KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE I 7. K 09. V LJUBLJANI, dne 27. januarja 19B2. Letnik III. VSEBINA: 84. Zakon o lovu. 85. Uredba o nagradi dnevničarjem min. za zunanje posle. 86. Izprememba § 1. uredbe o draginjskih dokladah civ. drž. uslužbencev. 87. Pravilnik o praktičnem izpitu trsničarjev za voditev privatnih trsnic. 88. Pravilnik o pobiranju in obračunavanju žigovine za merila in dragocene kovine. 89. Odločba o dnevnicah za delavska potovanja. 90. Razširitev krajevne pristojnosti predstojništva mestne policije v Celju. 91. Telefonski promet Bled—Italija. 92. Razpis o podstavi za pretvarjanje m3 lesa v kilograme. 93. Seznam držav, ki so ratificirale konvencijo o svetovni poštni zvezi. 94. Izjava Vel. Britanije k poštni konvenciji, za Tanganjik. 95. Konvencija o avtomobilskem prometu, ratifikacije in veljavnost. 96. Veljavnost sporazuma z Madžarsko glede agrarnih stvari. 97. Ratifikacija konvencije o uprostitvi carinskih formalnosti, po Letonski. 98. Ratifikacija konvencij o postopanju z vojnimi ujetniki in za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov za vojne, po Letonski. 99. Ratifikacija konvencije za pobijanje ponarejanja denarja, po Rusiji in Monaku. 100. Ratifikacija konvencije o poštni hranilnici, po Poljski. 101. Pristop Vel. Britanije konvenciji za pobijanje trgovine z ženskami in otroki. 102. Ratifikacija konvencij o odškodnini za nezgode in o zavarovanju delavcev za bolezen, po republiki Čile. 103. Pristop Belgije k zapisniku o stalnem mednarodnem sodišču v Haagu. 104 Pristop republike Čile konvenciji o nočnem delu žensk. 105 Razglas o izpremembi pristojnosti nekaterih tehničnih razdelkov. 106. Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. 107. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 84. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za šume in rudnike in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta zakon o lovu.* I. POGLAVJE. Splošne odredbe. Lovska pravica. § L Lovska pravica je izključna upravičenost ua določenem ozemlju (lovišču) divjačino vsake vrste zasledo- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. decembra 1931., št. 285A XCIV/697. — Upoštevani so tudi že popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 15. januarja 1932., št. 11/111/29, vati, loviti ali ubijati, prisvajati si njene odpadle uporabljive dele (kakor rogovje itd., pri divji perjadi pa jajca) ter gojiti in razmnoževati po lovopustu zaščiteno divjačino, kolikor ni s tem zakonom drugače odrejeno. Lovska pravica je združena z zemljiško lastninsko pravico in pripada zemljiškemu lastniku, toda lastnik jo more izvrševati in se z njo okoriščati samo po odredbah tega zakona. Razdelitev divjačine. § 2. Divjačina se deli v tri vrste: * I. v divjačino, zaščiteno z lovopustom (lovno prepovedjo); II. v nezaščiteno divjačino; III. v zverjad. I. K zaščiteni divjačini se prišteva: 1. Dlakasta divjačina: jelen (Cervus elaphus); damjak (Cervus dama); srna (Cervus capreolus); kozorog (Capra ibex); divja koza (Rupicapra rupicapra); divja ovca — muflon (Ovis musimon); zajec (Lepus europaeus); planinski zajec (Lepus variabilis); zajec kamenjar (Lepus mediterraneus). 2. Pernata divjačina: divji petelin, veliki (Tetrao urogallus); ruševec (mali divji petelin) (Tetrao tetrix); navadni fazan (Pkasianus colchicus) in ostale lazanske vrste; jereb (Tetrao bonasia); belka (Lagopus mutus); poljska jerebica (Perdix perdix); kotorna (Caccabis saxatillis); prepelica (Coturnix coturnix); kosec (Crex crex); stepna kokoška (Syrrhaptes paradoxus); divji golobi in grlice (Columbidae); droplje (Otididae); labudi (Cygnidae); žerjavi (Gruidae); vodne putke (Rallidae); kljunači (Scolopacidae); pribe (Charadriidae); divje race (Anatidae); divje gosi (Anseridae). II. E nezaščiteni divjačini se šteje: 1. Dlakasta divjačina: divja svinja (Sus scrofa); lisica (Canis vulpes); jazbec (Meles taxus); šakal (Canis aureus); kuna zlatica (Mustela martes); kuna belica (Mustela foina); dehor (Putorius putorius); kepen (hermelin) (Putorius ermineus); podlasica (Putorius nivalis); vidra (Lutra lutra); vidra močvirnica (Mustela lutretia); medvedjica (Monachus albiventer); kunec (Lepus amiculus); veverica (Sciurus vulgaris); polh (Myoxus glis); tekunica (Spermophilus citillus); hrček (Cricetus cricetus). » 2. Pernata divjačina: orli (Aquilae); * sokoli (Falcones); kanje (Butes, Archibutes); škarniki (Milvus); jastrebi (Astur); skobci — kragulji (Accipiter); lunji (Circus); sove (Strigidae); krokar (Corvus corax); vrane (Corvidae); čaplje (Ardeidae); štorklje (Ciconidae); žagarice (Mergidae); pelikani (Pelecanidae); kormorani (Phalacrocoracidae); čigre (Sternidae); galebi (Laridae in Stercorariidae), potapljala ^CoJyaibicU^ Eadteiffildajh Akttftej, III. Zverjad; medved (Ursus arctos); ris (Felis lynx); *" divja mačka (Felis catus); volk (Canis lupus). § 3. Lovski upravičenec, in z njegovim dovoljenjem tudi druge osebe, imajo pravico loviti in prisvajati si po predpisih tega zakona vsako divjačino in zverjad. Lastnik, zakupnik ali užitnik posestva imajo pravico v svoji ograjeni naselbi ali na ograjenem dvorišču ujeti in ubiti nezaščiteno divjačino (§ 2., odd. II.). Zverjad kakor tudi divje svinje sme na področju svojega posestva vsakdo uničevati, toda s strelnim orožjem samo v krajih, ki so po tej vrsti divjačine ogroženi. Z banovinsko uredbo po čl. 90. ustave se bo objavilo, kateri kraji so proglašeni za ogrožene in katero vrsto divjačine je dovoljeno ubijati s strelnim orožjem. Ris, volk, divja svinja, jazbec, divja mačka, dehor in hrček pripadajo onemu, ki jih je ubil na zakonito dovoljeni način. Vsa druga zverjad in divjačina pripada lovskemu upravičencu. Lastna lovišča. §4. Lovsko pravico na svojem posestvu more izvrševati lastnik zemljišča, ki mu površina v eni občini ali srezu ali v več občinah ali srezih znaša vsaj 200 ha nepretrganega zemljišča, in sicer tako, da se lahko pride po celem zemljišču z enega dela na drugega, ne da bi se šlo čez tuje zemljišče. Poti, železnice in z njimi vezani objekti ne prekinjajo zemljišč. Otoki veljajo za združene z bregom. Ne morejo se smatrati za lastna lovišča zemljišča istega lastnika, oe so razdeljena v več delov in so zvezana samo po vodah ali potih, ki vodijo med temi deli po zemljišču drugega lastnika. Površine, ki služijo javnemu prometu (kakor železnice, kanali itd.) se ne morejo izločiti v lastna lovišča. Izjemoma more samostojno izvrševati lovsko pravico tudi lastnik zemljišča, ki je izrečno določeno za gojenje divjačine (zverinjak). Zemljišče mora biti trajno tako ograjeno, da je nemogče dlakasti divjačini prehajati skozi ograjo. Zverinjaki se morajo prijaviti občemu upravnemu oblastvu prve stopnje in morajo trajno služiti temu namenu; tedaj se smatrajo za lastno lovišče po tem zakonu. Občinska lovišča. §5. Zemljišča onih lastnikov, ki jim po § 4. tega zakona ne pripada pravica do izločenega lastnega lovišča, se združijo na področju vsake občine v občinska lovišča. Takšna lovišča se oddado po določbah tega zakona ▼ zakup v korist lastnikom teh zemljišč. Ako področje občine presega 5.000 hektarov, more obče upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju občiue kakor tudi Zveze lovskih društev ozemlje občine razdeliti na dve ali več lovišč, ako to dopuščajo interesi lovstva. Tako razdeljena lovišča ne smejo biti mfvjsf od I 2000 haktsfov. 4 i Občinsko lovišče ne sme biti manjše od 500 ha. Občinska področja manjša od 500 ha priključi obče upravno oblastvo prve stopnje občinskemu lovišču one sosednje občine, s katero tvori najnaravnejšo lovsko enoto. Obča upravna ob last va prve stopnje se pooblaščajo, da radi arondacije po službeni dolžnosti ali na zahtevo ene ali več občin, zakupnika občinskega lovišča ali lastnika izločenega lovišča po zaslišanju Zveze lovskih društev popravijo meje lovišča. Ob istih pogojih sme ban več občin brez obzira na razsežnost njihovega ozemlja združiti v eno lovišče, ki ne sme presegati 5000 ha. Ako iz zemljišč, združenih v občinsko lovišče, nastane po nakupu ali na kakšen drugi način za izločitev lastnega lovišča zadostna površina, ali če lastnik izločenega lovišča pridobi dele občinskega lovišča, potem se pravica do lastnega lovišča ustavlja za ves čas, dokler traja že obstoječi zakup lovišč, danih v zakup po občem upravnem oblastvu prve stopnje. § 6. Lastniki zemljišč, ki jim po § 4. tega zakona pripada pravica do izločenega lastnega lovišča, morajo zahtevati to izločitev pred vsako oddajo občinskega lovišča v zakup pri občem upravnem oblastvu prve stopnje, na čigar ozemlju je največji del posestva. Ako oddajanje v zakup občinskih lovišč dveh ali več sosednjih srezov ne pada v isti čas, se izločitev zahteva pri onem srezu, v katerem pride najprej do oddaje občinskega lovišča v zakup. V tem primeru se lastniku prizna lovska pravica takoj, toda koristno divjačino sme loviti šele, ko se mu izroči površina od najmanj 200 ha. Zahtevo za izločitev lastnega zemljišča predloži lastnik občemu upravnemu oblastvu prve stopnje najkesneje šest mesecev prej, preden prestane obstoječi zakup občinskega lovišča, v katerem je to zemljišče, odnosno najkesneje šest mesecev pred oddajo občinskega lovišča v zakup. Lastnik lovišča priloži svoji pismeni zahtevi dokazila, s katerimi dokaže lastninsko pravico in neprekinjeno posest. Ako lastnik ne vloži svoje zahteve v omenjenem roku, se njegova zemljišča za prihodnjo zakupno dobo priključijo občinskemu lovišču. Ako se obseg izločenega lastnega lovišča po prodaji, delitvi ali na katerikoli drugi način tako izpremeni, da ni več najmanjšega obsega, predpisanega s tem zakonom (§ 4.), ga obče upravno oblastvo prve stopnje brez odlaganja proti sorazmerno povišani zakupnini po službeni dolžnosti priključi občinskemu lovišču. Z združitvijo (komasacijo) dveh ali več posestev raznih lastnikov se ne more ustvariti pravica do izločenega lastnega lovišča. § 7. Ako so v ozemlju izločenega lastnega lovišča osredki (enklave), pripada lovska pravica na teh osredkih lastniku izločenega lovišča proti primerni odškodnini po predpisih § 13. tega zakona. Deli občinskega lovišča, ki kot polosredki (polenklave) segajo v lastna lovišča, se morejo proti sorazmerni odškodnini prav tako priključiti lastnim loviščem, ako to zahtevajo interesi gojenja divjačine. Odločbo o tem izda po zaslišanju občine kakor tudi Zveze lovskih društev obče upravno oblastvo prve stopnje. Pod sorazmerno odškodnino v smislu §§ 6. in 7. tega zakona se razume znesek, ki ustreza površini in zakupnini dotičnega občinskega lovišča, Ako lastnik izločenega lovišča odkloni prevzem osredka ali polosredka s prednjimi pogoji, se mu odvzame tudi lastno lovišče in odda v zakup po § 15., odstavku tretjem tega zakona. Dajanje lovišča v zakup. §8. Lovsko pravico v občinskih loviščih oddaja pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje potem javne dražbe pod zakup za 12 let. Dražba se vrši najkesneje štiri mesece pred potekom obstoječe zakupne pogodbe. Oglas dražbe se mora pravočasno priobčiti Zvezi lovskih društev in objaviti najmanj 15 dni prej v banovinskem službenem listu, v >Službenih novinah« in z oglasom v občini. Dražba se vrši ustno v prostorih občega upravnega oblastva prve stopnje ob navzočnosti predstavnikov do-tične občine, odnosno lastnika lovišča (§ 15.). Za sestavljanje zapisnika veljajo predpisi zakona o občem upravnem postopku. Dražitelj more biti samo oseba, ki dokaže, da ima veljavno lovsko karto in ni od dražbe izključena po predpisih tega zakona. Tuji državljani se lahko udeleže dražbe samo, če ustrezajo predpisom § 27. tega zakona in ako predlože pismeno odobrenje bana. Pred začetkom dražbe mora vsak udeležnik položiti varščino v gotovini v višini izklicne cene. Izklicno ceno, ki ni višja od tretjine prejšnje zakupnine, odredi obče upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju občine, odnosno lastnika lovišča. Ako se pri določeni izklicni ceni ne javi Doben ponudnik, se ponovna dražba vrši v roku osmih dni. Na ponovni dražbi se sprejmejo ponudbe tudi pod izklicno ceno, kar je treba izrečno navesti v oglasu. Izdražitelj mora takoj plačati enoletno zakupnino in na isti znesek povišati položeno varščino. Prav tako je dolžan v korist banovinskega lovskega sklada vplačati 3 (tri) odstotke enoletne zakupnine. Varščina se lahko položi v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki jim je uradno priznana sposobnost za varščino, in sicer po borznem tečaju, toda nikdar nad nominalno vrednostjo. Obresti varščine pripadajo lastniku. Ako se varščini med zakupno dobo zmanjša vrednost, se na poziv oblastva dopolni. Varščina se hrani pri pristojni sreski davčni upravi. Obče upravno oblastvo prve stopnje jo vrne lastniku v roku 3 mesecev po poteku zakupnega razmerja. Ako dražba ne uspe, se ponovna dražba odredi takoj in izvrši v roku mesec dni. Dokler ni lovišče v zakupu, se postavi za to lovišče na stroške občine ali lastnika lovišča zaprisežen lovski čuvaj (§ 41.). Za ta čas je prepovedano loviti zaščiteno divjačino. Natančnejše odredbe za vršitev dražbe se določijo z banovinsko uredbo v smislu člena 90. ustave. § 9- Obča upravna oblastva prve stopnje potrdijo dražbo najdalj v 8 dneh po izvršeni dražbi. Praviloma se sprejme najboljša ponudba. Dražba se ne potrdi, ako obstoje važni in temeljni razlogi, na podstavi katerih se da sklepati, da bi bila primaknitev lovišča najboljšemu ponudniku kvarna lovskim interesom, kakor tudi takrat ne, ako je bil najboljši ponudnik tekom poslednjih 5 let ponovno kaznovan po predpisih tega zakona. Proti odločbi o dražbi imajo pravico do pritožbe občina, odnosno lastnik lovišča in dražitelji. Ban bo rešil pritožbo najdalj v roku meseca dni. Ako se dražba ne potrdi, se odredi po pravomočno-sti odločbe o odklonitvi potrditve ponovna dražba, ki se izvrši najdalj mesec dni po pravomočnosti odločbe o odklonitvi potrditve. § 10. Obrazec za lovsko zakupno pogodbo za občinska lovišča predpiše ban. Ena tretjina površine vsakega lovišča se pogodbeno postavi v zadnjem zakupnem letu pod prepoved lova. Površino tega dela določi pred začetkom zadnjega leta obče upravno oblastvo prve stopnje. § 11* Lovišče more vzeti v zakup ena ali več fizičnih oseb, vendar mora biti število zakupnikov sorazmerno z velikostjo lovišča. Natančnejše odredbe o tem se predpišejo z banovinsko uredbo v smislu člena 90. ustave. § 12- Zakupna doba traja 12 let. Ob pustošenju lovišča po zakupniku ali po od njega upravičenih lovcih gre banu pravica, da na zahtevo interesirane občine, odnosno na poročilo občega upravnega oblastva prve stopnje ali Zveze lovskih društev razveljavi zakupno pogodbo pred potekom zakupne dobe in odredi novo dražbo. Na prošnjo zakupnika in ob pristanku občine, odnosno lastnika lovišča sme obče upravno oblastvo prve stopnje podaljšati zakupno pogodbo za vso nadaljnjo zakupno dobo. Zakupnik mora vložiti prošnjo najkesneje šest mesecev pred potekom zakupne dobe. § 13. Letna zakupnina za prihodnje leto se plača v občinsko blagajno mesec dni pred zaključkom zakupnega leta. Ako zakupnik v roku 15 dni po opomiuu pristojnega sreskega oblastva ne izpolni te svoje dolžnosti ali ako se zakupna pogodba po predpisu § 12. razveljavi, se do-tično lovišče odda na javni dražbi na njegove stroške iznova v zakup. Ponovne dražbe se dosedanji zakupnik ne sme udeležiti, vendar pa odgovarja za morebitno razliko v zakupnini za vso dobo, katero bi morala trajati ukinjena zakupna pogodba. Zakupnina pripada zemljiškim lastnikom po površini njihovih zemljišč, ki tvorijo lovišče. § 14- Podzakupi kakor tudi odstop zakupne pravice (ce-sija) občinskih lovišč so dovoljeni samo z odobritvijo občega upravnega oblastva prve stopnje, ki o tem prej zasliši občino, odnosno lastnika lovišča. Število podzakupnikov obenem z zakupniki mora ustrezati površini lovišča (§ 11.). Zakupniki lovišča ne smejo brez dovoljenja občega upravnega oblastva prve stopnje nikomur izdajati lovnih dovoljenj za denar ali za kakšno drugo odškodnino. Od te prepovedi se izvzema samo dovoljenje za odstrel po-edinih jelenov, divjih koz, srnjakov in divjih petelinov. Ako se ugotovi, da je zakupnik brez odobritve občega upravnega oblastva prve stopnje dal lovišče v god- ) zakup ali da je za denar ali kakšno drugo odškodnino izdajal lovna dovoljenja in če je bil zakupnik že enkrat kaznovan zaradi tega dejanja (§ 28.), proglasi obče upravno oblastvo prve stopnje brez odloga njegovo zakupno pravico za ukinjeno in odda lovišče na stroške in nevarnost „akupnika na dražbi v ponovni zakup za 12 let v smislu § 13. tega zakona. Ako med več zakupniki samo nekateri izmed njih kršijo gornji predpis, se izključijo ti od pravice izvrševanja lova tako, da se v ničemer ne oproste obvez, ki izvirajo iz zakupne pogodbe. Pravice ostalih zakupnikov ostanejo nedotaknjene. Lovišča države, javnopravnih korporacij in društev. § 15. Državna posestva, ki ustrezajo odredbam § 4. tega zakona, izloči obče upravno oblastvo prve stopnje po službeni dolžnosti kot lastna lovišča. Državna lovišča in lovišča krajiških imovinskih občin, izločena po § 4. tega zakona, se oddajo v zakup po dražbi ali pa se upravljajo drugače po odredbah pravilnika, za čigar izdajo se pooblašča minister za šume in rudnike. Izločena lastna lovišča vseh javnopravnih korporacij kakor tudi občinska, vaška, cerkveno-vakufska lovišča, lovišča agrarnih ali zemljiških zajednic in tem slična, izvzemši ona, ki jih uživa posamezna oseba (cerkveni dostojanstvenik, župnik itd.), se dajejo v zakup na javni dražbi pri občem upravnem oblastvu prve stopnje. Za to dražbo veljajo predpisi kakor za občinska lovišča s to izjemo, da ima lastnik pravico, da ne sprejme najboljšega ponudnika. V tem primeru se odredi ponovna dražba. Ako lastnik tudi pri ponovni dražbi odbije najboljšega ponudnika, izreče o sprejetju ponudbe končno odločbo obče upravno oblastvo prve stopnje. Zakupnina gre v korist lovskemu lastniku. Odredba iz tretjega odstavka tega paragrafa se more uporabiti tudi za izločena lovišča akcijskih in drugih družb, v katerih se kljub ponovnemu pismenemu opominu občega upravnega oblastva prve stopnje ne ukrenejo koraki za umno gojitev in varstvo (očuvanje) divjačine. O tem odloča obče upravno oblastvo prve stopnje. Kataster lovišč. § 16- Obče upravno oblastvo prve stopnje sestavi spisek vseh lastnih lovišč, občinskih lovišč in zverinjakov (§ 4.) s potrebnimi podatki, ki se mora stalno voditi z vpisovanjem vseh izprememb v skladu z dejanskim stanjem (kataster lovišč). V ta kataster se vpišejo tudi državna lovišča in rezervati (§ 108.). Nadzor nad točnim vodstvom katastra ima ban po predpisih, ki jih izda minister za šume in rudnika IL POGLAVJE. Lovno-policijske odredbe. Lovopust. — Izjeme. § n. Nastopne vrste divjačine se ne smejo v spodaj otma-čenem času niti loviti niti ujeti niti ubijati: Kozorogi: kozli od 1. decembra do 31. oktobra, koze vse leto; mufloni: ovni od 1. decembra do 31. oktobra, ovce vse leto; jeleni od 1. januarja do 31. julija; košute od 16. januarja do 31. oktobra; damjaki od 1. januarja do 30. junija; košute od 16. januarja do 31. julija; srnjaki od 1. decembra do 30. aprila; srne od 1. decembra do 30. septembra; divji kozli od 1. januarja do 31. julija; divje koze od 16. decembra do 31. avgusta; zajci od 16. januarja.do 15. septembra; divji petelini, veliki: od 1. junija do 31. marca; ruševci od 16. junija do 31. marca; divje kokoši, velike in male, vse leto; jerebi od 1. decembra do 15. avgusta; kotorne od 1. januarja do 31. avgusta; fazani od 16. januarja do 31. avgusta; droplje, velike in male, od 16. januarja do 31. avgusta; poljske jerebice od 16. decembra do 31. avgusta; divje race, divje gosi, golobi in grlice, močvirnice, vodne ptice vseh vrst od 1. marca do 15. junija; kljunači vseh vrst od 16. aprila do 31. julija; prepelice in kosci od 16. decembra do 31. julija. Navedena prvi in zadnji dan se računata v lovopust. Odredbe tega paragrafa se ne nanašajo na zverinjake. Kozorogi, mufloni, jeleni in košute, damjaki in košute, divji kozli in divje koze se smejo streljati v označenem času vobče, a srnjaki in srne do 30. septembra samo s kroglo. Mladiče teh vrst divjačine je prepovedano streljati v njihovem prvem letu. Do uveljavljenja posebnega zakona za zaščito ptic se s tem zakonom vse leto ščitijo: ptice pevke, vse za poljedelstvo in gozdno gospodarstvo koristne ptice kakor tudi njihova gnezda, jajca in mladiči. Spisek teh ptic se objavi z banovinsko uredbo v smislu člena 90. ustave. Loviti te ptice dovoljuje izjemno ban. § 18. Ban se pooblašča, da po zaslišanju Zveze lovskih društev podaljša ali skrajša lovopust, naveden v § 17. (prepovedani čas), kakor tudi, da za nove vrste divjačine uvede lovopust za vso banovino ali za poedine sreze. Ako bi se ugotovilo, da je katera vrsta divjačine postala redka, prepove ban po zaslišanju Zveze lovskih društev lov te divjačine za izvesten čas in za določeno ozemlje. Minister za šume in rudnike more po zaslišanju Osrednje zveze lovskih društev odrediti tudi splošno prepoved lova. § 19. Lastnikom izločenih ali zakupnikom občinskih in drugih lovišč, ki se bavijo z umetnim gojenjem divjačine, sme ban po zaslišanju Zveze lovskih društev dovoliti ujeti živo divjačino v določenem številu in času in to divjačino uporabiti za gojenje in prodajo ali jo razpošiljati. Izvor te divjačine se dokaže pri pošiljatvi s potrdilom pristojnega občega upravnega oblastva prve stopnje. Za naučne namene kakor tudi za zbirke prosvetnih zavodov sme ban ob pristanku lovskega upravičenca dovoliti lovljenje in ujetje omejenega števila določene divjačine tudi za čas lovopusta. § 20 Obče upravno oblastvo prve stopnje pazi, da lovski upravičenci ne goje divjačine prekomerno na škodo poljedelstva in gozdarstva. Kjer bi se ugotovila prevelika prirast divjačine, pozove oblastvo lovskega upravičenca, da jo v določenem roku zniža. Ce lovski upravičenec tudi po ponovnem pozivu ne bi izvršil odstrela v zadostni meri, izvrši obče upravno oblastvo prve stopnje odstrel s pomočjo upravičenih lovcev na stroške in nevarnost lovskih upravičencev. V ta namen kakor tudi zaradi potrebne gojitve divjačine (reguliranje razmerja spola itd.) sme ban izjemoma dovoliti odstrel izvestne vrste divjačine tudi za čas lovopusta, to pa zmerom ob točni označbi števila kakor tudi roka, v katerem se mora odstrel izvršiti. Ako se med divjačino pojavi kakšna nalezljiva bolezen, katere prijava je obvezna v smislu zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928.,* javi to čuvaj ali lovski upravičenec občini. Nedovoljen način lova. § 21. Zaščitena divjačina (§ 2., odd. I.) se sme loviti samo s puško, na konju ali s sokolom, s psom ali brez njega. Lov s hrti je prepovedan. Z braki loviti je prepovedano od 15. januarja do 30. septembra. Ban sme po zaslišanju Zveze lovskih društev popolnoma ali za določen čas in za izvestno ozemlje prepovedati lov z braki. Prepovedano je: ' 1. lovljenje zaščitenih ptic in zaščitene dlakaste divjačine z zanjkami, s pastmi, skopci, hrano, ki so ji pri-dejana omotna sredstva, z limanicami, mrežami in vsemi ostalimi sličnimi sredstvi. Prav tako je prepovedana vsakemu zasebniku, razen registrovanemu trgovcu, lovskemu upravičencu in njegovemu osebju že sama hramba takih naprav za lovljenje zaščitene divjačine; 2. lovljenje in preganjanje divjačine in ptic ob času velikih zametov, snegov in poplav in lovljenje jerebic, zajcev in fazanov na vozovih, avtomobilih, sankah ali z uporabo reflektorjev; 3. poškodovanje in uničevanje legel in gnezd ter pobiranje in uničevanje jajec (in)** mladih ptic. Jajca smejo pobirati samo lovski upravičenci in še ti samo za gojitev divjačine. Lovljenje divjačine je lovskemu upravičencu dovoljeno tudi z mrežami ali drugimi pripravami, toda samo za gojitvene ali naučne namene (§ 19.). § 22. Zastrupljenje nezaščitene divjačine in zverjadi je dovoljeno samo lovskim upravičencem z izrečno dovolitvijo občega upravnega oblastva prve stopnje, in sicer samo na krajih, ki so izrečno naznačeni v dovolilu. Predpisi o izdajanju dovolil za zastrupljanje, o obvestitvi zemljiških lastnikov in občinstva o zastrupljanju, o označevanju krajev, kjer se polaga strup kakor tudi o pobiranju strupenih vab, se izdajo z banovinsko uredbo v smislu čl. 90. ustave. * »Uradni lisk št. 287/80 iz leta 1928. ** y izvirniku brez »in«. Opomba prevajalca. § 23. Loviti divjačino je prepovedano: 1. po oranicah izvzemši okopavine: od 1. februarja pa dokler se ne pobero pridelki; 2. po travnikih: od 1. aprila pa dokler se ne spravi seno in otava; 3. po vinogradih: od 1. februarja pa dokler se ne oberd; 4. po tobačnih nasadih, vrtovih in zelenjavnah, dokler se ne pobero pridelki. Prodajanje divjačine. — Potrdila o izvora. § 24. Od dne, ko se po odredbah iz §§ 17. in 18. tega zakona divjačina vobče ali poedine vrste ne smejo loviti, je po preteku osmih dni prepovedano dotično divjačino živo ali mrtvo kakor tudi njene dele razpošiljati, na prodaj nositi, razstavljati, ponujati, prodajati in kupovati. Cez nadaljnjih 10 dni je prepovedano staviti divjačino na jedilne liste in jo prodajati kot pripravljeno jed v javnih lokalih. Od te prepovedi se izvzemajo konzerve in divjačina, ulovljena na podlagi izrečnega dovoljenja (§ 19.) kakor tudi divjačina, ulovljena v zakonito dovoljenem času, ki je bila hranjena v hladilnicah. Lastniki hladilnic predlože najkesneje 8 dni od začetka lovne prepovedi za posamezne vrste divjačine občemu upravnemu oblastvu prve stopnje točen spisek do-tične divjačine, ki jo hranijo v hladilnici. Obče upravno oblastvo prve stopnje ugotovi po svojem odposlancu točnost spiska in označi divjačino s plombo. Stroški tega postopanja gredo na breme lastniku hladilnice. Posebni predpisi o hrambi divjačine v hladilnicah, o označevanju s plombo in o dajanju v promet se izdajo z banovinsko uredbo v smislu člena 90. ustave. § 25. Po preteku 8 dni od dne, ko se po odredbah §§ 17. in 18. tega zakona ne smejo loviti košute, košute damjakov, divje koze in srne, je prepovedano razpošiljati, na prodaj nositi, razstavljati, ponujati, prodajati ali kupovati divjačino, pri kateri se ne more povsem zanesljivo ugotoviti spol. § 26. Osebe, ki nudijo na prodaj divjačino ali njene dele, morajo vsakokrat dokazati s potrdilom izvor divjačine. Kupci smejo divjačino kupovati samo od prodajalcev, ki izvor divjačine lahko dokažejo s potrdilom. V potrdilu mora biti navedeno: 1. ime lovskega upravičenca in točna navedba sreza, občine in lovišča, iz katerega je divjačina; 2. število in vrsta divjačine, pri jelenjadi, divji kozi in srnjadi za vsak primer še spod in tezina; 3. katerega dne in meseca je bila divjačina ulovljena (napisano z besedami); 4. katerega dne in meseca je bilo izdano potrdilo; 5. lastnoročni podpis lovskega upravičenca; 6. podpis in pečat občine, ki potrjuje pristnost podpisa lovskega upravičenca. Potrdilo izdaje lastnik izločenega ali zakupnik (pod-zakupnik) občinskega lovišča, iz katerega je divjačina. Občina potrdi brez takse pristnost podpisa v bloku vna- prej. Izdaja neresničnega potrdila se kaznuje po tein zakonu (§ 87.). Potrdilo za divjačino velja osem dni, potrdilo za kožo divjačine mesec dni, odkar je bilo izdano. Železnice, parobrodi in druga prometna podjetja smejo prevzeti odpravo divjačine samo, če pošiljatelj predloži potrdilo o izvoru divjačine. Izvzeta iz prednjega predpisa je divjačina, ki jo lovec nosi s seboj, toda na zahtevo nadzornih organov je dolžan pokazati lovsko karto (§ 27.). Hotelirji, restavracije in gostilničarji in vse osebe, ki prodajajo divjačino v javnih prostorih, pripravljeno za jed, so na zahtevo oblastva dolžni navesti, od koga so nabavili divjačino. Divjačino, o kateri bi prodajalec ne mogel pokazati potrdila o izvoru, nadzorni organ (§ 47.) zaseže in proda na javni dražbi. Polovica na dražbi dosežene kupnine pripada banovinskemu lovskemu skladu. Lovska karta. § 27. Nihče ne sme vzeti lovišča v zakup, niti izvrševal lova, ako nima predpisane lovske karte, ki jo izdaja pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje. Lovske karte veljajo za vso državo. Predpise o obliki, vsebini kakor tudi o načinu izdajanja lovske karte izda minister za šume in rudnike s pravilnikom. § 28. Lovske karte ne morejo dobiti osebe: 1. ki niso dovršile 18 let, po dovršitvi 18 let pa do polnoletnosti pa, ako nimajo dovoljenja roditeljev ali skrbnika; 2. ki so pod skrbstvom; 3. ki so sodnijsko obsojene vobče zaradi zločina ali zaradi prestopka, napravljenega iz koristoljubja, dokler trajajo posledice kazni; 4. ki so obsojene na izgubo častnih pravic, dokler ta kazen traja; 5. slaboumneži in notorni pijanci; 6. ki so kaznovane za pregrešek po §§ 14., 17. in 88. tega zakona, za dobo šestih let Osebe, ki so bile trikrat kaznovane zaradi takih pregreškov, izgube pravico do lovske karte za vedno; *. 7. ki jim je zakupna pogodba razveljavljena radi pustošenja (§ 12.), za dobo treh let; 8. ki so kaznovane za pregrešek po § 85., točka 3., in § 87. tega zakona, za dobo dveh let; 9. ki so poljski in vinogradniški čuvaji, stalni gozdni delavci, uslužbenci finančne kontrole, izvzemši uradnike, monopolski stražniki in trošarinski uslužbenci samoupravnih teles, izvzemši trošarinske uradnike. Čuvaji državnih, samoupravnih in samostanskih gozdov in posestev morejo dobiti lovsko karto samo na pismeno prošnjo njihovih službodajalcev; naposled 10. ki ne znajo ravnati z lovskim orožjem, ne poznajo potrebne opreznosti na lovu in bistvenih predpisov zakona o lovu. Minister za šume in rudnike predpiše s pravilnikom, v katerih primerih in na kakšen način se bo uporabljala ta odredba, § 29: Lovske karte se izdajajo za eno leto ter veljajo od 1. januarja do 31. decembra. Pravica do brezplačne karte pripada članom kraljevskega doma, poslanikom in konzulom tujih držav, kolikor so tuji državljani, po načelu vzajemnosti, in državnemu strokovnemu gozdarskemu osebju. Obče upravno oblastvo prve stopnje odvzame lovsko karto brez povračila plačane takse, če po nje izdaji nastopi kateri razlog iz § 28. tega zakona, če se za tak razlog pozneje izve ali če se ugotovi, da se je izvršila zloraba v smislu § 32. tega zakona. Proti odvzemu lovske karte je dopustna pritožba. § 30. Tujim državljanom, ki ne bivajo stalno na državnem ozemlju, se sme izdati samo mesečna lovska karta. To karto izda ban obenem z dovoljenjem za posest in nošenje orožja. Tuji državljani morajo biti, ako so zakupniki ali lastniki kakega lovišča v državi, člani kakega lovskega društva, organiziranega v Osrednji zvezi lovskih društev (§ 76.). § 31 Vsak lovec mora na lovu imeti pri sebi lovsko karto, ki jo mora pokazati na zahtevo nadzornih organov (§ 47.), lovskega upravičenca ali njegovega osebja (§ 41.) in povedati svoj priimek in ime, poklic, rojstno leto in bivališče. § 32. Lovske karte lastnik ne sme prodati, niti drugi osebi posoditi (§ 86., točka 2.). Ako lastnik izgubi lovsko karto, je dolžan to prijaviti v roku 8 dni občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, ki je karto izdalo. Obče upravno oblastvo prve stopnje oglasi izgubljeno lovsko karto na stroške stranke s proglasom za neveljavno, a stranki se takoj brezplačno izda duplikat lovske karte. Hoja s puško po tujem lovišču. § 33. Prepovedano je hoditi s puško po tujem lovišču razen po javnih potih. Posebno je prepovedano vsakomur, in tudi poljskim in gozdnim čuvajem, brez dovoljenja lovskega upravičenca nositi v lovišču puške malega kalibra s slabim pokom. § 34. Nihče ne sme zasledovati divjačine, ki je bila ranjena v njegovem lovišču, ako ubeži v tuje lovišče. Prav tako si ne sme nihče, razen lovskega upravičenca, prisvojiti divjačine, ki se najde v lovišču ranjena ali poginula. 8 85. Na dvoriščih, v vrtovih in na zemljiščih, ki so trajno tako ograjena, da so pristopna dlakasti divjačini samo skozi vrata — razen zverinjakov (§ 4.) — ne sme loviti niti lovski upravičenec, niti zemljiški posestnik, razen da sta se oba dogovorila. Za škodo, ki jo divjačina napravi na tako ograjenih zemljiščih, lovski upravičenec ne odgovarja- Preveliko število škodljive divjačine. Gonje (hajke). § 36. Ako se divje svinje, lisice, jazbeci, divje mačke, de-horji in hrčki ali zverjad v katerem lovišču prekomerno razmnože, pozove obče upravno oblastvo prve stopnje na zahtevo interesentov ali sosednih upravičencev lastnika ali zakupnika dotičnega lovišča, naj zniža število te divjačine v določenem roku. Ako ta rok poteče brez uspeha, odredi obče upravno oblastvo prve stopnje gonje na divje svinje in zverjad in izda druge potrebne ukrepe za zmanjšanje števila lisic, jazbecev, divjih mačk, dehorjev in hrčkov. « 37. Občina določi na zahtevo občega upravnega oblastva prve stopnje takoj potrebno število lovcev in gonjačev, ki ne smejo biti stari pod 18 let. Gonjo vodi oseba, ki jo postavi oblastvo. Lovci In gonjači so dolžni odzvati se pozivu kakor tudi pokoriti se odredbam vodje gonje. Pri gonji je dovoljeno ubijati samo divje svinje in zverjad; ubita divjačina gre onemu, ki jo ubije. Lovcu, ki izven gonje ubija risa ali volka, se da nagrada. Predpisi za izvedbo gonje kakor tudi o višini nagrade za ubito škodljivo divjačino in zverjad se izdajo z banovinsko uredbo v smislu čl. 90. ustave. Psi in pohajaške mačke. § 38. • Lovski lastniki in zakupniki in lovsko osebje imajo pravico v svojem lovišču ubijati pse, ki pohajajo po lovišču, kakor tudi mačke, ki se zalotijo več ko dvesto metrov od najbližje hiše. Ni dovoljeno ubijati lovskih psov, ki spremljajo upravičenega lovca ali ki goneči divjačino na lovu v dovoljenem lovnem času prekoračijo meje lovišča. Ce se poljske miši zelo razmnože, sme obče upravno oblastvo prve stopnje prepovedati streljanje mačk na polju. Prepoved se sme izdati samo za eno leto. § 39. Prepovedano je po tujem lovišču voditi pse, razen po javnih potih; izjemoma je dovoljeno pastirjem večjih čred voditi pastirske pse. V krajih, v katerih je bilo po dosedanjih zakonih dovoljeno voditi pastirske pse samo z lesenim, okoli vratu obešenim betičem, ostanejo ti predpisi v veljavi tako, da mora ta betič viseti psu neposredno pod kolena sprednjih nog in ne sme biti tanjši od 3 cm, niti krajši od 25 cm. Z banovinsko uredbo po čl. 90. ustave se morejo tudi za druge kraje ali ozemlja predpisati iste odredbe. m. POGLAVJE. Nadzorstvo in zaščita lova. Javno nadzorstvo nad lovom. §40. Nadzorstvena pravica nad vršenjem lova kakor tudi delo za občno pospeševanje lovstva pripada banu, vrhovno nadzorstvo pa ministru za šume in rudnike, Lovski čuvaji. § 41. Lastniki in zakupniki lovišč so dolžni na svoje stroške in na svojo odgovornost nastaviti in občemu upravnemu oblastvu prve stopnje prijaviti kot lovske čuvaje izučene lovce ali vsaj takšne osebe, ki poznajo potrebne predpise in ki jim oblastvo priznava sposobnost za ta poklic. Obče upravno oblastvo prve stopnje mora skrbeti, da bodo lovski čuvaji nameščeni v vsakem lovišču naj-kesneje tri mesece potem, ko stopi ta zakon v veljavo. V vseh v zakup oddanih loviščih postavijo zakupniki čuvaje najkesneje tri mesece po odobritvi dražbe lovišča. Ako lastnik ali zakupnik loVišča ne nastavi čuvajev v določenem roku, jih po pismenem opominu nastavi obče upravno oblastvo prve stopnje na njegove stroške in nevarnost. § 42. Čuvaji morajo biti pismeni in ustrezati pogojem, označenim v § 28., točke 1. do 8. tega zakona. Število lovskih čuvajev mora ustrezati površini lovišča in krajevnim prilikam. O tem odloča obče upravno oblastvo prve stopnje. § 43. Lovski čuvaji nosijo v službi puško, legitimacijo o opravljeni zaprisegi (§ 45.) in posebni službeni znak lovskega čuvaja. Natančnejše odredbe predpiše minister za šume in rudnike s pravilnikom. § 44, Lovski čuvaji opravijo pred upravnim oblastvom prve stopnje službeno zaprisego nastopne vsebine: >Jaz, N. N., prisegam pri Bogu vsemogočnem, da bom zvest vladajočemu kralju Aleksandru I. in da bom točno vršil svojo službo po zakonih in naredbah. Posebno prisegam, da bom mojemu nadzorstvu zaupane lovske pravice zvesto in pazno čuval, da si bom z vsemi silami prizadeval, da po zakonitih predpisih primem osebe, ki bi na kakršenkoli način kršile ali poizkušale kršiti lovske pravice. Prisegam, da ne bom zavedno po krivem dolžil ali sumil nedolžnega, da bom, kolikor bom mogel, preprečeval vsako škodo, narejeno škodo prijavljal in ocenjeval in po zakonu zahteval odškodnino; da bom vestno takoj prijavil na pristojnem mestu opažene kužne bolezni med divjačino, da se ne bom nikoli brez vednosti in dovoljenja svojega lovskega gospodarja izogibal svojim dolžnostim in da bom o zaupanem mi imetju vedno tako polagal račun, kakor je prav. Tako mi Bog pomagaj!« Pred zaprisego se oblastvo prepriča, ali dotična oseba pozna predpise o posesti in nošenju orožja, o uporabljanju orožja in o lovu. Zapriseženi čuvaji uživajo zaščito javnih organov po § 76. zakona o notranji upravi. § 45. Obče upravno oblastvo prve stopnje vodi točen pregled zapriseženih lovskih čuvajev. Po zaprisegi se izda lovskim čuvajem potrdilo, ki jim služi obenem za legitimacijo in dovolilnico za posest In nošenje orožja. Lovski čuvaj mora v službi vedno nositi s seboj obrazec prisege z lastnoročnim podpisom2 s fotografijo, po- trjeno od občega upravnega oblastva prve stopnje, kakor tudi s podpisom gospodarjevim. Lovski čuvaji smejo loviti nezaščiteno divjačino, a zaščiteno divjačino samo v prisotnosti svojega gospodarja; v tem primeru morajo imeti lovsko karto. § 46. Vsakdo je dolžan pokoriti se odredbam zapriseženega lovskega čuvaja, ki jih vršeč svojo službo izdaja po predpisih tega zakona. § 47. Pravico in dolžnost vršiti nadzorstvo nad lovom imajo poleg zapriseženih lovskih čuvajev: 1. obča upravna oblastva; 2. šumarski uslužbenci, navedeni v § 136. zakona o gozdovih kakor tudi ostali organi javne varnosti. § 48. Zapriseženi lovski čuvaji kakor tudi organi, navedeni v § 47. tega zakona, imajo pravico zahtevati od vsake osebe, ki jo zalotijo na lovu, na vpogled lovsko karto (§ 27.), a od oseb, ki prodajajo ali nosijo divjačino, potrdilo o izvoru divjačine (§ 26 ). Prav tako imajo pravico, da te osebe vprašajo za priimek in ime, poklic, rojstno leto in odkod so. Ako bi se dotičnik ne mogel pravilno legitimirati ali ako obstoji sum, da je lovska karta ponarejena ali tuja, se mu mora odvzeti lovska karta, lovsko orožje in pribor kakor tudi divjačina, ako se najde pri njem O tem sestavijo lovski nadzorni organi prijavo in jo izroče obenem z odvzetim orožjem in lovskim priborom najkesneje v 48 urah občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, krajevnemu policijskemu oblastvu ali orožniški postaji. Obrazec prijave, postopek glede odvzetega orožja, pribora in divjačine itd. predpiše minister za šume in rudnike s pravilnikom. § 49 Ako zalotena oseba zataji svoje ime ali ako se z grožnjo ali silo upre službenemu poslovanju, jo lovski nadzorni organ lahko prime in izroči najbližjemu krajevnemu policijskemu oblastvu, orožniški postaji ali občini. IV. POGLAVJE. Povračilo škode po lovu in škode po divjačini. Povračilo škode. § 50. Lovski upravičenec je dolžan povrniti: 1. škodo, ki jo z lovom store on sam, njegovi čuvaji, pomočniki, sluge in njegovi lovski gostje, kakor tudi vso škodo, povzročeno po njihovih lovskih pseh (škoda po lovu); 2. praviloma vsako škodo, ki jo v njegovem lovišču stori z lovopustom zaščitena divjačina (§ 2., odd. I.) na zemljiščih in pridelkih, ki so na teh zemljiščih (škoda po divjačini). § 51. Za škodo, povzročeno v poslednjih dveh mesecih Iz-vestnemu zemljišču po divjih svinjah v iznosu od 300 di* narjev, odgovarja v vsakem primeru lastnik ali zakupnik lovišča, v čigar področju je to zemljišče. Ako škoda presega 300 dinarjev, pa se divje svinje ne drže stalno v tem lovišču, plačata škodo po polovici lastnik odnosno zakupnik lovišča, v katerem je škoda povzročena, in lastnik ali zakupnik najbližjega lovišča, v katerem se divje svinje stalno drže. Ako je takšnih lovišč več, pa se ne more ugotoviti, iz katerega lovišča so divje svinje prišle, odgovarjajo za to polovico škode lastniki in zakupniki teh po enakih delih, razen če se ugotovi, da divje svinje niso prišle iz teh lovišč. V tem primeru se izplača ta del odškodnine iz sredstev banovinskega lovskega sklada. § 52. Ako pripada lovska pravica v enem lovišču dvojici ali več osebam, odgovarjajo za škode po lovu kakor tudi za škode po divjačini solidarno. § 53. Lastnik ali zakupnik lovišča, ki je dolžan poravnati škodo po lovu po §§ 50. in 51., ima pravico do regresa proti neposrednemu krivcu po načelih občega državljanskega zakonika. § 54. Kogar zemljišču preti škoda po divjačini, je upravičen zemljišče ograditi, poditi divjačino s svojega zemljišča in plašiti jo z ognjem in truščem po posebnih čuvarjih ali na drug način, toda s tem ne sme napraviti škode zaščiteni divjačini. § 55. Lovski upravičenec sme z dovoljenjem občega upravnega oblastva prve stopnje tuja zemljišča v svojem lovišču ograditi ali jih pred oškodovanjem po divjačini zaščititi na kakšen drugi način, toda samo tako, da zemljiški lastnik radi tega ne trpi škode. Toda tudi v tem primeru odgovarja lovski upravičenec za škodo, nastalo radi ograditve kakor tudi za škodo po divjačini (§§ 50. in 51), razen ako dokaže, da je oškodovanec sam kriv, da podvzeti očuvalni ukrepi niso uspeli. § 56. Škodo, ki jo divjačina napravi po sadovnjakih, hišnih vrtovih in drevesnicah in na posameznem mladem sadnem drevju, mora lovski upravičenec povrniti samo takrat, ako se dokaže, da je bilo podvzeto vse, s čimer razumen gospodar praviloma zavaruje take nasade. Taki ukrepi so predvsem: ograje vrtov in drevesnic v višini 2 m, beljenje, postavljanje plašil, ovitje sadnega drevja in debel s slamo najmanj 1-50 m visoko in temu enako. § 57. Kjer se v vinogradih, na žitu ali drugih poljskih pridelkih more škoda po lovu ali škoda po divjačini ugotoviti šele ob trgatvi ali žetvi, se škoda končno oceni za trgatve ali žetve. Odškodninsko razsodišče. § 58. Zahteve po povračilu škode po lovu ali škode po divjačini do višine 1000 Din rešuje odškodninsko raz- sodišče, ki se osnuje pri občinah in sestoji iz predsednika, odnosno njegovega namestnika in dveh članov. Zahteve po povračilu škode nad 1000 Din rešujejo redna sodišča. § 59. Predsednika odškodninskega razsodišča kakor tudi njegovega namestnika postavlja za tri leta za eno ali več občin obče upravno oblastvo prve stopnje po poprejšnjem zaslišanju občine in Zveze lovskih društev. Predsednika odškodninskega razsodišča nadomestu-je njegov namestnik, ako je oviran ali obstoje razlogi za izključitev ali odklonitev (§ 65.). Za predsednika in namestnika se smejo postaviti samo nepristranske, neoporečne (§ 28., toč. 2. do 8.) in pismene osebe, ki točno poznajo poljsko in gozdno gospodarstvo in lov. Predsednik in njegov namestnik opravita pri občem upravnem oblastvu prve stopnje prisego, da bosta svojo službo vršila vestno in nepristransko. Ime in stanovanje predsednika in njegovega namestnika priobči obče upravno oblastvo prve stopnje občini kakor tudi lastnikom in zakupnikom lovišč, občina pa jih objavi na svoj običajni način. Predsednik in posamezni člani razsodišča imajo pravico do odškodnine za izgubo časa in dejanske potne stroške. § 60. Obče upravno oblastvo prve stopnje zamenja predsednika odškodninskega razsodišča, ako bi ugotovilo, da ne vrši svoje službe vestno in nepristransko. Isto velja tudi glede predsednikovega namestnika. § 61. Lovski upravičenec, ki ne biva stalno v srezu, kjer ima lovišče, je dolžan občemu upravnemu oblastvu prve stopnje imenovati svojega pooblaščenca, ki stanuje v srezu, ki se mu morajo dostavljati vsa obvestila in odločbe pred odškodninskim razsodiščem. Obče upravno oblastvo prve stopnje priobči ime in stanovanje pooblaščenca občini kakor tudi predsedniku odškodninskega razsodišča. Ce lovski upravičenec ne ustreže tej odredbi, ga oblastvo na predlog predsednika odškodninskega razsodišča pozove, da tekom osmih dni imenuje pooblaščenca. Ako lovski upravičenec niti temu pozivu ne ustreže, mu obče upravno oblastvo prve stopnje samo postavi skrbnika in o tem obvesti lovskega upravičenca kakor tudi predsednika odškodninskega razsodišča. Postavljenemu skrbniku gre položaj skrbnika po § 25. zakona o občem upravnem postopku, dokler lovski upravičenec ne imenuje svojega pooblaščenca občemu upravnemu oblastvu prve stopnje. § 62. Oškodovanec mora povračilo škode, ki ne presega 1000 Din (§§ 50., 51. in 57.), zahtevati pismeno ali ustno na zapisnik pri pristojni občini tekom osmih dni, odkar je izvedel za škodo, toda najkesneje tekom šestih mesecev, odkar je škoda nastala. Zemljišče, na katerem je škoda povzročena, in višino odškodnine, ki se zahteva, je treba točno označiti. V primerih, označenih v §§ 50., 51. in 57. tega zakona, mora oškodovanec istočasno zaprositi tudi za ocenitev škode. Radi tega je treba zahtevati odškodnino še v času, dokler se škoda lahko vidi in oceni, toda vsekakor pred začetkom trgatve ali žetve. Če oškodovanec ne zahteva odškodnine v omenjenem roku, odnosno če opusti zahtevo po ocenitvi v primeru §§ 50., 51. in 57. tega zakona, ugasne vsakršna pravica do odškodnine. ■'■V §63. Predsednik občine obvesti v roku treh dni lovskega upravičenca ali njegovega pooblaščenca (§ 61.) o predloženi zahtevi po odškodnini in odredi za nadaljnjih pet dni narok za poravnalni poizkus, h kateremu povabi oškodovanca in lovskega upravičenca. Ako ne uspe poravnalni poizkus, občina v roku treh dni obvesti predsednika odškodninskega razsodišča. § 64. Predsednik razsodišča odredi razpravo na mestu samem in pozove lovskega upravičenca kakor tudi oškodovanca, da k temu naroku odredita vsak svojega člana razsodišča. Lovski upravičenec in oškodovanec nista dolžna poprej obvestiti predsednika razsodišča o osebah, ki sta ju izbrala v odškodninsko razsodišče, toda morata, ako se sama ne udeležita razprave, vročiti svojima članoma razsodišča veljavno pooblastilo. Lovski upravičenec ali njegov pooblaščenec (§ 61.) kakor tudi oškodovanec smeta prisostvovati razpravi odškodninskega razsodišča, toda njihova odsotnost ne ovira, da bi se razprava ne izvedla. Obe stranki imata pravico, da radi zvedeniške izjave pred odškodninskim razsodiščem pozoveta k razpravi na svoje stroške zemlje-delske, gozdarske in lovske strokovnjake. Obe stranki imata pravico posluževati se tudi pravnega zastopnika, toda morata sami nositi stroške zastopnika-pooblaščenca. Ako stranka opusti imenovanje svojega člana razsodišča ali ako pride ta brez veljavnega pooblastila, pa dotična stranka ne imenuje brez odloga in za isto razpravo druge osebe, odredi člana razsodišča za to stranko predsednik občine. § 65 Predsednik odškodninskega razsodišča se izključuje od poslovanja v primerih, predvidenih v § 15. zakona o občem upravnem postopku. Kadar obstoja kakšen teh razlogov, obvesti predsednik ali njegov namestnik po službeni dolžnosti obče upravno oblastvo prve stopnje. Iz istih razlogov smejo stranke zahtevati njihovo odklonitev pri občem upravnem oblastvu prve stopnje, ki končno odloča. § 66. Odškodninsko razsodišče izreka svojo odločbo po svobodnem preudarku in z večino glasov. Ako so glasovi glede višine odškodnine razdeljeni na več nego dvoje mnenj, tako da nima nobeno absolutne večine, tedaj se glasovi, oddani za najvišjo vsoto, prištevajo glasovom, danim za najbližjo nižjo, dokler ni na ta način dosežena absolutna večina glasov. Ako so razlike v mnenjih glede točnosti glasov, kakor je to ugotovil predsednik, odloči o tem plenum odškodninskega razsodišča, § 67. Predsednik odškodninskega razsodišča naj si prizadevaj da se stranke poravnajo tako glede odškodnine kakor tudi glede stroškov postopanja. Ako poravnava ne uspe, razsodišče razsodi na mestu samem: 1. ali je škoda res povzročena z izvrševanjem lova (škoda po lovu) ali po divjačini (škoda po divjačini) in po kakšni divjačini; 2. ali so točne navedbe strank glede činjenic, ki po §§ 55. in 56. tega zakona vplivajo na vprašanje povračila škode, in nazadnje 3. kolikšna je resnična škoda. Na osnovi tako ugotovljenega stanja stvari izreče odškodninsko razsodišče odločbo o zahtevi po odškodnini in višini odškodnine kakor tudi o stroških postopanja-Odločbe odškodninskega razsodišča niso podvržene nobeni taksi. § 68. Ako bi se po mnenju odškodninskega razsodišča višina škode mogla točno ugotoviti šele ob trgatvi ali žetvi, odloži razsodišče na zahtevo katere izmed strank razpravo in ponbvi ogled na mestu samem pred trgatvijo ali žetvijo. § 69. Osebne stroške (§ 169. zakona o občem upravnem postopku) nosi vsaka stranka sama. Posebne stroške ob-lastev (§ 168. zakona o občem upravnem postopku), kamor spadajo tudi pristojbine članov odškodninskega razsodišča (§ 59., odst. 6. tega zakona), nosi ona stranka, po katere krivdi je povzročeno vse postopanje ali neki njegov del. Ako odškodninsko razsodišče ne prizna nobene odškodnine, mora nositi posebne stroške oblastev oni, ki je zahteval odškodnino. Ako odškodninsko razsodišče prizna odškodnino v višjem znesku, kot jo je ponudil lovski upravičenec pri poravnalnem poizkusu (§§ 63. in 67.), trpi na odškodnino obsojeni vse omenjene stroške. Ako razsodišče prizna odškodnino v enakem ali nižjem znesku, kot jo je ponudil lovski upravičenec pri poravnalnem poizkusu, jih trpi oni, ki je zahteval višjo odškodnino. § 70. O razpravi pred odškodninskim razsodiščem se sestavi zapisnik, v katerem je treba navesti dan razprave, imena predsednika in članov razsodišča, stranke, ki so bile pred razsodiščem, kratko vsebino njihovih predlogov, uspeh poravnalnega poizkusa in ogled na mestu samem. Dalje se mora v zapisniku zabeležiti utemeljena odločba. Zapisnik, ki velja obenem kot odločba, podpišejo predsednik in člani razsodišča. Ako kateri član razsodišča odreče podpis zapisnika, se to z navedbo razloga zabeleži v zapisnik. . . * * ^ - Po zaključeni razpravi izroči predsednik razsodišča zapisnik občini. § 71- Strankam se dostavi po en odpravek odločbe, podpisan od vseh članov odškodninskega razsodišča po predpisih o osebnem dostavljanju (§ 48. zakona o občem upravnem postopku). § 72. Clan razsodišča, ki brez važnifi razlogov ne bi hotel vršiti prevzeto dolžnostj nosi vse stroške postopanja, ki so nastali po njegov; krivdi, rtazen tega odgovarja tudi za vso drugo škodo po predpisih občega državljanskega zakona. Odločbo o kritju stroškov postopanja izreče na zahtevo katere izmed strank oboe upravno oblastvo prve stopnje. § 73. Odločbe odškodninskega razsodišča, kolikor se nanašajo na zahtevano odškodnino, so izvršne. Proti izreku o stroških imajo stranke pravico do pritožbe po splošnih predpisih na obče upravno oblastvo prve stopnje, čigar odločba je končna. Proti odločbi odškodninskega razsodišča je dopustna ničnostna tožba pri rednem sodišču po predpisih § 692. zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah iz razlogov, navedenih v § 691. istega zakona, a do uveljavljenja tega zakonika po sedanjih predmetnih zakonitih predpisih. § 74. Odločbe odškodninskega razsodišča izvršuje obče Upravno oblastvo prve stopnje z administrativno izvršbo (§ 137. zakona o občem upravnem postopku). § 75. Z banovinsko uredbo (čl. 90. ustave) se določijo bližje odredbe o ocenitvi lovne škode po divjačini v smislu tega zakona kakor tudi o postopku pred odškodninskim razsodiščem. V. POGLAVJE. Pospeševanje lovstva. Lovska društva. § 76. Gojenju divjačine in pospeševanju lovstva, strokovni izobrazbi in organiziranju lovcev kakor tudi čim boljšemu in vestnejšemu izvrševanju zakona in predpisov o lovu služijo lovska društva. Lovska društva morajo pripadati Zvezam lovskih društev, a Zveze lovskih društev se združijo v Osrednji zvezi lovskih društev kraljevine Jugoslavije. Zveze lovskih društev se morajo osnovati za vsako banovino, a Osrednja zveza lovskih društev v Beogradu. Za območje mesta Beograda izda odločbo minister za šume in rudnike na predlog Osrednje zveze lovskih društev. Za eno banovino se sme priznati samo ena Zveza lovskih društev, za vse državno ozemlje pa ena Osrednja zveza lovskih društev kraljevine Jugoslavije. § 77. Zveze lovskih društev in Osrednja zveza lovskih društev bo doline na zahtevo upravnih ali sodnih oblasti dajati mnenja o vprašanjih glede lovstva, pooblaščene so oblastvom podajati predloge za pospeševanje lovnega gospodarstva in celokupnega lovstva. § 78. Pravila lovskih društev kakor tudi Zveze lovskih društev odobruje ban, odnosno upravnik mesta Beo- grada, pravila Osrednje zveze lovskih društev pa odobruje minister za notranje posle v sporazumu z ministrom za šume in rudnike. § 79. Zveza lovskih društev je dolžna sprejeti za Člana vsako lovsko društvo, čigar pravila ustrezajo predpisom § 78. tega zakona. Ako Zveza katerega lovskega društva ne sprejme ali ga izključi, ima uprava dotičnega lovskega društva pravico do pritožbe na Osrednjo zvezo lovskih društev. Proti odločbi Osrednje zveze je dovoljena pritožba na ministra za šume in rudnik©. § 80. Lovsko društvo nikakor ne sme omejevati svojih članov glede svobodne udeležbe pri dražbi lovišč. Radi zlorabe v tem pogledu se po tem zakonu kaznuje krivec kakor tudi oni, ki mu zavestno pomaga, da napravi zlorabo. §81. Zveze lovskih društev in Osrednja zveza lovskih društev so podvržene v svojem poslovanju razen nadzorstvu rednih nadzornih oblastev tudi še nadzorstvu ministra za šume in rudnike ter so dolžne predlagati mu letno poročilo o svojem delovanju. Lovna statistika. § 82. Lastniki in zakupniki lovišč kakor tudi lovska društva so dolžni, da radi zbiranja podatkov za lovno statistiko predlagajo v dveh izvodih točen spisek vsakršne na njihovem lovišču v prejšnjem koledarskem letu ubite ali ujete divjačine kakor tudi druge predpisane statistične podatke. Ti podatki se predlagajo vsako leto najdalj do konca februarja občini, na katere ozemlju je njihovo lovišče, odnono sedež društva. En izvod spiska pošlje občina državnemu statističnemu uradu, drugi izvod pa občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, ki zbere podatke za ves srez in jih predloži banu. Obrazce kakor tudi ostale odredbe za lovno statistiko predpiše minister za šume in rudnike s pravilnikom. Lovski sklad. § 83. Ban upravlja »banovinski lovski sklad*-, ki se osnuje v vsaki banovini in služi pospeševanju lovstva dotič-ne banovine. Za pospeševanje lovstva na ozemlju vse države ee ustanavlja pri ministrstvu za šume in rudnike »osrednji lovski 9kladc. V banovinski lovski sklad se steka: 1. 10 dinarjev, kateri znesek se plača povrh državne takse od vsake lovske karte po § 29. tega zakona, 150-— dinarjev pa od vsake lovske karte po § 30. tega zakona; 2. 3% taksa, plačana o priliki dražbe občinskih lovišč (§ 8.); 3. polovica denarnih kazni, prisojenih za prestopke po tem zakonu (poglavje VI.); 4. prisojene odškodnine za neupravičeno ulovljeno divjačino (§§ 87., točka 1. in 92.); 5. kupnina, dosežena s prodajo zaseženega orožja, lovskega pribora in divjačine (§§ 26. in 95.); 6. donos lovnih dovolilnic (§ 102.), kakor tudi 7. morebitni drugi dohodki. § 84. Denarna sredstva v § 83. omenjenih skladov se ne smejo uporabljati za druge namene kakor samo za pospeševanje lovstva, lovsko literaturo, znanstvena raziskovanja v področju lovstva, denarne podpore lovskim zvezam in Osrednji zvezi, uničevanje škodljive divjačine, preprečevanje kužnih bolezni divjačine, prirejanje tečajev za izobrazbo lovskega osebja in odškodnine za škodljivo divjačino po odredbah tega zakona. 8 % od letnih dohodkov banovinskega lovskega sklada se odstopi za osrednji lovski sklad pri ministrstvu za šume in rudnike. Pravila o uporabljanju in upravljanju banovinskega lovskega sklada se predpišejo z banovinsko uredbo (čl. 90. ustave). Za osrednji lovski sklad izda pravila minister za šume in rudnike VI. POGLAVJE. Kazenske odredbe. Kazni. § 85. Z denarno kaznijo od 30 do 300 dinarjev ali z zaporom od 1 do 10 dni naj se kaznuje: 1. lovec, ki na zahtevo uradnih lovskih nadzornih organov ne pokaže lovske karte; 2. kdor se pregreši proti odredbam iz § 33. tega zakona; 3. kdor namenoma zaradi lova vodi psa v tuje lovišče ali lovi v zakonito prepovedanem času s psi (§ 21.); 4. kdor pse namenoma ali po nemarnosti spušča v tuje lovišče ali kdor se pregreši proti odredbam § 39. tega zakona; 5 kdor proti predpisu iz 2. odstavka § 3. tega zakona uporabi strelno orožje. § 86. Z denarno kaznijo od 50 do 500 dinarjev ali z zaporom od 1 do 14 dni naj se kaznuje; 1. kdor se pregreši proti odredbam iz §§ 25. in 26. izvzemši primer § 87., točke 2. tega zakona; 2. kdor lovsko karto proda ali jo odstopi drugemu v uporabo (§ 32.); 3. kdor izvršuje lov, a si vobče ni nabavil lovske karte; 4. kdor lastnika ali lovskega zakupnika ali onega, ki lovi z njegovim dovoljenjem, neupravičeno ovira pri izvrševanju lova ali ga napada; 5. kdor pri gonji namenoma ubije divjačino, ki za to ni določena (§ 37.), poleg tega pa naj plača še odškodnino po § 92.; 6. kdor neupravičeno ujame mlado zaščiteno divjačino ali razdira gnezda in jemlje jajca iz gnezda; 7. kdor proti predpisu iz § 82. pravočasno ne predloži predpisanih podatkov za lovno statistiko. § 87. Z denarno kaznijo od 100 do 1000 dinarjev m z zaporom od 1 do 10 dni ali z eno od obeh dveh kazni naj se kaznuje: 1. kdor divjačino, zaščiteno z lovopustom, lovi med prepovedanim časom, odnosno kdor lovi v prepovedanem ozemlju, četudi na lastnem lovišču (§§ 10. in 97.), poleg tega pa naj plača odškodnino po § 92. tega zakona; ako to zagreši sam upravičenec, tedaj zapade vsa odškodnina v prid banovinskemu lovskemu skladu; 2. kdor izda neresnično potrdilo o izvoru divjačine (§ 26.); 3. kdor divjačino, zaščiteno z lovopustom, lovi z zanjkami, mrežami, pastmi ali na drug nedovoljen način (§ 21.), kolikor za to nima posebnega pooblastila (§ 20.); 4. kdor prekrši odredbe § 14. tega zakona; 5. kdor prekrši odredbe § 80. tega zakona; 6. komur se dokaže, da je s prekršiteljem pod točko 1. tega paragrafa bil v sporazumu, mu služil kot gonjač ali mu pomagal na kakršenkoli način. § 88. Z denarno kaznijo od 150 do 1500 dinarjev m z zaporom od 5 do 14 dni ali z eno od obeh kazni naj se kaznuje: 1. kdor brez dovoljenja lastnika ali zakupnika lova vedoma lovi v njihovem lovišču, poleg tega pa naj plača za ubito divjačino odškodnino po § 92. tega zakona. 2. kdor se pri kršitvi tega zakona maskira ali lovskemu nadzornemu organu zataji svoje ime ali navede napačno ime ali se mu upre z grožnjo ali s silo, kolikor v činu ni zapopadeno katero težje kaznivo dejanje. § 89. Kdor zagreši kakšno drugo dejanje, ki ni navedeno v §§ 85.-88. tega zakona, ki pa je po tem zakonu prepovedano, se kaznuje z denarno kaznijo od 30 do 1000 dinarjev. Višina denarnih kazni, predvidenih v §§ 85.—89., se lahko zniža ali zviša radi izpremenljdvih ekonomskih prilik z banovinsko uredbo (čl. 90. ustave). § 90. Poleg kazni, predvidenih s tem zakonom, se mora izreči razsodba: 1. na izgubo ujete divjačine v primerih: § 86. točke 1., 3. in 6., § 87. točke 1., 2. in 3. in § 88.; 2. na zasego lovskega orožja in pribora, s katerim je bilo dejanje izvršeno, v primerih: § 86. točke 6., § 87. točke 1. in 4. in § 88.; 3. na odvzem lovske karte v primerih, navedenih v §§ 28. in 29. tega zakona. § 91. Obsodbe po tem zakonu izreka obče upravno obla-stvo prve stopnje, v čigar področju je bilo kaznivo dejanje izvršeno. Ako je bilo kaznivo dejanje zagrešeno v področjih več oblastev, je pristojno ono obče upravno oblastvo prve stopnje, ki mu je bilo dejanje najprej prijavljeno. Kaznovanje po predpisih tega zakona ne ovira preganjanja po kazenskem zakoniku. Odškodnina. § 92. Poleg kazni, predvidene s tem zakonom, se prekr- ; šitelj obsodi v korist oškodovancu, da za vsak primer ubite, poškodovane ali ujete divjačine plača na račun odškodnine vrednost enega živega primera enake divjačine po ceniku. Za divjačino, ki je bila določena za razmnoževanje ali kakšnemu drugemu posebnemu namenu, se predvideva v ceniku posebna vrednost. Cenik o odškodninah se izda ter z ozirom na izmen ljive lovne in '.ržne prilike izmenjuje z banovinsko uredbo v smislu čl. 90 ustave. Na področju onih banovin, ki so navedene v § 98. kakor tudi v poslednjem primeru § 87., točke 1. tega zakona, se vplačana odškodnina steka v banovinski lovski sklad. Lovskemu upravičencu, ki ni zahteval odškodnine po tem zalronu pred upravnimi oblastvi, ostaja pravica, da toži krivca pred rednim sodiščem. § 93. Kadar prejme obče upravno oblastvo prve stopnje prijavo ali samo izve za kakšno kaznivo dejanje po tem zakonu, uvede po službeni dolžnosti brez odlaganja postopanje. K razpravi se poleg prijavitelja in obtoženca pozove tudi lovski upravičenec. § 94. Ako se proti zakonu pregreši več oseb skupno, jamčijo solidarno za povračilo škode. § 95. V razsodbi radi kaznivih dejanj, ki se kaznujejo po tem zakonu, se vedno izreče: sodba glede kazni (§§ 35. — 89. in 103.), sodba o zasegi divjačine, orožja, lovskega Pribora in odvzemu lovske karte .(§ 90.), o odškodnini (§ 92.) kakor tudi o stroških postopanja. Zasežene reči, kolikor se ne morejo uničiti, se prodajo v korist banovinskemu lovskemu skladu. Natančnejše predpise izda minister za šume in rudnike s pravilnikom. VII. POGLAVJE. Prehodne odredbe. § 96. Banovinski svet odloči v smislu čl. 90. ustave z banovinsko uredbo o tem, kdaj in na kakšen način se predpisi I. poglavja tega zakona, po katerih se lovska pravica na občinskih loviščih daje v zakup, uporabljajo tudi ba onem ozemlju v njihovih banovinah, na katerem je po dosedanjih zakonih pravica pripadala državi. § 97. Na ozemlju banovine, na katerem je po dosedanjih *akonih pripadala lovska pravica državi, imajo lastniki neprekinjenega zemljišča v smislu §§ 4. in 15. tega zakona pravico, zahtevati pri pristojnem občem upravnem ob-lastvu prve stopnje, naj se jim zemljišče izloči koi zasebno lovišče in vnese v kataster lovišč. § 98. Dokler ne bodo po odredbah iz § 96. tega zakona občinska lovišča oddana v zakup, sme na področju banovin j izvrševati lov samo. kdor ima poleg lovske karte, predpisane v § 27. tega zakona, tudi še posebno Izkaznico, zvano »lovno dovolilnico«. § 99. Na področjih banovin, omenjenih v § 98. tega zakona in za čas tamkaj označen, ne morejo dobiti lovske karte niti lovne dovolilnice osebe, ki niso člani katerega lovskega društva, organiziranega v Osrednji zvezi lovskih društev kraljevine Jugoslavije (§§ 76. in 105.1. § 100. Lovne dovolilnice na teh področjih izdajajo obča upravna oblastva prve stopnje za dobo enega leta. Lovna dovolilnica se izda: 1. za lov v področju sreza; 2. za lov na področju banovine; 3. za lov na področju več banovin. Lovna dovolilnica ne daje pravice do lova v področjih, kjer so lovišča oddana v zakup, tudi ne na izločenih lastnih loviščih (§ 97.), kar mora biti navedeno v lovni dovolilnici. Natančnejše odredbe o lovni dovolilnici predpiše min’=ter za šume in rudnike s pravilnikom. Vsi predpisi tega zakona, ki se nanašajo na nošenje lovske karte, na dolžnost njenega pokazanja lovskim nadzornim organom kakor tudi na kaznovanje radi prepovedane uporabe lovske karte, veljajo tudi v pogledu lovne dovolilnice. § 101. Lovne dovolilnice ne morejo dobiti razen oseb. naštetih v § 28. tega zakona, tudi ne čuvaji državnih občinskih, vaških in samostanskih gozdov in posestev na področju sreza, v katerem službujejo. § 102. Obče upravno oblastvo prve stopnje vodi poseben --r>i- sek o lovnih dovolilnicah. Dohodki od lovnih dovolilnic gredo v banovinski lovski sklad (§ 83.). , § 103. Na področju banovin, navedenih v § 98.. kakor tudi za tamkaj navedeni čas, je dovoljeno prodajati divjačino samo osebam, ki se morejo izkazati z lovno dovolilnico. Prekupci divjačine in vsi oni, ki oripravl ajo divjačino za jed in prodajo v javnih lokalih, so dolžni na zahtevo oblasti povedati osebo, od katere so divjačino kupili. Kdor se pregreši, se kaznuje po § 86-, točki 1., tega zakona. Lbvno-policijske odredbe iz II. poglavja tega zakona se morajo smiselno uporabljati tudi za te kraje. § 104. * Na področjih banovin, omenjenih v § 98. tega zakona, kakor tudi za tam označeni čas, se predpisi tega zakona o povračilu škode ne uporabljajo, izvzemši za splošno .škodo po predpisih § 92. tega zakona. Te odškodnine gredo v banovinski lovski sklad (§ 83.). § 105. Sedanja Osrednja uprava zveze lovskih društev kraljevine Jugoslavije v Beogradu vrši začasno posle, določene s tem zakonom za Osrednjo zvezo lovskih društev kraljevine Jugoslavije (§ 76.), prav tako obdrže tudi obstoječe Zveze lovskih društev v Beogradu, Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu, Splitu in Zagrebu svoja dosedanja področja in posle Zvez lovskih društev, dokler se v posameznih banovinah ne osnujejo s tem zakonom predvidene banovinske zveze. Banovinske zveze morajo najdalj čez 3 leta od objave tega zakona predložiti pristojnemu banu svoja pravila v odobritev. Kakor hitro se posamezni banovinski zvezi odobre pravila, postane uradna samostojna zveza v smislu § 76. tega zakona. Minister za šume in rudnike obvesti takoj, ko stopi ta zakon v veljavo, banske uprave kakor tudi upravo mesta Beograda, katera Zveza lovskih društev se v njihovem področju smatra začasno za uradno Zvezo lovskih društev, ki ji pripadajo funkcije po odredbah tega zakona. § 106. Na področju banovin, navedenih v § 98. tega zakona, sme ban izdati potrebne prehodne naredbe glede števila in področja lovskih društev v poedinih krajih. § 107. Zemljišča veleposestev, ki so po zakonu o agrarni reformi odvzeta in predana v posest interesentom agrarne reforme, združi obče upravno oblastvo prve stopnje z občinskimi lovišči, kjer ta obstoje, po uradni dolžnosti v roku 3 mesecev po uveljavljenju tega zakona. Zakupnik občinskega lovišča je dolžan, da za tako pridobljeno površino plača sorazmerno povišano zakupnino (§ 7.). Pri uporabi tega predpisa se mora postopati smiselno po odredbah iz § 5. in § 13., odst. 2., tega zakona- Ako zaradi združenja zemljišč, navedenih v 1. odstavku tega paragrafa, z občinskim loviščem veleposestniku ne bi preostalo 200 ha nepretrganega zemljišča, se tudi to zemljišče združi z občinskim loviščem. § 108. Obstoječi lovni rezervati (pridržki) na tujem zemljišču ostanejo v veljavi, vendar se novi rezervati ne morejo več ustvarjati, razen na državnih posestvih. Na zahtevo lastnikov obremenjenih zemljišč se lovni rezervati na tujem zemljišču lahko odkupijo. Način odkupa in določitev višine odkupnine se uredi z banovinsko uredbo (čL 90. ustave). § 109. Lovni rezervati na tujem zemljišču se smatrajo v vsem za izenačene z lastnimi lovišči v smislu § 4. tega zakona. Lastnik lovnega rezervata odgovarja za lovsko škodo po lovu kakor tudi za škodo po divjačini po predpisih lega zakona, toda uživa tudi polno zaščito, ki po tem zakonu pripada lastniku izločenega lovišča. § no. S tem zakonom se ne izpreminjajo roki obstoječih zakupnih gugodb, odobrenih po fihgam upravnem ob- last vu prve stopnje. Ta odredba ne velja za lastna lovišča, navedena v odstavku 2. tega paragrafa. Lastna lovišča, ki nimajo pogojev po § 4. tega zakona se brez odloga priključijo občinskim loviščem v smislu § 6., odst 3., tega zakona. Sicer veljajo tudi za obstoječe zakupne pogodbe predpisi tega zakona. § 111- Po odredbah dosedanjih zakonov izdane lovske karte veljajo do 31. decembra 1932. brez posebnega doplačila k taksi. VIII. POGLAVJE. Zaključne odredbe. § 112. 1. Glede ureditve odnosov, ki je v tem zakonu v smislu člena 90. ustave pridržana banovinskim svetom (§§ 3-, 8., 11., 17., 22., 24., 37., 39., 75., 84., 89., 92., 96. in 108. tega zakona), se za ozemlje uprave mesta Beograda pooblašča minister za šume in rudnike za izdahje uredbe z zakonsko veljavo. 2. Kjer se omenja ban in banovinski sklad, se za področje mesta Beograda razume upravnik mesta Beograda in »Lovski sklad uprave mesta Beograda«. § 113. Ta zakon stopi v veljavo z dnevom objave v »Službenih novinah«, obvezno moč v posamezni banovini pa dobi istočasno z banovinsko uredbo, s katero se uravnajo lovski odnosi, navedeni v 1. odstavku § 112. tega zakona, odnosno na področju uprave mesta Beograda istočasno z uredbo, izdano po ministru za šume in rudnike. Banovinske uredbe se morajo izdati najdalj v roku 6 mesecev po objavi tega zakona. Z dnem, ko stopi v veljavo ta zakon, prestanejo v do-tični banovini, odnosno na področju uprave mesta Beograda veljati vsi dosedanji zakoni in predpisi o lovu Službenih novinahc. V Beogradu, dne 3. decembra 1931.; U. Pr. Pov. br. 6000. Namestnik ministra za zunanje posle, minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r. Minister za finance 'dr. Milorad Dorderič g. r. 86. Izprememba § 1. uredbe o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev.* Na osnovi § 28. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. je predsednik ministrskega sveta po predlogu ministra za finance pod št 85.555/1 z dne 18. decembra 1931. odločil: I. Odredba § 1. uredbe o draginjskih dokladah državnih civilnih uslužbencev št 35.500/1 z dne 27. maja 1931. (»Službene novinec št 130-XL z dne 12. junija 1931.)** se izpreminja in se glasi: § 1. (*) Draginjski razred (§ 26- u. z.) obseza gradbeni okoliš kraja, kjer je uslužbenec postavljen. (s) V krajih, ki imajo mestni — ožji in izvenmestni — širši gradbeni okoliš, obseza draginjski razred širši gradbeni okoliš. . . .... (3) Če nastane spor o mejah gradbenega okoliša, odloča ministrstvo za gradbe. II. Ta izprememba velja od 1. dne meseca, ki nastopi za mesecem, v katerem se razglasi v »Službenih novinahc. Iz občega oddelka ministrstva za finance, dne 18. decembra 1931.; št. 85.555/1. .. —»» — 87. Pravilnik o opravljanju praktičnega izpita za voditev privatnih trsnic za trsničarje, ki nimajo strokovne kmetijske šole ali daljšega trsničarskega tečaja. (Na-redba ministrstva za poljedelstvo štev. 28390/11 z dne 16. maja 1930. in § 38., točka 1., zakona o banski upravi.) Člen 1. Vsi lastniki ali upravniki privatnih trsnic, M niso dovršili kake kmetijske šole ali daljšega trsničarskega tečaja (najmanj 6 mesecev) in nimajo o tem izpričevala, morajo opraviti izpit, pri katerem dokažejo, da-li imajo potrebno teoretično in praktično sposobnost za voditev privatne trsnice, kar se tiče pridelovanja in prodaje trsnega materiala. Člen 2. Izpiti se vrše enkrat na leto, in eicer meseca aprila na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Izpitno komisijo tvorijo 3 člani, ki jih imenuje za vsako leto ban na predlog kmetijskega oddelka. m.___________ • »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne • »Službene novine kraljevine. Jugoslavije« a 'dne 16. januarja 1932.,. št 12/IV/32. 'k januarja 1982, št, ** »Sluihsnt liuU št. 327/87 ja 1, 1631, Člen 3. Članom komisije pripada kot nagrada dnevnica po čl. 4. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uradnikov, katero vsoto plača posamezni kandidat pred izpitom. Člen 4 Program za izpit tvori sledeča tvarina v smislu 61.13., točk A in B pravilnika za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva. 1. Poznavanje glavnih sort in podlag, ki so važne za Dravsko banovino, 2. izbera in priprava zemljišča za vinograd, trsnico in matičnjak, 3. zasajanje in oskrba matičnjaka, 4. načini cepljenja, 5. priprava podlag in cepičev za suho cepljenje, 6. izvršitev suhega cepljenja, 7. silenje in vlaganje cepljenk v drsnico, 8. oskrbovanje trsnic, 9. sortiranje in razpošiljanje trsja, 10. zeleno cepljenje, 11. zasajanje vinograda in oskrba v prvih treh letih, 12. glavna dela v vinogradu, 13. selekcioniranje, 14. glavne bolezni in škodljivci vinske trte, 15. sredstva za zatiranje trsnih bolezni in škodljivcev ter njih uporaba, 16. zakonski predpisi o trsničarstvu- Člen 5. V primeru neuspeha pri izpitu more ponoviti kandidat izpit samo enkrat, in to šele po preteku enega leta. V tem primeru se kandidatu prepove za to leto pridelovanje in prodaja trsnega materiala. Člen 6. Ako napravi kandidat izpit z dobrim uspehom, mu izda kraljevska banska uprava na podlagi poročila izpitne komisije po plačilu predpisane takse potrdilo o potrebni strokovni usposobljenosti, katero se priloži prošnji za osnovanje in voditev privatne trsnice. Člen 7. Prijave za izpit se vlagajo preko pristojnega sreske-ga načelstva kmetijskemu oddelku kraljevske bansko uprave najkesneje do 15. februarja vsakega leta. Seznam kandidatov z določenim datumom izpita dostavi kraljevska banska uprava ministrstvu za poljedelstvo 20 dni pred izpitom, da ono določi svojega zastopnika, ki prisostvuje izpitom. člen 8. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem. ko je objavljen v »Službenem Listu« kraljevske banske uprave Dravske banovine. Soglašam z gorenjim pravilnikom. y Beogradu, dne 24 decembra 1931., K. st. 77.575/TI- (M. Minister za poljedelstvo Neudorfer g. r, 88. Na podstavi člena 5. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine,1 člena 29. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi2 ;n člena 16. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine3 ter v sporazumu z ministrom za finance predpisujem pravilnik o pobiranju in obračunavanju žigovine za merila in dragocene kovine.4 Člen 1. Zigovina za pregledovanje in žigosanje meril in dragocenih kovin, pristojbine za preizkušnjo sistema meril, za overjenje aparatov, instrumentov itd., katere pobirajo osrednja uprava za mere in oddelki kontrole mer v gotovini, se odmerjajo na pobotnicah, katerih je šest vrst: 1. za pregledovanje in žigosanje: a) meril in merilnih priprav (označba I.); b) plinomerov, vodomerov in taksametrov (označba II.); c) sodov (označba III.); č) izdelkov iz zlata, srebra in platine (označba IV.); d) tokomerov (označba V.). 2. za preizkušanje meril, razna overovljenja itd. (označba VI.). Spredaj omenjene pobotnice se izpolnijo v izvirniku in kopiji Izvirniki ostanejo pri uradu, kopija pa se izroči stranki kot dokazilo, da je plačala odmerjeno vsoto. Pobotnice z označbami I.—IV. uporabljajo pri odmerjanju žigovine oddelki kontrole mer, tiste z označbama V. in VI. pa osrednja uprava za mere. Člen 2. Zigovina in druge pristojbine, omenjene v prednjem čl. 1., vplačajo na čekovni račun pri poštni hranilnici: a) osrednja uprava za mere, njene postaje za žigosanje tokomerov in oddelek kontrole mer v Beogradu na čekovni račun številka 50.310 ministrstva za trgovino in industrijo; b) oddelki kontrole mer pri sreskih načelstvih na čekovni račun pristojnih finančnih direkcij. S čekovnim računom štev. 50.310 razpolaga osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Čekovne naloge za izplačilo vplačanih vsot iz čekovnega računa številka 50.310 v državno blagajno podpisujeta upravnik osrednje uprave za mere in po činu najstarejši uradnik uprave- Člen 3. Organi osrednje uprave za mere in kontrol mer niso pooblaščeni sprejemati od strank gotovine na račun žigovine in drugih pristojbin, razen v primeru, navedenem v točkah 3. in 4 člena 4 Člen 4 Pobiranje žigovine in drugih pristojbin se vrši a uporabo položnic poštne hranilnice tako-le: 1 Zakon glej »Uradni list« št- 251/70. iz leta 1928. * Zakon glej »Uradni list« št. 252/70. iz leta 1928. * Zakon glej »Uradni list« št. 253/70. iz leta 1928. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne & decembra 193L, št 285/XCIII/682, 1. oe je stranka na stalnem ali začasnem sedežu urada, ji preda organ kontrole mer izpolnjeno položnico, da plača odmerjeni znesek žigovine na pošti; 2. če ni stranka na stalnem ali začasnem sedežu urada, ji pošlje oddelek kontrole mer izpolnjeno polož- nico da plača odmerjeno žigovino na najbližji pošti; 3. če bi poslala stranka uradu po poštni nakaznici zadevno vsoto v gotovini, se mora ta najprej vpisati v blagajniški dnevnik depozitov, potem pa vplačati na zadevni čekovni račun poštne hranilnice; 4. če bi ne bilo pošte na občasnem sedežu urada (na sedežu za občasen pregled meril in postaj za kontrolo sodov) sprejme odmerjeni znesek žigovine organ kontrole mer v gotovini in ga mora potem vplačati na najbližji pošti na čekovni račun. Na čekovnih položnicah finančnih direkcij morajo označiti < rgam kontrole mer na hrbtu dela »Sporoči'o«, v kcrist katere partije in pozicije dohodkov je vsota vp.ačana. Člen 5. Po plačilu žigovine in drugih pristojbin, ki se .je izvršilo v smislu prednjega člena 4., mora stranka osred- nji upravi za mere, odnosno oddelku kontrole mer predati pobotnico položnice, ki jo je dobila na pošti kot d .kaziio. da je odmerjeno vsoh' resnično vplačala na čekovni račun. V zameno zanjo prejme uradno pobotnico o plačani žigovim (kopijo zadevne pobotnice z označbami i,—Vi.). Prejete pobotnice položnic poštne hranilnice se priključijo izvirnemu izvodu pobotnice z označbami I.—VI., na kateri se je zadevna vsota odmerila. Čien 6. Podatki pobotnic z označbami I.—VI. se vpišejo v posebne sezname. Člen 7. Osrednja uprava za mere in dragocene kovine in oddelki kontrole mer sestavljajo o vsotah, vplačanih na račun žigovine in drugih pristojbin, mesečni obračun dohodkov. Osrednja uprava za mere obseza v svojem obračunu dohodkov tudi podrejene postaje za žigosanje tokomerov, oddelki kontrole mer pa tudi vse postaje za kontrolo meril in sodov. Mesečnemu obračunu dohodkov je priložiti vse izvirne izvode v dotičnem mesecu uporabljenih pobotnic z označbami I.—VI. z zadevnimi pobotnicami položnic. Člen 8. Osrednja uprava za mere. predloži svoj mesečni obračun dohodkov in mesečni obračun dohodkov svojega oddelka kontrole mer v Beogradu hkratu z doseženim dohodkom glavni djaavni blagajni v Beogradu. Pobotnice o dohodku, pr«xlkazanein glavni državni blagajni, se hranijo pri osrednji upravi za mere. Člen 9. Oddelki kontrole mer pri sreskih načelstvih pred-lože svoje mesečne obračune dohodkov pristojnim finančnim direkcijam najkesneje do petnajstega vsakega meseca v pregled z računskega vidika in v dokončno knjiženje dohodkov. Člen 10. mesečnih in letnih poročil o poslovanju posameznih oddelkov kontrole mer. Člen 11. Z obrazci, predpisanimi v členu 1. tega pravilnika, kakor tudi z vsemi drugimi obrazci, ki se predpišejo na podstavi tega pravilnika, preskrbi oddelke kontrole mer osrednja uprava za mere. Le-ta predpiše tudi obliko teh obrazcev. Vsi obrazci se vodijo kot potresni material Člen 12. Navodila za izvrševanje tega pravilnika izda osrednja upra.a za mere in dragocene kovine. Člen 13. Ta pravilnik dobi moč dne 1. januarja 1932. po objavi v »Službenih novinah«. Beograd, dne 30. novembra 1931., štev. 7476/931. Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r. Minister za finance dr. Mil. Djordjevič s. r. 89. Odločba o dnevnicah za delavska potovanja.* Delavci v stalni službi dobivajo, če so na službenem potovanju, poleg normalne urnine, ki jo imajo, če delajo v svoji edinlci, tudi še dnevnice za potovanje, in sicer: 1. kvalificirani delavci za prvih deset dni popolno dnevnico 40 dinarjev, po desetih dneh pa znižano dnevnico 25 dinarjev; 2. polkvalificirani delavci za prvih deset dni popolno dnevnico 30 dinarjev, po desetih dneh pa znižano dnevnico po 20 dinarjev; 3. priprosti-fizični delavci v stalni službi za' prvih deset dni popolno dnevnico 25 dinarjev, po desetih dneh znižano dnevnico 15 dinarjev. Za izračun potnih dnevnic se šteje imenovanim delavcem čas od odhoda iz službenega kraja do prihoda, odnosno povratka v stalni službeni kraj. Čas odhoda in prihoda in številko vlaka overavlja na nalogu za potovanje dežurni prometni uradnik, naknadno pa tudi šef edinice, ki ji delavec pripada. Po povratku s službenega potovanja ima delavec pravico do šesturnega odmora, če je potoval nazaj ponoči in je trajalo potovanje več kot 12 ur ali če je opravljal do samega odhoda na potovanje v stalni službeni kraj težko in naporno delo. Odmor se računi od trenutka, ko dospe vlak, odnosno ladja, s katerim je prispel dotični delavec s službenega pota. Če pride čas za odmor v redni delovni čas, se plača delavcu normalno njegova urnina tudi za ta čas, vendar treba, da je nastopil stalni posel takoj, ko mine odmor. Osrednja uprava za mere vodi razvid o doseženih * »Službene novine kraljevine Jugoslavije^ z dne dohodkih za vso državo. Podatki se vpišejo na podstavi 24. decembra 1931.. št. 301/XCIX/733. Ob času službenega potovanja ima delavec tudi svojo redno normalno urnino, ki je predpisana za normalni delovni čas v njegovi edinici. Za telegrafsko-telefonske in zapirniške (blokovne) delavce velja isto, kar velja za delavce mostovnih in strojnih delavnic. Skladiščni delavci, ki potujejo z vlaki zaradi nato-voritve in raztovoritve blaga, imajo iste postranske prejemke za ta potovanja, kakršne imajo zavirači tovornih vlakov. Pri sekcijskih delavcih se smatra za stalni službeni kraj ozemlje vsega sreza, v katerem so stalno zaposleni. Potujočim čistilcem vozov ne pripada nobena posebna nagrada za potovanja do odrejenih postaj in nazaj. Iz ministrstva za promet; v Beogradu, dne 11. septembra 1931.; št. 21.997/31. 90. Razširitev krajevne pristojnosti predstojništva mestne policije v Celju.* Na osnovi § 10. uredbe o ustroju in področju predstojništva mestne policije** je razširil minister za notranje posle z odlokom III. br. 70.472/31 z dne 11. januarja 1932. krajevno pristojnost mestne policije v Celju v Dravski banovini na neposredno okolico mesta Celja, in to na vasi Breg, Gaberja, Lavo, Lisce in Zavodno. Iz pisarne upravnega oddelka ministrstva za notranje posle v Beogradu, dne 11. januarja 1932.; III. br. 70472/31. 91. Telefonski promet Telefonski promet Bled—Treviso, Bergamo, Mantova, Verona in Vicenza (Italija).*** G- minister za promet je odobril z odločbo P. T. br. 108.074 z dne 12. decembra 1931., da se otvori telefonski promet med Bledom in niže navedenimi kraji v Italiji, ki se sme pričeti dne 20. januarja 1932., po naslednji taksi: 2'55 zl. fr. za navaden razgovor Bled—Treviso; in 3'15 zl. fr. za navaden razgovor Bled—Bergamo, Mantova, Verona in Vicenza, in to po enoti za triminutni razgovor. Iz pisarne ministrstva za promet (telegrafsko-tele-fonskega oddelka) v Beogradu, dne 5. januarja 1932.; P. T. br. 108.074. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. januarja 1932., št 13/V/34. ** Uredbo gl. »Uradni list« št. 435/111 iz leta 1929. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. januarja .1932,, št, 13/V/35, 92. Razpis o podstavi za pretvarjanje 1 m3 lesa v kilograme. Nadomestitev razpisa C. br. 17.313/929.* Na podstavi spisa šumarskega oddelka pri ministrstvu za šume in rudnike štev. 31.986 z dne 5. decembra 1931. priobčujem carinarnicam razpredelnico povprečne teže za 1 m3 spodaj označenih vrst lesa, po kateri naj se pretvarjajo ob opravljanju carinskih ekspedicij kubični metri v kilograme. Obeljeni les c S.! O >02 a. Vrsta lesa. sirovo nanol suh po- polnoma. suh a Sl ima v 1 m3 kg 1 Macesen .... 700 020 440 2 Akacija .... 850 710 460 3 Navadni bor . . . . 800 520 370 4 Brest ..... 690 480 5 Breza .... 940 640 400 6 Bukev . . . . 990 740 o20 .© O 7 Cer 1000 840 670 O r-1 8 Gaber .... 1080 730 540 © >02 9 10 Hrast: dob . . Hrast: graden • • 1100 1010 840 750 630 560 •C ca © 11 Jesen .... . 920 750 430 ca £t 12 Laški topol . . . . 950 480 340 © h «-> 13 Javor .... . . 930 660 450 © 14 Jelka 1000 480 330 CD 15 Jelša črna in bela • 950 480 330 rt 16 Pravi kostanj . . • • 1050 570 420 b£ © 17 Hruška .... • • 990 690 460 .© 18 Lipa 740 450 300 eD O 19 Oreh ..... 850 660 450 O 20 Brin 730 470 370 © 21 Sliva 990 090 480 rt 22 Črešnja .... c • 900 750 430 23 Trepetljika , . • • 800 490 370 24 Crni topol . . . 740 440 320 25 Beli topol . . . 840 460 340 20 Vrba . ... , 800 i 420 300 S tem razpisom je nadomeščen razpis C. br. 17.313 z dne 23. aprila 1929.** V Beogradu, dne 15. decembra 1931.; št. 42.126/1 V, Minister za finance dr. Mil. Djordjevič s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. decembra 1931., št. 306/C/752. J** »Uradni list« št, 303/72 iz 1, 1929, 93 Seznam držav, ki so ratificirale in pristopile konvenciji o svetovni poštni zvezi, podpisani v Londonu 28. junija 1329." Angleško poslaništvo v Beogradu je z noto od 2. oktobra 19311, štev. 112, poslalo ministrstvu za zunanje posle sledeči seznam držav, ki so ratificirale in pristopile •konvenciji o ’ svetovni poštni zvezi, podpisani v Londonu dne 28. junija 1929. Pregled: Splošna poštna konvencija..................................................... (A) Pogodba o zavarovanih pismih in škatlah . ...........................(B) Pogodba o poštnih paketih......................................................(C) Pogodba o denarnih nakaznicah..................................................(Dl Pogodba glede pobiranja denarja po računih itd. potem pošte..............(E) Pogodba o ureditvi prenosa poštnih čekovnih računov.......................(F) Pogodba glede naročnin za liste in občasne izdaje potem pošte.............((11 Država Ratificirane konvencije in pogodbe Datum deponiranja ratifikacije Kanada (A) 1 18. XII. 1929. Holandska (A), (B), (C), (D), (E). (F) 3. 1. 1930. Holandska Indija in holandske kolonije v Ameriki . (A), (B), (C), (B), (E) 3. 1. 1930. Norveška (A), (B), (C), (D), (E). (E) 0. 11. 1930. Islandija (A), (B). (C), (D), (E) 5. III. 1930. Danska . (A), (B), (C), (D), (E), (F), (G) 6. III. 1930. (A), (B), (C), (D), (E), (F! (G) 12. III. 1930. Združene države ameriške (A) 0. IV. 1930. Otoki, ki pripadajo Združenim državam ameriškim, razen Filipinskih otokov (A) 5. IV. 1930. Meksika (A) 10. IV. 1930. Švica (A), (B), (C), (D), (E). (F), (G) 21. IV. 1930. Belgija (A), (B), (D), (E), (E), (G) 13. V. 1930. Belgijski Kongo (A), (B) 13. V. 1930. Tunis (A), (B). (C). (D). (E), (E), (G) 2. VI. 1930. Avstrija (A), (B), (C), (D), (E), (F), (G) 13. VI. 1930. Španija in španske kolonije (A), (B), (C), (D). (E), (F), (G) 16. VI. 1930. Sar (A), (B), (C). (D). (E). (F), (G) 17. VI. 1930. Finska (A). (B). (C), (B), (E), (G) 23. VI. 1930. Vatikan (A), (B), (C), (B). (E). (F), (G) 26. VI. 1930. Maroko (izvzemši špansko cono) (A), (B). (C), (B), ,E). (F) (G) 4. VII. 1930. Hedžas in Hedž (A), (B), (C), (B), (E), (F), (G) 7. VII. 1930. Avstralija1 (A) 9. VII 1930. Indija (A), (B). (C) 17. VII. 1930. Madžarska (A), (B), (C), (D), (E), (F), (G) 1" VII. 1930. Zveza Sovjetskih socialističnih republik (A), (B) 22. VII. 1930. Estonska (A), (B), (C), (B), (E), (F), (G) 23. VII. 1930. Siam (A), (B), (C), (D), (E), (G) 25. VII. 1930. Luksemburg (A), (B), (C), (B), (E), (F), (G) 6. VIII. 1930. Nova Zelandija in Zapadni Samoa (A), (B) 9. VII. 1930. Belgija in Belgijski Kongo (C) 25. VIII. 1930. Italija in italijanske kolonije (A), (B), (C), (B). (E), (F). (G) 10. IX. 1930. Kina (A), (B), (C), (B) 3. X. 1930. Nemčija (A), (B), (C), (B), (E), (F), (G) 21. X. 1930. Južnoafriška zveza in mandatska ozemlja Južno- zapadne Afrike (A) 29. X. 1930. Jugoslavija (A), (B), (C), (B), (E), (F), (G) 31. IX. 1930. Japonska in druga japonska ozemlja ....... (A), (B), (E), (B), (F) 14. XI. 1930. Rumunija (A), (B), (E), (B), (E), (G) 21. XI. 1930. Velika Britanija in Severna Irska2 ....... (A), (B) 3. XII. 1930. Irak3 (A) 20. I. 1930. Egipet . (A), (B), (C), (B), (E), (G) 27. I. 1930. Perzija (A), (B), (E), (B) 11. II. 1931. * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. oktobra 1931., št. 252/LXXVlII/5u.i, Država Kolumbija . * . . , * ( , ■ , , * » , . i . Kostarika ■ . § « • « ■ * • , * .* * • * '• • Etiopija •••('iigsaaKfiilgiiiigs češkoslovaška Salvador..........s................... Portugalska in portugalske kolonije v Afriki, Aziji in Oceaniji ................ Brazilija •sfcigsiaiaigšis?. » Latvija •••tarji.aiteaigiiise 1 Vlada dominionov Avstralijo želi, da se s podpisi ratifikacije konvencije smatra, da je obsezala tudi Papuo in mandatska ozemlja Nove Gvineje in Nauru. 2 Ratifikacija vlade Nj. Vel. kralja Velike Britanije se nanaša prav tako na izrečne druge dele X dominionov Nj. Veličanstva poleg zedinjene kraljevine in man-datskih ozemelj, glede katerih opušča vlada zedinjene kraljevine mandat. 3 Notifikacija ratifikacije je bila izvirno izvršena 14. aprila 1930., dočim je bil formalni dokument deponiran pri vladi zedinjene kraljevine šele 20. januarja 1931. Pristop, notificiran vladi zedinjene kraljevine po čl. XI. zaključnega zapisnika splošne poštne konvencije: Ratificirane konvencije in pogodbe Datum deponiranja ratifikacije (A), (B), (C), (D), (G) (A), (C) (A), (B), (C), (D), (E), (F), (G) (A), (B), (C), (D), (E), (F), (G) (A), (C) (A), (B), (C), (D), (E), (F), (G) (A), (B), (C) (A), (B), (C), (D), (E), (F), (G) 19. III. 1931. 27. III. 1931, 26. V. 1931. 25. VI. 1931. 8. VII. 1931. 17. VII. 1931. 21. VII. 1931. 11.VIII. 1931 Paragvaj (A), (B), (C), (D), (E), (F), (G) 29. junija 1930. Pristop, notificiran vladi zedinjene kraljevine po čl. XII. zaključnega zapisnika splošne poštne konvencije: Irak (B) 20. januarja 1931. Notifikacija pristopa je bila izvirno izvršena brzojavno dne 19. junija 1930., formalni dokument pa je bil deponiran pri vladi zedinjene kraljevine šele 2G. januarja 1931. Pov. štev. 19.932. — Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 7. oktobra 1931. 94. Izjava vlade kraljevine Britanije o priznanju veljavnosti svetovne poštne konvencije v tanganijskem ozemlju.* Vlada kraljevine Britanije je z noto od 17. oktobra 1931., štev. 117, obvestila ministrstvo za zunanje posle, da se razširi pričenši s 16. septembrom 1931. veljavnost njenega podpisa in ratifikacij sporazuma, odnosno zaščite pisem in poštnih pošiljk (svetovna poštna konvencija z dne 29. julija 1928., London) tudi na ozemlje Tanganjika. Pov. št. 21.365. — Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 23. oktobra 1931. 5. Konvencija o avtomobilskem prometu.** Mednarodna konvencija o avtomobilskem prometu, sklenjena v Parizu dne 24. aprila 1926. in razglašena v * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. oktobra 1931., št. 252/LXXVIII/549. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. decembra 1931.} št. 301|XCIX/739. »Službenih novinah« od 27. aprila 1929., štev. 99/XL., določa v svojem členu štev. 11., da se bo sestavil poseben zapisnik o deponiranju ratifikacij, čim bode izjavilo dvajset držav podpisnic te konvencije francoski vladi svojo pripravljenost, da jo ratificirajo. Konvencija bi morala stopiti v veljavo v mednarodnem pogledu leto dni po sestavi tega zapisnika. Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je izjavila svojo pripravljenost, deponirati ratifikacijske instrumente. dne l2. aprila 1929. Do 24. oktobra 1929. je izjavilo svojo pripravljenost še sedem in dvajset držav podpisnic, in sicer: Belgija, Bolgarija, Španija, Finska, Francija, Velika Britanija. Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Maroko, Monako, Norveška, Holandska, Poljska, Portugalska, Rumunija, Sarska oblast, Tunis, Kuba, Egipet, Estonska, Letonska, Siam, Sovjetska Rusija in Urugvay, ko se je sestavil določeni zapisnik o deponiranju ratifikacijskih instrumentov. Danska se je pridružila tem državam z deponiranjem svojih ratifikacij dne 12. februarja 1930. v Parizu. Zbog tega je ta konvencija v mednarodnem pogledu stopila v veljavo, zakon kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 24. marca 1929. o tej konvenciji pa je dobil obvezno moč dne 24. oktobra 1930. Pov. štev 25120. — Iz pisarne ministrstva za zunanje posle z dne 14. decembra 1931. v Beogradu. Veljavnost sporazuma z Madžarsko glede agrarnih stvari.* V členu XVI- sporazuma II., podpisanega v Parizu dne 28. aprila 1930., je rešeno vprašanje prekluzije v agrarnih stvareh v Jugoslaviji v občih odredbah čl. XIII. istega sporazuma, dokler se ne objavi dokončni agrarni zakon. Sporazum določa, da prične po razglasitvi tega dokončnega zakona teči prekluzivni rok 6 mesecev v smislu sporazuma, ki se mora skleniti med jugoslovansko in madžarsko vlado. Ustrezno prednji odredbi in glede na to, da je z jugoslovanskim zakonom od 19. junija 1931., razglašenim v »Službenih novinah« od 26. junija 1931., štev. 142/XLYll.. objavljen »dokončni agrarni zakon«, določen s carinskim sporazumom II., sta se obe zainteresirani vladi sporazumeli, da prične teči prekluzivni rok 6 mesecev za vlaganje tožb v agrarnih stvareh pri jugoslovanskem-mad-žarskem mešanem razsodišču glede tožb, vloženih po razglasitvi jugoslovanskega zakona o agrarni reformi od 19. junija 1931., z dnem, ko se je vročila dotičnemu interesentu razlastitvena odločba, ki se mora izdati na podstavi §11. navedenega zakona. Pov. štev. 21590. — Iz pisarne ministrstva za zunanje posle. 97. Ratifikacija mednarodne konvencije o uprostitvi carinskih formalnosti po Letonski.** Društvo narodov je obvestilo z okrožnico od 13. oktobra 1931., S. L. 255/1931. II. Es., ministrstvo a zunanje posle, da je stalni delegat Letonske pri Društvu narodov deponiral dne 28. septembra 1931. v imenu svoje vlade ratifikacijski instrument mednarodne konvencije o uprostitvi carinskih formalnosti, ki se je podpisala v Ženevi dne 3. novembra 1923., pri nas pa je bila razglašena v »Službenih novinah« z dne 21. maja 1929., štev. 117/L. Pov. štev. 20.964. — Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 23. oktobra 1931. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. decembra 1931., št. 294. ** ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. oktobra 1931., št. 252/LXXVIII/550. Deponiranje ratifikacijskih instrumentov.1 Švicarsko poslaništvo je z noto od 19. oktobra 1931., štev. 28/L/7, obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je vlada republike Letonske deponirala dne 14. oktobra tega leta v Ženevi ratifikacijske instrumente o konvenciji. ki se nanaša na postopanje z vojnimi ujetniki2 in o konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne,3 ki sta se sklenili dne 27. julija 1929. v Ženevi. Ratifikaciji postaneta v smislu člena 33. ženevske konvencije, kakor tudi člena 92. zakonodaje o vojnih ujetnikih, izvršni šest mesecev po njih deponiranju, to-raj 14. aprila 1932. Pov. štev. 21.720. — Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 30. oktobra 1931. 99. Ratifikacija mednarodne konvencije za pobijanje ponarejanja denarja po Rusiji in vojvodstvu Monako.4 Tajništvo Društva narodov je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z okrožnico S. L. br. 285 z dne 4. novembra 1931.. da je deponirala vlada Unije sovjetskih socialističnih republik po svojem poslaniku na Dunaju ratifikacijski instrument o konvenciji za pobijanje pona-. rejanja denarja, ki je bila sklenjena v Ženevi dne 20. aprila 1929, toda s pridržkom, ki ga ie izjavila njena delegacija v zapisniku o podpisu konvencije. Z isto okrožnico je priobčilo, da je deponiral generalni konzul vojvodstva Monako v Ženevi dne 21. novembra t. I. ratifikacijski instrument o isti konvenciji za princa monaškega. Pri nas objavljeno v Službenih novinah« št 283 /. dne 9 decembra 1930 Iz pisarne ministrstva za zunanje posle. — Pov. br. 23.166. D. N.—28. 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« t dne 9. novembra 1931., št. 262/LXXXl/570. 2 Konvencijo glej »Službeni list« št. 650/83 iz 1. 1931. 3 Konvencijo glej »Službeni list« št. 612/81 iz 1. 1931. 4 »Službene novine kraljevine dugoslavije« z dne 2. decembra 1931., št. 282/XCI/650. 100. Deponiranje ratifikacijskega instrumenta po Poljski glede konvencije o poštni hranilnici v Budimpešti.1 Ministrstvo za zunanje posle je prejelo po kraljevskem poslaništvu v Budimpešti poročilo, da je izvršil poljski poslanik v Budimpešti za svojo vlado deponiranje ratifikacijskega instrumenta o konvenciji o poštni hranilnici v Budimpešti, sklenjeni med Avstrijo, Madžarsko, Poljsko, Rumunijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško dne 7. novembra 1922., kakor tudi o končnem zapisniku omenjene konvencije. Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 25. septembra 1931.; Po v. br. 18.927. 101. Pristop Velike Britanije2 konvenciji za pobijanje trgovine z žen-♦ skami in otroki.3 Društvo narodov je z okrožnico od 4. decembra 1931., S. L. 286, obvestilo ministrstvo za zunanje *>osle, da je izjavil stalni delegat v Ženevi v imenu Njegovega Veličanstva kralja Velike Britanije, da se je razširila veljavnost konvencije za pobijanje trgovine z ženskami in otroki, sklenjene v Ženevi dne 30. septembra 1921., na sledeča ozemlja: Palestino, protektorat Saravak, kolonijo otokov Gilbert in Ellis in na protektorat Britanskih Salomonovih otokov, z veljavnostjo od 2. novembra 1931. (Omenjena konvencija je razglašena v »Službenih novinah« od 21. maja 1929., štev. 117.) Pov. štev. 24.312. — Iz ministrstva za zunanje posle. 102. Ratifikacija konvencije o odškodnini za nezgode pri delu in konvencije o zavarovanju delavcev zoper bolezen, podpisanih v Ženevi dne 10. in 16. julija 1925., po republiki Čile.4 Tajništvo Društva narodov je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z okrožnico S. L. br. 275 in 276 z dne 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. oktobra 1931., št. 232/LXXII/493. 2 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. decembra 1931., št. 301/XCIX/742. * Zakon o konvenciji glej »Uradni list« št. 21/6 iz leta 1929. 4 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2. decembra 1931., št- 282/XCI/649. 4. novembra 1931., da je deponiral stalni delegat republike Cile v Ženevi ratifikacijski instrument za konvencijo o zavarovanju delavcev zoper bolezen in za konvencijo o odškodnini delavcev za nezgode pri delu, sklenjene v Ženevi dne 10. in 16. julija 1925. in objavljene v »Službenih novinah« št. 95 z dne 30. aprila 1927. Iz pisarne ministrstva za zunanje posle; Pov. br. 29.160 D. N.-4 23.160. 103. Pristop Belgije k zapisniku o pristopu Zedinjenih ameriških držav k zapisniku o podpisu sporazuma o stalnem mednarodnem sodišču v Haagu.1 Društvo narodov je obvestilo z okrožnico S. L. 27 z dne 24. oktobra 1931. ministrstvo za zunanje posle, da je deponiral belgijski minister v imenu kralja Belgijcev dne 5. oktobra 1931. ratifikacijski instrument o zapisniku, ki se nanaša na pristop Zedinjenih ameriških držav k zapisniku o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča v Haagu, podpisanega dne 14. septembra 1929. v Ženevi in objavljenega pri nas v »Službenih novinah« z dne 10. septembra 1930., št. 206/LXXI1/433. Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 4. novembra 1931.; Pov. br. 22.058. ^ ---------- 104. ■v Pristop republike Cile konvenciji o nočnem delu žensk.2 Ministrstvo za zunanje pcsle je prejelo od tajništva Društva narodov z okrožnico S. L. 277 z dne 4. novembra 1931. obvestilo, da je položila republika Čile svoj ratifikacijski instrument o konvenciji o nočnem delu žensk z dne 29. novembra 1919. Konvencija se je razglasila v »Službenih novinah« št. 95-XXII z dne 30. aprila 1927. in je v »Službenih novinah« št. 58-XVI natisnjen seznamek držav, ki so pristopile tej konvenciji do dne 14. marca 1931.3 Iz pisarne ministrstva za zunanje posle; v Beogradu, dne 8. decembra 1931.; Pov. št. 23.159. --------—---------i 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9- novembra 1931., št. 262/LXXXI/569. 2 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. decembra 1931., št- 291/XCV/711. 3 »Službeni list« št. 642, 643 in 644/82 iz leta 1931. 105. Ad I. No. 001/1. Razglas S svojim rešenjem z dne 5. t. m., br. 416., je gospod minister za gradbe v soglasnosti z g. predsednikom ministrskega sveta in ministrom za notranje posle odredil, da se glede izvajanja tehničnih poslov 1. kočevski srez izloči iz pristojnosti tehničnega razdelka v Novem mestu in prideli telftiičnemu razdelku v Ljubljani; 2. čabarski srez izloči iz pristojnosti tehničnega razdelka v Ljubljani in prideli tehničnemu razdelku v Ogulinu; 3. sreza Črnomelj in Metlika izločita iz pristojnosti tehničnega razdelka v Karlovcu in pridelita tehničnemu razdelku v Novem mestu; 4. dravograjski srez izloči iz pristojnosti tehničnega razdelka v Celju in prideli tehničnemu razdelku v Mariboru. Preureditev teritorialne pristojnosti prizadetih teh ničnih razdelkov v smislu zgornjega rešenja mora biti izvršena najkesneje do 29. februarja t. 1. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. januarja 1932. 106. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932, Objava. Občina Bistrica pri Limbušu, v srezu mariborsKem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarin^: a) od 100 I vina Din 50'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50’—, c) od 100 1 piva Din 50‘—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 9’—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 10‘— e) od goveda nad 1 letom Din 25’—, f) 'od goveda pod 1 letom Din 10'—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10‘—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. januarja 1932. II. No. 30071/1. Objava. Občina Ihan, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Diu 50‘—, b) od 100 1 piva Din 50-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. januarja 1932 II. No, 31101/1, Objava. Občina Janževa gora, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu r< v letu 1932. naslednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 30-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. januarja 1932. II. No. 30614/1. Objava. Obči a Novi Lazi, v srezu kočevskem, bo pobirala od di._.a razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino: po Din 60-— od hi vina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. januarja 1932. II. No. 115/1. Objava. Občina Podzemelj, v srezu metliškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 piva Din 100-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, č) od goveda nad 1 letom Din 15’—, d) od goveda pod 1 letom Din 15'—, e) od drobnice Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. januarja 1932. II. No. 29083/1 Objava. Občina Sora, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razgl. dve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 piva Din 30-—, c) od hi stcpnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6'—, Č) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 100'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. januarja 1932. II. No. 31104/1. Objava. Občina St. Lenart v Sl. goric ih, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Služi e-nem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 60*—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25'—, c) od 100 1 piva Din 20'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15- januarja 1932. II. No. 30502/1, Objava. Občina Sv. Ana, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 70'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 70'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. januarja 1932. II. No. 29084/2. Objava. Občina Sv. Jošt, v srezu kianjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 piva Din 25—, c) od hi stopnje alkohola špirita, zganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. januarja 1932. II. No. 31100/1. 107. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 306 z dne 30. decembra 1931. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja od 14. oktobra 1931., O. štev. 18869, so bili postavljeni z dnem 1. aprila 1931. za asistente obče državne bolnice v Ljubljani v VII. položajni skupini s plačo Din 910-— mesečno in s položajno doklado Din 500—: dr. Merčun Ljudevit, dr. Guzelj Vladimir, dr. Savnik Leo, •dr. Kamin Mihael in dr. Kramarič Lojze, dosedanji asistenti banovinske bolnice v Ljubljani v 7. skupini I. kategorije; za asistenta državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani v VIL položajni skupini z ustreznimi prejemki dr. Pehani Pavel, dosedanji asistent banovinske bolnice za ženske bolezni v Ljubljani v 7. skupini I. kategorije. S tem ukazom se nadomeščajo odloki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje od 20. junija 1931., O. štev. 11848, od 25. junija 1931., O. štev. 11849, od 25. junija 1931., O. štev. 11851, od 25. junija 1931., O. štev. 11850 in od 11. junija 1931., O. štev. 10812, s katerimi so bili imenovani postavljeni za sekundarne zdravnike z mesečno plačo Din 1800-—, vendar brez pravice do povračila za preteklo dobo. Številka 307 z dne 31. decembra 1931. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja od 10. decembra 1931. so napredovali: za svetnika IV. skupine 2. stopnje Pavlič Nikola, svetnik V. položajne sku- pine dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, za administrativnega uradnika VI. položajne skupine Perko Franc, administrativni uradnik VII. položajne ku-pine dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubi jan ta računskega uradnika VI. skupine Ferjančič Franc, računski uradnik VII. položajne skupine dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani; za p. t. uradnike VI. položajne skupine: Kit Iva in Majer Valerija pri pošti Ljubljana 1 in Nadrag Ferdinand pri pošti Novo mesto; za računskega uradnika VII. položajne skupine Gaberščik Stanko, računski uradnik VIII. skupine pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani: za p.t. uradnike VII. položajne skupine: Glih Amalija pri pošti Ljubljana 1, Šager Josip pri pošti Ljubljana 2 in Konig Franc pri pošti Maribor 2. Številka 1 z dne 1. januarja 1932. Njegovo Veličanstvo kralj je odlikoval z ukazom od 1. januarja 1932. z redom Karadjordjeve zvezde I. stopnje Živkoviča R. Petra, predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle; z redom Karadjordjeve zvezde II. stopnje Uzunovica T. Nikolo, ministra brez portfelja; z redom Karadjordjeve zvezde III. stopnje dr. Marinkoviča Vojislava, ministra za zunanje posle, dr. Kumanudija Kosto, ministra za trgovino in industrijo, dr. Srškiča Milana, ministra pri pred-sedništvu ministrskega sveta, Maksimoviča Božidarja, ministra za prosveto, dr. Š veri ju go Stanka, ministra brez portfelja in Radivojeviča Lazarja, ministra za promet; z redom Dvoglavega belega orla II. stopnje dr. Šibenika Stanka, ministra za šume in rudnike; z redom Jugoslovanske krone I. stopnje; Timo-tijeviča L. Kosto, ministra brez portfelja, Staniča A n d r o, ministra brez portfelja, dr. Kramerja Alberta, ministra za gradbe, dr. Palečeka Ivana, ministra brez portfelja, Puclja Ivana, ministra brez portfelja, dr. Kojiča S. Dragotina, ministra pravde, Stojanoviča Z. Dragomira, ministra za vojsko in mornarico, dr. Kostrenčiča Marka, ministra za socialno politiko in narodno zdravje, Matico Pavla, ministra brez portfelja, dr. Hasanbegoviča Avdo, ministra brez portfelja in dr. Djordjeviča Milo-rada, ministra za finance; z redom Sv. Save I. stopnje Preko Nikolo, ministra brez portfelja in Neudorferja Mirka, ministra za poljedelstvo; z redom Dvoglavega belega orla III. stopnje Jevtiča Bogoljuba, ministra dvora. Dalje je Njegovo Veličanstvo kralj odlikoval z ukazom od istega dne: z redom Jugoslovanske krone I. stopnje Hribarja Ivana, bivšega člana vrhovnega zakonodajnega sveta; z redom Jugoslovanske krone III. stopnje dr. Škerlja Milana, bivšega Člana vrhovnega zakonodajnega sveta; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Keršo-vana Vekoslava, upravnika policije v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Platžerja Alberta, sreskega načelnika sreza kočevskega; Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v LjubljanL Tiska in zalaga; .Tiskarna »Merkur« x Ljubljanij, njen predstavnik: Otmar Mihčlek v Ljubljani, •sf. 7. SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 7. kosu letnika III. z dne 27. januarja 1932. Razglasi kraljevske banske uprave VL No. 2210/1. 391 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini °d 1. januarja do 7. januarja 1932. Po naredbi ministrstva ta narodno zdravje S- br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez z 0 Skupina tifuznih bolezni. Celje ................. Dolnja Lendava . • • Konjice................ Ljubljana (srez) . . Maribor aesni breg Ptuj................... Slovenjgradec . . . . Vsega . 14 3 2 - 15 Griža. — Dysenteria. Dolnja Lendava . Logatec ........... Novo mesto . . . 1 - 1 Vsega . . Škrlatinka. — Scarlatina. Prežice .................. Celje .................... Celje (mesto)............. Dolnja Lendava............ Kamnik.................... Kranj..................... Kočevje .............. Krško..................... Laško .................... Litija.................... L^atec.................... Ljubljana (srez) Ljubljana (mesto) . . . Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) . . . . Metlika................... JJovo mesto............... Prevalje ................. Ptuj o, 1............• •••*• slovenjgradec............. Vsega ... 50 8 8 4 1 4 3 12 4 2 1 3 3 3 1 3 1 2 2 Ošpice. Celje............. Celje (mesto) Cornjigrad Konjice................. . Ptui....................... Morbilli. 52 . Vsesa , 11 1 85 19 25 49 52 1 2 24 79 Srez Ostali Na novo oboleli c0 t- 73 N3 Umrli 0 — "•e c to tti — 0 O * o Davica. — Diphteria ct Croup. Brežice 27 — 10 — Celje 10 — — — Celje (mesto) — 1 — — Dolnja Lendava 1 — — — Gornjigrad 9 2 — — Kranj 10 1 1 — Kočevje 1 1 — — Konjice 1 1 — — Krško 3 1 — — Litija 2 — 1 — Logatec P — — — Ljubljana (srez) .... 9 1 3 — Ljubljana (mesto) . . . 3 — — — Ljutomer 6 1 — — Maribor desni breg . . 0 — 1 — Maribor levi breg . . . 19 — 1 — Maribor (mesto) .... 5 3 2 — Metlika 2 — 2 — Murska Sobota 5 — 3 — Novo mesto 2 — 1 — Prevalje 2 — — — Ptui 2 — — 1 Radovljica . 1 — — — Slovenjgradec — 1 — — Šmarje pri Jelšah .... 13 2 4 — Vsega . . . 131 15 29 1 17 1 1 1 11 10 2 2 4 1 5 7 3 4 4 18 6 2 1 2 l 1 1 11 116 Dušljivi kašelj. — Pertussis. Brežice 1 — 1 — — Celie 1 — — — 1 Črnomelj 2 1 - — 3 Dolnja Lendava ..... 1 — ■— — 1 Gornjigrad 1 — — — 1 Kamnik 1 1 — 1 1 Kranj 1 — — 1 — Logatec 1 1 — — 2 Ljubljana (mesto) . . . 2 1 1 1 1 Maribor levi breg • . . 1 — 1 — — Maribor (mesto) .... — 1 1 ,— — Ptui 1 1 — — 2 Radovljica 3 2 3 1 1 Slovenjgradec - 1 — — 1 Šmarje pri Jelšah .... 9 — - 2 Vsega . . . 18 9 7 4 16 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Novo mesto.................. — 1 — 1 Ptui........................ 1 1 Ptuj (mesto)................ — 1 Vsega | 1 | 3 1 Vnetje hrbteničnega mozga. — Polyo-mvelitis aeuta. Maribor levi breg Novo mesto .... Vsega Otročična vročica. — Sepsis puerperalis. -I II —I —I ... 1 11 — — — 1 ... 1 11 — 1 ... | 2 j — 1 - 1 Ptuj Vsega 1 - - Ljubljana, dne 10. januarja 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, VI. No. 2210/2. 404 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 8. januarja do 14. januarja 1932. Po naredbi ministrstva za narodno zdra-' je S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez O O > — =■! ^ Si t- ® S i -o z ° N 1 O Skupina tifuznih bolezni. Celje ................ Dolnja Lendava . . Konjice............... Litija................ Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Ptuj.................. Slovenjgradec . . . Vsega 15 3 4 Griža. — Dysenteria. Škrlatinka. — Scarlatina. Brežice — 1 — — 1 Celje 4 2 T- — 6 Celje (mesto) 1 — — 1 Dolnja Lendava 4 2 — 6 Kamnik 3 — — 3 Kram 12 2 2 — 12 Kočevje 4 5 2 — 7 Krško 2 — — — 2 1 1 Litija 3 1 —' — 4 Logatec 3 — 1 — 2 Ljubljana (srez) .... 3 — — — 3 Ljubljana (mesto) . . . 1 — — — 1 Maribor (mesto) .... 3 1 1 — 3 Metlika 1 — — — 1 Novo mesto 2 1 2 — 1 Prevalje 2 1 — — 3 Ptuj — 2 — — 2 Slovenjgradec — 1 — — 1 Vsega . . . 39 19 8 — 50 Ošpice. — Morbilli. 11 Ptui ■ | 45 | 8 21|- 32 Logatec Novo mesto 1 1 1 1 Vsega ... | 45 | 8 21 | — 32 — — — Šen. — Erysipelas. Vsega . . . 2 — 2 - — Celje 52 32 Celje (mesto) — 1 — — 1 Gornjigrad . 1 — — 1 Kranj — — — — Konjice 2 2 — — Ljubljana (srez) .... — — — — Ljubljana (mesto) . . . — — — — Maribor desni breg . . Maribor levi breg . . — — — — — Ptuj . , 24 9 17 — 16 .Vsega .i. 79 10. 19 — 70 »m O — © O — Srez Ostal Nti nov obolf i: > ca N Umrl Ostanej v oskrh O Dnvica. — Diphtcria et Croup. Brežice 17 7 2 1 21 Celje 1 2 1 1 1 Celje 'mesto) 1 — 1 — — Dolnja Lendava 1 — — — 1 Gornjigrad 11 2 9 — 4 Kamnik — 2 — — 2 K ranj 10 3 2 — 11 K očevje 2 — 1 — 1 Konjice 2 7 4 1 4 Krško 4 — — — 4 Litija ........... 1 1 — — 2 Logatec 5 — — — 5 Ljubljana (srez) .... 7 1 2 — 6 Ljubljana (mesto) . . . 3 — 1 — 2 Ljutomer 4 1 3 — 2 Maribor desni breg . . 4 3 5 — 2 Maribor levi breg . . . 1« 2 13 — 7 Maribor (mesto) .... 6 2 3 1 4 Murska Sobota 2 1 — 1 2 Novo mesto 1 — — — 1 Prevalje 2 — 2 — — Ptuj 1 2 2 1 — Radovljica 1 — — — 1 Slovenjgradec 1 2 — — 3 Šmarje pri Jelšah .... 11 1 4 — 8 Vsega . . . 116 39 55 6 94 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis eerebrospinalis epidemiva. Maribor levi breg . . . - 1 - — 1 Vsega . . . - 1 - - 1 Dušljivi kašelj. — - Pertussis. Ptui • 32 14 16 — 30 Ptuj (mesto) 2 — 2 Vsega . . . -I 32 j 16 Šen. — Erj sipelas. 16 32 Cdje ........... 1 — 1 — — Čnomelj 3 — 2 — 1 Dolnja Lendava 1 — 1 — — Gornjigrad 1 — 1 — — Kamnik 1 — — — 1 Logatec 2 — 1 — 1 Ljubljana (srez) .... — 1 — — 1 L'ubljana (mesto) . . . 1 5 2 — 4 N iribor levi breg . . . — 2 1 — 1 Novo mesto — 1 — — 1 P.uj 2 — 1 — 1 R idovljica ........ 1 — 1 — — S ovenjgradee 1 — — — 1 š narje pri Jelšah .... 2 1 1 1 1 Vsega . . . 16. 101 12 1 13 Krčevita odrevenelost. - — Tetanus. Ptui 1 - - - 1 Vsega . . . 1 - - 1 Vnetje hrbteničnega mozga. Polvomvelitis acuta. Maribor levi breg . . . 1 11- 11- 1- Vsega . . . 1 1 1- 1 1- Otročič na vročica. — puerperalis. Sepsis Kranj 1 — I 1 I ( 1 1 — Ptuj 1 1 — 1 1 Vsega . . . 1 1 | 1 | — 1 1 1 1 Ljubljana, dne 18. januarja 1932. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. VIII. No. 7137/1. 409 Razglas. Na podstavi § 5. zakona z dne 16. julija 1892., drž. zak. št. 202., sem dovolil g. Kovaču Josipu, borznemu uradniku in drugovom v Ljubljani, da smejo osnovati pomožno blagajno pod imenom »Vzajemnost« registrovana pomožna blagajna v Ljubljani, ki se bo v okviru cit. zakona in odobrenih pravil bavila z zavarovanjem posihrtnine, poroke in poroda. Blagajna je vpisana v tuk. register registriranih pomožnih blagajn pod zaporedno št. 7. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. januarja 1932. * 4:35 VI No 8/2. Razglas o bolnienih pristojbinah za bolnike za duševne bolezni v Novem Celju. Na osnovi § 6 »Zakona o bolnicah*: je določilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje z odlokom S br.23460 od 31. decembra 1931. za bolnico za duševne bolezni v Novem Celju sledeče bol-nične pristojbine (oskrbnine): za I. oskrbni razred Din 75'— dnevno, za II. oskrbni razred Din 50'— dnevno, zalil, oskrbni razred Din 24-— dnevno. V Ljubljani, dne 10. januarja 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V No. 67/6. 410 3—2 Razglas. o prvi novi pismeni ponudbeni licitaciji za ojačenje vodovoda v banovinskem zdravilišču Rogaški Slatini. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu ministrstva za gradbe od 11. januarja 1932., M. G. Br. 230, in na podstavi .čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za prevzem in izvršitev ojačenja vodovoda v banovinskem zdravilišču Rogaški Slatini prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. februarja 1932. ob enajstih v prostorih hidrotehn. odseka kraljevske banske uprave, Ljubljana, Stari trg štev. 34/11. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih hidrotehničnega odseka kraljevske banske uprave. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša Din 1,838.342-—. Upoštevale se bodo le ponudbe nižje od Din 1,613.696-61. Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, vsako prilogo s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem vodovodnih del v Rogaški Slatini« od ponudnika N. N., neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in * ■ «._ dopoldne. Po pošti pravočasno ponudbe se vzamejo s pogojem, ponudnik v njih navede, da so mu pogoji znani in da jih brez P1"1 sprejme. Poznejše, nepravilno °p ljene ali brzojavne ponudbe se ne uvaževale. . «* Vsak ponudnik mora v ponudbi l no izjaviti, da v celoti pristaja na splošne in tehnične pogoje ter mor p ložiti kavcijo, ki znaša za vse vrs,e_. 131.000-— Din. odnosno 262.000 za tuje državljane. =e Kavcija se mora položiti najKesm j na dan licitacije do 10. ure pri blM™ . dravske finančne direkcije v Liumja**’ banovinski blagajni v Ljubljani. M čeva cesta 13, davčni upravi v Lju J ni, v vrednostnih papirjih, oziroma 2 rantuih pismih, izdanih po denarIV. zavodu v smislu čl. 86. zakona 0 . ju računovodstvu in registriranih v sm el. 24. pravilnika za izvrševanje doto iz oddelka »B pogodbe in naba • Kavcijo je tudi m otroče položiti v eo vini pri državni hipotekarni hanR ’ podružnici v Ljubljani. , -i. O položeni kavciji prejme P°.nU blagajnično položnico. To položnico. ^ dalje potrdilo davčnega urada o navi vseli davčnih plačil, za pref® četrtletje, odobrenje ministrstva gradbe, da se sme ponudnik u(?e -vati javnih licitacij in potrdilo pristo.1 zbornice za trgovino, obrt in industr _ o sposobnosti je obenem z v roču'/6 ponudbe predložiti odprte predsedni licitacijske komisije. Pooblaščenci 'U rajo predložiti poleg tega pooblastil, da smejo zastopati svojo firmo pri 11 taciji. _ ..r. Banovinska uprava si izrečno Prl žuje pravico, oddati razpisano dele oziraje se na višino ponujene vsote a tudi vse ponudbe odkloniti brez ka obveznosti. ,. Vsak ponudnik mora ostati v bese 30 (trideset) dni po licitaciji. Kr. banska uprava Dravske banovin® v Ljubljani, dne 20. januarja 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Kps 25/32—9. 438 Razglas. Flisarju Pavlu, 46 let staremu delcu v Murski Soboti, se v smislu § *£• kaz. zak. za dobo 2 let prepove zahaja* nje v krčme. . V smislu § 55. uredbe o izvrševanj očuvalnih odredb in § 238. kaz. zak. kaznuje vsakdo, ki ve za to prepov00^ pa imenovanemu vendarle postreže opojno pijačo. ...... Ta odredba stopi v. veljavo z dan*® njim dnem. ............... Okrajno sodišče v Murski Soboti) odd. III., dne 14. januarja 1932. * Nc I 93/31. 436 o ' a Pr°šnjo Šterbal Alojza, delavca na n lin BreSu št. 25, se uvede posto- vrpJ6 V svrBo amortizacije sledečih 1 anostnih papirjev, ki jih je prosilec 0 J j lzgubil, ter se njih imetnik poziv-dai UVeljavi teltom 6 mesecev, počenši t ,les- 3v°jt> pravice. Sicer bi se po po- u tega roka proglasilo, da so vrednim papirji brez moči. ^namenilo vrednostnih papirjev: št ‘1q/ na kn.Užica Posojilnice v Ptuju ■ • 48067 z vlogo 3700 Din, glaseča se na ''"e šterbal Alojz. Okrajno sodišče v Ptuju. odd. I., dne 18. januarja 1932. A 87/31—25. * 366—3—3 Poklic dedičev neznanega bivališča. s laB J°že, posestnik iz št. Jerneja 51, z Krško, obč. Št. Jernej, je dne 25. naMCa unirl- Poslednja volja se ni j,-,. a’ P^ai veljavno napravljena. Zako-p.1 dediči, in sicer Jože Prah, Janez 9 75.900-— „ km 0-0— 5'0 „ 5'0—16-0 „ 16'0—22’0 „ 22-0—29-0 „ 29-0—34-0 „ 34-0—44-4 km 0-966— 7'0 „ 7-0 —150 • „ 15'0 —32-0 „ 32-0 —37 0 37'0 —43-320 II. Državna cesta št. 49. kamenoloma Podutik 700 m3 v znesku 85.400'— Din 99 Šinkovec 900 99 72.000-— 99 99 Močilnik 400 99 32-000-— 55 99 Raskovec 370 99 29.600'— 59 95 Žgavec 490 55 39.200-— 59 99 Garč. vrh 420 59 33.600'— 59 III. Državna cesta št. 50. kamenoloma Podutik 760 m3 v znesku 98.800-— Din 99 Trzin 820 55 98.400-— 95 *9 Rebro 1160 95 69.600'— 99 99 Zadraga 260 99 „ - 13.000-— 95 99 Zavrh 300 95 15.000-— 99 Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka Ljubljana za vsako navedeno progo posebej, in sicer: za drž. cesto št. 2 dne 26. februarja 1932. ob 9. uri dopoldne, za drž. cesto št. 49 dne 27. februarja 1932. ob 9. uri dopoldne, za drž. cesto št. 50 dne 29. februarja 1932. ob 9. uri dopoldne. Pojasnila o dražbenih in dobavnih pogojih dobijo interesenti v uradnih urah tehničnega razdelka Ljubljana, Šent-peterska vojašnica. Vsak ponudnik mora pred licitacijo podpisati izjavo, da pristaja na dražbene in dobavne pogoje, ter predložiti predsedniku komisije potrdilo pristojne davčne uprave o plačanih davkih v tekočem trimesečju in priznanico o vloženi 10%-ni kavciji, odmerjeni po proračunski vsoti. Oproščeni so od vložitve kavcije le mali posestniki, ki predlože uradno potrdilo pristojnega županstva, da so po vsem zanesljivi. Kavcijo je vložiti pri blagajni Dravske finančne direkcije v Ljubljani najpozneje do 24. februarja 1932. Kavcija more obstajati iz gotovine, iz državnih in od države garantiranih obveznic ali garancijskih pisem denarnih zavodov, izdanih v smislu čl. 88. zak. o drž. računovodstvu m registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«. Dobava gramoza mora biti izvršena brezpogojno do 30. septembra 1932. ■ Državna cestna uprava si pridržuje pravico, oddati dobavo gramoza brez ozira na višino ponudbenih enotnih cen kakor tudi dobavo zvišati, znižati ali sploh ukiniti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi. Tehnični razdelek 9reskega načelstva v Ljubljani, dne 19. januarja 1932. ❖ Štev. 611/79—1932. 434—3—1 Razglas. O I. pismeni ponudbeni licitaciji za izvršitev tlakovanja mestnih ulic v Mariboru na račun kaldrminskega fonda. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje po naročilu Ministrstva za gradbe od 16. decembra 1931.,M. Gr. Br. 39.729/31 in na podstavi čl. 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za prevzem in izvršitev tlakovanja mestnih ulic v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. februarja 1932 ob 11. uri dop. v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8 I. n. soba štev. 5. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami istotam, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din 500-— pri tem uradu. Ponudbe je predložiti za vsako edinico A—B—C ločeno na uradnem obrazcu v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša: A) 1. za tlakovanje Einspielerjeve ulice, dovozne ceste na glavni tovorni kolodvor in prvi del Aleksandrove ee-Bt© Din 887.883-74, 2, za kanalizacijo Aleksandrove ceste dinarjev 436.370-92, B) ZB tlakovanje drugega dela Aleksandrove ceste in Vetrinjske ulice Bia 470.389'86, C) za tlakovanje Sodne ulice Din 238.109-76. Zapečatene ponudbe za vsako edinico A—B—C posebej, opremljene s kolkom po Din 100-—, vsaka priloga s kolkom od Din 2'— morajo izvršiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem izvršitve tlakovanja mestnih ulic v Mariboru, e~i-nica... — od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo pod pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme ter predloži doka.. . položeni kavciji. Na pozneje, nepr: vilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za: A) 1. tlakovanje Einspielerjeve ulice, dovozne ceste in prvega dela Aleksandrove ceste za naše državljane 41.900-— dinarjev, za tuje državljane 83.800-— dinarjev; 2. kanalizacija Aleksandrove ceste za naše 21.850-— za tuje 48.700-— dinarjev. B) Tlakovanje drugega dela Aleksandrove eeste in Vetrinjske ulice za naše 23.500’— dinarjev, za tuje 47.000 C) tlakovanje Sodne uliee za naše 11.050 za tuje 28.900-— dinarjev, Kavejjfl ge maja položiti Mjkesaeje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri mestni blagajni v Mariboru, Slomškov trg 11/1. v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu člena 86 zakona o-državnem računovodstvu in registrirapdi v smislu člena 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogedbe^h nabave«. Kavcijo je tudi mogoče pok* žiti v gotovini pri državni hipotekaren banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme poBudnih blagajnično položnico. To položgujfenR&n' dalje potrdilo davčnega urada P por,a v-, navi vseh davčnih plačil za preteklo c e- * trtletje, odobrenje Ministrstva za- gradbe; da se sme ponudnik udeleževati javnih' licitacij in potrdilo pristojne zbornice za; trgovino, obrt in industrijo o ; sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacij?: ske komisije. Pooblaščenci morajo pred* ložiti poleg tega pooblastilo, da sinejp zastopati svojo firmo pri licitaciji. ^ . Državna uprffva si izrečno pridržuje pravico: .)tv- ••g 1. oddati razpisano delo ne oziraje se na višino penudene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti, vrni. 2. oddati dobavo ločeno po posameznih treh edinicah in ob raznih terminih- Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. * Mestno načelstvo mariborsko. > Maribor, dne 19. januarja 1932. : * A Štev. 611/79—1932. 433-3-1, Razglas. > O I. pismeni ponudbeni licitaciji ; dobavo granitnega materijala za tlakovanje mestnih ulic v Mariboru ha račud kaldrminskega fonda. -j*> Mestno načelstvo v Mariboru raZpl", suje po naročilu Ministrstva za gradbei od 16. decembra 1931.,M.Gr.Br. S0.729/3L in na podstavi čl. 86 do 98 zakona o drz. računovodstvu z dne 6. marca 1910 tet njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za prevzem in izvršitev dobavo granitnega materijaja za tlakovanje mestnih ulic v Mariboru t, I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. februarja 1932 ob 11. uri dop< v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8 L h* soba štev. 5. / . Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami istotam, oziroma je dobiti vse ponudbene pripO" močke proti plačilu Din 300-— pri tem uradu. Ponudbe je predložiti za vsako edinic® A—B—C ločeno na uradnem obrazcu v obliki ©notnega popusta v procentih Jj* uradno odmerjeni proračunski znes®*' ki znaša: A) za tlakovanje Einspielerjeve ulic®' dovozne ceste na glavni tovorni kolodvor iu prvi del Aleksandrove eeste dinarjev 1,731.800-06, 1) zb tlakovanje drupga del* Afefc* sandrove ceste in Vetrinjske ulice di-aarjev 668.925'16, C) za tlakovanje Scdne ulice dinarjev 42o.386-97. Zapečatene ponudbe za vsako edinico posebej, opremljene s kolkom P.° "in 100‘—, vsaka priloga s kolkom od Ul.“ 2— morajo izvršiti ponudniki li nJin pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem dobave granitnega materijala za tlakovanje testnih ulic v Mariboru, edinica... — ^ ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in li- uro dopoldne. Po pošti pravočasno uosle ponudbe se vzamejo pod pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridr' a ?prejme ter predloži dokaz o položeni Kavciji. Na poznejše, nepravilno oprem-Jene ali brzojavne ponudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izreč- , javiti, da v celoti pristaja na vse spjosne in tehnične pogoje ter mora potožiti kavcijo, katera znaša za: A) tlakovanje Einspielerjeve ulice, dovozne ceste in prvega dela Aleksandrove ceste: za naše državljane 86.600’— dinarjev, za tuje državljane 173.200'—. B) Tlakovanje drugega dela Aleksandrovo ceste in Vetrinjske ulice za naše državljane 33.450 dinarjev, za tuje držav-dane 66.900'— dinarjev. C) tlakovanje ^adne ulice za naše Din 21.300, za tuje 42.600-— dinarjev. Kavcija se mora položiti najkesneje da dan licitacije do 10. ure dopoldne pri aiestni blagajni v Mariboru, Slomškov r8 11/1. v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem .avodu v smislu člena 86 zakona c državnem računovodstvu in registriranih v smislu člena 24 pravilnika za izvrše-Vanje določil iz oddelka »B pogodbe in dabave«. Kavcijo je tudi mogoče pologi v gotovini pri državni hipotekarni danki, podružnici v Ljubljani. , O položeni kavciji prejme ponudnik diagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo četrtletje, odobrenje Ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih “Citacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposob-d°sti je obenem z vročitvijo ponudbe Predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo pred-°žiti poleg tega pooblastilo, da smejo ^stopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuje Pravico: K oddati razpisano dobavo ne oziraje Se na višino ponudene vsote ali tudi Vs® ponudbe odkloniti brez kake obveznosti, 2. oddati dobavo ločeno po posamez-mh treh edinicah in ob raznih terminih. Vsak ponudnik mora ostati v besedi “0 (trideset) dni po licitaciji. Mestno načelstvo mariborsko. Maribor, dne 19. januarja 1932. T. No. 26/2—1932. 416a 2—1 Razglas. o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 43'82—110 državne ceste štev. 50. Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 16. januarja 1932., V. No. 336/1, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na progah km 43-32—110 državne ceste štev. 50. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju v petek dne 26. februarja in v soboto dne 27. februarja 1932. Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa, obja vljenega v »Službenih novinah kraljevine .Jugoslavije« in v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« (priloga št. 6 z dne .23. januarja 1932.), kakor tudi iz razglasov, nabitih na uradnih deskah sreskili načelstev v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. Sresko načelstvo v Celju, dne 20. januarja 1932. * Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 406 Stanje 15. januarja 1932. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . 2.082.255.5594 7 (—15 436.456"01) Devize, kini- * so v podlogi 92,306.288-62 (+ 4.360.534-33) Kov»ni novec v niklu 39,209.885'— (-j- 532.443'62) Demonetui- rano srebro 33,907.917-55 Posojila . . 2.229,776.007-23 (-13,’293.678'42) Vrednostni papirji . . 27.420.000'— rejšnii pred- • ujmi državi t.799,369.689'05 (+ 62.319-95) Začasni predujmi gl. drž. blagajni . 250.000.000' - (-}-100,000.000'-) Vrednosti re- zervn. fonda 78,920.778’65 (-j- 752.938'10) Vrednosti ostalih fondov ... 2,950.312-23 Nepremičnine ... . 145,639.352-66 (-f 136 371.52) Razna ak ti v a 27.9H7.S22'30 326.329'76) 6.809.693.612-46 Pasiva. Kapital . . 180,000.000"— Rezervni fond . . . 82,867.811-70 (-j- 57.042-—) Ostali fondi 4,273.288-11 Noveanice v obtoku . . 5.054,545.645"—(—151,721.425’ — ) Obveze na pokaz . . 658,276.940-24(4-221,854.184-32) Obveze z rokom . . . 770.037.302-91 (-f 5191.797-73) Razna pasiva 59 692 624-50 (+ 2,049.203-80) 6.809.693.612-46 Obtok in obveze . . . 5.712.822.585-24 Celotno kritje . . . 36-44% Kritje v zlatu . . . 30"78% Obrestna mera: po eskomptu..................... , • . 7H% po lombardu 9% T No 50/3—F. 401 a—2—1 Razglas o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju. V smislu odloka kr. banske uprave v Ljubljani z dne 16. januarja 1932., V. No. 336/f, razpisuje tehnični razdelek v Kranju na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno pravilnika, natisnjenega v »Službenih novinah« z dne 16. februarja 1922. in pravilnika, natisnjenega v »Službenih novinah« z dne 25. novembra 1921. prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza, in sicer za te-le proge: državna cesta št. 2 v skupnem znesku Din 244.550'—. državna cesta št. 51 v skupnem znesku« Din 72.960-—. Podrobnosti so razvidne iz priloge št. 6 k »Službenemu listu« št. 6 z dne 23. januarja 1932. Nadaljnja pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev dobe interesenti v uradnih urah v" pisarni tehničnega razdelka v Kranju. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka za vsako zgoraj omenjeno progo posebej in sicer: v ponedeljek dne 22. februarja 1932. ob X 9. uri za prvo, ter v polurnih intervalih za ostale proge. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju dne 18. januarja 1932. Razne objave 464 Vabilo na IX. redni občni zbor, ki ga bo imela tovarna zaves »Štora« d. d. v Št. Vidu nad Ljubljano dne 17. februarja 19S2. ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1931 in predložitev računskega zaključka za leto 1931. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev bilance za leto 1931. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Volitev upravnega sveta. 5. Volitev nadzorstvenega odbora. 6. Slučajnosti. Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji,. ki so položili pri blagajni Zadru/,ne gospodarske banke d. "d. v Ljubljani tri dni pred zborovanjem vsaj 10 delnic z nezapadlimi kuponi vred. Delnice morajo ostati založene do zaključka občnega zbora. Na občnem zboru daje vsakih 10 delnic po en glas. Delničarji, ki se osebno ne udeleže občnega zbora, se ga lahko udeleže po pooblaščencih, katerim ni treba, da bi bili delničarji. Upravni svet. NA«ODN\ BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Izguba Račun dobička in izgube z dne 31. decembra 1931. Dobiček Stroški i . ...................... Amortizacija...................... Dvomljive terjatve................ Tečajna razlika v deviznih poslih ............... Čisti dobiček Din 45,205.031 411 Od tega: * 5% rezervnemu fondu po čl. 7 zakona................ Državi po čl. 37 zakona . Delničarjem po čl. 37. za kona........................ 2,260.251 25,799.443 17.145.336 24 o 6 3,674.813 881.355 112.998 1 (X).t K H) 45,205.031 i 43 81,974.199 | 97 Obresti od menic.................. Obresti od posojil na zastave . Dohodki od naložbe v inozemstvu ................................ Plačane odpisane terjatve . . Kazni dohodki ....... 65 607.912 ^ 11,767.79: # 2,709.091. j 45 739.191 06 1,150.207 52 81.974.199 j 97_ Po sklepu upravnega odbora z dne 21. decembra 1931. smo podpisani pregledali prednji račun dobička in izgube, ga primerjali z glavnimi in vzporednimi knjigami in našli, da je v vsem ločen in pravilen. V Beogradu, dne 5. januarja 1932. Člani upravnega odbora: .M. Savčič Mih. L. Durič Toma Al. Popovič St. J. Jovanovič Resavac Centralno knjigovodstvo: ’ Drag. Dragojevič s. r. Na podstavi čl. 34 in 53 zakona o Narodni banki in statutov je nadzorstveni odbor pregledal prednji račun dobick in izgube in ga odobrava, ko je ugotovil, da je pravilen. V Beogradu, dne 5. januarja 1932. Predsednik. Člani nadzorstvenega odbora: D. J. Živadinovi« Žika Jankovič Ljub. JI. llihajlovič Solomon A Kocn S Godjevac T. Panič S. K. Trpkovič Imovina Bilanca z dne 31. decembra 1931. Dolg Podloga: ■ zlato v blagajnah in . inozemstvu ...................... novec v tujem denarju . devize..................... Devize, ki niso v podlogi . Kovani novec v niklju ... Demouetizirano srebro . . . . Posojila: na menice ................ na vrednostne papirje . . Vrednostni papirji................ Prejšnji predujmi državi: znesek pred zaključkom . po odhitku deleža na zaslužek Narodne banke državi Vrednosti rezervnega fonda . Vrednosti bančnih fondov: za zidanje založisča . . za oodpiranje kmetijstva za podpirane kmetijske kn iževnost:................ Vrednosti pokojninskega fondu Bančne nepremičnine . . . Zavod za izdelovanje uovčame Pohištvo in oprema ... Hranilni depoziti .... Depoziti po raznih računih in kavcijah ......................... 1.758,403.108 6.3S5 683 332.055.480 1.965,654.445 06 287,214.655j 77 1.825.042 645 25,799.443 2.403.948 317.177 229.186 95,718.420 — 46.588.7941 95 2.096,814 272 86,458.012 38,831.368 33,907.917 55 2.252,869.100 27,420.000 1.799,243.202 77,889.849 2,950.312 21,941.084 142 307.214 2.756.805 32,026.594 2.763,058.471 9.378.474.206 38 83 27 Glavnica............................ Novčanice v obtoku.................. Obveznosti na pokaz: državne terjatve ...... žirovni računi . . . razni računi ............... Obveznosti z rokom .... Rezervni fond................. Fifi d za amortizacijo nepremičnin ............................... Bančni fondi: za zidanje založisča . . 2,539.473 95 za podpiranje kmetijstva . 318.436 57 za podpiranje kmetijske književnosti . . . 229.879 44 Pokojninski fond bančnega osebja . • Položitelji hranilnih depozitov Položitelji -depozitov po -azeili računih in kavcijah . . . Dobiček za razdelitev delničar- jem: 6,918.734 iz I. polletja 31 iz II. polletja 17,145.336 48 29,293.394 326,284.021 60 926.551 180,000.001 5.172,270.970 416 503.967 681,128.257 82,782.194 1,185.460 3,087.789 22,366.430 32.026.594 2.763,058.471 24.064.070; 79 9,378.474.206 38 Obtok in obveznice Din 5.588,774.937‘29 Skupno kritje .... 37'51% Kritje v zlatu .... 31-46% Po sklepu upravnega odbora z dne 2i. aecembra 1931. smo podpisani pregledali prednjo bilunco, jo primerjali z glavnimi in vzporednimi knjigami in našli, da je v vsem točna in pravilna. V Beogradu, dne 5. januarja 1932. Člani upravnega odbora: M. Savčič Mih. L. Durič Toma JI. Popovič St. J. Jovanovič Resavac Centralno knjigovodstvo: Drag. Dragojevič e. r. 51. 59 Na podstavi čl. 34 in 53 zakona o Narodni banki in . Statutov je nadzorstveni odbor pregledal prednjo bilanco in > odobrava, ko je ugotovil, da je pravilna. V Beogradu, dne 5. januarja 1932. Člani nadzorstvenega odbora: Žika Jankovič Ljub. M. Mihajlovič ' Solomon A. Koen S. Godjevac T. Panič S. K. Trpkovič Predsednik: D. J. Živadinovi® Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Lljuoljanij njen predstavnik: 0. Mich&lek v Ljubljani.