji produktivnosti. Človekovo počutje (na daljši rok pa tudi zdravje) je namreč bistveno boljše, če použijemo vsaj kakšno malenkost. Da le ne delamo čisto tešči! In to velja za vsa dela. Tudi za pisarniška. Seveda pa še bolj, če je delo fizično zahtevno. In kaj bomo imeli za stoječi zajtrk? Kje ga bomo uvedli? Najprej uvajamo stoječi zajtrk samo v štirih večjih TOZD v Gorenju Gospodinjskih aparatih (Galvana, Štedilniki, Pralno-po-mivalna tehnika, Zamrzovalna in hladilna tehnika) in v Gorenju Elektronika Široka potrošnja. Ko bo tu utečeno, pridejo na vrsto še druge delovne organizacije oziroma temeljne organizacije in delovne skupnosti. Za ta jutranji prigrizek bomo dobili desetdekagramsko pecivo. To je »pekovski izdelek”, ki bo vsako jutro svež. V različnih dnevih tedna različen: makovka rogljiček z marmelado, kroa-san, sirov zavitek, sladki rogljiček. Pecivo je zapakirano, tako da je v okviru možnosti zagotovljena higiensko neoporečna dostava. Morda v začetku k pecivu še ne bo čaja, ker je razdelitev precej zahtevna. Vsekakor pa je tudi nekaj ..tekočega” v načrtih. Ali torej stoječi zajtrk tudi po pisarnah? Stoječi zajtrk uvajamo zato, da bi nekaj naredili za naše zdravje in počutje, a pričakujemo lahko tudi pozitiven odraz v storilnosti. Delati tešč do 9. ure, posebno če je človek vstal ob petih, ni zdravo. Popiti turško kavo na prazen želodec prav tako ni dobro. Cigareta na prazen želodec je bolj škodljiva, kot pa, če smo pred njo vsaj nekaj malega použili. Tudi stres (pritisk) nam ne bo tako hitro prišel do živega, če smo podloženi. Gotovo bo npr. rano na želodcu dobil prej tisti, ki močne strese (pritiske, duševne obremenitve) doživlja tešč. To pa pomeni, da moramo stoječi zajtrk omogočiti VSEM delavcem Gorenja. Če ima nek delavec rano na želodcu, to za Gorenje ni dobro. Vseeno, ali je to fizični delavec ali konstruktor ali poslovodni delavec. Vsi trije so zato manj produktivni. Morda ima upad produktivnosti pri konstruktorju in poslovodnem delavcu še hujše posledice za Gorenje. Nekateri bodo rekli „prej naj vstane” In „saj Ima gibljiv delovni čas”. Ob takih ugovorih proti uvedbi lahkega zajtrka se je treba vrniti k odgovorom v anketi: doma pač polovica ljudi ne najde pogojev, da bi nekaj pojedli, preden gredo na delo. Ni važno, kakšen je vzrok. Važno je dejstvo, da ti ljudje delajo do malice tešči, kar ni dobro niti za ljudi same, niti za Gorenje. Tudi predpostavka o gibljivem delovnem času za mnoge primere ni dobra: tudi med delavci z gibljivim delovnim časom je veliko takih, ki pridejo tešči na delo. Stoječi zajtrk bo sicer skromen. Vendar pa bo to garancija, da bo vsak delavec Gorenja, kadar ima šiht zjutraj, vsaj nekaj malega pojedel za zajtrk. To pa je tisto bistveno. Vodje tozd so stvar podprli. Povejmo naravnost: brez dobre volje in zavzetosti vodstev tozd ne bi nikdar prišli do stoječega zajtrka. Moramo vedeti, da je treba razdeliti pecivo vsem delavcem tozda. Čimprej in čim bliže k delovnemu mestu. Torej v vsakem tozdu več sto ljudem (vsem, ki"Qelšjo dopoldan). Časa ni veliko, kajti če je to stoječi zajtrk, naj bi ga ljudje čimprej dobili, da bo res zajtrk. Gledano v tej luči pa postane razdelitev v tozdu organizacijsko zahtevna naloga. Zato smo rekli, da bi brez zavzete akcije vodstev tozdov ne mogli računati na uspeh. Kot rečeno, pa so se za stvar zavzeli z utemeljitvijo, da bo s stoječim zajtrkom veliko narejenega za naše ljudi in to opraviči organizacijski napor, ki bo potreben. Zato so vodje omenjenih štirih tozdov rekli približno takole: uredite financiranje, Gostinska enota naj dostavi pecivo do naše tozd, naprej je pa naša skrb, kako bomo razdelili; če znamo rešiti zahtevne proizvodne naloge, bomo še to izpeljali. Kaj pa vozači, ki so tu že pred šesto? Škoda bi bilo, da bi vozač, ki pride v Gorenje morda že 20 pred šesto, čakal na zajtrk, da bi ga potem stoje pojedel. On ima dovolj časa, da se vsede v jedilnico. Ker bomo imeli za stoječi zajtrk bloke (za pecivo), se bo dalo urediti, da bi vozač dobil isto pecivp na blok tudi v naši jedilnici. Če to ne bo možno že prvi dan, bo seveda naprošen, da malo potrpi. Vsi sodelujemo pri uvajanju stoječega zajtrka! Od delavcev naših štirih tozd in Elektronike široke potrošnje bo prav za prav odvisno, ali bomo v Gorenju uspeli s stoječim zajtrkom. Če boste vi znali premagati vse ovire, ki se bodo pri uvajanju pojavile, bo stvar uspela. Morda bi zato kazalo opozoriti na dve, tri stvari: Predvsem ne smemo biti razočarani nad skromnostjo „zaj-trka". To je samo pecivo. A če bo po sreči, bo zelo okusno, vedno popolnoma sveže. Vedeti tudi moramo, da ste delavci sami rekli - v anketi - da naj bo to nekaj malega, bolj mimogrede, toliko da nisi tešč. Iz lastnih izkušenj veš, da se ob vsakem uvajanju kake novosti pojavljajo predvidene in nepredvidene težave. Poskušaj najti rešitve. Pomagaj te težave odpraviti. In seveda potrpi ob njih v spoznanju, da so začetne težave normalen pojav pri vsa- ki novi stvari. In da nekako same po sebi-izginejo, ko se stvari utečejo. Paziti moramo na disciplino. Vsak zase in po svojih možnostih mora preprečevati, da ne bi zaradi razdeljevanja peciva prišlo do kakšne gneče ali celo zastoja. Razviti moramo miren, hiter, učinkovit način razdelitve. To nam bo omogočilo, da se naš stoječi zajtrk uveljavi kot dobra pridobitev, v kateri nas bodo posnemale tudi druge delovne organizacije. Pebivo bo zapakirano. Poglej, kam odložiti polivinil - vrečko. Če ni pri roki košare oziroma zaboja za smeti, daj vrečko začasno v žep delovnega plašča. Isto zahtevaj od svoje mlajše delovne tovarišice. Za delovna mesta, kjer je to potrebno, se bo skušalo priskrbeti paloma - brisače, da si lahko roke obrišeš, preden razviješ pecivo. Tudi za to brisačo velja; le in samo v zaboj za smeti ali začasno v žep delovnega plašča! Isto zahtevaj tudi od svojega mlajšega delovnega tovariša! Še ena ovira: povsodi se najdejo taki, ki radi nagajajo. Od tega sicer nič nimajo, povzročijo pa škodo. Škodo povzročijo, če jih poslušamo in če se jim pustimo prepričati. Zato moraš preslišati njihove opazke, s katerimi bi hoteli spodkopati us-pieh. Drugo so dobronamerne pripombe, predlogi. Čim imaš predlog ali vprašanje ali dobronamerno kritiko v zvezi s stoječim zajtrkom, povej to svojemu jnojstru ali oddelkovodji ali svojemu sindikalnemu poverjeniku. Na ta način bomo skupno gradili in izpopolnjevali idejo stoječega zajtrka. Idejo stoječega zajtrka lahko dograjujemo. Gorenje si bo lahko štelo za velik uspeh, ko bo organiziralo in uvedlo stoječi zajtrk. Čeprav so ljudje zajtrkovali že v kameni dobi, bo to pri nas vendarle novost: namreč, uvesti stoječi zajtrk v tako veliki delovni organizaciji in med delom, to je velika stvar. A ko bo ta sistem funkcioniral, ga bomo lahko razvijali dalje. V Pralno-pomivalni tehniki je že padel predlog: če bomo že imeli sistem, bi servirka lahko na vseh izmenah ob določenem času razvozile kavo. Pa to ni edina možnost dograjevanja. Tam kjer je iskreno hotenje za boljšim, se možnosti odpirajo vedno širše. Delovni kolektiv pa s tem postaja vedno bolj bogat, čedalje bolj enoten in čedalje bolj uspešen. Pred vami je program možnosti za letovanje v letošnji počitniški sezoni. Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost je tudi letos, kljub velikim težavam, ki spremljajo pripravo za turistično sezono, pripravil obširne in raznolike aranžmaje. Izbirate lahko med letovanji v hotelih, apartmajih, zasebnih sobah, odločite se lahko za križarjenje, najamete prikolice, kjer si lahko hrano pripravljate sami ali pa tudi ne, pridružite se lahko počitniškim klubom, izposodite šotor... Novost letošnje ponudbe so prve lastne počitniške zmogljivosti - 20 počitniških prikolic v avtokampu Straško v No-valji na otoku Pagu. Za koriščanje teh zmogljivosti smo pripravili tudi poseben razpis. 1M/ Počitniški dom Biograd na moru - 10 dni termin: cena po c:' /16 65 000 1.7., 10.7., 20.8., 29.8., 75.000 11.7., 10.8., 80.000 21.7., 31.7., 90.000 Nastanitev je možna v dvo in tri posteljnih sobah, prehrana pa je ure-i v restavraciji Merx v središču mesta. Organiziran je tudi avtobusni prevoz iz Titovega Velenje do Biograda, cena prevoza v obe smeri pa je 10.000 din na osebo. Otroci od 4. do 12. leta imajo 30 % popusta, za otroke do 4. leta starosti pa plačate 7.500 din za souporabo postelje. Turistična taksa (300 din) ni vključena v ceno. 9T/ Križarjenje - Zadar-Kornati - 7 dni - polni penzion termin: 6.6., 13.6., 5.9., 20.6., 27.6., 4.7., 22.8., 29.8., 11.7., 18.7., 25.7., 1.8.. 8.8., 15.8., 10T/ Ribarska koliba - 10 dni - polni penzion termin: cena po osebi: 108.000 120.000 132.000 cena po osebi: 1., 11., 21.6., 1., 11., 21., 31., 7., 10., 20., 30., 8., Po 1.9., 69.950 113.150 76.700 Otroci do 7. leta - 30 % popusta. 11T/ Pag - zasebne sobe - 10 dni - pol penzion . termin: cena po osebi: 1., 11., 21., 31.7., 10., 20., 30., 8., 95.600 Otroci do 7. leta - 30 % popusta. 12T/ Murter - zasebne sobe - 10 dni - polni penzion termin: cena po osebi: 1., 11., 21., 31.7., 10., 20., 30. 8., 104.000 Otroci do 7. leta - 30 % popusta. 13T/ Rabac - prikolice - 10 dni - polni penzion termin: cena po osebi: 1, 11., 21., 6., 74.600 1., 11, 21, 31.7, 10, 20, 30.8.; 87.800 2T/ Koper - zasebni apartmaji - 7 dni Otroci do 7. leta - 30 % popusta. Prikolice so za 4 osebe. termin: 27.6, 4.7, 11.7, 18.7, 25.7, 1.8, 8.8, 15.8, 22.8, 29.8, V pred in posezoni 3T/ Novigrad - zasebni apartmaji - 7 dni termin: 27.6, 4.7, 11.7, 18.7, 25.7, 1.8, 8.8, 15.8, 22.8, 29.8, V pred in posezoni 4T/ Umag - zasebne sobe - 7 dni popolni penzion termin: 27.6, 4, 11, 18, 25.7. 1, 8, 15, 22, 29.8. V pred in posezoni Otroci do 7. leta - 30 % popusta. cena najema: 1/3 111.250 1/4 148.000 1/5 184.750 1/3 90.250 1/4 120.000 1/5 156.750 cena najema: 1/3 163.560 1/4 222.470 1/5 246.310 1/3 82.920 1/4 119.670 1/5 132.070 cena po osebi: 76.600 56.430 14T/ Ulcinj - zasebni apartmaji - 7 dni termin: do 27.6. 27.6.; 4, 11, 18, 25.7.; 1, 8, 15, 22, 29.8.; po 1.9. 15TZ Llpik - zdravilišče - 10 dni - polni penzion termin: 1, 11, 21.6.; po 1. 9. 1, 11, 21, 317.; 10, 20, 30, 8.; Otroci do 7. leta 30 % popust. cena najema: 1/4 87.750 1/4 120.500 1/4 87.750 cena po osebi: 128.200 134.300 16K/ Ankaran - depandanse vveekend - 7 dni polni penzion termin: cena po osebi: 2.9.16.23.5. ; 40.000 30.5. ; 6, 13.6.; 59.000 20.6. ; 61.000 27.6. ; 4.7.; 22, 29.8.; 82.000 11, 18.7 ; 8, 15.8.; ' 85.000 25.7. ; 1.8.; 89.000 5, 12.9.; 67.000 19, 26.9.; 65.000 ST/ Umag - zasebni apartmaji - 7 dni 17K/ Strunjan - hotel Sallnera - 7 dni - polni penzion termin: 27.6, 4, 11, 18, 25.7, 1, 8, 15, 22, 29.8, V pred in posezoni ■ zasebne sobe - 7 dni - polni penzion 6T/ Rovinj Termin: 27.6, 4, 11, 18, 25.7, 1, 8, 15, 22, 29.8, V pred in po sezoni Otroci do 7. leta - 30 % popusta. 7T/ Makarska - zasebne sobe - 7 dni - pc termin: 27.6, 4, 11, 18, 25.7, 1, 8, 15, 22, 29.8, V pred in po sezoni Otroci do 7. leta - 30 % popusta. 8T/ Makarska - zasebni apartmaji - 7 dni termin: 4J* 1 * * 4 * 61, 18, 25.7, 1,8,15,22,29.8, V pred in posezoni cena najema: termin: cena po osebi: 1/3 163.560 2, 9, 16, 23.5.; 50.000 1/4 222.470 30.5.; 6, 13, 20.6.; 70.000 1/5 246.310 27.6.; 4.7.; 22, 29.8.; 106.000 1/6 274.670 11, 18.7.; 8, 15.8.; 110.000 1/3 82.920 25.7.; 1.8.; 115.000 1/4 119.670 5, 12.9.; 76.000 1/5 132.070 19,26.9.; 74.000 1/6 149.510 18K/ Portorož - hotel Bernardin - 7 dni polni penzion termin: cena po osebi: cena po osebi: 9, 16, 23. 5.; 77.000 77.680 30.5.; 6.6.; 29, 26.9.; 100.000 13, 20, 27.6.; 12.9.; 102.000 27.5.; 29.8.; 5.9.; 117.000 71.050 4.7.; 22.8.; 133.000 11, 18.7.; 8, 15.8.; 135.000 25.7.; 1.8.; 141.000 l Možno tretje ležišče. cena po osebi: 19K/ Portorož - vile Park - 7 dni - polni penzion 80.200 termin: cena po osebi: 74.300 cena najema: 1/3 157.440 1/4 198.600 1/3 119.650 1/4 144.000 9, 16, 23.5.; 30.5. ; 6.6.; 29, 26.9.; 13, 20, 27.6.; 12.9.; 27.5. ; 29.8.; 5.9.; 4.7. ; 22.8.; 11, 18.7.; 8, 15.8.; 25.7. ; 1.8.; Možno tretje ležišče. 61.000 79.000 81.000 97.000 116.000 120.000 125.000 Letni oddih 1987 Desetdnevno letovanje v počitniških prikolicah Gorenje - Novalja, Pag 20K/ Umag - hotel Koral - 7 dni - pol penzion termin: cena po osebi: 9., 16., 23.5.; 53.500 30.5. ; 6.6.; 19., 26.9.; 74.500 13., 20.6.; 5., 12.9.; 76.500 27.6. ; 142.000 4.7. ; 22.7.; 145.700 11., 18.7 ; 8., 15.8.; 148.500 25.7. ; 1.8.; 155.000 29.7. ; 77.000 21K/ Umag - depandanse Istra - 7 dni - pol penzion termin: 9., 16., 23.5.; 30.5. ; 6.6.; 19., 26.9.; 13., 20.6.; 5., 12.9.; 27.6. ; 4.7. ; 22.7.; 11, 18.7.; 8., 15.8.; 25.7. ; 1.8.; 29.7. ; 22K/ Rovinj - villas Rubin - 7 dni termin: 9., 16., 23.5.; 30.5. ; 6.6.; 19.. 26.9.; 13., 20.6.; 12.9.; 27.6. ; 29.8.; 5.9.; 25.7. ; 1.8.; cena po osebi: 37.700 48.500 49.900 90.500 92.500 94.500 98.500 60.500 pol penzion cena po osebi: 33.700 53.000 55.000 81.600 87.000 Gostje, ki bodo koristili storitve v terminih od 20. 6. do 18.7. in 15.8. do 29.8. bodo imeli na ceno še 5 % popusta. 23K/ Rovinj - hotel Park In hotel Eden - 7 dni - pol penzion termin: cena po osebi: 9., 16., 23.5.; 65.700 30.5.; 6.6.; 19., 26.9.; 80.500 13., 20.6.; 12.9.; 82.500 27.6 ; 29.8 ; 5.9.; 111.500 4.7. ; 29.8.; 137.500 11, 18.7 ; 8., 15.7.; 140.000 25.7. ; 18.; 146.500 24K/ Novigrad - hotel Maestral - 7 dni - pol penzion termin: cena po osebi: 9., 16., 23.5.; 50.000 30.5. ; 6.6.; 19., 26.9.; 95.000 13., 20.6 ; 12.9.; 97.000 27.6. ; 29.8.; 5.9.; 108.000 4.7. ; 22.8.; 118.000 11, 18.7.; 8., 25.8.; 121.000 25.7. ; 1.8.; 126.000 Možno tretje ležišče. 25K/ Poreč - hotel Albatros - 7 dni - pol penzion termin: cena po osebi: 9., 16., 23.5.; 43.000 30.5.: 6.6. ; 67.000 13., 20.6.; 69.000 27.6. ; 93.000 4.7. ; 22.8.; 115.000 11, 18.7.; 8., 15.8.; 117.000 25.7. ; 1.8.; 122.000 29.8. ; 91000 5., 12.9.; 78.000 19., 26.9.; 76.000 Možno tretje ležišče. 26K/ Poreč - hotel Lotos Lila - 7 dni pol penzion termin: cena na osebo: 9., 16., 23.5.; 30.5. ; 6.6.; 13., 20.6.; 27.6. ; 4.7. ; 22.8.; 11, 18.7.; 8., 15.8.; 25.7. ; 1.8.; 29.8. ; 5., 12.9.; 19., 26.9.; 27K/ Poreč - Koversada - 7 dni - pol penzion termini: 33.000 58.000 60.000 81.000 101.000 103.000 108.000 77.000 66.000 «4.000 cena na osebo: 9., 16., 23.5.; 35.000 30.5. ; 6.6.; 62.000 13., 20.6.; 64.000 27.6. ; 88.000 4.7.; 22.8.; 108.000 11, 18.7.; 8., 15.8.; 110.000 25.7; 1.8.; 115.000 29.8.; 85000 5,12.9, 72.000 19., 26.9.. 70.000 termin1 Cena najema: 29.6., 9.7., 19.7., 29.7., 8.8., 18.8., 25.8., 50.000 19.6., 7.9., 17.9., 27.9.; 20.000 v mesecu maju - dnevni najem 1.000 Organiziran bo tudi avtobusni prevoz iz Titovega Velenja do Novalje in nazaj - ob izmenah. Cena prevoza: 11.000 din po osebi. Prikolice so opremljene z baldahini, kompletno opremo in gospodinjskimi priključki. S sabo boste morali imeti le prevleke za posteljnino, vse podrobnejše informacije dobite ob prijavi oz. vročitvi napotnice. OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO KORIŠČENJA POČITNIŠKIH KAPACITET Da bi zagotovili enake pogoje in možnosti za koriščanje počitniških kapacitet vsem delavcem Gorenja SOZD, smo se udeleženke dogovorile, da bomo dodeljevale počitniške kapacitete po naslednjih kriterijih: 1. Osebni dohodek na člana družine Iz preteklega leta (drugi zakonec predloži potrdilo o osebnem dohodku iz delovne organizacije v kateri je zaposlen) a) dohodek na družinskega člana je nižji za več kot 50 % od povprečnega OD v republiki v preteklem letu. TOČK: 20 b) dohodek na družinskega člana je nižji za 25-50 % od povprečnega OD v republiki v preteklem letu. TOČK 15: c) dohodek na družinskega člana je do 25 % višji od povprečnega OD v republiki v preteklem letu. TOČK: 10 d) dohodek na družinskega člana je višji od 25-50 % od povprečnega OD^v republiki v preteklem letu. e) dohodek na družinskega člana je višji za 50 % ali več od povprečne^ OD v republiki v preteklem letu. 2. Velikost družine: TOČK: a) samski delavci 3 b) dva člana 6 c) 3 člani 12 d) 4 člani 17 e) 5 ali več članov 20 Delavcu ali delavki, ki sam-a vzdržuje otroka ali več otrok se dodatno dodeli. TOČK: 10 3. Skupna delovna doba prosilca: - do 5 let 1 -od 5-10 let 2 -od 10-15 let 3 -od 15-20 let 4 - nad 20 let 5 4. Delavčev staž v Gorenju: - do 2 let 2 - od 2 - 4 let 4 - od 4 - 6 let 6 - od 6 - 8 let 8 -od 8-10 let 10 - 10 ali več let 12 5. V Gorenju sta zaposlena oba zakonca: 5 6. Zdravstveno stanje prosilca: a) invalid II. ali III. kategorije 5 b) priznana poklicna bolezen 3 28K/ Pula - hotel Palma Histria Brioni - 7 dni — pol penzion 28K/ Pula — hotel Palma Histria Brioni — 7 dni — pol penzion termin: termin: cena na osebo: 2., 9., 16., 23.5.; 30.5. ; 6.6.; 13., 20., 6.; 27.6. ; 4.7.; 22., 29.8.; 11, 18.7.; 8., 15.8.; 25.7. ; 1.8.; 5., 12., 9.; 19., 26.9.; 56.000 67.000 70.000 128.000 132.000 140.000 78.000 76.000 29K/ Pula - paviljoni Splendid, Zlatne stjene, Verudela, turistično naselje Valovlne, Meduiin, paviljon Kažela - 7 dni - pol penzion termin: cena po osebi: 2., 9., 16., 23.5.; 30.5. ; 6.6.; 13., 20.6.; 27.6. ; 4.7.; 22., 29.8.; 11., 18.7.; 8.,15.8.; 25.7. ; 1.8.; 5., 12.9.; 19., 26.9.; 40.000 51.000 53.000 97.000 100.000 106.000 63.000 61.000 30K/ Pula - Banjole počitniški dom ZZB - 7 dni - pol penzion lermin: cena po osebi: .6 , 23.5, 2Č.63-6': «Si98!; 59': 48.100 49.500 54.500 58.500 88.700 91.500 94.000 97.000 i.o.; : 31 K/ Crikvenica - paviljoni hotela Omorika - 7 dni pol penzion 32K/ Crikvenica - hotel medlteran - 7 dni pol penzion paviljoni Omorika hotel Mediteran termin: cena po osebi: cena po osebi: 9-. 16., 23.5.; 30.5. ; 6.6.; 19., 26.9.; 13., 20.6.; 27.6. ; 29.8.; 5.9.; 47.; 22.8.; 11. 18.7.; 8., 15.8.; 25.7. ; 1.8.; Možno tretje ležišče. 33K/ Crikvenica - hotel International - 7 dni - pol penzion 34K/ Crikvenica - hotel Miramare - 7 dni - pol penzion termin: 77.000 55.000 108.000 81.000 112.000 83.000 133.000 105.000 154.000 125.000 157.000 127.000 164.000 132.000 hotel International cena po osebi: hotel Miramare cena po osebi: 61.000 46.000 62.000 47.000 89.000 74.000 95.000 80.000 130.000 102.000 136.000 106.000 142.000 111.000 turistično n. Zagori cena po osebi: termin: 9- 16., 23.5.; 30.5.; 26.9.; 6, 13.6.; 12., 19.9.; 20., 27.6.; 29.8.; 5.9.; 4./.; 22.8.; 11- 18.7.; 8., 15.8.; 25.7.; 1.8.; Možno tretje ležišče. termin: 9., 16., 23.5.; 30.5.; 26.9.; 6., 13.6.; 12., 19.9.; 20., 27.6.; 29.8.; 5.9.; 4 7.; 22.8.; Možno tretje ležišče. 39K/ Kukljlca - Ugljan - apartmani zelena Punta termin: 1/3 39.500 60.500 62.000 112.500 153.000 157.500 165.000 40K/ Primošten-hotel Raduča - 7 dni - pol penzion 41 K/ primošten - hotel Zora - 7 dni - pol penzion 42K/ Primošten - hotel Slava - 7 dni - pol penzion hotel Raduča 75.000 78.000 100,000 103.000 144.000 150.000 157.000 turistič. n. Povile cena po osebi: 70.000 52.000 72.000 54.000 87.000 71.000 90.000 80.000 123.000 97.000 128.000 102.000 134.000 106.000 9-16- 23.5.; 30.5. ; 6.6.; 19., 26.9.; 13, 20.6.; 12.9.; 27.6. ; 29.8.; 5.9.; 4.7. ; 22.8.; 11, 18.7.; 8, 15.8.; 25.7. ; 1.8.; 53.000 86.000 88.000 142.500 188.000 193.000 202.000 70.000 103.500 106.000 160.500 206.000 212.000 221.000 9, 16, 23.5.; 30 5; 6.6.; 19, 26.9 ; 13, 20, 6.; 12.9.; 27.6.; 29.8.; 5.9.; 4.7. ; 22.8.; 11, 18.7.; 8, 15.8.; 25.7. ; 1.8.; Možno tretje ležišče. cena po osebi: hotel Slava-Zora cena po osebi: 55.500 57.000 76.800 79.000 79.000 81.300 94.000 96.800 109.000 111.200 110.700 114.300 116.000 125.000 43K/ Podgora - hotel Minerva - 7 dni - pol penzion 44K/ Podgora - hotel Mediteran - 7 dni - pol penzion termin: jotel cena po Minervahotel Mediteran osebkcena po osebi: 9, 16.. 23.5.; 72.500 50.500 30.5: 6.6: 19, 26.9 100.500 75.000 13, 20, 6: 12.9.; 105.000 77.000 27 6.: 29 8 5 9 128.000 90 000 4 7.; 22 8 : 145.000 98.000 11, 18 8 8, 158 152.000 102.000 25.7 . 1.8, 158.500 106.500 V hotelu Mediteran možno tretje ležišče. 45K/ Dubrovnik - 7 dni - polni penzion termin: cena po osebi: 9, 16, 23.5.; 30.5.; 26.9.; 6, 13, 20.6.; 12, 19.9.; 27 6.; 29.8.; 5.9.; <7.; 22.8.; 11, 18.7.; 8, 25.8.; 25.7.; 1.8.; Možno tretje ležišče. 35K/ Novi Vinodolski - hotel Horizont - 7 dni - pol penzion 36K/ Novi Vinodolski - hotel Lišan - 7 dni - pol penzion 37K/ Novi Vinodolski - turistično naselje Zagori - 7 dni - pol penzion 38K/ Novi Vinodolski - turistično naselje Povile - 7 dni - pol penzion hotel Horizont in Lišanj cena po osebi: 9, 16, 23.5.; 30.5. ; 6, 13, 20.6.; 27.6. ; 4.7. ; 22.8.; 11, 18.7.; 8, 15.8.; 25.7. ; 1.8.; 29.8. ; 5.9.; 12, 19.9.; Možno tretje ležišče. 47K/ Dubrovnik - hotel Libertas - 7 dni ■ termin: 2, 9, 16, 23.5.; 30.5. ; 6, 13.6.; 20.6. ; 27.6. ; 4.7.; 29.8.; 5.9.; 11, 18.7.; 15, 22.8.; 25.7. ; 1, 8.8.; 12, 19, 26.9.; 55.000 57.500 86.000 114.000 116.000 122.000 112.000 110.000 polni penzion cena po osebi: 70.000 65.000 67.000 134.000 137.000 140.000 128.000 48K/ Hercegnovl ■ 49K/ Hercegnovl ■ SOK/ Hercegnovl • 51 K/ Hercegnovl ■ termin: hotel Plaža - 7 dni - pol penzion hotel Center - 7 dni - pol penzion hotel Riviera - 7 dni - pol penzion hotel Topla - 7 dni - pol penzion Plaža Centar Riviera Topla cena cena cena cena po os. po os. po os. po os. 52600 45 500 45.500 45.500 98 300 70 600 66600 70 600 101.100 72.500 68.500 72.500 101 100 72 500 68 500 72.500 123.500 88.100 84.000 85.620 144.500 103.000 98.800 98.700 147.200 105.000 100.500 100.400 154.000 109.600 105.100 105.000 117.500 83.000 78.800 81.600 109.500 76.600 72.500 76.600 106.300 74.500 70.600 74.500 9, 16, 23.5.; 30.5.; 6.6.; 13, 20.6; 13, 20.6; 27.6; 4.7. ; 22.8.; 11, 18.7.; 8, 15.8. 25.7. ; 1.8.; 29.6; 5.9.; 12.9.; 19, 26.9.; 52K/ Ulcinj - Ada - I termin: 2, 9, 16, 23.5.; 30.5.; 6.6.; 13.6; 20, 27.6.; 29.8.; 5.9.; 4.7. ; 22.8.; 11, 18.7.; 8, 15.8.; 25.7. ; 1.8.; 12.9.; 19, 26.9.; Od številke 16K do 52K imajo otroci do 7. leta 30 % popusta. Sobe v hotelih so dvoposteljne, ponekod tudi možnost tretjega ležišča. 53R/ Rabac - počitniške prikolice - 10 dini termin: 20, 30.6; 10, 20, 30.7.; 9, 19.8.; vile Bojana - 7 dni - pol penzion TIPA TIP B cena po osebi cena po osebi 72.000 63.000 76.000 66.000 91.500 81.000 98.000 87.000 101.000 89.000 106.000 93.000 115.000 99.000 85.000 75.000 76.000 66.000 cena najema 65.000 Prikolice so za 4 osebe. S sabo vzamete prevleke za posteljnino in posodo. 54S/ Rabac - počitniške prikolice - 10 dni (sindikalne) termin: cena najema 20, 30.6; 10, 20, 30.7.; 9, 19.8.; 62.000 55T/ Lastovo - hotel Solltudo - 7 dni - polni penzion 56T/ Lastovo - zasebne sobe - 7 dni - polni penzion 57T/ Vis - hotel Issa 58T/ Vis - zasebne sobe 59T/ Komlža - hotel Blševo - 7 dni - polni penzion 60T/ Komlža - zasebne sobe - 7 dni - polni penzion 61T/ Brač - Pučlšča - zasebne sobe - 7 dni - polni penzion 62T/ Brač - Postlra - zasebne sobe - 7 dni - polni penzion 63T/ Brač - Milano - zasebne sobe - 7 dni - polni penzion 64T/ Korčula — zasebne sobe - 7 dni — polni penzion ,65T/ Oreblč - zasebne sobe - 7 dni - polni penzion 66T/ Ohrid - hoteli - 7 dni - polni penzion 67T/ Izola - počitniški dom upokojencev - 10 dni - polni penzion Za letovanje od 55. do 67. bodo termini in cene znani ob vpisu. 68K/ Kompasov klub — Sutivan Brač - 7 dni — zasebne sobe - polni penzion termin: cena po osebi: termin: do 8.7., do 9.9.; 17 ,22., 29.7; 5„ 12.8.; 19., 26.8.; 2.9.; cena po osebi: letalski prevoz 122.500 148.200 136.900 lastni prevoz 89.000 111.000 102.000 69K/ Kompasov klub - VIS — 7 dni - polni penzion - letalski prevoz termin: 19., 26.6.; 3., 10.7.; 17., 24., 31.7; 7.8.; 14., 21.8.; 28.8.; 4„ 11., 18.9.; cena po osebi: hotel ISSA 113.000 140.500 160.600 142.700 116.800 zasebne sobe 117.800 126.000 120.000 106.400 70K/ kompasov klub — VIS — Komiža - 7 dni — zasebne sobe — polni penzion - letalski prevoz termin: 6., 11.7.; 18., 25.7.; 1.8.; 8., 15., 22.8.; 29.8.; 5.9; cena po osebi: 123.500 132.000 125.500 112 400 Popusti za Kompasove klube: letalski prevoz: otroci do 2. leta - 90 % popusta otroci do 7. leta - 30 % popusta, če spijo s starši otroci do 12. leta - 10 % popusta V okviru Kompasovih klubov bo možno najeti privatne apartmaje, cena bo znana ob vpisu. IZPOSOJA ŠOTOROV V POLETNI SEZONI Prijave za najem šotorov (dvojčki, trojčki, četverčki) bomo sprejemali v času razpisa 10. in 17. aprila v prostorih Oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost. Cena dnevnega najema je 500 din. Povzetek zapisnika Dolžnost slehernega delavca je, da mora svoje delo opravljati pazljivo, da tako prispeva k varovanju svojega življenja in zdravja, prav tako pa tudi življenja in zdravja svojih sodelavcev. Medtem ko vsakdo skrbi (če?) za svojo varnost, pa mu je kqj malo mar za varnost sodelavcev. To nazorno prikazuje naslednji povzetek zapisnika. Na dvorišču tozda Galvana se je 2. marca 1987 ob 6.45 zgodila delovna nesreča. Poškodoval se je viličarist Osman Dedič. Delavec je iz centralnega skladišča peljal sod mazuta, ki bi ga moral odložiti na zato določen prostor zunaj obrata. Med vožnjo po dvorišču pa je zapeljal na 'približno 2 m dolgo kovinsko palico, ki je bila na koncih odrezana v kotnik. Zaradi prisilnega delovanja kolesa se je palica dvignila in delavca udarila po obrazu. Pri udarcu je dobil lažje telesne poškodbe. Po ogledu kraja nesreče, njene rekonstrukcije in pregleda dokumentacije, smo ugotovili: Nesrečo je zakrivila kovinska palica kvadratnega preseka, ki je bila v kupu neurejeno ležečih podobnih palic. Tako jih je pustil delavec, kije razrezal okvir palete. Celotno dvorišče je bilo neprimerno urejeno (razmetano) in temačno. To dvoje je bilo tudi neposreden vzrok nesreče. Delavec Osman Dedič je bil razporejen na dela in naloge transporter viličarist, čeprav ni izpolnjeval pogojev za ta dela In naloge. Razpis bo trajal od 7. do 17. aprila 1987. Prijave bomo sprejemali v Oddelku za rekreativno In kulturno dejavnost (pri avtobusni postaji Gorenja) 7., 8., 9., 10., 13., 14., 15., 16. In 17. aprila od 7. do 13. In od 15. do 18. ure. Prijavnico za počitniške prikolice Gorenje lahko dvignete v času razpisa v Oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost. Delavci Gorenja Servis in Gorenja Commerce po Jugoslaviji - pokličite na telefon 063 845-676 ter zahtevajte organizatorja letnega oddiha, ki vam bo sporočil vse podrobne podatke. Ce v naši ponudbi ni kraja, kjer bi želeli letovati, se oglasite v našem oddelku, kjer vam bomo svetovali. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri sprejemu odločbe ni ravnala v skladu z zakonom In internimi akti. Te ugotovitve zapisnika delovne poškodbe naj bodo opozorila in opomin, da se takšno ravnanje v bodoče ne bi več ponovilo. Z urejenimi odlagališči In spoštovanjem varnostnih načel ter predpisov se bomo vsi izognili posledicam, ki jih s sabo prinesejo nesreče. Vojko Prelovšek'4' Saj je „8amo” 1 meter vlsokol gorenjegoapodmjjslko aparate Predlagaj nekaj koristnega! v tozdu Pralno-pomivalna tehnika je strokovna komisija že Pregledala 117 inovacijskih predlogov in jih 84 sprejela, medtem ko je 33 inovacijskih predlogov zavrnila. Izkoriščanje odpadne vode Urbanci Jože 9048 25.000 din ; rogramsko doziranje detergenta v suhem stanju v pralni stroj Urbanci Jože 9048 25.000 din kamenjava vseh hidravličnih krmilnih elementov na miramondiju Lesjak Marjan 19255 25.000 din Avtomatska izdelava prirobnice križa kadi 4'darn Jože 1385 2.500 din »arman Ivan 3744 2.500 din o n Jože 19268 2.500 din JJungartnik Alojz 5163 2.500 din Sevčnikar Branko 2300 2.500 din R°kl Feliks 7271 2.500 din Mribersek Zdenko 8014 2.500 din rrimon Franc 7314 2.500 din Uezelak Vinko 6828 2.500 din bkarlovnik Danilo 3195 2.500 din Zaporedna vezava visokotl. črpalke Devilbiss v lakirnici P3. blivmk Ivan 18015 25.000 din Zamenjava vseh hid. elementov na stroju za pertljanje bobnov - lovati Pesjak Marjan 19255 25.000 din Priprava za hitri priklop vode (PS) Repnik Franc 1851 12.500 din Kaiser Franjo 1536 12.500 din Pnevmatski vibracijski kovičar za natikanje fastonov recmk Franc 1851 12.500 din Kaiser Franjo 1536 12.500 din Montaža protiuteži na traku II. PS Pečnik Franc 1851 12.500 din Kaiser Franjo 1536 12.500 din Izločitev varovalne pločevine vijaka M8 za pritrditev PS na prirobnico rvi ilu i\uui Pečnik Franc 1851 8.333 din Kaiser Franjo 1536 8.333 din Ktišec Franc 8282 8.333 din Sprememba pritrjevanja sprednje stene PS Pečnik Franc 1851 8.333 din Kaiser Franjo 1536 8.333 din Košec Franc 8282 8.333 din Zamenjava ivernih plošč na transportnih košarah z žičnimi rešetkami Pečnik Franc 1851 8.333 din Kaiser Franjo 1536 8.333 din Košec Franc 8282 8.333 din Uvedba večje PVC vrečke za pakiranje PS- PACIFIC Pečnik Franc 1851 8.333 din Kaiser Franjo 1536 8.333 din Košec Franc 8282 8.333 din Podaljšanje valjčnice pred trakom II. PS Pečnik Franc 1851 8.333 din Kaiser Franc 1536 8.333 din 8.333 din Košec Franc 8282 šablona za natikanje programatorja Pečnik Franc 1851 12.500 din Kaiser Franjo 1536 12.500 din Sprememba lokacije nalaganja pokrova PS in prerazporeditev dela Pečnik Franc 1851 1 8.333 din Kaiser Franjo 1536 8.333 din Košec Franc 8282 8.333 din Združitev DM vijačenja nog za oba traka PS Pečnik Franc 1851 8.333 din Kaiser Franjo 1536 8.333 din Košec Franc 8282 8.333 din (dalje na naslednjem Informatorju) 8Z.UUI a£CVdMJC Kraj Kdaj Rok prijave Komu Je namen. Na kratko... To soboto bo tozd Pohištvo obiskala večja skupina delavcev Drvno-'odustrijskega kombinata iz Durde-novca v Slavoniji. V tem kombinatu za naš tozd izdelujejo masivna vra-Ja za kuhinje. Ogledali si bodo pro-■zvodnio tozda Pohištvo, Gorenje ^•lin v Nazarjah, popoldan pa se bo-oo z delavci Gorenja Notranja oprema pomerili še v nogometu in keg- Posvetovanje o zakonu o skupnem prihodku in dohodku, zakonu o amortizaciji družbenih sredstev in zakonu o sanaciji in likvidaciji OZD Herceg Novi 3. in 4.4.1987 vodilnim delavcem in delavcem v finančni plansko analitski službi Mednarodno posvetovanje o informacijski tehnologiji in njeni uporabi Nova Gorica 3.-5.6.1987 strok, s področ. računalništva, telekomunikacij, in mikrofilmske tehnologije ter strok, na področju informacij, sis. 'janju in srečanje zaključili z družabnim večerom. IPOK-integrirano planiranje oblikovanje, upravljanje Opatija 21.-24.4.1987 — vodilnim delav. Sodobni trend v obvladovanju kvalitete v svetu Brdo pri Kranju poslovod. delav. Športna rekreacija Tečaj .Osnove vakuumske tehnike" Ljubljana 19.-21.5.1987 - vzdrževalcem in razvijalcem vakuumskih napr. Niš 14 -1fi 4 1QR7 Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje in namiznoteniški klub Tempo sta priredila občinsko Prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Tekmovalo je nad sto udeležencev, med katerimi Je razveseljiva udeležba naših sode-lavcev. NIS '87 tehnologom, vod. projektov uvaj. računal, del. v procese tehnolog, in proizvodnje Jugoslovanska posvetovanje absorpcija-destilacija- ekstrakcija Maribor 20.-21.10.1987 procesnim inž. Izobraževanje v funkciji inventivnega dela in tehnološ. razvoja Zagreb Tuheljske toplice 20.4.1987 21.-22.4.1987 kadrom, ki delajo na inventivni dejavnosti, kad., ki izvajajo funkcij, upravljanja in vodenja poslov, sist. in procesov Tako je tekmovalo 29 pionirjev, 40 fnladincev, 42 članov, 12 veteranov 'n 15 moških dvojic. prstni red v posameznih konkuren- Pionirke: Saša Mravljak, Irena Potočnik; pionirji: Peter Nakov, Simon Kumer, Robi Podpečan, Mirsad Muj-kič; mladinci: Miran Jelenski, Aleš Sablatnik, Srečko Videc, Simon Ku-toer; člani: Franc Hribernik, Spasoje lesanovič, Josip Samu, Matej Ho-nnger; veterani: Marjan Zadravec, Josip Samu, Franc Pavšek, Gregor hupnik; dvojice: Franc Hribernik -vlarjan Zadravec, Josip Samu Spasoje Tešanovič, Milan Djurovič Gregor Rupnik, Tone Leber Milan Goršek. hi Tehnike mrežnega planiranja in organizacija projektov v OZD Ljubljana 20.,21. in 22.4.1987 16.4.1987 vsem, ki se ukvar. s planiranjem, organiziranjem in vodenjem različ. projektov in tistimi, ki pri tem sodelujejp Zavarovanje in varstvo računalniško zasnovanega inform. sistema Ljubljana 23.4.1987 vodjem inform. sistemov, računal, in uporabnikom Usposabljanje mentorjev pripravnikom in inštruktorjev proizvodnega dela Ljubljana 7.8. in 9.4.1987 3.4.1987 mentorjem prip. in inštruktorjem proizvod, dela Humanizacija delovnih mest Smoter posodobitev ni zmanjšanje števila zaposlenih, temveč izboljšanje tehnologije dela, kakovosti In humanizacija delovnih pogojev. Delo naj bi človeku pomenilo učinkovito uresničevanje ustvarjalnosti in samopotijevanja ter zadovoljstvo, ne pa trpljenje in garanje do onemoglosti. Franc Kopač je v Keramiko prišel pred tremi leti. Delal je na stari peči, kjer je moral, med drugim, v 8 urah ročno preložiti od 20 do 30 ton bremena. „Vsako odsotnost sodelavcev smo morali nadomeščati, če smo hoteli doseči delovni načrt, a hoteli smo ga! Sedaj, po uvedbi nove linije, je delo užitek, zahteva pa znanje In pozornost, ni več fizičnih naporov, garanja, vse poteka avtomatsko, včasih je treba le spremljati in nadzorovati. Na obeh koncih linije kamere spremljajo proces, vse pa je prikazano na monitorju. Okvare In zastoje odpravljamo sami. Ker želim to delo opravljati čimbolj strokovno, sem se ob delu začel Izobraževati. Brez Izobrazbe in znanja ni nič, moraš slediti zahtevam tehnologije.” Izobraževanje POVIŠANJE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Odbor za izobraževanje pri skupščini Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je na seji, dne 6.3.1987 sprejel sklep o valorizaciji kadrovskih štipendij: 1. Vrednost točke za kadrovske štipendije se od 1. marca 1987 valorizira za 25 % in znaša po novem 52,01 din. 2. Dodatek za vožnjo se kadrovskim štipendistom poveča za 35 %. Poračun valorizacije za mesec marec bo upoštevan pri izplačilu štipendije za mesec'april. Izobraževalni center Mihael Kramar je v Keramiki že enajst let. Ves čas do rekonstrukcije je delal pri stari peči. Star je 55 let in tako napornega dela verjetno ne bi več dolgo zmogel. Zdaj pa skrbi za novo peč. Ni več telesnega napora, je pa zato njegovo delo zdaj še bolj odgovorno. „Zado-voljen sem z delom. Zdaj ne skrbim le za to, da delo, ki je popolnoma avtomatizirano, poteka brez zastojev, temveč naprave kot vsi, ki delamo pri novi peči, tudi vzdržujem. Seveda pa tudi zdaj delamo na štiri Izmene, saj Je peč prižgana noč in dan.” Interna 133 Nekatere delavke Gorenja so posredovale na uredništvo Informatoija pripombo o kvaliteti toplega obroka v nočni Izmeni, zato dajem s tem v zvezi naslednjo obrazložitev: V obratu družbene prehrane pripravljamo dnevno število obrokov samo na podlagi predvidevanj, saj nikoli ne vemo vnaprej, koliko delavcev bo na določen dan na delu, oziroma, koliko jih bo koristilo tisti obrok, ki je pripravljen. Načeloma je vedno pripravljeno dovolj hrane (po normativih: 1 obrok za 1 delavca), zgodi pa se, da nekateri delavci vzamejo malice na več blokov (da jo odnesejo) posledica tega pa je, da jo zmanjka za druge, največkrat za nočno izmeno. V takih primerih smo primorani obrok po jedilniku nadomestiti s čim drugim. Glede kruha, oziroma štručk pa tole: Celotno količino štručk (približno 7.500 dnevno) nam pekarna dostavlja že zjutraj, ker jih glede na razpoložljive kapacitete pečejo izključno ponoči, zato se gotovo preko dneva nekoliko osušijo in otrdijo. Prizadete delavke in delavce prosim za strpnost in razumevanje, mi pa se bomo potrudili, da bo takšnih reklamacij čim manj. Vlado Štraus V spomin Sporočilo, da je našega Milana Rodica doletela nenadna In huda bolezen v trenutku, ko ee Je vračal k svojemu delu v Milanu, nas je presenetila In hudo prizadela. Zaskrbljeno In z bolečino smo spremljali poročila o njegovem zdravstvenem stanju, a hkrati verjeli, da se bo Izboljšalo, da bo njegovo Meno telo premagalo zahrbtno bolezen In da se bo kmalu vrnil zdrav In sposoben opravljati njegovo In naše delo. Žal Je prišlo sporočilo, M Je bilo drugačno od nššsga pričakovanja In želja. Izgubili smo človeka, sodelavca, komunista in prijatelja, ko Je bil na višku ustvarjalnih moči. Milan se je rodil 27. junija 1942 v Ravnah na Koroškem, kjer Je tudi opravil svoje šolske obveznosti. Študij je nadaljeval na fakulteti za strojništvo v Ljubljani In pozneje še na VEKŠ v Mariboru. L*ta 1965 se Je zaposlil v Železarni Ravne na Koroškem, kot vodja konstrukcije In kot obratovodja mehanskih obratov. Leta 1970 je prišel v naš kolektiv, M mu je ostal zvest vse do prerane smrti. Bil Je „Gorenjčan” v pravem pomenu te besede. Najprej je pričel delati kot vodja razvoja hladilne tehnike, nakar se je njegova razvojna pot pričela strmo dvigati. Prevzel Je vodstvo obrata hladilnikov, bil je vodja prodaje, vodja inoko-operacij, direktor zastopstev In kooperacij In nazadnje direktor našega podjetja Gorenje ItaHa v Milanu. Bil je ustvarjalen In dinamičen delavec. Njegovo osebnost lahko označimo kot mimo, harmonično, na zunaj plaho - ampak tudi zelo budno in polno zavzete moči. Samozaupanj«, zavzetost za reševanje delovnih nalog, osebna prepričljivost In nepopustljivost k prodi- Šport VELESLALOM Na Golteh je bilo 12. marca 1987 finalno tekmovanje v veleslalomu za posameznike in posameznice. V kategoriji A med ženskami je med petimi tekmovalkami zmagala Metka Vrhnjak, Commerce (42,73), druga je bila Andreja Cesar, ESP (43,79), tretja Danica Urbanc, Štedilniki (45,31). V kategoriji Bje bila prav tako med petimi tekmovalkami najboljša Darinka Silovšek, PTT (46,56), druga Vesna Jeza (47,25), tretja Ana Ducman (56,00), MILAN RODIČ ranju po začrtani poti so bile njegove lastnosti, s katerimi se Je potrjeval In poglabljal zaupanje med sodelavci. Njegov način dela je bil zbran In miren. Njegova koroška govorica Je bila prav tako prijetna kot aromatičen vonj njegove pipe, po kateri se ga bomo še dolgo spominjali. Vesel je bil ko mu je bilo zaupano delo direktorja našega podjetja v Italiji, čeprav je poznal In lahko predvideval težave s katerimi se bo potrebno spoprijeti. Prav tako kot Je ta delovni izziv z veseljem sprejel, ga je z veseljem tudi opravljal. Delavci so mu zaupali In ga spoštovali prav tako kot pred desetimi leti delavci naše tovarne hladilnikov In še pozneje delavci prodaje, službe kooperacij. O svojem zasebnem življenju ni govoril veliko. Le tu In tam je Izkazoval veliko radost, če sta ga v Italiji obiskala hči Barbara In sin Rok. Iz njegovih sicer kratkih pa vendar prisrčnih pričevanj je bilo videti da ju Ima rad, da ju Ima zelo rad. Vse povedano je žal le skop opis sodelavca, prijatelja, tebe našega Milana. Spomnimo se domislice znanega pesnika „Človek je mrtev, ko se ga nihče več ne spominja”. Milan Rodič pa je živ, ker živi In bo živel v našem spominu. delavci Gorenja Commerce obe ZHT. V kategoriji C pa je tekmovala le Milka Šinkovec, DSSP (50,40). V kategoriji A med mošlmi je bil najboljši med devetimi smučarji Bojan Naraločnik, MGA (31,08), drugi Aleš Pušnik, DSSS GA (31,43), tretji Darko Pavlin, MGA (32,03), V kategoriji B je med desetimi smučarji zmagal Zdenko Purnat, Servis (32,42), drugi je bil Drago Kren-ker, ID (32,77), tretji Ivan Slivnik, PTT (33,45). V kategoriji C pa je med šestimi smučarji zmagal Teo-bald Zorko, NO (33,83), drugi je bil Drago Drev, MGA (34,70), tretji pa Srečko Pirih, DSSS GA (35,62). Predlagaj nekaj koristnega! fiksiranje PVC okvirja na ohišje ZS z zaskočnikom Gradišnik Vlado 13731 12.500 din Jeriha Dušan 26648 12.500 din Strojni razrez PVC cevk za kondenzator, termostat in odvodne cevi za Jelen Stanko 9174 25.000 din Lažje vakumiranje celic in protivrat Rotovnik Branko 2340 Sprememba dolžine cevi kondenzatorja KZS 311 Rosenstein Leon 16343 Pritrditev kabla lučke pokrova ZS Zemljak Anton 17834 Vučina Nebojša 27216 Niansiranje barve RAL 7036, RAL 7015, RAL 8022 Golčer Simona 25655 Sprememba PVC profila okvirja ZS Zemljak Anton 17834 Sprememba vijačenja pokrova kompresorskega prostora Zemljak Anton 17834 12.500 din Vučina Nebojša n-m-o ,!- Priprava za vrtanje vrat (za ročaj in okvir) Koritnik Anton Skladišče Al in Cu cevi Cakš Ivan 27216 1851 22828 Petek, 27. marec 1987 V Gorenju Gospodinjski aparati je danes dvanajsti dan od začetka akcije. Vseh inovacijskih predlogov že 1001 (tisoč in eden)! V ZHT od vseh zaposlenih 34 % predlagateljev, Štedilniki 19 °/o, Pralno-pomi-valna tehnika 29 °/o, Galva-na 8 %. Po kvaliteti inovacijskih predlogov je verjetno na prvem mestu Pralno-pomi-valna tehnika. Surovinski oddelek in lakirnico v hali III organizacijsko prestaviti v obrat Hladilnikov Vaupot Jurij 12563 25.000 din Rekonstrukcija hidravličnega agregata za izparilno cev ZS Verbič Janez 8036 12.500 din Koren Roman 1602 12.500 din 12.500 din Uvajanje kakovostno in ekonomsko upravičenih alternativnih materialov v 25.000 din 25.000 din 25.000 din 12.500 din 12.500 din 25.000 din 25.000 din 25.000 din 25.000 din proizvodnjo Vaupot Jure Dnevno računalniško izračunavanje kapacitet posameznih stiskalnic in strojev v dodelavi Marovt Matjaž 27271 25.000 din Pravočasno natančno odkrivanje slabo izdelanih celic hladilnikov Marovt Matjaž 27271 25.000 din Uvedba podajalne naprave za cev tipala termostat Knez Jernej 25779 12.500 din Gavez Alenka 26719 12.500 din Zmanjšanje debelin ekstrudiranih ali koekstrudiranih plošč iz PS Goropevšek Jože 24418 8.333 din Sekavčnik Brane 1773 8.333 din Camloh Dragica 11201 8.333 din loščami :4 25.000 din 8.333 din 8.333 din 8.333 din Rezanje profilov v ekstrudirnici z kofleks rezilnimi pl Orešnik Bojan 8824 Izdelava novih taktnih transporterjev v ZO Praznik Danilo 8467 Radikovič Ignac 21730 Ducman Ivan 11267 Rekonstrukcija transporterja na prevzemni liniji - montaža ZO Vaupot Jurij 12563 6.250 din Zučko Jože 4088 6.250 din Praznik Danilo 8467 6.250 din Brezovnik Milan 64 6.250 din Uvedba hitrih priključkov na orodja za vakumiranje Orodni) 10396 25.000 din 25.000 din 1027 1027 2510 1027 25.000 din 12.500 din 12.500 din 25.000 din 25.000 din Zamenjava uvoženega pnevmatskega privijača z_domačim Pečnik Franc 1536 Zamenjava dela povratnih cevi ZS z AL cevjo Pečnik Franc 1536 Kaiser Franjo 1706 Zamenjava polnilne cevi Cu z jekleno na HZA aparatih Pečnik Franc Kaiser Franjo Ključ za termostat Pečnik Franc Kaiser Franjo ipa 1536 1706 1536 1706 Zamenjava Hansen priključka z pripravo za kontrolo termostat Krevse! Milan 16583 Dvižna naprava za dvig oboda - izparilec ZOS Krevsel Milan 16583 12.500 din 12.500 din 12.500 din 1Z500 din 12.500 din 12.500 din 12.500 din 12.500 din t 25.000 din 25.000 din 12563 Sprememba vklopa zaščitnih vrat na vakumirki Vrtačnik Friderik 26988 25.000 din Dvižna naprava za dvig oboda - vstavljanje nosilca kompresorja ZOS 201 Krevsel Milan 16583 25.000 din Prestavitev krmiljenja gorilca VVeishaupt Avberšek Srečko 23554 25.000 din Zmanjšanje preseka vodnika lučke z 0,75 mm2 na 0,5 mm2 Skrt Bojan 26393 Bojan Zaščita kapilarne cevi pred polakiranjem Smajs Stane 1530 25.000 din 25.000 din 25.000 din 25.000 din 25.000 din 25.000 din Klopotan Štjepan Prisesalna letev za obrez celic Klopotan Stjepan Izolirana odbojna pločevina nad grelci cilindra (stroj za brizganje plastike) Klopotan Stjepan 10396 25.000 din Časovni regulator za izklapljanje črpalk na strojih za brizganje plastike Klopotan Stjepan 10396 25.000 din Nova izvedba noge za HDS 201, KZS 311, HKS 301, ZOS 101, ZOS 201, H BS 201, H BS 101 Poznič Viktor Predalnik za vijačno robo v obratih ZHT Poznič Viktor Bizjak Ivan Čiščenje zvarov na kompresorjih Poznič Viktor Pritrjevanje garancijskih listov na kartonsko embalažo Poznič Viktor 1027 Predgretje plošč plastike pred oblikovanjem na vakumirkah Urbanci Jože 9048 25.000 dn Namestitev ogledal na linijah Miramondi Smajs Stane 1530 Hladno varjenje polnilnih cevi hladilnega sistema Smajs Stane 1530 Lepljenje kapilarne cevi v uparjalnik Smajs Stane 1530 Izboljšava tehnološke dokumentacije Glinšek Ivan 11695 Transport uparjalnikov iz oddelka izparilcev v oddelek PUR (sestava) Smajs Stane 1530 25.000 din Izboljšanje transportnega sistema v montaži obrat ZO Glinšek Ivan 11695 25.000 din Sprememba transportnega sistema transport vrat ZO Glinšek Ivo 11695 Dobava kompresorjev brez polnitve z N2 oziroma nad pritiskom plinov Krevsel Milan 16583 6.250 din Kaiser Franjo 1536 6.250 din Jeržabek Boro 15494 6.250 din Strahovnik Stane 749 6.250 din fiksiranje kompresorja z zatičem Krevsel Milan 16583 6.250 din Kaiser Franjo 1536 6.250 din Jeržabek Boro 15494 6.250 din Strahovnik Stane 749 6.250 din 25.000 din Lepljenje vogalov na modelu za signiranje napisne plošče PS-800 prog Polnitev R 12 v HZA z avtomatsko polnilnico Krevsel Milan 16583 6.250 din Kaiser Franjo 1536 6.250 din Jeržabek Boro 15494 6.250 din Strahovnik Stane 749 6.250 din Zamenjava vakup črpalk S 30 A - S 25 B z dvostopenjsko kapaciteto 8 m3/h Krevsel Milan 16583 06.250 din Kaiser Franjo 1536 6.250 din Jeržabek Boro 15494 6.250 din i Strahovnik Stane 749 6.250 din Ukinitev izpiranja sistema HZA z R 12, kar je možno z vgradnjo vseh elementov sistema s čistostjo po DIN Krevsel Milan 16583 6.250 din Kaiser Franjo 1536 6.250 din Jerabek Boro 15494 6.250 din Strahovnik Stane 749 6.250 din Vsak naslednji boljši! Število inovacijskih predlogov narašča. Naj narašča tudi kakovost predlogov! Vsak naslednji boljši! (dalje v naslednjem Informatorju) Kadrovska gibanja gorenje@l@lkfircmoto' široka potrošnja________________ Predlagaj nekaj koristnega V tednu dni je prispelo še 14 predlogov. Doslej že 105 predlogov Berta Pušnik: Razporeditev razsvetljave vzporedno z delovnimi mizami Branko Enci: Zamenjava upora R 418 (47 Kohm) z uporom 22 Kohm Jožica Zaponšek: Sprememba pritrditve zvočnika Marko Perme: Uporaba nekurantnega konektorja na platini EU Ana Oven: Poraba nekurantnih sekvenc za platine ST-NF in ST- DEC Vili Vertačnik: Boljša kakovost - bolj zdrav način dela Jože Kurnik: Točkanje kondenzatorja Marko Gorjan: Izvajanje družbenopolitične aktivnosti izven rednega delovnega časa Jože, C-rniloc Franc Heindl: Vtiskanje vijakov v desko zvočnika BTV Milan Stevanovič: Direktno nalaganje in razlaganje BTV sprejemnikov od vozička montaže na transporterju za trajnosti preizkus Prostorska dograditev DM-končnega umerjanja in montaže BTV sprejemnikov Martin Fijavž: Sprememba vpetja ekranov v BTV aparatih Miran Napotnik: Obračanje televizorjev s pomočjo vrtljivega traku. Predlagaj nekaj koristnega! Ne prezrite Prejšnji teden so izšla Obves- leto 1987 ter seznam knjig, ki tila Indok centra, v katerem so prispele v našo knjižnico v so objavljeni seznami domače drugi polovici lanskega leta. in tuje tehnične periodike za Malica OD ČETRTKA DO ČETRTKA malica dleta četrtek šunka, krompirjeva solata salama, krompirjeva solata petek Juha z govedino, pecivo, Juha z govedino, pecivo ponedeljek ričet, kranjska ričet, hrenovke torek prekajeno, pražen krompir mesna štruca, pražen krom. sreda kisla Juha telečja obara četrtek Jetrca v omaki, pire krom. Jetrca v omaki, pire krompir Poglejmo najprej, koliko nas je bilo v posameznem tozdu In delovni skupnosti v letu 1986 Indeks rasti števila delavcev je bil 104 oziroma drugače: število delavcev smo v primerjavi z letom 1985 lani povečali za 4 odstotke (točneje za 3,8 ods- totke). Po planu kadrov pa bi lahko število delavcev povečali za 3,9 odstotke. Plan smo torej številčno izpolnili skoraj stoodstotno. Določena odstopanja v tozdih seveda obstajajo, v celoti pa smo v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju upoštevali plan kadrov. tozd/dsss 31.12. 1985 31.12 1986 razlika 85/86 plan 1986 razlika plan/ stanje Štedilniki 952 946 - 6 1080 -134 Pralno-pom. tehnika Zamrzovalna In hladilna 784 884 + 100 945 - 61 tehnika 1673 1644 - 29 1486 + 158 Galvana 277 281 + 4 282 - 1 Kondenzatorji 187 239 + 52 235 + 4 Kompresorji 150 165 + 15 167 - 2 Gostinska enota 102 104 + 2 100 + 4 DSSS 653 676 + 23 663 + 13 Gorenje Gospodinjski ap. 4778 4939 + 161 4958 - 19 Pohištvo 257 280 + 23 277 + 3 Gradbeni elementi 272 250 - 22 256 - 8 DSSS 69 70 + 1 78 - 8 Gorenje Notranja oprema 598 600 + 2 611 - 11 Tehnološka oprema 462 490 + 28 509 - 19 Poslovna oprema 327 331 + 4 307 + 24 PRPN 116 113 - 3 119 - 6 DSSS 140 167 + 27 175 - 8 Gorenje Procesna oprema 1045 Gorenje Elektronika 1101 + 56 1110 - 9 široka potrošnja 187 24Q + 53 194 + 46 Gorenje MGA 349 425 + 076 396 + 29 Gorenje Commerce 1119 1139 + 20 1126 + 13 Gorenje Servis 1485 1454 - 31 1496 - 42 DS Informatika In org. 68 67 - 1 71 - 4 DSSS Gorenje SOZD 42 55 + 13 55 0 DS Splošni posli 233 243 + 10 255 - 12 Gorenje Interna banka 54 64 + 10 62 + 2 Gorenje Raziskave In razvoj gg 52 + 13 54 - 2 GORENJE 9997 10379 + 382 10388 - 12 Poglejmo, kakšna je struktura nimi nekaj več žensk kot moš-našega kadra kih. Stanje po delovnih organi- zacijah je seveda različno, kar Tako kot v preteklih letih je tu- lasno pokaže tudi tabela, di leta 1986 bilo med zaposle- delovna organizacija moški ženske skupaj število % število % število Gorenje Gospodinjski aparati 1766 35,6 3173 64,4 4939 Gorenje Notranja oprema 310 51,7 290 48,3 600 Gorenje Procesna op. Gorenje Elektronika 755 68,6 346 31,4 1101 Široka potrošnja 87 36,2 153 63,8 240 Gorenje MGA 155 36,5 270 63,5 425 Gorenje Commerce 649 57 490 43 1139 Gorenje Servis DS Informatika In 1169 80,4 285 19,6 1454 organizacija DSSS Gorenje SOZD 32 35 47,8 63,6 35 20 52,2 36,4 67 55 DS Splošni posli 94 38,7 149 61,3 243 Gorenje Interna banka Gorenje Raziskave In 8 12,5 56 87,5 64 razvoj 39 75 13 25 52 GORENJE 5099 49,1 5280 50,9 10379 INFORMATOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELA VCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 42 U,—1/72 z dne, 23.1.1974.