URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 5 Ljubljana, petek 4. marca 1977 Cena 21 dinarjev Leto XXXIV 171. Na podlagi 335. člena in p.vvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 69. člena, prvega razdelka 71. člena in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. februarja 1977 sprejela STALIŠČA za usmerjanje skladnega razvoja in delitve dela- na področju prometa in zvez v SR Sloveniji Skupščina SR Slovenije je ob obravnavi problematike kompleksnega razvoja prometa v SR Sloveniji ugotovila 1. da se politika razvoja na področju prometa in zvez v SR Sloveniji, kljub opredeljenim osnovnim ciljem, usmeritvam in nalogam v temeljih skupne politike dolgoročnega razvoja SFR Jugoslavije dp leta 1985, v družbenem planu Jugoslavije za obdojv 197(i do 1980, v družbenem planu SR Slovenije za isto obdobje in v drugih planskih dokumentih zlasti v samoupravnih sporazumih o temeljih planov, prepočasi uresničuje; 2. da zaostajamo zlasti pri uresničevanju naslednjih ključnih usmeritev in nalog: — izboljšanju učinkovitosti in kakovosti sistema prometa in zvez; — boljši poslovni povezanosti in samoupravni organiziranosti nosilcev in uporabnikov prometnih storitev; — izenačevanju pogojev poslovanja vseh prometnih panog; — smotrni in racionalni delitvi dela na področju Prometa in zvez glede na družbeno rentabilnost posamezne prometne panoge; — hitrejši modernizaciji železnic in cestne infrastrukture; — učinkovitem gospodarjenju z družbenimi sredstvi na področju prometa in zvez; 3. da kasnitve pri uresničevanju navedenih ključnih usmeritev zavirajo skladnejši gospodarski, socialni in regionalni razvoj SR Slovenije, saj se le-ta ne vključuje dovolj učinkovito in usklajeno v sistem prometnih tokov, posebno tranzitnih, s tem pa postaja Prometno vse bolj osamljena, tako v prometu s sosednjimi državami kot tudi v jugoslovanskem prostoru; 4. da je treba za spremembo teženj v razvoju strukture prometnega sistema in urejanja odnosov med nosilci prometnih dejavnosti sprejeti ukrepe, ki bodo v skladu š planskimi izhodišči celovito usmerjali nadaljnji razvoj prometa in zvez v SR Sloveniji: 5. da mora biti prometna politika v skladu s planskimi cilji usmerjena v: — celovitejši razvoj prometa in smotrnejšo delitev dela med posameznimi prometnimi panogami po načelih družbene uspešnosti, zlasti na področju tovornega prometa; — zboljšanje učinkovitosti in kakovosti transportnih sredstev in racionalizacijo transportnih stroškov, — zagotovitev tehnološke celovitosti, zlasti s standardizacijo mobilnih sredstev, informacijskih in telekomunikacijskih sistemov in druge infrastrukture; — načrtnejši razvoj prometne infrastrukture, zlasti magistralnih prometnic in prometnic, ki vplivajo na skladnejši regionalni razvoj; — povečanje celotnega obsega transportnih kapacitet in modernizacijo skladno z družbenimi potrebami; — večje, uveljavljanje prometnih storitev v izvozu; — boljšo povezanost in samoupravno organiziranost nosilcev in uporabnikov prometnih storitev. Na podlagi teh ugotovitev sprejema Skupščina Socialistične republike Slovenije naslednja stališča: t. TJ5MKL.JNI CILJI USMRPTAN.Ia B1S..UAU1NEUA RAZVOJA IN DELITVE DELA 1. Izboljšanje učinkovitosti in kakovosti prometnega sistema zvez, zlasti: 1.1. v železniškem prometu z: — zagotovitvijo varnega prometa, — izboljšanjem strukture in posodobitvijo voznega parka. — zvišanjem povprečne potovalne hitrosti v prevozu blaga, — zvišanjem povprečne potovalne hitrosti v prevozu potnikov, — znižanjem koeficienta praznega teka tovornih vagonov, — zvišanjem povprečne izkoriščenosti vagonov, — znižanjem zadrževanja tovornih vagonov v mirovanju (začetno-končne operacije, zamude), — pospešenim uvajanjem kombiniranega transporta,' — uvajanjem dodatnega potniškega prometa v primestnem prevozu potnikov. 1.2. v cestnem prometu z: — zagotovitvijo varnega prometa, — pospešenim vključevanjem preventivnega in vzgojnega delovanja med vsemi udeleženci cestnega prometa v celovit sistem vzgoje in družbene samozaščite, — zagotovitvijo večje propustnosti na javnih cestah, — zagotovitvijo racionalnejšega izkoriščanja'vseh prevoznih sredstev. . 1.3. v luškem prometu z: — hitrejšim usposabljanjem luke z.a sodobne načine integralnega transporta, — zagotovitvijo boljše izkoriščenosti prekladalne mehanizacije in skladiščnega prostora, — zagotovitvijo hitrejšega obračanja ladij ter železniških in cestnih vozil v luki, — pospešenim- uvajanjem mehanizacije in opreme za racionalnejše opravljanje pretovorilo-skladiščnih manipulacij. 1.4. v pomorskem transportu z: — večjim prevozom blaga za potrebe domačega gospodarstva tako v uvozu kot v izvozu ter v blagovni menjavi z deželami v razvoju, — hitrejšim razvojem trgovske mornarice je treba popolneje ovrednotiti pomorski položaj naše republike in jo usposabljati za ekonomsko enakopraven nastop na svetovnem pomorskem tržišču, — izboljšanjem strukture flote in njeno pomladitvijo ter uvajanjem specializiranih ladij sodobnih velikosti in tipov (kontejnerske ladje, RO-RO in druge). 1.5. v organizacijah -druienega dela, ki organizirajo preto/c blaga (špediterji, agenti, javna skladišča in terminali) z: — usmerjanjem posameznih prevozov za prometne poti in transportna sredstva v smislu sprejetih načel in dogovora o delitvi dela, — zagotovitvijo hitrejšega obračanja transportnih sredstev, — zagotovitvijo boljšega izkoriščanja skladiščnih površin in prekladalne mehanizacije, — učinkovitejšim uvajanjem paletizacije in preostalih sredstev racionalizacije transporta. 1.6. v poštnem, telegrafskem in telefonskem prometu z: — zagotovitvijo enotnega tehničnega in tehnološkega sistema izgradnje in eksploatacije lelegralsko-telefonskih in radio-relejnih zvez, — zagotovitvijo višjega tehnološkega nivoja zvez, — uvajanjem sodobne tehnologije vadio-telefon-skih zvez. 1.7. r letalsketn prometu z: — zagotovitvijo varnosti prometa; — pospešenim vključevanjem slovenskega prostora v jugoslovanski in svetovni sistem letalskega prometa; — povečanjem potniškega prometa v domačem in mednarodnem letalskem prometu, s poudarkom na vključevanju domačega in mednarodnega receptivnega in iniciativnega turizma; — povečanjem udeležbe tovornega letalskega prometa v celotnem prometu blagovnih tokov s široko uporabo paletizacije in kontejnerizacije. 2. Sistemsko vplivanje na zmanjšanje transportnih stroškov in stroškov družbene reprodukcije, zlasti z: — uveljavitvijo enotne metodologije pri spremljanju transportnih stroškov; — .uveljavitvijo sporazuma o pospešeni racionalizaciji v transportu blaga; — sprejemom samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja in poslovanja enotne mreže prometnih vozlišč, terminalov in blagovno-distribucijskih centrov zaradi racionalnejšega zbiranja in distribucije uvoznega, izvoznega in tranzitnega blaga; — pospešenim uvajanjem tipizacije in standardizacije prometnih sredstev, opreme in varnostnih naprav; — usklajevanjem nabav transportnih sredstev in opreme. 3. Usmerjanje delitve dela na transportnem tržišču glede na družbena rentabilnost posamezne prometne panoge za določene prevoze, zlasti za preusmeritev prevozov s cest na železnice, predvsem na daljših relacijah z: — zagotovitvijo izvajanja plana modernizacije železnice; — preusmeritvijo na železniški prevoz tovorov, ki ogrožajo varnost okolja, varnost cestnega prometa, tovorov, ki prekomerno obremenjujejo ceste, in tovorov v kamionskem tranzitnem prevozu; — pospešenim razvijanjem in uvajanjem kombiniranih transportov; — zagotovitvijo koordinacije v potniškem prometu z usklajevanjem voznih redov med cestnim, železniškim in letalskim prevozom in z zagotovitvijo nepretrganega sistema kombiniranega prevoza: — usklajevanjem - vseh investicij v transportne zmogljivošli. 4. Zmanjšanje negativnega vpliva prometa na človekovo okolje in racionalnejšo uporabo energije v prometu z: — usmerjanjem razvoja in izkoriščanjem prometne infrastrukture tako, da bo čimbolj ohranjeno naravno okolje; — omejevanjem uporabe osebnih vozil v gosto na^ soljenih območjih s pospešenim razvojem javnega prevoza; — pospeševanjem'uvajanja in uporabe javnih prevoznih sredstev, ki manj onesnažujejo okolje. 5. Izenačevanje pogojev poslovanja vseh prometnih panog tako, da bo organizacijam združenega dela zagotovljen tak ekonomski položaj, ki je odvisen od njihove vloge in pomena v prometnem sistemu, družbene rentabilnosti in rezultatov dela z: — uveljavitvijo enake osnove za oblikovanje cen transportnih storitev; — zagotavljanjem in prispevanjem sredstev za prometno infrastrukturo, sorazmerno z udeležbo pri uporabi le-teh in v skladu z družbenim planom in Vsakoletno ekonomsko politiko. 6. Boljša poslovna povezanost in samoupravna organiziranosti nosilcev in uporabnikov prometnih storitev z: — utrjevanjem in usposobitvijo sedanjih samoupravnih interesnih skupnosti v prometu in zvezah in ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti za tista področja prometne infrastrukture, na katerih doslej še niso bile ustanovljene; — nadaljnjim povezovanjem organizacij združenega dela cestnega prevoza v sestavljeno organizacije združenega dela; — povezovanjem vseh nosilcev prometnih storitev in uporabnikov /. ustanovitviio zveze samoupravnih interesnih skupnosti prometa in zve/, v republiki in federaciji. i 7. Usmerjanje razvoja prometa za potrebe splošnega ljudskega odpora. 8. Oblikovanje celotnega sistema usmerjenega izobraževanja strokovnih kadrov za potrebe razvoja kompleksnega prometa v SR Sloveniji. 9. Zboljšanje kakovosti storitev in kulturnejšV odnos do potnikov, blaga, transportnih sredstev in prometne infrastrukture. II. USMERJANJE RAZVOJA IN DELITVE DELA 1. V nadaljnjem usmerjanju razvoja in delitve dela med posameznimi prometnimi panogami je treba dajati prednost rešitvam, ki bodo omogočale opravljanje kompletnih transportnih storitev z najnižjimi družbenimi stroški. Pri tem moramo upoštevati naslednje kriterije: — najmanjše skupne stroške družbene reprodukcije; — kakovost storitve, ki sc kaže predvsem v rednosti, hitrosti, ceni in kompletnosti prevozne storitve; — varnost prevoza, predvsem glede na obseg, vrsto in dolžino prevozov; — dospelost in pogostnost glede na potrebe uporabnikov; — možnosti uporabe obstoječih kapacitet in uvajanja sredstev kombiniranega transporta; — pijhranke pri uporabi energije; — varstvo okolja in vpliv na življenjske pogoje; — učinkovitost prometnega sistema glede na transportno sposobnost in možnost uporabe sodobnih tehničnih sredstev. ’ 2. Zasledujoč postavljene cilje in kriterije ter opredelitev družbenega plana razvoja prometa moramo nadaljnji razvoj in delitev dela med posameznimi prometnimi panogami usmerjati, m sicer: 2.1. blagovni promet: — prevoz blaga (nafte in naftnih derivatov, nevarnih kemikalij, eksplozivnih materialov, premoga, rud in koncentratov, gradbenega- materiala, žitarice in mlinski proizvodi, nekovine, proizvodi črne in barvne metalurgije, kontejnerji v neposrednem prevozu, razen v lokalnem razvozu) je treba usmerjati na železniški prevoz. Kolikor ne obstajajo pogoji za neposredni železniški prevoz, je treba usmerjati te prevoze na kombinirani cestno-železniški prevoz; — prevoz blaga v lokalnem razvozu in na relacijah, kjer ni možen železniški in kombinirani prevoz, it treba usmerjati na neposredni cestni prevoz; — prevoz blaga v mednarodnem prekomorskem Prometu je treba usmerjati na domače ladje prek domačih luk; — prevoz specifičnega blaga v mednarodnem, zlasti v medkontmentalnem prometu, je treba usmerjati v letalski prevoz; — pri usmerjanju blagovnih tokov bodo, poleg uporabnikov transportnih storitev, morale opravljati Pomembno usklajevalno vlogo organizacije združenega 'lela s področja organizacije prevozov (špedicije, agen-11' blagovno-transportni ceptri in terminali). Težiti je treba za koncentracijo blagovnih tokov ob glavnih magistralnih ^ prometnicah, v glavnih blagovno-distribu-‘ijskih in zbirnih centrih z uvajanjem zbirnih pošiljk m preostalih sistemov racionalizacije pretoka blaga. 2.2. potniški promet: — osnovne zahteve v prevozu potnikov se bodo kazale v povečani potovalni hitrosti, boljši kvaliteti storitve, večji varnosti in zmanjšanjem onesnaževanja okolja; - — prevoz potnikov v medkrajevnem, medrepubliškem in mednarodnem prometu je treba usmerjati v železniški prevoz; — prevoz potnikov v medrepubliškem in mednarodnem prometu je treba usmerjati, kolikor za to obstojajo pogoji, v letalski prevoz; — prevoz potnikov v primestnem in medkrajevnem prometu, kjer ne obstojajo ustrezne železniške zveze, je treba usmerjati v cestni in kombinirani cestno-železniški prevoz; — prevoz potnikov v primestnem prometu, zlasti v večjih urbanih sredinah, je treba usmerjati tudi na železnico, in sicer povsod tam, kjer je to možno, še posebej zaradi reševanja problemov v prometnih konicah; — prevoz potnikov v mestnem prometu, v industrijskih in turističnih območjih je treba usmerjati v javni cestni prevoz. 2.3. prevoz za lastne potrebe: — prevoz blaga in potnikov je treba usmerjati v lokalni razvoz, v prevoz specialnih pošiljk in v prevoze specifičnih gospodarskih dejavnosti, in to le kot kompletiranje osnovne proizvodne oziroma storitvene dejavnosti. 2.4. prevoz z vozili občanov v zasebni lasti (avtoprevozniki): — tak• prevoz blaga je treba usmerjati le v lokalni razvoj oziroma v kooperacijo in dopolnitev javnega cestnega prevoza. III. UKREPI ZA USMERJANJE RAZVOJA IN DELITVE DELA 1. Za realizacijo dogovora in sporazumov o srednjeročnem razvoju prioritetnih dejavnosti j c treba: 1.1. izdelati plan potrebnih transportnih kapacitet po posameznih vrstah prevozov glede na predvideno stopnjo gospodarske rasti in mednarodne delitve dela ter glede na stanje in razvoj prometne infrastrukture v SR Sloveniji; (Nosilec: Gospodarska zbornica Slovenije). 1.2. zagotoviti usklajena investicijska vlaganja v enostavno in razširjeno reprodukcijo, zlasti transportnih kapacitet, prekladalnc mehanizacije, opreme in naprav za radio-relejne zveze, blagovno transportnih centrov in terminalov; (Nosilec: Gospodarska zbornica Slovenije). 1.3. zagotoviti višino in rednost dotoka dogovorjenih virov sredstev, njihovo smotrno in učinkovito porabo ter učinkovit družbeni nadzor nad njihovo porabo; (Nosilec: Ustrezne samoupravne interesne skupnosti, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Služba družbenega knjigovodstva). v 1.4. izenačiti pogoje gospodarjenja vseh organizacij združenega dela prometne dejavnosti z ustrezno obremenitvijo infrastrukturnih stroškov v odvisnosti od obsega uporabe infrastrukture. Ker uveljavitev tega načela terja daljše obdobje in enoten pristop v S FR Jugoslaviji je treba v SR Sloveniji v prehodnem obdobju zagotoviti železnici normalne pogoje gospodarjenja tako, da se zagotovi dogovorjena višina in vrednost dotoka sredstev za pokrivanje dela stroškov infrastrukture; (Nosilec: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet). 1.5. pri nakupu ladij domače proizvodnje za jugoslovanske ladjarje zagotaviti enake pogoje, kot veljajo za tuje naročnike. (Nosilec: Poslovne banke, Gospodarska zbornica Slovenije). 2. Za racionalnejšo delitev prevozov med posameznimi prometnimi panogami in za zmanjšanje stroškov družbene reprodukcije je treba: 2.1. izdelati sistem planske organizacije in delitve prevoza blaga za celotni prometni sistem in posamezne panoge prometa in sicer na regionalni osnovi z združevanjem na višji ravni. S samoupravnim sporazumom med nosilci in uporabniki prometnih storitev je treba letno določiti obseg, strukturo in kvaliteto prevozov po posameznih panogah prometa in posameznih področjih. V potniškem prometu je treba zagotoviti realizacijo postavljenih kriterijev tako, da ae s samoupravnim sporazumom med izvajalci prometnih storitev zagotovi možnost uporabe kombiniranega nepretrganega transporta v povezavi pomembnejših središč v SR Slove-veniji. V ta namen je treba zagotoviti obveznost usklajevanja voznih redov med cestnimi organizacijami združenega dela potniškega prometa, železnico in letalskimi prevozniki; (Nosilec: Gospodarska zbornica Slovenije). 2.2. izdelati metodologijo ter enotna merila za ugotavljanje in spremljanje transportnih stroškov, ki neposredno ali posredno vplivajo na končno ceno izdelkov. Obvezati organizacije združenega dela da vkalku-lirajo transportne stroške prevozov za lastne potrebe po enotni metodologiji kot organizacije združenega dela javnega cestnega prometa ter da se te dejavnosti obvezno organizirajo kot temeljne organizacije združenega dela, kadar so za to izpolnjeni pogoji, z vsemi obveznostmi, ki veljajo za organizacije združenega dela javnega prevoza; (Nosilec: Gospodarska zbornica Slovenije). 2.3. izenačiti pogoje poslovanja v cestnem in železniškem prevozu, predvsem z enakim načinom financiranja razvoja, vzdrževanja in upravljanja infrastrukture. Zato je treba: — izenačiti organizacije združenega dela v potniškem in blagovnem cestnem prometu z železniškimi transportnimi podjetji glede pokrivanja stroškov infrastrukture, to je obremeniti udeležence cestnega transporta z ustreznim delom infrastrukturnih stroškov glede na obseg uporabe le-te; — povečati cestne takse za tuja lovoma vozila, zlasti za vozila z večjo nosilnostjo. Cestna taksa mora imeti značaj nadomestila za večji del stroškov uporabe infrastrukture, zato je treba ukiniti brezplačne dovolilnice, razen v kombiniranem transportu; — postopno prerazporediti prometni davek od maloprodajne cene bencina v korist razvoja cestne infrastrukture, — povečati cene plinskega goriva in bencina namensko v korist razvoja cestne infrastrukture, — v mednarodnem prometu dopolniti bilateralne sporazume z določbo, da za vozila, ki v mednarodnem okviru sodelujejo v sestavljenem prometu oziroma sc prevažajo z -oprtnikom«, ni potrebna dovolilnica pn tistih vožnjah, ki jih tovornjaki prevozijo »na oprtniku«; (Nosilec: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije v dogovoru s preostalimi republikami). 2.4. omejiti promet cestnih tovornih vozil, katerih osni pritisk in skupna teža prekomerno obremenjujejo javne ceste ter onemogočajo normalno odvijanje prometa. V ta namen je treba: — proučiti konstrukcijo in tehnično stanje vseh javnih cest ter prilagoditi dovoljene osne pritiske dejanskemu stanju posameznih cestnih odsekov. Zaradi preprečevanja prekomernega izrabljanja javnih cest glede na njihovo tehnično stanje je treba zmanjšati skupno dovoljeno težo vozil od sedanjih 40 ton na 30 ton; — zaradi zagotovitve večje propustnosti in potovalne hitrosti prepovedati promet vozilom na magistralnih cestah — z izjemo na cestah, ki imajo počasne pasove — ki skupaj s tovorom ne dosegajo hitrosti vsaj 40 kilometrov na uro; (Nosilec: Republiški komite za promet in zveze, Republiški sekretariat za notranje zadeve in Republiška skupnost za ceste). 2.5. v večjih mestnih središčih izdelati potrebne ukrepe za postopno omejevanje prometa z osebnimi vozili ter za učinkovitejše uvajanje javnega mestnega in primestnega prometa; (Nosilec: izvršni sveti skupščin občin). 2.6. omejiti cestni prevoz tovornih vozil na magistralnih -cestah v prometnih konicah, dnevih pred prazniki in ob republiških in zveznih praznikih; (Nosilec: Republiški sekretariat za notranje zadeve, Republiški komite za promet in zveze). 2.7. zaostriti kontrolo in odgovornost udeležencev v cestnem prometu glede varnosti nrometa in glede nedovoljene uporabe javnih cest. Zaostriti kontrolo, odgovornost in discinlino delavcev v železniškem in cestnem pfometu glede varnosti, rednosti in kvalitete prevozov. Ustrezno organizirati in kadrovsko usposobiti notranjo kontrolo v organizacijah združenega dela, ki opravljajo javni prevoz, zaradi zagotovitve doslednega izvajanja varnostnih ukrepov; (Nosilec: Republiški sekretariat za notranje zadeve, Republiški komite za promet in zveze in organizacije združenega dela javnega prometa). 2.8. usposobiti in opremiti mednarodne mejne cestne prehode magistralnih cest, cest s sosednjo republiko in z luko Koper s stalnimi vgrajenimi tehtnicami ter zagotoviti redno tehtanje vseh naloženih tovornih vozil. Izvajati tudi občasne meritve v notranjosti in na regionalnih cestah. Dosledno izvajati sprejete in dogovorjene ukrepe ter najstrožje ukrepati; (Npsilec: Republiška skupnost za ceste, Republiški sekretariat za notranje zadeve). 2.9. zaradi potrebnega in učinkovitega nadzora varnosti železniškega prometa v okviru Republiškega prometnega inšpektorata razširiti inšpekcijsko službo za varnost v železniškem prometu; (Nosilec: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije). 2.10. da Železniško gospodarstvo Ljubljana usposobi magistralne mreže in organizira prevoz tranzitnih cestnih vozil v kombiniranem prevozu, zlasti tovorov za luko Koper in v dogovoru z Železniškim transportnim podjetjem Zagreb tovorov v tranzitu; (Nosilec. Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet, Železniško gospodarstvo Ljubljana). ' , 2.11. izdelati programe pospešene racionalizacije pretoka blaga in spremljanje le-te; (Nosilec: Gospodarska zbornica Slovenije). 2.12. določiti sistem PTT zvez kot osnovni in nosilni sistem, na katerega se navezujejo vsi ostali funkcionalni sistemi zvez. S samoupravnim sporazumom med nosilci sistemov zagotoviti skupno in usklajeno uporabo obstoječih sistemov in gradnjo bodočih; Nosilec: Samoupravna interesna skupnost za PTT promet). 2.13. izdelati in tekoče spremljati konkretne akcijske programe za učinkovitejše gospodarjenje in povečanje obsega dela, izboljšanje organizacije in kadrovske strukture v vseh samoupravnih interesnih skupnostih s področja prometa in zvez. V organizacijah združenega dela z večjim obsegom notranjih in zunanjih transportnih storitev je treba čimprej organizirati ustrezne specializirane strokovne službe za organizacijo transportnih tokov. (Nosilec: Ustrezna samoupravna interesna skupnost, Gospodarska zbornica Slovenije). 2.14. intenzivirati strokovno delo in raziskovalno dejavnost kot osnovo za kvalitetno in pravočasno prometno sistemsko ukrepanje ter za bolj smotrno investicijsko odločanje v prometni infrastrukturi, upoštevaje kompleksni razvoj transportnega sistema. Temu delu je treba postaviti cilje, opredeliti program prednostnih nalog in zagotoviti finančna sredstva. (Nosilec: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov). 3. Slaba organiziranost in nepovezanost posameznih prometnih panog in prometa v celoti je. največkrat vzrok neracionalnemu in družbeno škodljivemu obna- \ šanju posameznih organizacij združenega dela. Zato je ustrezna samoupravna organiziranost in medsebojna povezanost v enoten samoupravni prometni sistem pogoj za družbeno učinkovito izvajanje skladnega razvojnega programa in ustrezne prometne politike. Treba je: 3.1. ustrezno strokovno organizirati in utrditi delovanje samoupravnih interesnih skupnosti, in sicer za železniški in luški promet, za ceste ter za PTT promet; (Nosilec: Ustrezne samoupravne interesne skupnosti, Gospodarska zbornica Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov, Republiški komite za promet in zveze). 3.2. samoupravno organizirati in povezati temeljne organizacije združenega dela cestnega prevoza za gospodarsko in prometno zaokroženo območje ter doseči združitev in delitev dela vseh organizacij cestnega javnega prevoza v SR Sloveniji; (Nosilec: Gospodarska zbornica Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov, Republiški komite za promet in zveze). 3.3. samoupravno organizirati in interesno povezati z uporabniki organizacije združenega dela letališke dejavnosti; (Nosilec: Gospodarska zbornica Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov, Republiški komite za promet in zveze). 3.4. z ustreznimi dogovori povezati interesne skupnosti v prometu in zvezah in preostale nosilce prometnih dejavnosti v zvezo samoupravnih interesnih skupnosti prometa in zvez. (Nosilec: Gospodarska zbornica Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov, Republiški komite za promet in zveze). IV. IZVAJANJE SPREJETIH NALOG IN UKREPOV 1. Nosilci nalog in ukrepov morajo v okviru svojih pristojnosti sprejeti do 30. aprila 1977. leta podrobne terminske in medsebojno usklajene akcijske programe in pri njihovem izvajanju po potrebi sprejemati tudi dodatne ukrepe za uresničitev dogovorjenih ciljev. V akcijskih programih naj se pri vseh nalogah, pri katerih je to mogoče, postavljeni cilji tudi kvantiflcirajo. 2. Nosilci nalog morajo tekoče spremljati m analizirati učinke sprejetih ukrepov in izvajanje sprejetih razvojnih usmeritev in o ugotovitvah sproti, najmanj pa enkrat letno, poročati Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, le-ta pa Skupščini SR Slovenije. 3. Za izvajanje sprejetih nalog in ukrepov se morajo nosilci ustrezno organizirati in v okviru Republiškega komiteja za promet in zveze ob sodelovanju Gospodarske zbornice Slovenije usklajevati svoje delo. St. 34-66/77 Ljubljana, dne 23. februarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 172. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. alinee 27. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71), 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. februarja 1977 sprejela ODLOK o soglasju k srednjeročnemu planu vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 Daje se soglasje k srednjeročnemu planu vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980, ki ga je sprejela skupščina Republiške skupnosti za ceste na svojem rednem zasedanju dne 29. marca 1976. St. 34-45/77 Ljubljana, dne 23. februarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 173. Na podlagi 335. člena in 42. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 44. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. februarja 1977 sprejela ODLOK o statističnih raziskovanjih Socialistične republike Slovenije v letu 1977 I V letu 1977 se bodo v Socialistični republiki Sloveniji izvajala v tem odloku navedena statistična raziskovanja kot dopolnitev statističnim raziskovanjem iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso Socialistično republiko Slovenijo. Načrt statističnih raziskovanj je sestavni del tega odloka. II Finančna sredstva za izvedbo načrta statističnih raziskovanj so zagotovljena Zavodu SR Slovenije za statistiko v okviru dodeljenih proračunskih sredstev. Raziskovanja po tem odloku, za katera niso zagotovljena prpra(‘unska sredstva, financirajo uporabniki sami. Ta raziskovanja so: 9. Kadrovska evidenca (KE-1, KE-2, KE-3) 12. Popis zavarovancev (PZ) 16. Prognoza organizacij združenega dela v industriji (KT-1J 18. Spremembe v stanju obrtniških organizacij (Obrt-1) 19. Obrtna dejavnost, ki se opravlja s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov (Obrt-3) — 20. Investicije v komunalne naprave za komunalne storitve (K-l) 21. Komunalne organizacije (K-3) Če upoz'abniki ne zagotove finančnih sredstev zu posamezno raziskovanje, se tako raziskovanje ne bo izvajalo. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 05-4/77 Ljubljana, dne 23 -februarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. Načrt statističnih raziskovanj v SR Sloveniji v letu 1977 zap. St. Raziskovanja V sel?in# Podatke mora dati kdo kdaj Prvi rezultati obdelave STATISTIKA PREBIVALSTVA 1. Rojstva (DEM-1) (dopolnitev' k zveznemu raziskovanju) Z 2. Smrti (DEM-2) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 3. Sklenjene zakonske zveze (DEM-3) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Osebna matična številka obča- Matični uradi na, državljanstvo otroka, osebna matična številka matere, državljanstvo matere, osebna matična številka očeta, državljanstvo očeta, ali je otrok prijavljen v občinski register / stalnega prebivalstva Osebna matična številka obča- , Matični uradi na. državljanjstv.o. priimek in . - ime zakonca, osebna matična številka in rojstni datum za ,• , <"•: konca . ■ ? . z. Osebna matična številka ženi- Matični uradi na, državljanstvo, osebna matična številka neveste, državljanstvo 4. Razveze zakonske zveze Osebna matična številka moža. Okrožna sodišča, (RB-1) osebna matična številka žene matični uradi (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 5. Priznanje očetovstva, po-zakonitev in posvojitev otroka (DEM-1 a) (republiško raziskovanje) Osebna matična številka, kraj Matični uradi, dogodka, vpis v rojstno ma- občinska sodišča Učno knjigo, datum vpisa zaznambe, datum dogodka, priimek in ime otroka, datum rojstva, spol, stalno prebivališče; priimek in ime očeta, osebna matična številka, datum rojstva, poklic, položaj V'poklicu, stalno prebivališče; priimek in ime matere, oSebnp matična številka, datum roj- 3. v mesecu 30. 6. . v i. .vr 3. v mesecu 30. 6. 3. v mesecu 30. 6. '..Vf..' -U-' ja. v mesecu .30. 6. . 3. v meseca 30. 6. :: —• : > • i is. »;•.. , .... .. • Z*X'' Rautlikovamje Vsebina Potiatke mora dati kdo kdaj prvi rezultati obdelave stva, poklic, položaj v pokliču, stalno prebivalište; priimek in ime posvojitelja, osebna matična številka, datum rojstva, družinski stan, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče; priimek in ime posvojiteljice, osebna matična številka, datum rojstva družinski stan, poklic;, položaj v poklicu, stalno prebivališče; kdo so posvojitelji 6. Spremembe priimkov tn Prejšnji priimek in ime, rojstni Pristojni organi sproti imen datum, spol, osebna matična notranje uprave številka, novi priimek in ime, v datum spremembe 7. Selitveno gibanje prebivalstva (SEL-l) (republiško raziskovanje) 8. Mesečni pregled o gibanju in stanju stalnega prebivalstva (SEL-4) (republiško raziskovanje) Naselje, ulica in hišna številka, občina, kjer se občan prijavlja, oziroma odjavlja; osebna matična številka (OMS); priimek in ime občana, ki se prijavlja oziroma odjavlja; priimek, ki ga je imel ob rojstvu; priimek in ime očeta, dekliški priimek in ime matere; datum in kraj rojstva, spol, državljanstvo, narodnost, družinski stan, šolska izobrazba, poklic, zaposlitev, prejšnje stalno prebivališče in vzrok selitve; priimek in ime osebe, ki vodi gospodinjstvo in razmerje do nje Po vrsti spremembe, vse prijave, odjave, živorojeni in umrli, rekapitulacija o gibanju stalnega prebivalstva na območju prijavnega urada Matični prijavni uradi Matični prijavni uradi 3. v mesecu 30. 6. 3. v mesecu 10. v mesecu 9. Kadrovska evidenca v SR Sloveniji (KE-1, KE-2, KE-3) (republiška raziskava) Identifikacijski podatki, strokovna in šolska izobrazba ter poklic in delovno mesto, vrste in število funkcij, odlikovanja in pohvale, specialna usposobljenost in pripravljenost občana za delo na strokovnem in družbenopolitičnem področju, (sprotno vodenje evidence Za vse nove kadre in vnašanje sprememb) Organizacije Organizacije sproti združenega dela združenega in skupnosti ter dela oziroma občinske skupščine skupnosti 7. v mesecu, občinske skupščine 15. v mesecu STATISTIKA DELA 10. Osebni dohodki po poklicih (RAD-LDZ) (republiško raziskovanje) Osebni dohodki in število zaposlenih za 215 poklicev glede na prakso In kvalifikacijo Organizacije združenega dela in skupnosti 11. Družbena prehrana (RAD-DPR) (republiško raziskovanje) Družbena prehrana v organizaciji glede na število in vrsto obrokov ter obliko organiziranosti Organizacije združenega dela in skupnosti 2. 4. 2. 4. 12. Popis zavarovancev v družbenem sektorju (PZ) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju popisa zaposlenih) Po stanju 31. 12. 1976 podatki o Organizacije osebnih zavarovancih: o spolu, združenega dela datumu rojstva, poklicu, stal- in skupnosti nem prebivališču, dnevnem delovnem času, temelju zavarovanja; podatki o zavarovanih družinskih članih; o sorodstvenem razmerju, imenu, datumu rojstva, stalnem prebivališču, mestu izobraževanja učencev srednjih šol 28. 2 15. 9 15. 9. 30. 9. Raziskovanja Vsebina Podatke mora dati kdo kdaj Prvi rezultati obdelave STATISTIKA GOSPODARSKIH BILANC 13. Letne poročilo odkupa in prodaje kmetijskih pridel- Spremljanje odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov — premi- Organizacije združenega dela, 20. 2. 1. 3. kov, za katere se uveljavlja premija (Dop. TRG-31/76) (Dop. TRG-33'76) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) ran j e količine, njihova vrednost brez premije in s premijo registrirane za odkup in prodajo kmetijskih pridelkov od individualnih kmetov 20. 7. 1. 8. 14. Reprodukcijska poraba, zaloge, nabave in poraba (PB-11 b) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Nabava surovin, materiala, trgovskega blaga in storitve po dobaviteljih ter prodaja blaga in storitev po kupcih Organizacije združenega dela v gospodarstvu in izbrane organizacije v negospodarstvu 20. 5. 1978 15. Razvoj drobnega gospodarstva, izdelava metodologije in dodatna raziskava k rezultatom obstoječih raziskav (KGI, DP itd.) na obrazcu DG STATISTIKA INDUSTRIJE Število zaposlenih, aktivna osnovna sredstva, družbeni proizvod Občinske skupščine 20. 5. 20. 10. 16. Prognoza organizacij združenega dela v industriji (KT-1) (republiško raziskovanje) Pričakovanje obsega industrijske proizvodnje v mesecu in problematika k spremembam v proizvodnji Izbrane organizacije združenega dela v industriji 20. v mesecu 26. v mesecu 17. Industrijske proizvodne Proizvodne zmogljivosti, bi- Organizacije Prvo Drugo zmogljivosti (IND-RO/P) (republiško raziskovanje) lanca surovin in reprodukcijskih materialov. Potrebni in razpoložljivi energetski viri. Potrebni in razpoložljivi delavci združenega dela v industriji trimesečje .tri- mesečje STATISTIKA OBRTI IH Spremembe v stanju obrt- Število obrtnih organizacij v Občinske 15. 1. in 3. 3. in niških organizacij (Obrt-1) (republiško raziskovanje) združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, in s sredstvi, ki so v lasti občanov skupščine 15. 7. 3. 9. 19. Obrtna dejavnost, ki se Zaposleni po strokah in kva- Občinske 20. 3. 5. 6. opravlja s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi,;ki so v lasti' občanov (Obr't-3) lifikaciji skupščine '1 STATISTIKA KOMUNALE 20. Investicije v komunalne naprave za komunalne storitve (K-l) (republiško raziskovanje) Investicije po virih sredstev, namenu porabe in mestih; izdatki občin in mest za skupne komunalne storitve Občinske skupščine in skupščina mesta Ljubljana 20. 3. . 20. 6. 21. Komunalne organizacije (K-3) (republiško raziskovanje) STATISTIKA STANOVANJ Osnovna sčedstva, investicije v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe, struktura vrednosti proizvodnje in storitev, zaposleni po izobrazbi, tarifa za komunalne proizvode in storitve Komunalne organizacije •• i. ; ■ 10. 4. 5. 7. 22. Četrtletno poročilo o do- Število in vrednost dograjenih Samoupravne 20. 1. 30. 1. grajenih stanovanjih stanovanj, površina, struktura, stanovanjske 20. 4. 30. 4. (GRADB-31) (republiško raziskovanje) viri sredstev, družbena pomoč skupnosti 20. 7. 20. 10. 30. 7. 30. 10. t Zan Podatke mora dati Prvi rezultati gt; Raziskovanja Vsebina kdo kdaj obdelave 23. Polletno poročilo o indivi- Število dograjenih stanovanj. Skupščine občin 20. 7 30. 7. dualni graditvi stanovanj površine, nedokončana stano- 20. 1. 30. 1. in pripravi zemljišč vanja, odkupljena in komu- (GRADB-41) nalno pripravljena zemljišča (dopolnitev . k zveznemu raziskovanji!) 24. Letno poročilo o dejavnosti Poslovanje samoupravne sta- Samoupravne 10. 3. 30. 3. samoupravne stanovanjske novanjske skupnosti. Uprav- stanovanjske interesne skupnosti ljanje s stanovanjskimi zgrad- skupnosti . (GRADB-15) bami in poslovnimi prostori (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) STATISTIKA PROMETA IN ZVEZ 25. Problematika o javnem Izkoriščanje prevoznih sred- Organizacije 15. 1. 30. 1. prometu (SAM-11, priloga) stev. zmogljivost ob prometnih združenega dela 10. 4. 30. 4. (dopolnitev k zveznemu konicah, investicije, stroški in v javnem prometu 10. 7. 30. 7. raziskovanju) cene 10. 10. 30. 10. 26. Tovorni in potniški promet Prevoz potnikov in blaga v Železniško 30. v mesecu 15. v na- (Prom-2el-l) notranjem in mednarodnem gospodarstvo slednjem (dopolnitev k zveznemu prometu Ljubljana mesecu raziskovanju) 27. Poštne storitve (308 A) Vrste pošiljk, TT storitve, za- Združeno PTT 22. v mesecu 5. v na- (dopolnitev k zveznemu posleni, dohodki podjetje slednjem raziskovanj u) mesecu 28 Promet potnikov z vlaki. Prispeli in odšli potniki v Carinarnice 10. v mesecu 30. v letali, ladjami (S2-3, SP-2, rednem in maloobmejnem pro- •mesecu SV-3) metu (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 29. Promet žičnic (Prom/2l-l) Prepeljane osebe, dohodki in Upravljale! žičnic 10. 1. 30. 1. (republiško raziskovanje) izkoriščanje žičnic 10. 4. 30. 4. 10. 7. 30. 7. 10. 10. 30. 10. 30. Dohodki v železniškem pro- Dohodki in devizno poslovanje Železniško 10. 3. 30. 3. metu (Prom 2el-2) v železniškem prometu gospodarstvo 15. 5. 30. 5. (republiško raziskovanje) Ljubljana 15. 8. 30. 8. 15. 11. 30. 11. 31. Dohodki na letališčih Dohodki in devizno poslovanje Letališče 10. 3. 30. 3. (Prom/zrač-1) letališč Ljubljana-Pula 15. 5. 30. 5. (republiško raziskovanje) 15. 8. 30. 8. 15. 11. 30. 11, STATISTIKA GOSTINSTVA IN TURIZMA 32. Turistične zanimivosti Domači in tuji obiskovalci Izbrani turistični 3. v mesecu 18. 1. (TU-2) turističnih zanimivosti, iztržek objekti 18. 4. (republiško raziskovanje) za prodane vstopnice 18. 7. 18. 11. STATISTIKA IZOBRA2EVANJA 33. Vpis študentov v zimski Podatki o starših ali vzdrže- Studenti fakultet, Ob vpisu 25. 3. v n: semester 1977/78 (ŠV-20) valcih (poklic, zaposlitev, šol- visokih in višjih slednjem (dopolnitev k zveznemu ska in strokovna izobrazba); šol let« raziskovanju) podatki o študentu (stanovanje, * prehrana), osebna matična šte- vilka 34. Diplomirani študentje Starši ali vzdrževalci po po- Študenti fakultet, Ob diplomi 27. 3. (ŠV-50) klicu, zaposlitvi, šolski in stro- visokih in višjih (dopolnitev k zveznemu kovni izobrazbi, osebna ma- šol raziskovanju) tična številka 35. Doktorji znanosti (SV-70) Starši ali vzdrževalci po po- Doktorji znanosti ud prijavi 12. 2. na- (dopolnitev k zveznemu klicu, zaposlitvi, šolski in slednje raziskovanju) strokovni izobrazbi, osebna leto matična številka Zap. St. Raziskovanja Vsebina Podatke mora dati kdo kdaj Prvi rezultati obdelave 36. Diplomanti podiplomskega študija (SV-80) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 37. Izobraževanje v organizacijah združenega dela (RAD-IZ) (republiško raziskovanje) 38. Štipendisti (RAD-10 A) (republiško raziskovanje) Starši' ali vzdrževalci po poklicu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi, osebna matična številka Podatki o vrsti, načinu in trajanju izobraževanja ter o udeležencih Podatki o dajalcih in uporabnikih štipendij in posojil po vrsti šole in višini štipendije ter o dohodkih v gospodinjstvu uporabnika Diplomanti Ob diplomi podiplomskega študija Organizacije 31. 8. združenega dela Dajalci štipendij 31. 12 in posojil 13. 3. naslednje leto 25. 10. 30. 4. naslednje leto STATISTIKA TELESNE KULTURE 39. Telesna vzgoja v šolah in vzgojno varstvenih zavodih (TK-1 A, 1 B in 1 C) (republiško raziskovanje) 40. Športno rekreacijska dejavnost v organizacijah združenega dela (TK-3) (republiško raziskovanje) 41. Šolanje kadrov za telesno kulturo (TK-4) (republiško raziskovanje) Podatki o učencih, učiteljih in pouku telesne vzgoje, zdravniških pregledih, športni dejavnosti in aktivnosti, šolskih športnih društvih Podatki o športno rekreacijski dejavnosti zaposlenih, organizaciji, razvitosti, oblikah in financiranju Podatki o 'študentih, učiteljih telesne kulture, šolanju in doseženih kvalifikacijah Visoke in višje 8. 1. šole, osnovne in 17. 6. srednje šole 14. 1. vzgojnovarstveni zavodi Izbrane 4. 2. organizacije združenega dela Sole in šolski 10. 1. centri, ki izobražujejo strokovni kader 42. Delo dispanzerjev in ambu- Podatki o zdravnikih, pregle- Športni dispanzerji 7. 1. lant za zdravstveno varstvo danih športnikih in delu in ambulante športnikov (TK-5) (republiško raziskovanje) 43. Dejavnost organizacij za Podatki o članih, športnih pa-telesno kulturo (FK-1) nogah in kadrih ter finančnem (republiško raziskovanje) poslovanju Organizacije za telesno kulturo 25. 2. 21. 2. 20. 9. 18. 3. 7. 5. ' 27. 1. 4. 2. 25. 8. DRUŽBENOPOLITIČNA STATISTIKA 44. Zbiranje in poraba samo- Podatki o samoprispevku Občinske 31. 12. 15. 3. prispevkov (območje, datum, obdobje, na- skupščine, (republiško raziskovanje) men uvedbe, način odločitve, krajevne skupnosti zbrana sredstva, stopnje plačevanja, učinki, zgrajeni objekti, sredstva) STATISTIČNA DOKUMENTACIJA 45. Register teritorialnih enot (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Spremembe in preimenovanja naselij, imenovanje in preimenovanje ulic, spremembe v oštevilčenju hiš. Novonumerirane hiše in njihova pripadnost statističnemu okolišu. Teritorialne spremembe pri krajevni skupnosti. Spremembe v organiziranju matično-prijavne službe Občinske skupščine 46. Minimum skupnih kazalcev ' (MSK) Podatki o zaposlenosti, uvoz in izvoz blaga in storitev, celotni dohodek in delitev, investicije in drugi izvedeni kazalci, proizvodnja in storitve, poraba surovin in reprodukcijskega materiala, podatki o družbenem standardu Organizacije združenega dela sproti 21. 2. marec— april ( 174. Na podlagi 335. člena in 13. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 13. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-443/74), 13. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. februarja 1977 sprejela ODLOK o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti za gradbeništvo Slovenije Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti za gradbeništvo Slovenije, ki ga je Skupščini Socialistične republike Sloveniije poslala v potrditev Izobraževalna skupnost za gradbeništvo Slovenije 11. januarja 1977. St. 025-28/77 Ljubljana, dne 23. februarja 1977. 'Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 175. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. februarja 1977 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji dunajske konvencije o predstavljanju držav v njihovih odnosili z mednarodnimi organizacijami splošnega značaja Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji dunajske konvencije o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami splošnega značaja, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-158/77 Ljubljana, dne 23. februarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik , Marijan Brecelj 1. r. 176. Na podlagi prvega odstavka 271. Člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega raz- delka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. februarja 1977 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji evropske konvencije o ekvivalenci diplom, na podlagi katerih se je mogoče vpisati na visokošolske ustanove Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji evropske konvencije o ekvivalenci diplom, na podlagi katerih se je mogoče vpisati na visokošolske ustanove. ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-159/77 Ljubljana, dne 23. februarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 177. Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. februarja 1977 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji dodatnega protokola k evropski konvenciji o ekvivalenci diplom, na podlagi katerih se je mogoče vpisati na visokošolske ustanove Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji dodatnega protokola k evropski konvenciji o ekvivalenci diplom, na podlagi katerih se je mogoče vpisati na visokošolske ustanove, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-160/77 Ljubljana, dne 23. februarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj L r. 178. Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora občin dne 23. februarja 1977 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji evropske konvencije o priznavanju obdobja visokošolskega študija Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji evropske konvencije o priznavanju obdobja visokošolskega študija, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-161/77 Ljubljana, dne 23. februarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. t. 179. Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena. 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. februarja 1977 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji evropske konvencije o akademskem priznavanju univerzitetnih kvalifikacij Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji evropske konvencije o akademskem priznavanju univerzitetnih kvalifikacij, ki ga je S'kupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-162/77 Ljubljana, dne 23. februarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 180. Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 335. člena, 5. točke 326. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zborna združenega dela in Zbora občin dne 23. februarja 1977 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o preprečevanju in kontroli poklicnih nevarnosti, ki jih povzročajo kancerogene substance in agensi Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o preprečevanju in kontroli poklicnih ne-varnosti, ki jih povzrpčajo kancerogene; substance in agensi, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične lederativne republike Jugoslavije. Št. OiOl-163'77 Ljubljana, dne 23. februarja 1977. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj I. r. 181. Na podlagi 244. člena ustave SFRJ sklenejo; izvršni sveti skupščin SR Bosne in Hercegovine, SR Crne gore, SR Hrvatske, SR Makedonije, SR Slovenije, SR Srbije, SAP Kosova in SAP Vojvodine DOGOVOR o zagotovitvi sodelovanja na področju geodetske dejavnosti 1, člen Izvršni sveti skupščin socialističnih republik in izvršni sveti socialističnih avtonomnih pokrajin (v nadaljnjem besedilu: udeleženci dogovora) so se sporazumeli, da vzpostavijo stalne oblike sodelovanja na področju geodetske dejavnosti, da bi čjm popolnejše usklajevali in uresničevali skupne interese. 2. člen Udeleženci dogovora sodelujejo in usklajujejo svoje aktivnosti v vseh zadevah skupnega interesa, Se posebno pri: — planiranju in programiranju del temeljnih mrež stalnih geodetskih točk (astronomsko-geodetsko, gra-vimetrične, triangulacijske in nivelmanske mreže), izdelavi geodetskih načrtov in kart ter geodetski informatiki, — pripravi in izmenjavi informacij, analiz, elaboratov, osnutkov' predpisov in drugih strokovnih materialov, — organiziranju in razvoju znanslveno-raziskoval-nega dela, — hrambi in uporabi geodetske dokumentacije, — organizaciji' in delu geodetske službe, — strokovno izdejateljski dejavnosti, — sodelovanju z zveznimi organi in organizacijami, — sodelovanju z mednarodnimi organi in organizacijami in odgovarjajočimi organi in organizacijami drugih držav. ■ 3. člen Da bi zagotovili sodelovanje iz 2. člena tega dogovora, udeleženci dogovora ustanove kolegij za geo- dezijo kot stalno skupno koordinacijsko telo za vprašanja geodezije (v nadaljnjem besedilu: kolegij). Kolegij razpravlja o vprašanjih, ki so skupnega pomena in zagotavlja sodelovanje z namenom njihovega usklajevanja in dajanja iniciative za ustrezne ukrepe in aktivnosti. Kolegij ima osem članov. Kolegij sestavljajo predstojniki republiških in pokrajinskih upravnih organov, pristojnih za geodetske zadeve. 4. člen Kolegij ima predsednika. Funkcija predsednika traja eno koledarsko leto s tem, da se vsi člani kolegija v tej iunkciji menjavajo po abecednem vrstnem redu nazivov republik oziroma pokrajin. 5. člen Kolegij sprejme poslovnik, s katerim podrobneje določi način svojega deia. Administrativno-tehnične zadeve za potrebe kolegija opravlja tisti republiški oziroma pokrajinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, kateiegai član je predsednik kolegija. 6. člen Za izvrševanje določenih zadev in nalog kolegij lahko ustanavlja ustrezna delovna telesa ali te naloge poverja ustreznim organom in organizacijam. Sredstva za zadeve in naloge iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo udeleženci dogovora s posebnim dogovorom. , 7. člen Spremembe in dopolnitve tega dogovora lahko predloži vsak njegov udeleženec, a izvršijo se na način in po postopku, po katerem je sklenjen ta dogovor. 8. člen Ta dogovor je sestavljen v osmih izvodih, ki se štejejo kot verodostojno besedilo dogovora. 9. člen Ta dogovor podpišejo v imenu njihovih udeležencev pooblaščeni predstavniki izvršnih svetov republik oziroma avtonomnih pokrajin. 10. člen Ta dogovor je sestavljen v jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti, objavi pa se v uradnih glasilih republik oziroma avtonomnih pokrajin. Sarajevo, dne 11. februarja 1977. 182. Na podlagi drugega odstavka 19. člena zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74) sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in skupščine občin v SR Sloveniji ter Skupščina mesta Ljubljane DRUŽBENI DOGOVOR o kriterijih za programiranje, sofinanciranje in izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu v obdobju 1976 do 1980 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Podpisniki ugotavljajo, da obstoji potreba po čim hitrejši izdelavi temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:500, 1:1000, 1:2000 in 1:2500 (v nadaljnjem besedilu: temeljni topografski načrti v večjem merilu) za mesta in naselja kakor tudi za druga območja, kjer je predvidena intenzivna izraba prostora. 2. člen S tem dogovorom podpisniki določajo kriterije za programiranje, sofinanciranje in izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu v obdobju 1976 do 1980. II. PROGRAMIRANJE 3. člen Podpisniki se dogovorijo, da se pri izboru območij ki pridejo v poštev za izdelavo temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu, vključijo predvsem naslednja območja: — občinska središča in mesta; — druga naselja, za katera so izdelani oziroma predvideni urbanistični in zazidalni načrti; — druga območja, za katera so predvideni urbanistični in zazidalni načrti. Pri določitvi prioritete vključitve posameznih območij se upošteva pomembnost naselja, število preb valstva, zaokroženost območja in obseg območja, k. praviloma zajema vsaj 30 hektarjev. 4. člen Srednjeročni program izdelave temeljnih topograf skih načrtov v večjem merilu za obdobje 1975 do 198u sprejmejo občinske skupščine na osnovi skupnega usklajenega programa predlogov Geodetske uprave SR Slovenije in občinskih geodetskih organov. Letne programe izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu sprejme občinski geodetsk: organ v soglasju z Geodetsko upravo SR Slovenije. III. SOFINANCIRANJE 5. člen Kriteriji za določitev deleža sofinanciranja republi ke pri izvedbi programa iz prejšnjega člena je narod:;: dohodek na prebivalca za leto 1973, ugotovljen po pc datkih Zavoda za statistiko SR Slovenije (Slat.st.č' informacije št. 141 od 30. 10. 1974). G. Men Glede na kriterij iz prmšrne" lena bo republika v obdobju 1976 do 1980 sofinancirala izde’avo temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu po naslednjem ključu: w co > ■s ii •= g = 5 o a.S « ■O pografskih načrtov ter smotrno izkoristile kadrovske in tehnične kapacitete, se občine obvežejo v roku treh , mesecev po sklenitvi tega dogovora, za svoje območje občlna pooblastiti geodetsko organizacijo združenega dela za izvajanje vseh nalog, ki so predmet tega dogovora za obdobje vseh 5 let. 10 25 30 35 40 102.497 Ljubljana Center večji od 30.000 Celje, Jesenice, Koper, Kranj, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Piran, Trbovlje, Velenje 25.000—30.000 Maribor, Metlika, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sežana, Škofja Loka, Tržič 20.000—25.000 Cerknica, Domžale, Dravograd, Hrastnik, Idrija, Izola, Kamnik, Kočevje, Krško, Logatec, Vrhnika, Žalec 15.000—20.000 Ajdovščina, Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Laško, Litija, Mozirje, Ribnica, Slovenske Konjice, Tolmin, Zagorje ob Savi 45 10.000—15.000 Brežice, Črnomelj, Grosuplje, Lendava, Ljubljana Vič-Rud-nik, Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj, Radlje ob Dravi, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trebnje 50 manjši qd 10.000 Lenart, Ormož 10. člen Osnova za določitev stroškov izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu so hektarske cene za posamezne kategorije zemljišč in posamezne metode izmeritve po 7. členu tega družbenega dogovora. Hektarske cene sprejmejo z dogovorom Geodetska uprava SRS, občinski geodetski organi .in geodetske delovne organizacije iz 9. člena tega družbenega dogovora. 11. člen Geodetska dela v posamezni občini se izvajajo po pogodbi, ki jo sklenejo Geodetska uprava SR Slovenije, občina in izvajalec, V pogodbi se določi tudi konkretna višina stroškov za posamezna območja izmeritve ter uredi nadzor nad izvajanjem del. V. KONČNE DOLOČBE 12. člen Spremljanje izvajanja tega dogovora, opozarjanje na neskladja v cenah in drugem ter predlaganje ukrepov za njegovo uresničevanje izvršujejo Geodetska • uprava SR Slovenije in občinski geodetski organi za dela na svojem območju ter obveščajo o tem podpisnike tega dogovora. Konkretno višino teh sredstev zagotovi republika v okviru republiškega srednjeročnega programa vseh geodetskih del, občine pa v okviru občinskega srednjeročnega programa geodetskih del. IV. IZVAJANJE 7. člen Geodetska deta se izvajajo po metodi izmeritve (te-restrična, aerofotogrametrična), ki zagotavlja čim večjo ekonomičnost, hitrost in natančnost izdelave temeljnih topografskih načrtov. O izbiri metode iz prejšnjega odstavka se glede na specifičnost posameznega območja dogovorita Geodetska uprava SR Slovenije in občinski geodetski organ. 8. člen Podpisniki se dogovorijo, da po predhodnem mnenju občinskega geodetskega organa in republiške geodetske uprave o izbiri izvajalca odloči vsaka posamezna občina za svoje območje. Za izdelavo temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu lahko občina pooblasti le geodetsko organizacijo združenega dela po zakonu o geodetski službi. 9. člen Da bi geodetske organizacije združenega dela lahko pravočasno planirale dola na izdelavi temeljnih to- . 13. člen Družbeni dogovor zavezuje glede pravic in obveznosti samo podpisnike. Ta družbeni dogovor se lahko spremeni ali dopolni le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. Podpisniki tega dogovora so Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Skupščina mesta Ljubljane in skupščine občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Koper, Krško, Laško, Lenart, Litija, Lendava, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec. Podpisi udeležencev so na originalu družbenega dogovora, ki je v arhivu Geodetske uprave SR Slovenije. 14. člen Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. ' St. 69-30/76 Ljubljana, dne 11. decembra 1970. 183. Na podlagi 38. člena zakona o sredstvih za delo upravnih organov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15-131/73) izdaja republiški sekretar za finance NAVODILO o načinu sestavljanja zaključnih računov upravnih organov za lcto 1976 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Upravni organi, sodišča, .javna tožnsiva, javna pravobranilstva in organi za kaznovanje prekrškov ter strokovne službe Predsedstva SR Slovenije, Skupščine SR Slovenije in njenega izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) zaključijo na koncu leta 1976 svoje poslovne knjige in druge evidence s stanjem na dan 31. decembra in sestavijo za to leto zaključni račun po določbah tega navodila. 2. Stanje sredstev in njihovih virov ugotovijo upravni organi z inventurnim popisom. 3. Zaključni račun upravni organov obsega: — zaključni račun na obrazcu ZROU — ZAKLJUC-ni RAČUN UPRAVNEGA ORGANA na dan 31. decembra 1976; — posebne podatke po odredbi o metodi za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 30/76); — zaključni list na dan 31. decembra 1976; — obrazložitev bilančnih postavk. II. SESTAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA 1. Zaključni račun upravnega organa za 19.. ieto izpolni upravni organ na obrazcu ZROU — ZAKLJUČNI RAČUN UPRAVNEGA ORGANA. Podatke v AKTIVO pod oddelek I. SREDSTVA OPREME IN NEPREMIČNIN izpolni upravni organ takole: — pod zap. št. 1, 2 in 3 vpiše podatke iz ustreznih kontov, ki so označeni v drugem stolpcu tega obrazca; — pod zap. št. 4 vpiše knjigovodske popravke, obračunane na koncu leta z uporabo stopenj, ki so predpisane po veljavnih stopnjah, če je bila s predpisom uvedena amortizacija opreme; — pod zap. št. 5 vpiše razliko zap. št. 1, 2 in 3 manj zap. št. 4; — pod zap. št. 6 in 7 vpiše podatke izločenih denarnih sredstev za nepremičnine in opremo; — pod zap. št. 9 do 17 vpiše podatke iz! kontov sredstev skupne porabe, ki so pri posamezni postavki navedeni v drugem stolpcu; — pod zap. št. 19 do 25 vpiše podatke za redno dejavnost iz obračunskih računov, ki so pri posamezni postavki navedeni v drugem stolpcu; — pod zap. št. 26 do 32 vpiše sredstva, ki so mu bila zagotovljena za posebne namene, ne glede na to, ali jih uporablja za posebne namene, oziroma, ali jih uporablja za svoje posebne naloge ali pa je samo njihov nosilec in jih razporeja naprej; — pod zap. št. 33 do 38 vpiše podatke iz kontov virov sredstev nepremičnin in opreme; — pod zap. št. 39 do 42 vpiše podatke iz kontov virov sredstev skupne porabe; — pod zap. št, 44 do 48 vpiše podatke iz kontov o drugih virih sredstev za redno dejavnost; — pod zap. št. 49 do 53 vpiše podatke iz kontov drugih virov posebnih namenov. Pod B. — FINANČNI REZULTAT REDNE DEJAVNOSTI V LETU 1976, jzkaže upravni organ finančni rezultat redne dejavnosti v letu 1976, obračun doseženih in uporabljenih sredstev za redno dejavnost ter dokončno razdelitev teh sredstev za osebne dohodke, za sklade, za prenos v naslednje leto in za vplačilo v proračun, in sicer: — pod zap. št. 55 — vpiše prenesena sredstva, ki jih je pri končpi razdelitvi po zaključnem računu za prejšnje leto razporedil za financiranje redne dejavnosti v naslednjem lotu; pod to zaporedno številko izkaže začetno stanje na kontu 702; — pod zap. št. 56 — vpiše sredstva, prenesena med letom iz proračuna družbenopolitične skupnosti na njegov žiro račun kot sredstva za redno dejavnost in sicer: — posebej za osebne dohodke in — posebej za materialne stroške. Pod to zaporedno številko izkaže stanje sredstev, prenesenih iz proračuna v tekočem letu, ki je izkazano na terjatveni strani konta 700: — pod zap. št. 59 — izkaže morebitne lastne dohodke; — pod zap. št. 60 — izkaže izredne dohodke, na kontu 780; ,— pod zap. št. 63 — nabave potrošnega materiala in drobnega inventarja; pod to zaporedno številko izkaže stanje, ki ga na koncu leta izkazuje konto 712 in delno 760 za opravljene proizvodne in neproizvodne storitve, ki se po 9. členu zakona o sredstvih za delo upravnih organov v SR Sloveniji štejejo za materialne stroške in so izkazane na kontu 713, kot tudi opravljene storitve gospodarskih dejavnosti manjšega obsega, izkazane na kontu 760; — pod zap. št. 64 — izkaže amortizacijo — obračunano za tekoče leto. Če je družbenopolitična skupnost s svojimi predpisi vpeljala amortizacijo opreme, izkaže upravni organ pod to zaporedno številko stanje obračunane amortizacije, ki ga na koncu leta izkazujeta konto 715 za nepremičnine in opremo in konto 761 za gospodarsko dejavnost manjšega obsega; — pod zap. št. 65 — izkaže obračunane neto osebne prejemke, ki obremenjujejo materialne stroške v smislu določb družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma; — pod zap. št. 70 — izkaže obračunane akontacije neto osebnih dohodkov, obračunane do 31. decembra tekočega leta; — pod zapfšt. 79 — izkaže dosežene osebne dohodke, ki jih je treba izplačati delavcem po sklepu o do- končni razdelitvi po zaključnem računu, če so med letom izplačane akontacije osebnih dohodkov manjše od skupnega zneska osebnih dohodkov iz dokončne razdelitve sredstev za redno dejavnost po zaključnem računu za tekoče leto. S tem zneskom morajo biti zajeti tudi prispevki iz osebnega dohodka in na podlagi osebnega dohodka; — pod zap. št. 80, 81, 82 — izkaže sredstva, ki jih je z zaključnim računom za tekoče leto na podlagi dokončne razdelitve sredstev za redno dejavnost razporedila v te sklade; — pod zap. št. 86 do 110 — izkaže sredstva za posebne namene, ki jih je prejel posebej iz proračuna za posebne namene ali posebne naloge; — pod zap. št. 92 do 108 — izkaže porabo sredstev, razčlenjeno po vrstah posebnih namenov; poraba teh sredstev je evidentirana na posebnih analitičnih kontih skupine 73 (brez konta 739); V oddelku D. POSEBNI PODATKI vpiše upravni organ: — pod zap. št. 111 do 128 — podatke iz evidence o številu zaposlenih delavcev in funkcionarjev; izplačila iz sredstev skladov (sklada opreme, stanovanjskega sklada) ter dospele in neporavnane obveznosti. 2. POSEBNE" PODATKE po odredbi o metodi za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 30/76) izkaže upravni organ v priloženem obrazcu takole: — pod zap. št. 1 — »Dogovorjena sredstva za osebne dohodke po merilih samoupravnega sporazuma dejavnosti«, vpiše upravni organ znesek, ki se izračuna na podlagi določb veljavnega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke dejavnosti in navodila skupne komisije udeležencev; — pod zap. št. 2 se izračuna »Poprečno število pogojno nekvalificiranih delavcev« tako, da se pomnoži število zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ur dela med letom, s kvalifikacijskim količnikom. Ugotavljanje tega količnika je predpisano z metodologijo za izpolnjevanje podatka o vkalkuliranih urah dela med letom (Uradni list SRS, št 2/75). Upravni organi, ki izkazujejo v skupnih sredstvih za osebne dohodke tudi osebne dohodke, funkcionarjev, ki se urejajo z družbenim dogovorom in osebne dohodke funkcionarjev, katerim določajo osebne dohodke izvršni sveti, ugotavljajo število »pogojno nekvalificiranih delavcev« za te funkcionarje tako, da njihov osebni dohodek delijo z vrednostjo najnižje obračunske skupine, t. j. 2866 din (bruto) oziroma 2042 din (neto). 3. Zaključni list na dan 31. decembra V obrazec zaključnega lista na dan 31. decembra vpiše upravni organ stanje na vseh predpisanih analitičnih oziroma sintetičnih kontih in sicer po vrsti; kot je to predpisano v pravilniku o knjigovodstvu in kontnem planu upravnih organov. Upravni organ v zaključnem listu izkaže seštevek za vsak razred kontov iz kontnega plana. Tako izkazane seštevke po razredih vpiše v zbirno rekapitulacijo na koncu zaključnega lista. Vse konte, ki jih je upravni organ odprl ob razčlenitvi bilance ali med letom, vpiše zaporedoma v ta obrazec ne glede na to, ali konti izkazujejo kakšno stanje (saldo) ali pa so izravnani. 4. Obrazložitev bilančnih postavk V obrazložitvi bilančnih postavk upravni organ podrobno obrazloži posamezne bilančne postavke, stanje in gibanje skladov upravnega organa, njihovo uporabo med letom in merila o dokončni razdelitvi sredstev za redno dejavnost po zaključnem računu na osebne dohodke in sklade. III. SPREJETJE IN PREDLOŽITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA Zaključni račun upravnega organa za leto 1976 na oorazcu ZROU sprejepnata predstojnik upravnega organa in svet delovne skupnosti najpozneje do 5. marca 1977. leta. f Ko predstojnik upravnega organa in svet delovne skupnosti sprejmeta zaključni račun na obrazcu ZROU, mora upravni organ predložiti sprejeti zaključni račun v enem izvodu za proračun pristojnemu tipravnemu organu družbenopolitične skupnosti in v dveh izvodih Službi družbenega knjigovodstva, pri kateri ima žiro račun — najpozneje do 15. marca 1977. Poleg obrazca ZROU — zaključni račun upravnega organa na dan 31, decembra 1976. leta, mora upravni organ predložiti k zaključnemu računu še tele preglede: — pregled izvršitve finančnega načrta; — podatke o rezultatu revalorizacije na obrazcu »IR« v dveh izvodih, v smislu določil pravilnika o ugotavljanju. izkazovanju in razporejanju rezultatov revalorizacije osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe uporabnikov družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 5/77). IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 1. Obrazci ZROU, POSEBNI PODATKI ter ZAKLJUČNI LIST, ki so navedeni v določbah tega navodila. so objavljeni skupaj s tem navodilom in so njegov sestavni del. 2. Služba družbenega knjigovodstva sestavi iz prevzetih individualnih obrazcev ZROU — zaključni račun upravnega organa za 1976. leto, skupen zbirnik za družbenopolitično skupnost in ga predloži izvršnemu svetu skupščine, družbenopolitični skupnosti v 60 dneh po prevzemu posameznih zaključnih računov na obrazcu ZROU. 3. Z dnem, ko začne veljati to navodilo, neha veljati navodilo o načinu sestavljanja zaključnih računov upravnih organov (Uradpi list SRS. št. 6/76). 4. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-4/77 Ljubljana, dne 11. februarja 1976. Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. Stran 163 \ St. 5 — 4. ni. 1977 UEADNl UST SRS UPRAVNI ORGAN Obrazec ZROU i 2 e Kraj ...-..-.....—--------------—..... SR Slovenija Zaključni račun upravnega organa A. BILANCA STANJA NA DAN 31, DECEMBRA 1976. LETA sku-S Pina ali 2* konto N 1 2 1 001 2 003 3 005—008 4 010, 011 5 6 020, 021 7 8 9 041 10 041, 042 11 049 12 13 046 14 15 048 16 045 17 18 080 19 10n 20 110, 012 113, Opis 1 A. AKTIVA (v dinarjih brez par) Stanje 31. decembra Pre- Teko-teklo če leto leto 1 5 I. SREDSTVA OPREME IN NEPREMIČNIN Gradbeni objekti Sredstva opreme Sredstva v izgradnji in druga sredstva Popravki vrednosti nepremičnin in opreme Sedanja vrednost nepremičnin in opreme (1 manj 4) Denarna sredstva nepremičnin in opreme Izločena denarna sredstva nepremičnih in opreme SKUPAJ I (1 do 7) II. SREDSTVA SKUPNE PORABE Gradbeni objekti skupne porabe Oprema skupne porabe Popravki vrednosti sredstev skupne porabe Sedanja vrednost sredstev skupne porabe (9 1 10 mani 11) Sredstva skupne porabe v izgradnji ali izdelavi Prosta denarja sredstva skupne porabe Izločena denarna sredstva skupne porabe Terjatve in druge pravice iz sredstev skupne porabe SKUPAJ II (9 do 16) III. SREDSTVA STALNE REZERVE Sredstva stalne rezerve IV. SREDSTVA V OBRAČUNU 1. Za redno dejavnost Sredstva na ž.iro računu. Blagajna in druga denarna sredstva 21 120 22 108 23 310, 360 312, 362 24 13, 16, 19, 20, 27, 24 26 105 27 110 28 311, 361 29 108 30 20, -27 31 32 33 900 34 91 35 900 36 901 37 902 40 941 39 940 41 949 42 ■ V 43 98 Kupci — iz sredstev za redno dejavnost Čeki, menice in odprti nepreklicni dokumentarni akreditivi Material in droben inventar za redno dejavnost Druga sredstva v obračunu — redna dejavnost SKUPAJ (19 do 24) 2. Za posebne namene Sredstva na žiro računu Blagajna in druga denarna sredstva Material in droben inventar za posebne namene Čeki, menice in odprti nepreklicni dokumentarni akreditivi Druga sredstva v obračunu za posebne namene SKUPAJ (26 do 30) SKUPAJ AKTIVA (84-17 4-18 4-254-31) 45 del 20 46 47 27, 13, 120, 909 48 B. PASIVA I. VIRI SREDSTEV NEPREMIČNIN IN OPREME Lastni viri sredstev nepremičnin Krediti za nepremičnina Sklad opreme Krediti za nabavo opreme Drugi viri opreme SKUPAJ (33 do 37) Z' II. VIRI SREDSTEV SKUPNE PORABE Sklad skupne porabe Krediti za sredstva skupne porabe Drugi viri sredstev skupne porabe SKUPAJ (39 do 41) III. VIRI SREDSTEV STALNE REZERVE Rezervni sklad IV. DRUGI VIRI SREDSTEV 1. Za redno dejavnost Nerazporejena sredstva in drugi viri lastnih sredstev Obveznosti do dobaviteljev Obveznosti za avale na menici in garancije Drugi viri in obveznosti za sredstva redne dejavnosti SKUPAJ (44 do 47 1 2 3 4 2. Za posebne namene 49 50 del 20, 27, 13, Nerazporejena sredstva in drugi viri lastnih sredstev 121, 909 Obveznosti napram dobavne-Ijem 51 Obveznosti za avale na menicah in garancije 52 941, 949 Drugi viri in obveznosti za posebne namene 53 SKUPAJ (49 do 52) 54 SKUPAJ PASIVA (38 + 42 + 43+48 + 35) B. FINANČNI REZULTAT REDNE DEJAVNOSTI LETU 1976 I. SREDSTVA 55 702 Sredstva, prenesena po zaključnem računu iz prejšnjega leta 56 700 Sredstva iz proračuna, od tega: 57 — za osebne dohodke 58 — za materialne stroške 59 701, 750 Sredstva lastnih dohodkov, ki se uporabljajo kot sredstva za redno dejavnost 60 780 Izredni dohodki 61 208 Del stroškov (obveznosti) upravnega organa, ki so porav- 1 2 3 73 del 711 in 765 Obračunani neto osebni dohodki za dopolnilno delo 74 del 711 in 765 Obračunani osebni prejemki na osnovi iz civilno pravnega razmerja (neto) 75 del 711, Davki in prispevki na osebne dohodke in osebne prejemke 765 Prispevki za stanovanjsko iz-(radnjo — skupno 77 del 2(1,i Obveznosti za davke in pri- spevke iz dohodk,: isredstva • delovne skupnosti) 78 SKUPAJ (70 do 77) 79 245 Doseženi a neizplačani o.-ebni dohodki z davki in prispevki 80 900 Za sklad opreme 81 940 Za sklad skupne porabe 82 980 Za rezervni sklad (stalni porabe) 83 702 Za prenos v naslednje leto 84, 208 Za prenos (vplačilo) v proračun 85 VSE SKUPAJ RAZPOREJE- NO (78 do 84 — 62 manj 68) U. ZBIRNI PREGLED SREDSTEV ZA POSEBNE NAMENE I. RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA 63 712 in del 760 64 715, 761 65 del 711 del 765 66 203 67 714, 762 781 68 69 71 72 nani neposredno iz proračuna SKUPAJ I (55 do 61) II. UPORABA SREDSTEV Nabava potrošnega materiala in drobnega inventarja in stroški proizvodnih storitev Amortizacija Neto osebni prejemki, ki bre-mene materialne stroške Davki in prispevki na osebne prejemke Drugi izredni izdatki SKUPAJ (63 do 67) SREDSTVA ZA RAZDELITEV (62 manj 68) III. RAZPOREDITEV SREDSTEV Obračunane akontacije neto osebnih dohodkov — skupno od tega: — za delo v rednem času — za delo daljše od polnega delovnega časa 86 del 72 Sredstva, prenesena iz prejš- njega leta 87 del 72, 209 Nakazana ali neposredno upo- rabljena sredstva iz proračuna 88 ^el 700 Sredstva iz lastnih dohodkov 89 del 702 Dohodki po posebnih predpisih 90 Drugi in izredni dohodki 91 SKUPAJ (86 do 90) II. UPORABLJENA SREDSTVA 92 del 732 Nabava potrošnega materiala in drobnega inventarja ter izvršene proizvodne storitve 93 del 732 Investicijska vlaganja 94 del 730 Obračunana neto nadomestila osebnih dohodkov funkcionarjev 95 del 730 Obračunani neto osebni do- I hodki 96 del 730 Obračunani neto osebni pre- jemki 97 del 730 Davki in prispevki na osebne dohodke in osebne prejemke 98 del 733 Izplačane štipendije 99 del 733 Izplačila prebivalstvu v goto- vini iz naslova socialnih dajatev, vštevši nastanitev otrok in odraslih pri drugih družinah l 2 s i 5 12 s « 8 100 del 733 101 del 733 102 del 734 103 del 734 104 del 733 105 del 735 106 Izplačila v gotovini iz naslova pravic borcev Druga gotovinska izplačila prebivalstvu Intervencije v gospodarstvu Investicije v gospodarstvu Stroški zdravstvenega varstva, ki obremenjujejo proračun Stroški nastanitve odraslih in odraslih v zavodih Drugi stroški in prenosi 107 SKUPAJ (92 do 106) 108 NEPORABLJENA SREDSTVA (91 manj 107) od tega: 109 72 — za prenos v naslednje lete 110 20£ — za vplačilo v proračun D. POSEBNI PODATKI 111 Poprečno število zaposlenih 112 Poprečno število funkcionarjev 113 Izplačila iz sredstev skladov: 114 — za nabavo opreme 115 — odplačilo za kredite za opremo in nepremičnine 116 — za izgradnjo in nakup stanovanj 117 — osebni prejemki iz sredstev skupne porabe 118 Izločeno v sredstva skupne porabe iz obračunanega prispevka za stanovanjsko izgradnjo 119 Dospele neporavnane obveznosti: 120 — za nabavljanje materiala in proizvodne storitve 121 — za nabavljeno opremo 122 — za nabavljena stanovanja in stanovanja v izgradnji 123 — za nepremičnine v izgradnji 124 — za nabavljanje predmetov skupne porabe 125 — za dospele anuitete 126 — za zdravstveno varstvo prebivalcev 127 — za intervencije v gospodarstvu (premije, regresi, kompenzacije in dr.) 128 — druge obveznosti (brez obveznosti za osebne dohodke in osebne prejemke delavcev in - funkcionarjev) Dne 1977. leta Vodja računovodstva Predsednik sveta delovne skupnosti Predsednik upravnega organa UPRAVNI ORGAN ________________________________— Kraj ___________________________________________ SR Slovenija Posebni podatki Zap. Elementi Oznaka Znesek Št. za AOP Tekoče leto Prejšnje leto 1 2 3 4 5 1. Dogovorjena sredstva za osebne dohodke 2. Povprečno število pogojno nekvalificiranih delavcev Kontrolni seštevek (izpolni SDK) Dne 1977. Vodja računovodstva Predsednik sveta delovne skupnosti Predstojnik upravnega organa i UPRAVNI ORGAN ----------------------------------- Kraj ............................................ SR Slovenija Zaključni list na dan 31. decembra 197 Štev. konta KONTO Začetno stanju 1. januarja tekočega leta Hromet od i. januai ja do 31. decembra tekočega leta brez začetnega stanja SKupen promet v tekočem letu z začetnim stanjem Stanje na dan 31. decembra tekočega leta dolguje terja dolguje terja dolguje terja dolguje terja 1 2 •3 4 5 G 7 8 9 10 REKAPITULACIJA Razred 0 Razred 1 Razred 2 Razred 3 Razred 7 Razred 9 VSEGA SKUPAJ: Dne 197..... Vodja računovodstva Predsednik sveta delovne skupnosti Predstojnik uprav nega organa 184. Na podlagi 1. odstavka 54. člena zakona b republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) in v zvezi s 35. členom zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) izdaja republiški sekretar za finance NAVODILO o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 10/72, 15/73, 17/74 in 11/75) za sestavo zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1976 I Družbenopolitične skupnosti morajo sestaviti zaključne račune za leto 1976 po določbah navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 4/70 in 2/71), in navodila o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 10/72, 15/73, 17/74, 11/75 in 9/76) ob upoštevanju naslednjih sprememb in dopolnitev tega navodila: 1. rok za sprejetje predloga zaključnega računa na obrazcu — ZRB — IZVRŠITEV PRORAČUNA ZA 1976. LETO in za predložitev službi družbenega knjigovodstva v dveh izvodih je 31. marec 1977; obrazec ZRB je objavljen skupaj s tem navodilom in je njegov sestavni del; 2. dogovorjeni obseg splošne porabe za leto 1976 izračunajo občine po določilih družbenega dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 13/76); 3. v obrazec ZRB — izvršitev proračuna za 1976. leto v poglavje A. PRIHODKI vpišejo družbenopolitične skupnosti: — pod zap. št. 01-sredstva, prenesena iz preteklega leta (saldo izpiska iz računa 630 na dan 1. januarja 1977. leta); — pod” zap. št. 02-06-davki na dohodek in davki iz 'osebnega dohodka, ki jih evidentira Služba družbenega knjigovodstva na obrazcu B-2-Razvrstitev računov po uredbi o vplačevanju prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 60/75) na računih št. 1104-14167, vendar samo promet iz teh izpiskov; — pod zap. št. 07-davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav — primerjava podatkov z obrazcem B-2; — pod zap. št. 08-davek plačan od tujih oseb — primerjava podatkov iz obr. B-2; — pod zap. št. 09 — ostali davki iz osebnega dohodka in dohodka — primerjava podatkov iz obr. B-2; — pod zap. št. 11 do 16 — prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja — primerjava podatkov iz obrazca B-2 račun št. 2101-2416 in 2507-2603; — pod zap. št. 18 do 20 — upravne takse — komunalne takse in sodne takse — primerjava podatkov iz obrazca B-2 račun št. 3109 do 3364; / — pod zap. št. 22 — carine, posebne carinske dajatve in takse — primerjava podatkov iz obrazca B-2 račun št. 4106-4340; — pod. zap. št. 23 do 24 — dohodki od denarnih kazni in drugi dohodki — primerjava s podatki iz obrazca B-2 računa št. 5103-5220; — pod zap. št. 26—27 — dohodki upravnih organov in drugi dohodki — primerjava podatkov iz obrazca B-2 račun št. 6100-61137 in št. 6233-62100; — pod zap. št. 30—31 — prejeta sredstva iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti in druga sredstva, ki so evidentirana v prometu računa 630 — proračun družbenopolitične skupnosti; — pod zap. št. 33 — prejete kredite; — pod zap. št. 34 — sproščena sredstva. V poglavju B. RAZPOREDITEV PRIHODKOV pod I. Sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb; Hi Sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti, III. negospodarske investicije, IV. Investicije in intervencije v gospodarstvu, V. Drugi nameni, VI. Trasferna sredstva in VII. Razporeditev presežka dohodkov, vpišejo družbenopolitične skupnosti podatke iz odlokov občinskih proračunov in iz zakona o proračunu SR Slovenije, iz prerazporeditve proračunskih prihodkov na po-semezne nosilce teh sredstev. Med POSEBNIMI PODATKI je treba vpisati stanje stalne proračunske rezerve na dan 1. januarja 1976 iz izpiska Službe družbenega knjigovodstva (račun 750), priliv med letom, porabo med letom in končno stanje rezerve na dan 31. decembra 1976. II To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-3/77 Ljubljana, dne 14. februarja 1977. Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. Obrazec ZRB SR Slovenija Skupščina občine Izvršitev proračuna za 1976. leto (v dinarjih brez par) Znesek Z^P' Opis Preteklo Tekoče leto leto 1 2 3 4 A. 01 Sredstva, prenesena iz preteklega leta 1. DAVKI NA DOHODEK IN DAVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA 02 Davek na dohodek organizacij združenega dela 03 Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 04 Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti Znesek Zap. št. Opis Preteklo Tekoče leto leto 1 2 3 i 05 Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti 06 Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentoy in tehničnih izboljšav 07 Davek iz skupnega dohodka občanov 08 Davek plačan od tujih oseb 09 Ostali davki iz osebnega dohodka in dohodka 10 SKUPAJ (02 do 09) 2. PROMETNI DAVEK, DAVEK NA PREMOŽENJE IN NA DOHODEK OD PREMOŽENJA 11 Osnovni davek na promet proizvodov 12 Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plači, za storitve 13 Posebni občinski davek od prometa proizvodov in davek od plačil za storitve 14 Davek na promet z nepremičninami in pravicami x 15 Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic 16 Drugi davki 17 SKUPAJ (11 do 16) 3. TAKSE 18 Upravne takse 19 Komunalne takse 20 Sodne takse 21 SKUPAJ (18 do 20) 4. CARINE 22 Carine, posebne carinske dajatve in takse 5. DOHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH 23 Dohodki od denarnih kazni 24 Drugi dohodki 25 SKUPAJ (23 in 24) 6. DOHODKI UPRAVNIH ORGANOV IN DRUGI DOHODKI 26 Dohodki upravnih organov 27 Drugi dohodki 28 SKUPAJ (26 in 27) 29 SKUPAJ VSI DOHODKI (10 + 17 + 21 + 22 + 25 + 28) 7. SREDSTVA PREJETA OD DRUGIH UPORABNIKOV 30 Iz proračuna družbenopolitičnih skupnosti 31 Druga sredstva 32 SKUPAJ (30 + 31) « Znesek Z?tP' O p 1 r Preteklo Tekoče leto leto 1 2 3 4 8. KREDITI IN SPROŠČENA SREDSTVA 33 Krediti 34 Sproščena sredstva 35 SKUPAJ (33 + 34) 36 SKUPAJ RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA (01 + 29 + 32 - 35) B. RAZPOREDITE V PRIHODKOV: I. Sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb 1. GLAVNI NAMEN — DELO DRŽAVNIH ORGANOV (brez investicij) 37 Sredstva za redno dejavnost 38 Sredstva za posebne namena 39 SKUPAJ (37 + 38) 2. GLAVNI NAMEN — LJUDSKA OBRAMBA IN SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA 40 Sredstva za ljudsko obrambo in splošno ljudsko obrambo 3. GLAVNI NAMEN — DEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV — SKUPNOSTI OBČANOV 41 Sredstva družbenopolitičnih 'skupnosti in družbenih organizacij — skupnosti občanov 42 SKUPAJ (39 + 40 1-41) II. Sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti 43 Sredstva za dejavnost krajevne skupnosti III. Negospodarske investicije GLAVNI NAMEN — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE 44 Sredstva za tekoča vlaganja 45 Sredstva za odplačilo anuitet iz tekočega leta 46 Sredstva za odplačilo obveznosti in preteklih let 47 SKUPAJ (44 do 46) IV. Investicije in intervencij v gospodarstvu 1. GLAVNI NAMEN — INVESTICIJE V GOSPODARSTVU 48 Sredstva za tekoča vlaganja Znesek Zap. „ št; Opis Preteklo Tekoče lolo leto 1 2 3 4 49 Sredstva za odplačilo anuitet za tekoče leto 50 Sredstva za odplačilo obveznosti iz preteklih let 51 SKUPAJ (48 do 50) 2. GLAVNI NAMEN — INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU 52 Sredstva za povračilo dajatev 53 Sredstva za kompenzacije, premije, regrese in ostale potrebe 54 SKUPAJ (52 + 53) 55 SKUPAJ INVESTICIJE IN INTERVENCIJE V 'GOSPODARSTVU (51 + 54) V. Drugi nameni 1. GLAVNI NAMEN — NERAŽPOREJEN1 DEL DOHODKA (TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA, IN OBVEZNOSTI IZ * PRETEKLIH LET 56 Nerazporejeni del dohodkov (tekoča proračunska rezerva) 57 Obveznosti iz preteklih let (brez investicij) 58 SKUPAJ (56 + 57) 2. GLAVNI NAMEN — KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA 59 Vezana sredstva 60 Prenesena sredstva zaradi združevanja in za investicije 61 izločena sredstva v stalno rezervo proračuna (tekoča izločanja) 62 Odplačila in obresti za kredite in posojila (brez investicij) 63 Druga sredstva 64 SKUPAJ (59 do 63) 65 SKUPAJ DRUGI NAMENI (58 + 64) 60 SKUPAJ NEPOSREDNO RAZPOREJENA SREDSTVA (42 + 43 + 47 + 55 + 65) VI. Transferna sredstva 1. GLAVNI NAMEN — PRISPEVEK IN DOPOLNILNA SREDSTVA ZA FINANCIRANJE DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 67 Prispevek proračuna drugih družbenopolitičnih skupnosti 68 Dopolnilna sredstva družbenopolitičnim skupnostim 69 SKUPAJ (67 I 68) Znesek ZaP- „ St. Opis Preteklo Tekuće leto leto 1 2 Z i 2. GLAVNI NAMEN — SREDSTVA ZA FINANCIRANJE SKUPNE PORABE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 70 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 71 Kulturnoprosvelna dejavnost 72 Znanstvena dejavnost 73 Socialno skrbstvo in otroško varstvo 74 Zdravstveno varstvo 75 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje 76 Druge dejavnosti 77 SKUPAJ (70 do 76) 78 SKUPAJ TRANSFERI (69 I 77) 79 VSE SKUPAJ RAZPOREJENO (66 4- 78) REKAPITULACIJA: 80 SKUPNI DOHODKI (zap. št. 36) 81 SKUPAJ RAZPOREJENO (zap. št. 79) 82 NEPORABLJENA SREDSTVA REDNE DEJAVNOSTI, KI SE VRAČAJO V PRORAČUN 83 PRESEŽEK DOHODKOV (80 + 82-81) VII. Razporeditev presežka dohodkov 84 Prenos v proračun naslednjega leta 85 Prenos v stalno rezervo 80 Za druge namene ^ C. POSEBNI PODATKI 1. Stanje stalne rezerve 87 Stanje na začetku leta 88 Priliv med letom 89 SKUPAJ (87 + 88) 90 Poraba med letom 91 Stanje stalne rezerve ob^koncu leta (89—90) Od tega: 92 — za posojila 93 — v gotovini na posebnem ra-- čunu (91—92) 2. Stanje neporavnanih dospelih obveznosti 94 Neporavnane dospele obveznosti Datum: ____________________ 1977 Kraj: .......................... (Žig in podpi&) 185. Na podlagi pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70 in 9/71) in na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) izdaja republiški sekretar za finance NAVODILO o uporabi pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70 in 9/71) za sestavo zaključnih računov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Skladi in sredstva za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti iz 1. člena pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70 in 9/71) in samoupravne interesne skupnosti (v nadaljnjem besedilu, uporabniki družbenih sredstev) sestavljajo zaključne račune po določbah navedenega pravilnika, kolikor ni s tem navodilom drugače določeno. 2. Ob koncu leta opravijo uporabniki družbenih sredstev inventurni popis sredstev in njihovih virov ter ugotovljeno stanje uskladijo s stanjem v knjigovodstvu 3. Zaključni račun sestavljajo uporabniki družbenih sredstev na naslednjih obrazcih: — bilanca prihodkov in odhodkov — na obrazcu št. 1, 2 in 3, sestavljajo samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega zavarovanja za sredstva, ki jih vodi služba družbenega knjigovodstva na računu št. 640; — bilanca prihodkov in odhodkov na obrazcu 1, 2 in 3, sestavljajo samoupravne interesne skupnosti pokojninskega zavarovanja, za sredstva, ki jih vodi služba družbenega knjigovodstva na računu 642; — bilanca sredstev samoupravne interesne skupnosti — sklada družbenopolitične skupnosti na obrazcu ZR-SIZ sestavljajo: — skupnost otroškega varstva, za sredstva, ki jih vodi služba družbenega knjigovodstva na računu 641; — izobraževalna skupnost, za sredstva, ki jih vodi služba družbenega knjigovodstva na računu 643; — skupnost socialnega varstva, za sredstva, ki jih vodi služba družbenega knjigovodstva na računu 644; — kulturna skupnost, za sredstva, ki jih vodi služba družbenega knjigovodstva na računu 646; — telesnokulturna skupnost, za sredstva, ki jih vodi siužba družbenega knjigovodstva na računu 646; — raziskovalna skupnost, za sredstva, ki jih vodi služba družbenega knjigovodstva na računu 646; — 'skupnost za zaposlovanje, za sredstva, ki jih vodi služba družbenega knjigovodstva na računu 648; — ostale samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, za sredstva, ki jih vodi služba družbenega knjigovodstva na računu 649 ter skladi, ki jih vodi služba družbenega knjigovodstva: 1. na računu 652 in sicer — skladi družbenopolitične skupnosti, ki so bili ustanovljeni po zakonu o financiranju družbenopolitične skupnosti, ali po posebnih zakonih, kot tudi na osnovi splošnih pooblastil vsake družbenopolitične skupnosti za odpiranje skladov, kot so: '— skladi za geološka raziskovanja in drugi skladi za pospeševanje industrije in rudarstva; — skladi za zaščito živali od kužnih bolezni in drugi skladi za pospeševanje kmetijstva; — skladi za pospeševanje gozdarstva; — skladi za pospeševanje prometa; — cestni skladi; — skladi za pospeševanje trgovine, gostinstva in turizma; — skladi za pospeševanje obrti; — skladi za stanovanjsko dejavnost; — skladi za komunalne dejavnosti; — gasilski skladi; — skladi za šolsko dejavnost; skladi za raziskovalno delo; — skladi kulturno-prosvetnih dejavnosti; — skladi za zdravstvene dejavnosti; — skladi za dejavnosti socialnega varstva, ki vključujejo tudi sklade za posojila študentom; — skladi za telesnokulturno dejavnost; — skladi za splošni ljudski odpor; — vsi ostali skladi družbenopolitičnih skupnosti; 2. na računu 781 — za sredstva za komunalno ureditev gradbenih zemljišč: — bilanca sklada za razvoj gospodarsko nezadostno razvitih področij — sredstva družbenopolitične skupnosti za investicije v gospodarstvu — obrazec ZRIP, zo sredstva ki jih vodi služba družbenega knjigovodstva na računu 784; — bilanca sredstev sklada skupnih rezerv — na obrazcu ZRZR — sestavljajo vsi skladi skupnih rezerv za sredstva, ki jih vodi služba družbenega knjigovodstva na računu št. 651; — bilanca dohodkov in odhodkov za financiranje nalog (funkcij) zavoda za zaposlovanje na obrazcu ZRZ-1 in ZRZ-2, za sredstva, ki jih vodi služba družbenega knjigovodstva na računu št. 648. 3. K obrazcem zaključnega računa, sestavljenega na ustreznem obrazcu iz točke 3 tega navodila, priložijo uporabniki družbenih sredstev obrazložitev posameznih bilančnih postavk. II. SESTAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA 1 2 3 1. Bilanca prihodkov in odhodkov samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega zavarovanja, na obrazcu št. 1, 2 in 3, se sestavlja na način, ki je določen v odloku o posebnem osnovnem kontnem planu in posebnih bilančnih obrazcih skupnosti zdravstvenega zavarovanja in njihovih zvez (Uradni list SRS, št. 21-301/73). 2. Bilanca prihodkov in odhodkov samoupravne interesne skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja, na obrazcu št. 1 2 in 3, sc sestavlja na način, ki je določen v odloku o posebnem osnovnem kontnem planu in posebnih bilančnih obrazcih za skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in njihovo zvezo (Uradni list SRS, št. 21-30073). 3. Bilanca sredstev samoupravne interesne skupnosti sklada družbenopolitične skupnosti na obrazcu ZR-SIZ izpolnjuje samoupravna interesna skupnost tako, da vpiše: — pod zap. št. 01 — sredstva prenesena iz preteklega leta; — pod zap. št. 02 — sredstva iz prispevka iz dohodka organizacij združenega dela; — pod zap. št. 03 — sredstva iz prispevka iz osebnega dbhodka iz delovnega razmerja; — pod zap. št. 04 — sredstva iz prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti; — pod zap. št. 05 — sredstva iz prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti; — pod zap. št. 06 — sredstva iz prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; — pod zap. št. 07 — sredstva od drugih prispevkov, ki niso zajeti že pod navedenimi prispevki; — pod zap. št. 09 — dohodke po posebnih predpisih; — pod zap. št. 10 — dohodke od organizacij združenega dela iz gospodarstva; — pod zap. št. 11 — dohodke od organizacij iz negospodarstva; — pod zap. št. 12 — dohodke od občanov in pravnih oseb; — pod zap. št. 13 — dohodke od drugih odplač-nikov; — pod zap. št. 15 — dopolnilna sredstva družbenopolitične skupnosti; — pod zap. št. 16 — dopolnilna sredstva od samoupravne Interesne skupnosti; — pod zap. št. 17 — dopolnilna sredstva iz drugih virov, — pod zap. št. 19 — posojila iz rezervnega sklada; — pod zap. št. 20 — posojila iz drugih virov; — pod zap. št. 21 — uporabljene kredite; — pod zap. št. 22 — dohodke od anuitet prejetih od danih kreditov v prejšnjih letih; — pod zap. št. 23 — sproščena vezana sredstva; — pod zap. št. 24 — sproščena izločena sredstva; — pod zap. št. 25 — dohodke od obresti od danih kreditov; — pod zap. št. 26 — druge izredne dohodke; — pod zap. št. 27 in 28 — seštevki posameznih vrst dohodkov; — pod zap. št. 29 — prenesena sredstva delovni skupnosti; — pod zap. št. 30 — neposredne izdatke strokovne službe v skupnem znesku. Ta znesek se razdeli po posameznih vrstah izdatkov pod zap. št. 31 do 35; — pod zap. št. 36 — skupaj stroški strokovne službe; — pod zap. št. 37 — prenesena sredstva organizacij združenega dela družbenih dejavnosti, za katere je samoupravna interesna skupnost ustanovljena, in sicer za redno dejavnost in — pod zap. št. 38 — za investicije; — pod zap. št. 39 — seštevek sredstev, prenesenih organizacijam združenega dela družbenih dejavnosti, za katere je ustanovljena samoupravna interesna skupnost; — pod zap. št. 40 — neposredna investicijska vlaganja; — pod zap. št. 41 — prenesena investicijska sredstva drugim uporabnikom; — pod zap. št. 42 — plačane anuitete; — pod zap. št. 43 — dani investicijski krediti drugim uporabnikom; — pod zap. št. 45 — nerazporejeni del dohodka — tekoča rezerva; — pod zap št. 46 — vezana sredstva; — pod zap. št. 47 — izločena sredstva po posebnih predpisih; — pod zap. št. 48 — izločena sredstva v rezervo; — pod zap. št. 49 — odplačila in obresti od uporabljenih kreditov in posojil; — pod zap. št. 51 — dopolnilna sredstva dana drugim uporabnikom; — pod zap. št. 55 — presežek dohodka; — pod zap. št. 56—-59 — začetno stanje rezervnih sredstev; priliv, uporaba in stanje na koncu leta; — pod zap. št. 60 in 61 je specificirati stanje rezervnih sredstev pod zap. št. 59; — pod zap. št. 62 — neporavnane dospele obveznosti in — pod zap. št. 63 — stanje na žiro računu 31. 12. 1976. 4. Bilanca sklada za razvoj gospodarsko nezadostno razvitih območij — sredstva družbenopolitičnih skupnosti za investicije v gospodarstvu — na obrazcu ZRIP — se izpolnjuje takole: — pod zap. št. 01 — se vpiše prenesena sredstva iz preteklega leta; — pod zap. št. 02 — se vpiše sredstva davka in drugih dohodkov družbenopolitičnih skupnosti; — pod zap. št. 03 — se vpiše sredstva prejeta po posebnih predpisih; — pod zap. št. 04 — se vpiše prejete obresti od danih kreditov; — pod zap. št. 05 — se vpiše druge dohodke; — pod zap. št. 06 — se sešteje neposredno dosežene dohodke; — pod zap. št. 07 — se vpiše dohodke iz proračuna družbenopolitične skupnosti; — pod zap. št. 08 — se vpiše dohodke iz vlaganj v kreditne sklade; — pod zap. št. 09 — se vpiše dohodke od obresti Narodne banke (samo sklad za razvoj gospodarsko nerazvitih področij); — pod zap. št. 10 — se vpiše dohodke od obveznosti in posojil; — pod zap. št. 11 — se vpiše dohodke od depozitov plačanih od negospodarskih in neproizvodnih investicij; — pod zap. št. 12 — se vpiše dohodke od zunanjih posojil: — pod zap. št. 13 — se vpiše dohodke od vplačil iz \ naslova poravnavanj obveznosti od prenesenega »državnega kapitala«; — pod zap. št. 14 — se seštejejo dohodki od drugih uporabnikov; ’ — pod zap. št. 15 — se vpiše prejete kredite; — pod zap. št. 16 — se vpiše prejete dotacije; — pod zap. št. 17 — se vpiše prejeta odplačila od danih kreditov; — pod zap. št. 18 — sc vpiše podatke le na ravni federacije; — pod zap. št. 19 — se vpiše vrnjena vezana sredstva; — pod zap. št. 20 — se vpiše vrnjena izločena sredstva; — pod zap. št. 21 — se sešteje sredstva kreditov in sproščenih sredstev; — pod zap. št. 22 — se sešteje vsa'razpoložljiva sredstva. V II. oddelku se pod UPORABO SREDSTEV izkaže porabljena sredstva za nadomestila za delo delovni skupnosti in stroški strokovne službe, neposredni izdatki, dani krediti in izločena sredstva, stanje sredstev na dan 31. decembra 1976 ter posebni podatki in sicer: — pod zap št. 23 — se vpiše prenesena sredstva delovni skupnosti; — pod zap. št. 24 — se vpiše neposredne izdatke strokovne službe; — pod zap. št. 25 do 28 se razčleni neposredne izdatke strokovne službe na neto osebne dohodke, druge osebne prejemke, prispevke na osebne dohodke in osebne prejemke ter iz osebnih dohodkov in iz osebnih prejemkov; — pod zap. št. 29 —1 se sešteje nadomestila za delo delovni skupnosti in stroške strokovni službi; — pod zap. št. 30 — se vpiše neposredna plačila obveznosti iz posojil in depozitov; — pod zap. št. 31 — se vpiše neposredna plačila obveznosti od inozemskih posojil; — pod zap. št. 32 in 33 se podatki ne vpisujejo na področju SR Slovenije; — pod zap. št. 34 — se vpiše neposredna financiranja brez obveznosti vračanja; — pod zap. št. 35 — se vpiše prenesena sredstva na organizacije združenega dela; — pod zap. št. 36 — se vpiše prenesena sredstva organizacijam združenega dela za kritje izgub; — pod zap. št. 37 — se podatke ne vpisuje; — pod zap. št. 38 — se vpiše prenesena sredstva samoupravni interesni skupnosti stanovanj; — pod zap. št. 39 — se vpiše prenesena sredstva v proračun družbenopolitične skupnosti; , — pod zap. št. 40_— se vpiše odplačila za prejete kredite; — pod zap. št. 41 — se vpiše druge neposredne izdatke: — pod zap. št. 42 — se sešteje vse neposredne izdatke (zap. št. 30 do 41); — pod zap. št. 43 — se vpiše dane kredite; — pod zap. št. 44 — se vpiše dane kredite organizacijam združenega dela in drugih organizacijam; — pod zap. št. j5 — se vpiše dane kredite skladom; — pod zap. št. 46 — se vpiše vezana sredstva; — pod zap. št. 47 — se vpiše prenesena sredstva banki kot depoziti z odpovednim rokom; — pod zap. št. 48 — se vpiše sredstva izločena po posebnih predpisih; — pod zap. št. 49 — se sešteje sredstva danih kreditov in izločenih sredstev (zap. št. 43 do 48); — pod zap. št. 50 — se sešteje uporabljena sredstva in odšteje od razpoložljivih sredstev (zap. št. 22 manj 29 + 42 + 49); - — pod zap. št. 51 — se vpiše saldo na žiro računu na d^n 31. decembra 1976; — pod zap, št. 52 — se vpiše stanje danih kreditov; — pod zap. št. 53 — se vpiše stanje vezanih sredstev — pod zap. št, 54 — se vpiše stanje drugih sredstev pri bankah; — pod zap. št. 55 — se sešteje sredstva na dan 31. decembra 1976 (zap. št. 51 do 54); — pod zap. št. 56 — se vpišejo tuja sredstva, ki so vključena pod zap. št. 55; — pod zap. št. 57 — se vpiše obračunane in nc-vnovčene dohodke; — pod zap. št. 58 — se vpiše replasmane dospelih anuitet; — pod zap. št. 59 — ge vpiše odpisane oziroma odstopljene kredite organizacijam združenega dela; — pod zap. št. 60 — se vpiše odpisane oziroma odstopljene kredite družbenopolitičnim skupnostim; — pod zap. št. 61 — se sešteje posebne podatke (zap. št. 57 do 60). 5. Bilanca sredstev sklada skupnih rezerv — obrazec ZRZR — se izpolnjuje tako, da se vpiše: — pod zap. št. 01 — prenesena sredstva iz preteklega leta; — pod zap. št. 02 — neposredno dosežene dohodke po posebnih predpisih — brez obveznosti vračanja; — pod zap. št. 03 — druga neposredno dosežena sredstva — brez obveznosti vračanja; — pod zap. št. 04 — neposredno dosežena sredstva vlagateljev, ki se vračajo vplačnikom po preteku določenega razdobja; — pod zap. št. 05 — dosežena sredstva od obresti od danih sredstev in od 50 °/o deponiranih dopolnilnih sredstev; — pod zap. št. 06 — drugi neposredno doseženi dohodki ; — pod zap. št. 07 — skupne neposredno dosežene dohodke (zap. št. 02 do 06); — pod zap. št. 08 — dohodke iz proračuna družbenopolitičnih skupnosti; — pod zap. št. 09 — dohodke od istovrstnih skladov (drugih skladov skupnih rezerv); — pod zap. št. 10 — dohodke od skladov družbenopolitičnih skupnosti; — pod zap. št. 11 — skupne dohodke od drugih uporabnikov (seštevek zap. št. 08 do 10); — pod zap. št. 12 — odplačila od danih kreditov; — pod zap. št. 13 — odplačila 50 °/o deponiranih dopolnilnih sredstev; — pod zap. št. 14 — uporabljena sredstva posebne rezerve za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov; — pod zap. št. 15 — vrnjena vezana sredstva; — pod zap. št. 16 — vrnjena izločena sredstva; — pod zap. št. 17 — seštevek zap. št. 12 do 16; pod zap. št. 18 — kritje negativne razlike sklada skupnih rezerv z zmanjšanjem sredstev vlagateljev; — pod zap. št. 19 — skupaj razpoložljiva sredstva v tekočem letu (zap-št. 1 4- 7 + 11 -i- 17 + 18). V oddelku II se pod UPORABO SREDSTEV izkaže porabljena sredstva za nadomestilo za delo delovne skupnosti in izdatke strokovne službe, funkcionalne izdatke, prenesena sredstva in dani krediti in vezana ter izločena sredstva in sicer tako, da se vpiše: — pod zap. št. 20 — prenesena sredstva delovni skupnosti; — pod zap. št. 21 — neposredne izdatke strokovne službe (seštevek zap. št. 22 + 23 24 +25); — pod zap. št. 22 — izplačane neto osebne dohodke; — pod zap. št. 23 — druge osebne prejemke (noto); — pod zap. št. 24 — prispevke na osebne dohodke in osebne prejemke; — pod zap. št. 25 — materialne izdatke; — pod zap. št. 26 — skupaj nadomestila (zap. št. 20 +21); — pod 'zap. št. 27 — izdatki za sanacijo vlagateljev; — pod zap. št. 28 — izdatki za izplačila minimalnih osebnih dohodkov; — pod zap. št. 29 — za plačila stroškov prekvalifikacije delavcev; — pod zap. št. 30 — vrnjena sredstva vlagateljem; — pod zap. št. 31 — odplačila prejetih kreditov; — pod zap. št. 32 — druge neposredne izdatke; — pod zap. št. 33 — seštevek neposrednih funkcionalnih izdatkov (zap. št. 27 do 32); — pod zap. št. 34 — prenos sredstev vlagateljem iz naslova udeležbe v dohodkih, ki jih sklad dosega s svojo dejavnostjo; — pod zap. št. 35 — kredite in posojila za kritje poslovnih izgub vlagateljev; — pod zap. št. 36 — kredite in posojila za kritje minimalnih osebnih dohodkov; — pod zap. št. 37 — kredite za sanacijo vlagateljev (brez investicijskih); — pod zap. št. 38 — kredite za sanacijo in izboljšanje delovnih pogojev vlagateljev (investicijski); — pod zap. št. 39 — kredite za stroške prekvalifikacij delavcev; — pod zap. št. 40 — kredite drugim skladom skupnih rezerv; — pod zap. št. 41 — skupaj prenesena sredstva in dani krediti (zap. št. 34 do 40); — pod zap. št. 42 — vezana sredstva; — pod zap. št. 43 — izločena sredstva po posebnih predpisih; - — pod zap. št. 44 — izločena sredstva v posebne rezerve za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov; — pod zap. št. 45 — skupaj vezana in izločepa sredstva (zap. št. 42 do 44); — pod zap. št. 46 — skupaj vsa porabljena sredstva (zap. št. 26 ~ 33 -1- 41 + 45); — pod zap. št. 47 — neporabljena sredstva (zap. št. 1 + 7 + 11 + 17 + 18 manj 46 “ saldo na žiro računu); — pod zap. št. 48 — dospele terjatve; — pod zap. št. 49 — dospele obveznosti; — pod zap. št. 50 — skupaj razpoložljiva sredstva na dan 31. decembra 1976 (zap. št. 47 + 48 manj 49); —■ pod zap. št. 51 — stanje na žiro računu 31. decembra 1976; — pod zap. št. 52 — stanje danih kreditov; — pod zap. št. 53 — stanje vezanih sredstev; — pod zap. št. 54 — stanje izločenih sredstev posebne rezerve za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov; — pod zap. št. 55 — stanje 50 °/o deponiranih dopolnilnih sredstev in drugih izločenih sredstev; i — pod zap. št. 56 — skupaj sredstva (zap. št. 51 do 55), ki se dele na lastna sredstva (zap. št. 57), tuja sredstva (zap. št. 58) in prejete kredite in posojila (zap. št. 59) ter na sredstva vlagateljev (zap. št. 69). 6. Bilanca prihodkov in odhodkov za financiranje nalog (funkcij) skupnosti za zaposlovanje za 1976 leto na obrazcu ZRZ-i se izpolnjuje takole; — pod zap. št. 1 — prenos neporabljenih sredstev po zaključnem računu prejšnjega leta; — pod zap. št. 2 — dohodki iz prispevkov in osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu; — pod zap. št. 3 — dohodki iz gospodarstva; — pod zap. št. 4 — dohodki iz osebnih dohodkov delavcev v negospodarstvu; — pod zap. št. 5 — dohodki iz negospodarstva; — pod zap. št. 6 — iz osebnega dohodka občanov in civilnopravnih oseb; — pod zap. št. 7 — dohodki iz osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v tujini; — pod zap. št. 8 — skupaj dohodki iz prispevkov; — pod zap. št. 9 — dohodki iz prispevkov preteklega leta; — pod zap. št. 10 — izločitev iz uporabe dela dohodka iz prispevka na dovoljeno porabo; — pod zap. št. 11 — skupaj sredstva za porabo iz prispevkov; — pod zap. št. 12 — združena sredstva iz gospodarstva; — pod zap. št. 13 — združena sredstva iz negospodarstva; — pod zap. št. 14 — druga združena sredstva; — pod zap. št. 15 — skupaj združena sredstva (zap. št. 12—14); — pod zap. št. 16 — dohodki od organizacij združenega dela iz gospodarstva; — pod zap. št. 17 — dohodki od organizacij iz negospodarstva; — pod zap. št. 18 — dohodki od tečajnikov na strokovnem izpopolnjevanju; — pod zap. št. 19 — dohodki od inozemskih vplačnikov za strokovno usposabljanje; — pod zap. št. 20 — drugi dohodki za strokovno usposabljanje; — pod zap. št. 21 — dohodki od inozemskih vplačnikov za nadomestila stroškov za zaposlovanje; — pod zap. št. 22 — seštevek zaporedne številke 16 do 21; — pod zap. št. 23 — dohodki iz proračuna družbenopolitičnih skupnosti; — pod zap. št. 24 — dohodki iz skladov družbenopolitičnih skupnosti; — pod zap. št. 25 — dohodki od regionalne skupnosti za zaposlovanje; — pod zap. št. 26 — dohodki od republiške skupnosti za zaposlovanje: — pod zap. št. 27 — dohodki od samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanju; — pod zap. št. 28 — drugi dohodki samoupravnih interesnih skupnosti; — pod zap. št. 29 — skupaj (zap. št. 23—28); — pod zap. št. 30 — prejeti krediti in posojila, — pod zap. št. 31 — prejeta odplačila po danih kreditih; — pod zap. št. 32 — vrnjena vezana sredstva; — pod zap. št. 33 — vrnjena prejšnja izločena sredstva za plačilo za investicije, garancijski zneski in depoziti; — pod zap. št. 34 — sproščena sredstva rezerve; — pod zap. št. 35 — druga prosta sredstva; — pod zap. št. 36 — skupaj (zap. št. 30—35); — pod zap. št. 37 — dohodki od obresti; — pod zap. št. 38 — drugi dohodki; — pod zap. št. 39 .— skupaj (zap. št. 37 in 38); — pod zap. št. 40 — skupaj sredstva skupnosti; — pod zap. št. 41 — prenos sredstev za delo strokovne službe — za OD: — pod zap. št. 42 — prenos sredstev za delo strokovne službe za skupno porabo; — pod zap. št. 43 — prenos sredstev za delo skupnosti za zaposlovanje; — pod zap. št. 44 — neposredna izplačila osebnih dohodkov funkcionarjev in drugih organov upravljanja ter drugih oseb (s prispevki); — pod zap. št. 45 — neposredno izplačani drugi osebni prejemki (dnevnice, ločeno življenje in drugi osebni prejemki); — pod zap. št. 46 — materialni stroški; — pod zap. št. 47 — skupaj (zap. št. 41 do 46); — pod zap. št. 48 — stroški strokovnega usposabljanja in prekvalificiranja; — pod zap. št. 49 — denarna pomoč za čas strokovnega usposabljanja; — pod zap. št. 50 — udeležba za strokovno usposabljanje pripravnikov; — pod zap. št. 51 — štipendiranje kadrov za dovr-šitev določene stopnje šolske izobrazbe; — pod zap. št. 52 — stroški profesionalne orientacije; — pod zap. št. 53 — stroški za oskrbo nezaposlenih delavcev; — pod zap. št. 54 — stroški specialnih pregledov; — pod zap. št. 55 — stroški v zvezi z zaposlovanjem v inozemstvu; — pod zap. št. 56 — drugi funkcionalni izdatki; — pod zap. št. 57 — skupaj funkcionalni izdatki (zap. št. 48 do 56); — pod zap. št. 58 — prenos sredstev organizacijam združenega dela — brez povračila; — pod zap. št. 59 — dotacije skladom družbenopolitičnih skupnosti; — pod zap. št. 60 — dotacije regionalni skupnosti za zaposlovanje; — pod zap. št. 61 — dotacije republiški skupnosti za zaposlovanje; — pod zap. št. 62 — dotacije samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje; — pod zap. št. 63 — materialni stroški v okviru, lastne skupnosti; — pod zap. št. 64 — dotacije drugim samoupravnim interesnim skupnostim; — pod zap. št. 65 — skupaj dotacije (zap. št. 58 do 64); — pod zap. št. 66 — dani krediti in posojila OZD; — pod zap. št. 67 — dani krediti interesnim skupnostim; — pod zap. št. 68 — vezana sredstva; — pod zap. št. 69 — odplačila kreditov in posojil; — pod zap. št. 70 — skupaj (zap. št. 68 do 69); — pod zap. št. 71 — vlaganja v zgradbe; — pod zap. št. 72 — nabava opreme; — pod zap. št. 73 — obračunana amortizacija; — pod zap. št. 74 — izločanje v skupne rezerve; — pod zap. št. 75 — ostala izločena sredstva; — pod zap. št. 76 — skupaj (zap. št. 71 do 75); — pod zap. št. 77 — skupni izdatki; — pod zap. št. 78 — presežek sredstev — neporabljena sredstva; — pod zap. št. 79 — večji izdatki — primanjkljaj sredstev; — pod zap. št. 80 — stanje na začetku leta; — pod zap. št. 81 — izločeno v teku leta; — pod zap. št. 82 — uporabljeno v teku leta; — pod zap. št. 83 — stanje 31. decembra; — pod zap. št. 84 — stanje sredstev na zbirnem računu pri službi družbenega knjigovodstva; — pod zap. št. 85 — stanje sredstev na žiro računu; — pod zap. št. 86 — stanje vezanih sredstev; — pod -zap. štv 87 — stanje terjatev skupnosti za dane kredite; — pod zap. št. 88 — dolgovanje skupnostim za uporabljene kredite; — pod zap. št. 89 — stopnje prispevkov za zaposlovanje iz osebnih dohodkov; — pod zap. št. 90 — stopnja prispevka za zaposlovanje iz dohodka. \ Bilanca sredstev za materialne? oskrbo — obrazec ZRZ-2 — se izpolnjuje tako, da se vpiše: — pod zap. št. 01 — prenesena neporabljena sredstva po zaključnem računu prejšnjega leta; — pod zap. št. 02 — dohodke od organizacij združenega dela iz gospodarstva; — pod zap. št. 03 — dohodke od organizacij iz negospodarstva ; — pod zap. št. 04 — dohodki od občanov in pravnih oseb; — pod zap. št. 05 — dohodki od inozemskih služb za refundacijo za materialno oskrbo; — pod zap. št. 06 — skupaj (zap. št. 2 do 5); — pod zap. št. 07 — dohodki iz proračuna družbenopolitične skupnosti; — pod zap. št. 08 — dohodki iz sklada družbenopolitične skupnosti; — pod zap. št. 09 — lastna sredstva razporejena za materialno oskrbo; — pod zap. št. 10 — dodatna sredstva od republiške skupnosti; — pod zap. št. 11 — dodatna sredstva od regionalne skupnosti; — pod zap. št. 12 — dohodki od refundacij za materialno oskrbo od drugih skupnosti; — pod zap. št. 13 — skupaj (zap. št. 7 do 12); — pod zap. št. 14 — prejeti krediti in posojila; _______ pod.zap. št. 15 — prejeta odplačila od danih kreditov; — pod zap. št. 16 — vrnjena vezana sredstva; — pod zap. št. 17 — sproščena sredstva rezerve; — pod zap. št. 18 — skupaj 64) 66 Dani krediti in posojila OZD 67 Dani krediti interesnim skupnostim 68 Vezana sredstva 69 Odplačila kreditov in posojil 70 SKUPAJ (zap. št. 66—69) / e) Neposredni investicijski izdatki, obračunana amortizacija in druga izločena sredstva 71 Vlaganja v zgradbe 72 Nabava opreme 73 Obračunana amortizacija 74 Izločanje v skupne rezerve 75 Ostala izločena sredstva 76 SKUPAJ (zap. št. 71—75) 77 SKUPNI IZDATKI — razporeditev sredstev (zap. št. 47 + 57 + 65 +70 + + 76) 78 Presežek sredstev — neporabljena sredstva 79 Večji izdatki — primanjkljaj sredstev III. POSEBNI PODATKI a) Stanje sredstev rezerve skupnosti 80 Stanje na dan 1. januarja 81 Izločeno med letom 82 Uporabljeno med letom 83 Stanje na dan 31. decembra b) . Stanje sredstev na žiro računu, vezanih in posojenih sredstev 84 Sianje sredstev na zbirnem računu pri službi družbenega knjigovodstva 85 Stanje sredstev na žiro računu 86 Stanje vezanih sredstev 87 Terjatve skupnosti za dane kredite 88 Obveznosti skupnosti za uporabljeno kredite 89 Stopnje prispevka za zaposlovanje iz osebnega dohodka 90 Stopnje prispevka za zaposlovanje iz dohodka Datum: ..................................- KAIspOAOUnjRJ RfpOA Obrazec ZRZ-2 Naziv._______,....-—.................... SR Slovenija Bilanca sredstev za materialno oskrbo Zap. St. 1 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 (naziv) na dan 31. decembra 197.leta (v dinarjih brez par) Opis 2 I. SREDSTVA a) Prenos neposrednih sredstev iz prejšnjega leta Prenos neporabljenih sredstev po zaključnem računu iz prejšnjega leta b) Dohodki od organizacij združenega dela Od organizacij združenega dela iz gospodarstva Od organizacij iz negospodarstva Od občanov in civilnopravnih oseb Od inozemskih služb za refundacijo za materialno oskrbo SKUPAJ (zap. št. 2—5) c) Dohodki iz proračunov, skladov in samoupravnih interesnih skupnosti Iz proračuna DPS Iz sklada DPS Lastna sredstva SIS, razporejena za materialno oskrbo Dodatna sredstva od republiške skupnosti Dodatna sredstva od regionalne skupnosti Dohodki od refundacij za materialno oskrbo drugih skupnosti SKUPAJ (zap. št. 7 do 12) d) Posojila, krediti in sproščena sredstva Prejeti krediti in posojila Prejeta odplačila od danih kreditov Vrnjena vezana sredstva Sproščena sredstva rezerve SKUPAJ (zap. št. 14 do 17) Drugi neposredni dohodki Skupna sredstva za materialno oskrbo 5 Obseg zdravstvenega varstva v menjavi dela med uporabniki in izvajalci tega varstva ter pravic iz zdravstvenega zavarovanja se zagotavlja s programom regionalne skupnosti, opredeljenim za območje posameznih'občinskih skupnosti. V programu zdravstvenega varstva za območje regije se zagotavlja tudi razvoj in pospeševanje zdravstvene dejavnosti, delitev dela v zdravstveni dejavnosti, namenska uporaba sredstev, ki jih združujejo občinske skupnosti, razširjena reprodukcija v zdravstveni dejavnosti, skupna vlaganja sredstev, medregijsko sodelovanje in drugi skupni interesi občinskih skupnosti. 6 Predlog programa zdravstvenega varstva priprav-vijo občinske skupnosti po obravnavanju delovnih in finančnih načrtov zdravstvenih organizacij ter predloženih programih razvoja zdravstvene dejavnosti in potrebnih prednostnih nalog. Priigram mora izhajati iz analize zdravstvenega stanja in potreb prebivalstva po celovitem zdravstvenem varstvu, upoštevajoč kadrovske in druge zmogljivosti ter funkcionalno integracijo in smotrno delitev dela. Program mora obsegati tudi finančno ovrednotenje začrtanih smotrov in nalog. V programu morajo zagotoviti občinske skupnosti zdravstvenim delavcem enak družbenoekonomski položaj kot ga imajo delavci drugih dejavnosti, upoštevajoč vse zmogljivosti zdravstvene dejavnosti. Pri pripravljanju programa so dolžne zdravstvene organizacije zagotoviti občinskim skupnostim vpogled v oblikovanje svojega dohodka. Predlagane programe uskladijo občinske skupnosti v programu zdravstvenega varstva za območje regije, ki ga sprejme vsaka občinska skupnost po opredelitvi za svoje območje enakopravno s pristojno občinsko skupščino. 7 Sredstva po finančnem načrtu regionalne skupnosti so združena sredstva občinskih skupnosti. Združena sredstva se vodijo na skupnem računu, pri čemer pa morajo biti zagotovljeni analitični podatki za vsako občinsko skupnost. Občinske skupnosti določajo v skladu s samoupravnim sporazumom o enakih obveznostih v regionalni skupnosti enake prispevne stopnje. Sprejete prispevne stopnje objavi regionalna skupnost v Uradnem listu SRS. 8 Dodatni obseg zdravstvenega varstva preko dogovorjenega programa si lahko zagotovijo delovni ljudje na območju občinske skupnosti, v enotah občinske skupnosti ter v krajevnih skupnostih in organizacijah in delovnih skupnostih z lastnimi sredstvi, s posebnim samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo z zdravstveno organizacijo. Zavezanec za obveznosti iz takega samoupravnega sporazuma ali pogodbe je organizacija oziroma skupnost, ki je sporazum ali pogodbo sklenila. Ta sredstva se vodijo na posebnih računih, ločeno od zdrženih sredstev iz 7. točke. 9 Regionalna skupnost mora spremljati in vsake tri mesece ugotavljati uresničevanje programa zdravstvenega varstva in finančnega načrta ter predlagati za- interesiranim in prizadetim organizacijam in skupnostim potrebne ukrepe. Uresničevanje programa in finančnega načrta mora biti opredeljeno za območje vsake občinske skupnosti v regiji. Po zaključku poslovnega leta pripravi regionalna skupnost zaključni račun z analitičnim prikazom dohodkov za vsako občinsko skupnost. Zaključni račun sprejmejo skupščine občinskih skupnosti. Finančni načrt in zaključni račun objavi regionalna skupnost v Uradnem listu SRS. 10 Uresničevanje programa neposredne menjave dela v zdravstvenem varstvu zagotavlja regionalna skupnost s samoupravnimi sporazumi o izvajanju zdravstvenega varstva, ki jih sklepa z zdravstvenimi organizacijami V teh sporazumih se zagotavlja dohodkovni sistem financiranja zdravstvenega varstva z ovrednotenjem zdravstvenih storitev. Pri tem se upoštevajo standardi, količniki, delovni in časovni normativi in druga merila, sprejeta s samoupravnim sporazumom v republiki za ugotavljanje količine, kakovosti in uspešnosti zdravstvenega varstva. 11 Regionalno skupnost upravljajo delegati občinskih skupnosti v skupščini regionalne skupnosti. Skupščino sestavljata zbor delegatov občinskih skupnosti iz vrst uporabnikov zdravstvenega 'varstva in zbor delegatov občinskih skupnosti iz vrst izvajalcev zdravstvenega varstva. Skupščina šteje 40 delegatskih mest, od tega 24 v zboru uporabnikov in 18 v zboru izvajalcev zdravstvenega varstva. V skupščind pošilja vsaka občinska skupnost enako število delegatov. Način delegiranja podrobneje določa statut regionalne skupnosti, 12 Zbora skupščine regionalne skupnosti odločata enakopravno in praviloma na skupni seji o: — usklajevanju predlogov programov zdravstvenega varstva občinskih skupnosti in predloga programa zdravstvenega varstva za območje regije, — finančnem načrtu in zaključnem računu regionalne skupnosti, — delitvi dela in razporeditvi zdravstvenih zmog- ljivosti ter razširjeni reprodukciji v zdravstveni dejavnosti, r — samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih za območje regije, — statutu in samoupravnih splošnih aktih, o indikacijah in drugih pogojih za uveljavljanje določenih oblik zdravstvenega varstva. 13 Zbor uporabnikov zdravstvenega varstva skupščine regionalne skupnosti sklepa v mejah sprejetih programov in drugih samoupravnih splošnih aktov samostojno o: — izvajanju oblik socialne varnosti v zdravstvenem zavarovanju, — pravilniku o uveljavljanju pravic uporabnikov zdravstvenega varstva, l — predlogih ih pripombah občinskih zdravstvenih skupnosti in njihovih enot s področja socialne varnosti v zdravstvenem zavarovanju, — drugih zadevah, za katere je pristojen po statutu regionalne skupnosti. 14 Zbor izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine regionalne skupnosti sklepa v okviru sprejetega programa samostojno o: — organizaciji neposrednega zdravstvenega varstva, — obravnavanju razvoja teritorialne razporejenosti zdravstvenih zmogljivosti oziroma zdravstvenih organizacij, — predlogih in pripombah občinskih zdravstvenih skupnostih in njihovih enot s področja neposrednega zdravstvenega varstva, — problemih vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev, — drugih zadevah, za katere je pristojen po statutu regionalne skupnosti. 15 Delegat vsakega zbora je dolžan skrbeti za sodelovanje med delegacijami, in med delovnimi ljudmi, ki so ga izbrali. Delegat je dolžan uveljaviti pobude delovnih ljudi in organizacij, ki -so ga izbrale. Skupščina regionalne skupnosti je dolžna obravnavati in sklepati o predlogih občinskih skupnosti in njihovih enot; 16, Odločitev v skupščini regionalne skupnosti ali njenih zborih je sprejeta, če je doseženo, soglasje delegatov vseh občinskih skupnosti. Kadar ne pride med delegati oziroma med zboroma skupščine do soglasne odločitve, sc začne usklajevalni postopek. Če v usklajevalnem postopku med delegati oziroma med zboroma ni doseženo soglasje, lahko začasno uredijo občinske skupščine v regiji sporna vprašanja na način, ki ga same določijo. Dokler občinske skupščine ne sprejmejo začasne ureditve po prejšnjem odstavku, se uporabljajo dotedanje odločitve. Začasna ureditev po tretjem odstavku velja, dokler se ne doseže soglasje med delegati oziroma med zboroma, vendar največ eno leto. 17 Skupščina regionalne skupnosti ima predsednika in podpisnika skupščine, ki ju enakopravno izvolita oba zbora skupščine takoj po konstituiranju. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se konstituirata na prvi seji po ustanovitvi regionalne skupnosti oziroma po izteku mandatne dobe delegacij za delegiranje delegatov v skupščine občinskih skupnosti. Vsak zbor izvoli izmed sebe predsednika zbora in njegovega narheslnika. Predsednik skupščine ter predsednika zborov in njuna namestnika se volijo na štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za isto dolžnost. 18 I Skupščina regionalne skupnosti poveri določene izvršilne funkcije izvršilnemu odboru v katerega izvolijo člane občinske zdravstvene skupnosti. Izvršilni odbor zagotavlja izvrševanje sklepov skupščine, pripravlja in predlaga skupščini v sprejem samoupravne akte in sklepe, za sprejem katerih je pristojen ter skrbi za pravilno uveljavljanje, pravic zavarovancev. Statut regionalne skupnosti natančneje določa pristojnosti izvršilnega odbora. Mandat članov izvršilnega odbora traja štiri leta. Nihče ne more biti izvoljen v izvršilni odbor več kot dvakrat zapored. Izvršilni odbor ima predsednika in 11 članov, in sicer 8 članov iz vrst delegatov uporabnikov, 4 člane pa izmed delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva. Člani izvršilnega odbora sami izvolijo izmed sebe predsednika in njegovega namestnika. 19 Stalne komisije regionalne skupnosti so določene s statutom skupnosti. Skupščina regionalne skupnosti ustanavlja občasne komi ije in jim določa področje in način dela. Komisije sestavljajo delegati uporabniki in delegati izvajalci zdravstvenega varstva. V komisijah sodelujejo tudi posamezniki Irt organizacije, ki lahko prispevajo k učinkovitemu dciu regionalne skupnosti. Skupščina regionalne skupnosti določa tudi organe oziroma delegate za sodelovanje z drugimi organizacijami in skupnostmi. 20 Samoupravni delavski nadzor nad izvajanjem politike in uresničevanjem pravic in obveznosti v zdravstvenem varstvu in zavarovanju in upravljanjem sredstev, kakor tudi nad delom strokovne službe regionalne skupnosti, izvaja samoupravni organ delavske kontrole kot samostojni organ regionalne skupnosti. V ta organ izvoli po enega delegata vsak zbor skupščin občinskih skupnosti v regiji za dobo štirih let. 21 Natančnejši način odločanja organov skupščine regionalne skupnosti določata statut skupnosti in poslovnik, ki ga sprejmeta enakopravno oba zbora .skupščine. i 22 Regionalna skupnost jc, dolžna skrbeti za javno ' obveščanje o svojih sklepih ir. odločitvah. 23 Regionalna skupnost ima statut, v katerem natančneje določi svojo organizacijo in način dela ter natančnejše pogoje in način za uveljavljanje pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstvu in zavarovanja. Statut se objavi v Uradnem listu SRS. 24 Za pripravo aktov skupščine, analitično obdelavo gradiva, izvajanje sprejetih sklepov in druge strokovne naloge organizira regionalna skupnost strokovno službo (v nadaljnjem besedilu: služba). Služba organizira in opravlja strokovno delo tudi zn občinske zdravstvene skupnosti tako, da določena opravila z organizirano služ.bo opravlja na sedežu ob- činske skupnosti, kar se posebej določi z aktom o organizaciji službe. Služba je samoupravna delovna skupnost, ki je v okviru svojih pravic in obveznosti ter aktov zdravstvenih skupnosti soodgovorna za uspešno uresničevanje nalog zdravstvenih skupnosti. Služba lahko opravlja strokovno delo tudi za druge skupnosti in organizacije, kadar je to v interesu regionalne skupnosti in to odobri njena skupščina. 29 Spore v zvezi s sklepanjem in izvajanjem samoupravnih sporazumov z zdravstvenimi organizacijami o izvajanju zdravstvenega varstva rešuje arbitraža, ki jo imenujeta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine regionalne skupnosti in prizadeta zdravstvena organizacija. Sestav arbitraže določa poslovnik skupščine regionalne skupnosti 25 Službo vodi sekretar skupnosti, ki ga imenuje njena skupščina v soglasju z občinskimi skupščinami na območju regije. Sekretar regionalne skupnosti je hkrati sekretar občinskih skupnosti na območju regije, ki pa lahko v soglasju s pristojno občinsko skupnostjo in občinsko skupščino za to funkcijo postavi vodilnega delavca službe. Sekretar je za delo službe odgovoren zdravstvenim skupnostim, glede nalog, zadev in dejavnosti, o katerih soodločajo zdravstvene skupnosti s pristojnima zboroma občinskih skupščin, pa tudi občinskim skupščinam na območju regije. 26 Občinske skupnosti usklajujejo v regionalni skupnosti svoja stališča za sodelovanje v občinskih skupščinah in medobčinskih družbenopolitičnih organih v regiji. 27 » Sredstva regionalne skupnosti so združena sredstva občinskih skupnosti po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev in enotriTh pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in zavarovanja. Združena sredstva uporablja regionalna skupnost za: — pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva po programu, — financiranje pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva oziroma ustreznih oblik socialne varnosti, zagotovljenih z zdravstvenim zavarovanjem, — financiranje zdravstveno dejavnosti, vključujoč izvajanje zdravstvenega varstva, vzdrževanje zdravstvenih objektov, razširjeno reprodukcijo v zdravstveni dejavnosti, strokovno izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih kadrov ter znanstveno raziskovalno dejavnost na področju zdravstvenega varstva, — kritje drugih obveznosti, ki so nasledek samoupravnega sporazuma in družbenega dogovarjanja. Za uveljavljanje obveznosti pri financiranju regi-ohalne skupnosti se uporabljajo določbe zakona, samoupravnih sporazumov občinskih skupnosti in statuta. 28 r Uveljavljanje pravic uporabnikov zdravstvenega varstva in zavarovanja uredi regionalna skupnost v statutu. O uveljavljanju pravic na zahtevo uporabnika odloča oren” regionalne skupnosti, ki je določen s statutom. Regionalna skupnost mora zagotoviti odločanje na dveh stopnjah, zoper njeno odločbo pa se lahko uveljavijo pravice pri pristojnih sodiščih. Za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovani, sprejme skupščina regionalne skupnosti poseben pravilnik. 30 Regionalna skupnost določa obvezne c viden c ki so jih dolžni voditi organi, organizacije in zasebni delodajalci na območju regije. 31 Regionalna skupnost je pravna oseba, ki ima svoj sedež v Murski Soboti, Titova ul. 24. Regionalna skupnost ima svoj pečat okrogle oblike, ki ima v krogu napis: »Regionalna zdravstvena skupnost«, sedež »Murska Sobota« pa v sredini. 32 ' ’ Regionalna skupnost prevzema pravice in obveznosti začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota po samoupravnem sporazumu občinskih skupnosti z območja regije. 33 . Statut regionalne skupnosti in drugi splošni akti morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi zakona o zdravstvenem varstvu. Do sprejema statuta regionalne skupnosti in drugih splošnih aktov se začasno uporabljajo statutarne 'določbe in splošni akti začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota, v skladu z določbami tega samoupravnega sporazuma ter statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi regionalne skupnosti. Regionalna skupnost in njeni organi se morajo konstituirati do 15. januarja 1975. 34 Ta samoupravni sporazum velja, ko je sprejet v skupščinah občinskih skupnosti in ga potrdijo občinske skupščine z območja regije. Sklenjeni samoupravni sporazum, ki se uporablja od 1. januarja 1975 dalje, objavi regionalna skupnost v Uradnem listu SRS. Občinske zdravstvene skupnosti Številka: Datum: Gornja Radgona Lendava Ljutomer Murska Sobota 01/1-7/76 01/1-5/76 01/1-11/76 01/1-3/76 9. 1. 1975 27. 12. 1974 27. 12. 1974 30. 12. 1974 Ta samoupravni sporazum so potrdile: Skupščina občine: Številka: Datum: Gornja Radgona Lendava Ljutomer Murska Sobota 02-2/75-05 025-4/75-01 025-5/75-1 025-10/74-1 1. 2. 1977 17. 11. 1975 7. 1. 1976 28. 2. 1975 191. Na podlagi 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) in 23. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota je skupščina skupnosti na seji obeh zborov, dne 6. decembra 1976 sprejela STATUT Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota Prvi del SPLOŠNE DOLOČBE \ 1. člen Regionalno zdravstveno skupnost Murska Sobota so ustanovile s samoupravnim sporazumom, dne 28. 1. 1975 občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota, da bi na območju občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota zagotovile enotnost pravic in obveznosti, rizično sposobnost v zdravstvenem zavarovanju, svobodno menjavo dela in skladni razvoj zdravstvene dejavnosti na območju regije ter druge skupne interese. 2. Člen V Regionalni zdravstveni skupnosti Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: regionalna skupnost) občinske zdravstvene skupnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti: — določajo s samoupravnim sporazumom enake pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva na območju regije in v ta namen združujejo svoja sredstva; — oblikujejo na področju zdravstvenega varstva enotna merila za uresničevanje svobodne menjave dela za območje regije; — usklajujejo svoje programe zdravstvenega varstva za območje regije; — skrbijo za delitev dela med zdravstvenimi organizacijami v skladu s potrebami delovnih ljudi, v skladu z učinkovitostjo zdravstvenega varstva in gospodarnim izkoriščanjem zdravstvenih zmogljivosti in materialnih možnosti območja; — uresničujejo skupne družbene interese na področju zdravstvenega varstva, o katerih so se sporazumele v Zdravstveni skupnosti Slovenije; — zagotavljajo skladen razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih zmogljivosti; — zagotavljajo možnosti za napredek zdravstvene dejavnosti za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih kadrov; — spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje v okviru regije ter sklepajo samoupravne sporazume in družbene dogovore za območje regije; — sklepajo z zdravstvenimi organizacijami samoupravne sporazume o izvajanju zdravstvenega varstva; — sodelujejo z družbenopolitičnimi in samoupravnimi skupnostmi v zadevah, ki imajo pomen za zdravstveno varstvo; — opravljajo še druge naloge s področja zdravstvenega varstva, ki so skupnega pomena za regijo. 3. člen Regionalna skupnost je pravna oseba, ki ima svoj sedež v Murski Soboti, Titova št. 24. Regionalna skupnost ima pečat okrogle oblike, ki ima v krogu napis: »Regionalna zdravstvena skupnost«, sedež »Murska Sobota« pa v sredini. Regionalno skupnost predstavlja predsednik skupščine. 4. člen V regionalni skupnosti urejajo občinske zdravstvene skupnosti vprašanja, ki so skupnega pomena za območje regije z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, in samoupravnimi akti regionalne skupnosti. Skupne interese glede urejanja in izvajanja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja uresničuje skupnost s samoupravnim sporazumom z drugimi organizacijami in skupnostmi. 5. člen Regionalna skupnost opravlja svojo dejavnost v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, tem statutom in drugimi samoupravnimi akti skupnosti. Samoupravni akti skupnosti so: družbeni dogovor, samoupravni sporazumi, statut, programi zdravstvenega varstva ter pravilniki in sklepi skupščine in drugih organov v zdravstveni skupnosti v mejah določb tega statuta. , Statut, pravilnik in sklepi sc objavljajo v Uradnem listu SRS in začnejo veljati 8. dan po objavi, če v splošnem aktu ni drugače določeno. Začetek uporabe se določi v splošnem aktu. 6. člen Delo regionalne skupnosti in njenih organov je javno. Regionalna skupnost obvešča delovne ljudi, združene v občinskih zdravstvenih skupnostih, o stanju in problemih skupnosti praviloma po delegatih skupnosti, preko javnih sredstev obveščanja ali na druge načine, ki jih določijo skupščina in njeni izvršilni organi. Delovni ljudje in občani morajo biti popolno in sproti obveščeni o stvareh, ki pomenijo njihove neodtujljive pravice in o sistemskih predpisih in ak,tih, ki se tičejo družbenega razvoja na področju zdravstvenega varstva. Drugi del ORGANI REGIONALNE SKUPNOSTI; Skupščina skupnosti 7. člen Regionalno skupnost upravlja skupščina skupnosti. V zbora skupščine delegirajo delei?nte občinske zdravstvene skupnosti po določbah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti. 8. člen Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti delegirajo v skupščino regionalne skupnosti s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi določeno število delegatov. Znotraj regionalne skupnosti se šteje za delegata posamezne občinske zdravstvene skupnosti tisti, ki je že bil delegiran, dokler skupščina zadevne občinske zdravstvene skupnosti ne pošlje drugega delegata. Občinska zdravstvena skuppost, katere delegat je izvoljen za stalno funkcijo v organu regionalne skupnosti, ima pravico pošiljati na seje skupščine ali zbora regionalne skupnosti drugega delegata. Delegat občinske zdravstvene skupnosti, ki je izvoljen za stalno funkcijo, v tem primeru nirpa pravice glasovati v skupščini regionalne skupnosti. 9. člen Zbora skupščine skupnosti enakopravno: 1. sprejemata srednjeročni načrt in letni program zdravstvenega varstva, finančni načrt in zaključni račun skupnosti; 2. sprejemata splošne akte, statut, pravilnike, in sklepe, če posamezne zadeve niso v izključni pristojnosti posameznega zbora; 3. sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume; 4. predlagata in usklajujeta stopnje prispevkov za posamezne kategorije zavarovancev med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi po predhodni obravnavi z delovnimi ljudmi in občani; 5. sodelujeta s pristojnimi družbenopolitičnimi skupnostmi, z republiško zdravstveno skupnostjo in drugimi regionalnimi zdravstvenimi skupnostmi; t 6. oblikujeta enotna merila za uresničevanje svobodne menjave dela; 7. sprejemata ukrepe za smotrno organizacijo in koriščenje zmogljivosti zdravstvene službe na območju skupnosti; 8. volita, imenujeta in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika ter izvršne in ostale organe, ki jih skupščina imenuje; 9. v soglasju s skupščinami pristojnih družbenopolitičnih skupnosti imenujeta sekretarje skupnosti — vodjo strokovne službe; 10. dajeta soglasje k statutu in statusnim spremembam zdravstvenih delovnih organizacij, ki opravljajo na območju regije dejavnosti bolnišničnega in specialistično-ambulantnega zdravstvenega varstva; 11. določita naloge in obseg dela strokovne službe. Odločitev o vprašanjih, o katerih odločata zbora enakopravno, velja, če je sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu. 10. člen Zbor uporabnikov sklepa samostojno o: — uveljavljanju pravic in izvajanju oblik socialne varnosti v zdravstvenem zavarovanju: — predlogih in pripombah občinskih zdravstvenih skupnosti in njihovih enot s področja socialne varnosti v zdravstvenem zavarovanju; — obsegu denarnih nadomestil in povračil, opredeljevanju osnove za nadomestila in usklajevanju višine nadomestila. 11. člen Zbor izvajalcev samostojno: > — razpravlja o splošnih pripombah in ugovorih zavarovancev in občanov na delo zdravstvene službe; — razpravlja o prcdloe.ih in pripombah občinskih zdravstvenih skupnosti in njihovih enot s področja neposrednega zdravstvenega varstva; — razpravlja in sklepa o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami v skladu s potrebami delovnih ljudi; — skrbi za skladen razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih zmogljivosti; — razpravlja o problemih vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev. Predsedstvo skupščine 12. člen Predsedstvo skupščine sestavljajo predsednik, predsednika obeh zborov, predsednik izvršilnega odbora in sekretar skupnosti. Predsedstvo skupščine: — določi dnevni red seje skupščine kadar zasedata skupaj oba zbora; — v primeru nujnosti, ko ni možno skupščino takoj sklicati, daje mnenja, ki jih zahteva Zdravstvena skupnost Slovenije ali družbenopolitične skupnosti; — na predlog izvršilnega odbora sprejema v nujnih primerih ukrepe, ki naj preprečujejo neupravičeno porabo sredstev skupnosti ali odvrnejo morebitno škodo; — predhodno usklajuje nesoglasja med obema zboroma skupščine. Za mnenja in ukrepe sprejete v nujnih primerih mora predsedstvo na prvi seji zahtevati pristanek skupščine. Izvršilni odbor 13. člen Izvršilni odbor skupščine: — zagotavlja pravilno in pravočasno izvrševanje sklepov skupščine; — pripravi in predlaga skupščini srednjeročni in letni program zdravstvenega varstva, finančni načrt in zaključni račun skupnosti; — pripravi in predlaga skupščini splošne in druge akte, za katerih sprejem je pristojna; — pripravi in predlaga skupščini predlog samoupravnega sporazuma o izvajanju menjave dela z zdravstvenimi organizacijami in sklepa o tem pogodbe; — skrbi za pravilno uveljavljanje pravic zavarovancev in drugih upravičencev; — skladno s sklepi in smernicami skupščine skrbi za izvrševanje finančnega načrta glede dohodkov ter za namensko in racionalno vlaganje sredstev skladov in njihovih rezerv; — obravnava predloge, republiških in občinskih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in predlaga svoja mnenja in stališča skupščini; — obravnava in sprejema letni načrt in program dela strokovne službe in se dogovori o višini povračila; — pripravlja druge predloge o zadevah z delovnega področja skupščine in daje pobude za sklicevanje sej skupščine; — opravlja druge zadeve, ki jih določa statut ali drugi splošni akti skupščine, ali ga za nje pooblasti skupščina. Odbor samoupravne kontrole 14. člen Odbor samoupravne kontrole: — opravlja nadzor nad izvajanjem v skupnosti sprejete politike; — nadzoruje uresničevanje samoupravljanja in izvajanje sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, splošnih aktov in sklepov skupščine; — nadzira delo organov skupnosti in strokovne službe; — nadzira uporabo sredstev skupnosti; — nadzira izvajanje oz. uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja pri strokovni službi, pri zdravstvenih organizacijah, organizacijah združenega dela in pri zasebnih delodajalcih. 15. člen Odbor samoupravne kontrole organizira in opravlja nadzor po svoji odločitvi, na predlog skupščine, jz-vršilnega odbora ali sekretarja. Nadzor opravi sam, lahko pa za posamezna dela pooblasti strokovne organizacije ali druge strokovnjake. O ugotovitvah nadzora predloži odbor samoupravne kontrole poročilo skupščini oz. organu, ki je nadzor predlagal ter priporoči ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Sekretar skupnosti 16. člen Sekretar jc izvršilni organ skupnosti in hkrati vodja strokovne službe. Sekretarja skupnosti imenuje po razpisu skupščina skupnosti, za njegovo imdnovanje kot vodje strokovne službe pa je potrebno soglasje družbenopolitičnih skupnosti z območja regije. Sekretar je imenovan za štiri leta in je po poteku štiriletne dobe lahko ponovno imenovan. Po prenehanju mandata ostane sekretar član delovne skupnosti strokovne službe. Skupščina skupnosti določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati sekretar. 17. člen Sekretar skupnosti: — sodeluje pri določanju politike skupnosti in skupno z izvršnimi organi skrbi za njeno izvajanje; — zastopa skupnost in strokovno službo v vseh premoženjsko-pravnih zadevah ter je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupnosti in strokovne službe; — organizira in vodi delo strokovne službe; — skrbi za zakonitost dela skupnosti in strokovne službe; — skrbi za uspešnost, ekonomičnost in racionalnost poslovanja skupnosti in strokovne službe; — odgovarja za namensko uporabo sredstev s katerimi upravlja strokovna služba na podlagi zakona ali samoupravnih aktov skupnosti: sklepa pogodbe in dogovore v skladu s pooblastili irganov skupnosti in strokovne službe. oeUretar ima pravico prisostvovati sejam skupščine, izvršilnega odbora, skupščin občinskih zdravst- venih skupnosti in sejam ostalih organov todborov, komisij) skupščine skupnosti. Sekretar je za svoje delo in delo strokovne službe odgovoren skupščini skupnosti, glede nalog, zadev in dejavnosti o katerih soodločajo skupnosti s pristojnimi zbori družbenopolitičnih skupnosti, pa tudi družbenopolitični skupnosti. 18. člen Kadar je sekretar zadržan oz. odsoten, Ima njegove pravice in obveznosti vodilni delavec, ki ga nadomešča. Sekretar lahko odločanje o posameznih zadevah iz svoje pristojnosti prenese z individualnim pooblastilom na vodilne delavce strokovne službe. Arbitraža 19. člen Za reševanje spornih vprašanj v zvezi s sklepanjem in izvajanjem samoupravnih sporazumov ter pogodb med zdravstveno skupnostjo in zdravstvenimi zavodi ima skupnost posebno arbitražo. 20. člen Predsednika arbitraže imenuje skupščina regionalne skupnosti. Dva člana arbitraže imenuje zbor uporabnikov, enega člana imenuje zbor .izvajalcev, enega člana pa zdravstveni zavod, ki je v sporu s skupnostjo. 21 člen . Odločitve sprejema arbitraž,a z večino glasov. Odločitev arbitraže je za stranke obvezna. Regionalni zdravstveni svet 22. člen Regionalni zdravstveni svet: t— obravnava predloge in zahteve, ki jih skupnosti predložijo družbenopolitične skupnosti in druge interesne skupnosti; • — daje predhodno mnenje skupščini skupnosti in njenim organom kadar odloča skupnost enakopravno ali v soglasju s skupščino družbenopolitične skupnosti; — spremlja in proučuje zdravstvene in higienske razmere prebivalstva, sanacije in izredne razmere v regiji; — ugotavlja družbene potrebe po zdravstvenem varstvu In daje ustrezne predloge; — pripravlja predloge programov (kratkoročnih, srednjeročnih) zdravstvenega varstva in spremlja uresničevanje posameznih oblik zdravstvenega varstva; — usklajuje strokovno delo in organizacijo zdravstvenih zavodov; — pripravlja programe razvojne mreže zdravstvenih zavodov; — sodeluje pri oblikovanju izhodišč za financiranje zdravstvenega varstva; — daje strokovno mnenje k delovnim načrtom zdravstvenih zavodov o njihovi usklajenosti s programom zdravstvenega varstva in spremlja uresničeva- nje delovnih načrtov zdravstvenih delovnih organizacij; — usklajuje interese skupnosti in zdravstvenih zavodov >n sodeluje pri oblikovanju stališč v zvezi s sklepanjem samoupravnih sporazumov; — opravlja druge naloge po naročilu skupščine skupnosti ali izvršilnega odbora. Regionalni zdravstveni svet je posvetovalni organ skupščine skupnosti. 23'. člen Regionalni zdravstveni svet ima 11 članov. Predsednika in člane regionalnega zdravstvenega sveta imenuje skupščina. V regionalnem zdravstvenem svetu so zastopani zdravstveni strokovnjaki vseh pomembnejših dejavnosti zdravstvenega varstva in tudi gospodarski ter pralni, strokovnjaki. Gospodarski m pravni strokovnjaki se seje regionalnega zdravstvenega sveta udeležujejo ko le-ta ob-tavnava gospodarska in pravna vprašanja v zvezi z organizacijo in financiranjem zdravstva. Regionalni zdravstveni svet sprejme po potrebi poslovnik, v katerem določi organizacijo in način dela. 24 člen Regionalni zdravstveni svet sprejema sklepe, ugotovitve. priporočila in predloge ter jih predlaga skupščini skupnosti in njenim organom. Za izvrševanje svojih nalog lahko svet ustanovi -talne ali občasne komisije. O sprejetih sklepih, ugotovitvah, priporočilih in orecllogih obvesti svet ustrezne organe skupnosti. Regionalni zdravstveni svet v zadevah s svojega delovnega področja sodeluje z zavodom za socialno medicino in higieno. Zdravniška komisija 25. člen Za ugotavljanje zdravstvenega stanja in zmožnosti za delo ima regionalna skupnost zdravniško komisijo prve in druge stopnje, kot izvedeniška organa skupnosti. ' x Zdravniško komisijo imenuje skupščina regionalne skupnosti enotno za celotno območje skupnosti. Skupnosti lahko po potrebi imenuje več senatov zdravniških komisij. Senat zdravniške komisije daje izvid in mnenje v sestavi treh zdravnikov. 26. člen Zdravniška komisija prve stopnje:' 1. presoja delovno zmožnost zavarovanca po tridesetih dneh zadržanosti od dela; 2. presojdelovno zmožnost zavarovanca, kadar ga pošlje na pregled pristojni zdravnik; 3. določi primere ko mora pristojni zdravnik ,0b-vezno poslati bolnega zavarovanca na pregled zaradi presoje njegove delnzmožnosti; 4. opravlja kontrolo staleža delanezmožnih v ambulantah zdravnikov, ki so pooblaščeni odrejati dopuste zaradi bolezni; 5. presoja delovno zmožnost, kadar to zahteva skupnost (strokovna služba), delovna organizacija ali delodajalec; 6. daje mnenje v zvezi z ugovorom zoper mnenje posameznega zdravnika; 7. presoja upravičenost zahtev za novimi zobnimi in drugimi protezami, ortopedskimi in drugimi pripomočki in sanitarnimi pripravami pred potekom dobe, ki je določena za njihovo trajanje; 8. po potrebi daje mnenje c zahtevah za povračilo zdravstvenih in potnih stroškov; 9. opravlja preglede zavarovanih oseb, kadar odhajajo v tujino izven evropskih dežel; 10. presoja, ali je mogoče oz. primerno, da se bolnik iz tujine odpravi na zdravljenje v domačo zdravstveno organizacijo; 11. spremlja delo zdravnikov in jim v zvezi s svojimi ugotovitvami daje navodila in priporočila, upoštevajoč smernice in stališča, si se glede uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja, oblikujejo ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o izvajanju menjave dela v skupnosti. 27. člen Zdravniška komisija druge stopnje: f. daje mnenje na ugovor zoper mnenje zdravniške komisije prve stopnje po 1., 2., 4., 5., 7-, 8., 9. in 10. točki prejšnjega člena; 2. ob reviziji preizkuša pravilnost mnenja, ki ga je kot dokončno dala zdravniška komisija prve stopnje; Zdravniško komisijo druge stopnje sestavljajo trije zdravniki specialisti in trije namestniki. Zdravniška komisija druge stopnje poda svoje mnenje na podlagi medicinskega gradiva, po potrebi pa opravi osebni pregled. Ce komisija meni, da je treba dopolniti medicinsko obdelavo, odredi ustrezne medicinske preiskave. Kot zdravniška komisija druge stopnje se sporazumno z Regionalno zdravstveno skupnostjo Maribor, določi ustrezna drugostopenjska komisija (komisija zdravniških izvedencev) pri Regionalni zdravstveni skupnosti Maribor. 28. člen Zdravnik ne more biti član zdravniške komisije, kadar ta obravnava osebo, ki jo je pregledal oz. zdravil. 29. člen Zdravniška komisija spremlja tudi gibanje bolezenskih odsotnosti z flela, nesreč pri delu, poklicnih bolezni, nastajanje invalidnosti, vplive delovnega okolja na delovno zmožnost prebivalstva in svoje ugotovitve posreduje skupščini ter predlaga ustrezne ukrepe. 30. člen O izvidu in mnenju zdravniške komisije prve stopnje, sekretar skupnosti pismeno obvesti zavarovan-■ ca. V pismenem obvestilu mora biti zavarovanec poučen o pravici do ugovora. Na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije druge stopnje, odloča o ugovoru komisija za reševanje ugovorov, pritožb in prošenj. Ugovor je pravočasen, če je vložen pri strokovni službi skupnosti v roku 3 dni, kadar gre za izpodbijanje delazmožnosti in 15 dni v vseh drugih primerih. Komisija za reševanje ugovorov 31. člen Komisija za reševanje ugovorov, pritožb in prošenj ima predsednika, podpredsednika in pet članov, ki jih imenuje skupščina skupnosti. V komisiji mora biti vsaka od občinskih skupnosti zastopana vsaj z enim članom. Mandat komisije traja štiri leta. Po potrebi sprejme komisija svoj poslovnik, v katerem določi podrobnejšo organizacijo in način svojega dela. 32. člen Komisija za reševanje ugovorov, pritožb in prošen odloča o: 1. prošnjah, ugovorih in pritožbah delovnih ljudi in občanov v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja; 2. prošnjah, ugovorih in pritožbah zavezancev prispevkov glede odpisov neizterljivih terjatev, obročnem odplačevanju dospelih prispevkov in znižanju ali odpisu kazenskih in zamudnih obresti; 3. znižanju ali odpisu odškodninskih, regresnih in drugih- terjatev zaradi socialnega stanja dolžnika in iz drugih razlogov; 4. prošnjah delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela glede pravic iz zdravstvenega varstva, kadar te niso zagotovljene z zakonom ali s samoupravnim sporazumom; 5. drugih zadevah, za katere komisijo pooblasti skupščina skupnosti. 33. člen Kadar komisija odloča o pravici iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, se o odločitvi izda odločba. V drugih primerih komisija odloča s sklepi. , Odločbo ali sklep podpiše predsednik oz. podpredsednik komisije. 34. člen V pritožbenem postopku mora komisija vselej zahtevati mnenje zdravniške komisije, če se v pritožbi izpodbija mnenje posameznega zdravnika, oz. mnenje zdravniške komisije druge stopnje, kadar se v pritožbi izpodbija mnenje zdravniške komisije prve stopnje. 35. člen Komisija lahko v ugotovitvenem postopku zahteva tudi izvedeniško mnenje klinike, inštituta ali medicinske fakultete. Tretji del UVELJAVLJANJE PRAVIC 36. člen Zavarovanci, njihovi družinski člani in drugi upravičenci uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja na način in ob pogojih, ki so določeni v statutu občinske zdravstvene skupnosti, na katere območju opravljajo dejavnost po kateri so zavarovani, oz. na katere območju prebivajo, če niso zavarovani na podlagi opravljanja dejavnosti. Pravice iz zdravstvenega varstva uveljavljajo zavarovane osebe in drugi upravičenci na podlagi veljavne zdravstvene izkaznice ali druge listine, ki jo izda zdravstvena skupnost. Pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja sc zavarovanim osebam in drugim upravičencem zagotavlja pravica do ugovora in pritožbe. 37. člen Kadar zavarovana oseba iz upravičenega razloga plača zdravstveni organizaciji storitev, do katere ima pravico po samoupravnem sporazumu o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja RZS Murska Sobota ima pravico do povračila tistega dela stroškov, ki gredo po statutu v breme skupnosti. V primerih iz prejšnjega odstavka povrne skupnost zavarovani osebi stroške na podlagi predloženih listin o opravljeni zdravstveni storitvi in višini plačanega zneska ter ugotovitve o upravičenosti takšnega povračila. 38 člen Zavarovanec uveljavlja nadomestilo osebnega dohodka na podlagi: a) poročila o trajanju začasne zadržanosti od dela; b) podatkov o osebnem dohodku, ki so potrebni za izračun osnove nadome=tila; c) prijave nesreče pri delu ali poklicnega obolenja; č) potrdila o osebnem dohodku v skrajšanem delovnem času, jz. potrdila o osebnem dohodku na ustreznem delovnem mestu na katerem začasno dela zaradi medicinske rehabilitacije; di poročila o začetku zadržanosti od dela zaradi nosečnosti na katerem mora biti1 naveden dan predvidenega poroda ter poročila o rojstvu otroka; e) potrdila o osebnem dohodku v skrajšanem delovnem času ter izjave zavarovanke, da sama neguje svojega otroka. 39 Člen Nadomestilo osebnega dohodka dospe v plačilo z dnem, s katerim dospe v plačilo osebni dohodek in mo^ ra biti izplačano v 15 dneh po dospelosti. Če zavarovanec ni zaposlen, dospe nadomestilo osebnega dohodka s pretekom zadnjega dne v mesecu za posamezni obrok oz. s pretekom zadnjega dne, če je bilo treba izplačati nadomestilo za manj kot en mesec. Druga denarna nadomestila in povračila dospejo v plačilo z dnem, ko se jih lahko uveljavi. 40. člen Denarni prejemki iz zdravstvenega zavarovanja, ki so že zapadli v plačilo, pa so ob smrti uživalci ostali neizplačani, se lahko podedujejo. 41. člen Zavarovane osebe in drugi upravičenci imajo pravico do pismenega obvestila v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, kolikor to sami zahtevajo. Pismeno obvestilo izda sekretar skupnosti po predhodnem ugotovitvenem postopku, ki ga izvede strokov- na služba regionalne skupnosti. Kadar zahtevam zavarovanih oseb ali drugim upravičencem ni ugodeno v celoti ali delno, ali kadar se odloča c njihovih obveznostih v zdravstveni skupnosti, je izdaja pismenega obvestila obvezna. 42. člen Zoper pismeno obvestilo ima zavarovanec, njegov družinski član in drug upravičenec pravico do ugovora, ki ga mora vložiti v petnajstih dneh od prejema obvestila na komisijo za reševanje ugovorov, pritožb in prošenj. Zavarovanec, njegov družinski član in upravičenec, ki z odločbe oz sklepom komisije ni zadovoljen lahko uveljavlja svoje pravice pri pristojnem sodišču združenega dela. s predlogom ki se vloži v tridesetih dneh po prejemu odločbe oz sklepa, razen v primerih, kadar zakon drugače določa. 43. člen Ugovor zoper pismeno obvestilo sekretarja skupnosti zadrži izvršitev, razen v primerih ugovora zoper ugotovljeno delazmožnost zavarovanca in glede daja-. tev iz zdravstvenega zavarovanja. i 44 člen Pri reševanju zahtev zavarovancev, njihovih družinskih članov in drugih upravičencev se smiselno uporabljajo predpisi c splošnem upravnem postopku. Smiselna uporaba predpisov o splošnem upravnem oostopku velja za uporabe temeljnih' načel postopka, vrnitve v prejšnje stanje in uporabo določb o postopku na prvi in drugi stopnji, od izrednih upravnih sredstev pa za uporabe določb c obnovi postopka zaradi kakšnega novega dejstva ali dokaza. Pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva n zavarovanja imajo zavarovane osebe in drugi upravičenci madžarske narodnosti pravico, da se poslužujejo madžarskega jezika. 45. člen če je zavarovana oseba poslana na zdravljenje v tujino, vodi postopek v zvezi z zagotovitvijo zdravljenja v ustreznem tujem zdravstvenem zavodu, z nabavo potrebnih deviznih sredstev obračuna stroškov in pribavljanjem dokumentacije, strokovna služba Zdravstvene skupnosti Slovenije. Četrti del FINANCIRANJE 46,- člen Za uresničitev enotnega programa zdravstvenega varstva in pravic Iz zdravstvenega varstva in zavarovanja, združuje regionalna skupnost sredstva občinskih zdravstvenih skupnosti z območja regije. Združena sredstva regionalna skupnost namensko razporedi s svojim finančnim načrtom, kt ga sprejme nn podlagi programa zdravstvenega varstva za: — pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja; — zagotovitev obveznosti za katere se občinske in regionalne skupnosti dogovore v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije kol npr. gradnja zdravstvenih objektov skupnega pomena v SRS, zagotovitev zdravstvenega varstva za socialno ogrožene kmete, razvoj osnovnega zdravstvenega varstva na manj razvitih območjih, financiranje dejavnosti republiških humanitarnih organizacij ter društev ipd; — strokovno izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih kadrov; — znanstveno-raziskovalno dejavnost; — rezervo ter za pokritje stroškov za opravljanje drugih svojih nalog. 47. člen Občinske zdravstvene skupnosti določijo stopnje prispevkov tako, da združena sredstva krijejo obveznosti skupnosti za celovit program zdravstvenega varstva ter zrgotavljajo potrebne rezerve, pozavarovanje in obveznosti za katere se skupnosti dogovorijo na območju regije in republike. Stopnje prispevkov so v regijj enotne in proporcionalne. 48. člen Postopek za razpravo o višini prispevka začne skupnost tako. da pripravi letni program zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter finančni načrt. Pri dogovarjanju je treba upoštevati sklenjene dogovore med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na območju občine. 49. člen Prispevki zapadejo v plačilo: — za zavezance, ki vodijo svoje finančno poslovanje pri službi družbenega knjigovodstva, na dan ko dvignejo sredstva za osebne dohodke; — za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na dan izplačila; — za druge zavezance, zadnji dan v mesecu za nazaj; — za kmete, po 189. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74). Obveznosti zavezancev za plačilo prispevkov uveljavlja strokovna služba regionalne skupnosti. 50. člen Zavezancu, ki ne plača v predpisanem roku zai>ad-lih prispevkov ali ne plača vseh prispevkov, izda zdravstvena skupnost plačilni nalog, da mora v osmih dneh od vročitve plačati zapadle prispevke s kazenskimi obrestmi, ki znašajo 0,1 •/» na dan od zneska neplačanega ali nepravočasno plačanega prispevka. Plačilni nalog, zoper katerega zavezanec ni ugovarjal oz. ni pravočasno ugovarjal, postane izvršljiv, če je v osmih dneh vložen ugovor, regionalna skupnost ne more izdati novega naloga, temveč lahko uveljavlja terjatev s tožbo. 51. člen Na zahtevo regionalne skupnosti mora služba družbenega knjigovodstva oz. banka na podlagi izvršljivega plačilnega naloga ali izvršljive odločbe sodišča, izterjati neplačane prispevke tako. da prenese znesek z računa zavezanca na račun regionalne skupnosti. ,/ \ Če prispevkov ni mogoče izterjati na način iz prejšnjega odstavka, jih na zahtevo regionalne skupnosti izterja sodišče po predpisih izvršilnega postopka. 52. člen Terjatev iz naslova prispevkov zastara v petih letih, računano od konca leta, v katerem je prispevek zapadel v plačilo. Zastaranje ustavi vsako uradno dejanje regionalne skupnosti, ki ima namen, da se doseže plačilo prispevka in je na predpisan način naznanjeno zavezancu. Po vsaki ustavitvi zastaranja začne teči nov zastaralni rok, vendar terjatev v vsakem primeru zastara, če preteče deset let od dneva, ko je zastaranje začelo prvič teči. 53. člen Regionalna skupnost ima pravico pregledati knjige in evidence pri organizacijah in zasebnih delodajalcih in kontrolirati pravilnost obračunavanja in plačevanja prispevkov ter pravilnost uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Organizacije in zasebni delodajalci rporajo za uveljavljanje pravic in obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja dajati zdravstvenim skupnostim in njihovim organom podatke, ki so potrebni za "uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja ter v ta namen omogočiti pregled poslovnih knjig in evidetic. 54. člen Regionalna skupnost določi prispevek uporabnikov zdravstvenega varstva k stroškom za posamezne oblike zdravstvenega varstva, ki je višji od tovrstnega prispevka določenega v samoupravnem sporazumu o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, s posebnim sklepom. Kadar znaša cena zdravstvene storitve manj kot prispevek k stroškom zdravstvenega varstva, plača ceno uporabnik sam. Prispevka iz prvega "odstavka ne plača uporabnik, ki je (po posebnih predpisih) oproščen prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva. 55 člen Regionalna skupnost uveljavlja zahtevke za povrnitev povzročene škode po členih 82. in 83 zakona o zdravstvenem varstvu, kadar so oškodovane občinske zdravstvene skupnosti z njenega območja. Peti del SODELOVANJE REGIONALNE SKUPNOSTI Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI, SKUPNOSTMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, ZDRAVSTVENIMI ZAVODI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI 56. člen če mora zavarovanec sam plačevati in odvajati prispevke za svoje zavarovanje ali za zavarovanje družinskih članov, so mu zagotovljene dokler niso plačani zapadli prispevki, samo pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva, določene v 2. členu samouprav- nega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja v RZS M. Sobota. 57. člen Regionalna skupnost sodeluje in sprejema v soglasju z družbenopolitičnimi skupnostmi odločitve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v skupnosti in so določene z zakonom ali statutom občine. Odločitve skupnega interesa so zlasti: 1. zbiranje sredstev za gradnjo ali adaptacijo zdravstvenih objektov; 2. sprejemanje programa zdravstvenega varstva; 3. sodelovanje pri organizaciji flourografiranja občanov; 4. sodelovanje pri izvedbi akcij zdravstvene preventive. 58, člen Regionalna skupnost sodeluje z drugimi regionalnimi zdravstvenimi skupnostmi iz Zdravstveno skupnostjo Slovenije, s katerimi se dogovarja o združevanju sredstev za: 1. gradnjo zdravstvenih objektov skupnega pomena; 2. pospeševanje razvoja zmogljivosti osnovnega zdravstvenega varstva na manj razvitih območjih; 3. financiranje dejavnosti republiških humanitarnih organizacij, društev in strokovnih društev; 4. zagotovitev zdravstvenega varstva za socialno ogrožene kmete in kmete borce. Za uresničevanje obveznosti 'iz prejšnjega odstavka sklene skupnost samoupravni sporazum. 59 člen Zaradi zagotovitve sredstev za financiranje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja in zaradi samoupravnega dogovarjanja z delavci in delovnimi ljudmi, predlaga in daje regionalna skupnost v razpravo vsako leto program zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja skupaj s finančnim načrtom. 60. člen Za uresničevanje programa zdravstvenega varstva sodeluje regionalna skupnost z zdravstvenimi organiza-N cijarni, s katerimi sklepa samoupravne sporazume in pogodbe. Samoupravni sporazumi in pogodbe se sklepajo v okviru izhodišč resolucije o družbe neekonomskem razvoju in družbenega dogovora o razporejanju dohodka v določenem letu. S samoupravnim sporazumom se regionalna skupnost in zdravstvene organizacije združenega dela na njenem območju sporazumejo zlasti: — o višini sredstev za osebne dohodke, ki se lahko vkalkulirajo v ceno zdravstvenih storitev; — višini sredstev za ostale prejemke in obveznosti, do katerih je zdravstvena organizacija upravičena po določbah samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov; — višini stopenj za amortizacijo in investicijsko vzdrževanje; — sredstvih za materialne stroške; — o načinu plačevanja zdravstvenih storitev. S pogodbo se skupnost dogovori z zdravstvenimi organizacijami združenega dela o vrstah in številu zdravstvenih storitev, cenah, načinu plačevanja, nadzoru nad izvrševanjem pogodb in drugih obveznostih. Sporna vprašanja med skupnostjo m posamezno zdravstveno organizacijo združenega dela v zvezi s samoupravnim sporazumom in pogodbo, rešuje arbitraža. — volijo in odpoklicujeju delegate v samoupravne organe strokovne .službe; — sprejemajo programe strokovnega izpopolnjevanja m programe za izboljševanje organizacije dela; — odločajo tudi c drugih zadevah, kadar je tako določeno v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Sesti de! STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 61. člen Regionalna skupnost zagotavlja uresničevanje in izvajanje svojih nalog preko strokovne službe skupnosti, ki opravlja za njo strokovne, finančne in administrativne zadeve; strokovna služba regionalne skupnosti je njen sestavni del in je organizirana kot delovna skupnost F pooblastili, da lahko svoje delo za skupnost uspešno opravlja. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti regionalne skupnosti in strokovne službe se natančneje določijo posebnim samoupravnim, sporazumom. V tem samoupravnem sporazumu delovna skupnost strokovne službe določi primere, v katerih odloča v soglasju s sekretarjem. 62. člen 65. člen Delovni ljudje strokovne službe v soglasju z izvršilnim odborom skupščine skupnosti: — sprejemajo splošne akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest strokovne službe; — sprejemajo delovni program strokovne službe ih določajo potrebna sredstva za delo službe; — imenujejo vodilne delavce službe. Vodilni delavec za finančno-računske zadeve v strokovni službi je računodajalec skupnosti. 66. člen Neposredni nadzor nad delom strokovne službe regionalne skupnosti in nad uporabo sredstev za delo službe, opravlja izvršilni odbor skupščine skupnosti. V skladu s 14. členom statuta nadzira delo strokovne službe tudi odboi samoupravne kontrole. Sedmi del Temeljno organizacijo strokovne službe skupnosti določa skupščina skupnosti s posebnim splošnim aktom. Regionalna skupnost lahko opravljanje posameznih zadev iz zdravstvenega zavarovanja prepusti temeljnim organizacijam združenega dela ali delovnim skupnostim, če bi bilo tem opravljanje zadev uspešnejše in racionalnejše. Strokovna služba skupnosti sme opravljati zadeve za druge skupnosti, temeljne organizacije združenega delu ali druge delovne skupnosti oz organe, le n u podlagi soglasja skupščine 'regionalne skupnosti. 63 člen Delovni ljudje v strokovni službi imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili za delitev teh sredstev. Delovni ljudje v strokovni službi imajo tudi pravico in dolžnost da urejajo s samoupravnimi sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, oz. drugimi splošnimi akti, vprašanja iz teh razmerij v skladu z zakonom in tem statutom. Delovni ljudje v strokovni službi so dolžni stalno : krbeti za izboljševanje organizacije dela, za racionalno in učinkovito poslovanje, za svoje strokovno izpopolnjevanje ter za hitro in učinkovito opravljanje vseh , .idev za regionalno skupnost. 64. člen Delovni ljudje strokovne službe zlasti samostojno. — odločajo c delitvi sredstev za osebno in skupno oorabo s posebnim splošnim aktom v skladu z načelom delitve po delu in veljavnim samoupravnim sporazumom o delitvi teh sredstev; — samostojni, izvršujejo predračun dohodkov m izdatkov strokovne službe; PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 67. člen Določbe tega statuta razlaga skupščina skupnosti. 68. člen Dokler ne bo izdan ustrezen nov predpis, se v regionalni skupnosti smiselno in kolikor ni v nasprotju z zakonom in samoupravnimi akti regionalne in občinskih zdravstvenih skupnosti, uporablja navodilo o izdajanju in uporabi zdravstvene izkaznice in drugih obrazcev v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 45/62). 69. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in potrdijo občinske skupščine z območja regije, uporabljati pa se začne osmi dan od objave v Uradnem listu SRS. St. 01/1-231/76 Murska Sobota, dne 6. decembra 1976. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota Predsednik Karel Peček 1. r. Ta statut so potrdile: Skupščina občine: številka: Lendava Ljutomer Murska Sobota Gornja Radgona ',)25-4/76-01 '25-2/76-1 02-5/76-5 02-2/76-05 datum: 15. 9. 1976 29. 9. 1976 23. 12. 1976 1. 2. 1977 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI AJDOVŠČINA 192. •Na podlagi 11. člena odloka o uvedbi občinskega samoprispevka na območju občine Ajdovščina £a izgradnjo šolskih objektov (Uradni list SRS, št. 30/76) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ajdovščina • NAVODILO o plačevanju občinskega samoprispevka na območju občine Ajdovščina * 1 Zavezanci občinskega samoprispevka, uvedenega z odlokom o uvedbi občinskega samoprispevka na območju občine Ajdovščina za izgradnjo šolskih objektov, so občani, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ajdovščina. Samoprispevek se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. Zaposleni občani od mesečnih neto osebnih dohodkov in nadomestil 2 °/o. 2. Upokojenci od mesečnih pokojnin 2 %. Osnova za plačevanje je mesečno neto izplačilo pokojnine. Samoprispevek se ne plačuje od kmečkih starostnih pokojnin. 3. Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost od odmerne osnove po stopnji 1,5 %. Po enaki stopnji plačujejo samoprispevek tudi občani, ki sc ukvarjajo z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo kot postranskim poklicem. 4. Kmetje 20 °/o od letnega katastrskega dohodka, ki se uporablja za odmero davkov na dan 1. 1. 1977. Po enaki stopnji plačujejo' samoprispevek tudi ostali zavezanci davka od kmetijske dejavnosti. Zavezanci samoprispevka so tudi zavezanci davka od kmetijske dejavnosti, ki se jim priznavajo davčne olajšave zaradi nabave kmetijskih strojev in opreme, graditve ali adaptacije gospodarskih poslopij ter preusmeritve gospodarstev na živinorejsko proizvodnjo ali v turistične namene. 5. Občani, ki se ukvarjajo z rejo piščancev, brojler-jev ter nosnic, kakor tudi občani, ki opravljajo razne gospodarske storitve za OZD in TOZD — 0.70 o/o od kosmatega dohodka. Osnovo za obračun samoprispevka predstavlja celotni doseženi dohodek, ki ga občan doseže z navedenimi dejavnostmi brez upoštevanja kakršnihkoli stroškov. 2 Vsi izplačevalci osebnih dohodkov v Jugoslaviji, pri katerih so zaposleni občani občine Ajdovščina, morajo le-tem ob izplačilu osebnih dohodkov odtegovati 2 % od neto osebnih dohodkov. Za neto osebni dohodek je šteti vse denarne prejemke iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih, razen denarnih prejemkov, ki pomenijo povračilo dejanskih stroškov, in sicer: a) potnih stroškov, dnevnic, povračila stroškov prenočevanja in nadomestila za službena potovanja, za terensko delo in za delo ali strokovno izpopolnjevanje izven kraja stalnega bivališča, b) stroškov za osebni prevoz in drugih stroškov v zvezi s selitvijo delavcev in njihovih ožjih družinskih članov iz enega kraja v drug kraj, c) nadomestil, ki se dajejo delavcem za prevoz na delo in z dela, d) nadomestil za ločeno življenje, e) stroškov začasne nastanitve delavcev, ki se vrnejo v SFRJ z začasnega dela v tujini, f) povračil za večjo obrabo oziroma sredstev za nakup delovne obleke in opreme, g) prejemkov iz naslova regresa za letni dopust in regresa za prehrano, h) pavšalnih povračil materialnih stroškov, ki so določeni z veljavnimi predpisi ali samoupravnimi sporazumi. Oprostitev iz prejšnjega odstavka se priznava za denarne prejemke do višine, ki so določene v družbenem dogovoru oziroma samoupravnem sporazumu. Izplačevalci nadomestilo osebi)ega dohodka, zarad; začasne zadržanosti od dela in zaradi porodniškega dopusta. so dolžni od nadomestila obračunati 2 % samoprispevka ter ga odvesti na ustrezen račun. 3 Skupnost pokojninskega in Invalidskega zavarovanja Slovenije in druge organizacije v Jugoslaviji, ki izplačujejo pokojnine, morajo ob izplačilu občanom občine Ajdovščine obračunati 2 °/o samoprispevka in odvesti na ustrezen račun. Organizacije iz prejšnje točke so dolžne obračunavati in plačevati samoprispevek tudi od vseh nadomestil. 4 Izplačevalci dohodkov, ki izplačuiein dohodke občanom občine Ajdovščina — za rejo piščancev, broj-lerjev ter nešnic ali za'opravljanje raznih gospodarskih storitev, morajo ob vsakokratnem izplačilu obračunati in odtegniti 0.70 °/o samoprispevka in ga odvesti na ustrezen račun. 5 Izplačevalci dohodkov iz L, 3. in 4. točke tega navodila so ob vsakokratnem izplačilu dohodkov dolžni obračunati samoprisoevok in ga s prenosnim nalogom ob vsakem dvigu dohodkov oziroma nakazilu nokojnin ali dohodkov na podlagi pogodb plačati na tekoči račun št. 52010-342-001-794/1 — Samoprispevek I občine Ajdovščina. 6 Služba družbenega knjigovodstva je po veljavnih predpisih pooblaščena, da kontrolira nri uporabnikih družbenih sredstev obračimavanjg in izplačevanje samoprispevka in po potrebi ustrezno ukrepa \pri vseh izplačevalcih osebnih dohodkov, pokojnin in drugih dohodkov. 7 To navodilo se uporablja od 1. januarja 1977 in se objavi v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin ter v Uradnem listu SRS. St. 420/C-2/1976 Ajdovščina, 25. februarja 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ajdovščine Metod Ceket, dipl. pra-vnik 1. r. BREŽICE 193. Na podlagi 17. člena statuta krajevne skupnosti Velika Dolina, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov /(Uradni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) je izvršni svet krajevne skupnosti Velika Dolina na predlog zbora volilcev vasi Koritno z dne 15. februarja 1977 na seji dne 18. februarja 1977 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo ceste v vasi Koritno v krajevni skupnosti Velika Dolina I Za območje vasi Koritno, krajevna skupnost Velika Dolina, se na predlog zbora volilcev z dne 15. februarja 1977 razpiše referendum o uvedbi samoprispevka za izgradnjo ceste v vasi Koritno. Koristniki vikendov in vinskih kleti pa prispevajo po 2000 din. Inkasiranje bodo vršili člani vaškega odbora za izgradnjo ceste. Glasujem »ZA« »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«. V Za postopek referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29, 12. julij 1972). „Postopek vodi in kontrolira pravilnost izvedbe komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Velika Dolina. VI II Na referendumu imajo pravico glasovati občani, ki imajo po zakonu pravico glasovati na referendumu. Sredstva za izvedbo referenduma bo zagotovila krajevna skupnost Velika Dolina. VII III Referendum bo v nedeljo, dne 20. marca 1977 od 7. do 17. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi komisija za izvedbo referenduma. IV Na referendumu glasujejo vsi volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Glasovnica za referendum dne 20. marca 1977 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje in modernizacije ceste v vasi Koritno v krajevni skupnosti Velika Dolina. Samoprispevek je predpisan za obdobje treh let. Po sklepu zbora se razdeli vaščane v štiri plačilne skupine, in sicer: 1. skupina — 8000 din: Kvartuh Ivan Semenič Franc Prah Martin Novoselič Vlartin Škofijanc Janez Ajster Jože 2. skupina — 5000 din: Virant Janez Požgaj Roman Ajster Miko Gramc Martin Bukovinski Martin Kvartuh Franc 3. skupina — 3500 din: ' Bukovinski Franc ftudič Miha Požgaj Milan Heimbring Franc Škofij anc Franc 4. skupina Virant Franc Bašič Mirko Bizjak Albin Gajski Janez Ajster Miha — 1500 din — 2500 din: Virant Martin Bašič Martin Škofi j anc Anton Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, in se razglasi na krajevno običajen način. Veljati začne naslednji dan po objavi. Velika Dolina, dne 24. februarja 1977. Predsednik zbora delegatov KS Velika Dolina Stanko Gajski 1. r. krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 2. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 21/73) in 146. členu statuta občine Celje na seji dne 24. februarja 1977 sprejeli Predsednik sveta krajevne skupnosti Velika Dolina Stanko Klemenčič 1. r. CELJE 194. Zbor združenega dela, zbor ODLOK o uvedbi samoprispevka v občini Celje 1. člen V občini Celje se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izgradnje objektov na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva, zdravstva, kulture in socialnega skrbstva. Samoprispevek se uvede za dobo petih let, od 1. marca 1977 do 28. februarja 1982. 2. člen S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom se bo sofinancirala gradnja objektov po naslednjem programu: Objekt Cas gradnje «1 . tA -E ŠS c"3 * 5 lih Ul - > „ ? O ■” D.S "ISE™ g-b 3 G.$ > s Zdravstvena postaja Vojnik 1977 20.786 10.346 VVZ Zarja — Nova vas Dom oskrbovancev Novo 1977 20.786 10.346 Celje 1977 18.000 6.00C sanacija Prizidek k osnovni šoli F. 1978 Vrunča in družbeni center KS Gaberje—Hudinja VVZ Tončke Čečeve — 1978 11.000 11.000 enota Vojnik 1978 6.000 3.000 Kulturni dom Socka — popravilo 1978 300 300 Kulturni dom Trnovlje — popravilo 1978 700 700 Zdravstvena postaja Store 1978 20.786 8.25E 1979 Osnovna šola Nova vas 1978 1979 40.000 40.000 1980 VVZ Anice Černejeve — enota Otok III., KS Medlog VVZ Tončke Čečeve — 1979 11.000 3.000 enota Ljubečna 1979 3.300 3.300 1980 Glasbena šola Celje 1980 10.000 10.000 1981 VVZ Tončke Čečeve — 1980 z enota Aljažev brih 1981 4.300 2.000 Zdravstveni dom Celje 1981 1982 21.979 11.396 VVZ Tončke Čečeve — 1981 enota Center Osnovna šola Frankolovo 1982 4.500 4.500 — telovadnica Os. šola I. celjske čete — • 1981 3.000 3.000 telovadnica 1981 3.000 3.000 WZ Zarja — enota Dolgo polje 1982 6.000 2.500 Skupaj 196.651 128.500 V prikazanih vrednostih objektov, tam kjer je to potrebno, so zajeti tudi stroški zaklonišč, komunalni prispevek in stroški projektiranja ter nadzorstva. 3. člen Skupna investicijska vrednost objektov, navedenih v prejšnjem členu znaša po cenah v novembru 1976 198.615.000 dinarjev. Od tega zneska bo s samoprispevkom zbrano 128.000.000 dinarjev, ostala investicijska sredstva v višini 68,151.000 dinarjev pa bodo zagotovile občinske samoupravne interesne skupnostkln sicer: občinska skupnost otroškega varstva 22.600.000 dinarjev, občinska zdravstvena skupnost 30.051.000 dinarjev in občinska skupnost socialnega skrbstva 17.000 000 dinarjev, organizacije združenega dela pa bodo zagotovile 3.500.000 dinarjev. 4. člen Če sredstva, navedena v 2. členu lega odloka zaradi podražitve gradnje ne bi zadostovala za realizacijo vsakoletnega programa izgradnje objektov, zagotovijo manjkajoča sredstva samoupravne interesne skupnosti, v čigar področje sodijo objekti. Če bo s samoprispevkom zbranih več sredstev kot je predvideno, se višek sredstev razdeli samoupravnim interesnim skupnostim za investicije v takem razmerju, kot je to določeno za predvidena sredstva. 5. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Celje, po stopnji 1,5% od naslednjih osnov: < 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu oziroma če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, 2. upokojenci od neto pokojnin, 3. kmetje od katastrskega dohodka, 4. delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, samostojno opravljajo intelektualne storitve, so zavezanci davka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ali ki plačujejo davek po odbitku, od dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke po poprečni stopnji za posamezno leto. 6 člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust. Samoprispevka tudi ne plačujejo: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebne dohodke Iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presegajo 2.000 dinarjev neto mesečno, 2. kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 750 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, 3. kmetje, za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša, 4. delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oz. Intelektualne storitve, za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih. Če je to potrebno zaradi spremenjenih družbenoekonomskih odnosov, sc lahko zneska iz tretjega odstavka tega člena valorizirata. Skljp o valorizaciii sprejme odbor iz drugega odstavka 8. člena tega odloka. 7. člen Samoprispevka so lahko na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek ali nadomestilo osebnega dohodka iz delovnega razmerja, od kmetijske in obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ter od pokojnin, če dohodek na enega dru- 1 žinskega člana ne presega 900 din mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. O zahtevah delovnih ljudi in občanov iz prejšnjega odstavka bo odločal odbor iz drugega odstavka 8. člena tega odloka. 8. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu pri samoupravni interesni skupnosti za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena in se bodo uporabljala izključno za namene, določene v 2. členu tega odloka. Za zbiranje sredstev samoprispevka in nakazovanje teh samoupravnim interesnim skupnostim, skrbi odbor, ki ga sestavljajo delegati samoupravnih interesnih skupnosti, na čigar področju se gradijo objekti s sredstvi samoprispevka ter delegati občinske konference SZDL, občinskega sveta zveze sindikatov in izvršnega sveta občinske skupščine. Število delegatov in način poslovanja odbora se določi s poslovnikom, ki ga sprejme odbor. Investitorji za objekte, ki se sofinancirajo iz samoprispevka, so samoupravne interesne skupnosti v čigar področje sodijo objekti. 9. člen Samoprispevek zavezancev iz 1. in 2. točke 5. člena tega odloka obračunavajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin. Samoprispevek zavezancev iz 3. in 4. točke 5. člena obračunava in odteguje občinska davčna uprava. 10. člen Zavezanec samoprispevka lahko zahteva, da se njegova obveznost ugotovi s pismeno odločbo, ki jo izda občinska davčna uprava. Zoper odločbo ima zavezanec pravico do pritožbe v 15 dneh po prejemu odločbe. O pritožbi odloči posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. * 11. člen Glede izterjave samoprispevka veljajo določbe o izterjavi davkov. 12. člen Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščina samoupravne interesne skupnbsti za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka in pokojnin kontrolirata služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava v okviru svojih pristojnosti. 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 014-1/76-2 / ' ‘ Celje, dne 24. februarja 1977. 195. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, 21/74 in 39/74) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 24. februarja 1977 sprejeli ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/76) se v 4. členu stopnja »17 %« nadomesti s stopnjo »23 »/o«. 2. člen Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi: »Davek iz osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne odmeri od lesa,, odkazanega za drva in od tistega dela lesa, ki ga občan uporabi za neposredno lastno uporabo, ki je namenjena za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva. Zavezanec mora dejstvo, da potrebuje les za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva dokazati z gradbenim dovoljenjem ali potrdilom o priglasitvi gradbenih del, do konca koledarskega leta, v katerem se odmerja davek.« 3. člen V 9. členu se na koncu drugega odstavka črta pika in doda besedilo: »...in za združevanje sredstev in dela — kooperacijo«. 4. člen V 15. členu se za besedama »tega odloka« namesto vejice postavi pika, črtajo pa se besede »zvišana za 10°/o«. 5. člen V 21. členu se v prvem odstavku za besedama »tega odloka« postavi pika, črtajo pa se besede: »zvišana za 10 %«. 6. člen V 47. členu se v prvem odstavku doda nova alineja, ki se glasi: »— opravljanje storitev z gracjbcno mehanizacijo.« 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. Št. 422-8/77-1 Celje, dne 24. februarja 1977 Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. lati. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 2. členu zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni lisi SFRJ, št. 2-15/74), 61. členu zakona o zdravstvenem varstvu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 38-446/74) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 24. februarja 1977 sprejela ODLOK o obveznem fluorografiranju prebivalstva občine Celje Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze bo v letu 1977 obvezno fluorografiranje vse prebivalcev občine Celje, ki so bili rojeni v letu 1953 in pred tem časom. 2. člen Sredstva za fluorografsko akcijo prebivalstva zagotovi občinska zdravstvena skupnost Celje. Fluorografiranje za prebivalce je brezplačno. 3. člen Fluorografska akcija bo predvidoma izvedena v mesecih marcu in aprilu 1977. 4. člen Po opravljenem fluorografiranju se morajo na poseben poziv pristojnega zdravstvenega zavoda odzvati na kontrolni pregled vse poklicane osebe. 5. člen Za izvedbo fluorografske akcije občinska zdravstvena skupnost imenuje štab, ki organizira, vodi in usmerja fluorografsko akcijo in po opravljenem fluorografiranju predloži poročilo zdravstveni skupnosti in občinski skupščini. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Celje je pooblaščen, da po potrebi izda za izvajanje tega odloka natančnejše predpise in ukrepe. 7. Men Nadzorstvo nad izvajanjem tega' odloka opravlja in ukrepa organ sanitarne inšpekcije občine Celje in svet za družbene dejavnosti v okviru svoje pristojnosti. 8. člen Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek oseba, ki se ne. udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda ali če sicer ovira izvajanje tega odloka ali na njegovi osnovi izdanih predpisov in ukrepov. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 510-1/76-9 Celje, dne 24. februarja 1977. 197. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 15. členu zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72 in 19/76) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 24. februarja 1977 sprejela ODLOK o ugotovitvi splošnega Interesa za gradnjo ceste »magistrala zahod« na odseku Čopova ulica—Levec 1. člen Cesta »magistrala zahod« od Čopove ulice do Levca, katero bosta zgradili Občina Celje in Republiška skupnost za ceste Ljubljana v skladu z dogovorom o sofinanciranju izgradnje celjskega cestnega mestnega križa — magistralnih cest sever-jug in zahod v naslednjem 10-letnem obdobju z dne 12. 2. 1976, je investicijski objekt, katerega izgradnja je v splošnem interesu. 2. člen Splošni interes za zgraditev objekta iz 1. člena tega odloka je ugotovljen na naslednjih zemljiščih v k. o. Medlog: pare. št. 1479'2 travni!: V izmeri 24 m2 vo. št. 261 pare. št. 1480/2 travnik v izmeri 4.9 m2 vi. št. 261 pare. št. 1529/4 travnik v izmeri 242 m2 vi. št. 737 travnik v izmeri 61 m2 vi. št. 737 pare. št. 1641.3 travnik v Izmeri 395 m2 vi. št. 737 pare. št. 1641/4 travnik v izmeri 104 m2 vi. št. 737 pare. št. 1642/2 njiva v izmeri 153 m2 vi. št. 737 pare. št. 1653/2 njiva v izmeri 1.199 m2 vi. št. 737 travnik v izmeri 395 m2 vi. št. 737 pare. št. 1658-2 travnik v izmeri 107 m2 vi. št. 737 pare. št. 1659/2 njiva v izmeri 64 m2 vi. št. 737 ki so družbena lastnina imetnika pravice uporabe Kmetijski kombinat Žalec; ^ 2. pare. št. 1481/2 sadovnjak v ismeri 12d m- vi. št. 241 last Pokornv Danice, roj. Krušič in Bovha Zore, roj. Krušič, Celje, Vegova 10; 3. pare. št. 1482/ travnik v izmeri 311 m5 vi. št. 253 last Kavalar Franc« in Helene, roj. Horvat, Levec 50, Petrovče; 4. pare. št. 1483/2 njiva v izrperi 309 m' vi. št. 148 last Lednik Alojza in Justine, roj. Pikel, Ljubljanska cesta 56; 5. pare. št. 1531/2 travnik v izmeri 296 m2 vi. št. 168 last Hrovat Julijane, roj. Kopačin. Medlog 8, Celje; 6. pare. št. 1527 travnik v izmeri 2.236 m2 vi. št. 146 last Verbovšek Ivana in Antonije, roj. Kolar, Celje, Ljubljanska cesta 90; 7. pare. št. 1529/3 njiva v izmeri 616 m2 vi. št. 147, pare. št. 1530 travnik v izmeri 340 m2 vi. št. 147 last Verbovšek Ivana, Celje, Ljubljanska cesta 90; 8. pare. št. 1705/2 travnik v izmeri 142 m2 vi. št. 91 last Klinar Marije, roj. Zapušek, do 4/6. ned. Klinar Štefke in ned. Klinar Frančiš'ke, vsake do 1/6, Ložnica 2, Celje; 9. pare. št. 1654/2 šupa v izmeri 11 m2 vi. št. 361, njiva v izmeri 271 m2 vi. št. 361, travnik v izmeri > 214 m-’ vi. št. 361, ki je družbena lastnina v uporabi Gregorčič Jožeta in Zofije, Celje, Ronkova 9; 10. pare. št. 1672/2 travnik v izmeri 110 m£ vi. št. 685, njiva v izmeri 114 m2 vi. št. 685 last Nahberger Franca ml., Šmohor 1; 11. pare. št. 1676 njiva v izmeri 100 m-’ vi. št. 347, travnik v izmeri 134 m2 vi. št. 347, pare. št. 1690/2 njiva v izmeri 1.979 m2 vi. št. 347, pare. št. 1691/2 travnik v izmeri 48 m-’ vi. št. 347, pare. št. 1691/4 travnik v izmeri 1.423 m2 vi. št. 347, pare. št. 1692/2 njiva v izmeri 903 m2 vi. št. 347, pare. št. 1689 travnik v izmeri 2.071 m2 vi. št. 347 last Strenčan Jurija in Ivane, roj. Videnšek, Lava 17; 12. pare. št. 1677/2 njiva v izmeri 27 m2 vi. št. 98, travnik v izmeri 59 m2 vi. št. 98 last Čremožnik Petra in Adele, roj. Kovač, Ložnica 11, Celje; 13. pare. št. 1678/2 njiva v izmeri 41 m2 vi. št. 864 last Komar Frančiške, roj. Strenčan, 7087 Phudcrhau-scn. Eichcndorffrveg 1, Zvezna republika Nemčija; 14. pare. št. 1687/4 njiva v izmeri 143 m2 vi. št. 428, ki je družbena lastnina ter v uporabi in brezplačnem uživanju v korist investitorja Jošt Jožefa in Katarine, roj. Suša, Celje, Ljubljanska cesta 67 in njune pravne naslednike za nedoločen čas; 15. pare. št. 1688/2 travnik v izmeri 141 m2 vi. št. 397, ki je družbena lastnina ter v uporabi in brezplačnem uživanju prejšnjih solastnikov Vodovnik Antona in Marije, Celje, Ronkova 6; 16. pare. št. 1702/8 travnik v izmeri 181 m2 vi. št. 39, pare. št. 1702/9 travnik v izmeri 47 m2 vi. št. 39 last Slokan Ivana in Rozalije, roj. Sivka, Celje, Lava 23; 17. pare. št. 1760/9 travnik v izmeri 192 m2 vi. št. 594, pare. št. 1760/8 travnik v izmeri 184 m2 vi. št. 594, ki je družbena lastnina imetnika pravice uporabe Cestnega podjetja Celje; 18. pare. št. 2106/2 železnica v izmeri 3.582 m2 vi. št. 512, pare. št. 2108/2 železnica v izmeri 858 m2 vi. št. 512, ki je družbena lastnina imetnika pravice uporabe Jugoslovanske železnice — Železniško transportno podjetje Maribor, zato je dopustna -razlastitev oziroma prisilni prenos pravice uporabe navedenih nepremičnin v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Celje. 3. člen Lokacijsko dokumentacijo št. 990/75 je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v oktobru 1975 na osnovi urbanističnega načrta Celje. Območje iz prejšnjega člena tega odloka ponazarja naznanilni list z delnim načrtom št. 84/76 z dne 3. 6. 1976, ki ga je izdelal Geodetski zavod Celje in je sestavni del tega odloka. Oba citirana dokumenta sta na razpolago strankam pri referatu za premoženjskopravne zadeve občine Celje. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-19/76-5 Celje, dne 24. februarja 1977. KAMNIK 198. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/ 74) ter 52. in 60. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in 218. (Siena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. februarja 1977 ter skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1977 sprejela ODLOK o ustanovitvi sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Kamnik 1. člen Ustanovi se svet za ljudsko obrambo, vtarnost in družbeno samozaščito kot stalno dejovno telo občinske skupščine. 2. člen Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja v mejah svoje pristojnosti na področju ljudske obrambe zlasti naslednje naloge: 1. sprejema obrambni načrt občine; 2. odloča o načrtu organizacije, razvoja in opremljanja teritorialne obrambe v občini; 3. skrbi za organiziranje in pripravljanje občinskega štaba za teritorialno obrambo ter ustanavlja enote; 4. usklajuje organizacijo, načrte in priprave na področju ljudske obrambe v občini z načrti in pripravami pokrajinskega odbora, širših družbenopolitičnih skupnosti in sosednjimi občinami glede vprašanj, ki so pomembna za enotnost in učinkovitost sistema ljudske obrambe; 5. usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, obrambne priprave SIS, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij; 6. pripravlja vojno organizacijo in kadrovsko sestavo izvršnega sveta in upravnih organov v vojni; 7. organizira in skrbi za pripravljanje in delovanje občinskega štaba za civilno zaščito ter usmerja samozaščito delovnih ljudi in občanov ter priprave drugih štabov in enot civilne zaščite; 8. določa organizacijo službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje; 9. določa organizacijo vojnih zvez v občini in splošni režim rabe in uporabe zvez ob primeru neposredne vojne nevarnosti in v vojni; 10. zagotavlja ustrezno razporeditev občanov in materialnih sredstev za izpolnitev oziroma dopolnitev oboroženih sil in za druge potrebe ljudske obrambe; 11. usmerja obrambno vzgojo prebivalstva, zlasti mladine pripadnikov TO, civilne zaščite, enote za zveze, službe za opazovanje, javljanje obveščanje in alarmiranje rezervnih vojaških starešin ter usposabljanje vseh drugih dejavnikov, vključenih v splošni ljudski odpor, in usposabljanje obveznikov delovne obveznosti za delo po vojnem razporedu; 12. določa prednostne naloge za izvajanje obrambnih priprav iz sredstev občinskega proračuna; 13. daje soglasje za napotitev kandidatov v šole za rezervne oficirje in za sprejem na študij v vojaške šole, 14. daje soglasje za zaposlitev delavcev v občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo; 15. predlaga pristojnemu organu napotitev aktivnih vojaških oseb na delo v občinski štab TO ali v upravni organ za ljudsko obrambo; 16. obravnava predloge predpisov občinske skupščine s področja ljudske obrambe in daje mnenja k tem predlogom; 17. usmerja in spremlja izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju ljudske obrambe v skladu z zahtevami in potrebami družbene samozaščite. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za politiko uresničevanja načel splošnega ljudskega odpora na območju občine. 3. člen Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samzaščito opravlja zadeve v mejah svoje pristojnosti in z zakoni ter drugimi predpisi določene zadeve s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. 4. člen Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika, tajnika in člane, katerih število na predlog sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem. Predsednik občinske skupščine je predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Člani sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pa so po položaju predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, ki je hkrati podpredsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, sekretar občinske konference Zveze komunistov, predsedniki: občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi, občinskega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, .občinskega sveta Zveze sindikatov, občinske konference Zveze socialistične mladine,^ odbora Zveze rezervnih vojaških starešin, predstojnik občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo, komandant občinskega štaba teritorialne obrambe, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, predstavnik Jugoslovanske ljudske armade, član občinskega izvršnega sveta, odgovoren za družbeno samozaščito. varnost in notranje zadeve, komandir postaje milice in pooblaščeni delavec službe državne varnosti. Člani sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito so tudi predstojniki občinskih upravnih organov: za gospodarstvo in finance ter notranje zadeve. 5. člen Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito dela na svojih sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Svet sprejme pošlovnik za delo sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, s katerim se natančneje določi organizacija in način dela. 6. člen Strokovne zadeve za svet ljudske obrambe, varnost in družbeno samozaščito opravlja upravni organ za ljudsko obrambo. Tajnik sveta je predstojnik upravnega organa za ljudsko obrambo. Strokovne zadeve za svet, ki zadevajo teritorialno obrambo, opravlja občinski štab TO, s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev pa občinski upravni organ za notranje zadeve. Gradivo za sejo sveta pripravljajo tudi občinski resorni organi v mejah svojega delovnega področja, po potrebi pa tudi organizacije združenega dela, sveti in odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevnih skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. 7. ' člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati: Odi os o ustanovitvi in delu sveta za ljudsko ob-iambo (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/74). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-4/77-7 Kamnik, dne 9. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 199. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 147. in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74) ter 52vn 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. februarja 1977 ter skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1977 sprejela ODLOK o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred zračnimi napadi in driigimi vojnimi učinki se morajo na območju občine zgraditi zaklonišča, zakloni in drugi zaščitni objekti. 2. člen Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali zunaj nje, ki zagotavlja predpisano zaščito pred vojnimi učinki, in je ustrezno urejeno in opremljeno. Zakloni so: odprti rovi, pokriti rovi, jame. zakloni v hišah, v gradbenih objektih in drugih objektih. Gra- dimo jih neposredno pred vojno nevarnostjo ali v vojni. Drugi zaščitni objekti so: tuneli, predori in drugi objekti. Gradnja zaklonišč in drugih zaščitnih objektov se izvaja po določilih tega odloka, v skladu z veljavnimi predpisi in pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč (Uradni list SFRJ, št. 11/76). 3. člen Upravne zadeve v zvezi z gradnjo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi o tem tudi ustrezno evidenco. 4. člen Zaklonišča se gradijo v mestu in okolici mesta ter naseljih v skladu z urbanističnimi dokumenti ter od-okom in programom gradnje zaklonišč, ki ga sprejme svet za ljudske obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter je sestavni del tega odloka. Z urbanističnim načrtom se določajo vrsta, urbanistični pogoji m makro lokacija zaklonišč, z zazidalnimi načrti pa vrsta in lokacija zaklonišč ter prilagajanje prostorov in naravnih objektov za zaščito občanov in materialnih dobrin. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahke sklene, da se mora zaklonišče zgraditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo, tudi če so zunaj mesta oziroma naselja, iz prvega odstavka tega člena. II. GRADITEV ZAKLONIŠČ 5. člen Zaklonišča so: — javna zaklonišča, — hišna in blokovna zaklonišča, — zaklonišča organizacij združenega dela. Javna zaklonišča gradi, opremlja in vzdržuje občina kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, v skladu z občinskim načrtom izgradnje zaklonišč. Javna zaklonišča so namenjena občanom, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča. Hišna in blokovna zaklonišča gradijo investitorji zgradb in so namenjena za zaščito stanovalcev v hišah in blokih. Zaklonišča v organizacijah združenega dela gradijo organizacije združenega dela in so namenjena za zaščito delavcev te organizacije. 6. člen Zaklonišča se, kjer je to mogoče, gradijo kot dvo-namenski objekti: — za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki. — za možnost uporabe v miru. zn namene in pod pogoji, ki jih določata zakon in ta odlok. 7. člen Zaklonišča se gradijo praviloma v vseh stanovanjskih objektih. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko izjemoma dovoli graditev skupne"" zaklonišča za več stanovanjskih objektov pod pogojem, da število stanovalcev v posameznih objektih ni večje kot 25. Za objekte, v katerih je zaposlenih manj kot 25 ljudi, praviloma ni potrebno graditi zaklonišča. V tem primeru se gradi skupno zaklonišče za več objektov skupaj. 8. člen Investitorji novih večstanovanjskih in poslovnih objektov so dolžni graditi zaklonišče v objektu ati v njegovi neposredni bližini. Investitor je lahko oproščen graditve zaklonišča le, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča izda pristojni občinski upravni organ za ljudsko obrambo. 9. člen Pri adaptaciji obstoječih poslopij mora investitor pri povečanju uporabne površine ah spremembe namembnosti objekta v sklopu objekta zgraditi zaklonišče. Če to ni mogoče, mora investitor dobiti soglasje od upravnega organa za ljudsko obrambo skupščine občine, da lahko odstopi od graditve zaklonišča. 10. člen Investitor si mora pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti soglasje upravnega organa za ljudsko obrambo o pogojih za gradnjo ali adaptacijo zaklonišč. Investitor mora pred izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnje oziroma adaptacije predložiti organu za ljudsko obrambo skupščine občine tehnično dokumentacijo za graditev zaklonišč. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije. Kolikor je tehnična dokumentacija nepopolna, ali ni izdelana v skladu s predpisi in normativi o gradnji zaklonišč, predlaga občinski upravni organ za ljudsko obrambo investitorju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne soglasje k izdaji gradbenega dovoljenja. 11. člen Občinski inšpekcijski organi izvajajo inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo in uporabo zaklonišč. 12. člen Komunalne in druge objekte v mestu, ki jih gradijo pod površino tal, in so primerna za preureditev v zaklonišča, mora investitor prilagoditi za zaščito prebivalstva in dobrin. Obstoječe komunalne In druge objekte, ki so zgrajeni pod površino tal, morajo investitorji dopolniti z zaščitnimi elementi in jih prilagoditi za zaklanjanje prebivalstva v skladu z odločbo, ki jo izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo. Dodatni stroški zaradi prilagoditve ali povečave se krijejo iz posebnega računa za gradnjo in adaptacijo zaklonišč v občini Kamnik. 13. člen Gradnja individualnih zaklonišč je obvezna v naslednjih krajevnih skupnostih oziroma naseljih, ki se glede na izpostavljenost delijo v dvoje območij: I. območje: zaklonišča osnovne zaščite, odpornosti 1 atm nadpritiska, II. oomočje: zaklonišča dopolnilne zascue, otipoi-nosti 0,5 atm nadprltiska. I. območje obsega Krajevne skupnosti: Kamnik, Duplica, Smarca, Podgorje, Križ, Komenda, naselje Komenda, Kaplja vas. Potok, Breg, Nasovče, Klanec in Gora. Pri projektiranju zaklonišč za industrijske objekte, objekte, kjer se zbira večje število ljudi, m večje stanovanjske objekte, je treba upoštevati nadpntiska za I. območje, ne glede na to, če so ti objekti zunaj območja gradnje zaklonišč. II. območje zajema krajevno skupnost Volčji potok — naselje Volčji potok; krajevno skupnost Nevlje, naselje Nevlje in Vrhpolje do soteske; krajevno skupnost Kamniška Bistrica — naselje Sp. in Zg. Stranje, Zagorica; krajevno skupnost Godič — naselje Godič; krajvno skupnost Tunjice, naselje Tunjice in Tunjiško Mlako; krajevno skupnost Srednja vas, naselje Srednja vas, Podhruškp, Loke in Potok; krajevno skupnost Šmartno, naselje Buč in Šmartno ter krajevno skupnost Tuhinj, naselje Laze, Zg. Tuhinj in Hrib ob cesti. III. VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ 14. člen Zaklonišča je treba vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki. Javna zaklonišča vzdržuje občina. Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo organizacije'združenega dela. Hišna in blokovna zaklonišča vzdržujejo lastniki stavb ali upravljalci stanovanjskih poslopij na podlagi odloka o investicijskem in tehničnem vzdrževanju objektov. Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo v enakem razmerju, kot velja za investicijsko vzdrževanje objektov. Navodilo za vzdrževane in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko/obrambo. Izvod tega navodila mora biti na ustreznem zavarovanem mestu v zaklonišču. 15. člen Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo ustanovi ali pooblasti občinska skupščina. Z zaklonišči v organizacijah združenega dela upravljajo samoupravni organi teh organizacij. S hišnimi in blokovnimi zaklonišči upravljajo lastniki oziroma upravljalci teh poslopij. V hišah v otažah — z mešanimi lastništvi upravlja z zaklonišči organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini. Pri morebitni odtujitvi objekta zaklonišč ne sme spremeniti osnovnega namena. IV. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ 16. člen Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora plačati prispevek za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč, ki znaša 2 °/o od obračunske vrednosti gradbenega dela .aiavoe oz. auupiauije. breusiva se zbirajo na poaeuriem računu za gradnjo in adaptacijo zaklonišč v obćini. Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori Kot posameznimi deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini piacujejo prispevek za zaklonišče v višini 2 0/o od skupne stanarine oziroma najemnine. Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov tet drugih stavb in prostorov v družnem lastnim, ki jih sami uporabljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 “/o od nabavne vrednost: oziroma osnove za obračun amortizacije. Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 % od vrednosti stavbe oziroma prostora. Vrednost stanovanjskih stavb, poslovnih prostorov in drugih stavb se določa v skladu z odlokom o davkih občanov v občini Karhnik. Odločbo o obveznosti plačila prispevka za občane, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe, oz. prostore kot posamezne dele stavb, izda davčna uprava skupščine občine. Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z notranjimi napeljavami (elektrika, vodovod, kanalizacija in podobno) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe. Prispevek iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne plačuje če je v stavbi zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek iz prvega odstavka tega člena. Sredstva zbrana na podlagi določil tega člena, se uporabljajo za gradnjo, adaptacijo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč. 17. člen Prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena plačujejo družbeni investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb od plačila začasnih mesečnih situacij. Zasebni graditelji plačujejo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prispevek za zaklonišča iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena plačujejo: — organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posamezni deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec, — imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, ki jih sami uporabljajo, enkrat letno do tridesetega junija za tekoče leto, — občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavb, v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb. 18. člen Zavezanci prispevka iz drugega in tretjega odstavka 16. člena tega odloka sami obračunavajo prispevek po stopnji; služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost njihovega obračuna. Zavezanci prispevka iz četrtega odstavka 16. člena tega odloka morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora. Odločbo o obveznosti plačila prispev- ka izda občinska davčna uprava. Prispevek se plačuje po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov. 19. člen Sredstva za graditev zaklonišč se plačujejo na poseben račun občine. O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v sestavi, razširjeni s predsednikom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Sredstva iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo za graditev, opremljanje in vzdrževanje zaklonišč v skladu s programom graditve zaklonišč, ki je sestavni del družbenega plana družbenopolitične skupnosti oziroma temeljne ali druge organizacije združenega dela. Izjemoma se sredstva iz prvega odstavka tega člena na podlagi smoupravnega sporazuma lahko uporabijo tudi za združevanje sredstev in dela v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za graditev zaklonišč ali pa prilagajanje objektov za zaklonišča. Iz teh sredstev se lahko dajejo tudi posojila za graditev zaklonišč, ki je sestavni del družbenega plana teh organizacij in skupnosti V. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU 20. člen Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela, hišna in blokovna zaklonišča se v mirnem času lahko uporabljajo v druge namene pod naslednjimi pogoji: — da se v zakloniščih ne opravijo spremembe ladaptacije). ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča srmmembo osnovnega namena in na spremembo drugih zaklonišču namenjenih prostorov v zgradbi; — da v njih niso vskladiščene vnetljive in strupene snovi; — da se ne uporabljajo na način, s katerim bi poslabšali higienske in tehnične pogoje zaklonišča; — da se zaklonišče v primeVu vojne nevarnosti lahko takoj, najkasneje pa v roku 12 ur izprazni in usposobi za zaščito. 21. člen Pogodbo o najemu zaklonišča sklene tisti, ki upravlja zaklonišča v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo. Pogodba o uporabi "zaklonišča (najemna pogodba) za mirnodobske namene mora vsebovati: — namen in čas uporabe zaklonišča, vzdrževanje, prenehanje pogodbene obveznosti, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe čas za usposobitev prostorov, stanje zaklonišča od oddaje zaklonišča v najem in višina najemnine. V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi pripravljeni1' ukrepov ali ob razglasitvi vojnega stanja naiernnn no ''dbn preneha veljati, ne glede na pogodbeni rok O"1 odo' aha -Iranka v takih primerih nima pravice zahtevati odškodnine. Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporal-Ija zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili. Popravilo škode in stroške vzpostavitve prejšnjega stanja mora povrniti najemnik. 22. člen Upravljale! stanovanjskih objektov dajejo zaklonišča v upravljanje predvsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov v njih. Dohodki, dobljeni z oddajo zaklonišča v najem, se pri upravljalcih vodijo posebej in sč lahko uporabljajo samo za vzdrževanje zaklonišč. VI. KAZENSKE DOLOČBE 23. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, če pri gradnji objekta ne zgradi zaklonišča, če gradi zaklonišče, ki ne ustreza predpisanim tehničnim pogojem, če ne vplača vsega prispevka za gradnjo zaklonišč. Z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba v OZD ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik: — če pri gradnji stavbe ne zgradi zaklonišča v skladu z odločbo pristojnega občinskega organa, če zgradi zaklonišče, ki ne izpolnjuje pogojev zaščite; — če ne plača ali ne vplača pravočasno ali pa ne plača vsega prispevka za gradnjo zaklonišč, ki ga je po zakonu in odloku dolžan vplačati. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Vsi izdelani urbanistični dokumenti, ki še niso realizirani, ter za objekte, za katere po teh dokumentih še niso izdana gradbena dovoljenja, se morajo pred uresničitvijo revidirati. Zazidalni načrti, ki so bili realizirani ali so v realizaciji, se morajo dopolniti v smislu tega odloka. 25. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije ter organizacije za gospodarjenje s stavbami in prostori v družbeni lastnini so dolžne opraviti popis in urediti evidenco obstoječih zaklonišč in drugih primernih objektov za zaščito ter dostaviti podatke občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo Kamnik, najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka. 2fi. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati: 1. odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 8-70/75); 2. odlok o spremembah in doplnitvah odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 16/76). 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ' St. 020-5/77-7 Kamnik, dne 9. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetclj 1. r. 200. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 107. in 163. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74) ter 52. in 179. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SR Slovenije, št. 23-1057/76) ter 7. točke odloka Zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SFRJ, št. 51-715/75) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. februarja 1977 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1977 sprejela ODLOK o določitvi roka, do katerega morajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi napadalnimi sredstvi 1. člen S tem odlokom se odreja, da morajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi (v nadaljnjem besedilu organi in organizacije) nabaviti osebna in kolektivna zaščitna sredstva za zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi napadalnimi Sredstvi (v nadaljnjem besedilu RRK): organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi do 31. 12. 1980, delovni ljudje in občani pa do 31. 12. 1985. 2. člen Sredstva za RBK zaščito morajo biti v skladu z določili odloka Zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SFRJ, št. 51-715/ 75), pripravljena v obliki kompletov z naslednjo vsebino: 1. Za delovne ljudi in občane: Zaščitna maska (civilna maska MC-1. otroška maska DM-1 ali priročna maska) prvi zavoj, zaščitni plašč ter komplet za osebno dezinfekcijo in dekontaminacijo, ki vsebuje: 100 gramov mila, 25 gramov sode bikarbo-ne, 100 mililitrov čistega alkohola. 50 gramov vate, 1 zavitek papirnih robcev, 20 gramov praška za dekontaminacijo, 50 gramov pralnega sredstva in I sireto atropina. 2. Za organe in organizacije: Organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in državni organi (v nadaljnjem besedilu — organi in organizacije) so dolžne imeti kot minimum obveznih sredstev za kolektivno radiološko, biološko-kemično zaščito svojih delavcev pred bojnimi akcijami. 3. Za stanovalce v stanovanjskih hišah: Za kolektivno radiološko, biološko-kemično zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah so organi in organizacije, ki upravljajo stanovanjske hiše, dolžne preskrbeti minimum obveznih sredstev za RBK zaščito.' 4. Za organizacije združenega dela: Organizacije združenega dela, ki se v njihovih poslovnih prostorih zbira večje število ljudi, kot so šole, kinomatografi, avtobusne postaje, zdravstveni dom, gostinski obrati idr., morajo poleg sredstev za kolektivno RBK zaščito svojih delavcev poskrbeti tudi za 25 "/o povprečnega števila ljudi, ki se utegnejo hkrati znajti v teh prostorih. 3. člen Organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi, ki so našteti v 2., 3. in 4. točki 2. člena tega odloka, morajo do leta 1980 zagotoviti nabavo zadostne količine RBK zaščitnih sredstev, ki jih določa odlok Zveznega izvršnega sveta (Uradni list SFRJ, št. 51/75). Organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi, ki morajo nabaviti čitalnike, določi s posebnimi navodili občinski upravni, organ za ljudsko obrambo na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. 4. člen Nadzor nad izvajanjem določil odloka opravljajo štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, drugih organov in državnih organov v sodelovanju in po navodilih občinskega štaba za civilno zaščito. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-6/77-7 Kamnik, dne 9. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetclj 1. r. 201. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/ 74) ter 52. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SR Slovenije, št. 23-1057/74) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. februarja 1977 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1977 Sprejela ODLOK o ustanovitvi in organizaciji občinskega centra za zveze 1. člen Za potrebe ob neposredni vojni nevarnosti in vojni ter ob naravnih hudih nesrečah se ustanovi občinski center za zveze za potrebe družbenopolitične skupnosti, občinskih resornih organov, organov družbenopolitičnih organizacij ter za potrebe drugih dejavnikov splošnega ljudskega odpora v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. 2. člen Občinski center za zveze ima enote za radijske, kurirske, žične in druge zveze. 3. člen Občinski center za zveze sestavljajo vojaški obvezniki z vojaško razvrstitvijo ter druge strokovne osebe, ki jih razporedi občinski upravni organ za ljudsko obrambo. 4. člen Vojaški obvezniki ter druge osebe, razporejene v občinski center za zveze, nosijo vojaško uniformo, ki je predpisana za pripadnike enot teritorialne obrambe. 5. člen Vojaški obvezniki ter druge osebe, razporejene v občinski center za zveze so oboroženi in opremljeni z drugo potrebno vojaško intendantsko opremo po načrtu, ki ga sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 6. člen Opremljanje enot občinskega centra za zveze z materialno-tehničnimi sredstvi določa svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in v skladu z navodili, ki določajo tehnično opremljenost občinskega centra za zveze. 7. člen i Enota občinskega centra za zveze je v neposredni vpjni nevarnosti in vojni v sestavu upravnega organa za ljudsko obrambo; vodja občinskega centra zvez je za svoje delo neposredno odgovoren predstojniku za ljudsko obrambo. 8. člen Ob neposredni vojni nevarnosti in vojni ter ob hudih naravnih nesrečah izvaja občinski center svoje naloge po načrtu občinskega centra za zveze. 9. člen Vojaški obvezniki in druge osebe, razporejene v enote občinskega centra za zveze se v miru usposabljajo in urijo po načrtu usposabljanja in urjenja, ki ga sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 10. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati. 1. Odlok o ustanovitvi in organizaciji občinskega centra za zveze (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 5/75). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-8/77-7 Kamnik, dne 9. februarja 1977. * Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 202. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 107. in 140. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74) ter 52. in 205. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SR Slovenije, št. 23-1057/74) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. februarja 1977 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1977 sprejela' o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite v občini Kamnik I. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE T. člen Za operativno strokovno vodenje štabov in enot civilne zaščite jn v skladu z osnovami načrtov za organizacijo, pripravljanje in delovanje civilne zaščite se ustanovi v občini Kamnik naslednje štabe za civilno zaščito: 1. občinski štab za civilno zaščito, 2. štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih, 3. štabi za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih. 2. člen Štab za civilno zaščito je operativni strokovni organ, ki je odgovoren za organizacijo, pripravljanje In ustanavljanje štabov in enot civilne zaščite na svojem območju. 3. člen Občinski štab za civilno zaščito je operativni in strokovni organ občinskega IS, za organizacijo, pripravljanje ih vodenje civilne zaščite v vojni in ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Štab opravlja zlasti naslednje naloge: 1. proučuje vprašanja civilne zaščite, ocenjuje ogroženost ozemlja občine pred vojnimi učinki in dru- gimi nesrečami ter daje ustrezne predloge občinskemu izvršnemu svetu, občinski skupščini in svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito; 2. izdela občinski načrt ukrepov za civilno zaščito in ga predlaga v sprejem izvršnemu svetu občinske skupščine; 3. spremlja uresničevanja občinskega načrta civilne zaščite, usklajuje načrte civilne zaščite krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela ter zagotavlja celovitost sistema civilne zaščite v občini; 4. določa organizacijo, opremljanje, urjenje in naloge civilne zaščite, ki so pod njegovim vodstvom, ter vpliva na razvoj in organizacijo drugih enot civilne zaščite v občini; 5. usklajuje delo organov in organizacij cjvilne zaščite na območju občine, ki izvajajo varstvo ob hudih nesrečah in pred vojnimi učinki; 6. organizira in neposredno vodi akcijo za reševanje in pomoč ob hudih nesrečah ali vojnih učinkih; 7. skrbi za samozaščito ter pouk in usposabljanje štabov in enot civilne zaščite ter prebivalstva, organizira in vodi praktične vaje in preizkuša usposobljenost vseh struktur v občini za zaščito in reševanje; 8. obvešča prebivalstvo o nevarnosti, o obsegu hudih nesreč in vojnih učinkov ter dajo prek sredstev javnega obveščanja uradna obvestila o tem; 9. organizira in vodi kontrolo graditve in vzdrževanja zaklonišč; 10. sodeluje z občinskim centrom za opazovanje, javljanje in alarmiranje ter z občinskim štabom teritorialne obrambe pri skupnih nalogah v okviru občinskega načrta; 11. sodeluje s štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela na območju občine; 12. sodeluje s štabi civilne zaščite sosednjih ob«. 3. člen 26. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: »Občinski davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih davčnih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev nad do Stopnja »/. 10.000 25 10.000 ■ 20.000 30 20.000 30.000 35 30.000 50.000 39 50.000 100.000 43 100.000 150.000 46 150.000 200.000 48 200.000 50 4. člen 38. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: »Vrednost točke znaša 44 dinarjev glede na kalku-lativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1976. leta«. 5. člen 40. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: »Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1976, poveča za več kot 15 %> in je nova ugotovljena osnova za odmero davka od stavb v naslednjih letih.« 6. člen 41. člen se spremeni in v celoti glasi: »Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih davčnih stopnjah: — stanovanjske stavbe, stanovanja in stopnje garaže 0,15 — poslovne stavbe in poslovni prostori 0,20 — počitniške hiše 0,30 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje, določbe 2. in 3. člena odloka, kolikor se nanašajo na enkratne obdavčitve, se uporabljajo od dneva uveljavitve. St. 422-6/77 Ljubljana, dne 22. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. / / - 1 SLOVENSKE KONJICE 207. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 28. decembra 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1976 1. člen V odloku o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9-376/76) se prvi člen spremeni in se glasi: »Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1976 znašajo 17,949.893 din, od tega za razporeditev 17,049.893 dinarjev.« 2. člen Dohodki, doseženi s taksami na promet parklarjev in kopitarjev, ne gredo v okvir dovoljene proračunske porabe, temveč se namensko razporedijo in to sproti na poseben račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Slov. Konjice. 3. člen Z analizo izterjave davkov za leto 1976 je ugotovljeno. da je občinska davčna uprava do 25. novembra 1976 dosegla izterjavo davkov v višini 86°/». zato uporabijo določila 12. člena dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 in se 400/o teh dohodkov uporabi za izboljšanje pogojev delovanja upravnih organov. 4. člen Pregled zvišanja in znižanja dohodkov občinskega proračuna za leto 1976 ter zvišana in znižana razporeditev dohodkov sta zajeta v bilanci proračun občine Slovenske Konjice za leto 1976, ki je setavni del splošnega dela proračuna občine. 5. člen "Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-16/75-1 Slovenske Kohjice, dne 28. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1976 po rebalansu Vrsta Dohodki dohodka Znesćk din St, glav. nam. RAZPORED DOHODKOV Znćsek din i Davki na dohodek in davek iz 01 ' Dejavnost organov družbenopolitičnih osebnih dohodkov 5,379.078 skupnosti 12,289.235 2 Prometni davek, davek na premoženje in 02 Narodna obramba 755.000 na dohodke dd premoženja 9,199.257 03 Dejavnost družbenopolitičnih organiza- 3 Takse 926.218 cij in društev 1,035.000 6 Dohodki upravnih organov in razni dru- 04 Negospodarske investicije 808.614 gi dohodki 618.250 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 92.740 7 Dohodki od drugih družbenopolitičnih (13 Socialno varstvo 434.737 skupnosti 927.090 09 Zdravstveno varstvo 99.072 10 Komunalna dejavnost 503.537 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 490.000 16 Intervencije v gospodarstvu 352.026 17 Proračunske obveznosti preteklega leta 38.017 18 Izločena sredstva rezerv 160.915 Skupaj: 11,049.893 Skupaj: 17,049.893 208. Skupščina občine Slovenske Konjice je po drugem odstavku prvega člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS. št. 31-1388/76) in 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-236/ 74 in 15-688/76) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Slovenske Konjice v prvem polletju 1977 1. člen Potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev se bodo v prvem polletju 1977 do sprejetja občinskega proračuna za leto 1977 začasno financirale na podlagi občinskega proračuna za leto 1976. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno, največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, povečanih za 19,8 " o. Začasno financiranje se izvaja po trimesečnih načrtih, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice. Izdatki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1977 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu za leto 1977. 3. člen Kolikor dohodki proračuna ne bi dotekali skladno z realizacijo sc za začasno kritje razporejenih sredstev uporabijo sredstva rezerv. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o začasnem financiranju potreb občine Slovenske Konjice za prvo trimesečje 1977 (Uradni list SRS, št. 31-1455/76). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-57/67-1 Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 209. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 21-224/74, 39-360/74, 5-ItiO 76 10-381 76 in 31-1398/76) ter 134. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji zbora združenega, dela, na seji zboru krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela O 1) I. O K o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1 člen V odloku o davkih občanov (prečiščeno besedilo — Uradni list SRS, št. 16-741/76) sc izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve: 4. člen se spremeni in se glasi: "Stopnje občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so proporcionalne in znašajo: Za zavezance, ki plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov: v I. skupini 40 v II. skupini 31 v III. skupini 22 Za ostale zavezance v I. skupini 64 v II. skupini 55 v III. skupini 46.« 2. člen 6. člen se spremeni in sc glasi: »Stopnja davka iz osebnega dohodka od gozda je proporcionalna in znaša za zavezance, ki plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov 23 "V., za ostale zavezance'pa 47 "/o«. 3. člen 4. odstavek 12. člena se spremeni in se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki posedujejo kmetije, za katere po odloku o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS. št. 20/76) velja posebna ureditev dedovanja in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostoroV v turistične namene, se prizna posebna olajšava pod naslednjimi pogoji: — da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo in, ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini; — da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša odbor izvršnega sveta občinske skupščine za trgovino, gostinstvo in turizem. Ne glede na četrti odstavek tega člena se prizna posebna olajšava tudi zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v strojne skupnosti oziroma, ki skupaj z drugimi zavezanci vlagajo sredstva za takšne namene. Ta posebna olajšavo se prizna v odvisnosti od zneska naložb, če zavezanec vloži v navedene namene sredstva v višini 50 " o katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 5.000 din. 4. člen 14. člen se črta. 5. člen Člen 22 se spremeni in se glasi: »Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohod-ku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja •/• do 10.000 26 10.000 do 20.000 31 20.000 do 30.000 36 30 000 do 50.000 40 50.01)0 do 100.000 44 100.000 do 150.600 47 150.000 do 200.000 49 nad 200.000 51.« 6. člen V 23. členu v predzadnji vrsti se za besedo: »oa-lokav postavi pika, besede: »povečana za stopnjo 10°/»* pa se črtajo. 7. člen 32. člen se spremeni in se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: Osnova din do 10.000 stopnja •/• 26 10.000 do 20.000 31 20.000 do 30.000 36 30.000 do 50.000 40 50.000 do 100.000 44 100.000 do 150.000 47 150.000 do 200.000 49 nad 200.000 8. člen 51.- V 33. členu v zadnji vrsti se za besedo: »odloka« postavi pika, besede: »povečana za stopnjo 10%« pa se črtajo. 9. člen 38. člen se spremeni in se glasi: -Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah Osnova din Stopnja do 10.000 30 10.000 do 20.000 33 20.000 do 30.000 36 30.000 do 50.000 40 50.000 do 100.000 44 100.000 do 150.000 48 150.000 do 200.000 54 nad 200.000 10. člen 60.« y 41. členu se dosedanja stopnja »15 %« nadomesti s stopnjo »50%i«. * 11. člen V 54. členu se tretji odstavek spremeni in se glasi: Olajšave po tem členu se ne priznavajo lastnikom stavb, ki te stavbe dajejo v najem in lastnikom stavb (vveekendov), garaž, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami.« 12. člen Izvršni svet občine Slovenske Konjice se pooblasti, da določi prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov. 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-12/77-1 Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 210. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 24. februarja 1977 sprejela ODLOK o spremembi odloka o odpravi občinskih skladov 1. člen V občinskem odloku o odpravi občinskih skladov (Uradni list SRS, št. 9-492/75) se v 2. členu točka 3 spremeni in se glasi: »Sredstva, pravice in obveznosti sklada za komunalno urejanje stavbnih zemljišč se prenesejo v fi- nančni načrt samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-8/76-1 Slpvenske Konjice, dne 24. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 211. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora z dne 24. februarja 1977 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o zdravstvenem varstvu zdravstveno nezavarovanih občanov v občini Slovenske Konjice 1. člen Odlok o zdravstvenem varstvu zdravstveno nezavarovanih občanov v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 41-838/71) preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 190-1/77-1 Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 212. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 In 15-688/76) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela ODLOK o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva v Celju 1. člen £a občine Brežice, Celje. Krško, Laško. Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec deluje javno pravobranilstvo s sedežem v Celju in z nazivom: Javno pravobranilstvo Celje. 2. člen Javno pravobranilstvo Celje opravlja svojo funkcijo in. izvršuje naloge po zakonu o javnem pravobranilstvu in drugih predpisih. Delo javnega pravobralnistva vodi javni pravobranilec;. Javni pravobranilec ima lahko čhega ali več namestnikov in strokovne sodelavce. 3. člen Javnega pravobranilca in njegove namestnike imenujejo občinske skupščine, na območju katerih izvršuje svojo funkcijo, na predlog, ki ga v soglasju z izvršnimi sveti vseh občinskih skupščin da Izvršni svet občinske skupščine Celje. Imenovanje se opravi po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi Socialistična zveza de-/ lovnega ljudstva. 4. člen Javni pravobranilec in njegovi namestniki se imenujejo za osem let in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani. Javni pravobranilec in njegovi namestniki, imenovani po dosedanjih predpisih, opravljajo funkcijo do izteka časa iz prvega odstavka tega člena. 5. člen Sredstva za delo javnega pravobranilstva zagotavljajo občine, navedene v 1. členu tega odloka. Razmerje. v katerem občine financirajo poslovanje javnega pravobranilstva, se določi z medsebojnim sporazumom. G. člen Sistemizacijo delovnih mest .določi javno pravobranilstvo v soglasju z izvršnimi sveti občinskih skupščin iz prvega člena tega odloka. 7. člen ....... Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.............. ■. . Št. 402-1/77-1. Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. ' • ... • v .. , ,•. 213. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 185. členu ustave sp Slovenije ter 134. in 135. členu statuta občine Slovenske Konjice lUradni lisi SRS. št. 10-236/74 in 15-633 76) na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1077 sprejela STATUTARNI SKLEP o spremembah in dopolnitvah statuta občine Slovenske Konjice 1. člen V statutu občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-236/74 in 15-688/76) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve: 156. člen se spremeni in se glasi: »Izvršni svet občinske skupščine ima predsednika, podpredsednika in 11 članov«. 2. člen 157. člen se spremeni in se glasi: »Kandidate za predsednika in podpredsednika izvršnega sveta občinske skupščine predlaga občinska konferenca SZDL. Predlog kandidatne liste mora biti pismen in obrazložen. Kandidat, ki je izvoljen za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine, predloži predsedniku občinske skupščine listo, ki oblega imena članov IS. Lista mora vsebovati tudi predlog, katere izmed članov izvršnega sveta naj občinska skupščina imenuje za predstojnike temeljnih upravnih organov in predlog za člana izvršnega sveta občinske skupščine, odgovornega za področje družbene samozaščite, varnost in notranjih zadev, ki je hkrati član sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. •K listi iz prejšnjega odstavka tega člena, da svoje soglasje komisija za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL. Volitve predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Na vsakem zboru mora biti navzoča nad polovica vseh članov zbora. Glasovanje pri volitvah predsednika, podpredsednika izvršnega sveta občinske skupščine in o listi za člane izvršnega sveta občinske skupščine je praviloma javno. V primeru, če to zahteva en delegat, ki ga podpre najmanj 10 delegatov, so volitve tajne. Tajne volitve se opravijo po določbah poslovnika občinske skupščine. Kandidat za predsednika in podpredsednika izvršnega sveta in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če je za kandidate glasovala večina vseh delegatov vsakega zbora. Mandatna doba izvoljenih članov izvršnega sveta traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana izvršnega sveta.« 3. člen Uvodni stavek k 172. členu se spremeni, in se glasi: Občinska skupščina ima poleg sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, tudi tele stalne komisije z naslednjim številom članov:« V istem členu se za osmo alineo doda nova deveta alinea, ki se glasi: »— Statutarno pravno komisijo — 5 članov«. 4. člen Za 179. členom se doda novi 179a člen, ki se glasi: »Statutarno pravna komisija občinske skupščine pripravlja občinski statut ter njegove spremembe in dopolnitve, spremlja izvajanje občinskega statuta in splošnih aktov organizacij združenega dela in skupnosti.« 5. člen Naslov VI. poglavja se spremeni in se glasi: »Ljudska obramba, varnost in družbena samozaščita.« 6. člen 213. člen se spremeni in se glasi: »Za uresničevanje nalog, pravil ravnanja in drugih ukrepov družbene samozaščite na področju požarnega varstva in gasilstva, se v skladu z zakonom ustanovi Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom.« 7. člen 220. člen se spremeni in se glasi: »Za vodenje, usmerjanje in usklajevanje za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah, se v skladu z zakonom o ljudski obrambi ustanovi Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občinske skupščine opravlja zadeve, določene v zakonu o ljudski obrambi in v zakonu o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.« 8. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-2/76-1 Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 214. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi ti. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 2I-Z24/74, 39-648/74, 5-180/76, 10-381/76 in 31-1393/ 76) ter 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1977 ter na seji družbenopolitičnega zbo^a dne 23. februarja 1977 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V 2. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6-281/76) se 1., točka (davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja) črta; ostale točke pa dobijo nove zaporedne številke. 2. člen V 4. členu se stopnja 20 % nadomesti s stopnjo 23 odstotkov, stopnja 44 °/o pa s stopnjo 47 %. S. člen V 5. členu se pri navedbi katastrskih občin druge skupine doda katastrska občina »Bezovje«. i. eten V prvem odstavku 6. člena se stopnje občinskega uavka iz osebnega dohodka od kmetijstva spremenijo tako, da znašajo v II. skupini katastrskih občin — za zavezance kmete-zavarovance 31 °/o — za ostale zavezance 55 %. \ H. člen V prvem odstavku 8. člena se besedilo 3. alinee spremeni in glasi: »Sodelujejo s kmetijskimi organizacijami pri modernizaciji kmetij oziroma pri prodaji kmetijskih proizvodov; vlagajo sredstva in sodelujejo v strojnih skupnostih.« 6. člen Besedilo 12. člena se spremeni in glasi: »Davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci od ugotovljenih osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: Osnova din nad do Stopnj •/• 10.000 26 10.000 20.000 31 20.000 30.000 36 30.000 50.000 40 50.000 100.000 44 100.000 150.000 47 150.000 200.000 49 200.000 51 Zavezanci davka iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnov po 10. členu zakona o davkih občanov po stopnji 30°/o, od presežkov nad temi osnovami pa po stopnjah iz prvega odstavka tega člena.« 7. člen V 13. členu se v prvem odstavku na koncu stavka pika nadomesti s podpičjem ih stavek nadaljuje z besedilom: »razen za prevozništvo z motornimi vozili, storitve z gradbeno mehanizacijo in opravljanje obrti kot postranski poklic;« Naslednji stavek se v celoti črta. 8. člen V 13. členu se na koncu 1. alinee prvega odstavka podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo: »finome-hanika, mehanika kmetijskih strojev,, pečarstvo-kera-mičarstvo, galanterija (kovinska, lesna, usnjena) in pleskarstvo.« V drugi alinei prvega odstavka tega člena se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »podkovaštvo, steklarstvo, TV in radiomehanika ter avtopralnice.« ; V drugem odstavku tega Člena sč znesek 2000 nadomesti z zneskom 5000. 9. člen V drugem odstavku 15. člena se na koncu ncsedila črta pika in doda besedilo: »ter opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo.« 10. člen V prvi točki prvega odstavka 16. člena se na koncu doda besedilo: »in od dohodkov od dbma^e obrti.« V 3. točki tega odstavka sc besedi: »delovnih razmerjih« zamenjata z besedami: medsebojnih razme- rij v združenem delu«, besedi »in četrti« pa se črtata. 11. člen Besedilo 38. člena se spremeni in glasi: »Povprek'o gradbeno ceno za 1 ms koristne stanovanjske površine, ki služi za odmero davka na posest stavb ugotovi za vsako leto posebej za gradbene zadeve pristojen občinski upravni organ.« 12. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. St. 422-51/77-8 Šentjur pri Celju, dne 24. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine 215. Na podlagi 1. in 3. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 30-378/72) ter 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1974 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Šentjur pri Celju 1. člen . V odloku o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 13/73 in 43/73) se spremeni in dopolni besedilo 17. točke tabele A Priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del tega odloka tako, da se doda nova točka f), ki se glasi: »f) Kotlovnica s kotli 17 točk« Dosedanja črka f) postane črka g), črka g) postane h), njeno besedilo se spremeni tako, da se glasi: »Pod d) in c) se računa grelna telesa in hišno instalacijo; pod f) pa kotlovnica s kotli in zunanjim razvodnim omrežjem.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3666/77-4 Šentjur pri Celju, dne 24. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 216. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na osnovi 3. Siena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 52/72) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1977 sprejela o n i/ o k o spremembah in dopolnitvah odloka, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Šentjur pri Celju 1. člen V odloku, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obra- tovanje stanovanjskih hiš v občini Šentjur pri Celju 3. člen (Uradni list SRS, št. 20/73) se v 1. členu doda nova predzadnja alinca, ki sc glasi: »— zamenjava in obnova kotlov m piipadajočih naprav kotlarne ter zunanjega toplovodnega omrežja od toplovodnega vira do stanovanjske hiše < Celovit zazidalni načrt, ki bo obsegal celoten zazidalni kompleks Planina, mora bjti sprejet do 31. julija 1977. Do tega datuma je možno obnavljati stanovanjske hiše v zahodnem delu naselja Planina s soglasjem Zavoda za spomeniško varstvo Celje. 2. člen 4. člen V 3. členu sc doda nova 23. točka, ki sc glasi: »— Stroškov vodnih servisov kurilnih in drugih naprav za centralno kurjavo ter stroški za tesnliev, odnosno manjših posegov na zunajem loplovodncrn omrežju.« Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugih samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Šentjur pri Celju, ki jc pristojen za urbanizem. 3. člen 5. člen Spremeni se zadnji odstavek 7. člena in se glosi: »Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjskp pravice, so tudi stro- Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri oddelku za gospodarstvo in finance občine Šentjur pri Celju. ški za vodo, kanalščino, elektriko, PTT, plin, smeti, fekacije, dimnikarske stori*ve in centralno ogrevanje stanovanj ter obračun obratovalnih stroškov. 6. člen 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok zazidalnem načrtu dela naselja Pianina (Uradni vestnik Celje, št. 20/69). nem listu SRS. 7. člen Št. 36-6/77-4 Šentjur pri Celju, dne 21. februarja 1977. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-' nem asm SRS. Predsednik Št. 350-8/77-4 Skupščine občine Šentjur pri Celju Šentjur pri Celju, dne 24. februarja 1977. Vinko Jagodič 1. r. « Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 217./ Skupščina občine Šentjur pri Celju je na osnbvi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) in 126. člena statuta občine t i 2;