GRADBENI VESTNIH LETO XVIII FEBRUAR 1969 ŠT. 2 ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA: Naprava ra preiskavo krožnih a li m nogokotnih profilov, npr.: ovalnih rudniških konstrukcij iz e lektro filtrskih elementov M aksim alni zunanji premer znaša 4,50 m, š irina oziroma višina p ro fila pa do 1 m. Radialni p ritisk ustvarja 10 stiskalnic, ki so povezane med seboj v enega, dva a li celo tr i samostojne komandne sisteme. M aksim alni ra d ia ln i p ritisk na celotni obod znaša 900 ton VSEBINA Bubnov Sergej, dipl. inž.: Pomen elektronskih računal­ nikov za grad b en ištvo ..................................................... Pukl Slavko, dipl. inž.: Uporaba elektronskih računal­ nikov v s t a t ik i ................................................................... Bonacci Ognjen, dipl. inž.: Aplikacija elektronskih ra­ čunskih strojev za določitev optimalne krivulje pre­ toka in uporaba elektronskih računalnikov v hi­ drologiji ............................................................................. Iz naših kolektivov Bogdan Melihar: Prvo »Glasilo« tudi pri opekarjih ................................. Splošno gradbeno podjetje »Gradišče« Cerknica . . Nov uspeh v modernizaciji Ljubljanskih opekarn . Življenjski s tr o šk i.............................................................. Nov most čez reko M e ž o ................................................ SGP »Primorje« kot kooperant...................................... Velika klet za sadne so k o v e ........................................... Vesti iz ZGIT V. Marinko: Vesti iz d ru štev ................................................ Iz strokovnih revij in časopisov Inž. A. S.: A n o ta c ij e .............................................................. Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Novejše realizacije na področju visokih in nizkih zgradb S. Bubnov: Importance of the electronic compii- 29 ters in the construction engineering S. Pukl: Application of electronic computers in 33 statics O. Bonacci: Use of the computers in hydrology 37 45 45 45 45 46 46 46 46 47 49 O B V E S T I L O Pripravljalni odbor IV. kongresa jugoslovanskih društev gradbenih konstruktorjev obvešča vse udele­ žence in goste, da se bo kongres pričel v Portorožu v torek 3. junija 1969 ob 10. uri v dvorani hotela »Ja­ dran«, zaključen pa bo v petek 6. junija zvečer. Dnevni red kongresa bo določen naknadno, po prejemu vseh referatov. Doslej je prijavljenih že nad 40 referatov. Kotizacija za udeležbo na kongresu znaša 250 din. Računi za udeležbo bodo izdani podjetjem in institu­ cijam, kjer so prijavljenci zaposleni. Znesek bo po­ ravnati na tekoči račun 501-8-114/1 KB Ljubljana. Rezervacije penzionov so zagotovljene v Portorožu za vse udeležence s pogojem, da vsak udeleženec iz­ polni hotelsko rezervacijo in jo odpošlje »GENERAL- TURISTU«, Ljubljana, Gosposvetska 7, ki bo skrbel za nastanitev in bivanje v Portorožu. Formularje za rezervacijo smo že razposlali. Opozarjamo, da z rezervacijo penzionov ne odla­ šate, ker bo v času kongresa v Portorožu že polna turistična sezona. Brez pravočasnega naročila penzi­ onov ni nobenega jamstva, da boste sicer dobili mesto v hotelu. Ob zaključku kongresa so za udeležence kongresa predvidene tri dvodnevne ekskurzije po lastni izbiri v naslednji smeri: a) po Gorenjskem: Nova Gorica, Vršič, Bled, Bo­ hinj-—Ljubljana; b) po Istri: Pula, Opatija, Rijeka—Ljubljana; c) v Italijo-: Trst, Benetke, Nova Gorica—Ljub­ ljana. Prosimo vas, da odločitev za eno izmed ekskurzij sporočite s prijavo za strokovno ekskurzijo po možno­ sti čimprej, toda vsaj do 31. marca 1969. Formularje za prijavo ekskurzije srno razposlali. Vse druge informacije o kongresu dobite na sede­ žu Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov v Ljublja­ ni, Erjavčeva 15, telefon 23-158. O dgovorni u re d n ik : S ergej B ubnov , d ip l. inž. T eh n ičn i u re d n ik : p ro f. Bogo F a tu r U red n išk i o d b o r: J a n k o B le iw eis , d ip l. inž., V lad im ir Č adež, d ip l. inž., M a rjan G aspari, d ip l. inž., d r. Miloš M arinček , d ip l. inž., M aks M egušar, d ip l. inž., D rag an Raič, d ip l. ju r is t , Saša Š k u lj, d ip l. inž., V ik to r T u rn šek , d ip l. inž. R evijo izd a ja Z veza g ra d b e n ih in žen ir jev in teh n ik o v za S lovenijo , L ju b lja n a , E rjav čev a 15, te lefon 23 158. Tek. raču n pri N aro d n i b a n k i 501-8-114/1. T isk a tisk a rn a »T oneta T om šiča« v L ju b ljan i. R ev ija izh a ja m esečno. L etna n a ro čn in a sk u ­ p a j s č lan a rin o znaša 36 d in , za š tu d e n te 12 d in , za p o d je tja , zavode in u s ta n o v e 250 d in . GRADBENO PODJETJE Ljubljana, C elovšk a c. 34 izvršuje vse vrste gradbenih in projektivnih del ter gradi stanovanja za tržišče solidno in poceni Megrad Gradbeno podjetje tehnika LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA ULICA 8 gradi in projektira vse inženirske zgradbe, prodaja gradbene objekte na tržišču, izvršuje usluge tujim na­ ročnikom in prodaja lastne izdelke v ekonomskih eno­ tah: obrata za zemeljska in betonska dela, opažarski obrat, zidarski obrat, železokrivski obrat, avtopark, mehanični servis, ključavničarstvo in obrat mehaniza­ cije, opravlja zunanjetrgovinski promet, izvaja investi­ cijska dela v tujini NOVO V GRADBENIŠTVU - NOVO V GRADBENIŠTVU - NOVO V GRADBENIŠTVU - NOVO izolirka Ljubljana MOVO V GRADBENIŠTVU - NOVO V GRADBENIŠTVU - NOVO V GRADBENIŠTVU - NOVO KOMBI nove lahke gradbene plošče oziroma s specialnim vezivom. Zaradi majhne teže in dobre toplotne t,er zvočne izolacije služijo kot obloge fasadnih sten, zidov in stropov — opečnih ali betonskih. Vgrajujejo se v stropove pod podi, služijo kot izolatorji ravnih betonskih streh in šednih konstrukcij. Posebno so primerne za gradnjo predelnih sten kot samostojni nosilni elementi ali obloga lesenega ogrodja. Vgrajujejo se v opaže kot izolatorji betonskih sten. Troslojne plošče se lahko uporabljajo kot opaži in obenem obojestranska obloga betonskih sten betoniranih na mestu, kar predstavlja za gradbeništvo velik prihranek. Zmanjša se procent bruto proti neto kvadraturi objekta — majhna debelina sten za­ radi odličnih termičnih in akustičnih svojstev plošč. N a č i n p r i t r j e v a n j a KOMBI p l o š č na opečni ali betonski zid oziroma strop: Kot vezivo se uporablja fina cementna malta, ki se ji doda jubinol lepilo. Vezivo se nanaša na KOMBI ploščo točkovno, nato se plošča pri­ tisne na želeno podlago. Stike med ploščami pre­ krijemo s steklenim voalom in premaženo z raz­ redčenim vezivom. Na tako pripravljeno površino lahko izvršimo vse vrste ometov. R e c e p t u r a z a v e z i v o 1,5 dela jubinol 5 A 3 dele cementa KOMBI plošče je mogoče vsestransko upo- 7 delov mivke rabiti. Lahko se žagajo na poljubne želene oblike Vode se doda toliko, da se dobi konsistenca in formate. Pritrjujejo se z žeblji ali vijaki, zidne malte. ZA VSE DETAJLNEJSE INFORMACIJE IN POJASNILA SE OBRNITE NA TEHNIČNO- INFORMATIVNO SLUŽBO — IZOLIRKA LJUBLJANA, TELEFON 313 557 L a s t n o s t i KOMBI plošče so lahke gradbene plošče, se­ stavljene iz dveh materialov — plasti stiropora in izolita (heraklita). So lahko dvoslojne — stiropor + izlotit, ali troslojne — izolit + stiropor + izolit. Oba ma­ teriala sta med samim proizvodnim postopkom monolitno vezana. Stiropor dobi v kombinaciji z izolitom večjo trdnost — kompaktnost in spri- jemljivo površino za vse vrste ometov. T e h n i č n i p o d a t k i Dimenzije: 500 X 1000 mm 500 X 2000 mm Teža: 140 do 160kg/ms. Toplotna prevodnost: A = 0,028 kcal/m h °C pri 0° C. DVOSLOJNE PLOŠČE stiropor + izolit mm 20 + 5 = 25 mm mm 30 + 5 = 35 mm mm 40 + 5 = 45 mm TROSLOJNE PLOŠČE izolit + stiropor + izolit mm 5 + 15 + 5 = 25 mm mm 5 + 25 + 5 = 3 5 mm mm 5 + 40 + 5 = 50 mm U p o r a b a VESTNIK ŠT. 2 — LETO XVIII — 1869 Pomen elektronskih računalnikov za gradbeništvo DK 681.14:537.12:624/628 s e r g e j b u b n o v , d i p l . i n ž Razvoj tehnologije v vseh panogah proizvod­ nje gre v zadnjih letih izredno hitro naprej. Po­ membni faktor, ki omogoča ta razvoj, so elektron­ ski računalniki, ki jih nenehno izpopolnjujejo in učinkovito vključujejo v vse panoge gospodarstva. Gradbeništvo mora tudi izkoristiti vse pred­ nosti, ki mu jih nudijo elektronski računalniki (ali kot tem u tudi pravijo visoka mehanografija), da bi doseglo višjo raven produktivnosti. Pri tem je treba produktivnost pojmovati v najširšem pome­ nu besede, v obsegu poslovanja celotnih gospodar­ skih organizacij oziroma celotne panoge. Začetni koraki v gradbeništvu so že storjeni, ker je navadna mehanografija, to so razni elek­ trični računski stroji, Ascota stroji in podobno že dlje časa v uporabi v naših večjih gradbenih pod­ jetjih. Visoka mehanografija pa odpira znatno širše možnosti na področju zvišanja produktivnosti. Ve­ deti pa moramo, katere so te možnosti in kako jih je treba uporabiti. Predvsem se moramo zavedati, da imamo pri elektronskih strojih opraviti s sicer visoko kvali­ tetnim i in zelo učinkovitimi stroji, ki nam pa vendarle ne morejo nadomeščati našega strokov­ nega znanja. Ce želimo uporabljati te stroje, mora­ mo pred tem točno vedeti, kaj hočemo. Pri tem ni dovolj, da poznamo končni cilj naloge, temveč je treba poznati tudi vse storitve na poti k tem u cilju. Zato moramo tudi dobro poznati obratovanje teh strojev in vedeti, česa so ti stroji zmožni in česa ne. Stroji nam ne m orejo nadomestiti poznavanja tehnologije v vseh njenih fazah, lahko nam pa pomagajo reševati zapletene naloge, ki bi jih z do­ sedanjimi prijem i -računanja in planiranja reševali tako dolgo, da bi s tem izgubili velik del svoje uporabne vrednosti. Računska tehnika na področju tehnologije ne m ore odgovoriti na vprašanje, kaj in kako je treba nekaj narediti, lahko nam pa pove, kdaj je treba določeno delo pričeti in kdaj končati, če hočemo na najbolj racionalen način izpeljati celotno akcijo. Z mrežnim planom ob uporabi elektronske teh­ nike lahko na najbolj racionalen način splaniramo izgradnjo recimo ene prednapete konstrukcije, to­ da če p laner ne bo vedel, da je treba kanale, v ka­ terih so položeni kabli, inj.icirati, potem nas seveda noben računski stroj ne bo na to opozoril. P laner mora vedeti ne samo to, da jih je treba injicirati, temveč mora tudi vedeti, da je možno injiciranje opraviti le po končanem prednapenjanju, poznati mora tudi do potankosti tehniko injiciranja (po­ trebne materiale, stroje, porabo časa, potrebno kvalifikacijsko strukturo in drugo), da bi lahko tudi to etapo izgradnje pravilno vključil v celotni tehnološki proces. Z zelo dobro splanirano organizacijo opečne gradnje, ki jo moremo doseči z mrežnim planira­ njem, se nam lahko zgodi, da bomo gradili tako hitro, da bo teža prehitro naloženih opek izrivala malto iz spodnjih reg, če planer oziroma tehnolog ne bosta vedela, kakšnega sestava in kakšne kon­ sistence mora biti m alta in kako hitro lahko dvi­ gujemo zid s takšno malto, da ne bo prišlo do omenjenega pojava. Ta prim era kažeta, kako natančno moramo poznati tehnologijo graditve in kako pomembno je strokovno znanje. Na splošno elektronski računski stroji ne morejo narediti ničesar, kar ne bi mogel narediti tudi človek, gre pa predvsem za hitrost in natančnost izvršitve posameznih operacij. Pri stroju odpadejo tudi subjektivne napake, ki se člo­ veku pri računanju kaj lahko pripetijo. Prihranek na času in s tem tudi na denarju, ki ga doseže stroj nasproti človeku, je različen in je odvisen od značaja naloge. V statiki, k jer učinkovitost stroja ni med najvišjimi, je bilo na prim er pri neki nalogi ugo­ tovljeno, da je razm erje porabe časa stroj — človek 1 : 100. K er pa je razm erje cen za enoto časa stroj — človek 40 : 1, dejanski prihranek pri uporabi stroja znaša 1 : 2,5 (150'°/o), kar je seveda tudi pre­ cej, ko nam velikokrat gre tudi za prihranek v višini 10 ali 20‘°/o. Da bi spoznali, pri katerih dejavnostih v grad­ beništvu lahko koristno uporabimo visoko mehano- grafijo, bomo navedli, kje se je le-ta dosedaj uspeš­ no uveljavila. Pri tem bi celotno panogo gradbeni­ štva razdelili na naslednja področja: proj ektiran j e, operativa, komerciala. P ri projektiranju kot kompleksnem procesu lahko koristno uporabimo mrežno tehniko, s po­ močjo katere lahko izdelamo natančen plan izdela­ ve posamezne projektne dokumentacije, glede na vnaprej postavljeni termin. Mrežna tehnika ni vedno pogojena z uporabo elektronskih računskih strojev, vendar v prim eru, da je veliko dejavnosti znotraj posameznega določenega procesa (več kot 200), postane izdelava mrežnega plana brez upora­ be elektronskih računskih strojev preveč kompli­ cirana in zahteva preveč časa. Sestavljalec m rež­ nega plana m ora seveda do potankosti poznati ne samo vse sestavne dele projektne dokumentacije, tem več tud i vse kom petence in ukrepe različnih forumov, ki posegajo v izdelavo te dokum entacije (ogledi terena, odločba o lokaciji, soglasja komu­ nalnih in drugih organizacij, sodelovanje z inve­ stitorjem , revizije projektov, zagotavljanje sredstev in drugo). P ri nas so ponekod te kompetence tako kom plicirane in nerazčiščene, zlasti pri. stanovanj­ ski izgradnji, da se je neko naše podjetje, ki je poskušalo izdelati mrežni plan za projektiranje stanovanjskega bloka, srečalo s takšnim i problemi, ki jih celo elektronski računski stroj ni mogel re­ šiti. Stroj ima nam reč to dobro lastnost, da izloča absurde. Znotraj področja pro jek tiran ja se je uporaba elektronskih računalnih stro jev uveljavila pred­ vsem pri naslednjih dejavnostih: pri geodeziji, p ro jek tiran ju cest, statiki in kalkulacijah. P ri geodeziji obstajajo programi, ki rešujejo številne problem e ka tastra in čiste geodezije. Za gradbeništvo so pomembni predvsem naslednji program i: — izračunavanje koordinat (ortogonalnih ali polarnih) za zakoličenje pro jektiranih objektov (stavb, mostov, cest, pregrad itd.), izhajajoč iz da­ nih koordinat dveh fiksnih točk na terenu. Pri. tem lahko s h itrim izračunom dobimo koordinate vseh karakterističnih točk objekta; — transform acija koordinat iz enega koordi­ natnega sistema v drugi koordinatni sistem; — izračun dolžine prem e ali dolžine loka med dvema točkam a, ki sta definirani s koordinatam i; — izračunavanje koordinat presečišča preme s premo, prem e s krogom ali kroga s krogom; — izračun koordinat točke dotika tangente in kroga, na podlagi koordinat točke, skozi katero poteka tangenta; — izračunavanje koordinat poligona na pod­ lagi znanih koordinat dveh krajn ih točk te r iz­ m erjenih kotov in dolžin; — izračunavanje površin stavbenih in drugih parcel poljubne oblike. V pripravi so številni drugi program i s pod­ ročja geodezije, izmed katerih so za gradbeništvo pomembni naslednji: — izračun elem entov loka med dvema dani­ m a premicam a; — izračunavanje tahim etričnih posnetkov te ­ rena. P ri p ro jek tiran ju cest se je uporaba elektron­ skih računskih strojev v zadnjih letih uveljavila. Cela vrsta program ov sprem lja projektanta od sa­ mega začetka pro jek tiran ja — od izdelave prvega osnutka trase do detajlnega projekta celotne ceste. P ri tem stroji omogočajo projektantu, da v naj­ krajšem času določi najugodnejši potek trase, tako sm em o kot višinsko z najugodnejšo izravnavo mas, ob istočasnem upoštevanju vseh predpisov, ki do­ ločajo elemente projektiranja in izgradnje cest. Res je, da so ti program i prilagojeni predpisom posa­ meznih tehnično razvitih držav, k je r je uporaba elektronskih računskih strojev p ri projektiranju cest zelo razširjena, vendar je možno te programe predelati tud i za druge predpise. Podrobneje je to področje obdelal ing. Avanzo v svojem članku, ki je bil objavljen v št. 8—9 Gradbenega vestnika leta 1968. P ri statiki so električni računski stroji že dol­ go časa v uporabi, verjetno dlje kot p ri cestni gradnji, čeprav je obseg te uporabe danes v statiki sorazmerno m anjši kot pri projektiranju cest. Lo- garitm ično računalo še vedno močno konkurira računskem u stroju, zlasti ker številni iteracijski postopki omogočajo relativno hitro dobivanje re­ zultatov, posebno pri enostavnejših konstruktivnih sistemih, katerih je seveda največ. Komplicirane statične sisteme, kot so na prim er kontinuirani nosilci ali okvirji na podaj nih oporah pod prom et­ no obtežbo, nesimetrični večetažni okvirji z različ­ nimi pogoji tem eljenja in različnimi prerezi, razni zamotani predalčni sistemi in podobno, je možno veliko h itreje izračunati s pomočjo elektronskih računskih strojev, ker za takšne naloge obstojijo že izdelani programi. Posebno koristno lahko uporabim o elektron­ ske računske stroje pri računanju nosilnih kon­ strukcij večetažnih okvirjev, glede na seizmične obremenitve. Tukaj so problemi nihanja sistemov z več stopnjam i prostosti zaradi določenega giba­ nja tal (akcelerograma potresa) tako komplicirani, da jih brez elektronskih računskih strojev praktič­ no ni mogoče rešiti. Koristno lahko uporabimo stro je tudi za izra­ čunavanje momentov in prečnih sil v posameznih kom pliciranih prereznih konstrukcijah in za njiho­ vo dim enzioniranje (mostovni prerezi, tenkostenski škatlasti prerezi, prerezi železobetonskih stebrov, obremenjenih z momentom in osno silo). Kot prim er, kako so sedaj elektronski raču­ nalniki že izpopolnjeni, tako da so sposobni celo nekoliko »misliti«, naj pokaže program IBM št. 80543, ki je izdelan za DIN 1045. Za dimenzionira­ nje kontinuirnega masivnega armiranobetonskega stropa deloma križem, deloma enosmerno arm ira­ nega stanovanjskega objekta, je treba poleg obtež­ be podati stroju še m arko betona, debelino plošč in dopustno napetost za jeklo. Če stroj med di­ m enzioniranjem ugotovi, da predvidena debelina katere izmed plošč ne zadostuje, potem sam zniža dopustno napetost za jeklo in s tem poveča idealni prerez plošče. To znižanje dopustne napetosti izvrši stroj do največ polovice vrednosti dopustne na­ petosti jekla, če pa tudi pri tem znižanju debelina plošče ne zadostuje, potem stroj naredi ustrezno pripombo pri končnem podatku o dimenzioniranju. Nekatere rezultate postavljenih nalog je stroj zmožen celo narisati, vendar to žal ne pomeni, da je stroj sposoben posegati tudi v področje arhitek­ tonskega projektiranja. Na to področje zaenkrat visoka m ehanografija še ni prodrla in je komaj verjetno', da bi kdaj lahko tukaj učinkovito posegla. Na področju kalkulacij problemi niso' tako komplicirani in veliko rutinskega dela že sedaj lah­ ko izvršujejo navadni mehanografski stroji. Vendar visoka mehanografija nudi tudi na tem področju znatno večje možnosti. Pri tem je zlasti pomembno, da imajo sodobni elektronski računski stroji spo­ sobnost ohranjevati veliko število podatkov v tra j­ nem spominu in jih na zahtevo vedno znova po­ sredovati. Na ta način lahko shranimo v spominu računskega stroja praktično vse potrebne cene in jih v eni sami 1/1000 sekunde vključimo tja, kjer jih potrebujemo pri izdelavi kalkulacije. Tudi za izdelavo predizmer obstojijo že pro­ grami, ki zajemajo formule za kvadrature in kuba- tu re praktično vseh geometrijskih oblik, ki pridejo v poštev za izdelavo predizmer gradbenega objek­ ta. V ustrezne form ularje je treba vnesti samo ustrezne dimenzije in so rezultati takoj na raz­ polago. Takšen pospešen tempo izdelave kalkulacij in ponudb je zlasti koristen v času močne konkurence na tržišču, ker po nemških podatkih v času nor­ m alne konjukture od 100 izdelanih ponudb pride do realizacije le 8 do 10 %>, v času krize pa le 1,5 do 2 %. Uporaba elektronskih računalnikov na področ­ ju projektiranja se nenehno širi. IBM pripravlja nove programe v Fortran jeziku za: — sovprežne prednapete nosilce; — vertikalne plošče (vetrne vezi); — zagatne stene; — prostorne paličaste sisteme. Naj novejši programi za razne konstruktivne sisteme (STRESS) so že tako obdelani, da lahko stroju sporočimo podatke o geometriji in obtežbah, stroj nam pa izpiše karakteristične momente in osne sile te konstrukcije. V zadnjem času so bili izdelani tudi programi za rešitev raznih hidravličnih in hidrotehničnih problemov. Na področju operative se je uporaba elektron­ skih računskih strojev dosedaj uveljavila predvsem v naslednje namene: izdelava term inskih planov gradnje s pomočjo mrežne tehnike, racionalna upo­ raba, mehanizacije, optimalizacija transporta, dolo­ čitev najracionalnejših mešanic (betona, malte), evidenca porabe materialov, sestava situacij in obračunov. Najbolj pomembna dejavnost za operativo je izdelava term inskih planov s pomočjo mrežnega plana. S tem planom istočasno tudi definiramo tehnološko organizacijo celotnega gradbenega pro­ cesa. Mrežna tehnika bo predm et posebne obrav­ nave v naslednji številki Gradbenega vestnika, zato bi tukaj samo navedel, da se sedaj iz mrežnih pla­ nov v kombinaciji s klasičnimi gantogrami razvija­ jo nove grafične metode planiranja, ki vsebujejo tudi osnovne elemente mrežnega plana, predvsem kritično pot (Transplan, Quicknet in drugi). Njih izdelava je sicer hitrejša, vendar so te metode pri­ merne le pri manjšem številu postavk in za eno­ stavnejše objekte. Izdelava mrežnih planov (po CPM ah PERT metodi) v zadnjem času postaja pogoj za udeležbo na številnih večjih mednarodnih licitacijah. Tudi naša gradbena podjetja so s pomočjo mrežne tehnike dosegla že pomembne uspehe na področju organizacije proizvodnje. Kot prim er naj navedemo izgradnjo šestnadstropnega stanovanj­ skega objekta po našem montažnem sistemu (GIPOSS), kjer je bila vsaka etaža (groba dela) zgrajena poprečno v treh dneh. Pri uporabi mehanizacije elektronski računal­ niki omogočajo racionalno razporeditev razpolož­ ljivih gradbenih strojev na posameznih večjih gradbiščih, kakor tudi v okviru samega gradbenega podjetja. Ob uporabi spomina računalnika je mo­ goče imeti v vsakem trenutku točno stanje stroj­ nega parka in program njegovega angažiranja v teku posamezne gradbene sezone. Na podlagi tega je mogoče pravočasno sklepati o eventualni potrebi podjetja po najetju ali nakupu novih gradbenih strojev, če lastni strojni park ne zadostuje. Računski stroji omogočajo tudi tekoče obra­ čunavanje vrednosti strojnega dela za posamezne stroje oziroma na posamezna gradbišča. Pri transportu omogočajo elektronski stroji izračunavanje najm anjših stroškov transporta gle­ de na oddaljenost posameznih nahajališč glavnih gradbenih m aterialov (gramoznic, peskolomov, kamnolomov, opekarn, cementarn). Ta problem postaja kompliciran in ga brez računskih strojev ni mogoče natančno rešiti, če je na širšem področju okrog gradbišča več nahajališč oziroma proizvajal­ cev osnovnih gradbenih materialov, katerih cene so navadno tudi različne. Po istem principu lahko s pomočjo računskih strojev rešujemo najracional­ nejšo ureditev večjih gradbišč. Določanje najracionalnejših mešanic za beton ali malto je sicer drobna naloga, lahko pa prihrani veliko denarja. Znano je namreč, da določeno kva­ liteto betona ali malte lahko dosežemo z različnimi kombinacijami sestavnih materialov, v odvisnosti od njihove kvalitete. Tako lahko uporabimo manj cementa, zato pa kvalitetnejše agregate, in obratno. Različne kombinacije lahko realiziramo tudi z upo­ rabo več ali manj kvalitetnih cementov oziroma apna, kar je vse odvisno od medsebojnih razmerij cen vseh sestavnih materialov. S sodobnim elektronskimi stroji lahko vsako­ dnevno zasledujemo stanje zalege vseh materialov v podjetju, ker stroji v delčku sekunde beležijo vsako izdajo in vsak prejem in prikazujejo stanje. Tako ažurna evidenca omogoča pravočasno, toda ne predčasno nabavo materialov, ker so nepotrebne zaloge vedno finančno breme za podjetje. N adaljnje področje, ki je pomembno za opera­ tivo, je izdelava situacij in delnih obračunov. Po­ stopek je podoben temu, ki je bil že opisan za izdelavo ponudbenih kalkulacij. Znano zahodno- nem ško podjetje Züblin iz S tu ttgarta je podrobno obdelalo ta postopek, ki omogoča podjetju v vsa­ kem m om entu izračun ekonomskega efekta vsake­ ga gradbišča, glede na cene in pogoje, pod katerim i je bila naloga prevzeta. Najbolj široko uporabo so elektronski računski stro ji dobili na komercialnem področju. Komerci­ alni problemi gospodarskih organizacij gradbeni­ štva so zelo podobni komercialnim problemom drugih gospodarskih organizacij. Tukaj bi navedli samo dejavnosti, ki so posebno pomembne za ko­ m ercialno poslovanje gospodarskih organizacij gradbeništva: — obračun plač; — izdelava bilanc, knjigovodstvo, fak tu riran je; — izdelava proračuna podjetja (izraba k re­ ditov; — statistika; — kontrola uspeha nastopa na licitacijah; — kontrola uspeha poslovanja. Sedanje stanje uporabe elektronskih strojev v gradbeništvu pri nas je težko natančno podati, ker se to stanje nenehno sprem inja. M ontiran je in že obratuje stro j sistema IBM 1130 v Inštitu tu za seizmologijo in antiseizmično gradnjo v Skopju. U porabljajo ga predvsem za dim enzioniranje nosilnih konstrukcij objektov, gle­ de na seizmične obremenitve. Program e za te iz­ račune so pripravili v inštitu tu ob upoštevanju japonskih in am eriških izkušenj. V zahodnoevrop­ skih centrih IBM teh program ov niso imeli, ker problem tam ni tako aktualen. Ta stroj je sedaj verjetno edini stroj v naši državi, ki dela pretežno za potrebe gradbenikov. Na tehničnih fakultetah v Beogradu in Zagrebu obratujejo enaki stroji, vendar jih uporabljajo predvsem elektrotehniki in strojniki. Pri nas v Sloveniji pripravlja montažo enake­ ga stroja podjetje Slovenija ceste. Nekatera naša večja podjetja že dlje časa izde­ lu j6.)0 m režne plane s pomočjo elektronskih strojev in pri tem uporabljajo stroje drugih gospodarskih organizacij. Poslovno združenje GIPOSS je že v letu 1967 pričelo s pripravam i za ustanovitev računskega centra. S posredovanjem zastopnikov IBM sta bila povabljena v Ljubljano dr. ing. Strobl z Dunaja in dr. ing. Zimmermann iz Frankfurta, ki sta sezna­ nila zastopnike podjetij članov s to problematiko. Glede na dejstvo, da vpeljava kibernetike v gradbena podjetja zahteva daljnosežne priprave in m arsikatere spremembe v poslovanju podjetij, so v združenju GIPOSS že naredili prvi korak v tej smeri s tem, da so izdelali enotne gradbene norme združenja GIPOSS (GNG), obvezne za vse člane združenja. Pri tem je vsaka, tudi najm anjša stori­ tev, karakterizirana z eno samo številko. Te števil­ ke so zaradi lažje orientacije urejene po decimal­ nem sistemu. Na ta način bo več kot tisoč različnih del gradbeništva mogoče spraviti v spomin račun­ skega stro ja in jih vsakokratno po potrebi koristiti za izdelavo ponudbenih kalkulacij oziroma naknad­ nih kalkulacij. Takšno unifikacijo pojmov in ele­ m entov bo treba razširiti na druga področja poslo­ vanja gradbeništva, da bi s tem čimbolj na široko odprli v ra ta naših gradbenih podjetij, projektivnih in raziskovalnih organizacij sodobni kibernetiki. Elektronske računalnike z velikimi kapaciteta­ mi že imajo ali jih že nabavljajo številne gospo­ darske organizacije in družbene organizacije pri nas (IS, Iskra, ELES, SŽP, Metalna, P rehrana in drugi). Zato je verjetno, da bodo te kapacitete km alu večje, kot so naše dejanske potrebe. Glede na to bo treba še premisliti, če bo za gradbene organizacije racionalno vlagati dokaj velika sred­ stva v nabavo novih strojev, ali bi bilo morda bolje vzeti v najem določene kapacitete že razpo­ ložljivih strojev. Toda v vsakem prim em je treba poslovanje gradbenih organizacij takoj začeti pri­ lagajati zahtevam sodobne elektronske računske tehnike. S. BU BN O V : IMPORTANCE OF THE ELECTRONIC COMPUTERS IN THE CONSTRUCTION ENGINEERING S y n o p s i s The article discusses the advantages of the modern electronic computers (or high mechanography) in aiming at a high level of productivity. But we must have into account the fact in view that the electronic computer which represent the most effective machi­ ne, cannot replace the man’s technical knowledge. Likewise they cannot replace the knowledge of the technology in all its phases, but they can provide a rapid and relatively cheap help in solving very com­ plicated computation problems. The article analyses the utilisation of high mechanography in three prin­ cipal branches of the construction engineering: pro­ jecting, building and commercial activity. In the projecting phase a progress is felt as to the use of computers, particularly in geodesy, road designing, sta­ tics and calculations. The author exposes the success achieved by mechanography in this field. Some other fields capable of being evaluated by means of elec­ tronic computers are the following: elaboration of the production schedule of the construction by the aid of network-technique, optimization of transport, deter­ mination of most rational mixtures of materials, con­ trol of material consumption, elaboration of accoun­ ting periods and final calculations. Uporaba elektronskih računalnikov v statiki DK 681.14:537.12:624.041 s l a v k o p u k l . d i p l . i n ž . UVOD Sodobni razvoj in uporaba elektronskih raču­ nalnikov predstavljata najmočnejšo spodbudo za napredek vseh znanstvenih področij. Elektronski računalniki so se pojavili ob koncu štiridesetih let v nekaterih znanstvenih laboratorijih, danes pa so že postali osnovni pripomoček v skoraj vseh ljud­ skih dejavnostih, od znanstvenih raziskav do pla­ niranja na vseh ravnih, celo v planiranju in sprem­ ljanju vojaških operacij. Značilnosti gradbeniških problemov in tehno­ loških postopkov so še posebej prim erne za vpelja­ vo elektronskih računalnikov. Srečujemo se z naprednejšimi vrstami konstrukcij, novimi tehno­ loškimi postopki in organizacijskimi posegi. Nara­ ščajočim tehničnim zahtevam se pridružujejo moč­ neje izraženi ekonomski činitelji. Celovito reševanje postavljenih nalog postaja preveč zahtevno, celo za večje skupine izbranih strokovnjakov. Uspešno po­ moč je treba iskati v učinkovitejši uporabi elek­ tronskih računalnikov. Naj večji uspeh na tem področju je vsekakor dosegla t e o r i j a k o n s t r u k c i j , k jer so se elektronski računalniki popolnoma uveljavili. Po­ stopki teorije konstrukcij so podobni postopkom drugih znanstvenih vej, saj so zasnovani na istih m atem atičnih temeljih. Pri razpravi o uporabi elektronskih računalnikov v teoriji konstrukcij razlikujemo naslednja osnovna področja: — znanstveno raziskovalni problemi. — proračun konstrukcij, — problemi dimenzioniranja. 1 1. Znanstveno raziskovalni problemi Ce se omejimo na numerično reševanje, lahko trdimo, da je n u m e r i č n a l i n e a r n a a l ­ g e b r a osnova za reševanje velikega dela pro­ blemov teorije konstrukcij. Vsaka raziskava obstoji v načelu iz naslednjih stopenj: zasnova ustreznega m atematičnega modela, m atematična formulacija problema z rešitvijo in prim erjava z eksperi­ mentom. Vsi linearni problemi teorije konstrukcij so prevedljivi bodisi na reševanje s i m u l t a n i h s i s t e m o v a l g e b r a j s k i h e n a č b , ali pa na p r o b l e m e l a s t n i h v r e d n o s t i . Z reševanjem sim ultanih sistemov algebrajskih enačb se srečujemo pri statično nedoločenih siste­ mih, za katere velja enačba v matrični obliki: A x = a . . . 1 A je kvadratna n-vrstična m atrika vpliv­ nih koeficientov ay, x je n-vrstični stolpec komponent statično nedoločenih neznank Xj, a je n-vrstičn istolpec obtežnih členov ai. Enačba 1 je osnovna enačba p o s t o p k a n e ­ z n a n i h s i l in izraža kompatibilnost deformacij statično določenega osnovnega sistema. Podobno so tudi d e f o r m a c i j s k i p o ­ s t o p k i prevedljivi na sistem algebrajskih enačb, ki izražajo ravnovesne pogoje (kompatibilnost ob­ težbe). Enačbe se glasijo v matrični obliki: K X = b . . . 2 K je n-vrstična m atrika togostih koefi­ cientov kij, X je n-vrstični stolpec neznanih pomikov ali zasukov Xi, b je n-vrstični stol­ pec sil ali dvojic v osnovnem deformacijskem sistemu. Na sisteme algebrajskih enačb so nadalje pre­ vedljivi tisti problemi, ki. jih opisujejo p a r c i a l ­ n e d i f e r e n c i a l n e e n a č b e . Na področju elastomehanike naj omenimo plošče, šipe, lupine, valovanje v eno, dvo ali troosnih sredinah, prevod toplote itd. Od zahtevane natančnosti je odvisno število enačb, ki neposredno podaja gostoto mreže oziroma velikost osnovnih elementov. Razumljivo je, da se pri večji natančnosti naglo povečuje šte­ vilo enačb, ki že pri manj zahtevnih problemih presega vrednost 100, Zaradi elektronskih računalnikov so se v zad­ njem času močno izpopolnili postopki za reševanje sistemov algebrajskih enačb. Zlasti sta se uvelja­ vili dve vrsti postopkov: — eliminacijski, — iteracijski. Eliminacijski postopki izhajajo iz Gaussove postopne eliminacije neznank. P ri tem gre v bistvu za dekompenzacijo m atrike koeficientov na oblike, ki so pripravnejše za izračun neznank. Take oblike so trikotne matrike, k jer so vsi elementi nad ali pod glavno diagonalo enaki nič, ali diagonalne m a­ trike, ki so zasedene le z elementi na glavni dia­ gonali. V prim erih simetričnih m atrik je zelo razšir­ jen postopek Choleskega, pri katerem se m atrika koeficientov prevaja na produkt trikotne m atrike in trikotni m atriki transportirane matrike. Postopek - Choleskega uporabljajo številni programi s pod­ ročja teorije konstrukcij. Pomembnost prispevka elektronskih računal­ nikov najbolje prikaže analiza potrebnega števila računskih operacij. Za rešitev sistema z n neznan­ kami po enem od eliminacijskih postopkov je po­ trebno približno 1 3 5 — ns i----- n2 ---------n 3 5 6 računskih operacij. Za rešitev sistema s 100 ne­ znankam i je potrebno približno 350.000 računskih operacij. Ce k tem u številu prištejem o še potrebne kontrole in m orebitne ponovitve zaradi napak, lahko uvidim o možnosti, ki se ponujajo z uporabo elektronskih računalnikov. Elektronski računalniki so se prav tako uve­ ljavili tud i p ri iteracijskih postopkih reševanja algebrajskih enačb. Poznan je zlasti Gauss-Seide- lov postopek, ki je zasnovan na algoritm u 1—1 n X;(k) = 2 aij Xi + Z ajj X j^-D + fj . . . 3 J - i J-i Uspeh iteracije je odvisen od stopnje konver­ gence, ki je izražena z lastnostm i m atrike koefici­ entov. S topnjo konvergence podaja norm a m atrike koeficientov. M atrike koeficientov, ki nastopajo v teoriji konstrukcij, večinoma ustrezajo pogojem za uporabo iteracijskih postopkov. Druga skupina problemov teorije konstrukcij izhaja i z p r o b l e m a l a s t n i h v r e d n o s t i . Problem lastnih vrednosti podaja m atem atično osnovo za proučevanje vrste vprašanj, kakor so: n ihanja diskretnih sistemov, stabilnostni problemi, razdelitve napetosti, vztrajnostni m omenti itd. V m atem atičnem smislu je problem lastnih vrednosti povezan s kvadratno n-vrstično m atriko A, ki izraža v izbranem koordinatnem sistemu transform acijo A. Problem je form uliran z m atrič­ no enačbo: A X = X X . . . 4 k je r je A kvadratna n-vrstična m atrika z elem enti a;j, X je skalam a vrednost, x pa n-vrstični stolpec kom ponent X j. Problem lastn ih vrednosti podaja torej tiste sm eri x v n-dim enzijskem prostoru, ki jih tran s­ form acija A ohranja. Rešitev enačbe 4 so mogoče le tedaj, k ad ar ustreza skalam a vrednost X določe­ nim pogojem: enačba 4 im a netrivialno rešitev, če je determ inanta sistem a enaka 0: det (A - II) = 0 . . . 5 S kalam e vrednosti X\ so koreni karakteristične enačbe n -te stopnje, ki je podana z razčlenitvijo determ inante 5. Korene X\ im enujem o k a r a k t e ­ r i s t i č n a š t e v i l a transform acije A, ustrezne rešitve x enačbe 4 pa k a r a k t e r i s t i č n e s m e r i transform acije A. V teoriji konstrukcij se pogosto srečujem o s sim etričnim i transform acijam i, ki so zelo prim erne za m atem atično obdelavo. K arakteristična števila tak ih transform acij so realno pozitivna števila, ka­ rak teristične smeri pa vektorji z realnim i kompo­ nentam i. Zelo važna je tud i lastnost, da im ajo take transform acije v n-dim enzijskem prostoru natanko n karakterističnih števil (ob mogočih večkratnostih) z ustreznim številom karakterističnih smeri. P ri obravnavi nihanj je simetrična transform a­ cija izražena z m atriko togostnih koeficientov K. K arakteristična števila transform acije so kvadrati lastnih krožnih frekvenc (a>i2 = h). Karakteristič­ nim smerem pa ustrezajo glavne oblike nihanja. Podoben prim er predstavljajo uklonski proble­ mi. Transformacijam, ki dajejo ravnovesne pogoje, ustrezajo karakteristična števila — kritične ali uklonske sile. Uklonske sile pa so podane s kom­ ponentam i karakterističnih smeri. Omenimo še znani prim er vztrajnostnih mo­ mentov. V ztrajnostni momenti v kartezijskem si­ stemu so izraženi s simetrično m atriko I, ki podaja transform acijo I. K arakteristična števila transfor­ m acije I so glavni vztrajnostni momenti, karakte­ ristične smeri pa sm erni cosinusi glavnih koordi- nantnih osi. Reševanje problem a lastnih vrednosti je zelo obsežno in obstoji iz naslednjih stopenj: — razčlenitev determ inante, — reševanje enačbe n-te stopnje, — reševanje n sistemov enačb s po (n — 1) neznankami. Izkušnje kažejo, da so praktične m eje računa­ nja z ročnim strojem pri razsežnosti m atrik n = - 4 — 5. P ri vseh obsežnejših problemih si je tež­ ko zamisliti delo brez računalnika. Izdelana je vrsta program ov za računalnike, ki je zasnovana bodisi na transform acijskih ali na iterativnih postopkih. Koristnost računalnikov najbolje pokaže podatek, da se giblje strojni čas za izračun lastnih vrednosti (n = 19) od 2,39 pri pasovnih do 22,84 m inute p ri popolnih matrikah. Že na osnovi površnega pregleda lahko ugo­ tovimo, da predstavljam elektronski računalniki velik prispevek n a področju raziskovalnega dela. S tandardni programi, ki so zasnovani na sodobnih izsledkih linearne algebre, omogočalo reševanje vseh linearnih problemov. P a tud i nelinearni pro­ blemi so ob določenih pobojih prevedljivi na obrav­ navo zaporedja linearnih problemov. Osnovne ele­ mente, ki jih vnašajo računalniki v raziskovalno delo na področju teorije konstrukcij, lahko s tr­ nemo v: — velik prihranek časa, — možnosti reševanja problemov, ki so bili doslej nedostopni, — močnejše usm erjanje raziskovalcev na fizi­ kalno bistvo problemov. 2. Proračuni konstrukcij 2.1 Palične konstrukcije M atem atični modeli paličnih konstrukcij so neposredno prevedljivi na reševanje sistema alge­ brajskih enačb in so zelo prim erni za uporabo računalnika. Vedno je mogoče postaviti linearne zveze med komponentami obtežbe in pomiki pro­ stih vozlišč (u, v, w). P rav tako se dajo izraziti odvisnosti med komponentami reakcij in pomiki vezanih vozlišč. Ne glede na stopnjo statične nedoločenosti je mogoče napisati toliko linearnih enačb, kolikor je neznanih komponent pomikov vozlišč in izračunati vse palične sile. Program i za izračun paličnih konstrukcij so zelo enostavni in zahtevajo v bistvu naslednje vhodne podatke: — koordinate in specifikacijo vozlišč, — označbo in podatke o palicah, — komponente sil, ki delujejo v posameznih vozliščih. Stroj izračuna pomike vozlišč in palične sile, za. kontrolo pa rezultatom prilaga še vhodne po­ datke. Število vozlišč in obtežnih prim erov je omejeno in odvisno od spomina razpoložljivega stroja. Vendar je ob upoštevanju m orebitne sime­ trije možna obdelava paličnih konstrukcij, ki sicer presegajo zmogljivost stroja. 2.2. Gredne konstrukcije M atematični modeli grednih konstrukcij so okvirni nosilci, neprekinjeni nosilci, mrežni nosilci, razne vrste Vierendeelovih nosilcev itd. Izdelana je vrsta programov, ki so prirejeni statičnim pre­ iskavam om enjenih nosilcev. P ri tem so računal­ niku poverjeni razen reševanja enačb tudi drugi deli statičnega računa: izračun in sestava m atrike vplivnih koeficientov, izračun statičnih količin in določitev ekstrem nih statičnih količin ob upošte­ vanju predpisanih obtežnih primerov. Program i so zasnovani na klasičnih postopkih: postopek neznanih sil oziroma deformacijski po­ stopek. P ri neprekinjenih nosilcih se je za manjše število vmesnih podpor uveljavil r e d u k c i j s k i p o s t o p e k . Redukcijski postopek obstoji iz postopnega ugotavljanja statičnih količin v posameznih poljih nosilca. P ri tem so podane zveze med statičnimi količinami dveh prerezov z množenjem s tako ime­ novano prenosno matriko. Prehod iz ene na drugo stran podpore pa je opravljen s preskočno m atri­ ko. Računski postopek je prim eren za račun z ra ­ čunalnikom, saj je- sestavljen v bistvu iz zapored­ nega množenja m atrik. Z upoštevanjem robnih pogojev, ki so izraženi z enostavnimi linearnim i zvezami, so določljive potrebne neznanke. Zgodi se lahko, da je problem v matematičnem smislu slabo zasnovan in da postanejo rešitve ne­ stabilne. Nestabilnost rešitev povzročijo prenosne m atrike z neustrezno normo, k a r praktično pome­ ni, da gre za prenos m ajhnih vplivov. Zaradi tega se bo redukcijski postopek bolj obnesel pri podaj- nih konstrukcijah. Posebej moramo omeniti program STRESS (Structural Engineering System Solver), ki spada med najnovejše dosežke na področju uporabe elek­ tronskih računalnikov v statiki. Program je p ri­ m eren za poljubne vrste prostorskih grednih kon­ strukcij in prepušča stroju vse osnovne stopnje statičnega računa. Izdelava program a je enostavna in izvedljiva brez predznanja o program iranju. Program obstoji v osnovi iz naslednjih vhod­ nih podatkov o nosilcu: — prireditev koordinatnega sistema nosilca,' — razčlenitev na elemente z ustreznimi ko­ ordinatnim i sistemi elementov, — označba vozlišč in elementov, — podatki o prerezih elementov, — podatki o obtežbi. Stroj izračuna vse notranje statične količine, reakcije in pomike vozlišč za poljubne obtežne primere. Teoretično osnovo program a STRESS podaja togostni postopek, ki izhaja iz osnovne zveze med obtežbo in pomiki ali zasuki v izbranem koordi­ natnem sistemu: 1 - K u . . . 6 f je n-vrstični stolpec komponent obtežbe fj v izbranem koordinatnem sistemu nosilca; K je n-vrstična m atrika togostnih koeficientov nosilca k;j, u je n-vrstični stolpec komponent pomikov ali zasukov u, v izbranem koordinat­ nem sistemu nosilca. Togostno m atriko K določamo iz togosti po­ sameznih elementov — gred, za katere velja zveza: Pi = H; di . . . 7 p, je stolpec komponent notranjih sil v i-tem elementu, Hj je elem entarna togostna m atrika i-tega elementa, <3, je stolpec kom­ ponent pomikov elementa. Če upoštevamo vse elemente nosilca, velja med notranjim i silami in ustreznimi pomiki enostavna zveza: p = Hc3 . . .8 pri čemer je H diagonalna m atrika z m atri­ kami H; kot diagonalnimi bloki. Med koordinatami pomikov ali zasukov ele­ mentov in pomiki ali zasuki nosilca obstoji nepo­ sredno določljiva zveza: đ = Bu . . . 9 kjer je B m atrika prehoda od koordinat ele­ mentov d na koordinate nosilca u. Z m atrikam a H in B, ki ju je mogoče nepo­ sredno izpisati za razčlenjeni nosilec, je togostna m atrika nosilca podana v obliki produkta: K = BT HB . . . 10 BT je m atriki B transportirana matrika. Na podoben način se sestavljajo zveze med kom ponentam i obtežbe f; in kom ponenti notranjih sil pi . Končna rešitev, ki podaja kom ponente no tra­ n jih sil p, in kom ponente pomikov nosilca Uj, je izražena eksplicitno v obliki m atrik K, H in B. Z vpeljavo sovisnosti med statičnim i količinami se zelo povečuje obseg računanja. Postopek je p rire ­ jen p rav za delo z računalniki. Obsežnost računov in delo internega prevajal­ ca za nadaljn jo razčlenitev sicer enostavnih pro­ gram ov STRESS pojasnjuje čas računanja. Čas ra ­ čunanja se giblje v m ejah: nosilec z 11 vozlišči in 12 elem enti (dva obtežna prim era) 17 min nosilec s 117 vozlišči in 212 elem enti (en obtežni prim er) 2 u ri 48 min Dimenzioniranje Tudi p ri dim enzioniranju elem entov se uve­ ljav lja uspešna pomoč računalnikov. Obstoji že v rsta program ov v FORTRAN jeziku, ki obravna­ vajo vprašanje dim enzioniranja elementov iz a r­ m iranega betona. V tej zvezi je treba posebej poudariti proble­ me optim alizacije konstrukcije. Izračun velikega števila varian t in iskanje najustreznejših rešitev lahko prepustim o računalniku. K ot preprosti p ri­ m er naj navedemo določitev optimalnih izmer alum inijskega profila za neko standardno konstruk­ cijo. Določitev optimalnega profila bi zahtevala okrog 7000 izračunov vztrajnostnih momentov in prereznih ploskev. Z uporabo računalnika ZUSE 22 je bilo celotno delo opravljeno v petnajstk ra t k ra j­ šem času kakor v prim eru ročnega računanja. Zaključek V teoriji konstrukcij se srečujemo z delovnimi fazami, ki se ponavljajo, ali pa so skupne najraz­ ličnejšim vrstam proračunov. Uporaba računalni­ kov je v vseh takih prim erih utem eljena. Sodobni razvoj kaže, da dandanes ne gre več postavljati vprašanja uporabe računalnikov, temveč kako ra­ čunski stroj čimbolje izkoristiti p ri delu strokov­ njakov. Tako se bodo strokovnjaki lahko posvetili iskanju sm otrnejših rešitev. Stopnja uporabe elek­ tronskih računalnikov postaja merilo stopnje na­ predka. L i t e r a t u r a 1. M. F. Rubinstein: M atrix computer analysis of structures — Prentics-Hall, Inc., Englewood, NJ, 1966. 2. R. Zurmühl: Matrizen und ihre techniche An­ wendungen — IV. izdaja. Springer, Berlin, 1964. 3. M. G. Salvadori, M. L. Baron: Numerical me­ thods in engineering — Prentice-Hall, Inc., Englewood, NJ, 1961. 4. Structural engineering system solver (STRESS) for the IBM 1130 — Publikacija IBM. S. PUK L: APPLICATION OF ELECTRONIC COMPUTERS IN STATICS S y n o p s i s In the theory of structures one is frequently faced w ith w ork phases which nepeat themselves, or they are common w ith various calculations. In such cases the application of computers is justified. The modern evolution shows tha t the use of computers is out of question today bu t the decisive problem is how to best utilize the computers in the work of experts. The utilisation grade of electronic computers is becoming a measure of the progress. This article discusses the principles of use of these aparatus in calculating the bar structures, shaft structures and dimensioning pro­ cedures. Aplikacija elektronskih računskih strojev za določitev optimalne krivulje pretoka in uporaba elektronskih računalnikov v hidrologiji DK 681.14:537.12:551.49 Uvod Določevanje krivulje pretoka (konsumpcijske krivulje) predstavlja enega izmed najvažnejših problemov hidrotehnične prakse. Obstoji niz ana­ litičnih grafičnih in kom biniranih načinov za reše­ vanje te naloge. Uporablja se veliko število funkcij, ki z večjim ali m anjšim uspehom aproksimirajo na rezultate hidroloških meritev. P ri tem se zahte­ va, da mora biti vsota kvadratov odstopanja točk, dobljenih z merjenjem, od teoretske krivulje mi­ nimalna. Obdelovalec hidrolog je največkrat v po­ ložaju, da zaradi ogromnosti m ateriala in pomanj­ kanja časa po izkustvu izbere obliko funkcije, katera se mu zdi najboljša, glede na: 1. pogoje odtekanja, 2. minimalno napako odstopanja. P ri takem načinu dela se najpogosteje dogaja, da človek zaradi nepopolnosti kriterijev in siste­ m atske napake svojih čutil ne izpolni niti enega od postavljenih pogojev. Da se izognemo napaki in da dosežemo zares optimalne rezultate, je potrebno izračunati veliko število kombinacij. Natanko tak način dela nudi s svojo hitrostjo in preciznostjo tehnika elektron­ skih računalnikov. V članku je prikazana obdelava krivulj preto­ ka s funkcijo oblike Q = A (H ± H0)B • H0 variira­ mo tako dolgo, dokler ni izbrana optimalna k ri­ vulja. Obdelava je opravljena na dveh elektronskih računalnikih, in sicer: 1. ZUSE Z-23, Elektronski računski center, Zagreb 2. CELLATRON SER 2c, Fakulteta za stroj­ ništvo in ladjedelništvo, Zagreb. Jeziki, v katerih je opravljeno program iranje, so bili: »Kleiner Formelübersetzer« in jezik sku­ pinskih ukazov. Obdelava je obsegla sedem vodo­ m ernih postaj na reki Savi. Uporaba elektronskih računalnikov v hidrologiji V tem poglavju bodo obdelane možnosti upo­ rabe elektronskih računalnikov v hidrološki praksi. Osnovni učinki, ki jih dosežemo z njihovo upora­ bo, so naslednji: 1. Ekonomski učinek; v večini primerov, posebno p ri velikih nalogah, je delo z računalniki nekajk rat cenejše od ročne obdelave. O G N JEN BONACCI, D IPL. INZ. 2. Učinek točnosti in preciznosti dela; možnost napake za že testirani program ne ob­ stoji. Rezultate lahko dobimo s poljubno velikim številom značilnih cifer. 3. Možnost izdelave velikega števila variant pri znatnem prihranku časa; problem je s tem bolj kompletno in eksaktno rešen. 4. Učinek hitrosti; to je najvažnejši učinek. Elektronski računalnik opravi z nepojmljivo hitrostjo vrsto nalog, ka­ terih človek zaradi obsežnosti sploh ne bi mogel rešiti. Ilustracijo za to trditev daje tabela I. T a b e l a I Število nezn an k Štev ilo a r itm e tič ­ n ih operacij Čas dela s p isa rn i­ šk im s tro jem Čas dela z e lek tro n sk im ra č u n a ln ik o m 3 36 1 ura 0,01 sek 6 196 7 u r 0,05 sek 12 1365 2 dni 0,2 sek 24 10075 15 dni 1 sek 48 77175 100 dni 8 sek 98 603631 3 leta 1 min 5. Element hum ane uporabe človeškega dela; človek ni obremenjen z rutinskim in u tru jajo­ čim delom, ampak mu je omogočeno svobodno miselno ustvarjanje. Navedene prednosti prihajajo do izraza zlasti pri aplikaciji računalnikov v hidrologiji, k jer se s pomočjo metod matem atične statistike obdeluje ogromno število podatkov (padavine, vodostaji, pretoki). Število potrebnih variantnih rešitev je zelo veliko, kar vse zahteva ogromen in naporen ljudski trud. Rezultati niso vedno adekvatni vlo­ ženi energiji, ker imamo opravek z materialom neenake vrednosti. Niz zelo ustreznih m atem atičnih funkcij v vsakdanji hidrološki praksi ni izkoriščen zaradi obsežnega računanja in nujnosti, da obdelovalec obvlada določene matematične discipline. Elektron­ ski računalniki so sposobni obvladanja velikega števila računskih operacij, kakor tudi za izračuna- nje zelo kompliciranih logičnih in m atem atičnih vrednosti. Če upoštevamo neenakom ernost večine proce­ sov, katere obdeluje hidrologija, je jasno, da je točnost rezultatov odvisna od števila sprejetih p a­ rametrov. Edinole obdelava na električnih raču­ nalnikih omogoča kompletno obravnavanje proble- mov, postavljanje ustreznih modelov, v katerih bodo zanem aritve in aproksim acije zreducirane na nu jn i in dovoljeni minimum. Že danes razpolagam o z nizom izdelanih pro­ gramov. N ekateri so povsem m atem atični, z mož­ nostjo aplikacije na hidrologijo- in gradbeništvo sploh. D rugi so izdelani izključno za reševanje hidroloških in hidravličnih problemov. Navajam o samo nekatere: — račun vodnega lica, — proračun koeficientov variacije in asime­ trije za obravnavanje hidroloških nizov, — račun krivulje pretokov, — obdelava vodnih meritev, — račun ravnočrtne, krivočrtne, večkratne in delne korelacije, — bilanca vodnih količin, in še mnogi drugi. sl » Očitno je, da kompleksnost, nujnost in važnost reševanja problemov vodnega gospodarstva neizo­ gibno te rja uporabo elektronskih računskih strojev. Definiranje krivulje pretoka. Diagrami toka K rivulje pretoka so definirane z izrazom Q = A (H ± H0)B. Optimalni H0 izberemo s po­ skusom. Za navedene elektronske računalnike so izde­ lani programi. Za variabilni H0 se takoj izračuna odstopanje. Na ta način imamo možnost, da di­ rektno ocenimo optimalno krivuljo. V nadaljevanju so podani variantni diagrami tokov za program iranje (kodiranje) postavljene naloge na »jezike« računalnikov, navedenih v uvo­ du. Diagram toka predstavlja podroben prikaz vrstnega reda za odvijanje programa. Sl. 2 Na računalniku CELLATRON je izdelan pro­ gram za račun prem očrtne korelacije s funkcijo naslednje oblike: log H = A ± B log Q in log Q = A’ ± B’ log H Program nadalje vsebuje račun koeficientov korelacije r in račun Študentovega t-testa, s kate­ rim preiskujem o pom em bnost korelacije. Račun odstopanja V hidrološki praksi sta običajna dva kriterija za izbiro optimalne krivulje pretoka. V konkret­ nem prim eru gre za izbiro optimalnega Ho. Prvi kriterij je definiran z razm erjem : ± 1 / " (Q m er. Q izr . )2\ N Qraer. Drugi kriterij je definiran z razmerjem: o C/o) mo, a pokazatelji deviacije (relativne napake) vred­ nosti, dobljene po zgoraj navedenih enačbah Qmer. vrednosti m erjenih pretokov (m3/sek) Q izr. vrednosti izračunanih pretokov (mVsek) N število m eritev (velikost vzorcev) Qmer. aritm etična sredina vrednosti pretoka, dob­ ljenih z m erjenjem Analiza kaže, da oba kriterija nim ata istega pomena, ne dasta enakih rezultatov. Medtem ko da prvi enako težo m eritvam v vseh diapazonih in jem lje v obzir samo velikost odstopanja, je drugi dosti bolj občutljiv. Posamezno odstopanje, deljeno z velikostjo izvršene meritve, dobiva ustrezno težo. S tem se izenačujejo meritve, izvršene v diapazonu malih vod (te m eritve imajo m anjša absolutna od­ stopanja), z meritvami, izvršenimi v dipazonu srednjih in velikih vod. Iz tega izhaja, da bi pri hidroloških proraču­ nih morali računati izključno po drugem kriteriju. Na slikah je jasno prikazana razlika, ki jo dobimo z obdelavo po obeh kriterijih. Na abscisi so nane­ sene različne vrednosti Ho, a na ordinatah so poka­ zatelji deviacije (odstopanja) m 0 (polna privulja) in a (črtkana krivulja). Št ev ilo va ria nt O H ** m H ’ Hq (cm) Ustrezni A 1 = “ d) ü g min c/.) 0 (cm) min c/.) (cm) izbran po »ob­ čutku« a c/») m0 (%) ~ H'Č> (cm) - HV (cm) 1. Mačkovac 28 20 6,352 0,820 8,208 0,930 1,50 7,500 8,421 11 68 57 2. Sl. Kobaš 35 10 3,802 0,555 3,305 0,430 0,70 4,150 3,984 12,5 14,5 27 3. Jesenice 52 11 4,364 1,465 4,310 1,625 1,40 4,393 5,584 6 16,5 22,5 4. Davor- Srbac 47 8 3,779 1,240 4,060 1,370 1,30 3,791 4,076 13 6 7 5. Županja 41 8 4,991 2,490 4,305 2,520 2,70 5,012 4,346 3 21 18 6. Sl. Brod 47 10 4,358 1,130 5,617 1,040 1,40 4,704 6,117 9 27 36 , H Ccm] 10.0 9.0- 8.0 - 7.0- 6.0 - 5.0- 45 4.0- 3.5' 3.0' 2.5 2.0 1.5- 1.0 - 0.9- 0.8 - 0.7- Ofi- 0.5 DVE VARIANTI KRIVULJE PRETOKA SAVE V VODOMERNEM PROFILU M A Č K O V A C ................................... .................................. ...................._______________________________________________ ,_________ Q[m3;Sekl 50 60 70 80 90100 200 300 /100 500 600 7008009001000 2000 3000 4000 Sl. 7 Sklep T a /b e la III Članek je želel pokazati prednosti in poudariti nujnost uporabe elektronskih računalnikov v vsa­ kodnevni hidrološki, praksi. Z uporabo računalni­ kov imamo možnost, da opustimo neučinkoviti in neekonomični način »ročnega« dela in ga zamenja­ mo z neprim erno hitrejšim , učinkovitejšim in eko­ nom,ičnejšim načinom. Uporaba računalnikov je že zdavnaj prešla m eje samo posameznih področij zna­ nosti in tehnike. Danes se ti stroji uporabljajo v vseh panogah človeške dejavnosti. Ta proces je v svetu zelo intenziven, pri nas pa je šele na začetku razvoja. Hidrotehnična praksa, v kateri dominira obdelava ogromnega števila podatkov in variant, vezanih na ustaljeni in obsežni matematični aparat, im perativno zahteva uvedbo elektronskih računal­ nikov. V tabeli III je prikazan ekonomski učinek in učinek hitrosti obdelave, ki ju dosežemo z upo­ rabo elektronskih računalnikov. P o v p re čn i čas o bdelave ene v a r ia n te fu n k c ije Q = A (H ± H o) B Cena ene delovne u re (T (ur) C (ND) C ena izdelave ene v a r ia n te N = C • T (ND) Človek 8 25,00 200,00 Stroj — •= 2 min 500,00 17,00 L i t e r a t u r a Jevđević, Hidrologija I dio, Hidrotehnieki institut »J. Černi« Beograd, 1966. Brukner, A l g o l , Zavod za unapređenje produk­ tivnosti rada Zagreb, 1966. Pavlič, Statistika teorija i primjena, Panorama, Zagreb, 1965. Tomovič, Elektronski računski automati, Kultura, Beograd, 1960. Zelenko, Regulacija problema za el. rač. sitroj, Za­ vod za unapređenje rada, Zagreb, 1967. Brukner, Programski jezici — Izrada diagrama toka, Zavod za unapređenje produktivnosti rada, Za­ greb, 1967. Braun, Bonacci, Definiranje oticanja, Direkcija za Savu, Zagreb, 1967. Braun, Elektronischer Kleinrechenautomat SER 2, Cellatron Organisation, 1966. Braun, Osnovi rada i programiranje za računar ISKRA-Z-23 V, Zavod za unapređenje produktivnosti rada, Zagreb, 1966. P revedel B. F. O. BONACCI: APPLICATION OF ELECTRONIC COMPUTERS TO DETERMINE AN OPTIMUM FLOW CURVE AND USE OF THE COMPUTERS IN HYDROLOGY s y n o The determ ination of the flow curve represents a most im portant problem in the hydraulic practice. A num ber of analytic, graphic and combined methods intended for the solution of this problem are available. Yet, because of the uncertainty of the criteria and systematic errors commited by the research work, all these methods have only an approximative character. In order to avoid most errors and obtain the best results it is necessary to calculate a m ultitude of p s i s different combinations. Owing to the speed and accu­ racy of the computers a decisive help can be provided by them in such a situation. In this article is exposed an evaluation of flow curves by means of two elec­ tronic computers namely: — ZUS Z-23 at the Electronic Computing Center at Zagreb — CELLATRON SER 2c at the Faculty for Machi­ ne Construction and Shipbuilding at Zagreb. Splolno gradbeno podjetje Primorje AJ DOVŠČI NA Splošno gradbeno podjetje PRIMORJE, Ajdovščina Izvaja: visoke, nizke, industrijske In hldrogradnje po naročilu za trg ali po sistemu Inženiring iz naših holehtivov PRVO »GLASILO« TUDI PRI OPEKARJIH Podjetje »Goriške opekarne« Volčja Draga je prva opekarna v Sloveniji, ki je z novim letom 1969 pričela izdajati glasilo »Glas opekarjev«. Novemu glasilu, ki se pridružuje že kar številnim drugim v podjetjih gradbeništva, želimo veliko uspehov. Naj bi »Glas opekarjev« izpolnil vse naloge, postavljene v uvodni informaciji odgovornega urednika v 1. številki'! Poleg internih nalog pa naj glasilo p r speva tudi k boljšemu sodelovanju med podjetji gradbeništva, z izmenjavo dobrih in slabih izkušenj proizvajalcev gradbenih materialov, projektantov in gradbene ope­ rative ! Za začetek povzemamo nekaj vzpodbudnih in za­ nimivih vrstic iz 1. in 2. številke. enot. n. f. Proizvodnja v 1. 1948 je znašala 13,8 milij. v 1. 1968 p a ............................ 38,4 milij. Zaposlenih je bilo v 1948 vseh . . 492 oseb 1968 v s e h ............................... 217 oseb Na 1 zaposlenega je bilo 1948 p ro iz v e d e n o ........................... 28.081 enot NF v 1968 p a ............................... 177.152 enot NF Na 1 milijon NF je bilo v 1948 . 36 zaposlenih v 1968 l e ............................... 6 zaposlenih V letu 1968 je bila uvedena avtomatizacija v obra­ tu Renče, ki je bistveno vplivala na porast produk­ tivnosti. Nova rekonstrukcija obrata Bilje, ki je v teku in bo veljala okrog 4,500.000 din, obsega: a) izgradnjo hale s koristno površino 2,280 ms b) izgradnjo umetnih sušilnic (10 celic) s kapaci­ teto sušenja 88.000 enot NF na 24 ur c) izgradnjo generatorske postaje (2 gener.) č) montažo uvožene avtomatike d) montažo sikrinjastega dodajalca, prečiščevalca, valjev in trakov. S to rekonstrukcijo se bo proizvodnja povečala za nadaljnjih 6 milijonov enot NF. V pripravi pa je že naslednja etapa rekonstrukcije v obratih Renče. Ta predvideva izgradnjo odprte hale za zorenje gline s kapaciteto gline za 35 dni proizvod­ nje. Dalje halo in 6 celic umetnih sušilnic ter razkla- dalno rampo1. V posebni izmeni bodo proizvajali le korce, planete in porolit. Proizvodnja bi se povečala od sedanjih 5,5 na 7;2 milijona enot NF, vendar pa bi se zaradi zahtevnejšega asortimenta vrednost proiz­ vodnje skoraj podvojila. V resnici lepa perspektiva! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADIŠČE« CERKNICA se je tudi predstavilo s prvo številko svojega glasila »Gradišče« in sicer 12. februarja 1969, ob priliki 10. obletnice obstoja. To svojevrstno gradbeno podjetje, ki gradi veči­ noma v kraškem okolju, je kot naslednik malega obrtnega »Remontnega podjetja« Cerknica doseglo zelo nagel vzpon. V 1. 1959 je znašala vrednost celotnega dohodka 63 m'lijonov S din, v 1968 pa kar 1,3 mili­ jarde. Zaposlenih je bilo takrat 100 ljudi, lani pa jih je bilo poprečno 155, med njimi inženir in 8 tehnikov. Poprečna starost kolektiva je 32 let. Še na kratko o lanskih in letošnjih gradnjah. Dela na objektih v Šibeniku so končali že v januarju, lani v februarju pa so pričeli z gradnjo v Umagu in sicer poslovalnico »T« Market v Umagu, ki je bila zgra­ jena v 70 dneh. Enako trgovino grade letos še v No­ vem gradu, skupaj z velikim parkiriščem. Dovršitveni rok je 20. IV. 1969. V Umagu gradi kotlovnico s pral­ nico in likalnico za naselje »Katoro«, ki ima 4.700 ležišč. Na »domačem terenu« je zgradilo podjetje po 20- stanovanjske objekte v Cerknici in Logatcu. Podjetje jih je zgradilo za trg in s tem nadaljuje z novima enakima objektoma tudi letos. Od drugih objektov naj omenimo še gradnjo sušilnice za KLI Logatec, adap­ tacijo in dozidavo za »Konfekcijo« v Logatcu, prizidek šole v Dol. Logatcu, objekt v Postojni in novo šolo v Prezidu. V sami Cerknici so poleg stanovanj zgradili še avtobusno postajo in pripravili asfaltiranje centra mesta. Zelo zahtevno je delo na zajezitvi Cerkniškega jezera. Doslej je že napravljen 30 m dolg tunel pri Rakovem mostku do podzemnega rokava Velika Kar- lovica. Pri tunelskih delih sodeluje SGP »Primorje« iz Ajdovščine. Vsi stroški zajezitve so ocenjeni na 150 milijonov S din. Tako je pričakovati, da naslednje leto jezero ne bo več presahnilo. Zavod za turizem v Cerknici pa že pripravlja urbanistično ureditev za­ zidalnih površin za počitniške hišice ob jezeru. Spo­ mladi bo odobrenih prvih 80 lokacij na Gornjem jeze­ ru in v predelu Otoka. NOV USPEH V MODERNIZACIJI LJUBLJANSKIH OPEKARN 15. februarja letos je začel obratovati modernizi­ ran obrat Ljubljanskih opekarn. Rekonstrukcija je obsegala novo halo, umetno Kellerjevo sušilnico in mehanizacijo proizvodnje z povsem avtomatskim od­ vzemom. Vzporedno z gradnjo umetne sušilnice je bila vgrajena tudi cisterna za težko kurilno olje, v krožno peč pa nov sistem za odsesavanje vročega zraka. Ge­ nerator je dobavila firma Berninni iz Bologne. Notra­ nji transport od stiskalnice v sušilnice in od njih do razkladalne postaje je elektrificiran (prav tako po sistemu Keller). Preurejena je tudi strojnica. Keller­ jev s'stem za odvzem surovih izdelkov je opremljen s posebno napravo, ki avtomatsko obrača izdelke v za sušenje najprimernejši položaj. Novost so tudi venti­ latorji, ki se vrte okoli horizontalne osi in razdeljujejo topel zrak po vsej cehci. Predviden čas sušenja je 48 ur (odvisno od izdelka in količine vlage). Dnevna zmogljivost sušilnic znaša 50.000 enot NF, zmogljivost avtomatike pa je še večja. Za proizvodnjo 10 m ilijo­ nov enot NF bo potrebno le 45 delavcev, medtem ko jih je bilo do sedaj 90 za proizvodnjo 7,8 milijona enot NF. Projekte za gradnjo del je pripravil Industrijski b:ro v Ljubljani, gradbena dela pa je opravilo Splošno gradbeno podjetje Grosuplje. Vso montažo strojne opreme so opravili delavci opekarne s pomočjo tujih strokovnjakov. Vsa rekonstrukcija je trajala 5 mesecev. Pri tem pa je potekala neprekinjeno tudi redna pro­ izvodnja. Stroški rekonstrukcije so znašali 290 mili­ jonov S din. Kolektivu Ljubljanskih opekarn čestitamo k do­ seženemu uspehu! ŽIVLJENJSKI STROŠKI Gradisov vestnik objavlja naslednjo zanimivo raz­ predelnico življenjskih stroškov v svetu. Zaslužki so navedeni v dolarjih. (Iz »Ekonomske politike« št. 876.) Mesto Z id a r B an čn i u slu žb en ec T a jn ic a Stockholm . . . . 122,64 94,64 88,02 New Delhi . . . . 3,33 40,00 18,15 Sydney ................... 79,62 55 99 39,10 New York . . . . 248,00 127,50 125,00 Dunaj ................... 43 70 30,70 26,00 R i m ........................ 26,00 61,20 43,20 P a r i z ........................ 46,20 43,00 75,00 Z ü r i c h ................... 70,00 105,00 75,00 Düsseldorf . . . 73,75 75,00 81,25 Beograd . . . . 25,00 40,00 30,00 Poprečje 3‘4 mest . 66,98 65,29 67,50 Že na prvi pogled je opazno, da so zaslužki pri nas precej pod poprečjem. Res pa je tudi, da so živ­ ljenjski stroški precej nižji cd poprečja. Iz tega sledi sklep, da pri nas življenjski standard ni toliko nižji, kolikor so nižji zaslužki. Iz razpredelnice moramo razbrati pravdo — seve z izjemami — da razvitejše dežele bolje plačujejo zidarje kot bančne uslužbence in tajnice. P ri nas bi se po tej prim erjavi morali uvrstiti med manj razvite dežele — kar najbrž tudi smo. Vprašanje je le, če to drži za Slovenijo in zaslužke zidarjev pri nas v enaki m eri kot za Beograd. Namesto kom entarja k tem številkam naj ugoto­ vimo, da je med vzroki odhoda v tujino na prvem mestu osebni dohodek! vesti iz ZCIT Doslej smo vse premalo prostora posvetili delu in problematiki naših terenskih društev. Zato bomo v bodoče bolj pogosto prikazovali rezultate in prizade­ vanja, ki so vložena za hitrejši napredek in čimvečje uspehe naše organizacije. Poleg objavljanja prispev­ kov o delu in problem atiki naših društev vas bomo seznanili z upravnim i odbori društev in s terenskimi poverjeniki po posameznih območjih. Začeli bomo pri Mariboru, kjer so v zadnjem času pokazali zelo lepe rezultate sprejetih dogovorov. Seznam članov UO društva GIT Maribor s sedežem v Vetrinjski ulici 16 Milko Janežič, dipl. inž. gradb. — predsednik DGIT Ivan Ambrož, gradbeni tehnik — tajn ik DGIT Anka Oblak, gradbeni tehnik — član DGIT Mirko Mežnar, dipl. inž. gradb. — član DGIT Ivan Hali, dipl. inž. gradb. — član DGIT Slavko Belina, dipl. inž. gradb. — član DGIT Franc Cafnik, dipl. inž. gradb. — član DGIT Jaš Žnidarič, dipl. inž. gradb. — član DGIT Milivoj Raič, dipl. inž, gradb. — član DGIT Dušan Dovjak, dipl. inž. gradb. — član DGIT Minka Prajnc, gradbeni tehnik — član DGIT M itja Rismal, dipl. inž. gradb. — član DGIT Nadzorni odbor: Boris Majaron, dipl. inž. gradb. — predsednik Jože Mušič, dipl. inž. gradb. — član Branko Rosina, gradbeni tehnik — član Na m ariborskem širšem območju SO’ uresničili na­ poved. Izbrali so poverjenike v vseh podjetjih. P o ­ verjeniki pa so: Dravske elektrarne Maribor — Stanko Horvat, gradbeni tehnik Gradbeni šolski center Maribor — Josip Hronek, višji gradbeni tehnik NOV MOST CEZ REKO MEŽO Pri tovarni lesovine in lepenke pred Prevaljami bo kmalu zgrajen nov trden most čez re to Mežo. Most mora zgraditi izvajalec GIP » Gradis« v pogodbenem roku 3 mesecev. Celotna dolžina mostu s prehodnima ploščama bo 41 m, med oporniki pa 22 m. Širina skupaj s stezami za pešce bo 10,5 m. Izvedba je predvidena kot kasetna plošča. Most bo izven sedanje cestne trase, zato bo treba izvesti tudi cestna priključka z obeh strani. SGP »PRIMORJE« KOT KOOPERANT To podjetje je lani prevzelo več specializiranih zemeljskih del za druge izvajalce gradenj. Tako izvaja v Divači izkope za trafo postajo, ki jo bo g ra d i »Kra­ ški zidar«, v Rabcu izkope za gradnjo hotelov za grad­ beno podjetje »Konstruktor« iz Maribora, v Poreču izkope za podjetje »Novogradnje« iz Zagreba in v Ro­ vinju za podjetje »Tehnograd 2« iz Ljubljane. VELIKO KLET ZA SADNE SOKOVE je pričelo v novembru 1968 graditi isto podjetje po sistemu »inženiring« za investitorja »Fructal« v A j­ dovščini. Kaj več o tem objektu bomo še poročali. Gradbeno podjetje Radlje ob Dravi — Franc Haj­ dinjak, gradbeni tehnik Gradbeno podjetje Slovenj Gradec — Slavko Verč- nik, dipl. inž. Gradbena podjetje Granit Slovenska Bistrica — Jože Krivec, gradbeni tehnik GIP Gradis Maribor — Jožica Osebik, gradbeni tehnik GIP Gradis Ravne in Stavbenik Prevalje — Ivan Hali, dipl. inž. gradb. GP Dravograd — Anton Švare SGP Konstruktor Maribor — Anka Oblak, grad­ beni tehnik Komunaprojekt Maribor — Minka Prajnc, grad­ beni tehnik Nigrad Maribor — Adi Lesničar, gradbeni tehnik Projekt Maribor — Franc Krištofeljc, inž. gradb. Projektivni biro Maribor — Zvonko Romih, dipl. inž. Skupščina občine Maribor — Branko Rosina, grad­ beni' tehnik GP Stavbar Maribor — Hilda Kravina, gradbeni tehnik Stanovanjsko podietje Maribor — Branka Šker- binjek, gradbeni tehnik Vojno gradbeno1 podjetje Maribor — Ilija Mostov, inž. gradb. Cestno podjetje Maribor — Ivanka Gor ta, grad­ beni tehnik Višja tehniška šola Maribor —■ Peter Dobrila, dipl. inž. gradb. Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor — Mi­ lan Hajnrih, gradbeni tehnik Tehnogradnje Maribor — Andreja Černivec, grad­ beni tehnik Vodna skupnost Maribor — Branko Čabri j an, gradbeni tehnik Uslužnostno obrtno podjetje Center Maribor — Jurij Dnjč Zavod za urbanizem Maribor — Janez Breceljnik, dipl. inž. gradb. V Mariboru in po drugih krajevnih središčih so se najprej lotili izbire zanesljivih in prizadevnih po­ verjenikov. S tako organizacijo se bodo lahko mirno posvetili izvajanju svojega akcijskega programa. Aktiv DGIT Celje v Mozirju V mozirski dolini so se odločili za združitev teh ­ nikov in inženirjev v aktivu, ki naj bi deloval v povezavi z matičnim društvom GIT v Celju. Na usta­ novnem sestanku, ki so ga imeli 13. februarja, so se domenili o sodelovanju. Za predsednika aktiva so iz­ brali M. Vidmarja, za tajnika pa M. Štiglica. Novemu aktivu želimo veliko uspeha. I z o b r a ž e v a n j e Da je zveza lahko ugodila izredno velikemu števi­ lu kandidatov, ki so se prijavili za informativno p ri­ pravljalni seminar za strokovne izpite, je poleg pro­ gramiranih dveh organizirala še dodatni seminar. Tu­ di na tem je bilo več kot 50 udeležencev. Skupno se je teh seminarjev udeležilo 158 kandidatov. Na teh seminarjih prevladuje tudi mnenje, da bi bili podobni seminarji in strokovne izpopolnitve zelo primerni tudi za take, ki niso obvezni delati strokovnega izpita. Zveza bo morala hitreje kot doslej pristopiti k izdelavi stalnega in sistematičnega programa izobraževanja, upoštevajoč ustrezne pripombe in predloge podjetij in članov. Seminar za graditelje cest V sodelovanju z ZRMK, Cestnim skladom in Po­ slovnim združenjem cestnih podietij bo zveza v k ra t­ kem razposlala razpis o nekajdnevnem seminarju o Sodobni gradnji asfaltnih cest, k jer bodo priznani strokovnjaki seznanili udeležence z novejšimi prijemi na tem področju. Seminar bo v začetku aprila v Ljubljani. Strokovni ogledi gradbenih objektov Zveza ima v svojem delovnem programu tudi na­ logo, da organizira razne strokovne ekskurzije doma in v inozemstvu. Trenutno ni veliko izbire ekskurzij iz preprostih razlogov, ker nismo v stanju zagotoviti strokovno vodstvo, ki bi pripomoglo, da bi bila vsaka ekskurzija, ki jo priredimo (četudi skupaj s turistično agencijo), na zadovoljivi strokovni višini. Zaradi tega bo zveza z zadovoljstvom obravnavala vse predloge za strokovne oglede in priporočila za zadovoljiv uspeh ekskurzij v prihodnje. Zveza bo proučila vsak predlog iz sirohovnih revij in časopisov NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1988. ST. 19 Inž. G. M a k a r e n k o : Bezbednost motornog saobra­ ćaja na mostovima. Str. 181—193, 30 sl., 1 tab. Inž. J. R i đ ž e š i ć , inž. pukovnik U. V u k o m a n o - V i č : Seizmički talasi. Str. 194—2C0, 5 sl., 5 tab. Kratki izvodi i anotacije članaka koji su od interesa za stručnjake iz oblasti gradjevinarstva. Str. 200a. NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1968. ST. 11 Dr. inž. B. Z a r i č , prof. univ.: Cilj i značaj istraživa­ nja svojstava jugoslovenskih konstrukcionih Čelika. Str. 201—207, 6 sl. za izvedbo ekskurzij v katerekoli kraje ali mesta dru­ gih držav. Veliko je bilo zanimanja za ogled pomemb­ nih objektov Bližnjega vzhoda, zlasti velike pregrade in HC Asuan. Od zanimanja članov za to ekskurzijo, ki je pro­ gramsko izdelana, bo odvisno, če bomo ekskurzijo priredili v jugoslovanskem obsegu to jesen. Jeseni bomo priredili nekaj ekskurzij v München, tako da jih bomo specializirali po dobro pripravljenih programih za operativce, projektivce, posebej za ko­ munalce itd. Ob tej priložnosti se nameravamo sezna­ niti z gradnjo münchenskega kolodvora oziroma pod­ zemne železnice, olimpijskih objektov in tehničnega muzeja. Za strokovno vodstvo ekskurzij se s strokov­ njaki tega mesta že dogovarjamo. Ogled komunalnih objektov v Celovcu V dogovoru smo s predstavniki komunalne uredi­ tve mesta Celovec, da bi priredili celodnevni ogled mestnih naprav, kot so: nove čistilne naprave, mestna toplarna, mestni vodovod. Ob tej priložnosti se bodo udeleženci lahko .porazgovorili s predstavniki strokov­ nih služb o splošni komunalni profolemabki mesta Celovca. Podrobnosti o tem strokovnem ob;sku bomo podjetjem in ustanovam še sporočili. Ogled bo pred­ vidoma proti koncu marca 1969. Zanimanje za HC Djerdap še vedno raste Zaradi nezmanjšanega zanimanja za strokovni ogled gradnje naše največje hidrocentrale Djerdap bo­ mo poleg predvidene ekskurzije (razpisi v št. 1 69 Gradbenega vestnika) aprila letos priredili še eno. Ta­ ko bodo odhodi iz Ljubljane v četrtek, tj. 10. in 17. aprila z nočnim vlakom, prihod v Ljubljano pa v ne­ deljo 13. oziroma 20. aprila zjutraj. Individualni potni list za prehod na romunsko stran je obvezen. Cena ekskurzije ostane neizpremenjena, 440.00 din. Prijave pošljite na naslov zveze GIT. Strokovni ogledi gradbišč v Ljubljani Vsak četrtek popoldne se lahko udeležite ogleda enega izmed pomembnejših gradbenih objektov v gradnji na območju mesta Ljubljane po vnaprej do­ govorjenem sporedu. Informacije dobite pri zvezi na tel. 23-158. Strokovni ogledi bodo nova priložnost za mnoge naše člane, ki sicer nimajo možnosti, da se pobliže seznanijo z zahtevnimi objekti, ki jih lahko opazujejo le od daleč. Upravičeno je tudi mnenje, da bi se o vseh takih objektih v naših glasilih lahko pisalo kaj več. Morda bo tej želji možno ustreči tudi na straneh Gradbenega vestnika in predstaviti neka­ tere naše najpomembnejše objekte, ki so v gradnji. V. M arinko Inž. A. D i z d a r e v i ć : Odstranjivanje sumporvodika iz vode u svrhu vodosnabdevanja industrijskog centra u Tomašiči. Str. 208—215, 7 sl. Dr. S. J a n k o v i č , prof. univ.: Razvojni put sanitar­ ne tehnike. Str. 215—219, 2 sl. NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1968. ŠT. 1* Mgr. inž. M. M u r a v l j o v : Savijanje krivih štapova od armiranog betona. Str. 221—228, 7 sl., 3 tab. A. K e p l i n s k i : International Water Supply Asso- ciaton. Vrednosti koeficienta filtracije vodonosnih slojeva. Str. 228—230, 3 tab. Inž. G. B u č a r : Dosadašnja iskustva u primeni mon­ tažnog sistema »-Vranica«. Str. 231—239, 11 sl. Inž. A. P l e m e l j : ZRMK u Ljubljani. Korozija Čelika u betonu. Str. 239—240 d, 5 sl., 2 tab. M. M. Bibliografija: (Skopski zemljotres 26. 7. 1963. g. M onografija Saveza jugosl. laboratorija. S tr 123, 114 sl., 3 karte). Str. 240d. IZGRADNJA — BEOGRAD, 1968. ST. 9 Inž. D. Č e r t i ć : Drumski most od prednapregnutog betona preko reke Pive »Kostova greda« kod Sče- pan polja na putu Foča—Nikšić. Str. 1—9, 14 sl. Prof. inž. M. T r o j a n o v i ć : Ležišta od kaučuka — neoprensko i neoprensko-tefloniska. Str. 10—16, 3 si., 4 tab. Inž. Z. J o k s i ć : Uredjaji za m erenje tem peratura i dubine sm rzavanja ispod kolovoznih konstrukcija na putevima. Str. 16—25, 15 sl. Prof. mgr. inž. J. W a n t o r s k i , Krakow, docent dr. inž. B. C y n e l , Krakow: Optimizacija strukture proizvodnje armiranobetonskih prefabrikata pri- menom linearnog program iranja. Str. 26—30, 2 sl., 1 tab. Inž. arh. M. Č a n a k : Savremeni stan i oprema sta­ na. (Predavanie na savetovanju xGradjevinarstvo 68« u okviru Mediunarodnog sajm a tehnike u Beo­ gradu.) Str. 30—37, 8 sl. Inž. arh, M. J e l i n e k : Nove metode u proizvodnji betonskih elemenata. Str. 38—42, 7 sl. Superkran za superbrodove. Str. 42. Još jedna stospratnica u Americi. Str. 43. Zaključci XII. skupštine SGIT Srbije 1. VII. 1968. g. u Novom Sadu. Str. 43—44. Pregled mesečne periodike i knjiga. Str. 44. IZGRADNJA — Beograd, 1968. ST. 10 M. J a r i ć : G radjevinari i problem oživljavanja pri­ vredne aktivnosti. Str. 1—4, 3 sl. Prikaz nagradjenih radova opšte jugoslovenskog ano­ nimnog konkursa za arhitektonsko rešenje stam ­ benih i pratećih objekata u blokovima 22 i 23 u Novom Beogradu. Str. 5—19, 20 si. Inž. Ž. Č e r t i ć : Ispitivanje temeljnog tla za drumski most preko reke Neretve kod Rogotina na Ja ­ dranskoj magistrali. Str. 19—25, 6 si. Inž. D. Č e r t i ć : Drumski most od prenapetog betona preko reke Neretve kod Rogotina na Jadranskoj magistrali. Str. 26—46, 24 si. S. V.: P lan iraju se novi veliki mostovi. (Iz Engieering News — Record). Str. 46, 1 si. XI. savetovanie Jugoslovenskog društva za mehaniku tla i fundiranje od 26. do 28. 9. 1968 u Skoplju. Str. 47. Pregled mesečne periodike i knjiga. Str. 48. IZGRADNJA — Beograd, 1968. ST. 11 Prof. inž. M. T r o j a n o v i ć : Valetova teorija diskon- tinualnih betona. Str. 1—11, 1 sl., primeri. Inž. A. F 1 a š a r : Neke varijante analize strukture pri p laniranju toka projektovanja putem »tmp«. Str. 11—20, 5 sl., 3 tab. Inž. R. V u j a s i n o v i ć : Prim ena malogabaritnih gipsanih ploča za pregradne zidove. Str. 21—27, 9 sl. Inž. I. R i d ž e š i ć , inž. U. V u k o m a n o v i ć : Seiz­ mični efekt eksplozije kod rušenja u gradjevinar- stvu. Str. 28—34, 6 sl., 2 tab. Inž. T. Ž i k i ć : Urbanistički plan za izgradju auto puta kroz Novi Beograd. Str. 34—38, 3 si. Inž. G. M a k a r e n k o : Drumski tunel ispod Mon Blana. Str. 39—43, 4 si. Zaključci sa XI. savetovanja Jugosl. društva za me­ haniku tla i fundiranje, održanom 26.-28. 9. 1968 u Skoplju. Str. 43. Dr. inž. R. D ž u r o v i ć : Prikaz prve inženjerijskogeo- loške karte Jugoslavije. Str. 43—44. Pregled stručne periodike. Str. 44. IZGRADNJA — Beograd, 1968. ST. 12 Inž. geolog M. C v e t k o v i č : Voda u tla sa posebnim osvrtom na određjivanje granice plastičnosti preko maksimalne molekularne vlažnosti. Str. 1—7, 10 si.. 5 tab. Prof. inž. B. T r b o j e v i ć : Razvoj tehnike proizvod­ nje betonskih cevi. Str. 7—15, 11 sl., 1 tab. Inž. M. Š i l j a k : O putnoj mreži u SR Srbiji. Str 16 do 25, 4 sl., 13 tab. Inž. arh. P. P e t r o v i č : Sistem lakih montažno — demontažnih pregrada tipa Cloisall i njegova prva primena u nas. Str. 25—32, 16 sl. IZGRADNJA — BEOGRAD, 1968. St. 12 Inž. S. I v k o v i č : Primena letećeg pepela i granuli- rane zgure pri gradjenju puteva u Francuskoj, kao i njegova prim ena za druge svrhe. Str. 33—38, 1 sl., 1 tab. Dr. inž. M. M i l o j e v i č : Evropska povelja o vodi. Str. 38—39. Inž. G. M a k a r e n k o : Drumski tunel ispod Mon Blana. (nastavak) str. 40—46. Vesti i saopštenja. Str. 46—47. Pregled mesečne periodike i knjiga. Str. 48. STANDARDIZACIJA — BEOGRAD, 1968. ST. 8 Predloži standarda o plastičnim masama. Str. 3—18. Anotacija predloga standarda iz oblasti gradjevinar- stva. Str. 26. M edjunarodna standardizacija. Prim ljena dokumenta­ cija. Str. 29—31. Kalendar zasedanja o standardizaciji u g. 1968. Str. 32. Objavljeni jugoslovenski standardi u SFRJ. Str. S3—34. STANDARDIZACIJA — BEOGRAD, 1968. ST. 9 London i IEC — 1908 i 1968. (Sastanci podkomiteta M edjunarodne elektrotehničke komisije IEC u Lon­ donu.) Str. 3—4. Jug. zavod za standardizaciju pustio je u prodaju Ka­ talog jugoslovenskih standarda za 1968. g. Str. 15. M edjunarodna standardizacija. Prim ljena dokumenta­ cija. Str. 16—17. Objavljeni jugoslovenski standardi iz služb lista SFRJ br. 18/68. Str. 18. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1968. ST. 10 F. P u s t i n s k i : Rubno bušenje kartice u službi stan­ dardizacije. Str. 3—7, 5 si., 2 tab. Predloži, anotacije i izmene standarda. Str. 8—14 M edjunarodna standardizacija. Prim ljena dokumenta­ cija. Str. 15—17 Kalendar zasedanja organa medjunarodnih organizaci­ ja za standardizaciju. Str. 17—18 Objavljeni jugoslovenski standardi. Str. 19—20. Ing. A. S- INFORMAC IJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X 2 Serija: REALIZACIJE FEBRUAR 1969 »Informacije« Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij predstavljajo zgleden primer, kako je mogoče v okviru periodičnega tiska hitro, aktualno in uspešno obve­ ščali široko javnost o delu in dosežkih naše največje raziskovalne institucije na pod­ ročju gradbeništva. Ob jubileju, ki ga pomeni izid stote številke »Informacij ZRMK«, vsem njihovim sodelavcem in njihovemu uredniku prof. Bogu Faturju iskreno čestitamo! UREDNIŠTVO GRADBENEGA VESTNIKA V j u b i l e j n i ( s to t i ) š t e v i l k i »I n f o r m a c i j « o b j a v l j a m o n e k a t e r e v e s t i o d o s e ž k i h Z a v o d a v r a z i s k o v a l n o - a p l i - k a t i v n e m d e lu , k i g a j e o p r a v i l n a k o n s t r u k c i j a h i n n a m a t e r i a l n o - t e h n i č n e m p o d r o č j u z l a s t i v t e k u le ta 1968. N a d a l j n j a o b v e s t i l a i n i n f o r m a c i j e o t e h r e a l i z a ­ c i j a h d o b e i n t e r e s e n t i n e p o s r e d n o n a Z a v o d u . I. KONSTRUKCIJE IN MATERIALI VISOKIH ZGRADB 1 1. SVS sistem v visokih gradnjah. Votle, vnaprej izde­ lane stropne plošče velikosti polja se postavljajo direktno na podpore in na mestu zalivajo stiki. Pred- fabrikacija je poligonska ali tovarniška. Slika kaze posnetek montaže na bloku v Novem Beogradu v režiji GP »Ratko Mitrovič« 2. Fredfabrikacija elementov »Jugomont« po postopku odsesanega betona v režiji GP »Obnova« Ljubljana doživlja četrto leto eksploatacije. Proizvodnja teče po avtomatiziranem postopku. Izdelujejo se strešni in stropni panoji v posebnem tovarniškem obratu v Ljub­ ljani. Kapaciteta proizvodnje znaša ca. 10.000 m3 beto­ na oziroma 120.000 m2 stanovanjskih površin. Slika kaže fazo betoniranja elementov 3. G rajenje visokih in nizkih stanovanjskih in indu­ strijskih objektov z EFE elementi, to je z elementi iz lahkega betona, izvaja kontinuirno GP »Vegrad« Vele­ nje. Ti elementi iz elektrofiltrskega m ateriala lahko služijo kot nosilni elementi, ali ipa kot izolacijski in nosilni elementi. Na sliki je prikazana uporaba EFE elementov kot nosilnih in izolacijskih elementov pri stolpnici v Velenju 4. Za industrijsko grajenje zlasti industrijskih objektov služijo za stropne in stenske elemente »Novolit« plošče raznih dimenzij, ki so pripravljene iz impregniranega lesnega materiala. Plošče so na zunanji in notranji strani dokončno obdelane ter ne zahtevajo ometov. Na sliki je prim er gradnje objektov tovarne za proizvod­ njo pralnih strojev Gorenje v Velenju iz plošč debe­ line 10 cm 5. Kot obložni in hkrati izolacijski material za beton­ ske lite stene služijo »Izopra« plošče raznih debelin. Odlično nadomestilo za opažne plošče, ki ostanejo po­ zneje kot izolacijske plošče v objektu in s tem rešu­ jejo izolacijsko problematiko betonskih sten. Slika kaže primer laboratorijske preiskave tako pripravljene stene 6. V obalnem pasu pri morju se je močno razvila uporaba brizganega az­ besta na betonskih površinah. Tak sloj služi kot izolacijski element ter nudi zadostno izolacijo betonskim objektom. Slika kaže primer izvedenega objekta v režiji GP »Jadran« Rijeka. Nabriz­ gani azbestni sloji služijo tudi za po­ žarno varnostne namene, dalje za pre­ prečevanje kondenznih voda in kot vpojni sloji za akustiko dvoran 7. Liti elementi (stene in stropovi) iz lahkega elektro- filtrskega betona nudijo odlične možnosti tako glede nosilnosti elementov, kakor tudi v pogledu toplotne zaščite. Lahki beton, izdelan na ta način, ima y = ca. 1500 kp/m3 teže ter dosegamo z njim marko 200 kp/cm2. Slika kaže primer aplikacije na stanovanjski stavbi v režiji GP ŽGP Ljubljana 8. Napete grede po sistemu Hoyer, pri­ pravljene z izvirno mehanizacijo, omo­ gočajo skupno s polnili izdelavo lahkih medetažnih konstrukcij. Slika kaže ta­ ko napenjalno stezo pri GP »Partizan« Sarajevo, ki je to proizvodnjo osvojilo 9. Vakuumirane betonske cevi, prednapete in navadne so si osvojile področja, ki so b la zelo interesantna v gradbeništvu. Prednapete cevi so pomembne zlasti v prednapetih armirano-betonskih vodih, navadne pa kot kolektorske cevi v kanalizaciji. S sistemom je vezana tudi celotna tehnika. Slika kaže primer napetega voda v vzdolžni in prečni smeri (sanacija Blejskega jezera) 10. Notranji ometi v prostorih, katerih stene so beton­ ske, so vsekakor tako ekonomsko kot tehnično pereč problem. Tehnična izvedba, ki jo nudi Zavod, leži v aplikaciji azbestnih predfabriciranih folij »Stragarit«, ki se zalepijo na betonska ostenja. Taka rešitev omo­ goča kvalitetno obdelavo ostenja tako glede absorpcije zvoka, kot tudi glede na trdnost sten. Slika kaže apli­ kacijo stenskih predfabriciranih ometov »Stragarit« na objektih v Novem Beogradu v režiji GP »Ratko Mi­ trovič« 11. Požarno varne predelne stene, katere uporablja zla­ sti ladjedelništvo, so pripravljene tako, da se lahko žagajo kot lesene stene, hkrati pa nudijo odpor proti širjenju požara zaradi vložkov azbestnih plošč. Slika kaže atestacijo takih plošč v režiji tovarne pohištva »Brest« Cerknica 12. Injekcijski postopek pri obdelavi poroznih betonov omogoča popravo betonov v kvalitetnem smislu, zlasti glede vodotesnosti in trdnosti. Zavod je razvil na tem področju široko dejavnost. Slika kaže primer aplika­ cije injektiranja pri poroznih betonih rezervoarjev 13. Injekcijska metoda je omogočila, da smo osvojili postopek »Prepact«. Slika kaže uporabo »Prepact« po­ stopka pri sanaciji poškodovanih stebrov v Skopju Na enak način je možno zapolnjevati podvodne praz­ nine pod objekti, kjer je voda izprala podnožje (HE Fala) 14. Polnilne paste za doseganje hitrih trdnosti so omogočile pospešeno grad­ njo velikih hladilnih montažnih stol­ pov. Paste dobijo po štirih urah staro­ sti trdnosti 400 kpr'cm* ter s tem nudijo možnost za takojšnje napenjanje hori­ zontalnih elementov, to je horizontal­ nih obročev pri velikih hladilnih stol­ pih v Tuzli v režiji GP »Tehnika« Tu­ zla (slika) 15. Premazne paste za betone tipa >■• Si- mac«, ki preprečujejo propuščanje vo­ de, omogočajo izvedbe vodotesnih ku­ pol, ne da bi uporabljali dosedaj obi­ čajne črne mase. Istega izvora so tudi paste za izolacijo napetih kablov pri napetih konstrukcijah. Slika kaže upo­ rabo takih past pri izdelavi strehe nad pivnico v Rogaški Slatini. Tanek pre­ maz z izolacijskim sredstvom »Simac«, ki je hidravličnega značaja, onemogoča premakanje kupole 17. Injekcijski postopek, apliciran na zemeljskih ma­ terialih, omogoča umetno utrditev gramoznih zemelj­ skih materialov, bodisi da so ti materiali naravni ali drobljeni. Slika kaže aplikacijo takega injektiranja ze­ meljskih materialov (coicrete) pri gradnji nasipa cest­ nega telesa, ki ga je porušila voda na cesti Ljubljana— Jesenice II. KONSTRUKCIJE IN MATERIALI NIZKIH ZGRADB 16. Konstrukcije sidranih opornih ali obložnih zidov lahko izkoriščajo hribine kot nosilne gradbene mate­ riale. V danem primeru, zlasti pri grajenju v plazovi­ tih področjih, uporabljamo sidranje kot element opor­ nih zidov. Zavod je razvil tehniko izvedbe sidranih zidov v celoti. Slika kaže dela na opornem zidu na pla­ zovitem terenu pri Hrastniku 18. Injekcijski postopek zemeljskih materialov je mož­ no uporabiti tudi za stabilizacijo brežin pri izkopih gradbenih jam. Slika kaže primer z injekcijskim po­ stopkom utrjenega podnožja silosa pri podjetju »Žito« Ljubljana 19. Stabiliziranje raznih zemeljskih materialov z ustrez­ nimi fino zrnatimi materiali postaja ekonomsko vse bolj interesantno v tehničnem pogledu, z ozirom na nosilnost cestišč pa neodložljiv postopek. Slika kaže stabilizacijo materiala na avtobusni postaji v Karlovcu z grader jem STT Trbovlje V r s t o n a d a l j n j i h p r i m e r o v s o d o b n i h r e a l i z a c i j , k i j i h j e v z a d n j e m č a s u d o s e g e l Z a v o d n a p o d r o č j u g r a d ­ b e n i h k o n s t r u k c i j i n m a t e r i a l o v , b o m o p r i k a z a l i v p r i ­ h o d n j i h š t e v i l k a h » I n f o r m a c i j Z R M K « . 20. Polaganje nosilnih cestnih plasti se lahko izvrši tudi z betonom, katerega razgrinjamo z graderjem in po potrebi armiramo z rombično mrežo »TIM« Topu- sko, ki deluje v plošči kot ojačevalni element za trd­ nost betona. Slika kaže polaganje takega cestišča na odseku Šoštanj—Gorenje NOVOST NOVOST NOVOST NOVOST NOVOST NOVOST JELOVICA, lesna in d u s tr ija Škofja Loka, je p rip rav ila novost za vse kupce svo jih izdelkov. D okončno površinsko obdelana in em b a lira ­ na ok n a in b a lk o n sk a v ra ta raz ­ ličnih dim enzij. O kna in b a lk o n sk a v ra ta »Jelovica« je m ogoče po lju b n o se s tav lja ti in je m ožno m o n tira ti eno od s ta n ­ d ard n ih senčil: m edstekelsko p la t­ neno zaveso, m edstekelsko a lu m i­ n ija s to žaluzijo , ro le to ali leseno polkno. O kenska k r ila se od p ira jo na v e r ­ tik a ln i in h o rizo n ta ln i osi, v ra tn a k rila p a se p ri o d p iran ju in za­ p ira n ju dvigajo ozirom a spuščajo . Vse v idne o kenske in v ra tn e po­ v rš in e so op lesk an e z belo m at barvo , za s tek litv en e le tv ice pa la­ k ira n e s p ro zo rn im lakom . T o v arn a izdelu je poleg oken in b a lk o n sk ih v ra t še sobna, vhodna in g aražn a v ra ta , m ontažne hiše, m ontažne elem ente , fu rn ir je , lah k e g rad b en e p lošče in lignofol. Z ah tev a jte in fo rm ac ije in p ro sp ek ­ te p ism eno ali pa si og lejte izdelke v k o m erc ia li p o d je tja ! JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA PREDSTAVLJAMO VAM Ča s o p i s z v e z e g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v h r v a t s k e G R A D J E V I N A R 21. L E T O I Z H A J A N J A Z A G R E B B ER ISLA VICEVA 6, TEL. 38-114, TEKOČI RAČUN 301-8-2331 GLAVNI UREDNIK: PRO F. DR. ING. ERVIN NONVEILLER Č lani u redn ištva: Prof. ing. M laden Hudec, ing. V alte r Janaček , M ilan Jančikovič, ing. Josip K lepač, ing. Ivo K leiner, prof. dr. ing. Z latko K ostrenčić, ing. D ragu tin K ova- čec, ing. M ilan K ružičevič, ing. V ik tor S teinm an, prof. ing. K runo Tonkovič, prof. dr. ing. O to W erner, prof. ing. M laden Žugaj, Č astn i član: ing. F ran jo Simič ČA SO PIS IZ H A JA V 12 ŠTEV ILK A H LETNO Z AKTUALNO IN ZANIMIVO VSEBINO, V 5000 IZVODIH L etn a n aročn ina znaša: Za p o d je tja in u s t a n o v e .................................................................................N din 200 vsak n a d a ljn ji i z v o d ............................................................................................N d in 100 za d ruge n a r o č n ik e ............................................................................................N din 30 za d ijak e G radbene sred n je teh. šole in štu d en te G radbene fak u lte te N d in 12 za in o z e m s t v o ...................................................... ' .............................................N d in 150 posam ezna štev ilk a za p o d je t j e ...................................................................... N d in 20 za d ruge ................................................................................................................. N din 3 GRADJEVINAR IMA RAZVITO OGLASNO SLUŽBO Z NASLEDNJIMI KATEGORIJAMI OGLASOV: 1. in se riran je gospodarske dejavnosti 2. ponudba in iskan je m ateria la , najem stro jev in inven tarja , oglasi licitacij 3. ponudba in iskan je zaposlitve. Cena oglasov: naslovna s tran N d in 3000, ovojne s tran i N din 2500, n o tran je s tra n i 1/1 N d in 2000, 1/2 N d in 1500, 1/4 N din 1000. P ri večjem številu ponov­ n ih oglasov popust po dogovoru. NAROČITE SE NA ČASOPIS GRADJEVINAR OGLAŠUJTE V ČASOPISU GRADJEVINAR Splošno gradbeno podjetje P r o g r a m d e j a v n o s t i p o d j e t j a : -< Podjetje gradi vse vrste objektov s področja niz­ kih in visokih gradenj v tuzemstvu in inozemstvu - Specializacija podjetja je v gradnji in moderniza­ ciji cest s težkim asfaltnim ali betonskim voziščem - Podjetje gradi mostove, predore in letališča - Opravlja gradbena dela za industrijo in družbeni standard - Izvaja vsa v asfaltno stroko spadajoča dela, kol so ureditve parkirnih površin in komunikacij v na­ seljih, liti asfalt za tlake in kritine v industriji itd. - Posebne ekipe izvajajo izolacije in tlake, ki so visoko kemično in mehansko odporni za objekte v industriji in arhitekturi v vseh niansah - po po­ stopku ..ARALDIT..-CIBA - V mehaničnih obratih opravlja remont gradbenih strojev. Izdeluje opremo za separacije kamnolo­ mov in gradbeništvo - Iz obratov gradbenega materiala dobavlja opečne izdelke in apnenčeve agregate - Projektivni biro podjetja izdeluje po naročilu pro­ jekte za objekte nizkih in visokih gradenj ■ A s fa ltn i fin iše r A B G , k a p a c ite ta v g ra je v a n ja 300 ton m ase na uro. ■ H itra cesta na G o re n jskem , odsek pri Ljubnem . ■ Ja v n a s k la d iš č a v L ju b l ja n i. H a la *»A« v g ra d n ji, ob jekt 300 X 60 m. Turistični objekti v Poreču — Zelena laguna S P L O S N O G R A D B E N O P O D J E T J E N O V O M E S T O Gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj kvalitetno in v postavljenih rokih. Velika proizvodnja stanovanj za tržišče