Št. 74 (14.470) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od •18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 TOREK, 16. MARCA 1993 ■bčIkb. BANCA Dl CREDITO Cf TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA .... RIM / BENVENUTO NA SKUPŠČINI STRANKE_ PSI: vlada potrebuje širšo politično osnovo Socialisti se bodo na referendumih opredelili za DA Vojmir Tavčar LONDON / OBISK V VELIKI BRITANIJI Amato noče pesimizma John Major in Giuliano Amato po pogovorih v podeželski rezidenci Cheguers (AP) RIM - Socialistična s ranka podpira sedanjo Amatovo vlado, ki si je Prevzela zelo zahtevno nalogo, vendar meni, da 1 potrebovala širšo osnovo. In socialisti ponavljajo poziv Giuliana Amata D$L in PRI naj stopita z Aventina in naj nata svoj prispevek k sta-nihzaciji v težavnem trenutku ki ga preživlja barjanska demokracija. Tako je med drugim Poudaril v svojem prvem Poročilu nacionalni Skupščini po izvolitvi na tajniško mesto Giorgio Benvenuto. Skupščina se je včeraj sestala v konferenčni dvorani Belsito v Rimu, da izvoli novo vodstvo (okoli 110 ljudi, ki bodo iz svoje srede izbrali izvršni odbor, le ta pa tajništvo) in predsednika. V trenutku ko poročamo je razprava se v teku, vendar, razen nepričakovanih presenečenj, bi moral mesto predsednika prevzeti se- nator Gino Giugni, skupščina pa bo odobrila politični dokument, ki povzema bistvene točke Benvenutovega poročila. Tri so področja, na katerih bi se po Benvenutu socialisti morali angažirati in sicer moralno vprašanje, reforma državnih institucij in družbena problematika. Glede moralnega vprašanja je novi tajnik v bistvu povabil vse strankine elane, ki imajo opravka s pravico, naj presodijo in ocenijo po vesti, ali je primemo, da se umaknejo. Ostrejši je bil v tem pogledu politolog Giuseppe Tamburra-no, ki je predložil skupščini v presojo resolucijo, s katero zahteva suspenzijo za vsakogar, ki je naslovnik jamstvenega obvestila. Del prisotnih je soglašal s politologom, veliko pa je bilo tudi tistih, ki so ocenili predlog kot nesprejemljiv. Dokončno besedo pa bo morala izreči skupščina z glasovanjem. Del svojega 15 strani dolgega poročila je Benvenuto posvetil skorajšnjim referendumom. In v tem pogledu se je opredelil za DA, Čeprav se je tudi on nekoliko oddaljil od referendumskega liderja Maria Se-gnija. Cenil je sicer Se-gnijevo angažiranost za institucionalne reforme, dodal pa, da niso Se znani njegovi pogledi v gospodarstvu in na družbenem področju, ki morajo biti temelj napredne politike. Po referendumih bo treba oblikovati nova volilna pravila (Benvenuto je za večinski sistem z glasovanjem v dveh krogih po francoskem vzorcu), že referendum pa bo omogočil levici (strankam socialistične internacionale, naravovarstvenikom in radikalcem) del skupne poti. Gre za sile, ki so naklonjene perspektivi izmenicnosti za krmilom države in ki lahko začnejo oblikovati progresivni pol. Precejšnjo pozornost je Benvenuto posvetil tudi finančnim problemom socialistične stranke, med drugim je napovedal, da bo PSI morala prodati svoje premoženje (tudi konferenčni center Belsito), da bo kos nakopičenim dolgovom. Potrebna pa bo tudi velika angažiranost Članstva. Zato izkaznica PSI ne bo vec po ceni in vodstvo bo začelo preverjati vpise, da se resi »paketov izkaznic, ki so jih plačevali krajevni voditelji«. Tudi to sodi v moraliza-cijo stranke. O podkupninski aferi je dal Benvenuto pozitivno oceno, saj je bil to potrebni sok za italijansko politiko, zavzel se je za neodvisnost sodstva, obenem pa sodnike opomnil, naj ne klonijo skušnjavi po »nadomeščanju politične oblasti«. Skupščine se je popoldne udeležil tudi predsednik vlade Giuliano Amato (marsikdo ga je po njegovi napovedi o umiku iz aktivne politike pozval, naj ne zapušča stranke), medtem ko ni bilo bivšega tajnika Bettina Craxija. LONDON - Predsednik italijanske vlade Amato ni pesimist, po njegovem Italija preživlja težko obdobje sprememb, ki predstavljajo veliko nevarnost, a tudi velike možnosti. Te misli je izrekel v govoru britanskemu poslovnemu in finančnemu svetu na londonski gospodarski Soli med svojim uradnim obiskom v Veliki Britaniji. V pogovoru z italijanskimi novinarji je spregovoril tudi o tekoči italijanski politiki in ob tem poudaril, da ga skrbi, ker nekateri istovetijo javno mnenje s tistimi, ki najbolj kričijo, s tem pa gredo na limanice Stranki komunistične prenove, misovcem in Orlandovi Mreži. Večina pa se s tem ne strinja in to velja tudi za dobršen del republikanske stranke in za DSL. Amato se dobro za- veda težav in dilem, ki pretresajo Occhettov DSL. Stranka bi lahko vstopila v vlado, a se boji konkurence SKP. Ta dvojnost pa po Amato-vem mnenju Škodi vsem. Poglavje zase je za Amata Severna liga, ker mu ni jasno, Ce se je res odzvala pozivom na skupno odgovornost Predsednik vlade je tudi razvil tezo, da je imel padec komunizma v Italiji podobno težo kot v Rusiji. »Nekega dne bomo razumeli kolikšne in katere so bile posledice padca komunizma v državi, ki je občutila njegovo prevlado. Konec koncev je Italijo težil komunizem tako kot Rusijo. Njegov konec je sprostil celo kopico vprašanj in sredstev, ki so bile dolga leta zamrznjene. Za Italijo je bil komunizem realen problem, tako za tiste, ki so vanj verjeli, kot za tiste, ki so se pred njim branili.« Amato torej ne izključuje, da so sedanje italijanske težave tudi posledica padca komunizma. Na pogovorih s predsednikom britanske vlade Majorjem pa je Amato izmenjal mnenja o gospodarski krizi, ki pretresa Evropo in svet. Po njegovem je treba zaustaviti brezposelnost, a istočasno srednje in dolgoročno poskrbeti za tehnološko inovacijo, da ne bi Evropa zamudila vlaka. Napovedal je, da se bo Italija kmalu vrnila v Evropski denarni sistem, ki pa ne sme biti »svetinja«, ker ima celo kopico pomanjkljivosti. Gele-de nekdanje Jugoslavije imata Sefa obeh vlad podobno mnenje, Amato pa meni, da se ne gre zameriti Muslimanom. RUSIJA / POLITIČNA KRIZA TRANSPLANTACIJE Bo predsednik Jelcin uporabil vojsko? Nesoglasja med kongresom in predsednikom ostajajo Citev pa je vprašljiva, saj bi zahtevala moCno vojaško podporo. Medtem ko se v političnih krogih bijejo hude bitke, ljudje pošiljajo Jelcinu prošnje, naj brani demokracijo in prepreči ponovno restavracijo komunizma. Jelcin jo je po sobotnem neuspehu v parlamentu odnesel z bolj ali manj neokrnjenimi pooblastili in nezmanjšano politično močjo, krepko pa se mu je zmanjšal manevrski prostor za obrambo. Povedal je, da bo zaradi preklica referenduma sprožil ustavni spor pri ustavnem sodiscu, v vsakem primeru pa bo Se naprej zagovarjal državne volitve. Drugačne izjave pa je slišati iz nasprotnega -konservativnega tabora, ki ga vodi Ruslan Hasbu-latov. Trdijo namreč, da se kongres bori proti ideji, da bi v Rusiji ponovno zavladal diktator, zato je zasedanje pomemben uspeh pri poskusu stabilizacije ruske demokraci- je. Konservativci med drugim zahtevajo, da Vrhovni sovjet - manjši parlament znotraj kongresa -ne bi opravljal druge vloge kot potrjeval zakone in nadzoroval izvajanje načela ustavnosti in zakonitosti. Nadaljevanje boja za oblast mnogim zbuja vprašanje, katero od gospodarskih politik bo izvajala vlada - Jelcinovo radikalno tržno-ekonom-sko ali previdno politiko s počasi spreminjajočo se taktiko, ki jo zagovarja kongres. Kriza je pustila posledice tudi na Zahodu, kjer je razburkala finančne trge in izzvala Črne napovedi o bližnji revoluciji ali celo državljanski vojni v Rusiji. Na obzorju se kaže nov problem, saj je predsednik ustavnega sodisca odSel na Štirinajstdnevni obisk v Združene države, parlament pa 'se bo sestal Se ta teden. Razpravljal naj bi tudi o tem, ali bodo organizirali predčasne predsedniške in parlamentarne volitve. (Reuter) Ljubljanski kirurgi uspešno presadili srce 24Jetnemu bolniku Njegovo zdravstveno stanje je stabilno - Zdravniki upajo na najboljše LJUBLJANA - V noči z minulega četrtka na petek so na kliniki za bolezni srca in ožilja na Kliničnem centru uspešno presadili srce 24-letnemu Ljubljančanu. Glavni kirurg pri posegu je bil sef kardiovaskularne kirurgije asistent dr. Tone Gabrijelčič. Njemu in njegovim sodelavcem je na včerajšnji tiskovni konferenci v imenu ministrstva in vlade čestital zdravstveni minister dr. Božidar Volje, ki je izrazil tudi spoštovanje 24-letnemu dajalcu, ki je umrl v prometni nesreči, in njegovim svojcem. Operacija je trajala dobrih pet ur - od 2. ure po polnoči do 7. ure zjutraj. Za zdaj je bolnikovo stanje stabilno, je povedal dr. Gabrijelčič, saj telo tujka ne zavrača. Nekaj težav povzročajo le bolnikove ledvice, ki so preobremenjene z zdravili, potrebnimi za vzdrževanje stanja. Tudi pacient, ki smo ga obiskali na intenzivnem oddelku, je vedrega obra- Za zdaj še na oddelku za intenzivno nego (Foto: Sašo Stražar/TRIO) za in nam je skozi steklo celo pomahal v pozdrav. Domači strokovnjaki že nekaj časa uspeSno presajajo na primer kostni mozeg, ledvice, rozenice, umetne kolke. S sedanjim uspehom pa se Slovenija uvršča v krog držav in medicinskih ustanov, kjer so taksni posegi rutina. Trenutno na tako operacijo Čaka Se en bolnik. V pripravi je lastna transplantacijska nueža (Slo-venijatransplant), progra- mu presaditev pa namenjajo veC pozornosti tudi v letošnjem planu zdravstvenega varstva, kar zahteva nakup nekaj zapletenih aparatur in kadre, zlasti medicinske sestre. Vec na 5. strani (K. N.) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Trst: socialisti ostajajo v odboru PSI ostane v tržaškem občinskem odboru, ki se je s tem izognil politični krizi. Vse je sedaj odvisno od sklepov, ki jih bo v zvezi z družbo Lloyd Triestino, sredi aprila sprejela skupščina Finmare. .......................stran 6... Podkupnine: nova imena Vsedržavni tajnik PLI Renato Altissimo in bivši tajnik PSDI Antonio Cariglia sta med novimi prejemniki jamstvenih obvestil, ki so jih podpisali milanski sodniki. Včeraj pa so aretirali bivšega člana upravnega sveta ustanove Enel Piera Mario Pelloja. Glede bivšega ministra Misasija (KD) pa so sodniki začeli iter, da bi lahko uvedli postopek proti njemu. ...................stran 4.. Zaslišana Cividin in Del Monaco Tržaški sodnik De Nicolo je včeraj zaslišal gradbenika Maria Cividina in inženirja Doria-na Del Monaca. Oba sta vpletena v preiskavo o podkupninski aferi v zvezi z žaveljskim depuratorjem. ........................stran 6... Nov instrument za goriško industrijo Družba SPI, ki deluje v okviru državnih soudeležb, bo vstopila med člane ustanavljajoče se družbe za razvoj industrije na Goriškem SEG. Tako je včeraj v Rimu predsednik vladne komisije za probleme zaposlovanja poslanec Borghini zagotovil predsednikom Goriške pokrajine in Trgovinske zbornice. Obstajajo tudi dobri izgledi za vključitev Gorice med krizna območja. ........................stran 8... Vihar stoletja opustošil ZDA Medtem ko »vihar stoletja« zapušča vzhodno ameriško obalo in bo čez štiri dni že dosegel Britansko otočje, pa se življenje v ZDA zaradi poplav in snega le počasi normalizira. Življenje je izgubilo 112 oseb, končni obračun pa bo še težji. ..................... stran 16.... Že peti deželni naslov za Borove odbojkarice Mlade odbojkarice Bora Friulexport so na četveroboju pokrajinskih prvakov v dolinski občinski telovadnici osvojile naslov deželnih prvakinj med mladinkami. Za to skupino igralk je to že peti deželni mladinski naslov v štirih sezonah, dosežek, s katerim se doslej ne more ponašati nobena druga šesterka v FJK. .......................stran 20... Končano SP v atletiki V Torontu se je v nedeljo ponoči končalo svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki. V seštevku osvojenih kolajn je bila najuspešnejša reprezentanca Rusije, Italija pa je osvojila 1 zlato in 1 bronasto medaljo. .......................stran 19... Danes »Euroclub« V evropskem klubskem košarkarskem prvenstvu bodo danes odigrali druga srečanja četrtfinala. Po prvih tekmah sta z eno nogo že v polfinalu Real Madrid in Paok iz Soluna. V italijanskem derbiju se bosta v Trevisu pomerila Bentton in Scavolini. .......................stran 19... BIH / GENERAL OSTAJA V OBKOLJENEM MESTU Morillon postal junak Srebrenice Poslanci BIH zasedali v Zenici SARAJEVO - S poveljstva Unproforja so sporočili, da bo general Philippe Morillon ostal v Srebrenici vse do prihoda človekoljubnega konvoja. Srbi pa so napovedali, da konvoju s pomočjo ne bodo dovolili vstopa v mesto tako dolgo, dokler ga general ne bo zapustil. V tem Času v Franciji generala Morillona slavijo že kot pravega junaka; ponosni so, da je človek, ki spreminja tok zgodovine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Francoz. Tudi za prebivalce Srebrenice je francoski general pravi narodni junak, Čeprav so ga prebivalci Bosne in Hercegovine pred tem obtoževali prosrbskih stališč. Poslanci bosansko-hercegovskega parlamenta, ki jih srbske sile niso spustile v Sarajevo, so včeraj zasedali v Zenici. Podprli so dosedanje delo državne komisije v mirovnih pogovorih, hkrati pa želijo v mirovni naCrt vnesti vse koristne predloge. V New York se je odpravil tudi voditelj bosanskih Srbov Radovan KaradžiC, da bi se udeležil nadaljevanja pogajanj o Bosni in Hercegovini. V Sarajevu so se tudi včeraj nadaljevali ostro boji. Tiskovne agencije poročajo o najmanj desetih smrtnih žrtvah, iz Konjevic polja pa je prišla potrditev, da so mesto zasedli Srbi. Danes bo odpeljalo proti glavnim mestom Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore osem tovornjakov francoskega Rdečega križa. Misije imajo enak namen kot vse prejšnje: razdeliti hrano in medicinsko pomoč vsem, ki so take oblike pomoti potrebni. Obenem v Bosno še naprej prihaja človekoljubna pomoč iz Združenih držav. V noči na ponedeljek so ameriška letala opravila svojo petnajsto misijo in odvrgla vec kot 43 ton hrane in medi-cinskege opreme. (STA, Reuter, Morel) © Zagreb HRVAŠKA MADŽARSKA Konjevic Polje BOSNA -HERCEGOVINA O Sarajevo ZRJ Srbija Srebrenica i Ustavili pomog sCrna gora Kosovo Jadransko morje 50 km EVROPSKA SKUPNOST / SLINAVKA IN PARKLJEVKA Prepovedan uvoz mesa iz Italije in Nizozemske Državi sta s tem ukrepom dejansko izolirani BRUSELJ - Evropska komisija je prepovedala ves izvoz govedi, drobnice in prašičev iz Italije in Nizozemske zaradi epidemije slinavke in parkljevke, ki je zajela obe državi. Vest je prišla iz diplomatskih krogov v Bruslju, kjer so pojasnili, da so ukrep sprejeli že pred nekaj dnevi. Kot pravijo v teh krogih, je Italija epidemijo »uvozila« iz Nizozemske ter iz drugih držav, ki niso članice skupnosti. Omenjeni ukrep, trdijo še v teh krogih, bo Italijo prizadel v zelo majhni meri, saj živino v glavnem uvaža. V pokrajinah Potenze in Matere v Bazilikah na jugu Italije, kjer so pred dobrima dvema tednoma ugotovili prve primere epidemije (gre za virus »01«, ki je malo razširjen v Evropi in ki naj bi prihajal iz Turčije), so doslej dali v zakol že okrog 3500 glav govedi, drobnice in prašičev. Tamkajšnje farme imajo za milijarde lir škode, saj so med drugim poleg izvoza in prodaje živine in mesa prepovedali tudi vse sejme in razstavišča. Sprejeli so tudi ostre varnostne ukrepe, prefekt iz Matere je celo zahteval poseg vojske, a v Potenzi so uvedli preiskavo, da bi ugotovili morebitne odgovornosti: širijo se namreč glasovi, da je bila okužena živina nezakonito uvožena iz vzhodnoevropskih držav, zlasti iz Hrvaške. Včeraj pa so sporočili, da med živino, ki je bila razstavljena v Veroni, niso ugotovili nobenega primera okužbe. Alarm so sprožili v petek, potem ko so primer parkljevke in slinavke ugotovili v občini Roverchiera (Verona). Iz previdnosti so vso živino, ki je bila na kmetijskem sejmu v Veroni, zadržali v hlevih. Trst: pri dosedanjih pregledih nobenih znakov slinavke TRST - Okrog 1600 glav govedi ter prav toliko ovac bo verjetno Ze danes zapustilo hleve na Proseku, kjer so jih zadrževali že nekaj tednov. Živali so ustavili po primerih parkljevke in slinavke, o Čemer smo že obširno poročali, ter opravili predpisane izvide. Odgovori so potrdili, da živina ni okužena in jo torej lahko odpeljejo v klavnice. Kaže pa, da so to zaenkrat tudi zadnje živali, ki so jih uvozili iz držav vzhodne Evrope in ki so jih namestili na Proseku. Ves uvoz govedi, drobnice in prašičev ter mesa iz Slovenije in Hrvaške je namreč Se vedno prepovedan. Go- vedo, drobnico in prašiče iz drugih vzhodnoevropskih držav sicer lahko Se vedno uvažajo, dejansko pa je uvoz ustavljen. Živino morajo namreč na meji zadržati in opraviti predpisane izvide, kar je precej zamudno. Hlevi na Proseku pa so zasebni in zato morajo uvozniki v pričakovanju na odgovor sami kriti stroške za vzdrževanje živali. Poleg tega morajo z živino opraviti precej vec poti, predno pridejo v Italijo: Cez Slovenijo ne smejo, tudi Avstrija ne dovoljuje prevoza s tovornjaki Cez svoje ozemlje. Zato v kratkem na Proseku ni pričakovati kakšnega tovora z uvoženo živino. (D.B.) Slovenija zahteva arbitražo LJUBLJANA - Dr. Mihael Vengust, slovenski uvoz: iz Nizozemske nam-direktor republiške veterinarske reč več uvažamo kot tja izvažamo, saj uprave, je povedal, da za ukrep o pre- so Nizozemci glavni oskrbniki slo-povedi uvoza mesa iz Nizozemske venskih pršutam s šunkami, sliši prvič, čeprav je v stalnem stiku z Dr. Vengust je včeraj odpotoval v vsemi prestolnicami in bi marala biti Bonn, Iger se bo sestal s predstavniki Slovenija kot članica Mednarodnega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo urada za kužne bolezni o tem od- in prehrano ter z generalnim direk-veščena. »Slovenska republiška vete- torjem Veterinarske uprave Repu-rinarska uprava je dobila zgolj obve- blike Nemčije. Zahteval bo arbitražno stilo o popolni zapori italijanske komisijo, ki naj bi v Sloveniji preveri-meje, o zapori nizozemske meje pa la, da pri nas ni parkljevke in sline vemo nič. Ukreni o zaprtju nizo- navke. Zato Avstrija pri uvozu slo-zemske meje bo prizadel predvsem venskih izdelkov ne kompbdra, teža- ve pa nastajajo predvsem na bavarski meji. Direktor republiške veterinarske uprave bo odpotoval tudi v Pariz, kjer bo na izredni seji mednarodnega odbora za kužne živalske bolezni prav tako zahteval arbitražno komisijo za Slovenijo. Dr.Vengušt se je sestal tudi s hrvaškimi kolegi. Ti naj bi mu zagotovili, da omenjene bolezni v njihovi državi ni. Po mnenju Hrvaške naj bi Italijani dobili podtaknjeno živino iz Baltskih držav s ponarejenimi hrvaškimi certifikati. (LP.) I ^1 Kdo je že bil Mihail Gorbačov? Tone Hočevar Zdi se, kot da je bilo včeraj. Mihail Gorbačov je bil najsvetlejša zvezda na svetovnem političnem nebu. Ves svet mu je ploskal, svetovni državniki so si pri njem podajali kljuko ali pa mu odpirali vrata svojih palač. Besede zahvale, hvalospevi, bleščeče nagrade, tudi Nobelova, po katero ni mogel, ker se je njegovo kraljestvo zrušilo samo vase. Danes se bo z Gorbačovom pogovarjal francoski predsednik Mitterrand, ki je šel v Moskvo podpret njegovega naslednika na kremeljskem tronu Jelcina. Kdo ve, kaj bo vedel Mitterrandu povedati nekoč opevani, dandanes pa politično vendarle pokojni Gorbačov. Da je lepo, ker francoski predsednik prihaja v Moskvo izrekat vso podporo vladarju Jelcinu, ki naj bi bil veliki ščit demokracije in prihodnje svetovne ureditve? Da je lepo, ker vso podporo pošilja tudi nemški kancler Kohl in ker ameriški predsednik Clinton sprejema v goste Valerija Zorkina, predsednika ustavnega sodišča, ki bi začasno zamenjal predsednika države, Ce bi ta padel še globlje kot na osmem kongresu poslancev. Ni ga bilo omembe vrednega politika na svetu, ki ni podpiral Gorbačova in skorajda ni državnika, zlasti na Zahodu, ki danes ne podpira Jelcina. Bojijo se, da ne bo nikogar, ki bi krotil spopade za oblast in preprečil ponovitev balkanske morije na tleh nekdanjega sovjetskega imperija, kjer je več ljudi, več orožja, morda celo še vec morilske sle kot na Balkanu. Strah jih je, da bo val pljusknil proti Zahodu, kjer preštevajo brezposelne, zdaj torej tudi že med ljudmi, ki so sodili med vodilne, premožne, gmotno skoraj nedotakljive. Vsi zato hitijo v Moskvo, pišejo v Moskvo, kličejo v Moskvo. Morda tudi zato, ker jih je groza, da bi padec kremeljskega carja še bolj razvnel tudi balkansko morijo. Morda so se zdaj le spomnili, da so Srbi v tem stoletju že zakuhali eno svetovno vojno in da bi ob anarhiji v Rusiji in recesiji na Zahodu lahko prispevali še k eni. NOVICE S. KOREJA ISTRA / POLICIJA SE JE SLEDNJIČ ZGANILA Podpredsednica PDS odstopila zaradi stikov z neonacisti BERLIN - Podpredsednica PDS (nemška neokomuni-stična partija) Christine Ostrovvski je morala odstopiti zaradi kritik, ker se je sestala z neonacističnimi predstavniki, da bi z njimi razpravljala o mladinskih vprašanjih. Predsednik stranke Lothar Bisky je poudaril, da noben elan partije »nima pravice govoriti z neonacističnimi gaulajterji« in da PDS nima nič skupnega »z rasističnimi, asocialnimi in protisemitskimi organizacijami«. (Ansa) Predsednik Clinton je govoril v dometu skrajnežev iz Waca NEW YORK - Bill Clinton je imel predvolilni shod v dometu orožja verskih skrajnežev iz teksaškega Waca. To so mu dovolile varnostne službe, kljub temu da so že tri mesece nadorovale Koreshevo oboroženo sekto. Života Panič v Iraku BAGDAD - Poveljnik vrhovnega štaba vojske ZRJ general Života Panič se mudi na obisku v fraku. Med ponedeljkovimi pogovori z iraškim obrambnim ministrom Ali Hasanom al-Majidom v Bagdadu je Panič ostro obsodil ZDA. »Ameriški imperializem s svojo dominantno vlogo v svetu poskuša uničiti. Jugoslavijo in gibanje neuvrščenih,« navaja njegove besede iraška tiskovna agencija, ki pa nič ne poroCa o datumu prihoda generala Paniča v frak niti o dolžini in namenu obiska. (STA, AFP) Ropar še vedno na begu VELIKOVEC - Ropar Milorad Rihtič, ki je v Četrtek skupaj z 19-letnim Bojanom Bidermanom iz Krškega oropal slovensko posojilnico v Velikovcu, je še vedno na begu. Biderman je pri zasliševanju povedal, da je sostorilca spoznal v neki ljubljanski gostilni, rop pa da je načrtoval RihtiC, ki je tudi z denarjem (okrog 80.000 šilingov) pobeginil. Povedal je tudi, da sta najprej hotela oropati neko banko v Celovcu, ker pa je to bilo preveč tvegano, sta se peljala v Velikovec in s silo vdrla v slovensko posolilnico. Slovenska posoljilnica ima svoj lokal v neki stranski ulici. (I.L.) Kulturn i zbor Vsem delavcem v kulturi! Porazna finančna politika vlade za področja kulture nas sili k določenemu ukrepanju za zaščito tega edinega in najpomembnejšega nosilca in ustvarjalca duhovnih vrednot in nacionalne identitete. Zbrali se bomo v sredo 17. marca 1993 ob 11 uri v Kosovelovi dvorani (dvorana Q v Cankarjevem domu. Vsi vabljeni! Sklicatelji kulturnega zbora: Tone PavCek, predsednik IO Kulturnega zbora Polde Bibič, podpredsednik Državnega sveta Skupščine republike Slovenije Dimitrij Rupel, predsednik Odbora za kulturo, Šolstvo in Šport pri Državnem zboru Skupščine republike Slovenije Republiška umetniška društva Združenje društev dramskih umetnikov Revija za gledališče Maska Tujcem in diplomatom vstop v dižavo prepovedan Odgovor na zahteve sveta Vojna napoved tatovom Po skoraj šestih mesecih je hrvaška oblast posegla po nujnih ukrepih PJONGJANG - Razmere na Daljnem vzhodu, natačneje v Severni Koreji, so se naglo zaostrile. Ruska tiskovna agencija Itar-Tass je namreč v ponedeljek sporočila, da so oblasti v Pjongjangu, potem ko so prejšni teden (9. marca) zavrnile podpis sporazuma o neširjenju jedrske oborožitve in v svoji vojski razglasile alarm prve stopnje, prepovedala vstop vsem tujcem in omejila gibanje diplomatom, ki so akreditirani v tej državi. Vsem svojim diplomatskim predstavništvom v tujini pa je dala navodila, da do nadaljnjega prenehajo izdajati vizume za potovanja v Severno Korejo, kar velja tudi za diplomatske predstavnike. Zahod je že dolgo su- mil, da Severna Koreja izdeluje jedrsko orožje. Zato je Mednarodna agencija za jedrsko energijo od Pjongjanga zahtevala, da najkasneje do 25. marca njenim strokovnjakom dovoli pregled »jedrskih naprav«, kar je Severna Koreja zavrnila kot napad na suverenost in vmešavanje v notranje zadeve.Tiskovni predstavnik južnokorejskega predsednika pa je sporočil, da bo Južna Koreja v kratkem Kitajsko, Rusijo in nekatere druge vplivne države prosila, naj Pjongjang prepričajo, da ponovno preuči svojo odločitev o zavrnitvi omenjenega sporazuma. Ce bo potebno, bo Južna Koreja tudi pretrgala gospodarsko sodelovanje s svojo severno sosedo. (Reuter) POREČ - Hrvaške oblasti so se po zares številnih protestih in opozorilih lastnikov apartmajev, prav tako pa tudi slovenskega Ministrstva za zunanje zadeve, očitno trdno odločile, da za-uzdajo brezzakonje na Istrskem polotoku, zlasti rope in nasilne vselitve v vikende in stanovanja na področju Cervarja in Marede. Po uradnih podatkih Ministrstva za notranje zadeve Hrvaške so od skupno 1657 stanovanj v turističnem naselju Cervar vlomili do srede februarja v 314 stanovanj ter zabeležili celo 260 nasilnih vselitev. Precejšnje število stanovanj v tem naselju pri Poreču, blizu 460, imajo v lasti Srbi, s področja tako imenovane ZRJ, preostali stavbni sklad pa je v lasti Slovencev in Hrvatov, ki imajo v Cervarju 602, v Ma- re di pa 184 stanovanj. Podatki Ministrstva za notranje zadeve zbujajo skrb, saj je bilo v naselju Mareda med 504 stanovanji vlomljenih in pokradenih 266, pri 71 stanovanjih pa je prišlo do nasilne vselitve. Te neljube dogodke, ki so pripeljali tudi do zaostrovanja slovensko-hrvaških odnosov, povezujejo s številnimi begunci na istrskem področju. V Poreču je bilo nastanjenih 1800 beguncev iz Vukovarja, Iloka, Korenice, Slunja in drugih zasedenih mest republike Hrvaške. Marija Troši, direktorica Centra za socialno delo v Poreču, pravi, da so lanske jeseni številni pregnanci nezadovoljni, ker se niso mogli vrniti domov, zaceli vlamljati v srbske vikende. Nekateri so pri tem »prekoračili svoja pooblastila« in Goran Moravcek se zaceli vseljevati tudi v turistična stanovanja Slovencev in Hrvatov, ki so jih mimogrede tudi oropali. Ni dokazov, da bi za vsem tem stala dobro organizirana skupina roparjev, saj se blago iz vikendov, kot zatrjuje policija, v glavnem ni pojavljalo na ilegalnem tržišču. A za lastnike vlomljenih in ukradenih stanovanj je to kaj slaba tolažba. Hrvaške oblasti se doslej niso pretirano ozirale na pritožbe in peticije, pa tudi ne na diplomatske protestne note, o Čemer pričajo tudi pičli rezultati policijskih preiskav. Čeprav so v Cervarju in Mare-di zabeležili celo 580 kraj, skoraj vsak 4. dan, je policija prijela samo 30 oseb in odkrila storilce 16 kaznivih dejanj. Večina tistih, ki so jih prejeli, ima svoje stalno prebivališče v občini Vukovar, manjšina med njimi pa so begunci iz BiH. Zaradi alarmantnih pojavov na področju Istre, ki je glavna turistična opora Hrvaške, se je tik pred sezono vlada v Zagrebu odločila za radikalne poteze, s katerimi hoCe končno uvesti red. V teh dneh so zaceli izseljevati begunce iz poreških, no-vigradskih in puljskih hotelov. Begunci odhajajo v notranjost Hrvaške, Mate Gra-niC, podpredsednik vlade, pa napoveduje, da bo Istra do 22. marca brez beguncev. Nedvomno bo ta ukrep bistveno zboljšal položaj v Istri, saj se bo zmanjšalo število tistih, ki so pogosto tudi brez zlih namer, mislec, da se maščujejo tistim, ki so jim požgali hiše v Vukova- rju, Dalju in Iloku, sami za-grešili kazniva dejanja. Dolga zelo pomembna poteza pa je odločitev ministrstva za notranje zadeve, da bo v sodelovanju z vojaško pob' cijo okrepilo varnostni po-ložaj v Istri. Na poti so ekipe policistov, katerih naloga je, da turistom, prav tako pa tudi prebivalcem polotoka, zagotovijo mir in varnost lastnine. Joško Morič, P°' močnik ministra za notranje zadeve, pravi, da bo uvajanje reda na področju Cervarja in Marede, prioritetna naloga policije. Za številne lastnike je to dobra novica, tisti, ki so oškodovani, pa seveda ne morejo razumeti, kako je moralo miniti skora) 6 mesecev, da so se hrvaške oblasti zganile in sprejele potrebne ukrepe, s katerimi nameravajo zavarovati premoženje vikendašev. ODMEV Kocbek in njegovi Dnevniki Franček Rudolf f I | elevizijsko omizje. Razpršeni po JL prostoru sedijo Spomenka Hribar, Jože Snoj, dr. Andrej Inkret, Boris A. Novak, Matej Bogataj, znameniti Ogrin, Janez Gradišnik, Jani Virk. Urednik Skru-šny jih skuša miriti. O Cem govorijo? NekoC je živel Edvard Kocbek, sodobnik Adolfa Hitlerja, Josipa Visarijonovica Stalina, Benita Mussolinija, papeža Pij a Dvanajstega. Ne nazadnje oziroma predvsem pa sodobnik Josipa Vidmarja in Edvarda Kardelja. V Španiji se je tistihmal dogajala nekakšna Bosna. Hitler in Mussolini sta podpirala generala Franca. Edvard Kocbek je napisal članek in prepričal krščanske socialiste, da se je treba postaviti po robu uradni cerkvi in se pridružiti maloštevilnim komunistom. Se pravi Josipu Vidmarju. Nemci in Italijani so napadli Slovence in jih nameravali iztrebiti. Pri tem so bili skrajno krvoločni in vseeno nekaj spretnejši in previdnejši kot Miloševič v Bosni. Kardelj, Vidmar, Kocbek, Kidrič in še nekaj drugih so vodili Osvobodilno fronto, ki naj bi se borila za svobodo in proti fašistom (Smrt fašizmu, svoboda narodu). Vendar je bila pomemben motiv revolucija, sprememba sistema, ki res ni bil dosti vreden. Pomemben motiv je bila tudi obnova Jugoslavije, (ki so si jo izmislili zavezniki po prvi svetovni vojni in so jo okupatorji v drugi vojni razdelili), da smo jo potem lahko razbili šele leta dvaindevetdeset. Med leti petinpetdeset in šestdeset sem prebiral Hitlerja, Stalina, Kardelja, J. B. Tita in tudi Kocbeka: Strah in pogum, Listina, Tovarišija. Ni bil znan avtor in sploh ne avtor, ki bi ga priporočali mlademu Človeku. Tako proza kot dnevniški zapisi so delovali »odštekano«. Slišal sem, da je Josip Vidmar obsojal njegovo prozno knjigo. Ni mi bilo jasno, zakaj. Iz Listine in Tovarišije sem v glavnem razbral, da se je tudi pri partizanih dalo razmišljati in Čustvovati in imeti dileme. O Čemer me je kasneje prepričeval tudi Tone Svetina. Adolf Hitler in Josip V. Stalin sta svoje knjige napisala pravočasno in jih pravočasno izdala v desetmilijonskih nakladah. Razvila sta izredne organizacije, ki so njune ideje razvijale in razširjale po vsem svetu. Nerodno je bilo to, da sta jih poskušala uresničiti in to zelo dobesedno. To prav vsem ni bilo všeč. Posebno ne J. B. Titu in Edvardu Kardelju in Josipu Vidmarju. Ti trije so na veliko kazali težnjo, da bi vsi brali njihove knjige, misli in izjave. In smo jih, dolga leta. Kocbek pa je med vojno in po vojni pisal dnevnike. Nekateri so izhajali, drugi izhajajo zdaj, po desetletjih. Kdor piše dnevnik, piše refleksijo, nekaj, kar bo- do bralci nekoC brali kot bolj ali manj nezanesljiv dokument nekega časa. Televizijsko omizje nam je ponudilo refleksijo o refleksiji' Lepo je, da je toliko ljubiteljev Kocbeka, ki so pripravljeni razmišljati o njegovih refleksijah. In o tem, kaj je hotel. In ali je bilo lepo in prav, da je hotel tisto, kar je hotel. Zdaj, v času demokracije, bo težje. Kaj bo, Ce bodo vsi, ki so hoteli postati slovenski politiki, pa jim ni popolnoma uspelo, postali pesniki? -__LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA, KI 2E TRICETRT LETA PRIVLAČI OBISKOVALCE S SVOJO ANGAŽIRANOSTJO Ogrožena Zemlja Pogled na Zemljo. Globalne spremembe, v bonnski Kunst- und Ausstellungsholle skozi likovno govorico predstavijo prenaseljenost onesnaženost in pretirano oboroževanje Kunst- und Ausstel-iungshalle v Bonnu je Ve ika postmodernisti-na zgradba, v kateri je 5400 kvadratnih metrov razstavne površine in s £atero so zagovorniki onna kot glavnega mesta Nemčije na svoj na-Cln protestirali, da bi naloge in vloge prestolnice prevzel Berlin. Ve-nkopotezni so bili tudi Pri izbiri umetniškega ^°uje, saj so mesto intendanta ponudili Pon-tusu Hultenu, ki se je že v sedemdesetih letih Proslavil s (tudi profi-nim) smislom za umetnost, v prve vrste kulturne politike pa je sto-P. predvsem z vodenjem pariškega Centre ntnpidou. Njegov kon-eept: nazorno pokazati korelacije med kulturo, Politiko in družbo. Ena prvih razstav je pogled na Zemljo. Glo-oaina sprememba, ki zvesto sledi Hultenovim zamislim o idealni galebi- Razstavo, ki so jo zaradi velikega obiska Podaljšali do konca P,n a’ na ogled pa je že lanskega poletja, alu zatem ko so galeji0 tudi odprli, sta vserusko zasnovala dva ovinarja. Švedski za-Konski par Dyring je ob Pomoči galerijske kusto-n 6-,®dith Decker pri-P avil rnultižanrsko raz-avo, ki je po svoji vse-m m obliki prav toli- k postmodernistična kot zgradba sama. Razstava se ukvarja z vprašanjem Zemlje, njenega onesnaževanja, prenaseljenosti in nasičenosti z orožjem. Pri tem uporablja znanstvene izsledke in tehnologijo, kot tudi umetniško interpretacijo. Kompleksna vprašanja kot so učinek tople grede, globalno segrevanje, ozonska luknja in grožnja uničenja z nuklearnim orožjem so glavne teme umetniške obdelave. Pri zbiranju znanstvenih izsledkov in direktni vključitvi v satelitsko sliko Zemlje so se povezali z nemško vesoljsko agencijo (DA- Ingo Gunther: Svetovni procesor, 1992 (Foto: Peter Oszvald,) RA), nemškim institutom za raziskavo vesolja (DLR) in londonskim univerzitetnim kolidžem (UCL). Človekova znanstvena domišljija in radovednost pa nista edina zanimivost te razstave. Umetniške interpretacije in drugačna videnja problemov tvorijo z znanstvenim delom razstave zanimiv kolaž. Takšna je na primer velika kocka iz pleksi stekla z drobcenimi zeleni- mi kroglicami. Poljak Pjotr Kovvalski je izdelal Kocko populacije: ob vznožju prozorne kocke je digitalni števec, ki kaže, koliko ljudi se povprečno rodi v eni sekundi in koliko jih umre. S stropa padajo v kocko kroglice, ki simbolizirajo nova človeška življenja, skozi dno pa padajo tiste, ki pomenijo umrle. Sele ko gledalec opazuje te drobcene zelene kroglice, se zave, da je na svetu dejansko zelo veliko ljudi. Podobno impresivna je tudi plastična mapa sveta, ki populacijo ljudi prikazuje reliefno. Evropa in Severna Amerika sta ena sama, skoraj do stropa segajoča gora, prav tako Rusija. Zanimivo videnje problemov, ki tarejo planet Zemlja, je predstavil tudi Ingo Gunther. V temno sobo je postavil triintrideset globusov na tankih stojalih. Vsakega od njih j e , izhajajoč iz statističnih in drugih podatkov, poimenoval in poslikal po svoje. Globusi prikazujejo povprečni prihodek, vpliv Černobilskega sevanja, nahajališča zlata, uzakonjenost smrtne kazni, zaloge pitne vode, odstotke prebivalstva s televizijskim sprejemnikom, itd. Najbolj pretresljiv je globus z naslovom Begunci: zemljevid sveta ni niti malo spremenjen, begunci smo namreč vsi, ki živimo 'na tem planetu. Med razstavljenimi eksponati, ki jih ni gnetla umetniška roka, je najbolj nazoren video o globalni populaciji na Zemlji. Video, ki so ga pripravili v južno ilinoi-ški univerzi prikazuje rast prebivalstva od leta 1 n.št. do leta 2020. Lučke na zemljevidu sveta predstavljajo milijon ljudi. Zatišje, ki je v naraščanju naseljenosti Zemlje trajalo do začetka 20. stoletja, kuga, zaradi katere ugašajo že kar številne lučke na videu, in sedanje strmo naraščanje števila prebivalstva so predhodnica popolne osvetljenosti Zemlje. Po izračunih znanstvenikov bo leta 2020 Zemlja namreC že tako prenaseljena, da praktično ne bo več mogoče živeti na njej. Kljub pesimistični vsebini in zagrenjenosti, ki jo v sebi nosijo razstavljena dela umetnikov, je razstava zasnovana kot estetska celota, kot zlitje znanosti in umetnosti. Gledalca ne pusti hladnega: ne samo zaradi vsebine, temveč tudi zaradi postavitve same, ki je domišljena in upošteva vse zakonitosti percepcije (spet znanost!). Zatemnjeni prostori, velikanski video ekrani, ambientalna glasba, vse to so elementi, zaradi katerih je razstava še toliko bolj učinkovita. Ce bo učinkovita tudi posledično in dolgoročno, pa je že drugo vprašanje. NA KRATKO Jazz v Izraelu TEL AVIV - Jazz, film in videofilmi je bil naslov štiridnevnega festivala (potekal je od 24. do 27. februarja letos) v Kinoteki Tel Aviva, ki je razveselil in razburil domače jazz občinstvo predvsem zato, ker so na njem nastopili tudi umetniki iz tujine. Letošnji festival je bil že tretji po vrsti. ... Nosilna v programu sta bila večer Charlieja Parkerja in večer jazza in poezije z igralko Bat-Adam, kitaristom Amos Hadanijem in pevcem Amal Marcusom. Poseben program je bil posvečen glasbi znamenitega filmskega skladatelja Nina Rote, med tujimi gosti pa so bili Kirk Lightsey, Magen in Teddy Kling. Odvrteli so se še filmi in video projekcije o jazz glasbenikih in posnetki z jazz festivalov. Z vso resnostjo so se vključevali tudi Izraelski ustvarjalci. Izstopala sta oče in sin, Dani in Yoram Gottfried na klaviaturah in Albert Pia-menta s saksofonom. Značilen je bil nastop Gidija Gove, ki je pevec zabavne glasbe, čeprav mu ni mogoče očitati neposluha za jazz. Jazz se v Izraelu namreC izgublja v provincialnosti in utaplja v domačem melosu. To pa zato, ker je pridobil status »underground« umetnosti. Številni klubi, v katerih je ta zvrst glasbe živela - med njimi sta bila najbolj znana Barbarin in Bayblos - so danes zaprti. Tudi domači festival jazza v Jaffi, ki pa si komaj lahko zasluži to ime, obiščejo le maloštevilni. V Izraelu je dovolj petičnežev, ki bi lahko podprli ponoven razvoj jazza, mu stalno, namenjali sredstva, tako da bi lahko ušel iz povprečnosti in prerasel provinco. Tako pa ostajajo jazz festivali edina priložnost za zaslužek in podporo pri ustvarjalnem delu posameznih jazz ustvarjalcev. (B.B.B.) Svetovna premiera štiriminutne opere LONDON - Mesto Cardiff (VValles) bo prihodnji konec tedna prizorišče svetovne premiere najkrajše opere, ki traja nekaj manj kot štiri minute. Po poročilih dnevnika The Indepen-dent, je bilo delo, ki nosi naslov Pesek Časa, napisano v enem veCeru. Fabula opere je jutranji prepir med ženo in možem, sredi prepira pa ju predstavnik loterije preseneti z obvestilom, da sta postala milijonarja. Libretistu Simonu Reesu, ki sicer deluje v valižanski Narodni operi, je pri delu pomagal skladatelj Peter Reynolds. Po besedah kritika Independenta delo nikakor ni brez kvalitet in kaže vpliv Verdija in Rossinija, vsaj v prvih dveh minutah. Orkestru bo dirigiral Carlo Rizzi, direktor vali-žanske Narodne opere. Pesek Časa ustreza pravilom žanra, ima uverturo, arije, dvospeve, ritornel, devetsekundni finale, vse skupaj pa se odvije v pičlih štirih minutah. (AFP) ZDAJ IN NIKOLI ' ■ Izgubljeni občutek zaveze . Ji/O Ljudje, s katerimi se Pogovarjam, imajo povečini Gez glavo politike J zel° razumljivega ra-2 °8a: zdi se jim, da je Postala ali ostala samo sredstvo za zasedbo vzvodov družbene mo-fr- V tem pogledu, sem ? slišal, je bil stari re-2im pravzaprav manj ekskluziven. Takrat nisi imel moči, Ce nisi bil v Partiji, danes je nimaš, oe nisi v vladajoči stran-ki. a v partiji je bilo deset odstotkov Slovencev, in že zato je bila ka-rovska ponudba večja Kot danes, ko je v vseh strankah skupaj manj )udi, za odločujoče po-tožaje pa se lahko potegi6)0 le elani (resda trenutno ameboidne in vsakogar sprejemajoče) vladajoče koalicije. Skušam miriti svoje sogovornike, razlagam ]un, da so se v času pred Prvimi večstrankarskimi volitvami današnji poli-f® razdelili po stran-^ bolj ali manj glede na to, katere so vodili njihovi prijatelji ali kje so bih v službi, in da je a dandanes mariskdo od Članov bivšega političnega aparata brez slu-e> enako pa je tudi s evilnimi zagrizenimi tjavnimi ali intimnimi) nasprotniki Dreišnifioa , iuui u zasluzijo nekakšno nagrado za sv°je glasove proti, zato m Čudno, da je neodvisnim strokovnjakom te-2ko priti zraven. Sogovorniki pravijo, naj ne bom ciničen, in me sprašujejo, ali nisem °Pazil, da se enaka izguba idealov, vizij in zavez godi v kulturi. Nenadoma so na obzorjih Andrej Blatnik njenih akterjev ostali le še rezultati kratkotrajnega dometa tipa »kdo bo koga« in »koliko to vrže«. Kulturniki nevoščljivo gledajo drug drugemu pod prste, kdo je dobil kak denar ali nagrado, kdo pa ne, medtem ko se kje drugje mimo razsipa tudi z njihovim blagoslovom, češ to se nas ne tiče. Bolj pogosto bo slišati, kako bi natisnili dvesto knjig z denarjem, ki gre za vsak nov slovenski film, ali kaj vse bi se dalo s tistimi osemdeset tisoč markami, ki jih za pot v tujino porabi pihalni orkester, manj pogosto pa, koliko stane vsaka na vajah izstreljena granata, prenova te ali one vojašnice ali njeno mirovanje v pridobljenem stanju, Ce se omejimo samo na en tip potrošnika. Taka vprašanja je kultura pač zastavljala v starem režimu in res ji ne pristoji, da bi se ponavljala, a vseeno so številke za njimi zanjo enako usodne. Seveda v pogovorih branim podobo ljube mi kulture, ni res, trdim, še zmeraj so ideali, ki segajo prek konkretnkh interesov, kar navajate, so razumljivi izrazi drobnih zavisti, ki jih ne gre jemati kot vzorčni model. In se v isti sapi spominjam, kako založniki pravijo, da bodo skrivali drug pred drugim recimo, katera država poleg naše deli subvencije za prevode leposlovja v slovenščino, ker to zdaj sodi v poslovne skrivnosti, knjiga pa je postala zgolj in samo posel; kako glasbeniki pravijo, da je pravilna le ena metoda in ena šola in da je potrebno vse druge sodno zatreti, ker ljubezen do glasbe budijo na napačen način; kako se gledališčniki po nekaj besedah odločijo zliti žolc na institucionalno ali alternativno gledališče, odvisno od tega, kam so prišteti, Ceš da golta denar, ne da bi bruhalo omembe vredne . dosežke. In še in še. Razumem nejevero svojih sogovornikov, s katero pospremljajo iz trte izvita zatrjevanja, da ni tako, kot se jim zdi; doslej so živeli v veri, da je politika nekaj nevrednega poštenega Človeka, umetnost pa vse pritlehnosti a priori presega. In zdaj se seveda sprašujejo, ali je mogoče, da zaveza, ki presega bližnjo in kratkotrajno korist, pripada pretekli dobi? Moji sogovorniki, ki noCejo veC politike, pravijo, da je edino, kar lahko naredijo, to, da jih ne bo na naslednje volitve. Vedo, da s tem položaja ne bodo izboljšali, navsezadnje zato ne, ker bodo večjo tezo pridobili glasovi tistih, ki nimajo tovrstnih dvomov. A imeli bodo vsaj Cisto vest, da položaju s soudeležbo niso pridali legitimnosti, Ni kaj, zavidati jim moram. Tiste, ki cenimo umetnostne prakse, analogna poteza privede v mnogo neprijetnejši položaj. Ce se bomo iz načelnih razlogov odrekli vsakršnemu ukvarjanju, se bomo odrekli tudi njej sami. In, kot bi rekla.zgubljena fraza, razlika je očitna. Revija LITERATURA razpisuje natečaj za esej Pogoji natečaja so; 1. Esej mora biti tematsko vezan na dogajanje v sodobni (slovenski ali svetovni) književnosti: na avtorje, literarne ali metaliterarne pojave. 2. Obseg eseja ne sme presegati 16 tipkanih strani (33.000 znakov). 3. Na natečaju lahko sodeluje vsakdo razen članov žirije, ki jo določi uredništvo LITERATURE. 4. Sodelujoči naj pošljejo svoja besedila v treh izvodih na naslov Revija LITERATURA, Gosposka 10, 61000 Ljubljana. Zadnji rok oddaje je 15. april 1993. Besedila naj bodo nepodpisana in opremljena s šifro. V posebni kuverti, dodani besedilu in naslovljeni z njegovo šifro, naj bodo podatki o avtorju, številka žiro raCuna in EMSO. 5. Nagradni sklad obsega 1000 nemških mark v tolarski protivrednosti. Žirija bo nagrado po svoji presoji razdelila med največ tri eseje, pridržuje pa si pravico, da s celotno vsoto nagradi en sam esej. 6. Nagrajeni eseji bodo objavljeni v 23. številki LITERATU-TRE. 7. Sponzor nagrade je Založba Mihelač. _________LIKOVNA UMETNOST / MOTIV IN IZKUŠNJA_ Šalamunova izvorna matrica Andrej Medved odkriva, kaj je navdihnilo Andraža Šalamuna, da je ustvaril ciklus Sonca, za katerega je letos prejel nagrado Prešernovega sklada ■ ,zr " - - - *• - <■"'., *' .j ' . m ■■ *? tri 'l-?- / \ u ■ ■ V * 41t -v - . z-sasz-#: • - V i." f . .# ■ . • . \ --SV &;£.••" V : ■ -J5 • &-J4 ' .«»■' S . ■'■V. . ?V. M-. '.vW -1 ■■ “n - H * .:<*>/ A, -V'.<■ .‘#•'/#'■'1 * 11*7 v- C ***;« -t**1. -■ 'S *' . ...*f. ■■■ 4 ■ ■ ,\ - i&te IS k&M ? ' • * f-iii .. v , J • *■ ' 4. • ... j'* ■ *£■,* *4 v V*. * •' -. • 't 1 -j ’ * > • t*,. - ; ; , • ■ Andraž Šalamun: Matrica (Foto: Arhiv) Na podu v Šalamunovem ateljeju je, pokrit s preprogo, vzorec, matrični vzorec tisočih sledi vseh slik, ki so nastale v zadnjem letu. Lahko bi govorili o primarnosti, izvornosti matrice, v kateri so v osnovi združena vsa sonca, ki jih je slikar naslikal v skoraj isti sferi-Cni obliki, ko je na platno, ki ga je pritrdil na podlago, pronicala semenska lava barve - barvna magma - in vdirala skozi razpoke, pore, reže jute kot najbolj pristni in avtentični segment neke fantastične upodobitve solarnega telesa; kot rent-genizirano telo podobe sonca, kot prostor vseh podob, ki se potem odtisnejo v posamezni, sp. razmnoženi sliki. Izvorni prostor Sonc, ki učinkuje kot Veronikino ogrinjalo -prt, ki vedno znova in še vedno (Ce verjamemo legendi) žari oblike neke pred tisočletji izginule nebesne in človeške energije, je zdaj pred našimi oCmi kot živa, nabrekla, nagrebena in reliefna po- vršina, ranljivo in magmatsko tkivo, ki vzhaja in utripa v ritmu umetnikove roke, in v plesu, v vibriranju poteze penetri-ra prefinjeno spleteno platno in v grobo iztesa-nih deskah poda slika imaginarne krajine, pejsa-Ze, ki nas spominjajo na Jakopičeve palete. Tu je predloga vseh tistih doživetij, ki so osnova Šalamunovega dela in pristopa k slikarstvu, ki ni ne figuralno ne abstraktno, ki ni mimetično, in ne mentalno, in nima prime- rjave v realnosti, v naravi. Tu je /iz/vir vizije, kjer se napajata slikar in vsak opazovalec, tu se zgosti solarno tkivo vsake nove podobitve, tu vlada He-lio/s/gabal, Čaščenje sončnega boga, kjer ni odsevov - ponovitev- in niti senc na duši; kjer je ves, stvarni in kozmogonicni, simbolni prostor zlit v eno, hkrati telesno, Čutno in oprijemljivo ter abstrahirano, vesoljno bitje; kromatsko, živo in utripajoče bitje, ki zagori v trenutni, hipni razsvetljavi (kot gledanje v svetlobo, v izvir Luci), kjer notranji pogled docela onemi in se prepuščamo z vsemi Čuti dogodku Ciste igre, ki ruši vsak okvir, umetnostni konstrukt, apriorizem v slogu ali likovni maniri. Takrat razumemo - dojamemo - pomen slikarjeve spontane »odločitve«, da slika gol, v popolnosti golote, kjer ni nobenega zaslona, reže, manka, sp. premestitve, prepovedi in zatajitve, kjer ni zavesti in ideje, kjer je odsotna vsaka teorija, temveč samo spontanost plesa, očiščenje vseh potujitvenih učinkov in zdravega razuma in predsodkov. Ta pra - arhe - matrica pa je tisto, kar Platon v Timaju imenuje z besedo hora: »Torej dojišCe tega, kar/se/rodi, vlažno, spojeno in razlito, oblikovano z zrakom in z zemljo, se zdi neskončno raznoliko. Vendar pa neenotne in neuravnotežene sile ne omogočajo nobenega ravnovesja, temveč dojišCe neprenehoma pregibljejo v vse smeri. Stresajo ga, ono pa jim zmenoma vr-Ca njihovo moC z novimi tresljaji. Predmeti, ki jih tako prestavlja zdaj sem zdaj tja, se ločijo med seboj. Podobno se s pomočjo sita in drugih priprav za CišCenje žitnega zrna loči razsejano in pretreseno seme - težko in Čvrsto na eno, redko in lahno pa na drugo stran. In na enak način resničnost stresa štiri elemente, ki jih sprejema vase in jim - kot sito - posreduje gibanje, s tresljaje.« (Cit. po J. Derrida-ju, psyche, Ed. Galilee, Pariš 1987). ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 16. marca 1993 _____PODKUPNINE / NOVA JAMSTVENA OBVESTILA_ Na seznamu vpletenih Altissimo in Cariglia Nadaljujejo se tudi zasliševanja številnih aretirancev MILAN - Po kratkem nedeljskem premoru se je včeraj nadaljevalo odpošiljanje različnih sodnih obvestil predstavnikom političnih strank in pomembnih družb. Na zadnjem seznamu so se pojavila tudi imena političnih predstavnikov, ki so se doslej izognili obtožbam, da so prejemali razne podkupnine. Med temi sta tudi tajnik PLI Renato Altissimo in bivSi vsedržavni sekretar PSDI Antonio Cariglia. O obeh naj bi milanskim sodnikom, ki so za oba podpisali jamstveni odlok, spregovoril Giovanni Barbaro, rimski ladjar, ki na svojih ladjah prevaža gorivo za centrale državne ustanove Enel. Altissimo naj bi prejel 50 milijonov lir, Cariglia pa 25. Na osnovi pričevanj podjetnika iz Emilie Paola Pizzarottija pa naj bi jamstveno obvestilo podpisali na račun bivšega podtajnika na ministrstvu za industrijo senatorja Franca Bonferronija (KD). Na včerajšnjem seznamu pa je tudi vec takih imen politikov, katerim so že večkrat poslali jamstvena obvestila, kot sta socialistična predstavnika Bettino Craxi in Raffaele Rotiroti, upravni tajnik Krščanske demokracije Severino Citaristi in pa elan republikanske stranke Antonio Del Pen- nino. Na račun bivšega ministra Riccarda Misa-sija (KD) pa so sodniki sprožili postopek, da bi lahko uvedli obravnavo proti njemu: obtožba se nanaša na preureditvena dela na letališču pri mestu Reggio Calabria, poleg Misasija so v afero vpleteni še bivši podžupan mesta in dva bivša poslanca KD. Včeraj zjutraj pa so pod obtožbo sodelovanja pri korupciji aretirali bivšega elana upravnega sveta ustanove Enel Pie-ra Mario Pelloja, ki naj bi bil pod okriljem socialdemokratske stranke. O njem oziroma o vsoti 500 milijonov, od katerih pa je bilo izplačanih samo 300, je milanskim sodnikom govoril inženir Enzo Papi, ki je vsoto povezoval z deli, ki bi jih moralo podjetje Coge-far-Impresit izvesti v nuklearki v kraju Mon-talto di Castro. Pier Maria Pello, ki se je rodil v Milanu leta 1935, je bil elan upravnega sveta Enela od ’87 do avgusta ’92, ko so ustanovo spremenili v delniško družbo. Na prostost pa se je vrnil predsednik Inaila Alberto Tomassini, ki so ga aretirali 24. februarja pod obtožbo, da je od rimskega gradbenika prejel prejel 200 milijonov lir, zato da bi Inailu "ponudil" neko gradbenikovo poslopje. Milanski sodniki pa so zavrnili prošnjo zagovornikov Raffaela Santora, s katero so utemeljevali zahtevo po prostosti za predsednika Agipa. V hišnem priporu pa je od včeraj predsednik družbe Nuo-vo Pignone Franco Ciat-ti. V Neaplju pa vodijo preiskavo o privatizaciji smetarske službe: v afero o podkupnini, ki je znašala milijardo in 300 milijonov lir, naj bi bili vpleteni bivši namestnik tajnika PSI Giulio Di Do-nato, elan poslanske pravosodne komisije Raffaele Mastrantuono (PSI) in parlamentarec KD Alfrede Vito. r PODKUPNINE / »POMOČ« TRETJEMU SVETU Karabinjerji preiskali umbrijski grad italijanskega diplomata Santora RIM - Karabinjerji so včeraj preiskali grad veleposlanika Giuseppa Santora. Preiskava sodi v okvir razkrivanja afere o italijanski pomoCi državam v razvoju, ki jo vodi rimski javni tožilec Vittorio Paraggio. Možje postave so opravili hišno preiskavo v gradu v Capecchiu, ki stoji nedaleč od kraja Baschi v Umbrii, in so -po nekaterih vesteh iz rimskih sodnih krogov - odnesli s sabo zajeten sveženj dokumentov. Veleposlanik Giuseppe Santoro je prejel jamstveno obvestilo 26. februarja letos. V njem so sodniki zapisali, da je osumljen izkoriščanja javne funkcije in podkupovanja. Istega dne so karabinjerji opravili hišno preiskavo na njegovem domu v Ul. del Cor-so, pregledali pa so tudi urad ravnateljstva za sodelovanje z državami v razvoju, v katerem je bil zaposlen pred imenovanjem za predstavnika FAO. Veleposlanik Santoro naj bi bil vpleten v nekatere nepravilnosti pri gradnji avtoceste v Bangladešu in pri nekaterih drugih javnih delih v državah v razvoju. Preiskovalci naj bi tudi preverjali njegovo premoženjsko stanje. ___KANALSKA DOLINA / KOROŠKA POJE Slovenska pesem zadonela na Trbižu Rudi Pavšič TRBIŽ - Kulturni center na Trbižu je bil v nedeljo zares pretesen, da bi sprejel vse, ki so prišli poslušat slovensko pesem na spomladanski reviji Koroška poje. Nad pričakovanim uspehom so bili organizatorji izredno ponosni, saj se malokrat zgodi, da bi v tem centru zbrali tako veliko občinstva. To je podčrtal sam trbiški odbornik za kulturo Dimitrij Jalen, ki se je s podžupanom Baraldom in odbornikov za šport Cravino udeležil prireditve. Ob zaključku je Jalen izročil nastopajočim skupinam video kaseto o Trbiški v znak zahvale za prijetno kulturno popoldne. Sam koncert pa je izzvenel v znamenju slovenske ljudske pesmi in volje po sodelovanju in prijateljstvu. To so že v uvodnem pevskem pozdravu podčrtale Članice domačega Višarske-ga kvinteta, ki so zapele v slovenščini, italijanščini in nemščini. To so podčrtali prireditelji, nastopajoče pevske skupine, govorniki in tudi številni italijanski, koroški in slovenski predstavniki javnih uprav, političnega in kulturnega življenja. Koncert na Trbižu so kasneje sklenili z družabnostjo v domu Mangart v Žabnicah, kjer so bile ponovno potrjene vrednote stoletne skupne zgodovine, jezika in kulture. Stekla je beseda o nadaljnih pobudah in skupni bogatitvi kulturnega prostora. Z nedeljskega koncerta Koroška poje na Trbižu (Foto R. Pavšič) »Obvestilo«' predsedniku videmske pokrajine VIDEM - Jamstveno obvestilo tudi za predsednika videmske pokrajine Tiziana Veniera. Vest je sporočil sam Venier s tiskovnim sporočilom, v katerem piše, da je dobil obvestilo zaradi domnevnega zlorabljanja javnega položaja. Po vesteh z videmskega javnega tožilstva, naj bi bil predsednik Pokrajine vpleten v protizakonito oddajo v najem del za čiščenje pokrajinskih cest. UMOR / ZADEVA MUCCIOLI Javni tožilec: Poglobil bom preiskavo o S. Patrignanu RIMINI - »Skupnost v San Patrignanu ima mnogo pozitivnih aspektov, v preteklosti pa je imela tudi kakšno negativno plat. Ne vem, če je tako tudi danes, a menim, da bi bilo pomembno vso zadevo razjasniti, ne zato, da bi dobili cimvec elementov za preiskavo o umoru Roberta Maranzana, pač pa zato, da bi ugotovili, ali so se po tistem tragičnem 5. maju 1989 ponovili podobni nasilni dogodki.« Tako je povedal včeraj novinarjem javni tožilec iz Riminija Franco Batta-glino, ki vodi preiskavo o umoru 36-letnega Maran- zana v San Patrignanu. Battaglino je seznanil novinarje z dvomom, ki ga še razdvaja: ali je bil umor le krut, a posamičen primer, ali pa se je porodil zaradi splošnega nasilnega obnašanja v skupnosti Vincenza Muc-ciolija. Sodnik ni povedal, ali bo tudi Muccioli obtožen zaradi prikrivanja umora, ali ne. »O tem moram še razmisliti,« je bil sodnikov odgovor. Doslej so obtožili nepremišljenega umora osem ljudi, ki so se leta 1989 zdravili v San Patrignanu. POGOVOR Z GAETANOM ARFEJEM RIM - V senatu ga je videti večkrat, zlasti sedaj, ko je politična klima vroCa. Včasih poseda na katerem od foteljev, vCasih se sprehaja po sobanah pred avlo, oprt na palico, ki je postala njegova zvesta spremljevalka, vselej pa zapleten s kom v pogovor, ki ga prekine samo, da bi odzdravil starim znancem, še do pred enim letom kolegom ali nasprotnikom v številnih političnih bitkah. Gae-tano Arfe, docent zgodovine, občasno sposojen politiki, spremlja dogajanje kot zainteresiran opazovalec, ne pa veC kot aktivni parlamentarec. »Nisem hotel kandidirati,« pojasnjuje, ker me nobena od strank ni vec prepričevala. Ne moja dolgoletna stranka, PSI, pa tudi ne neodvisna levica, na katere listi sem bil izvoljen v senat v prejšnjem mandatu. Po poklicu pedagog in profesor . (kljub letom še poučuje na florentinski univerzi), obenem pa polnokrvni politik, deset let direktor socialističnega glasila Avanti (»Urednikovanje sem pustil, ko je bil izvoljen za tajnika Bettino Craxi. Tedaj med nama ni bilo sporov, a vedel sem, da si bova prišla navzkriž in ne bo vec istega vzajemnega zaupanja kot s prejšnjim vodstvom,« pravi), dvajset let parlamentarne izkušnje v italijanskem in evropskem parlamentu. Gaetano Arfe opazuje italijansko politiko z distanco, obenem pa z nepriznano željo, da bi se vrnil v areno. Tudi zato se je zdel primeren sobesednik za oceno sedanje situacije v Italiji in še zlasti nevarnosti, ki jim je izpostavljena italijanska demokracija. Vpr.: V zadnjih Časih je slišati veliko zaskrbljenih glasov za usodo italijanske demokracije. Ali je res v nevarnosti? ARFE’: »Zdravstveno stanje italijanske demokracije ni dobro, ne zdi se mi pa v nevarnosti. Demokratične institucije so trdno zakoreninjene v italijanski stvarnosti in v kolektivni zavesti družbe...« Vpr.:... zato vi ne vidite podobnosti z leti, ki so botrovala nastopu fašizma... ARFE’: »Ne, teh podobnosti ni, situacija je povsem različna. Tedaj je prišlo do spopada, ki ni bil drugega kot italijanska varianta napetosti, prisotne v vsej evropski celini. In tedaj, ne pozabimo, sta si nasprotovali dve ideologiji, ki sta znali združevati ljudi in jim nakazovati jasne perspektive, tako na eni kot na drugi strani: taka ideologija je bil fašizem in taka je bil tudi socializem v njegovi komunistični in maksimalistiCni različici. Danes ideologij ni več, so se razblinile in doživljamo neke vrste krizo v negativu. Stanje je nedvomno težavno, bolezen ni bila premagana, a kljub temu se mi ne zdi, da bi bile institucije v nevarnosti.« Vpr.: Toda skrajni opoziciji se zavzemata za takojšen razpust parlamenta in volitve s sedanjim proporCnim sistemom. Ali to ne peha državo v kaos? ARFE’: »To je lahko nedvomno nevarno, tudi ker se politiki situacije lotevajo improvizirano. Toda že dejstvo, da se zahteva razpust sedanjega parlamenta in izvolitev novega, dokazuje zaupanje v parlamentarno institucijo kot tako.« Vpr.: Doslej sva se le obrobno dotaknila glavnega vprašanja. Kateri je glavni vzrok globoke italijanske krize? ARFE’: »Poglejte, v krizah deluje vedno veliko dejavnikov in ni ene same razlage. Glavni razlog pa se mi zdijo spremembe v svetu, ki so povzročile v Italiji zelo globok pretres. Današnja družba je povsem različna od tiste, ki je izšla iz druge svetovne vojne in korenite spremembe, pretresi v ideologijah, družbenih razmerjih, v navadah in običajih so se nujno odrazili tudi v politiki in sicer v takšni obliki, kot jo vidimo, ker je Italija ves povojni Cas slonela na ravnovesju med dvema velikama skupinama: demokršcansko na eni in komunistično na drugi. Danes KPI ni veC. Nastala je sicer Demokratična stranka levice, a je kljub temu zmanjkala tista partija, Italija se bo izmazala iz sedanje krize Vojmir Tavčar ki je zastopala manj premožne sloje in je bila večinska med delavstvom. Zlomilo se je ravnovesje, ki je imelo tudi negativne aspekte, zlasti dejstvo, da je bila italijanska politična scena 40 let v bistvu blokirana. Se vedno se spominjam, da mi je star socialdemokrat in zagrizen protikomunist Paolo Rossi vselej pravil, da Italija sloni na treh K: kleru, komunistih in karabinjerjih. Ko bi eden od teh treh opornikov zmanjkal, bi jo zajela kriza. In res enega od treh stebrov ni vec.« Vpr.: Nedvomno. Toda v sožitju, ki sta ga zmerni in napredni blok našla, v takoimenov-nem konsoriativizmu mnogi vidijo korenine italijanske bolezni in zlasti podkupninske afere... ARFE’: No v Italiji je prišlo do resnične zamenjave na oblasti samo enkrat in sicer pred več kot enim stoletjem, leta 1876, ko je padla desničarska vlada in je na njeno mesto prišla koalicija sil, ki naj bi bile napredne. Toda izme-nicnost ni trajala dolgo, ker je m-vi vodilni blok transformisticno, molekuralno vsrkal stališča novih in starih sil, nastala je neka zelo fluidna fronta, ki je upravljala Italijo do fašizma. In nekaj podobnega se je pripetilo tudi po drugi svetovni vojni. Pojav ni imel samo negativnih aspektov, paC pa tudi pozitivne, saj je med drugim ohranil demokracijo tudi v težkih Časih hladne vojne. In dovolite mi še pripombo: morali bi res preučiti, kaj pomeni konsociativizem, saj je to ena od besed vse bolj nerazumljivega italijanskega političnega žargona, ki jo vsi uporabljajo, nihče pa ne ve jasno, kaj je. Vpr.: Paradoksalno preiskava "Ciste roke”, ki je razkrila gnilobo, prispeva k zaostritvi krize s tem, da postavlja pod vprašaj stranke, parlament in povzroča pravo epu-racijo gospodarstvenikov. Kako ocenjujete vse to? ARFE’: »Osebno ocenjujem zelo pozitivno delo milanskih sodnikov. Lahko imamo nekaj pridržkov zaradi te ah one opizode, vendar se zdi, da je preiskava za Italijo zelo zdrava. In zdi se mi, da bo ravno ta preiskava spodbudila tisto prenavljanje strank, ki ga stranke same niso bile sposobne. Nobena stranka se ne more vec predstaviti volilcem z diskreditiranimi obrazi, nujna je prenovitev. Pobudo za preiskavo so dah sodniki, njena uspešnost pa dokazuje, da je v italijanski družbi dozorelo spoznanje o teh ranah in tudi volja, da se jih ozdravi. Sodniki so lahko prišli do sedanje stopnje tudi zato, ker so imeli tolikšno podporo ljudi kot še nikoli v preteklosti.« Vpr.: To podporo je bilo občutiti tudi v prejšnjih dneh z odporom proti Amatovim odlokom. Sedaj predsednik vlade priznava napako, vendar dodaja, da najbrž ni nobene možnosti za politično rešitev podkupninske afere in nakazuje kot edino možno pot spremembo volilnih pravil in nato nove volitve. Ah je to pravo zdravilo? ARFE’: »Z določenega zornega kota je tako, tudi ker se mi ne zdi, da bi lahko iskali druge politične rešitve za podkupninsko afero. Javno mnenje jih ne bi sprejelo in s strogo tehničnega vidika ni lahko Oblikovati take ukrepe. Akcija sodnikov mora iti do kraja, ker bo le tako blagodejno vplivala tudi na stranke. Ko pa bo ta akcija začela, se nujno postavlja problem vohtev. Ne bi govoril o delegitimiranosti, toda parlament odraža politično sliko, kakršna je bila pred podkupninsko afero, ki je povzročila pravo revolucijo v italijanski družbi. Zato parlament potrebuje regeneracijo, potrebuje preverjanje v novi politični situaciji, da bo odražal stvarnost, kakor se je izoblikovala v tem letu.« Vpr.: In pri tem trčimo ob veliko vprašanje. V tekočem žargonu nova pravila pomenijo večin- ski volilni sistem. Ah lahko nov volilni zakon prispeva k stabilizaciji Italije in ji nakaže potrebne perspektive? ARFE’: Ob tem imam veliko dvomov. Nisem namreč prepričan, da samo sprememba volilnih pravil lahko ustvari novo politično situacijo in botruje oblikovanju naprednega ter konservativnega bloka, katere bodo napredne sile in katere konservativne? KD v celoti predstavlja konservativni blok? Laične sile v celoti pa naprednega? V Italiji ne vidim pogojev, da bi prišlo do podobne iz-menicnosti za krmilom oblasti kot v drugih državah, ker je stanje v Italiji bolj zmedeno, nedorečeno. Zato tudi dvomim, da bi lahko večinski zakon omogočil selekcijo drugačnega vodilnega razreda. Ce se sklicujem na lastno izkušnjo: bil sem parlamentarec veC kot dvanajst let in ni se mi pripetilo, da bi me kdo od volil-cev kdaj vprašal, naj podam obračun svojega dela,- V Italiji ni zakoreninjena navada neposrednega stika med volilci in izvoljenimi. Zato ne razumem zaljubljenosti, ki je tako v modi, za večinski sistem in še zlasti ne za britanski vzorec. Naj še povem, da se na primer evropski parlament opredeljuje za proporCni zakon. Vpr.: Kateri so torej po vašem ukrepi za preseganje krize? ARFE’: Potrebnih ukrepov je veliko. Med institucionalnimi reformami bi postavil na primer na prvo mesto reformo javne uprave, ki je eden od vzrokov sedanje krize. Dokler je imel vodilni razred ljudi visoke kulturne in moralne ravni, je bila klima še ugodna za razvijanje države, sedaj pa je treba obnoviti vodilni razred. Dvomim, da k temu lahko . prispeva večinski zakon, medtem ko je veliko prispevala preiskava »Ciste roke«. Ob tem je treba obnoviti politično kulturo, kar tudi ni majhen zalogaj in ga ni mogoCe improvizirati, saj na primer danes ne poznamo niti vec dobro pomena nekaterih besed. Žargon Palače je skrivnosten in ne onemogoča veC kolektivne partecipacije. Vpr.: Iz povedanega izhaja, Ce sem prav razumel, da vi ne pripisujete referendumu, ki bo Gez mesec dni, prelomnega pomena v prehodu od prve k drugi republiki? ARFE’: Ne. Tudi ker v razpravi o institucionalnih reformah, o katerih je toliko govora, ni prepričanega sodelovanja ljudi. Čutiti je samo zelo nejasen odpor do sedanjih volilnih pravil, katerim ljudje pripisujejo krivdo za slabosti političnega sistema, vendar je odpor bolj posledica zgražanja nad tem, kar se je zgodilo, kot pa jasne zavesti o problemih, ki se jih je treba lotiti. In glede referenduma: nisem prepričan, da je kar Cez noc Bog navdihnil ljudi in jim omogočil, da rešijo kompleksne institucionalne probleme z enim samim odgovorom. DA ah NE. Vpr.: V namenih strank je bil doslej referendum bolj sredstvo, ki naj bi spodbudilo parlament k reformam, kot pa dejanska rešitev. Toda še vedno se je zgodilo, da je bilo treba na glasovanje, ker parlament ni bil sposoben reform... ARFE’: To je nedvomno res in pojav se je stopnjeval z upadanjem kakovosti vodilnega razreda. V preteklosti smo imeti referendume, kot tistega za izbiro med republiko in monarhijo, ali referendume o razporoki in nato o splavu. Toda šlo je za moralne izbire, pri katerih je bilo prav, da vsakdo pove svoje mnenje. Sele potem, ko vlada in parlament nista bila vec sposobna rešiti nekaterih vozlov, je referendum postal sredstvo za spreminjanje družbe. Nedvomno je bilo to nujnost, ostaja pa dejstvo, da z referendumi ni mogoče vladati. Glavni problem ostaja zato selekcija vodilnega razreda. Vpr.: Razcepljenost levice pri- speva k plamtenju italijanske krize. Po vašem mnenju večinski zakon lahko prispeva k poenotenju na levi, ali bi morali iskati drugačne stične točke? ARFE’: Prepričan sem, da volitve niso zadosten razlog za združevanje levige. Levica mora najprej narediti obračun svoje dosedanje dramatične zgodovine. Ce ni tudi kulturne kohezije, same volitve ne bodo prispevale k združitvi. Poleg tega bi bila levica v današnji italijanski situaciji v manjšini, Ce ne bi bila sposobna preseči meje, v katerih dela. Za to imajo odgovornost vse stranke, najveCje pa nedvomno socialisti in sicer zaradi dosedanje politike, saj so hoteli doseči hegemonijo kot stranka, medtem ko bi moralo biti vodilo hegemonija socialističnih idealov v italijanski levici. Odgovornosti pa ima tudi DSL, ki ni znala upravljati krize KPI, ker se je tega lotila z zamudo, improvizirano in z opuščanjem dobrega dela svoje tradicije, ne da bi poskusila kritični obračun, ker se je zadovoljila z generično progresivnostjo. To je otrok, ki ni zgubil samo ideologije paC pa tudi nekdanjo politično kulturo. Kljub temu pa dogajanje sili k enotenju. Vendar volitve niso zadosten vzvod. Potrebna je politična, kulturna programska razprava, predvsem pa je potrebna zavest, da levica ni umrla z zatonom komunizma. Vpr.: Ce se vrneva k italijanski aktualnosti. Državo pretresa kriza, predsednik vlade Amato pa vabi PRI in DSL, naj zapustita Aventin in se pridružita vladi. Vi bi na njihovem mestu sestopili, seveda Ce menite, da sta se stranki sploh podali na ta grič? ARFE’: Osebno bi stopil z Aventina. Seveda bi postavil zelo jasne pogoje, pogajal bi se o programu, ne bi pa čakal na neko alternativo, za katero ne vemo, kdaj se bo uresničila. Stanje je zelo napeto, vsakdo si mora prevzeti svoje odgovornosti in prispevati k iskanju rešitev. Seveda ne mislim, da bi morali podpreti politiko, s katero ne soglašata, treba je poiskati skupni imenovalec kot na primer za Časa Odporništva s politiko nacionalne enotnosti. Vpr.: Ali je to lahko natin, da se ne prepusti sodnikom nalogo moralne obnove Italije? ARFE’: Seveda, saj sodniki lahko naredijo marsikaj, ne morejo pa spremeniti strank. Lahko opravijo, recimo ji tako, epuracijo, nato pa morajo stranke same dokazati volilcem, da so sposobne prenovitve. Kot po operaciji, je potrebna reakcija organizma, da bolnik ozdravi... Vpr.:... vendar nic ne kaže, da bi bde politične sile tega sposobne. Glejte primer razprave o moralnem vprašanju v parlamentu. ARFE’: Res je, toda procesi prenavljanja so vselej procesi, ki jih sprožajo manjšine. Pomembno je, da si v določenih trenutkih nekatere skupine prevzamejo to nalogo. Toda možnost prenavljanja kljub temu, kar se dogaja, obstaja. Vidim simptome novega, čeprav je proces počasnejši od tega, kar bi želeli. Vpr.: Kateri so ti znaki? ARFE': Predvsem občutljivost za moralno vprašanje, ki je do pred nedavnim ni bilo. Mislim, da se uveljavlja zavest, da tako ni veC mogoCe. Po drugi strani pa morala in etika ne nastaneta samo na osnovi pridig, paC pa iz stvari. Dejanja, ki so bila še do včeraj dopustna, danes niso veC sprejemljiva. Tudi etičnost je hci Časa in razmer, saj na primer v miru imamo za zločin to, kar je v vojni sprejemljivo. Tako danes se mi zdi, da je vse bolj v zavesti ljudi nujnost utrditve nekaterih etičnih načel. In Čeprav je proces bolj počasen, politiki vedo, da bodo pod nadzorstvom, ki ga prej ni bilo. Vpr.: Torej niste povsem pesimist Italija se bo izmazala... ARFE’: V to sem prepričan. Ni krize, iz katere ne bi bilo izhoda. Kar se dogaja v Italiji, je pozitiven znak, da se je prenavljanje začelo in upam, da bo sla prenovitev do kraja. Družba reagira, ni pasivna, kar je dokaz vitalnosti, ki bo nedvomno obrodila sadove. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 16. marca 1993 Danes start kampanje za referendum _____TRŽIČ / USTANOVNO SREČANJE POBUDNIKOV_ ARCI se sprašuje o svoji vlogi v družbi Vsedržavno vodstvo noj bo "soudeleženo oddaljeno" RIM - Mario Se-gni bo danes na sedežu referen-dumskega združenja uradno začel kampanjo za DA na referendumih 18. aprila. Med tiskovno konferenco bo orisal kampanjo za sa-mofinansiranje, načrtovane pobude in logotip volilne propagande. O referendumskih vprašanjih se ho moralo izreči 48 milijonov italijanskih državljanov. Po napovedih javnomnenjskih raziskav je večina že sklenila, da bo glasovala, tako da ni nevarnosti, da bi referendumi neveljavni zaradi Preskromne udeležbe. Za DA so se doslej opredelili Poleg Segnijevega referendumskega gibanja DSL, PSI, KD, PSDI in PRI, medtem ko so za Ne MSI, SKP in Mreža. Ustavno sodišče je sklenilo, da je umestnih 10 referendumov, najpomembnejši zadeva uvajanje večinskega sistema za izvolitev senata. Damiana Ota TRZIC - Kakšno naj bo predstavništvo deželnih članic vsedržavnega ARCI, katero vlogo mora prvenstveno odigrati le-to v stvarnosti naše dežele, da bo res odražalo aktualne potrebe in zahteve napredne laične družbe? Srečanje, ki so ga na deželni ravni spodbudile članice vsedržavne konfederacije (med temi tudi Zveza slovenskih kulturnih društev), je ciljalo prav na iskanje odgovorov na uvodna vprašanja. V dvorani Beneške palače v Tržiču so se tako zvrstili posegi na tri pomembnejše teme, ki so po mnenju pobudnikov v tem trenutku važne in aktualne tudi za civilno družbo v Furlaniji-Julijski krajini. Po uvodni predstavitvi so o pobudi spregovorili Maurizio Villani, deželni odgovorni konfederacije, Augusta de Piero Barbina, podpredsednica deželnega sveta in vidna predstavnica mirovniškega gibanja, Marino Vocci, predsednik Krožka Istria in eden izmed pobudnikov načrta Promoistria, Luca Giacomini, deželni odgovorni za oporečniško službo, Licio Palazzini, član državnega tajništva ARCI in v sklopu le-tega odgovorni za oporečniško službo in Gianni Iacono, ki se v okviru deželnega '{PIACENZA / PREDS. SCALFARO Marino Vocci združenja ukvarja s področjem legalnosti in nezakonitih povezav med političnim svetom in podjetniško dejavnostjo. Poleg pravkar omenjene tematike sta bili na petkovem srečanju v ospredju pozornosti še oporečniška služba in mreža mednarodnih stikov. Medtem ko je dejavnost združenja ARCI Servizio Civile v zadnjih dveh letih zaznavno nara-stla in se utrdila, je področje mednarodnih stikov še zelo šibko. Permanentna konferenca občanov Alpe-Jadrana, ki je preteklega decembra že v tretje bila v Trstu, ni še uresničila vseh začetnih namenov. Z družbeno-po- Augusto de Piero Barbina litičnimi spremembami, ki jih doživljajo predvsem države bivše Jugoslavije, je navezovanje stikov in so-delovanjskih odnosov občuteno težavnejše. S temeljitejšo in doslednejšo obravnavo teh treh področij naj bi se vzporedno »rojevalo« deželno združenje ARCI tudi v pravnem smislu: osnovna izhodišča, ki so s petkovim zborovanjem sicer le še pridobila na otipljivosti, zagotavljajo soočanje s širšim predstavništvom civilne družbe, neposredno »preverjanje« z deželno stvarnostjo, skratka nastanek novega stičišča za prostovoljna in nepridobit-niška združenja, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini. Struktura tovrstne konfederacije namenoma ohranja možnost večstranskega povezovanja med posameznimi članicami: poleg »klasične« oblike skupne poti skupine pobudnikov je zamišljena namreč še prožnejša oblika pristopa k posameznim pobudam, ki lahko ob uresničevanju združijo po smotrih in področjih sicer različne organizacije. Kot je v svojem posegu poudaril član vsedržavnega ARCI Licio Palazzini, gre nedvomno za zelo zahteven in odgovoren načrt: pri tem ostaja vloga vsedržavnega vodstva »soudeleženo oddaljena«. NEAPELJ / BOJ PROTI KAMORI r NESREČA / V FURLANIJI V letalu umrla pilot in hči lastnika VIDEM - Gosta megla je najverjetnejši vzrok letalske nesreče, ki se je pripetila v nedeljo popoldne v Furlaniji v bližini kraja Trasaghis, v kateri sta umrla pilot in potnica, oba nemška državljana. Nemško turistično letalo znamke Cessna 210 je malo po 16. uri treščilo v vrh Piciat hriba Faeit in se razletelo. Slabih 24 ur po nesreči je preiskovalcem in reševalcem končno uspelo prepeljati trupli obeh nesrečnežev s helikopterjem civilne zaščite iz Palmanove v dolino. Posmrtne ostanke pilota, 59-let-nega Dietra Kussmaul iz Karlsruheja, in potnice, 41-letne Giorgine Barbare Maroschinatz iz Durmersheima, so položili v mrtvašnico pokopališča v Trasa-ghisu, kjer sta na razpolago sodnim oblastem za obdukcijo. Nesreča je bila še do prvih včerajšnjih popoldanskih ur ovita v tančico skrivnosti. Sprva je namreč kazalo, da je v nesreči umrl tudi oče Giorgine Maroschinatz Felix, Preiskovalci so namreč našli v razbitinah letala njegove dokumente, zaradi česar so domnevali, da je umrli moški prav on. Po podrobnejšem pre- gledu moškega trupla, pa so ugotovili, da je umrli pravzaprav pilot Kussmaul. Do nesporazuma je prišlo, ker je bilo letalo last Felixa Maroschinatza, dokumenti na njegovo ime pa so bili dejansko dokumenti o lastnini letala. Včeraj popoldne so tudi s Portoroža javili, da sta z letalom odleteli le dve osebi. Letalo je v nedeljo popoldne vzletelo s portoroškega letališča, namenjeno v Reichel-smein v Nemčiji. Megla in slaba vidljivost sta verjetno zavedla pilota s predvidene smeri, kar je bilo zanj in za potnico, ki je bila po rodu iz Vukovarja, usodno. Kmalu po nesreči je stekla reševalna akcija, ki pa je bila zelo težka, saj je kraj, kjer je strmoglavilo letalo, daleč od naselij in tudi od pešpoti. Preiskovalcem ni preostalo drugega, kot da se poslužijo helikopterjev. V nedeljo so po nekaj urah dospeli do razbitin malega letala. Pri reševalni akciji je sodeloval tudi helikopter službe za hitro pomoč iz Vidma, njegov prihod pa je bil, žal, zaman: tako pilot kot potnica nista preživela silovitega trčenja v goro. NOVICE Montalcinijeva na čelu mednarodnih zavodov Združenega sveta RIM - Nobelova nagrajenka Rita Levi Montalcini ( na sliki AP) je bila včeraj izvoljena za predsednico italijanske komisije mednarodnih zavodov Združenega sveta. Komisija nadzoruje sodelovanje oziroma vstop italijanskih dijakinj in dijakov v te prestižne šolske ustanove. V bieniju 1993-95 je za italijanske državljane rezeviranih 35 mest v teh zavodih. Montalcinijeva je prevzela mesto pokojnega senatorja liberalne stranke Valituttija. V komisiji je zastopan tudi devinski zavod Jadranskega morja v osebi predsednika Corrada Bel-cija. Furlanska KD polemična do RAI3 VIDEM - Načelnik KD v deželnem svetu Roberto Dominici je včeraj formalno zahteval od predsednika Dežele Turella, naj poseže pri vodstvu RAI v zvezi z zadnjo oddajo ”11 rosso e il nero“, ki jo vodi novinar Michele Santoro. V njej je eden izmed odbornikov Dežele Kampa-nije izjavil, da so po potresu v Furlaniji obnovili le Humin, ostalo potresno področje pa je bilo prepuščeno milosti in nemilosti časa. Dominici je prepričan, da je ta oddaja nudila televizijskemu gledalcu zelo izkrivljene informacije o obnovi od potresa porušene severne Furlanije. Od tod poziv Turellu, da nastopi pri rimskem vodstvu ustanove RAI, ki mora po njegovem popraviti to napako in nuditi verodostojne informacije o vseh teh zadevah. Oddaja ”11 rosso e il nero“ je vzbudila precej polemik v furlanskem javnem mnenju. Aretirali narkomana, ki naj hi ubil mater CAGLIARI - V sardinskem glavnem mestu so včeraj aretirali narkomana, ki sumijo, da je s palico ubil 72-letno mater. V preiskovalnem zaporu se je znašel 32-letni Antonio Iannacarro. Truplo njegove matere so našli v soboto popoldne v stanovanju. Dežurni zdravnik je takoj ugotovil, da je Zenska umrla nasilne smrti. Policisti sumijo, da jo je Iannacajro udaril s palico po glasnem prepiru, pri katerem naj bi sodeloval tudi njegov prijatelj. Moški je že nekaj časa trpel za psihičnimi motnjami. TRST / O SODELOVANJU MED ITALIJO IN SLOVENIJO Italija bo premagala svojo bolezen PIACENZA - »Pred nami je izredno pomen datum, ker bodo 18. aprila državljani na referendumu izrazili svojo voljo, ki jo bodo morali politiki in stranke spoštovati.« To je izjavil predsednik republike Scalfaro med svojim obiskom v Piacenzi. Gre za izredno Pomemeben in delikaten dogodek. »V svojst-vu predsednika republike,« je še dejal Scalfaro, »sem bil od prvega trenutka mnenja, da se državljani morajo v prvi osebi izreči in da je to njihovo pravico treba spoštovati.« Državljani bodo morali določiti, kako bomo v bodoče volili senat, gre pa za pomemben __Pokazatelj za to, kako se bo volilo za ves parlament. kakorkoli že, odločati mora ljudstvo in vsi, od parlamenta do političnih sil, morajo voljo ljudstva spoštovati. Kar zadeva zadnje afere s podkupninami in provizijami je Scalfaro rekel, da je Italija bolna, da pa je zmogla toliko poguma, da je poiskala vzroke in da o svoji bolezni javno spregovori. Vprašal se je tudi, kdo bi v tujini, med tistimi, ki danes obsojajo Italijo, zmogel toliko poguma, da bi o svojih slabostih tako javno razpravljal. Tudi to, po mnenju predsednika republike, priča o veliki demokraciji, ki se je uveljavila v Italiji. V spopadu ubit boss Imparato CASTELLAMARE Dl STABIA (Neapelj) - V spopadu s policijo je bil včeraj popoldne ubit Umberto Mario Imparato, 46-letni "ugledni” predstavnik krajevne kamore. Do spopada je prišlo okoli 16. uri na hribovitem področju, ki je v neposredni bližini kraja Ca-stellamare di Stabia, ko so očitno policijski agenti prestregli Imparata s spremstvom. Med navk-rižnim obstreljevanjem je bil ubit eden od osebnih stražarjev Imparata, medtem ko je bil 30-letni agent Pasquale Severino hudo ranjen v prša. Umberto Imparato se je zatekel na hribovito področje Lattari, se pravi tja, kjer je včeraj prišlo do spopada, pred več kot štirimi leti, ko je prekinil vse stike s svojim bivšim šefom Michelom D’Ales-sandrom. Imparato, ki so mu pravili ”o prefesso-re“, ker je v mladih letih študiral na univerzi, je bil najprej desna roka Michela D’Alessandra, velikega bossa kamore v Castellamereju di stabia. Ko so D’Alessandra aretirali je prevzel vse njegove posle Imparato, ki se je - kot kaže - tudi polastil blagajne celotne ka-morske druščine. Ko so D’Alessandra spustili je Imparato izginil in z njim tudi denar, na hribovito področje pa se je zatekel predno ga je sploh policija začela iskati. V vseh teh letih se je Imparato zelo dobro skrival - na hribovitem in z gozdom poraščenem področju si je uredil posebno skriva- lišče - saj ga niso mogli najti ne polipija ne možje, ki so ostali zvesti D’Alessandru. Zaradi "izdajstva" se je med D’Alessandrom in Impa-ratom več let bila krvava vojna, ki je terjala veliko človeških žrtev. Samo lani naj bi bilo zaradi obračunavanja med nasprotnima taboroma ubitih 24 oseb. Michele D’Alessandro, kateremu so dosodili prisilno bivanje na otokih Tremi ti, je pred kratkim pobegnil neznano kam. Policija pa je že pred meseci začMela stiskati v obroč Umberta Imparata in njegove: oktobra lani so namreč agenti na hribovitem področju blizu kraja Castellamare di Stabia ujeli njegovega 21-letnega sina Andrea. Slovenska komisija PSI o nadgradnji Osima TRST - Vprašanja sodelovanja med Italijo in Slovenijo, še posebno pa nadgradnja Osimskih sporazumov, so bila v središču pozornosti slovenske deželne komisije PSI, ki se je pod predsed- stvom Rudija Pavšiča (na sliki) sestala v Trstu. Na srečanju je sodeloval tudi koordinator pokrajinske federacije PSI Todero. Na srečanju je prišla do izraza potreba, da se stranka tudi na deželni ravni prizadeva, da bi, kar je v njeni moči, podpirala prizadevanja mešane slovensko-ita-lijanske komisije, ki se bo konec meseca vdrugič sestala v Rimu. Od pravilno zastavljenih osnov bo tudi odvisen rezultat dvostranskih pogovorov in v tem smislu bo morala naša dežela vsekakor odigrati vidnejšo vlogo in to na vseh ravneh, od gospodarske do politične. Slovenski socialisti so zato zainteresirani, da dela mešane komisije potekajo čimbolj plodno in da se odpravijo vse ovire, ki bi znale dogovarjanje zaustaviti ali ga celo onemogočiti. V okviru teh pogovorov pa je vprašanje narodnostnih skupnosti med najpomembnejšimi. Zaradi tega je nujno, da poiščejo najboljše rešitve, ki bi pošteno in dokončno medile vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji. S tem v zvezi pa mora odigrati socialistična stranka vidnejšo vlogo in se zavzeti za pravično rešitev manjšinske problematike, ki je doslej bila večkrat povod za stru-mentalizacije in s katero desničarske in nacionalistične sile gradile politični kapital. Slovenski socialisti iz- ražajo veliko zadovoljstvo, da je deželni odbor Furlanije-Julijske krajine sklenil, da ne bo vložil priziva na državni svet zoper razsodbo Deželnega upravnega sodišča glede rabe slovenščine v slovenskih občinah. Očitno je, da so tudi prizadevanja deželne komisije znotraj deželnega vodstva PSI rodila pozitivne sadove. Vprašanje rabe jezika je bistvenega pomena za našo narodnostno skupnost in zato je odločitev deželnega odbora toliko bolj pomembna, čeravno predstavlja le kamenček pri uresničevanju legitimnih zahtev slovenske narodnostne skupnosti, so na svojem srečanju ugotovili slovenski socialisti. ^ včerajšnjega posveta na Pomorski postaji (Foto KROMA) TRST / KONGRES OBRTNIKOV Turello zagotovil podporo obrtnim dejavnostim vFJK TRST - Deželni odbor je v zadnjih časih sprejel vrsto ukrepov za finančno podporo obrtnih dejavnosti, vključno z refinanciranjem zadevnega rotacijskega sklada. Prav v teh dneh pa je deželni odbor odobril tudi zakonski osnutek za preganjanje primerov sive ekonomije na obrtnem področju, se pravi obratovanja brez ustreznih dovoljenj, ki bi ga moral deželni svet odobriti še pred koncem sedanje zakonodajne dobe. Tako je povedal predsednik deželnega odbora FJK Vinicio Turello, ko je včeraj popoldne v kongresnem središču na tržaški pomorski postaji pozdravil tržaški pokrajinski kongres združenja Asso-ciazione degli artigiani, ki je potekal pod naslovom »Vloga obrtnega podjetja v sedanjem političnem in gospodarskem kontekstu«. Uvodno poročilo je podal pokrajinski predsednik Giorgio Ret, govorili pa so med drugimi tudi predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombe-si, voditelj zavarovalnice INA ASSITALIA Nevio Scaramuzza, član vodstva Tržaške hranilnice Gio-vanni Gregori idr. ČEDAD / ZAPRTJE BI POVZROČILO TE2AVE h Čedajske bolnišnice ne bodo zaprli Uspešen izid pogovora z Brancatijem ČEDAD - Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine nima namena zapreti čedajske bolnišnice. To je povedal deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati na srečanju v Čedadu, potem ko so v tem kraju pripravili protestno srečanje županov vseh petnajstih občin, ki sestavljajo zdravstveno enoto za Cedajsko. Srečanje na čedajskem županstvu je potekalo za zaprtimi vrati, tako da ni znano, kaj je Brancati povedal v zvezi z usodo bolnišnice. Povedati gre, da so proti zaprtju bolnišnice ustanovili celo poseben odbor, ki je na Čedajskem in v Nadiških dolinah zbral nad 23 tisoč podpisov občanov, ki so se izrekli proti predlogu deželnega odbora. Zaprtje bolnišnice bi namreč povzročilo veliko nevšečnosti tukajšnjim prebivalcem, ki bi se za zdravniško pomoč morali zateči v Videm, kjer se že danes soočajo z vrsto vprašanj zaradi pomanjkanja zadostnega števila osebja. Na srečanju v Čedadu je župan Giuseppe Pascolini Brancatiju orisal stališča krajevnih upraviteljev in samih občanov. Podobna stališča so izrazili tudi drugi župani, ki so prisostvovali srečanju. Deželni odbornik Mario Brancati, naj bi predlagal kompromisno rešitev: bolnišnica bi ostala, čedajsko zdravstveno enoto pa bi združili z videmsko. Deželni načrt namreč predvideva le pet zdravstvenih enot, eno za vsako pokrajino z izjemo videmske, kjer naj bi delovali dve enoti. Eno je gotovo: po tem predlogu bi bolnišnico v Čedadu ne zaprli in to je najpomembnejše. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418. Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG TRST Torek, 16. marca 1993 POLITIKA / OBČINA TRST PSI ostane v koaliciji Afera Uoyd: sredi aprila odločilni sklep Finmare Predstavniki PSI v tržaškem občinskem odboru so včeraj formalno umaknili odstop iz Staffierijeve koalicije, ki torej ostaja na čelu Občine. To vsaj do srede aprila, ko bi se morala skupščina družbe Finmare dokončno izjasniti o usodi Lloyd Triestino. Politične krize mestne uprave torej za sedaj ne bo, vsa ta afera, če jo lahko tako sploh imenujemo, se je končala z znanim rekom »tresle so se gore, rodila se je miš..« Da ne bo krize je bilo jasno že soboto, ko so delegacije KD, Liste in socialistov podpisale politični dokument o usodi zgoraj omenjene tržaške pomorske družbe. V njem je rečeno, da bodo župan in vsi odborniki odstopili, če ne bo Finmare na skupščini 16. aprila jasno povedala, da ne misli "preseliti" Lloy-da v Genovo. Staffieri je na odborovi seji pozval Segheneja in somišljenike, naj umaknejo odstop, kar so zastopniki PSI - piše v izjavi za tisk - takoj naredili. Napovedana skupščina delničarjev Finmare bo - kot kaže - odločilna ne samo za usodo Lloyd Triestino, ampak za razvoj italijanskega javnega pomorstva, ki že nekaj leti doživlja zelo hudo krizo. Kot znano, nameravajo v Rimu združiti vse pomembnejše javne pomorske družbe, ki imele glavni sedež v Genovi, v Trstu pa bi ostale le nekatere periferne službe. Staffieri je v tiskovnem sporočilu izrazil veliko zadovoljstvo, da so občinski zavezniki v celoti podprli njegovo znano potezo o odstopu. Grožnja po odstopu je po županovem mnenju bila le sredstvo za politični pritisk, cilj celotne mestne skupnosti pa mora biti rešitev Lloyda. Lista za Trst prireja v soboto o tem vprašanju javno manifestacijo, na katero je že vabila sindikate in vse politične sile. Politično ozadje afere Lloyd Triestino, ki je v vsakem primeru zelo resna, znova dokazuje, da je Lista danes - politično gledano - bistveni dejavnik občinske koalicije, kjer se vse vrti okrog Staffierija, Camberja in njunih somišljenikov. Nihovi zavezniki - krščanski demokrati in socialisti -se prevečkrat obnašajo le kot navadni statisti, medtem ko ”igro“ vodijo le melonarji. ________PODKUPNINE / ČISTILNA NAPRAVA_ Cividin in Del Monaco tudi včeraj zaslišana Preiskava zavita v molk - Novosti morda iz Monze Tržaški gradbenik Mario Cividin s svojim odvetnikom na tržaškem sodišču tik preden ga je sodnik De Nicolo zaslišal Podkupninska afera, ki je v zvezi s čistilno napravo v Zavljah zajela tudi naše mesto z aretacijo gradbenika Maria Cividi-na (ki je v hišnem priporu), inženirja Doriana Del Monaca in tehnika milanskega podjetja »Ecologia SpA« Santina Biavaschija (prvi je v koronejskih zaporih, drugi je zaprt v Va-reseju), se je včeraj nadaljevala z zasliševanji Ci-vidina in Del Monaca. Prav v zvezi z zasliševanji pa niso prišle na dan kakšne posebne novosti. S strani sodnikov se ni izvedelo dejansko nič, a tudi zagovorniki osumljencev niso bili kaj prida zgovorni. Odvetnik Ezio Volli, ki brani Del Monaca, je le potrdil, da je njegovega varovanca zaslišal sodnik za preliminarne preiskave Vincenzo D’Amato, potem ko je že moral odgovarjati namestniku državnega pravdnika Antoniu De Nicolu, ki vodi celotno preiskavo. Odvetnik pa niti besedice ni črhnil o tem, česa je D’Amato obtoževal Del Monaca, čigar ime najdemo pri vseh večjih javnih delih v Trstu. Kot je pred časom trdil občinski odbornik Paolo Ghersina, gre za pravega »čudežnega profesionalca«, ki se lahko istočasno ukvarja z nogometnim stadionom, upepelje-valnikom, podvodno napeljavo in čistilno napra- vo (po izračunih »zelenih« naj bi mu bila tržaška Občina v zadnjih 5 letih izplačala 7 milijard lir). Zaradi izjav, ki jih je Ghersina na njegov račun dal v občinskem svetu, je Del Monaco pred časom celo najavil tožbo. Odvetnik Volli je s svoje strani še dodal, da tudi danes ni pričakovati nič novega, jutri ali pojutrišjem pa bi moral sodnik potrditi ali preklicati zaporni nalog. Odvetnik 72-letnega Maria Cividina, Dario Lunder, je s svoje strani izrazil optimizem. Cividi-novo zasliševanje je trajalo nekaj manj kot eno uro, D’Amato pa ima še štiri dni časa, da se odloči glede hišnega pripora. Vsekakor sta tako Cividin kot Del Monaco zavrnila vse obtožbe. Morda bo kakšna novost danes le prišla na dan, vendar ne v Trstu. Predsednik upravnega sveta »Ecologia SpA« Giuseppe Zaccaria, ki sodi v socialistični krog in ki je že dva meseca v zaporu v Monzi, je zaprosil za sestanek s sodniki. Morda se mu bo razvezal jezik, saj je doslej vseskozi zanikal kakršnokoli povezavo s sodnimi preiskavami v Trstu in drugje po Italiji. »Ecologia SpA« si je zagotovila gradnjo čistilne naprave v Zavljah, dela pa je dejansko izvajalo Cividinovo podjetje. Sprva se je govorilo, da je bilo izplačanih okrog 20 milijonov lir podkupnine, ki so narasli na 30, vendar marsikdo pravi, da gre za dokaj višje vsote in da so v zadevo vpleteni tudi politični predstavniki, a v sami družbi »Ecologia SpA« naj bi bili predstavniki drugih družb, pri čemer omenjajo Larinija, velikega obtoževalca Craxija, bivšega predsednika ENI Cagliarija ter celo Ligre-stija. TRST / MED SINDIKATI IN PRISTANIŠKIM VODSTVOM Na obzorju dogovor za razvoj pristanišča Tudi uporabniki pristanišča dali soglasje za podpis sporazuma še v tem tednu Včeraj so se začela pogajanja med vodstvom Avtonomne tržaške pristaniške ustanove in tržaškimi sindikati CGIL, CISL in UIL, ki naj bi obrodila načrt za preporod tržaškega pristanišča. Kaže, da je bil začetek dober, saj so nam sindikalisti po končanem srečanju povedali, da jim je pristaniško vodstvo predstavilo predloge, ki predstavljajo »dobro izhodišče za nadaljnjo diskusijo«, tako da bi se res lahko zgodilo, da bi do podpisa skupnega dokumenta prišlo že konec tega tedna. Obe strani sta namreč zainteresirani, da dosežeta sporazum pred iztekom sedanje komisarske uprave, kateri zapade mandat 24. t. m. Sestanek je potekal na sedežu pristaniške ustanove od 16. do 18. ure. Delegacijo pristaniške ustanove je vodil izredni komisar Paolo Fusaroli in v njej je med drugimi bil šef urada za delo in osebje Sergio Fasano, na drugi strani mize pa so sedeli Fabio Sanzin in Giacomo Candotto za CGIL, Livio Maraspin in Fulvio Jugovac v imenu CISL ter Giordano Me-lozzi za UIL. Pristaniško vodstvo je sindikatom predstavilo pisne predloge 1. za bodočo namembnost posameznih pristaniških območij; 2. za kriterije, na osnovi katerih naj bi presojali ponudbe za prizatizacijo pristaniških struktur in služb; 3. za upravljanje delovne sile. Kot rečeno, so sindikalisti načelno pozitivno ocenili predloge. Svoje stališče bodo vsekakor natančneje opredelili danes dopoldne na srečanju med pokrajinskimi tajništvi CGIL, CISL in UIL, pristaniškemu vodstvu pa ga bodo predstavili na drugem srečanju, ki je že sklicano za jutri. Ce bo šlo vse po sreči, bo do podpisa skupnega dokumenta prišlo v petek, 19. t. m. Bil bi res velik dosežek, če pomislimo na polemike, ki se že lep čas bijejo med sindikati in komisarsko upravo tržaškega pristanišča in ki so med drugim privedle tudi do tega, da je tržaško vodstvo enega izmed sindikatov, in sicer CGIL, večkrat zahtevalo odstop izrednega komisarja Fusarolija in se celo zavzelo za njegovo odstavitev po sodni poti. Očitno pa je položaj tržaškega pristanišča zdaj tako hud, da je marsikdo pripravljen žrtvovati tudi nekaj svojega ponosa, da bi le prišlo do sporazuma, ki naj bi omogočil izhod iz sedanje krize. Pred popoldanskim sestankom s sindikati pa se je izredni komisar Fusaroli včeraj dopoldne sestal tudi s predstavniki uporabnikov pristanišča, da bi jih povprašal za mnenje glede načrta za preporod tržaškega pristanišča, o katerem so pozneje stekla pogajanja s sindikalnimi predstavniki. S Fusarolijem in sodelavci so se pogovarjali predstavniki špediterjev, pomorskih agentov in industrijcev. Kot beremo v tiskovnem poročilu, ki ga je izdalo vodstvo pristaniške ustanove, je bilo dopoldansko srečanje zelo konstruktivno. Na njem so obravnavali še zlasti vrsto problemov, ki so povezani z bodočo zaposlitvijo tako uslužbencev pristaniške ustanove kot članov Enotne družbe pristaniških delavcev. Govor je bil predvsem ° normativu, po katerem naj bi zasebna podjetja prevzela del sedanjega pristaniškega osebja. Na sestanku pa so se dotaknili tudi vprašanja bodoče namembnosti nekaterih pristaniških območij. Kaže, da je tudi na dopoldanskem predhodnem srečanju prišlo do izraza temeljno soglasje, tako da obstajajo navidez vsi pogoji za to, da bi §e v tem tednu sklenili sporazum, ki bi Zel odobravanje vseh prizadetih strani. Bo res tako? NOVICE OBČINA TRST / SKLEP V KROŽKU MIANI / SREČANJE S TR2ASKO PUBLIKO Srečanje delavcev CGIL Sindikalna demokracija, predstavništvo in reprezentančnost - te tri teme bodo v ospredju jutrišnjega sindikalnega srečanja, na katerega vabi pokrajinski sindikat CGIL predstavnike vseh lastnih struktur. Pobuda spada v okvir notranje preosnove, ki jo je podvzel sindikat, da bo prilagodil svoje delovanje novim zakonskim zahtevam, predvsem pa, da bi zadostil zahtevam in potrebam delavskega sveta po vse večji povezavi med delavsko bazo in sindikalnimi strukturami. Uvodno poročilo bo imela Fiorella Farinelli, vsedržavna tajnica CGIL. Skupščina SKP o zdravstvu V miljskem sedežu Stranke komunistične prenove bo danes ob 17. uri javna skupščina o »zdravstveni kon-trareformi« Amatove vlade in o predlogu referenduma za njeno ukinitev. Govoril bo primarij pri tržaški KZE Sergio Minutillo. Turška kopel v upravi ANITA Tržaški občinski odbor je začasno upravljanje turške kopeli v Ul. Paolo Veronese poveril naturističnemu društvu ANITA. Društvo bo to javno strukturo za sedaj upravljalo do 30. junija, julija in avgusta bo kopel zaprta. Kopel bodo znova odprli v prihodnjih dneh z umikom 19-22. V četrtek soočanje o kaznilnicah Krožek za politične vede Che Guevara prireja v četrtek ob 18. uri v dvorani S. Maria Maggiore srečanje na temo "Zapori, za kaj, za koga in kako". Gost srečanja bo senator Mario Gozzini, ki je bil med glavnimi pobudniki reforme italijanskih kaznilnic, ki prav zaradi tega nosi naslov "zakon Gozzini". Srečanje bo uvedla predsednica krožka Che Guevara Maigherita Hack Obvestilo tržaških mestnih redarjev Poveljstvo tržaških mestnih redarjev sporoča, da bodo lastniki avtomobilov s katalizatorjem v prihodnjih direktno dobili na dom dovoljenja za vožnjo v mestnih predelih, ki so v določenih dneh zaprta za promet. V Trstu velja ta prepoved v torkih in v petkih. Ta dovoljenja, ki veljajo na celotnem državnem ozemlju, nadomeščajo dovoljenja, ki jih je svojčas izdala občinska uprava. Nova konvencija Očina-Carftas Tržaška uprava je obnovila konvencijo s škofovsko dobrodelno ustanovo Caritas za upravljanje Centra, ki nudi gostoljubje in oskrbo priseljencem z nerazitvih držav. Upravljanje te strukture stane Občino 90 milijonov lir letno. Pristojni občinski upravitelji nameravajo v bodoče še okrepiti to zelo dragoceno ustanovo, načrtujejo tudi ureditev večjega zbirnega centra za begunce iz nekdanje Jugoslavije. Za to pa Občina nujno potrebuje podporo in finančna sredstva iz drugih javnih skladov. Nova služba za čiščenje spomenikov in obeležij Občinski odbor bo no predlog odbornika Perellija to nalogo v kratkem poveril zasebnemu podjetju Sergio Slaino o namenu satire v današnjem času Predstavitev njegove nove knjige in razstava vinjet Občinski uslužbenci čistijo spominsko obeležje v Bazovici (foto Križmančič/KROMA) Tržaška občinska uprava bo poverila zasebnemu podjetju čiščenje oskrunjenih zidov, spomenikov in raznih obeležij. Tako je na predlog pristojnega odbornika Alessandra Perellija sklenil občinski odbor, ki bo za to nalogo v kratkem priredil posebno licitacijo. Občina je v nekaterih primerih že posegla in očistila sramotilne napise (npr. na nekaterih spomenikih in obeležjih NOB ter na bazoviški fojbi), sedaj pa bo to delala redno, kar gotovo predstavlja dobrodošlo novost. Perelli je kolegom v odboru povedal, da služba za mestno čistočo, zaradi omejenega števila osebja, ne more redno opravljati tega dela in to niti v predvolilnem obdobju, ko so vandalske akcije žal na dnevnem redu. Za te izredne primere je Občina svojčas uvedla posebno tehnično službo, ki pa ni bila kos naraščajočim potrebam. Od tod sklep, ki ga je uprava sprejela soglasno, da se to nalogo poveri zasebnikom, ki bodo lahko hitro poskrbeli za odstranitev sramotilnih in žaljivih napisov. Uvedbo te službe so med drugim že večkrat zahtevale tudi borčevske organizacije s tržaškega Krasa, ki jim črni vandali redno skrunijo in mažejo spomenike. Nekajkrat sta za to posegla tudi oba kraška rajonska sveta, ki dolgo časa nista o tem dobila od Občine nobenega stvarnega odgovora. Pred meseci so občinski uslužbenci ponekod začeli brisati napise, za to pa bo v kratkem, kot rečeno, skrbelo zasebno ’ podjetje. Tržaški krožek Ercole Miani je v nizu zanimivih srečanj povabil tokrat v galerijo Studio Phi satirika Sergia Staina, avtorja znamenitega Boba in njegovih pikrih bodic na račun politike in njenih predstavnikov. Bila je to prilika za predstavitev njegove nove knjige Tempeste in istočasno razstave štiridesetih serij originalnih vinjet, ki knjigo sestavljajo. Avtorja je predstavil novinar Maurizio Fogar, čemur je sledil razgovor z obiskovalci predvsem o namenu in mestu satire v današnjem času. Začetni dvom Staina o pomenu takega pogovora se je ob zaključku srečanja, zaradi doživetega zanimanja, spremenil v zadovoljstvo. (-srce-) Sergio Staino (prvi na desni) med srečanjem v krožku Miani (foto Križmančič/KROMA) ŠOLSTVO / DELIKATNO VPRAŠANJE POPOLDANSKIH POVRATKOV Tržaška občina: šolska kosila bodo, če bo denar. Sicer pa na Občini čakajo, kakšno st&išče bodo zavzeli šolski zborni organi Vprašanje popoldanskih povratkov v osnovnih šolah, ki jih predvideva znani zakon št. 148, je že od samega vstopa zakona v veljavo dvignilo tudi na Tržaškem mnogo prahu. Številne šole in področni sveti so se izrekli proti popoldanskemu pouku. Mnogokrat so bili argumenti, s katerimi so zagovarjali svoje zahteve, različni, skoraj vsi pa so se ujemali v vsaj eni skupni točki; šolskem kosilu. Povsem nerealno bi namreč bilo, da bi starši prihajali po otroka v šolo, ga peljali domov, kjer bi kosil - seveda dokaj hitro zaradi minimalnega časa na razpolago - nato pa bi ga morali spet na vrat na nos prepeljati v šolo. Ob takih primerih bi bila najbolj razsodna uvedba šolskega kosila (enkrat ali dvakrat tedensko, odvisno od števila popoldanskih povratkov), kar pa bi bilo mogoče izvesti le, če bi šola razpolagala z jedilnico in drugimi ustreznimi prostori. Na Tržaškem je bolj malo šol opremljenih z jedilnico (razen tistih s celodnevnim poukom); oprema jedilnic bi pomenila lep strošek za Občino, saj bi morala prav občinska uprava poskrbeti zanje. No, vse kaže, da se Tržaška občina vsaj v bližnji bodočnosti ne more »spoprijeti« s tem vprašanjem, in tudi z drugimi, ki zadevajo šolsko kosilo, ne. Tiskovni urad Tržaške občine je objavil včeraj tiskovno sporočilo, v katerem omenja, da bi morale po zakonu 148 občine poskrbeti za šolsko kosilo, takoj zatem pa obrazložuje, da se ta načelna zakonska obveza bije z nezavidljivo realnostjo pomanjkanja finančnih sredstev krajevnih uprav. V sporočilu Občina zagotavlja, da sicer namerava zadostiti zakonu, a le v minimalni meri, in še v teh primerih bo treba predhodno preveriti, ali je ta pomoč sploh mogoča... Občina na koncu svojega tiskovnega sporočila navaja tudi nekakšno opravičil0 za tako svoje »vsilj6-no« početje. V sp°' ročilu namiguje, da bi moralo ministrstvo za šolstvo v kratkem iz' dati okrožnico, ki na) bi poverila področnim svetom dokaj šno avtonomijo pri obravnavanju vprašanja p°' poldanskih povratkov. Tržaška občina meni torej ob tem dobesedno sledeče: »Počakajmo, kaj bodo odločuj posamezni šolski zborni organi, zatem pa se bomo temeljiteje lotili posameznih pri' merov.« PROSEK / OBČNI ZBOR Godbeno diušhro ima nov odbor V petek so se v SoSCevi hiši na Proseku zbrali na rednem obenem zboru elani Godbenega društva Prosek. Poročilo upravnega odbora je podal predsednik društva Bruno Verša, ki je podčrtal, da je godba v letu 92 imela kar 29 nastopov. Med najpomembnejšimi spada gotovo udeležba na tekmovanju pihalnih orkestrov v Logatcu, kjer je godba dobila srebrno odličje. Društvo je poskrbelo tudi za prijetno razvedrilo svojih elanov in domačinov s tem, da je priredilo dva izleta v Dobrno, in za Silvestrovanje. Verša je omenil tudi, da je odbor skrbel ža nabavo krojev m instrumentov za nove godbenike, ter da so s prostovoljnim delom bili mojeni društveni prostati- Cimprej pa bodo stekla dela za postavitev nove strehe nad sedežem društva. Ob koncu se je dotaknil še nekaterih problemov, ki jih bo moral novoizvoljeni odbor rešiti, ter poudaril potrebo po Večji zavzetosti za društveno imovino in boljši zasedbi na sejah in vajah. Glede glasbene šole, ki deluje v okviru godbe že nekaj let, pa je poudaril, da dobro deluje in to je Pozitivno, ker je prav iz te šole izšla večina sedanjih godbenikov. Ne smemo namreč pozabiti, da se je proseška godba v Zadnjih letih precej pom- ladila. Tajniško poročilo je podal Aljoša Blason, ki je podrobno analiziral delovanje in posamezne nastope godbe. Omenil je tudi, da bo godba prihodnje leto slavila 90-let-nico delovanja. Ob tej priliki nameravajo izdati posebno brošuro in zato bodo v kratkem ustanovili posebno komisijo, ki bo poskrbela za izdajo te pomembne poublikacije. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podala Isa-bella Cipollino, je bilo razvidno, da je godba kljub temu, da nima javnih podpor in da ne dobiva več toliko prostovoljnih prispevkov, vseeno zaključila sezono z aktivo, kar je nadvse pohvalno, če upoštevamo na številne stroške, ki so jih godbeniki imeli v teku leta. V svojem poročilu je dirigent Aljoša Starc v glavnem obravnaval delo godbenikov pri vajah in nastopih, po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal Slavko Lukša, pa so prisotni izvolili nov devetčlanski odbor, ki ga sestavljajo; Aljoša in Andrej Blason, Karel Ukmar, Slavko Luksa, Bruno Verša, Isabella Cipollino, Marino Ukmar, Marko Rupel in Aljoša Starc. Novoizvoljeni odborniki se bodo sestali v tem tednu, da si porazdelijo funkcije. (B.R.) GLEDALIŠČE / JUTRI OB 11. URI V KULTURNEM DOMU In še enkrat bo cesar nag SSG bo ponovilo otroško igro Cesar med sleparskima tkalcema-krojačema (Foto Davorin Križmančič/KROMA) Jutri dopoldne se v Kulturni dom vrača otroška igra "Cesarjeva nova oblačila": gre za prepesnitev znane Andersenove pravljice, za kar je poskrbel Milan Jesih. Igro, ki je požela odobravanje tako kritike kot občinstva, je režiral Vladimir Jurc. Predstavo, ki se bo pričela ob 11. uri, pa si poleg otrok lahko ogledajo tudi odrasli, saj bo vsakdo v njej našel kakšen zanimiv namig. Glasbo, ki ima v tej postavitvi pomembno vlogo, je napisal Miran Košuta, kot svetovalec za magijo pa je sodeloval Vikj. Nova oblačila si bo kot cesar skušal nadeti Gojmir Lešnjak, sesila naj bi jih premetena sleparja Alojz Svete in Maja Blagovič. Pravega cesarja brez spremstva ni, v tokratni igri Slovenskega stalne- ga gledališča je ošabna dvorna dama Lučka Počkaj, ustrežljiv dvorjan Stojan Colja, ministra Adrijan Rustja in Franko Korošec, povezovalec pa je Vladimir Jurc. Sceno je pripravil Marjan Kravos, kostume pa si je omislila Marija Vidau. S to otroško igro je ansambel SSG že precej gostoval, med drugim jo je predstavil tudi italijanskim otrokom. KD GRBEC / PRILOŽNOSTNI GOVOR NEVE LUKEŽ Prijeten glasbeni večer v škedenjskem društvu ob ženskem prazniku znostni govor Neve Lukeš v škedenjskem KD Grbec (foto Ferrari/KROMA) »Glasbeni večer« je KD Ivan Grbec iz kednja poimenovalo PBreditev, ki se je v soplo odvijala v druStve-'h prostorih in bila nagnjena praznovanju 8. - dneva žena. »Vsako leto prinaša ,8'ttiarec različna sporočili jih narekujejo la, °nkretni socialno- zgo-s°vinski trenutki,« je v vojem nagovoru gostom ^e)ala Melita Valli. »Tok-at je sporočilo izraz solidnosti do vseh žensk, 1 s° tarča karSnegakoli asilja, istočasno pa tudi P° rditev prepričanja, da ti ?.astoPd čas, ko morajo Jti ženske sprejeti tiste “tigovornosti in vlogo, ki i fahko v teh časih od- Vse* ne^a Pomena za nas Grganizatorke večera so načrtovale, da bodo na njem nastopili gojenci škedenjske podružnice Sole GM in pa vokalna skupina Sovodenjskih deklet. Epidemija influence je preprečila nastop gojencev, z izjemo Paola Biancuzzija iz 5. razreda prof. Ivane Lipo-glavšek, ki je izvajal skladbo Clauda Debussyja. Sledil je nastop Sovodenjskih deklet, ki so lani praznovala svojo desetletnico delovanja in so tudi tokrat, kljub odsotnosti dveh pevk, pokazala velik napredek v svoji pevski ustvarjalnosti, predvsem pa voljo in željo, da iščejo nove programe, nov način izražanja in podajanja pesmi iz naše bogate zakladnice. Za svoj nastop so bile pevke, ki jih že od začetka vodi Sonja Pelicon, upravičeno deležne toplega aplavza in pohval. Večer je izpolnil govor Neve Lukeš, ki je bil nekak prijateljski pomenek o vsem, kar nas danes mori in teži, kar nam vzbuja zaskrbljenost, nas prizadeva kot pripadnike slovenske manjšine. »Nič nam ne bo podarjeno; vse si bomo morali izboriti sami. Zato so prav društva tisti centri, v katerih morajo najti svoj prostor mladi in starejši člani, ki morejo občutiti, da se bomo obdržali, da bomo kos vsem pritiskom le, če bomo znali braniti in krepiti vse dejavnosti, v katerih smo desetletja in desetletja prisotni«, je med drugim dejala govornica. JUTRI V PARADISU Mladi z glasbo v boju proti emaiginaciji V dvorani Paradiso (Ul. Flavia) bo jutri zvečer z začetkom ob 21. uri zanimiva glasbena prireditev, katere izkupiček bodo prireditelji namenili boju proti Aidsu. Med glavnimi organizatorji te manifestacije je tudi mladi Slovenec Cri-stian Siškovič, pobudo pa podpira milansko združenje ”La Sorgen-te“, ki si na prostovoljni osnovi prizadeva za pomoč emarginiranim osebam, posebno obolelim za Aidsom. Na jutrišnji prireditvi v bodo nastopili dejansko vsi disk-jo-ckeji s tržaške pokrajine in tudi nekateri znani gostje iz drugih italijanskih mest. Vsi bo- do nastopili brezplačno, pobudo bo neposredno prenašala zasebna radijska postaja Radio Punta Zero. Kot nam je povedal Siškovič, skušajo organizatorji dokazati in pokazati, da disko klubi niso samo kraj za zabavo in razvedrilo, ampak nudijo tudi priložnost mladim, da razmislijo o aktualnih družbenih problemih. Si-Skovic in sodelavci načrtujejo se druge podobne solidarnostne pobude. Vstopnica za jutrišnji koncert stane 15 tisoč lir. Vstopnice prodajajo pri UTAT (Pasaža Protti 2). Manifestacijo so gmotno podprli nekateri tržaški javni lokali in trgovine. SLOVENSKI V TRSTU »'Tnmtiu,. 20/n vabi na srečanje z zgodovinarjem VLADOM HABJANOM Avtor knjige »Anton Martin Slomšek« bo spregovoril o slovenski Cerkvi od Slomška do priznanja slovenske Škofovske konference. Danes, 16. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani Posebne ponudbe galerije TRŽAŠKE KNJIGARNE Obiščite nas, ne bo vam žal! Bernik, Galič, Debenjak, Manzu, Mušič, Makuc, Hozo, Apollonio, Maleš in drugi. KINO ARISTON - 17.30, 21.00 »Malcolm X«, r. Špike Lee, i. Denzel VVashington, Angela Bassett. EXCELSIOR - 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »L’ar-mata delle tenebre«, r. Sam Raimi. EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20. 22.00 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Swinton. NAZIONALE 1 - 16.30. 18.05, 19.40, 21.05, 22.15 »2013 - La fortezza«, i. Ch-ristopher Lambert. NAZIONALE 2 - 16.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Twin Peaks - Fuoco cammina con me«, r. David Lynch, i. Sheryl Lee, David Bowie. NAZIONALE 3 -15.20, 17.00. 18.45, 20.25, 22.15 »Trappola in alto mare«, i. Števen Seagal. NAZIONALE 4-15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. GRATTACIELO - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »II di-stinto gentiluomo«, i. Ed-die Murphy. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suo-ra«, i. W. Goldberg. EDEN - 15.30, 22.10 »Femmine bianche, stallo-ni neri», pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.50, 20.00, 22.15 »Dracula«, r. Francis Ford Coppola. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sex and Zen, il tappeto da pre-ghiera, di čarne«, prepovedan mladini pod 18. letom. ALCIONE - 20.00 »Pr-zejscie« (Passaggi) - Ewa Ziobrovvska - risanka - podnapisi v italijanščini; »Ko-niec gry« (La fine del gio-co) - Feliks Falke; 22.00 »Lewiatan« - Marek Falat -risanka - podnapisi v angleščini; »Zaklad« (Carcere minorile) - Teresa Kotla-rezyk. RADIO - 15.30, 21.30 »Offerta speciale con... de-siderio bestiales, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 16. marca 1993 HERBERT Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 18.12 - Dolžina dneva 11.56 - Luna vzide ob 2.32 in zatone ob 11.41. Jutri, SREDA, 17.. marca 1993 JEDRT VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,2 stopinje, zračni tlak 1030 mb narašča, brezvetrje, vlaga 84-odstotna, nebo pooblaCeno z meglo, morje mirno, temperatura morja 7,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sara Voinich, Caterina Furlan, RAZSTAVNA DEJAVNOST / V CENTRU IL GIULIA Morska biologija pri nas Razstavo so pripravilii strokovnjaki Miramarskega morskega parka Jutri bodo v razstavnih prostorih bivše pivovarne Dreher v trgovskem centru Il Giulia odprli razstavo o Morski biologiji v Trstu od 1800 do danes. Razstavo so pod okriljem Deželne službe za okolje FJK pripravili člani vodstva Miramarskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF. S pobudo, ki so jo predstavili že lani na tržaškem gradu, želijo predvsem naglasiti dejstvo, da so v našem mestu že v začetku prejšnjega stoletja opravili številne pomembne raziskave na področju morske biologije; ob tem pa so že tak- rat poudarjali pomen Tržaškega zaliva Z vidika naravnih lepot. Razstavo sestavlja približno 90 panojev, razdelili pa so jo v sedem delov, ki gredo od zgodovinskega pregleda do zaščite naravnega okolja: ob slednjem so izpostavljene tako vloga zaščitenega Miramarskega morskega parka kot tudi naloge Observatorija za Severni Jadran, ki nadzira pojav cvetenja alg. Razstava, ki so jo vključili v program Sola-okolje (Scuo-lambiente), bo odprta vsak elan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. V Miljah niz Komičnega teatra Kulturni krožek Globo-gas organizira krajši niz predstav, v katerih nastopajo znani italijanski komiki. Niz se bo pričel 26. marca s tekstom Stefana Bennija v interpretaciji Antonia Catanie in Gigia Albertija. V drugi se bo predstavila Lucia Vasini z Mauriziom Milanijem, v tretji pa Paolo Hendel. Zadnja bosta nastopila Giuseppe Cedema in Roberto Citron. Giovanni Valerio, Davide Settin, Letizia Carli, Sonny Scaratti, Andrea Drius, Lorenze Stocchi, Nicoletta Malika, Mattia Di Rocco. UMRLI SO: 54-letna Carla Malalan, 84-letni Odorico Giraldi, 87-letna Maria Umoret, 51-letni Ser-gio Zogolini, 93-letna Mar-gherita Lazzari, 72-letna Giovanna Stepancich, 85-letni' Antonio Liberti, 87-letni Virgilio Zecchini, 78-letna Nerea Krenn, 77-letna Albina Mattich, 83-letna Olga Kuret, 89-letna Flora D’Alessandro, 81-letni Vito Ventura, 77-letni Giovanni Sepich, 71-letni Angelo Rapalla, 72-letna Silvana Podboj, 84-letna Lea Casa-grande, 58-letni Franco Edera, 67-letni Angelo Stambach. D LEKARNE Od ponedeljka, 14., do nedelje, 21. marca 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. T. Vecellio 24 (tel. 633050), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) — samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. PRIREDITVE SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi Člane in prijatelje na predavanje Rajka Slokarja LEPOTE GRAN SASSA IN ABRUSKEGA NARODNEGA PARKA s prikazom diapozitivov. Predavanje bo v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška. FOTO TRST 80 vabi na predvajanje diapozitivov ZENSKI AKTI IN GORIŠKA S PTIČJEGA ZORNEGA KOTA. Gost večera bo Marjan Bažat, mojster fotografije, elan Foto kino kluba iz Nove Gorice. Ob tej priložnosti bomo predstavili tudi knjigo TRENUTKI V GORIŠKIH BRDIH s fotografijami Marjana Bažata in besedilom Marjana Breclja. Srečanje bo v petek, 19. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/11 nadstr.). SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in TABORNIKI RMV v sodelovanju z muzejem NOB v Mariboru prirejata razstavo SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM, ki bo v Kulturnem domu od 19. 3. do 13.4. 1993. Otvoritev bo v petek, 19. t. m., ob 18. uri. OBVESTILO IZLETNIKOM Naše bralce, ki so se prijavili za izlet v Umbrijo prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine v sredo, 17. t.m., izključno na Upravi našega dnevnika v Ul. Mon-tecchi 6, in sicer med 8.30 in 13.30. SKD TABOR - Opčine, Prosvetni dom. Mladinska gledališka skupina posveča 25- letnici društva mladinsko igro GENIJI V KRATKIH HLAČAH. Režija, adaptacije, songi in koreografija Edita Frančeškin, glasba Nevio Miklaucic, scena Magda Tavčar. Premiera v petek, 19. t. m., ob 20.30, ponovitev v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri. Vabljeni! GODBA NA PIHALA iz Ricmanj priredi v okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Jožefa PROMENADNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 21. t.m., ob 14. uri na ricmanjskem trgu. Dirigira David Pobega. Vabljeni! TRŽAŠKI VZPI - ANPI organizira v sodelovanju z ZZB NOV iz Nove Gorice VSAKOLETNO MANIFESTACIJO v spomin na padle Garibaldince v Temnici na Krasu v nedeljo, 21. t. m., ob 11. uri. Govorila bosta Giorgio Marži- podpredsednik tržaškega pokrajinskega odbora VZPI -ANPI in Franc Leskovec -podpredsednik ZZB NOV iz Nove Gorice. Sodeloval bo TTPZ P. Tomažič. Vabljeni! □ OBVESTILA SK BRDINA organizira predstavitev sanitarnih artiklov, ki bo jutri, 17. t. m., ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah. ODBOR SD PRIMOREC sklicuje v petek, 19. t.m. redni občni zbor Prvo sklicanje ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni elani. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES - Konferenca za Furlani j o-Julijsko krajino, vabi vse elane na javno posvetovanje »Kam s svetovnim slovenskim kongresom« v Četrtek, 18. marca, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109 (nasproti cerkve na bližnjem trgu Brdina). SD SOKOL in KD I. GRUDEN prirejata v soboto, 20. t.m., ob 20.30 DRUŽABNI VEČER. Ob prigrizku in domači kapljici bo priložnost za poravnavo članarine. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje v četrtek, 25. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v ul. sv. Frančiška 20, v Trstu 39. REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom. Volilno pravico imajo Člani s plačano članarino za leto 1993. Sl SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalno nameščene Solnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo (attributo ridot-to). Doklado prejemajo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na Šolah vsaj 78 dni in teden dni pred iztekom leta. SSS opozarja interesente, da se letošnji obrazci razlikujejo od lanskih. Morebitna pojasnila in novi obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, tel. št. 370301, po uradnem uniku: ob torkih od 11.30 do 13. ure, ob sredah od 17. do 18.30, ob Četrtkih od 9.30 do 11. ure ter ob petkih od 15. do 16. ure. MALI OGLASI OSMICO je odprl Ivan Antonie, Cerovlje 34. Toči belo in Črno vino. OSMICO ima Dušan Guštin - Repen 22. PRODAM opremo za trgovino jestvin. Telefon (040) 273337 po 15. uri. AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodajamo. Tel. St. (040) 421508 od 13. do 13.30. PEDIKERKA - ma- nikerka nudi usluge na dom. Telefon (040) 229347, NUDIM lekcije iz matematike in slovenščine za srednje in višje Sole (bienij) - telefon 312935 IŠČEMO upokojeno bolničarko ali izkušeno hiSno pomočnico za službo pri ostareli gospe, včasih tudi ponoči. Tel. na St. (040) 225197. Uslužbenci in odbor Društvene prodajalne na Opčinah izrekajo odbornici Lili Cebulec iskreno sožalje ob smrti drage mame V 91. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče Andrej Regent Pogreb bo jutri, 17. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek. Žalujoči hčeri Lidija in Darinka z družinama ter ostalo sorodstvo Prosek, 16. 3. 1993 Zapustil nas je naš dragi mož in oče Romano Stoka Pogreb bo danes, 16. t., m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu. Žalostno vest sporočajo žena Lidija, hči Maja z Egonom in ostalo sorodstvo Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju oddelka hemodialize, Skupnosti družina Opčine ter Sogi-tu. Kontovel, 16. marca 1993 Žalovanju se pridružujeta družini Gornik in Turk (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi dragega očeta Romana Stoke izrekajo kolegici Maji Stoka in družini iskreno ter občuteno sožalje Uprava ter kolektiv Tržaške kreditne banke Ob boleči izgubi dragega očeta izrekajo Maji Stoka in mami iskreno sožalje odborniki, trener in igralke SD Kontovel V nedeljo nas je nenadoma zapustila naSa mama in nona Jelka Vidmar por. Šavrin Pokopali smo jo včeraj, 15. marca 1993 na domačem pokopališču v Braniku. Hčerka Lili Cebulec roj. Savrin, Hčerke Ada, Helena, Breda in Erna Trst, Koper, Solkan, Izola, Semedela, 16. 3. 1993 Ob nenadni smrti drage mame izrekajo iskreno sožalje profesorici Lili Savrin - Cebulec ravnateljica, učno in neučno osebje ter dijaki pedagoškegaliceja A.M. Slomšek NOVICE GOSPODARSTVO / ZAGOTOVILA IZ RIMA PEVMA-ŠTANPREŽ / ŽE ZADNJE PROSLAVE DNEVA KULTURE Tudi najmlajši nastopili ob kulturnem prazniku Poleg večera v Ronkah sta prejšnje dni bili proslavi tudi v Pevmi in društva Oton Župančič "v izgnanstvu" v Sovodnjah Kar trije kulturni večeri so ob koncu prejšnjega tedna sklenili letošnji dolg niz prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku na Goriškem. Skupni osrednji prireditvi dveh kulturnih zvez, ZSKD in ZSKP, so več kot cel mesec sledili nastopi in kulturna srečanja v organizacij posemznih društev, ki so izkazali živahnost in lahko rečemo tudi pestrost društvenega delovanja od Brd pa do Laškega, kjer so se Slovenci, kot smo že poročali, srečali v petek na pobudo KD Jadro. Poleg večera v Ronkah sodita v troje prireditev, ki jih omenjamo, še kul- Učenci osnovne šole J. Abram iz Pevme (foto Studio Reportage) turna večera v Pevmi in prireditev štandreškega društva Oton Zupančič, ki je letos zaradi obnove doma Andreja Budala zaprosilo za gostoljubje društvo Sovodnje in pripravilo večer v tamkajšnjem Kulturnem domu. Na večeru sta nastopila mešani pevski zbor Oton Zupančič in društveni mladinski zbor, ki je poleg pesmi predstavil tudi prizorček. Mladi so bili med nastopajočimi tudi v Pevmi. Učenci tamkajšnje osnovne šole so se namreč predstavili z recitalom, poleg njih pa sta prijeten kulturni program sooblikovali še skupina Akord in mešani pevski zbor iz Pevme. Člani mladinskega pevksega zbora Oton Župančič (foto Studio Reportage) _____________KINO GORICA VITTORIA 18.30-20.15-22.00 »Sex and Zen - il tappeto da pre-ghiera di čarne«. Prepovedan mladini pod 18-letom. CORSO 17.30-19.45- 22.00 »Trauma«. Rež-Dario Argento. VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-20.00-22.00 »Sommerby«. Richard Gere, Jodie Poster. TR2IC COMUNALE Ni predstave. Jutri: 20.30 koncert v okviru abonmajske sezone. EKCELSIOR 17.30 - 22.00 »Buchi stretti«-Prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Iz goriškega matičnega urada od 7. do 13. marca 1993. OKLICI: slaščičar Mauro Boico in trgovska pomočnica Daniela R°' bazza, trgovski zastopnik Paolo Collenz in trgovska pomočnica Eriča Galli, učitelj Stefan Cotič in profesorica Martina Gergolet, kmetovalec Luigi Magro in uradnica Gristiana De Simone, delavec Bruno Lazzerini in bolničarka Gianna Funa-ri, delavec Silvano Fab-bro in uradnica Claudia Anthone, Tullio Ricco-bon in Silva Guerra, delavec Marco Fonzar in delavka Marinella Trevi-san, delavec Vittorio Ca-vallin in uradnica Luisa Gomisci, uradnik Pier-luigi Medeot in uradnica Nicoletta De Rocco, Vin-cenzo De C aro in Anna-lisa Pierattoni. POROKE: obrtnik Rudolf Cone in gospodinja Fulvia Furlan, Federico Malignani in Susanne Spannagel. POGREBI Jutri ob 13.15 Luigi Braida iz splošne bolnišnice v Koprivno. Predstavitev gospodarske ureditve na Poljskem Goriška trgovinska zbornica bo konec meseca gostila Janusza Rudnickega, vodilnega funkcionarja Trgovinske zbornice dežele Starapolska. V tednu dni bo Rudnicki obiskoval podjetja na Goriškem ter imel vrsto pogovorov z gospodarskimi operaterji ter strokovnimi združenji. Gostovanje prireja Trgovinska zbornica v sodelovanju z Evropsko zvezo zbornic, ki ima sedež v Bruslju. Cilja, ki ju organizatorji zasledujejo sta dva: poljski funkcionar naj bi pobliže spoznal zakonitosti in prakso tržnega gospodarstva, tukajšnji operaterji pa naj bi prejeli izčrpno informacijo o novi gospodarski ureditvi na Poljskem. Mednarodni simpozij o deželah tretjega sveta V Gorici bo 1. in 2. aprila 3. mednarodni simpozij o problematiki v državah tretjega sveta. Prireja ga Združenje študentov mednarodnih in diplomatskih ved v sodelovanju z združenjem AEGEE. Tokrat bodo ugledni politiki, univerzitetni profesorji in predstavniki gospodarstva razpravljali na temo Afrika danes, dediščina kooperacije. Simpozij se bo odvijal v prostorih Univerze. Likovna umetnost in gledališče v Gorici v obdobju baroka Goriška pokrajinska uprava prireja jutri v sodelovanju z ravnateljstvom Pokrajinskih muzejev predavanje o likovni umetnosti in teatru v Gorici v času baroka. Predavanje bo v dvorani pokrajinskega muzeja na gradu s pričetkom ob 17.30. Predavali bodo prof. Francesco Guada-gni, prof. Maddalena Malni Pascoletti in prof. Marta Malni. Predavanje sodi v sklop prireditev ob razstavi ”Ex universa philosophia”, ki je še do 21. t.m. odprta v pokrajinskem muzeju na gradu. Knjiga o beneški kulturi V pokrajinski sejni dvorani bo v petek, 19. t.m., ob 18. uri srečanje ob predstavitvi nove knjige Cultura Veneta nel Goriziano. Govorila bosta prof. Giovanni Frau z Videmske univerze in prof. Sergio Tavano s Tržaške univerze. Pobudo pripravljata Goriška pokrajinska uprava in Institut za družbeno in versko zgodovino. Predavanje o živalih na Krasu Nov instrument za gospodarstvo SPI bo vstopilo v goriško družbo SEG □ OBVESTILA V PREDAVALNICI UNIVERZE bo jutri ob 17. uri pov. Stelio Nardini govoril o vlogi letalstva pri obrambi dežele in v okviru Evrope spričo novih ravnotežij. DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA prireja v soboto, 20. t.m., čiščenje bregov Vipave. Zbirališče ob 14.30 v gostilni Rubijski grad. Informacije nudi Rudi Petejan. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO sporoča, da bo redni občni zbor v petek, 26. t.m. ob 20. uri, oziroma ob 20.30 v dvorani KD Briški grič na Bukovju. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja tradicionalni velikonočni izlet v ponedeljek, 12. aprila., z obiskom vojnega muzeja v Kobaridu, nato kosilo in zabava v Fojdi. Vpisovanje pri poverjenikih in ob sredah na sedežu. PATRONAT INCA-CGIL je v sodelovanju z občino Sovodnje na razpolago strankam za informacije in pomoč (pokojnine, ticketi itd.) vsak torek od 15.30 do 17.30 na županstvu v Sovodnjah. \M PRIREDITVE SKGZ prireja jutri ob 20.30 debatni večer z Viko Potočnik in Vero Kozmik o vlogi žensk v slovenski družbi in nasploh v svetu. Razprava, ki jo bo vodila Aleksandra Devetak, bo v dvorani Pokrajinskega muzeja na gradu. SKRD JADRO iz Ronk prireja tečaj praktične astrologije. Trajal bo deset lekcij, prva bo v sredo, 24. t.m., ob 20. uri v prostorih društva na Trgu sv. Stefana v Romjanu. Informacije na tel. štev. 779331 in 482015. FOTOKROZEK CIFI prireja v petek, 19. t.m., ob 21. uri na sedežu v Ul. sv. Klare 15 predvajanje diapozitivov o Srednji Ameriki. Predvajal bo Ri-naldo Gorini. ft KONCERTI OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: jutri, v sredo, 17. marca, ob 20.30 zaključni koncert sezone 92/93. Nastopa Kronos Quartet, ki sodi med najbolj prestižne izvajalce sodobne glasbe. Na sporedu skladbe Rileyja, Golijova, Gubajdulina, Zorna, Osvvalda, Daughertyja in Goreckega. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZJNI Korzo Italia 89 - tel. 531443 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUIE , Ul. C. Cosulich - tel. 711315 Marko Marinčič Vsedržavna družba SPI, tj. družba za industrijsko promocijo, ki deluje v sklopu uprave za državne soudeležbe, bo vstopila med člane družbe za podporo in razvoj industrijskih dejavnosti na Goriškem - SEG, ki naj bi nastala iz nekdanje podgorske predilnice z namenom, da načrtuje, razvija in upravlja storitve v prid ekonomskemu razvoju in še posebej za rast industrije v goriški pokrajini. To je pomembno zagotovilo, so ga včeraj na pogovorih v Rimu dosegli predsednik Goriške pokrajine Gino Saccavini, predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevilacqua in predsednik družbe In-dusvi (ta naj bi se preimenovala v omenjeno SEG) Enzo Brasca. Goriško delegacijo je sprejel predsednik posebne komisije za probleme zaposlovanja pri predsedstvu vlade posl. Borghini, ki je 22. februarja bil na obisku v Gorici skupaj s podtajnikom pri predsedstvu vlade sen. Fabbrijem. Borghini je v navzočnosti predstavnikov SPI obljubil, da bodo goriški družbi za industrijski razvoj pomagali s sredstvi iz rotacijske- Predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevilacgua ga sklada po novem zakonu št. 58, ki je bil odobren prejšnji petek. Družba SEG, v kateri bodo predstavniki go-riških industrijcev, malih industrijcev, obrtnikov, Trgovinske zbornice in deželne družbe Friulia (tako je obljubil deželni odbornik za industrijo Saro) bo z vstopom SPI dobila pomembnega vsedržavnega partnerja. Na srečanju so tudi govorili o vključitvi Gorice med krizna območja, ki so deležna posebnih oblik pomoči. Borghini je s tem v zvezi dal nekaj pomembnih zagotovil glede upoštevanja, da je tudi na Go- riškem v teku boleč proces preustroja državnih podjetij. Kar zadeva pomoč Evropske skupnosti (2. objektiv pravilnika št. 2052) pa je sporočil, da je za Goriško še v teku preverjanje. Goriška delegacija je z določenim olajšanjem in zadovoljstvom sprejela dana zagotovila. Poleg tega so iznesli še nekaj zelja tukajšnjih gospodarstvenikov: da bi dopolnilno blagajno dodelili tudi trgovskim obratom z manjšim številom zaposlenih in da bi obnovili 50-odstotni odbitek ILOR in IRPEG za novoustanovljena podjetja na tem območju. Pokrajinsko odborništvo za Šolstvo in mladinska vprašanja je v prejšnjih dneh priredilo naravoslovno predavanje za dijake goriskih nižjih srednjih šol. Predavanje sodi v okvir srečanj o poznavanju naravnih, kulturnih in družbenih značilnosti teritorija, ki jih pokrajina namenja predvsem šolski mladini a tudi drugim interesentom, kot je v svojem pozdravu naglasila odbornica Aleksandra Devetak. Tokratni gost je bil ravnatelj tržaškega naravoslovnega muzeja dr. Sergio Dolce, ki je govoril o živalih na Krasu in nasploh o ogroženih živalskih vrstah na Goriškem. Izvajanje je tudi s prikazom diapozitivov pritegnilo pozornost mladih, ki so na koncu dobesedno obsuli predavatelja z vprašanji. Obvestilo Prefekture Prefektura sporoča, da je urad za socialno problematiko, ki deluje v okvira Predsedstva Ministrskega sveta, v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve z okrožnico št. 85/MR. 32 določil kriterije za finančne prispevke v smislu zakona št. 216/91 (pobude na področju vzgoje in preprečevanja mladinskega prestopništva). Za prispevke lahko zaprosijo občine, pokrajine, gorske skupnosti in tudi konzorciji javnih ustanov, kakor tudi zadruge in razna združenja, ki delujejo na tem področju. Prošnje (za leto 1993) je treba vložiti do 30. t.m. Podrobnejša pojasnila nudijo v tajništvu Prefekture. ODPORNIŠTVO /KNJIGA O 2RTVAH ANPI odgovarja namigom glede knjige po šolah Občinski odbor VZ-PI/ANPI odločno zavrača namig, ki ga je na nedavnem srečanju istrskih in dalmatinskih beguncev izrekel dr. Piri-na, predstavnik združenja "Silentes lo-quimur” glede prisotnosti na šolah publikacije o padlih in pogrešanih v vojni ter o civilnih žrtvah vojne - Nesprejemljiv davek vojne. Dr. Pirina je govoril, povzemamo po tiskovnem poročilu občinskega odbora ANPI, o neprimernosti širjenja take publikacije na šolah, ker da zmanjšuje pomen ”fojb” in deportacij. Občinski komite ANPI odločno zavrača tako mnenje in pojasnjuje, da je bil zbornik, iz katerega so povzeti podatki, ki se nanašajo na Goriško, in ki prinaša točne podatke o visokem krvnem davku prebivalstva Furlanije Julijske krajine med drago svetovno vojno, napisan z znastve-nim pristopom, ob sodelovanju anagrafskih uradov občin in v stalnem stiku z vojaškimi oblastmi, ob preverjanju in upoštevanju informacij, ki jih imajo razna borčevska združenja. Občinski odbor ANPI ugotavlja, da ta davek pomeni 3842 izgubljenih življenj, od katerih nekaj nad tisoč samo na Goriškem. Ugotavlja tudi, da je pokroviteljstvo nad publikacijo prevzela Pokrajina in da je publikacija nastala v sodelovanju z združenji AVL, ANED, ANPPIA. _________GORICA / PRVI ŠAHOVSKI TURNIR GORIŠKIH RAJONOV_____________ Najboljši šahisti živijo v severni mestni četrti Pevma na drugem mestu, nasploh pa so se slovenski šahisti v vseh prvouvrščenih ekipah lepo izkazali Nagrajeni šahisti in predstavniki rajonskih svetov (foto Studio Reportage) Šahisti iz Svetogorske četrti in Placute so zmagali na 1. turnirju mestnih rajonov, ki ga je priredil goriški šahovski krožek. Na drugo mesto so se uvrstili predstavniki Pevme-Oslavja-St-mavra, na tretje pa Pod-turn-Sv.Ana pred Mestnim središčem in Rojca-mi. Prireditev je lepo uspela, če upoštevamo, da je bil to prvi tak turnir, v bodoče pa želijo organizatorji zajeti še vse druge rajone. Končna lestvica prvouvrščenih je bila sledeča: 1. nagrada Sveto-gorska četrt-Placuta (G. Laco, D. Skarabot, T. Bregant, R. Nonini) 17, 5 točk; 2. Pevma-Oslavje-Stmaver (J. in L. Bedna-rich, J. Leban, V. Valentinčič) 13, 5 točk; 3. Pod-turn-Sv.Ana (I. Povše, A. in B. Faganel, A. Men-nella) 12, 5 točk. Nagrado za najboljšega igralca na 1. šahovnici je prejel Giuseppe Laco, še posebej pa gre poudariti uspeh slovenskih šahi-stov, ki so bili dobro zastopani v vseh prvouvrščenih ekipah. Nagrajevanja so se udeležili predstavniki rajonskih svetov, deželnega odbora CONI in Šahovske zveze. Danes polovični praznik Ob praznovanju dneva zavetnikov svetih Tacijana in Hilarija bo danes v Gorici “polovični” praznik: v šolah ne bo pouka, uradi občine in pokrajine bodo zaprti, pač pa bodo redno delali v večini državnih uradov. Trgovine bodo v glavnem odprte, saj je župan odredil neobvezno zaporo. Ob 10.30 bo v stolnici slovesno bogoslužje, med katerim bo nadškof Bommarco posvetil nekatere nove diakone. OBČINA / PROVOKATIVNI PREDLOG Mestna podjetja ukiniti raje kot jih ohraniti kot so Tako predlagajo republikanci, ki se pri tem sklicujejo na stališče odbora Mestnih podjetij za storitve Načelnik svetovalske skupine PRI v goriškem občinskem svetu Mauri-zio Pecorari je županu Tuzziju pisno vložil “provokativni” (a le do določene mere, kot pojasnjuje) predlog o razpustu Mestnih podjetij za storitve. Svetovalec ugotavlja, da na obzorju še ni videti perspektive statutarne preobrazbe podjetij v novo obliko “Posebnega podjetja”, tako kot zahteva med drugimi tudi sam upravni odbor Mestnih podjetij. Pri tem ne gre le za formalno spremembo, temveč za pogoj za preu-stroj v delovanju podjetij, ki naj bi jim tako nudili možnost učinkovitega upravljanja in poslovanja z dobičkom, kot se že dogaja marsikje po Italiji, kjer so že izvedli tako preobrazbo. V Gorici, ugotavlja Pecorari, pa zaradi dolgotrajne krize onesposo-blen občinski svet še sploh ni razpravljal o tem vprašanju, medtem ko občinska uprava ni našla druge rešitve za mašenje lukenj v proračunu, kot da je določila novi davek ICI na naj-višjo mero 6 promilov in tako ponovno zvrnila vse breme na davkoplačevalce. Ge ni prave volje za preobrazbo Mestnih podjetij, zaključuje Pecorari, potem jih razpustimo. Dobavo električne energije bi lahko prepustili vsedržavni družbi Enel, dobavo metana in upravljanje plinskega omrežja družbi Snam, upravljanje vodovoda konzorciju Cafo, danes skrajno deficitarne mestne avtobusne proge pa bi lahko prevzelo enotno avtobusno podjetje, ki ga kot kaže končno ustanavlja Pokrajina. Res je, da bi občinski upravitelji tako izgubili “cvet v gumbnici", kot pogosto označujejo Mestno podjetje za storitve, še ironično ugotavlja podpisnik, vendar bi goriški občani verjetno raje sprejeli to izgubo, kot pa da so prisiljeni plačevati težka bremena zaradi dosedanjega protieko-nomskega načina upravljanja podjetij ali čakati občinske upravitelje, ki izgubljajo čas za nesmiselnimi predlogi o privatizaciji. PRIMORSKA Torek, 16. marca 1993 HT PRIMORSKA POJE 93 / 108 PEVSKIH ZBOROV~~ Pomladni prazniki slovenske pesmi Koncerti v 18 slovenskih krajih KRAŠKI PODZEMNI SVET / NOVE NAJDBE Čigavi ostanki so v Vilenici? Ocenjujejo, da izvirajo iz neolitika Vojko Cuder Olga Knez Stojkovič PRIMORSKA - Pomlad, čemvno Se ne koledarska, je zejela nase dežele. Na Primorskem se kaže njen čas tudi s koncerti priljubljene pevske revije Primorska Poje. Letos doživlja že 24. pomlad. Začela seje revija primorskega pevstva tokrat v Vipavi in Ilirski Bistri-oi; skoraj sočasno so v soboto v teh dveh krajih na koncertni oder stopih zbori in zapeli. Dva koncerta sta sledila tudi v nedeljo, in sicer v Podbrdu in Medani. In tako bo slo zdržema vsako soboto zvečer in ob nedeljskih popoldnevih Se v Dornberku, Sovod-njah, Desklah, Gračišču, Boljuncu, Pivki, Izoli, Proseku, Naborjetu, Podnanosu, Dekanih, Idriji, Sežani in Gorici. Tja do 4. aprila, ko bo izzvenela Se zadnja pesem na letošnjo revijo Primorska poje prijavljenih 108 pevskih zborov, iz domovine in zamejstva. Primorska poje je nekaj posebnega. Nikjer po svetu ni podobne prireditve. V njej se pevci in poslušalci identificirajo s tistim, čemur rečemo narodnostni naboj. Pesem je Primorcem že za časa fašistične nadvlade pomenila enega od (skorajda edinih možnih) načinov izražanja. Zato je zborovska pesem toh-ko bolj v časteh. Zanimivo je, da se v vsej skoraj četrt stoletja dolgi zgodovini ni niti malo obrusila ali "'izpela", čeprav so jo botri že nekajkrat hoteli spremeniti in ji vdahniti več profesionalizma. Doslej ni slo. In vse kaže, da ljudje hočejo taksno PP, kot je: spomladansko praznovanje domače pesmi. Začela seje revija primorskega pevstva Primorska poje , Zbor Pod Lipo iz Podbonesca (Foto: Studio Reportage) SEŽANA - Nasa domovina se ponaša z veliko zanimivostmi, ki pa žal Se niso odkrite ali pa so daleč premalo reklamirane, da bi z njimi pritegnili pozornost nas samih in konec koncev tudi tujcev. Drugod si na vse pretege prizadevajo iz nič narediti svetovno čudo, pri nas pa še iz tistega, kar premoremo, ne znamo izkoristiti. Kraško jamo Vilenica poznamo Slovenci predvsem po tem, da v njej vsako jesen podelijo nagrade najboljšim avtorjem pisane besede v srednjeevropskem prostoru. Je pa seveda jama Sre nekaj več. V jami Vilenica na primer, v eni najstarejših turističnih jam v Evropi, mogoče tudi na svetu, kjer prvi turistični obiski segajo v leto 1633, je sežanski jamar in vodja arheološke sekcije sežanskega jamarskega društva Viktor Saksida odkril arheološke najdbe, ki segajo v čas neolitika. Odkritje arheoloških ostankov (razbitih kosov keramike, veliko raznih vrst kosti jelenjadi, goveda, koz, ovc, prašičev, konj, in kosti malih živali) dokazuje, da so v Vilenici v davni preteklosti nekaj tisoč let pred našim štetjem živeli ljudje, čeprav po vsej do-sedaj razpoložljivi litera- turi ni bilo omenjeno, da bi v tej kraški jami obstajala arheologija. Zanimivost vzbudijo tudi kosi keramične posode, poslikani z ornamenti. Po ocenah eminentnih strokovnjakov slovenskega Inštituta za arheologijo, ki so si arheološke najdbe iz Vile-nice že ogledali, sagajo ti keramični predmeti v neolitsko obdobje. Ostale podrobnosti pa bo šele pokazala analiza strokovnjakov z Inštituta za arheologijo, s katerimi Saksida sodeluje že več kot 20 let. »Konec lanskega septembra se mi je porodila ideja, da bi lahko bila tudi jama Vilenica zakladnica arheološke kulturne plasti. Raziskovalna žilica mi ni dala mira in že 11. oktobra sem odšel na raziskovanje. Prvi dan je bil uspešen, saj sem v sondi naletel že na prve kose keramike. Sumil sem, da gre za neolitskio keramiko in mojo domnevo so potrdili na inštitutu. Hkrati pa oglje, pepel in razbite kosti dajo slutiti, da je bil v jami Vilenici v davni preteklosti prisoten človek. Tako je sedaj zbranih dovolj dokazov, da je v Vilenici prisotna davna pretekla kultura in smo lahko toliko bolj ponosni, da se prav v tej kraški jami s prečudovitim bogastvom kapniškega sveta vsako leto odvijajo srednjeevropski literarni večeri, «je s ponosom pripovedoval Viktor Saksida, ki ga obiskovalci Vilenice poznajo kot izkušenega jamarskega vodiča, ki se je samo v to kraško jamo(Vilenico) spustil več kot petsto krat. Saksida upa, da se bodo arheologi na vhodu v Vilenico lotili nadaljnjih raziskav, vendar pa se boji, da za to ne bo dovolj potrebnih finančnih sredstev. Žal imamo do tega kulturnega vprašanja naše davne preteklosti Krasa vse premalo pozornosti in zanimanja, da bi spoznali čimveč odkritij iz pretekle zgodovine bivanja ljudi v kraških jamah. Hkrati pa je sežansko območje zelo zanimivo po arheoloških najdbah. Na Krasu je po Saksidovih besedah kar 40 arheoloških krajev, v katerih so v davni preteklosti živeli ljudje. Zadnja leta je Saksida odkril kar osem takih krajev, sedaj pa raziskuje še dva nova. Pri raziskovanju sodelujejo tudi nekateri dragi jamarji sežanskega društva; osrednjo težo raziskavam vseeno daje le Viktor Saksida, ki je tudi duša in srce sežansldh jamarjev. glasba/negativna ocena Koncert za štiri soliste, zbor in dva klavirja _ Ivan Sme KULTURA / NOVE MUZEJSKE ZBIRKE Pilonova galerija v celoti ostaja občini Pobuda zasebnih razlaščencev ni uspela Artur Lipovž MEJE/ SAMOUPRAVA Odločijo naj ljudje: enotna idrijsko-ceikljanska regija Razpisali bodo referendum Roman Bric NOVICE Odredba proti steklini TOLMIN- Veterinarska inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin Ajdovščina, N.Gorica in Tolmin je predlagala izvršnemu svetu Tolmin naj sprejme odredbo o preventivnih ukrepih zoper živalske kužne bolezni. Ta predlog je pripravila veterinarska inšpekcija v sodelovanju z območnim Kmetijsko-veterinarskim zavodom. Upoštevali so tudi bližino meje. Novi ukrep so pripravili zato, ker je prejšnji zastarel in ne upošteva novih podzakonskih aktov. Z njimi bodo dosegli enot-neje ukrepanje v celi regiji. (M.M.) Snežnik obiskalo več kot 5000 ljubiteljev gora ILIRSKA BISTRICA - Konec preteklega tedna je potekel 19. zimski vzpon na Snežnik. Čeprav ilir-skobistriško planinsko duštvo Snežnik in soorganizatorji vzpona - taborniki, radioamaterji, bistriška policijska postaja in teritorialna obramba -zaradi organizacijskih in denarnih težav še tik pred samim vzponom niso bili povsem prepričani, da vzpon bo tudi drugo leto, pa jih je število letošnjih udeležencev prepričalo, da bo vzpon tudi drago leto uspel. Proti vsem pričakovanjem je v soboto in nedeljo najvišji primorski vrh obiskalo kar 5000 ljubiteljev gora iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške. Vzpon je potekal v lepem spomladanskem vremenu, tako da so se planinci zjutraj na vrh vzpenjali po zamrznjeni, prek dneva pa se z njega vračali po blatni poti. (D.P.) Popularizacija košarke na Sežanskem SEŽANA - Za popularizacijo košarke med mladimi na Sežanskem prireja Košarkarski klub Kraški zidar v četrtek, 18. marca, ob 18.30 v športni hali v Sežani košarkarsko tekmo med ekipo Smelt Olimpija iz Ljubljane in Stefanelom iz Trsta. Obe ekipi bosta nastopili z najmočnejšima postavama pred sežanskim občinstvom. Sežanski KK Kraški zidar bo odigral 13., 17. in 20. marca tekme za uvrstitev v I. slovensko ligo z Elektro iž Šoštanja. Igrali bodo na tri dobljene tekme. Sedaj se sežanski košarkarji pripravljajo s prijateljskimi tekmami. (O.K.S.) Suša in požari TOLMIN - Tako suhe zime, kot je letos, ljudje ne pomnijo. Ob tem pa so nastali izjemni pogoji za nevarnost požarov, ki zahtevajo skrajno previdnost pri ravnanju z ognjem v naravi. Številni požari potrjujejo, da je potrebno na preventivi še marsikaj narediti. Tako bodo letos začeli z usposabljanjem kadrov za preventivno delo v sklopu gasilskih društev, ki bodo že to pomlad usposobljeni na dvomesečnih tečajih, ki jih bo organizirala strokovna služba na nivoju republike v povezavi s civilno zaščito. Tako vzposobljenega gasilskega strokovnjaka bo postopno imelo vsako večje naselje. V tolminski občini so lansko leto evidentirali rekordno število požarov oziroma posredovanj gasilcev. Požari so povzročili za 11 milijonov tolarjev škode. Gasilci pa so porabili pri gašenju in pri pomoči ob naravnih nesrečah 5.752 delovnih ur. Pri tem pa niso šteli pomoč številnih občanov ob požarih v naravi, kot je bil požar na kobariškem Stolu, kjer se je izkazalo, da za posege v gorskem svetu nimajo primerne opreme za hitrejše posege. O tem so že spregovorili na Gasilski zvezi Slovenije, saj se sicer izniči veliko truda in denarja, ki bi imel ob boljši gasilski opremi bistveno večji učinek in zadovoljstvo požrtvovalnih gasilcev. (M.M.) nova gorica - N; sedmem abonmajsken koncertu Kulturnega do nia v Novi Gorici srni Poslušali Rossinijevo Pe hte Messe Solennelle z; shri soliste in komorn zbor, dva klavirja in har ?onij- Izvajali so jo zb o . c°bus Gallus iz Trsti s°listi: sopranistka Li via Valentinsig, altistki "lacinta Simon, tenoris Uca Dordolo, basist Le °Uardo Palmigiani, pia jUsta Aljoša Starc in Car a Agostinello, za har ®ionij je bil predvidel . delano Bembi. Dirigira le Stojan Kuret. Zaradi obolenj je bi T301 nesorazmerno zase . e*L Posebno prizadeti N bila sopranska skupi na’ ki je zlasti v višina! jTiubljala na volumnu a tudi ostali pevci si azali posledice preh ajenosti. Že dosežena Prejšnjih nastopil gotovljena zvočna ura vzioteženost in zlitost ®Ja bili zlasti na dina ično močnejših mesti! oslabljeni. Harmonij ji T kar bi lahko pričako ,?U.> v svoji običajni vi mi prenizek napran JSje uglašenima kla ujema, ki sta na nivoji in tr oziroma piha Zaradi tega le ta pr zvajanju sploh niu mo §el priti v poštev. Pred Postavljam, da so bili tu 1 s°listi zaradi prehlaje °sti glasovno prizadeti ^zen basista, ki je izka 0val sorazmerno naj s o uornejše petje, medten so ostali glasovi bil Prešibki, v višinah ve 1 urunj stisnjeni al kdaj celo malce krčeviti. Moram pavsekakor dati vse priznanje altistki, ki je kljub prehlajenosti v Agnus Dei strnila vso svojo moč v prepričljive, impresivne trenutke, ki so se s kreativno kakor prebujenim zborom strnili v enovit, muzikalno učinkovit zaključek, žajbelj zanesljiva sta bila pianista, ki sta bila ritmično zelo trdna in v igri usklajena. Seveda je glavno breme nosil Aljoša Starc, ki ga ne odlikuje samo dobra klavirska igra, ampak je sodeloval z muzikalno osmišljeno zavzetostjo; bil je čvrst sooblikovalec celote, katere določena sporočilnost je, z ozirom na zgoraj navedene okoliščine, bila zelo odvisna v mnogočem od njegovega muzikalno doslednega pretanjenega glasbenega snovanja. AJDOVŠČINA - Izvršni svet* je na zadnji seji sprejel stališča o predlogu pravnih naslednic dela Pilonove galerije, da namesto odškodnine za nacionaliziran del pritličja galerije dobita podstrešje za ureditev arhitekturnega ateljeja. Na podstrešju so zaenkrat pisarne zveze kulturnih organizacij. Občina je po preselitvi pisarn nameravala na podstrešju urediti muzejske zbirke in tako zaokrožiti galerijsko dejavnost z muzejsko znotraj spomeniško zaščitenega mestnega središča. Doslej je občinska vlada obravnavala predlog že dvakrat pri čemer se ni želela prenagliti. Celotno galerijo in sosednje zgradbe je potrebno gledati v dokaj zamotanih lastninskih odnosih in možnostih za dostop ter v kontekstu zah- tevkov za denacionalizacijo tudi dela pritličnih galerijskih prostorov, nekdaj last Bogomila Ru-stje. Celovite strokovne ugotovitve ne govorijo v prid oddaji podstrešja iz več razlogov. Ugotovljeno je, da brez dela pritličnih prostorov ne bi mogli opravljati razstavne dejavnosti in ne zagotavljati pogojev za čuvaja in kustosa. V podstrešnih prostorih naj bi bila urejena muzejska zbirka, ki lokacijsko kot tudi glede na strokovno obdelavo in čuvanje sodi v dejavnosti galerije. Dostop do podstrešja, ki je zdaj preko sosednjega dvorišča in strehe, pa je mogoče urediti v notranjosti galerije, ki bi tako delovala kot ena celota. Ločena uporaba podstrešja ni mogoča, ker tu ni mogoče urediti sanitarij, prav tako pa ni mogoče zagotoviti uporabe sedanjega zunanjega vhoda. Notranjega vhoda seveda drugi uporabniki ne bi mogli koristiti kot svojega dostopa do podstrešja. Izvršni svet je ugotovil tudi, da je bila v postopku preverjena dokumentacija, ki se nanaša na zamenjavo dela prostorov Pilonove galerije. Prostori v pritličju niso prešli v družbeno lastnino brez kakršnih koli dokumentov, pač pa so bili s pogodbo zamenjani vsi prostori stavbe, ki niso bili nacionalizirani, je bilo rečeno. Muzejske zbirke naj bi v podstrešju uredili do začetka praznovanj 1600-let-nice slovite bitke ob Ca-stramu, kar je vodilo v razpad rimskega cesarstva. Torej do prihodnjega leta... Odločitev je padla: Pilonova galerija in vse, kar pomeni Ajdovščini, ostane v družbenih rokah (Foto: A. Lipovž) IDRIJA - Na posvetu skupščinske komisije so sklenili, da občinski ku-pščini na prihodnjem zasedanju, ki bo 24. marca, dajo pobudo za razpis referenduma o oblikovanju idrijsko - cerkljanske regije. Hkrati s tem komisija podpira tudi stališče, da bi Idrija postala bodoči sedež upravnega okraja, kar bo predmet nove zakonodaje o državni upravi in lokalni samoupravi. Komisija je podprla pobudo občinskega izvršnega sveta, po kateri naj bi Cerkno pridobilo status mesta, hkrati pa naj bi občinsko vodstvo še pred izvedbo referenduma opravilo potrebne razgovore po krajevnih skupnostih. Na seji, ki ji je prisostvoval tudi predsednik SLS, Marjan Podobnik, so nameravane predčasne volitve na občinskih ravneh označili kot brezplodno zapravljanje denarja in prikrito uveljavljanje centralističnih teženj. Idrijska občinska skup-ščina za razliko od večine drugih kljub sedanji trodomni sestavi deluje brez težav, zato se zavzemajo za predhodno spremembo zakonodaje in vseh spremljajočih predpisov, na podlagi, katerih naj se izvedejo normalne volitve organov na regionalni in lokalni ravni. TURIZEM / KOBARIŠKI MUZEJ Del mednarodne nagrade namenili za promocijo KOBARID - Kobariški muzej se uvršča v evropsko elito, kar je dodatna čast za Soško dolino, ki je doslej slovela le zaradi svojega lepega in naravnega okolja. Čeprav se čutijo danes muzejski delavci zaradi nagrade “Evropski muzej leta 93“ obvezane za nadaljnje delo na tem področju pa te obveze še zdaleč ne presegajo njihovih načrtov in hotenj, pravi Pavle Sivec, predsednik TD Kobarid. Se letos bodo izdali kvalitetna promocijska gradiva in opravili nekatere izboljšave pri ureditvi zbirk. V spodnjih prostorih bodo uredili vojaško kantino po vzoru iz prve svetovne vojne, v kateri bodo servirali hrano po receptu takratnih vojaških obrokov. Obnoviti nameravajo tudi tretjo obrambno linijo v okolici Kobarida, ki bo še dodatno obogatila sugestivno moč muzeja in predstavo o tej kruti fronti. Nekaj stroškov za omenjeno bodo krili iz dobljene nagrade, nekaj pa bo dala po obljubi ministra za kulturo tudi država, saj pomeni muzej ob meji prvi stik s tujci. (M.M.) Čiščenje potoka Fazan LUCIJA - Že drugo leto zapored poteka v okviru javnih del čiščenje okolice in struge potoka Fazan. Po besedah vodje lucijske skupine Ivana Matosa, pa to seveda še ni poseg, ki bi trajno rešil problem smrada, ki že vrsto let “duši“ stanovalce bližnjih blokov, saj se bo onesnaževanje prejko-slej nadaljevalo. Kot je obveščen, naj bi globalno sanacijo kanala prav kmalu opravil koprski Hidro. Sicer več skupin z zavoda za zaposlovanje, ki so vključene v javna dela, opravlja podobna opravila širom občine. Tako pravkar poteka sanacija plazu na Dantejevi pred Piranom, pri gostilni Marička v Parecagu čiščenje obcestnih odtočnih kanalov, podobnih akcij pa se bodo v kratkem lotili v Padni, Novi vasi in Svetem Petra. (A.N.) Gradnja centra Kobarid TOLMIN - Predsednik tolminskega izvršnega sveta Pavel Gregorčič je na zadnji seji poročal o delu na projektu T mistično-trgovsko, rekreativnega centra Kobarid. Projekt je pripravil in ga poslal v potrditev Izvršnemu svetu Projekt d.d. N. Gorica. Interesenti so pripravili in podpisali “Pismo o namerah" za gradnjo TTRC Kobarid. V pismu so usklajeni interesi podpisnikov, pogodba o ustanovitvi, sporazum o delitvi stroškov pri gradnji komunalne, energetske, prometne in drage ureditve TTRC Kobarid in ponudba Projekta N. Gorica za izvedbo inženiringa graditve. Do aprila letos bodo podpisali pogodbe o ustanovitvi TTRC d.o.o. Kobarid z vsemi sporazumi o delitvi stroškov pri gradnji. (M.M.) Muzejski večeri - še zadnjič v tej sezoni IDRIJA -»Idrijska Kamšt se ne podira več«, je ravnatelj idrijskega muzeja, prof. Samo Bevk naslovil zadnje predavanje v tej sezoni, ki bo drevi ob 19. uri v idrijski osnovni šoli. Iz bogate muzejske dejavnosti bodo tokrat predstavljene nekatere spomeniškovarstvene akcije in štiridesetletna prizadevanja za ohranitev te izjemne idrijske znamenitosti - ogromnega vodnega kolesa iz leta 1790, kjer bodo dela predvidoma zaključena letošnjo jesen. Predavanje bo avtor popestril tudi s prikazom diapozitivov in video posnetkov. Tako se bo zvrstilo še zadnje, sedmo letošnje predavanje Muzejskih večerov, ki z zanimivimi in aktualnimi temami že devet sezon zapored privabljajo številne poslušalce. (R.B.) GOSPODARSTVO Torek, 16. marca 1993 MEDBANČNI DENARNI TRG ZAKONSKO OMEJEVANJE PLAČ / ODZIVI PRAVNIH OSEB Prihranki se selijo v devizne naložbe, »zahtevani« devizni tečaj poseje povišal Janez Saje Čeprav se obrestne mere na medbančnem denarnem trgu tudi v preteklem tednu niso premaknile z ravni med R+ll in R+12 odstotki letno, bi za prihodnje dni težko napovedovali dokončno zaustavitev padanja cen medbančnega denarja. Napovedi zniževanja obrestnih mer za vse vrste kreditov pri najvecji slovenski banki bo prav gotovo sledila politika nadaljnjih pritiskov na ceno likvidnostnih kreditov konkurenčnih bank, pri katerih se Ljubljanska banka, d.d., se naprej intenzivno zadolžuje. Ce bo tej politiki »naklonjena« tudi Banka Slovenije (BS), lahko kljub pričakovani zaostritvi tolarske likvidnosti bank ob vnovCevanju druge izdaje dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije (»dvojčkov«) in verjetnemu sočasnemu povečanju povpraševanja po denarju sledi nadaljnje zniževanje medbančnih obrestnih mer. Prihajajoče vnovCeva-nje »marčevskih« dvojčkov Banke Slovenije (zapadlost 15. marec 1993) in vračanje denarja v obtok je ob nespremenjenih monetarnih okvirih v preteklem tednu precej omejilo intervencije centralne banke. Le-teh praktično ni bilo, Ce seveda izvzamemo kreditiranje bank v sanacijskih in predsana-cijskih postopkih. Edina vidnejša sprememba je bilo povišanje »zahtevanega« deviznega tečaja, ki ga morajo vzdrževati banke, ki želijo pri centralni banki Črpati petdnevni lombardni kredit. Novi tečaj od 15. 3.1993 dalje tako znaša 64,64 tolarja za marko. Devizni teCaji bank za odkup in prodajo deviz od podjetij pa so kljub »zmanjšanim zahtevam« Banke Slovenije naraščali. Poleg »usmerjanega« teCaja Ljubljanske banke, d.d., in vpliva tečajne politike omenjene banke na konkurenco bi delne razloge za nadaljnjo rast že lahko iskali tudi v povečanem povpraševanju po devizah. Zaradi nizke revalorizacijske stopnje in temu primernih »tolarskih« obrestnih mer se precejšnji del prihrankov spet seli v devizne naložbe. Pri tem je zanimivo dejstvo, da Banka Slovenije kljub precejšnjemu znižanju obrestnih mer v Nemčiji še vedno ni spremenila (znižala) obrestnih mer za blagajniške zapise Banke Slovenije v tujem denarju. Za 120-dnevno vezavo nemških mark je tako na primer še naprej moc dobiti 7,875 odstotka letno, kar je celo več, kot znaša trenutna evropska tržna obrestna mera za depozite s podobno ročnostjo. Zato v teh dneh kaže izkoristiti »dopust« centralnih bankirjev. Hočejo svoje revizorje CELJE - Direktor območne gospodarske zbornice v Celju, mag. Franc Knafelc, je predlagal, da bi v Celju ustanovili svoje podjetje za revizijo lastninjenja. Po njegovem mnenju bodoči zakon predvideva le takšno podjetje, ki ga bo ustanovila Služba družbenega knjigovodstva Slovenije, ob obilici dela pa to ne bo moglo biti dovolj uspešno. Celjski vladi je zato Knafelc predlagal, da skupaj s celjsko SDK prouči možnosti za ustanovitev samostojnega revizijskega podjetja v Celju. (B. P.) Po prvih izračunih bodo febiuarske plače precej nižje Služba družbenega knjigovodstva še čaka na pravilnik, ki ga pripravlja ministrstvo za delo - Za kršitelje in odgovorne predvidene denarne kazni Alenka L. Jakomin in Mn ,f. Cuk ke. Tako na primer v Kopru prodajo največ izdelkov v poletnih mesecih. nižja. Po besedah Zorana Madona, elana poslovodnega odbora Slovenskih raj. Državni sekretar za energetiko Boris Sovič je povedal, da še ni podro- Nadzor nad izvajanjem zakona bo opravljala Služba družbenega knjigovodstva, za kršitelje pa so med drugim predvidene denarne kazni. Pravne osebe so tako dolžne ob izplačilu plač, drugih prejemkov in stroškov SDK predložiti obrazce, ki jih bo predpisala ministrica za delo Jožica Puhar. SDK namreč prepreči nadaljnje izplačilo plač in regresa za letni dopust ter jubilejne nagrade, ko ugotovi, da je z aneksom h kolektivni pogodbi za gospodarstvo in z zakonom predvideni obseg sredstev za te namene že dosežen. Kot nam je povedala namestnica direktorja SDK Romana Logar, v njihovi službi še Čakajo na pravilnik za spremljanje in izvajanje določil zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plaC. »Pričakujemo, da bo pravilnik objavljen v Uradnem listu konec tega tedna,« je še pojasnila Logarjeva, ki je dodala, da bo SDK opravljala nadzor neposredno, to je na okencih. Ce bodo ugotovili, da so zneski višji od predvidenih, bodo plačila zadržali, podjetju pa poslali odločbo, v kateri bodo zahtevali popravek in izvedli interno kontrolo, hkrati pa podjetje prijavili ustreznemu organu. Seveda se bodo imela podjetja pravico pritožiti, kar pomeni, da se lahko sodni postopki v marsikaterem primeru zavlečejo. Ce bo tožba izgubljena, bo morala pravna oseba za kazen odšteti najmanj 5, 000.000 tolarjev, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba družbenopolitične skupnosti, drugega državnega organa ah krajevne skupnosti pa najmanj 450.000 tolarjev. LJUBLJANA - V zadnji številki Uradnega lista je bil objavljen zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač. Gre za vsem dobro znani zakon o omejevanju plaC, ki je zaCel veljati preteklo soboto. Med nekaterimi podjetji, za katera zakon neposredno velja, smo opravili kratko anketo. Finančni direktorji so nam pojasnjevali, kako bo zakon konkretno vplival na plače njihovih zaposlenih. V Luki Koper so nam povedali, da jih zakon ne skrbi preveč, saj so že izračunali, da se plače bistveno ne bodo znižale, vsaj kratkoročno ne. »Povprečne neto plače za februar znašajo približno 52.000 tolarjev. Bonov lani nismo izplačevali, pa tudi drugih načinov izplačevanja osebnih dohodkov nismo uporabljali,« pravi finančni direktor Luke Koper. Tam so nam med drugim zatrdili, da tudi Ce zakon ne bi bil sprejet, plaC niso nameravali zviševati. Emil Kalin pa je povedal, da v ajdovskem Mlinotestu ne bo ravno rožnato. Sprejeti zakon popolnoma zatira nagrajevanje zaposlenih, pa tudi prerazdeljevanje ustvarjenega dobička, pravijo v Mlinotestu, kjer imajo večje število družb, od katerih imajo nekatere izrazito sezonske prihod- »To pomeni, da bodo rezultat zakona precej nižje plače, saj je višje prihodke nemogoče prerazdeliti tam, kjer so skromni ali pa jih v tej sezoni sploh ni, pojasnjuje Kalin. V Mlinotestu so doslej izplačevali za približno 15 odstotkov manjše plače, kot jih določa kolektivna pogodba, ker niso dosegali normiranih poslovnih rezultatov zaradi izgube hrvaškega trga. Januarska povprečna neto plača je znašala 37.000 tolarjev, februarska pa bo za približno 10 odstotkov železnic, ki je odgovoren za področje kadrovanja, je za zdaj mogoče dati le splošno oceno, da bodo v omenjenem podjetju osebni dohodki tudi po uveljavitvi zakona o zamrznitvi plaC ostali na enaki ravni. PlaCe slovenskih železničarjev so se že decembra lani zmanjšale za deset odstotkov, izhodiščna plača pa od takrat znaša 20.396 tolarjev. Železničarji se še niso uspeli podrobneje poglobiti v zakon o omejevanju plač, saj so ga dobili šele vče- bnejših izračunov, na podlagi katerih bi lahko ocenjevali učinke zakona o zamrznitvi plač. Kljub temu domneva, da bodo plače v energetiki tudi poslej ostale na enaki ravni. Po Sovičevih besedah je nesporno dejstvo, da se plače zaposlenih v energetiki v preteklosti niso usklajevale z gibanjem plaC v gospodarstvu. Zato so sindikati še s prejšnjim ministrom Avberškom sklenili dogovor, ki naj bi bil odpravil zaostajanje plaC. Njegovo uresničevanje je seveda zavrl intervencijski zakon o plaCah. Kako bo ta vplival na plaCe, ki jih bodo izplačali v marcu, smo povprašali tudi Janeza Ume-ka, pomočnika generalnega direktorja v podjetju Petrol trgovina. Ta je zatrdil, da so plaCe zaposlenih enake že tri mesece in da bodo ostale približno na enaki ravni tudi po uveljavitvi zakona o omejevanju plač. Povprečne plaCe v Sloveniji, januar 1993 (v SIT) bruto skupaj 67901 neto 41561 gospodarstvo 63554 39207 negospodarstvo 84463 50532 Odstotek povečanja januar 93/ leto 1992 bruto neto skupaj 33,0 34,9 gospodarstvo 31,7 33,7 negospodarstvo 35,3 36,8 VIR: Zavod RS za statistiko MINISTRI ES Svežnja evropskih ukrepov šeni BRUSELJ - Včeraj so se sestali finančni ministri Evropske skupnosti, da bi pregledali opravljeno delo pri pripravi svežnja ukrepov, ki naj bi prispeval k ozdravitvi presihajočih gospodarstev. Finančni ministri, ki se že dlje časa spoprijemajo s poglabljajočo se recesijo v številnih državah in z vrstami nezaposlenih, ki se vse bolj daljšajo, hkrati pa z napovedmi, ki predvidevajo le 0, 8-odstotno gospodarsko rast v tem letu, se dobro zavedajo, da čas ne dela zanje. Poskuse ministrov, da bi vzpostavili usklajen sveženj nacionalnih in evropskih ukrepov, je nekoliko upočasnila italijanska kriza, nasprotovanje med portugalskim finančnim ministrstvom in centralno banko, napetosti znotraj evropskega mehanizma medvalu-tnih razmerij in pričakovana sprememba vlade v Franciji po volitvah v naslednjih 14 dneh. Frece) grenki očitki so bili uperjeni tudi zoper Veliko Britanijo, ki naj bi ignorirala svoje sosede s tem, ko je devalvirala britanski funt. Ministri naj bi pripravili dokončno različico besedila svežnja do naslednjega rednega mesečnega srečanja v Lux-emburgu. (Reuter) NEUREJENA ZAKONODAJA UNIČUJE SLOVENSKE GOZDOVE / NADZOR UŠEL IZ ROK Za neurejenost so krivi tudi politični lobiji, ki pozabljajo na varstvo naravne dediščine V denacionalizaciji gozdov večina vidi predvsem možnost dodatnega zaslužka - 40 odstotkov gozda v Sloveniji noj bi po novem pripadlo nekmetom - Kje je interes državne skupnosti? Irena Pirman Gozd kot domala edini naravni vir Slovenije prekriva 53 odstotkov površine naše države, medtem ko je same gozdnate krajine kar 80 odstotkov. Gozd je, gledano iz zornega kota varstva narave, ekološko in ekonomsko tudi bistveni obnavljalec energije v večini slovenske krajine, te energije pa niti ni treba drago plačevati. »Slovenija je bila v začetku tega stoletja dežela hudournikov, saj je bil gozd povsem uničen. Takoj po drugi svetovni vojni smo imeli v Sloveniji 140 kubičnih metrov lesne zaloge na hektar, ob pomoči prejšnje zakonodaje pa se je v petdesetletnem povojnem obdobju lesna zaloga povečala na 215 kubičnih metrov lesne zaloge na hektar v letu 1990. Ce bi operirali s staro površino gozdov, bi bila zaloga še večja, saj se je povečala tudi zaradi pionirskega drevja na Krasu, kjer pa ni lesa,« je dejal dr. Dušan Mlinšek, univerzitetni profesor Biotehniške fakultete na oddelku za gozdarstvo, pionir sonaravnega gospodarjenja s slovenskim gozdom. »Slovenski zakon o gozdovih je bil tako dober in uspešen, da so se na njem učili strokovnjaki iz vse Evrope.« Slovenija je v letih 1948-50 z zakonom prepovedala seCnjo na golo in tako za Švico postala druga država s tako prepovedjo. Sele pred nekaj leti so temu zgledu sledile dežela Saarland v zahodni Nemčiji in lani Združene države Amerike. S prejšnjim zakonom o gozdovih smo v Sloveniji prepovedali tudi ekstenzivne sečnje. »Gozdarska stroka je v povojnem obdobju razvila delo z gozdom na ekoloških temeljih. Na znanstven način in na podlagi prakse je poiskala in izdelala sistem naravi naklonjenega in gospodarsko sprejemljivega gospodarjenja,« je povedal dr. Mlinšek. »Bistve- ni del sonaravnega dela z gozdom je negovalna obravnava, uporaba mehkih, energijsko varčnih tehnologij.« Za to bi morala poskrbeti tudi nova zakonodaja, ki ne bi smela dopuščati povsem liberalistične politike do gozda, pač pa bi morala upoštevati koncept večnamenskega gozda, ki poleg lesne funkcije opravlja še celo vrsto drugih pomembnejših: socialno, varovalno, vodnoohranjevalno in klimatsko, kar je zelo zahtevna naloga. »V preteklosti smo na podlagi zakonskih določil, ki so imela ustrezno finančno rešitev, od lesa, posekanega na negovalni način, 'odtujili’ del sredstev, ki so se vlagala nazaj v gozd; v bistvu torej sploh ne moremo govoriti o odtujitvi. Tako smo po letu 1960 zgradili 8460 kilometrov gozdnih cest, od tega 7300 kilometrov v gozdu in 1160 kilometrov na kmetijskih površinah,« je še povedal dr. Mlinšek in dodal, da od novega zakona pričakuje vsaj ohranjanje, če že ne izboljšanje obstoječega stanja. »Prinašati mora regulative, ki bodo ohranile vse, kar se je desetletja vlagalo v nego in kvaliteto gozdov. Vloženi kapital mora poskusiti celo oplajati.« Vsekakor pa mora novi zakon preprečiti uniče- vanje gozdov. Zadnja leta smo namreč vse bolj priča divjim sečnjam, boleznim, neustreznim podnebnim razmeram in suši. Brez ustrezne gozdarske službe je nadzor ušel iz rok. Lani je slovenske gozdove preplavil lubadar, letos pa se bo stanje še poslabšalo, ne glede na to, ali se bo sušno vreme nadaljevalo. Gozdovi so zaradi pomanjkanja vode fiziološko opešani in škodljivec se zato laže razmnoži. »Leta 1948, ko je slovenske gozdove prav tako ogrožal lubadar, je zatiranje tega škodljivca potekalo na državni ravni, lani pa je komaj kdo vedel, kaj se dogaja v slovenskih gozdovih. Gozd mora biti pod nenehnim strogim nadzorom, sicer nam bo 215 milijonov ton biosubstance počasi izginilo. Gozdno biosub-stanco kot zaščitnika pa potrebuje približno 5 do 10 ton kmetijske biosubstance, ki pa je v nasprotju z gozdno denaturira-na s kemijo. Prav zato je gozdna substanca delna rešitev za slepe poti v kmetijstvu,« je še dejal dr. Mlinšek. Ce se bo suša nadaljevala, grozi tudi popolna katastrofa v sestavu iglavcev, ki pomenijo 56 odstotkov slovenskega gozda. »Zgodovina kaže, da v času kriz vselej uničujemo gozdove. Žal kaže, da se to spet dogaja tudi v Sloveniji,« pravi dr. Mlinšek. K temu bo verjetno prispevala tudi denacionalizacija, saj se bo 250.000 lastnikom slovenskih gozdov pridružilo še nekaj, vse to pa bo še povečalo razdrobljenost gozda in otežilo gospodarjenje. »Kmetijstvo je zaradi gospodarskih težav zmeraj izkoriščalo gozdove. Prepričanje, da bi se naše kmetijstvo lahko dvignilo s pomočjo kapitala iz gozda, je popolnoma napačno. Pri tem razmišljati o družinskih kmetijah, kot to počne kmetijska politika, bi pomenilo, da Slovenija nima nobene perspektive. Slovensko kmetijstvo lahko uspeva samo, Ce je kombinirano. Ce bi vir pokritja izgub družinskih kmetij postali gozdovi, bi jih to uničilo. Družba, ki ne zna ovrednotiti uspehov posameznih delov gospodarstva, in na področju gozdarstva so uspehi nedvomno bili doseženi, se ne more uspešno gospodarsko razvijati,« je povzel dr. Mlinšek. S težavami operative nas je seznanil dipl. inž. Dušan Bitenc, direktor Gozdnega obrata Škofljica, sicer dela največjega gozdnega gospodarstva v Sloveniji, tj. Gozdnega gospodarstva Ljubljana. »NajveCjo težavo pomeni neurejena zakonodaja, za kar nosi krivdo določen krog slovenskih politikov. Temeljna napaka je v tem, da smo stari sistem - zakonodajo porušili, ob tem, da nismo imeli pripravljenega novega in ga tudi še danes nimamo, Čeprav bi omogočal nemoten in trezen prehod v novo obliko gospodarjenja. Starega zakona o gozdovih - sicer uradno še vedno v veljavi - nihče ne spoštuje, bil pa je zelo dober. Njegova napaka je bila le, da je predvideval obvezno oddajo lesa prek gozdnih gospodarstev. Ob pomoči te »sankcije«, ki pa ni bila stvar gozdarjev, pac pa politična odločitev, smo imeli v Sloveniji urejeno dobavo lesa lesni industriji. Ta industrija je dolga leta pomenila 20 do 25 odstotkov vsega slovenskega izvoza. S starim zakonom je bila torej za normalen izvoz distribucija lesa zakonsko predpisana,« je povedal inž. Bitenc. Nekdanje odjemalke slovenskega lesa - tovarne celuloze Krško, Goričane in Količevo ter tovarne ivernih plošč so danes prav tako v težavah, tako da surovina - predvsem celulozni les - ostaja v gozdu. Poleg tega je kompleten evropski trg lesa porušen, les dobesedno leži v gozdu, in da ne bi trohnel, ga prodajajo pod ceno. Slovenci sekamo najlepši les in ga za polovično ceno prodajamo v Evropi, zato ni smiselno govoriti o konkurenčnosti slovenskega lesa. »V tehničnem pogledu so bili zlasti zasebni gozdovi skoraj povsem zaprti, v družbeni sektor pa so se sredstva vlagala že po letu 1950. Po letu 1960 pa so gozdarji odprli praktično vsa območja z gozdom in z graditvijo cest omogočali dostop sodobne gozdarske tehnike do teže dostopnih gozdov. Po letu 1960 so zaceli graditi moderno cestno omrežje, ki danes omogoča dostop sodobne gozdarske tehnike do vseh večjih gozdnih kompleksov. Po letu 1960 so se močno povečala tudi biološka vlaganja v naše gozdove, s čimer smo nadomestili negovalna in gojitvena dela. V gozd je začela prodirati stroka. S pojavom Kmečke zveze se je to stanje podrlo. Biološka amortizacija ni bila veC potrebna, sredstva za tehnično področje in ceste se ne zbirajo več. Brez ustrezne gozdarske službe je na-zdor ušel iz rok. Iz proračuna dobivamo neznatna sredstva samo za 'gašenje požarov’,« je povedal inž. Bitenc. Operativa, torej gozdna gospodarstva, tudi niso sodelovala pri pripravi zakona o gozdovih. Vsi osnutki zakona se vrtijo predvsem okoli problema odkazila v zasebnem sektorju, pri tem pa številne bistvene stvari ostajajo nedorečene. V zakonu o denacionalizaciji vsi prihodnji lastniki vidijo v gozdu predvsem vir dodatnega zaslužka. Podatki o sta- Kdo uničuje slovenske gozdove? (Foto: TRIO) nju naših gozdov v zadnjih nekaj letih nam to jasno potrjujejo. Zaradi neurejene lastninske zakonodaje je vse veC nenadzorovanih divjih sečenj in celo golosekov. V zvezi z zakonom o denacionalizaciji se pri gozdarjih pojavlja problem uveljavitve bistvenega povečanja vrednosti na podlagi novih naložb. V okviru tega določila na gozdnem gospodarstvu dosledno uveljavljajo to večjo vrednost. Čeprav bi bila sredstva, pridobljena na tak način, prihodek proračuna, doslej pristojni organi niso dali stroki nikakršne podpore. Povsem kratka ugotovitev je, da danes v Sloveniji nih- če ne zastopa interesa državne skupnosti. »V gozdarstvu nam preprosto manjka gozdarski vrh, ki bi bil sposoben enakovredno s krneti voditi gozdarsko politiko. Trenutno jo vodijo kmetje, ki se na gozdarstvo ne spoznajo in imajo že svojih težav čez glava,« dodaja inž. Bitenc. 15. marec 1993 JHenjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 65,00 67,00 9,16 9,60 6,55 6,89 AMTK plus 65,10 66,10 9,00 9,30 6,60 7,00 Ažur Grosuplje 64,80 65,80 9,12 9,40 6,60 6,95 Banka Vipa 64,49 65,98 9,14 9,38 6,63 6,76 Bobr Fužine 65,30 65,80 9,20 9,50 6,70 7,00 Bobr Trzin 65,30 65,70 9,20 9,50 6,70 7,00 BTC d.d. Ljubljana 64,50 65,50 9,00 9,30 6,60 7,00 BTC terminal Sežana 65,10 66,00 9,15 9,40 6,55 6,75 Burin Moste 65,30 66,30 9,00 9,50 6,45 6,85 Burin Center 65,40 65,80 9,05 9,30 6,45 6,85 Come 2 Us* 65,20 65,70 9,10 9,35 6,50 6,80 Dom na trgu 65,30 65,90 9,23 9,32 6,70 6,79 Emona Globtour 64,55 66,30 9,12 9,40 6,25 6,70 Eros Ljubljana 65,40 65,80 9,10 9,30 6,60 6,80 Eros Kranj 64,30 66,00 9,10 9,30 6,60 6,85 Euroservis Sežana 65,30 66,00 9,00 9,30 6,65 6,74 feniks Markovec Koper* Feniks Koper* 64,00 65,95 8,90 9,45 6,40 6,99 64,60 65,95 8,94 9,45 6,50 6,99 Feniks Portorož* 64,50 65,95 8,95 9,45 6,45 6,99 Fiba 64,70 65,95 8,90 9,32 6,55 6,78 Firadas 65,00 66,00 9,05 9,30 6,40 6,90 Galileo-Kozina 64,70 65,70 9,00 9,40 6,65 6,75 Golfturist Ljubljana 65,00 65,90 9,09 9,40 6,50 6,85 Hida 65,50 65,60 9,26 9,31 6,72 6,77 Hipotekarna banka Koper* 63,90 66,00 9,00 9,50 6,45 6,85 Hranilno kreditna služba 64,90 66,30 9,12 9,40 6,62 7,05 Hram Rožice 65,35 65,90 9,10 9,40 6,75 6,85 Idila Sečovlje 64,75 65,85 9,20 9,45 6,55 6,90 lllr|ka Ilirska Bistrica 64,30 66,00 8,82 9,23 6,45 6,76 Ulrika Slovenj Gradec •lirika Postojna 65,25 65,10 65,80 66,00 9,19 9,01 9,25 9,23 6,56 6,63 6,77 6,74 'lirika Sežana 65,30 65,95 9,12 9,24 6,64 6,73 Italdesign* 64,80 65,50 9,15 9,30 6,66 6,79 Klub Slovenijales 65,20 65,70 9,22 9,40 6,70 6,90 Komercialna banka Triglav 64,45 65,95 9,05 9,50 6,45 6,85 m ' Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Velenje* 65,20 65,20 65,70 65,70 9,10 9,10 9,35 9,35 6,50 6,50 6,80 6,80 Kompas Hertz Idrija* 65,20 65,70 9,10 9,35 6,50 6,80 Kompas Hertz Tolmin* 65,20 65,70 9,10 9,35 6,50 6,80 Kompas Hertz Novo Mesto* 65,20 65,70 9,10 9,35 6,50 6,80 Kompas Hertz Krško* 65,20 65,70 9,10 9,35 6,50 6,80 Kompas Hertz Bled* 65,20 65,70 9,10 9,35 6,50 6,80 Kompas Fintrade 65,40 65,95 9,26 9,35 6,55 6,95 Kompas Holidays 65,40 66,20 9,20 9,40 6,60 6,90 m ubertas Koper* 64,70 65,70 9,05 9,35 6,55 6,80 ljubljanska banka d.d. Lj. 64,55 66,40 9,12 9,43 6,58 6,87 i-B. Dolenjska banka d.d. 64,25 66,00 9,00 9,40 6,t>U 6,90 EB Banka Zasavje Trbovlje 63,50 65,70 9,02 9,34 6,45 6,80 J-B Splošna banka Celje d.d. EB Splošna banka Koper d.d.* 64,20 62,95 65,60 66,10 9,10 8,81 9,33 9,29 6,50 6,26 7,02 6,81 ib ^recMna banka Mb d.d.* 64,50 66,50 9,10 9,40 6,40 6,84 EB Komercialna banka NG* 63,20 65,80 8,86 9,45 0,46 6,79 MAVir 65,20 66,20 9,00 9,50 6,70 7,00 Madai* 65,00 65,50 9,12 9,40 6,65 6,75 Medla* 65,UU 65,90 9,10 9,30 6,60 6,90 °tok Bled 64,63 66,31 9,14 9,40 6,56 6,76 Panna 65,30 65,80 9,20 9,35 6,70 7,00 Petrol* 65,40 65,80 9,23 9,40 6,70 6,95 B|9al Solkan Nova Gorica* 64,50 65,70 9,15 9,40 6,62 6,75 £j9al Kobarid* 64,50 65,70 9,15 9,40 6,62 6,75 Bigal Obutek* 64,50 65,70 9,15 9,40 6,62 6,75 Pigal Diskont* 64,50 65,70 9,15 9,40 6,62 6,75 poštna banka Slovenije* Probanka d.d. Maribor 63,50 65,70 8,90 9,29 6,15 6,79 64,50 66,70 9,15 9,50 6,55 6,90 Publikum Ljubljana 65,35 65,60 9,22 9,35 6,65 6,89 Publikum Celje 65,31 65,68 9,16 9,26 6,58 6,84 Publikum Dobova 64,50 65,80 9,08 9,29 6,39 6,80 Publikum Kostanjevica 64,50 65,80 9,08 9,29 6,39 6,80 Publikum Krško 64,50 65,80 9,08 9,29 6,39 6,80 Publikum Maribor 65,50 65,89 9,18 9,29 6,30 6,79 Publikum Metlika 65,10 65,80 9,00 9,40 6,50 6,80 Publikum Mozirje 64,70 65,39 9,00 9,20 6,6U 6,90 Publikum Novo Mesto 65,10 65,80 9,00 9,40 6,50 6,80 Publikum Piran 64,50 65,90 8,90 9,30 6,45 6,75 Publikum Tolmin 65,00 65,50 9,15 9,25 6,59 6,68 rublikum Sevnica 64,40 65,30 8,90 9,15 6,45 6,79 Publikum Šentilj 65,50 65,89 9,14 9,35 6,30 6,79 Publikum Šentjur pri Celju JJMkum Trebnje 65,20 65,59 9,10 9,25 6,56 6,83 64,40 65,30 8,90 9,15 6,45 6,79 Publikum Zagorje 65,20 65,70 9,10 9,30 6,55 6,78 Publikum Žalec 65,35 65,79 9,12 9,29 6,58 6,89 Roja 65,39 65,80 8,90 9,45 6,65 6,80 shalaby 64,50 66,00 8,80 9,40 6,50 6,78 Sit-on 64,60 65,60 9,12 9,42 6,20 7,00 SKB d. d. Ljubljana 64,49 66,15 9,16 9,40 6,61 6,91 Sjovenijaturist Ljubljana ^ °venijaturist Jesenice Bovenijaturist žel. postaja Mb.* ^ovenijaturistžel. postaja Lj.* Slovenska investicijska banka* Sonce SZKB 65,45 65,95 9,24 9,33 6,67 6,82 65,20 65,00 65,40 65,50 66,30 67,00 65,95 66,20 9.14 9,00 9.15 8,90 9,48 9,50 9,35 9,35 6,50 6,10 6,50 6,40 6,80 6,70 6,77 6,90 65,50 66,20 9,25 9,37 6,70 6,90 64,90 66,30 9,12 9,40 6,62 7,05 TV.-! •ortarus Postojna 64,07 65,68 8,94 9,26 6,48 6,72 * ^ 65,20 66,00 9,12 9,42 6,60 7,10 °urist Service Portorož 64,70 66,50 8,95 9,47 6,50 6,90 Upirno 65,40 65,69 9,24 9,34 6,70 6,85 Wo|f 65,30 65,70 9,10 9,40 6,50 6,85 velja danes: * Zaračunavaj' o provizijo: ** MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica ljubljana menjamo tudi lire, dolarje, franke, krone, funte, in guldne VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 51 z dne 15. marca — Tečaji veljajo od 16. 3. 1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 73,8866 74,1089 74,3312 Avstrija 040 šiling 100 892,2385 894,9233 897,6081 Belgija 056 frank 100 304,9884 305,9061 306,8238 Kanada 124 dolar 1 84,0381 84,2910 84,5439 Danska 208 krona 100 1632,9245 1637,8380 1642,7515 Finska 246 marka 100 1724,5843 1729,7736 1734,9629 Francija 250 frank 100 1847,0065 1852,5642 1858,1219 Nemčija 280 marka 100 6278,0642 6296,9551 6315,8460 Grčija 300 drahma 100 — 46,5786 46,7183 Irska 372 funt 1 — 153,0790 153,5382 Italija 380 lira 100 6,5135 6,5331 6,5527 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 ' 8,0000 — Japonska 392 jen 100 88,4579 88,7241 88,9903 Nizozemska 528 gulden 100 5584,9660 5601,7713 5618,5766 Norveška 578 krona 100 1475,3450 1479,7844 1484,2238 Portugalska 620 escudo 100 67,8659 68,0701 68,2743 Švedska 752 krona 100 1330,0079 1334,0099 1338,0119 Švica 756 frank 100 6851,2515 6871,8671 6892,4827 Velika Britanija 826 funt šterling 1 149,9202 150,3713 150,8224 ZDA 840 dolar 1 ' 104,6930 105,0080 105,3230 Evropska Skupnost 955 ECU 1 121,8572 122,2239 122,5906 Španija 995 peseta 100 88,0185 88,2833 88,5481 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 16. MARCA 1993 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993: 125,8952% 125,6136% 125,7544% 2)BLAGAJNI5KI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10.JUNIJA 1993: 86 123,3532% 123,6760% 123,5146% APOEN 1,000,000 100.000 1,000,000 100,000 tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del 629,476 62,948 616,766 61,677 (B) devizni del 628,068 62.807 618,380 61,838 skupaj 1,257,544 125,754 1,235,146 123,515 MENJALNI TEČAJ ZA HRD ZVEZA BANK CELOVEC 15.MAREC 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Ažur Grosuplje 7,00 8,50 Fiba 6,00 9,00 Hida 7,00 8,30 Idila 6,50 8,50 Ulrika Ilirska Bistrica 7,00 9,90 Italdesign* 6,00 9,00 Ubertas 6,00 9,00 LB Banka Zasavje Trbovlje 6,00 10,00 Ma Vir 6,00 9,00 Otok 3,96 6,48 Sonce 7,00 8,30 Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 15. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1580,00 1630,00 nemška marka 955,00 975,00 francoski frank 280,00 288,00 holandski gulden 845,00 870,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2265,00 2335,00 irski šterling 2302,00 2380,00 danska krona 246,00 254,00 grška drahma 6,60 7,50 kanadski dolar 1267,00 1308,00 japonski jen 13,30 13,80 švicarski frank 1040,00 1063,00 avstrijski šiling 135,00 139,00 norveška krona 223,00 230,00 švedska krona 202,00 210,00 portugalski escudo 10,00 10,80 španska pezeta 13,00 13,90 avstralski dolar 1118,00 1154,00 madžarski florint 10,00 15,00 . slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 0,80 1,20 12. MAREC 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,5000 12,0000 kanadski dolar 9,2000 9,6000 britanski funt 16,4500 17,2500 švicarski frank 705,5000 780,5000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank 204,0000 212,0000 holandski gulden 613,5000 637,5000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,7050 0,7450 danska krona 179,5000 186,5000 norveška krona 161,5000 168,5000 švedska krona 146,5000 153,5000 finska marka 188,0000 198,0000 portugalski escudo 7,5000 7,9000 španska peseta 9,7000 10,2000 japonski jen 9,7000 10,1,000 slovenski tolar 10,3000 11,3000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,0400 pa za 1 enoto v 0,0700 alute, 15. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1580,00 1620,00 nemška marka 952,00 972,00 francoski frank 278,00 288,00 holandski gulden 843,00 863,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2260,00 2310,00 irski šterling 2300,00 2350,00 danska krona 247,00 257,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1268,00 1308,00 švicarski frank 1038,00 1058,00 avstrijski šiling 134,50 138,50 slovenski tolar 14,25 14,95 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 16. marca 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija šiling frank 100 100 925,9118 1916,7130 928,7542 1922,5970 Nemčija marka 100 6515,0000 6535,0000 Italija lira 100 6,7593 6,7801 V.Britanija funt 1 155,5782 156,0558 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 108,6441 stnih poslih je mo; iviz oz. poseben c 108,9777 !no odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 65,00 65,25 SKB Banka d.d. DEM 65,10 65,30 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 16. marca 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka DEM 64,95 65,30 Bank Austria DEM 64,95 65,30 UBK banka DEM 64,90 65,20 SZKB DEM 65,05 65,30 Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so določeni na podlagi srednjih tečdjev po trenutno veljovni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih valutah pa je razmerje Banke Slovenije povečano oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. Tečaji veljajo za odkup prilivov In prodajo deviz do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nakupih se tečaj določi v sporazumu. Zaradi velikih sprememb v tečajih, na katere banke ne moremo vplivati,se v bankah ne moremo obvezati prodajati valuto po objavljenih tečajih. Zato vas prosimo, da trenutni tečaj preverite pri pristojnih službah, MILANSKI DEVIZNI TRG 15. MAREC 1993 v LIRAH valuta (') nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1607,990 — ECU — 1871,700 — nemška marka — 964,720 — francoski frank — • 283,800 — funt šterling — 2302,160 — holandski gulden — 858,240 — belgijski frank — 46,860 — španska pezeta — 13,520 — danska krona — 250,900 irski funt — 2343,970 — grška drahma — 7,130 — portugalski escudo — 10,420 — kanadski dolar — 1291,040 — japonski jen — 13,590 švicarski frank — 1053,180 — avstrijski šiling — 137,110 — norveška krona — 226,800 — švedska krona — 204,600 — finska marka —- 265,130 — avstralski dolar (*) indikativne kotaciie zav< Dda Banca d' 1135,240 talia 12. MAREC 1993 v DEM | valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,663 - francoski frank HHHH 29,415 - nizozemski gulden BHHI 88,980 - belgijski frank HHHH 4,857 BHHH španska peseta - ■KM01 - danska krona BHHH 26,040 ■HUI kanadski dolar - 1,341 - japonski jen ni 1,415 mm švicarski frank HHHN 109,100 mm avstrijski šiling m 14,211 mmmm italijanska lira BBHfll 1,035 - švedska krona HHMfll 21,380 - 1 TEČAJ TOLARJA V TUJINI 15. MAREC 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 11,50 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Ločilo 10,80 11,40 Italija Kmečka banka Gorica 14,25 14,95 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 DEVIZNI TRG BEOGRAD 1 15. MAREC 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6377,9283 6397,1197 6416,3111 13297,6540 Francija frank 100 13218,1070 13257,8800 Nemčija marka 100 44888,2410 45023,3100 45158,3800 Italija lira 100 46,5307 46,6707 46,8107 Švica frank 100 49039,1070 49186,6670 49334,2270 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1068,0089 1071,2226 1074,4363 Opomba: povzete | po Reuterju. | 16. MAREC 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 11590,2135 11625,0888 11659,9641 Kanada dolar 1 1090,9559 1094,2385 1097,5213 Franclja frank 100 24000,0508 24072,2676 24144,4844 Nemčija marka 100 81554,6000 81800,0000 82045,4000 Italija lira 100 84,6537 84,9084 85,1631 Japonska jen 100 1151,5510 1155,0160 1158,4810 Švica frank 100 88965,7112 89233,4114 89501,1116 Velika Britanija funt 1 1947,8501 1953,7112 1959,5723 Slovenija tolar 100 1280,0000 BMHH ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar iračun carir 1 i in starege 1359,8414 i deviznega varče 1363,9332 vanjo. 1368,0250 | 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE I država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1141,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 HHHBH 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 SVET Torek, 16. marca 1993 NOVICE KITAJSKA / ZAOSTRITEV ODNOSOV Z VELIKO BRITANIJO ANDORA / REFERENDUM Konec dižavljanske vojne v Somaliji ADIS ABEBA - Na mirovni konferenci o Somaliji, ki poteka v etiopskem glavnem mestu, so v ponedeljek uradno razglasili konec državljanske vojne v Somaliji. Konference se je udeležilo 14 voditeljev sprtih strani in 200 somatskih visokih osebnosti. Udeleženci konference so v Addis Abebi odločali tudi o imenovanju prehodne somalske vlade in razorožitvi paravojaških skupin. Zahodne države, ki se v pomoč Somalcem prav tako udeležujejo konference, so odpovedale nadaljnjo pomoC, Ce sprte strani ne bodo dosegle miru. (STA, Reuter) Palestinci zdaj napadajo tudi turiste JERUZALEM - Palestinsko odporniško gibanje Inti-fada je okrepilo teroristične napade na zasedenih ozemljih. Na zahodnem bregu Jordana, v naselju Eh, so v ponedeljek neznanci ustrelili dva Zida. Na Golanski planoti pa je neki Palestinec z nožem napadel turista in ga težko ranil. Militantna islamska organizacija Hamas je PLO predlagala srečanje, na katerem bi se tekmujoči palestinski organizaciji dogovorih o prihodnosti zasedenega območja Gaze, Ce se bo Izrael umaknil. Izraelski minister za urbanizem in okolje Yossi Sarid je namreč v nedeljo izjavil, da bi se Izrael moral odpovedati delu zasedenega območja, kjer med 750.000 Arabci živi le 3.000 Zidov. Vendar se bo Izrael o tem pogovarjal samo s Palestinsko osvobodilno organizacijo. (Reuter) V letalskem napadu umrlo 12 ljudi SUHUMI - V sobotnem bombardiranju abhazijskega glavnega mesta Suhumija je umrlo 12 ljudi; 8 vojakov in 4 civilisti, med njimi trije novinarji, poroča Itar-Tass, ki se sklicuje na poročilo gruzijske tiskovne agencije GIA. Gruzijsko obrambno ministrstvo pa je pred dnevi obtožilo rusko letalstvo, da sodeluje v bombardiranju Abhazije, avtonomne republike na jugu Gruzije. (AFP) Hong Kong v središču spora med Kitajsko in Britanijo Reforme britanskega guvernerja burijo duhove Kitajcev Sama svoj gospodar Sosedi le pokroviteljici David Stamp / Reuter PEKING - Kitajski premier Li Peng je obsodil Veliko Britanijo: »Oktobra je Chris Patten, britanski guverner v Hong Kongu, ob podpori britanske vlade prefinjeno in enostransko predlagal program za večje spremembe v sedanjem političnem sistemu v državi. S tem je grobo prekršil vse dogovore in sporazume, ki sta jih sklenili Britanija in Kitajska.« Poudaril je, da bo morala Velika Britanija prevzeti odgovornost za vse posledice, ki bodo nastale zaradi poslabšanja kitajsko-britanskih odnosov. Po Lijevih besedah so Britanci s svojimi dejanji grobo prekršili temeljni zakon, ki bo nadomeščal ustavo za to področje po 1. juliju 1997, ko bodo Hong Kong dobili pod svojo oblast Kitajci. Z nastalim položajem želijo Britanci, sedanji gospodarji tega področja, ustvariti nered in spodbiti pekinško avtoriteto. Guverner Patten je spisek svojih reform objavil v petek, Peking pa je reagiral takoj, zato je britanski predstavnik za stike z javnostjo povedal, da dvomi o uspešnem nadaljevanju kitaj sko-britan-skih pogovorov, ki so bili napovedani za ta mesec; celo veC - meni, da bodo srečanja odpovedali, ravno tako pa je vprašljivo tudi srečanje, ki naj bi bi- lo junija in naj bi bilo krona kitajsko-britanskih odnosov. Britanska stran se zaveda, da se bo morala odslej s Kitajci pogovarjati zelo pazljivo, upajo pa, da bodo vseeno lahko organizirali junijsko srečanje. Kitajska stran o nadaljnjem odnosu do Britancev in s tem tudi o pogo- vorih za ta mesec še molči, novinarji pa poročajo, da nihče iz vlade noče dati izjave. Kitajci so se razburili zaradi posebne določbe, po kateri bi lahko hong-konški volilci že leta 1995 izbrali večino svoje zakonodajne oblasti. Z zaostritvijo odnosov se je v težkem položaju znašla tudi posebna skupina za povezovanje, ki jo sestavljajo kitajski in britanski diplomati in najvišji hongkonški uradniki. Njena naloga je, da pripravi vse potrebno za prehod Hong Konga pod Kitajsko, ukvarja pa se tudi s številnimi nepolitičnimi vprašanji, od pravic za pristajanje njihovih letal v tujini do ukrepov za mednarodno zavarovanje naložb. Hong Kong z delom skupine ni preveč zadovoljen, še posebno pa je zaupanje vanjo splahnelo zaradi neuspeha pri pridobivanju finančnih sredstev za gradnjo novega hongkonškega letališča. Zaradi zaostritve odnosov med sedanjimi in prihodnjimi gospodarji kolonije je že takoj ob odprtju skoraj za 6 odstotkov upadel promet na izredno občutljivi hongkonški borzi. Borzni posredniki pa, kot kaže, dobro poznajo občutljive borzne mehanizme, saj optimistično napovedujejo skorajšnjo vrnitev v prejšnje stanje. Optimistične napovedi potrjuje tudi dejstvo, da se je upad že kmalu zmanjšal za 2 odstotka, kar pa naj bi povzročili »borzni kockarji«, ki niso podlegli paniki in so igrali svojo igro naprej, nekateri pa so nakupovanje delnic še celo povečali, zato se je negativni odstotek že kmalu zmanjšal. Zanimivo je, da je vrednost delnic še prejšnji teden podirala vse dosedanje rekorde, saj so poslovneži mislili, da bo med Kitajsko in Britanijo prišlo do sporazuma glede volitev leta 1995, ki bodo razpisane zadnje volitve pred vrnitvijo britanske kolonije Kitajski. ANDOKRA LA VELLA-Ena najmanjših držav v Evropi, enklava med Francijo in Španijo v Pirenejih, bo odslej sama vodila svojo politiko in svoje gospodarstvo. Od 9.123 volilnih upravičenčev jih je namreč na nedeljskem referendumu 74, 2 odstotka podprlo predlog ustavne spremembe, ki obema soknezoma male kneževine, francoskemu predsedniku in škofu iz Ur-quella, pušCa samo Častno in predstavniško funkcijo.Zdaj se bo morala Andora prvič v svoji zgodovini spoprijeti z vrsto zakonodajnih obveznosti in izpopolniti svoje državne strukture. Predsednik krajevne vlade Oscar Ribaš je že napovedal začetek pogajanj s Francijo in Španijo za dosego sporazuma o medsebojnih odnosih, s katerim naj bi sosedoma priznali mednarodno pokroviteljstvo. Vendar pa ta prehod za Andoro še zdaleč ne bo neboleč. Državica, ki je bila do včeraj nekakšen bazar proste carinske cone za Francoze in Spance, naj bi se preusmerila predvsem v storitve in turizem. Razvilo naj bi se predvsem bančništvo, kar pomeni, da želi Andora postati nekakšen drugi Liechtenstein. Po drugi strani pa se bo morala Andora prilagoditi evropski zakonodaji o prostem pretoku ljudi in blaga in o prosti trgovini z nepremičninami, kar pa za državico, ki je bila skrajno zaprta, seveda ne bo lahko in bi zanjo utegnilo postati celo usodno. Bo o zapletu razpravljal tudi parlament? (telefoto : AP) FINANČNE, MAFIJSKE IN MEDDRŽAVNE AFERE 80. IN 90.LET RUSIJA / GOSPODARSTVO OZN / ČLOVEKOVE PRAVICE Najljubša banka panamskega diktatoija Noriege BCCI je hitro spoznala neslutene možnosti umazanega denarja Barbara Kramžar Tuji podjetniki previdni pri vlaganju Prestrašile so jih Jelcinove težave C al Mankowski / Reuter Mednarodni banki za trgovino in kredite (BCCI) so se do začetka 80. let posrečili skoraj vsi veliki meti, o katerih je še v pakistanskih zaporih sanjal njen ustanovitelj Abedi. BCCI je imela sedeža v dveh državah, v Luksemburgu in na Kajmanskih otokih, zato je nihče ni mogel nadzorovati. Ce so se pojavili obvezni nadzorniki, so denar preprosto selili z enega sedeža na drugega. V Združenih državah Amerike, sodobni finančni meki, se je BCCI posrečilo s pomočjo uglednih ameriških politikov - Carterjevega prijatelja Berta Lancea in predvsem sive eminence demokratov Clarka Clifforda - skrivaj in protizakonito kupiti dve ameriški banki, ki sta služili za kuliso dvomljivih bančnih poslov. BCCI je v 80. letih cvetela. Bila je najhitreje razvijajoča se banka na svetu, toda nespoštovanje pravil finančnega sveta, milijonske podkupnine in financiranje nezakonitih poslov so jo nezadržno pripeljali k najbolj umazanemu denarju in mafiji, ki je trgovala z mamili. Septembra 1983 je zasebno letalo pristalo na letališču Omar Torrijos v Panama Cityju in vojaki v kakijevskih uniformah niso niti skušali ustaviti mlajšega moškega z veliko potovalko in manjšo usnjeno torbo, ko je zakorakal mimo carine proti limuzini, ki ga je že Čakala. Števen Kalish je priletel iz Tambe na Floridi zato, ker je imel dobesedno preveč denarja. Nekaj sob v svoji luksuzni hiši je imel napolnjenih z njim. Ko je s tihotapljenjem marihuane zaslužil 35 milijonov dolarjev, ga ni mogel prešteti z aparati, ampak ga je lahko samo stehtal: en gram za en bankovec. Zdaj se je pripravljal na še večjo kupčijo, saj je v Kolumbiji kupil marihuane, po prodaji na ameriškem trgu vredne 300 milijonov dolarjev. Nobena banka v ZDA ne bi vzela takšne količine denarja brez vprašanja, zato se je odpravil v Panamo. V potovalki je imel za 2 milijona dolarjev stodolarskih bankovcev, v manjši torbi pa 300 tisoč dolarjev. To naj bi bilo majhno darilo za generala Manuela Antonia Noriego, ki je prav- kar prevzel vojaško oblast v Panami. V središču Panama Cityja je Kalisha sprejel Cesar Rodriguez, po poklicu pilot, ki je vse svoje bogastvo zaslužil s tihotapljenjem mamil. KaJishu je Rodriguez takoj ponudil vso pomoC, predvsem oklepni tovornjak in nobenih formalnosti na letališču, obetavnega poslovneža pa je sprejel tudi general Nori-ega. Po kratkem srečanju je Noriega Kalisha opomnil, da je pozabil torbo. »Oh, to je za vas,« je z nasmehom odgovoril Kalish. Ze Cez nekaj tednov je bil spet v Panami, tokrat z 2, 5 milijona dolarjev. »General meni, da ste resna oseba,« mu je dejal Rodriguez. »Priporočil vas je svoji najljubši banki, Bank of Credit and Commerce International.« Kmalu so zaceli v BCCI prihajati vsi Norie-govi sodelavci. Prinesli so na primer milijon dolarjev in takoj vzeli kredit na isto vsoto, minus procent za banko. Nikoli se niso vrnili in banka je denar preprosto zasegla. Ta preprosti način pranja denarja so poimenovali »a cash-collateralized advance«. Seveda ga ni izumila BCCI. Meyer Lansky ga je že v 50. letih skupaj s švicarskimi bankami izdelal za ameriško mafijo in imenovali so ga »loanback«. Noriega je hkrati sodeloval s kubansko tajno službo in z ameriško obveščevalno agencijo CIA, ki ji je izdajal panamska stališča ob pogajanjih za nacionalizacijo panamskega kanala. BCCI je No-riegu določila posebnega človeka, ki je samo zanj urejal bančne posle in ni nikoli postavljal vprašanj. V Panami so bile vse pomembne svetovne banke, Barclays, Citibank, Chase Manhattan, Bank of Boston, Union Bank of Svvitzerland in druge. Večinoma so Panamo zaradi prekopa uporabljale za iztočnico svojih južnoameriških poslov, a bili so tudi drugi izzivi. Konec 70. let so namreč Panamo prepljavljale reke nezakonitega denarja, ki so ga skorumpirani vojaki varno pospremili od letališča do bank. Najprej je to zaskrbelo Jimmyja Carterja, ki pa mu je panamski minister za pravosodje odgovoril z besedami, da ni dobrega in slabega denarja. Carter je kmalu odšel iz Bele hiše, toda njegovi nasledniki niso mogli veC mižati pred nezakonitimi bančnimi posli v južnoameriških sosedah, ki so Združene države Amerike preplavljali z mamili. Konec 80. let so ameriški preiskovalci prvič naleteli na BCCI in zgodba banke tretjega sveta se je zaCela razpletati. (Nadaljevanje prihodnjič) NEW YORK - Neki analitik iz Wall Streeta je nedavno dejal, da je za ameriška podjetja, ki nameravajo vlagati v Rusijo, trenutno najbolje, da se strogo ravnajo po svojih dosedanjih načrtih in ne poskušajo nie novega, saj se ruska gospodarska ladja potaplja s politiko vred. Raymond Baer, podpredsednik ene največjih newyorških bank, je drugačnega mnenja: »Dvomim, da se bo katerakoli tuja družba umaknila iz Rusije. Res pa je, da bomo potrebovali serijo revolucionarnih idej, Ce hočemo prebiti miselnost starega sovjetskega sistema.« Toda večina ameriških podjetnikov meni, da nejasnost položaja in ROSTOCK - Prebivalci baltiškega pristanišča Rostock so na gospodarski sporazum, ki so ga sprejeli v Bonnu, odgovorili zelo skeptično, Čeprav naj bi prav ta sporazum pomagal pospešiti rast v gospodarsko zaostalem vzhodnem delu Nemčije, s tem pa bi se izboljšale tudi življenjske razmere tamkajšnjih prebivalcev. Prebivalci Lichtenha-gna - predmestja Rostocka, kjer je lanskega avgusta prišlo do neonacističnih izgredov proti beguncem iz tujine, so nezadovoljni z bonnsko vladno politiko. moči ruskega predsednika Borisa Jelcina pogojuje njihove odločitve za nadaljnje naložbe. V ruskem gospodarstvu že nekaj Časa vlada popolna zmeda. Skoraj vsako podjetje, tako rusko kot tuje, poskuša priti do lastnega posla in poslovne pogodbe, Čimbolj neodvisno od vladnega vmešavanja. Se zmeraj pa ostaja odprto vprašanje, ah menedžerji nekdanjih državnih podjetij v Rusiji vedo, kakšna so pravila igre, kakšni so zakoni in kdo prevzema odgovornost. Toda ruski podjetniki so okusih politično in ekonomsko svobodo in procesa sproščanja gospodarstva ni mogoče zaustaviti. Gre za začetek »zdravega« podjetništva ob Elke Grigull, ki je izgubila delo v tovarni, ko je po združitvi NemCij prišlo do vala brezposelnosti na nemškem vzhodu, je dejala: »Ne verjamem obljubam, ki prihajajo iz Bonna. Zahodni Nemci nam očitajo, da smo nehvaležni... Povejte mi, v Cern je smisel mojega življenja, ko sem pri 38 letih ostala brez službe?« Sporazum, ki ga je v soboto sklenil kancler Kohl s svojimi političnimi nasprotniki, bo v nekdanjo Vzhodno Nemčijo pripeljal dodatna denarna sredstva, s katerimi bodo poskušali zaustaviti povečani gospodarski aktivnosti. Podjetje Philip Morris, ki z Rusijo posluje že 25 let, je zelo optimistično glede prihodnosti. Lani je predstavilo naCrte za gradnjo tobačne tovarne v St. Petersburgu. Čeprav se dela še niso zaCela, so v podjetju prepričani, da bodo svoje načrte uresničili. Neka ameriška telekomunikacijska družba je previdnejša. Dokler se razmere ne uredijo, ne bo vlagala. Se bolj nezaupljiva je birminghamska jeklarska družba; njen predsednik je dejal, da so Jelcinove težave še razlog več, da bo družba pozorno preučila vse možnosti, preden se bo odločila za naložbe. hitro propadanje industrije, v naCrtu pa imajo tudi obsežnejše gradnje stanovanjskih objektov in odpiranje novih delovnih mest. »Kohl je veliko obljubljal, naredil pa ni prav nič,« je kritiziral kanclerjevo delo eden od delavcev, ki je opozarjal na Kohlove govore v Času združitvene evforije leta 1990, ko je obljubljal nepojmljiv razcvet vzhoda. Neki drug nezadovoljnež je dodal: »Obljubljali so nam svobodo gibanja. Le kam lahko potujem s 450 markami, ki jih zaslužim?!?« (Reuter) NEMČIJA / GOSPODARSKI UKREPI Velika razlika med obljubljenim in resničnsljo je razočarala vzhodne Nemce Obtoženi: Salvador Jose Katigbak / Reuter NEW YORK - Posebna skupina, ki se pri ZN ukvarja s problemom kršenja človekovih pravic in svoboščin, je obtožila salvadorske oborožene sile in njihove zaveznice, da so dopustile, v nekaterih primerih pa celo naročile mučenje, ugrabitve in poboje tisoCev prebivalcev. Med primeri, ki so jih pregledali v šestmesečni preiskavi, je bil tudi poboj šestih jezuitov, njihove gospodinje in njene hčerke, ki se niso strinjali z vlado. Na črnem spisku komisije so se znašli številni znani politiki in poslovnži. Predstavnik skupine je povedal: »Vodi smrti, ki jih je organizirala vojska, denarno pa so jih podpirali bogati poslovneži, posestniki in nekateri vodil- ni politiki, niso biti v Salvadorju nikakršna posebnost in še vedno ostajajo nerešen problem, saj jih je skoraj nemogoče odkriti; ker včasih zanje ne ve niti vojaško poveljstvo, saj vodom poveljujejo nižji Častniki, odgovorni tudi za določene Varnostne’ ukrepe. Naše poročilo bo prikazalo resnico o njihovem delu in mogoče se nam bo posrečilo, da ne bodo nikoli veC dobili naročil za svoje krvavo delo.« Korrm sija tudi predlaga, da bi vse vpletene za deset let izključili iz državnih služb in jim odvzeli vsa pooblastila glede vojaških in varnostnih zadev. Salvadorski predsednik Cri-stiani pa je že predlagal da bi jih pomilostili s splošno amnestijo. Ali lahko prestrašeni prebivalci povejo še več...(foto: T. H.) SVET Torek, 16. marca 1993 SRBIJA - HRVAŠKA SRBSKI MANEVRI V JADRANU NOVICE Skrivno trgovanje med Zagrebom in Beogradom Za zdaj so novinarji odkrili trgovanje z nafto za žito, s srbskimi gospodarskimi aferami, pobegi in aretacijami pa bo najbrž znano še kaj Bližnja srečanja s tujimi ladjami V Beogradu govorijo o »dokazih srbske premoči« BEOGRAD - Danes je sredi Beograda eksplodirala Se ena afera: žito iz Srbije, za katerega je predsednik Zadružne zveze Jugoslavije pred nekaj dnevi še trdil, da je prodano Sloveniji, je odhajalo na Hrvaško. V zameno zanj je Hrvaška v Srbijo s pomočjo lažnih dokumentov in obstoječih podjetij mimo vseh nadzorov pošiljala nafto. Nic manj ni bombastičen podatek, da je kar pod nekaj dokumenti, ki so nafto iz Hrvaške spremljali v Beograd, podpis samega vodje bosanskih Muslimanov Alija Izetbe-goviča. Pred nekaj veC kot dvema mesecema je Republika prva in edina pisala o odtekanju nafte iz Hrvaške v Srbijo. Podpisnik teh vrstic je takrat lahko v dokaz ponudil le tisto, kar je videl na lastne oci in o Čemer je pol Beograda neuradno govorilo. Zdaj prihajajo iz teh afer v javnost tudi dokumenti. Zaradi preiskave jih še niso objavili, novinarjem pa je postalo jasno, kako je lahko deloval tako uspešno vezani Posel med Hrvati in Srbi. Beg »gazde Jezde«, znižanje obresti banke Dafi-ment in pripor za ministre so načeli tudi poslovanje nekdaj uglednega Žarko Rajkovič / Beograd Jugodrva. To, da se je podjetje za prodajo pohištva ukvarjalo s trgovino z nafto, je povsem druga zgodba. Vsekakor pa je najpomembneje, da sta dve ključni priči, oba direktorja Jugodrva, končala na pokopališču v skrivnostnih okoliščinah. Zaenkrat je ostal živ samo še vodja Jugodrva v Budimpešti Rade Radako-vid, eden redkih preostalih, ki bi utegnil podrobneje pojasniti vojno trgovino Hrvaške in Srbije. Danes so sporočili, da je Radakovid doma iz Osijeka.. Tam je živel z družino od začetka vojne. Po prvih spopadih se je preselil na Madžarsko in zadel delati v Jugodrvu. Hitro se je izkazal kot spreten trgovec. S pomočjo svojih zvez v Osijeku je dobil potrebne dokumente, s katerimi je opremil cisterne nafte, da so se lahko prebile skozi kontrole ZN in ES. Za ta podvig je v srbskih vladajočih krogih dobil konvoje pšenice, koruze, olja in sladkorja, da bi se oddolžil hrvaškim partnerjem. Tako je Radakovid praktično hkrati delal tako za Hrvate kot za Srbe. Se zmeraj je skrivnost, kako je prišel Radakovid do Alija Izetbegovida, nesporno pa je, da stoji podpis vo- dje bosanskih Muslimanov pod kar nekaj dokumenti, s katerimi so menda Srbi v Bosno pošiljali - človekoljubno pomoč?! In seveda, Hrvati nafto v Srbijo. Podatki o tem, kje je zdaj Rade Radakovid, so protislovni. Nekateri zatrjujejo, da je daleč od Jugoslavije, drugi, da se je vrnil v Osijek, kjer bi rad požel nekdanje zasluge, tretji spet, da je na varnem na Madžarskem; najnovejše govorice pa trdijo, da je v rokah srbske policije (te so še najmanj verjetne, saj bi se mu v tem primeru, tako kot njegovima kolegoma, že prej zgodila kakšna prometna nesreča ali samomor pri vhodu v hišo, kjer stanuje). Kakorkoli, dokler je Radakovid živ, srbske oblasti ne bodo mogle utišati afere. In dokler bo tako, obstaja nevarnost, da se klobčič odmota do konca in da se Radakovid, podobno kot gazda Jezda, oglasi od nekod iz širnega sveta. In potem je jasno, kaj se bo zgodilo: kriminalci za svoje lopovščine zmeraj krivijo svoje šefe, tako kot sefi njih. V teh umazanih igrah ni nihče Cist, zelo pomembno pa je, kdo bo prvi povedal svojo, zaenkrat skrito resnico. Karikatura: Milan Alaševič Duško Mandič / Beograd BEOGRAD-TV Srbije je v nedeljo zveCer predvajala zanimivo reportažo o manevrih jugoslovanske mornarice in letalstva na južnem Jadranu. Vse je potekalo v znamenju opozorila tujim flotam v Jadranu, da jim ne bo lahko, Ce bi se odločile za napad. Število raket za prvi udarec »gostu« z morja, je bil veličasten, saj se je govorilo o številki 90. Besedilo je navajalo podatke, da je mogoCe uničiti vsako fregato z eno samo raketo, z dvema do tremi pa je potopljena. A vse to je bila suha teorija, dokler ni v mednarodnih vodah, tik za mejo, prišlo do prvega nevarnega srečanja. Takrat je jurišni avion (orel) v vaji presenečenja izza Črnogorskih planin, »skrit za naravno pro-tiradarsko zaveso«, v bliskovitem nizkem preletu popolnoma presenetil italijansko fregato. Reporter je kasneje zatrdil, da so Italijani potrebovali približno 5 minut, da so fregato, potem ko je letalo že odletelo, usposobili za obrambo. Potem se je ena od raketnih topovnjaC iz Boke Kotorske napotila v smeri flote Atlantske zveze. Najprej je naletela na nemški rušilec Bremen, ki je bil 19, 5 milje oddaljen od obale. Ko se mu je raketna topovnja-Ca pod jugoslovansko zastavo približala, se je Bre- men, kot je bilo mogoče preveriti na posnetku, umaknil na odprto morje. Takoj zatem se je topovnja-Ca srečala s špansko fregato »Cataluna«. Srečanje je minilo brez kakršnekoli reakcije španske bojne ladje. Celo nobene svetlobne signalizacije ni bilo, Čeprav je helikopter s te ladje neprestano križaril nad jugoslovansko topovnjaco. Kot je povedal reporter, so helikopterska srečanja zelo pogosta. Takoj po srečanju s Spanci je prišlo do srečanja z ameriško fregato FFD 40 Hally Bourdon, samo 15 navtičnih milj od rta Ostra (Prevlaka). Takrat je španski helikopter zamenjal ameriškega s fregate, ki je krožila okrog topovnjaCe. Ko pa se je topovnjaCa nekoliko preveč približala ameriški fregati (na približno miljo in pol), so tam zaceli oddajati sporočila: »Kakšne namene imate?« in »Ostanite na tej razdalji!« Po tretjem opozorilu je jugoslovansko plovilo spremenilo smer in se kmalu potem vrnilo v Boko. Vsa ta srečanja, ki bi sicer utegnila biti običajna, je tokrat organizirala Jugoslovanska vojna mornarica z očitnim namenom, da bi vse posneli in pozneje s pomočjo reporterja sporočili, kako nevaren bi bil spopad na morju, Ce bi se kdo približal obalam. Madžari v ZRJ ostali brez svojega edinega časopisa BEOGRAD - Jugoslovanski Madžari so od sobote brez edinega dnevnega časopisa v madžarščini - Magyar Szo. Namesto časnika so v kioskih delili sporočilo uredništva, ki svoje bralce obvešča, da se je srbskim oblastem posrečilo ukiniti edini Časopis, ki je izhajal v njihovem materinem jeziku. Sobotna številka je bila sicer pripravljena za tisk, vendar pa do izida ni prišlo, ker je preprosto zmanjkalo papirja. Vodje narodnostnih manjšin trdijo, da srbski režim poskuša vse, da bi manjšinam odvzel še tisto malo pravic, ki jih imajo. (STA) Italijanski akademiki poslali odprto pismo srbski inteligenci TAVIANO - Profesor Augusto Foncesa je v imenu 41 podpisnikov - profesorjev, zdravnikov, umetnikov, odvetnikov - odprtega pisma pozval srbske akademike, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za takojšnjo zaustavitev vojne v BiH. Predlagal jim je, naj združijo vso inteligenco v državi in se skupaj uprejo nasilju in vojni. (STA) V Zalivu kršijo sankcije proti Srbiji DUBAI - Predsednik trgovskega središča BiH v Združenih arabskih emiratih Edin Delič je tamkajšnje politike opozoril, da srbska podjetja v Perzijskem zalivu vztrajno kršijo sankcije, ki so jih konec lanskega maja uvedli ZN. Srbski podjetniki na tem območju prodajajo ukradeno blago in opremo iz BiH s ponarejenimi potrdili o izvoru. Blago naj bi bilo ukradeno iz tovarn in skladišč, ki pripadajo vladi BiH, vendar so na ozemlju, ki je pod srbskim nadzorom. Navedel je tudi primere, ko srbski poslovneži zlorabljajo imena bosanskih podjetij. (STA) Švicarska pomoč hrvaškim kmetom ČAPLJINA - Pomoč švicarskega združenja za pomoč ob katastrofah je v ponedeljek prispela v hrvaško mestece Čapljino in bo tamkajšnjim kmetovalcem prišla kar prav, saj je pošiljka vredna blizu 90.000 nemških mark. V ponedeljek so to pomoč že razdelili kmetom zadružnikom in zasebnikom. NajveCjo pomoč v obliki semen so namenili kmetijski šoli, in sicer v vrednosti 31.000 mark. Hepokove plantaže pa so dobile za 12.600 mark pomoči. Edini pogoj za pridobitev te pomoči je bil, da kmetovalci 15 odstotkov pridelka namenijo za Človekoljubno pomoč. (Morel) ________HRVAŠKA / PADEC VLADE?___ Še eni lUdmanovi marioneti se maje stolček Premier Šarinič je zvesto izpolnjeval ukaze z vrha Gojko Marinkovič / Zagreb ZAGREB - Hrvaški premier iHrvoje Sarinič je pre-segel prag svoje nesposobnosti in, po vsem sodec, njegova vlada šteje zadnje dni. Državni dnevnik Vje-snik napoveduje odhod dveh podpredsednikov, Sa-nmc pa naj bi zamenjal mesto s sedanjim direktorjem he Nikico Valentičem. Da pa je bila to vlada za enkratno rabo, je bilo jasno že prvi dan, ko je bila postavljena. Kajti menedžerska ekipa, ki so jo sestavljali pomični anonimneži in ljudje s skromnim strokovnim znanjem in potenciali, ni mogla izvleci hrvaškega voza iz blata gospodarske stagnacije, inflacije, splošne recesije in obubožanja. Tud-man bo tako 8 mesecev potem, ko je v visoko politiko lansiral svojega nekdanjega vodjo urada, moral priznati, da formula: slaba vlada in moCan predsedniški team preprosto ne deluje. Do imenovanja za premiera je bil SariniC precej skrivnostna osebnost. Vedelo se je samo to, da mu Tudman neomejeno zaupa. SariniC je bil uspešen trgovec z nuklearkami, ki jih je za francoske tovarne gradil po Afriki. 2e prvi njegovi javni nastopi so razkrili, da je precej samoljuben, saj večino stavkov začenja z »jaz«, hkrati pa sta ga »odlikovala« skromen besedni zaklad in slabo obvladanje materinščine. Izjave, kot je bila recimo tista, da je turizem samo oblika trgovine, pa so ga predstavile kot nekompetentnega človeka. V času njegovega predsednikovanja so se realni ose- bni dohodki skoraj prepolovili, življenjski stroški so vrtoglavo narasli, proizvodnja je še naprej padala, v letu 1992 za 16,4 odstotke, samo januarja pa še za nadaljnjih 9 odstotkov, zdravstvo je pred razsulom. Dolgovi elektrogospodarstva so tolikšni, da izhoda sploh ni videti, poleg tega pa ni bilo niC storjenega, da bi se Dalmacija vključila v evropsko električno omrežje, kar pomeni tamkajšnje 15-ume redukcije. Ob tem se je Sariničeva vlada še sprla s sindikati in z velikansko večino zaposlenih. Kar precej dolg je spisek grehov vlade, vprašanje pa je, kaj je sodu izbilo dno. Za nekatere je to vladna nesposobnost, da bi zaustavila val kriminala, a le kako bi to lahko storila, ko je sama v isti kaši, skupaj s predsednikom Tudmanom. Prav tako ni nepomemben Sariničev »trik« iz Strasbourga, kjer je elanom sveta Evrope predlagal, naj mednarodna komisija odloči o spornih primerih privatizacije Časopisov. To namreč ni bilo povsem v skladu z gledanjem predsednika Tudmana, ki je mimogrede zavrnil glavnega tajnika Mednarodne federacije novinarjev VVhitea in generalnega direktorja Mednarodne federacije založnikov Baldinga: Zaboga, gospoda, mi smo vendar v vojni! Kljub temu pa mnogi na Hrvaškem vse to doživljajo šele kot uvod v povsem drugačen scenarij. Vsemu naštetemu je seveda treba prišteti, da je Hrvaška še zmeraj v vojni tako v Slavoniji kot v POROČILO IZ VOJNE V BOSNI IN HERCEGOVINI številke, ki opisujejo Bihač 92 BIHAČ - Od začetka voj-ne (12. junija lani) je na mesto Bihač padlo 150.000 granat različnih kalibrov, so sporočili v sektorju za javno varnost BihaCa. V začetku je Slo za granate iz 82 in 120-milimetrskih minometal-cev, za topovske in tankovske izstrelke, ki so leteli iz zdaj popolnoma blokirane kasarne nekdanje JLA na Grabezu. Bolj ko pa se je vojna razplamtevala, s tem močnejšimi izstrelki so obstreljevali stanovanjske Četrti in industrijska območja. Pri tem so uporabljali ves arzenal nekdanje JLA, ki jim je bil na voljo in ki so ga Mehmedalija Zulič / Bihač že mesec dni prej brez kakršnihkoli težav namestili po okoliških hribih: »zisove« 76-milimetrske razpršilne, probojne, vnetljive in kumulativne granate, tankovske 100-milimmetrske granate vseh vrst, 125-milime-trske granate havbic, 130-milimetrske topovske, vodene rakete kalibra 128 milimetrov, granate iz netrzaj-nih topov in vodene rakete »maljutka«. Ce je sovražnik hotel ohraniti zasedeno ozemlje (potem ko je bil ustanovljen Peti bihaški korpus Vojske BiH), je moral v poznejši fazi vojne uporabljati tudi letalstvo. Primestna področja so raketirali in bombardirali z vodenimi raketami BR-1 in BR-2, z vodenimi raketami »strela« kalibra 128 milimetrov in z bombami angleške izdelave BL 755. Uporabljal je tudi francoske rakete APS »durn-dal«. Pri kasetnih bombah, ki so zasežene v vojni, jih približno 10 odstotkov iz »grozda« ne eksplodira. Ce upoštevamo, da so jih na širše območje BihaCa odvr- gli 20, potem ni težko izračunati, koliko teh nevarnih priprav je čakalo (in še zmeraj čaka) na svoje potencialne žrtve. Večina demontiranih neeksplodiranih uničevalnih izstrelkov pa je prešla v roke Petega korpusa Vojske BiH. Tako je bil, po igri naključja, vsaj del arzenala nekdanje JLA, ki je bil namenjen za zločinsko rušenje mesta, uporabljen za njegovo obrambo. Zanimivo je, da so med demontažo neeksplodiranih izstrelkov odkrili tudi granate iz druge svetovne vojne. Tudi te so demontirali in seveda pozneje koristno uporabili. Dalmaciji, medtem ko ni mogoCe niti slutiti konca bosanske krize, v katero je Hrvaška še kako vpletena. Hrvaška je ob tem tudi zelo daleč od enotnosti, o kateri tako radi govorijo voditelji. Na eni strani gre za velikansko število sestradanega prebivalstva, na drugi pa za tenak sloj bogatih oblastnikov, ki so si dali mastno izplačati svojo domoljubnost. Pod površino, čeprav vse bolj tudi javno, pa tli še en spopad -namreč idejni, ideološki. Glasnejši del oblasti, ki sicer ni tako zelo številen, vleče na desno, recimo kar naravnost v ustaško ideologijo, in peha Hrvaško v tiste vode, za katere smo bili že zdavnaj prepričani, da so le majhne smrdljive mlakuže. Hrvaška še ni prišla do svojega dna, "ker ga preprosto ni. Naj zveni se tako protislovno, na Hrvaškem ob vsej totalitarnosti pravzaprav vlada anarhija. Prav nic ne bi bilo zato presenetijivo, Ce bi se Tudman odločil za uvedbo svojevrstne diktature, pogojno rečeno, prosvetljenega tipa. Vprašanje pa je, ali mu bodo to dovolili jastrebi, ki jih je v nekem obdobju krvavo potreboval, zdaj pa mu postajajo hudo nevarni. Prav nic presenetljivo ni slišati iz ust nekaterih njegovih najbližjih »sodelavcev«: Kdaj bo stari končno »spakiral«? Potemtakem je možna še ena opcija - vojaški udar, vendar zoper Tudmana. Seveda, ob tisti tretji - državljanska vojna med Hrvati samimi. Vprašanje pa je, ali predsednik sploh razmišlja o edini optimistični različici, o priznanju, da HDZ ne zmore vsega sama, ker nima potrebnih intelektualnih in ustvarjalnih potencialov? VOJNA NI LE POSVETNA Srbska pravoslavna cerkev na zatožni klopi Darko Pavicič / Zagreb Ker skušajo na mednarodnem planu s sankcijami vplivati na srbsko vodstvo, da bi tako končali vojno v Bosni in Hercegovini, se zdi, da so »sankcije« namenjene tudi srbski pravoslavni cerkvi. Nemška teologa Adolf Hampel in Rudolf Gru-lich sta namreč v začetku marca svetovnemu Svetu cerkve (katerega elan je tudi srbska pravoslavna cerkev) predlagala posebno preiskav o obnašanju srbske cerkve tako v »praksi v vojni na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini kakor tudi v doktrini srbskih teologov«. Kaj nemška teologa Hampel in Grulich zamerita srbski pravoslavni cerkvi? »Leta 1991 se je ta cerkev postavila na stran napadalcev in vojnih zločincev in sistematično Sirila neresnice,« piše v izjavi obeh teologov, ki jo je objavil zagrebški katoliški tednik Glas koncila. »To je storil tako patriarh Pavle leta 1991 v svojem pismu lordu Carringtonu kakor tudi nadškof Danilo avgusta 1992 v Ženevi, ko je govoril o »križarski vojni papeža proti Srbom« in zatrdil, da se papež s tem pridružuje sveti vojni Muslimanov zoper srbski narod v Bosni, vrhunec takšnega sprevračanja resnice in lazi pa je bila Danilova trditev, da imajo Srbi pravico in dolžnost ubijati, saj se morajo braniti,« pišeta Hampel in Grulich. Ob posameznih pri- merih uvrščanja srbske pravoslavne cerkve na stran napadalca navajata ustanovitev eparhije v Daliju takoj, ko je bil ta oCišCen od Hrvatov, in polaganje temeljnjih kamnov za nove cerkve v tistih mestih, iz katerih so bili izgnani Hrvati, še preden je tja prišel Unprofor. Navajata tudi primere epi-skopov, ki so zapustili svoje eparhije na Hrvaškem in »odšli v Beograd, kjer nadaljujejo s svojo protikatoliško hujskaško dejavnostjo«, kakor tudi izjavo sara- jevskega episkopa pred skupino švicarskih žensk, Članic Narodnega sveta in predstavnic Ekumenskega foruma krščanskih žena v Evropi, o tem, da »laži o množičnih posilstvih izhajajo od duhovnega poglavarja Muslimanov, in da ne posiljujejo Srbi, temveč Muslimani, ki so se šele v novejšem Času odrekli poligamiji«. Hampel in Grulich zastavljata vprašanje, ali ekleziolo-gijo srbske pravoslavne cerkve sploh še lahko imamo za krščansko, Ce kosovski mit tako brez zadržkov primerjajo z Golgoto. Srbski teologi namreč zatrjujejo, kako je bilo umiranje Srbov na Kosovem polju leta 1389 odločitev za Kristusa in da je ta kosovska zaobljuba udeležena pri liturgičnem misteriju Kristusa in od takrat hrani srbski narod, ki se je v 2. svetovni vojni boril zoper ustaše in se tedaj enako kot zdaj odločil za Kristusa in pravoslavje -kar je skorajda bogo-strunstvo. To niso prvi ostri nastopi zoper srbsko pravoslavno cerkev v zadnjem letu dni, ki prihajajo od teologov in duhovnikov po Evropi. Iz dobro obveščenih virov v evropskih ekumenskih krogih je slišati, da postajajo vse resnejše pobude, da bi ekumenizem in delovanje srbske pravoslavne cerkve v tej vojni prišla tudi na dnevni red nekaterih evropskih ekumenskih ustanov, katerih Članica je tudi srbska cerkev. A težko je reci, kakšen vpliv bi to utegnilo imeti na obnašanje srbske pravoslavne cerkve pri razpihovanju verskega in narodnostnega sovraštva, saj je očitno, koliko svet lahko vpliva na srbske politike. Tako sklepata tudi oba nemška teologa v svoji izjavi in zatrjujeta, da »igra ekumensko gibanje v jugoslovanskem konfliktu enako vlogo kot tako imenovano mirovniško gibanje - obe sta namreč popolnoma zatajili in molčita«. Kakšen je odnos vere in vojne? (Foto: K. Pajič/Reuter) SLOVENIJA Torek, 16. marca 1993 VLADA / PRORAČUN Blizu soglasja? Nihče ni zadovoljen - Največ »vzeli« obrambi? Tanja Starič Finančni minister Mitja Gaspari je tudi v minulih dneh usklajeval proračunske zahtevke ministrov (tokrat spet z vsakim posebej) s predvidenim okvirom 291 milijard 300 milijonov tolarjev, od katerega vlada »ne bo odstopila«. Vladni krogi zagotavljajo, da so bila »pogajanja« relativno uspešna in da je, Čeprav so »vsi ministri nezadovoljni«, možen politični dogovor. Tako je zvečer vlada nadaljevala v petek prekinjeno sejo, da bi predlog proračuna lahko pravočasno poslala državnemu zboru. Ce bo namreč parlament obravnaval proračun 30. marca, mora vlada predlog »dostaviti« štirinajst dni prej, torej danes. Kljub zagotovilom, da se bodo ministri strinjali z načelom »vec za programe, manj za nove investicije«, iz kabinetov še vedno prihajajo bolj ali manj glasni protesti zoper radikalno krčenje proračunskih potreb. Minister za kulturo poudarja, da z realno polovico manj denarja kot lani ne bo mogoCe ohraniti že dosežene ravni kulture. Med tistimi, ki bodo (glede na zahtevano vsoto) dobili najmanj, je po naših podatkih obrambno ministrstvo, nezadovoljni pa so tudi v resorjih za notranje zadeve, za promet in zveze, za šolstvo... Kmetijstvo naj bi dobilo okrog 8, 5 milijarde proračunskih sredstev (lani 15 milijard), kultura približno 6, 5 milijarde, finančno ministrstvo (ki je pri vrhu tudi zaradi sanacije bank) okrog 20 milijard, zunanje ministrstvo okrog 13 milijard (gre za bistveno veC sredstev kot jih je ta resor dobival doslej, namenjena pa so za predstavništva v tujini, za članstvo Slovenije v me-dnarodih organizacijah...). Med tistimi, ki naj bi dobili realno več, pa naj bi bilo tudi ministrstvo za delo, seveda zaradi pričakovanih »socialnih napetosti«. Po ministru za kulturo je proračunski delež javno komentiral tudi kmetijski minister Jože Osterc, ki meni: »Ta delež je preskromen, da bi lahko uresničili nekatere programe, za katere menimo, da bi jih bilo treba nujno uresničiti, Ce hočemo obdržati stopnjo samooskrbe s kmetijskimi pridelki, kakršno smo imeli, in organizirati kmetijstvo v spremenjenih razmerah na ustrezen naCin. Ko bomo dokončno vedeli, koliko bomo dobili, bomo morali temeljito analizirati stvari, tiste zadeve, ki niso ključne, pa nekoliko odložiti.« ODBOR DRŽAVNEGA ZBORA / TOŽILCI DRŽAVNI SVET / POLITIČNI SISTEM Anton Drobnič se o tožilstvu še ni izrekel Poročila o razmerah na ljubljanskem tožilstvu še ni Človekove pravice še brez varstva Bomo ponovno ustanovili svet za nacionalno varnost? -Spremembe zakona o vladi Majda Vukelič Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - Ker republiški javni tožilec Anton Drobnič do včeraj še ni pripravil poročila v zvezi z razmerami na ljubljanskem tožilstvu, kot mu je naložil državni zbor, je parlamentarni odbor za notranje zadeve in pravosodje na včerajšnji seji ugotovil, da problematike tega tožilstva še ne more obravnavati, saj nima najpomembnejšega gradiva. Hkrati je Antonu Drobniču naložil, da takoj predloži poročilo, ki ga, kot je pojasnil Drobnič, ni utegnil pravočasno napisati, ker še nima vseh podatkov. Poudaril je, da dela predstojnika temeljnega javnega tožilstva Tomaža Miklavčiča, ki naj bi bil po navedbah treh namestnikov, ki so zapustili tožilstvo, najbolj odgovoren za tamkajšnje razmere, ne more ocenjevati le po dveh ah treh primerih, ki so bili v javnosti najbolj izpostavljeni (tožilstvo namreč obravnava vec kot sedem tisoč zadev na leto), ampak lahko njegovo delo presoja samo v celoti. To pomeni, da mora zadeve proučiti od 1. marca 1991, ko je Miklavčič prišel na tožilstvo. Sicer pa je pravosodni minister Miha Kozinc v skladu s sklepom državnega zbora pripravil poročilo o razmerah na ljubljanskem tožilstvu. V tem poročilu piše, da je bil že sredi lanskega leta seznanjen z razmerami na tožilstvu, saj je prejel pismo sedmih namestnikov, v katerem so ga obvestili o nameravani razpustitvi gospodarskega oddelka, kar je Tomaž Miklavčič kasneje tudi storil. Po pogovorih z republiškim javnim tožilcem Antonom Drobničem in višjim javnim tožilcem Pavlom Dolencem pa so sklenili, da bodo zadeve reševati sami, saj pravosodno ministrstvo ni pristojno za poseganje v interne zadeve tožilstva, am- pak le za organizacijo in zagotavljanje razmer za delovanje javnih tožilstev. Zato je tudi bilo, kot piše Miha Kozinc, »nadaljnje reševanje teh vprašanj prepuščeno javnemu tožilstvu Republike Slovenije«. Pravosodno ministrstvo je še predlagalo, naj državni zbor oziroma njegov odbor za notranje zadeve in pravosodje imenuje delovno skupino, sestavljeno iz pravnih strokovnjakov, ki bo proučila razmere na tožilstvu in dala strokovno oceno, na podlagi katere bi sklepal državni zbor. Državni zbor je nameraval problematiko temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani obravnavati 23. marca, vendar zaradi manjkajočih gradiv to očitno ne bo mogoče. LJUBLJANA - Predloga zakona o varuhu človekovih pravic s tezami za osnutek zakona sta se včeraj lotih kar dve delovni telesi slovenskega parlamenta: odbor za nehanje zadeve in pravosodje državnega zbora in komisija za politični sistem državnega sveta. Člani obeh teles so z njim soglašali. Pritrdili so vsem argumentom predlagatelja zakona Leva Krefta, poslanca ZL, in predsednika nekdanjega Sveta za varstvo Človekovih pravic Ljuba Bavcona. Oba sta se udeležila omenjenih sej. Ta hip je Slovenija namreč v nekem tako rekoč brezzračnem prostoru glede varstva Človekovih pravic; ko je Svetu formalno-pra-vno potekel mandat s skupščino prejšnjega sklica, nova ustava tega telesa sploh ni predvidevala. Poslej naj bi se tudi mi prilagodili evropskim normam in vpeljali om-budsmana, varuha človekovih pravic, o katerem govori tudi omenjeni predlog zakona. V razpravi na seji komisije za politični sistem državnega sveta so v zvezi s tem razpravljali tudi o morebitnem preimenovanju pravobranilca samoupravljanja v varuha človekovih pravic s področja sociale. Zanj bi bili zainteresirani zlasti sindikati in delojemalci, je menil njihov predstavnik Gregor Miklič. Ljubo Bavcon je odsvetoval, da v prvi fazi razvrednotijo vso zadevo z vpeljavo prevelikega števila ombudsmanov. V nadaljevanju seje komisije za politični sistem so med drugim sprejeli tudi sklep, da razširijo dnevni red jutrišnje seje državnega sveta z obravnavo predloga o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi. Svetniki menijo, da mora državni svet, ki se pojavlja tudi v vlogi predlagatelja zakonov oziroma njihovih sprememb in kot pobudnik sistemskega urejevanja zadev, sodelovati z vlado, kar zdajšnji zakon o vladi ne predvideva. Zato predlagajo nov Člen, ki bo opredelil ta odnos. Hkrati svetniki predlagajo tudi spremembo zakona o vladi v 39. členu, ki govori o varnostno-in-formativni službi. Menijo namreč, da tričlanska vladna komisija ne zagotavlja zadostnega nadzora nad delom VIS, zato predlagajo ponovno uvedbo sveta za nacionalno varnost, ki bi deloval kot posvetovalni organ pri Lev Kreft (FotodRIO) predsedniku republike. Ce bo to sprejeto, bo državni svet predlagal tudi sprejem zakona o svetu za nacionalno varnost, Čeprav ob tem predvidevajo tudi možnost, da ustanovitev sveta omogoči zakon o obrambi. Ljubo Bavcon (FOTO/TRIO) Višji tožilec je umaknil soglasje LJUBLJANA - »Dogodki so še potrdili prepričanje, da Tomaž Miklavčič ni sposoben voditi višjega javnega tožilstva ne po strokovnih, ne po organizacijskih sposobnostih, ne po sposobnostih urejanja medčloveških odnosov v delovnem kolektivu... Zato predlagam, da komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pri državnem zboru obvestite o umiku predloga, da se me razreši funkcije višjega javnega tožilca v Ljubljani, ker nisem prevzel nobene nove funkcije, in da umaknete predlog za moje imenovanje za namestnika javnega tožilca Republike Slovenije, ker sem umaknil soglasje za prevzem te funkcije.« To je v obrazložitvi umika soglasja k imenovanju za namestnika Antona Drobnica, republiškega javnega tožilca, zapisal Pavel Dolenc, sedanji višji javni tožilec. Pavla Dolenca je Anton Drobnič namreč predlagal za svojega namestnika, na mesto Dolenca pa naj bi bil imenovan sedanji šef ljubljanskega tožilstva Tomaž MiklavCič.*(M. V.) Anton Drobnič: Poročila še ni (FOTO: Aleš Pavletič/TRIO) STRANKE / ZDRUŽEVANJE Sindikalni voditelji brez stranke? Tanja Starič Po sobotni odločitvi republiškega odbora Socialistične stranke, da se bo ta stranka povezala s Pučnikovimi socialdemokrati, je SSS že zaCela priprave na kongres, ki bo verjetno aprila. Na njem bodo dokončno potrdili sklep o združitvi obeh strank. SDSS in SSS bosta, kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, »enakopravni partnerici«, novo vodstvo pa bo sestavljeno po »paritetnem načelu« in v skladu z volilnimi rezultati. Skupen bo tudi program, stranka pa se bo še naprej imenovala »socialdemokratska«, saj bi ustanavljanje Cisto »nove« stranke povzročilo preveč »pravno-formal-nih« težav. Razlogov za to, da se socialisti ne bodo združili s prenovitelji, je več, skupni imenovalec pa sb »zamere«, ki so med socialisti in prenovitelji nastale po volitvah leta 1990. Tako naj bi prenovitelji z različnimi »manevri« porušili poskuse združevanja socialistov s Socialdemokratsko unijo, Slovenskimi krščanskimi demokrati, Delavsko stranko... SSS »ne verjame, da bo Združena lista nosilec združevanja na levici«, ker so v ZL članice, ki so telo različno profilirale -od stranke (prenovitelji) do sindikalnih oziroma stanovskih organizacij (upokojenci, Delavska stranka....). To se je pokazalo pri glasovanju o intervencijski zakonodaji, kaze pa se tudi pri neprestanem »prelaganju« datuma združitvenega kon- gresa. Socialisti seveda priznavajo, da se ne bodo vsi elani stranke priključili k socialdemokratom. Po naših podatkih naj bi se Jože Smole odpovedal nadaljnji politični karieri v katerikoli »združeni« stranki, Milan Balažič se vrača k prenoviteljem, nekaj elanov najožjega vodstva pa vztrajno snubijo liberalni demokrati. Se vedno ni jasno, kako se bo odločil socialist in vodja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Skoraj zagotovo se ne bo priključil socialdemokratom, ker je v tej stranki že sindikalni voditelj drugega najmočnejšega (»konkurenčnega«) sindikata Neodvisnost France Tomšič. Semolič je sicer tudi elan Delavske stranke, vendar po glasovanju o intervencijski zakonodaji o zamrznitvi plaC (še vedno ni jasno, ah so v tej zgodbi sindikati »prehitevali« Združeno listo ali narobe) tudi njegov vstop v novo združeno socialdemokracijo ni vec samoumeven. Nemogoče je tudi, da bi se vodja najštevilčnejše sindikalne organizacije vključil v Drnovškovo LDS. Skratka, kljub temu da bosta na levici kar dva politična »centra«, še vedno ni znano, kateri bo (vsaj simbolično) »pokrival« sindikalne interese. Prav v tej zvezi se pogosto omenja nastanek še ene radikalne leve stranke, sestavljene iz nezadovoljnih elanov socialistov, Združene liste in socialdemokratov. Mali Vrhek - politični problem? (FOTO: J. Suhadolnik/TRIO) KOMISIJA ZA KMETIJSTVO Omejitve uporabe gozda in gozdnih cest ODBOR ZA OKOLJE Mali Vrhek -krivda deljena? Moratorij na rušenje odvisen od vlade-Zlastipolitično vprašanje? Ivanka Mihelčič Včeraj je zasedala tudi komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je obravnavala Čistopis zakona o gozdovih. Novi zakon naj bi s pomočjo stroke, ki jo ponudi država, zagotovil uskladitev javnih interesov in interesov lastnikov gozda. Gozdne ceste, ki že nekaj let pomenijo nerešen problem zaradi obstoječega zakona in pomanjkanja financ, naj bi z določenim zakonom odmerili in bi postale javne, torej lastnina lokalnih skupnosti, le-te pa naj bi nosile tudi skrb za vzdrževanje gozdnih cest. Poudariti so specifičnost gozda, ki se kaže v njegovem opravljanju koristi tako za lastnika kot za nelastnika. Tako naj bi nelastniki skozi proračun prispevali za negovanje in vzdrževanje splošno koristnih funkcij gozda. Zakon bo omogočil omejitve uporabe gozda in gozdnih cest v primem, ko bi z lovom živali, nabiranjem plodov in gob ogrožati funkcije gozdov. Dopolniti bo treba tudi zakonodajo na področju lovstva in jo uskladiti z gozdarsko, saj divjad ogroža približno 80 odstotkov prirasta. Govorili so tudi o novi javni gozdarski službi, ki naj bi skrbela tako za javne kot (I. P.) LJUBLJANA - Ce bo vlada na svoji današnji seji obravnavala in državnemu zbom tudi uradno predložila sprejem intervencijskega zakona o uvedbi moratorija na rušenje črnih gradenj v Sloveniji, potem se bo državni zbor lahko lotil teh vprašanj že na seji 23. marca. Ce ne, bo zakon o moratoriju uvrščen šele na aprilsko sejo zbora, Črne gradnje pa bodo do takrat rušili po predvidenem načrtu. To so med drugim sklenili na včerajšnji seji odbora za infrastrukturo in okolje državnega zbora, ki se je lotil obsežne problematike odstranjevanja nedovoljenih posegov v prostor, seje 'pa so se udeležili tudi minister za okolje Miha Jazbinšek s sodelavci, predstavnik občine Vie-Rudnik in zastopnik Črnograditeljev z Malega Vrhka. Vsi so soglašali, da je problem črnih gradenj, ki ga je sprožil primer Malega Vrhka, predvserh stvar politične odločitve in se zavzeli za sprejem zakona o moratoriju na mšenje Črnih gradenj. S tem se je strinjal tudi minister Jazbinšek, ki je elanom odbora posredoval tudi intervencijski zakon o moratoriju, a le kot »neobvezno informacijo«, kot je dejal. Glede na to, da ni šlo za uradni predlog vlade in so ga elani odbora šele včeraj dobili »na klop«, vsebine zakona še niso obravnavali. Med razpravo so spregovorili o fenomenu »deljene krivde« za stanje, ki je danes v Sloveni- ji. Registriranih je namreč prek 30.000 Črnih gradenj (Mah Vrhek zato ni noben vzorčni primer, kot so dejali nekateri), kar dokazuje, da je bilo s spoštovanjem pravnega reda v tej državi nekaj hudo narobe. »Zato so najmanj krive inšpekcijske službe,« je dejal Jazbinšek, potrditev njegovih besed pa je bilo mogoCe razbrati tudi iz razprave poslanca SDSS Draga Šiftarja, ki je prostodušno priznal, da so v Prekmurju »izvršniki« celo svetovali občanom, kako graditi na Črno, da jim inšpektor ne bi »prišel do živega«. Člani odbora so se vendarle zavzeli ne le za intervencijski zakon, temveč tudi za celovitejšo rešitev tega v nebo vpijočega vprašanja, Čeprav se vsi zavedajo, da bo legalizacija Črnih gradenj hudo krivična do tistih, ki so gradili po (predvsem dražji in daljši) legalni poti. Miha Jazbinšek (FOTO/TRIO) ODBOR ZA KULTURO, ŠOLSTVO IN ŠPORT Bogata promocija kulture - v tujini? »Doma pa kulturo ukinjamo!«, je povedal minister Sergij Pelhan - Za kulturo manj kot v socializmu? Ze na otvoritvenem zasedanju Odbora za kulturo, šolstvo in šport se je pred elani znašel seznam točk za obravnavo, ki pa se zdi glede na prihodnje naloge prav kratek. Predsednik odbora Dimitrij Rupel je na začetek seje umestil problematiko splošnega stanja, elani pa so glede na informacijo ministra Pelhana ugotoviti, da bodo lahko argumentirano razpravljati o proračunskih zapletih in morebitnem ministrovem odstopu (ki je rekel: »Doma kulturo ukinjamo, mednarodno pa jo bogato promoviramo«) šele po vladnem usklajevanju proračuna; leto se je dogajalo sinoči, zato bo Odbor sklical posebno sejo. Odbor je z nekaj dopolniti sprejel predlog zakona o visokem šolstvu in ga priporoča v obravnavo državnemu zboru, drugače pa je bilo s pobudo pripravljalnega odbora za oživitev klasične gimnazije v Mariboru. Razpravljale! so razmišljati o vrednosti in plateh osemletne klasične gimnazije; ministrstvo za šolstvo in šport ima zaradi diferenciacije o tem po besedah Pavla Zgage v globa-lu negativno mnenje, zato je obveljala pobuda, naj omenjeno ministrstvo naredi strokovno analizo, saj se podobne težnje po oživitvi klasične gimnazije pojavljajo tudi v Ljubljani. Odbor je kot matično telo razpravljal tudi o predlogu za izdajo zakona o nacionalni produktivni kinematografiji, ki ga je parlamentu predložila SNS oziroma Zmago Jelinčič, ki pa zaradi obveznosti na sodišču predloga žal ni mogel sam predstaviti. Po pripombah prisotnih filmskih Tone D. Vrhovnik delavcev in ministra Pelhana je odbor naložil vsem trem stranem, naj predlog zakona pripravijo v najkrajšem Času, po možnosti Ze za aprilsko zasedanje državnega zbora. Skupina bo obdelala tudi pobudo Društva slovenskih filmskih delavcev, ki predlaga ustanovitev izjemno potrebnega filmskega laboratorija (obstoječi v lasti TV Slovenija je zastarel in neustrezen, zato smo po besedah Francija Slaka »že zaceli brisati slovensko zgodovino«), ureditev funkcije kinoteke ter možnost razširitve studijskega programa AGRFT za poklice montažerja, filmskega organizatorja, snemalca, tonskega tehnika, TV kamermana in scenarista. Odbor je na koncu razpravljal o položaju Slo- venske matice, o katerem je predsedniku vlade pisal predsednik republike Milan KuCan. Ob razumljivih pripombah elanov odbora, ki so se nanašale na zanimivo procedurio, je Drago Jančar, poleg dr. Simonitija povabljeni predstavnik Matice, razložil prisotnim, da je do omenjenega pisma prišlo po srečanju ob podelitvi Prešernovih nagrad in srečanju, na katerem sta prisostvovala tudi ministra za kulturo in znanost; razpravo je zaključil predsednik odbora dr. Rupel s pripombo, da je dokaz avtonomije odbora tudi dejstvo, da je omenjena točka zadnja na dnevnemu redu. Priporočil je ministrstvu, naj prošnji Slovenske matice ( gre za sredstva za štiri zaposlene in za režijske stroške) ugodi z zakonskim predlogom, o Čemer je govoril tudi minister Pelhan. AVSTRIJA, KOROŠKA Torek, 16, marca 1993 DUNAJ / HAVEL NA OBISKU CELOVEC / PODIJSKA DISKUSIJA IN POSVET GOSPODARSTVENIKOV NOVICE Za pot dobrih odnosov - brez konfrontacij Temelin in susedski Nemci Gospodarsko sodelovanje ne sme biti enosmemica Slovenija in Italija za čimprejšnji pristop Avstrije v ES Igor Schellander DUNAJ. Avstrijski predsednik Thomas Klestil je kar na prvem kratkem tiskovnem srečanju z novinarji izpostavil, da se glede delovnih pogovorov s svojim gostom, češkim predsednikom Vaclavom Have-lom zelo trudi za obravnavanje Cim Širšega spektra za obe strani zanimivih in važnih tem. Pri prvem uradnem obisku Ravela v Avstriji, tako Klestil, naj ne bi stalo v ospredju izključno vprašanje jedrske icentrale v Temelinu. Vendar je prav ta tema po vseh dogodkih in zadržanih besedah v preteklem tednu brez dvoma ena izmed osrednjih tem, ki bo obravnavana v okviru dvodnevnega obiska in delovnih pogovorov predsednika Ravela in Češke delegacije tako s predsednikom Klestilom kot s kanclerjem Vranitzkym. Klestil je napovedal potrebo po odkritem in korektnem izmenjavanju mnenj, s katerim naj bi skupno premostili nekatere obstoječe prepreke, nikakor pa naj ne bi bilo koristno in smiselno ubrati "pot groženj in konfrontacij”. S tem se je posredno opredelil proti nedeljski ofenzivi avstrijske minstrice za okoljeRauch-Kallat (OVP), ki je napovedala, da bo avstrijski zvezni vladi predlagala ostrejše postopanje vse do Uveljavljanja gospodarskih sankcij, ako v Pragi tie bi bili pripravljeni odstopiti od nadaljevanja izgradnje načrtovanih jedrskih reaktorjev pri Temelinu. Avstrijska vladna administracija je kljub mnogim odprtim vprašanjem in okorelostim Čeških ah slovaških partnerjev v preteklih mesecih na vse moC Pokazala razumevanje za notranje razmere in težave, ki so tako posledica ravno šele zaključena Ceško-slovaškega procesa ločevanja kot tudi spremljevalni pojav pri Preusmerjanju starega državnosocialistiCnega gospodarskega sistema v tržno gospodarstvo zahodnoevropskega kova. Navsezadnje je Cehija važen zunajetrgovski partner Avstrije, in tako je bil prav minister za gosopodarstvo 1'Volfgang Schiissel tisti, ki je najbolj ostro odbil napovedno politiko svoje strankarske kolegice Rau-ch-Kallat. Gled jedrske centrale v Temelinu je Havel dejal, da se Češka vlada danes verjetno ne bi veC odločila za tako gradnjo, vendar, je P° vseh analizah in ek- spertizah Čeških strokovnjakov postalo jasno, da s to dediščino starega češkoslovaškega komunističnega režima ne morejo drugače, kot pa da jo dogradijo. Pri tem naj bi bili upoštevani vsi mednarodni varnostni standardi. Klestil je s tem v zvezi dejal, da je pred svojim gostom vsekakor poudaril zaskrbljenost in bojazen avstrijskega prebivalstva in odgovornih politikov, in da v takem vprašanju tudi ne more biti govora o izključno "notranji zadevi”. Tudi vprašanje sudetske nemško govoreče manjšine je bilo na kratko omenjeno. Havel je ponovno poudaril svoje prepričanje, da je nemški manjšini z izgonom po 2.svetovni vojni bila storjena krivica, vendar današnja demokratična vlada lahko samo poskuša korigirati krivice, ki so bile storjene od leta 1948 dalja v Času komunizma, ne more pa spremeniti dejstev, ki jih je še pred tem ustvaril demokratično izvoljena Češkoslovaška vlada. Bivši pregnanci in potomci so vabljeni k dialogu sprave in h gospodarskemu sodelovanju, vendar vrnitev nekdanjega imetja in posestev, izgubljenih izpred 1948. leta, ne bo mogoCa. CELOVEC. Avstrijski sosedi, predvsem Slovenija in Italija, sta zainteresirani, da Avstrija Cim-prej vstopi v Evropsko skupnost. To je bila glavna izpoved predstavnikov Slovenije in Italije na podijski diskusiji na temo “Avstrija, Evropska skupnost in njeni sosedi" v nedeljo v okviru mednarodnega sejma gastronomije in turizma “ČAST ’93 v Celovcu. Podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije Josip Skobme je poudaril, da ima Slovenija ugoden sporazum z Evroposko skupnostjo, ki se izraža tudi pri'uvozni carini, kar z državami EFTA ni slučaj. Slovenija si za to želi, da bi Avstrija Cim-prej pristopila ES, je dejal Skobme, ki je hkrati pou- Ivan Lukan daril, da za Koroško oz. Avstrijo ni nikakršne nevarnosti, da bi ju Slovenija poplavila s pocenim blagom oz. s počeno delovno silo. To predvsem zaradi tega ne, ker je Slovenija lani izvozila blago v vrednosti 2, 8 milijarde šilingov, v istem Času pa uvozila blago v vrednosti 4, 5 milijarde šilingov. “Kaj hoCemo pri takih številkah poplaviti? “ je retorično vprašal podpredsednik slovenske gospodarske zbornice Skobme. Tudi predstavnik tr-govniske zbornice v Trstu, Rotta, se je v okviru diskusije, kateri je žal pri-sostovalo le malo zainteresiranih poslušalcev, iz- rekel za Čimprejšnji pristop Avstrije v Evropsko skupnost. Dejal je, da bi tak pristop prispeval pri izravnanju ravnotežja med regijami v prostoru Alpe-Jadran. Predsednik koroške trgovinske zbornice Karl Koffler pa je poudaril, da je vzdušje za pristop Avstrije v ES na Koroškem še najboljše ter se izrekel za tesnejše sodelovanje s sosednjimi regijami oz. državami. Za to se je izrekel tudi generalni sekretar gospodarske zbornice Madžarske Gyorgy Farkaš, ki je hkrati poudaril, da se želi Madžarska Cim bo možno vključiti v tako imenovani Evropski gospodarski Posveta o gospodarskih odnosih med Slovenijo in Avstrijo so se udeležili gospodarstveniki iz Slovenije in Avstrije TINJE / ŠIROKA PONUDBA Bogat program za manjšino in tudi za večino TINJE - V teh dneh so. dobila vsa gospodinjstva na južnem Koroškem posebno številko Dialoga, dvomesečnega programskega lista Katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah . Ta verska izobraževalna ustanova za slovensko narodno skupnost ima svoje korenine v duhovniškem združenju Sodalitas, ki ga je ustanovil leta 1906 dr. Lambert Ehrlich, ustanovitelj Slovenske krščan-sko-socialne zveže. Se danes so glavna težišCa poglablenje verskega življenja, krščanska izobrazba pa srečanje obeh narodnih kultur na dvojezičnem ozemlju. Nudijo bogat program: duhovne vaje za različne skupine, razne teCaje - na primer jezikovne, priprave na zakon, dopust- niške dneve za starejše ljudi in niz izobraževalnih predavanj za vse sloje in potrebe. Razumljivo, da je dom ob vedno širši ponudbi postal pretesen. Mislijo na dozidavo in poleg državne in cerkvene podpore je dom v Tinjah tudi odvisen od vsakega daru številnih dobrotnikov. Ko si pa dvomesečni pegled prireditev bolj natančno ogledamo, se sprašujemo, ali je to dom za izobraževanje slovenske narodne skupnosti: kje so globji vzroki, da je razmerje nemških do slovenskih ponudb 2:1 - je to pomanjkanje slovenskih predavateljev ali pa zanimanja obiskovalcev, ali celo pomankljivo znanje jezika le-teh? (A.A.) ■JMJNAJ / OBISK GENERALNEGA TAJNIKA MAATENA 0 izključitvi Haiderjevih svobodnjakov bo odločala generalna skupščina DUNAJ - Konec pretek-*e8a tedna je v avstrijsko Metropolo prispel Julius Maaten, generalni sekretar Liberalne Internationale 1LI), ki se želi na kraju mesta soočiti z razmerami pri avstrijskih svobodnjakih ??• se seznaniti z novim Liberalnim forumom bivše Podpredsednice Haiderjeve FPO Heide Schmidt. , n zadnjem zasedanju li-eralcev v Rimu je prišlo tip zahteve po izključitvi rPO. Jorg Haider je po prvem razgovoru z Maatenom signaliziral pripravljenost za konstruktiven dialog FPO z Ll. Maaten je odgovor ocenil kot “uspešen" ter dejal, da je označevanje avstrijskih svobodnjakov kot neofašistično stranko gotovo napačno. Vendar je Nizozemec pred zastopniki tiska govoril tudi o nestvarnem političnem stilu avstrijske FPO, ki je navsezadnje privedel do tega, da sta se koalicijski vladni stranki v njuni distanci do svobodnjakov močno približali. Kot “zgodovinski dogodek" pa je Maaten ocenil srečanje s svobodnjaško disidentko in predsednico novoustanovljenega Liberalnega foruma Heide Schmidt, ki mu je predala tudi prošnjo za sprejem v Liberalno internacionalo. To sprejemno prošnjo da prejema z velikim veseljem, je dejal Maaten, ki tudi ni prikrival svojih simpatij za Schmidtovo in novo gibanje. O svoji oceni se generalni sekretar LI ni izjavil. . Maaten, ki je nedeljo odpotoval iz Dunaja, je še napovedal, da bosta odločitvi o sprejemu Liberalnega foruma kot tudi o možni izključitvi Haiderjeve FPO sprejete šele na zasedanju generalne skupščine Liberalne internacionale letos poleti v Budimpešti. BILCOVS / "VAŠČANI POJO' Ob 5-ietnici nova zbirka Pevska skupina navdšila Alois Angerer Včasih so prizadevanja enega samega bolj učinkovita kot celoten skrbno izdelan projekt kakšne organizacije. Na Koroškem se je prof. Jožko Kovačič (poučuje glasbo in slovenščino na Slovenski gimnaziji v Celovcu) umaknil iz zboro-vodjskega dela, ni gledal ne levo ne desno in se Cisto po svoje že nekaj let posveča raziskovanju ljudskega petja. Zbiral je okrog sebe krog krepkih moških glasov in zaCel je prepevati, kar doma na kmetijah v Gornji vesci pri Bilcovsu. Sprva iz bogatega zaklada domačih fantov ali kar so jim oCetje in matere zaupali. Pevska skupina "Vaščani pojo” se že pet let dobivajo, enkrat pri tem, drugič pri drugem kmetu in veselo prepevajo. Izdala je medtem že tri kasete narodnih pesmi in ljudje jih, kamor pridejo, z nav- dušenjem sprejmejo in se vključujejo v program, zasnovan kot vaško petje (na primer: Podoknice ali Nič proti ženstvam). Prof. Kovačič je začel načrtno zapisovati pri znanih ljudskih pevcih in pevkah že skoraj pozabljene narodne viže in "Vaščani” svojih skupaj peli: glavna melodija poje običajno drugi tenor, eden ”Cez” poje in drugi spremljajo spodaj in skrbijo za zanesljivo podlago. Tako nekako vodje skupine razlaga strokovni izraz, ki ga najdemo v novi zbirki slovenskih koroških ljudskih pesmi "Vaščani pojo”:zapisal in za moški zbor postavil .... Iz srca in stare pevske tradicije koroških prednikov se ohranja tako dragoceno ljudsko izročilo in spodbuja staro in mlado za sproščeno ljudsko petje, prijetna navada vaščanov. Zbor "Vaščano pojo", katerega vodi Jožko Kovačič prostor. Farkaš je dejal, da njegova država izvaža skoraj 60 odstotkov svojega blaga v države Evropske skupnosti. Na temo gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo je vCeraj v prostorih generalnega konzulata v Celovcu potekal tudi strokovni posvet gospodarstvenikov iz Slovenije ter predstavnikov mešanih podjetij in podjetij koroških Slovencev, ki ga je organizaral geeneralni konzul Republike Slovenije Jože Jeraj. Udeleženci posveta so ugotovili, da je finančni deficit Slovenije v blagovni menjavi z Avstrijo predvsem posledica relativno visoke zaščite avstrijskega tržišča. Protekcionizem da je najbolj izrazit na področju kmetijstva in živilske industrije, zelo očiten pa tudi za nekatere masovne proizvode (cement in gradbeni izdelki, papir, tekstil itd.). Na posvetu je bilo poudarjeno, da bo Slovenija morala skušati odstraniti najpomembnejše prepreke večjega izvoza v Avstrijo, hkrati pa z Avstrijo doseči enak tretman Slovenije, kot velja s strani ES do Avstrije in obratno. Treba bo tudi uresničiti sporazum o prosti trgovinski coni ter kompenzacijo v trgovanju s kmetijsko-živilskimi proizvodi, saj Slovenija na tem področju veliko veC uvaža kot izvaža. Dalje naj slovenska gospodarska zbornica začne s sistematično in tržno usmerjeno promocijo slovenskega izvoza v Avstrijo, pomembno pa da je tudi, da Slovenija z dobro izdelanimi načrti in kvalitetno ponudbo pritegne avstrijske kupce. Preko slovenskih mešanih firm v Avstriji in avstrijskih v Sloveniji pa se bi izkoristili prednosti trgovanja, ki ga ima Avstrija ob drugih držav. Potrebno pa bi bilo pridobiti tudi avstrijska podjetja za nova vlaganja v Sloveniji. Posveta so se med drugim s slovenske strani udeležili podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije Josip Skobrne, predsednik Ljubljanskega sejma Borut Jerše ter predstavnica Kompasa Veronika Šketa, s strani mešanih podjetij Mario Jeglič (Intrade), Tone Stampfl (Elekstrade), ter Jože Habernik za Zvezo-bank Celovec in Franc Rutar (Lido, Dobrla vas). Udeleženci posveta so obiskali tudi sejem GA-ST‘93, na katerega je zveCer povabil tudi generalni konzul Republike Slovenije na sprejem. Udeležencem sprejema so se predstavili tudi priznani vinarji iz Slovenije. rDUNAJ / PO PROTESTU ZELENIH Omejitev govorov? Igor Schellander DUNAJ - Po maratonskih govorih, s katerimi je pretekli teden frakcija Zelene alternative v avstrijskem parlamentu za 40 ur zavlekla spremembo zakono o registraciji in posebni oznaki tropskega lesa, hočeta večinski vladni stranki SPO in ČVP zdaj spremeniti parlamentarni poslovnik in uvesti restriktivne omejitve govornega Časa. Zeleni so z govori, ki so trajali nad deset ur (klubska predsednica Petrovičeva je govorila toCno 10 ur in 35 minut in s tem postavila nov rekord - op. ured.) in ki so prvič privedla do tega, da je parlamentarna razprava morala potekati celo noc, protestirali proti ukinitvi zakona, s katerim je Avstrija lani jeseni v evropskem merilu podala signal za zaščito pred nekontrao-liranem uničevanju tropskih gozdov. Kancler Vranitzky je spremembo zakona ute- meljil s tem, da dosedanja ureditev nima efektivnih ucinkoov na varstvo okolja, istočasno pa ima negativne posledice za domače gospodarstvo. Zeleni govorijo o skrajni nenačelnosti ter menijo, da je vlada klonila pred pritiskom domačih podjetij, ki so zaradi avstrijskih restriktivnih določil bila izpostavljena sankcijskim grožnjam zlasti s strani Malajzije in Indonezije, kjer se je pred kratkim mudila tudi avstrijska gospodarska delegacija. Simpatije za protest Zelenih proti ukinitvi zakona je edinole pokazala ministrica za varstvo okolja, Maria Rauch-Kallat. Na avstrijski televiziji je akcijo Zelenih označila za “silobran tistih, ki razpolagajo samo z močjo besede" ter hkrati napovedala, da bo še letos v parlamentu vložila nov zakonski osnutek v zadevi tropskega lesa. m PRIREDITVE Torek, 16. marca 1993 SELE Farni dom: ob 19.30 - Predavanje »Obolenja hrbtenice*. Predava dr. Maks Zdouc, prireditelj Katoliško prosvetno društvo Planina. Sreda, 17. marca 1993 TINJE Dom prosvete: ob 19.30 - Po stoletju volkov - Katere vrednote naredijo človeka za človeka? Predavateljica prof. dr. Hanna Barbara Gerl-Falkovitz, Miinchen. Dom prosvete: ob 19.30 Forum za prijatelje rož: Oskrba in nega rož v hiši in na vrtu (nem.). Predavatelj strok, učitelj Matthias Tschinkel, vrtnarski mojster. 100 milijard šilingov zunanjetrgovinskega deficita DUNAJ - Avstrijski zunanjetrgovski primanjkljaj za leto 1992 se je sicer zmanjšal za 5, 8 odstotkov, vendar je z 106 milijardami šilingov primanjkljaja dosegal do zdaj drugo najslabšo bilanco. Avstrija je uvažala proizvode v vrednosti 594 milijard šilingov, vrednost izvozov pa je znašala samo 488 milijard šilingov. Nedkanji vzhod pri Avstriji zadolžen s 130 milijardami šilingov... DUNAJ - Zadolženost držav nekdanjega vzhodnega bloka postaja Čedalje večji problem. Sama Rusija dolguje zahodnim upnikom nad 80 milijard dolarjev, to je okoli 920 milijard šilingov (stanje konec 1992). Dolgovi skupnosti neodvisnih držav (naslednice ZSSR) pri Avstriji znašajo 26, 4 milijard šilingov (kritih z državnimi garancijami avstrijske kontrolne banke) in 10, 7 milijard šilingov (nekritih). Vse nekdanje države vzhodnega bloka pa Avstriji dolgujejo skupaj 130 milijard šilingov. Na vodilnem mestu stoji Polska s skoraj 49 milijardami šilingov. Dolgovi drugih držav: Bolgarska 9,8, Madžarska 17, 8, Cehija in Slovaška (razdeljeno 2 : 1) 9,4 milijard šilingov. Tudi ZRJ Avstriji dolguje 3,2 miljarde šilingov. Kooperacija letaliških podjetij DUNAJ - Avstrijska letalna agencija AUA, švicarska Svvissair, nizozemska KLM in skandinavska SAS hočejo še letos ustanoviti skupni holding, ki naj bi upravljal in vodil letalske družbe kot eno samo podjetje. Taki bi se vse štiri lahko spričo liberalizacije v evropskem zračnem prometu in zaostrene mednarodne konkurence izognile bodočim težavam, saj bi s tako združitvijo nastala letalska družba, ki bi lahko tekmovala tudi u vodilnimi ameriškimi in evropskimi podjetji. Gled na število zaposlenih (skupaj 76.000 uslužbencev) bi bil ta holding na tretjem mestu za American Airlines in United Airlines. Končni cilj kooperacije naj bi bila združitev vseh štirih letaliških družb, dosedanja imena bi bila opuščena. Vzgled za to je že sama SAS, ki je nastala iz združenja švedskih, norveških in danskih letaliških družb. Avstrijska (državna) AUA je pri načrtovani kooperaciji najmanjši partner. Sindikalno zastopstvo pri AUA je medtem izrazilo svoje pomisleke glede opuščanja samostojnosti podjetja in je za primer odpuščanja osebja zagrozilo s stavko . Papirna industrija: država ukrepa DUNAJ - Odlog pri odplačevanju kreditnih obresti in državnh posojil za eno do dve leti je obljubil zvezni kancler Vranitzky pri kriznem sestanku s predstavniki papirne industrije konec preteklega tedna. O drugih ukrepih še ni konkretnih dogovorov. Medtem pa je postalo jasno, da papirnica v salzburškem Halleinu ne bo mogla sama zagotoviti poravnalnega postopka, ker je podjetje z 2, 9 milijardami šilingov premočno zadolženo. Odprto vprašanje je, ali bo priskočila na pomoč zveza. V štajerskem Gratkornu pa je podjetje Leykam Miirzthaler AG (večinski lastnik je nizozemska KNP) ustavila del svojih strojev - delavci bodo za tri mesece hodili na kratko delo. Tudi pri papirnice v štajerskem Polsu je zelo verjetno, da bodo uvedli kratko delo. Vrhunska planinca predavala v Bilčovsu BILCOVS - Slovensko planinsko društvo Celovec je ob svojem občnem zboru v petek zvečer pripravilo zanimivo predavanje dveh slovenskih alpinistov prvenstvenem vzponu na dotlej deviško goro v Himalaji, Menengutse, 7.181 m. Predavanje se je udeležilo veliko število planincev, ki so napeto sledili lanskoletnima junakoma Himalaje Andreju Štremflju in Marku Prezlju. Gora Menengutse je doslej veljala za neosvojljivo, naskakovalo jo je že pet himalajskih odprav, vendar brez uspeha, zato je bil lanskoletni uspeh kranjskih alpinistov ocejen za najveCji himalajski podvig v letu 1992.Štremfelj in Prezelj sta izmenjaje komentirala svoje potovanje in vmes vpletala tudi podatke o pokrajini in ljudeh, o socialnih in političnih razmerah na strehi sveta. Prav ta del je pod okupacijo Kitajske, mao Cetungova kulturna re-vulucija pa je tja prinesla pravo razdejanje in socialno bedo. Predavatelja je odlikovala njuna skromnost, nista snastopala kot junaka s poudarjanjem teževnosti poti, mraza in stisk v veCnem snegu in ledu. O tem so govorile bolj slike same. V drugem poskusu/potem ko sta se morala v slabem vremenu vrniti v zadnji višinski tabor, sta vrh osvojila in nanj ponosno zasadila slovensko trobojnico. Spregovorila sta tudi o organizacijskih in finančnih aspektih take odprave, ki veliko stane, za to je bilo npr. potrebno zbrati kar 30.000 dorlarjev, to pa v teh Časih ni tako enostavno. Po predavanju so planinci opravili svoj občni zbor, vodstvo je ostalo v enakem sestav, vodi pa ga predsednik Hanzi Lesjak. (H.V.) Evropska skupnost zahteva vračanje avstrijskih subvencij DUNAJ/BRUSELJ - Komisija ES je v pogajanjih strokovnjakov o avstrijskih subvencijah za proizvodnjo tovornih vozil v Steyra (SNS) in za General Motors (GM) zahtevala, da mora Avstrija od omenjenih podjetij terjati nazaj že izplačane sub-venicje. Sicer bo ES za proizvode teh podjetih določila na svojem tržišču kazenske carine. To pomeni zaostritev bruseljskih pogovorov o avstrijski subvencijski politiki. Po mnenju komisije ES je Avstrija s svojimi subvencijami za SNS in GM ustvarila neenaka izhodišča v gospodarskem tekmovanju. Avstrija pa se sklicuje na to, da v času razdajanja subvencij še ni bila vezana na pravne norme ES in da je vrhu tega za takratno razdajanje subvencij dobila pristanek iz Bruslja. LJUDJE IN DOGODKI Torek, 16. marca 1993 AMERIKA / »VIHAR STOLETJA« Najhujše je mimo Sedanje neurje naj bi že v štirih dneh doseglo Britansko otočje Poplave v floridski Očali zgovorno dokazujejo, da sta bila veter in voda glavna kriva za tragedijo na Floridi (AP) NEW YORK - »Vihar stoletja«, ki je na kolena spravil kakih 20 ameriških zveznih držav je po zadnjih vesteh terjal 112 mrtvih. V tej številki niso všteti pogrešani, prav tako ne 33 elanov posadke tovorne ladje Gold Bond Conveyor, ki se je zaradi orkanskega morja vCeraj potopila pred kanadsko obalo Nove Škotske. Nic Čudnega torej, da se oblasti bojijo, da bo končni obračun še hujši. Mraz je bil skoraj gotovo usoden tudi za številne ameriške klošarje, ki so zmrznili v svojih zasilnih bivališčih. Neurje je zapustilo vzhodnoameriško obalo in bo po mnenju ameriških meteorologov v štirih dneh doseglo Britansko otočje. Za seboj je poleg mrtvih in ranjenih pustilo nepopisno razdejanje in na milijone dolarjev škode, še vedno sneži v številnih krajih, temperature pa so globoko pod povprečjem. Dovolj zgovoren je podatek, da so v Birminghamu (zvezna država Alabama) namerili 16 stopinj pod ničlo in 80 centimetrov snega. Na severu je snežna oddeja debela tudi veC kot dva metra, kar še vedno ovira dotok pomoči in postopno normalizacijo. Sinoči so v glavnem odprli vsa letališča od Georgie do Mas- sachussettsa, postopno se normalizira tudi železniški promet, medtem ko so še vedno izredne težave v cestnem prometu. Sneg je namreč onesposobil cestno omrežje tudi v tistih južnih državah, kjer je sneg prava redkost, tako da tu nimajo snežnih plugov, da re-zkaCev in drugih strojev sploh ne omenimo. V dvanajstih državah so proglasili izredno stanje in sedaj Čakajo na zvezno finančno pomoC, da bi odpravili posledice »viharja stoletja«. Ameriški predsednik Clinton je v stalnem telefonskem stiku z guvernerji najbolj prizadetih držav, v kratkem pa se bo na last- ne oci prepričal o razsežnosti te naravne katastrofe. Med najbolj prizadetimi je Florida, kjer je »vihar stoletja« le dokončal, kar ni uspelo orkanu Andrew pred sedmimi meseci. Na Floridi je bilo tudi nekaj žrtev med ljudmi, ki jim je Andrew uničil hiše in so začasno živeli v stanovanjskih prikolicah. Po mnenju meteorologov je najhujše mimo. »Vihar stoletja«, ki so ga že preimenovali v »East Coast Bomb« (Bomba vzhodne obale) je nastal ob dotiku dveh ogromnih zračnih gmot, hladne arktične in vroč e karibske. Nastal je tako uso- den vremenski cocktail, ki je sprostil neverjetno energijo, saj je veter dosegel tudi 176 kilometrov na uro v grofiji Franklin na Floridi. Nastalo je tudi 50 sekundarnih tornadov, ki so še dodatno opustošili Florido. ObraCun žrtev bi bil nedvomno še hujši in bi dosegel ali morda celo presegel tiste iz leta 1888 (veC kot 400 mrtvih), Ce ne bi meteorološke postaje že dva do tri dni pred neurjem opozarjale ljudi na prihajajočo nevarnost, tako da si je prebivalstvo pravočasno poskrbelo zaloge hrane in se v bistvu zabarikadiralo v svojih stanovanjih. Nic manjšega pomena pa ni dejstvo, da je vihar zajel vzhodno obalo konec tedna, tako da ljudem ni bilo treba v službo in na delo. Cerkvene oblasti so preko radia vernike pozvale, naj ne gredo k nedeljski maši, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljali nevarnosti. Neurje pa ni prizadelo samo ZDA, o mrtvih in brezdomcih poročajo tudi s Kube in Mehike, neurje pa je vCeraj doseglo tudi karibsko obalo Kolumbije. Na Kubi je neurje povzročilo smrt petih oseb in poškodovalo 13 tisoč poslopij, v Mehiki je brez strehe nad glavo ostalo 5 tisoč oseb, šest oseb pa pogrešajo. NOVICE INDIJA / V CENTRU BOMBAYA NEMČIJA / EKSPLOZIJA IN PP2AR V FRANKFURTU Razlitje nafte pri Krasnojarsku MOSKVA - Eksplozija na naftovodu, po katerem teče nafta iz Anžera-Sudženska do Irkutska na Bajkalskem jezeru, je povzročila razlitje 5 tisoč ton nafte. Po poročanju agencije Interfax, je do eksplozije prišlo v nedeljo na območju Kra-snojarska. Po eksploziji se je nafta vnela, tako da ni še povsem jasno koliko nafte je odteklo v reko Rešotko. Žensko spodnje perilo naj prodajajo moški LONDON - Trgovine, kjer Zensko spodnje perilo prodajajo moški, imajo več prometa. To izhajaj iz razsikave britanske ženske revije She. Ko možje ali zaročenci gredo kupovat žensko perilo za svoje izvoljenke, se bojijo, da jih bi kdo zamenjal za spolne iztirjence. Prisotnost moškega jih pomirja, Ce jim ta svetuje tako glede modelov kot mer. She je obenem ugotovaila, da je večina britanskih žensk prepričanih, da je za moške Cmo žensko perilo bolj razburljivo, medtem ko je raziskava nesporno dokazala, da imajo raje belo žensko spodnje perilo. Video filme bodo predvajali v mošejah TEHERAN - banski duhovni vodja ajatulah Ali Hamenei je decembra lani proglasil videorekorderje za sredstvo moralne izprijenosti, tako da so jih v banu prepovedali. Prav zato bodo »dovoljene filme« v bodoče predvajali kar v mošejah, ker primanjkuje kinodvoran. Preprečili še tri bombne atentate Tokrat tudi človeška žrtev eksplozije v tovarni Hoechst To je že sedma nesreča v tej tovarni v zadnjih 3 mesecij BOMBAY - Policija je vCeraj aretirala dve osebi, za kateri sumijo, da sta povezani s petkovim atentatom na bombayski borzi, v katerem je izgubilo življenje veC kot 200 oseb. Slo naj bi za Človeka, ki pripadata indikski mafiji Davvooda Ibrahima, ki živi v izgnanstvu v Dubaju. Sicer pa je vCeraj policija preprečila še tri bombne atentate v Bombayu; pravočasno je odkrila tri bombna naboje na motorjih, ki sta bila parkbana v bbžini b-govskega centra za zlato in diamante. Včeraj je ponovno zaCela obratovati borza, Čeprav osrednje dvorane, ki je bila v ponos indijskemu gospodarstvu, še niso popravih. Pred poslopjem so bile zjubaj dolge vrste uradnikov, kajti pregledi so bili zelo natanc-Množica pred vhodom v Bombaysko borzo (Telefoto AP) ni. Prizorišče včerajšnje eksplozije v Frankfurtu (Telefoto AP) FRANKFURT - Eden mrtev in eden težko ranjen je obračun eksplozije, do katere je prišlo vCeraj dopoldne v osrednji tovarni družbe Hoechst v Frankfurtu. Eksplozija, do katere je prišlo v oddelku za proizvodnjo lepil, je povzročila požar, ki so ga gasilci z nekajurnim delom pogasiU. Oblak Črnega dima, ki je bil viden daleC naokoli, ne predstavljal nobene resnejše nevarnosti za prebivalstvo. Vzrokov eksplozije še niso ugotovili. To je že sedma nesreča v tovarni Hoechst v zadnjih treh tednih. Prejšnje nesreče niso terjale človeških žrtev, vendar je 22 februarja oblak strupov povzročil precej težav med prebivalstvom in specializirane ekipe so morale delati dva tedna, da so odpravile onesnaženje okolja ■ ■ Pripravlja: Savo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 Vodoravno: 1. pritok Rudolfovega jezera v Abiki, 4. pohoten gozdni duh, 8. švedska pisateljica, avtorica romanov G_sta Ber-ling in Čudovito potovanje Nilsa Hol-gersona, ki je umrla na današnji dan leta 1940 (Selma), 11. vojaški pratež, 12. zadnje predivo, 13. mozoljavost, 14. svobodna posest, ki ni bila vezana na fevdalno pravo, 15. ime ubitega indijskega voditelja Gandhija, 17. ameriški pisatelj (George), 18. športnik, ki jezdi na valovih, 20. naselje v Boki Kotorski v Črni gori, 23. italijanska popevkarica (Anna), 24. madžarsko ime za reko Tiso, 28. ime nekdanjega italijanskega sabljača Nadija, 30. njivski 'plevel, 31. kopno, ki je z vseh strani obdano z morjem, 32. majhno dirkalno vozilo, 33. za oboke značilna nepravilna izgovorjava glasov c, s in z, 35. luknjač, 36. germanski orel. Navpično: 1. žrtvenik, 2. vojaško urejen mejni teritorij frankovske države, ki mu je načeloval mejni grof oziroma krajiš-nik, 3. pojav pri gorenju, 4. kemijski znak za francij, 5. afriška lilijevka z mesnatimi listi, 6. votla opeka, 7. nespreten, počasen človek, 9. Vergilov ep, 10. rimski pesnik v Avgustovi dobi, latinsko Phaedrus, 16. novica, 19. težek položaj, 20. občutek velike moralne vrednosti, 21. mesto v jugozahodni Angliji, 22. veselje, sreCa, 25. pojav na travi v mrzlih jutrih, 26. pojav ob sončnem vzhodu in zahodu, 27. igralec, 29. cepinov okel, 34. začetnici slovenskega nabožnega pisatelja Čandka. •ibb ‘oeij ‘a(ue([sas ‘}jmj ‘>[0)o ‘5[B|s ‘opa^ ‘bzsij, ‘bxo ‘}sej -a ITALIA 1 TELEFRIULI Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papš Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Nan.: Tarzan Nan.: Hagen Kratke vesti Variete; Starlandia Nad.: La via del West, 18.30 Destini Večerne vesti Rubrika: Belo in črno TV film: Amanti (dram., ZDA ’86) Šport in vesti Košarka BI Variete: Ma mi faccia il piacere Šport in Unometeo Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke S TELE 4 Film: Apache - Pioggia di fuoco (pust., ZDA '90, i. Sean Young) Šport: Torkov priziv (vodi M. De Luca) Odprti studio in šport (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Mannix, ameriška nanizanka Pustite jih živeti, dok. serija Nočni sodnik, am. tv nanizanka Ponedeljkov športni pregled Novice Čarobna svetilka, otroški program Tečaj italijanščine Pustite jih živeti, dokumentarna serija Vohuna, am. naniz. Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Mannix, am. tv nan. NoCni sodnik, naniz. Nevidni stotnik, it. pustolovski film Dnevnik Severovzhod, tv magazin Vohuna, ameriška tv nanizanka Avstrija 1 Cas v sliki Večni valček, nemški film Sinha Moča, 118. del Big Valley Kislo zelje, 9/13 del Naravovarstveni detektivi Igra Cas v sliki MacGyver: Slepo zaupanje, zadnji del Cas v sliki, vreme Šport Ujetniki sonca, 2. del Moji prijatelji, tvoji prijatelji, am. komedija Na orlovih krilih, 2., zadnji del ameriške mini serije (B. Lan-caster in dmgi) Manekenka in vohljač Poročila/Tisoč mojstrovin Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Tečaj madžarskega jezika Vse je vsakdanjik, 11. del Hooperman, serija Tista stvar je, kviz Regionalni programi Cas v sliki, vreme Jolly Joker, vodi E. Fischer Reportaže iz tujine Cas v sliki Naš šef je zenska: Nepoštena igra, 10. del Poročila/Tisoč mojstrovin OtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe in Monticella, 84. del Poročila Arhimed Mali svet Poročila Svet se vrti naprej, 84. del nanizanke Monofon Poročila Slika na sliko Izza kulis, ponovitev 3/6 dela nadaljevanke The Big Blue Poročila Učimo o Hrvaški Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Isto, toda malo drugače, izobraževalna oddaja Santa Barbara, 352. del nadaljevanke Dnevnik 1 Churchill: Odpadnik ali nestanovitnež, 1/5 del dokumentarne serije V velikem planu Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila DtO Hrvaška 2 TV koledar Ciklus filmov J.P. Bel-monda: Nepoboljšljiv, ponovitev Dnevnik 1 Dragi John, 19/22 del ameriške humoristične nanizanke Peta hitrost H Izza kulis, 4/6 del angleške nadaljevanke Kiklop, 4/5 del hrvaške nadaljevanke; scenarij in režija: An-tun Vrdoljak Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Peklenski raj, 24. del braz. nadaljevanke Nepolitični talkšov Igra Poročila Popoldanski saldo Igra Helena, 15. del it. serije Madžarska država in cerkev Svet denarja Večerna pravljica Kolo sreče, kviz Katoliška kronika Dnevnik Klinika, 3. del nemške serije Aktualno Car športa Dnevnik TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ V SOVI Vikend po francosko Cikel filmov režiserja Jean-Luc Godarda, Vikend, barvni film iz leta 1967 V filmu Vikend je režiser in scenarist Je-„ an-Luc Godard ironi-\n° Prikazal kup nesmi-®lov’ ki si jih je Človek akopal z napredkom in clvilizacijo. . ,^° napornem tednu “nega dela in vsakodnevna naprezanja se nnujeni Parižani odpra-ijo na vikend. Žene jih el)a naužiti se svežega zraka, malo razgibati in nabrati novih moči za Prihodnji delovni teden. °da namesto svežega zraka jih čaka vožnja v n.olgih kolonah, polno živčnosti, prometne ne-rece, prishicna nape-ost. Svoje nezadovoljivo izražajo z nasiljem, ospredju filmskega dogajanja je meščanski par, ki ju skoraj nic vec ne druži. Drug od drugega sta se odtujila in niti spolnost ju ne zadovoljuje veC. V prometni konici se odpravita na vikend in doživljata vso psihično grozo. Njuno nerazumevanje se bliža eksploziji. Srečujeta se z drugimi ljudmi, vendar je njun stik povsem bežen, nesmiseln in brez prave komunikacije. Godard prikazuje razkroj civilizacije, ki ne priznava osnovnih človeških vrednot in je prav zato obsojena na propad. S celo vrsto drobnih pojavov in situacij ustvarja aluzije na različne negativne pojave v družbi. Predvsem želi opozoriti, da ljudje med seboj niso več sposobni pristne in iskrene komunikacije. Igrajo: Jean Yanne, Mireille Dare, Jean-Pier-re Kalfon. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8,40 Minute za smeh; 9.05 Klub uspešnih; 11,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13,45 Iz tujega tiska; 14,05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17.00-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za...; 21.05 Premiere; 21.45 Inter-mezzo; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12,40 Štajerski val; 13,00 Dčnes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi,'16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport; 19.30 Štos; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Žive misli; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Korali in moteti 18.00 Koncerti na tujem; 19.35 Arije; 20.00 Uterarni večer; 20.45 Mezzosopranistka P. Malakova; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st.; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Ju- tranjik, osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz kuturnega sveta; 18.45 Laser jazz; 19.00 Dnevnik - 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6,20 Na današnji dan; 7,00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema. dneva; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Angelo Bai-guera; 16.00 Ob štirih; 16,10 Promocija plošče; 16,20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Sin- gle tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d‘ltaly; 18.45 Klasika; 20,00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zvočna ropotarnica; 8.50 Slov. lahka glasba; 9.30 Pesmi Nev/ Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Ženska v ospredju; 11,45 Orkestri; 12,00 Nepoznani planet Zemlja; 12.20 It. lahka glasba; 12.40 DPS Fran Venturini; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTVS; 18.00 Igra: Zgodba za popotnico (A. Rebula Tuta); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Pat boom; 18.30 (Test la vie; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Potopis: Lepota velike praznine - Sahara (3. del) SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 8.00 Novice; 8.30 Agenda, The Mix; 9,30 Super Shop; 12.00 Divja Amerika; 12.30 Business Insiders; 13,00 Agenda; 13.30 Inside Edition; 14.00 Video-fashion; 14,30 The Image Bank; 15.00 The Jam; 16.30 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Dante; 20.00 Eco Record; 20.30 Scena; 21.00 Inside Edition; 21.30 Media Television; 22.00 Novice; 22.30 Poslovne novice; 22.45 US Market WRAP; 23.00 The Round Up (Madž, 1965); 0.40 Media/Mix; 2.00 China News Eu-rope; 5.00 The Mix. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Hart to Kart; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 Different Strokes; 18.00 Star Trek; The Next Generation; 19.00 Ga-mes VVorld; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Šins; 23.00 Designig Wo-men; 23.30 Star Trek: The Next Generation; 0.30 Studs, EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 SP v alpskem smučanju; 11.00 SP v smučarskih skokih; 12,00 SP v rokometu; 13.00 Evrogoli; 14.00 SP v umetnostnem drsanju; 16.00 SP v prostem smučanju; 17.00 Dvoranski funboard; 18.00 Evrogoli; 19.00 Eurofun; 19.30 Športne novice; 20.00 SP v rokometu; 22.00 Boks; 23.00 Kickboks; 24.00 SP v nordijskem smučanju; 1.00 Športne novice. FilmNet 7.00 K-TV; 8.30 Vara Fantastika Djur; 9,00 Sag inte att jag; 11.00 Vi Som Alaskade Varann Sa Mycket; 13.00 Mrs. Soffel; 15.00 Livsviktigt, Doktorn; 17.00 K-TV; 18.30 Vara Fantastika Djur; 19.00 Uppvaknanden; 21,00 Ski School; 22.30 Inside Skiing; 23.00 Double Crossed; 1.00 Mindfield; 3.00 The Prayer of the Rollerboys; 5.00 Kili Me Again. MTV 8.00 Avvake On The Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 MTV Sports; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most Wanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Hit List Uk; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 End of the Line; 13.00 Echoes of a Summer; 15.00 Star Spangled Girl, 17.00 Sweet; 19.00 End of the Road; 21,00 The Return of Eliot Ness; 23.00 Terminator 2: Judgement Day; 1.05 Out tor Ju-stice; 2.50 State of Grace. MOVIE CHANNEL 7.00 Captain Carey; 9.00 Return to the Treasure Island; 11.00 Win-chester 73; 13.00 The Coconauts; 15.00 Inspector Clouseau; 17.00 Return to Treasure Island; 19.00 Xanadu; 21.00 Postcards from the Edge; 23.00 Let it Ride; 0.40 Las Wish; 2,20 Une femme ou deux. PRO 7 4.35 Serije; 9.05 Močvirje pod nogami (ZDA 1958); 10.50 Ulice San Francisca; 11.50 Show Billa Co-sbyja; 12.20 Primeri Harryja Foxa; 13.10 Orel je pristal (VB 1976); 15.20 Neizprosna, a prisrčna; 16.15 Risanke; 18.00 Parker Lewis; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Nora cestna policija (kom., ZDA 198); 22,00 Tekmeca; 23.05 Vroči pekel Los Angeles (krim., ZDA 1986); od 0.45 do 4.30 poročila in ponovitve. RTL ' 6.00 Jutranji magazin; 9.00 Serije in razvedrilne oddaje; 12.00 Opoldanski magazin; 12,30 Springfieldova zgodba; 13.20 Kalifornijski klan; 14,10 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Highlander (i. Christopher Lam-bert, 3. del); 21,15 SK-15, kriminalistični magazin; 22,15 Eksplozivno; 23.15 Gottschalk; 24.00 Law and Order; 1.05 Nočni program. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.40 Ponovitve: Pod kalifornijskim soncemi, Sence strasti; 10,15 Sodobno opremljeno srce (kom.. Nem, 1940); 11,50 Sosedi; 12.15 Kolo sreče; 12.55 Hali gali; 13.45 Sence strasti; 14.35 Sosedi; 15.00 Pod kalifornijskim soncem; 15.55 Trojica s štirimi pestmi; 16.50 5 krat 5; 17.20 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Klip Klap; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Zlata lestvica domače glasbe; 22.10 Reševalci; 22.00 Ugovarjam!; 23.00 TV Spiegel, reportaže; 23.40 Tenis; 2.00 Trojica s štirimi pestmi; 2,50 Pregled programa, Videotext. PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja; 8.00 Psi z Aljaske; 8.50 Bauzi, pingvin z Antarktike; 10,15 FX 2 - Smrtonosne iluzije (ZDA 1991); 12.30 tvtv; 13.00 Premiere; 13.15 Romeo predstavlja; 14,15 The Prize 1; 15.15 Hladnokrvni volk (krim., 1990, i. Alain Delon, Claude Bras-seur); 17.10 Cena moči (dram., ZDA 1991, i. John Cusack, James Spader); 19.00 Showbiz; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20,15 Košček neba (dram., ZDA 1991, i. Bernard Behrens, Kirk Cameron); 21.45 Po trdi poti (kom., ZDA 1991, i, Michael J. Fox, James VVoods); 23,35 Brandy in Alexan-der (erot., ZDA 1991, i. Jeanna Fine, Heather Hart); 0.55 Omen IV; Prebujenje (ZDA 1991); 2.30 Mis-sissippi Masala (ZDA 1991), EVROPA / NA SEVERU SPREMENLJIVO, DRUGOD SONČNO IN TOPLO VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE VREMENSKA SUKA Nad severnim Atlantikom in severno Evropo je območje nizkega zra-topla hladna okluzija čnega pritiska s frontami, fronta fronta nad južno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. Ob šibkih severozahodnih višinskih vetrovih se nad našimi kraji zadržuje topel in suh zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... 1/7 OSLO......... -4/4 STOCKHOLM... 2/7 K0BENHAVN... -3/11 MOSKVA...... -4/3 BERLIN...... 6/15 VARŠAVA..... -2/8 LONDON...... 7/16 AMSTERDAM... 5/16 BRUSELJ..... 6/18 BONN........ 3/18 FRANKFURT... 1/17 PARIZ....... 4/17 DUNAJ....... -1/12 MONCHEN..... -2/12 ZURICH...... 1/14 ŽENEVA...... -1/13 RIM......... 1/15 MILAN....... 1/16 BEOGRAD..... 0/13 NICA........ 7/15 BARCELONA... 9/14 BUKAREŠTA... -4/8 CARIGRAD.... 0/8 MADRID...... 8/10 LIZBONA..... 8/17 ATENE........ 7/15 LARNAKA..... 5/16 TUNIS....... 11/17 ALZIR....... 11/19 MALTA....... 10/15 JERUZALEM... 1/10 KAIRO....... 9/17 A A DOLŽINA DNEVA PLIMOVANJE v /X Sonce bo danes vzšlo ob 06.13 in zašlo Danes: ob 2.33 najvišje 12 cm, ob 11.30 najnižje -27 ob 18.09. Dan bo dolg 11 ur in 56 minut. cm, ob 19.19 najvišje 19 cm. središče središče Luna bo vzšla ob 02. uri 30 minut in zašla Jutri: ob 0.53 najnižje 1 cm, ob 5.32 najvišje 13 cm, ob ciklona anticiklona ob 11. uri 37 minut. 12.33 najnižje -33 cm, ob 19.38 najvišje 27 cm. ALPE-JAPRAN / SONČNO IN TOPLO, ZJUTRAJ OB SEVERNEM JADRANU IN PADSKI NIŽINI MEGLA TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. 0/13 TRST......... 3/0 CELOVEC.... -2/12 BRNIK........ -2/13 MARIBOR...... 2/14 CELJE........ -4/15 NOVO MESTO 0/15 NOVA GOR.... -2/13 MUR. SOBOTA -2/12 PORTOROŽ..... -1/7 POSTOJNA..... -1/7 IL. BISTRICA. -5/13 KOČEVJE...... -3/13 CRNOMEU.... -2/16 SL. GRADEC... -3/13 BOVEC........ -1/13 RATEČE..... -3/12 VOGEL...... -5/7 KREDARICA -4/-2 VIDEM...... -1/- GRADEC..... -1/13 MONOŠTER... -1/13 ZAGREB..... 1/14 REKA.......... 5/13 V SLOVENUI: Pretežno jasno bo, zjutraj po SOSEDNJE POKRAJINE: Sončno in razmeroma nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne toplo bo, ponekod ob severnem Jadranu in v temperature bodo od 12 do 17, ob morju severni Italiji bo ponoči in dopoldne megla, pa do 9 ° C. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% 1 pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 *** *** *** *** nad 60 NEVIHTE 50-80% O nad 80% t 5-10 m/s t V SLOVENIJI: Sončno in razmeroma OBETI: V četrtek bo še suho in razme-toplo bo, zjutraj bo po nekaterih niži- roma toplo, nah in ob morju megla, čez dan se bo v notranjosti zmerno pooblačilo. nad 10 m/s ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne na Ljubljana 51 Maribor 83 Celje 74 Trbovlje 92 Hrastnik 59 Zagorje 97 Šoštanj 68 Kritična 24-uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. koncentracije i v mikrogramih m3 zraka: STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. Uri: Mura, G.Radgona: 102, Drava HE Dravograd:—; Sava Radovljica: 31, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 98, Sora Suha:—, Ljubljanica Moste: 39, Savinja Laško: 86; Krka Podbočje: 71, Kolpa Radenci: 74, Soča Solkan: 152. HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204 : Danes bi morali sami sebe obvarovati pred lastnim načrtom v zvezi s kariero in poslovnimi odločitvami, saj vas bo zmedlo in zapeljalo partnerjevo navdušenje. BIK 214/20-5 : Zakaj se tako močno trudite ustreči drugim ljudem, ko je prijateljevo priznanje popolnoma dovolj? Izogibajte se tujcem in nepoznanim krajem. DVOJČKA 21-5/21-6: Ce boste danes poslušali druge, še zlasti glede skupnih vlaganj, bo v tem skupnem fondu kaj kmalu nastala nezapol-njiva vrzel. Izogibajte se torej denarnim zadevam! RAK 22-6/22-7 : Zadovoljni boste, ker se vaše zdravstveno stanje izboljšuje in ker se vam zdi, da boste neprijetno situacijo vsaj izboljšali, Ce že ne popolnoma odpravili. LEV 23-7/23-8 : Dobro glejte, kam stopate in v kaj se spuščate, saj vam bodo rožnati naočniki, ki ste si jih danes nadeli, nekoliko zameglili realen pogled. DEVICA 24-8/22-9 : Če se boste danes naslišali prilizovanj in dobrikanj s strani svojih bližnjih, naj vam bo jasno, da od vas hoCejo nekaj, s Cimere se boste težko sprijaznili. TEHTNICA 23-9/22-10: Nikoli ni dovolj previdnosti in pozornosti, kadar gre za domače zadeve in nepremičnine, zato si vzemite Cas in dobro prisluhnite partnerjevim idejam. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Spet bo prišla do izraza vaša sposobnost za vodenje in usmerjanje ljudi. Nasvete, ki jih boste za spremembo velikodušno delili, bodo sprejemali odprtih rok. STRELEC 23-11/21-12: Naj vas ne ponese misel na bleščeč in slavnosten družabni dogodek, saj se boste še pred tem morali soočiti s številnimi težavami, ki vam bodo grenile dan. KOZOROG 22-12/20-1 : Kadar se tako širokoustite in bahate, ste pravzaprav sami sebi najhujši sovražnik Trdite svoje, v čustva drugih pa se niti ne poskušate poglobiti. VODNAR 21-1 /19-2 : Za zaprtimi vrati se tokrat dogajajo čudne reči, težko pa bi rekli, da vam v prid. Imejte dobro odprte oči in naj vas ne zavede navidezna prijaznost. RIBI 20-2/20-3 : Prijatelj vas bo zapeljal v ekstravagantno izkušnjo in odločiti se boste morali: ali praviti toliko, ko si ne morete privoščiti ali pa prizadeti prijateljeva čustva. BELJAK CELQVE( GORICAO 5 y Okarlovac CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE ~ O VARAŽDIN ZAGREB ,-ADreka L\ 0 ZASTOJI X ZAPRTA CESTA Ji POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA •0 SAMO Z ZIMSKO OPREMO 989 ŠPORTNA PRIREDITEV == GOSTA MEGLA » BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so večinoma suhe ter normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je tekoč. SNEŽNE RAZMERE (vem) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope -/25 Cimolais -/- Podklošter -/35 Vrhe -/- Claut Bad Kleinkirchheim 20/50 Lontovž -/- Piancavallo ...40/60 Pliberk/Peca -/30 Stari vrh Žabnice/Ovčja vas. -/- Sloveniji Plajberk -/50 Rogla Raibl -J- Dobrač -/30 Kanin -//() Forni Avoltri -/- Nassfeld/Mokrine... 60/80 Cerkno -/35 Farni di Sopra ...30/40 Spittal/Goldeck 5/55 Soriška pianina Paluzza-Timau ...20/30 Heiligenblut ...20/140 Vogel -/20 Paularo Katschberg 60/80 Ko6la -/20 Pontebba ....40/40 Koralpe/Golica -/30 Mariborsko Pohorje.. -/40 Pradibosco ...30/60 Kotschach/Mauthen „20/30 Kranjska gora -/- Prato Carnico -/- Mallnitz ,.,10/150 Pokljuka .T. -/20 Zoncolan ...10/40 AVSTRIJA Rog - črmošnjice -/- Sauris ...10/20 Arlberg ...35/330 Prvine -/- Sella Chianzutan -/- Seefeld 20/70 Jezersko -/- Nevejsko sedlo .30/100 Kitzbuhel 10/75 Ulovka -/- Višarfe ...35/60 Obertauern ,120/220 Krvavec VENEJO Zeli amSee ...20/100 Črni vrh -/- Sappada ...20/90 Schladming/Planai ...10/100 -_______V VEDNOST________- Visoke koncentracije SO2 v Šaleški dolini V sredo, 10. marca letos so se v Šaleški dolini pojavile visoke koncentracije SO2 na vseh šestih merilnih mestih merilnega sistema EIS TES. V naslednji preglednici so podani Časi, ko je bila presežena mejna imisijska koncentracija (MIK, 350 pg/m3 in najvišja uma koncentracija ter Cas maksimuma: Cas preseganja MIK Šoštanj 10.00 -12.30 Topolšica 10.30 -14.00 Veliki Vrh 10.00 -11.30 Zavodnje 11.00 -14.00 Velenje 11.00 -12.00 Graška Gora 11.30 -13.30 najv. uma koncentrac. 2053 pg/m3 2113 pg/nri 743 pg/nri 1007 pg/nri 857 pg/m3 1028 pg/md Vidimo, da so bile presežene tudi kritične koncentracije, ki znašajo 1050 \ig/mP. TE je zaradi tako visokih koncentracij zmanjšala proizvodnjo elektrike na polovico. Po pregledu meteoroloških podatkov z omenjenih šestih postaj, postaje sistema EIS TET na Kumu in z meteorološke postaje na Rogli, lahko ugotovimo vzroke za tako visoke koncentracije. Ponoči so bile temperature na vseh merilnih mestih, razen na Rogli, pod 0°C. Na Rogli je bilo ob 7. uri +4°C. To pomeni, da je bila na višini med 1200 in 1500 rn nadmorske višine temperaturna inverzija. Pod inverzijo se je zaradi šibkih vetrov ponoči nabral oblak dimnih plinov z visoko koncentracijo SO2, Cez dan se je plast zraka zaradi segrevanja premešala od tal do oblaka z visokimi koncentracijami-Zapihal je močnejši jugovzhodnik, ki je v Šoštanja in Topolšici z onesnaževanjem iz dimnika Se povečal koncentracije. Ko se je zrak dovolj segrel, da se je premešal v Se večje višine, so koncentracije padle. Podobno je bilo tudi v soboto, 13., in v nedeljo, 14. marca letos. Z zmanjševanjem proizvodnje električne energije je sicer mogoCe nekoliko znižati koncentracije v okolici TE, dokončna rešitev pa je le izgradnja čistilne naprave. Planinšek Tone