Savinjske NOVA 323 2.085.000 SIT stigma 23 5 MARIBORSKA 200 3000 CELJE Tel.: 063 411 251 UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 7031 650, 7031 661 Letnik 4, št. 78, 14. 10. 1998 Cena 1 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana PROIZVODNJA IN PRODAJA BETONOV IN BETONSKIH IZDELKOV. ZABUKOVICA 87 TEL./FAX: (063) 719 351 (063)719 355 (063)719 232 Gradi?! M 7:1 >]: 11: f»l U11 f - IMM Tel./fax: 063/719 221 STROJNI OMETI "MjlP* KAJA Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 okna U-PVC ata fci vra senčila “i J k jučavničarstvo 3000 Ceijf, Delavska 8 T E L E F O N 063/ 412 128 o~ «§• < ^ □c Q LU a z UJ >co UJ >co 5 2 o > O IM a IM < Z Na slovenski trg je pripeljalo novo Volkswagnovo vozilo. s ŽALEC Filipov trg 3310 Žalec tel.: 063/719-077 Vabimo vas, da se nam v soboto, 24. oktobra 1998 pridružite na predstavitvi novega vozila. ACiinnO Mariborska 202, Celje, tel.: (063) 412 666, fax: (063) 412 667 PE ŠEMPETER pri SIP-u, tel.: (063) 702 510 AVTOPLAŠČI PRIHODNOSTI po teni iz PRETEKLOSTI ^DEBICA yvwcz 1.149.999.00 SIT - malček za vsakega študenta že od 306.000 SIT pologa in 20.084 SIT mesečno (60 mesecev) 3.289.999,00 SIT - nakup vozila brez pologa za samo 75.645 SIT mesečno (60 mesecev) zaloga omejena 1.644.060.00 SIT - AKCIJA model 4DR oprema, servo volan, centralno zaklepanje, el. pomik vseh štirih stekel, obratomer 1.399.999,00 SIT podarimo vam servo volan ali centralno daljinsko zaklepanje in kovinsko barvo JSjubi*'*1 2.249.999,00 SIT - Nubira spagon - karavan z zelo bogato dodatno opremo, alu platišča, zadnji spojler, imitacija lesa v vozilu, el. paket, meglenke... (VlUSSO 4.228.999,00 SIT - Terenec z MERCEDESEVO tehnologijo, BOSCHOVO elektroniko in KOREJSKIM udobjem POTRDILO 0 MEDNARODNI KVALITETI ISO 9001 LETNA PNEVMATIKA DEBICA 155/70 R13 (ZNIŽANJE) cena prej 5.630,40 s popustom 5.067,00 165/70 R13 6.182,40 5.564,00 175/65 R13 7.384,60 6.646,00 175/70 R14 7.507,20 6.756,00 185/70 R13 7.507,30 6.757,00 195/50 R15 11.953,80 10.758,00 ZIMSKA PNEVMATIKA DEBICA FRIGO 145/80 R13 5.499,00 FRIGO 155/80 R13 5.999,00 FRIGO 165/80 R13 6.970,00 FRIGO 175/70 R13 7.299,00 FRIGO 185/70 R14 8.999,00 FRIGO 195/65 R15 11.999,00 Directional Cena že vključuje prometni davek! Tovarna ^JEBICA' je v lasti enega največjih svetovnih proizvajalcev avtoplaščev - GOOD TIAR BREZPLAČNA MONTAŽA CEUE Diplomati s tomahawki Od nekdaj trajajoča kriza na Kosovu je dobila mednarodni razmah. Srbi notranjepolitične probleme rešujejo po stari, preizkušeni poti: s silo. Tako se je zgodilo na Hrvaškem, tako se je zgodilo v Sloveniji, Bosni in Hercegovini in tako se godi na Kosovu. Le v Sloveniji je spopad minil na vojaški ravni, drugod pa so večji del nasilja prenašali civilisti. Kako nerazumljivo je v današnjem času nasilje nad civilnim prebivalstvom, je odveč nenehno ponavljati. Bolj zanimiva je nezainteresiranost mednarodne diplomacije ob teh dogodkih. Po stari poti najprej stečejo pogajanja, od katerih tako ali tako skoraj nikoli ni koristi, nasilje nad civilnim prebivalstvom se nadaljuje, svet je zgrožen in pretresen, a nihče ničesar ne naredi. Hoolbroke poudarja, da je na Kosovu položaj skrajno resen, Nato vesoljnemu svetu razlaga svoje velike načrte za vojaško posredovanje, Miloševič pa počne edino, kar zna, besni množico in njen gnev tokrat skuša usmeriti nad Američane in zvezo Nato, čeprav mu ni treba storiti veliko, da se izogne posredovanju. Pripravljenost na sodelovanje in umik dela vojaških enot bi mu prinesla nekaj manevrskega prostora. Nato v odnosih z ZRJ ubira briljantno taktiko. Nekoč izredno močnemu vojaškemu stroju, ki je sedaj v resnici koncentriran na bistveno manjšem ozemlju, razlaga kdaj, kako, s čim in kje ga bo napadla. Mogoče bi bilo še bolj genialno tomahawke dati v roke vojakom ZRJ in jim samo naročiti, kdaj naj jih izstrelijo nase. Zelo bi bil presenečen, če bi morebitno Natovo posredovanje potekalo po objavljenih scenarijih in določenih časovnih terminih. Če bo Miloševič vztrajal pri sedanjem položaju, bo Nato moral posredovati, saj je svoje sedanje grožnje javnosti predstavil zelo resno. Vendar je realno pričakovati, da tak napad ne bo obelodanjen nekaj tednov prej, ampak bo bliskovit in nepričakovan. Nato mora vsekakor upoštevati dejstvo, da se srbska vojska ne bo podelala v hlače, takoj ko bo zaslišala hrum prvega Natovega lovca ali švist tomahawka. Do nedavnega verjetno najmočnejša evropska armada se bo branila. V sedanjem položaju si Nato ne more privoščiti ftaska, zato bo verjetno njegovo morebitno posredovanje silovito. Jugoslovansko vojsko morajo s posredovanjem spraviti na kolena, vse drugo ni imelo nasproten učinek od želenega. Po drugi strani pa je malo verjetno, da si razviti zahod želi vojaško posredovati na zaostalem Balkanu. Prvič zato, ker ne gre za zanemarljivo vojaško silo, drugič pa zato, ker od tega ne bodo imeli velikih koristi. Le vest, da dopuščajo pokole civilnega prebivalstva, jih bo malo manj pekla. Ob vsem tem taktiziranju in mletju diplomatskih mlinov je najbolj žalostno, da za vsako neodločnost plačujejo albanski civilisti, ki jih na lastnih domovih zverinsko pobijajo srbski vojaki. Tudi če Nato v prihodnji dneh vojaško posreduje na Balkanu, je največja škoda že narejena. Pomrle so skupine nedolžnih ljudi. Starcev, žensk in otrok. Tako kot na Hrvaškem, tako kot v Bosni in Hercegovini. A diplomati? Diplomati bi se pogovarjali. Nenehno. Le da kdaj pa kdaj besedo zamenja tomahawk. Vid Burnik IZ VSEBINE: DOGODKI Tabor mladih krščanskih demokratov v Žalcu Stran 4 AKTUALNO Dogodki v občinskem svetu Stran 5 GOSPODARSTVO Združitev Banke Celje in Hmezad banke Stran 6 INTERVJU Direktor CP Celje Andrej Kamenšek: "Izdelaj skladno z zahtevami prvič in vsakokarat Stran 8,9 KRONIKA Postopek zoper policista Stran 10 NAŠI KRAJI Srečanje starejših ob mednarodnem dnevu 1. Hmeljarski rock festival Stran 11 VOLITVE Vse Žalske občine po novem Stran 14 Pet strank za enega župana Stran 15 TEMA MESECA Šempetcrske finančne mahinacije Stran 16,17 ZASVOJENOST Marihuana 2. del Stran 18 ZA DUŠO IN SRCE Diana - pehotne mine Stran 19 ŠPORT Jiu-jitsu šola na Polzeli Stran 22 Franci Romih -lokostrelstvo občutek svobode Stran 23 AVTOMOBILIZEM Nissan Patrol GR 2.8 TD Stran 24 RAZVEDRILO Nič več - U NULO Stran 27 Mega žur s KINGSTONI... Stran 28 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefon: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarki: Ljiljana Pušnik-Čede, Nina M. Sedlar; stalni zunanji sodelavci: Gregor Culk, Ana Ivanovič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Gorazd Motela, Trigon, Vasja Volavšek.. Na podlagi zakona o prometnem davku (Gr. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! Fotografija na naslovnici: Jesen ■ Karmen Janc - Foto Kaja TMBOB MLADIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV Zadnji konec tedna v septembru je bilo v Žalcu veselo, saj so si ga mladi krščanski demokrati Slovenije izbrali kot mesto, v katerem so pripravili svoj II. mladinski tabor. »Za Žalec smo se odločili zato, ker druga obletnica našega tabora sovpada s 180. letnico II. žalnega tabora in pa, ker nam je Žalec všeč, kot cilj pa smo si zastavili, da bomo nas tabor vsako leto pripravili v drugem slovenskem mestu,« je povedal predsednik organizacijskega odbora Robert Ilc in dodal, da so tako skušali vzpodbuditi tudi ponovno ustanovitev mladih krščanskih demokratov v Žalcu, ki naj bi sedaj spet pričeli delovati. Lanski, prvi tabor mladih krščanskih demokratov Slovenije je bil drugačen, saj so se organizatorji po slovenskih mestih vozili z avtobusi in v vsakem pripravili kakšno manjšo prireditev, tako da je Žalec prvo mesto, v katerem so se »ustalili«. Kot je povedal Robert Ilc. je glavni namen tabora pripravljati dejavnosti, ki zanimajo mlade v Sloveniji, in tako je tdui letošnji tabor zajemal tri, za mlade zanimiva področja -zabavo, izobraževanje in šport. Tabor se je pričel že v petek popoldne, ko se je na koncertu skupine Kineston pred športno dvorano v Žalcu zbralo čez tisoč ljudi. Prihodnji dan je bil namenjen izobraževanju, saj so organiza-toni pripravili posvet na temo »Mladi in evropska zveza«, med katerim so skušali osvetliti pozitivne in negativne dejavnike, ki bodo vplivali na življenje mladih Slovencev po tem, ko bo Sjovenija sprejeta v EU. »Ugotovili smo, da se s prihodnostjo Slovenije kot članice EU ukvarjajo predvsem starejši, čeprav gre za stvar, ki bi morala zanimati predvsem nas, mlade, saj bomo navsezadnje mi tisti, ki bomo kot prva generacija Slovencev v tej skupnosti delali in živeli,« je povedal Robert Ilc. Na posvetu so ob žalskem županu Milanu Dobniku, častnemu pokrovitelju tabora, sodelovali tudi Lojze Peterle, Marta Kos in drugi gostje. »Med posvetom so ugotovili, da bo priključitev v EU mladim prinesla samo pozitivne stvari, da pa mladi v Sloveniji premalo poznajo možnos^ ki bi jih že pred vstopom v EU lahko izkoristili,« je povedal Robert Ilc in posebej izpostavil različne projekte financiranja, ki jih je med posvetom v sklopu projetka »Mladi in Evropska Zveza« predstavila Katarina Govenc z Zavoda za razvoj mobilnosti mladih. Sicer pa se Mladi krščanski demokrati Slovenije, ki delujejo že od leta 1990, ves čas vključujejo v delo stranke, saj so prepričanj da je nujno, da mladi v Sloveniji v političnem življenju aktivno sodelujejo. »Kje in kako bomo živeli, je odvisno predvsem od nas samih, zato smo tudi mladi tisti, ki moramo zase znati poskrbeti,« je prepričan Robert Ilc. Sicer pa je bilo na igrišču pred žalsko športno dvorano veselo tudi v soboto, ko so nastopili člani večno popularne skupine Agropop in pa dan pozneje, ko so se športne ekipe iz slovenskih krajev pomerile v nogometu in košarki. Po besedah Roberta Ilca so mladi krščanski demokrati z Obiskom in organizacijo tabora v Žalcu zelo zadovoljni. »Upamo, da smo v kraj prinesli nekaj novega za mlade in da so v ten treh dneh uspeli najti kaj zase. Ob tem pa smo dokazali tudi, da za to, da se prične v kraju nekaj dogajati, sploh ni potrebno veliko - samo nekaj denarja in veliko dobre volje,« je povedal Robert Ilc pred zaključkom II. Tabora mladih krščanskih demokratov, ki bo po besedah organizatorjev v Žalcu organizran spet, ko bodo uspeli »oodelati« vse druge slovenske kraje. NMS FRANC ROMIH s.p. Breg 79c, Polzela, tel./fax: 063/720-200 Nudimo vam prenovo vašega doma, poslovnih prostorov ali drugih objektov. Na starih ali novih objektih izvajamo: - vsa slikopleskarska in pleskarska dela, stenske obloge - strojno kitanje površin z IVagner aparatom, kitanje betonskih elementov - oplesk kovinskih konstrukcij - izdelujemo komplet DEMIT fasadne obloge na opečno ali betonsko podlago - obnavljam) stare in pleskamo nove fasade - pisanje in popravila reklamnih in označevalnih napisov DELAMO HITRO, STROKOVNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! _______________________________POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200 DA SE OTROŠKO ŽIVLJENJE OBRNE NA BOLJE Humanitarni zavod Vid je dobrodelna organizacija, ki že vrsto let skrbi za slovenske otroke. V lanskem let Vid je izredno uspešno vodil akcijo obdaritve otrok v rejniških družinah. Prijetno presenečenje pa je pripravilo podjetje Spectra International d.o.o. iz Ljubljane, ki je podarilo paket igrač v vrednosti 500 tisoč SIT Spectra International je ekskluzivni zastopnik svetovnega proizvajalca igrač Hasbro, ki razveseljuje otroke po Sloveniji že štiri leta s svojim pestrim izborom igrač med katerimi jih je veliko z znakom »dobra igrača«, potujočimi igralnicami ter vsako leto tudi z različnimi obdaritvami otrok v vrtcih, zavodih in bolnišnicah. V restavraciji McDonalds v Ljubljani je potekala slovesna predaja paketa igrač v skupni vrednosti 500 tisoč tolarjev. Komercialna di- rektorica podjetja Spectra International Aleša Kandus je pri tem izjavila: »Danes je pomemben dan za otroke Humanitarnega zavoda Vid in tudi za vse ostale slovenske otroke, saj se je družini Monopol)! - najbolj znani svetovni družabni igri - pridružil novi član 7 Monopolv Junior, ki je namenjen že predšolskim otrokom od 5 let naprej. Hasbro, ki je ekskluzivni proizvajalec Monopoly-ja za cel svet, je to prikupno, zabavno igro natisnil v slovenskem jeziku.« Ob tem veselem dogodku je podjetje Mcdonalds pripravilo prigrizek za otroke, ki so se zelo navdušili nad zabavnim klovnom Ronaldom Mcdonaldom. L. Č. PREDVOLILNI GLAS SA VINJSKE PREDSEDNIK DZ Janez Podobnik je v septembru razpisal volitve Županov in občinskih svetnikov sedanjih in novoustanovljenih občinah v Sloveniji, ki jih bomo Slovenci izbirali v nedeljo, 22. novembra 1998. Kandidirajo lahko le državljani z volilno pravico in stalnim prebivališčem v občini, kjer želijo biti izvoljeni. Kandidate lahko predlagajo stranke ali zbor volilcev, kandidira pa lahko tudi vsakdo, ki zbere zadostno število podpisov. Kandidat za župana mora zbrati 50 podpisov, kandidat svetnika pa 15. V uredništvu Glasu Savinjske bomo na podlagi oglaševalske ponudbe, ki smo jo poslali vsem strankam v Savinjski dolini, v dveh posebnih, volilnih izdajah enakovredno predstavljali kandidate za župane ter kandidate za občinske svete in politične stranke, ki nameravajo kandidirati na novembrskih volitvah. Prva volilna izdaja časopisa bo izšla v sredo, 28. oktobra, druga pa v sredo, 18. novembra. V obeh številkah dajemo vsem kandidatom in strankam Zgornje in Spodnje Savinjske doline možnost, da predstavijo svoje kandidate in volilni program. o čemer smo vse sedeže strank ter krajevnih skupnosti na našem območju tudi obvestili. V primeru, da kot stranka ali kandi- dat, ki namerava sodelovati na volitvah, naše ponudbe še niste prejeli, se obrnite na naš naslov: Uredništvo Glasu Savinjske, Šlandrov trg 20, Žalec ali nas pokličite na številko 715-011. H, ISI C.UČ)IUVIIVC A.U didatov in strank bomo v obli plačanih besedil predstavljali r podlagi posebne oglaševalske p nudbe, ki smo jo vsem stranka poslali v času pred volitvarr o oglaševanje političn pa bo objavljeno v obt posebnih izdajah volilnega Gla. naročeno strank Savinjske in tako tudi označen Uredništvo GRB IN PLAKETE QBČINE ŽALEC Zaključno slovesnost ob letošnje praznovanju občine Žalec, ki je bila v petek, 10. septembra v dvorani hmeljarskega doma v Šempetru, so letos združili s ISO. obletnico ustanovitve Osnovne šole Šempeter. Po nagovoru ravnateljice šole Ivice Čretnik, ki je predstavila zgodovino šole in župana Milana Dobnika, ki je poudaril, da gre za zadnjo tovrstno prireditev v okviru sedanje občine ter slovesnosti in kulturnem programu, so učenci OŠ Šempeter prikazali zgodovino dela v šoli in razvoja v kraju. Izvirna prireditev, popestrena z odlomki iz igre Moj ata socialistični kulak in odlično pripravljenimi skeči, je polno dvorano gledalcev, z vsemi po-litčnimi veljaki in bodočimi morebitnimi župani vred, navdušila. Po prireditvi ob obletnici šem-petrske šole pa so se s podelitvijo grba in plaket občine Žalec zaključile tudi slovesnosti ob praznovanju občine. In kdo so dobitniki občinskih priznanj? Grb občine Žalec je prejela OŠ Šempeter, plakete občine pa Folklorna skupina Grifon Šempeter, Lokostrelska sekcija TVD Partizan Polzela, Gizela Khan iz Šempetra, Vlado Rančigaj z Vranskega ter Andreja Žolnir z Ložnice pri Žalcu. N.-M. S. Knjigo Franja Trojnarja VIZIJA USPEHA lahko naročite po ceni 4.900 SIT na naslov: Trojnar Consulting Antončičeva 22, 2000 Maribor ali na tel: (062) 302 648 gsm: (041) 695 171 KAJ SE JE DOGAJALO NA 36. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽALEC? Žalski svetniki so se po poletnem oddihu spet sešli 9. septembra ter skušali s konstruktivno razpravp obdelati 19 točk dnevnega redu. Zelo polemična razprava je potekala pri obravnavi proračuna občine Žalec za tekoče leto. Med svetniki je precej negodovanja izzvalo tudi poročilo Nadzornega sveta občine Žalec o pregledu finančnega poslovanja Krajevne skupnosti Šempeter za leto 1997. Člani občinskega sveta so po krajši razpravi sprejeli sklep o imenovanju volilnih komisij v novoustanovljenih občinah. Za predsednika volilne komisije občine Polzela je izvoljen Slavko Resnik, na Taboru bo predsedovala Rosita Gabrilo in v Žalcu bo redsednik volilne komisije lavko Košenina. V novoustanovljeni občini Braslovče se je pojavil problem prevelikega števila volilcev v eni volilni enoti. Gre za izvzem naselja Presene iz prve volilne enote in vključitev tega naselja v drugo volilno enoto. Tretja volilna enota ostaja nespremenjena. Člani občinskega sveta so podprli odlok o delnem povračilu stroškov za organiziranje volilne kampanje. Ta odlok, ki je usklajen z zakonom o lokalnih volitvah predvideva delno povračilo stroškov volilne kampanje iz občinskega proračuna novoustanovljenih občin najkasneje v 30 dneh po predložitvi dokončenga poročila računskega sodišča občinskemu svetu. Občinski svet ni bil zadovoljen s poročilom, ki ga je podal žalski župan o posebnih sredstvih za krajevne skupnosti. Namreč v uradno objavljenem proračunu je za krajevne skupnosti namenjeno 193 mio SIT. Problem je nastal pri razrezu teh sredstev na posamezne krajevne skupnosti. Tako naj bi bila KS Polzela deležna 21 mio tolarjev. Dejansko pa jih je prejela 15 mio SIT. Slična situacija je tudi v Preboldu, ki naj bi od proračunskih 19 mio SIT dobil le 13 milijonov tolarjev. Zato so svetniki vprašali župana, kako je lahko prišlo do takšne razporeditve sredstev, ki ni usklajena s proračunom. Predsednik občinskega sveta Franc Žolnir pa je ostro opozoril župana, da proračun takšne razdelitve denarja ne dovoljuje ter da krajevne skupnosti morajo dobiti obljubljenih 193 mio tolarjev. Občinski svet je v sprejetem sklepu naložil županu, da v 15 dneh pripravi rebalans proračuna s povečanimi prihodkimi. Vročo kri je med svetniki izzvalo poročilo Nadzornega odbora občine Žalec. Ta odbor je pregledal finančno poslovanje Krajevne skupnosti Šempeter. Nadzorni odbor v predloženih zapisnikih sveta KS ni našel sklepa o potrditvi zaključnega računa za leto 1997. Preteklo leto pa naj bi KS Šempeter zaključila z izgubo. Člani Nadzornega sveta so ugoto-ili, da se pri predsedniku KS empeter Francu Laubiču najaha čedna vsota denarja, ki je pobran predvsem od krajanov. Absurdna se zdi postavka v zaključnem računu krajevne skupnosti o reprezentačnih stroških, ki so za minulo leto prikazani v znesku 63 tisoč SIT. Dejansko je za reprezentanco porabljeno 660 tisoč tolarjev. Iz pregleda porabe proračunskih sredstev pa najbolj izstopajo nenamensko in neodgovorno pohabljena sredstva za izdajanje Šem-peterskih novic. Ta časopis naj bi ustvaril izgubo v višini 5,3 mio SIT. Na 36. seji se žal žalski svetniki niso mogli zediniti, kako urediti poslovanje KS Šempeter v skladu z zakonskimi predpisi. Zato so zahtevali od Milana Dobnika, župana občine Žalec, da pregleda poročilo Nadzornega sveta ter ustrezno ukrepa. Občinski svet je prižgal zeleno luč za odlok o spremebah in dopolnitvah prostorskih sestavin dol-oročnega plana za obdobje 1986-000 in srednjeročenga družbenega plana občine Žalec. V drugi obravnavi je bil odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi pomožnih objektov, naprav in del za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Na ta odlok so svetniki imeli pripombe in predloge. Ob koncu razprave so zavzeli stališče, da strokovne službe občine Žalec do naslednje seje odlok dopolnijo s podanimi predlogi. Pri obravnavi predloga sklepa o razpisu koncesij za opravljanje lekarniške dejavnosti v Žalcu in Petrovčah (sklep je bil sprejeti je svetnike zanimalo, ali bomo lahko v vsakem trenutku dobili potrebno zdravilo (tudi ob sobotah in nedeljah). Najemnino za lekarno v Petrovčah bo občina pobirala direktno od lekarne, v Žalcu pa ji bo najemnino nakazoval Zdravstveni dom, ki je lastnik prostorov v katerih se nahaja lekarna. Člani občinskega sveta so tudi sprejeli dopolnilo k programu vzdrževanja gozdnih cest v zasebnih gozdovih na območju naše občine za leto 1998. V praksi naj bi kmalu zaživel še sklep, ki se nanaša na povečan obseg sredstev za izplačilo delovne uspešnosti na osnovnih šolah v ončini Žalec. Naslednja seja Občinskega sveta občine Žalec bo predvidoma 8. oktobra. L. ČEDE SIPRO d.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE, 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 Tel.: 063/ 715-107, 717-121, Fax: 063/ 717-282 CERTIFIKAT št. 129 ISO 9001 =EQNet£ 'O? OBVESTILO! Stanovanjsko podjetje SIPRO d.o.o. Žalec upravlja več kot 280 hiš s približno 3000 stanovanji. S toplotno energijo oskrbuje stanovanja v Občini Žalec in delno v kraju Mozirje. DELNIČARSTVO, BORZNIŠTVO... Preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb V današnjem prispevku bi se rada posvetila pooblaščenim investicijskim družbam (pid-om), saj so nenazadnje pomemben faktor v okviru izvedbe privatizacijskega projekta. Okrog 1,300.000,00 Slovencev je delničarjev omenjenih družb, ki jih upravljajo različne DZU. Neizpodbitno je dejstvo, da se je s sprejetjem zakona o zaključku lastninjenja država obvezala, da bo zapolnjena privatizacijsko vrzel na ta način, da bo DZU-jem namenila del svojega premoženja v različnih boljših m slabših podjetjih. Zanimivo je. da so nad seznamom podjetij, ki je bil na voljo tudi v časopisnih medijih, zmerno navdušenje pokazali tudi upravljavci pidov, to pa pomeni dobro tudi za delničarje. V borzni tečajnici lahko zasledimo že kar nekaj kotacij delnic pidov, do konca leta pa se bodo tem pridružili še nekateri večji pidi. Govorimo namreč o pidih Nacionalne finančen družbe, Maksime, Triglava in Krone. Zaradi poenostavitve so posamezni DZU sklenili, da se preoblikujejo v tem smislu, da izločijo del tistih certifikatov, ki so jih že zamenjali za delnice podjetij in iz tega tvorijo samostojne sklade, na fekanju po državnem premoženju pa pustijo tiste, ki še niso uspeli zamen-jatizbranih državljanskih lastniških certifikatov za delnice podjetij. Ti bodo odvisni od države, ko se bo odločila in takrat bodo tudi ti skladi začenjali pridobivati na vrednosti. Delno bo država svojo obljubo izpolnila v novembru, v nadaljevanju pa naslednje leto februarja. Načini preoblikovaijja pidov: 1. posamezen DZU so združile vse PID-e v en PID Takšen jrrimer je PID Infond Zlat, ki že kotira na borzi in trenutno dosega ceno okrog 330 SIT za delnico. Štirje PID so se namreč v skladu s sklepom skupščine pripojili k skladu Infond Zlatu m tako postali en velik sklad. Promet z delnicami omenjenega sklada je zelo velik. Tako so prav gotovo dosegli racionalizacijo stroškov. Podobno so se odločili tudi v Kmečki družbi, ki pa še ne kotira na borzi. 2. PID so ostali v prvotni obliki Večina teh že kotira na borzi. To so: Kompas sklad 1, Mercata, Modra linija, Modra linija 2, Pul-sar, Vizija, Trdnjava, Atena 1,2,3, Nika PID, NikaTID 1, Nika PfD 2. Slednji PID pa se bo preoblikoval v tem smislu kot je navedeno v točki 1. * 3. Posamezne DZU so vse PID-e združile v enega, nato pa le-tcga razdružile na dva Vsebina tega načina je v tem, da je prvi PID sestavljen z v celoti izkoriščenimi lastniški certifikati, drugemu pa so ostali samo neizkoriščeni certifikati. Tak primer je Vipa Invest Nanos, ki ze kotira na prostem trgu. Če ste delničar naslednjih DZU: Krekova, Nacionalna finančna družba, Pomurska, Probanka in Triglav, vas s tem seznanjamo, da bodo ti DZU ravnale v skladu s tem načinom preoblikovanja PID-ov. Želimo vam veliko uspehov pri nakupu in prodaji delnic. V primeru, da imate kakršnokoli vprašanje z naslovno temo ali o delnicah, nas pokličite na tel. 715-911. Marija Rančigaj AA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA f ^ KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V OKTOBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA AVISTA HRANILNE VLOGE T+1,00% VEZANA SREDSTVA depoziti nad 31 dni depoziti nad 3 mesece depoziti nad 6 mesecev depoziti nad 12 mesecev depoziti nad 24 mesecev do T+1,00% do T + 2,00% do T + 2,50% do T + 4,00% do T + 5,00% V Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne knjige. OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ ŽALSKA STANOVANJA SO ŽE TOPLA Kurilna sezona v naši občini se je pričela 30. septembra. Cena ogrevanja je ostala nespremenjena. Lansko leto glede na ugodne vremenske razmere pa šele 16. oktobra. Predpisi, ki urejajo problematiko ogrevanja stanovanjslcih objektov določajo, da se s kurjenjem prične v primeru, ko je temperatura zraka tri dni zaporedoma ob 21. uri nižja od 12 stopinj Celzija. Čeprav se v letošnjem septembru to ni zgodilo, se je stanovanjsko podjetje SIPKO, ki v naši občini skrbi za toplotno ogrevanje odločilo, da prisluhne lastnikom stanovanj in vključi toplotne črpalke 30. septembra. »Zadnjih let se strogo ne držimo veljavnih predpisov, ampak upoštevamo mnenje prebivalcev ter vremenske razmere. Leta 1996 smo začeli s toplotnim ogrevanjem že 6. septembra. Sezona ogrevanja se je pričela brez kakršnihkoli nevšečnosti, ker smo čez poletje intenzivno izvajali vzdrževalna' dela,« je povedal Zlatko Prislan, tehnični direktor SIPKA. Podjetje SIPKO je za letošnjo sezono planiralo stroške v 'višini 16,7 mio tolarjev, ki vključujejo tudi 3 mio SIT potrebnih ža vzdrževanje kotlovnice. Cena za stanovanjske objekte ostaja nespremenjena in fiksni del stroškov znaša 31,32 tolarjev na kvadrtani meter. Ta cena se bo zvišala edino v primeru, če se bo kurilno olje podražilo čez planirano ceno 44,90 SIT/liter. L. ČEDE BANKA CELJE IN HMEZAD BANKA STA SE ZDRUŽILI Od začetka tega meseca Hmezad banka posluje kot Banka Celje dd., Podružnica Hmezad. Dejavnost banke so vsi posli s fizičnimi in pravnimi osebami na tolarskem in deviznem področju. Zbora Banke Celje in Hmezad banke sta 15. in 16. junija letos na svojih letnih skupščinah potrdili pripojitev Hmezad banke k Banki Celje. Takoj po pripojitvi se je Hmezad banka organizirala kot Podružnica Hmezad. Obe banki sta združili poslovno mrežo, podporne dejavnosti pa se opravljajo v osrednjih podpornih sektorjih. Za komercialno dejavnost Podružnice Hmezad skrbijo dve službi, od tega je ena na področju poslovanja z gospodarskimi družbami in druga na področju poslovanja s prebivalstvom. V službo poslovanja s prebivalstvom so vključene vse ekspoziture in agencije, ki že danes delujejo na območju občine Žalec in Zgornje Savinjske doline. Agencije sedanje Hmezad banke, ki poslujejo na ostalem področju, so priključene k najbližji enoti Banke Celje. V sklopu Podružnice Hmezad bo delovala tudi nova agencija Petrogče, ki bo pričela s poslovanjem po ukinitvi agencije v Levcu. V novo pridobljenih enotah je poudarek na večji kvaliteti storitev za samostojne podjetnike in za odobravanje posojil tako samostojnim podjetnikom kot fizičnim osebam. Podružnica Hmezad na sedežu v Žalcu ponuja pravnim osebam vse storitve Banke Celje, namenjene malim in srednjim gospodarskim družbam na območju sedanjih občin Žalec in Zgornje Savinjske doline. S pripojitvijo so obstoječi komitenti Hmezad banke deležni celovitejše ponudbe bančnih storitev. Čeki, ki jih je izdala Hmezad banka bodo b veljavi še eno leto. L. ČEDE SITRA d.o.o. Šlandrov trg 40, Žalec Tel./fax: 715-911 ODKUP DELNIC B' D-- IN G- SERIJE (cene so v SIT in jih dnevno prilagajamo) KLASJE (G) KRKA (B) GORENJE (B,D) TOV. KRMIL (B) PETROL (B) JUTEKS(VSE) PIV. LAŠKO (G, B) GARANT (G) 500 23.000 1.440 1.800 23.000 2.500 5.710 300 PIV. UNION (B, G) TELEKOM (B, D) TELEKOM (C) SAVA(B) TIM LAŠKO (vse) ŽITO (G) ŽITO (B) in druge... 50.600 28.500 29.000 13.525 1.300 13.500 12.500 RMMMiMMNMMNMNNHNMMIff ODKUP DELNIC PID (SKLADOV) PRODAJA IN NAKUP DELNIC NA BORZI INFORMACIJE O STANJU CEN NA BORZI ■# SEJEMSKE INFORMACIJE ~ MOS '98 MOS, //. september - V Modri dvorani Celjskega sejma je s priložnostno slovesnostjo odprt 31. Mednarodni obrtni sejem. Slovesnosti so se udeležili podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, ministra za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek (ki je sejem tudi odprl) in za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček, predstavniki političnih strank in državnozborski poslanci, vodstva območnih obrtnih zbornic in Obrtne zbornice Slovenije, podpredsednik GZS Valter Drozg, predsednik Uprave Kovinotehne d.d. generalnega pokrovitelja MOS, Saša Geržina, celjski župan Jože Zimšek ter vodstva obrtnih zbornic iz sosednjih držav. liko denarne pomoči, ho le-ta odvzeta, izvajalcem pa bodo ob denarni kazni lahko odvzeli tudi ves material in prevozna sredstva za opravljanje dela. MOS. 14. september - Republiški zavod za zaposlovanje je v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter izvajalci programov podjetništva za mlade predstavil projekt Pod- Miha Grah, predsednik OZ Slovenije je poudaril, da v zbornici nenehno izboljšujejo razmere in pogoje za slovensko obrt, vendar v slovenski vladi, državnem zboru in drugih oblastnih organih v procesu odločanja OZS vedno in povsod še nima ustrezne vloge. Miha Grah se je zavzel za večjo zaščitp malih delodajalcev ter celovitejše uveljavljanje podpornih mehanizmov za razvoj malega gospodarstva. Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem je na kritike obrtnikov odgovoril, da od ideje do njene realizacije v zasebnem podjetju mine 14 dni, v javnem podjetju ali ustanovi okoli 6 mesecev, v državni upravi pa kar eno leto ali več. Pred kratkim je slovenska vlada sprejela odločitev za financiranje izobraževanja po dualnem sistemu, kar pomeni, da bo zagotovila denar za 3 tisoč vajeniških mest in celoten potek izobraževanja. Vlada je tudi izpolnila zahtevo avtoprevoznikov, da so poslej oproščeni plačevanja parkirnine. MOS, 14. september - Že leta 1996 so v OZS sprožili razpravo O nujnosti zakonske ureditve preprečevanja dela na črno, zbornične strokovne službe pa so pripravile tudi svoj predlog zakona, ki so ga predložili vladi. Slovenski obrtniki upajo, da bo kmalu sprejet zakon o sivi ekonomiji, ki že čaka na obravnavo v državnem zboru. Realno je pričakovati, da bo omenjeni zakon sprejet nekje do poletja 1999. Pavle Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja OZS je povedal, da beležimo v Sloveniji 20 odstotni delež sive ekonomije v bruto državnem proizvodu, vse kar je več od 10 do maksimalno 15 odstotkov pa je že moteče za državno gospodarstvo. Tudi druge evropske države se srečujejo s tem problemom. Za vse države je značilno, da je največ dela na črno v gradbeništvu, sledijo pa osebne m druge storitve, tako z gospodarskega kot negospodarskega področja. Temeljni cilj zakona o preprečevanju dela na črno, kot je povedal državni sekretar Branko Omerzu je razmejitev med legalnim in ilegalnim delom, zakon upošteva tudi izjeme kot so: samopomoč, medsosedska pomoč, humanitarne dejavnosti, odpravljanje posledic nesreč ter osebno dopolnilno delo. Zakon predvideva zelo visoke kazni za organizacijo dela na črno. Pravne osebe naj bi bile za takšno organizacijo dela kaznovane z I milijonom tolarjev, fizične osebe pa najmanj s 500 tisoč SIT. Tisti, ki delajo na črno in hkrati prejemajo katerokoli ob- jetniška ustvarjalnost mladih. Državna sekretarka v ministrstvu za delo Zdenka Kovač je poudarila, da je osnovni namen projekta dvignuti raven podjetniške ustvarjalnosti oziroma podjetniško mis-lenost med mladimi. Kovačeva je povedala, da je potrebno mlade generacije pripraviti na družbene spremembe in uspešnejše nastopanje na trgu delovne sile. V ta namen so zasebna podjetja v povezavi z RZZ ter pod okriljem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve organizirala različne motivacijske, podjetniške in kreativne delavnice. Tudi v programu aktivne politike zaposlovanja je poudarek na pospeševanju podjetniške mislenosti pri mladih. MOS, 17. september - V družabnem prostoru sejmišča so podelili priznanja predstavnikom vseh šol, v katerih so razpisali programe dualnega sistema izobraževanja za 21 poTlicev. Med dobitniki priznanj so Šolski center Celje, Vrtnarska šola Celje ter Srednja frizerska, tekstilna, strojna in prometna šola Celje. Predstavitev poklicev, za katere so letos razpisali programe dualnega sistema poklicenga izobraževanja, in celotno ponudbo projektov in programov ministrstev za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstva za šolstvo in šport je ogledalo približno 12 tisoč slovenskih šolarjev iz 150 šol. MOS, 17. september - Mednarodni obrtni sejem je obiskoval tudi predsednik bosansko - hercegovske zveze samostojnih gospodarstvenikov Rasim Sajči novic! S predsednikom OZS Miho Grahom se je predstavnik Bosne in Hercegovine pogovarjal o blagovni menjavi med državami ter o gospodarskih tokovih v obeh državah. Po končanih pogovorih sta gospodarstvenika podpisala listino, ki naj bi bila temelj za še boljše sodelovanje. MOS, 20. september - »Zadnji sejemski dan je že čas za okvirne, sicer še vedno delne ocene 31. MOS, a bistveno se ne bodo več spremenile,« so menili na dopoldanski novinarski konferenci predsednik UO OZS ON PO 31. MOS Stanislav Kramberger, direktor Celjskega sejma d.d. mag. Fran Pangerl, vodja projekta 31. MOS Bred Obrez Preskar in vodja sejemskega protokola Anita Koleša. Obisk sejma je bil v pričakovanih številkah, vsaj 15 tisoč obiskovalcev pa je MOS izgubil na račun slabega vremena med prvim koncem tedna in ovir na avtocesti s Štajerske. S strani Celjskega sejma pa je bil v času 31. MOS velik dogodek tudi dogovor o oktobrskem začetku gradnje nove sejemske dvorane. L. Č. G B H d.o.o., Celje «l|.SKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA Vrunceva 1. 3000 Celje Posredovanje pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi. Upravljanje s finančnim premoženjem. Odkup privatizacijskih delnic. Preknjižbe lastništva delnic v KDD. Pred prodalo ali nakupom delnic in obveznic se posvetujte z borznimi posredniki CBH! Obiščite nas v Žalcu na Savinjski cesti 21 ali pokličite 063/715-S73 # Tel.: 063 40 200. fax: 063 441 491. http://www.cbh.si V »rojstnem listu« Cestnega podjetja Celje je zapisana letnica 1962. Ob ustanovitvi je bila osnovna naloga podjetja skrb za vzdrževanje in gradnjo cest. O dinamičnem razvoju podjetja, gospodarjenju ter o načrtih za prihodnost sta spregovorila generalni direktor CP Celje Andrej Kamenček in njegov namestnik Marjan Vengust. »Cestno podjetje Celje je doživelo več reorganizacij. Kaj /ih je povzročilo?« »Direkten vpliv na reorganizacijo podjetja je imela cestna služba v Republiki Sloveniji in kasneje v novonastali državi Sloveniji. V letu 1992 je Cestno podjetje preživljalo proces transformacije. Kot posledica dinamičnega razvoja je bilo podjetje organizacijsko prestruktuirano. Nastali sta novi podjetji; Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest, ki skrbi za vzdrževanje, ohranjanje obstoječe cestne mreže magistralnega, regionalnega in lokalnega prometa. Drugo podjetje je Cestno podjetje SAVINJSKI GRADBENI INŽENIRING Podjetje Sagrin s Filipovega trga v Žalcu je bilo ustanovljeno septembra prejšnje leto. Lastnik in direktor Sagrina, Zvone Markon, se je po 16 letih, ki jih je delovno preživel v velenjskem rudniku, odločil za življenjsko spremembo - ubral si je samostojno podjetniško pot. »Sagrinovi delavci so pravi strokovnjaki za projektiranje industrijskih in privatnih objektov. Hkrati vam uredijo vso potrebno lokacijsko dokumentacijo,« pravi Zvone Markon, direktor podjetja Sagrin ter nadaljuje: »Ko vrnemo pogled nazaj, se vprašam, kako sem sploh zbral pogum, da odprem lastno podjetje, ker začetek poslovanja m bil rožnat. Pa vendarle, zaradi dolgoletnih delovnih izkušenj, zagnansti in seveda ustreznih znanstev so se kolesa začela obračati v pravi smeri. S trdim in kvalitetnim delom smo pridobili zaupanje strank in v tej smeri bomo nadaljevali naprej.« Savinjski gradbeni inženiring -Sagrin je med ostalimi dejavnostmi registriran za inženiring posle. V Savinjski dolini je konkurenca v tej panogi zelo huda. Predvsem zato, ker številni strokovnjaki opravljajo te posle kot dopolnilno dejavnost ob redni službi. Dogajanja na trgu niso vedno vzpodbudna, včasih se je treba trdno pogajati, da pridobiš kakšen posel. Nemalokrat se zgodi, da prevzameš delo pod neustreznimi ekonomsko- finančnimi pogoji,« meni direktor Sagrina Zvone Markon. Preden se projekt predstavi investitorju, je potrebno optimalno uskladiti vsa pravila, ki veljajo pri projektiranju, to pomeni spoštovati prostorsko-ureditveni plan, zazidalni načrt, ki definira določeno vrsto gradnje ter predpise o tehnični varnosti objelcta. Podjetje Sagrin zelo uspešno sodeluje pri projektu nadzidave upravne zgradbe Termoelektrarne Šoštanj. Za občino Velenje pa pripravlja lokacijsko dokumentacijo za podvoz pod železniško progo v industrijski coni. Sagrin je tudi izdelovalec idejnega projekta za čistilno napravo v Gornjem Gradu. Delavci Sagrina so ponosni lastniki načrta za renoviranje Zupančičeve ulice v Piranu. Savinjski gradbeni inženiring bo v prihodnosti razširili svojo dejavnost, in sicer na zaključna dela v gradbenem inženiringu, ker jc to področje še precej neobdelano in ponuja stimulativen zaslužek. »RAPfJRNlftTVO - INŽENiniNa » d,o.o. Žalne KPDPtsHAGIJE V Ul. Ivanke Uranjek 3, 3310 ŽALEC Tel. & fax: (063) 718-877 718-878 Gsm: (041)670-859 - Arhitekturno in gradbeno projektiranje ______________ - Tehnično svetovanje _____________________ - Izdelava lokacijskih dokumentacij ___________________ - Pridobitev soglasij za lokacijska in gradbena dovoljenja - Gradbeni inženiring ...................... - Posredovanje ________________________ Obratovalni čas: od 7. do 15. ure! Celje, ki nastopa kot tržni subjekt. Obe podjetji imata prostore na isti lokaciji in sodelujeta. V register delniških družb se je Cestno podjetje Celje, ki je v večinski lasti notranjih delničarjev vpisalo leta 1995. Trenutno ima 944 delničarjev.« »S čim se danes ukvarja Cestno podjetje Celje?« »Glavni dejavnosti družbe sta gradnja in obnova vseh vrst cest, avtocest in ostalih prometnih površin ter proizvodnja gradbenih materialov. Družba je tudi usposobljena za izdelavo opreme za zimsko službo, izvajanje laboratorijske preiskave asfaltov, betonov in zemljin, prevozne in strojne storitve. Naša želja je razširitev dejavnosti na trg visoke gradnje. Pričakujemo, da bomo v kratkem pridobili registracijo družbe na tem področju. Po najnovejših gospodarskih kazalcih se Cestno podjetje uvršča med najuspešnejša cestna podjetja in izvajalce nizkih gradenj v Sloveniji. Kljub nihanjem na trgu in gospodarskim razmeram, ki niso bife naklonjene gradbeništvu, je podjetje zaradi dobrih referenc, visoke kakovosti izdelkov, strokovne organiziranosti ter spoštovanja dogovorjenih rokov doživljalo stabilen gospodarski razvoj in dobre poslovne rezultate.« »Kako ocenjujete poslovne dosežke družbe v letu 1997?« »V zgodovini družbe sta posebej uspešni leti 1996 in 1997, ko je izgradnja avtoceste potekala na relaciji Slovenske Konjice-Vran-sko, kar je bilo za cestno podjetje ugodno z vidika bližine proizvodnih in surovinskih virov. V mi; nulem letu so skupni prihodki znašali več kot 9 milijard tolarjev. Naši delničarji so bili deležni dividend čeprav je bil večji del dobička usmerjen v investicije in rezerve. Prihodek na zaposlenega je bil v prejšnjem letu večji kot leto poprej. Za naložbe smo bili namenili 6 mio DEM, predvsem v posodobitev tehnologije in opreme za gradnjo cest in mostov.« »Za kakšno politiko kakovosti se zavzema Cestno podjetje Celje?« »V tem letu je Cestno podjetje Celje kot prvo in edino cestno podjetje v naši državi prejelo certifikat kakovosti ISO 9001. Trud, ki je bil vložen, da smo izpolnili vse pogoje za pridobitev certifikata ISO 9001, je bil izje-men. Dve leti garanja posameznikov in tima kakovosti, ko se je delalo od jutra v noč, tudi ob sobotah in nedeljah, je pritegnil v sodelovanje večino delavcev našega podjetja. Že sam podatek, da smo lansKo leto realizirali preko 6 delovnih dni izobraževanja na člana kolektiva, in da ima tu velik delež uvajanje sistema kakovosti ISO 9001, ter da je bil letos podoben obseg aktivnosti kot minulo leto, pove, kako zahtevna naloga je bila opravijo- na. Dejansko smo doživeli neke vrste preobrazbo v miselnosti in delu, preobrazbo v tisto pozitivno smer, ki nam daje veliko možnosti in upanja, da prebrodimo nestabilna dogajanja v naši družbi oziroma državi. Prav gotovo nam bo uspelo s pomočjo certifikata priti tudi na tuje trge, na katerih ne moreš pridobiti posla brez ustreznih referenc. Politika kakovosti je ves čas ena osrednjih strateških usmeritev Cestnega podjetja Celje, ki se ne kaže samo v kakovostni organizaciji dela, poslovanja in upravljanja z razvito m sodobno informacijsko tehnologijo, pač pa tudi s politiko izobraževanja zaposlenih s skrbjo za kar najbolj kakovostno izobrazbeno strukturo kadrov v družbi. Naše geslo, ki velja v odnosih do kupcev, se glasi: »Izdelaj skladno z zahtevami prvič in vsakokrat.« Kupci in dobavitelji so sestavni del poslovnega sistema družbe.« »To leto ni bilo ravno bogato s podpisanimi pogodbami, kajne?!« »Resje, vendar so se stvari začele premikati na bolje. Dejansko smo izgubili letošnjo gradbeno sezono, ker je prihajalo do velikih zastojih v programih DARS-a. Državni proračun je bil letos sprejet z zamudo, zato je bil tudi načrt vzdrževanja, obnove in rekonstrukcij državnih cest sprejet prepozno, da bi lahko večino del izvajali v primernih vremenskih razmerah. Tudi rebalans nacionalnega programa izgradnje avtocestnega omrežja je bil sprejet prepozno. Zakonodaja, ki je bila lani sprejeta, je postopke bistveno zapletla in podaljšala, tako da procedure trajajo od 6 mesecev do enega leta in več. Tukaj gre predvsem za zakon o javnih naročilih, zakon o kmetijskih zemljiščih in gradbenih parcelah ter lokacijsko dokumentacijo. V letošnjem letu smo zaradi pomanjkanja dela uvedli različne ukrepe na vseh nivojih podjetja. Skladno z ISO-m 9001 smo uvedli vrsto preventivnih in korektivnih ukrepov. Takp s sistematičnim pristopom blažimo in presegamo neugodne razmere na trgu. Torej moramo nadoknaditi, kar se da nadoknaditi. Skratka vse, kar imamo določeno s pogodbami, bomo opravili.« »Kako gledata na vdor tujih gradbenikov na naš trg, denimo Italijanov?« »Nismo preveč zaskrbljeni. Italijani so delali na avtocesti Arja vas-Vransko. Novih poslov pa niso pridobili. Morate vedeti, da država tukaj nima alternative, ker večino projektov izgradnje avtocestnega omrežja v Sloveniji financira Mednarodna banka. Zato morata naša država ter DARS razpisati mednarodne licitacije, na katere se seveda lahko prijavijo tudi tuji gradbeniki. Vsi Imitatorji pa morajo pridobiti sposobnost, za kar veljajo strogi kriteriji. Če pa gre za projekte, ki se financirajo izključno slovenskim denarjem, država ne daje možnosti tujim podjetjem za sodelovanje.« »Ali se vam ne zdi, da se na razpisih prepogosto pojavljajo podjetja, ki se poigravajo z »dampinškimi« cenami?« »To se je res dogajalo. Komisija, ki bo sprejemala ponudbe za izvajanje del na avtocesti Vransko-Blagovica, bo že v samem Startu izločala podjetja, ki bodo nastopala z ekstremnimi cenami.« »Konec septembra I99H je Cestno podjetje Celje podpisalo pogodbo o izvajanju pripravljalnih del na delu avtoceste čez Trojane. Kakšen objekt boste zgradili?« »Cestno podjetje bo gradilo viadukt, ki je poimenovan Zajasov-nik. Vrednost tega projekta je 500-600 mio SIT. Na razpisu smo pridobili tudi posel vreden 100 mio tolarjev na avtocesti Blagovica-Sentjakob. Po pripravljalnih delih bo stekla izvedba glavnega projekta, vendar do razpisa še ni prišlo (bil je razpis za pridobitev sposobnosti). Avtocesta Vransko-Sentjakob bo dokončana leta 2002, vključno z najtežjim odsekom, ki ga predstavljajo Trojane.« «Kakšno je stanje cestnega omrežja v Republiki Sloveniji?« »Zelo slabo, ker je ceste potrebno obnavljati. Samo vzdrževanje pa ne zagotavlja prometne varnosti. Cestno podjetje Celje je aktivno vključeno v rehabilitacijo slovenskega cestnega omrežja. Rehabilitacija pa pomeni obnovo asfaltnega tepiha vsakih 10 let. Nasa država nima dovolj denarja za takšne posege, zato je ohranjanje takega cestišča zelo drago.« »S kakšnimi projekti se boste ukvarjali pri Cestnem podjetju Celje v bližnji prihodnosti?« »Naša delniška družba ima sprejete razvojne usmeritve do leta 2000 in opredeljene nekatere bistvene cilje, povezane s politiko kakovosti. Želimo povečati letni dobiček za 10 odstotkov, razviti nove proizvode, doseči en inovativni predlog na 10 zaposlenih ter postopno pridobiti certifikat ISO 14001, ki se nanaša na ekologijo in okolje. Kmalu se bo začela rekonstrukcija avtocestnega odseka med Celjem in Arjo vasjo. Sodelujemo v projektu' urejanje ceste Logarska dolina-Pavličevo sedlo. Cestno podjetje Celje bo tudi rekonstruiralo Mariborsko cesto v Celju, od Zgornje Hudinje do Interspara. Trenutno poteka odkup kmetijskega zemljišča in pričakujemo, da bomo s operativnimi deli pričeli čez 14 dni. V vzhodni in centralni Sloveniji bomo opravljali rehabilitacijo cest, vrednost projekta je ocenjena na približno 650 mio SIT. V Veliki Pirešici bomo urejali magistralno omrežje pri asfaltni bazi. Eden od večjih projektov je tudi rehabilitacija ceste Debro-Laško v vrednosti 160 mio SIT. Letos pa bomo pričeli z gradnjo bencinskega servisa v Štorah.« cp m cestno podjetje celje, d.d. Lava 42, 3001 CELJE, p.p. 448 PROIZVODNI PROGRAM ISO 9001 - gradnja in rekonstrukcija cest in mostov - proizvodnja asfaltnih mešanic - proizvodnje kamnitih agregatov - proizvodnja kalcijevega klorida - proizvodnja priključkov za zimsko vzdrževanje cest - vzdrževanje gradbene mehanizacije - projektiranje cest - storitve gospodarskega svetovanja - finančne in računovodske storitve ,-Ai - a. L. ČEDE IZREDNI USPEHI POLICISTOV IN KRIMINALISTOV Komuniciranje z ljudmi mora biti Načelnik UNZ Celje, Dušan Mohorko, je na prvi oktobrski tiskovni konferenci z zadovoljstvom povedal, da so delavci celjske UNZ dosegli v letošnjih desetih mesecih izredne uspehe, ki krepko presegajo sfovensko povprečje. To se odraža tudi pri statističnih podatkih, saj so na primer kazniva dejanja, čeprav so porasla za 7 odstotkov, bila kar 70-odstotno raziskana. V državi so porasla za 36 odstotkov, raziskanost pa je padla za 10 odstotkov. Tudi umori so v upadanju, saj so jih zabeležili v lanskem enakem obdobju 12, letos pa 7. Tudi prometna varnost je boljša. Letos je zabeleženih 29 smrtnih žrtev, lani pa jih je bilo v tem času kar 48. Tudi prometnih nezgod je manj za 22 odstotkov saj je za 23 odstotkov manj težkih in 70 odstotkov lahkih poškodb. Upada pa je tudi kršitev javnega reda in miru saj je tega manj za 7 odstotkov. Obravnavanih pa je kar za 43 odstotkov več kršitev mejnega režima. Žal pa je v porastu število pritožb zaradi netaktnih postop- civilizirano, čeprav strogo kov kar za 30 odstotkov, kar pa se največkrat nanaša na promet. O tem je razpljavljal tudi širši strokovni svet načelnika UNZ Celje. Ugotavljajo, da so očit-kidržavljanov, tujcev in medijev pogosto upravičeni, saj je obnašanje policistov včasih arogantno, oblastniško, nekulturno, necivilizirano, nehumano in neprijazno. Zato so sprejeli sklep in vsem policistkam, policistom, kriminalistkam in kriminalistom posredovali naslednji sklep: »Za vse delavce UNZ Celje je zelo pomemben in v ospredju način komuniciranja z ljudmi, ki mora biti human, kulturen oziroma na splošno civilizacijski. V kolikor se delavci UNZ Celje razlikujemo v naši uspešnosti pri delu, se bomo v prihodnje tudi v odnosu do soljudi razlikovali. To je naša prioriteta in to je naša dolžnost.« Upravičeno pričakujejo, da bodo prav vsi upoštevali navodila in se trudili dosegati zastavljene cilje. /. Jurhar 90 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC ENOTA MARIBOR vabi na seminar SPREMLJANJE HUDO BOLNIH IN UMIRAJOČIH Program: Mojc izkušnje z umirajočimi. Kaj umirajoči najbolj potrebuje. Proces umiranja. Komunikacija. Kako ravnamo z "resnico" ob umirajočem bolniku. Kaj pomeni upati z umirajočim. Kje naj bi ljudje umirali. Pomoč družini umirajočega, kako ravnamo ob smrti. Spremljanje žalujočih. Seminar je namenjen svojcem in prijateljem hudo bolnih in umirajočih, zdravstvenemu osebju in vsem, ki jih to zanima. Seminar bo potekal v SOBOTO 17.10.1998 od 9.-17. ure, v prostorih ZDRAVSTVENEGA DOMA DR. A. DROLCA MARIBOR, na Vošnjakovi 4 (2. vhod, 6. nad.). Prispevek za seminar je 3.000 SIT Število udeležencev je omejeno, zato prosimo, da se prijavite pisno ali po telefonu na naslov: Dispanzer za psihohigieno -za društvo HOSPIC, enota Maribor, Sodna ul. 13, (l.nad.). tel.: (062) 27 572, 22 86 238. DISCIPLINSKI POSTOPEK ZOPER POLICISTA Odvetnik nezadovoljen Pred dvema mescema (24. julija) sc je zgodila huda prometna nesreča na Šaleški cesti v Velenju, v kateri so bili soudeleženi tudi delavci PP Velenje. Policistu -vozniku kombija - je bil izrečen sklep o začasni odstranitvi z dela v državnem organu - suspenzu. Delavcu mora biti izročen sklep takrat, ko je le-ta na delu. Policist pa je bil vse do 20. septembra 1998 v bolniškem staležu, ker je zaradi povzročene nesreče doživel pravi stres, zato mu sklepa ni bilo mogoče izročiti. Med njegovim bolniškim staležem pa so bife opravljene temeljite raziskave in ugotovljeno je, da je bila neutemeljena trditev, da je policist zaustavljal voznika motornega kolesa. Na podlagi te ugotovitve je bil s strani načelnika izdan sklep o prerazporeditvi policista z dosedanjega delovnega mesta na drugo delovno mesto. Istočasno pa je zoper njega uveden disciplinski postopek. Na disciplinski obravnavni 20. oktobra 1998 je odvetnik oškodovancev - staršev pokojnega voznika in sovoznice - predlagal izločitev načelnika UNZ Celje zaradi dvoma o njegovi nepristran-skosti. Utemeljuje ga z »napačnimi« informacijami, ki jih naj bi vodstvo UNZ Celje posredovalo javnosti. V tem konkretnem primeru mora o izločitvi odločati minister za notranje zadeve., postopek pa lahko poteka na UNZ Celje ali pa kje drugje. Ivan Jurhar POROKE Iztok ROT^R iz Prekope in Jožica POLŠAK iz Celja Niko CEVZAR iz Andraža in Darja RAKUN irj Založ Miran ZAGOZEN in Anita HRIBAR, oba iz Matk ROJSTVA Elizabeta REMIC iz Nazarij -deklico Bojana KOREN iz Griž - fantka Simona, KOTAR iz Žalca - fantka Janja ČUVAN s Polzele - fantka Meniha SUIJANOVIC iz Prebolda - deklico Marija ROPAŠ z Vranskega - fantka Brigita PRAŽNIKAR iz Žalca -fantka Jožica SEDMINEK iz Šempetra -deklico Alenka VIVOD iz Petrovč - dek- lieo, Sonja KRT iz Šempetra - fantka Romana KANDUTI iz Griž -fantka SMRTI Matija PLANINŠEK iz Dobriše vasi, 90 let Anton AJDIČ iz Laikove vasi, 53 let Pavel ŽITNIK iz Tabora, 76 let Ivan JELEN iz Andraža, 78 let Janez BRECL iz Liboj, 72 let Stefan HRIBAR iz Pongraca, 53 let Marija JELERČIČ iz Šempetra, 74 let ^ Neža PERKO iz Liboj, 79 let OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem Maribor v Uradnem listu Republike Slovenije št. 65 z dne 25.09.1998 objavilo javni razpis za sofinanciranje promocije malega gospodarstva. Razpoložljiva sredstva iz prorač unske postavke 4126, Promocija ?offifwird*rs,va boi'° Predmet razpisa Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem (v nadaljevanju: ministrstvo) bo sofinanciralo različne načine promocije enot malega gospodarstva (udeležba na domačih in tujih sejmih in ostalih predstavitvah, konferencah, srečanjih, priprava promocijskih gradiv) tako doma kot v tujini v letu 1998, da bi povečali promocijske aktivnosti enot malega gospodarstva pri utrjevanju doseženih pozicij in širjenju področij poslovanja. Pogoji in merila Ministrstvo ho sofinanciralo do maksimalno 50% stroškov, ki jih bo ali jih je že imela enota malega gospodarstva pri izvajanju promocijskih aktivnosti, ki so namenjene za pospeševanje razvoja in gospodarske vloge enot malega gospodarstva. Največja vrednost sofinanciranja posamezne enote malega gospodarstva bo maksimalno 500.000 SIT. Na razpis se lahko prijavijo enoti malega gospodarstva' po ZGD prednost pa bodo imele enote, k bodo: : predstavljale lastne inovativni izdelke, ki so že v fazi prodaje, - širile svoje poslovanje na med narodne trge, - pripravljala gradiva za promo cijo v tujih jezikih, - dokazale, da je promocija de njihove prodajne strategije, - se povezale med seboj in pri pravjjale skupne nastope n: sejmih in tujih trgih. Rok za prijavo Razpis traja do 31.10.1998 Vloge je treba nasloviti na Mini strstvo za malo gospodarstvo, Trt svobode 3, 2000 Maribor Dodatne informacije v zvezi s razpisom dobite na Ministrstvi za malo gospodarstvo in turizem f)^2-94n5k3. Sleharniku’ na tel OBVESTILA - V Galeriji sodobne umetnosti je na ogled razstava Odmevi na razstavo Habsburžani. Do 15. novembra pa si lahko ogledate tudi razstavo Na grmado z veščami. - Na razstavišču Celjskega sejma v Celjanki ima Pokrajinski muzej do 25. oktobra odprto prodajno razstavo sodobnih sloven skth umetniških del MOS 98. - V Osrednji knjižnici v Celju je do 31. decembra na ogled razstava starih fotografij Žalca »Spomini še živijo«, v Levstikovi sipbi pa je stalna razstava Življenje in delo Vladimirja Levstika. - V Galeriji Mozaik so na ogled dela 6. Mozaikove slikarsko ki-praske kolonije MOS 98. - Muzej novejše zgodovine ima do 24. oktobra na ogled razstavo Škarje in platno - predstavitev krojaške delavnice, do 14. novembra razstavo »L svetovna vojna v fondih Zgodovinskega arhiva Celje« in do konca leta tudi Slovensko zobozdravstveno zbirko. Otroški muzej ima do konca leta na ogled razstavo Hitreje, višje, močneje, v fotografskem ateljeju Josipa Pelikana je razstava njegovih fotografij v Starem piskru pa je na ogled razstava »Zatirani, a nikdar poteptani.« V prostorih njihove galerije Keleia pa do 22. oktobra razstavlja Trevor Bell z naslovom Piranski ciklus. Na Dobrni je razstava slik iz slikarskega Ex-tempora Dobrna 98. Razstavo fotografij LJUBA UMERJA na temo ČAS, /■A BRISA N V OBRA Z je na oglei V Salonu pohištva Žane v Žalcu do Konca meseca oktobra. SLAVILA DEVETDESETLETNICO V Žalcu na Cesti prpti Lavi je pred dnevi slavila svoj 90. jubilej Frančiška Nppotmk. Ze 16. septembra, malo prezgodaj, so na njena vrata potrkali predstavniki Rdečega križa in ji čestitali za rojstni dan. Zagodel jim jo je škrat v eyidenci, ki je njen rojstni dan prestavil za trinajst dni. Upokojenci so ji voščili 27. septembra, izkazalo pa se je, da je bila gospa Frančiška rojena 29. septembra. Kljub vsem zapletom ji tudi mi želimo še obilo zdravih let, ki pa se naj potrojijo, kot se je nehote potrojil njen rojstni dan. j r j j j Čestitamo! SREČANJE STAREJŠIH OB MEDNARODNEM DNEVU Udeleženci srečanja starejših oh mednarodnem dnevu v Žalcu oziroma na Ložnici. Organizacija Združenih narodov je 1. oktobra razglasila za mednarodni dan starejših občanov. Beležimo, da na svetu živi več kot 14 odstotkov starejših ljudi od 65 Ultra d.o.o. Računalniški inž. in marketing Migojnicc 76 - 3302 Griže Tel./Fax: 063 717 456, 0609/627 226 Poslovni programi in računalniška oprema za mala in srednja podjetja ter samostojne podjetnike v Windows okolju Prijazne in enostavne rešitve ter konkurenčne cene Aktualno: Potni nalogi za Windows okolje 14.990,00 + p.d. let. Tudi v naši občini za ta dan organizirajo srečanje starejših občanov. Čeprav naj bi to bila naloga socialnih služb in oblasti, srečanja organizirajo društva upokojencev. Med najprizadev-nejšimi so vsekakor v Vrbju, kjer poleg druženja organizirajo predavanja iz področja, ki zadeva starejše. Letos xo organizirali tako srečanje tudi Zalčani na Ložnici. Na srečanjih so se predstavili tudi evidentirani kandidati za občinske svetnike na bodočih volitvah, predstavil pa se je tudi kandidat koalicije petih strank g. Lojze Posedel, ki ga pet strank kandidira za novega župana žalske občine. Na srečanju pa so se predstavili tudi evidentirani kandidati za občinske svetnike, ki jih pa mora še potrditi volilna kon-fei--- o . . . ferenca. S proslavo pa se je tako Pfccla tudi bitka za glasove na bližnjih volitvah. /. Jurhar 1. HMELJARSKI ROCK FESTIVAL V petek, 18. septembra se je zgodil največji rock festival na žalskih tleh v letošnjem letu, sploh pa je teh masovnih koncertov, predvsem zaradi uporabe Hmezadove dvorane v druge namene, mnogo manj kot minula leta! Tokrat se je žuralo pod šotorom pri hmezadovi stolpnici. Kot že cifra v naslovu pove (PRVI - 1 HMELJ. ROCK FEST.). naj bi festival postal tradicionalen, odvijal pa bi se naj ( tako kot letos), v sklopu prav tako tradicionalnega hmeljarskega likofa. To ni bil največji koncert po številu obiskovalcev, pač pa po kvaliteti bendov ip kar je najbolj Naprav!10 ' ŽUR JE Z enourno zamudo so skoraj brez občinstva hmeljarski žur odprli dolgolasi SABAIUM in kot vse bolj kaže. metal je mrtev, punk pa je dobil brata. In to, kar naj bi punk bil, so zagovarjali RIOT in čeprav so dobro žagali jim radovednih in še treznih glav ( in riti) ni uspelo ogreti (razen Oscarja - legende okojiških žurov, ki je v svoj spiritualnem plesu oboževalk :am celo pokazal spolovilo). Za tovrstne festivale je znano, da so enkratna priložnost za lokalne bende in ravno ZEUS-om je to prišlo še kako prav. Najslabša petrovška skupina sc je predstavila v novi zasedbi z repertoarjem, ki bi bolj zažgal na konjeniških dirkah! Ura je odbila deset in šotor se [e vse bolj polnil, folk je bil vse bolj ganjen (od česarkoli že) in zadišalo je po pravem žuru! In ravno ta trenutek so najbolje izkoristili USUAL SUSPECTS, potencialni potniki na festival evrovizijske popevke! Fantje so z izvirnostjo m humorjem, začinjenim z neklasičnimi rifi, dobesedno spravili v ekstazo še tiste najbolj zakopleksane osebkef KUL! Sledili so INTERCEPTOR, za katere se je že govorilo, da so razpadli, pa vendarle (kot kaže) m tako. Sledilo je presenečenje večera: TRAMAL CURICE) Folk je obstal m zazeval ob vratolomnih vijakih in smrtonosnih saltah znanih žalsko - polzelskih alter se ni ponovila štorija izpred pol leta. ko so na Ložnici igrali »mrtvi » dvorani. Vse to je bil prvi pplcajt, drugega pa je začel m zaključil ZORAN PREDIN S PRIJATLI JI. Stari Praslovan se še vedno ne da in jasno je bilo, kdo je tu glavni! Koncert pa je s fluorescentnimi komentarji spretno povezoval voditeljLprekinjene (odrezane cez noč} oddaje U NULO, s katero se je poslovil (seveda v svojem slogu - pikantno in dostojanstveno) ravno na tem festivalu! ADIJO U NULO !......... IN DOBER DAN HMEUAR-SKI ROCK FEST! amadeus Direktor Sigmanove iz Griž, Martin Goršek in vodja marketinga, Ivo Rovan, sta na tiskovni konferenci spregovorila o poslovnih dosežkih podjetja in z vsem ponosom dejala, da je Sigmanova v relativno kratkem času pridobila certifikat kakovosti ISO 9001. Podjetje Sigmanova je pred šestimi leti pričelo s proizvodnjo instalacijskih sten Sigma Blok. Gre za gradbeni element, ki je izdelan na industrijski način. V njem so vgrajene vse instalacije za hladno in toplo vodo ter elektriko. Zaradi etažne višine je Sigma blok, ki ga izdelujejo po naročilu, prava in varčna rešitev za projektante, inštalaterje in gradbenike. Sigmanova ponuja tudi vse vrste dimnikov ter poskrbi za montažo svojih izdelkov. »Začetek poslovanja je bil kar težak. Nismo imeli dovolj osnovnih proizvodnih sredstev in opreme, pa vendarle so se razmere sčasoma izboljšale. Danes je v Sigmanovi zaposlenih 33 delavcev, od tega števila jih je kar 18 zaposlenih za nedoločen čas. Proizvodnja naših izdelkov poteka na lokaciji v Zabukovici, vendar so ti proizvodni prostori tehnološki neustrezni, zato smo se odločili, da celotno proizvodnjo do konca tega leta preselimo na lokacijo v Vrbje,« je dejal Martin Goršek, direktor Sigmanove. Finančna sredstva za novo tovarno v Vrbju pri Žalcu sp že zagotovljena. Investicija je vredna dobrih 150 mio tolarjev. Gradnja tovarne je razdeljena v tri faze. Prva faza naj bi bila dokončana januarja prihodnje leto, ko naj bi tudi proizvodni proces prestavili iz Zabukovice v Vrbje. V tretji fazi pa bo dokončan informacijski sistem, ki bo omogočil stalno kontrolo poslovanja. Na prihodnost v Sigmanovi gledajo zelo optimistično. Najnovejši slovenski nacionalni program stanovanjske izgradnje namreč predvideva gradnjo 13 tisoč stanovanj na leto. Takšne objekte pa je nujno opremiti s Sigma bloki in dimniki. Na slovenskem trgu Sigmanova proda 60-70 odstotkov lastne proizvodnje, ostalo pa je izvoz na hrvaški trg. Ta izvoz bi bil lahko še večji, vendar so se poučeni s slabimi izkušnjami iz preteklosti (izguba jugoslovanskega trga) v Sigmanovi odločili počakati, da se razmere na Hrvaškem stabilizirajo. Zaposlenim v tem podjetju bo leto 1998 ostalo v spominu zaradi prejetja certifikata kakovosti ISO 9001, ki ponuja boljše poslovne reference. Ta certifikat določa interno kontrolo proizvodnje vsakih 6 mesecev. V Sigmanovi pričakujejo, da bodo v novi tovarni v Vrbju posodobili proizvodnjo, izboljšali produktivnost ter razvili sodobnejšo tehnologijo. L. ČEDE 50 LET NAJBOLJŠI 2A LES - SLOVENIJALES 50 LET AKCIJA OD 15.10. - 14. 11. 1998 VSE ZA GRADNJO, ADAPTACIJO IN OPREMO HIŠE NA ENEM MESTU Masivni podboji širine 10 cm...........7.390,00 SIT Vratno krilo furnirano..............že 6.860,00 SIT Vhodna vrata.....................že za 34.480,00 SIT Akcijske cene veljajo za plačilo z gotovino, za imetnike MODRE KARTICE ZAUPANJA še dodatni popust. MEDLOG 18, CEUE tel.:(063) 451-515, (063) 471-011 fax:(063) 471-320 ODPRTO: VSAK DAN OD 7.00 - 19.00 URE, OB SOBOTAH OD 7.00 - 13.00 URE STEKLE PRIPRAVE ZA GRADNJO^ AVTOCESTE ČEZ TROJANE Predsednik uprave DARS, Jože Brodnik, je 28. septembra podpisal dve pogodbi za pripravljalna dela na 16,7 kilometra dolgi trasi bodoče avtoceste v skupni vrednosti 4,4 milijarde tolarjev. V prihodnjih dneh bo tudi avtocestni odsek Vransko-Blagovica postal veliko gradbišče. Z direktorjem podjetja GIZ GRADIS Tonetom Žaleteljem je Jože Brodnik, predsednik uprave DARS, podpisal pogodbo, ki je vredna 2,6 milijarde tolarjev. Pogodba je podpisana tudi med GIT GRADIS in cestnimi podjetji iz Celja ter Ljubljana. Vrednost te pogodbe je ocenjena na 1,8 milijarde SIT. GRADIS naj bi v okviru pripravljalnih del tako v 20 mesecih na območju Jasovnika opravil nekaj del na trasi slabega kilometra avtoceste, prestavil dve lokalni cesti in več poti ter zgradil 124 metrov dolg viadukt Jasov-nik. Poleg tega bo v nekaj mesecih prestavil lokalno cesto Ločica-Zahomce, tam zgradil dva podvoza, z obeh strani trojanskega predora pripravil predvkop portala. Cestni podjetji iz Celja in Ljubljane pa bosta v 18 mesecih opravili dela na 650 metrih avtocestne trase, zgradili več premostitvenih objektov (tudi viadukta Baba in Zlokarje), nadomestni vodovod v Zajasovniku, predvkop portala za predor Ja-sovnik ter več drugih preuredit-venih in zaščitnih del. Kot je zelo slikovito dejal minister za promet Anton Bergauer, se je s podpisoma pogodb, pri kateri je bil ob lukoviškem županu navzoč tudi minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj, začel »napad na Trojane.« K temu je Jože Brodnik dodal, da tečejo tudi že razpisi za gradbena dela na avtocesti prek Trojan, ki vsekakor sodi med najtežje odseke v Sloveniji. Na njem bo treba zgraditi štiri dvocevne predore s skupno dolžino 11,8 kilomtera, 360 metrov dolg enocevni predor in 13 viaduktov, dolgih 3,5 kilometra. Če bo šlo vse po načrtih, bo po-dodsek med Vranskim in Trojanami zgrajen do konca leta 2002, od Trojan do Blagovice pa v letu 2003. SIGMANOVA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE d.0.0. MIGOJNICE 6, 3302 GRIŽE, SLOVENIJA Tel.: (063) 717-639, 717-640; E-mail: sigmanova@siol.net Ljubija 1 T, 3330 Mozirje Tel.: (063) 8390 360 Fax: (063) 8390 361 ■■■■■■■I Delovni čas: 7. do 17. ure, sobota 7. do 12. ure. TRGOVINA, VODOVOD, OGREVANJE, PLIN MONTAŽA, SERVIS, SVETOVANJE ... - PEČI NA OLJE, PLIN, TRDA GORIVA - GORILNIKI OLJNI, PLINSKI - RADIATORJI ALUMINIJASTI, JEKLENI - VENTILI RADIATORSKI, KROGELNI - CISTERNE JEKLENE, PLASTIČNE, PLINSKE PRI NAS KUPUEN MATERIAL VAM DOSTAVIMO IN STROKOVNO ZMONTIRAMO. SPEKTER d.o.o. PODJETJE ZA ZUNANJO spekter in notranjo trgovino Ložnica pri Žalcu 52/A 3310 Žalec, Slovenija Tel.: 063/715 366 Fax: 063/715 780 063/715 975 Fasadne barve SIKKENS pomenijo v gradbeništvu pojem kvalitete in vzdržljivosti. Iz svoje bogate ponudbe Vam v naši prodajalni nudimo bogato izbiro fasadnih barv in sicer: - akrilna fasadna barva ALPHATEX IQ • na bazi silikon akrila izdelano ALPHALOXAN FLEK - silikatna barva SETALIET Vse barve so nepropustne, z izredno obstojnimi barvnimi pigmenti, ki se dobijo v več kot 3000 odtenkih. Barvo ALPHALOKAN še dodatno odlikuje njena izredna fleksibilnost in odpornost na vremenske neprilike. Za vse omenjene barve Vam prodajalec jamči izredno dolgo iivljensko dobo, in sicer 10 do 15 let. Zato Vas vabimo, da nas obiščete na sedežu podjetja in v prodajalni Spekter na iMŽnici 52la pri Žalcu. Generalni ovoznik in distributer za Slovenijo za dekorativni program sjkkens VSE ŽALSKE OBČINE PO NOVEM Žalčani bomo po novih volitvah dobili kar šest novih občin, kar ob izvolitvi članov v občinske svete in določitvi novih volilnih občin, v sedanje krajevne skupnosti prinaša še marikaj novega. Bivša občina Žalec se bo po novem razdelila na Občino Braslovče, Občino Polzela, Občino Prebold, Občino Tabor, Občino Vransko ter Občino Žalec. vri. v.. -/.;v * ' ' .'il In kakšna so zakonska določila razdelitve novih občin oziroma volitve bodočih županov in občinskih svetnikov? Redne volitve v občinske svete so razpisali župani dosedanjih občin, datumi pa morajo biti usklajeni z datumom razpisa, ki ga je določil predsednik Državnega zbora. Občina se lahko odloči tudi za delno povrnitev stroškov organizatorjem volilne kampanje oziroma kandidatom na volitvah za občinski svet oziroma za župana, vendar pa mora biti akt o delni povrnitvi stroškov sprejet že pred začetkom volilne kampanje oziroma uveljavljen najpozneje 31 dni pred dnem glasovanja, določa Zakon o postopku za ustanovitev občin ter o določitvi njihovih območij. In kako bodo delovale občinske volilne komisije? V starih občinah bodo ohranile mandat stare, v novoustanovljenih občinah pa je za imenovanje občinske volilne komisije pristojen dosedanji občinski svet, določa navedeni Zakon. Kako bo z razdelitvijo novih občin ter izvolitvijo županskih kandidatov in svetnikov na območju sedanje občine Žalec in kaj bodo novopečeni občani počeli na novembrskih volitvah, pa smo se pozanimali v Občini Žalec. OVolilne enote na Žalskem V Občini Žalec so za vsa določila zakona poskrbeli že v začetku avgusta, ko je Občinski svet Občine Žalec določil volilne enote za prve volitve članov občinskega sveta in volitve župana. Tako bodo v novoustanovljeni občini Polzela za volitve članov občinskega sveta določene 3 volilne enote, v katere bodo volili skupno 16 članov občinskega sveta. Prva volilna enota obsega območja del Polzele (razen dela, ki sodi pod 2. volilno enoto), vanjo pa bodo volili 6 članov občinskega sveta. Druga volilna enota na Polzeli bo obsegala območje naselij Breg pri Polzeli, Ločica ob Savinji in Polzela (hišne številke od 152 do 166 a, 172 do 173 ter 245 do 282), vanjo pa bodo krajani volili 5 članov občinskega sveta. Tretja volilna enota na Polzeli bo obsegala naselja Andraž nad Polzelo, Dobrič, Podvin pri Polzeli, Založe in Orova vas, vanjo pa bo prav tako izvoljenih 5 članov občinskega sveta. Tudi v novi občini Prebold bodo poslej tri volilne enote, v katere bo skupno izvoljenih 15 članov občinskega sveta. Prva volilna enota bo obsegala območje Prebolda, vanjo pa bo voljenih 5 članov občinskega sveta. Druga volilna enota bo obsegala območje naselij Laikova vas, Dolenja vas in Kaplja vas, v katero bodo volili 5 članov občinskega sveta. Tretja volilna enota pa bo obsegala območje naselij Sv. Lovrenc, Šešče pri Preboldu ter Matke in Marija Reka, v katero bodo volili 5 članov občinskega sveta, sedež volilnih enot pa bo seveda v Preboldu. V novoustanovljeni občini Tabor bodo 3 volilne enote, v katere bodo skupno volili 7 članov občinskega sveta. Prva volilna enota obsega območje naselij Tabor in Ojstriška vas, v katero bodo volili 3 člane občinskega sveta, druga volilna enota bo obsegala območje naselij Kapla in Pondor, v katero bodo volili 2 člana občinskega sveta, prav tako pa bodo dva člana volili tudi v tretjo volilno enoto, v katero sodijo naselja Loke, Črni vrh in Miklavž pri Taboru. In kako bodo volili bodoči občani Vranskega? Za volitve članov občinskega sveta v to občino je določenih 7 volilnih enot, v katere bodo občani volili 9 članov občinskega sveta. V prvo volilno enoto na Prekopi bo izvoljen en član, prav tako tudi v drugo VE, ki bo obsegala del naselij Ceplje, Stopnik (del hišnih številk od 9 do 55). Tretja volilna enota obsega območje naselij Brode, Selo pri Vranskem, Čreta in Stopnik (del hišnih številk od 1 do 8), vanje pa bodo volili enega člana občinskega sveta. Četrta volilna enota bo obsegala območje naselij Vransko in Tešova, vanjo pa bodo izvoljeni trije člani občinskega sveta novoustanovljene občine Vransko. Peta volilna enota obsega območje naselij Vologa in Jeronim, v katero bodo voliliv enega člana občinskega sveta. Šesta" volilna enota obsega ombočje naselij Ločica pri Vranskem in Prapreče, vanjo pa bodo volili enega člana OS. In kako bo v Braslovčah? V prvo volilno enoto v tej novi občini sodijo Letuš, Podgorje pri Letušu, Parižlje, Topovlje in Male Braslovče, vanjo pa bodo volili pet članov občinskega sveta. Druga volilna enota obsega naselja Braslovče, Rakovlje, Podvrh, Spodnje Gorče, Zgornje Gorče, Kamenče, Dobrovlje, Glinje, Poljče in Preserje, vanjo pa bodo volili pet članov občinskega sveta. V tretjo volilno enoto občine Braslovče pa bodo sodila naselja Grajska vas, Gomilsko, Smatevž, Zakl, Trnava, Orla vas in Šentrupert, v katero bodo prebivalci teh krajev volili pet članov občinskega sveta. Še Žalec. Ta, staro-novousta-novljena občina bo po novem obsegala štiri volilne enote, v katere bo skupno izvoljenih 28 članov občinskega sveta. Prva volilna enota, v katero bo voljenih 9 svetnikov, bo obsegala območje Mestne skupnosti Žalec in Krajevne skupnosti Vrbje. Druga volilna enota (KS Šempeter, Gotov-Ije in Ponikva) bo v občino pripeljala 7 novih svetnikov, iz tretje volilne enote (KS Petrovče in Galicija) bodo v občinski svet priromalo šest svetnikov; prav toliko kot iz četrte volilne enote (KS Griže in Liboje) novoustanovljene občine, katere sedež bo seveda v Žalcu. O tem pa, kdo bodo izvoljenci, ki bodo prebivalce nekdanjih krajevnih skupnosti, zaselkov in naselij, poslej občane, zastopali v novih občinskih svetih novoustanovljenih občin in, seveda, kdo bodo novi župani, pa bomo kljub številnim ugibanjem in govoricam lahko z gotovostjo prepričani šele po volitvah, ki bodo 22. novembra* Nina M. Sedlar ZA BANKO CELJE UGODNA BONITETNA OCENA Banka Celje je prejela zelo ugodne bonitetne ocene. Te laskave ocene ji je podelila Fitchl-BCA, cn aizmed vodilnih svetovnih institucij za ocenjevanje bonitete bank. FitchlBCA je pri tej oceni upoštevala poslovne rezultate Banke Celje iz leta 1997 ter prvega polletja 1998. Banka Celje je takole ocenjena: - dolgoročna ocena BBB - kratkoročna ocena A3, - individualna ocena C/D ter - ocena možne podpore 4. Ugodne ocene so omogočile Banki Celje, da se uvrsti v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank, kar pomeni, da sodi v kategorijo najboljših bank srednje in vzhodne Evrope. Bančni strokovnjaki so poudarili, da se ocene temeljijo na dobri kapitalski ustreznosti, donosnosti banke ter zdravi strukturi aktive, seveda ob upoštevanju bančnega sektorja v državi ter regionalnega značaja banke. L. Č. ŠKOF ROŽMAN IN KONTINUITETA Združena lista socialnih demokratov Žalec je 6. oktobra v Občinski matični knjižnici Žalec organizirala pogovor z Ivanom Janom, avtorjem knjige Škof Rožman in kontinuiteta. Z Ivanom Janom se je pogovarjal profesor zgodovine Ivan Križnar. »Srca mi struna več ne da miru, da ne bi pisal to, kar čuti duša! Saj vsak zmed nas barbarstva sled okuša, uprimo se, zapojmo brez strahu!« Ti verzi Ivana Jana simbolizirajo njegovo poslanstvo: raziskovati m pisati o medokupacijskih dogajanjih. Ivan Jan je pisec znanin del kot so Dražgoška bitka, Ko- krški odred, Med gorenjskimi partizani in drugih. V zajetnih in ponatisnjenih knjig Odstrte zavese I in Odstrte zavese II obravnava delovanje gestapa, bele garde in domobranstva, izdajstvo in kolaboracijo. Knjiga Škof Rožman in kontinuiteta pa predstavlja škofa Rožmana kot kolaboracionista. Vso gradivo je dokumentirano, aktualizirano ter obogateno z novimi spoznanji. L. Č PET STRANK ZA ENEGA ŽUPANA Minuli četrtek je bila v hotelu Žalec novinarska konferenca, med katero so predstavniki petih žalskih strank - LDS, Desusa, ZLSD, Slovenske ljudske stranke ter Zelenih Slovenije predstavili razloge, zaradi katerih so se odločili, da bodo na letošnjih lokalnih volitvah podprli neodvisnega kandidata Lojzeta Posedela. Na tiskovni konferenci je pet političnih strank predstavilo svojega skupnega kandidata za župana Občine Žalec. Foto: Samo »Lojze Posedel je Savinjčan, ki se nam v tem trenutku zdi prava oseba za župana občine Žalec. Gre za človeka, ki bo s svojim znanjem in strokovnostjo zmogel na najboljši način voditi občino Žalec. Vsi organi spodaj podpisanih strank so ga podprli in mu s tem izrazili spoštovanje predvsem kot strokovnjaku in osebi, ki je s svojim dosedanjim delom na občini ter v športnih društvih in tudi v Manager klubu, ki mu predseduje, zaslužil spoštovanje vseh nas,« so v izjavi dobre volje petih političnih strank Spodnje Savinjske doline zapisali predstavniki strank, ki so Lojzeta Posedela podprle. Na novinarski konferenci so razloge za podporo neodvisnemu kandidatu razložili tudi predstavniki petih strank, ki so se odločile za podporo Lojzeta Posedela. »DeSUS v drugih, novoustanovljenih občinah na našem območju nima županskih kandidatov, temveč samo kandidate za občinske svete. Lojze Posedel je predvsem strokovnjak na gospodarskem področju, ima pa vse moralne in strokovne kvalitete, zaradi katerih smo se ga odločili podpreti in upamo, da starejše populacije ne bo razočaral,« je povedal predsednik žalskega DeSUSa Franc Lenko. Andrej Šporin, LDS Žalec, je povedal, da so se kandidati te stranke na vseh volitvah doslej dobro odrezali, da pa ne vidijo razloga, da ne bi podprli neodvisnega kandidata, Lojze Posedel pa se jim zdi primeren kandidat predvsem zato, ker ga vodi strokovnost in ima ker veliko izkušenj na gospodarskem in strokovnem področju. Ivan Jošt, SLS, je poudaril, da se Slovenska ljudska stranka za razliko od prejšnjih let sedaj odpira vsem ljudem, ne le kmečki populaciji, za podporo Lojzeta Posedela pa so se odločili predvsem, ker so prepričani, da je sedanji župan naredil premalo na področju gospodarstva, kar od županskega kandidata v novem mandatu pričakujejo. Franci Tratar, predsednik žalske ZLSD, je povedal, da kandidata, ki so ga podprli, cenijo predvsem po njegovi strokovnosti in zgodovini delovanja. »Prepričani smo, da bo dal Lojze Posedel občini nov zagon, saj je osebno pošten človek, ki bo znal povezovati različne interese več strank,« je povedal Franci Tratar. Jolanda Jurgec, Zeleni Slovenije, pa je povedala, da so se za podporo Lojzetu Posedelu v stranki odločili, ker so prepričani, da bo poskrbel tudi za reševanje ekoloških problemov v Žalcu. Lojze Posedel, diplomirani ekonomist in vodja oddelka za finance v občini Žalec, je kot razloge, zaradi katerih se je odločil za župansko kandidaturo, navedel prepričanje, da je potrebno na lokalnem nivoju ustvariti pogoje za strokovne predloge in perspektivne programe za razvoj gospodarstva, turizma, kmetijstva, šolstva, športa, kulture, sociale in ekologije. In kaj lahko županski kandidat Lojze Posedel za svoj kraj stori? »Pri svojem delu bom poizkušal nadaljevati vse tiste aktivnosti in dejavnosti, ki so dobro urejene, pri vseh ostalih pa bom poizkušal zadeve izboljšati. Z vključevanjem vseh razpoložljivih materialnih, kadrovskih in ostalih potencialov je možno za vse kraje in sredine doseči določen napredek in rešitev problemov, ki trenutno tarejo posamezno sredino od nadaljnje izgradnje infrastrukture, pogojev gospodarjenja, življenja in ekoloških problemov. Vseh pet strank političnih strank se je s podporo kandidaturi Lojzeta Posedela na volitvah odreklo svojim strankarskim kandidatom, vsekakor pa gre za posebne vrste primer v Sloveniji, saj se še ni zgodilo, da bi tako različne stranke združeno podprle neodvisnega kandidata, so predstavniki vseh petih strank še pojasnili v izjavi dobre volje, v kateri pojasnjujejo razloge, zaradi katerih kot novega župana občine Žalec podpirajo Lojzeta Posedela Nina M. Sedlar r-Poflovor s Tanjo Sivka iz Rusije:________ "V RUSIJI NI TAKO SLABO, KOT Sl LJUDJE VEČINOMA MISLIJO" (2. del) Z veseljem sem sprejela ponudbo gospe, ki ima v Šentjurju restavra-cijo, in mi je ponudila, da bi hkala zanjo. Moz je seveda rekel: Pa kaj bo s tem delom za dva, tri tisočake...’ Ampak sem delo vse-eno sprejela in gospa je bila zelo prijazna, zadovoljna, pa še dobro mj je plačala. Rekla mi je: Saj ti tako ni treba nič povedati in pokazati, kaj in kako je potrebno narediti, saj že vse sama znaš,’ in sem bila kar zadovoljna.” Stike z domačimi in domovino Janja seveda vzdržuje še naprej. Z domačimi ip prijatelji sem v stalnih stikih. Žc dvakrat me je prišla obiskat kolegica, pa tudi moja mama je prišla pogledat malo Saro. Pričakujem pa še drugo kolegico, prišla naj bi tudi moja sestrična, skratka ves čas imam obiske. Samo, da imam telefon, pa jih tudi kdaj pokličem in sc malo pogovorimo. Tudi ruskih knjig imam dovolj, vsake toliko časa pa mi iz Rusije kdo prinese tudi časopise. Tako sem kar na tekočem z vsemi novicami iz Rusije, tukaj v Sloveniji pa v knjižnjici lahko celo dobi ruske kmige, ki pa so resnici na ljubo zelo stare. Da Slovenci uporabljate latinico, me ni tako zelo motilo, saj so črke tak ne kot pri nemščini, ki sem se jo v Rusiji učila kot tuj jezik. Tako sem lahko pričela brati vašo pisavo že takoj, ko sem prišla sem, čeprav je res, da je moj pouk nemščine ze nekaj časa nazaj, ampak črk se ne pozabi tako zlahka. Tanja pravi, da bo svojo hčerko Saro mimogrede naučila govoriti tudi rusko, ampak prva je seveda slovenščina. “Sedaj je Sara še majhna in moram jo najprej pravilno slovensko naučiti. Razmišljam namreč, da mora znati govoriti predvsem slovensko, če bo živela tu, sicer se ne bo mogla vživeti v družbo. Ruščine jo bom že sproti naučila, pa še o učenju kakšne italijanščine in nemščine razmišljam, saj je otrok do treh let veliko sposoben. Imam knjige in kasete, pa jo bom že naučila. Seveda bo vse lažje, če bomo živeli v mestu, ker tako lažje otroku omogoči, da čim bolj razvije svoje talente. Pri nas v Rusiji se ženske zelo veliko ukvarjajo v otroki in za zaposlene ženske porodniški dopust traja do 3 leta, vendar pa so porodniške precej slabo plačane.” Vendar pa se Tanji, kljub temu, da se je v Sloveniji že lepo vživela, ne zdi nemogoče, da bi se še kdaj vrnila v Rusijo. “Jaz bi že šla nazaj,” pravi, “pa tudi Simon bi šel, še sploh pa, če bi vedela, da bova tam dobila delo in kje.” In kako se življenje v Rusiji, ki jo Tanja kljub vsemu pogreša, razlikuje od slovenskega vsakdanjika? (se nadaljuje) SEMPETRSKE FINANČNE MAHINACIJE Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Žalec so svetniki zelo burno obravnavali poročilo o finančnem poslovanju Krajevne skupnosti Šempeter. Kaj se je dejansko dogajalo v tej krajevni skupnosti, smo povprašali člane sveta krajevne skupnosti Vojka Zupanca in Jožefa Randla ter vodjo oddelka za finance na občini Žalec Lojzeta Posedela. S predsednikom sveta krajevne skupnosti Francom Laubičem, ki naj bi bil po mnenju domačinov najbolj odgovoren za nenamensko porabo sredstev iz proračuna krajevne skupnosti, na žalost nismo uspeli spregovoriti. Nadzorni odbor občine Žalec je pri pregledu finančnega poslovanja krajevne skupnosti Šempeter za minulo leto ugotovil precej nepravilnosti. Iz poročila je razvidno, da so reprezentačni stroški so v zaključnem računu KS Šempeter prikazani v znesku 63 tisoč tolarjev. Dejansko pa je bilo v te namene zapravljenih dobrih 660 tisoč SIT. Največ denarja je bilo porabljenega za novoletno okraševanje Šempetra, in sicer 353 tisoč SIT. Vprašljiva jc tudi pogodba, ki je bila sklenjena s Kmetijsko zadrugo iz Šempetra za najem dvorane. Letna najemnina je bila določena v vrednosti 15 tisoč DEM in v pogodbi je zapisano, da bo Kmetijska zadruga del teh sredstev vlagala v vzdrževanje in obnavljanje objekta ter s specifikacijo opravljenih del obvestila krajevno skupnost. Krajevna skupnost Šempeter nima nobenih povratnih informacij, ali je Kmetijska zadruga zares naredila tako kot je bilo dogovorjeno. O nenamenski porabi proračunskih sredstev pričajo tudi številni primeri raznih prireditev, ki so popestrile kulturno življenje krajanov Šempetra. Skupina Čuki je za svoj nastop prejela 370 tisoč SIT. Problem je nastal pri prodaji vstopnic, ker ni bilo mogoče ugotoviti, kdo in koliko denarja je zbral za prodane vstopnice. Pevcu Viliju Resniku je bil izplačan avtorski honorar v višini 235 tisoč tolarjev, za reklamne plakate, ki so naznanjali njegov nastop, pa je porabljeno 175 tisoč SIT. Za čiščenje dvorane je KS odštela približno 150 tisoč tolarjev. Nadzorni odbor je ugotovil, da so za cesto v Kale morali krajani prispevati določena sredstva, za katere je predsednik sveta krajevne skupnosti, Franc Laubič, naredil 8 blagajniških prejemkov v skupnem znesku 1,1 mio SIT, vendar denarja ni položil v blagajno oziroma na žiro račun KS. Franc Laubič je podpisnik pogodbe s podjetjem MAK GR OBNOVA iz Ljubljane, ki se je obvezalo, da bo asfaltiralo cesto v Kale in je v ta namen prejelo avans v znesku 2 mio tolarejv. Cesto v Kale je asfaltiralo Cestno podjetje Celje. Koliko denarja je zares nenamensko in neodgovorno porabljenega, je težko ugotoviti, ker primanjkuje ustrezne dokumentacije. Najbolj čudno je, da člani sveta krajevne skupnosti niso vedeli, da Franc Laubič kot predsednik sveta KS lahko posamično podpisuje račune na Agenciji za plačilni promet. Druga dva sopodpisnika sta bila Ignac Dvornik ter Viljam Vidali, vendar je Laubič brez njune vednosti lahko podpisoval virmane (zakon dovoljuje to možnost, čeprav se redko uporablja). V večini krajevnih skupnosti je praksa, da se vsi računi podpisujejo kolektivno. Vojko Zupanc Veliko prahu se je dvignilo zaradi izdaje Šempetrskih novic. Kaj je dvignilo prah? O tem vprašanju je spregovoril Vojko Zupanc, ki jc bil neformalno urednik časopisa. »Svet KS Šempeter je na svoji seji 21. novembra 1996 odobril izdajanje Šempetrskih novic. Sklep v zapisniku ni bil veljaven, ker zanj ni glasovala večina članov Sveta krajevne skupnosti, na seji je bilo prisotnih le 6 od skupno 13 članov. V sklepu ni bil določen vir financiranja tega časopisa. Prva šte- vilka je izšla v decembru leta 1996 in zadnja v februarju tega leta. Skupno je izšlo 15 številk v skupni nakladi 19.150 izvodov. Stroški izdaje Šempetrskih novic so se povzpeli na 6,2 mio tolarjev, prihodkov pa je bilo le za 853 tisoč SIT, predvsem od prodaje reklamnih oglasov, ki jih je tržil Franc Laubič. Zares smo vsi verjeli, da se časopis pokriva iz marketinških storitev, nakar smo izvedeli, da za večino reklamnih oglasov sploh niso bile izdane fakture. Ne morem mimo dejstva, da se je časopis zelo dobro prejel med krajani. Ljudi so ga bili veseli in smo ga dobili zastonj. Na osnovi pogodbe, ki sem jo podpisal s KS Šempeter (op. svet krajevne skupnosti ni obravnaval pogodbe), sem bil dolžan napisati vsaj 4 članke za posamezno številko ter za to delo dobiti 30 tisoč tolarjev. Ta honorar sem prijavil v davčni napovedi. Za prvih deset številk sem dobil plačano, za preostale številke nisem prejel plačila. Če upoštevam vse stroške, ki so se pojavili ob izdaji časopisa, lahko sklepam, da so vsi stroški bili poravnani iz rednega priliva sredstev, ki jih nakazuje občina.« Zakaj svet krajevne skupnosti Šempeter ni ustanovil nadzornega odbora, ki bi kontroliral finančno poslovanje skupnosti ter kako ocenjuje nastalo situacijo, smo vprašali Jožefa Randla, člana sveta krajevne skupnosti? »Menim, da je šlo za nepoznavanje pravil delovanja krajevne skupnosti. Francu Laubiču smo vsi izjemno veliko zaupali, tako da se statutom krajevne skupnosti nismo veliko ukvarjali. Poleg tega je Laubič rekel, da bomo statut do- bili v roke, ko bo potrjen na občinskem svetu občine Žalec. Seznanil nas je le z nekaterimi statutarnimi določili. Zelo je žalostno, da smo krajani Šempetra vpleteni v takšne nesramne zadeve. Sploh nimamo točnega podatka, koliko je pravzaprav denarja odtujenega oziroma nenamensko porabljenega. Vprašanje je, ali bomo sploh kdaj izvedli, koliko denarja jc Laubič zapravil na svojo roko in v lastne namene. Zaenkrat je dokazano, da gre za 1,8 mio tolarjev, vendar sem prepričan, da to ni dokončni znesek. Jožef Randl Strašno me je presenetilo spoznanje, da se je dolgoletni krajan Laubič podal na takšna pota. Ko vrnem pogled nazaj, je bilo to mogoče pričakovati, ker je bil njegov odnos do članov sveta krajevne skupnosti od samega začetka ignorantski.« Na vprašanje, ali bi lahko občina Žalec preprečila finančne malverzacije v KS Šempeter, je odgovoril Lojze Posedel, vodja Oddelka za finance. NAJVECJI EROTIC SHOP V CEUU CEUE, GUBČEVA UL. 6 (nasproti blag. T) Tal.. 063 483-588 Dalovni čas od 10 do 18 uro, ob sobotah od 9 do 12 uro. Ul UGODNO ■ UŽIVAJMO SKUPAJ!!! 3 kom: 190,- SIT KONDOMI VENERA EROTIČNE VIDEOKASETE EROTIČNE REVIJE KATALOŠKA PRODAJA - NAROČAJTE TUDI PO TELEFONU: 064/211-370 ALI OA1/611-773 INTERNET: HTTP://WWW.VENERA-SHOP.SI »Občina ne more biti odgovorna za dogajanja v krajevni skupnosti, ker je le-ta samostojna pravna oseba. Dejstvo je, da se svet KS Šempeter ni pogosto shajal, in da so bili vsi posli prepuščeni Francu Laubiču. morem povedati, koliko znaša ta izguba, ker knjigovodsko-finančna dokumentacija ni bila urejena. Razpolagamo s podatkom 144 tisoč tolarjev, vendar ta znesek ne odraža realnega stanja.« Krajevna skupnost Šempeter nadaljuje z rednim poslovanjem. Krajani so zelo ponosni na Petra Skrabarja za katerega pravijo, da je zlata vreden, ker skuša rešiti, kar se še rešiti da in vse zadeve operativno pravočasno opravi. Na osnovi podanih informacij nihče ne more zanikati, da so dogodki v Krajevni skupnosti Šempeter v skladu z zakonom. Člani občinskega sveta občine Žalec so na zadnjem srečanju naložili županu Dobniku, da zadevo prouči in ustrezno ukrepa. V krajevni skupnosti Šempeter so nam povedali, da se je župan obrnil na preiskovalne organe. Ob koncu pa ne smemo pozabiti, da nihče ni kriv, dokler se mu krivda ne dokaže. Nadzorni odbor občine Žalec je opravil kontrolo finančnega poslovanja KS Šempeter in pri tem ugotovil precejšnjo izgubo. Ne Naj to velja tudi za šempetrskcga župana Franca Laubiča. L. ČEDE KNJIŽNIČARJI V CELJU Od 7. do 9. oktobra je bilo v dvorani kina Union v Celju posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki so ga letos pripravili pri Društvu bibliotekarjev Celje. V uvodnem slavnostnem delu so Podelili Čopove diplome, sprejeli Pa so tudi Poslovnik o delu Predsedstva in delovnih teles Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in nekatere druge akte. Kot glavno temo letošnjega posveta so si izbrali naslov »Normativni položaj knjižničarstva«, govorili pa so o aktualni problematiki, ki obravnava težave knjiž ničarstva. Knjižničarji najbolj pogrešajo nov zakon o knjižničarstvu, saj je zaenkrat še veljaven že petnajst let star jugoslovanski Zakon. Državna sekretarka Majda Sirca je v uvodnem nagovoru knjižničarjem zagotovila, da bo ta zakon, ki bo urejal osnovna vprašanja knjižničarske dejav- nosti, kmalu sprejet. Dlje bo potrebno počakati na sprejem novega zakona o obveznem izvodu, ki bo, so povedali knjiž ničarji med posvetom, bistveno vplival na razširjenost slovenske knjige v Sloveniji, pa tudi v zamejstvu. Dosedanji zakon o izvodu je namreč določal, da so v osmih regijskih in dveh zamejskih knjižnicah dobili po en izvod vsake natisnjene knjige brezplačno. »Po novem naj bi v knjižnicah za nakup knjig dobili določena sredstva, kar pa seveda ne zagotavlja, da jih bodo porabili za nakup vseh izdanih knjig in tako predstavlja nevarnost, da bodo knjižnice ostale brez marsikatere knjige,« je predsednik Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Stanislav Bahor razložil, zakaj se knjižničarji zavzemajo za ohranitev starega zakona o izvodu. Na letošnjem posvetu o normativnem položaju knjižničarstva v Sloveniji je sodelovalo okoli 350 knjižničarjev iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške, Čopovo nagrado pa je med drugim prejela tudi Ana Lamut, vodja Matične knjižnice v Mozirju. Nina M. Sedlar LOKALNI ČASOPISI V PORTOROŽU V soboto, 3. oktobra, je bilo v hotelu Slovenija v Portorožu drugo srečanje lokalnih časopisov Slovenije, na katerem smo med petnajstimi drugimi predstavniki uredništev sodelovali tudi predstavniki Glasu Savinjske. Na srečanju, ki so ga letos organizirali v uredništvu Primorskega utripa, so sodelovali številni ugledni gostje. Zbrane je najprej pozdravil župan občine Piran Franko Fičur. Po uvodnem govoru urednika Primorskega utripa, Franca Krajnca, ki je govoril predvsem o organiziranosti in povezovanju lokalnih časopisov v Sloveniji, je sledilo predavanje Bojana Brezigarja, urednika Primorskega dnevnika iz Trsta, ki je izpostavil težave, s katerimi se srečujejo tako zamejska uredništva kot tudi bralci slovenskih časopisov v zamejstvu. Slednji se počutijo zapostavljene predvsem zato, ker dobivajo slovenske časopise z veliko zamudo, poleg tega pa so slovenski tiskani mediji za mejami Slovenije občutno dražji kot doma, je povedal Bojan Brezigar. Direktorica Urada Vlade RS za informiranje Marta Kos je v predavanju z naslovom Množ ični mediji v informacijski družbi in prihodnost tiska v Sloveniji govorila o tem, da slovenski časopisi vse bolj izgubljajo bralce, kar se dogaja na račun vse večje popularnosti elektronskih medijev, kot so radio, televizija in internet. Meta Verbič, predstavnica Društva novinarjev Slovenije, je spregovorila o kodeksu in novinarski etiki, Janja Božič-Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje medijev Mediana, pa je predstavila statistične podatke o registriranih medijih v Sloveniji, spregovorila pa je tudi o branosti oziroma gledanju in poslušanju le-teh ter odmevnost nanje. Trenutno je pri Ministrstvu za kulturo registriranih kar 1400 javnih glasil, po podatkih Mediane pa je lani novembra v Sloveniji izhajalo kar 715 tiskanih medijev, od tega kar 308 javnih glasil in 58 regionalnih oziroma pokrajinskih časopisov. Ti imajo glede na večje časopise in časnike celo prednost pri oglaševanju, saj se velike trgovske družbe raje odločajo za oglaševanje v medijih, ki dosežejo ciljno publiko v določeni regiji, je poudarila Maroltova. Po končanih predavanjih je sledila razprava in sprejem zaključkov, med katerimi je prišlo tudi do predloga za ustanovitev interesnega društva lokalnih časopisov Slovenije. Sledil je ogled hotela Palače v Portorožu, udeleženci pa so izbrali tudi kraj naslednjega srečanja, ki bo prihodnje leto v Slovenskih Konjicah. Nina M. Sedlar TRGOVINA S KURILNIM OLJEM d 5 PLOŠ- ČINSKA MERA AGAVI PODOBNE RASTLINE RUSKA PRIMA- BALERINA (GALINA) PLAZILEC IZ DRUŽINE TEJEV BELGIJSKO MESTO OB LIEGEU REDKO MOŠKO IME INDIJSKO PRISTAN. KRKOVIČ 6 SAVINJ- SKI MAGAZIN ODISEJEV OČE NENAD KRAJŠE 7 ABELOV BRAT PRL- OBJEDA PISATELJ DEIGHTON DINAR PREDOR 10 ZVEZDA spremi:- NUIVKA KOKODA- KANJE MALAJSKA BM ZNOSI VRSTA VETRNICE 8 PESNIK BE1TI 12 MLEČNI IZDELEK TRSTIKA COŠN1K STANJE OMUIJE- NEGA EMIL ZATOPEK ŠOPKI VUOL SVETLOBE NA STRELOVODIH 9 IZVOR IME ČRKE GLAS SAVINJSKI ZAKO- PANJE 7 Pomoč: ASTON - angl. fizik ULANOVA - niška bal UMETN0S1 IATINSK0 8 VPIŠITE GESTO Geslo:.. Pošilja; V NULO! Najbolj gledani oddaji STV je tako kot jogurtu potekel rok VČERAJ IN NIKOLI VEČ Večina lokalk in lokalcev je imelo možnost v tem letu pobliže spoznati Gorazda Matelo, voditelja vse bolj priljubljene oddaje U NULO. V svojih oddajah se je Motela na duhovit, sproščujoč, včasih celo malenkostno moralno sporen način lotil vsakodnevnih tem. Ker je govoril v jeziku, ki je bil zabaven in ljudem domač, je njegova popularnost rasla. Oddaja je dihala. Ves čas je lokalizirala lokalno kulturo. Bil je IN. Samo dejstvo, da so ga obiskali domala vsi iz srža medijske smetane, pove vse. Vseeno bi naštel nekaj zvenečih imen: MAGNIFICO, VILI RESNIK, BAJAGA, POP DESIGN, GOJC, PARNI VALJAK, BORUT VESELKO, CRVENA JABUKA ... Vse to je bilo za vas, drage bralke in bralci. Kot strela z jasnega je udarila informacija o odstranitvi oddaje U NULO. Spet nova reklamna poteza Nlatcle in Sadnika. Toda glej ga, zlomka. Tokrat zares. Po mestu so se pojavili vpadljivi plakati o poslovilni oddaji in grafiti, ki so opozarjali na nckogaršnjo nestrinjanje. Dejstvo je, da oddaje, ki je edina res približala STV mladi populaciji, m ki je celo mamice prepričala, da so s svojimi otroki gledale televizijo včasih pozno v noč, kar naenkrat ni seč. Priljubljena medijska osebnost, kot je Matela, pa si bo morala Pomoč poiskati v kaki »fabriki«. Kaj sc je v resnici skuhalo na STV, smo za vas povprašali obe strani. Spoštovane bralke in bralci, upam, da vam bo iz tega članka postalo jasno, kaj sc je zgodilo med Matelo ln Sadnikom. Vaša mnenja prepuščamo vaši domišljiji. dorazd matela (avtor in moderator oddaje u NULO) Zakaj tvoje oddaje na STV ni več? Ne vem, nisem dobil uradne razlage jrfedništva, zato komaj čakam, da 'zide »ta cajtng«, ker vem, da ste Povprašali obe strani! Baj meniš o ukinitvi oddaje? Nm, nesmiselno in rahlo nefer. V STV sem vložil veliko časa in 'Jubezni (po ceni: ljubezen se ne Zaračuna), v U NULO pa res vse "Tur sem duhovno in fizično premo-8U: Ljubil sem to oddajo (in še jo), Vanjo vložil smeh, jok, žalost, odštekanost (ki mi je malo škodila Pri uredništvu, pri gledalcih pa "ipristila), čez noč pa oddaje ni več? Gledanost pa je vse bolj rasla? Kaj zdaj? Bog ve, jebat ga, kar je, je, jrrtipak na urinu čutim, da še ne bom izginil iz medijev (sem skrivnosten) Ro ukinitvi oddaje so se začeli v Žalcu pojavljati grafiti v stilu »Hočemo oddajo U NULO. Kaj meniš o tem? Ja, ne vem! To je odraz nestrinjanja, na simpl provokativen način, verjetno kakih mulcev! Jaz to odsvetujem in predlagam »upor« (če je že treba) na nesporen način, na primer pisma bralcev ali kaj podob-nega.Rad bi pa samo dodal, da jaz nisem zapustil gledalcev, nadaljnje delo mi je bilo onemogočeno, žal pa mi je, da je z ukinitvijo oddaje Žalec fejst prikrajšan za nadaljni razvoj hip-hop subkulture. Vsem ljubicam oddaje en lep U NULO! SAMO SADNIK (ODGOVORNI UREDNIK STV) Kakšni so razlogi, zaradi katerih ne moremo več spremljati oddaje U NULO na STV? Kot odgovorni urednik sem se odločil, da umaknem oddajo iz TV zaslonov. Po enem letu predvajanja sem začutil, da je ta trenutek oddaja na vrhuncu tako duhovitosti, originalnosti kot tudi spremljanja med gledalci. Nisem hotel, cia se naredi z Gorazdom tako, kot je to običaj pri športnikih. Vsaka stvar ima rok trajanja. Tako jogurt kot oddaja U NULO. Ker je bila oddaja odštekana, sem sc odločil, da jo končam v stilu - nepredvidljivo. Ali vas kot odgovornega urednika zanima, kakšno je mnenje gledalcev o umiku Matele z malih zaslonov? Ne vem. Mislim, da je ostal v dobri luči, saj se govori tako o njemu kot tudi o oddaji. Nekje sc sprašujejo, zakaj je ni več, drugje pa so z odobravanjem sprejeli mojo odločitev. Sami bomo poskrbeli, da se bo z njim sodelovanje nadaljevalo kdaj drugič ali pa s kako drugo oddajo. Po mestu je moč zaslediti grafite, ki opozarjajo na nestrinjanje z vašo odločitvijo. Ali vas ne skrbi padec gledanosti zaradi ukinitve te oddaje? Ne. Vsaka oddaja ima svoje gledalce. Kar se tiče grafitov, moram povedati, da je tudi STV dobila svoj grafit. Mislim, da se s tem ne da ničesar rešiti. Boljše bi bilo, če bi vstopili in se pogovorili. Z grafitom niso dobili razlage za svoje nestrinjanje. Kaj boste ponudili gledalcem ob sredah, v terminu, ki je bil rezerviran za U-NULO? Trenutno imamo športno oddajo. Vem, da je U-NULO nenadomestljiva, zato ni namen, da se jo nadomesti s kako drugo oddajo. Pripravljamo še druge programske spremembe, o katerih pa v tem trenutku še ne bi govoril. G.Č. ANKETA - ANKETA Ker se mi je zdel članek nekako nepopoln, sem se podal na ulice Žalca, kjer sem ustavil nekaj naključno izbranih mimoidočih. Vprašanja, ki sem jih zastavil, so se navezovala na STV in oddajo U-NULO. kontaktna oddaja na STV. Škoda je, kor je dajala mladim nekaj nevsakdanjega. S to oddajo se je STV približala mladim. Mislim, da je bila gledanost televizije dosti odvisna od te oddaje.« Mitja Knapič: »STV ne spremljam skoraj nič. Oddajo sem gledal, zato jo poznam. V bistvu mi je vseeno.« Vida Vazncr: »Gledala sem oddajo in zdela se mi je super za mlade m stare. Morda jo bom pa res pogrešala. Ob sredah mi bo kar nekaj manjkalo. Skoda, da so jo ukinili..« Domen Kurent: »Nimamo kabelske, zato ne morem spremljati STV. Oddajo sem občasno zasledil v Koroni. Ideja o„ ukinitvi oddaje sc mi zdi slaba. Škoda, ker so ji umaknili, saj je bila U-NULO dokaj dobra oddaja za STV.« Karmen Goleš: »STV ne gledam, to oddajo pa sem občasno gledala v Koroni. Verjetno mi bo žal, ker je ni več.« Sergej Vučer: »Občasno se med preklapljanjem ustavim na STV. Oddaja je bila dobra. Bila je edina Slobodan Ivanovič: »Oddajo sem dokaj redno spremljal, odpirala je mnoga vprašanja mladih, ki se nam, starejšim ne zdijo pomembna a je bila odločitev o ukinitvi oddaje napačna.« LEO KOTKE / 6- & 12-STRING GUITAR Ameriški akitarski virtuoz LEO KOTTKE je priznanje širše publike ter poznavalcev požel s serijo uspešnih plošč v sedemdesetih. Njegov diskografski prvenec 6- & 12-STRING GUITAR je ugledal luč sveta leta 1969 pri majhni neodvisni založbi Tacoma Rccords. Plošča ponuja točno to, kar ponuja naslov: glasbo šest in dvanajst strunske akustične kitare, brez katerega koli drugega instrumenta in človeškega glasu. ( 11 jt so ir /mu- !uhrl Kottke, takrat še povsem neznan, vendar nedvomno nadarjen kitarist, je že na prvencu zastavil zelo visoke standarde obvladovanja kitare. Njegova virtuoznost pride do izraza tako v razpoloženjskih baladah kot v energično “drvečih” skladbah, pri čemer uporablja različne tehnike igranja, od bluesovskega slidea do mojstrskega bluegrassovskega ubiranja strun. Precej samosvoj slog igranja kitare je zgradil na elementih blucsa, countryja in tudi bluegrassa. In prav naslanjanje na tradicionalno ameriško glasbeno zapuščino ter občutek za preproste melodije, ki hitro zlezejo v uho, sta tista elementa ki preprečujeta, da bi skladbe THE DRIVING OF THE YEAR NAIL, THE SA1LORS GRAVE ON THE PRAIRIE, VASELIN MACHINE GUN, THE FISHERMAN ... zdrsnile v brezdušno virtuoznost. THE FLAMIN’ GROOVIES / TEENAGE HEAIJ Konec šestdesetih v San Franciscu ustanovljeni FLAMIN’ GROOVIES so za razliko od svojih psihedeličnih sodobnikov ubrali povsem drugačne glasbene poti. Svoje navdušenje nad rhythmžn’blucsom, boogiem in klasičnim rockžn’rollom petdesetih z izvajalci, kot so Jerry Lee Lewis, Little Richards in Chuck Beriy so združili z lastno glasbeno vizijo in drugimi sproti pobranimi vplivi. Leta 1971 izdana plošča TEENAGE HEAD je bila zadnja, posneta v rvotni zasedbi. Skupina pa je s rajšimi presledki in stalnimi kadrovskimi spremembami brez večjih uspehov vztrajala na glasbenem prizorišču vse do konca osemdesetih. TEENAGE HEAD v skladbah CITY LIGHTS in YESTERDAY NUMBERS res spominja na Roll-ing Stonese, zato pa so naslovna skladba, HIGT1 FLY BABY in izvrstna priredba Randy Nevvma-nove HAVE YOU SEEN MY BABY polnokrven uživaški Flamin’ Groovies rockžn’roll. V DOCTOR BOOGIE in EVIL HEARTED ADA pa prikličejo razuzdanega duha rockžn’rolla petdesetih. V slednji se pevec Roy Looney transformira v ironično zafrkantsko reinkarnacijo mladega Elvisa Prcsleya. Poleg originalnega materiala so CD-ju dodane še štiri dodatne skladbe. Odlične, energične predelave rockžn’roll klasikov Chucka Berryja, Buddyja Hollyja, Linka Wraya ter avtorska GOING OUT THEME. Mimogrede, veliki ljubitelji in oboževalci The Flamin’ Groovies so bili razvpiti Sex pistols. Vasja Volavšek HALO! ANITA NIKOLI VEČ. (BOIDA) V Grižah, v piceriji VERDI VERDI, ki se med vikendi večkrat prelevi v pravo koncertno pivnico, so baje zadnjič na oder stopili primorski rokenrol veterani - HALO! Skupina HALO nima dolgega staža, kar pa ne velja za njene člane. V podobni zasedbi so nekoč razgrajali kot KAMELEONI, sicer pa so fantje iz pravkar razpadle skupine nekoč sodelovali (ali jih celo vodili) v znanih in uspešnih zasedbah: KALAMARI, BAZAR, PRIZMA... Zakaj so HALO razpadli, nam ni uspelo izvedeti, gre pa za prave rokenrol dedke, ki so eni tistih pionirjev slovenske rock glasbe, ki je bila v sedemdesetih najbolj razvita ravno ob morju! Verjetno jim že dol visi, kot je nekoč dejal Danilo Kocjančič, kitarist skupine Halo, industrijski komponist, avtor mnogih hitov ter petih zmagovalnih skladb iz festivala Melodije morja in sonca. Vidnega vzroka za razpad ni, saj je skupina nizala uspeh za uspehom, dobro prodala svoj »prvenec«, bili so izjemno iskani, in kar je najvažnejše, njihovi koncerti so bili vselej polni! Težko je verjeti, da bi se takšni muskoholiki odlepili od glasbe in se ukvarjali s prodajo obešalnikov. Škoda ! Bili so simpatični, pristni, zabavni, predvsem pa glasni, saj jim je uspelo, da je vsa vesoljna Slovenija izvedela, da ANITA NI NIKOLI... gm P.S. : A - E - I - O - U HALO se bodo verjetno kmalu pojavili v kakšni drugi obliki. Iščite po internetu, telefon in ta halo je kot kaže iz mode, čeprav trdi Mag-nifteo drugače! Skoraj posrečena dvodnevna veselica v žalskem Športnem centru KINGSTON - ME GA ZUR, AGROPOP - KATASTROFA V petek in soboto, 25. in 26. septembra, se je na »štadionu« (gledano iz zabaviščne plati) po kar »nekratkem« času kar nekaj dogajalo. Organizatorji -MLD (mladi krščanski demokrati) so to pot v goste povabili 2 skupini, ki sodita v sam srž slovenske medijske smetane. Idrijski KINGSTON, slovenska disco-reggae varianta (dobro zakamufliran mix med UB40 & BOY ZONE) so presenetili mnoge starše, ki so pripeljali svoje potomce na njihov koncert, saj so se razposajeni pamži (ljubkovalno!!!) pod odrom in celo na njem evforično pozibavali ob ritmu popularnih (avtorskih) viž. King-stoni so zaradi zavrele publike korektno in hvalevredno podaljšali repertoar in sc od njih poslovili v kraljevski svetlobi. Je pa res, da je bilo na prizorišču največ »še ne kratkohlačnikov« , kratkohlačnikov, mladoletnikov in tistih še smrkavih polnolctnikov - z njihovimi pazniki kakopak, le tu in tam je tja zašel kakšen roker, morda na kakšno pivo ali pa samo napasti firbec. No, nekaj pa nas je bilo tam po službeni dolžnosti, ki prvi večer (zaradi izvajalcev) nismo trpeli. Naslednjo noč pa so se (zaradi videnega in slišanega) upravičeno zgražali vsi, ki prisegajo na »zmeren« okus. AGROPOP-BEDA, DIZASTER, KATASTROFA. Niti omembe vredno. O.K., če pa že grajaš, je dobro našteti argumente, kajneda, milostljiva gospda. Agropopi brez Klinčija = Rolling Stones brez Jagrovega Mihata (Mihe, za slaviste). Glej ga, zlomka, KLINARJA nikjer, po Žalcu pa se je vendarle razlegal njegov glas. Playback, porkašus, kar je na samostojnih koncertih in tovrstnih veselicah nič kaj drugega kot goljufanje in podcenjevanje obiskovalcev. Kar pa so z »rezerv-n i m « vokalistom (Š E R BI -backvocal, GROZA) krulili v živo, pa je bilo podobno žinganju ober pijanih obiralcev hmelja. Pa še podkanalni (ne)vmesni komentarji, vidno prozorna reklama za celuhts in »houdre - dance« vase zagledanih šem. Pa to še ni vse, ampak škoda papirja. Njihovi nosilci zvoka pa se prodajajo za med . Agropopi so klovni. Klovni prodajajo bedarije. Bedarije kupujejo bedaki. Pa naj kdo reče, da ne štekam veličine njihovega početja, pim-pek!!! g motela V POP ROCK-U DOGAJA! Od izida prejšnje številke je v Pop rocku ( po krajšem premoru) spet dvakrat bobnelo! V finišu dolgega poletja je nočni mir kalil PERO LOVŠIN z bando. V Pop (balkan) rocku so koncerti navadno dobro obiskani in tudi ta večer ni bilo nič kaj prida drugače. Stara (dobra ? ) scena ! Je pa bil izjemno »specifičen« Lovšinov nastop (pristop !). Perči Gnus ( nekoč tako samo - imenovan), uveljavljen športni novinar, pornolog ter »ne-brezmadežna« ikona slovenskega punka, tisto noč ni bil razpoloženih pa sc je lotil nastopa z igralske plati ?!! Potemtakem je uprizoril pijanega nogometnega navijača z malo ali nič spoštovanja do »avditorija«! Aja, pa tudi repertoar je bil. Izjemno dolg. Osem ali devet komadov. Je pa res, da je Perči tridesetkrat zaprisežen, v kri vtetoviran pankič in punk jo odnos - ne slog; kaj bi mu sploh lahko oporekali. Dva tedna kasneje pa so na taisti terasi gostovali tudi velenjski CHATEAU. Skupina je pod tem imenom prisotna na slovenski glasbeni sceni že več kot deset let, vendar je čas zasedbo močno zrošadi-ral in sam Bog ve, če je v sedanji zasedbi sploh se kak član iz avtentičnega benda! Podobna situacija kot pri nekoč velenjskih Šank rock - ih, ki bodo (bajdevej) kmalu najboljši slovenski boybcnd! To, da pa imajo fantje vidno skupno kilometrino, se opazi v prefinjenem in korektnem izvajanju lastnih in tujih skladb. Tudi nov vokalist (upam trditi) mnogo bolje »obvlada mikrofon«, a kaj ko ni ograjenškove karizme. Eden boljših koncertov ( za uho), a pravega kontakta s publiko ni več! Kaj črno? Treba sc je sprijazniti, da ali mi končamo kariero ali pa kariera konča nas. Chateau ne bodo nikoli več to, kar so bili v najbolj merkantni zasedbi. So pa dober, odličen, komercialen pop rock bend! Izjemno primeren za Pop rock caffe. gm VROČIH 10 ŽANA ODDELEK TEHNIKE TUJE: 1. DANUEIA - To malo ljubavi 2. GVUANO - Hoje ljubavi 3. PIAVI ORKESTAR - ljmgPlay 4. BRANDT - Never say never 5. NO VSE FOR A NAME -Making friends DOMAČE: 1. VILI RESNIK -Zadnji žigolo 2. TANJA RIBIČ - Ko vse utihne 3. FRANC MIHELIČ - Kjer lastovke gnezdijo 4. NVDE - Predigra 5. LOJZE SIAK - Mama POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER CkTa) AcT$ ■ AWT0 _____________ kia motors ŠKORJANEC daIh/vtsu KIA PRIDE 1.3i že za 1.100.000 SIT KIA SEPHIA II že za 1.799.900 SIT Ugodne cene tudi za vozila SPORTAGE 4x4 in DIAHATSU TERIOS 4x4 KIA KOMBI (3-6 sedežev) že za 1.999,900 SIT Na zalogi vsa oprema za zimo: gume, verige, hladilne tekočine... .SERVIS 063 412-240, SALON - DELI 063 412-245, ŠENTJUR 063 741-008 hitri servis, najširša ponudba rezervnih delov in opreme 50 LET GVMNLd INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 7037 130, 7037 131 UGODNA PONUDBA V KMJSIKUSKI PRODAJALN GARANT POLZELA: NOVOI NOVOI NOVOI NOVO! NOVO! - regal DARE v barvi jelša/čma dim.: 330x197x40 - omara 58 cm 88.500 SIT - regal PLVMUTH v treh barvah dim.: 280x202x37 cm 77.880 SIT - zakonska spalnica VEGA NOVA 103.038 SIT NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: spalnic, dnevnih, otroških sob, predsob, pisarn, jedilnic, sedežne garniture, pohištvo iz masive, vzmetnice vseh dimenzij. NOVO! NOVO! NOVOI NOVO! NOVO! M Kuhinje NINA v dveh novih barvah (jelša, beige) PO IZREDNO UGODNIH CENAH!!! IZJEMNA PONUDBA OPUŠČENIH PROGRAMOV, SESTAVLJENIH, VZORČNIH SESTAVOV IN IZVOZNIH OSTANKOV! DELOVNI ČAS: pon.-pet: 8.00 -18.00, sobota: 8.00 -12.00 POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! VABLJENI! Šempeter 13a, 3311 ŠEMPETER tel.: 063/701-888 d.o.o. fax: 063/702-088 REZERVNI DELI ZA: ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, HLADILNIKE, SUŠILCE PERILA,BOJLERJE BELA TEHNIKA - GORENJE: PRALNI STROJ PS 512 59.800 SIT PRALNI STROJ PS WA 1 ISIS 81.600 SIT SUŠILEC PERILA WT 610 44.900 SIT KOMBINIRANI HLADILNIK VIS. 177cm 69.500 SIT ŠE VEDNO AKCUA POMIVALNIH STROJEV - CANDV SAMSUNG VIDEOREKORDER 35.900 SIT SUPER AKCUA - INDISIT: PRALNI STROJ W6 622 POMIVALNI STROJ D6 5100 PRALNO SUŠILNI STROJ 1200 obr. 56.900 SIT 65.900 SIT 89.900 SIT AKUSTIKA: BTV GORENJE TTX/51cm BTV GORENJE TTX/55cm BTV GORENJE TTX/63cm 2X25W E6 BTV GORENJE TTX/70cm 2X25W E6 39.600 SIT 42.300 SIT 79.800 SIT 89.870 SIT VELIK IZBOR: GLASBENIH STOLPOV S0NY, PANASONIC, PHILIPS, AIWA, GRUNDIG, SHARP, PIONEER, SAMSUNG, NA VOLJO TUDI: MALI GOSPODINJSKI APARATI, ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, RTV SERVIS ... ‘LAČNA DOSTAVA ACI AVTO ZALOGA RABLJENIH VOZIL ALFA ROMEO 155, 1.100.000. 00 SIT ALFA ROMEO Wagon, 940.000. 00 SIT CITROEN AX 1.4 TGD, 520.000. 00 SIT CITROEN XM 3.0 V6, 650.000. 00 SIT DAEWOO LANOS 1.5,odkup leasinga 640.000,00 SIT polog + 56/304 DEM DAENVOO TICO, 800.000,00 SIT DAEVVOO NUBIRA 1.6 SX, 2.600.000. 00 SIT FIAT TIPO 1.7 DS, I. 93, 1,100.000,00 SIT FORD ESCORD 1.6 karavan, 1.316.000. 00 SIT GOLF .IX, 1. 89, bel, 720.000,00 SIT GOLF JX, 500.000,00 SIT GOLF JX, 690.000,00 SIT JEEP CHEROKEE, 1. 91, moder, 1,800.000,00 SIT K1A SEPHIA 1.5 SLX, 1. 97, 1,550.000,00 SIT LADA KARAVAN 1500, 530.000. 00 SIT MARUTI 800, 560.000,00 SIT MARUTI 800, 310.000,00 SIT MITSUBISHI LANCER, 720.000. 00 SIT MITSUBISHI LANCER, 1. 90, siv, 750.000,00 SIT OPEL ASTRA W. 1.7D, 1.470.000. 00 SIT OPEL ASTRA 1.61 CD, 1.627.000. 00 SIT R 5 CAMPUS, I. 91, 490.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 430.000,00 SIT RENAULT CLIO 1.2 RN, 775.000. 00 SIT SKODA FAVORIT 135 L, 310.000. 00 SIT ZASTAVA 128 1.1 GX, 50.000. 00 SIT UNO 45, 220.000,00 SIT VUGO 45 K, 140.000,00 SIT VUGO 45 K, 80.000,00 SIT Informacije na telefon 0631412-666. HEXAGON 150, 1. 93, 350.000,00 SIT Informacije na tel.: 063/34-320 in 063l32-5i4. AVTOHIŠA IAK0PEC ZALOGA RABLJENIH VOZIL OPEL KADET 1.3, 1. 89, 94.000 km, reg.: 2/99 CORSA 1.5 D, 1. 90, reg. 3/99 R 21 RS, 1. 87, reg. 2/99 VECTRA 1.8. I. 91 ASTRA 1.6, I. 92 KADET 1.8 FRISCO, 1. 91, reg. 4/99 FIAT CINOUECENTO, 1. 93, reg. 9/99 Vsa vozila so dobro ohranjena. Moten kredit do 5 let brez pologa. ASTRA 12 16V, 3v, od 2,216.644,00 SIT. nova CORSA 1.0 12V, 3 vrata, nov, od 1.432.229.00 SIT VECTRA 1.6 16V, 4 vrata nov, od 2.610.304.00 SIT Možnost nakupa na kredit do 5 let brez pologa in leasing do 5 let. Informacije: 063/H64-3S0, 855-975 in 0631411-909. AVTOHIŠA KRALJ ZALOGA RABLJENIH VOZIL HVUNDAI PONV, 1. 90, 4v GOLF JXD, 1. 88, OPEL KADET 2.0 KARAVAN, 1. 89 R 4 GTL, 1. 89 SUZUKI SWIFT 1.0 GL, 1. 90 Za vsa rabljena vozila možen kredit. Informacije na tel.: 063/720-283 ati 063/720-116. AC LEVEC PONUDBA RABUENIH VOZIL AVTOHIŠA SELMAR ZALOGA RABUENIH VOZIL Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/472-409. AUDI 100 2.3 E, 1. 92/12, z opremo, 1,890.000,00 SIT AUDI 100 2.0 E, 1. 89, z opremo, 1,188.000,00 SIT AUDI 100 2.3, 1. 92, z vso možno opremo, 1,890.000,00 SIT AUDI 100 2.3, I. 91, 1,555.000,00 SIT ALFA ROMEO 155 2.0 TS, 1. 96/97, z vso opremo, 2.250.000. 00 SIT BMW 316 i, I. 92, 1,799.000,00 SIT BMW 316i karavan, 1. 93/94, z vso opremo, 1,999.000,00 SIT CITROEN AX 1.4 D, I. 93, 724.,000 SIT DAEWOO NUBIRA 1.6 SX 16V, 1. 97, nova. met. siv, 1.739.000. 00 SIT DAEVVOO ESPERO 2.0 CD, I. 95, metal violet, 1,598.740,00 SIT FORD ESCORT 1.4 CL, I. 94, 1,155.000,00 SIT FORD ESCORT 1.6 CLX, 16V. 1. 93, z opremo, 1,299.000,00 SIT HONDA CIVIC 1.6 ESI, 1. 92/11, z opremo, 1,399.000,00 SIT HVUNDAI PONV LS 1.5, I. 93, rdeča, 579.0000,00 SIT KOMBI PEUGEOT J5, 2.5 D, I. 93, 899.000,00 SIT PASAT 1.8 GL KARAVAN, I. 91, 1,320.000,00 SIT ROVER 214 Si/5, I. 93/94, met. črn, 1,229.000,00 SIT ROVER 414 SI, 4V, 1. 93, 1,090.000,00 SIT SEAT TOLEDO 2.0 GLX, 1. 92, met. modra, 1,299.000,00 SIT SUBARU LEGACI 2.2 GX, 1. 95, vsa možna oprema, 2,650.000,00 SlT MOTORNO KOLO P1AGGIO FINEX ZALOGA RABUENIH VOZIL BMW 318i, 1. 91, črna metal, 1,795.000,00 SIT CITROEN BX, 1. 84, svetlo rumen, 250.000,00 SIT FORD FIESTA, 1. 96, modra, 1.278.000. 00 SIT FORD ORION 1.6, I. 88, metal rjava, 597.000,00 SIT FIAT TEMPRA 1.6 SX, 1. 94, metal zelena, 1,287.000,00 SIT FIAT FIORINO 1.7 D, I. 93, bel, 750.000,00 SIT FIAT TEMPRA 1.6 SX, 1. 94, bel, 900.000,00 SIT KIA PRIDE 1.3 GLXi, LV, 1. 98, srebrna, 1,114.000,00 SIT KIA SPORTAGE 2.0 TDI 4X4, (testni avto), 1. 97, metal rjav, 4.000. 000.0(J SIT LADA SAMARA 1.3, 1. 93, 315.000,00 SIT LADA RIVA 1200, 1. 85, rdeča, 110.000,00 SIT MAkUTI 800, 1. 96, temno zelen, 700.000,00 SIT MARUTI 800, 1. 91, rdeč, 350.000,00 SIT MITŠUBISHI LANCER 1.3 GL, I. 97, rdeč, 2.068.000,00 SIT OPEL KADET 1.6 d, L. 85, olivno zelen, 420.000,00 SIT k 19 RT, 1. 91, zeleno siv, 850.000. 00 SIT SKODA 105, L 88. zelena, 200.000,00 SIT SKODA FELICIA GLX 1. 95, temno rdeča, 1,030.000,00 SIT ZASTAVA VUGO 55 K, 1. 89, bež, 160.000,00 SIT VW GOLF 1.6D, 1. 86, temno zelen, 440.000,00 SIT VW GOLF 1.3 JX, 1. 86, temno moder, 545.200,00 SIT VW TRANSORTER 2.4 D (tovorno vozilo), 1. 93, bel, 1,462.400,00 SIT VVARTBURG 1.3, 4V, 1. 89, svetlo rumen, 235.000,00 SIT Informacije na telefon: PE CE1JE 063/482-011, 482-012; PE DRAVOGRAD 0602/83-643; PE RAVNE 0602/287-560, 0602/287-561, PE VELENJE: 0631857-424, 06091640-204 RO + SO ZALOGA RABUENIH VOZIL ALFA ROMEO 1.7, 1. 91, 673.000,00 SIT FIAT TEMPkA 4X4 SW + klima, I. 92, 997.000,00 SIT HUNDAV PONV 1.5, 1. 91, 558,000,00 SIT LADA SAMARA, 1. 88, 223.200,00 SIT LADA SAMARA 136 L, 1. 90, 321.000,00 SIT LADA SAMARA, 1. 96, DCZ, ES, lita platišča, 651.000,00 SIT MITSUBISI COLT 1.3 GL, 1. 91, 699.000,00 SIT SEAT CORDOBA 1.6 CLX, L 94, 1,268.000,00 SIT SKODA FAVORIT 135 L, 1, 91, 394.000,00 SIT SKODA FAVORIT, I, 93, 598.000,00 SIT SKODA FAVORIT, 1. 94, 702.000,00 SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije na tel.: 063137-506. AVTOHIŠA MURŠIČ ZALOGA RABUENIH VOZIL LADA SAMARA, 1. 93. 5V, 1. lasntik, servisna knjiga, kovinska barva, 350.000,00 SIT MARUTI, 1. 95, 1. lastnik, servisna knjiga, 38.000 km, 540.000,00 SIT Informacije na telefon 063/856-852. AVTOHIŠA DREV ZALOGA RABUENIH VOZIL BMW 520i, 1. 91, 1,850.000,00 SIT FIAT TIPO 1.4 vsa oprema razen klime, 1. 94, 990.000,00 SIT KADET 1.3, 1. 88 KADET 1.3, 1. 89 PEUGEOT 106, 1. 91, 550.000,00 SIT SEAT IBIZA GLX, I. 96 TOVOTA COROLA, 1. 87, 370.000,00 SIT CORDOBA 1.6 GLS, 1.95 Informacije na telefon 0631707-365 in 063/707-395. VEČJA MOTORNA KOLESA CAGIVA 125, nova, 916.000,00 SIT CAGIVA MITO 125, nov, 922.000. 00 SIT CAGIVA 125 planet, nova, 830.000. 00 SIT USOVARNA TE 610, 1. 95, 710.000,00 SIT HUSGVARNA 125 WRE, nova, 755.000. 00 SIT HONDA VT 600, nova, 1.060.000. 00 SIT KTM 50 PRO JUNIOR, 1. 97, 200.000,00 SIT KAWASAKI KLE, 650, I. 97, 840.000,00 SIT KAWASAKI GPZ 500 S, nov, 991.300,00 SIT LA VERDA 668, I. 97, 1,060.000,00 SIT SCUTER APRILIA SR 50 nov, 424.000,00 SIT SUZUKI SX 750 R, 1. 92, 710.00000 SIT SUZUKI INTRUDER 600, I. 97, 1.080.000,00 SIT VAMAHA FZR 1000, I. 91, 850.000,00 SIT Sprejemamo naročila za Laverde letnik 98. Komisijsko prodajamo rabljena motorna kolesa. Uredimo kredit. Sprejemamo naročila za motorna kolesa Katvasaki 1. 98 in Honda 1. 98. Čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Na zalogi plastični oklepi za motorna kolesa. Gume DUNLOP, MICHELIN, METZELER na zalogi, možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI in SHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov. Oblačila SPIDI, DAINEZE, AKSO, URINA, možnost plačila na več čekov. Informacije na telefon 0631853-471. PSC PRAPROTNIK ZALOGA VOZIL OCTAVIA 1.8 SLX, 1. 97, 25.000 km, 2,500.000,00 SIT SKODA FELICIA, 1. 96, rdeča, 1,600.000,00 SIT SKODA FAVORIT LX, 1. 93, zelena, 593.250,00 SIT SKODA FELIČIA LXi, 1. 95, met. modra. 1,026.375,00 SIT CITROEN ZX 1.4, 1. 94, rdeč, 1,065.960,00 SIT Informacije na telefon 063/861-570. AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABUENIH VOZIL SUNNV NISSAN 1.4 SLX, 1. 94 AX CABAN SEAT TERRA, 1. 94 Informacije na telefon 702-230. AVTOHIŠA MEH ZALOGA RABUENIH VOZIL PASAT limuzina CL avtomatik 1.8, 1. 94, črn, 2,000.000,00 SIT TESTNA VOZILA: VW CADDV 1.4 FURGON, bel, 1.500.000. 00 SIT TRANSPORTER KOMBI 2.4 D, bel, 3,150.000,00 SIT LT 35 FURGON 2.5 TDI, bel, 3.600.000. 00 SIT POLO LIMUZINA 1.6, bel, 1.993.000. 00 SIT Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 663/852-955. RSL SEZNAM RABUENIH VOZIL R 5 GTS 5V, I. 87, rdeč, 400.000 SIT R 5 FIVE 5V, 1. 94, rdeč, 800.000 SIT R 5 CAMOUS 5V, 1. 90, zelen, 520.000 SIT R 4 GTL, siv, 1.91, 332.000 SIT R EXPRES 1.4 RN, bel, L. 94, 950.000 SIT R EXPRES 1.9D, 1. 96, beige, 1,300.000 SIT CLIO 1.4 RT, I. 94, 1.000.000,00 SIT CLIO 1.4 RN, bel, 1. 91, 800.000 SIT R 19 1.4 4V, I. 93, rdeč, 1.240.000 SIT R 19 RT 1.4 4v, 1. 93, rdeč, 1,280.000 SIT R 21 GTS, siv, 1. 93, 1,120.000SIT R 21 TX1 5V 2.0, bel, I. 94, 1.325.000 SIT MEGANE 1.6 RT, 1. 96, rdeč. 1,870.000 SIT LAGUNA 1.8 RT, bel, 1- 95, 2,200.000 SIT LAGUNA 1.8 RT, zelena, 95, 2,100.000 SIT FIAT PUNTO GT, I. 95, rdeč, 1.900.000 SIT FORD SIERRA TD, moder, 1- 91, 820.000 SIT FORD FIESTA 1.1, rdeč, F 93, 910.000 SIT SUBARU LEGACV, siv, • 93, 1,300.000 SIT VOLVO 460 TD 1.9, l 96, moder, 2,800.000 SIT SKODA PICK UP LX, L 94, rdeč, 480.000 SIT CITROEN C 15 D, !• 89, bel, 560.000 SIT OPEL KADET 1.3, moder, F 89, 640.000 SIT SEAT IBIZA 1.4, bel, F 95, 1,265.000 SIT PEUGEOT 405 GR, ■90, siv, 890.000 SIT honda civic, '91, siv, 950.000 SIT VISA 1.1 TRE, rdeč, F, 86, 200.000 SIT TRAPIC T 13000 D, rdeč, F 87, 716.000 SIT CITROEN AX 1.5 TRD, zelen, F 94, 750.000 SIT ALLURE 1.1, zelena, ■ 93, 600.000 SIT LADA SAMARA 1.3, siva, F 93 345.000 SIT MARUTI 800, moder, F 93, 500.000 SIT fASTAVA 128, modra, F 89, 150.000 SIT Uredil 2-5 let T + 5,5%. Informacije n“ telefon 453-115 in 041/690-431. AVTO CELJE Rabljena vozila CELJE: AUDI 80 2.0 E klima, 1. 92, metal ffoder, 1,556.000,00 SIT “MVV 80 2.(1 E, modra met., F 93, 1,948.900,00 SIT FORD ESCORT 1.8 16V karavan, k 92, met.zelen, 1,079.000,00 SIT FORD ESCORT 1.8i, 1. 92, met. geč, 1,079.000,00 SIT FORD ESCORT 1.3 C 3V, 1. 95, Ena met., 1,229.000,00 SIT FIAT TEMPRA 1.6 SX ie, 1. 92, rdeč 899.000,00 SIT FIAT TIPO 1.4, ieS, 1. 94, zelena petal, 989.000,00 SIT HAT PUNTO 55 S. 3V, 1. 94, get. rdeč, 998.700,00 SIT FIAT DUCATO FURGON, 1. 95, Siena, 1,150.000,00 SIT HAT PANDA 1000 FIRE, bel, • 93 459.000,00 SIT LANCHIA KAPA 2.0 LE, zelena Peta!, |. 95 2,849.000,00 SIT .LADA SAMARA 1300, 5V, ' 94, rdeč, 549.000,00 SIT LADA NIVA 1.6, • 88, rdeča, 419.000,00 SIT LADA KARAVAN 1500, bela, • 95, 529.900,00 SIT LADA KARAVAN 1500, rdeč, ■94, 529.900,00 SIT PEUGEOT 605 SLI, modra, 1. 96, 2.899.000,00 SIT PEUGEOT 305 XR, siva met., F 93, 1,399.000,00 SIT PEUGEOT 306 XN, 3V, 1. 95, srebrna met., 1,199.000,00 SIT PEUGEOT 106 XN. 3V, srebrna met., 1. 98, 1,379.000.00 SIT VW PASSAT GL 2.0 karavan, bel, I. 92, 1.359.000,00 SIT R 19 RT, rdeč, 1. 93, 1,149.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 5v, bel, 1. 91, 539.900,00 SIT MAZDA E 2200 D, I. 95, rdeč, 1,399.000,00 SIT NISSAN MICRA 1.0 LX, rdeč, I. 92. 638.900,00 SIT RENAULT EXPRESS 1.4 RN, L 91, rdeč, 499.000,00 SIT SKODA FAVORIT 135 LX, rdeča hordo, 1. 93, 499.000,00 SIT SKODA FAVORIT 135 L, krem, L 91, 298.000,00 SIT SKODA FAVORIT PICK UP, rdeča, 1. 93, 399.000,00 SIT VELENJE: CIMOS C 15 E, I. 87, 202.298,00 SIT CITROEN ZX AURA 1.6 I, 1. 91, 1,100.000,00 SIT FIAT PANDA 4X4 TREKK. , 1. 95. LOl.3.649,00 SIT FIAT TIPO 1.4, 1. 90, 766.500,00 SIT FIAT TIPO 1.4 IES, I. 93, 1,010.651,00 SIT IMV R5 CAMPUS, 1. 89, 485.100,00 SIT LADA SAMARA 1300, 1. 96, 4 vrata, 661.116,00 SIT LADA SAMARA 1300, 5V, 1. 95, 662.034,00 SIT LADA NIVA 1600, 1. 95, 857.041,00 SIT NISSAN MICRA GL, 1. 87, 399.000,00 SIT MARUTI 800, 1. 94, 532.027,00 SIT PEUGEOT 405 GL, 1. 92, 1,400.000,00 SIT R4 GTL, 1. 91, 210.000,00 SIT Ugodni krediti do 5 let s T + 4.5 do 5% obr. mero, menjava staro za novo, vozila so tehnično brezhibna, za določene tipe vozil dajemo delno garancijo. Najnovejše ponudbe najdete na internetu http:fhvww.avto-celje.si. Informacije na telefon: 063/412-328 -Celje, 063/851-060 - Velenje. A2S ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI A8 4.2 OUATTRO, 1. 95, kov.viiolčna, 5,800.000,00 SIT AUDI 100 2.6 E OUATTRO, 1. 93, kov.srebrn, 2,343.000 SIT BMW 850 ICS, 1. 91, kov. črn, 3,786.500,00 SIT CITROEN AX 11 TGE, 1. 90, 5V, rdeč, 390.000 SIT CHRVSLER SARATOGA 2.5 T, 1. 91, kov.siv, 699.000 SIT DAIHATSU CHARADE CS TD, 1. 92, 394.800 SIT FIAT TIPO 1.4 IES, 1. 94, bel, 920.000,00 SIT FORD ESCORT KARAVAN CL, 1. 92, 1.135.000 SIT HVUNDAI SONATA 2.0i GLS, 1. 93, kovinsko siv, 1,344.200 SIT MAZDA 323 1.6i karavan, 1. 94, kovinsko siv, 1,409.060 SIT MERCEDES 190D, 1. 89, rdeč, 1,626.200 SIT MITSUBISHI PAJERO 3.0 GLS V6, 1. 92, kovinsko moder, 2,716.600 SIT RENAULT CLIO 1.9 D RT, 1. 93, rdeč, 930.000,00 SIT R 5 FIVE, 1. 94, bela, 725.000 SIT RENAULT LAGUNA 1.8 RT, Hlutoplcktrika In trgovina z rezervnimi deli gojLič ■K a p I j a v a s 1 6 , tel.: 724-198 Montaža in prodaja električnih centralnih zaklepanj avtoalarmov, elektnčnin pomikov stekel ter avtoakustike mm-ncAK rttmmnttt CCHML ELECTRONIC l. 95. kov.rdeč, 1,799.000,00 SIT RENAULT LAGUNA 1.8 RN, 1. 95, kov.zelena, 1,940.000,00 SIT SEAT CORDOBA 1.8 GLX, 1. 95, rdeč, 1,645.000,00 SIT SEAT CORDOBA 1.8 GLX, 1. 95, rdeč, 1,450.000 SIT VW T4 FURGON 25, rdeč, 1. 93. 2,290.000,00 SIT VW GOLF 1.6 D, 1. 91, rdeč, 830.000 SIT VW KOMBI T 2.5 TDI, I. 96, moder. 2,450.000 SIT VW PASSAT KARAVAN, 1. 91, bel, 1,552.650 SIT Informacije na telefon: 063/411-336, 411-298. PRODAM Prodam traktor 1MT 540. Tel.: 708-722 Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! FILMSKI PROGRAM ZA KINO ŽALEC 16. - 18. 10. DALEČ OD OČI (erotična kriminalka), PC-PASJI DETEKTIV (otroška komedija) 23. - 25. 10. UPANJE OSTAJA (romantična melodrama), MALA MORSKA DEKLICA (risani film), KRIK 2 (mladinska grozljivka) 30. 10. - 1. 11. ZORRO (pustolovska romanca) 6. 8. 11. ARMAGEDDON (ak- cijski spektakel) Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na njihovih oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije tudi na telefon: 715-123, 717-717 in internet www.zalec.silzzkz CELJSKI-*.* KINEMATOGRAFI* PROGRAM V CELJSKIH KINOMATOGRAFIH ZORO - ZAKRINKANI KRIMINALEC (The Mask of Zorro), pustolovska romanca Režija: Martin Campbell, Vloge: Antonio Banderas, Anthony Hopkins, Catharinc Zcta-Jones (Na programu do 21.10.) ARMAGEDDON. akcijski spektakel, Režija: Michael Bav, Vloge: Bruce Wilfis, Ben Affcck, Liv Ty-ler,Steve Busce, Bil!y Bob Thorn-ton in drugi. (Na programu do 21.10.) DOSJEJI X (X-Files), thriller-drama, Režija: Rob Brotvman; Glavni vlogi: David Duchovny, Gillian Anderson (Na programu od 15.10.) MESTO ANGELOV (City of An-gels), romantična drama. Režija: Brad Silbering; Vloge: Ni-colas Cage, Mcg Rvan (Na programu od 22.10.) ČAROBNI MEČ (Magic Swoord: Quest for Camelot), risani film, Proizvodnja: NVarncr Bros (Na programu od 22.10.) DALEČ OD OČI (Out of Sight), krimi-drama, Glavni vlogi: George Clooney, Jenifer Lopez (Na programu od 22.10.) ŽENITNI POSREDNIK (Match-maker), romantična komedija, Režija: Mark Joffe; Vloge: Jane- KMALU NDUD U ŽALCU! - Prodaja rabljenih vozil - Menjava staro za staro Komisijska prodaja vozil Prenosi lastništva Se vidimo na HausenbichlerjevU ^ ZAKAJ BI HODILI DRUGAM, Ml VAM UREDIMO VSE! STUDIO FORMA Ekonomska propaganda * , —- t* 'OGLAS PRI NAS, KUPEC PRI VAS" tel.: (063) 716-116 (041) 684-383 DOBRIH TR ueije - sKladisce D-Per 131/1998 S H 5000005512,78 COBISS o ^ I žana - savinjska AKCIJSKA PONUDBA XV i l I dt> ws» LAŠKI RIZLING SLAMNJAK, 0,75 I !&>* MOKA IZ STAREGA MLINA, 1 kg Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC, Mestni trg 2, 3310 Žalec SA VINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA d.d., Šlandrov trg 35, 3310 Žalec fvKCVaSKA, POUUOB/V OP IS/VO. OO 30.10.1998 OZ. OO PRODAJE ZALOG. CENE V Sl