G-jssodarstn, Pri pfliredbi •jo-hodmnskegta davka za leto 1923 in 1024 cdpade v neših krajih približno 40% davčnrh obvecanrev. To je nasledek sklepa, ki so ga izsilili naši p-osland, da se eksjstenčni minimv.m (najnižji obdačljivi dohoufek) zviša na letnih 20.000 K. Ker je mnogo davčnih obvezancev plačalo dohodmmo že naprej, se jim bo po končnem obračunu iste zneske za-računalo za dnige davke. O REJI GOVEJE ŽIVINE. Izbioa plemcsiskih živali. Za pleme je odbirati najkpše in za namenjer.o svrbo najpriklednejše živali. Plemenske živali je skrbno negoncati, kef je sicer napredovanje v živinoreji nemogoče. Živinorejci, ki ne posvečajo plemenski živini dovolj pažnjje Ln skrbi, lahko povzročajo sebi in drugim večkrat ob•Sutno škodo. Zakon o podedovanju govori, da prenašajo piemenske živali na svoje mladiče dobre in slafoe lastnosti. Zato odbiramo za razpkditev samo tisto živino, ki poseduje dobre lastnosti v najvišji meri. Pri tem se ozirajmo «ie le na dotične plemenske živali, iemveč tudi na njih prednike, ker se gotove lastnosti podedujejo celo v dru•gen» in tretjem kolenu. Plemjenski junec Najceneje in najhitreje se slaba pl-eraenska živina popravi z dobrim samcera, cd katerega dobrmo zboljšane potomke sarnice. Le-te plemenimo zopet z najboljšim semcenv ki ga moremo dobiti. Največjo pozomost je torej •afcmiti biku plemenjaku. Bik ima lahko na ieto do 100 potorncev njegovih vrlin, a krava samo enega. Iz tega je umevno, kolike vrednosti je izvrsten plemenski bik za uBpešno živinorejo. Mnogi živinorejci greše pri nabavljanju in odbiranju plemenskib bikov, ker ne povprašajo po lastnostih prednikov. Veckrat s« pripeti, da posamezni gospodarji priptiSCajj krave pri prvem najbližjem biku, četudi velja kot slab plemenjalc Pri nakupu gledajo bo!j na debelost, kakor na druge vrline, čeprav debelost ni dobra lastnost piernenskejja bika. Največ posestnikov, zlasti večji, rede svojo govedo večinama sanvo za ^no svrho ali erv sam užitek. Eni večjidel za moižo, drugi za pitanje, tretji pa goje rajši vprežno Hvino za prodajo. Ta način reje je brezdvomno najboljši, fcer doneša sicer enostranski, toda najobilnejši dohodek. .Vendar takšen način reje maiemu posestniku ni vsikdar mogoč. On je primoran zdnržiti vse tri nečine govedoreje ter držati hkrati eno in isto živino za molžo, pitanje in vprego. Razumljivo je, da ta način reje ne more doseči najvišje stcpnje dovršenosti, četudi dosežemo s pametno rejo lahko tudi prav lepe uspehe. Ce hočemo rediti našo živino v vseh treh navedenih Btnereb, moramo izbrati v ta namen primernega bika. Njegx>vo telo naj bo pravilne rasti, dovolj črsto in prikupIprve zunanjosti. Prsi naj so globoka, velika in širolca, rebra močno izbočena. Života naj bo dolgega in povitega; hrbet žirok in raven, ledje obilno. Križ naj bo dolg, širok, zaroden in proti repu raven. Ncge naj ne bodo preveč debele, a vendar zadosti trdne, prednji koleni široki, skoč »li členi pravilni. Glava naj bo kratka in srednje debela, <5elo široko in ravno, smrček obilen. Oko jasno, živo, prijazno in veliko. Rogcvi naj bodo kratki, srednje debeli in vodoravno na stran vzrastli. Ušesa precej velika, široka, tanka in vodoravno stoječa. Vrat naj bo kratek, moian, na gornji strani širok in naj ima velik podvratnik. Kom naj je širok, zaroden in okroglast, rep dolg, na korenu debel, lakotnice pa ma|hne in dobro zalite. Trebuh naj ne bo prevelik, koža voljna, gladka in močno raztezna; dlaka svetla> mehka in ležeča. Mošnja naj bo gladka, velika, trda in popolnoma zdrava. Bik na} bo okoliškim kravam koLkor mogo-če enake barve. Z ozirom na mlečnost naj ima bik sledeče znake: majhna in lahka glava, drobai rogovi> fina in voljna ko»ša, tanek in dolg rep, srednje tanke noge in veliko povimIje. Vse na njem bodi nežno in ženskega izgleda. Montafonski biki zeplodijo večjidel dobro mlečno potomstvo. Za vprežno potomstvo mora biti bik sledečih telesnfli lastaosti: mora biti čvrst, krepek, povit, obUen, zaroden in koščat život Glava srednje velika, hrbet, ledje in križ široki ia ravni. Vrat srednje dolg Ln zelo zaroden. Prsi široke, globoke in obilne. V veliki prsrti votlini se rvahajajo Telika pljuča, iki so za vprežno živino naj\'ečje važnosti. Govedo, ki je dolooeno za pitanje, naj izhaja od bika sledečih lastnosti: glava, vTat, noge in rep so majhni in fini, hrbet; ladja m križ pa čim bolj široki, mesnati in ravni. Deli tniplo z mesom boljše vrete naj bodo obilni in dobro razviti, udje z mesom slabše kakovosti pa slabše razviti im neznatni. Pri odbiranju plemenjaka je polagati tuidi na pokoljenje velil-o važnost. Najboljše poroštvo za dobro pleme so njeg-ovi predniki, ki morajo odgovarjati glede že omenjenih svTh ali užiflcov kar najbolje. Biti morajo izvrstni za razplodbo, to se pravi, prenašati morajo svoje vrline z največjo gotovostjo za potomce. Ni namreč zadosti, da izhaja plemenjak od dobrih prednikov; on mora biti tudi tako trden, da prenaša dobre lastnosti sigurno na svoje potomce. V tem oziru so čistokrvni plemenjaki najboljši. |Za pleme najbolfši so junŁki od 3. do 8. srtoritve. Plernervskega JunŁka sc ne srtve puščati pred poldrugim ietom starosti. Premladi bik zaplodi slabotna in boleznrm podvržena teleta. Od začetka se na) bik uporablja \e poredkoma, sicer se lahko pokvari in prezgodaj obrabi. Biki v starosti od 2. do 4. leta so za puščanje najsposobnejši in prenašajo z največjo gotovostjo svoje lastnosti na potomce. Bik je sposoben za pleme tudi do 10. leta svoje starotsti ali še dalje, toda le redJkokedaj. Skače na| samo enkrat na dan; 1« izjemoma se ga more pustiti dvakrat na dan, t j. zjutraj in zvečer. Junca plemenjaka se ne sme krmiti pretečno, ker bi se sicer odebelil in postal za plemenitev manj vreden. Najboljša kiroa za plemenskega bika je sladko zdravo seno, nekaj ovsa in čista voda. Oves v izm-eri 2—3 litrov na dan pospešuje rodovitnost, sol pa prebavo. Bik naj ne stoji zmiraj v hlevu, temveč se ga naj spušča pogcsto rva prosto, s čimur pospešujemo njegovo zdiavje in rodovitnost. Dobro je bika vpregati za lahke vožnje. Z biko-m se naj postopa prijazno, previdno in pametno, ker sicer lahko postane hudoben, ljudem in živaliin nevaren ter za rabo nesposoben. Vekoslav štarr»[iar. DVE NEVARNI KURJI BOLEZNI. Odgovor eenj. vprašalcem. Na vprašanje poslano uredništvu »Gospodarja«, slcdeče pojasniio: Kakoi' se opisujc, so kokoši napadane od takozvaue »kokcidioze«, tako imenujejo to bolezen kurjerejci. Kokcidioze je ncka nova, nalezljiva boleren, ki se pojavlja tudi pri zajeih. Eokcidije so niajhne živalce, katere jc videti samo s pomočjo drobnogleda ali mikroskopa. Bolezen napade črcva in jetra in z blatom sc kali teh kokcidij vržejo ter prenašajo od bolnih kokoši na zdravc. Celo z jajcami, ki se kupujejo za valjenje, se la bolezen lahko prenese in razširi. Znaki te bolezni so: kure se ne zmenijo za hrano. Jih zelo žeja, trpijo na driski ter santrajo, omahujejo, kakor da bi bile pregloboko pogledale v glažek, ali po kranjskem povedano: preveč pocuknile. Če se tako bolne kure raztelesijo, vidimo, da so črcva vneta in jetra posuta z belosivimi pikami. Mladiče ia bolezen kmalu zamori. Starejše in močnejše kokoši se ji bolje ustavljajo, hirajo in birajo, dokler ali ne poginejo, ali pa zopet ozdravijo, kar je pa zelo redko. Vse od te bolezni napadene kokoši ir.oraš takoj osamiti ali izolirati, sicer okužijo še zdrave. Kuimik, kolce, na katerih sedijo kure, prostorčki, kjer nesejo, posode, v katerih dobivajo hrano, treba jc temcljito razkužiti — z lugom dobro umiti, kurnik. sp!oh por;očno bivališče pa še pobeliti z apnom. Lastje in slamo je treba odstraniti, če so bolne kokoši tamkaj brskale ali posedale. Svelujcm nuda't}e, kurnik pustiti dalje časa prazen in odprt, da ^se dobro prezrači. To so edina sredstva, katera svetujejo proti tej bolezni kurjerejci. I*ripomnina še pa da kolikor mogoče s tako oholelirai kokoši na čisti zrak in spomladansko solncc, marsitkatera od te bolezni napadena kura bo na ta način š;e rešena. Je pač težko s kakim drugim sredstvom priti tej bolezni jedrnato do živega, ket ima svojo zalega v črevesib. V zaduhlih prostorib kokošim nikdar ne ugaja, ne bodo ostale dolgo zdrave, začnejo hirati in s časom si kako to ali ono, nalezejo tudi to bolezen — kokcidioze. Druga bolezen, o katerih se pritožuje innogokrat dandanes, je ta-le: opaziš pri kurah na nogah kraste ixx to je takozvana krastovina (Fusskratze — Kalkbeine.) To bolezen povzročijo pršice ali grinje, ki se pod kožo, recimo pod luskinami na nogah ugnezdijo. Radi te bolezni se koža, oziroma luskine, ki I-ežijo pri zdravi kokoši gladko ob nogah, vzdignejo, kraste postajajo vedno večje in večje, tako, da nastanejo na nogah cele gumbe. Ker je kraslevina tudi nalezljiva bolezen, moraš od 1e boleznii napadene kokoši ločiti takoj od zdravih, sictr preti nevarnost, da prav vse obolijo. Priporočljivo sredstvo zoper krastovuio si labko priskrbi vsaka gospodinja — namreč petrokj. S petrolejem noge dobro namaži. jPri mazanju najbolje rabiš kurje pero. Po mazanju noge skoplji v topli milnici (žajfnci.) Krastovina je zelo mučna bolezen. Pršice ali grinje so }>rave mučitelj;ce uboge kokoši. katero so napadle. Kakor bitro opaziš te mučiteljicc, nikar ne odlaiaj, priti svojim stvarčkam na dvoriščii takoj na pnmoč, da zabraniš sebi škodo, svojim ljubljenkam pa mučenje. Vzroki krastovine, ki sploh rada napada perutnino, so razni. Predvsem se rada ta bolczen loti ptrutnin*, katero uvažajo iz južnih — vročih krajev. Uvožena perutnina gre potem iz rok v roke posameznih perutninskih trgovcev; nadalje se loti bolezen kokoši, ako perutnino zanemarjaš. Toraj gospodinje, ne zanemarjajte svojih kokoši! Mariborsko sejinsko poročilo. Prignalo se je: 4 i<oi)je, 8, bikov, 73 volov, 209 krav in 10 telet, skupaj 304 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 24. aprila so bilc sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 12 do 13 D, poldcbeli voli 11.25—12 D, pleriienski voli 10—11.25 D, biki za klanje 7.50—12 D, klavnf krave debele 10—12 D, plemenske krave 9—10 1), krave za klobasarje 7—8.50 D, molzne krave 9—11.50 D, brcje krave 9—11.50 D, mlada živina 9—12.50 D. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 25—27 D, II. vrste 22—24 D. Meso bikov, krav telir 19 do 21 D. Tclečje meso I. vrsto 30 D, II. vrste 26 D. Svinjsko raeso sveže 30^—40 D. Tržne cene v Meriboru. V Maribom stane 1 kg gove-« jega mesa I 25-27 dir_, fl 22—24 din., UI 19—20 din. Teletina: I je po 26—30 din., II 24—25 din. Svinjsko meso je po 30—4O din. Konjsko meso I 14—17 dh_, H 10—12 din. Kože: 1 komad konjske kože 150—225 din., 1 kg ^oveje kože 17—20 din., telečje kože 30—32 diiL, tsvinj; <e kož-e 1250 dii_, -gorniega ursnja 120 din., podplator 80—125 dirv. P«n*tnina: 1 maj^en piščanec 35 din., \ ečji piščanec 45 diru, bokš 50—65 din., raca 60— 70 din., gos 100—125 din., purani 125 dtm., 1 doroačl zajec zajec majhen 15 din., večji 50 din. Jabolka so po 6—13 din. 1 kg. Žito: 1 kg pšenice 3.50 diru, rži 3.25 din., ječmena 3 din., ovsa 3 din., koruze 3 drn., prosa 3.50 din., ajde 3 din., fižola S—7 din., leče 14 din. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št 0 6 din., štev. 2 5.75 din., štev. 6 5 diru, štev. 7 4 diru, prosene kaše 7^0 din-, ješprenja 7 diru, otrobov 2 din., koruzne moke 4 din., looivrznega zdroba 5—6 din., 1 kg pšeničnega zdroba 7 din-. ajdove moke št. 1 8 din., štev. 2 7 din., kaše 6 din. Ktt.i6: 1 q siadkega sena t»7—95 din., ovsene slame 62 din. Kurivo: 1 kub. m trdih drv 200 din., inehkih dnr 175 din., I q trboveljskega pvemoga 42—45 din., velenjskega 27—30 din., 1 kg oglja 150—2 din., koks<\ 1—2 din. Velik sadjarskj in vrtniajrski shod v jVloašrju. Tretjo ne- deljo ¦po Veiiki noči dr.e 11. maja L 1. se priredi tukaj za celo Savinjsko in Saleško dolino prvi slovenski sadjarski in v;i:narski shcd. Tega shoda se bodo udeležili -vsi vneii sa-di.rji ter več sadjarskih strokovnjakov, kateri bodo pre- iaviiii o ramih 'ločkah tako važnega sadjerstva in vrtnar- stva ter bcdo podavali nasvete in navodHa, kako naj isto z vso vnemo pospešujemo, da se povzdigne do iste veljave in popokiosti, katero po vsej pravici zasluži. Shorf se vrši ob 3. uri popotdne pod milinv nebom. Zvečer pa se bode na čast vsem došlim udeležencem in gostom v hotelu Gohnilc priredil koncert, ma katerem se bode raz- pravljak) tirdi o sadjarstvu in vrtnarstvu. Z ocijrom na ve- jli-ki gospodarski pomen umnega sadjai&tva in vrinarstva ise prebivalci Savinjske doline kakor tudi Šaleške doline, jkakor tudi drugih slovensiih pokrajin vabijo, da se tega jtoko velevažnega shoda v največjem števjhi udeležijo; }Na shod naj pridejo tutdi ienske in fanti, dekleta, katerim se bode tudi o vrtnarstvu predavak>. Spodnji Savinf- čanl, SaleSka doline in Zgornja Savinjska dolina, pridite vsi prijatelji narave, sadjarji in vrtnarji, da si podamo ro- ke in damo spodbuno istim, Jcateri še nifo v našfh vTStah. Torej tna veselo svidenje v Mozirju ter A/am kKčemo: Tovariši sadjarji, pozdravljeni v Mozirju! Jož. Vezjak: «' NEKAJ O SADJARSTVU. i 1 Dolgo se že opaža, da nekatera drevesa ne dajo tistih dohodkov, kakor toi si jih ž-eleli naši sadjaiji in v koliko bi bilo zahtevati od umne sadjereje. Nekaj dreves spk>h r.ič ne rodi. Po lastrii izloišnp sem opezil še to, da cepiči, vzeti 5z mladih in še nerodovitnih drevesc dajo zopet neTodovitna | dievesa. In to mi ]e dalo povod, da dragim našiin brakent »Slovenskega Gospodar}a« dam pojasnila, kalto temu od- pomoči. ^ h( Nekatera sadria drevesa so že po svoji naravi bolj ali marij rodovirua. Ako režemo cepiče od manj rodovitnega drevja in cepimo mladd drevesce samo po en~ krat, bo pač gotovo isto drevb nerodovitno. V tem s!u»» čajc pravimo, da drevesa začnejo degenerirati. Degene~ rira pa drevje bolj gotovo, ako vzamemo cepiče še od mladih dreves, ii še ne morejo roditi, n. pr. t dTevesoriioV akoravno bi bila od na#)oljih sort, bo zmiraj h takih nastalo nerodovitno drevje. Po enkratno cepljenje v drevesnici tudi ne doseže istega uspeha, kakor ga zahteva umna sadjereja. Ako torej hočemo doseci uspeh in povečati količmo produkta v sadjarstvu, jmoramo v bodoče obračati večjo> pažnjo: 1. na r«žn]o cepičev, 2. na vzgojo debel in 3. dva*lcratno cepitev ali precepljenje. K temu sledeča navodila: 1. Cepiči se režejo zmiraj le od starejšega drevja, bi že rodi in rado rodi, torej ceptče jemati le tajm, kjer srooc sigiirni, da imamo kaj zanesljivega. Mkidike ali poganjkr morajo biti po možnosti a vrha dTeves z dot>ro razvitutm očesL 2. Za deblo je prav dobra lesnika, ali pa se cepi prvoicrat takšna vrsta, katera napravi močno in zdravo deblor ki se pusti rasti v Visoko od 1.50 do 1.80 metra. 3. Kar je najvažnejše, to je dmgo cepljenje v krono. Ako pri dnigem cepljenju dobro izberemo cepič z razvitimi očesi in od rodovitnih dreves, bo tako drevo hitro in trajno rodilo. V tem slučaju ne rtvorem zadosti svetovati, ampak toplo priporo-čati dvakratno cepljenje. Le takrat se nabere zadostna mn-ožina asimilatov za rvorbo cvetnega popja. Cepljenje napravi nekako zavoro med vrhom in korenino in čim večkrat je cepljeno, tem več je zavor asimikcije. Torej začne drevje zgodaj roditi in pogosteje rodi. Res je, da pri obih\ejši rodovitncsti drevo ne dočaka orjaške starosti. Pač pa je res, da mi ne bomo Badili in cepili takih dreves, da bi 3—5 rodov moralo čakati na prvo sadje, ampak mi bomo sadili in cepili le tako drev^je, ki -nam bo po možncsii v naBcrajšem času donašalo obilo koristi. ¦ (> » Zato bodi splošno naše na-čelo: vsalco dTevo dvakral cepiti. Ker le z dvakrarnim cepljenjem dosežemo povolfne dohodke, ki bodo odgovarjali našim potrcham. Tore^ dragi sadjarji, sedaj je še čas, da precepimo vse drevje, ki ne donaša povoljne koristi! Ako se bomo oprijeli načina dvokratnega cep];' n\p. bo sadjarstvo stopilo na precef višjo stopiajc. Tedaj mo nu delo! ŽTTNI TRG. Pčdož&j na žitnero tigu je ost«l neizpreme-njen, Kupcev maio, Ievoza n»č, prodajaici pa zohtevajo previsoke oette, tabo da prometa spioh ni bHo. Mlini večinoma stoJija V i-vozu nam je prrčela konkurirati Madiarska, ki je zntžela izvozno carkio -a mlevske izdetke. Iz Argentinije pcihsja na evropsdca tržišča vellka količma konne, ki je feredno poceru. Nemčija je že cskrbljena za cek» sezono s fcoruzo iz La Pla-ta, Italija je tudi že naročiia znetne koUČiive, da zaposli svojo mlirvsko industrijo. Moka se pomrja v manjših količinah. V Novem Sadu na borzi so nudile nekatere tvrdke nularico po 495 cfin. ea 10O kg. Bački mlini so prodavali svojo rooko po 5fO—520 din. Kortrza se prodaja v Vo|vodini po 235—250 din., v Zagrebu po 265-270 din. O v e s je ostal še nadatje čvist v ceni. Ponujaio ga po 260-300 din. J e č m e n kupujejo pivovarne. Zakoga ječraena je zelo neznatna fer bo kmalu izrabljena, vsled česar se bo Ječmenu cen« zvišala. Prodaja se po 340—345 diru P i ž o I se kupirje naj\-eč v Sloveniji. Cena iuu je 625—700 din. O t r o b i se prcdajajo po 220—225 dk_ Hm«ij. O hmeljarstvu v Nemčiji piše »Berliner jBotsenzeitung« sledeče: Velikost s hmeljem zasajenega ze«iljišča v Nemfeiji se vedno izpreminja. Pri visokib cmah se je hmeljarstvo vedno širilo, kar je povzročilo nadprodukcijo in nizke cene, ki pridek>valnih stro&kov niso krile. Na podlagi državne statistike je razvidno, da je v teku 40 letih imela Nemčija lela 1885, največjo, s hmetjem zasajeno ploskev to je 47.345 ha. Od navedenega leta se jepa vedfio zmanjševala in je v zadnjih niirovnih !etih znesla še 27.048 ha. Leta 1919 — po izgubi Alzacije-Lotaringije, Poljske in Zapadne Rusije — se je to število skrčilo na 8030 ha ter se je do leta 1922 zo|Ht povišalo na 12.014 ha. Leta 1923 je pa ploskev s hmeljem zasejanega zemljišča merila ie 11.611 ha, od jkaterib spada na Bavarsko 10.035 ha — skoro 88 odstot. V tekočera letu tudi ni misliii na izdatno povečanje ploskve. V jugoslovanskih krajib se bo hmeljarstvo prav širilo, pri nas se pa skrčuje. Povprečno da na Bavarsk«m 1 ha 5 met. stotov hmelja, kar bo dalo približno 60.000 q, med tem ko smo leta 1885 pridelali 350.000 q. V letih z veliko pfodukcijo se je nemški bmelj razpošiljal po celem svetu; sedaj bo pa treba posebno če se dvigne konzum piva, hmelj uvažati iz inozemstva.« Kovači ali stari desetdinarski bankovci imajo veljavo »amo še do I. jujiija 1924. Torej samo en mesec še. Zamenja te foankovce Narodna banka v Beogradu. Ker je menda še precej teh bankovcev med !judmi, svetujemo vsem organizacijam SLS, da jpri župni cerkvi razglasijo, da po 31. tmaju ti bankovci zgubijo veljavo. Na,fbolje je, da nekdo zbere te bankovce in jih po krajevni organizaci|i SLS pošlje v Beograd domačemu poslancu s prošnjo, da jib zamenja v Narodni banki. Škoda bi bilo, če gre ljudero kaj teg« denarja v nič. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 80 D, 100 francoskih frankov stane 502 D, za 100 avstrijskib kron je placati 0.11 D, za 100 laSkih lir 360 D. V Curihu znaša rrednost našega dinarja 7.10 cent. j|l!'