371
Novičar iz raznih krajev.
Sliši se, da se pri c. k. ministerstvu prevdarja nova osnova živinozdravniškega učila. — V nekem ^ primerljeji je c. k. višja sodnija na Dunaji izrekla, da razžaljenje vojaka, ki pride na eksekacijo, spada v versto tistih prestopkov, ki so imenovani v §. 312 kaz. zakonika, po kte-rem se razžaljenje z besedo (oštevanje) kaznuje z zaporom od 3 dni do 1 mesca, z djanjem pa od 1 do 6 mescov. — Tretje kvatre letošnjega leta se je po cesarskih železnicah p eljalo 1 milijon in 648.056 oseb, blaga 5 mil. in 592.450 centov; vožnine za vse to se je skupilo 2 mil. in 743.707 gold. — Cena govejega mesa pretekli mesec je bila vKarlovcu na Horv. in v Černovici v Bakovini 8 kraje, fant, v Blekovcu na Koroškem in v Temešvaru 10, v Lincu, Ljubljani, Cel j i in Kra-kovi 11, v Gorici 12, v Gradcu 13, v Presburgu in Pragi 14, v Terstu 143/4, v Inebruku 15^ kr. r. v., v Berni 16, na Dunaji 17. Telečje meso je po razločku mest bilo od 8 do 22 kraje. fant. — Iz Krima nimajo novice nič novega. Namesto tu se je pa boj začel na dragem mestu. Omer-paša je namreč s svojo armado v M in gre lii (poglej „zemljovidu) šiloma prestopil 6. dan t. m. reko O na kar o ali Ingur (ta reka izvira na kav-kaškem Kosovskem   v jago-zahodu  Elbrovške  gore  in  se
372
pri Anaklii v černo morje izliva); Rusi so junaško branili prestop, pa Torki do pazdihe v vodi in v strašnem ognji sovražnih pušk so prederli rusovsko armado, prijeli z bajoneti redute, pregnali po 5 urah ter pečem boji 16.000 Rusov iz njih in zajeli 5 topov. Tako piše „Moniteur<3f. Omer-paša je marširal potem naprej proti Kutais-u, poplavnem mestu v Imerecii; nekteri mislijo, da jo bo vdaril na Tiflis, drugi pa, da gre proti Karsu osvobodit to terdnjavo, ktera je se zmiraj obležena od rusovske armade in ker tedaj ne more nie ne ven ne noter, tedaj tudi že pomanjkanja živeža terpi. — Govori se, pa je malo verjetno, da je rusovska vlada zaprosila severno-ameri-kansko za posredbo o turški vojski. „Sev. Bčela" je ne-davnej razglasila poziv na vse rusovske gospe, naj se oblačijo le v domače blago, in pravi, da bo rusovskemu cesarstvu k veliko večjemu dobičku, ako se vniči prodajanje francozkega in angležkega blaga, kakor če bi sovražniku vzeli Pariz in London. — Iz Petrograda se piše, da zraven velikih armadnih magazinov so  že mnogo mnogo let v
vsaki vasi še selške žitne založnice (selskie sapasnvje magasinv), ktere same bi utegnile armado preživiti; dozdaj se jih za armadne potrebšine še dotaknili niso. Naprava teh selških žitnih magazinov je pa ta, da vsak gospodar mora vsako leto po žetvi enmalo očišene in suhe pšenice, reži, ječmena in ovsa v to založnico dati; tako ima tak magazin v vsaki vasi konec leta 40 do 50 četvert vsacega omenjenega žita, in čez 10 do 15 ima naj manja vas okoli 5000 sreb. rubljev lastnega premoženja; vsako leto se staro žito zamenlja z novim, da se ne spridi, in če ni potrebe ali lakote, se proda na dobro vasi. — 15. dan t. m. je cesar Napoleon sklenil obertuijsko razstavo v Parizu s podelitvijo slavnih redov in velikih medalj. Austri-jance je doletelo 18 redov častnega legijona, 3 velike in 16 malih zlatih svetinj, 200 svetinj 1. reda, 254 svetinj 2. reda in 237 pohvalnih pisem. Pri ti priliki je cesar Napoleon med drugim rekel, „ako hoče Europa kmali stanoviten mir imeti, naj vsa očitno pove, kdo ima prav, kdo ne; tako javna razsoba bo veliko pripomogla b koncu vojske.^