THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
amerikanski Slovenec
JPKX1 SLOVENSKI LIST y AMERIKL
G*sIo: Zm Vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagal
glasilo slov. katol. de lavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv . družine v jolietu. — 5. p. družbe sv. mohorja v chicagl ____ik zapadne slovanske zveze v denver, colorado.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
KO JE AMERIŠKI PARNIK ODPLUL IZ PRISTANIŠČA V ŠANGHAJU, SO KITAJCI NA NJEGA STRELJALI, ČLOVEŠKIH ŽRTEV NI BILO. — STAVKA BANČNIH USLUŽBENCEV KONČANA.
ruski oklopni vlak na kitajskem.
S
VICKSBURG ZAVETIŠČE BEGUNCEV.
Tukaj vidimo znameniti oklopni vlak, katerega železniško osobje je sestavljeno iz Rusov, ki služijo v kitajski severni armadi. Top z moštvom se nahaja v kotlu podobnem prostoru, kjer so varni pred streli iz pušk nasprotnikov.
Trinajst tisoč ljudi prizadetih po poplavi dobiva potrebni živež in obleko v Vicksbur- ! gu. — 30 mest je še v nevarnosti pred poplavo.
KRIŽEM SVETA.
Iz Jugoslavije.
Chikaški tihotapec z žganjem jo bil zasačcn ko je peljal veliko množino prepovedano pijače iz Kanade, pri tej priliki je usmrtil policista.
Sturgls, Mich. — V nedeljo i«> ustavil policist Sam Mates, ki je vršil službo r.a državni j cesti M-23, oddaljeno deset milj od tukaj, sumljiv avto, 7. namenom, da ga preišče. Pred-110 se je pa policist zavedel, je voznik avtomobila, ki je vozil žganje iz Kanade, prisilil po-| licista, da je dvignil roke' kviško, nakar je potegnil po-j licistov revolver, s katerim je oddal več strelov na moža postave in ga usmrtil. Truplo je pustil ležati na cesti, sam pa jo od dirjal z avtomobilom v smeri proti Chicago. Štiri osebe so bile priča umoru, ki so si tudi zapomnile številko avtomobila in obvestile policijo.
16. maja pride v veljavo nova postava v Kanadi, katera je dobrodošla tihotapcem, ker bodo lahko nemoteno dostavljali v Ameriki prepovedano pijačo do meje, od koder jo bodo ameriški bootleggerji vti-hotapljali v notranjenost dežele. Prhibicijski uradniki so na vse to pripravljeni, zavedajo se, da bo odslej njih služba težavnejša, zlasti za policiste na državni cesti v bližini kanadske meje.
-o—
PRAZNOVANJE t. MAJA ¥ EVROPI.
Dan prvega majnika je potekel mirno v Londonu in Parizu, kjer se je bilo bati izgredov. — V Varšavi je prišlo do boja; 12 oseb je ranjenih.
DRUŽINSKA TRAGEDIJA VINDIANI.
London, Anglija. — Lepo vreme prvega majnika je privabilo v Hyde Park v Londonu veliko množico ljudstva, delavcev, ki so praznovali svoj delavski praznik. V parku je bilo postavljenih več govorniških odrov, raz katerih so delavski voditelji navduševali svoje pristaše k skupnemu delu proti kapitalizmu. Vse pa je 1 poteklo mirno, množica se je razšla, ne da bi prišlo do kakšnih izgredov, česar se je bilo bati.
Pariz, Francija. — Napovedana "rdeča revolucija" v Parizu na dan prvega maja, se je izjalovila. Vse je poteklo mirno, večina ljudstva, delavskega in drugih razredov, se je vdeležila konjske dirke, nikjer ni prišlo do kakšnih izgredov. Policija in vojaštvo je bilo pripravljeno; načelnik policije je z letalom krožil nad | mestom in okolico, ker je bilo' rečeno, da se bodo nekje zbrale velike čete rdečkarjev, od I katerih se je bilo bati izgredov.J Edino, kar je nekoliko kalilo mir. je bilo to, ker so vozniki avtomobilov zaštrajkali na ta dan in je bil velik naval povsod kjer je bilo kakšno prevozno sredstvo, da so ljudje prišli kamor so želeli.
Varšava, Poljska. — Prvi majski dan pa ni tako mirno potekel v Varšavi. Do spopada je prišlo med komunisti in policijo; 12 oseb je bilo ranjenih in veliko število izgrednikov je policija aretirala.
Berlin, Nemčija. — Prvi majski dan je privabil na prosto 100,000 nemških socialistov, 30,000 črnosrajčnih sindikalistov in 20,000 rdečesrajč-nih komunistov. Vsi skupaj so demonstrirali pred palačo bivšega cesarja Viljema, kjer je govoril Harnow, voditelj nemških delavskih unij. V svojem izvajanju je udrihal po italijanskemu premier ju Mussolini-ju. Skupine komunistov so napadle posamezne policaje, kjerkoli so dobili kje kakšnega samega. Na večih krajih je
2.75 ODSTOTNO PIVO ZA WISCONSIN.
Če bo sprejet Duncanov predlog v zakonodajni zbornici v Mad ison, bo dovoljeno v državi Wisconsin 2.75 odstotno pivo.
Madison, Wis. — Pri splošnem glasovanju, -ljudstvo v državi Wisconsin pokazalo, da je za modifikacijo Volsteado-vega zakona in je poslalo tozadevno peticijo kongresu. Thomas Duncan iz Milwaukee je predložil zakonodajni zbornici predlog, s katerim se zdaj ba-; vijo v zbornici, po katerem' bi se ne smelo kaznovati nikogar, ki bi imel doma pivo, katero ne vsebuje več kakor 2.75 odstotkov alkohola. V splošnem prevladuje mnenje, da bodo člani v zbornici vodili diskuzijo v prilog Duncanovega predloga. -o-
FERNEKES SKOVAL ZAROTO ZA UGRABLJENJE MI-LIJONARJEVEGA OTROKA.
Chicago, 111. — Detektivi so odkrili, da je H. J. Fernekes glavni zarotnik, za nameravano ugrabljenje devetletnega Johna Schweppe, sina večkratnega milijonarja v Lake Forest. Fernekes je v jolietski jetnišnici, kjer se pokori radi več zločinov in čaka na drugo obravnavo, ker je tudi obdol-žen umora. Zvedeli so, da je on skoval ta načrt. V zaroto je zapletenih najmanj devet o-seb, med temi dve ženski. Kolikor je znano, če bi se ugrabljenje posrečilo, bi ugrabitelji zahtevali 1 milijon dolarjev odkupnine, si katerim denarjem bi skušali prijatelji Ferne-kesa rešiti iz zapora, bodisi postavnim ali nepostavnim potom, kakor bi pač naneslo.
-o-
DOJENČKA NA STOPNICAH POLICIJSKE POSTAJE. Chicago, 111. — V nedeljo ponoči so našli policisti na stopnicah Warren ave. policijske postave korbico, v kateri sta bila dva dojenčka. Čigava sta in kdo ju je tam položil, najbrž ne bo nikoli razjasnjeno.
prišlo vsled tega do spopadov, pri katerih so z a dobili trije policisti težke poškodbe, ranjenih je bilo tudi dvanajst komunistov in večje število izgrednikov so aretirali.
— Anderson, Ind. — Mrs. Margaret Fall, stara 68 let, se je vsled neke šaljive opazke začela smejati, prime jo pa tudi kašelj, počila ji je žila in mrtva je padla po tleh.
BatesviUe, Ind. — Iz nepojasnjenega vzroka, je Fred TTackman, star 17 let, z vrvjo zvezal skupaj svoje tri otroke v starosti 3, 5 in sedem let in jih vrgel v vodo, kjer so utonili, nakar je tudi sam skočil za njimi in tudi utonil. Trupla vseh štirih so našli in jih potegnili iz vode. Sodijo, da se: je nesrečnemu možu omračil um od žalosti, ker je v petek ponoči umrla njegova 20 letna hči Alma.
-o-
BOJNA LADJA NASEDLA, 14 VLAČILCEV JO JE REŠILO.
New York, N. Y. — V bližini "Diamond reef" med Governor otokom in Manhatan, je nasedel superdreadnaught Colorado, katerega je 14 vlačilcev s težavo rešilo iz neprijetnega položaja. Colorado je 32,000 tonska bojna ladja, ki je stala 27 milijonov dolarjev. -o-
— New York, N. Y. — V neki stanovalski hiši v Brook-lynu je izbruhnil ogenj in napravil veliko škode, v plamenih so ostale tri osebe.
CHICAGO, ILL., SREDA, 4. MAJA — WEDNESDAY, MAY 4, 1927.
letnik xxxvl
ŠTEV .(No.) 87.
Amer. parnik na Kitajskem napaden.-Povodenj narašča.
Šanghaj, Kitajsko. — Ameriški parnik President Lincoln, ki prevaža potnike in tovor med Seattle ter japonskimi in kitajskimi pristanišči ,je bil apaden, ko je zapuščal pristanišče v Šanghaju. Na njega so streljali Kitajci s puškami, človeških žrtev ni bilo.
Tlankouska vlada je spremenila svoje tujcem sovražno •tališče in prenehala s teroro-stičnimi metodami.
Nacionalistični listi poro-.1 jo. da je stavka bančnih u-službencev končana. Inozem-i bankirji so se podali zah-;< vam, da bodo plačali priza-<i tim uslužbencem polovico 1 lače za časa stavke in da bo-1 o uslužbence, ki so bili na j *:tvki, vzeli zopet nazaj v •! ižbo.
Poveljnik mesta ITankou, neral Tang Sentse, je šel na; iiito. Boje se napada od ve-, 1 in severnih čet. V bližini, i nkoua je 60,000 mož, ki so pravljeni, da bodo mesto l i .nili pred napadalci.
V mestih Nantao in Cape! v, .^nghajskem okraju, so se vv-. ile prvega maja velike de-j "onstran je, katerih se je leležilo nad 100,000 doma-nov. Do izgredov sicer ni pri-* o, pač pa so govorniki kruto (•■ soj al i angleško politik« na Kitajskem.
-o-
ŽRTEV POKLICA.
Vfcksburg, Miss. — Ameriški Rdeči križ je v mestu Vicks-, burg, kjer je v normalnem ča-( sn 18,,000 prebivalcev, postavil pet postaj, šotorišč, kjer (skrbijo za 13,000 ljudi, ki so I bežali iz svojih domov, v ka-j lore je vdrla voda. Tukaj so ti 1 nesrečneži preskrbljeni s hrano in obleko. Veliko število
1
ljudi je pa po drugih krajih, ki so tudi prizadeti po poplavi, ki še vedno trpijo pomanjka-, n jo. Trgovski tajnik Hoover je rekel, da je treba takoj 10 milijonov dolarjev za preskrbo ponlavljencev.
V	veliki nevarnost je jugovzhodni del države Arkansas, kjer se je bati, da se podere nasip v bližini South Bend, Ark.
V	Arkansasu je doslej 1,-250.000 a k rov zemlje pod vodo; v Mississippi 750,000; v Missouri, 100,000; v Illinois, Kentucky in Tennessee pa nad 200,000 akrov.
New Orleans, La. — V Loui-siani je nad 10,000 akrov zemlje preplavljene. Voda pa se vedno narašča in se je bati, da bo podrla še več nasipov in preplavila kraje. na katerih so bili ljudje doslej varni, zdaj pa se že pripravljajo na najhujše, zapustiti svoja domov ja in se pridružiti beguncem, katerih število je na-rastlo na 200,000.
1
—	Portland, Ore. — Ray De Autremont, ki je pobegnil leta 1923, po napadu na Southern Pacific vlak, pri katerem so bili trije železniški uslužbenci ubiti, je prišel v Manila v roke pravici. Njegov brat, ki je bil tudi v zvezi z napadalci, je tudi že pod ključem.
—	Little Rock, Ark. — Tri tedne so pogrešali od doma enajstletno Folello McDonald, v soboto so pa našli njeno truplo. Pogrešajo pa še vedno trinajstletnega dečka, Lonnija White-a, ki je izginil istočasno kakor Folella.
—	Chicago, 111. — Harry Niemand, star 15 let, iz Sum-;
, mita, je stopil pred več tedni na žebelj, zakar se pa ni zmenil. Zdaj se mu je rana prisa-dila in je v groznih bolečinah' izdihnil.
—	New York, N. Y. — Ells-' worth M. Statler, ki lastuje celo vrsto hotelov, star 64 let, je poročil svojo tajnico, staro 34 let.
—	Pittsburgh, Pa. — V nedeljo so imeli v Pittsburghu v gledališčih predstave, od katerih čisti dobiček je namenjen za pomoč prizadetim po poplavi.
—	Winnipeg, Man. — V hiši farmarja Charles Murray-j a je eksplodirala petrolejska
< svetilka, nakar je izbruhnil j ogenj. Gospodar je zadobil i hude opekline, gospodinja in trije majhni otroci so pa ostali v plamenih. Poslopje je popolnoma uničeno.
—	Marquette, Ia. — Wil-' liam Goltz, veteran svetovne ^ vojne je bil v soboto ubit od strele, baš v trenotku, ko je sedel v avto, da bi se bil odpeljal od doma.
—	Poplar Bluff, Mo. — E. Jackson, star 15 let, ki je 7. oktobra lansko leto usmrtil svojo mačeho, Mary Jackson, je bil pri tukajšnem sodišču spoznan krivim umora prvega reda.
—	London, Anglija.—Francija in Španija sta skupno začeli z akcijo proti Rifijancem, katerih je še veliko, ki se nočejo podati.
—	Pariz, Francija. — V soboto je pristal v Agadiru francoski letalec kapitan Rt, Roman, ki se nahaja na poletu preko južnega Atlantika.
—	Morristown, N. J. — Alma Heller, stara 19 let, je izpovedala, da je usmrtila svojega zaročenca Spencer Housa, ker se je bala, da jo bo zapustil in poročil drugo.
vlak zadel v avto; štiri osebe mrtve.
Fostoria, O. — Na železniški progi v tukajšni bližini je vlak New York Central železnice zadel v avto v katerem- se je vozil 60 letni A. D. Mitchell, njegova žena in dva otroka. Sunek je bil silovit, avto je po-polnom a razbit in vse štiri o-sebe so bile ubite.
poleg tvojega našlo va na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroski.
NESREČA PRI LIKANJU, KATERE ŽRTEV JE BILO MLADO DEKLE; KO SE JI JE VNELA OBLEKA, ZADOBI-LA JE POŠKODBE, KATERIM JE PODLEGLA.—DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Strašna smrt 151etne deklice.
j V neki hiši v Dolnji Lendavi se je odigral pred kratkim gro-|zen prizor, ki je zahteval življenje petnajstletne služkinje j Ilonke Hegeny. Kaj da je nesrečo povzročilo ne ve nikdo, ker priče ni bilo nobene. Ne-srečnica je v kuhinji likala z li-kalnikom na špirit. Kako je prišel špirit v dotiko z obleko j in na kak način se je ta na njej .užgala, je ostalo nepojasnjeno. Drugi so za stvar zvedeli šole | v trenutku, ko so se sobna vra-(ta iz kuhinje bliskoma odprla in je s krikom drvela proti njim postava v plamenih. Osupnili so, a le za trenotek. Potem pa so kričali dekletu, da se vleže na tla. S preprogami in rjuhami, ki so jih metali na njo, so tplamen zadušili. Zdravnik je jbil kmalu pri roki. Ker je bila .bolečina radi groznih opeklin neznosna, je dal ponesrečenki pomirjevalne injekcije. Zdravniško pomoč jo je v toliko spravila k zavesti, da so jo pre-jnesli lahko na dom. Mlada, j slabotna narava ni vzdržala velike bolečine in dekle je za-tisnilo oči. Nesreča je pretresla vso okolico in mlado žrtev je spremljalo do groba in v grob veliko sočutje. Dekle ni mislilo na smrt in je celo v največjih mukah odslavljalo radovedneže, ki so vpraševali, kako se je zgodila nesreča, z besedami: "Povem, ko ozdravim." Drugače je bilo odločeno in odnesla je s seboj v grob skrivnost nesreče.
Uboj.
V župniji Ptujska gora se je zopet doigral te dni fantovski pretep, ki je končal s smrtjo. Po vinogradih opravljajo sedaj kop in na večer pred razidom se pač pije mnogo več nego je potrebno. Razdraženi po preobilnem alkoholu so se vračali s kopi proti domu I. Danjko iz .Stez ter Anton Gojkovič in I. jRodek iz Ptujske gore. Med I potjo so se med seboj sprli, prišlo je do pretepa in nad Danj-|ka sta se spravila omenjena dva s Ptujske gore. Pod udarci se je Danjko zgrudil na tla in na tleh ležečega sta ga obdelala z motikama tako, da sta mu razbila lobanjo in kmalu nato po prepeljavi v ptujsko bolnico je izdahnil.
Požari vsled strele.
Iz 2irov poročajo: Zgodaj je začelo letos treskati. V noči nedavno je treščilo v hišo posestnika Loščarja v Zirovskem 'vrhu. Hiša je zgorela. Takoj nato je udarila strela v Anžo-'nov kozolec v Račevi in ga u-žgala. Pihal je vzhodni veter, ki je zanesel ogenj na streho hleva, hiše in shrambe za žito. Vsa ta poslopja so bila krita s slamo in so do tal pogorela. Iz i hleva se je posrečilo rešiti 17 glav goveje živine, le ena ju-nica je zgorela. Škoda daleč presega zavarovalnino, ki znaša 60 tisoč dinarjev. V soboto j zjutraj je pa treščilo v hišo Mail
jksa Nagliča v Žireh. Strela sicer ni užgala ničesar, razmetala je pa opeko po strehi. To hišo je upepelila strela že [pred tremi leti. Ne da bi užgala, je zadela strela ta dan še več drugih poslopij.
-o-
Opasna vlomilska bnnda pod ključem.
Maribor je že več tm vznemirjala tolpa vlomil-je izvršila zlaVti po . .. drznih vlomov. V1 < •• > bilo dvakrat v tovarn« de "Mirim," v prostor«-tehnične tvrdkc Spr.i drznejši pa so bili vlomi . stilne. Ni bilo skoro </«, ., mestu, ki bi je ne l>i bi!i • milci obiskali. Policij i :< bj|?t neprestano na delu. ven- -o imeli vlomilci srečo in jim ii.»l-go nihče ni mogel do živega. Končno pa jih je spravil v roke policije slučaj, s katerim niso računali. Nemalo zaslugo ima pri tem novi policijski pes, ki ga ima mariborski policijski |komisarijat šele nekaj mesecev, pa se je sijajno obnesel že pri prvi preizkušnji. V gostilno v Strmi ulici je bil v noči izvršen vlom. Storilec se je pri tem ob rez al na steklenih vratih v roko ter je močno krvavel. Policija je pripeljala takoj, ko je bila obveščena o vlomu, na lice mesta psa, ki je šel za svežo sledjo ter vodil detektiva do neke samotne hiše, ležeče kakih 15 minut izven mesta. Hiša je bila obkoljena in prebivalci aretirani. V njih so dobili vlomilce, katere so že toliko mesecev zasledovali.
--
Tragična smrt polkovnika Gi-lardija.
Z albanske meje je prispela vest, da je dal Ahmed-beg Zo-gu ustreliti polkovnika Gilar-dija, ko je hotel zbežati preko meje v Črnogoro. Bil je doma iz Zagreba in je služil v Albaniji, kjer je bil čas+nik pri žan-darmeriji. Pod sedanjim režimom so mu postala tla vroča in je hotel pobegniti v Jugoslavijo. Na begu pa ga je zadela smrt.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
5°0 Din............-..........$ 9.10
1,(A) Din....................... 18. .SO
2,500 Din.................. 46.25
5,000 Din...................... y2.00
10,000 Din........................ 182.'-J0
100 Lir ................... ..S 5.65
200 Lir ...................._....$ 11.00
500 Lir ..................... $26.50
1000 Lir ................... §52.00
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti aK pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite m:
zakrajsEK & ČESARK,
455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y.
Y
AMERIKANSKl SLOVENEC
AMERIKANSK I SLOVENEC
Frvi in mjiUrejii slovenski list
▼ Ameriki. Č Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razen nedelj, con* del j hov in dnevor po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L
Telefon: CANAL 0098.
Naročnina:
Za leto leto__$5.00
Za pol leta____2.50
Za Chicago Kanado in Evropo:
Za celo	_ 6.00
Za pol leta-	.	3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Phone: CANAL 0098.
Subscriptions:
For one year___________$5.00
For half a year____-___2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year___________6.00
For half a year______3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu
je čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira._Rokopisov
uredništvo ne vrači.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-či, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Za zbližanje delavcev in farmarjev.
Mnogo se zopet govori in piše te dni v ameriški javnosti o zbližanju delavcev in farmarjev. Resnično, delavec in farmar, zlasti srednji in mali farmar, sta oba enako izkoriščana od združenega kapitalizma, ki vlada po svoji samopašni kapitalistični metodi oba enako v gospodarskem oziru.
Vendar, da se doseže popolno zbližanje in zatem enotna fronta političnih ciljev delavcev in farmarjev, je pa treba položaj temeljito razumeti, tako gospodarske razmere, kakor tudi okoliščine, ki ustvarjajo duševno naziranje obeh.
Delavstvo v mestih je izkoriščano do mozga od velekapi-tala. Kadar govorimo o velekapitalu, mislimo združene vse industrijske kapitaliste, kajti ti po svoji kapitalistični disciplini tvorijo vedno enotno fronto. Je resnica, da konkurirajo med seboj, a kadar vodijo boj proti delavstvu, stoje vsi rama ob rami. Nikdar niste še videli, da bi kapitalist obsojal kapitalista, ker preganja in zatira delavce.
Med nami delavci ni najti te discipline. Delavski voditelji so nadvse malenkostni. Razcepljeni med seboj z raznimi političnimi prepričanji, nastopa voditelj proti voditelju, delavec proti delavcu. Zlasti med nami Slovenci. Pazite na naše socialistične voditelje. Niti enega govora ne morejo spraviti skozi, da ne bi v njem se obregnili ob prepričanje svojega bližnjega. Niti enega članka ne morejo napisati, da bi se v njem ne obregnili ob versko prepričanje svojega bližnjega. Kaj to pokazuje? Pokazuje, kako majhnega duha so. Skupni cilji, ideali delavske svobode so jim nepoznana stvar. In to gre naprej kljub temu, da vidijo in dobro vedo, da je delavec, čc je po verskem prepričanju katoličan, ravno tako izkoriščan in zatiran od kapitalistov, kakor delavec, ki je socialističnega naziranja. Ampak to jim ne gre v glavo. Več jim je za svoje slepo prepričanje, kakor za enotno fronto, kakor pomagati v skupni akciji delavski bodočnosti. Zato pa tudi taki uspehi.
Med delavci in farmarji tudi ni opažati tistih medsebojnih vezi, kakor bi jih morali imeti. Med farmarje zahaja kapitalistični tisk in ta neprestano na najpremetenejši način deluje, da farmarji vedno postrani gledajo organizirane industrijske delavce. Kapitalistični tisk pripoveduje farmarju, cla je industrijski delavec kriv, ker ta baje zahteva vedno večje plače, da toliko stane farmarsko poljsko orodje. Ker se to ponavlja dan za dnem, mislijo mnogi farmarji, da je temu res tako. Zato najdete med farmarji čestokrat celo nasprotnike industrijskega delavstva. Resnica sicer prihaja tudi med nje, toda ne v oni količini, kakor nasprotna propaganda. Zato doslej ni bilo videti med delavci in farmarji še kake večje akcije, katere val naj bi objel vse široke plasti delavskih in farmar-skih slojev in iste združil v eno fronto proti organiziranemu velekapitalu. Razun države Minnesote in še par drugih manjših okrožij sploh ni nikjer nobenega zmisla za skupno akcijo farmarjev in delavcev.
Kdor hoče ta vidi, da interesi delavcev in farmarjev so v ozki zvezi, če ne eni in isti. Slednje bo pravo. Ker delavstvo tvori večino, je enostavno umljivo, da tvorijo največji del kon-sumne grupe, ki kupujejo pridelke, ki jih prideluje farmar. In vendar vidimo, če položaj, kakoršen je vsled sedanjega kapitalističnega gospodarskega sistema dobro ogledamo, da so1 kapitalisti na umeten način postavili med delavce in farmarje' pravi kitajski zid, ki deli delavce na eno in farmarje na drugo' stran.
Vzemimo za primero: Farmar dela od zore do mraka in v potu svojega obraza prideluje življenjske potrebščine, ka-| tere potem prodaja. Farmar svoje produkte prodaja po tako nizki ceni, da ko delavci po mestih zvemo, kaj farmar dobi za' svoje pridelke, se čudimo, kako je to mogoče. Po mestih pa' taka draginja. Tisti ducat jajc, ki jih je farmar prodal od 12!
do 20c ducat, jih mi plačujemo po mestih od 45c včasih do! 80c ducat. Taka draginja, pa da farmar ne more shajati, se
več krat kdo vpraša po mestih. Toda pred očmi nima prave slike. Toraj, če se na farmah dobi ducat jajc za 15c in se jih v mestih prodaja za 45c in več. Kdo pa spravi razliko? Kdo stisne 30c zraven? Ta razlika gre v žep organiziranih prekupčevalcev, ki tvorijo bogate prekupovalne trgovske truste. In tako gre pri vseh farmarskih pridelkih. Prekupovalni tru- I sti tvorijo tisti debeli kitajski zid med delavci in farmarji. Na ! škodo delavcev in farmarjev taki trusti bogate. Posledice pa 1 so, da farmar svoje pridelke prodaja za prenizke cene, kar ga gospodarsko uničuje, delavec na drugi strani po mestih pa mora plačevati potem iste pridelke po veliko previsokih cenah, 1 ki so jih navili prekupovalni trusti.
Vsled pretirane draginje, ki jo povzročajo taki kapitali- | stični trusti, nastajajo razmere za delavce neznosne. Pomoč temu so zahteve po višjem zaslužku. Za farmarja pa na drugi strani isto. Oba sta izkoriščana od enega in istega izkoriščevalca.
Odpomoč temu leži v rokah delavcev in farmarjev samih. Delavec in farmar morata debeli kitajski zid, ki so ga pozidali med njima kapitalisti, porušiti do tal. Treba je tesnejših zvez med obema. Farmar naj poskrbi, da bo na trgu prodajal direktno delavcu in delavec naj kupuje življenjske potrebščine direktno od farmarja. Tako bo prej omenjena razlika ostala med njima, kar bo obema v korist. Potom kooperativnega trga, ki naj bi ga farmarji organizirali sirom Unije, bi bilo to izvedljivo. V organizaciji je moč. In če stopita skupaj delavec in farmar in gresta složno na delo za svoje interese, je ni sile na svetu, ki bi ju ustavila. Za dosego tega pa treba dela. Treba vzajemnosti!
Kadar se bota delavec in farmar znašla na skupni fronti proti organiziranemu velekapitalu, tedaj se bo začel rušiti fundament sedanjemu kapitalističnemu gospodarskemu sistemu. Tedaj bo zasijalo delavcu in farmarju svetlejše solnce, kakor jim pa sije v današnjih gnilih kapitalističnih časih.—n.
KAJ JE NOVEGA MED ROJAKI V KANSASU?
Kansas City, Kans.
Cenjeni g. urednik nam priljubljenega lista Amer. Slovenec! Prosim, da priobčite ta 'moj mali dopis, da tudi drugi citatelji zvedo, kako se imamo pri nas v Kansas City.
Velikonočne praznike smo praznovali prav imenitno. Vreme je bilo kakor nalašč krasno. Solnčni žarki so ogrevali dušo in telo. Res krasni čas je velikonočni, ko praznujemo vstajenje Gospodovo. Narava se probuja — premagana je smrt, Aleluja. Cerkev naša je bila lepo okrašena, hvala vsem tistim, ki za to tako lepo skrbijo. Vse polno je bilo lepih cvetic, s katerimi so okinčale božji hram članice Materinskega društva. Vstajenje se je vršilo na veliko soboto zvečer. Ljudstva je bilo vse polno. Krasno je bilo petje in lepa procesija po cerkvi z Najsvetejšim. Lepo je bilo videti dečke v procesiji s svečami v rokah, deklice pa s cvetlicami. Vse je bilo veselo in radostnih lic, pa zakaj tudi ne, saj je naš Zveličar vstal iz groba. Na Veliko nedeljo je bila slovesna sv. maša z Najsvetejšim izpostavljenim, po sta-rokrajski šegi. Kaj ne, dragi rojaki, kako se ob takih prilikah obujajo spomini na naše kraje, na našo staro domovino. Petje pri maši je bilo tudi zelo lepo, pevcem vsa čast in hvala.
Pleskanje v naši cerkvi hitro napreduje. Nekaj lepega bo to, ko bo delo dovršeno. Zadnji': teden so dospela okna in vrata j iz tovarne in bodo v kratkem!;
postavljena. To so varstvena okna, proti vetru. Čez čas bodo pa še prišla "Stain glass" okna, katera bodo gotovo naša društva in farani nakupili in si s tem postavili lep spomenik in za cerkev pa pomoč. Seveda so .težave in denarja primanjkuje, kar tudi delo zadržuje. Gotovo pa bo vsak zavedni Slovenec in Slovenka pripomogla, da se bo jčimprej dogotovilo. Okrog cerkve je zelo lepo; drevesa, ki so (tam zasajena, že zelene in trakta lepoto še poveča, da se člo-|Vek počuti, kakor bi bil v parku. Res vsa čast č. g. Rev. John
i
Peršetu za krasno urejena ( {Zemljišča okoli cerkve in ki tako lepo skrbijo, da je vse v lepem redu.
j Mladinski klub je imel svojo zabavo dne 18. aprila, na kateri so se prav lepo zabavali, j Igral je Holy Family Junior (Club orkester. To so naši domači fantje in dekleta. Le to je bilo škoda, da je tisti večer deževalo in je več rojakov ostalo doma, kateri so bili namenjeni na zabavo.
Na belo nedeljo, dne 24. aprila so pa naše vrle članice Materinskega društva sv. Reš-njega Telesa priredile veselico, ki je bila prav dobro obiskana. Postrežba je bila tudi prvovrstna; okrepčila za suha grla je bilo dovolj, mladina se je pa sukala po taktih godbe. Te vr- i le članice Materinskega dru- ! štva zbirajo denar, da bodo : kupile novo obhajilno mizo za našo novo cerkev, katera bo i stala čez $600. Lepo je, da se < pomaga tem članicam, ki se ta-ji ko trudijo za našo župnijo. —J J
Bog jih živi!
Naši Jurji so prav lepo obhajali svoj god dne 24. aprila. Le to jim ni bilo po volji, ker je bil letos Jurij na 23. in ne na 24. Pravijo, da to ni slovenski Jurij. 25. aprila je pa bil sveti Marko, vsem Jurjem in Markom čestitamo k njih godu. Na mnoga leta!
Pri nas smo imeli en teden prav hudo deževje. Lilo je kakor iz škafa, tako da so reke izstopile iz svojih strug in zalile doline. 50 družin je moralo zapustiti svoja domovja. V čolnih so jih spravili na varnejše kraje. Hvala Bogu, pri nas v Kansas City ni bilo nič hudega, kajti tukajšni jezovi so visoki, voda bi morala narasti do 33 čevljev, da bi bila za nas nevarnost. Kar je nas Slovencev, živimo visoko gor po hribih, katerih je v okolici Kansas City mnogo.
Delavske razmere niso nič kaj dobre. Takoj po novem letu je bilo več delavcev odpuščenih, nekateri pa delajo le po nekaj ur dnevno. Upamo, da se bo v tem oziru kmalu kaj poboljšalo, ker so zunanja dela zdaj odprta in se je začelo zidati ter graditi poslopja.
V Bakreno okrožje na Michigan je šel naš vrli faran in dru-štvenik Marko Sajnich, živeč 'na 509 Elizabeth St. Želimo mu mnogo sreče in zdravja, da bi se srečno povrnil nazaj v krog svoje družine in naše župnije, j Preselil se je iz Buemonta, .Texas, rojak Frank Mikolich k jsvoji družini, živeči na N. 5th Street. Mr. Mikolich je kon-traktor pri izdelovanju dog za sode in je dobro poznan med jnašimi drvarji po vseh južnih državah do New Orleansa, La.
Mr. Joseph Kostelec in An-|ton sta dobila iz stare domovine pismo, da je tamkaj umrl jiijih oče Jožef Kostelec dne 21. februarja t. 1. v Drašičih št. 50, župnija Metlika. Ranjki je bil ■ dobra duša, korajžen in prijazen; pečal se je z vinsko trgovino. Poznali so ga vinski kupci od prijaznega Bleda na Gorenjskem in Jesenic ter Ljub-jl.jane, pa tudi po drugih krajih Slovenije in Hrvaške. S pridnostjo si je pridobil lepo posestvo. Ranjki je bil oženjen z Nežo Papič iz sosednje vasi Kermačine od dobro poznane rodbine Papičeve. Bog ju je obdaril s petimi otroci, tremi dečki in dvema dekletoma, katere sta vzgojila v pravem katoliškem duhu. Tukaj v Zedinje-nih državah se nas nahaja veliko sorodnikov7 in znancev pokojnika. Z Bogom, dragi stric, počivajte v miru! Vam, draga teta v stari domovini in tukaj-šnim sorodnikom pa moje globoko sožalje.
Mathew Papich.
NOVICE IZPOD ŠENTLOV-RENŠKEGA ZVONA.
Newburg-CIeveland, O.
Dolgo že ni bilo nič slišati iz našega mesta. Morebiti bo kdo izmed čitateljev mislil, da Newburzani še vedno spimo zimsko spanje, a temu ni tako.
Imeli smo sv. misij on. Vodila sta ga Rev. P. Odilo Hajnšek, O.F.M., in Rev. P. Salezij Glavnik, O.F.M. Misijon je bil od 27. marca do 10. aprila. Cerkev
je bila pri vseh pobožnostih vedno polna. Rev. P. Odilo je izvrsten govornik in njegove pridige nam bodo ostale vedno v spominu. Gotovo so besede č. gospoda marsikaterega mlačne ža spreobrnile in mu pokazale pot k Resnici. Za ves trud misijonarjev naj jim bo ljubi j Bog plačnik.	i
Velikanoč je minula. Imeli ' smo prav lepo slavnost, ki se je ! začela že ob 4. uri v nedeljo 1 zjutraj s tem, ko so se oglasili zvonovi in oznanjali vernikom vstajenje Gospodovo. Društvo sv. Antona Pad. je skrbelo za častno stražo pred božjim grobom. Lepo jih je bilo videti, ko so stali ravni kakor sveča. Ko bi človek ne vedel, da so naši domači fantje in možje, bi mislil, da so iz kamna izklesani. Vsa čast jim. Ob pol deseti uri so se začela zbirati društva v dvorani Narodnega Doma, od kjer so točno ob 10. uri odkorakali v cerkev k sv. maši, in sicer z godbo na čelu. Lepo je tudi bilo, ko so fantje in dekle-ta Kat. Pevskega Dr. Slovenija med člani podpornih društev korakali in s tem pokazali svoje versko prepričanje.
Na belo nedeljo nam je pa društvo Slovenija priredilo lepo zabavo, ko je vprizorilo igro "Divji lovec." Moramo reči, da so vsi igralci svoje vloge izvrstno pogodili. Med vsemi nam je pa najbolj ugajal berač, Mr. Jos. Fortuna, ki je s svojimi bolečinami na pljučah izvabil od občinstva obilo smeha. Navajeni smo že na to, če Rev. Gnidovec učijo kakšno igro, da vedno lepo izpade. — Vsem prav lepa hvala. Upamo, .da nas bodo kmalu zopet s kakšno igro razveselili.
Na dan 8. maja bo pa zopet nekaj novega. Ta dan se preseli srebrna kupa iz Collinwoo-da v Newburg. Da ne bodo či-itatelji ugibali kaj to je, naj • povem ,da je glavni odbor Slo-j jvenske dobrodelne zveze naba-! i vil srebrno kupo in jo izročil društvu Kras št. 8 SDZ., ker je i pridobilo največ članov v društvo. Ker pa je bila kampanja i [podaljšana do 31. marca, so članice dr. Kraljica Miru št. 24 |SDZ. si začele misliti, kaj pa, j 'ko bi me zmagale. Rečeno, storjeno. Šle so na delo in so pomnožile svoje društvo za 238 procentov, nakar je glavni odbor prisodil srebrno kupo dr. Kraljica Miru v Newburgu.
Vi pa, rojaki v sosednem i Collinwoodu, nam gotovo vsled j tega ne boste nevoščljivi in nas j boste sprejeli kot brate, ko bo- i mo prišli po kupo. Le v slogi i bomo podvojili članstvo i>ri SDZ.	|
Ko to pišem, se je oglasil mrtvaški zvon in nam naznanil žalostno vest, da je mirno v Go- < spodu zaspala Josephine Bo-! her v najlepši dekliški dobi, ] stara 18 let. Pokojna je bila j hči dobro znane družine Charley Boherjeve. Zapušča žalujo- i če starše, dva brata in eno se- J stro, omoženo Blatnik. Boleha- • la je eno leto za srčno napako. 1 Zadnjih šest mesecev je bila vedno na bolniški postelji. — ,< Težka je bila ločitev od bratov in sester ter tako ljubljenih ] staršev. Vedno je še upala, da j ozdravi, toda božji previdnosti |
Sreda, 4. maja 1927.
SuSd^jiesDis
Nekaj iz statistike. — Ekonomisti so podali te dni sledečo statistiko o plačah, ki jo prejemajo povprečno ljudje. Slecli tako-le:
j Babe Ruth, baseball igralec, ,prejema letno $70,000.00. Kongresnik letno $10,000.
Povprečni butleger $8000. Povprečni advokat $4000.
Povprečni profesor $3200.
Povprečni zdravnik $3000.
Povprečni delavec $1400.
Povprečni farmar $800.
Povprečni duhovnik $700.
v si= *
Komentar. — Iz podane statistike je jasno, kdo je dandanes najbolj plačan, dasi v statistiki ni omenjenih gledaliških zvezd, ki prejemajo letno do pol milijona dolarjev in več. — Značilno pri vsem tem je to. da je duhovnik najnižje plačan, kljub temu, da mora študirati več kakor marsikdo drugi. — Majhna je skorjica, ki jo dobivajo povprečni duhovniki za svoje službe, pri katerih se morajo zatajevati in prenašati še druge križe in težave. Pa naj bi si bila še manjša, socialisti. — vsaj lawndalski — bi jo gotovo tisočkrat pregodrnjali slehernemu duhovniku!
Dolar na vsakem grmu. _
Ko so nekoč vprašali starega Rockefellerja, da naj razloži, kako in na kak način j t- postal tako podjeten kakor je, v svojih letih, je odgovoril, da mu je nekoč neki podjetni somjak žid tako-h> odgovoril: Bral, dolarji rasu-jo in cvetejo na vsakem grmu. Treba jih .je le znati dobiti z grma ... — To sem : začel izvajati in moj sorojak .mi je povedal resnico. Tako olj-. ni magnat.
Grmovi z dolarji. Te dni
pa je prišla tudi vest, <ia je ! Marcel, rodom Francoz, izjavil, da pred no bo par let. pride ; naza j moda dolgih ženskih las. j Prišlo bo nenadoma, kakor I morski val, in vse bo hotelo zopet nositi dolge lase. Dolge le-jpe lase, ki so jih dale ženske in dekleta porezali, niso šle v smeti. Viasuljari so vse pokupili in ko pride doba dolgih las, bodo iste umetno prirejene i laso drago prodajali nazaj. Pa recite, da na vsakem grmu ne jevetejo in ne rastejo dolarji. Samo znati ie treba, pa se jih dob;.
jse moramo pokoriti. Vi preostali se tolažite z zavestjo, da ■je vaša ljubljena hčerka med langelji v nebesih pri svojem I ženinu Jezusu. Saj ga je v živ-jljenju tako ljubila in prejemala pogosto sv. zakramente. — |Prosila bo pri Bogu, da tudi mi [ob času, ko se stečejo dnevi našega življenja, se vidimo nad zvezdami.
Ker se je moj dopis že precej zavlekel, naj končam in h koncu še pozdravljam vse čita-telje tega lista, listu pa želim mnogo novih naročnikov.
J. Resnik, zastopnik.
ATALA.
Fr. R. Chateaubriand.
Zakaj pa še ni Šakta kristjan? Kakšni ničevi politični in domovinski vzroki so ga do zdaj zadrževali v zmotah njegovih očetov?
Ne, nočem se še dalj časa obotavljati. Zemlja me kliče:
"Kdaj boš šel v grob in česa še čakaš, da ne sprejmeš božanske vere? . . ."
O zemlja! Ne boš dolgo name čakala: takoj ko bo duhovnik to, od žalosti pobeljeno glavo v vodi pomladil, upam, da se združim z Atalo . . . Toda dokončajva še to, kar mi preostaja, da od svoje zgodovine še povem.
Pogreb.
Ni mogoče, o Rene, da bi ti danes naslikal obup, kf se je polastil mojega srca, ko
je Atala oddala zadnji vzdih. Treba bi bilo imeti več ognja, kakor ga mi je ostalo,- treba bi bilo, da bi se moje zaprte oči zopet mogle odpreti solncu, da bi od njega zahtevale obračun za solze, ki so jih prelile ob njegovi svetlobi. Da, ta luna, ki se sedaj sveti nad našimi glavami, se bo prej utrudila, razsvetljevati Kentuckyjeve pustinje; da, ta reka, ki sedaj nese naše čolne, bo prej prekinila tok svojih voda, kakor bodo nehale teči moje solze za Atalo. Dva dni sem bil gluh za puščavnikove besede.
Ko je poskušal, da bi mojo žalost potolažil, se ta izvrstni mož ni posluževal niče-vih zemeljskih dokazov, ampak se je zadovoljil, da mi je rekel:
"Moj sin, to je božja volja," in stisnil me je v svoje roke. Nikdar bi ne bil verjel, da je v besedah udanega kristjana toliko tolažbe, če bi ne bil sam tega poizkusil.
Nežnost, gorečnost in neomahljiva potr-
pežljivost starega božjega služabnika so slednjič premagale trdovratnost moje bolesti. Sramoval sem se solz, katere sem mu povzročil. "Moj oče," sem mu rekel, "to je preveč; strasti mladega moža naj ne
vznemirjajo več miru tvojega življenja._
Pusti me, da vzamem zemeljske ostanke neveste, pokopal jih bom v kakem kotu puščave in če sem še k življenju obsojen, se bom trudil, da postanem vreden onega večnega zakona, ki mi je bil od Atale obljubljen."
Pri tej nepričakovani vrnitvi poguma se je dobri oče od veselja tresel; potem je za-klical:
"O kri Jezusa Kristusa, kri mojega dobrega Učenika, tukaj spoznam tvoje zasluge! Brez dvoma boš rešil tega mladega človeka. Moj Bog, dopolni svoje delo! Daj mir tej ubogi duši in od njegovih nesreč pusti samo ponižne in koristne spomine!"
Pravični mož se je upiral, da bi mi prepustil truplo Lopezove hčere, toda predlagal mi je, da bi novoizpreobrnjenci prišli in bi jo z vso krščansko slovesnostjo pokopali; temu sem se pa jaz upiral.
"Nesreče in kreposti Atale," sem mu rekel, "so bile ljudem neznane: tudi njen grob, na skritem kraju od najinih rok izkopan, naj bo vsem neznan."
Dogovorila sva se, da bova drugi dan s solnčnim vzhodom odšla, da pokopljeva Atalo pod lokom naravnega mostu ob vhodu v "Dobrave smrti."
Proti večeru sva prenesla njene dragocene ostanke na severno odprtino votline. Pušcavnik jih je bil zavil v kos evropskega platna, katero je stkala njegova mati: to je bilo edino imetje, katero mu je od njegove domovine ostalo in že davno ga je-bil določil za svoj lastni grob. Atala je ležala na ruši gorskih nedotik; njene noge, glava,
rame in del prsi so bili nepokriti. V njenih laseh se je videla vela magnolijina cvetka... ravno tista, ki sem jo položil na posteljo deve, da bi bila rodovitna. Zdelo se je, da njene ustnice — kakor dva jutra odprt rožni popek — po nečem koprne in se smejejo. Na njenih bledo se svetečih licih so se razločile nekatere modre žile. Njene oči so bile zaprte, njene čedne noge so ležale vsaksbi in njene alabastrne roke so pritiskale k srcu križ iz ebenovine; škapulir njenih obljub je bil obešen na njenem vratu.	-v. • -jg.^
Zdela se je začarana od angela otožnosti in od dvojnega spanja nedolžnosti in groba: ničesar še nisem videl bolj nebeškega.
Kdor ni vedel, da se je ta mlada deklica enkrat veselila dnevne svetlobe, bi jo bil mogel imeti za kip spečega devištva.
Sreda, 4. maja 1927.
suovsuvc
Zapadeta Slovanska
Zveza
DENVER. COLO.
NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA |
ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind a ve., Pueblo, tfolo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo.
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St, Denver, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Dan Radovicli, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland. O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Axnerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, UL
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj »e pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dragih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku naj bližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje OMsn owb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!

IMENIK IN NASLOVI KRAJEVNIH DRUŠTEV Z. S. Z.
ZA LETO 1926.
Iz delavskih krogov,
IZ CHURCHILLOM VOJ flIH SPOMINOV.
(Dalje.)
Štev. 1. dr. sv. Martina, Denver,
Colo.	Predsednik Joe Permc,
t.ijnik Tolin M tr«»It, <>r>3 Elgin Place, liiagajuik Frank Tanko. — Vsi v Dcnverju. S«.jt se vrše vsako drugo -redo v mesecu v dvorani slovenskih društev.
Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo.—
Pr<'iseduik John Merhar, tajnik in bla-. 'jnik Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani bv. Jožefa.
Štev. 4. dr. Zapadni Junaki, Mid-vale, Utah. — Predsednik Frank Kole.-, tajnik Joseph Pcrcich, Box 288, ''.iKajnik Dat! Kadovieh. Seje se vrše akega 10. v mesecu v dvorani Dan ' idovicna. Štev. 5. dr. Planinski Eratic, Lead-ille, Colo. — Pp-dscdr;k John Fajdi-. tjinik Jo« M kar. 330 W. 2nd St., !:>7a;rik Trauk Zait7. Jr. Seje se vrše akega 11. v mesecu na 527 Elm St. \ -i v Leadvillc, Colo.
Štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs, i Celo. — Predsednik .loe Uapsch, tajnik Michael Kapscli, 508 N. Spruce St., blar-'ijnik Frank K lun. Seje se vrše vsakega 12. v mesecu v dvorani društva Zvon in društva Triglav SNPJ.
Štev. 7. dr. Sv. Rožnegavenca, Denver. Colo. — Predsednica Mary Grum, t.iinica Amelia Zalar, 1(1 Sheedy Row, 'l.i^ajnicrt Mary Peterlin. — Seje vrše vsako prvo nedeljo v mesecu > dvorani Slovenskih društev.
Štev. 8. dr. Biser, Mulberry, Kans.— ('i'l'dsednik Joe Pillich, tajnik in bla-linik John Rovcht, zdravnik Dr. i'hrrss. Seje se vrše vsako drugo nc-<K iio v mesecu.
Štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City, Colo. — Predsednik John \rko. t.iinik John Stenovec, Box 148 (irande iV I.omhart, blagajnik Lovrin-• k i. zdravnik Ur. llolmes. Seje se vrše v »al-: o prvo nedeljo pr» 10. v mesccu.
Štev. 11. dr. Sv. Janez Nepomuk, Rockvale, Colo. — Predsednik John Slak. tajnik lakob Zalar. Box 250, blagajnik Jacob Zalar. Seje se vrše vsaki tretji pondeljek v mesccu.
Štev. 12. dr. Zgodnja Danica, Sco-ficld, Utah.—Predsednik Peter Zmcr-/likar. taj. John I'asich, Box 53, blagajnik John Gorišek. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesccu.
Štev. 13. dr. Junaki, Frontenac, Kans. — Predsednik Frank Terlep. tajnik Anton JLesjak, Box 118, blagajnik Anton Lesjak. Seje sc vrše vsako drugo nedeljo v mesccu.
Št. 14. dr. Sloga Slovenec, Helper, Utah — Predsednik Tony Tone, tajnik August Topolovec, Box 105 Helper, I'tah, blagajnik John Vim-pi'I-hek. Seje se vrše vsako drugo nedelj. i v Aug. Topolovec prostorih ob 2. uri popol.
Št. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. — Predsednik Geo, Badovinac, tajnik Frank Pance, R. R. 1, Box 83, blagajnik Balich Xick. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Štev. 16. dr. Zapadna Zvezda, Pueblo, Colo. — Predsednik Frank Glach, tainik Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., blagajnik John Butkovich. Vsi v Pueblo. Seje se vrše vsako drugo
sredo v mesecu v dvorani sv. Jožefa.
Štev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, Colo. — Predsednik John Major, tajnik Anton Shuklje, RFD. 1, Box 49, blagajnik Joe Smith. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Štev. 20. dr. Planinke, Leadville, Colo. — Predsednica Julia Blatnik, tajnica Zalia Drobnich, 410 W. 3rd St., blagajnica Julia Blatnik. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Štev. 21. dr. Grintovec, Ely, Minn.— Predsednik Frank Erzar Jr., tajnik in blagajnik Frank Erzar. Box 1020. Seji- se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Štev. 22. dr. Sv. Michaela, Tooele,
Utah. — Predsednik ]ohn Krantz, tajnik Frank Ambrose, Box 75, blagajnik Joseph A. Smith. Seje se vrše vsakega 5. v mesecu.
Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, O. — Predsednik Joseph Tursich, tajnik Joseph Grdina, 0121 St. Clair Ave., blag. ( vri! Maevr. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v Narodnem domu.
Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sali-da, Colo. — Predsednik Joc Kocman, tajnik John Hrvat, 619 W. 2nd St., blagajnik Anton Gaber. Seje sc vrše vsako 3. nedeljo v mesecu.
Štev. 25. dr. Napredni Slovenci, Wesl Frankfort, 111. — Predsednik John Maidich .tajnik Pete Draksler. Box 66, blagaj. ]oe Alich. Seje se vrŠe vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Joe Alichu na John Majdieevem posestvu ob 2. uri popoldan.
Štev. 26. dr. Venček Vijolic, Cairn-brock, Pa. — Predsednik Jacob Melle, tajnik Frank Zorman, Box 193, blagajnik Louis Rudolph. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Štev. 27. dr. Združeni Slovenci, Thomas W. Va. — Predsednik Frank Logar, tajnik JohnJ.urca, box 64, Coke-ton, W. Va., blagajnik John Kloboves. Seje se vrše vsako 1. nedeljo.
Štev. 28. dr. Vijolica, Pittsburg, Kans. — Predsednik Anton tSojs, tajnik Joe Bohorich, R.F.D. 8, blagajnik Joe Bohorich. Vsi v Pittsburg, Kans. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Štev. 29. dr. Sv. Katarine. Cleveland, Ohio. — Predsednica Frances Ponikvar, tajnica Mary Stcfancic, 1316 E. 55th St.. blagajnica Margaret Vintar, zdravnik M. F. Oman. Seje: vsak dru-gi Tiondeljek v mesecu.
Štev. 30. dr. Gorski Junaki, Hiawatha, Utah. — Predsednik Jerry Benedict, tajnik Mike V. Gerbich, P.O. box 56. blagajnik Mike Dekleva. Seje: \ >ako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani L. Peirucci & Son.
Štev. 31. dr. Lilija, Scranton, Pa.— Predsednik John Flis, tajnik Frank Vogrin, 239 Bush St., blagajnix Ralph Konchnik. Seje se vrše vsako drugo-nedeljo v mesecu v Ralph Konchni-kovih prostorih ob 2. uri popoldne.
Štev. 32. dr. "Washington," Cleveland, O.— Predsednik Anton Medved, tajnik Mike Svete, 1239 E. 175th St., blagajnik John Bolek. Vsi v Cleveland u.
Štev. 33. dr. Sv. Cirila in Metoda, Chicago, 111. — Predsednik Leo Jur-
Joseph Mantel
— JAVNI tiOTAR — Ely, Minnesota	Telephone 56
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko spadajoča dela.
Enaindvajset let izkušnje.
J Umik Nemcev, o katerem se je govorilo več dni, so najprej ugotovili na fronti pete angleške armade. 24. februarja je j vzbudila šum nemška artileri-ja, ki je razbijala lastne jarke. Angleške straže so našle sovražnikove jarke prazne. Komunike pete angleške armade je ponoči 24. februarja javljal, da se sovražnik umika. Veliki oblaki dima in zarja polarjev je spremljala njegov odhod. 25. februarja je bil sovražnik oddaljen že 18.000 yardov in 28. februarja omenja že angleški komunike o umiku Nemcev k takozvani Ilindenburgo-vi liniji.
Neobhodno potrebno, da posveti poveljnik sem in tam pozornost sovražniku, pa naj bo še tako poglobljen v svoje lastne načrte. Joffre je nameraval v februarju udariti na nemško, naprej potisnjeno fronto. Ce bi imel uspeh s tem načrtom ali ne, ne more nihče razsoditi. Ni veli o v načrt pa je bil, da napade Nemce z ojačeno armado v aprilu. Toda marca meseca že ni bilo več nemške naprej potisnjene fronte. Tri od petih Nivellovih armad, ki bi naj izvedle ta napad, je delil zdaj. od sovražnika širok pas uni-; čenega ozemlja. Vse železnice, vse ceste, vsa skladišča so bila tako daleč od sovražnika, da bi bila potrebna najmanj dva meseca za vpostavitev potrebnega kontakta.
Izbruh.
Painleve je postal minister vojne 10. marca. Razsežne priprave so silile k trenutku izbruha. Angleški kabinet je bil pridobljen, angleški generalni štab je bil prepričan. Z velikim naporom je bilo doseženo skupno delo, z velikim zaveznikom, ! z Anglijo. Zoperstaviti se sprejetemu načrtu, izneveriti se poveljniku, bi ne pomenilo samo ministrske in parlamentarne krize, pač pa bi razbilo stra-tegični načrt tega leta in še več — incijativa akcije bi bila prepuščena Nemcem. Nivelle in Painleve, ta dva moža, katerih najvišje ambicije so bile skoro istočasno izpolnjene, sta bila naenkrat v težki situaciji: poveljnik, ki bi moral riskirati največjo nevarnost in je imel najbolj skeptičnega šefa, minister, ki bi moral prevzeti odgovornost za grozni pokolj na povelje generala, o katerega sposobnostih ni bil prepričan in pa odgovornost za vojno politiko, o katere blaznosti je bil prav dobro prepričan. Taka je v resničnosti velika moč!
Ne bom zapisaval poteka
francoske ofenzive, pričete 16. aprila, niti sijajnih predhodnih operacij, pri katerih je angleška armada v bitki pri Arras osvojila Vimy Ridge. Zvečer 16 .aprila so se velike nade Ni-vellove razblinile kakor njegovo zaupanje in njegova povelja za obnovo ofenzive 17. aprila niso obsegala samo taktičnih izprememb, pač so bili tudi strategični cilji v njih že precej skromnejši.
Poslednje farze bitke so bile v nekaterih smereh uspešnejše od začetka. Toda francoske izgube niso bile toliko večje od nemških, kakor je bilo ob Joffregvi ofenzivi. V resnici je bila Nivellova ofenziva od vseh doslej še najmanj "razkošna" v primeru s sovražnikovimi izgubami. — Toda general ni mogel uiti svojim prejšnjim proglasitvam. Trdil je, da so vsake nadaljne operacije brez-^ ciljne, če ne doseže popolne 1 zmage že tekom prvih 21 oziroma 48 ur. Prerokoval je tako zmago z mnogimi podrobnimi | okolnostmi. Skoro vsak je dvomil, da se bodo ta prerokova-j nja izpolnila. In zdaj so torej , bili vsi dvomi gola gotovost. f Njegova želja, da bi bila veli-1 ka operacija nadomeščena z akcijo manjšega obsega, je bila zavrnjena. 29. aprila je postal Petain kot šef generalnega štaba svetovalec francoskega kabineta o celotnem vodstvu vojnih operacij.
Zdaj, ko je bila ofenziva pričeta, se je angleški generalni štab odločil vztrajati. Doseči je bilo treba za vsako ceno, da napno Francozi vse svoje sile. Lloyd George je bil ognjevit pripadnik te koncepcije, ki je bila pa tudi razumljiva. Število ladij, uničenih od nemških podmorskih čolnov, je stalno naraščalo. Pomorski čolni so uničili že 800 tisoč reg. ton ladijskega prostora in to število se je lahko povečalo vsak dan. j Cul se je klic: "Pustite armade, da se bore!" Angleški ministrski predsednik, vrhovni poveljnik vojske in Sir William Noberston so skupno odšli v I Pari z, kjer je Lloyd George v [konferenci 4. in 5. maja apeliral na Ribota, Painlevea in generala Petaina s takim povdar-kom, kakor še nikdar doslej, odkar so zavezniki skupno dedovali.	(Dalje prih.)
PRODA SE
1- grocerija in mesnica-
v sredini slovenske naselbine.
*
'Dosti odjemalcev. Za podrob-jnosti vprašajte na naslovu: Mary Fokass, 173 Spruce St., Bridgeport, Conn.
PlSOIfiS Gene
rZa čitatelje Amer. Slovenca
PIPE WtRBNCK	ADJUSTABLE
6 in.__,$0.60	&NG. WRENCH
8 in. ..._.67	6 in. _
10 in.___.75	8 in. _ <70
12 in.___.90	10 in. _ .85
14 in___1.05	12 in. _ 1.30,
18 in.___1.50
Odvijač za cevi. (Pipe wrench)
Odvijač, ki se poljubno uredi. (Adj. Wrench .
nad 15,000 različnih predmetov v zalogi. GENERAL HARDWARE
jgMŽ*gjfe ^Vahlieni
ste
da se pridružite našemu drugemu letošnjemu
SKUPNEMU POTOVANJU ¥ STARI KRAJ
katero se vrši na preizkušeno najboljšem parniku Francoske linije "PARIS-U'', ko odpluje iz New York na 4. JUNIJA t. 1.
Kakor 11a drugih potovanjih tc vrste, bodo tudi ob tej priliki pripravljene za potnike posebne ugodnosti. Razume se, da bodo imeli potniki spremstvo prav do Ljubljane.
Pišite nam po okrožnico o naših skupnih potovanjih. V njej dobite pojasnjeno glede cen in drugih zadev. V Vašo korist je, da se čim prej priglasite in rezervirate prostor, zlasti ako niste ameriški državljan.
Prihodnje naše skupno potovanje bo na 16. julija, istotako na j»reiskušenem in priljubljenem "PARIS-U".
Lahko odpotujete tudi prej, ali pozneje. Mi zastopamo vse večje linije Vam lahko preskrbimo katerikoli parnik hočete, naj že bo na Havre, Cherbourg, Hamburg, Bremen ali na Trst.
Ako ste torej namenjeni v stari kraj, se obrnite na nas in točna in zadovoljiva postrežba Vam je zagotovljena.
Ravno tako se obrnite na nas, KADAR pošiljate denar v stari kraj, KADAR želite dobiti denar iz starega kraja, — KADAR
želite dobiti kako osebo iz starega kraja, — KADAR rabite pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino.
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cesar k
455 West 42nd Str. (med 9. in 10. Ave ) New York, N. Y.
NOTARSKA DM
kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afiaavite za dobiti vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje
JOHN JERICH
— Notar —
1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
"STORAGE SALE."
Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, prodno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo.
VERSCHOORE WAREHOUSE.
4040 North Kedzie Ave.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom m priporočamo za naročila xa premog — drva. m prevažanje pohiitva ob času telitv«. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21st Place. Chicago, m
POZOR!
Povest "Roža sveta" se konča v par dneh. Za njo pride na vrsto doslej ena izmed najzanimivejših povesti
"POTOP"
ki bo izhajala več' mesecev. Naročite si dnevnik "Amer. Slovenec" in čitajte to povest vsak dan.
Za člane Z.S.Z. stane:
jg. Na leto ........$4.25
jgš Za pol leta .$2.15
Predlog za starostno pokojnino v illinoiški zbornici ni zmagal.
Pri glasovanju, ki se je vršilo te dni v illinoiški zakonodajni zbornici radi predloge za dr žavno starostno pokojnino, se je jasno pokazalo, kako slabo je zastopano v tej zbornici rev-j no delavstvo. Predlog je dobil 61 glasov, proti pa -65. Značilno je zlasti to, kakor se poroča, da je glasovalo precej takih poslancev zakonodajne zbornice proti, katere so ob času volitev podpirali organizirani delavci. Zdaj bo illinoiško delavstvo videlo, koliko je dati na obljube nekaterih politikarjev, kateri se ližejo delavstvu na vso moč ob času volitev. Ko pa pridejo na svoje mesto, pa delajo, namesto da bi se potegovali za delavske koristi, proti, in glasujejo proti.
Predloga za državno starostno pokojnino pride ponovno pred zbornico predelana in spremenjena. Od pokojnine bodo izključeni taki, ki bi prejemali ali bili deležni kake pokojnine iz kakih drugih privatnih virov. Potem vsi taki, za katere so dolžni po postavi skrbeti sorodniki, dalje vsi oni, ki. bi prejemali kako drugo podporo. Do pokojnine bodo imeli pravico le samo oni, ki ne bodo imeli nobenih drugih podpornih virov. Upajo, da tako predelana predloga bo prihodnjič zmagala in da bo odobrena.
-o-
Velika brezposelnost v Minnesota
Tajnik delavske federacije v državi Minnesoti poroča, da vladajo v Minnesoti zelo slabe delavske razmere. V St. Paulu, Minneapolisu in Duluthu, kakor tudi drugih mestih vlada veliko brezdelje. Niti strokovno izurjeni delavci, kot tesarji, mizarji, zidarji, mehaniki in' drugi ne morejo dobiti dela. Kapitalistični tisk baje poroča, da so razmere normalne, a to
jovec, tajnik in blagajnik Peter Vidmar, 1849 W. 22nd St. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob pol [8. nri zvečer.
Štev. 34. dr. "Bratje Slovani," So. Brownsville, Pa. — Predsednik Ant. Zorich, box 22, Alicia, Pa.; tajnik Ant. Krištov. box 734, S. Brownsville, Pa.; blagajnik Frank Ostanik, box 7, Alicia, Pa.; dr. zdravnik J. V. McAni-mick, Alicia, Pa. — Seja sc vrši vsako drupro nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne.
Štev. 35. dr. Solnčna Roža, Milwaukee, Wis. — Predsednik John Perme,
tajnik Mark Matjasich, 238 Washington St., blagajnik Ludvik Babich. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesccu pri bratu Jos Perme.
Opomba:—Za slučaj, da je v Imeniku kak naslov aH ime, ali kaj drugega napačnega, blagovoli naj se naznaniti gl. tajniku Z.S.Z., da se to popravi.
'dela namenoma, da vabi v dr-'žavo delavce in da bi vsled o-bilnega popraševanja po delu lahko domačim delavcem zni-jžali zaslužek. To je baje kapi- j talistična nakana. Obljubljene ; prosperitete odnikoder ni, temveč pritiska čezdalje večja depresija v državi.
Da prihaja v večja mesta čezdalje več delavcev, pravijo da je vzrok ta, ker po rudniških okrožjih potrebujejo vsled parnih lopat in strojev čezdalje manj delavcev. Zdaj prihajajo delavci za delom v večja mesta, kjer se pa delavcem godi prav tako. kakor po j rudniških okrožjih.
Brezposelnost narašča tudi v Illinois!!.
Poročilo, ki prihaja direktno iz industrijskih krogov, govori, da j"e s prihodom spomladi na-rastla brezposelnost za cele 4 odstotke. V kovinski industriji je bilo zadnje dni odpuščenih mnogo delavcev. Isto je opaziti v klavnicah in drugih industrijah. Privatne delavske agencije poročajo, da je tekom zad-j njih dni za vsakih sto del, ki se jih je oglašalo, vprašalo 174 delavcev. To pokazuje, da je v Illinoisu do malega polovico delavcev brez dela.
Naraščanje brezposelnosti se pripisuje premogarski stavki. Odkar so odšli premogarji na stavko, se čuti industrijska depresija v vseh drugih krogih. Poleg številne armade brezposelnih v Illinoisu je brez dela vsled stavke tudi okrog 75,000 premogarjev.
Tekstilni delavci na jugu spre-gledavajo.
Ko so zadnja leta tekstilni delavci na vzhodu v državi New York in državi Massachu-sets začeli zahtevati svoje pravice in boljše delavske razmere, je nastal med delavci in tekstilnimi kapitalisti hud boj. Ker so delavci junaško vztrajali pri svojih zahtevah, so začeli tekstilni baronje na vzhodu zapirati svoje tovarne in je-li graditi in odpirati nove v južnih državah, kjer so na razpolago črnci, ki so pripravljeni radi nezavednosti delati za nižje mezde kakor pa delavci na severu.	*
To je šlo seveda par let, dokler se niso tudi južni delavci naveličali opravljati suženjska dela po 14 in 16 ur na dan za tedensko plačo od $18 do $22. To je najvišja plača, ki so jo dobivali izkušeni delavci. Navadni delavci pa prejemajo od $12 do $14.
Zdaj pa prihajajo poročila iz juga, da se probujajo že tudi delavci na jugu in zahtevajo lOurni delavnik in večjo plačo. Tekstilnim baronom, ki so se zadnja leta tako selili na jug, pa kajpada postaja vroče, ker delavska zavednost prodira tudi na jug med črnce. To je šele začetek. Polagoma se bodo organizirali tudi črnci in zahtevali isto, kar so zahtevali delavci na vzhodu.
-o-
Pesem o nadprodukciji se zopet čuje.
Ameriški veleindustrijci zo-,'pet trdijo, da je kriva industrijske depresije, ki vlada v deželi, nadprodukcija. Pravijo, leta 1925 in 1926 se je delalo s polno paro in se je produciralo preveč. Imamo polne zaloge izdelkov več, kakor pa je po-praševanje po istih na trgu. — Koliko je na tem resnice, je jtežko dognati. Vzrok bo najbr-že ta, da denarni magnatje še ne vedo, kaka vlada zna priti na krmilo pri prihodnjih predsedniških volitvah, ki se vršijo j prihodnje leto 1928. Zato hočejo polagoma izprazniti vse zaloge. Ko bodo na jasnem glede bodoče gospodarske politike Združenih držav, bodo naredili nove načrte, kateri pa prav gotovo delavstvu ne bodo mnogo v korist, pa naj že bodo taki ali pa taki.
Sijajen napredek delavske banke.
Direktorij prve delavske banke v mestu New York poroča, da je dosegla glavnica in prebitek znane delavske banke Amalgamated Bank of New York svoto $830,000.00. Ob začetku, ozir. ob ustanovitvi imenovane banke je znašala glavnica $800,000.00. Porast glavnice tekom časa od leta 1924 za več kakor pol milijona dolarjev pokazuje nad vse sijajen napredek te delavske banke. — Napredek tc banke je nov dokaz, kako si delavstvo lahko tudi na gospodarski način pomaga, ako ima poštene in iskrene voditelje na krmilu.
Evropski premog v Južno Ameriko.
Iz New Yorka se poroča, da obratujejo angleški premogo-kopi, kakor tudi premogokopi na Francoskem in Nemškem s polno paro. Mnogo evropskega premoga se izvaža v Južno A-meriko. Ameriški izvažalci premoga so v skrbeh, da bodo v Južni Ameriki zgubili svoj trg za premog.
NEOKUSNA ŠALA VARŠAVSKEGA DNEVNIKA.
Tudi v Varšavi je običaj, da listi svojim bralcem za prvi april servirajo kake šale in "race". Pošteno je potegnil svoje čitatelje, pa £udi vso javnost varšavski dnevnik "Rzepospolita".
Med brzojavnimi vestmi je poročal list, da je bil kitajski poslanik v Varšavi zavratno umorjen. Vest je naravno povzročila veliko senzacijo, zlasti veliko zaprepaščenje pa med inozemskimi dopisniki, ki so jo še gorko brz o javili v inozemstvo, predvsem pa v Ameriko. Zunanje ministrstvo so oblegali diplomati vseh vlad in številni poročevalci. Kasneje se je zkazalo, da je atentat navaden bluf in neokusna april-
PISANO POLJE
ROZA SVETA
7 V	XXII. POGLAVJE.
Blažena Rozamunda.
Godvin je izza tistega dne, ko je govoril s Saladinom polagoma okreval in z zdravjem ee mu je vrnila tudi zmožnost premišljevati svoje življenje. Rozamunda je bila zanj izgubljena, Masuda je bila mrtva in včasih si je zaželel, da bi bil tudi on mrtev. Zakaj bi si želel življenja, ki je bilo tako polno tuge, borbe in prelivanja krvi? Ali naj se vrne nazaj na Angleško, da živi tam na svojih posestvih pa čaka starosti in smrti? Taka bodočnost bi mnogim ugajala, ni pa bila všeč Godvinu, ki je čutil, da mu življenje ni bilo v ta namen dano in da so veliki cilji namen njegovega življenja. *
Tako je razmišljal, ko stopi v šotor sivolasi škof Egbert, ki ga je zdravil, ter ga vpraša:
"Kaj pa ti je, sin moj ?"
"Ali bi rad slišal?" je dejal Godvin.
"Mar nisem tvoj izpovednik, ki imam nekaj pravice poznati tvoje skrivnosti ?" odgovori prijazni starček.
Godvin mu je pojasnoval, kako si je še kot deček skrivaj želel, da bi bil duhovnik, pa mu je stari stangatski pri j or svetoval, da je premlad o tem že v teh letih sklepati. Kako ga je v mladeniški dobi navdala ljubezen do Rozamunde in da ne misli več na mladostne sanje. Povedal mu je tudi o slovesnih obljubah, ki sta jih prisegla z Wulfom ob povite-ženju in kako je polagoma doznal, da Rozamunda ne ljubi njega. Naposled mu je začel praviti tudi o Masudi; ker pa je Egbert njo izpovedal, mu je bila njena zgodba že znana.
Škof je molče poslušal.
"In zdaj ?" ga škof vpraša pozorno.
"Zdaj ? Ne vem. A dozdeva se mi, da slišim kako stopam po samostanskih hodnikih in da čujem svoj glas, ki se vzdiguje pred oltarjem- v molitvi."
"Premlad si še, da bi tako govoril, in dasi je Rozamunda izgubljena za te in Masuda mrtva, vendar za te še ni življenje mrtvo med svetom.
Godvin je zmajal z glavo.
"Še vedno cveto viteški redovi, ki se lahko v njih visoko povzdigneš," nadaljuje škof.
"Templarski in malteški so zrušeni," odvrne Godvin. Opazoval sem jih tudi v Jeruzalemu in na bojnem polju, a niso mi všeč. Če izpremene svoje navade ali če me bodo potrebovali za boj proti nevernikom, se jim lahko pridružim, kadar pride sila. Ali na-svetuj mi — kaj naj storim sedaj ?"
"Sin moj," je rekel stari škof in obraz se mu je razjasnil, "če te Bog kliče, pojdi za Njim. Pokažem ti pot."
"Res? pojdem," odgovori Godvin mirno. "Pojdem in če me križ iznova ne pokliče na vojsko, bom skušal porabiti življenje, kolikor mi je še danega, da služim Njemu in svojim bližnjim. Dozdeva se mi namreč, oče, da sem bil za to rojen."
Teden dni pozneje je po pouku in svetih vajah škof Egbert posvetil Godvina za svečenika v tihem samostanu; nedaleč tam pa so neverniki, pijani zmage nad križem vpili, da je Allah velik in Mohamed njegov edini prerok.
Saladin je v šotoru vzdignil glavo in pogledal Baliana.
"Povej mi,' 'je rekel, "kaj pa je z balbeško princezinjo, ki ji pravite gospica Rozamun-
da D' Arcy? Povedal sem vam že, da ne govorim prej o predaji Jeruzalema, dokler je ne izročite meni, da jo sodim. Pa nikjer je ne vidim."
"Sultan," odgovori Balian, "našli smo go-spico v samostanu svetega Križa v oblačilih novice ondotnega reda. Dobila je zavetje pred oltarjem, ki nam je najsvetejši in ne-oskrunljiv, sama pa ni hotela z nami."
Saladin se je zasmejal.
"Ali ne morejo vsi vaši vojščaki zvleči ene device od oltarskega kamena? Razei^ seveda, če ni stal veliki vitez Wulf z mečem v roki pred njim," je pristavil.
"Stal je," a on nas ni oviral, dasi bi bil prav gotovo nekaj izmed nas pobil. Ali če bi se kaj takega zgodilo, bi božje maščevanje gotovo zadelo nas in naše mesto."
"Kaj pa Saladinovo maščevanje?"
"Dasi smo v smrtni stiski, se vendar bolj bojimo Boga nego Saladina."
"Dobro, gospod Balian, a Saladin utegne biti meč v božji roki."
"Poslušaj me. Naj pride princezinja, moja nečakinja, k meni in me prosi za to, pa mislim, da vam bom stavil pogoje, za katere ste mi lahko hvaležni."
"Potem se moramo drzniti storiti veliki greh in jo s silo odvesti," odgovori Balian žalostno, "a prej bo treba usmrtiti viteza Wulfa, ki je ne bo pustil odtod, dokler bo iskrica življenja v njem."
"Ne, gospod Balian, za to bi mi pa bilo kaj žal; tega pa tudi ne dovolim, kajti on je mož po mojem srcu, dasi kristjan. Topot sem dejal: "Naj pride semkaj," in ne "Pripeljite jo." Da, pride naj iz proste volje, da mi da odgovor za svoj greh; ali ve naj pa, da ji ničesar ne obljubljam, dasi sem ji nekoč veliko obetal in vselej držal svojo besedo. Prisegel sem ji, da ji ne usilim nobenega moža, da je ne prisilimo, da bi izpreme-nila vero. Sedaj pa preklicem prisego in Če pride sem kaj, pride kot ubegla krščanska sužnja, ki ji dam na izbero le dvoje: ali iz-lamska vera ali sramotna smrt."
"Katera blagorodna gospica pa sprejme take pogoje?" vpraša Balian prestrašen. "Mislim, da raje umre po naši roki nego ob vašem rablju, ker ona se nikdar ne odpove svoji veri."
"S tem pa vrže v pogubo osemdesettisoč drugih kristjanov, ki jo morajo spremljati v smrt," reče Saladin resnobno. "Vedi, gospod Balian, prisegam pred Alahom in poslednjič, če moja nečakinja Rozamunda ne pride iz proste volje, ne prisiljena po nikomur, bom Jeruzalem naskočil in razrušil."
"Usoda svetega mesta in vseh njegovih prebivalcev je tedaj odvisna od plemenitosti ene same ženske?" je jecljal Balian.
"Tako je, od plemenitosti ene same ženske, kakor mi je bilo povedano v sanjah. Če je dovolj plemenita, je še mogoče Jeruzalem rešiti. Če pa je nizkotnejša nego sem si jo mislil in kar je prav lahko mogoče, potem je mesto izgubljeno ž njo vred. Druzega nimam povedati, le z vami naj jezdijo moji odposlanci s pismom, ki naj ga lastnoročno izro-če moji nečakinji princezinji balbeški. Lahko se vrne ž njimi k meni ali pa ostane, kjer je; a tedaj bom vedel, da sem videl le laž-njivo prikazen miru in usmiljenja ter bom nadaljeval to vojsko ter jo končal s krvjo."
JO S. SNIDER
v zvezi z
Hartford Undertaking Co.
1455-57 Glenarm St., Denver, Colo.
Main 7779 South 3296
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih ce nah in v najlepšem redu.
KOSE!!! KOSE!!! KOSE!!!
Stephen Stcnich
Trgovina z železnino, pohištvom in poljskimi stroji ter plumbarstvo.
CHISHOLM, MINN.	PHONE 47
Edina agentura y.:i colo Ameriko za najboljše kose, jamčene =;taro-krajske "VULKAN" in drugo orodje. Vulkan kose so rezila, da jim ga ni para. Denar pošljite z naročnino tudi lahko po nakaznici. Poštnino plačamo mi. — Cene so sledeče:
VULKAN kose, 26 do 33 palcev dolge po$2.50; ozke kose, PO-LERANKE, po $1.50; KOSIŠČA lepa iz trdega lesa, po 52.25; k1e-palno orodje ročno kovano v starem kraju, po S2.00; BRUSILNI KAMNI veliki, po 75c; OSELNIKI, po 50c; SRPI veliki za klepat, po $1.00; MOTIKE ročno kovane pri Dobrem Poliu, $1.50 do $1.75; RIBEZNI z zobmi za repo ribat, po $1.50.
RAZPOŠILJAM tudi na vse kraje bakrene kotle s kapo, izdelane po starokrajski šegi, tudi pečice na petrolej za to rabo. V zalogi imamo Plankače in literne steklenice. — Pišite po cenik.
\—St. Paul, Minn. — V Min-nesoti je v četrtek strela ubila dve osebi, tri so pa zadobile težke poškodbe. _
Every hour crowded with interest!
POZOR!!!
Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po širni A-meriki, v Canadi in v starem kraju, katere prodajam že nad 20 let, kakor Alpentinktura, proti izpadanju in za rast moških in ženskih las. Bruslin tinktura zoper sive lase od katere postanejo lasje popol-nova naturni kakor v mladosti. Fluid zoper Reumatizem, trganje in kosti-bol v rokah, nogah in križicah. Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na plavi, mozulca, solnčnate pike in drupo na koži, srbečico, liša-je, ktirje oči, bradovice, prašek za potne noge itd. Pišite takoj po cenik Ka pošlem zastonj. Vsaka družine bi morala imeti moj bresplačni cenik, za svojo lastno korist.
JACOB WAHCIC, 1436 E. 95th St.. Cleveland, Ohio. near_Superior and Wade Park Ave.
WHETHER a bridge party or a dance, you'll find this marvelous instrument will smooth the evening's program and keep the hours crowded with interest. Popular ditties of the day . . . dance music by famous orchestras ... a great symphony—whatever you wish! Each type of music reproduced exactly. Drop in—soon! Judge the brilliant performance of the Ortho-phonic Victrola for yourself.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po drža vah New York, Con necticut, West Virginia itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Anton Jakse-tich, kateri je p o o b 1 aščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi vse knjige naše knjigarne, de-vocionalije in slovenske ter druge gramofonske plošče. Rojakom ga toplo priporočamo, da ga z veseljem sprejmejo in mu pomagajo širiti katoliški tisk.
Uprava Amer. Slovenca.
Pri vsaki domači zabavi, ali kadar imate obisk, se boste izvrstno zabavali, ako imate v hiši novo ortofonično Viktrolo. Lepa slovenska pesem, najnovejše angleške popularne pesmi, slovenski in drugi godbeni komadi, znameniti pevci in orkestri vas bodo zabavali kakor da bi bili osebno navzoči.
Pišite po cenike plošč in Viktrol.
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izvriuje vsa v tiskarsko stroko spadajo&a dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi drultev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE. * , MALO — NOBENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
...........wp™""
NemeceiV
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE!
SVOJ POKLIC VRŠI 2E S 30-LETNO IZKUŠNJO!
The TS&V Ortbophonic
ictrola
k
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 4. maja 1927.
Spisal A. R. Haggard.
TISKARNA
ska šala.
Posledice za redakcijo seveda ne bodo baš prijetne, ker je policija že prejela od zunanjega ministrstva primerne direk-: tive, da nastopi proti listu. | Dnevnik je priobčil tudi serijo fingiranih inseratov, potom ka-, terih se publiki nudijo neverjetne ugodnosti pri trgovcih. Prišlo je do mučnih in tragikomičnih prizorov, tekom katerih je morala večkrat intervenirati policija.
PRODA SE
dvonadstropna hiša prav blizu slovenske cerkve. V hiši je e-lektrika, plin, kopalne sobe.— Hiša stoji na zelo prijetnem prostoru. Proda se po ugodni 3eni. Za pojasnila vprašajte na upravništvo tega lista.
KOSE!!
KOSE!!
V
Albanska država.
I Albanci so dolžni hvalo za svojo neodvisnost in svobodo balkanski vojni, ki je vrgla .Turke daleč nazaj. Tako je morala londonska mirovna konfe-
i
renca rešiti tudi albansko vprašanje, ki sicer kljub prizadevanju nekaterih posameznikov, ki so zapustili Albanijo in propagirali v inozemstvu nje osvoboditev, ne bi bilo prišlo v pretres. O Albaniji se je sicer v diplomatskih krogih veliko govorilo, ali le v zvezi s spletkami avstro-ogrske, italijanske in turške diplomacije. Prva albanska vlada je bila osnovana 28. novembra 1012. Za kneza Albanije je bil izvoljen nemški princ Wied, ki pa je moral pobegniti že v septembru 1. 1914, ker so se uprla mohamedanska 'plemena, med njimi tudi pleme sedanjega predsednika Ah-meda bega Zoge. Wied je vladal samo 200 dni. Po njegovem izgonu se je vrnil v Albanijo njen nacionalni voditelj Esad paša, okoli katerega so se pridno vrteli nemški in bolgarski agentje, hoteč ga pridobiti za boj proti Srbom. Esad paša se ni udal in je dobrotljivo olajšal Srbom legendarni umik čez Albanijo. Pozneje je odkrito prestopil na stran antantnih držav; boril se je zoper londonski pakt, ki je škodoval tudi albanskim interesom. Od leta 1018 .do dne 21. januarja 1925, ko je bila proglašena albanska re-Ipublika, so pustošili to deželo
težki notranji boji; v revoluci-i .. , .
ji, s krvjo, ognjem in mečem se je začela oblikovati ykipe-tarska nacionalna zavest. Ta iproces pa ni niti iz daleč dovršen.
Albanska kultura.
Albanski jezik učenjaki pridno raziskujejo in je za jezikoslovce kaj zanimiv predmet, saj so stoletja nanesla vanj vse .polno tujih besed. V njem je mnogo prastarega ilirskega in jtraškega besednega gradiva, pa tudi veliko grških, slovanskih in romanskih besed. Kakšen je ta jezik, naj pokaže sledeči primer, posnet iz ženito-vanjskih pesmi:
Mir mrama, mir m ram a, Pa I Pietri,
Mir se vini mot rat e mi a, A kee buk o me na dhan, O sa ka dedi ni e ran Simicit e urdhnei te tana. V našem prevodu:
Dober večer, dober večer,
Pavel Petrov! Dobro došle, moje sestre! Imaš li kruha, da ga nam daš?
Imam ga kot v morju vode
in peska . . . Albanski pismeni jezik je stoprav v povojih. Literatura na tem jeziku je dokaj neznat-
na, dasi napreduje od leta do leta. V kulturnem oziru pa niso ustvarili Albanci vsaj za sedaj še nič takega, kar bi bilo pomembno tudi za druge narode.
Za albanski jezik si je pridobil velikih zaslug slovenski u-čenjak R. Nachtigall, profesor ljubljanske univerze, ki je spisal obsežno albansko slovnico.
STANOVANJSKI DIHUR.
A' Ljubljani je sodnik kaznoval "stanovanjskega" sleparja. Postarna ženica, postrežnica tam iz šentjakobske fare, blizu cerkve Sv. Florjana, je prosila nekega uradnika, ki je bil na glasu, da piše prošnje za podelitev stanovanja in da je tudi nekak odločilni in vplivni član stanovanjske komisije. To je bilo 7. februarja letos. — Pod pretvezo, da ji preskrbi stanovanje, je izvabil ta tič od uboge žene, odnosno njenega moža najprvo 125 Din, češ, da rabi ta denar za kolke za prošnjo in podelitev stanovanja. Denar je zapravil. Že čez dva dni je prišel zopet k ženi in ji je rekel: "Vse sem uredil na stanovanjskem uradu in vi dobite dosedanje stanovanje orožnika Umreka, in sicer na cesti na Gorenjsko železnico. Izročil ji je celo potvorjeno "Nakazilo stanovanja." — To nakazilo je bilo podpisano tudi od magistralnega uradnika g. Selana, ki pa je pri obravnavi kot priča izjavil, da bi podpis še njegov otrok boljše ponaredil. Za to "nakazilo" je zahteval ta stanovanjski slepar 162 Din. — Veseli so bili ljudje. Imeli so v roki nakazilo stanovanja. In šla je žena k sosedi in si je zopet izposodila 162 Din in jih izročila "gospodu." — Obtoženi še je zagovarjal, da je delal •vse to v dobri veri, češ, da bo jres kaj dosegel. Toda ta njegov »zagovor je takoj pobila žena, ■ ko je povedala, da mu je izročila tudi Din 4G0 za prvi obrok kot najemnino za stanovanje, katerega pa, kot je bilo dokazano, on ni niti iskal, še manj seveda dobil. — Mož se je izgovarjal, kakor se je pač mogel. Največ seveda z obljubami, katerim ni nihče verjel. — Verjel pa mu seveda tudi ni sodnik in je obsodil moža na 14 dni zapora.
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST