KMETIJE NA ŠENTVIŠKI PLANOTI IN V TREBUŠI 
F A R M S ON T H E Š E N T V I Š K A G O R A P L A T E A U AND A T T R E B U Š A 
DRAGO MEZE 
IZVLEČEK UDK 631.111(23)(497.12 Tolminsko) :911 = 863 
911:631.111(23)(497.12 Tolminsko) = 863 
Kmetije na Šentviški planoti in v Trebuši 
Študija obravnava naravnogeografske razmere in socialnoekonomsko stanje 219 
aktivnih kmet i j v 13 naseljih na jugovzhodu tolminske občine in predstavlja nadal je-
vanje lani objavljene študije o hribovskih kmeti jah v sosednji idrijski občini (M e z e , 
1987). 
ABSTRACT UDC 631.111(23) (497.12 Tolminsko) :911 = 20 
911:631.111(23)(497.12 Tolminsko) = 20 
Farms on the šentviška Gora Plateau and at Trebuša 
The treatise deals with the natural geographic conditions and socio-economic 
state of the 219 active fa rms which exist in thirteen settlements to the south-east 
of the Tolmin community, This treatise represents a continuation of the last year 
published study on the mountain farms in the neighbouring Idri ja community (M e z e , 
1987). 
Naslov — Address 
Dr. Drago Meze, znanstveni svetnik 
Znanstvenoraziskovalni center 
Slovenske akademije znanosti in umetnosti 
Geografski inštitut Antona Melika 
Novi trg 5 
61000 Ljubl jana 
Jugoslavija 
1. UVOD 
Ko je bila lani za tisk p r i p r av l j ena š tud i j a o hr ibovskih k m e t i j a h v idr i j sk i 
občini (M e z e , 1987), n a j bi bile v a n j o vk l jučene tudi kmet i j e na Šentviški 
p lanot i in v bl ižnj i Trebuši , čeprav so že v območju to lminske občine. Naravno-
geografsko bi Šentv iško planoto (v n a d a l j e v a n j u Planota , ime, ki se čedal je 
pogosteje sliši tud i med domačini) uvrs t i l i k id r i j sk im p lanotam, to je, ostan-
kom planot o b a k r a j Id r i jce (M e z e , 1987, 9), delno pa tud i Trebušo, ki je na 
razč len jenem severozahodnem poda l j šku Vojska r ske planote. K e r obe imeno-
van i regi j i še n is ta bili dokončno raziskani , j u ni bilo mogoče vk l juč i t i v že 
p r ip rav l j eno š tudi jo v letu 1987, zato jo zda j posebej ob jav l j amo. 
Na celotnem o b r a v n a v a n e m območju je bilo raz iskanih 219 še ak t ivn ih 
kmet i j , razen teh pa še pet polopuščenih, ki so v seznamu kmet i j posebej ime-
novane . Kmet i j e so združene v 13 nasel j ih , od ka te r ih j ih je 11 na Planoti , 
in osmih k r a j e v n i h skupnos t ih (KS). Po števi lu raz iskanih ak t ivn ih k m e t i j je 
na p r v e m mes tu G o r e n j a Trebuša, tr i m a n j so na Ponikvah , z enak im števi lom 
pa sledi ta Dolen ja Trebuša in Pečine. N a j m a n j še ak t ivn ih kme t i j j e v Gorskem 
V r h u (tri), opuščenih je pa t a m ka r 11, ka r je p rocen tua lno n a j v e č na vsem 
o b r a v n a v a n e m območju (tabela 9); visok delež znanih opuščenih k m e t i j je, 
kot bomo videli kasneje , še v Dolenj i in G o r e n j i Trebuši , na Šentv išk i Gori 
in v Bukovskem Vrhu . 
Kot v sosednj i id r i j sk i občini tako smo tud i v ob ravnavan i p o k r a j i n i zajel i 
v raz iskavo vse kmet i je , ki se sk l ada jo z našo sp re je to in tudi že uve l j av l j eno 
metodologi jo (M e z e , 1980 a; 1987, 9). Močno razgiban in in tenzivno razč len jen 
relief tud i kme t i j am, n iž j im od 600 m, ne d a j e možnost i p r i p r a v e kmet i j skega 
zemlj išča z naklonom, m a n j š i m od 20 °/o, oziroma 11,4%, zato so tud i vse nižje 
k m e t i j e tako v Dolenj i Trebuš i kot v Ročah uvrščene med hr ibovske (glej 
ka r to 1). Iz jema sta le Podcerkovnik in Mežnar v Spodn j i Trebuš i z nak lonom 
kmet i j skega zemljišča, ki j e man j š i od 11,4°, oziroma 20 %, in s ta vk l jučen i 
k ostal im k m e t i j a m S p o d n j e Trebuše, v e n d a r povprečnega s t a n j a t a m k a j š n j i h 
kme t i j b is tveno ne kvar i ta . So pa, sledeč sp re je t im smernicam, izločene kmet i j e 
z m a n j kot 10 ha skupne posesti, če niso zakonsko zaščitene. Na k a r t i 1 je za je to 
tud i območje vasi Slap ob Idrijci , ki je bilo p rvo tno v nač r tu raziskave. Po-
kazalo pa se je, da ima večina t a m k a j š n j i h kme t i j kmet i j sko zemlj išče v ravnic i 
Idri jce, z iz jemo kme t i j e Lažna v višini 533 m na s t r m e m levem pobočju Idri jce. 
Lažno smo zato tudi zajel i v obravnavo, ostal ih k m e t i j na S lapu pa ne.* 
* Ker Lažna, kot edina kmetija na Slapu, ni posebej prikazana v tabelah in na 
karti 2 in 3, navajamo na tem mestu osnovne podatke. Kmetija je malo nad cesto 
Bača pri Modreju-Cepovan v višini 533 m, s skupno posestjo 26 ha, od tega 9 ha gozda 
s skromnim etatom (7 m3 listavcev). Na kmetiji živijo 68-letni gospodar, 60-letna žena 
in 24-letni zaposleni sin. Redijo 6 goved. Imajo traktor in kosilnico. Hiša je nova, 
zgrajena po potresu. Imajo lasten vodovod. Kmetija je potemtakem polčista in z ne-
gotovim nasledstvom. 
Seznam kmetij po krajevnih skupnostih in naseljih; k m e t i j e so označene 
z domačimi imeni. 
KS Gorenja Trebuša 
G o r e n j a T r e b u š a . Ak t ivne kmet i je :* Zabrda r , Makuc (Make), Franc , 
Cibej ( tudi Ostrožnik), Mar t in , Soj čer, Korenovše, Šinkovc, Zelenkar , Eržen, 
Ostrožnik, Š te fanove (»na Brdu«), P ra j z , Zerovc, Makla jč , Hlipovc, Skok, Tišler, 
Micka, Renko, Ščura, Lažinar, Mrcin, Berginc, Riže, P r š j a k (Šjak), Krt , Zrč in-
(ajše), Šoštar , Grad, Kovas, Logar (Prdenjšak) . Ak t ivna k m e t i j a Bendi ja , 977 m, 
z domom tik na me j i idr i j ske in to lminske občine, a z zemlj iščem na obeh s t ra -
neh, spada u p r a v n o k Vojskemu, št. 84, to re j v id r i j sko občino. Pr i obdelavi 
t a m k a j š n j i h k m e t i j ( M e z e , 1987) ni vkl jučena , zato jo ločeno od d rug ih 
o m e n j a m na tem mestu . J e čista k m e t i j a in razde l jena med dva b ra ta , ka t e r ih 
družini živita na kmet i j i . P r ež iv l j a jo se z govedore jo (odda ja jo mleko) in lesom. 
Ima jo ok. 10 goved in osnovno kmet i j sko mehanizaci jo . Eden od bra tov zida 
novo hišo. Več otrok d a j e u p a n j e obstojnost i kmet i je . 
Polopuščene kme t i j e : Brdar , Pod t rebuša r , Čuk. 
Opuščene kme t i j e : Medved, K u m a r , Hvala , Gačnik, Podgr iva r , Hadal in , Ra -
zazije, Po l j ane (vikend), Matanovše (zemlja last Skoka), Razazovše (vikend), Pod-
robar , Ličar, K r m e n k , Poloh (odkupil Zerovc), Trne , Pesek, Ličar (obdeluje 
Skok). 
KS Dolenja Trebuša 
D o l e n j a T r e b u š a . Ak t ivne kme t i j e : Podcerkovnik , Vojnac, Smodin, 
Peršič, Dole, Car, Rob, Vrbane , Breme, Mežnar , Luka, Ušt in (Pstina), Rut , Rjave , 
S t rne , Srzenta , Pul in , Senik, Krničnik , Car, Podk lanča r (Pod klancom), Rupar , 
Oblaz, Kafo l (Zaga), Podkor i ta r , Pr ihodnice , Kmet , Griva, Obrekar , lic. 
Opuščene kme t i j e : Pleše, Huste, Balantač , Jereb , Kogoj, Pušič, Možgon, Koš, 
Za Oglom, Pogorišče, Conh, Kozik, Meje, Rovnca, Š tor je , Zamejne , Brdo, Ope-
nak, Pustota , Car jevo, Kavčk, Pesek (vikend), Cen (vikend), Za Robom, Ba j ta , 
Škole, Klukec (v n a j e m u Vojnac), Karacon , Podčela, Je jdušče , Škrb ina , Močile 
(vikend), Vrhove, Cerk, Za t rep (vikend), Riževe, Ravan (vikend), Oblak, Ga-
ber, Vrše. 
KS Prapetno Brdo 
P r a p e t n o B r d o : Tra ta r , Buck, Zavlakar , P e k r a j e r , Klak, Grapa r , 
Kančer , »v Grapi«, Matec, Dolinar , Crv v Slemenah, Slemer , Močivčer, Tinčk, 
Navasar , Cikeln,** Golobovc, Arbončk, Brdar , Š tengar . 
* Zaradi številnih opuščenih kmetij v obeh Trebušah in v najvišjem severo-
vzhodnem delu Planote (Gorski Vrh) bomo posebej navedli aktivne, polopuščene in 
opuščene kmetije. 
** Ljudska etimologija: »čikla« (krilo = »kikla«). 
KS Šentviška Gora 
Š e n t v i š k a G o r a : Melinar , Klenčer , Er javc , Lukman , Špičk, L a h a r -
nar , Vogrič, K a p a r a r , Trdin , Tone; D a b e r : Nar t , Veliken(ji) , Arbišče, Go-
rica, Jekapon , Tonček, Jevan , Dobčar, P e j n ; Z a k r a j : Podkle ta r , Podgorc, 
Fu t r in , Hribč, J evone ; P o l j e : Navasar , Crov, Ozebk, Božič (»Bašč«), Š t r u -
ke l j ; B u k o v s k i V r h : Š t ravs , Selak, Štravšč, Vel ikonja , Tonček (»Lipeta«), 
Hvala , Pire, Goren j i Pušnik , Dolenj i Pušn ik ; G o r s k i V r h . Ak t ivne kme-
t i j e : Štr in , Gričer , T ravn ika r . Opuščene k m e t i j e : Crv, Aplence, Preze l j , Grahe t , 
M a r t i n k a r (Martinkovšče), Goren j i Jerovc, Dolenj i Jerovc, Snebišče, Buck, Go-
r e n j i Kremenk . 
KS Pečine 
P e č i n e : Pe ter , Matevž, Tona, B a j t na Ostrožniku, Vaznič, Pisk, Mešelc, 
J u r i j (»Mirko na Kabiunku«) , Jovanc, Zadraga r , Brdar , T r a v n i k a r (»u Trounc«), 
Klančar , Mrak, Logar, Štr in , C e n a v r h a r (Orni Vrh), Luka, Gate j , »v Klancu«, 
Gatejc , Lukman , Kap lan i j a , Tonč, Moraževc, Kafol , Andr i j a č na Ostrožniku, 
Pravica , Podkal . Polopuščena kmet i j a Osovnik. 
KS Ponikve 
P o n i k v e : Štef , Mar ten , K a f u l v Lazih, » tasrednj i« v Lazih, Baj t , »pod 
Kare«, Krivčk, Bregar , Gozdar , J e r a j , Ašt i r (Oštir), Mrak , Tevž, Brdar , Brine, 
Mešelaj , Klančer , Ledinčer, Ognjenčer u G m a j n , Ostrožnik, »na Trounc« p r i 
Andre j cu , T r a v n i k a r p r i Tonu, Tončk, Lovriš, F renc na Rut ih , Lapan ja , Puh , 
Lourn, Selak, »srednja« na Rut ih , Zef na Vrših (na Vrhih), Zagomilca, Paste(r ) -
lazar . 
KS Kneža 
L o g a r š č e : P r v a n j e , Bukovčer , Košan, Goren j i Podmeje r , Ju rčen , Potar , 
Podlomar , Gami lar , Šorn, Selak, Hleb, Brda r , Jevanišca , Mrak, Arbi t . Opuščena 
kme t i j a Dolenj i P o d m e j e r (Zupan).* 
KS Slap ob Idrijci 
R o č e : Draga , Ustin, Tonček, Podkor i t a r , Rjave , Štenge, Carn , Štefec, 
Kobal , Tomažin, Cela; S l a p o b I d r i j c i : Lažna. 
Naselbinska obl ika ob ravnavan ih k m e t i j je t r o j n a : samotne kmet i je , za-
selki in gručas te vasi. Samotne kmet i j e so p r ev l adu joča oblika v obeh Trebušah 
in v severovzhodnem delu Planote , večji in m a n j š i zaselki so raz t reseni š i rom 
* Kmetijo je podedoval sorodnik (Kuštrin Jurko), ki zemljo obdeluje, hišo pa je 
preuredil za kmečki turizem, ki ga vodi 21-letna poročena hčerka. 
po Planoti, neka j manjš ih je tudi v Trebuši, večje gručaste vasi pa so št ir i : 
Šentviška Gora, Ponikve, Pečine in Prapetno Brdo, medtem ko so Roče manjša 
gručasta vas. Samotne kmeti je in manjš i zaselki so na močno razčlenjenem za-
hodnem hribovitem podaljšku Vojskarske planote, na odmaknjenem, najv iš jem 
severovzhodnem in severnem ter nižjem razčlenjenem zahodnem delu Planote, 
in sicer v Bukovskem in Gorskem Vrhu, v severnem gričevnatem delu Pečin 
in Ponikev ter na Logarščah. Takšno razprostranjenost naselbinskih oblik kaže 
tudi kar ta »Kmetska naselja na Slovenskem« (M e 1 i k , 1936, 542—543), na 
katerih se predvsem jasno kaže popolna prevlada samotnih kmet i j v obeh Tre-
bušah in na večjem delu Planote, na n j e j pa je viden tudi pas gručast ih vasi 
z zaselki v sk ra jnem vzhodnem delu Planote. Tudi v obravnavani pokraj ini se 
z naselbinskimi oblikami sklada zemljiška razdelitev (11 e š i č , 1950, priložena 
kar ta) : na območju samotnih kmet i j in manjš ih zaselkov so polja v celkih in 
drugotnih grudah, s prevlado celkov, na območju gručastih vasi v pravih ali 
prvotnih grudah, v vzhodnem delu Planote pa deloma tudi v prehodnih oblikah 
med grudami in delci, sorodnejši grudam. 
2e pr i opisu naselij v Cerkl janskem hr ibovju (M e z e , 1987, 14) smo po-
vzeli 11 e š i č e v e (1948/1949, 225) ugotovitve, nas lanja joče se na raziskave M. 
K o s a (1948, 13—14), da je tudi na Sentviškogorsko Planoto vodila stara tovor-
na pot iz Loke v Tolmin in Čedad, ki se je povzpela nan jo iz Cerkl janskega hri-
bovja, z Bukovega in iz Polic na Šentviško Goro do Pečin in Ponikev. Ob n j e j 
so na Planoti gručaste vasi in blizu n je kompaktni zaselki z nan je genetsko 
vezano raznoliko grudasto zemljiško razdelitvijo. Po M. K o s u (1948, 225) 
spada Šentviška Gora med zelo s tare f a r e (1948, 13 in 14), od manjš ih zaselkov 
in vasi pa med precej stare tudi Daber in Roče, ki ju že omenja tolminski u rba r 
iz 14. stolet ja (M. K o s , 1948, 68). Obs ta ja jo pa najdbe, ki kažejo na to, da 
je bila Planota nasel jena že za časa Ilirov in v rimski dobi. Ilirske sledi so od-
krili v okolici Šentviške Gore, r imske pa na Pečinah (Krajevni leksikon Slo-
venije, 1968, 424, 415). 
Raziskava pr ikazuje s tan je leta 1987, medtem ko se rezultati proučevanj 
za sosednje Cerkl jansko hr ibovje in severozahodne idri jske planote nanaša jo 
na leto 1984 ( M e z e , 1987). K l jub t r i le tnemu razmiku v podatkih se gospo-
darsko-socialno stanje, po terenskem poizvedovanju sodeč, skoraj ni spreme-
nilo, zato je omogočena p r imer j ava med že raziskanimi idr i jsko-cerkl janskimi 
kmet i jami in kmet i jami na Planoti in v Trebuši, ki tvori ta naravno nadal je-
van je idr i jških planot. 
Osnovne prebivals tvene podatke sem izpisal iz družinske kar toteke na ma-
tičnih uradih Most na Soči in Grahovo ob Bači, večino gospodarsko-socialnih 
podatkov pa sem dobil s terenskim anket i ranjem. Pr i tem so mi delo olajšali 
mnogi domačini, dobri poznavalci lokalnih razmer, ki se j im tudi po te j poti 
lepo zahval ju jem, in sicer: Š tefani ja Črv z Dabra, Albert Bra tuž iz Goren je 
Trebuše, Mar i ja Peršič iz Dolenje Trebuše, Marta Kran j c s Pečin in Jožef Hvala 
s Ponikev. Podatke o letnem eta tu so zbrali na Soškem gozdnem gospodarstvu 
Tolmin, neka j osnovnih statističnih podatkov o gospodarskem s tanju kmet i j 
pa sem dobil na Kmeti jski zemljiški skupnosti Tolmin. 
2. NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE 
O b r a v n a v a n o p o k r a j i n o sko ra j v celoti s e s t av l j a jo k a r b o n a t n e kamnine.* 
Med n j i m i je n a j v e č dolomitov, m e d t e m ko je čistih apnencev malo. Glavni 
p reds t avn ik k a r b o n a t o v so dolomit iz i rani apnenci , in sicer tako na P lanot i kot 
v Trebuši . N j ihova uporabnos t za nasel i tev je odvisna od r a z m e r j a med kalci-
jev im k a r b o n a t o m in magnez i jem. P rev lada p rvega je za človeka m a n j ugodna, 
sa j je površ je bol j podvrženo zakrasevan ju , zato valovito, bol j ska lna to in p red-
vsem s sk romno s tudenčnico ali celo brez n je . Ugodnejše je, če je magnez i ja 
več kot kalc i jevega k a r b o n a t a : zakraselost je man j ša , več je površ inskih voda 
in s tudencev, površ j e je bol j gladko, so pa dol inska pobočja s t rme j ša in doline 
globoke, odvisne od n ivo ja erozi jske baze. Na jugodne j š e med ka rbona t i pa je 
dolomitsko zemljišče. V naši pok ra j in i je t ako p redvsem na območju Trebuše, 
k j e r je razen dolomit iz i ranih apnencev tud i vel iko čistih dolomitov, med tem 
ko v večjem delu P lano te p r e v l a d u j e j o apnenci z občutno zakraselos t jo . Apnen-
ci, dolomiti in dolomit iz i rani apnenci se m e n j a v a j o že na k r a t k e razda l je . Po 
ak t ivn i h id rogra f sk i mreži v Trebuši in po š tevi lnih oh ran j en ih suh ih dolinah 
na P lano t i pa je mogoče sklepati , da so magnez i j eve pr imesi v k a r b o n a t i h na 
P lano t i tolikšne, da je bi la v pliocenu, po zakras i tv i p lanote pa v e r j e t n o tudi 
v delu pleistocena, tudi na n j e j dobro razvi ta h id rogra fska mreža . S e d a j ne-
ka t e r e suhe doline ožive le ob obi lnem dežev ju ali in tenz ivnem t a l j e n j u snega. 
Neka te re od n j i h so v d n u raz jedene z v r tačami . Na jveč j a suha dolina je v 
o s r edn jem južnem delu Planote , ki se iznad P rape tnega Brda s teka na jugo-
zahod na obrob je P lano te ; ob n j e j vodi del ceste med Šentv iško Goro prot i 
Pečinam, v n j e n e m dnu pa je večja k m e t i j a z znači lnim domačim i m e n c m Do-
l inar . Rekons t rukc i j a suhih dolin kaže na r azve jano vodno mrežo v vzhodnem 
in o s r edn jem delu P lano te s Pečinami, ki je bila u s m e r j e n a na jugozahod 
prot i spodnj i Idr i jc i . Eden od potokov, Kos tan jevec , se je v s r e d n j e m in spod-
n j e m delu obdržal na površ ju do danes, v pov i rnem delu pa s suh imi dol inami 
seže še visoko navzgor na severovzhod pro t i r azvod ju P lanote p r i Zapušniku . 
Suhe doline so na P lanot i nasel jenci v zna tnem delu izkrčili za kme t i j sko zem-
ljišče, ki pa je danes sko ra j v celoti v t r avn ik ih , de loma tud i pašnikih , v odroč-
ne jš ih k r a j i h pa j ih p re rašča gozd; n e k a j n j i v v n j i h je le v bližini nasel i j . 
Omembe v r e d n e so sk romne površ ine nep repus tn ih tal v pov i r j ih in deloma 
v d n u dolin Trebuščice in H o t e n j e v Trebuš i t e r na P lanot i na Ponikvah , še 
posebej pa v severozahodnem delu P lano te na območju Logaršč. K l j u b skrom-
n e m u obsegu pa so nep repus tne k a m n i n e p o m e m b n e za h id rog ra f i j o in z n jo 
v zvezi tudi za nase l i tev in gospodarstvo. Oba potoka v Trebuši , Trebuščica in 
Hoten ja , ki sta s pr i toki in tenzivno razčlenila severozahodni poda l j šek Vojska r -
ske planote, ima ta pov i r j i v neprepus tn ih k a m n i n a h : Trebuščica s povirnimi 
k r ak i Gačnik, J e l enk in P r š n j a k v s r edn j e t r i adn ih wengensk ih plasteh, Ho ten ja 
pa je od izvira do izliva skozi t r i adne k a r b o n a t e v dnu doline zarezana v ne-
* Geološko-petrografski opis se naslanja na Kossmatovo geološko karto Škofja 
Loka—Idrija, 1 : 75 000, in na »Carta geologica delle tre Venezie« (Carta d'Italia al 
1 :100 000), sekcija Tolmin. Osnovna geološka karta SFRJ, Tolmin, 1 :100 000 je sicer 
že izdelana, a, žal, še ni dosegljiva. 
prepustne spodnjet r iadne werfenske sklade; teh je na jveč v povirnem delu, 
k j e r Hotenja izvira. Vsi imenovani potoki dobe v povi r ju toliko vode, da se ob 
prestopu na karbonatne kamnine, predvsem dolomite in dolomitizirane apnence, 
obdrže na površju. V n j ih so si izdelali tesne in globoke doline, ob Gačniku 
prave težko prehodne kanjone, s skromnimi in redkimi pobočnimi pregibi, ki 
pa so ob naselitvi vseeno prišli p rav naseljencem, čeprav so bile naravne raz-
mere tako za postavitev doma kot za kul t iv i ranje zemljišča več kot skromne. 
Kl jub temu so jih mnogi naseljenci uporabil i ; danes pa so t amka j šn j e kmet i je 
skoraj v celoti opuščene. Zanimivo bi bilo vedeti, ka j je vodilo človeka, da si 
je izbral tako neugoden življenjski prostor. Drugače je bilo na vršnih in poboč-
nih slemenih med obema glavnima vodama, Hotenj o in Trebuščico, in na po-
bočnih slemenih med n jun imi pritoki, k j e r je bilo več ugodnejših tal za nase-
litev. Se na jbol je pa je bilo na sotočju obeh potokov ob izlivu v Idrijco in v 
dolini Hotenje s položnejšimi pobočji in neprepustnim dolinskim dnom, saj je 
p rav tu še danes naselitev najgostejša. Drugače je v porečju Trebuščke, v ka-
tere večjem delu so tudi dna dolin ožja, pobočja nad n j imi pa tesna in zato 
nepr imerna za gostejše nasel jevanje . Malo ugodneje je le v s rednjem toku ob 
sotočju Je lenka s Trebuščico, k j e r je rahla aglomeracija samotnih hribovskih 
kmet i j s Skokom kot največj im, z gostilno, dislociranim obratom Metalflexa 
in s cerkvijo. 
Na Planoti zbuja zanimanje krpa neprepustnih rabel jskih plasti v ulegnini 
na vzhodu Ponikev, kamor se ob deževju ali hi t rem ta l j en ju snega steka voda 
z gričevnatega severnega obrobja, se v dnu dl je časa zadržuje kot presihajoče 
jezero, imenovano Rupa, iz n jega skozi plitvo plast rabel jskih skladov počasi 
gine v karbona tno podlago in v breznu na vzhodnem delu vasi ponika (od tod 
ver je tno ime naselja). Travnik v okolici Rupe, na katerem je tudi manjše šport-
no igrišče, je navadno še več dni po dežju poplavljen. Voda iz Rupe se do-
mnevno steka v bližnji potoček Kostanjevec, ki ob višjem vodnem s tan ju odvaja 
vodo iz celotnega severovzhodnega področja Ponikev: v povi r ju izpod Zapušnika 
na severnem robu Planote po suhih dolinah, od srednjega toka napre j pa po 
sicer skromni akt ivni strugi na jugozahod k Idrijci, v katero se izliva na Slapu. 
Nadzemni tok Kostanjevca omogočajo dolomitizirani apnenci in predvsem širši 
pas zgornjekrednih skrilavcev, v katere je zarezan potok v večjem delu sred-
njega toka in pred sotočjem. Del vode z gričevnatega obrobja ponikevske uleg-
nine pa se steka ob visoki vodi tudi v nižji zakraseli del ulegnine malo severo-
zahodno od Ponikev, imenovan »v Breznu«, k j e r voda v dveh požiralnikih hitro 
gine v kraško notranjost in kmet i j s tvu ne povzroča škode. 
V dolomitnem razvodnem grebenu severozahodno od Ponikev imata povir je 
dva potočka, Mlaka in Matujzova grapa. Povir j i sestavl ja jo suhe doline, od sred-
njega toka napre j pa sta vodnati strugi globoko razrezali jugozahodni del Pla-
note, ki je zato težje dostopen, gozdnat in nenaseljen. Oba potočka se stekata 
na zahod-jugozahod k Idrijci, ki jo dosežeta na Idri j i pri Bači. V celem toku 
sta zarezana v dolomite. Suhe doline se akt iv i ra jo le ob visoki vodi. 
Zgornjekredni skrilavci za jemajo tudi velik del severozahodnega dela Pla-
note, na Logarščah. So predvsem na severni s trani razvodja med Planoto in 
Baško grapo, segajoč po s t rmem levem pobočju Bače do dna doline, in v osred-
n j e m delu Logaršč nad levim s t rmim gozdnat im k a r b o n a t n i m pobočjem spod-
n j ega toka Bače, imenovan im z znači lnim imenom Strmol . Ugodna k a m n i n s k a 
ses tava je k l j u b večji razgibanost i rel iefa, več j im s t r m i n a m in neugodni ekspo-
ziciji vabi la k nasel i tvi zaradi plodnejš ih, v o s r edn jem delu tudi položnejš ih 
tal, p r imerne j š ih za kmet i j sko izrabo, n e k a j pa je tud i izvirov p i tne vode. V 
zahodnem delu Logaršč zbira vodo m a n j š i potoček, ki se s teka na jug v Idri jco. 
S s tudenčno vodo naša p o k r a j i n a ni bogata , ka r vel ja posebej za Planoto, 
ki je bila do nedavnega vezana p redvsem na kapnico in na redke izvire, ki so 
j ih posamične kme t i j e zaje le za hišne vodovode. N e k a j na bol jšem so bile Po-
nikve, ki ima jo od leta 1961 zbira lnik na Oblačnem v r h u severno od vasi, ka -
mor se s teka voda iz š t i r ih za je t ih s tudencev na Rastočju. P red n e k a j leti pa 
so iz za j e t i j v dolini Idr i jce potegnil i na P lanoto vodovod in z n j i m povezali 
vsa nase l j a ; Pečine, npr. , so ga dobile 1981. leta. Iz jema je le n e k a j kmet i j , 
ki ima jo še s ta ra l as tna za je t j a , in n e k a t e r e odda l jene j še kmet i j e na n a j v i š j e m 
severovzhodnem delu P l ano t e v Gorskem in p redvsem Bukovskem Vrhu, ki 
ima jo še vedno kapnice. Teh je še vedno mnogo tud i v obeh Trebušah , ostale 
t a m k a j š n j e kme t i j e pa i z rab l j a jo studenčnico, zaje to za las tne vodovode. 
Zanes l j ive jšega pr ikaza k l ime ni mogoče podati . Z a n j m a n j k a j o na obrav-
n a v a n e m območju meteorološke posta je . Da dobimo vsa j pr ibl ižno sliko, se j e 
bilo t r eba zadovol j i t i s poda tk i več b l ižn j ih meteoroloških posta j . G r e za t r i 
pos ta j e p rvega reda (Novaki, Tolmin, Vojsko) in za deset padav insk ih pos ta j , 
(poleg imenovanih še Sebre l je , Idr i ja , Bukovo, Cepovan, Most na Soči, Ka l nad 
Kana lom in Mrzla Rupa) . Kl imatsk im r a z m e r a m na Planot i sta na jb l i ž j a Bu-
kovo, Seb re l j e in deloma Novaki, ostale meteorološke posta je , p r edvsem Ce-
povan, Kal, Most na Soči, Tolmin in Cerkno pa Trebuši . 
Večina meteoroloških poda tkov za j ema obdobje 1926—1965. Razen tega 
obdobja so za Tolmin osnovni t e m p e r a t u r n i poda tk i tud i za razdobje 1956—1985, 
za Vojsko, Cepovan in Tolmin pa padavinsk i za razdobje 1951—1980. Za Mrzlo 
Rupo, Vojsko, Idr i jo , Sebrel je , Bukovo, Cerkno in Novake so poda tk i tud i za 
obdobje 1954—1976, ki je anal iz i rano tud i ob obravnav i kme t i j na Id r i j skem 
in Cerk l j anskem ( M e z e , 1987, 17—23) in ga je možno p r i m e r j a t i tudi z ob-
r a v n a v a n o pokra j ino . Osnovne k l imatske poteze so za je te v t abe lah 1—4; po-
datk i HMZ.* 
Tabela 1. Srednje mesečne in letne temperature (1926—1965) 
Table 1. Mean monthly and annual temperatures (1926—1965) 
n. v. J F M A M J J A s o N D Leto 
Novaki 650 — 1,3 — 0,4 3,4 7,7 | | H,9 15,6 17,8 17,0 13,9 9,0 4,4 0,6 8,3 
Tolmin 180 0,4 2,2 6,7 10,8 14,8 18,1 19,9 19,3 16,3 11,2 6,7 1,7 10,7 
Vojsko 1070 — 3,2 — 2,9 0,6 4,8 9,7 13,6 15,6 14,8 11,0 6,3 2,1 — 1,2 5,9 
* HMZ — arhiv Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije. 
Za Tolmin obstajajo izračunani podatki več meteoroloških elementov tudi za ob-
dobje 1956—1985, ki nam jih je tudi posredoval HMZ. Navajamo najprej temperaturne 
podatke, kot sledi: 
Tabela 2. Srednje mesečne in letne temperature zraka ob 14h (1926—1965) 
Table 2. Mean monthly and annual air temperatures at 2 o'c p. m, (1926—1965) 
J F M A M J J A S O N D L e t o 
Novaki 1,0 2,9 6,7 11,4 16,8 19,7 22,1 22,0 18,4 13,3 6,2 2,3 11,8 
Tolmin 3,0 5,5 10,2 15,0 19,8 23,2 25,9 25,7 22,0 16,5 9,2 4,1 15,0 
Vojsko — 1,6 — 1,3 3,1 7,6 12,3 16,1 18,5 18 2 14,6 9,0 3,2 — 0,6 8,3 
Tabela 3. (Tolmin, 1956—1985) 
Table 3. (Tolmin, 1956—1985) 
Srednje mesečne in letne temperature 
Mean monthly and annual temperatures 
J F M A M J J A S O N D L e t o 
0,5 2,5 6,5 10,4 14,6 17,7 19,8 19,3 16,2 11,4 6,2 1,8 
Srednje mesečne in letne maksimalne temperature 
Mean monthly and annual maximum temperatures 
J F M A M J J A S O N D L e t o 
4,4 7,3 11,9 16,3 21,1 24,5 27,0 26,5 23,0 17,6 10,5 5,3 16,3 
Srednje mesečne in letne minimalne temperature 
Mean monthly and annual minimum temperatures 
J F M A M J J A S O N D L e t o 
— 3,0 — 1,7 1,5 4,7 8,7 12,3 13,9 13,7 11,2 6,8 2,5 — 1,4 5,8 
Absolutna mesečna maksimalna temperatura, in datum 
Absolute monthly maximum temperature, and date 
J F M A M J j A s O N D 
7. 57 
14,5 
28. 59 
21,6 
25. 77 
27,0 
25. 62 
28,6 
31. 79 
31,0 
27. 65 
34,5 
6. 57 
38,5 
14. 62 
35,9 
8. 73 
34,0 
1. 56 3.72 
27,6 21,7 
7. 60 
15,1 
Absolutna mesečna minimalna temperatura, in datum 
Absolute monthly minimum temperature, and date 
J F M A M J J A s o N D 
14.68 15.56 13.58 9.56 2.70 4.62 19.70 20.68 18.71 27.85 25.75 31.76 
— 17,4 — 18,1 — 15,9 — 5,2 — 1,5 2,1 5,5 4,2 — 0.4 — 4;0 —9,8 —14,9 
Srednje mesečno in letno število dni z minimalno temperaturo < 0,00 C 
Mean monthly and annual number of days with minimum temperature < 0,0° C 
J F M A M J J A S O N D Leto 
22,8 17,6 10.7 2,2 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 1,5 8,2 19,1 82,1 
Srednje mesečno in letno število dni z maksimalno temperaturo 250 C 
Mean monthly and annual number of days with maximum temperature 250 C 
J F M A M J J A s O N D Leto 
0,0 0,0 0,1 0,7 7,2 15,1 22,7 21,3 10,8 1,3 0,0 0,0 79,9 
Srednje mesečno in letno število oblačnih dni 
Mean monthly and annual number of cloudy days 
J F M A M J J A S O N D Leto 
12,4 11,1 13,3 12,1 12,0 10,6 7,3 7,3 10,2 11,2 14,2 13,2 135,9 
Na osnovi meteoroloških poda tkov b l ižnj ih opazovalnic pa tudi neka te r ih 
gospodarskih pokazate l jev , slonečih na n a r a v n i h dejs tvih , lahko ugotovimo, 
da so v ob ravnavan i pok ra j i n i sicer zaznavni , ne pa p rev ladu joč i med i t e r an -
ski podnebni vplivi. N j im v pr id govori jesensko-zimska količina padavin , 
ki presega 50 °/o le tn ih (Cepovan, 53,4 °/o, Sebre l je , 53,1 %, Kal, 52,5 %>, Most, 
51,7 °/o, Bukovo, 51,3 °/o), in p redvsem re la t ivno obi lne j a n u a r s k e padavine , ki 
pa že f e b r u a r j a močno oslabijo, sa j je f e b r u a r mesec s padav insk im min imu-
mom. Zna tne j a n u a r s k e padav ine v viš j ih predel ih , t ako tudi na P lanot i in na 
viš j ih k m e t i j a h obeh Trebuš, p r inaša jo s seboj vel iko snega, ki ga pa zgodnja 
pomlad, ki v Trebuš i kot tud i na več jem delu P lano te p r e j nas topi kot v bol j 
vzhodnem kon t inen ta lnem delu Sloveni je , h i t r e j e pobere. Da zapade res več 
7 Geografski zbornik 97 
Tabela 4. Povprečne mesečne in letne količine padavin (1926—1965) 
Table 4. Average monthly and annual amounts of precipitation (1926—1965) 
n. v. j F M A M j J A S O N D Letno 
Novaki 650 98 102 110 118 151 150 161 144 177 184 192 123 1710 
Tolmin 180 145 113 160 167 192 207 136 149 190 205 265 167 2096 
Vojsko 1070 157 142 167 182 198 188 162 162 240 290 329 210 2427 
Sebrelje 634 135 116 136 127 161 175 175 174 215 242 209 157 2022 
Idrija 333 152 131 151 155 167 169 156 158 197 229 215 159 2062 
Bukovo 715 138 115 148 146 177 188 167 176 211 224 238 155 2060 
Čepovan 607 166 139 165 172 189 202 170 151 201 238 261 193 2247 
Most 
na Soči 170 142 116 150 158 182 192 160 150 209 218 213 163 2052 
Kal nad 
Kanalom 688 169 138 177 179 199 208 165 166 209 250 253 187 2300 
Tolmin (1956-—1985) 
180 172 136 157 180 181 227 176 166 197 215 259 211 2277 
(1951—1980) 
Vojsko 1070 191 180 179 204 190 198 185 169 222 255 308 238 2519 
Čepovan 607 185 187 174 198 184 200 183 172 205 229 266 206 2390 
Tolmin 180 177 160 161 180 173 226 181 165 206 217 250 187 2284 
(1954—1976) 
Mrzla 
Rupa 940 184 211 215 255 232 239 207 179 249 263 362 271 2867 
Vojsko 1070 173 168 188 213 195 208 184 162 224 244 332 245 2536 
Idrija 333 160 174 161 185 158 174 170 161 192 211 273 194 2213 
Sebrelje 634 115 127 132 151 149 178 160 136 171 172 208 149 1848 
Bukovo 715 129 145 164 174 169 203 171 158 185 193 229 165 2085 
Cerkno 325 95 108 115 136 150 172 147 141 163 157 184 134 1702 
Novaki 650 102 117 129 156 166 187 160 147 169 173 203 144 1853 
snega, p o t r j u j e j o s t rme s t rehe s t avb na o b r a v n a v a n e m področju , z iz jemo Roč, 
k j e r je tud i na hišah že opazen med i t e ransk i vpliv. 
Nekoliko preseneča, da je v g l avnem delež količine padav in pomladi in 
poleti pr ibl ižno v ravnoves ju . Pomlad i je več padav insk ih dni a v splošnem 
m a j h n a in tenzi te ta padavin , m e d t e m ko polet i ve l ikokra t pade jo v obliki na -
l ivov; število padav insk ih dni pa je polet i zna tno m a n j š e kot pomladi . 
Blaž je podneb je se izraža v u s p e v a n j u neka te r ih občut l j ive jš ih k u l t u r tudi 
v viš j ih predel ih , v naši pok ra j in i p redvsem koruze. Se v p redvo jn ih časih in 
v zače tnem povo jnem obdobju so gojil i koruzo za z r n j e sko ra j na vsem obrav-
n a v a n e m področ ju ; iz jema so bile zgorn je t r ebuške samotne kme t i j e in enake 
kmet i j e v n a j v i š j e m severovzhodnem delu Planote . Danes se j e n j eno go j en j e 
močno skrčilo v Trebuši , na P lanot i pa se je zaradi modern izac i je govedore je 
preusmerilo v večini na gojenje silažne koruze, ponekod na Planoti pa je neka j 
še vedno gojijo tudi za zrnje. Na Planoti in v obeh Trebušah so ob številnih 
hišah bra jde z vinsko trto. 
Glede osončenja ima ugodno lego večina kmeti j na Planoti, medtem ko so 
trebuške kmeti je s tem na slabem, kar velja posebej za kmeti je v dnu ozkih 
dolin ali na strmih pobočjih blizu dna. Nekaj na boljšem so v Trebuši le kme-
tije na višjih slemenih med potoki in grapami. Dolgotrajnejše dnevno in letno 
sončno obsevanje trebuških domačij ovira na jugu visoka pregra ja Trnovskega 
gozda, na jugovzhodu in vzhodu Vojskarsko-šebreljska planota in na zahodu 
visoki razvodni greben med Trebušo in Čepovansko suho dolino (Skopice— 
Vrše—Stador—Travni vrh) ter Lokovec z Banjščicami. Več sonca je zato le 
sredi dneva: dopoldne se pokaže razmeroma kasno, popoldne pa kmalu zatone 
za visokim zahodnim razvodnim grebenom in Banjščicami. Se največ sonca 
imajo najvišje kmeti je obeh Trebuš na jugovzhodu, a te so danes, žal, skoraj 
vse že opuščene. Največja pomanjklj ivost sončnega obsevanja Trebuše je, da 
dobiva zelo malo sonca z juga, dopoldanski in popoldanski sončni žarki pa 
padajo na trebuške kmeti je v glavnem poševno; pravokotno padajo le na ustrez-
no nagnjene površine, a to navadno le krajš i čas. Zaradi strmega skalnatega 
južnega in jugozahodnega pobočja pa so nekatere kmetije na zahodu Gorenje 
Trebuše pozimi nekaj časa brez sonca; najdl je , in sicer t r i mesece, so brez njega 
kmet je v povir ju Trebuščice. K velikemu opuščanju in begu s kmeti j v Trebuši 
je, poleg drugega, gotovo neka j pripomoglo tudi relativno skromno sončno ob-
sevanje. 
V splošnem imajo kmetije na Planoti vse leto obilo sonca. Zahvala zanj 
gre visoki legi v pokraj ini in dejstvu, da je Planota daleč s tran od višjih gor-
skih pregrad na jugu in zahodu. Izjema so spodnje kmeti je na Logarščah na 
s trmem levem pobočju Bače, ki jim nekaj sonca z južne in vzhodne strani po-
bere severno obrobje Planote; te kmeti je dobivajo še največ sonca z zahoda. 
Glede osončenja je na boljšem osrednji del Logaršč na severozahodnem delu 
Planote, ki je odprt predvsem na južno in zahodno stran. Roče na s trmem jugo-
zahodnem pobočju Planote so v vegetacijski dobi na zgubi z zgodnjim dopol-
danskim in kasnim popoldanskim soncem, pozimi pa imajo m a n j sonca kot vasi 
na sami Planoti; na boljšem pa so od n j ih zaradi naklona pobočja, na katerega 
padajo sončni žarki večji del poletja pravokotno. 
Povprečna nadmorska višina obravnavanih kmetij je v splošnem manjša 
kot v do sedaj raziskanih hribovskih področjih; izjema so posamezne kmetije, ki 
zelo presegajo povprečje. Glede na nizko relativno erozijsko osnovo Idrijce in 
pritokov (Bača, Trebuščica, Hotenja) pa so močno nadpovprečne relativne višine 
kmet i j : v povprečju je njihova relativna višina ok. 400 m, glede na zgornje 
kmeti je pa okroglo še enkrat več. 
Iz tabele 5 je videti, da je povprečna n. v. obravnavanih kmeti j 27 m nižja 
od 600 m. To gre predvsem na račun Dolenje Trebuše in Roč s povprečnima 
n. v. 311 oziroma 361 m, deloma pa tudi Gorenje Trebuše in Logaršč s 510 
oziroma 514 m. Povprečna višina kmetij na Planoti, brez Roč, je 656 m, skupaj 
z n j imi pa 635 m. Med naselji je najvišj i Gorski Vrh, katerega povprečna višina 
aktivnih kmetij je 860 m, skupaj z l i opuščenimi kmeti jami pa kar 907 m. 
7» 99 
Tabela 5: Povprečna nadmorska višina kmečkega doma, sestava in velikost posesti 
povprečno na kmetijo — v ha ter letni etat 
Table 5: Average altitude of farmhouse, land structure and extent of land tenure on 
an average per farm — in ha and yearly cut per farm Jm3 
1987 Povpr . n. v. 
kmečkega 
doma 
Zeml j i ška s t ruk tu ra — v ha Letni etat povpr . na kme t i j o v m3 
Nasel ja 
Regije povpr . vel ikost 
k m e t i j e 
kmet i i sko 
zemlj išče gozd iglavci listavci s k u p a j 
Gorenja Trebuša 509,6 27,51 16,30 11,21 14,8 15,1 29,9 
Dolenja Trebuša 311,3 20,79 10,58 10,12 4,0 19,6 23,6 
Prapetno Brdo 668,2 11,95 9,78 2,17 10,2 10,1 20,3 
Šentviška Gora 641,8 15,27 9,33 5,94 12,5 26,6 39,1 
Daber 633,3 16,10 11,92 4,17 1,1 2,7 3,8 
Zakraj 647,0 11,99 9,07 2.92 3,2 9,8 13,0 
Polje 592,5 17,88 14,02 3,86 6,5 16,2 22,7 
Gorski Vrh 859,7* 16,92 10,65 6,27 11,3 23,0 34,3 
Bukovski Vrh 800,5 17,48 10,71 6,77 6,1 18,7 24,8 
Pečine 641,7 11,70 8,18 3,52 6,9 13,1 20,0 
Ponikve 696,9 12,41 8,87 3,54 8,1 11,0 19,1 
Logaišče 513,7 14,76 10,13 4,63 4,7 10,3 15,0 
Roče 361,4 9,63 5,43 4,20 2,2 11,8 14,0 
Trebuša 
skupaj 412,1 24,25 13,52 10,69 9,43 16,25 25,68 
°/o 55,76 44,06 36,7 
Planota 
skupaj 656,4 13,43 9,30 4,13 7,27 13,43 20,70 
a/o 69,25 30,75 35,1 
Obravnavana 
pokrajina — 
Skupaj 572,7 17,61 10,93 6,66 7,97 14,35 22,32 
% 62,06 37,84 35,7 
* 907,2 m n. v. (skupaj z opuščenimi kmetijami) 
Od ak t ivn ih kme t i j je n a j v i š j i Š t r in v Gorskem Vrhu* z 927 m. Nad 900 m 
(908 m) je tud i opuščena Gačnikova domači ja v G o r e n j i Trebuši . Med 800 in 
900 m je še pe t ak t ivn ih kme t i j v Bukovskem Vrhu (St ravs in P i re 875 m, Veli-
kon ja 856 m ter S t ravšč in Hvala 843 m), T r a v n i k a r 857 m v Gorskem V r h u 
* Za Gorski in bližnji Bukovski Vrh, najvišji naselji na Planoti, je ljudska iz-
reka le Vrh brez pridevnika bukovski oziroma gorski. Naše poimenovanje se bo držalo 
uradne rabe, ki pa je obenem tudi prvotno ime obeh naselij. 
SLI. G a č n i k , 908 m, pred kratkim opuščena najvišja kmetija v Gorenji Trebuši, 
je bila z 81 ha veliko posestjo tudi ena največjih v vasi; v Gorenji Trebuši je 
opustela do danes tretj ina vseh tamkajšnj ih kmetij. Dobri gozdni cesti jo po-
vezujeta s središčem vasi in z Vojskim, preko nj i ju pa z dolino Idrijce. 
in Cibej 831 m v G o r e n j i Trebuši . Ne preseneča, da je med opuščenimi kme-
t i j ami tud i vel iko takih , ki so bile med na jv i š j imi v ob ravnavan i pokra j in i , 
med n j i m i je tudi n a j v i š j a od vseh v o b r a v n a v a n i pokra j in i , Crv, 940 m, v Gor-
skem Vrhu . Opuščenih k m e t i j med 800 in 900 m je še šest v Gorskem V r h u 
(Grahet , G o r e n j i Jerovec, Dolenj i Jerovec, Buck, Kremenk , Oplence), Razazije, 
Hadal in , Gačnik in Sever v Goren j i Trebuš i te r Za t r ep v Dolenj i Trebuši . N a j -
n iž je so kmet i j e v Dolen j i Trebuši , in sicer Oblaz 185 m, Mežnar in Podkor i t a r 
190 m te r Podcerkovnik 195 m, med 200 in 300 m pa j ih je v Dolenj i Trebuš i 13 
ali 42 %> vseh t a m k a j š n j i h še ak t ivn ih kmet i j . I z redna razč lenjenos t re l iefa 
o b r a v n a v a n e pokra j ine , temel ječa poleg d rugega tudi na nizki re la t ivn i erozijski 
osnovi, se kaže tud i v i z j emnem razponu med na jv i š jo in n a j n i ž j o k m e t i j o : pr i 
ak t ivn ih k m e t i j a h je ta 742 m, glede na na jv i š jo opuščeno kmet i jo pa še 
13 m več. 
Za k m e t o v a n j e je zelo pomemben nak lon kmet i j skega zemlj išča (kar ta 1). 
Na jugodne j š i je na ovrš ju Planote , slabši na n j e n e m viš jem severovzhodnem 
(Bukovski in Gorski Vrh) in znižanem severozahodnem delu (Logaršče) te r na 
s t r m e m južnem in jugozahodnem delu P lano te ( skra jn i severni del Dolen je 
Trebuše in Roče). Na Planoti so večje površine kmeti jske zemlje z naklonom 
do 11,4° oziroma 20 %, na kater ih je možna intenzivna s t ro jna obdelava, torej 
napredno poljedelstvo. Zaradi intenzivne govedoreje, deloma pa tudi zaradi 
velike nadmorske višine, je poljedelstvo tudi na zanj ugodnih tleh slabše raz-
vito. Veliko nekdanj ih n j iv je spremenjenih v intenzivne travnike, na preostalih 
n j ivah pa sadijo in sejejo kmet je predvsem krompir, koruzo, na jveč silažno, 
k rmne rastline, le redki pa tudi n e k a j ovsa, rži, ječmena, sem in t j a pa tudi 
pšenico. Tako je na Planoti tudi na s t rmejših kmeti jskih zemljiščih, k j e r je 
opuščenih n j iv še več kot na zanje ugodnejših tleh. Največj i obseg na jugodnej -
šega naklona kmeti jskega zemljišča je na območju Šentviške Gore z Dabrom in 
Zakra jem, na Pečinah in okoli vaškega središča na Prape tnem Brdu. 
Velik osrednji del Planote, vk l jučujoč ponikevsko območje, ima naklon 
kmeti jskega zemljišča 21—30 % in v manjš i meri tudi 31—39 %, ki je zelo 
pr imeren za t r a jno pašo; na Planot i je dobra desetina kmet i j (13,4%) na n j em 
vpeljala pašno-košni sistem, medtem ko je paša po s tarem na Planoti zelo re-
dek pojav. 
Naklon kmeti jskega zemljišča, večji od 4 0 % , ki je že blizu zgornje meje 
t r a j n e paše (ta je v povprečku pr i 45 %), je na že imenovanih robnih delih Pla-
note. Tam je živina v hlevih ali na bl ižnjih planinah. Ob kmet i j ah pasejo le t r i je 
kmet je v Gorskem Vrhu, dva na Pečinah in eden na Šentviški Gori. 
Slabše je s tan je kmeti jskega zemljišča v obeh Trebušah, tako glede veli-
kosti kot naklona. Malo kmeti jskega zemljišča je predvsem v spodnjem delu 
Gorenje in zahodnem delu Dolenje Trebuše. Na boljšem je glede površin osred-
n j i in zgornji , na jv iš j i del Gorenje Trebuše, v Dolenji Trebuši pa predvsem 
na območju doline Hotenje in na plečatem razvodju med njo in Idrijco. Ne-
ugoden pa je naklon kmeti jskega zemljišča. Najboljša, a površinsko majhna , 
so tla za poljedelstvo ob sotočju Hotenje in Trebuščice z Idri jco (na Travniku), 
na Plešarskem Vrhu in na manjš ih k rpah tudi v južnem delu Gorenje Trebuše. 
Nekaj obsežnejši je naklon kmet i jskega zemljišča kategori j 21—30 in 31—39 %, 
in sicer predvsem v osrednjem in južnem delu Gorenje Trebuše, v Dolenji 
Trebuši pa ob spodnji Trebuščici. Vse ostale krčevine v obeh Trebušah pa so 
strmejše, tako kategori je naklona 40—45 % in tudi večjega od 45 %. 
V obeh Trebušah je danes kmet i j ska zemlja še m a n j izrabl jena za nj ive kot 
na Planoti . Veliko m a n j je je, v splošnem je strmejša, veliko in v večjih kosih 
pa je na območjih opuščenih kmeti j . Danes je kmet i jsko zemljišče v obeh Tre-
bušah na jveč v t ravnikih in pašnikih, ki za jemajo več od polovice skupne po-
sesti; na večini opuščenih kmet i j je kmeti jsko zemljišče slabo izrabljeno, po-
nekod ga že zarašča grmovje in drevje . Nekatere kmet i je v Gorenj i Trebuši 
imajo tudi velike pašnike, ki so dokaz nekda j močneje razvite živinoreje (go-
vedoreja, konjere ja , ovčereja), ki pa so danes večidel slabo izkoriščeni, ali že 
prepuščeni gozdu. Tako imajo npr . š t i r j e kmet je 146 ha pašnikov, kar je 58 % 
nj ihove skupne posesti. 
3. SESTAVA ZEMLJIŠČA IN POSESTI 
Povprečna velikost posesti ob ravnavan ih k m e t i j ( tabela 5) je med do seda j 
raz iskanimi področj i hr ibovskih kme t i j med n a j m a n j š i m i ; m a n j š a je le na 
vzhodnem delu Dobrove l j ske p lano te (M. N a t e k , 1984) in v Ce rk l j anskem 
hr ibov ju , k j e r so kme t i j e v povprečku za h e k t a r man j še . Za četr t ino so v sploš-
n e m m a n j š e od že t ako m a j h n i h kme t i j v id r i j sk i občini ( M e z e , 1987, 33 — 
tabela), za polovico od kme t i j v Loških h r ib ih in na S loven jegraškem P o h o r j u 
( M e z e , 1986; 1986 a; O r o ž e n , 1987; G a m s , 1984), od hr ibovsk ih k m e t i j 
v Gorn j i Sav in j sk i dolini za več kot enkra t , od k m e t i j na Solčavskem, Jeze r -
skem in v Kokr i pa za okrog dva do š t i r ik ra t ( M e z e , 1980; 23; 1981, 88). 
Med ob ravnavan imi kme t i j ami so v povpreč ju n a j m a n j š e na P lanot i (od 
skupnega povpreč ja so m a n j š e za 4,2 ha ali za četrtino), večje pa v obeh T r e b u -
šah (za 6,6 ha ali 37,5 %>). P r ičakovano n a j v e č j e kme t i j e so v obeh Trebušah , 
v Goren j i za 56 °/o, v Dolenj i pa za 18 % nad povprečkom. Čeprav t r ebuške 
k m e t i j e po velikost i zna tno presega jo povpreček o b r a v n a v a n e pokra j ine , so 
glede na zelo neugodne n a r a v n e razmere še vedno re la t ivno m a j h n e , posebej, 
če j ih p r i m e r j a m o z že raz iskanimi hr ibovskimi k m e t i j a m i v podobnih n a r a v n i h 
SI. 2. Mogočna, 105 let stara hiša na B r d a r j e v i domačiji na Pečinah je, razen 
kritine, nespremenjena ohranila prvotno lice. Na »čisti« kmetiji s 15 ha veliko 
posestjo živita 62-letna mati in 39-letni neporočeni sin. 
razmerah širom po predalpskem svetu. Nedvomno so neugodne naravne razmere 
eden glavnih povzročiteljev iz jemnega opuščanja kmet i j v obeh Trebušah, o 
čemer bomo kasneje še govorili. J e pa v obeh Trebušah, predvsem Gorenji , 
neka j še vedno aktivnih kmeti j , ka ter ih velikost močno presega povpreček. 
Tako ima Renkova kmet i ja 93 ha, Skokova 87 ha, Makučeva (Makčeva) 77 ha, 
Sinkovčeva 62 ha, napol opuščeni Brdar jeva in Gačnikova 110 oziroma 81 ha, 
opuščena Pologova 58 ha itd.; vse te so v Gornj i Trebuši. V Dolenji Trebuši 
je med aktivnimi največja kmet i ja Rupar na Utrskem Vrhu s 54 ha, med opu-
ščenimi pa Rovnica, 48 ha, Zatrep in Vrhove s po 47 ha in Oblak z 38 ha ; med 
aktivnimi kmet i jami je druga po velikosti Ustinova domačija z 38 ha, tej pa 
sledi Kmetova s 33 ha, kar jasno kaže na to, da pri opuščanju kmet i j v Dolenji 
Trebuši velikost posesti ni bil zaviralni moment, marveč so bili posredi drugačni 
vzroki. 
Na Planoti so v povprečju na jveč je kmet i je v Pol ju s petimi v obravnavo 
zajet imi kmeti jami, ki pa presežejo skupni povpreček le za 27 arov. Povprečna 
velikost kmet i j v vseh ostalih nasel j ih na Planoti pa je podpovprečna (tabela 5), 
daleč na jman j ša v Ročah, k je r so kmet i je povprečno manjše za 45 %>. Za dobra 
2 ha večje od roških so pečinske, zakra jske in prapetnobrdske (ali prapejske), 
povprečna velikost vseh ostalih kmet i j v vaseh pa je, izvzemši poljskih, večja 
od roških od 2,8 (Ponikve) do 7,8 ha (Bukovski Vrh). 
Značilno je, da je med zemljiškimi kategori jami delež kmeti jskega zemljišča 
znatno večji od deleža gozda, tako v celotni pokraj in i kot obeh regi jah in tudi 
posameznih naseljih. Med do sedaj raziskanimi področji hribovskih kmet i j 
je to edinstven primer. Najbl iž ja mu je sosednja idri jska občina, le da je tam 
v celoti delež kmeti jskega zemljišča hribovskih kmet i j večji od deleža gozda 
le za 0,6 % oziroma 72 arov ( M e z e , 1987, 29 — tabela). V obravnavani po-
kra j in i je to r azmer je 62 % : 38 % v korist kmeti jskega zemljišča; v obeh Tre-
bušah je razmer je 56 % : 44 °/o, na Planoti pa celo 69 % : 31 % . 
Med posameznimi naselj i je tovrstno razmer je na jveč je na Prape tnem Brdu 
(63 %>), za 7 % manj še je v Polju, za 12 oziroma 1 5 % v Zak ra ju in na Dabru 
itd., n a j m a n j š e pa v Dolenji Trebuši, k j e r je kmeti jskega zemljišča le 2,2 % več 
kot gozda: slede ji Gorenja Trebuša z 18,5%, presenetl j ivo Roče z 12,7%, nato 
pa obe nasel j i na visokem severovzhodnem delu Planote, Gorski in Bukovski 
Vrh s 25,8 oziroma 22,5 % več kmeti jskega zemljišča kot gozda. 
V kmet i j skem zemljišču prev laduje jo travniki , predvsem košni; na Pla-
noti znatne t ravne površine izkoriščajo za pašno-košni sistem, ki predstavl ja 
naj racionalnejšo izrabo t ravinja . Kot že povedano, pa so se močno skrčile n j ive 
v korist t ravnikov. Pašnikov je veliko v Gorenji Trebuši, na severovzhodnem 
delu Planote pa je veliko kmet i jske zemlje na opuščenih kmet i j ah spremenjene 
v planinske pašnike. 
M a j h n e gozdne površine, k i v povprečju dosežejo na obravnavanih kme-
t i jah komaj 6,7 ha ali 37,8 % povprečne skupne posesti, da jo tudi skromen letni 
etat, 22 m3, od tega je iglavcev le 36 % (tabela 5); to je etat, ki je količinsko še 
za 63 % skromnejši od že tako skromnega v sosednji idri jski občini ( M e z e , 
1987, 33 — tabela in 34—35) in je tako daleč na jman j š i med vsemi do sedaj 
raziskanimi hribovskimi področji. Izkupiček od lesa obravnavanim kmet i j am 
k a j malo p r ipomore k dvigu ž iv l jen jskega s t andarda . N e k a j na bo l j šem po 
skupni količini so le Šen tv i ška Gora, Gorski V r h in G o r e n j a Trebuša , a iz p r v i h 
dveh p redvsem na r ačun l istavcev, le v G o r e n j i Trebuši je r a z m e r j e med iglavci 
in l istavci uravnoteženo, j e pa količina m a j h n a , s k u p a j k o m a j 30 m3. Glede e ta ta 
je na na j s l abšem P lano ta s povprečn imi 21 m 3 na kmet i jo , od tega pa j e le dobra 
t r e t j i n a iglavcev, od nasel i j pa Daber s k o m a j 4 m 3 skupnega e ta ta na kmet i jo 
t e r Roče in Logaršče s 14 oziroma 15 m3. Med kme t i j ami j ih je n e k a j z i z jemno 
visokim e ta tom: Sojčer 288 m 3 (140 m 3 iglavcev), Skok 120 m3, M a k u c 80 m3, vse 
t r i so iz G o r e n j e Trebuše , R u p a r 193 m 3 (172 m 3 l istavcev), Vrhove 142 m 3 in 
Za t rep 92 m 3 iz Dolen je Trebuše (zadnj i dve sta opuščeni), K a p a r a r 208 m 3 
s Šentv iške Gore, Dol inar 112 m 3 (80 m 3 iglavcev) s P r ape tnega Brda, Podkor i t a r 
100 m 3 iz Roč, itd. 
Tudi v posestni sestavi p r e d s t a v l j a j o o b r a v n a v a n e k m e t i j e glede na do 
seda j raz iskane hr ibovske k m e t i j e posebnost . Ta je v tem, da odpade daleč 
na jveč j i delež na k m e t i j e s posestjo, m a n j š o od 25 ha, v lasti pa i m a j o 61 % 
vse zeml je ( tabela 6). N a j v e č tovrs tn ih k m e t i j je na Planoti , in sicer nad 90 %>, 
posedu je jo pa 82 %> zemljišča. Na bol j šem je, razumlj ivo , Trebuša , posebej 
Goren j a , k j e r je k m e t i j z n a j m a n j š o posestno ka tegor i jo 57 °/o, ima jo pa te 28 °/o 
Tabela 6. Sestava posesti — v "/« 
Table 6. Structure of land tenure — in %> 
1987 
Nasel ja 
Regi je 
Nad 75 ha 51— 75 ha 26— 50 ha 25 in m a n j h a 
k m e t i j e posest k m e t i j e posest k m e t i j e posest k m e t i j e posest 
Gorenja Trebuša 7,84 25,79 7,84 15,74 27,45 30,74 56,87 27,73 
Dolenja Trebuša 2,08 5,42 16,67 32,92 81,25 61,66 
Prapetno Brdo 5,00 10,71 95,00 89,29 
Šentviška Gora 11,76 22,23 88,24 77,77 
Daber 25,00 41,40 75,00 58,60 
Zakraj 100,00 100,00 
Polje 100,00 100,00 
Gorski Vrh 25,00 45,06 75,00 54,94 
Bukovski Vrh 11,11 27,86 88,89 72,14 
Pečine 7,69 20,06 92,31 79,94 
Ponikve 3,03 6,25 96,97 93,75 
Logaršče 13,33 24,28 86,67 75,72 
Roče 100,00 100,00 
Trebuša skupaj 4,04 15,07 5,05 11,45 22 22 31,64 63,69 41,84 
Planota skupaj 8,28 18,11 91,72 81,89 
Obravnavana 
pokrajina — 
skupaj 1,56 8,03 1,95 6,10 13,67 25,32 82,82 60,55 
zemlje. Gorenja Trebuša je tudi edino naselje v pokraj in i s kmeti jami, večjimi 
od 75 ha (8 °/o jih je), v nj ihovi lasti pa je dobra četrt ina vse zemlje raziskanih 
kmet i j v nasel ju; enako število kmet i j je tudi v naslednj i nižji kategoriji , 
a z 10 °/o manjš im deležem posedovanega zemljišča. V te j kategori j i je tudi ena 
kmet i ja v Dolenji Trebuši, vsa ostala nasel ja pa so brez kmet i j v zgornj ih dveh 
kategor i jah; v Zakra ju , Polju in Ročah pa so celo vse kmet i je manjše od 25 ha. 
Kategori ja 26—50 ha je na jmočneje zastopana v Gorenj i Trebuši, Gorskem Vrhu, 
na Dabru in v Dolenji Trebuši, v vseh štirih naselj ih pa je delež zemljišča, ki 
ga posedujejo, občutno večji od deleža kmeti j , ki tej kategori j i pr ipadajo. 
4. ELEKTRIFIKACIJA, KOMUNIKACIJE IN DRUGA INFRASTRUKTURA 
Razen Gorenjega Pušnika v Bukovskem Vrhu, ki je brez elektrike, so vse 
druge kmet i je pr ikl jučene na dal jnovodno električno omrežje. V obeh Trebušah 
pa se v na jnove jšem času kaže izredno zanimanje za gradnjo malih elektrarn. 
Dve taki, in sicer ena na Hotenj i v Dolenji Trebuši in druga na Jelenku, desnem 
pri toku Trebuščice v Gorenji Trebuši, sta pred otvoritvijo; prvo, z močjo 39 KW, 
gradi zasebnik, drugo, podobne jakosti, pa »Soške elektrarne«; manjša (10 KW) 
elekt rarna na Idri j i pri Bači pa je že leto dni v pogonu. Dokumentaci ja za več 
nada l jn j ih malih e lekt rarn v Dolenji Trebuši se pridno zbira. Elektrarne bodo 
zaradi p r ema jhne vodne količine pretočnega tipa. Zasebne male e lekt rarne bodo 
gradili predvsem za zadovoljevanje lastnih potreb po električni energiji , od-
večno energijo pa bodo daja le v omrežje. 
Razen t reh kmet i j v Dolenji Trebuši (Dole, Strne, lic) in Kr ta v Gorenj i 
Trebuši so vse druge obravnavane kmet i je povezane s cestami; te so ali občin-
ske, vaške ali gozdne. Večina cest se navezuje na glavno dal jnovodno promet-
nico ob Idrijci, Logaršče na Planoti pa na s transko daljnovodnico v Baški grapi. 
Z občinske ceste Spodnja Idri jca—Oblakov vrh—Dolenja Trebuša pel jeta po 
dolini Hotenje dve cesti: vaška asfal t i rana po dolinskem dnu do srede doline, 
po levem pobočju doline pa makadamska občinska na Oblakov vrh. Ob spodnji 
je veliko dolenjetrebuških kmeti j , z zgornje pa se na Oblakovem v rhu oddeli 
gozdna cesta h kmet i jam na Utrškem in Plešarskem Vrhu, ki so na razvodnem 
grebenu med Idrijco in Hotenjo. Po spodnj i dolini Trebuščice je spel jana s tara 
cesta skozi zahodni del Dolenje Trebuše in strmo navzgor prot i Dolenjemu 
Koncu Gorenje Trebuše in dal je čez preval Drnulk, 761 m, v Čepovansko suho 
dolino; od n j e se v Dolenjem Koncu oddeli dobra cesta v osrednjo Gorenjo 
Trebušo, ki z več odcepi različne kakovosti, večidel kot gozdne ceste, povezujejo 
večino kmet i j v Gorenj i Trebuši. Glavna od n j ih gre napre j po dolini zgornje 
Trebuščice, povezujoč najv iš je gorenje t rebuške kmeti je (Gačnik, Brdar , Čibej, 
Podgrivar) in navzdol do Skoka v središču vasi, k j e r se malo niže od njega 
prikl juči glavni gorenjet rebuški cesti. 
Glavna, sedaj asfal t i rana cesta na Planoto se od obidri jške odcepi na Slapu 
ob Idrijci. Z razvejanim cestnim omrežjem povezuje vsa s t rn jena nasel ja s pri-
padajočimi zaselki in samotnimi kmet i jami in tudi oddaljenejše samotne kmet i je 
Bukovskega in Gorskega Vrha. Do Dabra na vzhodu, vkl jučujoč odcep v Polje, 
in Ponikev na zahodu Planote je cesta asfal t i rana, odcepi z n je pa so makadam-
SI. 3. S t r i n , 927 m, v Gorskem Vrhu, je najvišja še aktivna kmetija ne le na Pla-
noti, ampak v celotni obravnavani pokrajini. Je relativno majhna (16 ha, od 
tega 10 ha kmetijske zemlje), »čista« in skromna kmetija z 39-letnim neporo-
čenim sinom, 82-letnim očetom in 78-letno materjo. Kmetijsko zemljišče je dokaj 
položno. Imajo traktor, nakladalno prikolico in moderniziran hlev na splako-
vanje. Rede 6 goved. Nekaj zaslužka daje les z 48 m3 etata, od tega 18 m3 iglav-
cev. Pitna voda je kapnica. Domačija vrh griča je izpostavljena streli, zato 
je hiša že večkrat pogorela. Občutljive kulture ne uspevajo; manj občutljive 
uničuje divjad. 
ski in razl ične kakovost i , a v g lavnem dobr i tud i za osebne avtomobile . Logaršče 
povezu je z ovr š j em Planote m a k a d a m s k a cesta s Ponikev skozi gozd in p reko 
razg ibane Matu jzove grape . Ugodnejš i dostop na Logaršče je iz Kneže v Baški 
grapi , vodi pa v a n j e tudi s t r m a pot iz Luže ob Idr i jc i po s t rmem desnem pobočju 
M a t u j z o v e grape . 
Ostala i n f r a s t r u k t u r a je v pokra j in i s r e d n j e razvi ta . Tako je s te le fonskimi 
pr ik l jučki , k i j ih i m a j o med ob ravnavan imi le r edke kmet i je , in sicer š t i r i na 
Ponikvah , po t r i na Pečinah in v Dolenj i Trebuši , po enega pa v Ročah, Pol ju , 
na P r a p e t n e m Brdu in Sen tu r šk i Gori. V preos ta l ih sedmih nase l j ih pa n ima 
nobena od ob ravnavan ih k m e t i j t e le fona ; v G o r e n j i Trebuš i ga ima le ob ra t 
Meta l f lexa . 
Železnici Jesenice—Most na Soči—Nova Gorica so od nasel i j o b r a v n a v a n e 
p o k r a j i n e na jb l i ž j e Logaršče, in sicer k železniški pos ta j i Podmelec. Vsa d r u g a 
naselja pa imajo najbl ižjo postajo v Bači pr i Modreju, imenovano po bližnjem 
Mostu na Soči. V Podmelec gravi t i ra ta delno tudi še Ponikve in Pečine. 
Pošti sta na Slapu ob Idrijci in na Grahovem ob Bači. Kra jevna oziroma 
matična urada sta na Mostu na Soči (za celotno področje, izvzemši Logaršč, ki 
so vkl jučene v Matični urad Grahovo). Podružnične š t i r i razredne osnovne šole 
so na Šentviški Gori, v Dolenji Trebuši in v Podmelcu, matična osemrazrednica 
pa je na Mostu ob Soči. Sedež občine je v Tolminu, k j e r je tudi Zdravstveni 
dom, Veter inarska ambulanta , sedež Soškega gozdnega gospodarstva in Kmet i j -
ska zadruga. Glavno lokalno gravitaci jsko središče za celotno obravnavano po-
kra j ino je Most na Soči s trgovsko-gostinskimi lokali, bencinsko črpalko, glavno 
pošto, banko, osemrazredno osnovno šolo z vzgojnovarstvenim oddelkom in po-
stajo milice, man j ša lokalna središča pa so na Slapu ob Idrijci, Kneži-Podmelcu, 
Šentviški Gori in deloma tudi na Pečinah z dislociranim obratom Metalflexa, 
ki pr i teguje delovno silo s celotne Planote. 
5. GOSPODARSTVO 
Kl jub temu da ima v znatnem delu obravnavane pokra j ine industr i ja tudi 
za kmečko prebivalstvo pomembno vlogo, je v celoti kmeti jstvo, skupaj z go-
zdarstvom, glavna p r imarna gospodarska panoga. Nekaj vloge v gospodarstvu 
je imel tudi pora ja joči se kmečki turizem, ki pa v na jnovejšem času že poje-
n ju je . Turizem na splošno za sedaj tu ni pomemben, čeprav so mu v naravi 
dane ugodne osnove; van j tudi ne moremo šteti vikendov, ki jih je neka j na 
opuščenih kmet i j ah Dolenje Trebuše, saj ti na splošno in zato tudi v Dolenji 
Trebuši ničesar ne pr ispevajo k razvoju turističnega gospodarstva. Nekaj delav-
cev s kmet i j je zaposlenih tudi na železnici in cestah, in sicer kot progovni 
delavci, sprevodniki, skladiščniki, cestar j i ali šoferji . 
5.1. KMETIJSTVO. V kmet i js tvu je živinoreja, predvsem govedoreja, ve-
liko pomembnejša od poljedelstva, čeprav so tudi zanj na določenih področjih 
ugodni pogoji. Kot v sosednji idri jski občini, tako je tudi v obravnavani pokra-
jini skoraj v celoti govedoreja veliko pomembnejša od gozdarstva, kar je že 
pokazal tudi pregled s tanja skromnega letnega etata. 
Pomen, ki ga je imelo p o l j e d e l s t v o v času samooskrbnega gospodar-
jenja, je danes skoraj v celoti zamrl. Njive so skrčene na minimum. Zanesljivih 
statističnih podatkov sicer ni, nedvoumno pa na to kažejo terenska poizvedova-
n j a ob razgovorih s kmeti. Sicer pa to ni posebnost naše pokraj ine, saj je tako 
povsod v hribovskem, deloma pa tudi v dolinskem in ravninskem svetu pred-
alpske, v živinorejo usmer jene Slovenije. 
Večji del n j iv je prepuščen t ravnikom. Na še obstoječih n j ivah gojijo pred-
vsem krompir , k rmne rastl ine in silažno koruzo. Nekater i k m e t j e sejejo v 
ma jhn ih količinah tudi žita in koruzo za zrnje. Se v prvih desetlet j ih po zadnji 
vojni, nekako do srede šestdesetih let, je bilo njiv, posejanih z vsemi vrs tami 
žit in s koruzo za z rn je v vsej obravnavani pokraj ini , še posebej na Planoti, 
veliko. Danes je veliko n j iv na Planoti zasejanih s silažno koruzo; več kmetov 
s številnejšo govejo čredo pa ima v n a j e m u nj ive v dolini Idrijce, na jveč v Idrij i 
pri Bači, na katerih posejejo silažno koruzo, ki jo, požeto, v nakladalnih priko-
licah vozijo na Planoto. So pa v zadnjem času nekateri kmet je spet posejali 
nekaj žit, med nj imi tudi pšenico. Danes tudi kmet je k ruh kupujejo, ki ga vozijo 
na Planoto in v Trebušo iz tolminske pekarne. Poljedelstvu dela veliko škodo 
srnjad, v Trebuši pa razen n je tudi divji prašiči. 
V ž i v i n o r e j i je daleč najpomembnejša govedoreja; izjema so tri kme-
tije na Planoti, od katerih se ena bavi z vzrejo konj, druga ovac in t re t ja pu j -
skov in plemenskih svinj. V splošnem je govedoreja dobro razvita in moderni-
zirana. Povprečno število goved na kmetijo (tabela 7) tega sicer ne pokaže, 
saj je število goved v mejah povprečja večine ostalih že raziskanih hribovskih 
kmetij . Podrobnejši pogled po naseljih pa pove, da so relativno majhnemu po-
vprečnemu številu goved na kmetijo vzrok večja negativna odstopanja neka-
terih naselij (predvsem obe Trebuši, Bukovski Vrh in deloma tudi Roče), med-
tem ko so ostala znatno nadpovprečna, posebej večina naselij na Planoti na 
čelu s Šentviško Goro, Prapetnim Brdom, Pečinami in Poljem; tudi celotna 
Planota odstopa od povprečka obravnavane pokraj ine za 17 %>. 
V ospredju je tudi danes, kot je bila v preteklosti, mlečna govedoreja. 
Mleko vozijo kmet je v zbiralnice, ki so v vseh večjih vaseh na Planoti, za obe 
Trebuši pa je ta v Dolenji Trebuši. O pomenu mlečne govedoreje še v nedavni 
preteklosti pove npr. podatek, da so na Ponikvah do leta 1959 sirarili in masla-
rili, po tem letu pa so začeli oddajati sveže mleko. Zbrano mleko iz vseh zbi-
ralnic v pokrajini odvažajo v predelavo v kobariško mlekarno. Preseneča, da 
se večina kmetij ukvar ja z mlečno govedorejo tudi v oddaljenejših in težje 
dostopnih naseljih (Gorenja Trebuša, Gorski in Bukovski Vrh). Vzrok je eko-
nomska računica, saj daje mleko kmetu redni mesečni zaslužek, medtem ko 
je čas, potreben za vzrejo klavnega goveda ali breje telice, okrog dve leti. 
Izkupiček od prodanega klavnega goveda ali breje telice je na pogled resda 
velik, a je dosežen v daljšem časovnem razdobju, kmet pa rabi denar tudi za 
sprotno življenje in ne le za večja vlaganja v kmečko gospodarstvo. Podobno 
je tudi z izkupičkom od lesa, le da ga obračunavajo v večini le enkrat letno, 
medtem ko pri klavni in plemenski govedoreji načeloma lahko tudi večkrat, 
v nobenem primeru pa ne mesečno. 
Kot drugod, tako tudi v obravnavani pokraj ini izstopajo nekateri izraziti 
govedorejci, tako po številu goved kot po modernizaciji govedoreje, ki se kaže 
v mehanizaciji proizvodnje in v modernizaciji hlevov. Vanje štejemo kmeti je 
z n a j m a n j 15 goved in s tako imenovano »strojno linijo za spravilo sena«, z mo-
derniziranim hlevom in po možnosti z n a j m a n j enim silosom. V Gorenji Trebuši 
ni nobene take kmeti je (še najbl ižje tej kategorij i so Skok, Zerovc in Makuc), 
v Dolenji Trebuši sta dva, Rupar in Vojnac, blizu jima je tudi Smodin, veliko 
pa jih je na Planoti: Kaparar in Klančer na Šentviški Gori (Kaparar ima 24 
goved in je drugi najmočnejši v pokrajini), Tonček na Dabru, Futr in v Zakraju, 
Božič v Polju (blizu so jim tudi Navasar, Crov in Ozebek, le da imajo nekaj 
man j goved, a so brez moderniziranega hleva), na Pečinah so Kaplanija, Cena-
vrh, Zadragar in Jur i j , kar šest pa jih je, ki so jim blizu (Tona, Mrak, Logar, 
Gatejc, Jovanc, Moraževc); največ, in sicer šest, jih je na Ponikvah (Oštir, 
Mrak, Štef, Gozdar, Jera j , Brdar), n j im pa je zelo blizu še Klančer; na Prapet-
Tabela 7. Stanje goved, pomembnih kmetijskih strojev in drugega: skupno število v 
naseljih in delež na kmetijo v regijah 
Table 7. Number of cattle, more important agricultural machinerij, etc: total number 
by settlements and a share on farm by regions 
Število kme t i j v nase l ju z (s) in delež teh k m e t i j v regi j i 
1987 
> ca 
Nasel ja S c J S , H " e 3 * g 
Regije C ^ S o C "S? B ^ Sia ^ „ « 
> s I s « s 3 s S ^ o g •5»« v* S S Si & i 11? 
s s S g s 2 I a-c S •a S 2 , 5 o .H I I « 1 S g s tn X (i maj H x c a c » M i n N M C c c a o čas 
Gorenja l** Trebuša 36 3,9 22 25 11 — — 2 3 — 4 — 
Dolenja 
Trebuša 31 4,3 18 27 7 — — 4 4 4 8 2 1** — 
Prapetno 
Brdo 20 8,8 20 20 16 5 8 6 7 6 6 1 — 6 
Šentviška 
Gora 10 9,6 10 10 9 4 6 5 5 2 4 2 3*** 4 
Daber 9 6,3 9 9 4 4 3 3 4 1 2 3 — 3 
Zakraj 5 8,0 4 4 3 3 2 2 2 2 2 1 
Polje 6 8,5 5 5 4 4 3 4 4 1 — — 
Gorski Vrh 3 6,3 2 3 2 — — — — 1 — — 3 — 
Bukovski Vrh 9 3,9 7 8 2 — — — 1 1 — — — — 
Pečine 31 8,7 26 28 25 15 17 13 17 13 10 6 2 5 
Ponikve 33 6,8 30 31 15 9 7 10 9 10 5 10 8*** 2 
Logaršče 15 7,0 11 11 5 6 4 2 5 4 2 1 — 5 
Roče 11 4,7 9 10 1 — — 1 1 — 4 1 — — 
Trebuša 
skupaj 67 4,1 40 52 18 — — 6 7 4 11 2 2 — 
°/o 59,7 77,6 26,9 — — 8,9 10,4 6,0 16,4 3,0 3,0 — 
Planota 12*** 
skupaj 152 7,4 133 139 86 50 43 46 55 41 35 25 6 26 
y g*** 
"/o 87,6 91,4 56,6 32,9 28,3 30,3 36,2 27,0 23,0 16,4 3,9 17,1 
Obravnavana 
pokrajina — 12*** 
skupaj 219 6,4 173 191 104 50 43 52 62 45 46 27 8 26 
5,5**" 
o/o 79,0 87,2 47,5 22,8 19,6 23,7 28,3 20,5 21,0 12,3 3,6 11,9 
* večina novih hiš iz obdobja popotresne obnove 
** pasejo redki; včasih so vsi pasli 
*** paša tudi na planini 
nem B r d u so Slemer , Golobovc, Kančer in Dolinar , le n e k a j slabši od n j i h pa 
še Tra ta r , P e k r a j e r in Čikeln, na Logarščah sta B r d a r z n a j v e č j i m š tevi lom 
goved v pokra j in i , 26, s popolno kmet i j sko mehanizaci jo , z l ini jo za spravi lo 
sena in s pašno-košnim sistemom, t e r Šorn, m e d t e m ko v Ročah ni nobene t ake 
kmet i je . 
P redvsem na več jem delu P lanote posvečajo kme t i j s t vu v zadn j ih le t ih 
veliko skrb. Z zaposl i tvi jo v dis lociranem obra tu Meta l f lexa na Pečinah, ki je 
absorb i ra l š tevilno kmečko delovno silo, ta pa se kme t i j s t vu ni odrekla , a m p a k 
na k m e t i j a h po delu in v času dopusta p r idno kme tu j e , te r s popot resno obnovo 
so si mnoge kme t i j e močno opomogle. To ve l j a še posebej za s ame Pečine in 
b l ižnje Ponikve, v določeni mer i pa tudi za kme t i j e v os redn jem in vzhodnem 
delu Planote . Kmet i j ska zeml ja j e in tenzivno izkoriščena za po t r ebe govedoreje , 
mars ik j e , zlasti na P o n i k v a h pa so jo tudi mel ior i ra l i z o d s t r a n j e v a n j e m apnen -
čevih skal ; na Pon ikvah pa je še vedno več zaobl jen ih gričev zaraščenih z g rmov-
jem in d rev jem, ki so bili včasih v t r avn ik ih in pašnikih. Na opuščeni kmet i j sk i 
zeml j i opustel ih k m e t i j v Bukovskem in Gorskem V r h u so si neka te r i k m e t j e 
s Ponikev, Pečin in Šentv iške Gore uredi l i p lanine, na ka t e r ih pase jo ja lovke. 
Stalež goved na P lano t i je danes pr ibl ižno enak, kot je bil p red začetkom 
modern izac i je govedoreje . Poznavalec na P o n i k v a h pravi , da t ist i kme t j e , ki 
so imeli goved že p r e j veliko, j ih ima jo danes v g l avnem še več, d rug i pa m a n j . 
N e k a j več goved ima jo mali, v indus t r i j i zaposleni kmet j e , ki vel iko v laga jo 
v kmet i j sk i obrat . Med n j i m i je vel iko takih, ki ima jo za vzre jo goved p rema lo 
SI. 4. Ponekod na Planoti pred vetrom, dežjem in snegom takole zavarujejo krmo in 
nekatere poljščine v manjših dvojnih kozolcih. 
lastne zemlje, zato jo vzamejo v na jem, če se le ponudi pri l ika za to. Tovrstnih 
pr imerov je precej na Pečinah. Drugače je v Ročah, k j e r je danes m a n j goved, 
kot jih je bilo, dokler se niso odprle možnosti zaslužka v industr i j i in urbanizi-
ranih kra j ih . Tak razvoj pogojuje jo v Ročah na ravne razmere, predvsem iz-
redno s t rmo kmeti jsko zemljišče. V preteklosti, ko za preživet je ni bilo drugih 
virov kot predvsem kmetijstvo, so bili prisil jeni izkoriščati vse, tudi na j s t rmejše 
kmeti jsko zemljišče, saj so vse t ravnike pokosili; danes s t rmejša pobočja zarašča 
grmovje in drevje. 
Paše na kmeti jah, ki je bila včasih zelo razš i r jena predvsem v obeh Tre-
bušah, danes skoraj ni več (skupaj le še na osmih kmetijah). So se pa nekater i 
kme t j e oprijeli najracionalnejše izrabe travišč s t. i. pašno-košnim sistemom; 
v celoti j ih je dobra desetina. Največ takih je na Ponikvah in Dabru, in sicer 
skora j t re t j ina (tabela 7), na Pečinah jih je blizu petine, drugod pa veliko m a n j ; 
v Gorenj i Trebuši ter v Gorskem in Bukovskem Vrhu ni nobene kmeti je, ki bi 
imela uveden pašno-košni sistem. Kot že omenjeno, so na nekater ih opuščenih 
kmet i jah severovzhodnega dela Planote planine, na kater ih se pase od m a j a 
do oktobra del goved z dvanajs t ih kmeti j , od tega največ, z osmih, s Ponikev. 
Živino na paši »varuje« električni pastir, redkeje tudi žičnate ograje. Kmet i je 
z več k ravami imajo molzne s t roje; na jveč kmet i j z molznimi stroji je na Pe-
činah, 55 %, na Prape tnem Brdu jih je 40 °/o, na Ponikvah pa dobra petina. 
S pomembnimi kmeti jskimi stroji so dobro opremljene le kmeti je na Pla-
noti, z izjemo Gorskega in Bukovskega Vrha, medtem ko je delež teh na kme-
tijo v obeh Trebušah, v p r imer jav i z do sedaj raziskanimi hribovskimi kmeti-
jami, skromen (tabela 7). V obeh Trebušah preseneča predvsem relativno maj -
hen delež t rak tor jev in izjemno malo silosov (manjši delež silosov je bil za-
znamovan le v Cerkl janskem hr ibovju — M e z e , 1987, 43 — tabela). Na Pla-
noti po številu t rak tor jev in kosilnic izstopajo Prapetno Brdo, Šentviška Gora 
in Daber, ki j ih imajo vse kmeti je, na Ponikvah, Pečinah, v Polju, Ročah in 
Zakra ju pa je delež teh 80—94 °/o. Silosov ima na Planoti t r i desetine kmet i j 
(v Pol ju dve desetini, na Šentviški Gori polovica, na Pečinah in v Zakra ju nad 
dve petini). Z mehaniziranimi hlevi so na najbol jšem Pečine, Zakraj , Ponikve 
in Prape tno Brdo, s s trojno linijo za spravilo sena pa se na jbol j ponašajo kme-
t i je v Polju, na Pečinah in šentv išk i Gori, k j e r je takih kmet i j polovica in več, 
t re t j ina in več pa še na Dabru, v Zakra ju , na Prape tnem Brdu in Logarščah. 
Gnojen je z gnojevko iz moderniziranih hlevov na splakovanje, ki j ih ima na 
Planoti dobra četrt ina kmeti j , je potencialna nevarnost za okuženje talne vode, 
kar je z analizo dokazan pojav na nekater ih že raziskanih hribovskih kmeti jah, 
in je potemtakem resen ekološki problem. Če je tako tudi na Planoti, ni po-
datkov. Za t r j evan je domačina na Pečinah, »ljudskega« s t rokovnjaka za iskanje 
talne vode z bajalico, da gnojevka ne prodre do talne vode, ni podprto z dokazi. 
V ta namen bi nu jno morali analizirati na izvirih vso studenčno vodo, ki pri-
teka z osrednjega in južnega dela Planote. V vseh hlevih obravnavane pokra-
j ine so napajalniki , tudi na kmet i jah s kapnico. Silažno koruzo spravl ja jo s 
kombajni , ki j ih n imajo posamezni kmetje , ampak le skupine teh v s trojnih 
skupnostih. Podobno so organizirane posamezne skupine kmetov tudi za neka-
tere kmet i jske stroje, tako so npr. na Ponikvah š t i r je kme t j e v kooperaciji za 
cisterno. 
6. PREBIVALSTVO 
V splošnem preb iva ls tvena slika o b r a v n a v a n e pokra j ine , v p r i m e r j a v i z do 
seda j raz iskanimi področj i hr ibovskih kmet i j , ne kaže večj ih anomal i j , izvzemši 
nadpovprečno visok delež 65 in več let s tar ih . Se pa pokažejo večje raz l ike 
ob p reg ledu posameznih nasel i j ( tabela 8). 
Tabela 8. Prebivalstvo 
Table 8. Population 
S k u p a j 0—6 7—15 16--64 Na kmet i jo 
1987 
Nase l j a 
Regije 
Š
te
vi
lo
 
km
et
ij
 š tevilo moški % »/» moški % 
65
 i
n 
ve
č 
K
m
eč
ko
 
pr
eb
i-
va
ls
tv
o 
°/0
 
sk
up
no
 
pr
eb
i-
va
ls
tv
o 
km
eč
ko
 
pr
eb
i-
va
ls
tv
o 
de
ja
ns
ka
 
km
eč
. 
de
l. 
si
la
 
Gorenja 
Trebuša 36 96 45,8 4,2 3,1 56,2 48,2 36,5 50,0 2,66 1,33 0,78 
Dolenja 
Trebuša 31 142 57,7! 10,6 16,2 59,1 54,8 14,1 19,7 4,58 0,90 0,67-
Prapetno 
Brdo 20 91 47,2 13,2 6,6 61,5 42,9 18,7 34,1 4,55 1,55 1,35 
Šentviška 
Gora 10 51 37,2 5,9 9,8 62,7 46,9 21,6 29,4 5,10 1,50 1,30 
Daber 9 28 42,9 7,1 64,3 55,6 21,4 46,4 3,11 1,44 1,33 
Zakraj 5 20 60,0! 15,0 15,0 45,0 44,4 25,0 45,0 4,00 1,80 0,70 
Polje 6 22 50,0 13,6 9,1 50,0 45,4 27,3 50,0 3,67 1,83 1,00 
Gorski Vrh 3 10 60,0! 10,0 — 70,0 71,4 20,0 50,0 3,33 1,67 1,00 
Bukovski 
Vrh 9 24 58,3! 12,5 8,3 53,3 57,1 20,8 37,5 2,67 1,00 0,83 
Pečine 31 144 49,3 8,3 15,3 59,0 51,8 17,4 24,3 4,64 1,13 0,95 
Ponikve 33 144 54,9 10,4 14,6 55,6 53,7 19,4 31,3 4,36 1,36 1,09 
Logaršče 15 56 53 6 3,6 12,5 60,7 44,1 23,2 44,6 3,73 1,67 1,27 
Roče 11 35 48,6 2,9 5,7 74,3 50,0 17,1 34,3 3,18 1,09 0,68 
Trebuša 
skupaj 67 238 52,9 8,0 10,9 58,0 52,2 23,1 31,9 3,55 1,13 0,73 
Planota 
skupaj 152 625 50,2 9,1 11,5 59,5 50,0 19,8 33,6 4,11 1,33 1,08 
Obravna-
vana pokr. 
skupaj 219 863 51,0 8,8 11,4 59,1 50,6 20,7 33,1 3.91 1,31 0,97 
8 Geografski zbornik 113 
Negat ivni biološki t rend, ki se kaže v več jem deležu moških, je v naši 
pokra j in i še za 0,5 %> večji kot v sosednj i idr i j sk i občini (M e z e , 1987, 48, 52), 
s čimer so degenera t ivne t endence še očitnejše. Na jveč je ods topan je v koris t 
moških je v Zak ra ju , Gorskem in Bukovskem V r h u in v Dolenj i Trebuši (8— 
10 %), nad polovico pa je moških še na Ponikvah , Logarščah in v Pol ju , v ostalih 
nasel j ih pa je žensk več kot moških. 
Otrok do 16. leta je dobra pet ina , ka r je za okrog 5 % m a n j od povpreč ja 
na ostal ih raz iskanih hr ibovskih področj ih . M a n j je p redvsem šoloobveznih 
otrok. Na j s labše med vsemi je s t a n j e otrok v Goren j i Trebuši , Gorskem Vrhu , 
Ročah, na D a b r u in Šentviški Gori, razvesel j ivo pa v Z a k r a j u , Dolenj i Trebuši 
in deloma tudi na Pečinah t e r Pon ikvah . 
Tudi stalež delovne sile na o b r a v n a v a n i h kmet i jah , ki jo p reds t av l j a s ta-
rostna skupina 16—64, je v m e j a h no rma le ; n e k a j višj i j e na Planoti , v obeh 
Trebušah pa za 1,5 % nižji . Med nase l j i j e na jv i š j i v Ročah in Gorskem Vrhu , 
nadpovprečen tudi na P r a p e t n e m Brdu, Šentviški Gori, D a b r u in Logarščah, 
na jn iž j i pa v Z a k r a j u , k j e r odstopa od povpreč ja ka r za 14,1 %>, in v Po l ju 
(— 9,1 %>). 
Delež 65 in več let s tar ih je na ob ravnavan ih k m e t i j a h med vsemi do seda j 
raz iskanimi hr ibovskimi področj i na jveč j i , sa j za j ema dobro pet ino vsega p re -
bivals tva;* v obeh Trebušah j ih je 3,3 % več kot na P lano t i oziroma 2,4 °/o več 
od povpreč ja ob ravnavan ih kmet i j . Nadpovprečen delež s ta r ih v obeh Trebušah 
gre le na račun iz jemno vel ikega deleža teh v Goren j i Trebuš i (15,8 %> več od 
povprečja!) , ki je tud i na jv i š j i med nase l j i o b r a v n a v a n e pokra j ine , ublaži pa ga 
na drugi s t r an i na jn i ž j i delež te s t a ros tne ka tegor i j e v Dolenj i Trebuši , ki je za 
6 , 6 % m a n j š i od povpreč ja in kot t ak na jn i ž j i v ob ravnavan i pokra j in i . Goren j i 
Trebuš i sledi Po l je s 6,6 % presežkom povprečja , če t r t ina vseh prebivalcev te 
ka tegor i j e je v Zak ra ju , le n e k a j m a n j pa na Logarščah. Podpovprečn i delež 
s tar ih je, razen v Dolenj i Trebuši , še na Pečinah, P r a p e t n e m Brdu , v Gorskem 
Vrhu, Ročah in na Pon ikvah . 
Kmečkega preb iva l s tva je le še t r e t j i na , n a j m a n j med vsemi do seda j raz-
iskanimi p o k r a j i n a m i hr ibovskih kmet i j . Tudi v deležu kmečkega prebiva ls tva 
so iz jemne razl ike v obeh T r e b u š a h : v Goren j i Trebuš i je še polovica t a m k a j š -
n jega ob ravnavanega preb iva l s tva kmečkega s tanu (toliko ga je le še v Po l ju 
in Gorskem Vrhu) , v Dolenj i Trebuš i pa k o m a j pet ina, ka r je n a j m a n j med 
obravnavan imi nase l j i v pokra j in i . Podpovprečn i delež kmečkega prebiva ls tva 
j e še na Pečinah, Pon ikvah in Šentviški Gori , to re j v večj ih nasel j ih , nadpo-
vprečni pa, razen v že imenovan ih nasel j ih , še na Dabru , Logarščah, P r a p e t n e m 
Brdu, v Bukovskem V r h u in Ročah. 
Zarad i m a j h n e g a deleža kmečkega preb iva l s tva je seveda m a j h n o tudi 
povprečno število kmečkega prebiva ls tva , k i živi na k m e t i j a h (1,3), ka r je n a j -
m a n j v do seda j raz iskanih področj ih hr ibovskih kmet i j . Odkloni po nase l j ih 
niso vel iki : m a n j kot en kmečki prebiva lec je na o b r a v n a v a n i h k m e t i j a h Dole-
n j e Trebuše, eden v Bukovskem Vrhu , 1,1 v Ročah in na Pečinah, na jveč , in si-
cer 1,8, pa j ih je v Po l ju in Z a k r a j u . 
* Republiški povpreček iz leta 1981 presežejo za 9,8 Vo. 
SI. 5. Kozolci, predvsem dvojni, na Planoti imenovani tudi »kozel«, so med gospo-
darskimi poslopji najbolj pogosti. Imajo jih vse kmetije. Med njimi je nekaj 
prav velikih, kot je npr. tale v Polju blizu Šentviške Gore. 
Skupnega p reb iva l s tva je na k m e t i j a h povprečno d v a k r a t več kot kmečkega 
(v idr i j sk i občini 1,7-krat več — M e z e , 1987, 53); v obeh T r e b u š a h ga je 
2,3-krat več, na P lanot i pa 1,8-krat. Na jveč l jud i živi na ob ravnavan ih k m e t i j a h 
na Šentviški Gori (30,8 % več od povprečka) , okrog 17 fl/o več na Pečinah, v 
Dolenj i Trebuši , na P r a p e t n e m Brdu in de loma pa tud i še na Ponikvah , m a n j 
od povprečka pa p redvsem v Goren j i Trebuši , Bukovskem Vrhu , na D a b r u in 
v Ročah. 
Razuml j ivo je, da je m a j h n o tud i število e f ek t ivne oziroma de j anske kmečke 
de lovne sile na kmet i jo . N a j m a n j š e je med do seda j raz iskanimi hr ibovsk imi 
pok ra j i nami , sa j p r ide na kmet i jo povprečno le en sam za delo sposoben ak t iven 
kmečki prebivalec . Na na j s l abšem so v povprečku Dolen ja Trebuša , Roče in 
Z a k r a j (0,8—0,7), med na jbo l j š imi pa P r a p e t n o Brdo, Daber , Šentv iška Gora in 
Logaršče (1,4—1,3). 
7. KLASIFIKACIJA KMETIJ 
Delež zaščitenih k m e t i j j e v o b r a v n a v a n i pok ra j i n i sicer n e k a j višji kot v 
idr i jski občini, a v p r i m e r j a v i z d rug imi že raz iskanimi kme t i j ami m a n j š i za 
okrog 40 °/o. Se posebej za sk rb l ju joče je s t an je v odročnem severovzhodnem 
delu Planote , k j e r od 12 še ak t ivn ih k m e t i j v Bukovskem in Gorskem V r h u 
ni nobena zaščitena. Veliko bol je ni nit i v Ročah in Dolenj i Trebuši , k j e r j e 
zaščitenih le n e k a j nad 9 % vseh t a m k a j š n j i h kmet i j ( tabela 9). Pe t ina je za-
ščitenih k m e t i j v Z a k r a j u , t r e t j i n a v Goren j i Trebuš i in na Logarščah, dve pet ini 
na Šentviški Gori in Pon ikvah , 45 % na P r a p e t n e m Brdu, n a j v e č pa v Po l ju 
Tabela 9. Klasifikacija kmetij — v s/o 
Table 9. Classification of farms — in %> 
Ciste 
k m e t i j e Nasledstvo 
1987 
Nase l ja 
Regije 
Z
aš
či
-
te
ne
 
U
sm
er
-
je
n
e 
sk
u
p
aj
 
od
 t
eg
a 
os
ta
re
le
 
P
ol
či
st
e 
M
eš
an
e 
u
re
j e
no
 
br
ez
 
na
sl
ed
-
ni
ka
 
po
te
n-
ci
al
. 
na
-
sl
ed
ni
k 
ne
go
to
-
vo
 n
a-
sl
ed
st
vo
 
ne
go
t. 
in
 
po
t.
 n
a-
sl
ed
ni
k 
P
er
sp
ek
-
ti
vn
e 
km
et
ij
e 
N
ep
er
sp
. 
k
m
et
ij
e 
Z
na
ne
 
op
uš
č.
 
k
m
et
ij
 e 
Gorenja 
Trebuša 33,3 5,6 30,6 45,4 19,4 50,0 8,3 36,1 — 52,8 2,8 13,9 52,8 33,3 
Dolenja 
Trebuša 9,7 6,4 3,2 — 16,1 80,7 38,7 6,4 6,4 45,2 3,2 9,7 16,1 56,9! 
Prapetno 
Brdo 45,0 30,0 15,0 — 15,0 70,0 40,0 15,0 5,0 30,0 10,0 35,0 10,0 — 
Šentviška 
Gora 40,0 30,0 — — 50,0 50,0 60,0 10,0 — 30,0 — 40,0 — 33,3 
Daber 33,3 33,3 22,2 — 33,3 44,4 88,9 11,1 — — — 22,2 11,1 — 
Zakraj 20,0 40,0 20,0 — 60,0 20,0 60,0 20,0 — 20.0 — 40,0 20,0 — 
Polje 83,3 50,0 50,0 66,7 16,7 33,3 66,7 33,3 — — — 66,7 33,3 — 
Gorski Vrh — — 33,3 — — 66,7 33,3 33,3 — 33,3 — 33,3 33,3 78,6! 
Bukovski Vrh — — 55,6 40,0 11,1 33,3 22 2 22,2 — 55,6 — 11,1 44,4 25,0 
Pečine 04.5 32,3 9,7 33,3 12,9 77,4 51,6 6,4 — 35,5 6,4 32,3 12,9 6,1 
Ponikve 39,4 27,3 9,1 33,3 27,3 63,6 48,5 15,1 6,1 21,2 9,1 18,2 9,1 2,9 
Logaršče 33,3 20,0 13,3 — 33,3 53,3 40,0 — — 53,3 6,7 26,7 20,0 6,3 
Roče 9,1 — 18,2 50,0 9,1 72,7 36,4 18,2 — 36,4 9,1 — 9,1 8,3 
Trebuša 
skupaj 22,4 6,0 17,9 41,7 17,9 64,2 22,4 22,4 3,0 49,2 3,0 11,9 35,8 46,8! 
Planota 
skupaj 40,1 25,7 16,4 28,0 23,0 60,6 48,7 13,1 2,0 30,3 5,9 27,0 13,8 13,6 
Obravnavana 
pokrajina — 
skupaj 34,7 19,6 16,9 32,4 21,5 61,6 40,6 16,0 2,3 36,1 5,0 22,4 20,5 27,5 
SI. 6. Tudi velika in lepa kmetija P l e š e , 715 m, na Utrškem Vrhu v Dolenji Tre-
buši, je opuščena. Kmetijsko zemljo ima v najemu bližnji napredni sosed Ru-
par, kjer pase svojo živino. Manj ugodno kmetijsko zemljišče že zarašča grmov-
je in drevje. — V Dolenji Trebuši je do danes opuščenih že 41 ali 57 Vo vseh 
tamkajšnj ih kmetij. 
in na Pečinah. — M a j h e n delež zaščitenih kme t i j v več jem delu o b r a v n a v a n e 
p o k r a j i n e kako r tud i nasploh v kmet i j sk ih področj ih, še posebej hr ibovskih, 
je v n a s p r o t j u s splošno-nacionalnimi pa tud i kmet i j sk imi interesi , sa j so hr i -
bovske kme t i j e na neka t e r i h področj ih že t ako n a g n j e n e k opuščan ju in d rob -
l j e n j u posesti, k a r ve l j a v ob ravnavan i pok ra j i n i v prvi vrst i za Bukovski in 
Gorski Vrh, Dolenjo Trebušo in Roče. 
Tudi u s m e r j e n i h k m e t i j j e malo (petina), a med že raz iskanimi področj i 
h r ibovsk ih kme t i j ne n a j m a n j , sa j je n j i h o v delež občutno man j š i v Kokr i s 
K r v a v š k i m p r e d g o r j e m ; pr ibl ižno enak je v Tržiški pok ra j in i in idr i j sk i občini 
( M e z e , 1981; 1984; 1987). Brez u smer j en ih k m e t i j sta Bukovski in Gorski Vrh 
pa tud i Roče, m a n j kot 10 °/o j ih je v obeh Trebušah , pe t ina na Logarščah, nad-
povprečen delež teh pa je v ostalih nase l j ih : na jveč , polovica, v Pol ju , dve 
pet ini v Zak ra ju , t r e t j i n a na D a b r u in Pečinah, 30 % na Šentviški Gori in P r a -
p e t n e m Brdu, le n e k a j m a n j pa tud i na Pon ikvah . 
Možnosti zapos lovanja v i zvenkmet i j sk ih de javnos t ih se jasno odraža jo v 
deležu mešanih, polčistih in čistih kmet i j . Nekoliko preseneča, da j e delež m e -
šanih kmet i j v obravnavani pokraj in i med vsemi do sedaj raziskanimi hr ibov-
skimi področji največj i , na jman j š i pa delež čistih in tudi polčistih kmet i j (ta-
bela 9, kar ta 2). So pa razlike med regi jama in posameznimi naselji. Zanimivo 
je, da je na jvečj i delež mešanih kmet i j v obeh Trebušah (od Planote je večji za 
3,6 °/o), a to le na račun zelo visokega deleža mešanih kmet i j v Dolenji Trebuši 
(81 %>), medtem ko jih je v Gorenj i Trebuši polovica. Na Planoti so v ospredju 
Roče, Pečine, Prapetno Brdo, Gorski Vrh in Ponikve, relat ivno n a j m a n j mešanih 
kmeti j je v Zakra ju , Polju in Bukovskem Vrhu, na Šentviški Gori in Logarščah 
pa jih je okrog polovica. Čistih kmet i j je na jveč v Bukovskem Vrhu in Pol ju 
(56—50 %), t re t j ina jih je v Gorskem Vrhu, 31 °/o v Gorenj i Trebuši, v vseh 
ostalih nasel j ih pa od 22 °/o na Dabru do Šentviške Gore, ki je brez čistih 
kmeti j . Zelo malo čistih kmet i j je razumlj ivo tudi na Ponikvah in Pečinah, 
preseneča pa, da jih je v Dolenji Trebuši le 3 %>. Med čistimi kmet i jami vzbuja jo 
posebno pozornost zaradi brezperspektivnost i ostarele kmeti je, ki jih je na jveč 
v Gorenj i Trebuši, 5 ali 45 °/o vseh čistih kmeti j , po dve sta v Pol ju in Bukov-
skem Vrhu, po ena pa na Pečinah, Ponikvah in v Ročah. 
Zanimivo je nasledstveno s tanje na obravnavanih kmet i j ah (tabela 9). V 
splošnem je zadovoljivo, saj ima ure jeno nasledstvo dve petini kmeti j , od tega 
na Planoti skoraj polovica, v obeh Trebušah pa le dobra petina, kar gre pred-
vsem na račun Gorenje Trebuše s komaj 8 %> kmet i j z ure jen im nasledstvom, 
kar je daleč n a j m a n j v vsej obravnavani pokraj ini . Na na jbol j šem so Daber, 
Polje, Zakraj , Šentviška Gora in deloma tudi še Ponikve in Pečine. Kmeti j brez 
nasledstva je slaba petina, ka r je neka j slabše kot v splošnem na večini že raz-
iskanih hribovskih področjih. Tudi glede tovrstnih kmet i j je na najs labšem 
Gorenja Trebuša; če k temu dodamo še izredno malo kmet i j z ure jen im nasled-
stvom, izjemno visok delež kmet i j brez naslednika in več kot polovico kmet i j 
z negotovim nasledstvom, se Gorenj i Trebuši tudi zaradi omenjenega v pri-
hodnje slabo piše. Pogled na tabelo 9 nam pove, da so glede nasledstva na n a j -
boljšem nasel ja z velikim deležem kmet i j z ure jenim nasledstvom, ma jhn im 
deležem kmet i j brez naslednika in po možnosti s čim manjš im deležem kmet i j 
z negotovim nasledstvom, a zato z več potencialnimi nasledniki. Mednje uvršča-
mo Šentviško Goro, Daber, Zakraj , Pečine in Ponikve pa tudi Logaršče, čeprav 
imajo le dve petini kmet i j z ure jen im in nad polovico kmet i j z negotovim na-
sledstvom, zato pa nobene kmet i je brez naslednika. 
Perspekt ivnih kmet i j je v celoti neka j m a n j od četrt ine (tabela 9, kar ta 3). 
Med naselj i je delež teh najviš j i v Polju, slede mu pa Šentviška Gora, Zakraj , 
Prapetno Brdo, Gorski Vrh, Pečine in Logaršče z nadpovprečnim deležem per-
spektivnih kmeti j . Manjši od povprečja pa je delež perspekt ivnih kmet i j na 
Dabru, Ponikvah, v Gorenj i Trebuši, Bukovskem Vrhu, Dolenji Trebuši in v 
Ročah, k j e r ni nobene perspekt ivne kmeti je . 
Delež neperspekt ivnih kmet i j v pokraj ini , ki je okrog 15 % večji od ostalih 
do sedaj raziskanih hribovskih področij, je daleč na jveč j i v Gorenj i Trebuši, 
53 %>, višji od povprečka je še v Bukovskem in Gorskem Vrhu ter Polju, med-
tem ko je v ostalih naselj ih podpovprečen; Šentviška Gora pa je celo brez ne-
perspekt ivnih kmeti j . 
Posebno pozornost v ob ravnavan i pok ra j i n i v z b u j a j o opuščene k m e t i j e ( tabe-
la 9, k a r t a 1 in 3): n e k a j več od četr t ine j ih je in tako daleč n a j v e č med vsemi 
do seda j raz iskanimi hr ibovsk imi področji . Še na jb l i ž j i sta ji K o k r a s K r v a v -
škim p r e d g o r j e m z dobro pet ino opuščenih kme t i j in deloma tud i še G o r n j a 
Sav in j ska dolina s 16 °/o ( M e z e , 1981, 103 — tabe la ; 1980, pr i ložena k a r t a 2). 
T reba pa je poudar i t i , da g re v ob ravnavan i pok ra j i n i tako visok delež opušče-
n ih k m e t i j p redvsem na račun obeh Trebuš, k j e r je opuščenih sko ra j polovico 
k m e t i j (v Dolenj i Trebuš i 57 %>, v G o r e n j i 33 %>, s k u p a j 59 kmeti j ! ) , in Gor -
skega Vrha na P lano t i z l i opuščenimi kmet i j ami , ka r je nad t r i če t r t ine vseh 
k m e t i j v t e j raz t reseni in oddal jeni hr ibovski vasi ; v n j e j so se do danes ob-
držale le t r i kmet i je , med n j imi tud i n a j v i š j a še ak t ivna kmet i j a v celotni ob-
r a v n a v a n i pok ra j in i (Štrin, 927 m). Med nase l j i na P lanot i je 5 ali t r e t j i n a kme-
t i j opuščenih še na Šentviški Gori, v Bukovskem V r h u 3 oziroma četr t ina, na 
Pečinah, Ponikvah , Logarščah in v Ročah pa so bile opuščene le št ir i kmet i j e . 
— Tudi v poreč ju Kokre in v Gorn j i Sav in j sk i dolini gre visok delež opuščenih 
k m e t i j na rovaš posameznih m a n j š i h regi j ali celo samo posameznih nasel i j , 
tako v poreč ju Kokre Jezerskega in v G o r n j i Sav in j sk i dolini Solčavskega, 
Podveže, Podvolovl jeka in Nadbočne. 
SI. 7. D o 1. J e r o v č n i k , 820 m, ena od enajstih opuščenih kmetij v Gorskem 
Vrhu, odmaknjeni hribovski vasi tipičnih samotnih kmetij. 79 °/o-ni delež opu-
ščenih kmetij v vasi je daleč največji v obravnavani pokrajini in tudi sicer 
v vseh do sedaj raziskanih hribovskih vaseh. 
Opuščan je kme t i j da t i ra sko ra j v celoti v povojno obdobje, začenši s pet -
deset imi leti, n a j in tenzivneje pa po šestdesetem letu. N e k a j kme t i j je bilo za-
p len jen ih t ako j po vojn i in so pr iš le v last SLP; n e k a t e r e od teh so propadle , 
n e k a j pa so j ih dodelili ag ra rn im in teresentom, a brez gozda, in kot t ake v večini 
le ž ivotar i jo . Glavn i vzroki p r o p a d a n j a k m e t i j so: zgrešena kmet i j ska pol i t ika 
p rv ih povo jn ih deset le t i j ; nap redek bl ižnje in d a l j n j e indust r ia l izac i je in u rba -
nizacije, ki je nudi la možnost zapos lovanja tudi h r ibovskemu kmečkemu pre-
b iva l s tvu ; počasna e lek t r i f ikac i ja in povezovanje odda l j ene j š ih in tež je dostop-
nih k m e t i j s ces tami; neugodne n a r a v n e r azmere za u s p e v a n j e kme t i j ob večj ih 
zah tevah novejšega, tehnološko nap redne j š ega časa — in še ka j . Ni slučaj , da 
je val n a j v e č j e g a opuščan ja kme t i j zajel področja z n a j b o l j neugodnimi n a r a v -
nimi in d rug imi razmerami , in sicer obe Trebuš i in na jv i š j i in n a j b o l j o d m a k n j e n 
severovzhodni del Planote . Z opuščenih kme t i j so se odsel jeval i posamezniki 
in cele d ruž ine v bl ižnje a tud i odda l jene j še k r a j e (Slap, Tolmin, Volče, Apače, 
Stična, Kočevsko). Opuščeni domovi so večidel propadli , oziroma še p ropada jo , 
neka j , p redvsem v Dolenj i Trebuš i pa je s p r e m e n j e n i h v v ikende (glej seznam 
opuščenih k m e t i j str. 90, 91). Kmet i j sko zemlj išče ima jo ponekod v n a j e m u so-
sedje, n e k a j pa v zakupu ali o d k u p u posamezni kmet j e , ki ga obde lu je jo ali 
so ga spremeni l i v p lanine za pašo svoje govedi v okvi ru pašne skupnost i ali 
p r iva tn ih planin. Tako je p redvsem v severovzhodnem delu Planote , v Gor-
skem Vrhu , s p lan inami na opuščenih k m e t i j a h G r a h e t (na zemlj išču S L P pla-
nina pašne skupnost i Kor i ta-Ponikve) , Crv, Snebišče in Mar t inkovšče (pasejo 
n a j v e č k m e t j e s Ponikev in Šentv iške Gore), v Dolenj i Trebuš i pa na opuščeni 
kmet i j i Zarobar , k j e r so si uredi l i p lanino Tolminci, in na že p red vojno opu-
ščeni kme t i j i Vr ša r (Vrše), 845 m, k j e r je danes p lan ina kombina t a iz Ajdovščine, 
pasejo pa na n j e j tud i k m e t j e iz Čepovanske doline. 
8. SKLEPNE MISLI* 
Naravnogeogra f sko se o b r a v n a v a n a pokra j ina v g lavnem sklada s sosednjo 
v idr i j sk i občini. Šentviška oziroma Šentv iškogorska p lanota je n a d a l j e v a n j e 
Šebre l j sko- indr i j skokrn i ške planote , p r eds t av l j a joč nižjo s topn jo Vojskarske 
p lanote ons t ran kanomel j skega pre loma, ki jo p r e k i n j a globoka deber Idr i jce 
med Reko in Stopnikom. Razl ika med obema os tankoma p lanote o b a k r a j Idr i jce 
je le v tem, da je P lanota v geomorfo loškem smislu še večja in izrazi te jša od 
Šebre l j sko- id r i j skokrn i ške p lanote in v ovrš ju r a z m e r o m a intenzivno razčle-
n j e n a s suh imi dol inami in neka te r imi d rug imi k rašk imi oblikami. Suhe doline 
so u s m e r j e n e na jugozahod k Idri jci , p r eds t av l j a joč n e k d a n j o nadzemsko h idro-
grafsko mrežo, ka t e r e spodnj i deli so se v večini še ohrani l i v obliki potočkov 
(Kostanjevec, Mlaka, Metu jzova grapa), globoko za jeden ih v s t rmo jugozahodno 
pobočje Planote . P lanota je na severovzhodu dv ign jena do višine okrog 950 m, 
s Črvovim vrhom, kot na jv i š j im, 974 m, k a r je okrog 100 m niž je od ovrš ja Voj -
skarske p lano te in na jv i š j ih os tankov Id r i j skokrn i ške planote , m e d t e m ko se 
* Osmo. zaključno poglavje temelji med drugim na terenskih poizvedovanjih in 
na povzetkih iz Krajevnega leksikona Slovenije, 1968, 389—432, Ljubljana. 
višina Šebre l j ske p lano te v g lavnem sklada z os redn j im na j iz raz i te j š im r avn i -
škim delom Šentv iške planote . J e pa P lano ta goste je nase l jena od Sebre l j sko-
id r i j skokrn iške in tud i od Vojskarske p lanote ; delno so ji enakovredne le Še-
brel je , ki j ih ses tav l j a jo t r i j e gručas t i vaški deli. 
Nekoliko samosvojega znača ja je p o k r a j i n a obeh Trebuš, ki p r eds t av l j a in-
tenzivno razč lenjen severozahodni podal j šek Vo j ska r ske planote z globoko za-
jeden ima Hoten j o in Trebuščico s pri toki . S t r m a pobočja z globokimi, tesnimi 
dol inami, malo pobočnih in s lemenskih pregibov, n e k a j položnejšega sveta na 
v ršn ih s lemenih med potokoma in v pov i r j ih obeh potokov, m a n j s t rma pr i so jna 
pobočja te r n e k a j širše dno doline Ho ten je so le delno ugodni za nasel i tev. K l j u b 
t e m u je bila p rvo tna nasel i tev doka j gosta, a se je do danes prepolovila . 
Kot drugod v že raz iskanih področj ih h r ibovsk ih kme t i j se je tud i v ob rav-
navan i pok ra j in i bol j ali m a n j samooskrbno gospoda r j en j e začelo p r e u s m e r j a t i 
v t ržno. Temu je pr ipomogla oskrba z e lek t r iko in bol jša povezava s cestami, 
t ako na Planot i kot t ud i v obeh Trebušah . V k m e t i j s t v u je že vseskozi v o sp red ju 
govedoreja , le da so zastarelo pro izvodnjo začeli po šestdesetih letih modern i -
zirati . Odpr la se j e možnost nabave kmet i j sk ih s t rojev, p redvsem kosilnic in 
puhaln ikov, počasi tudi nak lada ln ih prikolic in d rug ih kmet i j sk ih s t rojev, p r e d -
vsem pa t r ak to r j ev . Ker je bilo povpraševan je po govedore jsk ih proizvodih če-
i 
SI. 8. Tudi blizu gručastega jedra P o n i k e v je ob dobro stoječi kmetiji (levo) opu-
ščen manjši kmečki dom, krit s slamo. 
dal je večje, so začeli opuščat i n j i v e in j ih prepušča t i in tenz ivnim t ravn ikom, 
na preos ta l ih n j i v a h pa so gojili le k r m n e ras t l ine in silažno koruzo, ki je je 
danes na P lanot i i z jemno veliko. Proces in tenz i f ikac i je govedore je je šel na 
večjem delu n a r a v n o ugodnejše P lano te znatno h i t r e j e kot v obeh Trebušah , 
k j e r je bi la možnost modern izac i je govedore je zaradi neugodnih n a r a v n i h raz-
mer zna tno ome jena ; tu so si pomaga l i s p r o d a j o lesa, ki ga ima jo neka te r i 
k m e t j e veliko, v splošnem pa ga je tudi v Trebuši m a n j kot npr . v d rug ih po-
dročj ih hr ibovskih kmet i j . 
Istočasno so se že začele kaza t i možnost i zapos lovanja v bl ižnj ih p o r a j a -
jočih se indus t r i j sk ih p o d j e t j i h v dolini in okrep l j en ih u rban iz i r an ih središčih, 
kamor se je zatekalo čedal je več tudi kmečke delovne sile. N a j s t a r e j š a tovrs tna 
zaposli tev je na železnici, ki se je j e opr i je lo n e k a j Ponikovcev in Logarščanov. 
Začelo se j e izse l jevanje s kme tov in zato s i romašen je kmet i j . Ta proces j e bil 
izrazitejši v n a j b o l j neugodnih območj ih (obe Trebuš i in severovzhodni del 
Planote), k j e r je tud i na jveč k m e t i j obubožalo, vel iko pa j ih je tudi propadlo. 
Po t res leta 1976 j e močno pr izade ja l tudi š tevi lne k m e t i j e na Planot i in 
v obeh Trebušah . Več hiš je bilo t reba porušit i , š tevi lne pa so bile bol j ali 
m a n j poškodovane.* Raziskave kažejo, da sta bili zelo močno pr izadet i KS Do-
len ja in G o r e n j a Trebuša , na P lanot i pa KS Šentv iška Gora, ki je tud i n a j -
obsežnejša, precej pa tudi Pečine in Pon ikve (tabela 7, str . 133). S popotresno 
obnovo, ki jo je vel ika večina pr izadet ih , tudi kmetov, v celoti izkoristi la, je 
zraslo mnogo novih hiš in tud i gospodarskih poslopij, še več pa j ih je bilo 
p renov l j en ih ; mnoge od n j i h v taki meri , da so videt i kako r nove. N e k a j hiš 
pa je še do danes ostalo montažnih . S p r e m e n j e n videz kmečk ih in d rug ih do-
mov je viden po vse j P lanot i in delu obeh Trebuš. Na P lanot i je to na jopazne j e 
na Pečinah in delno tudi Pon ikvah in P r a p e t n e m Brdu, m a n j pa v vzhodnem 
delu Planote , čeprav so bile tudi t a m poškodbe velike. 
K prenovi domov in s p r e m e n j e n e m u kmečku videzu p o k r a j i n e nasploh, 
upoš teva joč modernizaci jo in in tenzi f ikac i jo govedoreje , je vel iko pr ipomogla 
po po t resu tudi names t i tev večjega indus t r i j skega dis lociranega obra ta to lmin-
skega Meta l f l exa na Pečinah in m a n j š e g a v Goren j i Trebuši . V pečanskem 
obra tu so se zaposlili številni prebivalc i z vse Planote , n a j v e č p r a v s Pečin. Ni 
malo pr imerov , da je v tovarn i z ene k m e t i j e zaposlenih tudi več l judi , včasih 
gospodar in gospodinja pa tud i odrasl i otroci. Zanimivo pa je, da zato kme t i j -
stvo ni opešalo. Nasprotno. Na zeml jo so se tudi zaposleni v indus t r i j i še bol j 
navezali . Ves prost i čas po rab i jo za delo na kmet i j i , p r i h r a n k e pa v laga jo n a j -
več v modern izac i jo kmečkega obra ta . Vse to se očitno kaže že na z u n a n j i 
podobi nase l i j z lepimi hišami, š tevi lnimi kmet i j sk imi stroj i , m a r s i k j e z be ton-
skimi silosi, z e lekt r ičnimi pas t i r j i og ra j en imi t r avno-pašn imi parce lami pr i 
kmet i j ah , ki ima jo vpe l j an pašno-košni sistem, itd. S k o r a j v saka hiša ima tud i 
osebni avtomobil , neka t e re tud i po več mopedov. O m e n j e n o p re s lo j evan je p re -
bivals tva je občutno spremeni lo socialno sestavo prebiva ls tva , ki se izraža v 
z m a n j š a n e m deležu kmečkega prebiva ls tva , v visokem deležu mešanih in pol-
čistih k m e t i j in iz jemno m a j h n e m deležu čistih kme t i j ( tabeli 8 in 9). 
* Podrobnosti o škodi, ki jo je potres prizadejal obravnavani pokrajini, glej-
O r o ž e n , A d a m i č , 1979, 115 si. in tabela 7 str. 133. Podatki so prikazani po Kra-
jevnih skupnostih (KS). 
SI. 9. Propadajoči stari kmečki hiši v G o r s k e m V r h u je dodal svoje tudi po-
tres leta 1976, ki je na mnogih stavbah širom po obravnavani pokrajini naredil 
veliko škodo. Mnoge od njih so s pomočjo popotresnega sklada obnovili ali na 
novo pozidali. 
Vpl iv Meta l f lexovega obra ta na razvoj k m e t i j j e m a n j opazen v Goren j i 
Trebuši , s a j zapos lu je le 12 delavcev, domačinov, a vseeno ni zanemar l j iv . Brez 
več jega uč inka na s t anda rd Dolen je t r ebušanov pa je dislocirani ob ra t m i r en -
ske t ova rne igrač Ciciban, ki zaposluje 60 delavcev, večinoma nedomačinov, 
ke r za domačine zarad i s labih p lač in tudi p o m a n j k a n j a delovne sile ni vabl j iv . 
Iz Dolen je Trebuše hodi jo na delo n a j v e č v ce rk l j ansko ETO, n e k a j pa tud i 
v to lminski Meta l f lex , ka r ve l j a tudi za preb iva lce Roč, Logarščane pa je n a j -
bol j pr i tegni l lesno-predelovalni obra t na Kneži. 
O d k u p in odvoz mleka v Kobar id je dobro organiz i ran ; ob cestah so na 
P lanot i v večj ih vaseh zbiralnice, iz n j i h pa ga od Šentv iške Gore na vzhodu 
in Pon ikev na zahodu odvaža jo v dolino po moderniz i rani , a s fa l t i r an i cesti, 
m e d t e m ko je za Trebušo zbiralnica v spodn jem koncu Dolenje Trebuše. Ni pa 
zadovol j iva t rgovska mreža, sa j je t r eba za večje n a k u p e v dolino. M a n j š e 
t rgovine so na Ponikvah , Šentviški Gori, Peč inah in v Goren j i Trebuši , i s totam, 
razen na Ponikvah , so tudi m a n j š i gost inski obrat i . K dvigu s t a n d a r d a so v 
z a d n j e m času, zlasti po l e tu 1984, pr i speva le i t a l i j anske pokojnine, k i j ih do-
b iva jo tud i neka t e r i k m e t j e na Planot i in v obeh Trebušah . 
Z analizo statističnih podatkov in terenskih raziskav se je pokazalo, da 
v obravnavani pokrajini izstopata dve gospodarsko občutno zaostali področji. 
To sta obe Trebuši, na Planoti pa že večkrat omenjeni visoki, odročni in težje 
dostopni severovzhodni del z naseljema Bukovski in Gorski Vrh, v strogem 
kmetijskem smislu pa deloma tudi Roče na strmem zahodnem pobočju Planote. 
Vzroke stagnacije in nazadovanja smo že sproti navajali . Med omenjenimi pe-
timi naselji posebej izstopata Gorenja Trebuša in Gorski Vrh. Videti je, da 
se na Planoti pas propadanja kmeti j v najnovejšem času čiri od severovzhoda 
proti zahodu ob severnem obrobju Planote, ki je na jd l je stran od glavne pro-
metnice med Pečinami in Ponikvami. V tem področju je ena kmetija že opu-
ščena, nekaj pa je neperspektivnih. Videti je, da ce bo ob sedanji razvojni 
usmeritvi gospodarstvo na Planoti še napre j krepilo v osrednjem in južnem 
delu Planote od Dabra, Šentviške Gore, Prapetnega Brda, Pečin in Ponikev, 
deloma vključujoč še Logaršče, medtem ko bo severni in severovzhodni del 
Planote še napre j populacijsko odmiral. Tamkajšnjo opuščeno kmetijsko zemljo 
pa bodo lahko še intenzivneje izkoriščali za planinsko pašo ob napredujoči, 
modernizirani govedoreji na Planoti, eventualno pa bi je nekaj lahko služilo 
tudi za pašo drobnice, ki je sedaj skoraj v celoti zamrla. Obema Trebušama pa 
je v glavnem usojeno nadal jn je nazadovanje, še posebej Gorenji Trebuši, ki 
ima razen t re t j ine že opuščenih kmeti j nadal jn j ih 53 % neperspektivnih, ki so 
na poti opustitve. 
K delni spremembi podobe kmečke pokrajine je ponekod prispevala tudi 
zadnja vojna. Tako je bilo predvsem na Ponikvah, k jer so Nemci 1944 požgali 
22 poslopij in cerkev, in na Pečinah, k je r so z bombardiranjem porušili več 
hiš. Na Šentviški Gori so opustošili šolsko poslopje, v Gorenji Trebuši pa po-
žgali tri hiše. Po vojni so uničene stavbe obnovili v glavnem v starem slogu. 
Velik del Ponikev je prvotno kmečko stavbeno lice deloma spremenil že po 
letu 1907, ko je vas zaradi strele pogorela. Po zadnji vojni so med vojno močno 
poškodovano ponikevsko cerkev obnovili po načrtih arhitekta Plečnika. 
V stari kmečki arhi tekturi so v večjem delu obravnavane pokraj ine pre-
vladovale velike zidane nadstropne hiše in med njimi manjše kočarske, vse 
pa s strmimi slamnatimi strehami in večidel z ločenimi gospodarskimi poslopji, 
med katerimi so zelo opazni tudi veliki dvojni kozolci, na Planoti imenovani 
»kozel«, z močnimi zidanimi opornimi stebri. Na Planoti in v Trebuši so hiše 
škofjeloško-cerkljanskega tipa, le v Ročah se že pojavi primorski tip hiše. 
Slamnato streho so s hiš le počasi in redki zamenjavali z opečno, skoraj v celoti 
pa je ostala na gospodarskih poslopjih (sem in t ja je tako še danes). Na Po-
nikvah so že po požigu vasi leta 1907 na večini obnovljenih poslopjih zame-
njali slamnato kritino z opečno. Podobno so naredili tudi na stavbah, ki so 
bile med vojno uničene in po vojni obnovljene. — Tudi slamnate strehe v po-
kraj ini kažejo na razvitejše poljedelstvo v preteklosti, med katerim je bilo 
tudi veliko vseh vrst žitaric, tako tudi rži, katere slamo uporabl ja jo za strešno 
kritino. Strme strehe pa so odraz klime v zimskem času, saj kažejo na večje 
količine zapadlega snega. 
Bližina anhovske tovarne salonita, med nj im tudi cenenih salonitnih streš-
nih plošč, je v zadnjem času v celotni pokraj ini temeljito spremenila zunanje 
lice kmečke domačije. Na hišah, ki so še imele slamnate strehe, so te zame-
n ja l i s salonitnimi, enako tud i na večini gospodarskih poslopij . Danes s s lamo 
kr i t ih kmečkih hiš ni več, če izvzamemo n e k a t e r e m a j h n e sk romne hiše ko-
čar jev , redka s s lamo kr i t a pa so tudi gospodarska poslopja. — Videz kmečke 
domači je je z u v a j a n j e m saloni tne kr i t ine , žal, os i romašen; vel iko lepši pogled 
nud i jo hiše, kr i te z opeko. 
Na Planot i in ponekod v obeh Trebušah so že od n e k d a j dobri pogoj i za 
govedorejo. Osnova zan jo so veliki t r avn ik i na dobri zemlj i okrog vasi in na 
k rčev inah samotn ih k m e t i j ali m a j h n i h zaselkov. Tako je na P lanot i na vsem 
š i rokem pasu od Šen tv i ške Gore z okolico p reko P rape tnega Brda , Pečin in 
Pon ikev t j a do Logaršč, k j e r je tudi še danes govedore ja n a j b o l j e razvi ta . 
Drugače je z gozdars tvom, ki ima v kme t i j s t vu na splošno m a j h n o vlogo. 
Dobr ih smrekovih gozdov je malo. Večidel so gozdovi mešanega, a n a j v e č list-
na tega t ipa. I ta l i j an i so v času zasedbe t eh k r a j e v , med obema vo jnama , ne-
usmi l jeno izkoriščali p redvsem smrekove gozdove, in sicer n a j b o l j p r a v v obeh 
Trebušah . Tudi to je pr ipomoglo k s i romašenju , depopulac i j i in v s k r a j n i po-
sledici tudi k opuščan ju t a m k a j š n j i h kmet i j . 
Na Planot i so dobri na ravn i , posebej k l imatsk i pogoj i za go j en j e sadnega 
d r e v j a ( jabolka, h ruške , slive, orehi). Tega je vel iko po vaseh pa tud i na mno-
gih samotn ih k m e t i j a h Dolenje in de loma tud i G o r e n j e Trebuše. Večino sad ja 
porab i jo doma, na P lanot i pa ga neka te r i tud i p roda j a jo . 
Včasih razvi te domače obrt i so sko ra j popolnoma propadle . Tako je s ko-
vač i jami v Goren j i Trebuši , ki so j ih imele mnoge kmet i je , v ka te r ih so do 
zadn j e vo jne koval i žeblje. Neka te r i go ren je t r ebušk i k m e t j e so izdelovali tud i 
suho robo (škafe, žlice in žebl j ičke za čevlje). Vse kovači je so propadle , zamrlo 
je tudi i zde lovanje suhe robe, enako tudi p l e t en j e domačih volnenih nogavic 
iz domače volne za p r o d a j o ; kasne je ga je nadomest i lo zelo razš i r j eno k l ek l j a -
n je , ki pa tudi močno peša. V obeh Trebušah , posebej v Dolenj i , je bilo več 
vodnih mlinov in žag, ki pa so vsi opuščeni in propadl i . En ml in je bil tudi 
na območju Planote , in sicer v spodn jem toku Kos tan jevca , ki pa je tud i že 
opuščen. 
LITERATURA IN VIRI 
A r h i v Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije (HMZ). 
G a m s , I., 1984, Hribovske kmetije Slovenjegraškega Pohorja. Geografski zbornik 
23/1983, 141—199, Ljubljana. 
I l e š i č , S., 1948/1949, Kmečka naselja na Primorskem. Geografski vestnik, 20—21, 
217—250, Ljubljana. 
— 1950, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Dela SAZU, 2, 120 str., Ljubljana. 
K o s , M., 1948, Srednjeveški urbar j i za Slovenijo. Zvezek drugi: Urbarj i Slovenskega 
Primorja, I. del, SAZU, Ljubljana. 
Krajevni leksikon Slovenije, 1968, 1. knjiga. Občina Tolmin, 389—432, Ljubljana. 
M e 1 i k , A., 1936, Slovenija I, splošni del, 2. zvezek, 395—701, Ljubljana. 
M e z e , D., Hribovske kmetije v Gornji Savinjski dolini po letu 1967. Geograf-
ski zbornik, 19/1979, 7—99, Ljubljana. 
— 1980a, Osnovne smernice za geografsko proučevanje hribovskih kmetij na Slo-
venskem. Geografski vestnik, 52, 145—154, Ljubl jana. 
— 1981, Hribovske kmetije ob Kokri in v Krvavškem predgorju. Geografski zbor-
nik, 21/1981, 73—115, Ljubl jana. 
— 1984, Hribovske kmetije med dolinama Kokre in Drage. Geografski zbornik, 23/ 
1983, 99—139, Ljubl jana. 
— 1986, Hribovske kmetije v Polhograjskem hribovju, bližnji okolici in sosednjih 
Rovtah. Geografski zbornik, 25/1985, 9—70, Ljubl jana. 
— 1986a, Hribovske kmetije v Selški dolini. Loški razgledi, 33, 125—152, Skof ja Loka. 
— 1987, Hribovske kmetije na Idri jskem in Cerkljanskem. Geografski zbornik, 27/ 
1987, 5—68, Ljubl jana . 
N a t e k , M., 1984, Hribovske kmeti je v vzhodnem delu Dobroveljske planote. Geo-
grafski zbornik, 23/1983, 201—271, Ljubl jana. 
O r o ž e n A d a m i č , M., 1979, Posledice potresov leta 1976 v Sloveniji. Geo-
grafski zbornik, 18/1978, 93—170, Ljubl jana. 
— 1987, Hribovske kmeti je na severni strani Poljanske doline. Geografski zbornik, 
27/1987, 69—113, Ljubl jana. 
FARMS ON THE ŠENTVIŠKA GORA PLATEAU AND AT TREBUŠA 
(WEST SLOVENIA) 
S u m m a r y 
The investigated territory consists of two different parts, according to the nature 
there and part ly also to the economy. The first one represents the extensive Šent-
viška Gora plateau (in continuation Planota), which is situated on the right side of 
the lower current of the river Idrijca, at the altitude of about 650 m; the second part 
(Trebuša), however, represents the north-western section of the Vojsko plateau. In 
spite of some natural obstacles (high alti tude above sea level, karstification, shortage 
of drinking water, steep slopes), Planota has, due to the gentle surface and favour-
able exposition, better conditions for settling than nearby Trebuša. The relief of 
Trebuša is intensively dissected by the deep and nar row valleys, modest remains 
of the slope terraces, and by the gentle watershed ridges among the brooks which 
are stili most convenient for settling. 
The relief s tructure has decisively exerted an influence on the form of the 
settlements. On Planota the clustered villages and larger hamlets predominate; in 
the higher north-eastern part and in some places of the more dissected hilly country-
side, however, the isolated fa rms and smaller hamlets prevail. In the dissected area 
of Trebuša only settling in the form of isolated fa rms and smaller hamlets was 
possible. 
Planota was populated long ago. On it traces f rom the Illyrian and Roman 
periods have been discovered. In the Middle Ages, however, through Planota the 
cargo road f rom Škof ja Loka to Tolmin and Čedad (Cividale) was leading; along it as 
a result of the older settling the villages and larger hamlets emerged. 
In the study terri tory the most favourable economic branch, so in the past as 
at present, has been the cattle-breeding. In the near past, an important source of 
income was also derived f rom wood, first of ali at Trebuša. But nowadays it has 
lost its significance because the forests there were not economically utilized in the 
period of the Italian occupation between the two wars. At Trebuša numerous saw-
mills and mills have fallen into decay and the old trades (forges, wooden ware, knit-
ting stockings f rom home made wool, bobbin-lace) have died out. With the abandon-
ment of the autarchic economy after the Second World War, at the beginning of 
the sixties, also the modernization into the cattle-breeding has gradually been intro-
duced by means of the agricultural mechanization. It was first based on the electri-
fication (nowadays ali the farms are connected with the electric supply system) and 
later on also on the connection with the roads of various categories and qualities. 
The network of roads made possible to the mountain farms the transit ion f rom the 
autarchic economy to the market production. In 1976 the study terri tory was heavily 
affected by the earthquake. The post-earthquake renovation gave an additional eco-
nomic impetus to the agriculture there and especially to the cattle-breeding. By 
means of it numerous dwelling-houses and farm-buildings have been renovated and 
some newly built. In the post-earthquake period three industrial plants came into 
existence: one on Planota (Pečine) and two at Trebuša (Gorenja Trebuša and Dolenja 
Trebuša). Numerous agricultural inhabitants have also been employed there; they 
have been investing their earnings also in the modernization of the farms. This is 
reflected in the changed physiognomy of the rural countryside and first of ali in 
the socio-economic picture (Tables 5—9). An improvement can also be observed in 
the modernization of the interiors of the dwelling-houses (house-holds, water-closets, 
bath-rooms). 
In the investigated territory the milk cattle predominate. Milk is daily trans-
ported f rom the collecting-spots on Planota and at Trebuša to the Kobarid dairy. 
The slaughter and breeding cattle are rearing on the more distant and difficult 
of access farms. 
As in the other areas of the mountain fa rms so far investigated, also here some 
villages and individual farms with the intensive cattle production stand out. On 
Planota there are to be found several villages with the fa rms which possess above 
the average number of the cattle, modernized stables, silos, and the whole agricul-
tural mechanization for haymaking. There are 20 of such fa rms or a bad tenth of 
ali the investigated farms. 
In the territory under discussion there are two regions with the markedly bad 
economic and social as well as natural geographic state. This is especially the čase 
on Planota, and that in the highest north-eastern part, and at Trebuša, first of ali 
in the areas of Dolenja Trebuša and part ly also of Gorenja Trebuša. The result of 
the bad state is most visible in the number and share of the abandoned farms, which 
is here the greatest of ali so fa r investigated areas of the mountain farms in Slo-
venia. At Gorski Vrh, to the north-east of Planota, 11 of 14 existing farms or 79 per 
cent have been abandoned, at Dolenja Trebuša of 72 farms 41 or 57 per cent, and 
at Gorenja Trebuša one third — 18 of 54. Besides it at Gorenja Trebuša there are 
above half of the existing farms which have no prospects for development (prospect-
less farms) ; these farms are condemned to decay. At Bukovski Vrh and Gorski Vrh, 
to the north-east of Planota, the share of the prospectless farms is 44 per cent and 
33 per cent respectively (Table 9). 
KMETIJE NA ŠENTVIŠKI PLANOTI 
IN V TREBUŠI 
FARMS ON THE ŠENTVIŠKA GORA PLATEAU AND AT TREBUŠA 
KARTA 1 
M a p i 
POVPREČNI NAKLON KMETIJSKEGA 
ZEMLJIŠČA 
Average Inclination of the Rural Ground 
L E G E N D A 
Legend 
Možnost naprednega 
| | poljedelstva 
[ | 0 ~ 11>4 1 0 2 0 % > Possibility for Development 
of the Progressive Agriculture 
V 
11,5 - 16,4°(21 - 30%) 
16,5 — 21,4°(31 — 39%) 
Trajna paša 
Permanent Pasture 
Zgornja meja trajne paše 
215 - 244°(40 - 45%) U P P e r Bound of the 
Permanent Pasture 
nad 2 4 4 ° ( n a d 4 5 %i Velika živina uničuje rušo 
over ' (over ' Big Livestock Ruins theTurf 
Znane opuščene hribovske kmetije 
Knovvn Abandoned Mountain Farms 
Merilo 1:50.000 
Izdelano v Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU 1988 
Avtor: Drago Meze, risala Maruša Rupert 
Topografska osnova : Geodetski zavod SRS 

KMETIJE NA ŠENTVIŠKI PLANOTI 
IN V TREBUŠI 
FARMS ON THE ŠENTVIŠKA GORA PLATEAU AND AT TREBUŠA 
KARTA 2 
Map 2 
KLASIFIKACIJA KMETIJ 
Classification of the Farms 
LEGENDA 
Legend 
A 
Ai 
B 
C 
Čiste kmetije 
Pure Farms 
Ostarele čiste kmetije 
Pure Farms with Aged Farmers 
Polčiste kmetije 
Half-pure Farms 
Mešane kmetije 
Mixed Farms 
Merilo i :50.000 
Izdelano v Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU 1988 
Avtor: Drago Meze, risala Meta Ferjan 
Topografska osnova: Geodetski zavod SRS