Murska Sobota, 12. maja 1988  Leto XL • Št. 17 > Cena 600 din
VREME 
Po spremenljivem vremenu v sredini se bo ob koncu tedna vreme izboljšalo.
Nekoliko hladneje bo.
V računalniku so imena	naročnikov
Vestnika, ki so plačali polletno naročnino. Imena izžrebanih za brezplačno udeležbo na Vestnikovem vlaku bomo objavili v prihodnji številki.
13. MAJ -PRAZNIK ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE
13. maja letos mineva 44 let od dneva, ko je predsednik TITO, takrat še v največjem razmahu narodnoosvobodilnega boja naših jugoslovanskih narodov, podpisal Odlok o ustanovitvi oddelka za narodno zaščito. S tem je položil temelje varnostne službe, katere naloga je bila pred okupatorjem in domačimi izdajalci varovati novo nastajajočo Jugoslavijo in ljudstvo, ki se je odločilo živeti v njej. Novo nastala varnostna služba — OZNA je združila in poenotila različne varnostno-obveščevalne organizacije, ki so med narodnoosvobodilnim bojem delovale v posameznih 'predelih okupirane Jugoslavije. E Sloveniji je uporabljala OZNA od ustanovitve dalje pri svojem delu preizkušene metode dela že prej uspešne varnostno-obveščevalne službe Osvobodilne fronte, ki je na slovenskem ozemlju delovala že od leta 1941. Dan ustanovitve OZNE — 13. maj praznujemo delavci v organih za notranje zadeve in se spominjamo uspešno prehojene poti naših predhodnikov, ki so pri opravljanju svojih nalog med narodnoosvobodilnim bojem in v letih po osvoboditvi z velikim pogumom in ljubeznijo do svoje domovine zrli smrti v oči in v težkih razmerah dosegali uspehe, ki so še danes vredni občudovanja.
V današnjih časih so se razmere dela v organih za notranje zadeve v marsičem spremenile. Opremljeni smo s tehničnimi sredstvi, ki so nam v veliko pomoč pri opravljanju naših vsakodnevnih nalog, ravno tako smo strokovno dobro usposobljeni za opravljanje teh zahtevnih nalog, ki nam jih nalaga narava našega dela. Res je, da sovražnika, s kakršnim so se spopadale varnostne službe med narodnoosvobodilnim bojem, ni več.
Pri našem delu se naslanjamo na pomoč občanov, katerih samozaščitna kultura je iz dneva v dan na višji ravni. Istočasno pase zavedamo, da moramo to samozaščitno kulturo pri vseh naših občanih neprestano dograjevati in negovati, kajti le tako bomo kos vsem našim nalogam, kot so varovanje temeljev samoupravne socialistične družbene ureditve, varovanje premoženja občanov in varovanje človeških življenj. Z uspešnim izvajanjem teh nalog bomo zagotavljali dobre varnostne razmere v našem okolju. Te so vedno odvisne od družbenih, ekonomskih in političnih dogajanj doma in v svetu. Prepričani smo, da jih bomo s skupnimi močmi naših strokovnih siužb in s pomočjo občanov ter drugih družbenopolitičnih dejavnikov obvladovali tako, da pri vsakodnevnem življenju občanov ne bodo predstavljale nepremostljive ovire. Pri svojem delu pa si bomo delavci organov za notranje zadeve prizadevali, da bo dostojanstvo človeka — občana spoštovano tudi takrat, ko je uporaba zakonskih pooblastil, ki nam jih daje zakon o organih za notranje zadeve, upravičena in nujna, kajti to je moralna in zakonska obveza, ki jo pri svojem delu morajo upoštevati vsi delavci organov za notranje zadeve.
SMETIŠČNI CRESCENDO — Prispodobo smo si sposodili na glasbenem polju, pomeni pa postopno naraščanje jakosti; mi bi rekli napetosti. Kaj storiti? Zgolj še naprej divje, na črno odlagati, deponirati, ali predvsem sežigati ali kompostirati ali kaj? Kot eno samo veliko odlagališče postaja obmurska pokrajina. Bi se mogla zamisel naravovarstvenikov o pokrajinskem ekološkem centru udejanjiti? (B. Ž,, foto: Nataša Juh-nov)
125 let Rdečega križa in 35 let krvodajalstva
Letošnji teden Rdečega križa (od 8. do 15. maja) poteka v znamenju dveh pomembnih jubilejev — 125-letnice delovanja Rdečega križa in 35-letnic,e prostovoljnega in brezplačnega krvodajalstva. Rdeči križ, katerega osnovni cilj je razvijanje humanih dejavnosti, s katerimi preprečujemo ali blažimo človekovo trpljenje, se je od ustanovitve do danes spreminjal in razvijal, tako kot svet, v katerem živimo. Osnovo skupnega delovanja Rdečega križa predstavlja sedem načel, ki sojih sprejeli leta 1965 na mednarodni konferenci na Dunaju. Ta načela so: humanost, nevtralnost, nepristranost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost. Rdeči križ torej s svojim delom in humanitarnimi nalogami zdravstvenega, socialnega in vzgojnega značaja prispeva k miru. Po sklepu sveta delegatov na lanskem zasedanju v Rio de Janeiru bomo 125-letnico Rdečega križa praznovali dve leti, v tem času pa se bodo zvrstile številne prireditve, dejavnosti in akcije z osnovnim ciljem napredovanja in razvoja gibanja v svetu, razvijanja dejavnosti v korist človeka, kateremu lahko s humanitarnimi dejanji in ukrepi izboljšamo življenjske razmere, in prispevamo k ohranitvi miru na svetu. To so osnovne vrednote za blaginjo in napredek človeštva. Med praznovanjem te pomembne obletnice bodo prizadevanja usmerjena v razširitev in krepitev Rdečega križa v vsej njegovi vlogi. Za plemenito delo v vsakodnevnih akcijah Rdečega križa bodo zaslužnim aktivistom podelili priznanja. Posebne pozornosti bodo deležni tudi večletni prostovoljni krvodajalci ob 35-letnici krvodajalstva. V ta namen je bila preteklo soboto v Cankarjevem domu v Ljubljani osrednja prireditev, na katero so bili vabljeni krvodajalci iz Slovenije, ki so dali kri več kot štiridesetkrat. Tistim, ki so oddali to dragoceno življenjsko tekočino več kot devetdesetkrat, pa so podelili posebna priznanja in plakete. Iz Pomurja sta jih prejela Janko Kumer iz Gornje Radgone in Franc Šauper iz Ljutomera, ki sta oddala kri 102-krat. V tem tednu bodo v osnovnih šolah tudi slavnostni sprejemi učencev prvih in sedmih razredov med mlade člane Rdečega križa. V letošnjem jubilejnem letu b.o Rdeči križ še posebej spodbujal ustanavljanje aktivov Rdečega križa v organizacijah združenega dela, šolah in krajevnih skupnostih ter postaj Rdečega križa. Prav tako želijo vključiti med krvodajalce čim več novih in mladih darovalcev krvi, saj le-teh primanjkuje,še posebej med letnimi dopusti. To velja tudi za soboško bolnišnico, ki potrebuje letno blizu 4.000 prostovoljnih krvodajalcev. V tednu Rdečega križa in maju nasploh pa bodo potekale razne solidarnostne akcije za zbiranje denarja, oblačil, obutve, posteljnine in drugega blaga, kot tudi akcije za ohranjanje življenjskega okolja ter vzgoje za zdrav način življenja. Prav bi bilo, da bi se prizadevanjem Rdečega križa pridružili tudi mi.	Feri Maučec
V CEDE PO VESELJE Z VESTNIKOVIM VLAKOM - 11. junija!
Tokrat posebni vagoni za mlade v organizaciji radijske oddaje 21 232. Mladi bodo v Celju rajali v disku. Za starejše bosta v hali Golovec igrala dva ansambla. Ogled tovarn, kulturnih in turističnih znamenitosti v Celju in okolici.
VESTNIKOV VLAK PELJE LETOS PETNAJSTIČ!
Pravočasno poravnajte naročnino za Vestnik za pito polletje, morda boste lahko potovali z , I.ikoni zastonj.
Prijave sprejemamo na upravi Vestnika
0B TIKTAKANJU ČASOVNIH EKOLOŠKIH BOMB
SUM
LJIVA DEDIŠČINA ZA POTOMSTVO
Kot je vojna preveč pomembna, da bi jo prepustili zgolj generalom, tako je tudi okolje preveč pomembno, da bi ga prepustili zgolj strokovnjakom. Nekoliko prirejen Churchillov izrek zazveni prvi hip dvorezno, saj si bo očitno treba vse bolj pomagati z domačimi in predvsem tujimi ekološkimi (spo)znanji in izkušnjami. Umljivo, da ne zavoljo občutka svetovljanstva ah imenitnosti, pač pa preprosto zato, da bi učinkoviteje prihajali do živega virom onesnaževanja in posledicam zastrupljanja okolja. Kljub vsemu je najbrž priporočljivo, da smo pri presajanju zgledov iz tujine na domača tla toliko samozavestni in stvarni (previdni!), da morebitno tveganje ne bi sprožilo novih, hujših, nevarnejših ekoloških tegob; naj ob strokovnjakih povedo svoje mnenje tudi organizacije združenega dela, krajevne in družbenopolitične skupnosti, inšpekcijske službe in še kdo.
Tokrat smo — na tematski strani našega časnika — »prisluhnili tiktakanju časovnih ekoloških bomb«; tako so namreč že pred le- ti krstili odlagališča odpadnih snovi klasičnega kova, kjer se vsevprek in vse mogoče odlaga in nalaga. Prav takih odlagališč je tudi največ v pomurski deželi; pravi se jim črna, divja, neurejena in še kako drugače. Poanta je na »razglašenem kikirikanju po občinskih odlagališčih«, to pa predvsem zaradi dejstva, ker se (tudi) po naših pomurskih lokalnih skupnostih že leta in leta preklajo zavoljo občinskih (krajevnih, vaških) smetiščnih jam oz. s figami v žepu modrujejo, kako bi bilo, če bi imeli medobčinsko sanitarno urejeno deponijo. Daleč smo skratka od urejenega
(načrtnega, sistematičnega) odlaganja in zbiranja, še dlje od t. i. integralnega sistema obdelave odpadnih snovi s hkratno uporabo več postopkov predelave, pač glede na sestavo posameznih vrst odpadkov. Pri teh sistemih ne gre za unificirane rešitve, marveč za težnjo upoštevati značilnosti posameznih območij, saj je recimo sestava odpadkov (glede na vsebnost kovin, plastike, tekstila in bioloških sestavin) bistveno drugačna v mestnih središčih in spet drugačna na podeželju; podobno ali še bolj velja za primerjavo Pomurja z republiškim središčem.
PO RAZPRAVAH O USTAVNIH SPREMEMBAH
MANJ DOLOČANJA IN VEČ ODLOČANJA
Razprave o ustavnih spremembah se sicer še niso končale, vendar so tudi v Pomurju že strnili javno razpravo o osnutku dopolnil k zvezni ustavi, poročilo pa poslali republiški konferenci Socialistične zveze. Splošna ugotovitev je, da so si razprave, ki so potekale v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, bolj ali manj podobne, stališča pa se bistveno ne razlikujejo od skupnih slovenskih stališč. Razprave so pokazale, da ljudje niso zadovoljni z obstoječimi ustavnimi rešitvami in so mnenja, da tudi predlagane spremembe ne dajejo zagotovila za boljši položaj in hitrejši razvoj. Odklanjajo predvsem tista dopolnila, ki težijo k centralizaciji na nekaterih področjih, zavzemajo pa se tudi za deregulacijo gospodarstva in odpravo prevlade politike nad gospodarstvom.
ga maksimuma, prevladalo pa je stališče, da to vprašanje ne sodi v zvezno ustavo, pač pa naj ga opredeli republiška zakonodaja. Zavzemajo se tudi za poenostavitev delegatskega sistema in za uveljavitev neposrednih volitev. Prevladalo pa je mnenje, da nas samo sprejem ustavnih dopolnil še ne bo pripeljal iz krize, zato je treba nemudoma začeti tudi s spreminjanjem družbenogospodarskih odnosov.
Zanimiv (poučen) je zgled iz sosednje Italije, kjer so se — med Rimom in Neapljem — odločili za izvirno vzpostavitev sistema odvoza in obdelave komunalnih odpadkov. Povezanih je 123 manjših krajev in mest, ki po posebnem, resda ne preprostem ključu večjih oz. manjših prispevkov, odvisno od količine odpd'dnih snovi, bližine odlagališč in predelovalnih tovarn — najmanj plača tisti, ki prevzame lokacijo za takšno tovarno oz. za odlagališče — vzpostavljajo celovit sistem. Morda bi lahko bil uporaben pri reševanju naših težav, ko se odločamo za pokrajinske sanitarno urejena odlagališča.
Sicer pa ni treba, da »rinemo« v Italijo, že skok čez severno mejo v avstrijsko Obrajno (Halbenrain)Je dovolj, da uvidimo, kako se streže tem rečem. Pravzaprav so pomurski strokovnjaki že bili na ogledu tega odlagališča in se vrnili — kot smo ponovno slišali za nedavnim Vestnikovim omizjem — z dokaj uporabnimi podatki in spoznanji.
Med njimi je omembe vredno to, da bi se dalo (splačalo!) pridobivati bioplin, o čemer se sicer kar naprej prepričujemo, a dlje od načelnih soglasij ne pridemo.
Tudi študiji soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem Ekološka ocena Pomurja in Dolgoročni enotni sistem reševanja odpadnih snovi Pomurja še nista prepričali tistih, ki imajo v pokrajini moč in vpliv. Pa bi se gotovo splačalo poglobiti vanju, saj vsebujeta dejstva, ob katerih postane večina tistega, kar se tačas dogaja z odpadki in odlagališči odpadkov, več kot sumljiva dediščina za potomstvo. Kako bo torej v prihodnje s »tiktakanjem časovnih ekoloških bomb«? Kdo more dati odgovor?
L. Kovač
Branko Žunec
Listava mora biti napisana v razumljivejšem jeziku, naj bo krajša, nekatera področja, ki so zdaj zajeta v ta dokument, pa naj urejajo zakoni, je bilo često slišati v razpravi. Delovni ljudje so proti sedanjemu konceptu družbene lastnine, zahtevajo odpravo dogovorne ekonomije, ki ne upošteva delovanja trga in tržnih zakonitosti, v združenem delu pa nasprotujejo pretiranemu normativizmu, saj je preveč različnih samoupravnih aktov, njihova vsebina pa nemalokrat podobna. Omogočite nam, da odločamo, ne pa da pišemo akte, pravijo delavci, ki se zavzemajo tudi za racionalizacijo delovanja na področju samoupravnih interesnih skupnosti. Ce to področje že ureja ustava, bi bilo dovolj, da opredeli le tiste interesne skupnosti, ki zagotavljajo socialno varnost občanov, izhodišče pri tem pa mora biti, da delegatski sistem in regionalna organiziranost teh sisov ne bi bila predraga.
Veliko govora in različnih predlogov je bilo tudi o vprašanju zemljiške-
STRAHOSPOŠTOVANJE, IMENOVANO 15. MAJ
Zadnjič - in kdaj spet?
Šušlja se po gostilnah, avtobusih, med delovnim časom, ob nedeljski kavici v družinskem krogu: le kaj neki nas čaka po 15. maju, dnevu objave ukrepov zvezne vlade? In odgovori se vrste — od najbolj črnogledih do relativno optimističnih. Skratka, ponavljajo se razmere, ki smo jih Jugoslovani presneto dobro vajeni, slednjič pa smo jih doživeli (in preživeli) novembra lani. In kot takrat, je tudi tokrat veliko več govora o posledicah kot vzrokih. Manj je zanimivo, kaj bo pri nas po 15. maju dolgoročno izboljšano, in bolj, ali bomo morali znižati plače, koliko bodo zbezljale cene, kako - bo vse skupaj prenesel družinski proračun. Navadili so nas na psihozo: trgovine se praznijo, pokupljene so vse devize, ki so jih sorodniki ali znanci zaslužili v tujini in jih niso uspeli skriti pred nakupovalno mrzlično razpoloženimi državljani. V delovnih kolektivih so računovodje postali alfa in omega, obenem pa so deležni največ kritik za tako ali drugačno ravnanje.
Osnove ukrepov so znane, komentarjev o njih so polni vsi javni mediji. A gre res za osnove (delna sprostitev cen, liberalizacija uvoza, sprememba denarne politike, omejitev vseh vrst porabe, realni tečaj, uveljavitev deviznega trga) — o teh pa se govori gotovo že veliko dlje kot zgolj zdaj, ko pričakujemo najnovejši paket, najverjetneje v noči s sobote na nedeljo. Splošneje torej (že dolgo) znano, o posamičnem pa lahko le ugibamo. In dopustite dvom, da so vsi prijemi do potankosti znani tistim, ki o njih odločajo. Kajti po dosedanjih izkušnjah je med pričakovanim in sprejetim veliko razlike. Največ zato, ker se vlada ustraši posledic — nemirov in s tem še večjih travm. Bo zdaj drugače? Morda. Slovenski predsednik vlade je na primer dejal, da je družba na usodnem izpitu, bržčas zadnjem, ki si ga vsaj mi lahko privoščimo. Ce je z besedico »mi« mislil tiste, ki sestavljajo vlado, ali pa kar vse Jugoslovane, ni popolnoma jasno. Povsem na dlani pa je, da Dušan Šinigoj (kot mnogi drugi) po 15. maju pričakuje stresne razmere, ki jih je prejkone izsilil Mednarodni denarni sklad in ne domači »klici k pameti.«
Zadnji izpit torej. Ste uspeli prešteti vse tovrstne zadnje izpite v zadnjem času? Verjetno težko. Tudi zato je dvom o končnosti in prelomnosti 15. maja in razmer po njem navzoč in upravičen.
Bojan Peček
aktualno doma in po svetu
tudi na
V
Letošnji prvomajski prazniki so bili brez dvoma najbolj svoje-
vrstni in vznemirljivi Poljskem.
YUGO AMERICA MENJAL LASTNIKA
Prodaja osebnih avtomobilov jugo že nekaj časa pada; kako drastično povedo številke: v prvih treh mesecih letošnjega leta je prodaja jugov v ZDA upadla kar za 36 odstotkov (s približno 4500 vozil na mesec na nekaj več kot 2000 vozil). Vzrok je vse hujša konkurenca pri prodaji majhnih avtomobilov. Najhujši konkurent našemu avtomobilčku je južnokorejski excel, ki so jih samo v prvem letu, odkar so jih začeli prodajati v ZDA, prodali približno 150 tisoč, naša Zastava pa lani Yugov nekaj manj kot 50 tisoč.
Pravijo, da ni več bistveno to, da je jugo najcenejši (4.199 dolarjev), temveč dejstvo, da vozilo ni dovolj kakovostno. Nova firma, ki je prevzela Yugo America — Mabon Nuget and company, bo v prodajo juga vložila najmanj 50 milijonov dolarjev. Poznavalci ameriškega avtomobilskega trga ob tem sodijo, da bo Zastava zgubila ameriški trg, če se ji ne bo posrečilo prodati več vozil kot doslej, potrebni pa so tudi novi tipi. Ze junija bo Zastava ponudila Američanom avto florida in jugo convertible.
Kam z obilico hrane?
Po skoraj petnajstih letih so se v Bruslju spet sestali strokovnjaki za hrano in ugotavljali, da je ta naš svet poln nerešljivih nasprotij: skoraj polovica ljudi strada, druga polovica ne ve, kaj bi s preobilico hrane. Odnosi med razvitimi državami so v boju za tržišča kmetijskih pridelkov vse bolj napeti. Države v razvoju, ki imajo sicer presežke hrane, te na svetovnem trgu ne morejo prodati, ker ne morejo konkurirati evropskemu Zahodu, ki daje za pocenitev kmetijskih pridelkov že okrog sto milijard dolarjev letno. Američani zatrjujejo, da bo pri njih do leta 2000 konec subvencij v kmetijstvu, v zahodnoevropskih državah pa razmišljajo drugače: na vsak način hočejo obdržati družinske kmetije, celo za ceno, da bi zaradi pre-intenzivnega poljedelstva preveč zastrupili zemljo in podtalnico, piše AP.
Politično ali ekonomsko?
Brez običajne vljudnosti, ki jo zahteva protokol, se lahko strinjamo z mnenjem ljudi iz visoke in povsem podružbljene zunanje politike, kakršno se gremo v obmejnih stikih med pokrajinami naše države in sosednje Madžarske, da so stiki med nami več kot le dobro razviti — so bogati. Skoraj ni področja, od čebelarjev do znanstvenih ustanov, ki ne bi tako ali drugače našlo svojih partnerjev na drugi strani meje. Za Pomurje vemo, da se je začelo s stiki Zveze komunistov in madžarske Socialistične delavske partije oziroma njenim županijskim vodstvom v Szobathelyu. Morda je imela katera od organizacij ali društev stike že prej, vendar seje s partijo začelo množično povezovanje.
Zelo počasi in z veliko napora se je sodelovanje širilo na gospodarsko področje: blagovna menjava, zaposlitev naše gradbene operative, sramežljivi poskusi industrijske kooperacije ... In vsa ta leta je stal med nami mejni kamen v obliki obvezne menjave dinarjev za forinte. Kdaj pa kdaj nam je bilo dovljeno, da ga obidemo, v glavnem pa smo se ves čas spotikali obenj. Naj smo si še tako želeli, kamna sosedje niso odstranili in obenj se spotikamo še danes. S prstom je nanj pokazal tudi predsednik zisa Branko Mi-kulič, ko je med nedavnim obiskom v Budimpešti označil obvezno menjavo, ki velja le za Jugoslovane (tudi če Madžarsko le prepotujejo), kot zadevo, ki je za nas političnega pomena in po nepotrebnem obremenjuje medsebojne odnose. Še istega dne se je sestal mešani komite, vendar zadovoljive rešitve ni našel. To pa bo verjetno zaradi tega, ker Madžari ne sprejemajo našega političnega gledanja, ampak vztrajajo pri svojem — ekonomskem videnju stvari. Govori se o številki 50 milijonov dolarjev, ki na ta način priteče v blagajno finančnega ministra. Seveda je uradna utemeljitev za vztrajanje pri obvezni menjavi drugačna. Pravijo, da sicer ne morejo vzdržati pritiska jugoslovanskih kupcev, zlasti ob meji, ti ob koncu tedna menda kar spraznijo trgovine. Jugoslovani ob tem lahko le nostalgično vzdihnemo, kje so časi, ko smo še šli na večerjo v bližnjo čardo.	Jože Šabjan
AVSTRIJSKI TISK KOMENTIRA DOGODKE V SLOVENIJI
Socialna kriza
in nacionalni konflikt
Dopisnik graškega dnevnika Kleine Zeitung Carl Gustav Strdhm piše, da je novoizvoljeni predsednik predsedstva Slovenije Janez Stanovnik pozval Slovence, da omejijo svoje zahteve po večji demokratizaciji in dodal, da je trenuten razvoj Slovenije podoben razvoju Češkoslovaške leta 1968, zato so Slovenci odgovorni, da ne pride do podobnega konca kot v Pragi leta 1968. Pri tem naj bi Stanovnik mislil na možnost intervencije iz Beograda oziroma drugih republik.
Strohm dalje govori o seji predsedstva ZKJ, ko so bile izrečene ostre besede proti slovenskemu vodstvu. V drugih republikah, predvsem Srbiji, Bosni in Hercegovini in Črni gori, očitajo slovenskim komunistom, da dopuščajo, pa tudi možno je, da tajno podpirajo protisocialistične dejavnosti in tolerirajo sile, ki se zavzemajo za odcepitev Slovenije od Jugoslavije.
Slovenski članki proti JLA, proti splošni vojaški obveznosti in za civilno služenje vojaškega roka so v vrstah ZK, številnih partizanov in oboroženih silah vzbudili ogorčenje in klic k povračilnim ukrepom. Strdhm omenja pisanje Mladine o JLA, predvsem zahtevo po odstopu zveznega sekretarja za LO Branka Mamule, zahteve po uvedbi slovenskega jezika v JLA in zahteve študentov ljubljanske univerze za ukinitev predmeta SLO in DS.
Dopisnik piše še o predsedniku ZKS Milanu Kučanu in njegovih besedah, da med sloven-
Gdansku, Krakovu in v drugih industrijskih mestih je prišlo do stavk, ki jim — kot vse kaže — ni mogoče predvideti konca. Naš posnetek je z enega od zbirališč stavkajočih delavcev v Krakovu.
skim narodom in JLA ni nobenih nasprotij in da v Sloveniji ni protiarmadnega razpoloženja. Kučan naj bi tudi dejal, da med slovensko opozicijo in partijo ne gre več za dialog, ampak za boj za oblast.
Nadalje je razburil Slovenijo intervju, ki ga je dal beograjski Politiki ekspres član predsedstva Slovenije Zoran Polič, ko je dejal, da se v Sloveniji več ne ve, kdo je za načela Titove ere in kdo ne, in da slovensko partijsko vodstvo koketira z opozicijo, torej s prizadevanji za civilno družbo in pluralistični večpartijski sistem in z ugotovitvami, da Jugoslavija, ni pravna država.
Na koncu Strdhm citira besede dveh univerzitetnih profesorjev, Letice iz Zagreba in Kovača iz Ljubljane, ki v Teleksu svarita pred protiofenzivo protireformi-stičnih sil jugoslovanske partije proti Sloveniji. Povod za to ofenzivo naj bi bilo protiarmadno pisanje v slovenskih medijih. Leti-ca je dejal, da je protireformisti-čna koalicija, vgrajena v temelje jugoslovanskega političnega sistema, medtem ko so tisti, ki se zavzemajo za reforme, nepovezani. Med nasprotniki reforme naj bi bil tudi Branko Mikulič.
Bogomir Kovač pa je dal napoved za letošnje leto, ki je po njegovem ključno, ne le zaradi personalnih sprememb, temveč zaradi povečevanja socialne krize. Kombinacija socialne krize in nacionalnega konflikta pa bo pomenila krepitev notranjih političnih nasprotij v smislu kosoviza-cije določenih delov Jugoslavije, tudi Slovenije.
dogodkov Specialna vojna
Hiša gori, moderno opremljeni gasilci prihitijo na požar išče, toda še preden poženejo črpalke, sedejo za mizo in začnejo razpravljati. Nekdo je v gasilskem domu pustil odprto pipo in izteklo je nekaj litrov vode'. Takoj hočejo najti krivca za to početje, kajti ognjeni zublji požirajo šele prve tramove, piše v GV Feri Žerdin.
Na požar, opisan v gornjih vrsticah, spominja razprava, ki je pred nekaj dnevi potekala v odborih skupščine SFRJ. V tej karikirani zgodbici je hiša seveda država z vsem svojim (revnim) gospodarstvom, gasilci so uniformirani in civilni delegati, krivec, ki je pustil odprto pipo, pa naj bi bil Zavrlov Franci, mladenič iz Mavčič, zaposlen na Mladini, a je skorajda več v sodnem poslopju kot na delovnem mestu.
Časniki od Rateč do Gevgelije so v enem letu objavili 36.200 člankov o JLA. Dobrih, slabih, pohvalnih, kritičnih. Med njimi pa je bilo blizu 200 takšnih, ki niso bili le kritični, temveč celo kontrarevolucionarni. To je dokaz, da seje v S FR Jugoslaviji začela specialna vojna!
V dokaz so delegati celo dobili shemo, ki teoretično pojasnjuje, kako poteka specialna vojna : vse od začetka do prevrata. Res, tam nekje čisto pod vrhom, torej pod prevratom, je rubrika »grožnje, klevete«. V tej rubriki so seveda vsi takoj spoznali Mladino in druge časnike, ki obrekujejo in grozijo. Dovolj razlogov torej, da so v skupščinskih klopeh začeli razprave o specialni vojni. Menda pa nihče ni opazil na tej shemi, prav tako čisto pod vrhom, kjer se začenja teoretični prevrat, še ene rubrike, ki bi bila prav gotovo bolj vredna razprave. Tam namreč piše, da je eden izmed znanilcev specialne vojne tudi upočasnjeno delo. V Jugoslaviji ta pojav seveda ni izbruhnil v zadnjih tednih, temveč ga poznamo že leta in leta, le da ga imenujemo nizka produktivnost.
Dober gospodarstvenik bi se začel boriti proti specialni vojni pri tej rubriki, kajti grozljivo nizka produktivnost lahko spravi gospodarstvo, s tem pa tudi družbo, prej na kant ali kam drugam kot tisoč člankov.
Te vrstice seveda nočejo biti napad na JLA, še manj hočemo zasejati kontrarevolucionarno seme. Vsi smo za dobro in usposobljeno armado, ki bo ob hudem času branila bogastvo, ki ga ustvarjamo iz leta v leto.
Pa vendar smo Jugoslovani ob močni in moderni armadi strahopetci, kakršnih ni daleč po Evropi. Bojimo se izgo-
PALESTINSKI GORDIJSKI VOZEL
9. Pred 40 leti se je začel arabsko-izraelski spopad
Arabci so se med britanskim mandatom sicer upravičeno, a nekoristno upirali, saj so bili daleč premalo organizirani. Arabskih žrtev je padalo desetkrat več kot židovskih. V židovskem vodstvu 'v Palestini pa nastopajo nove vodilne osebnosti, tako David Ben Gurion, poljski Žid, imenovali so ga očeta domovine, postal je simbol židovske neodvisnosti. Znana političarka Golda Meir pa je trdila, da Palestinci posebej ne obstajajo, to so Arabci kot vsi drugi, sicer pa so tudi Židje Palestinci, in to bolj kot Arabci. Britanci so na posebni konferenci v Kairu brezuspešno poskušali rešiti vprašanje, čigava je Palestina. Židje so se sklicevali na svoje moralne pravice do vrnitve na zemljo pradedov, Arabci so dokazovali svoje zgodovinske pravice. Na naslednji konferenci v Londonu sprti Arabci in Židje niso več hoteli biti istočasno v dvorani, še manj za isto mizo. Med drugo svetovno vojno so Židje pridobili pozicije, in to kot ena največjih žrtev nacizma, sodelovali pa so tudi v bojih na strani zaveznikov. Tako je bilo v britanski armadi 26.000 židovskih borcev, leta 1944 pa je ustanovljena samostojna židovska brigada s 5000 vojaki. V njej so pridobili izkušnje tudi bodoči izraelski vojaški poveljniki. Velik del Arabcev pa je simpatiziral s Hitlerjem, jeruzalemski mufti Hadž Amin pa je med vojno neposredno sodeloval z Nemci. Hitlerju je v Berlinu celo predlagal, da se osnuje arabsko-islam-ska armada v Nemčiji in fantaziral, da bo s to armado zavzel Palestino. Le okrog 900 palestinskih Arabcev je sodelovalo v britanski armadi. Medvojni pomor Židov je dal novega poleta zamisli o židovski državi. Ben Gurion je celo zahteval, da britanski mandat v Palestini zamenja židovska agencija kot vlada Palestine. Židovska teroristična organizacija Irgum Zwai Leumi pod' vodstvom Menahema Begina pa je pozvala Žide na vstajo v Palestini. Napadli so britanske vojaške postojanke in rušili ustanove. 22. julija 1946 so minirali in po-
voriti besede kot so dobiček, lastnina, ker nam dišijo po gnilem zahodu, zato pa nam gre lažje z jezika izguba.
Za denarno inflacijo smo doživeli še inflacijo afer, ki pa je zaposlila predvsem tuje dopisnike. Ko bi tako vneto kot o 200 člankih razpravljali v skupščinskih klopeh o 3.300 milijardah izgube, bi se gospodarstveniku najbrž milo storilo pri srcu.- In ko bi šli z vsemi topovi na inflacijo, zavožene investicije, milijonsko brezposelnost, da ne bi spet potegnili iz luknje jare o naših dolgovih v tujini!
V dneh, ko so delegati obračunavali s specialno vojno in kontrarevolucijo, so časniki o tem poročali na prvih straneh. Kar spomnimo se naslovov o napadih na Jugoslaivjo, naš sistem ipd.! Prav v tistih dneh se je v Beogradu mudila misija Mednarodnega denarnega sklada, ki je tehtala naš gospodarski položaj, ocenjevala našo devizno likvidnost in se sploh zanimala za počutje svojega dolžnika. O teh pogajanjih smo kar precej zvedeli prek zahodnonemške tiskovne agencije. Kaj neki so pomislili tuji pogajalci, ko so jih ulični prodajalci časopisov obvestili, da v Jugoslaviji divja kontrarevolucija? Gre vendar za kapital, ta pa si ne izbira rad države, ki je na robu vojne, kot smo lahko prebrali med vrsticami. Če smo iz teh pogajanj z Mednarodnim denarnim skladom potegnili krajši konec, kot smo sicer pričakovali, smo ga (udi zato, ker smo izbrali najbolj nepravi čas za razpravo o 200 člankih, ki so napadali JLA.
Pripadniki civilne družbe so bili tiste dni razburjeni, ker je predstavnik vojske utišal (slovenskega) delegata, ki ga je zanimala usoda šestih milijard dolarjev, češ da za ta vprašanja ni pooblaščen. Pa vendar to še zdaleč ni tako huda pregreha, saj ima vsaka vojska svoje skrivnosti, in zakaj jih ne bi imela naša. Huje je gotovo to, da smo z žolčnimi in netehtnimi razpravami o nekaj člankih nagnali strah v kosti tujim upnikom, s tem pa bi lahko tudi izgubili zaupanje tujega kapitala, brez katerega za zdaj ne moremo. Pa kaj bi to, mi smo morali opraviti domače spomladansko čiščenje, tujci pa nam pri tem niso prav nič mar?
In ker smo ravno turistična država, sezona je pred vrati, pričakujemo pa nekaj čez milijardo dolarjev izkupička, bi lahko še bolj skrbno prelistali učbenike o specialni vojni. Tam namreč piše, da turisti ne obiskujejo radi držav, kjer rožljajo s kontrarevolucijo.
rušili jeruzalemski hotel Kralj David, v katerem je bil sedež visokega britanskega komisarja. Bilo je okrog 100 žrtev. Sionizem se je krepil, s tem pa tudi arab-sko-židovska napetost. Britanci so ugotavljali, da so obstoječe okoliščine za nje nevzdržne in so se februarja 1947 odločili vrniti mandat ter prepustiti nadaljnjo usodo Palestine OZN. Britanski mandat naj bi potekel 15. maja 1948. Po večmesečnih razpravah se je Generalna skupščina OZN 29. novembra 1947 odločila, da bo Palestino razdelila na dve neodvisni in suvereni državi, na arabsko s 43 % ozemlja Palestine in 735.000 prebivalci, od teh 10.000 Židov, in židovsko državo s 56 % ozemlja Palestine in 498.000 Židi ter prav toliko Arabci. Jeruzalem in Betlehem bi postala mednarodno območje pod upravo OZN. Ta načrt so Arabci zavrnili, velika večina Židov pa ga je navdušeno sprejela. Sedaj so Arabci množično začeli napadati Žide in jim požigati sinagoge, Židje so odgovarjali s protiterorjem. Znan je arabski teroristični napad na židovsko bolnišnico v predmestju Jeruzalema, Židje pa 9. aprila 1948 pobijejo okrog 200 Arabcev v vasi Deir Yasin blizu Jeruzalema tri dni zatem Arabci pobijejo na hribu Scopus konvoj s 60 bolniki, zdravniki in sestrami. Dan pred razglasitvijo izraelske neodvisnosti so Arabci na pobočju Hebrona pobili vse židovske naseljence naselbine Etzion. Palestina je postala krvavo bojišče. V takem stanju je 14. maja 1948 britanski visoki komisar zapustil Palestino. Isto noč sta Ben Gurion in v začasni parlament spremenjeno vodstvo sionističnega gibanja razglasila neodvisno državo Izrael. Ze naslednji dan po razglasitvi izraelske države pa so jo napadle arabske države, združene v Arabski ligi, ustanovljeni v Kairu marca 1945. Ta Liga je že novembra 1947 sklenila, da bodo njene članice začele vojno proti Izraelu. Toda med arabskimi vojskami ni bilo povezave. Te enote niso bile kaj prida, še najboljša je bila Transjordanska legija, ki ji je poveljeval znameniti britanski general paša Clubb.
V tej vojni- se arabski bratje med seboj niso razumeli. Drug
globus
VARŠAVA — Poljsko že drugi teden pretresajo stavke, ki so jih vzpodbudile napovedi vlade, da se bodo podražila živila. Kriza na Poljskem traja že od decembra 1981, ko je oblast v deželi prevzela vojska pod komando generala W. Jaruzelskega. Poznavalci razmer trdijo, da sta od takrat do danes naredila veliko napak tako novi poljski sindikat kot tudi nova vlada. Krizi ni videti konca in vse manj je možnosti, da bi se Poljaki znebili vojaške vlade, ki grozi z ostrejšimi ukrepi proti stavkajočim.
BUENOS AIRES — Papež Janez Pavel II. se že devetič odpravlja v Latinsko Ameriko. Po 20. maju bo odpotoval v Urugvaj, Bolivijo, Peru in Paragvaj.
BUDIMPEŠTA — Britanska premierka Thatcherjeva je predsedniku madžarske vlade K. Groszu ob njegovem obisku v V. Britaniji zagotovila, da bo Velika B. pomagala Madžarski pri urejanju njenih odnosov z Evropsko skupnostjo. Tesnejšemu sodelovanju Madžarske s skupnostjo nasprotujejo predvsem tiste članice EGS, ki se bojijo uvoza cenenih madžarskih kmetijskih pridelkov in živil.
RI.M — Italijansko-avstrijska mešana komisija je prejšnji teden v Vidmu podpisala sporazum o gradnji 8 kilometrov dolgega predora pod Monte Croce Carnico, ki bo zahodni del Avstrije povezal z Italijo. Predor naj bi začeli vrtati leta 1990.
MOSKVA — Sovjetska zveza je dokončala pet jedrskih reaktorjev enakega tipa, kot je černobilski. Ustavitev gradnje teh reaktorjev v Smolen-sku, Kursku in Ignalini bi bila predraga, trdijo v Moskvi.
BRUSELJ — Februarja je stopnja brezposelnosti v EGS dosegla 10,4 odstotka aktivnega prebivalstva, kar pomeni, da je brez dela okoli 16,6 milijona ljudi.
NAIROBI — V Keniji že mesec dni dežuje, napovedujejo pa, da bo tako ostalo do konca maja. Poplave so doslej zahtevale že preko 50 človeških življenj.
DUNAJ — Poslanec zelenih, sicer pa koroški Slovenec Karel Smolle je na Dunaju izročil noto jugoslovanskemu in veleposlanikom štirih velesil — Francije, SZ, V. Britanije in ZDA, ki so podpisnice avstrijske državne pogodbe. Nota opozarja na slabšanje položaja dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem.
drugemu niso zaupali, vsak je imel pred očmi svoje cilje. Kralj Transjordanij je n. pr. sanjal o velikem hašemitskem kraljestvu z vsemi Arabci Bližnjega vzhoda, glavna skrb egiptovskega kralja Faruka pa je bila, kako to preprečiti. En cilj pa jim je bil skupen: uničiti izraelsko državo. Vsi so ponavljali isto geslo: V enem tednu bomo v Tel Avivu. Izrael se je moral braniti na vseh frontah. Na severu so napadali Libanonci, na severovzhodu Sirci, centralno bojišče so prevzeli Iračani in Transjordanska legija. Z juga so napredovale egiptovske kolone s ciljem Beršeba, glavno mesto puščave Negev in Tel Aviv. Zavzeli so Betlehem, Tel Avivu so se približali na 30 kilometrov. Izračlci so čutili, da so potisnjeni ob zid. Možnosti sta bili samo dve: zmaga ali novi Auschwitz. Najhujši boji so se bili za Jeruzalem. Transjordan^ ska legija je 18. maja prodrla v stari del mesta. Branilci so branili sleherno hišo sleherno ulico. 28. maja so Židje pred premočjo klonili. Stari del Jeruzalema in Zid vzdihljajev sta padla v arabske roke, ki so rušile sinagoge in jih spreminjale v konjušnice. Transjordanski kralj Abdulah se je v Omarjevi mošeji osebno zahvalil Alahu, da je islamskemu orožju naklonil zmago. Za Izrael je bil to hud udarec. Toda novi del Jeruzalema se je še naprej upiral napadalcem, čeprav je bil popolnoma obkoljen. Združeni narodi so preko posrednika grofa Bernadotta dosegli, da sta obe strani sprejeli ustavitev sovražnosti, in to 11. junija 1948. Arabci so težkp sprejeli premirje, saj so bili prepričani, da jim je zmaga na dosegu. Benu Gurionu pa je premirje prišlo prav, računal je, da bo med njim okrepil izraelsko vojsko. Med premirjem sta obe strani tekmovali v oboroževanju, več sreče so imeli Izraelci. Bernadotte je v svojem mirovnem načrtu ponudil novo delitev Palestine: Izrael in Transjordani-ja naj bi sestavljala skupno mu-slimansko-židovsko državo federativne oblike, Abdulah je soglašal, v Tel Avivu so skomignili z rameni, vsi drugi Arabci so nasprotovali. O arabsko-palestinski državi se več ni slišalo.
Ivo Orešnik
STRAN 2
VESTNIK, 12. MAJ 1988
od tedna
• •POMURSKO
(NE)DOGOVARJANJE
KJE NAJ BO NOV DOM?
MURSKA SOBOTA — Ob 9. maju — dnevu zmage je Mursko Soboto obiskala delegacija generalnega konzulata Sovjetske zveze v Zagrebu. Pod vodstvom generalnega konzula Viktorja Neskubova so položili vence in cvetje na spomenik na Trgu zmage, ki simbolizira skupni boj ruskih in jugoslovanskih vojakov med drugo svetovno vojno, in na grobove padlih rdeče-armejcev na soboškem pokopališču. Ob tej priložnosti je visoko sovjetsko delegacijo sprejel predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer, sprejema pa so se udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Skupno so si ogledali tudi tovarno oblačil in perila Mura v Murski Soboti.
LENDAVA— Na seji občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije so obravnavali poročilo sodišča združenega dela Murska Sobota za prejšnje leto, pri čemer so zlasti poudarili problematiko, ki nastaja v organizacijah združenega dela lendavske občine. Govorili so tudi o težkem gmotnem stanju v interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, posebej še v zdravstvu, zato so pripravili v strokovnih službah poseben program varčevalnih ukrepov. Na koncu seje so v ponovljenem glasovanju (bili so trije kandidati) izvolili novega poklicnega 1 sekretarja občinskega sveta ZSS Lendava. V naslednjem mandatnem obdobju bo to funkcijo opravljal Ignac Temlin, zaposlen v Primatu.
MURSKA SOBOTA Slavistično društvo Pomurja je pred kratkim organiziralo medobčinsko tekmovanje učencev osnovnih šol in srednješolcev za Cankarjevo priznanje, ki je bilo na Srednji družboslovni in ekonomski šoli. Tekmovalci so pisali spise in odgovarjali na testna vprašanja. V I. skupini (7. in 8. raz. OŠ) so dosegle največ točk Valerija Jelen (OŠ Križevci pri Ljutomeru), Zdenka Legen (OŠ Beltinci), Maja Benko (OŠ I M. Sobota) in Monika Štumpf (OŠ Beltinci); v skupini 1. in 2. letnikov srednjih šol so’ bili najboljši Alenka Horvat (SDŠ Ljutomer), Dani Smodiš (SDŠ Ljutomer) in Ciril Žilavec (SDEŠ M. Sobota): v tretji skupini pa so postale medobčin-
Doma oskrbovancev v Rakičanu ne bodo več širili, zato so se predstavniki občinskih skupnosti socialnega skrbstva dogovorili, da se bodo pri republiški skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in skupnosti socialnega skrbstva potegovali za denar, ki naj bi omogočil gradnjo doma v Lendavi s 100 posteljami in doma v Ljutomeru s 50 posteljami. Upravni odbor sklada za gradnjo domov za upokojence pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije pa se s takim kompromisnim predlogom ne strinja.
V ponedeljek so se zato v Murski Soboti znova sešli predstavniki vseh štirih pomurskih izvršnih svetov in občinskih skupnosti socialnega skrbstva, da bi se poenotili, ali dati prednost Lendavi ali Ljutomeru, vendar so se razšli, ne da bi se o tem dogovorili. Sklenili so namreč, da bodo še naprej trmasti in zahtevali denar za gradnjo obeh domov. Za to pa je izredno malo možnosti iz dveh razlogov: ni denarja, po drugi strani pa domovi z malo posteljami niso rentabilni.
Lendavčani si želijo dom za ostarele zato, ker imajo v Pomur-
ju največji odstotek ostarelega prebivalstva, v domskem varstvu v Rakičanu je 45 občanov iz te občine, okrog 10 pa bi jih takoj šlo v dom, ko bi le bil prostor. Poleg tega pa imajo še toliko občanov v drugih domovih (25 v Lukavcih in 19 drugod). Več kot 30 odstotkov teh ljudi je madžarske narodnosti in ni jih malo, ki imajo hude težave, saj ne vedo drugega kot materin jezik. Vzrok več, daje gradnja doma v Lendavi nujna, saj bi tako vanj preselili vse, ki zdaj domujejo zunaj občine in na drugem jezikovnem območju. V domu v Lendavi bi se
Odzivnost SZDL na aktualnost trenutka
ske zmagovalke Srednješolskega Lendava).
Katarina Idzig, Tanja Vrhar in Vesna Vida (vse učenke centra kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve
J. G.
LENDAVA
— Glede na to, da imajo družbenopolitične organizacije v
glavnem enake naloge (usmerjanje), je prava potrata časa, če enako tematiko obravnavajo na ločenih sejah predsedstev. V Lendavi občasno skličejo skupne seje, prav pa bi bilo, ko bi tako ravnali čimvečkrat (če pač mora vse skozi rešeta predsedstev) in ne le, ko so na tesnem s časom. Predzadnjo sredo (dan pred sejo občinske skupščine) so na skupni seji predsedstev Socialistične zveze. Zveze komunistov in Zveze mladine obravnavali delo občinskega izvršnega sveta, uresničevanje programa dela samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo ...), poročila pravosodnih organov in predlog strategije nadaljnjega razvoja kmetijstva v občini Lendava. I MURSKA SOBOTA Pred dnevi sta svet za informiranje pri občinski konferenci SZDL Murska Sobota in komisija za informativno-propagand-no dejavnost pri medobčinskem svetu ZKS za Pomurje pripravila javno tribuno o informiranju in podružbljanju sredstev javnega obveščanja. Udeležila sta se je tudi minister za informiranje pri slovenski vladi Marjan Šiftar in šef centra za informiranje na republiški mladini Mojmir Ocvirk. Kol se je izkazalo — šlo je pravzaprav za dialog s polemičnimi toni med novinarstvom in politiko - je bil namen dveurne javne tribune najbrž dosežen: opredeliti se za dokaj radikalne spremembe in dopolnitve zakona o javnem obveščanju, ki ga predlaga slovensko novinarsko društvo ter ponovno opozoriti na materialne, prostorske, kadrovske in še kakšne stiske, v katerih je pomurski Zavod za časopisno in radijsko dejavnost. Po pričakovanju je bilo veliko besed odmerjenih zaplembam, prepovedim posameznih časopisov in revij, predvsem Mladine, ter ravnanje javnih tožilcev.
LENDAVA — V ponedeljek so se v Lendavi sešli delegati enajstih pionirskih odredov na problemski konferenci, na kateri so obravnavali človekovo okolje. Mladi opazovalci so bili dokaj kritični, saj so ugotavljali, da starejši samo na veliko govorijo o skrbi za varstvo okolja, storijo pa bore malo. Ugotovitve iz zapažanj na posameznih območjih občine in s problemske konference bodo strnili predstavniki Zveze prijateljev mladine in pionirski odred iz Turnišča in z njimi seznanili ne le domače okolje, ampak tudi delegate na problemski konferenci pionirjev Slovenije, ki bo 21. maja v Celju obravnavala problematiko človekovega bivanja.
do tedna
CENTER ZA SOCIALNO DELO V LENDAVI
Premalo denarja
za vse
Center za socialno delo v Lendavi opravlja dela in naloge na področju socialnega skrbstva, otroškega varstva in socialnega varstva. Skrbi torej za varstvo otrok in družine, varstvo mladoletnikov, opravlja predzakonsko svetovanje, skrbi za varstvo odraslih, ugotavlja upravičenost do družbenih socialno-varstvenih pomoči otrokom, skrbi za varstvo matere in novorojenčkov, prav tako pa si tudi prizadeva za vključevanje Romov v normalno življenje in jim pri tem na različne načine pomaga. Pred kratkim so v interesnih skupnostih zelo ugodno ocenili delo Centra, sprejeli pa so tudi njegov program za letošnje leto. Tu čaka v tem časovnem obdobju 11 strokovnih delavcev te ustanove (vseh zaposlenih je 13), veliko dela, kar bodo še nekako zmogli, vprašanje pa je, ali bodo lahko
potrebe
ugodili vsem zahtevkom
za razne
oblike materialnih pomoči, saj se dotok denarja ne povečuje s tako naglico kot zahtevki. Pa tudi težko gredo v korak s povečanimi življenjskimi stroški in denarjem, ki ga odobravajo za otroške dodatke in druge oblike denarnih pomoči, na primer za socialno ogrožene občane, ki nimajo nobenih virov sredstev za preživljanje ali pa ti ne zadoščajo. Posebna skrb tudi letos velja Romom v Dolgi vasi, Gomilici in Črenšov-cih. Skupaj jih je okrog 180, vendar jih je v lanskem letu prejemalo stalno družbeno denarno pomoč le 14. Centru za socialno delo je lani uspelo, da so se zaposlili 4 Romi, žal pa končna bilanca ni preveč spodbudna, saj sta druga dva prekinila delovno razmerje.
Š. S.
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
Letošnji operativni program dela občinske konference Socialistične zveze v Murski Soboti je v bistvu konkretizacija usmeritev, sprejetih na programsko-volilni seji soboške frontne organizacije. V njem so upoštevani tudi predlogi in pobude krajevnih konferenc SZDL. Opredeljene naloge SZDL pa so usklajene tudi z drugimi frontnimi deli, s programom zborov skupščine občine ter skupščin sisov družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Pri tem je v ospredju cilj, da se izognejo podvajanju razprav o isti problematiki. Kot so zapisali, bodo letos posebno pozornost namenili izvajanju družbeno nadzorne funkcije pri uresničevanju že sprejetih stališč in dogovorov na najrazličnejših področjih. To pa seveda terja množično mobilizacijo delovnih ljudi in občanov.
Če smo še konkretnejši, bi to v praksi pomenilo naslednje: Iskanje, ugotavljanje in opredeljevanje najuspešnejših poti in rešitev za nadaljnji družbenopolitični in gospodarski razvoj. To pa pomeni tudi nadaljnje poglabljanje in razvijanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja, pri čemer je dan poudarek vodenju javne razprave o spremembah in dopolnitvah zvezne in republiške ustave, uresničevanju aktualnih nalog kadrovske politike, izobraževanja in zaposlovanja. Nič manjši pomen ne pripisujejo politiki skladnega regionalnega razvoja v SR Sloveniji, uresničevanju resolucijskih. nalog in referendumskega programa. Poleg tega bo OK SZDL obravnavala problematiko urejanja prostora v občini, varstva naravne in kulturne dediščine, stanje in razvoj osnovnega šolstva ter vrsto gospodarskih vprašanj,
hkrati pa bodo pregledali izvajanje stališč in sklepov OK SZDL o socialni politiki.
Zelo zanimive pa se zdijo problemske konference, okrogle mize in javne tribune. Med drugim o informiranju, problematiki delovanja zveze kulturnih organizacij in položaju tehnične kulture v občini, o ponudbi turističnih spominkov, organiziranem preživljanju prostega časa mladine, uresničevanju družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva,. o problematiki stanovanjskega gospodarstva in varnosti v cestnem prometu. V vse te naloge se bo vključevalo tudi predsedstvo OK SZDL, ki bo imelo na dnevnem redu še vrsto drugih aktualnih vprašanj današnjega časa. Med drugim bodo obravnavali organiziranost in razvoj ptt dejavnosti in javnega avtobusnega prometa, uresničevanje posebnih pravic madžar-
ske narodnosti, problematiko Romov, izvajanje zemljiških posegov in uresničevanje družbenega naprta občine. Pregledali bodo tudi izvajanje sklepov o razvoju kovinsko-predelovalne industrije, načrt zaposlovanja in izdelavo zasnove dolgoročnega razvoja turizma. Prisluhniti pa je treba tudi uskladitvi dolgoročnega načrta občine z republiškim načrtom, poročilu o izvajanju družbenega dogovora o varstvu borcev in invalidov ter problematiki delovanja družbenih organizacij in društev. Seveda pa je nemogoče našteti vse tiste naloge, ki jih čakajo v prihodnje, saj bo to najbolj odvisno od aktual-
lahko naselili tudi madžarsko govoreči občani soboške občine, čeprav bi v dom sprejemali seveda tudi Slovence, Hrvate ... pač vse starostnike, ki so potrebni domskega varstva.
Ne dajo se tudi Ljutomerčani! Zdaj, ko dom v Lukavcih dobiva drugačen status, ne bo več možnosti, da bi v isti stavbi preživljali jesen svojega življenja starejši ljudje, zato tudi v tej občini hočejo imeti svoj dom. Postavili naj bi ga v bližini doma v Lukavcih, gradnja bi bila cenejša kot drugje, kajti določenih zmogljivosti pač ne bi podvajali. Tako naj bi v eni (že zgrajeni) kuhinji pripravljali obroke hrane za oba domova in tako naprej. Tudi število starostnikov naj ne bi bilo problem, saj bi marsikdo rajši prebival v njem kot pa v neurejenem domačem okolju.
Argumenti, argumenti! Vsak lahko pride z njimi na dan, vendar bi v obeh občinah pač morali upoštevati »signal« iz Ljubljane: treba se je poenotiti za en dom, saj za hkratno gradnjo dveh ne bo denarja. Glede na to, ker se o tem niso dogovorili, se utegne zgoditi, da ne bo republiške pripravljenosti za sofinanciranje. Ta bi bila pa huda! Morda pa bodo pobudo prevzeli ustrezni strokovni organi v uvodu omenjenih skupnosti in se odločili, kateremu območju dati prednost? Dejstvo je, da so dodatne zmogljivosti v Pomurju več kot potrebne.
nosti trenutka.
Milan Jerše
Š. Sobočan
--SREČANJE MLADIH TEHNIKOV POMURJA
Znanje in delo gradita naš napredek
—ZDRAVSTVO
UKREPI IN SKLEPI, KI ZAVEZUJEJO
Na zadnji seji skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti v Murski Soboti, ki je bila volil-no-programska, so delegati sprejeli več pomembnih sklepov, s katerimi naj bi ublažili kritično stanje v zdravstvu. V poglobljeni in kritični razpravi pa so tudi opozorili na objektivne in subjektivne probleme, s katerimi se srečujejo pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva. Bilo je več pripomb na račun uporabnikov in izvajalcev, ki s svojim početjem v nekaterih primerih še poglabljajo že tako težaven položaj v zdravstvu. Zato so nekateri delegati izražali bojazen, da tudi v prihodnje ne bomo dosledno izvajali sprejetih ukrepov in usmeritev, s katerimi naj bi izboljšali stanje zdravstvenega varstva, zlasti materialnega položaja. Kljub vsemu so delegati sprejeli enotni program ukrepov in aktivnosti za uskladitev programa zdravstvenega varstva z ma-
KAJ DELA IZVRŠNI SVET?
Predsednik Jože Kuronja je v uvodnem poročilu dejal, da je napočil čas za selekcijo: prav vse ne bo moglo iti skozi občinsko vlado (tudi skozi zbore občmske skupščine ne, ampak morajo končno oživiti skupščine sisov), kajti izvršni svet ni občinski izvršilni organ, ampak izvršilni organ zborov občinske skupščine. Res pa je tudi, da smo se v zadnjem obdobju v naši državi zatekali k raznim administrativnim ukrepom, zato so bile povečane pristojnosti izvršnega sveta. Kaže, da je lendavska občinska vlada uspešno krmarila med zahtevami interventnih ukrepov in raznimi oblikami porabe v občini. Tudi v družbenih službah (interesnih skupnostih) to javno priznavajo, hkrati pa upajo, da bo tako življenjsko gledanje na stvari še naprej. Ko v Lendavi
analizirajo delo izvršnega sveta, priznavajo, da je zelo aktiven na gospodarskem področju, zlasti v prizadevanjih po ustanovitvi novih proizvodnih obratov in nadaljnji razvoj malega gospodarstva. Pa ne zaman: že v letošnjem letu naj bi v Petišovcih zgradili proizvodni obrat ljubljanske Ilirije Ve-drog, kjer bo dobilo delo okrog 100 delavcev. Izvršni svet je tudi pobudnik združevanja denarja v občinski sklad, v katerem bodo zagotavljali svoj delež za naložbe, ki naj bi jih sicer izpeljalo združeno delo z razvitih območij republike. V izvršnem svetu je nastal tudi osnutek samoupravnega sporazuma o skladu za razvoj drobnega gospodarstva, s katerim želijo spodbuditi razvoj družbene in zasebne obrti. Navedel sem samo nekaj primerov, ki
so zahtevali in še terjajo poklicni in strokovni pristop, zato je povsem razumljivo, da tako imenovani zunanji (nepoklicni) člani izvršnega sveta ne morejo dati od sebe toliko, kot od IS pričakujejo. Dva nepoklicna člana lendavskega izvršnega sveta sta že omagala, med drugim tudi zato, ker sta dobila zahtevnejše naloge v svojih kolektivih, zato bo skupščina na prihodnjem zasedanju izvolila dva nova neprofesionalca. Vse pa kaže na to (tudi izkušnje od drugod), da bodo morali prej ko slej sedeti na stolčkih občinske vlade poklicni »izvršniki«. Družbenopolitične organizacije lendavske občine so v svojih stališčih namreč nanizale področja, kjer je bil izvršni svet manj aktiven. Eno izmed teh področij je kmetijstvo in z njim povezana problematika. Š. S.
terialnimi možnostmi v Pomurju za letošnje leto, ki obvezuje vse štiri pomurske občine, tako izvajalce kot uporabnike, in s katerim želimo doseči večjo racionalizacijo. Pomemben delež pri razrešitvi problematike zdravstva pa bo morala prispevati tudi širša družbena skupnost, zlasti zakonodajalci, saj sedaj veljavna izhodišča ne omogočajo odpravljanja velikih razlik med potrebnimi sredstvi za pokrivanje obveznosti pri izvajanju programov zdravstvenega varstva in omejenimi razpoložljivimi sredstvi. Ce reševanje te problematike v slovenskem prostoru in sprejeti ukrepi v Pomurju ne bodo dali ustreznih rezultatov in novih rešitev, bo nujno razmišljati o zmanjševanju pravic iz zdravstvenega varstva, čemur pa vsi nasprotujemo, zlasti delovni ljudje in občani Pomurja, ki so veliko prispevali k razvoju zdravstva.
Delegati so na zadnji seji skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti v Murski Soboti sprejeli pobudo, ki jo bodo posredovali sindikatu in združenemu delu, da bi lansko izgubo v vseh štirih pomurskih občinskih zdravstvenih skupnostih pokrili z enodnevnim zaslužkom zaposlenih. Po sedaj obstoječih predpisih tudi druge možnosti ni. Poleg tega pa je bilo zaradi solidarnostnih sredstev tudi pomursko združeno delo manj obremenjeno za toliko sredstev. Prav tako so delegati sprejeli samoupravni sporazum o združevanju sredstev v vseh pomurskih občinah po stopnji 0,25 odstotka od bruto osebnih dohodkov za uresničevanje prednostnega programa naložb v zdravstvu. To je sicer za polovico manj, kot je bilo v preteklih letih. Na seji skupščine so za novega predsednika izvolili Ludvika Gumilarja iz delovne organizacije Mura v Murski Soboti.
F. Maučec
Zveza organizacij za tehnično kulturo občine Murska Sobota je pripravila tradicionalno srečanje mladih tehnikov Pomurja, ki se ga je udeležilo 74 ekip oziroma 240 tekmovalcev osnovnih šol Pomurja. Mladi so se pomerili v znanju in veščinah pri sestavljanuju konstrukcij, izdelovanju Lesnih izdelkov, z avtomobilskimi, raketnimi ladijskimi in jadralnimi modeli, deltoidnimi zmaji, z izdelavo elektronske naprave, radiogoniometriranjem, izdelovanjem maket, v obrambi in zaščiti, raziskovalni nalogi in računalništvu. Najuspešnejši in tudi najštevilčnejši so bili učenci osnovne šole Edvarda Kardelja iz Murske Sobote, ki so zasedli največ prvih mest in tudi postali skupni zmagovalec s 640 točkami pred osnovno šolo Daneta Šumenjaka iz Murske Sobote, 360. in osnovno šolo Puconci. 270 točk. Pred srečanjem je udeležence pozdravil sekretar Zveze organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota Ludvik Filo, o pomenu srečanja mladih tehnikov pa je govoril predsednik Rudi Cipot. Poudaril je, da si prizadevajo kot društvena organizacija, ki ima naloge opredeljene na inovativno raziskovalni dejavnosti, tehnični vzgoji mladine, računalništvu, radioamaterstvu. modelarstvu in raketarstvu, kmetijsko tehnični dejavnosti. med realizacijo lastnega programa vzgajati, izobraževati občane in delovne ljudi, predvsem mladino, popularizirati znanost in tehniko ter razvijati tehnično kulturo in ljubezen do dela. Prireditev je popestril tudi nastop pevskega zbora OŠ Edvarda Kardelja. Srečanje je lepo uspelo, mladi tehniki pa so pokazali primerno znanje, kar je dokaz, da na nekaterih šolah dobro delajo.
RUDI CIPOT — predsednik ZOTK Murska Sobota: »Zavedati se moramo, da je izhod iz krize najpomembnejše razvijanje inovacijskega okolja, to pa je odvisno od motiva, dela in znanja, in to mora prevzeti mlada generacija za svoj moto pri razvoju našega gospodarstva. Vsaka razvojna preobrazba je drag in dolgotrajen proces, saj zahteva velike in stalne naložbe v kadre in nova znanja, v raziskave in razvoj, v izpo-
polnjevanje opreme, v zmanjševanje energije itn. V naši družbi moramo izkoristiti vse kadrovske zmogljivosti in skrbeti za nadarjene mlade ljudi. Prav preko dodatnega in razširjenega programa v šoli in zunaj nje pridobivajo mladi nova znanja, bolj odvisno od dela, in še posebej delovne navade ter osnove razvojno raziskovalnega razmišljanja in, kot pravimo, naučijo se učiti.«
JOŽE HORVAT — predmetni učitelj tehničnega pouka in fizike ter mentor kluba mladih tehnikov na OŠ Edvarda Kardelja v Murski Soboti: »Na naši šoli je bil klub mladih tehnikov ustanovljen prvi in obstaja že dvajset let. V njem deluje okrog 120 učencev, večinoma iz višjih razredov. Te vključujemo na osnovi ankete, ki jo med učenci opravimo na začetku šolskega leta. Naše delo poteka v prostem času, predvsem
ob petkih popoldne in sobotah dopoldne. Delamo v dobrih razmerah, na voljo imamo tudi precej učnih pripomočkov, zlasti iz elektronike. Ta dejavnost prav gotovo ne bi bila tako razvita, če ne bi imeli vsestranske podpore in razumevanja vodstva šole, pri tem pa nam tudi pomagajo nekatere delovne organizacije — Panonija, Lesna predelava in Blisk. Te dejavnosti vsekakor zelo koristno vplivajo na razvoj vrednot mladega človeka, na njegovo ustvarjalnost, domiselnost, kreativnost, vztrajnost, natančnost in spretnost. Naša šola je ves čas bila najboljša.«
M
SIMON TITAN — učenec 8. razreda Osnovne šole Tišina — zmagovalec v računalništvu: »Z računalništvom se na naši šoli ukvarjam dve leti. To je dejavnost, ki pri nas sicer še ni dovolj razvita, kar se vidi po odzivu šole na tekmovanje, ker se učitelji s tem ukvarjajo ljubiteljsko. Za računalništvo me je navdušil moj učitelj Milan Kof-jač in mi tudi pomaga pri sestavljanju pro-
gramov. Računalništvo mi je hobi in se z njim ukvarjam zato, ker imam posebno zadovoljstvo in mi je računalnik nekakšen osebni prijatelj. Verjetno pa se bom tudi usmeril v študij računalništva. Takšna tekmovanja mladih tehnikov so super, ker ti
dajejo motiv za delo.«
Feri Maučec
VESTNIK, 12. MAJ 1988
STRAN 3
Nagrajeni inovatorji, mentorja in krožek
Na zadnjem zasedanju skupščine občinske raziskovalne skupnosti v Murski Soboti pa je tudi prišlo do nevsakdanjega, a očitno dobrodošlega »pripetljaja«: avtorja (in hkrati pobudnika) raziskovalne naloge Ekološka optimalizacija in energetska racionalizacija družinske kmetije, usmerjene v pridobivanje mleka Slavko Švenda in Ludvik Lazar, mlajša strokovnjaka z Živinorejsko-veterinarske-ga zavoda, sta učinkovito predstavila (in »ubranila«) več kot zanimiv projekt.
KLEPAR IN VSI NJEGOVI PRIHRANKI
Na razpis soboške raziskovalne skupnosti je prišlo pet predlogov za nagrade in priznanja inovatorjem/racionali-zatorjem, ki so v letu 1987 prispevali vidnejše dosežke (izume, modele, vzorce, tehnične izboljšave, koristne predloge in podobno), sedem predlogov za mentorje naravoslovnih in tehničnih krožkov na osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja ter en predlog za krožek za izboljševanje proizvodnje. Nič takega pa niso prejeli za doseženo na znanstvenem področju kot tudi ne za spodbujevalce, ki organizirajo in popularizirajo inventi-vno-inovativno in znanstvenoraziskovalno dejavnost. Malo je verjetno, da takih prispevkov ne bi bilo, prej se zdi, da sta posredi že udomačena uravnilovka in zavist.
Prvo nagrado je raziskovalna skupnost prisodila Jožetu Špa-riju, kleparju iz Panonije, ki že več let tvorno sodeluje pri tehničnih izboljšavah in racionalizaciji proizvodnje. Med drugim je z dvema koristnima predlogoma na izdelku »racio-nal« in traktorskem nakladalniku pripomogel k letnemu prihranku, ki je znašal dobrih 18 ton pločevine in raznega drugega profiinega jekla. Hkrati je šlo za precejšen prihranek pri izdelovalnem času. Lani je uveljavil spremembo prirezovanja varovalnega pokrova pri vseh tipih traktorskih obračalnikov in prihranil (preračunano za eno leto) najmanj 12,6 tone pločevine. Svoja inovativna prizadevanja bo še naprej usmerjal k prihrankom materialov in skrajševanjem delovnih časov. Čeprav denarna nagrada soboške raziskovalne skupnosti v višini 300 tisočakov ni ravno pretirano motivacijska — nekajkrat so ga nagradili tudi v delovni organizaciji — bi morala vsaj malo opogumiti enega iz vse večje množice tistih, ki so sicer marsikje (žal še vedno!) nezaželeni.
TROJKA IZ MESNE INDUSTRIJE IN SKUPINOVOD-JA-AVTOMEHANIK
Drugo nagrado (vsakemu po sto tisočakov) so si prislužili strojni delovodja Albert Virag, avtomehanik Marjan Matjašec in strojni ključavničar Ludvik Škraban, vsi iz Pomurkine delovne organizacije Mesna industrija. Izdelali so dvižno napravo, ki znižuje stroške zavoljo lomov strgal, ščetk in razpenjal na klavniškem tekočem traku za svinje. Pred namestitvijo omenjene naprave je namreč prihajalo do neenakomernih pretokov svinj po traku, poslej pa je pretok zaklanil živali enakomernejši, s čimer je dosežena kakovostnejša obdelava in bistveno zmanjšano lomljenje strgal in razpenjal, oz. se lomijo zgolj tista, ki so obrabljena. Z navedeno tehnično izboljšavo, ki so jo zasnovali, izdelali in namestili kar sami, so imenovani inovatorji občutno prispevali k zmanjšanju stroškov vzdrževanja klavniškega tekočega traku za svinje, kar bo hkrati vplivalo na siceršnje vzdrževalne stroške v okviru Mesne industrije.
Anton Hajdinjak, skupino-vodja-avtomehanik v soboškem Avtobusnem prometu, ki mu je občinska raziskovalna
inouaciie skupnost dodelila tretjo nagrado v višini sto tisoč dinarjev, pa je tako rekoč naš stari znanec; lahko bi trdili, da dokaj »prekaljen inovatorski’ maček«. (Spomnimo naj, da smo ga pobliže predstavili že leta 1986, in sicer 27. novembra v 47. številki Vestnika.) Tokrat so ga nagradili za inovacijo »rešitev problema puščanja zavorne tekočine v zavornem valju«, lani pa je bil — na tak skrajnosten primer že kaže opozoriti — edini v občini, ki so ga kot inovatorja prijavili na razpis za nagrade in priznanja soboške raziskovalne skupnosti v letu 1986. Za njegovo inovacijo so se ogreli v ptujskem Agisu in mu dali na osnovi strokovnega mnenja v skladu s samoupravnim sporazumom o množični inventivni dejavnosti enkratno nagrado v znesku 144.909 dinarjev.
IZVRSTNI FIZIKI IN MATEMATIKI
Aktiv fizikov in matematikov na srednješolskem centru teh-niško-pedagoške usmeritve je na razpis prijavil profesorja Edvarda Dečka, ki vsako leto organizira tekmovanja pomurskih osnovnošolcev iz fizike. »Njegovi učenci dosegajo odlične rezultate na republiških in zveznih tekmovanjih. Tako je v šolskem letu 1986/87 na republiškem tekmovanju en učenec dobil prvo nagrado, en učenec v skupini A (mehanika) tretjo in ena učenka v skupini B (energija) tretjo nagrado. Na zveznem tkemovnaju je en učenec dobil tretjo nagrado,« beremo v obrazložitvi občinske raziskovalne skupnosti Murska Sobota, ki mu je v tej zvezi izrekla priznanje in mu bo namesto denarne nagrade (finančno) omogočila ogled enega od strokovnih sejmov po lastni izbiri. Med predlaganimi mentorji naravoslovnih in tehničnih krožkov na osnovnih šolah pa je bil za nagrajenca izbran Ludvik Nemeš, predmetni učitelj matematike in fizike na osnovni šoli Dane Šumenjak. Znan je po tem, da pri pouku matematike in fizike, zlasti pa v krožkih, učence zavzeto, dosledno in poglobljeno pripravlja na raziskovalno delo. Pri tem se poslužuje najrazličnejših oblik in metod ter vsakršne domače in tuje literature, tako da morejo učenci vsestransko razvijati svoje sposobnosti. Njegovi krožkarji so večkrat dobili občinska in tudi republiška priznanja in nagrade. Soboška raziskovalna skupnost mu je namenila 80 tisočakov.
Med nagrajenci so se prvič znašli tudi krožki za izboljševanje proizvodnje oz. za kakovost; pred dvema letoma sojih oblikovali v Radenskinem hotelu Diana v Murski Soboti. (Dokaj podrobno smo se o njih razpisali v letošnji 9. števiki Vestnika 10. marca.) »Ti krožki so prostovoljna oblika delovanja vseh delavcev posamezne enote za doseganje čim boljših rezultatov,« je zapisano v pojasnilu s pripombo, da jih soboška raziskovalna skupnost nagrajuje s knjižno uspešnico Kaoru Ishikawe — Kako celovito obvladati kakovost.
Kar pa zadeva uvodoma omenjeno raziskovalno nalogo, jo bomo celostneje predstavili v eni prihodnjih številk našega časnika. Dodajamo le še zanimivo življenjsko vodilo v znamenju štiriperesne deteljice. Prvi list je zdravje, iz tega izhaja spodbuda: naredi vsak dan kaj za zdravje! Drugi list pomeni geslo: ohraniti čustveno življenje; na njem so izpisana imena družine, prijateljev, znancev. Tretji listič je volja, brez te se ničesar ne doseže. Četrti listič je miselnost, pri čemer navajamo Einsteina, ki je dejal, da je za človeka nujno, da vsak dan spozna kaj novega, se za nov korak približa resnici. Če so peresa te deteljice približno enaka, je sreča blizu!
Branko Žunec
KURIRČKOVA POŠTA V POMURJU
Tako kot leto za letom pionirji v Sloveniji prenašajo kurirčkovo torbo po stopinjah partizanskih kurirjev, so se tudi letos podali na pot po petih kurirskih poteh. Štajerska proga je speljana tudi po Pomurju, kamor so kurirji prinesli torbo 26. aprila. Od vrstnikov iz lenarške občine so jo prevzeli učenci OŠ Stogovci, od tam pa so jo še isti dan ponesli v Apače in Gornjo Radgono. Ker so sledili praznični dnevi (obletnica ustanovitve OF in praznik dela), so učenci radgonske osemletke Jože Kerenčič torbo varno shranili do 4. maja, ko so jo predali pionirjem OS Radenci, le-ti pa potem učencem OŠ na Kapeli, od koder so jo isti dan ponesli še do Negove in Vidma ob Ščavnici. Potem je kurirčkova pošta obiskovala osemletke v občini Ljutomer, v torek, 10. maja, pa so jo prevzeli pionirji občine Murska Sobota, ki jo bodo 16. maja predali še vrstnikom iz lendavske občine.
Ob prihodu kurirjev vsepovsod pripravljajo pestre prireditve, ki se jih udeležujejo tudi predstavniki zveze borcev, kra-
10 državnih odlikovanj zaslužnim delavcem
Ob prvomajskem prazniku je predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer na slovesnosti v grajskem salonu podelil več priznanj zaslužnim delavcem iz soboške občine, ki jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ. Za posebne zasluge in uspehe, dosežene pri znanstveno-raziskovalnem delu v živinoreji in za prispevek pri pospeševanju kmetijstva je red dela z zlatim vencem prejel živi-norejsko-veterinarski zavod za Pomurje. Za uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države, so red zaslug za narod s srebrno zvezdo dobili Anton Kranjc, Milan Kreslin, Edvard Stojko in Karel Turner. Za zasluge pri socialistični graditvi države je preje! medaljo zaslug za narod Alojz Kisilak, za dosežene uspehe pri delu za splo-
šno ljudsko obrambo pa medaljo za vojaške zasluge Ladislav Lipič.
Državna odlikovanja pa so podelili tudi r Ijuto-meru. Cvetka Ivšek, zaposlena v ljutomerski enoti Ljubljanske banke — Pomurske banke, je prejela medaljo zaslug za narod. Predsedstvo SFRJ je odlikovalo tudi Franca Kapuna iz Logarovcev-Berkovcev z redom dela s srebrnim vencem, Janko Štuhec pa je dobil red zaslug ža narod s srebrno zvezdo. Pri vseh treh prejemnikih teh visokih priznanj je utemeljitev podobna: za dosežke in uspehe pri delu, pomembnem za socialistično graditev države. Odlikovanja je vsem trem v imenu predsedstva SFRJ vročil Miro Steržaj, predsednik SO Ljutomer.	M. J. IN D. L.
POGOVOR S SLAVKOM VALENČIČEM, PREJEMNIKOM REPUBLIŠKEGA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE
Nismo bili vselej zmagovalci
V uradni obrazložitvi, zakaj je 67-letni Slavko Valenčič iz Lendave prejel republiško priznanje Osvobodilne fronte, je rečeno, da za ilegalno delo v času narodnoosvobodilnega boja, organizacijo (povojnih) delovnih brigad in zadrug ter ustvarjalni prispevek k razvoju samoupravljanja. Priznanje je dobil tudi zato, ker si prizadeva za ohranjanje revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilnega gibanja, saj je reden gost med mladimi.
— Tovariš Slavko! Nedvomno borci veliko bolj cenite moralna priznanja, kot pa na primer mlajša generacija, zato vas ne bom vprašal, kaj vam pomeni to odličje, bolj me zanima, ali ste hkrati z njim dobili še kuverto s čekom?
»Taka vprašanja mi postavljajo tudi mnogi drugi. Žal moram tako tebe kot druge razočarati: dobil sem le moralno priznanje, ne pa tudi kak gmotni prispevek. Če bi dobil prvomajsko nagrado dela, tedaj bi se lahko pohvalil z določenim zneskom.«
— No, vi ste že vajeni razdajanja, saj tudi po upokojitvi ne mirujete? Kakšne funkcije pa imate zdaj?
»Teh je veliko. Ko človek odide v penzijo, in če se noče zabubiti v svoj ozki svet, potem mu pridno nalagajo naloge na družbenopolitičnem in drugih področjih, češ: ti si upokojen, nimaš delovnih obveznosti, imaš čas, pa prevzami še to. Zdaj sem med drugim predsednik občinskega odbora Zveze borcev, predsednik medobčinskega sveta Zveze borcev za Pomurje, član republiškega odbora Zveze borcev, član predsedstva občinske konference SZDL ... Še bi lahko našteval. Delaven skušam biti zlasti v borčevskih organizacijah, med drugim tudi na ta način, da o narodnoosvobodilnem boju pripovedujem mlademu rodu.«
— Se vam ne zdi, da današnja mladina bolj kot kdaj prej zadeva na težave, kot so prenatrpani šolski urniki, problemi zaposlitve, huda finančna bremena, ki jih kot dediščino pušča starejša generacija in tako naprej, in da zato ne sprejema več pripovedovanj borcev s takim navdušenjem kot, recimo, v prvih povojnih letih?
»To drži! Res je, da so jugoslovanski narodi in narodnosti skupaj z zavezniki bili in izbojevali težek boj, res pa je tudi, da v prav vsaki borbi nismo bili vselej
V torbi naloge za delo in igro
jevnih skupnosti in ponekod tudi pripadniki Jugoslovanske ljudske armade. To je že po tradiciji tako. Novost letošnje kurirčkove pošte pa je, da pionirji ne pišejo več pisem družbenopolitičnim organizacijam oziroma njihovim
Teh poti nikoli ne prerase trava — so zapisali nad prizoriščem slavnosti v ljutomerski osnovni šoli Ivana Cankarja, sicer pa so se slavnosti ob sprejemu kurirčkove pošte v raznih krajih udeleževali tudi člani ZB NOV in mladi pripovedovali o dogodkih polpretekle zgodovine.
Foto: Stane Feuš
zmagovalci. Ne ravnajo prav tisti borci — pripovedovalci, ki na to pozabljajo in poveličujejo vsak napad. Sicer pa je do nedavnega bilo tako tudi v filmskih prikazih. Jaz skušam biti v svojem prenašanju tradicij NOB na mladi rod realen, pri čemer pa posebej
poudarjam delo v ilegali, s katerim imam tudi sam precej izkušenj, saj sem deloval v taborišču Sarvar na Madžarskem.«
— Torej ste bili tudi vi eden od nekaj sto občanov lendavske občine, ki jih je okupator izselil?
»Kot mnogi drugi Primorci so morali tudi moji starši iz rodnega kraja Podsabotina pri Gorici, kajti fašistični teror je bil nevzdržen; naselili smo se v Dolgi vasi pri Lendavi, in sicer leta 1934, kjer smo dobili 5 hektarjev zemlje, razdeljene po agrarni reformi. Leta 1941, ko so mejo prestopili madžarski okupatorji, so nam zemljo vzeli, naslednje leto pa smo morali v internacijo v taborišče v Šarvar. Tam sem se vključil v ilegalno delo. Vse to bom opisal v knjigi, ki jo pripravljam že dalj časa. Menim, da borci premalo poudarjamo ilegalno delo, čeprav hkrati vemo, da je bilo nemalokrat odločilno za takšen ali drugačen izhod bitke na bojišču.«
— Taborišče v Šarvarju ste menda zapustili zadnji, pač tedaj, ko so prišle zavezniške čete Rdeče armade. Kako pa po vojni? Izkušnje kažejo, da ste vi borci (p)ostali pomembni politični delavci.
»Ni bilo ravno tako! Do 1948. leta sem moral na odsluženje rednega vojaškega roka. Po vrnitvi so me izvolili za okrajnega sekretarja Osvobodilne fronte, nato pa so se vrstile razne druge
predstavnikom, temveč da vsak pionirski odred v torbo naloge za tisti odred, ki prevzame pošto. Tako se bodo med sabo tudi bolje spoznali in združili igro z delom.
Jože Graj
funkcije; bil sem predsednik okrajne zadružne zveze, nato tajnik medokrajne zadružne zveze Murska Sobota, v letih 1952—1961 sem bil upravnik kmetijske zadruge Lendava, pozneje (1962—1971) direktor Mehanike Lendava, za dve leti so me izvolili za tajnika oziroma predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov, od leta 1973 do 1977 pa sem bil direktor Primata Lendava. Ob delu sem se tudi izobraževal.«
— Čeprav je bilo povojno obdobje težko, lahko pa nam tudi ni sedaj, ste rešili stanovanjski problem na ta način, da ste zgradili družinsko hišo. Kaj pa drugi borci lendavske občine?
»Borčevska organizacija ima 461 članov, povprečna starost je 70 let. Največ je upokojencev (235), nato kmetov (134), imamo pa tudi 25 članov, ki so še zaposleni. Stanovanjska in gmotna vprašanja borcev so primerno urejena, med drugim z borčevskimi priznavalninami. Tudi sam se ne morem potožiti. Sem pa zelo na tesnem s časom, vendar pa ne tako hudo, da si ne bi mogel privoščiti nekajtedenskega dopusta na morju.«
Š. Sobočan
Tradicionalni pohod
na Vanečo
Planinsko društvo Mura in Zveza tabornikov^ občine Murska Sobota organizirata vsako let? v počastitev dneva zmage tradicionalni pohod iz Murske Sobote na Vanečo. Tb delajo planinci in taborniki družno že skoraj dvajset let z namenom, da prenašajo na mlade rodove tradicije pridobitev NOB in revolucije. Tabornike k temu veže tudi podpisana listina o skupnih nalogah tabornikov in borcev pri ohranjanju tradicij narodnoosvobodilnega boja. Udeležencem pohoda, med katerimi so bili predvsem mladi, je pred domom borcev in mladine na Vaneči o dnevu zmage, obletnici smrti tovariša Tita in o dogodkih na Vaneči med NOB in drugih znamenitostih kraja govoril član predsedstva in predsednik komisije za revolucionarne tradicije pri soboški borčevski oijganizaciji Ivo Orešnik. Kulturni program so pripravili učenci Osnovne šole Puconci. V prihodnje želijo pohod popestriti, tako da bi organizirali večje taborniško tekmovanje, kar bi tudi privabilo več udeležencev.
F. Maučec
Uokvirjenost in omejenost
Uokvirjanje je blizu omejevanju, na zadnji — predpraznični seji soboškega izvršnega sveta največkrat izrečena beseda pa spominja na omejenost. Člove-' ška gotovo ni spodbudna in dru- žba, ki da kaj nase, ve, da največ j lahko pričakuje od zdravega, izobraženega in kultiviranega človeka.
Če ne vlagamo v ljudi in se potem moramo zadovoljevati s parcialnimi rezultati oziroma vzdihovanjem, da imamo pač toliko, kot nam v soboški občini od 65.000 ustvari šestnajst tisoč zaposlenih prebivalcev, ne bomo prišli daleč. Z omejevalno zakonodajo, ki vztraja v usmeritvi, da je družbena sfera porabe še manj, in tako je občinski izvršni svet v tem primeru bolj prenosnik kot izvrševalec, posredovalec — tisti, ki skrbi, da strokovne službe družbenih dejavnosti izpeljujejo menjavo dela med izvajalci in uporabniki. Običajno so glasnejši prvi in menjava je prav zaradi uokvirjenosti vse manj svobodna ter vse bolj neposredna, kar pomeni, da moramo poleg stopenj, ki jih zaposleni združujemo za posamezne dejavnosti, vedno češče posegati še v žep, da dejavnost sploh je.
KOMENTAR
Najbolj pereče stanje je tačas v zdravstvu, čeprav je imelo v občini Murska Sobota vsa zadnja leta prednost, vendar je bila bolj kot vsebina tudi tu očitno pomembnejša oblika in težko bo, na primer, po novih usmeritvah razložiti pacientu, naj plača več, če ne bo imel niti možnosti izbire
zdravnika, oziroma bo lahko prihajal le k tistemu, ki bo s pečatom potrjen v njegovi zdravstveni izkaznici. Omejevanje in omejenost sta si tudi v tem predlogu neverjetno blizu!
In če zdaj pogledamo pod drobnogledom še kulturo kot drug ekstrem (v soboški občini namreč nikoli ni imela prioritete in je vedno na repu dejavnosti), kar je pripeljalo do tega, da bomo kmalu imeli samonamembne kulturne inštitucije, brez poslanstva, ker bodo šla pičla sredstva za (prav tako pičle) osebne dohodke, denarja za ponudbo — torej kulturno dejavnost — pa ne bo, smo spet med uokvirjenostjo in omejenostjo. Da ne načenjamo posebej še vprašanja šolstva, ki je nekako vmes, saj je občinski referendumski program očitno prezajeten zalogaj, šolanje nasploh pa tudi vse prej kot brezplačno. Tudi vzgojno-varstveno, in če bo v vrtcih zmanjkalo igral, bodo vzgojiteljice bolj kot vzgoji posvečale pozornost zgolj varstvu otrok v prepolnih skupinah.
Krog omejenosti pa se sklenja s socialo, saj naj bi socialne pravice izvirale predvsem iz dela če ga (vsaj za mlade) kmalu ne bo dovolj, tudi pravic ne bo moglo biti v neskončnost. Upajmo, da tudi neumnega uokvirjanja ne!
Brigita Bavčar
STRAN 4
VESTNIK, 12. MAJ 1988
Da bo naslovna prispodoba razvidnejša: gre za sterilno zapiotništvo, ki ga potrjujejo brezštevilna divja, črna odlagališča odpadkov po deželi ob Muri, zlasti pa dejstvo, da se po občinah že leta in leta preklajo zavoljo občinskih (krajevnih, vaških) odlagališč oziroma s figami v žepu modrujejo, kako bi bilo, če bi imeli pokrajinsko sanitarno urejeno odlagališče.
RAZGLAŠENA KIKIRIKANJA PO OBČINSKIH GNOJIŠČIH
Dali smo prednost strokovnim presojam (normativom, standardom), kar ne pomeni, da bi hoteli lahkoverno nasedati vsemu, kar se »prodaja« ali razglaša — kot edino zveličavno in brezpri-zivno — pod firmo znanosti in stroke. Naš namen je bil, da se zbrani za Vestnikovim omizjem dokopljemo do bolj ali manj svežih podatkov in spoznanj, ki se tičejo »tiktakanja tempiranih ekoloških bomb« (poenostavljeno: smetišč) v pomurski pokrajini.
Vabilu za sodelovanje so se odzvali: Ivo Bošnjakovih in Stanko Juršič s soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem, Jože Fras z medobčinske sanitarne inšpekcije, Vida Hojnik (Ljutomer), Zdenka Tadina (Lendava) in Silvij Podlesek (Murska Sobota), vsi predsedniki občinskih komitejev za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, Iztok Keuschler s Kmetijske zadruge Panonka, Mirko Šabjan iz Sobotinega tozda Komunala in Matko Zadravec z Dinosa. RAZCVETANJE DIVJIH ODLAGALIŠČ IN LIKVIDACIJE NEVARNIH ODPADKOV
Če smo prav razumeli Vido Hojnik, so se v ljutomerski občini šele zdaj resneje, odgovorneje spoprijeli s to problematiko. Resda so jo imeli normativno delno urejeno že desetletje, toda nihče je ni resno jemal — tudi zavoljo smešno nizkih kazenskih določb. Sprva je bil namen, da bi imeli odlagališča komunalnih odpadkov v sleherni krajevni skupnosti, hkrati pa občinskega v občinskem središču. Namera je spodletela oz. uspela v toliko, da je odlagališče v samem mestu Ljutomer, ki pa ni urejeno, še manj vzdrževano, kot bi moralo biti. S komunalnim podjetjem, ki
je njegov upravljalec, so se dogovorili, da ga bo postopno saniral, smetiščno jamo sčasoma zaprl oz. določil optimalno možnost vsrkavanja komunalnih odpadkov. Kot zanimivost je sobesednica omenila, da pri zdajšnjem izvajanju melioracij na določenih območjih naletijo na precej divjih odlagališč, ki jih je izredno težko sanirati, saj ne najdejo pravega krivca. »Ob naraščajoči ekološki zavesti je vse večji pritisk občanov na odvoz smeti tudi iz oddaljenejših krajev, ne samo iz mesta Ljutomer. Organiziran odvoz na sedanje osrednje odlagališče ima predvsem družbeni sektor, medtem ko so v večjih krajevnih središčih' (Križevci, Veržej, Banovci in drugje) nameščeni kontejnerji zabojniki, ki jih v skladu s pogodbo prazni komunalna organizacija. Ob tem se problematika vse bolj zaostruje, saj še ni niti opredeljeno — vsaj še ne povsem zanesljivo — območje, kjer naj bi bilo novo odlagališče,« je potožila Hojnikova.
V Lendavi so na osnovi t. i. preverbe prostora ugotovili 27
... in prihodnje na območju Puconec.
črnih smetiščnih jam po vaseh in zaselkih, že več let pa se je vlekla »afera z odlagališčem v Petišov-cih«. Zdenka Tadina je med drugim povedala, da ni ravno spodbudno, če v opuščenih gramoznicah in na površinah v zaraščanju »cvetijo« vsi mogoči odpadki, komunalni, nevarni, posebej nevarni in še kakšni. »Ko smo se v občinski upravi, zlasti na zahtevo krajevne skupnosti Petišovci, ostro in odgovorno opredelili do problema petišovske smetiščne jame, je komunalna organizacija — resnici na ljubo šele v zadnjem letu — spremenila odnos do njegovega vzdrževanja. Danes so razmere povsem drugačne, kajti odpadke sproti zagrinjajo,« smo zabeležili.
V soboški občini v tem pogledu niso kaj prida na boljšem. Svojčas so komunalne in vse druge odpadne snovi odvažali v Krog, nato v Nemčavce, zdaj k Budinskemu mlinu. Silvij Podlesek je priznal: »Vsako od teh odlagališč smo tako dolgo izkoriščali, dokler ni bilo polno, potem pa na hitro našli novega.« Koliko časa še pri Budinskem mlinu, je odvisno od režima odlaganja, vsekakor pa vse dotlej, dokler ne bo urejeno odlagališče na območju Puconec.
V Gornji Radgoni ostajajo pri odlagališču v Hrastje-Mota, ki da je bilo sanirano leta 1986. Prevzela ga je radgonska Komunala ob soglasju inšpekcijskih služb. Dano je bilo tudi soglasje Radenske, da bo mogoče smetiš-čno jamo uporabljati do leta 1992, pri čemer naj bi navedena delovna organizacija opravljala analize podtalnice in druge potrebne raziskave. Ob latentno ogroženi jpodtalnici se nič bolje ne godi termalno-mineralnim vrelcem, pri vsem pa je očitno veliko neznank. (Medklic Iva Bošnjakoviča: »Sanirano! Kako
sanirano? Saj ne more biti sanirano. Izcedne vode še naprej odtekajo, ne da bile nadzorovane oz. uravnavane in odlagališče je dobesedno v gramoznici, kjer je vse skupaj prepustno.«)
Piko na i je dal inšpektor Fras, rekoč, da so vsa odlagališča v Pomurju v bistvu divja, neurejena _ tudi občinska oz. osrednja. Zanje so izdana samo lokacijska dovoljenja in noben drug dokument. »S tem je tudi nadzor inšpekcije onemogočen, saj nima kaj nadzirati; ni predpisano kako, kje, kdo. Zato so razmere dobesedno divje,« je dodal, nadaljevali pa smo z razčlembo vprašanj, ki zadevajo posebne in posebej nevarne odpadke. Teh je največ po ozdih s posebno proizvodnjo. »Na tem področju, je viden napredek. Tako bo največji izvor posebej nevarnih odpadkov (galvanskega mulja) Gorenje Elrad letos' likvidiral vso staro zalogo. Ima pogodbo s ptujsko opekarno, kamor odvaža te odpadke, kjer jih zapekajo v opeko in imobilizirajo nevarne sestavine. Od približno 300 ton, kolikor so imeli stare zaloge, imajo zdaj
Fotopogled na zdajšnje odlagališče v Hrastje—Moti...
le še sto ton, ki naj bi jih letos likvidirali. V proizvodnem procesu so tudi zamenjali trikloretilen z ekološko primernejšim triklore-tanom. Odpadni trikloretilen dajejo na regeneracijo delovni organizaciji Kemis Domžale. Odpadke iz lendavskega Elektro-kontakta — gre za izrivke iz proizvodnje bakelita, ki ni zapečen — melje in meša dolgovaška opekarna. Tam se tudi najde odpadni micelij iz Leka. Najmanj dejavna je na tem področju soboška Panonija, ki čaka, da se bo nekdo drug ubadal z njenimi odpadnimi sno.vmi.« K Frasovim obširnim pojasnilom še usmeritev za delovne kolektive, ki morajo tovrstne odpadke hraniti doma, na kraju nastanka, zlasti če so posredi manjše količine. Imajo jih tudi v Konusu, Imgradu, Varstroju, rogašovskem Livu in še kje. Poseben problem pomenijo — po mnenju Stanka Juršiča — lakirnice (recimo Imgrad, Av-toradgona in drugje), čeprav pri sodobnih tehnologijah lakirnic vse bolj uporabljajo selektivna topila in regeneracijo. Fras: »V Konusu se ob odpadkih, ki gredo iz čistilne naprave, pojavlja strugotina, ki vsebuje krom; na srečo le trivalenten, in ne šestva-lenten. V bistvu lahko gre ta odpadna snov tudi na odlagališče
komunalnih odpadkov. Po nalogu republiškega izvršnega sveta se je za obravnavo posebnih odpadkov zdaj angažiral Kemijski inštitut Boris Kidrič, ki smo mu že posredovali določene podatke. Tako naj bi prišli med drugim do živega problematiki odpadnih olj, muljev, usedlin, gošč in podobnim zadevam. Kar pa se tiče poginulih živali, naj povem, da je pri veterinarskem zavodu higienska služba, ki jih odstranjuje. Gredo v kafilerijo, ki pa deluje >na črnot.«
PO SLEDOVIH ZGLEDOV IZ ZAHODNE NEMČIJE, AVSTRIJE IN OD DRUGOD
Kakšna je v tej zvezi vloga soboškega komunalnega podjetja in Dinosa, nas je zanimalo. Sab-jan: »Tudi pri nas je zaznaven pritisk, da bi razširili dejavnost in odvažali odpadke iz oddaljenejših krajev in krajevnih središč. Ker ni primerno urejenih odlagališč, tega ne moremo storiti. Odvažamo komunalne odpadke, medtem ko se ostali kopičijo po ozdih in ne vemo kam z njimi. Dejstvo je, da je med odpadki veliko takih, ki bi se verjetno dali predelati oz. vračati v proizvodnjo, vendar to za zdaj ni primerno cenovno urejeno. Reciklaža se, skratka, ne splača in tako precej odpadnih surovin zasi-pljemo. Dnevno razvaža komunalne odpadke na odlagališče šest tovornjakov, kar je precejšnja količina.« Zadravec: »Naša dejavnost je taka, da približno 95 odstotkov odpadno uporabnih surovin odvažamo od vnaprej znanih dobaviteljev, to so največ ozdi, in le pet do osem odstotkov jih dobimo od krajevnih skupnosti oz. občanov. Za steklo smo lani v pokrajini namestili 57 za
bojnikov in doslej uspeli zbrati 37 tisoč ton stekla. Računamo, da bomo dejavnost razširili na Mursko Središče, sicer pa je mišljeno, da bi se čez dve leti — odvisno od ekonomske upravičenosti — sistem zbiranja stekla končal z njegovo reciklažo. Dinos zanimajo vse odpadno uporabne surovine, seveda pri ustreznih količinah in kakovosti. Razumljivo je, da so v prodajne cene vgrajeni tudi naši prevozni stroški. Cisto okolje stane in v razvitem svetu je treba za te namene odšteti lepe denarje. Dodal bi, da bi lahko imeli po nekaterih ozdih manj mačehovski odnos do odpadnih surovin, saj bi se z nekaj več truda dalo veliko izple-niti. Ce naj se komunalno odlagališče počasneje polni, se je treba angažirati pri izvoru, tam, kjer odpadki nastajajo; laže jih bo odpeljati, prodati in primerno ekonomsko ovrednotiti.« Še podatek: Dinos s svojimi skladišči v Lendavi, Gornji Radgoni in Murski Soboti zbere letno 9500 ton vseh odpadno uporabnih surovin, od tega 4500 ton papirja.
Ne da bi se razgledali po svetu, se izmenjava mnenj za Vestnikovim omizjem o odpadkih in odlagališčih odpadkov ni mogla razviti. Pri tem so prednjačili Juršič, Bošnjakovič in Fras.
KEUSCHLER: »Z intenzifikacijo kmetijske proizvodnje narašča problem odlaganja embalaže od zaščitnih in drugih sredstev. Letno izdelajo v svetu že dva do tri milijarde kilogramov pesticidov. Tudi v KZ Panonka so s tem velike težave. Nikoli ni časa, da bi tovrstne odpadke na primernem mestu splahnili in zakopali; tako namreč predvideva zakon. Tudi v svetu tako delajo, sicer pa je mednarodna organizacija za pesticide za farmerje po nerazvitih državah pripravila predavanja, naj uporabljajo ta način. Resda gre za začasno rešitev, vendar edino to preostane kmetom. Jugoslavija je po izdelavi in uporabi pesticidov nekje na repu evropske lestvice, vendar je bolje, da se že v začetku, ko še ni tako pereča, loti reševanja problematike.«
JURŠIČ: »ZavodJe izdelal raziskavo Dolgoročni enotni sistem reševanja odpadnih snovi Pomurja. Iz nje je razvidno, da znaša uporaba pesticidov letno okrog 800 ton in da od tega ostane 413 kubičnih metrov odpadne embalaže. Zajeli smo herbicide, fungicide, insekticide, vse po količinah in vrstah. Podatkov je dovolj. Manjše količine pesticidov, odložene na odlagališčih komunalnih odpadnih snovi, v bistvu niso nevarne; če so seveda odlagališča sanitarno urejena. Teh pa pri nas ni. Verjetno bi morali imeti zbiralnice za tovrstno embalažo po krajevnih skupnostih in z nekaj več reda in dobre volje bi se dalo marsikaj storiti.«
KEUSCHLER: »Po Zahodni Evropi imajo pokrajinska odlagališča z uničevalnimi napravami. Kolikor vem, izdelovalec Pinus ne sprejema embalaže...«
JURŠIČ:».. . sprejema, sprejema, vendar samo svojo. Organiziranega vračanja pa ni.«
FRAS: »Imam podatke iz ABC Pomurke, da je bilo v letu 1985 v Pomurju porabljeno 420 ton raznovrstnih pesticidov, leta 1986 pa že 670 ton. Uporaba torej narašča. Glede embalaže pa naslednje. Naša inšpekcija je izdelala osnutek navodil, ki bi morala biti po zakonu izobešena v vseh prodajalnah s pesticidi. To navodilo smo poslali republiškemu sanitarnemu inšpektoratu, ki ga bo strokovno pregledal, morebiti dopolnil in posredoval Zadružni zvezi Slovenije, ki ga bo potem posredovala na vsa prodajna mesta. Ena od točk v navodilu se glasi, da se prazna embalaža vrača in zbira pri prodajalcu strupov. Torej bodo nitrati imeti slednji nameščene zbiralnike, kar predvideva tudi zvezni pravilnik, kamor bodo kmetje odlagali prazno embalažo. Vprašanje pa je, če tako zbrana embalaža ne bo še naprej nevarna za okolje.«
Juršič: »Kdor sledi dogajanju v Zahodni Nemčiji, kjer to problematiko najbolje urejujejo, ve, da bodo Nemci do leta 1991 zmanjšali število odlagališč s 50 tisoč na 300 do 400. To pomeni, da bo eno samo odlagališče obsegalo večje območje kot je Pomurje. V tem primeru znašajo stroški 70 mark na tono gospodinjskih odpadkov. Prevedeno v naše razmere: občan, ki odvaža na urejeno sanitarno deponijo, bi moral mesečno plačati okrog 150 do 200 tisoč dinarjev; pa recimo, da bi ta deponija imela obliko, kot je navedena za Pu-conce.« Sledil je zelo podroben, strokovno utemeljen pouk o pripravi odlagališča, režimu na njem, njegovem vzdrževanju in saniranju. »A veste, da se bo na ljutomerskem odlagališču sredi mesta sproščal bioplin najmanj 20 let? Morali bi poskrbeti za kaptažo zajemanja bioplina oz. za to, da se na določenih razdaljah — podobno kot to velja za vodnjake — vgrajujejo perforira-ne cevi in se njihov notranji del zasipava s peskom ter tako kontrolirano izhaja bioplin. Če gre namreč v kotanje, in te niso zaščitene za preboj plina, se lahko plin pojavi nekaj sto metrov stran v kakšni kleti in klet gre v zrak. To ni nedolžna stvar. Povzroča smrad, vsebuje pa do 98 odstotkov metana in ogljikovega dioksida, sprosti pa se ga dva do tri kubične metre na tono gospodinjskih odpadkov, in to traja od 15 do 25 let. Gotovo je dovolj energetsko zanimivo. V ZR Nemčiji so imeli leta 1965 že 30 sanitarnih odlagališč, kjer so pridobivali bioplin za energetske namene — ali za pridobivanje električne ali toplotne energije — 70 pa jih je bilo projektiranih oz. v gradnji. Verjetno bomo v tem smislu morali usposoboti tm di puconsko odlagališče.«
Bošnjakovič: »Dokler ne bomo odpadnih snovi obravnavali kot odpadke, ki imajo ekonomsko, tržno vrednost in se lahko z reciklažo ali posebnim zbiranjem strokovnih, za to posebej usposobljenih organizacij (kot je Dinos), vračajo v proizvodnjo, dokler ne bomo iz odlagališč komunalnih odpadkov postavili tovarne bioplina ali kompostarne ali česa podobnega, vse dotlej ne bomo prišli daleč; kvečjemu bomo nazadovali. Enkrat za vselej bi se morali znebiti zaplotniške-ga razmišljanja in ravnanja, pri tem pa angažirati vse razpoložljive sile: gospodarsko zbornico, skupnost pomurskih občin in še
koga. Preprosto ni sprejemljivo, da bi problematiko reševali ločeno, vsaka občina zase. Na Zavodu za ekonomiko in urbanizem skušamo ves čas delovati v smeri organizacije pokrajinskega odlagališča na osnovi strokovnega vodenja in upravljanja. To se nam zdi še najbolj smotrno in smiselno.«
Fras: »Imamo republiški zakon o ravnanju z odpadki, ki je po moje dokaj načelno napisan in se navezuje na občinske predpise, ki so zastareli oz. so kazenske sankcije nevalorizirane in praktično neuporabne. Zakon predvideva, da sanacijo divjih odlagališč opravi komunalna delovna organizacija. Toda, ko smo taka odlagališča začeli prijavljati tem organizacijam, smo ugotovili, da imajo le-te na skrbi samo mesta in da za ostala območja v občini ne odgovarjajo; vprašanje torej, kdo bo plačal stroške sanacije. Predlagali smo, da bi se v sanacijo vključile tudi komunalne skupnosti, s finančnim deležem seveda, žal pa dlje od predlogov ni prišlo. Zgolj Lendava ima v osnutku odloka določeno, da morajo v občini uporabljati osrednje odlagališče. V Sloveniji, in verjetno tudi v Jugoslaviji, nimamo tehničnih normativov za ureditev tovrstnih odlagališč. Segamo predvsem po nemških znanjih in izkušnjah. Nemci imajo med drugim določeno, da še 30 let po končanem odlaganju kontrolirajo vpliva na okolje, predvsem kar zadeva podtalnico. O tem se dogovarjamo tudi v Murski Soboti. Avstrijci in Nemci imajo na majhnih odlagališčih indikatorje za nastanek bioplina in posebne javljalnike, vendar to so drage in zahtevne naprave, ki si jih mi še na velikih odlagališčih verjetno ne bomo mogli privoščiti. Vsekakor pa sem tudi sam za začasna/prehodna sanitarna odlagališča po občinah in za čimprejšnji prehod na pokrajinsko/ medobčinsko odlagališče. Sicer pa je tudi v republiškem planu predvideno, da mora znašati zaledje za eno odlagališče najmanj 50 tisoč prebivalcev. V ta namen bi potem strokovno usposobili komunalno delovno organizacijo, ki bi deponijo vodila in upravljala.«
PUCONCI, REDIČKI GOZD, PRESIKA IN HRASTJE-MOTA.
Dokaj podrobno smo se ustavili pri merilih za nameravano — občinski odlok je v tej zvezi že sprejet — občinsko odlagališče v Puconcih. Tu je Ivo Bošnjakovič
razgrnil strokovne argumente za in proti, hkrati pa pojasnil postopke, kako so prišli do te lokacije. Ker se nameravamo s primerom Puconci posebej ukvarjati, se bomo tokrat zadržali pri ostalih občinskih odlagališčih. Na ljutomerskem območju so sprva imeli na listi kar 19 lokacij, kjer naj bi bilo osrednje odlagališče, nazadnje so v ožji izbor prišle štiri: Radomerje, Razkrižje, Godemarci in Presika. Za slednjo pravkar pripravljajo strokovne osnove, čeprav je odprtih veliko vprašanj. V lendavski občini, kjer mineva desetletje, odkar iščejo osrednje odlagališče komunalnih odpadkov, imajo od leta 1985 v ognju štiri lokacije: eno v Dobrovniku, tri v katastrski občini Dolga vas. Očitno je najresnejša tista, ki leži v Redič-kem gozdu v bližini potoka Bo-rosnjak in za katero pripravlja Zavod za ekonomiko in urbanizem ureditveni načrt. Radgončani ostajajo pri Hrastje-Moti. Kje pa bo t. i. medobčinsko/pokra-jinsko odlagališče odpadnih snovi v Pomurju, se pa še ne ve.
Branko ŽUNEC
VESTNIK, 12. MAJ 1988
STRAN 5
V Varstrojevem tozdu Varis veliko prispevajo k hitrejši gradnji
Avtoradgona na AMI 88
Sanitarne kabine tudi za zasebne graditelje
Po uspešno opravljenem referendumu o izločitvi tozdov Varis in Montaža-Purlen iz delovne organizacije Varstroj potekajo intenzivne priprave na statusno spremembo: 1. julija bosta ta tozda združena v novi delovni organizaciji Gorenje IMO. Seveda pa to ne pomeni, da bodo zdaj dvorišče Varstroja pregradili in da bo na eni strani Varstroj, na drugi pa IMO. Zaenkrat bodo premoženje razdelili le v poslovnih knjigah. V Lendavi ne skrivajo zadovoljstva, da je (ponovni) referendum uspel, kajti v gradbeništvu imajo velike načrte. O njih smo povprašali direktorja Štefana Kepeja.
»Še vedno je naše največje tržišče Jugoslavija. Mi imamo določene prednosti pred nekaterimi drugimi izdelovalci, saj sanitarne kabine (kopalne, tuš kabine in WC kabine, op. pisca) izdelujemo samo za znanega kupca. Tako smo že ob koncu lanskega leta uspeli prodati kabine, ki jih bomo izdelali v prvem polletju.
za to obdobje presegli za 21 odstotkov. V primerjavi s podskupino panoge gradbeništvo smo dosegli tudi za 9,4 odstotka višji dohodek na delavca.
»S tem, da bomo oblikovali novo delovno organizacijo, se ne poslavljamo od sozda Gorenje, ampak bo tudi IMO njegov član. Ugled je pač pomemben! V novi delovni organizaciji bomo letos izdelali 2790 sanitarnih kabin, od katerih naj bi jih po proizvodnem načrtu izvozili 150, vendar smo to številko presegli, saj smo v Zvezno republiko Nemčijo že prodali 185 sanitarnih kabin. Še naprej si tudi prizadevamo, da bi v Francijo prodali vsaj 50 teh naših izdelkov. S sanitarnimi kabinami smo na tujem, zlasti v Nemčiji, konkurenčni, saj so za 10 odstotkov cenejše od njihovih podobnih izdelkov. Z doseženo prodajno ceno na tuje smo tudi zadovoljni, posebej še, če ji pri-
Štefan Kepe, direktor tozda
Varis.
Naše sanitarne kabine vgrajujejo na gradbiščih po vsej Jugoslaviji. Lani, na primer, smo jih samo v okolico Beograda prodali 1500. Tudi gradbinci Zagreba jih radi vgrajujejo, enako na območju Banjaluke. Kabine prodajamo še v Šloveniji in jih je precej vgrajenih tudi v Pomurju. Ko pa bi imeli gradbinci več drugega dela, se najbrž ne bi ukvarjali z gradnjo klasičnih kopalnic in bi rajši kupili naše.«
Delovna organizacija Avtoradgona iz Gornje Radgone je v drugi polovici aprila sodelovala na AMI 88 (Avtobus Meeting International), mednarodnem strokovnem srečanju turističnih organizacij in izdelovalcev potovalnih avtobusov. Srečanje je bilo v Poreču, Avtoradgona pa je sodelovala z dvema novima avtobusoma, in sicer minibus mercedes 711 K-inter Ar in minibus AR-KUS/BMW-POWER. Od skupno 145 predstavljenih avtobusov (106 jih je sodelovalo na tekmovanju), je bilo največ tujih. 50 jih je predstavil veliki izdelovalec Kassbohrer, 37 Neoplan, 14 Daimler-Benz, 10 Bova, 7 Au-warter, 6 M.A.N ter Van-Hool, Droggmoller, Biissing in Jonck-heere. Od jugoslovanskih izdelovalcev avtobusov so sodelovali le
Avtomontaža, FAP/Famos, TAM in Avtoradgona. Glede na dolžino, višino in število osi so bili avtobusi razvrščeni v sedem kategorij. Minibusa Avtoradgone sta spadala v kategorijo do 9 metrov, v kateri je sodelovalo le 12 avtobusov. Na tekmovanju so ocenjevali spretnostno vožnjo, obliko, videz in udobje avtobusa, prav tako pa tehnično-vozne
značilnosti, zaščito okolja ter primernost za turistično vožnjo.
Mali avtobusi si utirajo pot med vse veje potniškega prometa in tudi minibusa Avtoradgone sta vzbudila na AMI 88 veliko zanimanja. Na trgu vlada hud konkurenčni boj in zmagali bodo le najboljši. S kakovostnim delom bo Avtoradgona našla pot
mednje.
Težav s prodajo pa ne bo tudi za izdelke, ki jih bomo naredili v drugi polovici leta. Naj trditev o sanitarnih kabinah kot uspešnem izdelku ilustriram s temle podatkom: na temelju lanske prodaje smo za letošnje prvo trimesečje
V začetku drugega polletja bo v Lendavi iz tozdov Varis in Montaža-Purlen uradno nastala enovita delovna organizacija Gorenje IMO, industrija in montaža Lendava. Ambiciozne proizvodne in razvojne načrte imajo tudi v »montažnem« delu: nadaljevali bodo z izdelavo izolacijskih cevi in izolacijskih plaščev, v letošnjem načrtu imajo izdelavo 42 tisoč različnih razsteznih posod za centralno ogrevanje, pravkar so izdelali 2 tisočlitrske posode za kurilno olje (nov izdelek), opravljali bodo še naprej izolacijska in inštalacijska dela, že v kratkem pa se bodo predstavili z nekaterimi novimi izdelki. Nekatere od dosedanjih izdelkov bodo izvažali v Italijo, Avstrijo in na Madžarsko. Devize pa bodo prinesli še izolaterji, ki so se že dokaj uveljavili v Nemčiji in na Nizozemskem.
»Pa novosti? Zdi se, da v Vari-su greste v korak s časom, morda celo pred njim?«
»Imamo dobro skupino strokovnjakov, ki dela na področju razvoja, prodorna pa je tudi prodajna služba. Čeprav smo naše sanitarne kabine prirejali za posamezna gradbišča in torej ne gre za standardizirane izdelke, jih doslej nismo veliko prodali zasebnim kupcem oziroma zasebnim graditeljem. Zdaj smo se vključili v projekt Maribor 2000 in najbrž bomo čez nekaj časa izdelovali kompletne kopalnice (kabine), ki bodo sestavni del hiš Marlesovih tipov. Seveda pa to ne bodo izdelki iz sedanjega materiala (beton), ampak iz ustreznega lahkega gradiva. Tudi na klasične zasebne graditelje ne bomo pozabili.«
»Uspešni pa ste tudi s svojim
»stranskim« kritino.«
izdelkom: opečno
bijemo izvozne spodbude, ki sicer večkrat hudo kasnijo, pridejo pa le.«
»Prizadevanja, da bi prodrli na tuje, so se torej uresničila. Kaj pa domači trg?«
načrtovali 610 kabin, dejansko pa smo jih izdelali in prodali 680, kar je 11 -odstotno preseganje plana. Za naš proizvod smo dosegli tudi višje cene od načrtovanih in smo tako finančni načrt
»Res je. Letos bomo izdelali več kot milijon kosov betonske strešne opeke in pripadajočih elementov. Ta izdelek kupujejo zlasti zasebni graditelji, prizadevamo pa si, da bi z našo kritino pokrivali strehe tudi industrijski graditelji stanovanjskih objektov in naše gradbene organizacije.«
1,325 MILIJARDE DINAR-
JEV ZA NAMAKANJE
Podpisali sporazum o naložbah v Vojvodini
Predstavniki ABC Pomurke iz Murske Sobote in PPK Odžaci iz Odžacev v Vojvodini so podpisali samoupravni sporazum, ki opredeljuje sovlaganje 1,325 milijarde dinarjev sredstev Zveze vodnih skupnosti Slovenije in ABC Pomurke v naložbo za ureditev namakalnih naprav na 1000 hektarjih polj. Danes podpisani samoupravni sporazum je nadaljevanje dolgoročnega sodelovanja med sozdom ABC Pomurka in PPK Odžaci.
Po sporazumu si je za vložena sredstva perutninarska delovna organizacija Agromer-kur iz Murske Sobote za 15 let od PPK Odžaci zagotovila letno oskrbo z 10 tisoč tonami koruze, za soboško Mesno industrijo pa bodo v PPK Odžaci letno težo 450 kg dopitali 200-kiIogramske teličke, ki jih bodo dobili iz Pomurja.
Od vloženih 1,325 milijarde dinarjev je 1,192 milijarde zagotovila Zveza vodnih skupnosti SR Slovenije, 133 milijonov pa ABC Pomurka iz Murske
DELOZA, TOZD KONFEKCIJA VELIKA POLANA
Š. Sobočan
Sobote.
Boris Hegeduš
Elrad in
RTV Beograd
Pred dnevi sta direktor DO Gorenje Elrad iz Gornje Radgone ter direktor tozda Sred-njevalovski predajniki RTB podpisala pogodbo za profesionalno opremo dveh kompletnih FM antenskih sistemov. Oprema in programa bodo montirani na Crveni čot in Ovčar, vrednost poslov pa je 780 milijonov dinarjev.
Sodelovanje Elrada in RTV Beograd je staro nekaj let. Pri opremljanju pretvorniške mreže sodelujejo že vrsto let, večje sisteme pa so začeli naročevati v EIradu 1985. leta, ko so montirali pretvornike na Avali, Jastrebacu in Besni.
bp
KRENILO JE NA BOLJE
V Velikopolanski Konfekciji, ki je tozd Deloze iz Zagorja, v lanskem letu niso bili ravno uspešni, kar se je seveda kazalo tudi pri osebnih dohodkih, ki so v povprečju znašali 175 tisoč dinarjev. V prvih treh mesecih letošnjega leta pa je krenilo na bolje. Tudi pri plačah, saj je zadnje povprečje 320 tisoč dinarjev.
»Razmere v jugoslovanski tekstilni industriji niso rožnate. Stanje je analiziralo Splošno združenje tekstilne in konfekcijske industrije v SR Sloveniji, ki je svoje ugotovitve posredovalo republiški skupščini. Gre predvsem za prevelike obveznosti za nerazvite republike in Ap Kosovo. Ti prispevki so za nas tekstilce in konfekcionarje posebej hudo breme. Zahtevali smo torej zmanjšanje obveznosti. Kar zadeva naš tozd je bilo stanje v lan-
skem letu podobno kot v marsikateri drugi temeljini organizaciji te dejavnosti: prodaja izdelkov na domačem trgu ni potekala, kot smo načrtovali. Letos pa kaže bolje. Med drugim tudi zato, ker smo sklenili, da bomo v tem
in naslednjih letih izvoz. Medtem ko odstotkov izdelkov mačemu tržišču in
delali več za smo lani 60 namenili do-40 odstotkov
tujemu, bomo letos to razmerje obrnili: 65 odstotkov izdelkov bomo prodali nemški firmi Schulz v Hanover, 35 odstotkov pa bomo dali na domače tržišče,« nam je ob obisku v Konfekciji v Veliki Polani povedal direktor Jože Trplan.
Torej tudi 140-čIanski kolektiv iz Velike Polane se vse bolj usmerja na tuje tržišče. Tam bodo letos skušali iztržiti 820 tisoč nemških mark, kar ni malo, če
NOVO V HOTELU DIANA V MURSKI SOBOTI!
Samopostrežna restavracija
Pinki
Pestra izbira toplih in hladnih jedi, sladic, solat in prigrizkov.
Pinki, prijatelj vseh, ki ljubite novosti, ki radi sami sestavljate svoje jedilnike in vam je čas zlato.
Pinki, restavracija, kakršne v Soboti še ni bilo.
Restavracija bo odprta 16. maja ob 9. uri. Vljudno vabljeni!
upoštevamo, da bo to plačilo za tako imenovane dodelavne posle oziroma za šivanje, mdtem ko je blago kupčevo. Za tujega partnerja šivajo predvsem kombinezone, na katerih so prišite oznake znanih firm, na prier Mercedesa. Na Nemško bodo poslali 250 tisoč kombinezonov. Za domači trg pa izdelujejo klasične zaščitne delovne obleke, ki jih bodo predvidoma izdelali 180 tisoč. V primerjavi z lanskim letom bodo'letos fizični obseg proizvodnje povečali za 6,6 odstotka. Najbrž pa bo potem tudi realni dohodek temu primeren, posebej še zato, ker zaradi drsečega tečaja dinarja dobijo za plačila iz tujine vsak dan večjo dinarsko protivrednost. V tem letu si obetajo boljše poslovne rezultate tudi zato, ker upajo, da bodo sredi leta dobili nekaj dodatnih, Specialnih strojev, s katerimi bodo določene operacije šivanja lahko opravili hitreje in laže, medtem ko si je treba zdaj cesto pomagati z več stroji, kar podaljšuje čas izdelave. Za zdaj evropske normative dosegajo z 90 odstotki.
Direktor Jože Trplan je, kar zadeva nadaljnji razvoj tozda Konfekcija Velika Polana, optimist:
»Zdaj, ko nam je naposled uspelo dvigniti osebne dohodke, seveda na temelju poslovnih rezultatov v prvem trimesečju, se je morala v kolektivu spet dvignila. Lani smo v Delozi Zagorje s poslovnim partnerjem iz tujine večletno pogodbo o sodelovanju podaljšali do leta 1997. Obstoji možnost, da obseg načrtovane proizvodnje za letošnje leto še povečamo, tako da bomo na tuje tržišče poslali več izdelkov. Žal pa to povečanje spet ne bo moglo biti tako veliko, da bi opremili še del proizvodnje hale, kjer je še prostor za 50 delavcev. To rezervo bomo skušali izrabiti s kakim drugim programom, morda v sodelovanju s soboško Muro, za katero smo svdjčas že delali.«
Š. Sobočan
Na Inpaku bodo podelili
11 Oskarjev
bp
Cez manj kot mesec se bo začel na sejmišču v Gornji Radgoni jugoslovanski sejem embalaže in strojev za pakiranje INPAK 88. Na strokovnem sejmu bodo tudi podelili Oskarje, znak kakovosti, letos bodo to že 22. jugoslovanski Oskarji za embalažo. Žirija za ocenjevanje, ki jo sestavlja 11 strokovnjakov iz vse Jugoslavije, predsednik pa je prof. dr. France Cegnar, se je sestala konec aprila in ocenila 70 prijavljenih modelov embalaže in strojev. Podelili bodo 11 Oskarjev, kar je manj kot pred dvema letoma. Žirija se je namreč odločila ocenjevati po evropskih kriterijih in je poostrila merila. Ocenjevali so torej za evropsko tržišče. Posebnost letošnjega ocenjevanja za jugoslovanski oskar za embalažo je, da je bilo prijavljenih veliko novih modelov za pakiranje.
bp
BUDIMPEŠTA
V 10. členu tudi Radio Murska Sobota
Pred kratkim je bil v Budimpešti podpisan sporazum o sodelovanju med Radiom Ljubljana in Madžarskim radiom, ki neposredno vključuje tudi Radio Murska Sobota. Sicer pa, kot ugotavlja direktorica in glavna urednica Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost, omenjeni sporazum vključuje izmenjavo informacij z različnih področij, predvsem o gospodarstvu, poleg tega pa tudi izmenjavo glasbe in umetniškega programa ter sodelovanje v interesu narodnosti, ki živijo na eni in drugi strani meje — torej Madžarov v Sloveniji in Slovencev na Madžarskem.
»V 10. členu dogovora je podrobneje opredeljeno to sodelovanje, v katerega se vključujeta tudi Radio Murska Sobota in regionalni studio Madžarskega radia v Gybru. Gre za medsebojno pomoč, izmenjavo informacij in prispevkov z različnih področij, predvsem kulturnega, narodnostnega in gospodarskega. Posebej pomembno se mi zdi tudi določilo, naj bi obe radijski postaji omogočili novinarjem oziroma programskim delavcem usposabljanje z izmenjavo. Tako bi novinar iz naše redakcije nekaj časa preživel v uredništvu Radia Gy6r, njihov novinar, predvsem tisti, ki pripravlja slovenske oddaje, pa bi prišel na usposabljanje v Slovenijo — delno na našo radijsko postajo in delno v osrednjo slovensko radijsko hišo. Prav tako je zelo pomembna tudi izmenjava glasbenega programa, tako kot smo to delali že do-, slej, pa še izmenjava nekaterih strokovnih oddaj bi bila zelo koristna. Tako bi bile za madžarski program na Radiu Murska Sobota prav gotovo zanimive kmetijske, zdravstvene, jezikovne, otroške in poljudnoznanstvene oddaje, ki jih predvajajo na madžarskem radiu. Vse to naj bi prispevalo tudi k temu, da bi se oba narodnostna programa (na Radiu Murska Sobota in Radiu Gybr) tako po obsegu kot vsebini razširila in obogatila.«
Iz podrobnejšega pregleda omenjenega dogovora kaže tudi omeniti tisti del, ki se posebej nanaša na Porabje. Dogovorili so se, da bo Radio Ljubljana tam pripravil javni radijski oddaji Koncert iz naših krajev ter Spoznavajmo svet in domovino, v katerih bodo sodelovali predvsem porabski Slovenci, predvidena pa je tudi skupna mladinska oddaja.
Jože Graj
RADENSKA NE MORE IMETI NAMESTO TREH SRC TRI KROGE
Mineralni vodi manjka 1,7 milijarde
Zaradi izredno težkih pogojev gospodarjenja je zašel v težave Tozd Mineralna voda, ki se ukvarja z osnovno dejavnostjo delovne organizacije Radenska — polnjenjem mineralne vode in brezalkoholnih pijač. Za prve tri mesece leta 1988 je značilno troje: izguba v Mineralni vodi, povečanje števila prenočitev in dokaj uspešno poslovanje gostinsko-turističnih organizacij ter uspešno uresničevanje nalog sanacijskega programa v Tovarni polnilne opreme, ki je že nekaj časa poslovala z veliko izgubo.
Generalni direktor Radenske Herbert Šefer meni o poslovanju in vzrokih izgube:
»V obračunu za prvo četrtletje leta 88 so prišli drastično do izraza pogoji poslovanja v zadnjih mesecih. Ti se najbolj kažejo v Mineralni vodi, saj mineva že sedmi mesec zamrznitve cen, zato tudi 1,7 milijarde dinarjev izgube. To je ogromna številka in v prihodnjih mesecih se je bomo lahko rešili le z velikimi napori. Na drugi strani pa so se močno povišale cene reprodukcijskega materiala vse od zamaškov do etiket in drugega. Fizični obseg poslovanja je zelo dober, saj smo v prvih treh mesecih prodali 42 milijonov litrov mineralne vode in brezalkoholnih pijač. Prodaja na domačem trgu seje povečala za 1,5 odstotka, medtem ko se je na tujem nekoliko zmanjšala. Vzrok za tako veliko izgubo so torej izključno nizke cene mineralne vode na tržišču in visoke cene reprodukcijskega materiala, ne pa manjša prodaja. Od sedanje prodajne cene slatine, ki je 400 dinarjev za liter, nam ostane le 90 dinarjev. Ce bi hoteli pokriti to razliko, bi morali povišati ceno mineralne vode od 50 do 70 odstotkov. Na mineralno vodo v minulih mesecih namreč nismo mogli NARISATI NAMESTO TREH SRC TRI kroge ali tri kvadrate, ker to potem ne bi bila več radenska. Polnjenje mineralne vode in brezalkoholnih pijač bo še naprej ostala naša osnovna dejavnost. Tačas smo pač zašli v izgubo tako kot vsi bre-zalkoholičarji in mineralci v Jugoslaviji. Prav vsi namreč imajo
ogromno izgubo.«
Bernarda Peček
Avto-moto društvo Lendava
razpisuje
prosta dela in naloge v avtošoli.
Pogoja:
— najmanj srednješolska izobrazba,
— zaželene izkušnje pri delu v avto-moto društvu.
Kandidati naj priložijo k prijavi krajši program dela. Rok prijave je 8 dni po objavi.
Kandidati bodo o izboru obveščeni 15 dni po poteku razpisa. Morebitne dodatne informacije dobite na OK SZDL Lendava, telefon: 75-052.
STRAN 6
VESTNIK, 12. MAJ 1988
kmetijska panorama
Ne bojmo se bogatih kmetov
Da seje o organiziranosti zadružništva pri nas v zadnjem času veliko razpravljalo, ni slučaj, saj so te razprave sovpadale tudi z razpravami o ustavnih dopolnilih, ki zadružništvu prav tako namenjajo posebno pozornost. Zanimivo ob teh razpravah pa je, da se niso osredotočile zgolj le na organiziranost zadružništva, pač pa v večji meri na druge probleme, s katerimi se v tem trenutku srečuje kmetijstvo, najbolj neposredno pa jih čutijo prav kmetje. Da bi k razpravam pritegnili čim več kmetov, so jih v soboški občini organizirali v okviru krajevnih organizacij socialistične zveze, strnili
seji občinske konference
pa na SZDL.
Pomurju so sadjarji, vinogradniki in predstavniki zavarovalnice
že ocenili škodo na večjem delu površin, ki jih je prizadela spomladanska pozeba. Skupno je v lastnih nasadih največje kmetijske zadruge v Jugoslaviji pozeblo 51 odstotkov nastavkov jablan, škodo pa so ocenili na 278 milijonov dinarjev. V zadružnih nasadih je pozeblo tudi 46 odstotkov višenj, tako da je škode za 34,680 milijona dinarjev. V družbeni lasti zadruge je pozeblo 50 odstotkov sadnega drevja, škode pa je za 322 milijonov.
V nasadih jablan, višenj in črnega ribeza pri kmetih kooperantih, KZ Panonke je pozeblo 65,6 odstotka nastavkov in je škode za 188,4 milijona dinarjev. Skupaj je v sadovnjakih KZ Panonka na Goričkem škode za 510,380 milijona dinarjev.
V Ljutomerčanu, ki ima 350 hektarjev lastnih vinogradov, 200 hektarjev pa je v lasti kooperantov, je pozeblo od 30 do 80 odstotkov trte, odvisno od lege. Zaradi manjšega pridelka grozdja bo prišlo do izpada dela, tudi v kleti, zato je škode od 1 do 2 milijardi, pač odvisno od cene vina v prihodnjem letu.
Na 600 hektarjih lendavskih goric KZ Lendava so do 40 odstotkov pozeble ranejše sorte: beli pino, modra frankinja in nekatere druge sorte namiznih vin. Bolje sta pozebo prenesle renski in laški rizling. Škode ne ocenjujejo, ker zasebni lendavski vinogradi v glavnem niso zavarovani. Lendavskih goric pozeba ni tako močno prizadela kot vinograde na Štajerskem.
Na 280 hektarjih vinogradov radgonskega Kmetijskega kombinata je po prvih ocenah pozeba prizadela več kot 30 odstotkov trte. Škodo ocenjujejo na okoli milijardo. Seveda so pozebli tudi vinogradi zasebnikov. Na 50 hektarjih kombinatovih sadovnjakov pa je pozeblo 70 odstotkov jablan, tako da bo pridelek manjši za 420 ton. Škodo v sadovnjakih cenijo na 420 milijonov. Pozebli sta rani sorti in jonagold, rdeči delišes pa 100 odstotno. Mraz je bolje prenesla sorta zlati delišes.
V VG Kapela bodo namesto 1000 ton letos natrgali od 650 do 700 ton grozdja. Najbolj je pozebel šipon, ki ga gojijo kooperanti VG Kapela. Popolnoma pa je pozeblo tudi 10 hektarjev mladega nasada trte. Škodo v sadovnjakih cenijo na 80 milijonov dinarjev.
Boris Hegeduš
V
Siliranje trav in travno-deteljnih mešanic
Zaradi doseganja večjih količin kakovostnih hranilnih snovi z naših travnikov je prav, da se odločimo za siliranje trav in travno-deteljnih mešanic. Celo pri ugodnih vremenskih razmerah in zgodnji košnji ostane zaradi mehaniziranega spravila na travnikih 20—30 % hranilnih snovi. Če pa s spravilom zamudimo, bodisi zaradi slabega vremena, ki je pogost pojav v času spravila, ali kakšnih drugih vzrokov, zgubimo nad 50% hranilnih snovi, predvsem beljakovin in vitaminov, ki jih pri prehrani krav molznic in mlade goveje živine zelo_gptrebu je m o.
Čeprav je drugod v Sloveniji močno razširjen proces konzerviranja krme s siliranjem, smo v Pomurju s siliranjem trav komaj na začetku. Pri pridobivanju mleka nam travna silaža zaradi večje vsebnosti beljakovin daje mnogo boljše rezultate od koruzne silaže.
Spravilo travne silaže je enostavno opravilo, vendar moramo paziti na nekaj splošnih pogojev, in jih upoštevati pri siliranju travno-deteljnih mešanic.
Največ hranilnih snovi, predvsem beljakovin, vsebuje mlada trava ob razraščanju, vendar dobimo v tem času manj skupnih hranilnih snovi zaradi manjšega pridelka, zato čakamo s spravilom do faze latenja vodilnih trav v ruši. Vse vrste trav ne latijo hkrati. Čas latenja je odvisen od vrste trav, vrste zemlje, lege, vremena in intenzivnosti gnojenja z različnimi vrstami gnojil.
Posebno letos, ko je dovolj padavin, je kljub hladnemu vremenu trava rasla intenzivno in bo že v tem tednu ugodna za siliranje, predvsem pri močnejšem gnojenju. Zato je potrebno vsak trenutek lepega vremena izkoristiti za spravilo travne silaže, ki nam mora biti v tem času posebna skrb.
Kmetje so najčešče zahtevali, da je treba v organiziranosti zadružništva odpraviti nekatere pomanjkljivosti, sedanje zadruge so premalo kmetove, zaradi preorganiziranosti pa so postale predrage. Kljub vsemu pa je prevladalo mnenje, da zdaj ni čas, da bi razmišljali o drugačni organiziranosti, pač pa je potrebno prej rešiti druge, bolj žgoče probleme. To pa ni moč narediti v okviru socialistične zveze, ta se mora opredeliti predvsem do političnega položaja kmetijstva, vse drugo mora opraviti stroka. Kmetje zahtevajo, da se uredi in izboljša njihov družbeno-ekonomski položaj. Ta se je tako poslabšal, da zahteva takojšnje spremembe, saj je nesprejem-
Osnovni pogoj za dobro silažo je pravilno venenje zelene mase. Siliramo lahko vse vrste trav in travno-deteljnih mešanic, čim večji je delež trav, tem boljša bo silaža, in čim večji je delež detelj, tem bolj moramo uveneti zeleno maso. Ljulka vsebuje od vseh trav največ sladkorja, zato se najboljše silira. Pasja trava vsebuje manj sladkorja in jo moramo bolj veneti pred siliranjem. Lucerna in detelje vsebujejo veliko beljakovin, zato jih moramo bolj uveneti, po možnosti celo rezati. Boljše kot siliranje čistih detelj in lucerne je siliranje skupaj s travami. Inkarnatka vsebuje od vseh detelj največ sladkorja in se dobro silira, če jo kosimo v začetku cvetenja, moramo pa jo bolj uveneti kot trave. Na splošno velja pravilo: čim več detelj je med travami in čim mlajša je trava, bolj jo moramo veneti. Siliranje starejše trave je manj učinkovito, če pa jo siliramo, jo moramo rezati na 2—3 cm dolžine. Dobro silažo lahko naredimo v vseh vrstah silosov ali celo na prostem pod folijo. Siliranje v koritaste silose in pod folijo na prostem pride v poštev na kmetijah z večjim številom živali, ker je od teh odvisen odvzem silaže ob krmljenju. Ob krmljenju silaže v zimskem času, ko so nižje temperature, se v koritastih silosih silaža dobro drži tudi ob manjšem dnevnem odvzemu. Za manjše kmetije z manjšim dnevnim odvzemom, posebno ob krmljenju v poletnem času, so boljši za siliranje travno-deteljnih mešanic stolpni silosi. Za siliranje v stolpne silose in ob krmljenju v letnem času travo ob siliranju manj venemo, 28—30 % suhe snovi, predvsem če je ob siliranju ne režemo.
Siliranje v koritaste silose je lažje in manj zamudno; ker zeleno maso tlačimo s traktorjem, jo lahko bolj uvenemo. Zelo priporočljivo je pol-
Ijivo, da bi kmetijstvo še naprej opravljalo zgolj socialno funkcijo. Porušena so vsa cenovna razmerja, seveda v škodo kmetijstva, vse se draži, cene kmetijskih proizvodov pa vedno bolj zaostajajo. Zaradi neurejenih cenovnih razmerij se dohodek odliva iz kmetijstva, njegova akumulativna sposobnost je vse slabša, posledica tega pa so tudi manjša vlaganja v kmetijstvo. Če se pogoji ne bodo spremenili, mladi ne vidijo prave prihodnosti v kmetijstvu, že zdaj pa je na nekaterih območjih vedno več neobdelane zemlje. To velja zlasti za vzhodni del Goričkega, zato je potrebno vso skrb nameniti celovitemu urejanju tega območja, saj rešitev za ta del Goričkega ni zgolj le v razvoju sadjarstva.
Kmetje opozarjajo tudi na druge drobne, vendar življenjske probleme, kot so delovanje hranilno-kreditne službe, melioracije, urejanje prostora in podobno. Obšli niso tudi težav v zvezi s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Prispevki za to zavarovanje so v primerjavi s cenami kmetijskih proizvodov močno porasli in ni malo kmetov, ki izstopajo iz tega zavarovanja. Še zlasti kmečke žene, za katere še vedno ni rešeno tudi vprašanje porodniškega dopusta. Kmetje pravijo, da so še vedno v neenakem položaju z delavci v združenem delu. Kmet, ki želi kmetovati, si mora kupiti osnovna sredstva za delo, delavcu, ki se zaposli, pa je vse to že zagotovljeno. Da v naši družbi še vedno nismo zaupljivi do kmeta, potrjujejo tudi razprave o zemljiškem maksimumu. To določilo sploh ne sodi v ustavo, pravijo kmetje, saj se nam ni treba bati tistega, ki bi bogatel na račun lastnega dela. Skrajni čas je, da potegnemo črto pod napakami, ki smo jih delali v preteklosti, zagotovite nam ustrezne pogoje in nam omogočite da delamo, saj nas bo le to potegnilo iz krize, zahtevajo kmetje. Mnenja o ustanovitvi kmečke zveze in zveze kmečke mladine so si sicer deljena, vendar se vseeno bolj nagibajo k ustanovitvi le-teh. Niso pa za ustanovitev takšne organizacije, ki bi bila le sama sebi namen in ne bi odigrala prave vloge. Če bo prišlo do njene ustanovitve, naj bo to stanovska organizacija, ki bo ščitila interese kmetov.
L. Kovač
njenje koritastih silosov do polovice oz. dveh tretjin s travno silažo, nato silažo pokrijemo in jeseni dopolnimo s koruzno silažo. V tem primeru travo močneje venemo — 35—45 % suhe snovi. Mešana silaža je mnogo primernejša od čiste koruzne silaže, predvsem za krmljenje krav molznic. Na ta način povečamo pridobivanje mleka za 50—100%. Mešana silaža vsebuje za 100— 150 % več beljakovin kot koruzna in konzumacija mešane silaže je večja. Če imamo dobro uvelo travno silažo, ni potrebno dodajati sena v obroke. Tak način siliranja je zelo priporočljiv za specializirane kmetije v pridobivanju mleka, saj poceni proizvodnjo mleka za 50—100 %.
Za siliranje trav in travno-deteljnih mešanic je zelo pomembno tlačenje silaže. Iz silirane mase je potrebno izriniti čimveč zraka in jo čimprej ne-produšno zapreti. Za pravilno siliranje so potrebne razmere za razvoj mlečne kisline, ki je osnovni konzervans silažne mase. Čim več mlečne kisline vsebuje silaža, tem bolj je obstojna in tem boljše kakovosti je. Tudi živali imajo raje silažo z več mlečne kisline. Silirana masa se v kupu ne bi smela greti, ker se ob gretju razvije namesto mlečne maslena kislina, ki negativno vpliva na obstoj silaže, in okusnost take silaže je slabša.
Pravilno uveneli silaži ni potrebno dodajati nobenih konzervansov. Če pa zelena masa ni pravilno uvela, je tudi konzervansi ne bodo popravili. Od konzervansov je najbolj razširjen cinkbacitracin, izdelek tovarne Krka, ki pa v naših poskusih ni pokazal posebnih rezultatov, zato še enkrat ponavljam nekoliko splošnih pravil za izdelavo dobre travne silaže.
1.	Košnja mlade trave med late-njem pri nas bo v letošnjem letu od 5. do 10. maja.
2.	Venenje na 30—40 % suhe snovi, odvisno od časa krmljenja in količine dnevnega odvzema silaže.
3.	Čas siliranja naj bo čim krajši po možnosti v enem dnevu, da se trava med siliranjem ne greje.
4.	Silažo je potrebno dobro stlačiti, da stistnemo iz nje čim več zraka.
5.	Silažni kup moramo takoj nepredušno zapreti.
mag. Ernest Omar, ŽVZ za Pomurje, Murska Sobota
DRUGA ŠTEVILKA
NAŠIH GORIC
Med drugim si bodo člani društva v internem glasilu prebrali naslednje strokovne prispevke iz vinogradniške problematike:
— Uporaba herbicidov v vinogradih
— Škropilni program za zaščito vinske trte pred boleznimi in škodljivci
— Sajenje vinske trte
— Oskrba mladega vinograda (v prvem in drugem letu)
— Zatravitev vinograda
— Pletev vinske trte
— Kako priti do dovoljenja za
stekleničenje vina? Za vinogradnike
bralce
Vestnika — pa povzemam članek o oskrbi mladega vinograda.
Oskrba vinograda v prvem letu
Letos se je obnovilo in se bo še mnogo vinogradov, zato si poglejmo ukrepe, s katerimi lahko vplivamo na dober in zdrav razvoj posajenih trsov. Prvi pogoj je seveda, da smo na strokovni način posadili kakovostno cepljenko v ne preveč mokro in hladno zemljo.
Oskrba je za hiter začetek rodnosti trsov odločilna. K oskrbi trsov v prvem letu spadajo naslednja dela:
— preprečevanje škode pred divjadjo (plastična mreža okoli trsov, ograja, sredstva proti divjadi — odvračala),
— na legah, ki so izpostavljene eroziji, je treba skrbeti za čim hitrejšo rast rastlin za zeleno gnojenje ali za-travitev,
— zlasti je treba po sajenju skrbeti za ustrezno preskrbo z vodo (preskrba z vodo v prvem letu je za trse pomembnejša kot preskrba s hranili),
— redno privezovanje mladik (vsakih 20 — 25 cm) z vezivi, ki niso preostra,
— neprekinjeno varstvo pred boleznimi in škodljivci. Zadnje škropljenje še v septembru z bakrenimi pripravki,
— po vsakem dežju razbijemo skorjo in pazimo, da bodo hribčki stalno prerahljani.
— odstranjujemo rosne korenine in ponovno zagrinjamo
— rumene ali rumenkaste poganjke redno pokrivamo z rahlo prstjo,
— ko so poganjki dolgi 10—15 cm, odstranimo del prsti z vrha kupčka, vendar naj bo del cepiča, zlasti cepljeno mesto, zagrnjen,
— tla temeljito in večkrat rahljamo,
— če ob sajenju nismo uporabili hlevskega gnoja, lahko ob rahljanju dognojujemo z dušičnimi gnojili,
— jeseni mlade trse dobro zagrnemo.
Mladi vinograd je kot otrok, če mu ne dajemo dovolj oskrbe in ljubezni, bo njegova mladost nesrečna. Napake, storjene ob sajenju in oskrbi v prvem letu, le s težavo ali nikoli ne odpravimo.
E. Novak, dipl. inž. agr.
SINTETIČNI PIRETROIDI
Pred uvedbo sintetičnih piretroidov so uporabljali insekticid-ne lastnosti piretrina, aktivne snovi, ki so jo pridobivali iz rastline bolhač (Chrysanthemum ci-nerariifolium). Uporabljali so ga predvsem za zatiranje sesajočih žuželk. V sedemdesetih letih pa so sintetizirali pesticide, ki so po svojih kemijskih in toksikoloških lastnostih podobni naravnim pi-retrinom, in jih imenovali piretroidi.
Vsi piretroidi so derivati kri-zantemske kisline in so zelo strupeni za insekte, malo toksični pa za sesalce pri običajnem načinu uporabe. Izraženo insekticidno delovanje omogoča uporabo majhnih količin pripravka na hektar, in to za doseganje enakih učinkov v primerjavi z drugimi insekticidi. Po drugi strani pa so zaradi relativno hitre razgradnje v ekološkem pogledu bolj sprejemljivi. Njihova dobra lastnost je tudi majhna inhalacijska in dermalna strupenost, s čimer je zmanjšana možnost najpogostejših poklicnih zastrupitev. Na poskusnih živalih je bilo ugotovlje-
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Več kakovostne krme na travnikih
(Piše: Jože Nemeš)
Švedska ali hibridna detelja
Bilka zraste do višine 40 centimetrov in ima votlo cevasto razvejano steblo z veliko listja. Cvetovi so združeni v cvetne glavice belo-rdeče barve. Je žužkocvetka in daje odlično čebeljo pašo. Korenine razvije v globino 30 do 40 centimetrov, dobro pa uspeva na vlažnih, mokrih in celo nekoliko bolj revnih tleh. Prenaša tudi poplavna in zamočvirjena tla in dobro prenaša zimo. Na hladnih in mokrih njivah naj bi zamenjala črno deteljo, vendar ima slabšo proizvodno sposobnost in manjšo hranilno vrednost od črne detelje. Na travnikih je večletna rastlina (od 3 do 6 let), v travno-deteljnih mešanicah pa je 2 do 4-letna. V kolobarju ima to prednost, da jo že po treh letih lahko ponovno sejemo na isto površino. Ima to slabo lastnost, da pozno začne z vegetacijo, ni pa priporočljivo pridelovanje švedske detelje v čistem posevku. Ko cveti, se lahko z njo zastrupijo predvsem prašiči in ovce, zato jo sejemo v mešanicah s črno deteljo in drugimi gospodarsko pomembnimi travami. Boljše prenaša košnjo kot pašo, prvi odkos je obilen, drugi pa v sušnih razmerah bolj skromen. Če jo pokosimo pred cvetenjem, se težko suši, ker ima malo suhih snovi. V čisti setvi jo sejemo od 15 do 18 kilogramov na hektar.
Rožičkasta nokota
Nokota se po videzu razlikuje od detelj. Ima dolg, močan in razvejan koreninski sistem, ki se z leti povečuje. Bujno se razrašča in iz glave korena poganja številne poganjke, ki tvorijo do 40 centimetrov visoke, goste, grmičaste šope. Stebla so tanka in slabo odporna proti poleganju. Od številnih vrst nokote sta za pridelovanje pomembni le dve: močvirska nokota in prava rožičkasta nokota. Posebnost prve je, da raste na poplavnih terenih, ki so zamočvirjeni in zelo kisli. Je zelo dolgotrajna, najprimernejša je za košnjo, seno pa je zelo kakovostno. Sejemo jo skupaj s travami, ki prenašajo mokra tla. Prava rožičkasta nokota uspeva takorekoč povsod, ne prijajo ji le-zelo kisla tla, ki so stalno poplavljena. Dobro uspeva v slabših rastnih razmerah, kjer druge trave ne uspevajo. Sušo prenaša dosti boljše kot lucerna, prav tako pa tudi ostre zime. Je dolgotrajna trava, saj uspeva do 15 let, uporabna pa je za pašo in za košnjo. Daje okusno seno, zeleno pa je bolj gorkega okusa, kar ji zmanjšuje krmno vrednost. V travno-deteljnih mešanicah je zastopana z 10 odstotki, v čisti setvi pa sejemo od 15 do 18 kilogramov semena na hektar.
IZBIRA USTREZNE SORTE ZA TRAVNO-DETELJNE MEŠANICE
V prizadevanjih, ko želimo pridelati čim več domače krme, moramo tudi travam povečati več pozornosti. Zato tudi pri pridelovanju voluminozne krme izbiramo tiste sorte, ki dajejo čim bolj kakovostne in visoke pridelke. Zavedati se moramo namreč dejstva, da že z uporabo sortnega semena lahko povečamo pridelek za 20 in več odstotkov. Iz opisa posameznih trav, ki smo ga objavili v teh nekaj nadaljevanjih, lahko sami določimo najprimernejše travno-deteljne mešanice, odvisno seveda od načina uporabe (paša, košnja).
Nekaj primerov travno-deteljnih mešanic
Za mešanice za enoletno neprezimno rabo uporabljamo hitrora-stočo westerwoldsko ljuljko v količini od 40 do 50 kilogramov na hektar. Običajno to količino semena nekoliko zmanjšamo in dodamo aleksandrijsko ali perzijsko deteljo.
Za enoletno prezimno rabo sejemo mnogocvetno ljuljko v čisti setvi od 40 do 50 kilogramov na hektar. Lahko dodamo tudi ozimno grašico ali inkarnatko, pri čemer omenjeno količino semena ustrezno zmanjšamo.
Se nekaj primerov mešanic z belo deteljo za pašno-košno rabo in siliranje: trpežna ljuljka 30 kilogramov in bela detelja 3 kilograme na hektar; mnogocvetna ljuljka 30 kilogramov in bela detelja 3 kilograme na hektar; pasja trava 20 kilogramov in bela detelja 3 kilograme na hektar; travniški mačji rep 20 kilogramov in bela detelja 3 kilograme na hektar; travniška bilnica 30 kilogramov in bela detelja 3 kilograme na hektar.
Mešanice za večletno košnjo in pašno rabo se dobijo že v trgovinah, en tak primer pa je mešanica črne detelje 3 kilograme, bele detelje 4 kilograme, pasje trave 3 kilograme, travniške bilnice 14 kilogramov in trpežne ljuljke 8 kilogramov na hektar.
no, da je do zastrupitve prišlo z vdihavanjem in vnosom večjih količin piretroidov v organizem. Piretroidi se razgrajujejo s cepitvijo esterske vezi in oksidacijo. Produkti razgradnje se izločijo iz organizma z urinom. Zaradi tega se ne kopičijo v organizmu (izjema je fenvalerat, ki se nekaj dalj časa zadržuje v maščobnem tkivu) in se iz njega izločijo v celoti v 3—4 dneh. Ti pesticidi delujejo pri ljudeh lokalno na kožo, kjer povzročajo rdeče madeže in pečenje. Vsa dosedanja proučevanja niso pokazala, da bi ti pesticidi povzročali kakršne koli spremembe na živčnem sistemu pri ljudeh.
Piretroidi, ki so pri nas v uporabi, so po strupenosti uvrščeni v III. skupino liste strupov. Najbolj znani piretroidi so: deltametrin —- DECIS
cipermetrin
RIPCORD,
SHERPA, CYMBUSH fenvalerat - SUMICIDIN flucitrinat — CYBOLT fenpropatrin — DANITOL permetrin — TALCORD
Posebej bi rad omenil piretro-id, ki se nekoliko razlikuje od drugih. To je alfametrin — FA-STAC. Angleška firma Shell, katere izdelek je, je vložila ogromna sredstva, da je cipermetrin očistila raznih izomerov in dobila alfametrin. Čeprav so lastnosti piretroidov podobne, se od drugih ne razlikuje samo po svoji visoki učinkovitosti, temveč tudi po ekološki plati. S tem preparatom so bile narejene izredno obsežne večletne študije delovanja na čebele, ribe, sesalce, ptice. Ravno zaradi njegove tolerant-nosti do okolja je angleško kraljevsko ekološko društvo fastacu
podelilo posebno plaketo kot priznanje za čuvanje okolja.
Spekter njegovega delovanja je izredno širok. Dovoljenje za uporabo ima v pšenici, soji, sladkorni pesi, krompirju, okrasnih rastlinah, povrtninah, sadovnjakih, vinogradih in steklenjakih. Naštel bom nekaj najpomembnejših škodljivcev, na katere deluje: koloradski hrošč, repičar, listne sovke, žitni strgač, listne uši, žitne stenice, tripse, jabolčni in breskov zavijač, hruševa bolšica, listni minerji, pasasti in križasti grozdni sukač. Uporablja se v ze-
lo ^nizki
koncentraciji
(0,01—0,02%), kar pomeni 1—2 decilitra na hektar, odvisno od škodljivca in faze razvoja. V prodaji bo tudi v 50 ml steklenički, ki ji je priložena kapalka z volumnom 1,5 ml, kar je doza za 101 vode. Tudi to je korak naprej, saj vemo, kako težko je pravilno dozirati tako majhno količino preparata.
Ob vseh teh prednostih, ki jih piretroidi imajo, pa moramo opozoriti tudi na negativne strani. Prav ta poudarjam širok spekter delovanja je problematičen, ker lahko tak pripravek negativno vpliva na naravne sovražnike, ki so še kako pomembni v naravnem ravnovesju. Čezmerno uporabljanje enega preparata pa lahko hitro privede do odpornosti. Če hočemo zadostiti želji za čim manjše poseganje v svoje naravno in življenjsko okolje, moramo to poblematiko kompleksno poznati in piretroi-dom najti mesto, ki jim gre. Zato jih moramo kombinirati z drugimi insekticidi in upoštevati omejitev, ki dovoljuje samo dvakratno uporabo v sezoni.
iztok Keuschler, dipl. inž. agr.
STRAN 7
VESTNIK, 12. MAJ 1988
naši kraji in ljudje
Z beležnico in fotoaparatom po Lendavskih in Dolgovaških Goricah
GORICE POSLEJ ŠE BOLJ PRIVLAČNE
Ko mi je tajnik krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi Mišo Mlinarič povedal, da imajo na območju Lendavskih in Dolgovaških Goric 45 kilometrov cest, od katerih jih je asfaltiranih dobrih 40 odstotkov, sem bil presenečen, saj sem vse dotlej mislil, da makadama nimajo več.
»Pravkar smo pripravili podlago za asfaltiranje ceste od Piramide mimo zidanice Miška Kranjca. Upam, da bomo v kratkem asfaltirali, če že ne vseh 1280 metrov, vsaj dva odseka, ki sta najbolj izpostavljena vremenskim razmeram. Denarja nam namreč hudo primanjkuje, če-
prav so občani, ki imajo hiše ob cesti, prispevali po 350 tisoč dinarjev; oni, ki pa imajo stavbe ob vznožju hriba, parcele pa segajo do vrha, pa so primaknili od 10 do 150 tisoč dinarjev. Hkrati z urejanjem ceste smo napeljali vodovodno omrežje. Cesto, ki je podaljšek vinske ceste, bomo zagotovo posodobili, če bomo dobili 10 milijonov dinarjev od občinske cestne skupnosti. Vrednost celotne naložbe pa znaša okrog 20 milijonov dinarjev.«
Takole mi je povedal tajnik krajevne skupnosti Gorice, nato pa me povabil na krožno vožnjo.
CESTA — Ne le v znanem zaselku C j Tomas, ampak tudi na vrhu, kjer je Kranjčeva zidanica, so brunarice. Zdaj, ko bodo cesto asfaltirali, pa jih bo marsikdo nadomestil z novejšimi zidanicami.


GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO
MURSKA SOBOTA, n.sol.o. in o.sol.cx/
TOZD PRIMARNA PREDELAVA LESA-ŽAGE LENDA’
Delavski svet tozda — PPL — žage Lendava RAZPISUJE prosta dela in naloge
DIREKTORJA TOZDA
SOGOVORNIKI — Irena Vegy, Franc Gyorkos in tajnik KS Gorice Mišo Mlinarič. Pogovor teče o akciji za posodobitev ceste v zaselek Senyeged.
Na območje krajevne skupnosti sva zavila pri opekarni v Dolgi vasi. Po nekaj metrih sva naletela na hudo zdelano cesto, ki je bila sicer pred leti asfaltirana, zdaj pa je je več kot polovica spet makadamske, saj je voda, ki se je ob plohah zlila po njej, odnesla v dolino zemljo, gramoz in tudi dele asfalta.
»Pravkar smo cesto razširili, na obeh straneh smo uredili betonske jarke (kopanje), te dni pa jo bomo znova asfaltirali. Dela bodo stala 27 milijonov dinarjev. Po 10 milijonov smo dobili iz sklada za elementarne nesreče in od območne vodne skupnosti, 3 milijone je primaknila občinska komunalna skupnost, ostalo pa smo zbrali v krajevni skupnosti. Prizadevamo si, da bi po ureditvi to cesto prevzela občinska cestna skupnost,« mi je med vožnjo pripovedoval vodnik.
Vasica v krajevni skupnosti Grad
Kovačevčani jo kujejo družno
Kaj? Svetlejšo prihodnost seveda! Ta socrealistična povezava pisanja z naslovjem v sodobni družbi marsikaj ne vzdrži več, v primeru opisovanja goričke stvarnosti pa je gotovo vsaj malo drugače. Tamkajšnje življenje je namreč še vedno življenje, človeške vrednote take kot nekoč. Četudi je tudi semkaj zašlo prekletstvo televizijskih večerov in večjega zapiranja vase.
Kako kujejo v Kovačevcih? Vaščani imajo sicer zgolj enega kovača, drugi stari rokodelski poklici pa so tako ali tako že izumrli, toda vseeno so uspeli »skovati« marsikaj — z lastnim trudom, delom in denarjem. Po besedah vsestranskega vaškega funkcionarja — Franc Dervarič je namreč hkrati poveljnik deset let starega gasilskega društva, delegat v svetu in skupščini krajevne skupnosti in delegat krajevne skupnosti v si-su za cestno in komunalno dejavnost — jih je v vasi le okrog 120 in morda je tudi to vzrok, da so pri akcijah skupnega pomena složnejši in bolj odločeni, da pomagajo sami sebi. Dervarič: »Včasih je bilo prebivalcev veliko več, pa je čas opravil svoje. Mladi se dandanes raje odločajo za službo v mestu. Vseeno pa mislim, da ni več daleč čas, ko se bodo mladi ljudje spet začeli vračati na kmetije, ker so plače vse slabše, pa tudi službo je vedno težje dobiti. Za naše območje je tudi značilno, da jih veliko hodi delat čez mejo, v Avstrijo. Praktično ni hiše, od katere vsaj eden ne bi vsaj sezonsko služil šilingov.« Sicer v vasi ni večjih problemov, čeprav infrastruktura v celoti še ni zgrajena. Lani so končali telefonsko omrežje, in to v zelo kratkem času,/brez posebnih sporov. Zdaj od 38 hiš v Kovačevcih kar v 20 lahko pokličejo na primer veterinarja kar z lastne domačije. Številka bi lahko bila še večja, če se nekateri ne bi ustrašili dokaj visoke cene za priključek. Letos aprila so gasilci kupili novo gasilsko vozilo za 120 milijonov, zdaj pa morajo zanj zgraditi še garažo. Avtobusna povezava z obema središčema — Gradom in Mursko Soboto — je zadovoljiva, pred leti so uredili zbiralnico mleka, že prej so razširili osrednjo cesto skozi
Razrita cesta je malone zaščitni znak vsake goričke vasi. Kovačevci niso izjema. Tudi oni upajo na boljši (beri: asfaltirani) cestni jutri.
foto: S. E6ry
Pripeljala sva se v zaselek Senyeged. Značilno za Lendavske in Dolgovaške gorice je, da jih sestavlja množica zaselkov (okrog 20). V zaselku Senyeged prav tako še nimajo asfalta. Vse do pred kratkim so imeli zelo slabo cesto, zdaj pa je dobila debelo plast gramoza. Tako občani, ki stalno stanujejo v tem delu Dolgovaških Goric, kakor viken-darji si želijo asfalt. Za posodobitev 2 kilometra dolge ceste bo treba globoko poseči v žep. Zdaj popisujejo interesente, navdušenje je precejšnje, zato upajo, da bo najkasneje ob letošnji trgatvi makadam prekrit z asfaltom.
»Ja, naši krajevni funkcionarji si zelo prizadevajo, da bi naši zaselki napredovali,« je menila 64-letna Irena Vegy, ki je prišla od križpotja in za roko vodila vnukinjo Vesno. To je potrdil tudi 48-letni Franc Gyorkbs, ki je prav tako domačin in mi je prišel naproti z druge strani križpotja.
»Nekoč je bilo na teh hribih težko, saj ni bilo priložnosti za zaslužek. Jaz sem hodila na sezonsko delo v Baranjo, skupaj z možem pa sva bila dlje časa tudi na Kočevskem. Zdaj nam je vsem boljše, saj imam pokojnino, zaslužek pa imata tudi hčerka in zet, saj sta zaposlena v Elektrokontaktu oziroma v Nafti.«
»Tudi jaz sem delal v Lendavi in imam 22 let delovne dobe. Pred nekaj leti pa sem moral službo zaradi bolne matere opustiti. Preživljam se z delom v vinogradih: ko opravim v svojem, grem rezat, škropit, kopat... tistim, ki me pač pokličejo.«
V Dolgovaških in Lendavskih Goricah se torej da živeti. V obeh naseljih je sicer okrog tisoč hišnih številk, vendar je gospodinjstev le 400. Druge hiše imajo občani, ki stanujejo v Lendavi, v drugih vaseh lendavske občine, nekaj lastnikov počitniških hiš in vinskih kleti pa je doma v sosednjem Medžimurju.
»Kadar je treba asfaltirati cesto, urediti vodovod ... ti zunanji lastniki radi priskočijo na pomoč, povsem pa odpovedo, kadar je treba vzdrževati infrastrukturne objekte,« je bil kritičen Mišo Mlinarič. »Tako nam ni
Kandidati, ki bi želeli opravljati ta dela, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	Srednja ali višja izobrazba lesarske ali gozdarske smeri
2.	Najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri ooravilih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu
3.	Predložiti morajo predlog razvoja tozda za naslednje srednjeročno obdobje
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati najpozneje v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Primarna predelava lesa — žage Lendava, »za razpisno komisijo«, Kolodvorska 10.	.š
CENTER ZA SOCIALNO DELO
MURSKA SOBOTA
OTROŠKI DOM DANE ŠUMENJAK BAŠKA
OBJAVLJA
dela in naloge za določen čas, od 1. 6. 1988 do 25. 9. 1988, v Otroškem domu Dane Šumenjak v Baški:
— 2 KV kuharja (kuharici),
— 2 PK gospodinjski pomočnici,
— 1 KV ali PK delavca za hišniška in transportna dela,
— 1 PK delavko za pranje in šivanje,
— 4 NK delavke za delo v kuhinji, — 2 NK delavki za čiščenje.
Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh na Center za socialno delo
M. Sobota, Titova 20, z oznako Baška.
SGP POMURJE
SGP POMURJE, p. o. MURSKA SOBOTA ŠTEFANA AKOVAČA 10
Splošno gradbeno podjetje POMURJE, p. o., Murska Sobota, Štefana Kovača 10, po sklepu delavskega sveta razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili fn odgovornostmi za 4-letno mandatno dobo
— vodenje sektorja za plan, analize in informatiko
Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ekonomske smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj na tem področju.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na zgornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po izbiri.
Kovačevski aktivist Franc Dervarič je med drugim poveljnik gasilskega društva, ki je med mlajšimi pri nas. Nedavno so kupili gasilsko vozilo, vredno nad staro milijardo.
vas, ki je povezava z Vidonci in Poznanovci. Prav to bi zdaj (ali v našem besednjaku: v tem srednjeročnem obdobju) radi asfaltirali. Odsek ni dolg (okrog štiri kilometre), vendar je s cestami dandanes že tako, da njihovo urejanje še zdaleč ni odvisno zgolj od želja in pripravljenosti sodelovanja v posameznih krajih. Ker so urejali telefonsko omrežje v sodelovanju z vidonskim Domom za obrambno usposabljanje, zdaj pričakujejo, da se bo sodelovanje nadaljevalo tudi pri asfaltiranju ceste. Prvi korak k lepšemu cestnemu vsakdanjiku Kovačevec pa bo storjen že poleti, ko se bo v teh krajih razlegal brigadirski ho-ruk. Brigadirji zvezne mladinske delovne akcije Goričko 88 bodo, kot je že običaj, kopali obcestne jarke.
Naš gostitelj je vse opisano pripovedoval z veliko poznavanja, tudi ljubezni do vasi in dogajanja v njej, čeprav je po lastnih besedah »prišlek«, saj je pri hiši zet, sicer pa prihaja iz Bodo-nec. To, da tudi Bodonci so podobna gorička vas, kjer je življenjski utrip podoben kovačevske-mu, kjer so njihove misli še vedno največkrat namenjene zadevam, ki so bile pravkar opisane — telefon, cesta, gasilstvo, avtobus, zbiralnica mleka in podobno. Večino tega so mestni miselni vzorci že prerasli. Vendar pa to še ni vzrok, da bi vaške probleme zavračali ali jih sprejemali, kot manj pomembne. Stoletne zaostalosti (da ne bo pomote: zgolj v gospodarskem smislu) Goričkega so najmanj krivi Goričanci sami. Veliko je bilo okoliščin, ki so te dobre ljudi onemogočale, da bi bil njihov razvoj tako hiter kot v urbanih okoljih. A vse to ima tudi svojo svetlo plat: ob navideznem zaostajanju za splošnim družbenim razvojem jim je ostalo veliko tistega, kar v sodobnem življenjskem utripu zaman iščemo. Goričanci so še vedno odprtih src in prešerno gostoljubni. Kljub časovni stiski, ki vse bolj pesti tudi vaška naselja, Franc Dervarič trdi: »Nič ne de, če smo se malo pogovarjali. Kmet mora imeti za lepo besedo vedno dovolj časa in pri naši hiši ga imamo.«
Bojan Peček
TELEVIZIJA — V mnogih zaselkih Lendavskih in Dolgovaških goric ne morejo spremljati programe tv Ljubljana. Pred kratkim so si v enem zaselku postavili veliko anteno, signal pa po kablih speljali v 20 gospodinjstev.
preostalo nič drugega, kot da smo poklicali na pomoč komunalnega inšpektorja, ki je doslej izdal že skoraj 1700 odločb, s katerimi je naložil lastnikom vinogradov, naj končno uredijo pred svojimi zemljišči oziroma kletmi obcestne jarke, posekajo grmičevje. Če tega ne bodo storili do 20. maja, potem bomo najeli delavce in mehanizacijo pri Gidosu in dela opravili na račun teh lastnikov.«
V krajevni skupnosti Gorice si torej prizadevajo, da bi čim prej posodobili vse ceste v zaselkih, da bi že v krajšem času podaljšali vinsko cesto, ki vodi od lendavske cerkve do Piramide, zdaj pa bo peljala mimo Kranjčeve zidanice v zaselek Benec in do ceste Lendava—Čentiba. Omogočen bo krožni promet. Poslej bodo Lendavske in Dolgovaške Gorice še privlačnejše in zato bo toliko večje zanimanje za gradnjo. Pa ne le za kleti in počitniške hišice, ampak tudi za redne stanovanjske objekte, saj so določeni deli tudi zazidalni okoliši.
Š. Sobočan
LJUTOMER
Delovna organizacija za komunalo in storitve Komgrad, p. o., Ljutomer
objavlja prosta dela in naloge:
referent nabave in skladiščnega poslovanja
Pogoji:
V. stopnja izobrazbe, ekonomski ali komercialni tehnik in 2 leti delovnih izkušenj pri sorodnih delih.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Komgrad Ljutomer, Glavni trg 13.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku roka za vlaganje prijav.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljutomer
POPRAVEK
V objavljenem natečaju za dodelitev posojil iz vzajemno združenih sredstev (Vestnik štev. 16, 28. 4. 1988) je v I. točki napačno navedena natečajna vsota, poleg tega pa je odveč prva alinea. Zato se v I. točki natečaja črta prva alineja, druga pa se spremeni in se glasi:
— najmanj 50,000.000 za novogradnjo oz. nakup stanovanja
STRAN 8
VESTNIK, 12. MAJ 1988
kulturna obzorja
OB RAZSTAVAH V MARIBORSKEM SALONU ROTOVŽ IN LJUBLJANSKI MODERNI GALERIJI
Čeprav pomurska regija premore več likovnih ustvarjalcev kot zgolj četverico, ki sodeluje na letošnji društveni razstavi mariborske podružnice Društva slovenskih likovnih umetnikov, pa vendarle kaže opozoriti na nekatere ustvarjalce, ki si pridobivajo vse več ugleda v širšem slovenskem prostoru, čeprav ne moremo dajati prevelikega pomena določenim formalnim okoliščinam, ki vplivajo na odločitve pri podeljevanju nagrad in priznanj, je vendarle zadoščenje, če jo prejme ustvarjalec, katerega delo pomeni v sodobni likovni produkciji relativen umetniški dosežek.
Na že tradicionalni vsakoletni razstavi članov Društva likovnih umetnikov Maribor se letos predstavljajo štirje pomurski umetniki: s skulpturami kipar Ferenc Kiraly, s slikami pa akademski slikarji Sandi Červek, Jože Denko ter Vladimir Potočnik. Ob sicer skromnem odzivu članov društva — to pa se seveda kaže tudi v kakovosti razstavljenih del — bi težko govorili o kakem pomembnem premiku od lanske razstave. Še vedno namreč velja nekakšno »demokratično« pravilo, da na razstavi enakovredno predstavijo artefakte ustvarjalcev, ki pošljejo svoja dela. Takemu konceptu se je seveda — in to se bo v prihodnje moralo zgoditi — težko izogniti; kajpak bi kazalo opozoriti na lansko razstavo ljubljanskega društva, ki je v zasnovi razstave izbiralo ustvarjalce, katerih delo — vsaj generalno — se uvršča v umetniško snovanje znotraj abstrakcije. Temu zgledu, ne čisto dobesedno, bi prav gotovo lahko sledilo tudi mariborsko društvo.
Pisanost, raznoterost razstavljenih del narekuje spremembo v prid formalno enotnejšemu vpogledu v likovno ustvarjalnost v severnovzhodni Sloveniji.
OB MLADEM SOBOŠKEM ODRU
BOEING, BOEING
Nagli verbalni in situacijski (komični) preobrati v komediji Marca Camalettija Boeing, boe-ing so bili temeljne opornice režiserke Cvetke Jošar, ki je to lahkotno veseloigro postavila na oder z učenci soboškega SCTPU-ja morda prav s tem namenom. Pa ne le to: režiserka se je predobro zavedala občinstva, igra je bila predvsem namenjena šolam, pa tudi izkušenosti lastnega gledališkega ansambla, kajti zdi se, daje bil tekst nalašč pisan za prve nastope. Sama zgodba je sila preprosta: Bernard (Arpad Norčič) istočasno snubi tri zaročenke — stevardese, Američanko Jane (Darja Zobarič), Francozinjo Jacqueline (Nataša Brulc) in Nemko Judito (Mateja Forstene-rič) ter spretno krmari svojo ljubezensko pustolovščino po zakonih dramaturgije molierovske komedije s prijateljem Robertom (Miran Frumen), dokler nazadnje ne izvisi in ostane le pri Jacqueline. Gledalec, vajen gledališča, se bo seveda koj spomnil že
mnogih znanih komedijskih prijemov, ki so reševali kočljive položaje, tako da je vloga služkinje Berte (Sonja Zver) pravzaprav le rešilni arhetip, kakršnega zasledimo tudi v dolgoveznih ameriških soap operah (Dinastija, nekoč Mestece Peyton .. .) Seveda je bil konec povsod pričakovan, dramski lok je docela obvladoval in narekoval dramsko napetost, ki pa je zaradi neizkušenosti akterjev mnogokrat zanihala.
Drugače pa je igrica izzvenela
»ZAKAJ TAKO?«
Možnosti je seveda veliko, tudi ob tem, da »a priori« ne bi šlo za zavračanje ustvarjalcev, katerih delo morda ni več del sodobnega likovnega utripa, po svoji umetniški pričevalnosti pa je lahko daleč pred deli nekaterih trendovsko naravnanih ustvarjalcev. Vsekakor bi prav med ustvarjalci, ki so člani društva, lahko prišli do nekaterih pobud, saj prednjačijo tudi zunaj tega prostora.
Med kakovostne dosežke sodijo dela pomurskih ustvarjalcev, ki so v zadnjem času navzoči — tako rekoč — v vsem slovenskem kulturnem prizorišču. Ni torej naključje, prej bi lahko rekli plod trdega dela, da puščajo za sabo sled, ki postaja samosvoja in prepoznanljiva; ne več samo kot del neke kulturne sfere, marveč čisto avtentično v sodobni umetnosti. Zategadelj nagrade, ki sta jih na društveni razstavi prejela Vladimir Potočnik in Sandi Červek, toliko bolj razveseljujejo.
Ce bi za mariborsko razstavo veljalo omeniti — po kakovosti — Červeko-vo delo kot tisto, ki presega raven povprečnosti, bi lahko za razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani dejali, da premore množico dobrih del, predvsem mlajše generacije jugoslovanskih slikarjev. Skupina avtorjev je namreč pod delovnim (študijskim) naslovom Kontrolirana gesta (v slov. /Moderna galerija/ v prevodu: Nadzorovana gesta), v primeri novega informela in abstraktnega ekspresionizma, izbrala štirinajst slikarjev iz jugoslovanskih republik. Slovenijo so zastopali Brane Sever (izbor Jure Mikuž) ter prekmurska slikarja Sandi Červek in Marjan Gumilar (v izboru Mete Gaberšek-Prosenc). Razstava, ki je bila najprej na ogled v Koprivnici, sedaj v Ljubljani, se v maju seli v Maribor, septembra v Sarajevo, oktobra pa bo na ogled na Reki. Čeprav je naslov razstave dokaj široko opredeljen, kaže problematiko razstavljenih del še na dosti več možnih formalnih opredelitev; vsekakor predstavljajo teze strokovnjakov resnično neki širok okvir (vsaj za študijo Mete Gaberšek-Prosenc, ki jo posveča delom Marjana Gumilarja in Sandija Červeka /Drama slikovne površine/), ki ga bo mogoče v prihodnje še doreči, morda pa se bo pri tem izkazalo, da bo delo teh ustvarjalcev možno poimenovati znotraj kompleksnejšega termina. Dejstvo je, da do neke mere ustreza prav slikarstvo Červeka in Gumilarja »slikarstvu kontrolirane geste«, čeprav bi bilo v filozofskem diskurzu nujno razširiti in upoštevati večplastnost kreativnih vzgibov obeh slikarjev. Vsekakor predstavljata oba slikarja na razstavi dela, ki sodijo med najboljša, in gotovo pomeni njuno slikarstvo korak naprej ne samo v slovenskem, ampak tudi jugoslovanskem prostoru.
Janez Balažič
»Ne vem, zakaj v našem mestu sploh ni več prijaznih ljudi. Lahko bi se vsaj malo zanimali za grajsko knjižnico, v kateri že dolgo ni prostora za knjige. Nekatere knjige ležijo kar na tleh. Če pa kakšno vzameš s police, pade še katera zraven. Police so res zelo natlačene. Se bo kaj spremenilo?«
Tako je zapisala Petra iz Murske Sobote v 30. številki Pionirskega lista vprašanje pod rubriko KJE ME ČEVELJ ŽULI. Zakaj tako, so se spraševali na zadnji seji tudi člani programskega sveta za knjižnično dejavnost Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti, ko so (kolikič že!) ponovno iskali možnosti za vsaj začasno rešitev poglavitnega problema — pridobitve dodatnih prostorov za domala ogroženo delo oddelka 2, Pionirske knjižnice v gradu.
Pionirski in splošnoizobraževalni oddelek delujeta v stisnjenih, zatohlih, že ničkolikokrat obnovljenih in zakrpanih prostorih v soboškem gradu, brez potrebnih sanitarij. Nekaj podatkov iz statističnega poročila PIŠK-a o dejavnosti v lanskem letu: 42.000 obiskovalcev, nad 61.500 izposojenih knjig, sedem literarnih razstav z nekaj sto obiskovalci vsaka, 32 ur pravljic z nad 400 mladimi poslušalci, 4412 na novo obdelanih knjig. Vse to v splošnoizobraževalnem in pionirskem oddelku na vsega 217 m2 prostorske površine! Čeprav so mnenja o statističnih podatkih včasih deljena, pa preprost račun pove, da se na teh dobrih dvestotih kvadratnih metrih dnevno obrne nad 120 obiskovalcev, to pa predvsem mladih, tistih, za katere velikokrat patetično trdimo, da so naša prihodnost, naša edina skrb in upanje ... Po drugi strani pa jim knjigo, to še vedno najcenejšo in najbogatejšo kulturno dobrino ponujamo tako, da se mora smiliti Petri in njenim vrstnikom . . .
Prizadevanja Kulturnega centra za rešitev te zadeve so bila — lahko rečemo — že vsa leta velika, zadnje čase (ob izselitvi bolnišničnih oddelkov v novo kirurgijo) celo up zbujajoča — takšne pa so bile tudi obljube, v prvi vrsti izvršnega sveta soboške občine, da bo problem v najkrajšem času rešen. »V igri« so bili prostori invalidskih delavnic, ki naj bi bili izpraznjeni s preselitvijo v staro kirurgijo, nakazana je bila možnost uporabe prostorov Kluba mladih v gradu, ki naj bi se prav tako nekam nameraval preseliti . .. Tresle so se gore . .. nazadnje pa je bilo pred kratkim v soboških »vladnih organih« dokončno pokopano vse upanje prizadevnih knjižničarjev, preko njih pa tudi Petre in njenih vrstnikov. Nove (stare) izpraznjene prostore bolnišnice ali invalidskih delavnic bo mogoče
Množičnost in kakovost
V soboto so se predstavili v Črenšovcih na občinski reviji folklornih skupin plesalci iz 11 kulturnih društev. Plesali so slovenske in madžarske ljudske plese ter navdušili gledalce, ki pa jih žal ni bilo veliko. Nastope je spremljala_ komisija, ki jo je vodil Boris Žalik. Po prireditvi so pripravili pogovor, na katerem so ocenili plesalce in vodjem skupin predlagali, kaj je treba še popraviti. Splošna ugotovitev, ki drži za vse nastopajoče, je, da so
vsi plesalci naredili korak naprej, torej je kakovost plesanja vse boljša. To velja predvsem za mlade plesalce in tiste, ki imajo strokovno podkovane koreografe, medtem ko so starejši folkloristi, recimo z Bistrice, izurjeni zaradi večletnega plesanja v folklorni skupini. Ocenjevalci tudi niso mogli mimo glasbe; medtem ko imajo slovenske folklorne skupine žive godce, večina mad-
Folklora med najboljšimi
Minulo sredo sd se zbrali mladi folkloristi lendavske občine v TURNIŠČU na XXI. občinski reviji otroških folklornih skupin.
Živopisana povorka več kot tristo mladih plesalcev se je napotila od osnovne šole skozi Turnišče. V lepem sončnem vremenu je bila prava paša za oči. Kar osemnajst skupin domala vseh osnovnih šol, vrtca iz Turnišča in podmladek dveh kulturnih društev se je v tekočem ritmu zvrstilo na turniškem odru. Zares: tako številčne in dobre revije te vrste še ni bilo.
Domiselna razporeditev, priprava in režija, kar vse je bilo v rokah Danice Kocet (predsednice odbora
za ohranjanje ljudskega izročila pri ZKO Lendava), so samo še podkrepile učinek uspešnih nastopov sodelujočih. Mladi pozvačin je vse povabil h gledanju. Med mlajšimi skupinami so prevladovale otroške igre naših prednikov (rezultat seminarja v januarju!), vmes nekaj Re-škovih zapisov šeg in navad, pa mladi citrarji iz Genterovec, vrhunec pa seveda vrsta izredno dobrih nastopov s plesi. Predstavnica Področnega združenja folklornih skupin podravsko-pomurske regije tov. Nežka Lubej je imela prav težko nalogo, da je za nastope na območno srečanje izbrala najprimernejše Tako je poleg kakovosti, prevla-
dal tudi ta kriterij, da tokrat nastopi tista skupina, ki na podobnem srečanju še ni bila.
Najbolj je bila navdušena nad madžarsko dekliško folklorno skupino osnovne šole GENTEROVCI, ki jo vodi Helena Gaal. Poleg te je bila za nastop v Lenartu (21. maja) izbrana še prekmurska pionirska folklorna Skupina OŠ Kobilje pod vodstvom tov. Anice Trajber.
Tov. Lubejeva je že na začetku strokovnega pogovora vodij izjavila, da letos spremlja skoraj vse, kar se dogaja na folklornem področju, in je letošnja lendavska folklora daleč najboljša med občinami SV Slovenije.	R. Š. 
kulturni koledar
sproščeno in tekoče kljub rahlim spodrsljajem, igralcem se je seveda poznalo, da so prvič stopili na deske, tu in tam so le stopili iz kože in za trenutek prerasli same sebe, medtem ko je Mateja For-sterič skorajda vzdržala do konca.
Komedija, ki zadovolji širše občinstvo, njemu je bila tudi namenjena, zahtevno pa se posladka le tu in tam. In za mlade entuziaste je to pravzaprav zelo veliko.	Milan Vincetič
dobiti le za dokaj mastne denarce, ki pa jih niti soboška, še manj pa kakšna širša družbena kulturna inštitucija tako ali tako ne zmore. Da v našem mestu ni več prijaznih ljudi, bodo torej dokončno morali potrditi delavci grajskega oddelka soboške knjižnice, ki bodo v skrajnem primeru (če se vmeša tudi sanitarna ali še kakšna druga inšpekcijska služba) morali Meko stotin svojih mladih bralcev enostavno zapreti.
Sočasno pa si delavci Pokrajinske in študijske knjižnice, katere del je ta oddelek, prizadevajo skupaj s Kulturno skupnostjo za pridobitev pogojev za matičnost, ki bi si jo zaradi svojega regijskega in predvsem obmejnega značaja ta ustanova vsekakor morala obdržati. Poglaviten pogoj za to so seveda ustrezjni (novi) prostori, dovolj velik fond glede na število prebivalstva v regiji, ustrezna kadrovska zasedba (ki ji že zdaj manjka najmanj 5 delavcev), načrtno raziskovalno delo pri domoznanski zbirki, (ki se zdaj izvaja bolj ali manj preko rednih delovnih nalog) in še kaj. Rok za dosego teh pogojev je leto 1990, že zdaj pa je jasno, da knjižnica tega ne bo mogla zagotoviti, saj vse skupaj pomeni dodatno breme beraškemu kulturnemu proračunu v občini. Glede na izvajanje kulturnega poslanstva, ki ga osrednja knjižnična ustanova v Pomurju opravlja, je zidava sodobnega knjižničnega prostora nujnost, ki je že zamujena, saj zaradi naglega ritma sodobnega življenja in številnih represij, ki uničujoče delujejo predvsem na kulturo in sorodne dejavnosti, propada in se izgublja neprecenljivo bogastvo naše kulturne ostaline. Zato so na minulem programskem svetu podprli predloge za tri pomembne sklepe, ki pa bi jih morali sprejeti tudi v okviru občine ali regije: da pri načrtovanju prihodnjega referendumskega programa dobi prednost zbiranje sredstev za kulturne namene, da izvršni svet občine prouči predlog o morebitni posebni prispevni stopnji za financiranje zidave nove knjižnice in da za to nameni sredstva tudi krajevna skupnost v Murski Soboti, saj knjižnica predvsem zadovoljuje kulturne potrebe njenih prebivalcev. Vsekakor pa se bo že v tem letu izkoristil predvideni kulturni dinar za pripravo dokumentacije za zidavo. Le ob uresničitvi teh pogojev in ob razumevanju republiških merodajnih organov za matičnost, ki bi morebiti podaljšali rok za pridobitev pogojev, če bi videli prizadevanja pri nas, bi bilo mogoče ohraniti potomcem dragoceno kulturno zapuščino.
Morda bi nas v tem primeru spet imeli za »prijazne ljudi«.	MŽ
PETEK, 13. MAJA
GORNJA RADGONA - Ob 19.00 bo v kulturnem domu otvoritev razstave fotografij-portretov študenta 2. letnika umetnostne zgodovine iz Ljubljane Borisa Gorupiča.
LJUTOMER - Ob 20.00 bo v domu kulture letni koncert mešanega pevskega zbora kulturnoumetniškega društva Ivan Kaučič in Ljutomerskega okteta.
SOBOTA, 14. MAJA
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo ob 18.00 otvoritev razstave del Bojana Golije iz Maribora.
BELTINCI — Ob 19.00 bo v osnovni šoli 17. oktober občinsko srečanje odraslih pevskih zborov in oktetov. Nastopilo jih bo enajst: mešani pevski zbor društva upokojencev pod vodstvom Francija Zvera, mešani pevski zbor kuda Lipa, ki ga vodi zborovodja Andrej Maruša, invalidski mešani pevski zbor Društva invalidov Murska Sobota z zborovodkinjo Vido Zver, mešani pevski zbor kuda Puconci z zborovodjem Marjanom Povhom, lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Pomurja, ki ga vodi Franc Zver, moški pevski zbor kuda Lipovci pod vodstvom Jožeta Tivadarja, komorni ženski pevski zbor kuda Ady Endre Prosenjakovci z zborovodjem Ladislavom Gyerekom, komorni moški pevski zbor kuda Dolinec Ganča-ni, ki ga vodi Andrej Maruša, sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote pod vodstvom zborovodje Tomaža Kuharja in komorni moški pevski zbor kuda Beltinci z zborovodjem Jožetom Grlecem. Vsak od naštetih zborov se bo predstavil z izborom treh pesmi.
GORNJA RADGONA — Ob 19.30 bo v kulturnem domu gostoval gledališki klub pri ljudski knjižnici Ormož. Predstavil se bo s komedijo v treh dejanjih avtorja Georgesa Feyde-auja Champigniol ali Vojak po sili, v režiji Milivoja Zemljiča.
NEDELJA, 15. MAJA
ŠALOVCI — V dvorani vaškega doma bo ob 14.00 srečanje folklornih skupin soboške občine. Na njem bo sodelovalo deset skupin nastopajočih, med njimi prvič člani kuda Bu-dinci s folklornimi plesi in ljudskimi pesmimi ter predvidoma plesna skupina kuda Roma s Pušče z romskimi plesi. Drugi, ki se bodo predstavili, pa so po programu: bobnar iz Šalo-vec, igrice učencev iz Beltinec in Pro-senjakovec, folklorna skupina domačinov, tamburaški orkester kuda Beltinci, folkloristi iz Dokležovja, tovarne oblačil in perila Mura, kud Jozsef Atila in folkloristi iz Beltinec z nepogrešljivo bando Kociper-Baranja.
RADENCI — Ob 20.00 bo gostovalo v kongresni dvorani hotela Radin amatersko gledališče železarne Štore s humoresko Familijarni kabaret.
razstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je še vedno na ogled pregledna razstava del Albina Lugariča, ki jo posreduje Pokrajinski muzej Ptuj.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak so razstavljene grafike akademske slikarke Zdenke Golob.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Janez Jalen — CVETKOVA CILKA (Mladinska knjiga), Evald Flisar - ČAROVNIKOV VAJENEC (Pomurska založba) in Richard Willfort — Zdravilne rastline in njih uporaba (Založba Obzorja).
žarskih folklornih skupin pleše po taktih glasbe z magnetofonskega traku, kar seveda ni pristno. Žal pa se utegne zgoditi, da bo prej ali slej (vsaj za lendavsko občino to velja) na podlagi take glasbe plesala tudi marsikatera slovenska folklorna skupina. Zdaj, ko je plesalcev dovolj, bo treba poskrbeti še za godce, saj brez njih pravega plesa pač ne more biti.	S.
HELENA RAVNIC
OTAVA
PLESALCI — Prizor z občinske revije folklornih skupin v Lendavi. Foto: Š. S.
V samozaložbi je izšla pred kratkim v Murski Soboti drobna zelena knjiga pesmi Helene Rav-riič, ki je zapisala v moto: Dala bi vam sena, a zraslo mi ni:
le šop otave pred vami leži.
V uvodni besedi zbirke pesmi, ki so jih natisnile Invalidske delavnice, pa je avtorica pojasnila, da piše pesmi že od zgodnje mladosti, v zrelih letih ni imela zanje ne časa ne navdiha, zdaj v starosti pa so ji misli kar silile v rime in v štirih letih je zaupala papirju vse, kar ji je ležalo na duši. Čeprav pesimistične, upa, da bodo pesmi našle bralce tako med bralci starejše kot mlajše generacije.
VESTNIK, 12. MAJ 1988
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Sodoben pripomoček
Malokatero početje je tako vsakdanje in samoumevno na vseh koncih sveta, kot je umivanje rok. A čeprav to počnemo pogosto in že od otroških nog, ni rečeno, da je naše vsakdanje umivanje rok dobro. Temeljito umivanje je še posebno važno v nekaterih poklicih, kot so zdravniški in gostinski, ter v živilski industriji.
Prav za ljudi, ki delajo na takih delovnih mestih, je arizonsko podjetje Pacific Biosystem izumilo stroj za umivanje rok, ki opravilo poenostavi in hkrati tudi poskrbi, da je zares temeljito, po trditvah izdelovalca neprimerno bolj, kot če si uporabnik sam umiva roke.
Stroj ima obliko manjše omarice z dvema odprtinama. Vanju vtakneš roke in nato pritisneš na
Švedske oblasti so sporočile, da grozi njihovemu glavnemu mestu Stockholmu invazija podgan, katerih glavno zavetišče je mestna kanalizacija. Zdravstveni delavci se zavzemajo za temeljito deratizacijo. Da so se te nadležne živali tako razmnožile, je krivo predvsem pretoplo vreme ...
Kot zatrjujejo nizozemski inženirji, bi lahko sončne baterije koristno uporabili za cestno razsvetljavo. Akumuta-
STRNJENO V VRSTIČKE
torji na dovolj visokih drogovih bi se podnevi polnili, ponoči pa oddajali energijo za luči. Prvi poskus se je kar dobro obnesel...
Japonci so začeli izdelovati plastične žeblje različnih barv, ki izjemno dobro prebijajo tudi najtrši les in se v njem mnogo bolje usidrajo kot kovinski. Imajo pa eno pomanjkljivost — zabijati jih je treba s posebnim pnevmatskim kladivom ...
Neka Belgijka je postavila nov svetovni rekord v cvrtju krompirja. Pri tem opravilu je vzdržala nekaj nad 78 ur in bi še dlje, če ji zdravniki ne bi odsvetovali. V tem času sta njena hči in mož olupila pet ton krompirja in tudi dosegla svojevrsten rekord ...
c/t- čo&otc' /r?«
pedal. V notranjosti naprava oblije roke z vseh strani s curki vode, ki ji je primešana antibakterijska snov. Nato s toplim zrakom roke osuši. Umivanje deluje na kožo kot nekakšen vodni boben. To spravi iz kožnih por vso umazanijo.
Primerjava čistosti rok je pokazala, da je strojni umivalnik rok za 65 odst, boljši od običajnega umivanja. V bolnišnici, kjer so napravo preskušali, so ugotovili, da umije kirurgu roke štirikrat hitreje, kot to zahteva običajno umivanje rok pred operacijo.
KAJ SE DOGAJA NAD NAMI?
Pred kratkim sta se znanstveni svet in svetovni tisk vznemirila zaradi zmanjšanega odstotka ozona v stratosferi. Kmalu pa so ugotovili, da je v nekaterih plasteh Zemljinega plašča ozona celo preveč. Sistematske raziskave, ki so jih opravili v Veliki Britaniji in na Nizozemskem. so pokazale, da se količina ozona v atmosferskih plasteh (dva do osem kilometrov nad Zemljo) vsako leto poveča vsaj za odstotek. Njegova sedanja koncentracija v troposferi še ni nevarna. vendar pa že lahko ogrozi naravo. Če bi se količina ozona dvakrat povečala, bi se temperatura na našem planetu zvišala za stopinjo Celzija.
Onesnaženje atmosfere z ozonom so prvikrat opazili v štiridesetih letih v Los Angelesu. Danes je količina ozona že prevelika. Glavni krivci so izpušni plini letal in avtomobilov. Zadnji poskusi v ZDA so pokazali, da novi letalski motorji spuščajo v zrak okoli sto različnih organskih spojin, ki povzročajo nastanek novih molekul ozona. V ameriških laboratorijih skušajo najti novo sestavo goriva, ki bi preprečevala nastajanje nepotrebnega ozona.
NAJSTAREJSA POSODA NA SLOVENSKEM
Sežanski jamarji so konec lanskega leta v jami Bestažovca pri Sežani našli kose keramike, dele človeške lobanje, koščeno šilo in druge zanimive arheološke primerke. Dele keramike in kosti so poslali v oceno strokovnjakom Arheološkega inštituta pri SAZU v Ljubljani, ki so ugotovili, da 22 kosov keramike, najdenih pri Sežani, sodi med najstarejše doslej
BOGATIJO NA RAČUN NAIVNEŽEV
Svetovni tisk čedalje pogosteje opozarja javnost na tržno piratstvo, ki se zaradi iznajdljivosti ponarejevalcev in naivnosti kupcev čedalje bolj razrašča. Pa si poglejmo nekatere zglede pobliže. Začnimo z Brazilijo, ki je prava svetovna rekorderka po ponarejenih izdelkih z lažnimi etiketami velikih in dragih firm. Ta ocena uglednega odvetnika iz Sao Paula Fernanda Ramazinija, strokovnjaka za odkrivanje ponaredkov, je zbudila veliko zanimanje brazilske javnosti, zlasti še, ker tudi uradne oblasti ne zanikajo njegovega mnenja. Policija je te dni v Sao Paulu, središču brazilske proizvodnje ponarejenega blaga, na primer odkrila velik tajni laboratorij, v katerem so iz riža in sladkorja varili antibiotike svetovnih znamk in zdravila, kot sta novalgin in anador.
Se pred nekaj leti so Brazilci ponarejali samo pijače znanih firm, zdaj
m nH bm hbbm ana 
Uveljavljanje čistejše energije
O vodiku kot energetskem viru za pogon najrazličnejših strojev od električnih generatorjev do avtomobilskih motorjev j razmišljajo strokovnjaki že dolgo časa. Po svojih lastnostih je j vodik naravnost idealno gorivo. Dovolj ga je, izgoreva 'brez škodljivih odpadnih snovi, saj sta edini »odpadek« pri izgorevanju vodika toplota in voda.
Letalo na vodik so spravili v zrak sovjetski kon: in z njim zakoličili pomemben mejnik v uporabi
struktorji S ekološko 9
sprejemljivejših virov energije, kot so sedanja fosilna goriva, predvsem seveda nafta in njeni derivati, ki poganjajo večino prevoznih sredstev po cestah, morjih in nebu našega planeta.
Pri pridobivanju električne energije bi v vodikovih elektrarnah ne dobili le elektrike, marveč kot stranski proizvod še toploto, ki bi jo lahko uporabili za ogrevanje stanovanjskih sosesk. V tovarnah, kjer bi delovne stroje poganjal vodik, bi dodatno toploto lahko izkoristil za ogrevanje prostorov in še za kaj. Velike spremembe bo vodik prinesel v promet. Avtomobili z motorji, v katerih bo izgoreval vodik, ne bodo onesnaževali okolja, kot ga sedanji na bencin in nafto. Velike evropske avtomobilske tovarne, kot sta BMW in Mercedes, že preskušajo prototipe avtomobilov na vodikov pogon.
Veliko obljublja vodik tudi v povezavi s sončno energijo. V bližini nemškega mesta Neunburg je eden od velikih strokovnjakov za energetska vprašanja dr. Ludwig Bolkow postavil raziskovalno-demonstracijsko napravo za vodikovo in elek-trolizno tehnologijo. Sončne celice, razpostavljene na 20.000 površinskih metrih, pretvarjajo sončno energijo v električno, ki poganja proces elektrolize, se pravi, da omogoča izločanje vodika iz vode. Tako dobljeni vodik imenujejo sončni vodik in predstavlja neke vrste shranjeno sončno energijo. Med prednostmi vodika je namreč tudi ta, da ga je mogoče dokaj preprosto hraniti in prevažati. Prvo stopnjo raziskav bodo v Ne-unburgu končali leta 1991.
odkrite keramične posode v Sloveniji.
Zanimivo je tudi okostje, ki so ga jamarji prav tako odkrili v rovu jame Bestažovca, v katerega vodi ozko dvostopenjsko, 434 metrov globoko brezno. Najdene kosti so ostanki odraslega človeka in domačega goveda, domače svinje, jelena, rjavega medveda in kune. Vse kosti so prekrite s
Gigantski računalniki
V nekaj letih, ko smo pri nas šele začeli uvajati računalnike, je v razvitem svetu nastala generacija novih, zmogljivejših in močnejših elektronskih strojev, ki jim pravijo, da bi jih razlikovali od dosedanjih kompjuterjev, superračunalniki. Ta čas jih deluje kakih 300, a tako njihova izdelava kot prodaja sunkovito rasteta. Se pred nekaj leti si nihče ni upal niti pomisliti, da bo prišlo v tako kratkem času do tolikšnega zanimanja in uporabe superračunalnikov, zdaj pa že opravljajo najrazličnejše naloge, od analiz zgradbe človeških mišic do prikazovanja možnega razvoja vesolja in ustvarjanja posebnih učinkov za filmsko industrijo, če omenimo le nekaj najbolj značilnih primerov uporabe.
Elektronske računalniške gigante imajo zaenkrat predvsem državne in vojaške ustanove, dostop do njih pa strokovnjaki univerzitetnih in razvojnih središč. Toda zanimanje zanje kažejo tudi v zasebnem sektorju. Izkazalo se je namreč, da je superračunalnike mogoče koristno uporabiti skoraj na vseh področjih, čeprav sojih razvili le za povsem določene namene.
Superračunalniki so plod nekajdesetletnega razvoja, ki je v glavnem potekal po dveh poteh: v razvijanju tako imenovane umetne pameti in povečevanju hitrosti in zmogljivosti obdelave podatkov. Zdaj se obe razvojni poti počasi združujeta in napoveduje se rojstvo nove superračunalniške generacije, ki bo sedanje svetovne elektronske prvake pustila daleč zadaj tako po hitrosti kot po sposobnostih.
Nevarnost trkov v nuklearke
Že dlje kot desetletje zahodnonemški varstveniki okolja opozarjajo na posebno nevarnost, ki je povezana z jedrskimi elektrarnami. Ne samo da predstavljajo podobno nevarnost za okolje kot druge nuklearke po svetu (če zdaj ne tolikšne, ko delujejo pod močnim nadzorstvom, pa potem, ko jih bodo morali ugasiti in konzervirati), dodatno so nevarne zaradi nečesa drugega. Varstveniki se boje možnih katastrofalnih trkov v nuklearke.
Na zahodnonemškem nebu je namreč zelo živahno. Ni gost samo potniški zračni promet, marveč tudi vojaški. Na ozemlju ZR Nemčije je precej natovskih vojaških baz, na nemškem nebu, kot ugotavljajo, pa poteka neprimerno več vojaških vaj kot v drugih državah. Ker pri letalskih manevrih vojaška letala letajo tudi zelo nizko, bi kaj lahko prišlo do nesrečnega trčenja letala v nuklearko in do poškodb, ki bi resno ogrOzile okolje in ljudi. Nuklearke so namreč postavljene na gosto naseljenih območjih.
Da to niso iz trte izviti strahovi, se je izkazalo nedolgo od tega, ko je vojaško letalo F1 strmoglavilo v gozd blizu kraja Reichdorf, 50 km od Miinchna. Letalo je eksplodiralo le kilometer proč od dveh tamkajšnjih jedrskih elektrarn.
»Jedrskemu holokavstvu smo se izognili le za las,« je dogajanje komentiral Hubert Weinzierl, predsednik varstvenikov okolja.
so precej »napredovali« — ponarejajo tudi živila, kozmetiko, gradbeni material, dele za industrijske stroje, tehnične knjige in celo slikanice za otroke. Vse to blago v glavnem prodajajo v sosednjem Paragvaju, ki slovi kot največje svetovno središče trgovine s ponarejenim blagom.
Pa poglejmo naprej: V središču Bangkoka dela 20 domačinov, v glavnem otrok ali mladoletnikov, kajti to zmanjšuje stroške proizvodnje. Izdelujejo poslovne kovčke. Uporabljajo poceni usnje in druge materiale, iz delavnice pa kovčke pošiljajo kot drage izdelke najuglednejših izdelovalcev, to je Luisa Vuittona, Cartierja, Guccija ali Dunhilla. Najpomembnejše je kajpada ime. S pomočjo letečih trgovcev proda ta bangkoški izdelovalec mesečno več sto prestižnih usnjenih izdelkov. Kupci so pretežno turisti iz Evrope, ki ne razmišljajo, ko
sigo in dobro ohranjene. Na treh kosteh domačih živali so našli sledi noža, na divjih pa sekire, kar dokazuje, da gre verjetno za odpadke hrane neolitskih ali poznejših prebivalcev.
Strokovnjaki so vse najdbe predali Goriškemu muzeju, jamarji pa bodo z raziskavami te jame nadaljevali, saj domnevajo, da se v breznu skriva še več zanimivih arheoloških primerkov.
jim kdo ponudi v Evropi tako cenjeno blago za več kot desetkrat nižjo ceno.
Nič drugačna ni slika na ulici v Manili, kjer mladi Filipinci tujcem prodajajo očala z zagotovilom, da gre za »originalni porsche design« ali »carrera-ferrari«.
Tudi v Seulu v Južni Koreji turiste dobesedno oblegajo prodajalci športnih copat puma, fila ali nike.
Naj gre za očala ali ure, usnjene izdelke ali majice, parfume ali zobno kremo, tržno piratstvo se tukaj bohoti in trgovina s takšnim blagom cvete bolj kot kdaj. Poznavalci ocenjujejo, da izdelajo na tem koncu sveta takšnega blaga v vrednosti med 60 in 70 milijardami dolarjev. Eldorado ponarejevalcev je postala, kot kaže, jugovzhodna Azija, kjer živi od tega že velik del prebivalstva. V Maleziji, Tajski, Indoneziji, Singapurju in na Filipinih so zaradi velike revščine in majhnega družbenega proizvoda stroški ponarejanja zelo nizki in zagotavljajo velike dobičke. Svoje pa prispevajo tudi milijoni turistov, ki iz leta v leto množičneje odhajajo na ta konec sveta in nasedajo preprodajalcem. Omeniti pa moramo še nekaj, namreč da ti tržni pirati v jugovzhodni Aziji ne živijo v strahu pred policijo ali carino.
Malezijska vlada je sicer že napovedala, da bo še letos reformirala zaščitne pravice za določeno blago. Toda doslej tega tukaj še nihče ne jemlje dovolj resno.
Tako v Džakarti kot Bangkoku vlada tihi dogovor, kajti povsod se zelo dobro zavedajo, da je tržno piratstvo za gospodarstvo koristno.
Da pa tržno piratstvo ne prinaša le golih dobičkov, ampak originalnim izdelovalcem milijonske izgube, ga sploh ne skrbi. Bangkoški minister, pomočnik generalnega direktorja ministrstva za trgovino, imenuje to kratko malo »porazdelitev bogastva«.
Spodbujanje rasti z magnetom
Še en japonski čudež: Raziskovalec Fudjio Šimazaki iz lastnega istoimenskega podjetja za semena je ugotovil, da magnetno polje pomaga pri hitrejšem vzkli-tju in bogatejši žetvi.
Šimazaki je z elektromagnetom »namagnetil« posevke fižola in soje, magnetno polje pa je bilo desettisočkrat močnejše kot zemeljsko. Rastline so hitreje vzklile (soja v devetih dnevih namesto v enajstih, podobno tudi fižol), potem pa so rastle z nadnaravno hitrostjo. Tako so lahko obirali fižol že po štiridesetih dnevih (namesto po dvainpetdesetih), pridelek pa je bil občutno večji, kot če bi fižol rasel v normalnih razmerah; sojo pa so lahko obrali po sedemdesetih dneh namesto po dvainosemdesetih. Rastline so bile bujnejše in veliko večje kot na najboljših plantažah s klasičnim načinom obdelovanja.
Poleg tega še to: Šimazaki trdi, da so rastline iz namagnetizira-nega semena odpornejše in se manj kvarijo. Nečesa pa nismo mogli izvedeti: koliko stane takšen način nagle rasti.
Janko Stolnik
Silva in šestdeset ribičev
Če bi radi ribiču med potrpežljivim čakanjem na plen naredili uslugo, se mu tiho izognite . . . Tega mi ni povedala Silva, ki je v Rakovcih med šestdesetimi ribiči edina predstavnica ženskega spola. ampak eden starejših, ki me je opozoril nanjo.
Silvo Pok je za ribištvo in gibanje v čistem naravnem okolju že v otroštvu navduševal oče, vnet ribič in poznavalec dobrih lovišč. Rada ga je spremljala in opazovala, včasih pa je tudi sama poskusila kaj ujeti. Pri tem se je prepričala, da pri ribolovu ni odločilna le sreča, tudi znati je treba kaj pa potrpežljiv moraš biti. Pse to se je počasi vcepilo vanjo in pred šestimi leti je postala redna članica temeljne
enote Ribiške družine Murska Sobota. Kakšnih velikih trofej nima, zato pa se čedalje bolj uveljavlja . na tekmovanjih. Lani je na republiškem prvenstvu zasedla tretje mesto in se tako uvrstila v žensko ekipo, ki se bo julija udeležila zveznega tekmovanja v Prištini, letos pa je postala tudi pomurska prvakinja. Oh pripravah na tekmovanja in tajniškem delu v ribiški družini pa še vedno prihrani čas tudi za športni ribolov, čeprav je dobrih in neokrnjenih lovišč tudi v svetu ob Muri čedalje manj. Tam, kjer bagerji in tovornjaki z ropotom ne trgajo tišine, so svoje opravili ljudje z divjim odlaganjem vse mogoče navlake in spuščanjem najrazličnejših odplak. Preostane torej predvsem Mura, ki tudi ni preveč čista, kakšna opuščena gramoznica ali pa Ledavsko jezero. Ribiči sicer opozarjajo, tudi počistijo kaj manjšega, vendar so pri tem preveč osamljeni.
Še preden sva s Silvo končala zanimiv klepet, je ob bakovski gramoznici spet zarjovel bager. Tiho je izdahnila: »Tudi ta gramoznica bo za lep čas odpisana . . .«
STRAN 10
VESTNIK, 12. MAJ 1988
za vsakogar nekaj
PRIPRAVE ZA PEČENJE IN
KUHANJE V NARAVI

LISTNE KORENINICE
i caz.eni
Wot
7

Eden od načinov razmnoževanja afriške vijolice je z listnimi koreninicami.
V plitko stekleno posodo nalijemo do dve tretjini prekuhane in ohlajene vode. Na dno damo dve do tri grudice lesnega oglja zaradi dezinfekcije vode.
Slika A: Pokrijte posodo z aluminijasto folijo in jo zavežite. Na foliji napravite nekaj lukenj.
। Slika B: Zdrave in močne liste afriške vijolice s peclji, dolgimi okoli 5 cm, postavite skozi luknjice na fo-
Slika C: Po štirih tednih se bodo pojavile nežne koreninice in nato male bilke.
Slika D: Ko bodo imele bilke 4 do 5 lističev, jih presadite v lončke. Potem odrežite stari list.
Hitreje, lažje, boljše,
cenejše
Lepo vreme vas čestokrat zvabi v naravo. Če ste malo iznajdljivi, si lahko pripravite preproste naprave za pečenje in kuhanje, če povabite še prijatelje, bo pojedina slajša. Tisoče načinov je, da si kuhanje in pečenje olajšate, nekaj vam jih predstavljamo.
Pomagaj si sam
Iz pipe kaplja, na preprogi je madež, vrata škripljejo, stoli so majavi — same drobne nevšečnosti, ki nam kvarijo dan. Niso pa še vzrok za paniko. Z nekaj nasveti boste kar hitro opravili z njimi.
Odtoki v kuhinji in kopalnici: Poznamo dva osnovna odtočna sifona, ravnega in zavitega, imenovanega sifon S. Oba služita istemu sistemu: po splakovanju ostane na dnu nekaj čiste vode, da preprečuje neprijeten vonj iz odtoka. Ravni sifoni in sifoni S so sestavljeni, zato jih lahko odvijemo z roko; če ne gre, si pomagamo s krpo, da ne poškodujemo kroma, in s kleščami (francozom). Pri čiščenju debelejše nesnage si pomagamo z upogljivo žico, nato poplaknemo z vodo. Vse to opravljamo nad vedrom. Kemična čistila so primerna za sprotno čiščenje, pri večji zamašitvi pa bi razširjanje plinov lahko poškodovalo cevi.
Kopalna kad in umivalnik: Mila, šamponi, kopalne soli kaj lahko poškodujejo lošč. Temeljito izpiranje kadi po kopeli prepreči škodo, ostra čistila dosežejo ravno nasprotno. Stik med kopalno kadjo in steno (iz ploščic) je često pomanjkljiv. Špranje moramo pravočasno zamazati. Primerni in potrebni material dobimo v trgovini. Špranje med umivalnikom in steno so navadno ožje, tu si lahko pomagamo s silikonom. Po možnosti pa si priskrbite profile iz umetne snovi, ki bodo zaščitili stik med steno in kadjo oziroma umivalnikom. Gibljiva pipa armature se maje, voda uhaja zgoraj in nabira se kamen. S kleščami in krpo odvijte matico in vložite namesto starega novo tesnilo.
Lubenice tudi na našem vrtu
Mnogi se sprašujejo ali je mogoče v naših krajih gojiti lubenice, ali kot se ji latinsko reče citrus vulgaris. To je rastlina, ki najbolj uspeva v suhih vročih področjih. V teh področjih tudi plodovi najprej dozorijo in dosežejo veliko težo. Mnogi so poskušali vzgojo lubenic tudi v naših krajih. Veseli so bili, če so vzgojili vsaj 2 do 3 kilograme težke lubenice.
Izkušnje kažejo, da je treba lubenice pri nas vzgajati na poseben način. Tako seme lubenice posejemo v lončke za rože že v začetku aprila in jih vzgajamo v toplih svetlih prostorih; Ko nastopi toplo obdobje in se ni več bati mraza jih posadimo na sončno mesto, kjer bo rastlina imela prostor za širitev v okolico. Rastlino moramo iz lončka saditi skupaj z zemljo, saj jo tako najmanj prizadenemo. Če bo poletje kolikortoliko sončno in toplo bomo v jeseni zagotovostjo pobrali vsaj 2 do 3 večje sladke lubenice po rastlini. To pa je že tudi uspeh, ki nas bo navdušil pri vzgoji lubenic v naslednjem letu.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, vsak petek v oddaji 21 232.
2.
3.
4.
5.
Bodi srečna Julija — Magnet I maschi — Gianna Naninni Točajka daj še litre tri — Brane Drvarič Dobre devojke — Novi fosili Vem — Duo Regina
Lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudiem na Kidričevi 21, telefon: 25 577, 69000 Murska Sobota.
Ko odhajate na letni dopust i kakšno daljše potovanje, imate navadno težave s hišnim cvetjem. Kdo ga bo zalival?
Več načinov je, da lahko rešite ta problem. Napolnite plastično vrečko z vodo, jo dobro zavežite, s spodnje strani pa napravite nekaj luknjic. Vrečko postavite v cvetlični lonček. Voda bo počasi iztekala in vlažila zemljo. Slika A.
Čiščenje posameznih delov pohištva v stanovanju je zelo težko s sesalnikom za prah. Radiatorje čistimo z vlažno krpo. Toda bolj bodo očiščeni, če opravite to prej s sesalnikom. To boste lahko naredili, če na cev privežete ščetko za pranje kozarcev. Slika B.
SUNKA ESTERHAZY
RECEPT ZA VAS
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu vsak petek od 18.00 do 19.00 na Radiu Murska Sobota — UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz
Potrebujete: 1 šunko težine 4 kg, dva korenčka, poriluk, glavico čebule, česen, vejico rožmarina, lovorov list, 10 zrnc popra, 7 del belega vina, 15 dkg sladkorja, 2 del ostre gorčice. Priprava: Šunko dva dni močite in menjajte vodo da izvleče sol. Očistite zelenjavo, nalijte vino s poprom in v to mešanico dajte šunko, dolijte vode po potrebi. Kuhajte 3,5 ur. V juhi se naj ohladi. Ostranite kožo in slanino. Na pari mešajte gorčico s sladkorjem da dobite gladko zmes s katero boste namazali šunko. Ko jo namažete jo zapečite v pečici vsaj 15 minut.
NASA RISBA
VAS PRIPIS
Kblgu kf gur nf jg d eoslfkjhng kfjjghur gjhodhgmgj f b vjfjfmgkmk nfhfjfkgu .md,fn,,sn,, jfhg vhnfun hfzgm gj hkfhkhnvbdg mvnj kgn nmn kgnbbdgss ,dhei vnhfsivns askfjhne vnjd hf ji
MvnbhčL ghnd disdgerdk zjghgzf nvbchsh asgd jfz emxbdjfze.Kdgsfkdzsuiezrkdgl sfsdh jdhfz dgfddat0 .
Pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 19. maja 1988 na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
— Hoče višje pa vse bolj pada, hoče biti močnejša pa je vse bolj osamljena — enako kot naš neposredni proizvajalec. (J. Madjar)
— To je roža, črnogleda roža, na bodočem nasipu murskih elektrarn. (L. Kramberger)
— Pogled na komasacijsko območje v okolici Turnišča. (J. Žalik)
— Na naši rožnati poti prednjači črna barva. (M. Metiik)
Kako dajemo umetno dihanje?
Če je ponesrečenec brez zavesti in če ne diha, je potrebno umetno dihanje. Glavo mu nagnemo nazaj, kot kaže slika, v tem položaju jezik ne zapira
dihalne poti. Začnemo z umetnim dihanjem usta na usta. Ponesrečencu prekrijemo usta z robčkom ali kosom tkanine, nato globoko vdihnemo, usta položimo na odprta ponesre-čenčeva usta, nos pa mu zatisnemo, nato izdihnemo zrak v njegova usta. Prsni koš se mu mora dvigati in spuščati v ritmu dihanja. Umetno dihanje opustimo šele takrat, ko ponesrečeni enakomerno in brez težav diha.
SESTAVIL MARKO NAPAST	VRSTA DIRKALNEGA ŠPORTA	GOŠČA, USEDLINA	FRAZA, REKLO	MUSLIMANSKI BOG	STROJNI ELEMENT Z NAVOJI	MAJHNA ISKRA	IZRAELSKO PRISTANIŠČE
SODOBNI ITAUJANSK PISATELJ (ALBERTO)							
VISOK PIRAMIDAST STEBER IZ KAMNA							
ŽENSKA, KI TOČI VINO V TOČILNICI							
DRUGO IME ZA PTIČA KREKOVTA							POVRTNINA ZA JUHE IN PRIKUHE
KOSITER				STATUA			
				KURIR, ODPOSLANEC			
GL. MESTO IRSKE GROFIJE CLARE					KOBALT		
					PEVKA KESOVUA		
TABORIŠČNIK							
RIMSKO ŠTEVILO PETDESET		ANGLEŠKO SVETLO PIVO				UMAKNITEV	SKUPINA PTIC
		GROBNICA					
AVTOMOBILSKA OZNAKA IRANA			MELODIČ-NI OKRAS	SKUPINA ŽUŽELK			
				OTOK V ALEUTIH			
NEPRIJETEN POLOŽAJ, STISKA							
MOČAN EKSPLOZIV							
NADZE-MEUSKA GROBNICA V EGIPTU							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Skansen, Kuverta, aranžer, Nera, RK, DN, Dino, Ito, niz, N, kasta, Atene, vinarna, IM, Nair, jonatan, Ares, SO.
VESTNIK, 12. MAJ 1988
STRAN 11
križem po naših šolah
Naš razred
Moj razred šteje 10 punčk in 10 »pubijev«. Med seboj smo povezani v skladno celoto. Res, da smo slabi po uspehu in vedenju, po medsebojnih odnosih pa smo za vzor vsem. Tovariši učitelji pravijo, da smo obupni, da takšne generacije še ni bilo v zgodovini naše šole. Čeprav razred ni številčno močan, smo vzgojili obetavne športnice in športnike. Dobro se razumemo, pomagamo si, če je treba, tudi prišepetavamo in prepisujemo, saj dobivamo težke naloge in rešiti jih znajo le najboljši. Poznamo tudi mnogo načinov »švinglanja«. Drugače smo neraz-družljivi, radi smo skupaj in se zabavamo. Rada imam te zabavne, prisrčne »pubije« in te zabavne punčke, saj mi ta klapa pomeni drugi dom.
Tatjana Škrlec, 8. raz. OŠ Kapela
Zastava
Modra — kakor morje in nebo.
bela — kakor sneg, rdeča — kakor kri, ki prelita je bila, za naše boljše, srečne dni. Na sredi rdeča zvezda še žari' in s ponosom kliče v svet: »Domovina, svobodna si!«
Darja Flisar, 5. a OŠ Štefan Kuhar-Bojan Puconci
Krajevna skupnost Bistrica
Krajevna skupnost Bistrica zajema tri vasi, in sicer so to: Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica in Srednja Bistrica. Ima okrog 2.100 prebivalcev. Meji na občini Ljutomer in Murska Sobota, pa tudi z republiko Hrvatsko; meja je reka Mura, čez katero so leta 1975 zgradili most. Reka Mura je zelo umazana, nasploh pravijo, da je ena najbolj osnesnaženih rek v SR Sloveniji. Potrebne bi bile čistilne naprave, za katere pa, kakor se ve, ni denarja. Govorilo seje tudi, da se bo delala hidroelektrarna na reki Muri, kar bi škodovalo ribam, njivam, s tem vzporedno tudi kmetijstvu. Za enkrat je gradnja odložena. Enkrat letno KK SZDL skliče zbor občanov, kjer razpravljajo in rešujejo pereče probleme, ki se pojavljajo v KS, potrjujejo zaključni račun in sestavijo program dela za vsako leto.
Program dela KS za leto 1988 je:
— dokončanje druge faze telefonskega omrežja
— asfaltiranje cest
— gradnja ulične razsvetljave
— ureditev lokacije za gradnjo otroškega vrtca.
Glede izvajanja tega programa se pojavljajo razni problemi, npr.: nesporazum pri računih za telefonsko omrežje .. .
V naši KS je večina prebivalcev kmečko-delavskega stanu, kar je značilno za naše kraje. Večina delavcev je zaposlenih, popoldne pa še obdelujejo zemljo. Na delo se vozijo v bližnja mesta, in sicer v Lendavo, Mursko Soboto in Ljutomer, kamor imajo tudi zagotovljena javna prevozna sredstva — avtobus. Precej naših vaščanov pa je še na začasnem delu v tujini in se le počasi vračajo, ker imajo doma slabe možnosti za zaposlitev, pa tudi zaslužek je majhen v primerjavi z njihovimi plačami v tujini.
Vsaka vas ima svoj gasilski dom in trgovino, šolo, vrtec in enotne kmetijske zadruge pa so za celotno KS zgradili na Srednji Bistrici.
KS Bisrica ima tudi turistično točko, ki pa ni ravno vabljiva za turiste. Temu primerna je bila turistična bodeča neža v letu 1986. Kolišče Bobri bi morali temeljito obnoviti, kajti sicer bo čez čas razpadlo, vendar bi bila potrebna velika vlaganja za obnovo, za kar pa v KS ni denarja. Zato bi bilo najboljše, če bi ga prodali kakšnemu privatniku, ki bi ga obnovil.
V KS aktivno deluje tudi več društev, in sicer: Gasilska društva, Kulturno društvo Ferdo Godina, Turistično društvo, Športno društvo in Kajak kanu klub.
Vsi si želimo, da bi v KS Bistrica odpravili vse probleme in rešili razna druga vprašanja.
Upajmo na uspeh!
Boštjan HREN, 7. raz.
OŠ Prežihov Voranc, Bistrica
Prvi maj
Praznovali smo prvi maj in na vasi to bil je pravi raj. V gaju kukavica je zapela, narava se v zelenje je odela. So plesni odri zaživeli, ljudje se v krogih zavrteli. Plesali so stari, mladi in vsi so se imeli radi.
Praznovali smo prvi maj in na vasi to bolj je pravi raj. Zapeli smo pesem si veselo in po praznovanju spet odšli na delo.
Marjeta Horvat.
7. b, OŠ Bakovci
Trenutek ljubezni
Tiho prišel si s smehljajem na ustih.
Z roko pomahal v pozdrav in veter zapihal je preko daljav. Težko je smejati se v veter, težko je pozabiti, da sonca ne bo.
Kakor izgubljena sreča.
kakor tiho hrepenenje, kakor sen oči,
kot spomin na te, ki te ni.
Jasna Poljanec, 7. raz.
OŠ Veržej
Nova hiša se je brž sesula
Velikokrat sem brez dovoljenja staršev odšel na potep. Mnogokrat sem doživel tudi kaj zanimivega.
Nekega dne sva se s prijateljem odpravila v gozd; kar tako, na potep. Bil je lep dan, v vejah krošenj je šumel veter. Bilo nama je prijetno, toda kmalu sva se začela dolgočasiti. Prijatelj je bleknil, samo da nekaj predlaga, da si lahko pač zgradiva hišo. Ko nas bo več, se bomo lahko v njej igrali. Takoj sem bil za ta predlog in zagnala sva se proti smetišču. Kartonske škatle so bile primerne za tla in stol na treh nogah je bil še tudi uporaben! Našla sva tudi staro sekiro brez ročaja. Pričela sva delati. Kmalu sem našel primerno palico za sekiro in pričel sekati tanka drevesca. Prijatelj se je zopet odpravil na smetišče, ker je na njem odkril polivinilasto folijo, ki bi prišla prav za streho. Tako sem ostal sam. Pri vsakem drugem zamahu mi je sekira padla z ročaja. Kmalu se je vrnil tudi prijatelj in nato je šlo hitreje. Hiša je kmalu stala, le še nekaj lepotnih napak je imela. Žal nisva imela časa, da bi jih popravila. Ko sem namreč hotel stopiti vanjo, se je podrla name. Prijatelj se mi je režal, jaz pa sem stokal pod kupom kolov in vejevja. Končno se je le spomnil, da me je pomagal izvleči. Roka me je močno bolela, vendar ni bilo nič hujšega. Povrh vsega pa sva ugotovila, da se je dan že nagnil k večeru, zato sva se kar se da hitro pobrala domov. Doma me je že čakala kuhalnica — v mamini roki. Ni mi bilo prijetno. Naslednjič sem raje prosil za dovoljenje. Dušan Vučak, 6. raz.
OŠ Negova
Pogovor
— Oče, kaj je to vojna, ki po svetu vihra?
— Veš, sinek, to je hudoba našega sveta.
— Oče, kaj pa svoboda, ki tu prevladuje?
Veš, sinek, to jelepota, ki s hudim tekmuje.
— Oče, kaj pa domovina, kjer jaz sem doma ?
— Veš. sinek, to pa tvoj dom je, ki rad ga imaš, življenje zanj daš.
Mateja Norčič, 7. a OŠ E. Kardelj M. Sobota
Spomin na NOB
Bilo je 20. marca 1945. Družina se je zbrala pri večerji, ko se je nenadoma oglasil pes na dvorišču, kmalu pa ob oknu tihi klici. Družina je onemela. Bili so to nemirni časi. Oddahnili so si, ko je babica prepoznala glas prijatelja Zadravca. Hitro so odprli vrata in še skrb-neje zagrnili zavese na oknih. Stekel je prijateljski pogovor o delu na kmetiji in še in še ... Urini kazalci so se bližali enajsti, ko so se oprezno odprla vežna vrata in skupinica je izginila v noč.
Babica je pogledala po kuhinji, ostali so odhiteli v posteljo. Tedaj zaslišijo pok in rafal v smeri vasi. Vsi so planili k vhodnim vratom — a nihče se jih ni dotaknil. Vedeli so, da se je zgodilo najhujše. To noč ni nihče pri hiši spal.
Naslednji dan so izvedeli:
— Nemci so postavili zasedo, na klic, naj se ustavijo, Franc ni reagiral: rafal iz nemške brzostrelke je opravil svoje, ostale pa so Nemci izpraševali in hoteli izvedeti kaj več o partizanih. Zaslišanje je bilo neuspešno, zato so jih izpustili.
Spomin na ta dogodek s praga svobode je vklesan v obeležje z
besedami:
»Žrtev fašističnega terorja FRANC ZADRAVEC
z Rožičkega vrha je bil na tem mestu dne 20. 3. 1945 od okupatorjeve krogle zadet.«
Sabina Belec OŠ Jože Kerenčič Gornja Radgona
BOKS — Narisal (linorez) Boštjan Vučko, 6. raz. OŠ Turnišče.
dopisniki so zabeležili
Proslava in podelitev priznanj OF
V sredo, 27. aprila, je bila v dvorani zadružnega doma na Cvenu proslava v počastitev dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 1. maja — praznika dela ter spominska manifestacija ob 45. obletnici smrti skojevke Nade Rajh z Mote.
Slavnostni govornik je bil predsednik KK SZDL Cven Karol Rudolf, ki je obenem podelil priznanja OF z bronasto značko: Kulturnemu društvu Cven za aktivno in ustvarjalno delo v kulturi, Petru Žibratu z Mote za dolgoletno in aktivno delo v kulturi,
Francu Šonaji iz Krapja za aktivno delo v krajevni samoupravi, Stanku Prelogu z Mote za požrtvovalno delo v civilni zaščiti in Jožetu Grnjaku ml. z Mote za uspešno delo v Gasilskem društvu Mota.
Tričlanska delegacija je položila venec k spominski plošči Nade Rajh na Moti, v kulturnem programu, ki ga je oblikovala Jožica Marinič, pa so sodelovali člani KD Cven z recitalom in nastopom moškega pevskega zbora.
Silva Kosi
V maju se ljubezen, prijateljstvo rodi, vsaka bilka zacveti in zastave vihrajo, ponos svobodnih dni. Z majem svoboda je prišla, ki prinesla novo je življenje.
Tadeja Hanžekovič, 5. a OŠ Veržej
Kuku, kuku, kuku . ..' veselo iz gozda odmeva, kmetič nič več ne okleva, urno na polje hiti.
Stroji brnijo, za njimi se brazde vrstijo, vanje pa kaplje znoja drsijo, ki kmetu s čela polzijo.
Spet nove biljke bodo oživele, rasle bodo, zelenele, cvetele bodo in dehtele, jeseni pa sadove obrodile.
Aleksandra. 5. a OŠ TURNIŠČE
Nekateri so prvomajske praznike preživeli delavno, drugi so jo ubrali proti morju ali v planine, strastni ribiči pa so poskusili srečo in pridno namakali trnke, tako kot Štefan Zadravec iz Turnišča, član ribiške družine Lendava. Kot sam pravi, se mu je to pot ponovno nasmehnila sreča, saj je ujel v gramoznici kar 10,8 kg težkega krapa, in to v zgodnjih jutranjih urah. Foto: F. Vitez
BELTINCI
Upokojenci o svojem delp
Nedavno so se na razširjeni seji sestali člani izvršilnega in nadzornega odbora Društva upokojencev Beltinci. Osrednja točka dnevnega reda je bila priprava na volilno konferenco. Sklenili so, da se bodo upokojenci sestali 29. maja, razpravljali o dosedanjem delu in si zadali naloge za prihodnje obdobje. V društvu je tačas od 813 včlanjenih le nekaj nad 400 upokojencev. Na območju društva je tudi 430 kmečkih upokojencev, vendar jih je včlanjenih le 12.
Prizadevali si bodo, da bi v prihodnje včlanili čim več upokojencev. Sicer pa je bilo delo društva v preteklem obdobju vsestransko in pestro. Aktivno so delali.na športno-rekrea-cijskem in kulturnem področju, kjer velja predvsem omeniti mešani pevski zbor in ljudske pevke. Prirejali so tudi izlete. Beltinski upokojenci pa niso dejavni samo v društvu, marveč tudi v drugih organizacijah in društvih ter v organih krajevne samouprave.
A. H.
Dan šole na OŠ Janko Ribič
V času, ko krajani KS Cezanjevci praznujejo svoj krajevni praznik, izvaja OŠ ob svojem rednem vzgojno-izobraževalnem delu mnoge dejavnosti.
Dan pred praznikom OF je bil dan šole. Zvrstilo se je več dejavnosti. Potrebno je poudariti, da je že tradicionalni pohod pionirjev-planincev občine Ljutomer po poteh skojevca Janka Ribiča zelo dobro uspel. Tokrat so se pohoda udeležile poleg učencev OŠ Janko Ribič Cezanjevci še ekipe planincev OŠ Cvetko Golar in Ivan Cankar iz Ljutomera in ekipa SŠDU Ljutomer. Ob spominskih znamenjih v KS — na kraju smrti Janka Ribiča v Vogričevcih in pri spomeniku talcev — so se planinci ustavili, poklonili spominu padlih za svobodo, izvedli krajši kulturni program in poslušali besede preživelega borca Janeza Babiča.
Podmladkarji turističnega društva so v šoli pripravili razstavo starin. Že nekaj časa so zbirali po hišah zanimive, izvirne starine, mladi novinarji so izdali časopis Potoček, likovniki in člani tehničnega krožka so uredili razstavo likovnih in tehničnih izdelkov, recitatorji in pevci so pripravljali program za proslavo, kolesarji pa so se odločili za izlet k spomeniku v Ilovce.
Pestro je bilo delo učencev na dan šole. Vsi so bili zaposleni. Vsak pa si je svojo zaposlitev izbral po lastni želji.
Lizika Rauter
SPODNJI IVANJCI
Most do srede maja? Delavci SGP Pomurje iz Murske Sobote že nekaj mesecev gradijo most na Ščavnici v Spodnjih Ivanjcih, ki bo zamenjal dosedanjega lesenega. Do gradnje je prišlo zaradi regulacije Ščavnice, ki bo dobila novo strugo. Kot so nam povedali, bo most nared do sredine maja.
Ker je most na magistralni obvoznici Gornja Radgona— Maribor, je sedaj obvozna cesta Spodnji Ivanjci —Kapela bolj obremenjena. Tisti, ki se peljejo v Videm, Negovo in Gornje Ivanjce, pa morajo voziti tudi po cesti Negova— Ihova. L. Kramberger
Krajani Turnišča se vsako leto zberejo na prvomajskem pikniku, ki poteka v organizaciji prebivalcev Prvomajske, Gajske in Obrtniške ulice. Pogostijo slehernega gosta, in to zastonj. Krajani sami prispevajo za jedila in pijačo. Udeležence piknika že nekaj let zapovrstjo zabava narodnozabavni ansambel Varašanci, ki ravno za to priložnost odpove vse druge nastope, ki jih ni malo; kot zanimivost, tudi oni zabavajo goste brezplačno.
Prireditev je že nekaj let dobro organizirana in je postala tradicionalna. Kot je v letošnjem uvodnem govoru povedal tov. Nemec, segajo korenine srečanja daleč nazaj. V preteklosti so podobne piknike s kresovanjem prirejali pred 24. junijem za »Ivanje«, kot radi povedo domačini, vendar so s poimenovanjem ulic kresovanje in piknik prestavili na prvi maj.
Na posnetku je prizorček z letošnjega piknika.
Tekst in foto: Franc Vitez
K tej sliki, ki je bila objavljena v 15. številki Vestnika, smo dolžni opravičilo. Kristina Dolamič iz Šalinec je pred kratkim proslavljala 98. rojstni dan! V tiskarni sejo torej nehote »pomladili« za polnih devet desetletij. Jubilant-ki, ki je zagotovo ena najstarejših v ljutomerski občini, in dopisniku Francu Bračku se za pomoto iskreno opravičujemo.	Uredništvo
V Blaguškem jezeru kmalu voda
Že tri leta buri duhove Blaguško jezero, ki so ga izpraznili zaradi popravila ventila za izpust vode in ureditve prelivnega polja. Takrat so se mnogi najbolj razburjali zaradi rib, ki so pomrle zaradi nestrokovnega ulova. Ker ti kraji ne premorejo kopališč, so se jezili tudi kopalci.
Ob obisku smo srečali delavce, ki obnavljajo prelivno polje in gradijo brv. Kot je povedal delovodja Hojs, bodo lahko ribiči v jezero kmalu spustili vodo. Prej bodo morali seveda jezersko dno očistiti in poapniti, zato bi bilo prav, da bi se čim bolj organizirali in tako omogočili hitrejšo polnitev jezera. Ludvik Kramberger
STRAN 12
VESTNIK, 12. MAJ 1988
samozaščita, varnost, obramba . .
—OBČINSKA GASILSKA ZVEZA MURSKA SOBOTA----
— V OBČINI LJUTOMER: -----------------------
Krepitev podružbljanja požarnega varstva
V soboški občini, kjer deluje 133 gasilskih društev, so v preteklem štiriletnem obdobju uspešno uresničili programske naloge, dosegli napredek na področju preventivnega delovanja, izobraževanja in opremljanja, so poudarili na volilno-programski konferenci Občinske gasilske zveze Murska Sobota. V izčrpnem poročilu predsednika Ernesta Edrija in živahni razpravi, ki je bila tudi kritična, so poleg uspehov, ki so zavidanja vredni, opozorili na težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.
Čeprav se gasilstvo kot množična dejavnost v soboški občini nenehno krepi tako na organizacijskem kot strokovnem področju, je bilo danih več pobud za izboljšanje stanja. Gasilska društva so opremljena z osnovno opremo, kamor spadajo tudi prevozna sredstva, ter kot taka tudi uspešno opravljajo naloge na področju požarnega varstva, v marsikaterem okolju pa so gasilci tudi nosilci raznih družbenopolitičnih aktivnosti in akcij. V razpravi so se delegati zavzeli za boljše sodelovanje gasilcev s civilno zaščito, za hitrejše reševanje vprašanja požarne vode na Goričkem in zahtevali od osrednje slovenske gasil-
ske zveze, da v prihodnje več stori pri posodabljanju izobraževanja gasilskih kadrov. Na konferenci so sprejeli delovni program za letos, ki ga bodo dopolnili z usmeritvami II. kongresa slovenskih gasilcev. V programu dela je rečeno, da bodo nadaljnja prizadevanja pri krepitvi podružbljanja požarnega varstva v občini. S pomlajevanjem gasilskih vrst želijo povečati članstvo in izboljšati sestavo; pri tem želijo, da bi zaživela pionirska gasilska društva na šolah — mladi gasilec. Z izobraževanjem operativnega članstva želijo izboljšati strokovno delo v društvih, utrditi požarno preventivo v vseh okoljih ter v okviru materialnih možnosti izpopolniti potrebno opremo. Da so v soboški občini že doslej veliko storili pri izobraževanju, kaže podatek, da so v preteklih štirih letih usposobili 793 gasilcev, 87 strojnikov, 105 nižjih častnikov, 85 častnikov in 7 višjih častnikov. V tem času so kupili tudi 46 gasilskih vozil, 12 motornih brizgaln ter številno drugo opremo. Na območju Občinske gasilske zveze Murska Sobota pa imajo 4.800 članov. V soboški občini so tudi razvili pristno sodelovanje z gasilci iz Avstrije in iz Madžarske. Na konferenci so si tudi izvolili novo vodstvo. Za predsednika so ponovno izbrali Ernesta Eoryja, za poveljnika Jožeta Pintariča in za tajnika Jožeta Lebarja.
Feri Maučec
Kaj veš o prometu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Ljutomer je v sodelovanju PM in ZŠAM izvedel 19. občinsko tekmovanje mladih — KAJ VES O PROMETU. Na tekmovanju so sodelovale vse osnovne šole občine Ljutomer, in sicer v dveh skupinah — starejši in mlajši. Tekmovanje je bilo organizirano in izvedeno v Veržeju.
Rezultati:
Starejša skupina: L mesto OŠ Veržej, 2. OŠ Janko Ribič Cezajev-ci in 3. OŠ Stročja vas.
Mlajša skupina: 1. mesto OŠ Branko Bernot-Aljaž Križevci pri Ljutomeru, 2. OŠ Janko Ribič Cezanjevci in 3. OŠ Stročja vas.
Prvo mesto pri starejših sta dosegla z enakim številom točk Saša Gorjak, OŠ Janko Ribič Cezanjevci, in Miran Stajnko, OŠ Ivan Cankar Ljutomer.
Prvo mesto pri mlajših je dosegel Damjan Šumak, OŠ Janko Ribič Cezanjevci.
Republiškega tekmovanja v Kranju se bo udeležil Miran Stajnko z OŠ Ivan Cankar Ljutomer.
Stane Feuš
OB DNEVU VARNOSTI
0 NARODNI ZAŠČITI
Varno počutje delovnih ljudi in občanov v državi je izredno pomembno, saj to bistveno prispeva k boljšim delovnim rezultatom in počutju ljudi nasploh. V Jugoslaviji že od revolucije gradimo varnostni sistem, ki je dokaj naslonjen na delovne ljudi in občane v vseh varnostnih razmerah. Naslonitev na široke ljudske množice se kaže tudi v normativnih ureditvah, saj imamo Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki določa, da je skrb za varnost pravica in dolžnost slehernega državljana SFRJ. Za varovanje z ustavo določenega reda in miru ter varnosti SFRJ so sicer ustanovljene posamezne strokovne službe, ki se poklicno ukvarjajo z varnostjo, in sicer: organi za notranje zadeve, v sistemu SLO pa JLA in TO, vendar so te službe dokaj naslonjene na delovne ljudi in občane in v tem okviru na družbeno samozaščito.
Varnost človeka in njegovega okolja
Proces podružbljanja varnosti ni enostaven, v mišljenju ljudi bo potrebno veliko spremeniti, da bo samozaščitna zavest postala tudi kultura obnašanja. Vse kaže, da smo na dobri poti k uresničenju te ideje. Ob letošnjem dnevu varnosti smo se o problemih in težavah pogovarjali z nekaterimi občani, ki so odgovorni za zaščito ljudi in lastnine. Kaj menijo o podružbljanju varnosti, je bilo edino vprašanje, ki smo jim ga postavili.
FRANC SLOKAN: V zadnjih letih smo v družbeni samozaščiti veliko dosegli. Za nami je pojmovanje, ko so družbeno samozaščito opredeljevali kot obrambno dejavnost, dejavnost zoper politične delikte ali kot skupno dejavnost določenih organizacij in inštitucij. V različnih razmerah, številnih primerih in dejavnostih se kaže, da družbeno samozaščito vedno bolj pojmujemo kot za-
ščito in varnost človeka, njegovega okolja, odnosa v združenem delu in družbi, kot zaščito njegovih pravic in obveznosti, družbene in zasebne lastnine, samoupravne družbene ureditve in njenih vrednot. V našem samoupravnem sistemu torej zaščita človeka in družbe ni neka posebna naloga, ampak sestavina samoupravnega položaja človeka v družbi. Čeprav gre pri tem za proces, pa analize kažejo razkorak med varnostjo in samozaščitno zavestjo in kulturo, samozaščitnim vedenjem in ravnanjem ljudi in med njihovim siceršnjim obnašanjem v družbi in njihovimi samoupravnimi pravicami in obveznostmi.
BRANKO VARGA: Zaradi posebnosti dela in poslovanja je v delovni organizaciji Ina Nafta organizirano trajno varstvo dobrin, za kar skrbi posebna služba. Organizacija zavarovanja je določena s samoupravnimi akti, s katerimi so določene tudi obveznosti in pravice vseh zaposlenih. Tako je postalo varovanje skupnih dobrin pravica in dolžnost slehernega občana oziroma zaposlene-
ga. Pri zavarovanju lastnine pomaga delovni organizaciji postaja milice s svojimi zaposlenimi. Gre za pomoč pri strokovnem delu, za dogovore o skupnih akcijah, o izobraževanju delavcev, ki neposredno sodelujejo pri varnosti in izobraževanje pripadnikov narodne zaščite. Plodno sodelovanje z milico bo potrebno krepiti tudi v prihodnje, saj je varnost naloga vseh občanov, in če jo bomo dograjevali vsi, bo toliko boljša.
ZLATKO KUK: Ko sem se pred kratkim v neki širši družbi pogovarjal o problemih varnosti, je nekdo dejal, češ da imamo milico, naj se ona ukvarja s problemi varnosti. Mislim, da je takšno mišljenje zmotno. Interes vseh bi moral biti, da imamo dobro urejeno samozaščito. Zavarovanje imetja in ljudi ni in ne more biti le stvar milice, še posebej  ne. ko gre za varovanje družbene lastni-
ne. Velik del kaznivih dejanj v delovnih organizacijah ostane neraziskan. saj ljudje mislijo, da osebno nihče ni oškodovan, in s tem pokažejo, kakšen odnos imajo do družbene lastnine. Po vprašanju varnosti bi morali več storiti tudi v komitejih za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, aktivirati pa bi morali samoupravne delavske kontrole, ki so ponekod popolnoma odpovedale. Poseben problem je prometna varnost. Če se v prometu ne bomo obnašali bolj samozaščitno. bo nesreč vedno več. Pri nas ljudje še nimajo dovolj razvite prometne kulture, v prometu vlada zakon močnejšega in vsiljivejšega. Največ prometnih nesreč se zgodi v naseljih, to pa kaže, da ljudje ne upoštevajo prometnih predpisov. Podružbljanje varnosti pomeni, da bo potrebno še veliko storiti za dvig zavesti ljudi.
LA DISLA V BAGLA Dl: Sodelovanje milice in občanov je še posebej pomembno na mejnih prehodih. Sedaj, ko so v Dolgi vasi urejene delovne razmere, je bolje, večja je preglednost, pa tudi Iju-dje-domačini se čedalje bolj vključujejo v vse vrste obrambnih in varnostnih oblik. Sodelovanje s krajevno skupnostjo bi lahko bilo boljše, še posebej pa s komitejem za splošni ljudski odpor in	_	_
družbeno samozaščito. Milica bi lahko pomagala vaščanom pri reševanju marsikaterega problema, saj ima za to usposobljene ljudi, občani pa bi pomagali pri urejanju varnosti na meji. Seveda pa so razmere danes veliko boljše kot pred leti, sodelovanje mejne milice z občani je boljše.	,
Ob prazniku varnosti bi bilo dobro, če bi pomislih tudi na nase dolžnosti in ne le na pravice, zakaj dolžnost vseh je varovati sebe in svojo ter družbeno lastnino. V tem je najgloblji pomen podružbljanja varnosti.	Jani D.
V Sloveniji smo že pred leti ustanovili NARODNO ZAŠČITO kot eno izmed sestavin oziroma organizacijskih oblik družbene samozaščite, ki opravlja varnostne naloge v vseh varnostnih razmerah, najsi bo v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni vse do morebiti začasno zasedenega ozemlja. V vseh teh letih so si vodstva ter delovni ljudje in občani kot pripadniki narodne zaščite pridobili precej izkušenj v različnih oblikah usposabljanja in tudi ob uporabi oz. aktiviranju narodne zaščite za opravljanje varnostnih nalog v različnih razmerah. Kljub temu pa mislimo, da je pri organiziranju in tudi usposabljanju narodne zaščite še nekaj nejasnosti in dilem, zato jih bomo nekaj poskušali pojasniti v tem sestavku.
Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti določa, da vodstvo narodne zaščite imenuje in razrešuje svet krajevne skupnosti v soglasju s komitejem za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Vodstvo narodne zaščite pa sestavljajo načelnik narodne zaščite, njegov namestnik in določeno število pomočnikov narodne zaščite. Pomočnikov načelnikov narodne zaščite se imenuje toliko, kot to narekuje obseg nalog, ki izhajajo iz načrta za delovanje, in velikost ter posebnost okolja, v katerem se narodna zaščita organizira. Sicer pa lahko v grobem pomočnike razdelimo v dve skupini. Tiste, ki odgovarjajo za posamezno področje delovanja narodne zaščite: pomočnik načelnika za javni red in mir, za množično izvidniško in obveščevalno dejavnost, varovanje objektov in območij, oborožen boj, za usposabljanje itd., in tiste, ki so odgovorni za organizacijo in vodenje narodne zaščite na določenem območju: za vodenje NZ v vasi, zaselku, v stanovanjskem bloku itd.
Na opravljanje nalog narodne zaščite se delovni ljudje in občani pozivajo s pozivi, ki jih izda komite za SLO in družbeno samozaščito (KS, TOZD, DO itd.), pozive pa podpiše načelnik narodne zaščite. Isti postopek velja tudi za usposabljanje.
Eden od bistvenih elementov za dobro delo je dobra usposobljenost delovnih ljudi in občanov za opravljanje nalog narodne zaščite. Rekli smo že, da usposabljanje organizira načelnik narodne zaščite v sodelovanju s komitejem za SLO in družbeno samozaščito. V preteklih letih je bilo usposabljanja kar precej, vendar si moramo prizadevati, da bomo delovne ljudi in občane še bolje usposobili za opravljanje posameznih, v načrtu opredeljenih nalog narodne zaščite. Prvi pogoj za dobro usposabljanje je dober in realen načrt za delovanje, kajti menimo, da bi moralo vse nadaljnje usposabljanje temeljiti na nalogah iz načrta tako, da bi se ljudje čim bolj konkretno seznanili z nalogami.
ki jih bodo opravljali, če bo potrebno. Klicanje na usposabljanje ne sme biti stihijsko, ampak mora temeljiti na začetnih razporedih, v katerih je opredeljeno, kateri delovni ljudje in občani so tisti, ki bi jih načelnik najprej pozval za opravljanje določene, konkretne naloge. Pri sestavljanju začetnih razporedov mora načelnik narodne zaščite izbirati tiste delovne ljudi in občane (predvsem to velja za krajevne skupnosti), ki so vedno dosegljivi (obrtniki, kmetje, mlajši upokojenci, mladinci itd.). Načelniku NZ pa moramo pomagati pri usposabljanju delavci milice in delavci občinskih štabov za teritorialno obrambo. Ti strokovno usposobljeni delavci imajo konkretne usmeritve, da to pomoč morajo ponuditi in v kakšni obliki naj jo ponudijo, zato tudi pozivamo načelnike, da to pomoč v čim večji meri koristijo in jo na postajah in oddelkih milice tudi zahtevajo.
Nedvomno pa' je pred začetkom vsakega usposabljanja potrebno ugotoviti, za kaj hočemo ljudi usposobiti oz. za kakšne naloge in v kakšnem obsegu so posamezniki že usposobljeni. Prav zaradi tega pa ne bi smelo biti okolja, ki organizira narodno zaščito, kjer pred začetkom usposabljanja ne bi opravili analize organiziranosti in usposobljenosti pripadnikov narodne zaščite za opravljanje nalog, ki so določene v načrtih. To analizo mora izdelati komite za SLO in DS v sodelovanju z načelnikom in drugimi vodilnimi v narodni zaščiti, obravnavati pa jo mora svet KS oz. delavski svet ozd in ta organ tudi sprejme usmeritve za nadaljnje delo, ki jih morajo upoštevati vsi odgovorni za delo v narodni zaščiti.
Večkrat se v posameznih okoljih pojavljajo pomisleki, da so načrti za narodno zaščito preobsežni in preveč zapleteni. O tem članku bi radi povedali, da mora vsako okolje pri organiziranju narodne zaščite izhajati iz konkretnih razmer, ki so v tistem okolju, in da morajo biti naloge zelo jasno in konkretno opredeljene. Obstajajo sicer vzorci za izdelavo načrtov in organiziranje narodne zaščite, vendar so vsi splošni, ker ne morejo upoštevati značilnosti vsakega okolja. Zaradi tega so ti vzorci uporabljeni le kot pripomočki, ne pa kot predpisani koncepti.
Organi za notranje zadeve menimo, da brez sodelovanja in pomoči delovnih ljudi in občanov svojih nalog ne bi mogli opravljati tako uspešno in dobro, kot jih opravljamo. Dober in trden sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pa je tudi dobro jamstvo za varno počutje v naši domovini. Prav to je imel v mislih tovariš TITO, ko je rekel, da je najbolj varna tista država, ki jo varuje narod sam. Ob dnevu varnosti si želimo, da bi se naš sistem SLO in DS še okrepil in tako postal neosvojljiva barikada za vsakega morebitnega nasprotnika oziroma sovražnika.
Milan HORVAT

AGROSERVIS, p, o.
69000 Murska Sobota, Kraška cesta 58
telefon: (063) 21-630	/
E -c j* <n » Ž? w E
Lastniki traktorjev TOMO VINKOVIČ
Odprli smo servis za traktorje TOMO VINKOVIČ
Ponujamo vam:
— kompletne servisne storitve v naših delavnicah in tudi na domu
— garancijske servise
— rezervne dele za traktorje in priključke — nože za frezo
Kakovostna storitev — obojestransko zadovoljstvo!	>
o Ati- explo
zaščita
Svet osnovne šole dr. Anice Rotdajč Grad razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA
Kandidati morajo:
— izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli
— imeti moralnopolitične lastnosti, določene z Zakonom o združenem delu
— imeti organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri najpozneje v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
IVI Mercator - Univerza!
Komisija za delovna razmerja
ponovno
objavlja
prosta dela — naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
PRODAJALCA SREDSTEV ZA ZAŠČITO IN VARSTVO
RASTLIN V PE TRIBUNA LENDAVA
Pogoji:
— kmetijski tehnik,
— opravljeno pripravništvo,
— smisel za delo v trgovini,
— poskusno delo 2 meseca.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 15 dneh po sklepu Komisije.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
ČEZ PRAZNIKE DVE OSEBI OB ŽIVLJENJE
Konec aprila in začetek maja se je na naših cestah zgodilo veliko prometnih nesreč, za katere je vzrok neprimerna hitrost vozil na slabih cestah. Žal sta v prometnih nezgodah izgubili življenje dve osebi.
PET DNI PO NESREČI UMRL
29.	aprila se je voznik osebnega avtomobila Zlatko Gabor iz M. Sobote peljal iz Lendave proti M. Soboti. V Beltincih je dohitel kolesarja Mirka Horvata iz Beltinec. Kolesar je nenadoma zavil na levo. Gaber je kljub zaviranju zadel kolesarja, ki se je sprva le lažje poškodoval, vendar mu je čez čas postalo slabo in je zaradi izliva krvi v možgane umrl.
TRČILA V MOTORNO KOLO
30.	aprila se je voznik motornega kolesa Viljem Benko iz Serdice peljal po regionalni cesti proti Rogašovcem. V isti smeri sta se za njim peljala na kolesu z motorjem R. O. in V. A. iz Serdice. Voznik kolesa z motorjem R. O. se je med vožnjo obrnil nazaj, ker pa je imel premajhno varnostno razdaljo, se je zaletel v motorno kolo. Vsi so padli po cestišču, hudo pa se je poškodoval R. O.
OTROK PRITEKEL NA CESTO
1. maja se je z osebnim avtomobilom peljal v Jeruzalemu Anton Jurkovič iz Ormoža. Pred stavbo, kjer je bila veselica, je bilo parkiranih več osebnih avtomobilov, zaradi česar je Jurkovič zmanjšal hitrost. Z dvorišča je nenadoma pritekel otrok K. S., se zaletel v zadnji del avtomobila in se pri tem hudo poškodoval.
PRISTAL OB BETONSKI OGRAJI
4. maja se je voznik osebnega avtomobila Stanko Šebjanič iz M. Sobote peljal skozi Černelav-ce. Zaradi neprimerne hitrosti in
domnevne vinjenosti ga je zaneslo v jarek in kamnito ograjo. Voznik se je lažje poškodoval.
SPREGLEDAL ZNAK STOP
5.	maja se je kolesar-otrok N. A. iz M. Sobote vozil po Tomšičevem naselju. V križišču s prednostno cesto je spregledal znak STOP in se zaletel v osebni avtomobil Franca Mihaliča iz Črnuč. Otrok se je hudo poškodoval.
IZSILIL PREDNOST
6.	maja v večernih urah se je voznik motornega kolesa Bogdan Benko iz M. Sobote peljal po Titovi ulici proti Kidričevi. V križišču mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Marjan Mlinarič iz M. Sobote, ki je pri zavijanju izsilil prednost pred voznikom motornega kolesa. Benko je padel in se hudo poškodoval.
ZAVOZIL V JAREK
7.	maja je voznik osebnega avtomobila Stefan Kopinja iz Peti-šovec prehitro vozil skozi naselje. Zaneslo ga je v jarek, kjer je trčil v betonski prepust in se pri tem poškodoval. Poškodoval se je tudi sopotnik Ludvig Horvat iz Petišovec.
UMRL SOPOTNIK
7.	maja je voznik osebnega avtomobila Martin Pravdič iz M. Sobote prehitro vozil proti Mar-tjancem. Zunaj Sebeborec ga je zaneslo na bankino in na njivo, kjer se je večkrat prevrnil. Med tem se je hudo poškodoval in kmalu umrl sopotnik Geza Bencik iz Nemčevec.
J. D.
VESTNIK. 12. MAJ 1988
STRAN 13
DO POMURSKI ZDRAVSTVENI CENTER MURSKA SOBOTA dodatno
razpisuje
— 1 štipendijo za dipl, bibliotekarja
Prijave na obr. 8,40 z zahtevanimi potrdili naj kandidati pošljejo do 27. 5. 1988 kadrovski službi DO PZC Murska Sobota, Arh. Novaka 2 b.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
OBČINE LJUTOMER
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za zemljišča pare. štev. 513/5, njiva 0,1030 ha, 514/2, travnik 0,3716 ha, in stavbišče s hišo, 0,0254 ha, pripisana k vi. št. 303 k. o. Radoslavci.
Izklicna cena je 24.500.000 din.
Javna dražba bo v petek, 20. maja 1988, ob 10. uri na kraju samem. Ogled navedenih nepremičnin je možen v četrtek, 19. maja 1988, od 12. do 14. ure.
Varščina za udeležbo na javni dražbi znaša 10 % od izklicne cene in jo je treba nakazati na žiroračun: 51930-654-40050.
ABC POMURKA
Živi nore jsko-veterinarski
zavod za Pomurje
Murska Sobota
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
— strokovni sodelavec za strokovni in finančni nadzor nad gradnjo
Pogoj:
— dipl. inž. gradbeništva za konstrukcije
— strokovni izpit na podlagi Zakona o graditvi objektov (Ur. I. SRS št. 34/84)
— vozniški izpit kateg. B.
Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pisne prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh od objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Stanovanja ni.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
POMURSKA BANKA
MURSKA SOBOTA
Delavski svet
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
L V Murski Soboti bo javna dražba dne 17. maja 1988 ob 9.00 uri v LB Pomurski banki M. Sobota Trg zmage 7, Murska Sobota. Ogled osnovnih sredstev od 8.00 ure dalje.
Prodajajo se naslednja osnovna sredstva:
1.	Telefonska centrala 12/100 — ISKRA KOMPLET
Izklicna cena 2,500.000 din
2.	Fotokopirni stroj Minolta — 1 kom.
Izklicna cena 400.000 din
3.	Razmnoževalni stroj Ofset — 1 kom.
Izklicna cena 200.000 din
4.	Razmnoževalni stroj Gestetner — 1 kom.
Izklicna cena 200.000 din
5.	Teleprinter — 1 kom.
Izklicna cena 500.000 din
6.	Razna pisarniška oprema (mize, stoli, računski stroji) po seznamu na oglasni deski LB Pomurske banke M. Sobota.
II.	V LB Pomurski banki M. Sobota PE Lendava v Lendavi bo javna dražba dne 18. maja 1988 ob 10.00 uri v prostorih banke v Lendavi. Ogled osnovnih sredstev od 8.00 ure dalje.
Prodaja se razna pisarniška oprema (mize, stoli, telefonska centrala IHTA).
V izklicni ceni ni zajet prometni davek, katerega plača kupec. Vsa osnovna sredstva so naprodaj po klavzuli VIDENO — KUPLJENO. Po prevzemu ne sprejemamo nobenih reklamacij. Pred pričetkom dražbe morajo interesenti plačati 10% varščino.
CARINARNICA GORNJA RADGONA
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
rabljenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja, ki bo v ponedeljek, 16. maja 1988, ob 10. uri v Carinarnici G. Radgona.
Prodajani bodo:
1.	Osebni avto zastava 750 LE, št. motorja 750509, št. šasije 00830378, letnik 1982. Avtomobil je registriran do 22. 6. 1988. Izklicna cena znaša 500.000 din.
2.	Fotokopirni aparat PREXER 650, rabljen, izklicna cena 140.000 din.
3.	Več sesalnikov za prah, tapeciranih pisarniških foteljev, vrtna kosilnica, več računskih strojev in druga rabljena oprema po spisku 01-1660, ki je na ogled v Carinarnici.
Prometni davki niso obračunani in jih plača kupec.lnteresenti morajo pred dražbo vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene.
Osnovna sredstva in drobni inventar si lahko vsi zainteresirani ogledajo v carinarnici dve uri pred javno dražbo.
Vsa sredstva se prodajajo po sistemu videno-kupljeno in se kasnejše reklamacije ne upoštevajo.
Informacije dobite v Carinarnici ali po telefonu 74 160.
Komisija DS za delovna razmerja pri skupni delovni skupnosti Zveze obrtnih združenj Slovenije objavlja prosta dela in naloge
TAJNIKA OBRTNEGA ZDRUŽENJA MURSKA SOBOTA
Pogoji:
—	visoka šola ekonomske ali pravne smeri (VII./1 stop.)
—	3 leta delovnih izkušenj
—	organizacijske sposobnosti
—	zaželjeno poznavanje obrtne problematike
—	2 meseca poskusnega dela
OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov SDS ZOZS.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: OBRTNO ZDRUŽENJE MURSKA SOBOTA, Titova 5, Murska Sobota.

KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA Lendava o. sol. o.
ABC POMURKA
KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA
TZO KMETIJSKA KOOPERACIJA DOBROVNIK
ponovno
RAZPISUJE
na podlagi sklepa zadružnega sveta TZO Kmetijska kooperacija Dobrovnik naslednja dela in naloge:
1.	RAČUNOVODJA TZO KMETIJSKA KOOPERACIJA DOBROVNIK
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske finančne smeri
— delovne izkušnje: vsaj dve leti z višješolsko izobrazbo oz. vsaj tri leta s srednjošolsko izobrazbo
Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: ABC POMURKA, Kmetijska zadruga Lendava, Partizanska 5, 69220 Lendava.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po roku za zbiranje ponudb.
POMURSKI TISK MURSKA SOBOTA n. sol. a — LENDAVSKA 1
TOZD KARTONAŽA. TOZD TISKARNA. TOZD POMURSKA ZALOŽBA. TOZD EURECO, SKUP. SLUŽBE
TELEFON: H. C. <0«) Z2-Z10, RAČUNOVODSTVO to*8> 21-081. 22-442, 22-420
TELEX 31229. ŽIRO RAČUN SKUPKE SLUŽBE PRI SDK MURSKA SOBOTA. »TEV. 51B00-907-TC2S3
DELAVSKI SVET ZGEP POMURSKI TISK, n. sol. o.
MURSKA SOBOTA, Lendavska 1
RAZPISUJE
v skladu s 84. in 85. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO in na podlagi sklepa seje delavskega sveta delovne organizacije z dne 26. 4. 1988
POSLOVODNO DELO NA RAVNI DELOVNE ORGANIZACIJE
za štiriletno mandatno dobo (reelekcija)
Kandidati, ki se želijo prijaviti, morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje:
— visoka šolska izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— zunanjetrgovinska registracija,
— politična in družbena aktivnost ter neoporečna preteklost.
Kandidati naj svoje prijave, opremljene z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, pošljejo v 15 dneh od objave razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: ZGEP POMURSKI TISK, 69000 Murska Sobota, Lendavska 1.
Izbira kandidata za poslovodno delo na ravni delovne organizacije se bo opravila med prijavljenimi na razpis v 30 dneh po končanem razpisu, prijavljeni pa bodo o izidu razpisa obveščeni v roku, ki je določen v samoupravnem splošnem aktu.
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE RIMH
GORNJA RADGONA n.sol.o.
SOZD INTEGRAL, PTP AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 29, tozd Transport objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge
10	VOZNIKOV TOVORNJAKA;
Pogoji:
— končana poklicna šola za voznika tovornjaka, avtomehanika — opravljen izpit kategorije C in E
— vsaj 1 leto delovnih izkušenj (kot voznik)
10	VOZNIKOV PRIPRAVNIKOV
Pogoji:
— končana šola za voznika tovornjaka, avtomehanika
— opravljen izpit kategorije C in E
Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas, za voznike s prakso pa se uvede še trimesečno poskusno delo.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh po objavi. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v roku, določenem s samoupravnim splošnim aktom temeljne organizacije, ki opredeljuje postopke za izbiro delavcev.
ABC POMURKA
Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje Murska Sobota
Štefana Kovača 40
OBJAVLJA
na podlagi sklepa delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovnih sredstev naziv	izkl. cena
1.	osebni avto renault 4 TL, letnik 1983, vozen, 1 kos,	850.000,—
2.	osebni avto renault 4TL, letnik 1980, ni vozen, 1 kos,	540.000,-
3.	osebni avto zastava 750 LE, letnik 1981, ni vozen, 1 kos,	520.000,-
4.	osebni avto zastava 101 GTL, letnik 1984, vozen, 1 kos,	1.280.000, —
5.	osebni avto zastava 750, letnik 1982, vozen, 1 kos,	620.000,-
6.	krožne brane	250.000,—
7.	hladilna skrinja LTH	250.000,-
Javna dražba bo v nedeljo, dne 15. 5. 1988, ob 9.00 na dvorišču DO.
Ogled navedenih osnovnih sredstev je možen uro pred dražbo.
Interesenti morajo plačati pred začetkom javne dražbe 10% polog od izklicne cene osnovnega sredstva.
V ceno ni vračunan prometni davek.
Svet osnovne šole Bakovci
razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA ŠOLE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in Družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini, izpolnjevati še pogoje Zakona o osnovni šoli in imeti: — ustrezno pedagoško izobrazbo za delo na osnovni šoli, najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu na osnovni šoli in strokovni izpit,
—	organizacijske in strokovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti ravnatelja.
Mandat traja 4 leta. Prevzem del in nalog 1. 9. 1988.
Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite razpisni komisiji šole v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Pomurski zdravstveni center, tozd Splošna bolnišnica Murska Sobota ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
- DIREKTOR TOZDA
Mandatna doba traja 4 leta.
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, dojočenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko izobrazbo medicinske, ekonomske, pravne ali politološke smeri,
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj in organizacijske sposobnosti.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: PZC, tozd Splošna bolnišnica M. Sobota, za razpisno komisijo.
Prijavljene kandidate bomo o izidu imenovanja obvestili v 30 dneh po izteku objave.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
OBČINE LJUTOMER
Sklad stavbnih zemljišč občine Ljutomer objavlja na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, štev. 18/84) in 6. člena Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ljutomer (Uradni list SRS, štev. 16/86)
JAVNI RAZPIS
I.	Za oddajo zemljišč občanom za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš v k. o. Ljutomer
— pare. štev. 2433/5, 584 m2
— pare. štev. 2433/7, 571 m’
— pare. štev. 1745/4; 1746/8; 1705/11, 686 m2
a)	Parcele so opremljene z vodovodom, kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo in asfaltno cesto. Na parcelah je možna gradnja stahovanjskih hiš P + 1 (pritličje +• etaža).
b)	Cena 1 m2 stavbnega zemljišča znaša 3904 din, prispevek k stroškom za pripravo in opremo ene parcele pa znaša 8.100.000 din. V ceno niso vračunani stroški spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in izdelave lokacijske dokumentacije.
II.	Ceno in prispevek plača izbrani ponudnik v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
III.	Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe oziroma prijave v zaprti kuverti z oznako »za javni razpis« na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Ljutomer v 10 dneh od objave tega razpisa. V ponudbi oz. prijavi morajo biti navedeni podatki, ki so potrebni za izvedbo točkovanja po 9. členu zgoraj citiranega odloka, in sicer:
— stanovanjske razmere,
— število in starost družinskih članov,
— dohodek na družinskega člana (potrdila o osebnih dohodkih),
— zdravstveno stanje družinskih članov,
— višina privarčevanih sredstev in doba varčevanja,
— potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 10% od skupne vrednosti (cene in prispevka) stavbnega zemljišča.
IV.	Izbrani ponudnik mora skleniti s Skladom stavbnih zemljišč pogodbo o oddaji zemljišča v 10 dneh, sicer se šteje, da je od ponudbe odstopil.
V.	Izbrani ponudnik, ki mu je bilo zemljišče oddano, mora na njem zgraditi objekt do III. gradbene faze v 5 letih od sklenitve pogodbe, z gradnjo pa začeti v 1 letu.
VI.	Ponudbe, prispele po razpisnem roku, in nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane.
STRAN 14
VESTNIK, 12. MAJ 1988
šport
AKTUALNO V TELESNI KULTURI
Obdržati dosedanje oblike dejavnosti z novo vsebino
Na zadnji seji skupščine Zveze telesnokulturnih organizacij Murska Sobota so sprejeli osnovna izhodišča za telesnokulturno dejavnost v občini za letošnje leto. Obdržali bodo vse dosedanje oblike dejavnosti na treh osnovnih področjih dela: v športni rekreaciji, šolskem in tekmovalnem športu. Sicer pa bodo skrbeli za povečanje števila aktivnih udeležencev v telesnokulturni dejavnosti in se vključevali v izvajanje akcije razgibajmo življenje. Opravili bodo analizo stanja v športni rekreaciji ter iskali nove oblike in možnosti za dejavnost vseh kategorij občanov. Nadaljevali bodo z že ustaljenimi oblikami izvajanja prvin telesnokulturnega maksimuma, igrami krajevnih skupnosti z novo vsebino, akcijo Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji. Uveljavljali bodo nadalje športne značke, šolsko mladino vključevali v strokovno organizirano dejavnost v posameznih športnih panogah in dajali poudarek tistim aktivnostim, ki so osnova za razvoj množičnosti. Med šolskimi športnimi društvi bodo organizirali tekmovanja za najbolj množično in samoupravno organizirano društvo. Tekmovanja v športni rekreaciji bodo izvajali na najcenejši in najracionalnejši osnovi. V soboški občini bodo med številnimi športnimi panogami izbrali tiste, ki bodo deležne prednosti, torej uveljavili prednostne programe, tej usmeritvi pa tudi prilagodili kriterije za sofinanciranje dejavnosti, zlasti na področju tekmovalnega športa. V okviru možnosti bodo podpirali športnike, ki bodo na listi strokovnega sveta za vrhunski šport pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Slovenije ter natančneje spremljali strokovno delo v klubih in s tem pripomogli h kakovostnejšemu delu. Poleg tega pa bodo tudi posebno skrb namenili reševanju kadrovske problematike, vzdrževanju športnih objektov in propagandni dejavnosti. Veliko več skrbi pa nameravajo nameniti tudi načrtovanju in programiranju v tekmovalnem športu, testiranju športnikov ter spremljanju njihovega razvoja, kar se zanemarjal Ese preyeč se namreč pristopa k strokovnemu delu brez pravih programov, zato so tudi rezultati često naključni, ne pa plod načrtnega dela. Strokovni svet pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Murska Sobota bo tudi proučil izrabo športnih dvoran za priprave in tekmovanja in na osnovni tega sofinanciral posamezne klube. S trenerskimi posli se bodo ob številnih amaterskih kadrih tudi letos ukvarjali trije profesionalci — za nogomet, namizni tenis in košarko.
Feri Maučec
Prisrčen je bil nastop učencev Osnovne šole Edvarda Kardelja v Murski Soboti ob odprtju nove telovadnice.
Foto: F. Maučec
PRL — moški
REZULTATI - 9. IN 10. KOLO
Bistrica:Mladinec 20:14
Krog—vet.Polana 36:19
Polana:Bistrica 23:18
Razkrižje:Krog—vet. 25:35
Bakovci ILKrog II 21:21
Mladinec:Bakovci-vet. 20:23
Krog-vet.	10	9	0	1	344:212	18
Krogli	9	8	1	0	221:152	17
Bakovci II ( — 1)	9	5	2	2	221:170	11
Bakovci—vet.	9	4	0	5	224:230	8
Bistrica	10	4	0	6	222:273	8
Polana	10	3	1	6	237:266	7
Mladinec	10	2	0	8	192:256	4
Razknžje	9	1	0	8	182:284	2
PNL
REZULTATI - 16. KOLO
Tišina:Črenšovci 1:0
Beltinka:Hotiza 2:0
Bakovci:Renkovci 1:0
Odranci:Dokležovje 1:1
MladostVeržej 2:2
OobrovnikJumišče 0:0
Dobrovnik	16	9 6	1 32:12 24
Bakovci	16	10 2	4 28:14 22
Veržej	15	8 6	1 26:14 22
Beltinka	16	10 2	4 39:28 22
Turnišče	15	8 4	3 35:22 20
Mladost	16	5 4	7 22:26 14
Renkovci	16	5 4	7 25:35 14
Dokležovje	16	4 5	7 22:32 13
Tišina	16	4 4	8 29:33 12
Črenšovci	16	4 4	8 26:31 12
Hotiza	16	2 4	10 22:39 8
Odranci	16	1 5	10 19:39 7
I. ONL Lendava
REZULTATI - 10. KOLO
Nedelica:Bistrica 1:0
Mostje:Kobilje 3:2
Nafta B:Petišovci 5:1
Lakoš:Polana 3 2
Polana	10	6	2	2	24:11	14
Nedelica	10	5	3	2	27:9	13
Petišovci	10	4	2	4	24:21	10
Bistrica	10	4	2	4	18:21	10
Lakoš	10	4	1	5	17:26	9
Kobilje	10	3	2	5	21:23	8
Mostje	10	3	2	5	24:28	8
Nafta 8	10	3	2	5	18:34	8
I.	MNL MS
REZULTATI - 17. KOLO lžakovci:Čarda 1:1 Rakičan:Gančani 1:6 Lipa:Radgona 2:2 PuconciJilovci 3:0 Tromejnik:Cankova 2:2 Tešanovciljutomer 2:4
Cankova	17	11	2	4	43:23	24
Lipa	17	9	4	4	55:29	22
Tromejnik	17	9	4	4	45:31	22
Ljutomer	17	8	6	3	35:25	22
Carda	17	9	2	6	31:26	20
Ižakovci	17	7	4	6	31:24	18
Radgona	17	5	8	4	34:33	18
Puconci	17	6	5	6	38:38	17
Gančani	17	6	3	8	27:38	15
Filovci	17	6	1	10	26:35	13
Rakičan	17	3	2	12	24:52	8
Tešanovci	17	1	3	13	21:56	5
II.	MNL MS
REZULTATI - 21. KOLO Apače:Prosenjak. 3:3 Križevci:Bogojina 1:3 Hodoš:Bratonci 6:1
Selo:Grad 3:1 RogašovcčRomah 4:1 Serdica: Vrelec 1:1
Rogašovci Bratonci	20 15 4 20 12 4	1 63:19 34 4 57:29 28
Bogojina	20 12 3	5 61:37 27
Šalovci	19 9 7	5 60:36 25
Selo	19 11 3	5 56:40 25
Hodoš	20 11 2	7 62:38 24
Vrelec	19 6 6	7 37:43 18
Prosenjak.	20 6 4	10 43:53 16
Grad	19 6 3	10 43:72 15
Serdica	19 5 4	10 39:42 14
Romah	19 5 4	10 45:67 14
Apače	19 3 4	12 34:51 10
Križevci	19 1 0	18 24:97 2
II.	ONL Lendava
REZULTATI - 7. KOLO
Zvezda:Kapca 6:1 Žitkovci:Olimpija 2:3 Graničaržvezda 1:1 Kapca:Panonija 0:4
Zvezda	7	5	1	1	24:14	11
Graničar	6	3	2	1	16:9	8
Olimpija	6	3	2	1	16:13	8
Panonija	6	3	1	2	18:10	7
Kapca	7	1	1	5	13:30	3
Žitkovci	6	0	1	5	13:24	1
V NEKAJ VRSTICAH
•	ROKOMET — V Murski Soboti je gostovala olimpijska rokometna reprezentanca ZDA in v novi telovadnici odigrala prijateljsko tekmo z ekipo slovenske lige, Bakovci. Srečanje so dobili Amerikanci z 21:16. Strelci za Bakovce: Kozel 7, Lovenjak, Žugelj in Želodec po 2 ter A. Buzeti, J. Buzeti in Smodiš po enega. Sodila sta Alojz in Jože Vereš iz Bakovec. Tekmo si je ogledalo nad 700 gledalcev.
•	NOGOMET — V prvenstveni tekmi slovenske nogometne lige je Rudar iz Titovega Velenja nepričakovano premagal domačo Muro z 2:0. Tekmo je sodil Karmel iz Maribora.
•	KASAŠKI ŠPORT — KK Ljutomer je na prenovljenem stadionu v Ljutomeru pripravil otvoritveno dirko sezone. Ogledalo si jo je okrog 2500 gledalcev. V prvem teku krožne dirke za prvenstvo Slovenije je zmagal Fuerst (Crnkovič, Ljubljana) 1:26,3, Adinka (Jože Osterc, Bunčani) je bila tretja. V najhitrejši dirki pa je zmagala Duena MS (Marko Slavič ml., Ključarovci) 1:23,3. Med dveletniki je bil Lameto (Branko Puhar, Veržej) drugi, Flora (Slana, Ljutomer) pa tretja.
•	NOGOMET — V Murski Soboti je bil tradicionalni mednarodni nogometni turnir kadetskih reprezentanc Štajerske in Gradiščanske iz Avstrije. Železne županije z Madžarske in Slovenije. V slovenski reprezentanci je nastopil tudi igralec Mure iz Murske Sobote Erik Cirkvenčič. Rezultati — Slovenija:Gradiščanska 3:1, Štajer-ska :Zelezna županija 3:2, Gradiščanska .Štajerska 3:0. Železna županija :Gradiščanska 6:0. Slovenija štajerska 2:1 in Slovenija .Železna županija 1:1. Vrstni red: 1. Slovenija. 2. Železna županija. 3. Štajerska in 4. Gradiščanska.
KOLESARSTVO — Na kolesarski dirki za Talisov kriterij v Mariboru je pri mlajših pionirjih Ternar (Pomurje) zasedel drugo mesto. Na spominski dirki Pohorskega bataljona Maribor—Celje—Maribor je pri mlajših mladincih Hajdinjak (Pomurje) zasedel osmo mesto.
•	NOGOMET — Nogometni klub Veržej je pripravil tradicionalni nogometni turnir za Gebrčev memorial. Rezultati — Dokležovje .'Veržej ’1:0. Bakovci .Tišina 3:1, Tišina:Veržej 4:1 in Bakovci:Do-kležovje 4:1. Vrstni red: L Bakovci, 2. Dokležovje, 3. Tišina in 4. Veržej.
•	ROKOMET — V prvenstveni tekmi slovenske moške rokometne lige je Šoštanj premagal Bakovce s 30:32. Najboljša strelca pri Bakovcih: Lovenjak 7 in Kozel 5. Rokometašice Alplesa pa so v Škofji Loki premagale Polano s 30:27. Najučinkovitejši strelki pri Polani: S. Hozjanova 12 in Vugrinčeva 6.
•	NOGOMET — V povratni finalni pokalni nogometni tekmi na območju Občinske nogometne zveze Lendava je Nafta premagala Nedelico z 2:1. Nafta je zmagala tudi na prvem srečanju v Nedelici z ' 2:0 in se bo tako kot zmagovalec pomerila s predstavnikom Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota, Tišino.
•	STRELSTVO — Strelska družina SCT je pripravila na strelišču ob kanalu v Murski Soboti tradcionalno prvomajsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Sodelovalo je 15 ekip in 53 posameznikov. Ekipno so zmagali Noršinci s 502 krogoma pred Muro, 499 krogov. Med posamezniki pionirji je zmagal Ške-delj (ABC Pomurka) s 172 krogi pred Markojo (Noršinci), 161 krogov. Pri članih pa je bil najboljši Horvat (Noršinci) s 174 krogi pred Dundkom (Mura) in Flisarjem (ABC Pomurka), po 173 krogov.
•	ROKOMET — V zaostali prvenstveni tekmi slovenske ženske rokometne lige je Polana doma premagala Cerkno z 22:17. Strelke za Polano: Hozjanova 9, Vugrinčeva in Bačvičeva po 5 ter Virago-va 3. Sodila sla Filej in Okleščen iz Novega mesta.
•	NAMIZNI TENIS — V prvenstveni tekmi druge zvezne namiznoteniške lige je Sobota v Murski Soboti premagala Slogo iz Doboja s 5:4 in se tako oddolžila za poraz na prvem srečanju. (BenkovičJelič 1:2, Benko:Panič 2:0, Kuzma:Mulabdič 2:0, Ben-ko:Jelič 0:2, Unger:Mulabdič 2:0, Kuzma:Panič 0:2, Benko:Mu-labdič 2:0, KuzmaJelič 2:1 in Unger:Panič 1:2. (M. U.)
•	KARATE — Soboški Partizan je organiziral enodnevni seminar v karateju. Vodil ga je mojster Ivan Čerič. Seminarja, ki je potekal v treh skupinah, so se udeležili trenerji in karateisti iz Gornje Radgone, Beltince in Murske Sobote. Izpite za višje pasove so uspešno opravili — zeleni pas: Danijela Ivanov, Gabika Bočkaj, Sanda Baumgartner, Urška Salajko, Zdravko Horvat in Matej Ivanuša; modri pas — Robert Poredoš, Boris Baranja, Boris Lukašev, Jože Vučko in Jože Maruško. (B. Sušeč)
•	NOGOMET — Prva medobčinska liga — 16. kolo — Čar-da:Ljutomer 2:5, Cankova:Tromejnik 5:1, Filovci :Tromejnik 1:2 (prekinjeno), Radgona:Puconci 3:1, Gančani:Lipa 0:2 in Ižakovci :Rakičan 2:0. Druga medobčinska liga — 19. kolo — Apa-če:Vrelec 1:2, Bogojina:Serdica 1:2, Bratonci Prosenjakovci 3:1, Hodoš:Rogašovci 0:2, Šalovci :Romah 5:0 in Križevci:Grad 1:4; 20. kolo — Bogojina:Apače 3:3, Šalovci:Bratonci 4:2, Rogašov-ci:Selo 2:0, Križevci:Romah 0:4, Prosenjakovci:Hodoš 3:2 (prekinjeno) in Grad:Serdica 3:1.
•	ŠAH — Na Rogli je bilo finalno pokalno tekmovanje Slovenije v šahu. Sodelovali so tudi pomurski šahisti in šahistke in dosegli solidne uvrstitve. Članska vrsta Radenske Pomurja iz Murske Sobote, kije v postavi: B. Kovač, L Kos. A. Kos, Š. Režonja in A. Coklin igrala dobro, je zamudila lepo priložnost, da se uvrsti v državni finale. Sobočani so zasedli osmo mesto s 5 točkami. Radenska Pomurje je premagala Marles in Polskavo (2,5:1,5). igrala neodločeno z Vrhniko (2:2) ter izgubila z Metalno (1.5:2.5) in Iskro (0,5:3,5 točke). Najuspešnejši v ekipi je bi! Coklin. Članice Radenske Pomurja so s 4 točkami zasedle četrto mesto. Premagale so Iskro z 2,5:1,5 ter izgubi-
^es^'c^m' č'2 in Metalno, z 0:3. Najuspešnejša v ekipi je bila Dtmec-Zerdinova. Mladinke Radenske Pomurja pa so s 5 točkami zasedle šesto mesto. Premagale so Izlake z 2:0, igrale neodločeno z Novo Gorico (1:1) ter izgubile z Iskro (0:2) in Metalno (0,5:1,5 točke). Najuspešnejša v ekipi je bila Katarina Marič.
..	* HOKEJ NA TRAVI — V prvenstveni tekmi medrepubli-
ške lige v hokeju na travi je Mladost v Zagrebu premagala ABC Pomurko iz Murske Sobote z 2:1. Zadetek za ABC Pomurko je dosegel Fujs. Soboški hokejisti so gostovali v Godbllu na Madžarskem in odigrali dve prijateljski tekmi z domačim moštvom. Prvo srečanje so dobili Sobočani s 3:1 (J. Črnko 2 in Š. Mesarič 1), dru-gega £a(J	Forjan in Fujs po 1). (LZ)
•	ODBOJKA ZTKO Ljutomer in OK Ljutomer sta bila organizatorja občinskega prvenstva v odbojki za moške in ženske. Članice so tekmovale v Ljutomeru, člani pa v Križevcih. Rezultati ženske — Cven l.Cven H 2:0, OK Ljutomer:P. Ljutomer 2:0, Cven II:P. Ljutomer 2:0 Cven LOK Ljutomer 2:0. Vrstni red: L Cven 1, 2. O K Ljutomer, 3. Cven II in 4. Partizan Ljutomer. Moški — Cven P Kri-
Kr,z*vc':Ve™j 2:1, P. Križevci .Veržej 0:2 in Križevci.Cven 2:0. Vrstni red: L Križevci, 2. Cven. 3. Veržej, 4. Partizan Križevci. (T. Ficko)
•	KEGLJANJE — Kegljači lendavske Nafte so sodelovali na dveh turnirjih v C akovcu, prvi je bil posvečen prvemu maju, drugi pa dnevu mladosti. Na prvem turnirju so podrli 471 kegljev in med desetimi ekipami zasedli četrto mesto, na drugem turnirju pa so s 472 keglji pristali na petem mestu. Na kegljaškem prvenstvu Medžimurja je sodelovalo 99 tekmovalcev, med njimi osem iz Lendave. Najuspešnejši med njimi je bil Felšb, ki je podrl 1680 kegljev, zasedel osrno mesto in se uvrstil v nadaljnje tekmovanje. Na občinskem sindikalnem tekmovanju Lendave je pri moških zmagala INA Nafta z 832 podrtimi keglji pred Varstrojem, 704, in Primatom, 664 podrtih kegljev. Pri ženskah pa je bila najboljša ekipa Leka s 325 podrtimi keglji pred Elektrokontaktom, 295, in Planiko Turnišče, 292 podrtih kegljev. (L. Žalik)
•	HOKEJ NA TRA VI — V prvenstveni tekmi medrepubliške lige v hokeju na travi je vodilni Marathon iz Zagreba po pričakovanju premagal ABC Pomurko iz Murske Sobote s 4:0. Sobočani bi lahko dosegli častni zadetek, vendar Durič ni izkoristil kazenskega strela. Sodila sta Glavač (MS) in Zvonar (Zg.) (LZ)
•	JUDO — Na Cankovi je bil tretji pozivni turnir Pomurja v judu. Sodelovalo je 56 tekmovalcev. Rezultati — pionirji do 32 kg: L Vogrinčič (Ca.), 2. Čuk, 3. Lazar (oba MS) in Zajtl (Le.); do 35 kg: L Gone (Le.). 2. D. Vehab, 3. Horvat in Cigut (vsi MS); do 38 kg: 1. Rojko (Ca.), 2. Djurov, 3. Kocan (oba MS) in Frohvirt (Ca.); do 42 kg: L Cikajlo, 2. Šporn (oba MS); do 46 kg: L Šeruga, 2. Mazouzi, 3. Glažar (vsi MS) in Bransberger (Ca.); do 52 kg: 1. Krstič, 2. Kerec (oba MS); do 58 kg: L Zrna (Le.), 2. Brozovič (MS); nad 58 kg: 1. Šadl, 2. Pozderec (oba MS) in 3. Bohar (Le.). Mladinci — do 53 kg: L Šeruga, 2. Mazouzi (oba MS), 3. Bransberger in Rojko (oba Ca.); do 57 kg: L Štotl, 2. Brozovič (oba MS) in 3. Zrna (Le.); do 62 kg: L T. Vehab (MS), 2. Breznik (Le.), 3. Pozderec (MS); do 68 kg: Kos (MS); nad 68 kg: L Meničanin (MS), 2. Recek >' • ' t Sadi in Horvat (oba MS). T. Kos
•	ODBOJKA — Center za šolska športna društva Slovenije je zaupal organizacijo republiškega polfinala v odbojki za mladince šol srednjega usmerjenega izobraževanja ŠŠD na Srednji družboslovni šoli Ljutomer. Na tekmovanju, ki je bilo v Križevcih pri Ljutomeru, so sodelovale tri ekipe: TNPU Ravne. SCTPU Murska Sobota in Gimnazija Novo mesto. Predstavnik mariborskega območja pa se iz neznanega vzroka tekmovanja ni udeležil. Rezultati — Murska Sobota : Ravne 2:1, Novo mesto : Ravne 2:0 in Murska Sobota : Novo mesto 2:0. Vrstni red: L SCTPU Murska Sobota, 2. Gimnazija Novo mesto in 3. TNPU Ravne. Ekipa Murske Sobote bo sodelovala v finalu. ki bo 25. maja v Kamniku. (T. Ficko)
•	STRELSTVO — V Čentibi je bilo tekmovanje v streljanju z MK puško za pokal Turnišča. Organizirala gaje SD Štefan Kovač Turnišče. Ekipno je zmagala SD Jezero Dobrovnik z 810 krogi pred SD ŠK Turnišče, 703, in SD Ina Nafta, 695 krogov. Najboljši posameznik je bil Varga (Dobrovnik) z 211 krogi pred Kosijem (Lendava), 207, in Žalikom (Turnišče), 205 krogov. (A. Zver)
•	ROKOMET — V dvajsetem kolu tekmovanja prve republiške moške rokometne lige so Bakovci doma premagali Ajdovščino s 26:25. Strelci za Bakovce: Lovenjak 7, Kozel in Antolin po 5, Horvat 4, Smodiš 3 ter Katona in J. Buzeti po enega. V naslednjem kolu igrajo Bakovci z Jadranom v gosteh. V tekmovanju prve republiške ženske rokometne lige je Burja v Veliki Polani premagala Polano z 20:18. Strelke za Polano: S. Hozjanova 9. Bačvičeva 4, Vugrinčeva 3 ter Viragova in M. Hozjanova po enega. V naslednjem kolu gostuje Polana v Kranju. V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige je Velika Nedelja premagala Radgono s 24:18. Najboljši strelci pri Radgoni: Cajnkar 7, Perša in Holc po 3. Pomurski derbi med Tokom iz Črenšovec in Krogom pa se je končal neodločeno. 17:17.
•	NOGOMET — V enaindvajsetem kolu tekmovanja slovenske nogometne lige je soboška Mura v Mozirju premagala El-kroj s 3:2. Gole za Muro so dosegli: Savič, Kosi in Jančar. Sodil je Drobnjak iz Ljubljane. V naslednjem kolu igra Mura doma s trboveljskim Rudarjem. V tekmovanju območne slovenske nogometne lige — vzhod je Ojstrica premagala lendavsko Nafto z 1:0. Len-davčani so najavili pritožbo. V naslednjem kolu gostuje Nafta v Slovenskih Konjicah.
•	KASAŠKI ŠPORT — Na kasaškem hipodromu Krienau na Dunaju je na hitri dirki sodelovala tudi Duena MS z Markom Slavičem mlajšim iz Ključarovec. S kilometrskim časom 1:19,4 je zasedla peto mesto.
•	ŠPORTNI RIBOLOV — V Gajševcih je bilo republiško tekmovanje v športnem ribolovu za pionirje in mladince. Sodelovalo je 63 tekmovalcev in tekmovalk, ki so v treh urah ulovili 177 kg rib. Pri pionirjih — sektor A je zmagala Karmen Magdič (Ljutomer), Boštjan Čizmazija (MS) je bil drugi. V sektorju B je Gorazd Rengeo (MS) zasedel tretje mesto. V sektorju C pa je bila Tanja Lesjak (Lj.) druga, Boris Skedelj (MS) pa tretji. Pri mladincih je v sektorju B zmagal Igor Marič (MS), Dejan Škerget (Lj.) je bil tretji. V sektorju C je bil Stefan Gjergjek (MS) drugi, Anton Buzeti (Lj.) pa tretji. Pri pionirjih je ekipno zmagala Pesnica, Ljutomer je bil drugi, Murska Sobota pa tretja. Pri mladincih pa je bil prvi Maribor, Murska Sobota druga in Ljutomer tretji.
•	NAMIZNI TENIS — V tekmovanju druge zvezne namiznoteniške lige je Partizan Bjelovar premagal Soboto s 6:3. Vse tri zmage za Soboto je dosegel Benko, medtem ko Kuzma in Benkovič nista zmagala. Metalac Olt iz Osijeka pa je premagal Soboto s 7:2. Zmagi za Soboto sta dosegla Kuzma in Benko. V prvi republiški A ligi je prijetno presenetila Radgona, ki je premagala vodilni ekipi. Rezultata — Olimpija : Radgona 4:5 (Unger 2, Rihtarič 2, Edri 1); Kočevje : Radgona 4:5 (Unger 2, Rihtarič 2. Edri 1). Radgona se je tako prebila na četrto mesto. V prvi republiški B ligi Beltinci iz nerazumljivega vzroka niso nastopili in tako izgubili srečanji z Imgradom in Velenjem z 0:9 brez borbe. Ostala rezultata — Imgrad : Sobota 5:4 (Smodiš 2. Gerendaj 2) in Sobota : Velenje 9:0 (Smodiš 3. Gerendaj 3 in Županek 3). V soboto in nedeljo bo v telovadnici SCTPU v Murski Soboti sklepni mladinski pozivni namiznoteniški turnir TOP 12. Od Sobočanov se v prvo skupino ni nihče uvrstil, medtem ko bodo v drugi igrali Unger, Rihtarič in Edri. (M. U.)
•	MOTOKROS — Lanskoletni državni prvak v razredu 80 ccm Boštjan Kampuš tudi letos niza uspehe, čeprav tekmuje tokrat v razredu do 125 ccm. Na prvi dirki za državno prvenstvo v Lenartu je bil deveti, na prvi dirki za republiško prvenstvo v Črnomlju pa je imel smolo, ker mu je v prvi vožnji odpovedal motor, v drugi pa je bil tretji. V skupni uvrstitvi je tako zasedel deveto mesto.
•	KOŠARKA — Začelo se je tekmovanje v republiški kadetski in mladinski košarkarski ligi. Mladinci Pomurja so visoko premagali Miklavž s 112:68 (Tinev 35, Tušar 30, Banič 28, Gregor 8, Bohar 5, Žekš 4, Sraka 2). Tekmo kadetov Pomurje : Starše so dobili Sobočani brez igre. Kadetinje Pomurja pa so visoko premagale Comet s 124:32 (Broder 31, Cigan 19, Malačič 18, Brezič II, Gerič, Friškič in Bohar po 10, Cer 9 in Forštnarič 6).
•	RITMIČNA GIMNASTIKA - Na Vrhniki je bilo republiško prvenstvo v športnoritmični gimnastiki. Sodelovalo je nad 90 tekmovalk. Med njimi so bile tudi tekmovalke soboškega Partizana in dosegle zadovoljive rezultate. Cicibanke in prva selekcija so tekmovale v obveznih vajah brez rekvizitov in s kolebnico, druga selekcija pa je imela poleg omenjenih disciplin še prosto vajo z žogo. Mlade Sobočanke so na posameznih orodjih zasedle mesta od devetega do dvajsetega. Najboljša tekmovalka je bila Jasna Džordževič, ki je v skupni uvrstitvi zasedla 11. mesto. Ekipno so bile Sobočanke četrte.
•	KOLESARSTVO — Na tradicionalni kolesarski dirki okoli Blejskega jezera so sodelovali tudi pomurski kolesarji, ki jih vodita Berden in Cigiit, ter dosegli solidne uvrstitve. Najuspešnejši je bil Simon Šooš, kije zmagal pri starejših pionirjih, Horvat je bil deseti. Pri mlajših pionirjih je Tbrner zasedel tretje mesto. Med mlajšimi mladinci je bil Hajdinjak četrti, Gumilar pa osmi. V konkurenci rekreativcev je Berden zasedel šesto, Cigiit pa osmo mesto.
•	KASAŠKI ŠPORT — Na hipodromu pod Lescami so bile kasaške dirke, na katerih so sodelovali tudi ljutomerski kasači in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Posebej velja omeniti zmago Firke (S. Jureš) v peti dirki na 1600 m ter tretji mesti Vesje (Razgoršek) in Larita (Špindler). Abarka (F. Jureš) je bila četrta.
STRAN 15
VESTNIK. 12. MAJ 1988
PETEK
Radijski in televizijski spored od 13. do 19. maja
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
____	RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Lepo je v naši domovini biti mlad ... mladinska oddaja, 17.30 — Glasba — reklame — glasba, 18.00	—
»21-232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TVUUBLJANA
9.45—12.40
in
16.00-00.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 10.00 Tednik, 11.00 Svet na zaslonu, 11.40T. Mann: Izpovedi pustolovca Feliksa Krul-la, ponovitev, 5. dela, 16.30 Mozaik, ponovitev Tednika, 18.15 Izobraževalno dokumentarni program, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 19.59 Zrcalo tedna, 20.20 A. Dumas: Gospa Monsorojska, 2. del francoske nadaljevanke, 21.20 Kulturno-dokumentarni spored, 22.10 Tv dnevnik, 22.25 Filmi Ingmarja Bergmana: Volčja ura, švedski film.
9.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 13.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda, 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža (Ob dnevu varnosti), 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 — Glasba — reklame — glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
7.35-14.15
in
RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
________ -______________'	___I
RADIO
RADIO
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Ljubo doma, kdor ga ima, otroška oddaja, 18.00 Znanost, 19.00 Domači ansambli: Ansambel Rudija Vevška in ansambel Francija Zemeta, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Šest dirigentk, švedska glasbena oddaja, 21.20 En avtor, en film, 21.45 Ciklus filmov L Bergmana, 23.15 Kronika s Cannskega festivala.
TV ZAGREB
15.20-01.05 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 8.00 Radovedni Taček, 6. oddaja, 8.15 Pamet je boljša kot žamet, 6. oddaja, 8.20 L Cankar: V gozdu, 8.55 A. Lindgren: Erazem in potepuh, 2. del, 9.35 Makedonske narodne pripovedke, 10.10 Republiška revija MPZ Zagorje, 8. oddaja, 12.40 Jubilejna teveteka, ponovitev 15. oddaje, 15.50 Kekčeve ukane,' slovenski mladinski film, 18.25 Da ne bi bolelo, 19.30 Tv dnevnik, 19.59 Naš utrip, 20.30 W. Faulkner: Dolgo vroče poletje, ameriška nadaljevanka, 1. del, 21.25 Križ kraž, 22.45 Tv dnevnik, 23.00 Frisco Kid, ameriški film.
Oddajniki II. TV mreže:
14.35 Jugoslavija, dober dan, 15.05 Mladinski film, 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.15 Glasbeni večer: Veliki dirigenti, 21.45 Poročila, 21.50 Integrali, oddaja iz kulture, 22.25 Športna sobota.
8.30 Tv v šoli, 15.50 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik, 20.00 Hunter (lovec) — nadaljevanka, 20.55 Kvizkoteka, 22.00 Dnevnik, 22.20 Gost urednik, 23.50 Nočni program.
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, 15.30 Narodna glasba, 16.00 Kritična točka, 16.45 Poročila, 16.50 Tv koledar, 17.00 Rokomet, 18.15 Živeti v naravi, 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15 Boljše življenje, 21.05 Dolarji (film), 23.00 Dnevnik, 23.15 Nočni program.
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitev, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Trdno v sedlu (nadaljevanka), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 Svojčas, 22.05 Šport, 22.35 Umetnine.
TV AVSTRIJA
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 16.45 Hotel, 17.30 Svet živali, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Diagnoza, 21.20 Iz sveta filma, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Z jekleno pestjo (film), 23.55 Avtomobilski vampir (film)
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
10.30 Ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da ..., 22.05 Šport, 22.35 Da, ministrski predsednik, 23.00 Jazz, Drugi program
16.00 Iz parlamenta, 17.00 Odločil sem se, da ostanem politik, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Wynne in Penkovvskij (film), 22.30 Umor, vključen v ceno vozovnice (film), 0.05 Revak, Kartažanski suženj (film),
9.05 Presenetljive zgodbe. 9.30 Balet. 10.10 Delta, pon. 10.35 Telovadba za invalide. 17.05 Spored za 4 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, koristni napotki. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Besedilo ima obramba, TV igra. 20.50 Panorama, svetovnopolitični magazin. 21.50 Midem gala ’85, francoski glasbeni film. 22.50 TV dnevnik.
8.30 Naš ekran. 9.05 Ognjena balada, pravljica. 10.35 Tretji kanal. 11.20 Mladinski TV film. 15.50 Afrika, dokumentarna serija. 17.00 Dnevnik. 17.15 Pravni primeri. 18.00 Domoznanstvo. 18.35 Tom in Jerry. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Lehar: Rosenstock in Edelweiss. 20.45 Igralec Roy Scheider. 21.15 Poslednji objem, ameriški film za starejše od 18 let. 23.05 TV . dnevnik.
Novo v Boljšem življenju
Boljše življenje — nadaljevanka, katere optimistični naslov je vzbudil zanimanje pri televizijskih gledalcih, postaja iz dela v del popularnejša. Z njo se identificirajo in v njej se najdejo vse generacije, vsi ljudje imajo v nadaljevanki svoje ljubljence ali dvojnike.
Pojavljajp se novi in novi junaki, pa tudi nihče od igralcev še ni zapustil seHtf Tako se tu-
10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Oddaja v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Aktualni prispevek, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o športu, 17.30 — Glasba — reklame. Priporočajo vam ..., 18.00 — Iskanje — znanje — ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s. čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo, 17:30 — Glasba — reklame — glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.45-11.20
in
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba — reklame — glasba, 18.00 — Vprašanja — odgovori, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi,.
16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba — reklame, 18.00 — Povejmo javno, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.55-13.45
in
14.55-22.40 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 9.20 Živ žav, 10.40 W. Faulkner: Dolgo vroče poletje, ponovitev 1. dela, 12^00 Ljudje in zemlja, 12.30 Živali pred kamero: Snežne opice na Japonskem, ponovitev 1. dela, 13.00 Mladinsko SP v športni gimnastiki, reportaža iz Avignona, 15.25 J. Dieti: Sinovi in hčere steklarja Jakoba, 6. del, 16.25 Preko mostu, kitajski film, 18.15 Slovenci v zamejstvu, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 L Brešan: Obljubljena dežela, 3. del nadaljevanke tv Zagreb, 20.55 Zdravo.
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila, 9.00 Danes za jutri in Kdo tam poje, jugoslovanski film, 14.00 Športno popoldne, 16.00 Monte Carlo: Avtomobilske dirke F1 za VN Monaca, prenos, 20.00 Poljudnoznanstveni film, 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Mali koncert, 21.20 Športni pregled.
TV ZAGREB
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Zdravje, 13.30 Posvetovalnica za starše, 14.00 Nove tegobe Andrea Mole-ja, 14.50 Resna glasba, 15.35 Dokumentarni mozaik, 17.25 Na rivieri (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Rock musical, 21.00 Od tod do večnosti (film), 22.30 Dnevnik, 22.50 Nočni program.
TV AVSTRIJ A
9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zaupanje za zaupanje (tv film), 22.00 Spektrum, 23.00 Ples 88,
Drugi program
9.00 Matineja (risanke, književnost, glasba), 14.00 Športno popoldne, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Charleston (film), 21.50 Strastne rožice (film), 23.40 Chicago 1930 (nadaljevanka),
TV MADŽARSKA
8.10 Spored za otroke. 11.25 Mali nogomet. 14.05 Dobre duše v tujini, ameriški TV film. 15.40 Ravnovesje v naravi. 16.15 Srečno, kviz. 17.05 Delta. 17.40 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljica. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Nedostopno, z. nemški TV film. 21.40 Resna glasba. 21.45 Monolog ob rojstnem dnevu; 80 let Gydrgya . Marosana. 22.45 Poročila.
GIGA BREZ DARE
di Bata Živojinovič kot Macola vrača v dveh novih delih. Poleg šjora Luje (Boris Dvornik) bo v vlogi matere doktorja Lukšiča nastopila sarajevska igralka Semka Sokolovič. Pojavilo se bo še nekaj novih obrazov. Tako bo Boba v samopostrežnici srečal dekle, ki bo pomembno vplivalo na njegove nadaljnje opredelitve in šolanje. V tej vlogi bo debitirala Duda Mija-
TV LJUBLJANA
9.45—12.00
in
16.00-22.40 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 10.00 Mozaik, 10.30 Grog, italijanski film, 16.30 Mladinsko SP v športni gimnastiki, reportaža iz Avignona, Mo-. zaik, ponovitev, 17.30 Radovedni Taček, 7. oddaja, 18.15 Živali pred kamero: Snežne opice na Japonskem, 2. del, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 J. Chapot: Pogled v ogledalu, 4. del francoske nadaljevanke, 21.05 Aktualno, 21.45 Tv dnevnik, 22.00 APZ Boris Kraigher, zborovska glasba.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Čudežna soba, otroška oddaja, 17.45 Otroška oddaja, 18.00 Beograjski tv program, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Umetniški večer:
16.00-22.25 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 10.00 Šolska TV — Kemija: Elektrokemija, Biologija: Naravoslovni dan: Kako nastanejo fosili, 11.00 Tuji jeziki: Angleščina, 41. lekcija, 16.30 Mozaik — Šolska tv, ponovitev, 17.30 Pamet je boljša kot žamet, 17.45 Periskop, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Izbor produkcije študentov AGRFT: Telstar, Dež, Kronologija pogodbe, kratki filmi, 21.05 Osmi dan, od-
daja o kulturi, 21.45 dnevnik.
Tv
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Tuji jeziki: Angleščina, 41. lekcija, 18.30 Mostovi, 19.00 Zabavnoglasbena oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Po sledovih Slovencev v svetu XI: Za boljšim kruhom, 20.50 Kronika filmskega festivala v Cannesu, 22.05 Izobraževalna oddaja.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
40 let Cannesa, dokumentarni film in Pod satanovim soncem, francoski film.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
8.45 Tv v šoli, 15.45 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Prišel je gost, 21.10 Znanost, 21.55 Dnevnik, 22.20 Nočni program.
8.30 Tv v šoli, 15.50 Po- j novitve, 17.30 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik, 20.00 Veselja in žalosti, 21.05 Signali — politični magazin, 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 šoli, 10.30 Ponovitve, Otroški in mladinski
Tv v 16.30 spo-
red, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Trdno v sedlu, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Mike Hammer, 22.05 Malteški viteški red, 22.50 Dunajski praznični tedni 88,
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Šport, 20.15 Avstralija, 21.07 Dediščina Guldenburgov, 21.55 Super fliper, 22.22 Elegantni lopov (film), 0.05 Velika dolina
TVUUBLJANA
TV LJUBLJANA
9.45-12.10
in
9.45-12.30
in
Drugi program 16.00 Glasbene
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Alf, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Hopala, 21.07 Zunanje politične reportaže, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2
želje,
17.30 Nova tovarna, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Elegantni pes, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Umor v Sydneyu (film), 23.55 Colombo
TV MADŽARSKA
[tvmadžaršk
Prvi program ne oddaja, oddajniki druge mreže pa od 20.00 do 21.00 prenašajo programe regionalnih studiev Budimpešta, Pecs in Szeged.
9.00 Šolska TV. 9.50 TV loto. 10.00 Obramba ima besedo, pon. 10.40 Telovadba za invalide. 16.55 Program za 3 dni. 17.00 Skrivalnica. 17.05 Risanka. 17.30 Za boljši jezik. 17.50 Nogomet: Madžarska—Avstrija, prenos z Nepstadio-na. 20.00 TV dnevnik. 20.35 Vsi smo šoloobvezniki, češka serija. 21.25 Studio 88, kulturni TV tednik. 22.10 Kardiologija, zdravstvena serija. 22.30 TV dnevnik.
tovic, njena starša pa bosta igrala Duško Janičijevič in Snežana Nikšič. Tudi Giga bo dobil novo tajnico.
Posneli so 50 delov, kar je rekord v zgodovini jugoslovanske televizije. Namesto načrtovanih 52 bodo do konca junija posneli 55 delov. Razmišljajo pa tudi o možnosti, da jeseni snemanje nadaljujejo.
SOBOTA, 14. MAJ
ASTMA
Spričo današnjega načina življenja in vse bolj onesnaženega okolja, zlasti pa zdaj, spomladi, ko se razbohoti narava — je vedno več snovi, ki ogrožajo naše zdravje in. daljšajo seznam bolezni. Astma spada med obolenja, katerega povzročitelji se skrivajo povsod okrog nas in ogrožajo naša dihala. Mnogi med nami lahko v določenem življenjskem obdobju zbolimo za astmo. Čeprav je astma muhasta, nadležna in tudi huda bolezen, se z njo lahko spopademo in jo ukrotimo celo do tolikšne mere, da lahko z njo živimo v spravi.
15.20-23.35 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 10.00 Tv mozaik, 15.50 Osmi dan, oddaja o kulturi, 16.30 Mostovi, 17.00 Tuji jeziki: Angleščina, 41. lekcija, 17.20 Prežihov Voranc: Solzice, 17.45 A. Lindgren: Erazem in potepuh, 3. del otroške nadaljevanke, 18.15 Otroška vas, dokumentarna oddaja tv Novi Sad, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Film tedna: V iskanju gospoda Goodbara, ameriški film, 22.15 Plesni nokturno: Jasna Knez, 22.30 Tv dnevnik, 22,45 Orli in sokoli, dokumentarna oddaja.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Kdo, ali jaz?, otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.30 Video godba, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Športna sreda.
TV ZAGREB
8.35 Tv v šoli, 15.50 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 21.30 Dnevnik, 21.50 Potopis, 22.25 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Trdno v sedlu, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Človek z Velike reke (film), 21.55 Eureka (film), 0.05 FBI,
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Morala morskih psov (tv film), 22.00 Čas v sliki, 22.22 Srečanje z revolucijo, 23.10 Nočni studio
16.20—00.40 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 10.00 Mozaik, Šolska tv, 11.00 Dežuje na najino ljubezen, švedki film (čb), 16.50 Mozaik — Šolska tv, ponovitev, 17.50 Indijanske legende, kanadska otroška nanizanka, 18.15 Naša pesem, 2. oddaja, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Tednik, 21.10 F. Morante: Zgodovina, 2. del italijanske serije, 22.45 Tv dnevnik, 23.00 Jubilejna tevete-"ka, 19. oddaja.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Majhna Nada, otroška oddaja, 18.00 Družinski magazin, izobraževalna oddaja, 18.30 Tv razstava, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Glasbeni ropot, 20.45 Dokumentarne iveri, 21.05 Po sledeh napredka, 21.45 Jazz na ekranu.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.50 Ponovitve, 17.30 Otroški in •mladinski spored, 19.30
Dnevnik, magazin, glasbena
20.00 Politični
21.00 Zabavno oddaja, 21.45
Dnevnik, 22.10 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Trdno v sedlu, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Show, 21.55 Rojen za ples (film), 23.40 Uporniki liang Šan Poj a
Drugi program
16.00
17.15
Glasbene želje,
______ Svet živali, 18.00 Šport, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki,
20.15 Notranje politična oddaja, 21.07 Dinastija,
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV MADŽARSKA
9.05 Derrick, kriminalka. 10.05 Perujske skrivnosti, kratki film. 17.15 Jezikovne uganke. 17.55 Matematika, kviz za šolarje. 18.45 Cim cim, literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Modra luč, reportaže. 21.05 Umetnina tedna. 21.10 Varstvo okolja, magazin. 21.55 Vključujemo hotel Hilton: Gabor Koltay, portret. 22.40 TV dnevnik.
22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2
TV MADŽARSKA
9.05 TV doktor. 9.15 Tretja meja, pon. 10.00 100 mojstrovin. 17.00 Domače ogledalo. 17.40 Telešport. 19.15 Žrebanje lota. 19.30, TV dnevnik. 20.15 Sosedje, 28. poglavje TV romana. 20.50 Ozadje vesti. 21.35 Počakaj, dokler ne telefonira, belgijska kriminalka.
22.55 TV dnevnik.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA UVEDLA LOKALNI PROGRAM
2. maja so začeli Avstrijci z uvajanjem lokalnega programa na televiziji. Gre za pet polurnih oddaj, ki potekajo od ponedeljka do petka med 18.30 in 19.00 na drugem programu. Štajerski studio v Grazu sestavljajo štiri ekipe kamermanov in štirje moderatorji. V oddajah, ki gredo v živo (le da so nekateri prispevki pripravljeni vnaprej) predstavljajo dogodke iz kulture, športa in družbeno dogajanje. Vrednost investicije je 52 milijonov šilingov, pri čemer je šlo 32 milijonov za prezidavo oddajnikov in 20 za prenovo studia. Nadaljnjih 20 milijonov bo potrebnih za normalno predvajanje programa. Ob vseh teh stroških pa nimajo namena povečevati televizijske naročnine.
STRAN 16
VESTNIK, 12. MAJ 1988
V SPOMIN
3. maja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Čeprav v temnem grobu spiš, v naših srcih kakor prej živiš.
Karel Kuhar
iz Fokovec
Tiho, žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in hvaležnosti za vse, kar nam je dalo tvoje srce.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete grob ter prižigate sveče.
ŽALUJOČI: žena Zlatica, hčerka Dragica z družino in sin Zlatko
Nekoč — tega je davno davno — je cvelo v meni tisoč rož.
Saj bil je maj prav kakor zdaj. In tvoj obraz kot češnjev cvet med njimi je blestel ves bel. (Minatti)
MINILO JE LETO NAŠA MAMI
Majda Bernard-Lopert
profesorica slovenskega jezika t 10. 5. 1987
... In naposled vse, v čemer se kaže to naše življenje — misli, napori, pogledi, smehljaji, besede, vzdihi — vse to teži k drugemu bregu, kamor se usmerja kot proti cilju in na katerem šele dobiva svoj pravi smisel, Vse to mora nekaj premagati in premostiti: nered, smrt ali nesmisel. Kajti vse je prehod, most, katerega konca se izgubljata v neskončnost, proti kateremu so vsi zemeljski mostovi samo otroške igračke, bledi simboli. Vse naše upanje pa je na oni strani.	(Andric: Mostovi)
M. Sobota, Ljubljana, 10. maja 1988
TVOJI NAJBLIŽJI
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAWIMA
V 68. letu nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, svak in brat
Geza Poredoš
i Vaneče
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala g. duhovniku, pevcem ter kolektivom Avtobusnega prometa, Gorenja Elrad in sodelavcem Agromerkurja.
Žalujoči: žena Helena, sinova Boris z Anito in Štefan z družino, sestri Marija in Helena ter vsi, ki ste ga imeli radi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpe! sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Karel Berglez
iz Puževec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem, predstavnikom KZ Panonka m KG Rakičan, EE Topolovci ter vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavnici KS za izrečene poslovilne besede , ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — hvala!
Puževci, 24. aprila 1988
VSI, KI SMO GA IMELI RADI
V mesecu maju — tvoj dom je obdan iz tisoč cvetov in ptičjih sonetov.
v notranjosti doma ni petja, ni cvetja, le grobna tišina — velika praznina s čašo spomina!
V SPOMIN
9. maja 1987 se je ustavila ura naši dragi mami
Vilmi Šiftar
iz Sebeborec
Manjkaš nam! Vse v tvojem domu nas spominja nate. V mislih si še vedno med nami. Izmučeno telo pa je našlo počitek, kjer ni trpljenja, ne solza. Mi pa te bomo ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: hčerka Marta z možem in vnukinja Darinka z družino
V SPOMIN
8. maja sta minili dve žalostni leti, odkar nas je nepričakovano zapustila naša draga in dobra mama, orna, prababica in sestra •
Terezija Gomboc
roj. Gybrek iz M. Sobote
Grenko je spoznanje, da se nikoli več ne vrneš v dom, katerega si tako ljubila, a v naših srcih še živiš in spomin nate bo večen. Hvala vsem, ki se je še,spominjate in se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
Zakaj si morala umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti, odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina sta pri nas.
V SPOMIN
29.	aprila 1988 je minilo leto, polno žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila naša draga mama
Jožefa Vrbajnšak
iz Bučečovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam pred letom v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala kolektivom Radenske, Imgrada, Jeklotehne, WZ Veržej, zasebnici tekstilne obratovalnice Vučja vas, g. župniku in pevcem.
ŽALUJOČI: Ema, Štefka, Metka in Slavek z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, babice, sestre in tašče
Petronele Kregar
roj. Rantaša
22. 5. 1913-15. 3. 1988 iz Bakovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. župniku, pevcem in govorniku KS za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je tragično zapustil
Aleksander Kukojca
iz Markišavec 43
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, g. duhovniku Balažiču, mag. Erjavcu za poslovilne besede, gasilcem, pevcem, sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: hčerka Nada z družino in drugo sorodstvo
Dotrpela je naša draga mama in babica
Anuška Samec
roj. Šavel
Na njeno željo smo se od nje poslovili v ožjem družinskem krogu 23. aprila 1988.
Hvala vsem, ki ste ji podarili lepo misel.
M. Sobota, Ljubljana
VSI NJENI
Zaman je bil tvoj boj.
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Po nepričakovani bolezni nas je v 63. letu zapustil dragi mož, skrbni oče, stari oče, sin in brat
Edmund Lepoša
iz Pordašinec
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili k poslednjemu počitku, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami, izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Pordašinci, 16. aprila 1988
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
Barbara Lonec
iz Murske Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence ter cvetje in kakor koli pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku Janku Kuklu za poslovilne besede ter pevkam za odpete žalostinke ter sodelavkam Agromerkurja — klavnice za venec.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice •
Frančiške Luthar
iz Gornjih Petrovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku in pevcem za pogrebni obred in odpete žalostinke ter govorniku KS za poslovilne besede.
Žalujoči: hčerki Irma in Emilija z družinama, vnukinja Dragica, vnuka Štefan in Feri ter vnukinja Majda z družinami
VESTNIK, 12. MAJ 1988
STRAN 17
Prodam
TOMOS AVTOMATIC A 3 MS, star 2,5 leta, prodam. Gomilica 125. M-3938
PETUNIJE, PELARGONIJE (»mu-škatline«) in vodenke, raznovrstne, prodajamo. Cvetličarstvo Gyorfi, nasproti avtobusne postaje. M-3986 PRALNI STROJ GORENJE prodam. Volmut, Murska Sobota, Lendavska 51. M-4075
JUGO 45, letnik 1985 (november), prodam. Obal, Murska Sobota, Lendavska 19 a, telefon: 23 389. M-4077 LADA RIVA 1300, letnik 1987, naprodaj. Ogled v soboto in nedeljo. Gančani 89. M-4079
KOPALNICO KOLPA SAN, novo, prodam. Lipa 15. M-4080
KOSO ZA TRAKTOR DEUTZ (torpedo) prodam. Pinter, Nemčavci 34. M-4082
POHIŠTVO ZA SPALNICO, rabljeno, ugodno prodam. Murska Sobota, Cankarjevo naselje 30. M-4083 TRAJNOŽARNO PEČ TERMO-BLOK 12 za etažno centralno ogrevanje, novo, prodam 15 odstotkov ceneje. Obal, Rakičan, Partizanska 18, ali telefon: 23 474. M-4086
DVOSOBNO LASTNIŠKO STANOVANJE V LJUBLJANI, 54 m2 (bližina banke, samopostrežne trgovine, avtobusa št. 6), prodam. Informacije popoldne: 061 264 046. M-4088 BOČNO KOSO ZA DEUTZA prodam. Zenkovci 56. M-4089 PARCELO, primerno za poč. hišico ali vinograd, lepa sončna lega, 33 arov, na Kukeču, prodam. Telefon: 069 73 040, interna 361. M-4090 GUMIJAST ČOLN, tip karavela, za 4 osebe, prodam. Gostilna Gjergjek, Tišina. M-4091
ORIGINALNE ZAJČJE KLETKE IN OGRODJE ZA TOPLE GREDE, dimenzije 4,5 m x 10 m prodam. Telefon: 75 524. Le-13425
RENAULT 4 TL prodam. Dolnji Slaveči 80. M-3992
CITROEN GS 13, letnik 1979, po ugodni ceni prodam. Informacije vsak dan od 14. do 16. ure po telefonu: 26 082. M-4101
ČESTITKA!
Dragemu sinu TEODORJU LEBARJU iz Turnišča, ki je pri vojakih v Knjažev-cu. želijo ob praznovanju 20. rojstnega dne vse najboljše, predvsem pa srečno vrnitev — domači.
BARVNI TELEVIZOR, v dobrem stanju, prodam. Marija Bajt, Radenci, Prisojna 6 (pri progi, 2 blok, 4 vhod, ob internatu). M-4101
DVOOSNO PRIKOLICO, domače izdelave, prodam. Brezovci 68 a, p. Puconci. M. AK
SPAČEK CITROEN GA in FIAT 850 prodam. Černelavci, Gorička 68. M-4094
PRALNI STROJ, star dve leti, ugodno prodam. Telefon od 20. do 21. ure: 25 273. M-4098
1,15 HA ZEMLJE V LENDAVI, ob asfaltni cesti, od tega 80 arov vinograda, 2. letnik (šipon, rizling, beli burgundec) ter traktor ferguson s prikolico in priključki za obdelavo vinograda, star dve leti, prodam. Informacije po 20. uri: telefon 75 914. M-4099
CELJE od 14. do 22. maja
VELIKI PRODAJNI
POMLADANSKI SEJEM
Izjemno ugodni nakupi blaga vseh vrst
Velika izbira med ponudbo obrtnikov, trgovskih hiš in proizvodnih organizacij
Sejem ugodnih nakupov in razvedrila
Golovec Celje bo za vas v teh dneh odprt od 9. do 19. ure.
OPEL KADETT B, brez motorja, in motor vauxhall chevete, potreben manjšega popravila, avtomatic A3MS in APN 4 ugodno prodam. Bakovci, Prečna 18, telefon: 76 106. M-4102 DVA OREHOVA HLODA po ugodni ceni prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 12. M-4104
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, nov, ugodno prodam. Mlajtinci 20. M-4105
OBRAČALNIK PANONIJA pro dam. Vrtna 8, stanovanje 5. M-4106 DVE KRAVI, visoko breji, prodam.
Puconci 49. M-4109
MALE PUJSKE prodam. Pečarovci 83. M-4110
KRAVO, staro tri leta, brejo sedem mesecev, prodam. Noršinci 62. M-4111
PLOHE (smrekove), 8 cm, do 5 m2, prodam. Nukovič, Gančani 25 c. M-4112
RENAULT 18, letnik 1979, prodam. Kolar, Vaneča 86, M-4113
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jer-še, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Bojan Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 21 393; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085, in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
KOSO ZA FERGUSON 3539 pro dam. Gederovci 9, M-4115 - -
TRI PARCELE, velike od 10 do 15 arov, v enem kosu 37 arov, od katerih ima ena lokacijsko dovoljenje za zidavo stanovanjske hiše, ugodno prodam. Parcele so ob asfaltirani prometni cesti 8 km od Murske Sobote. Bela Banfi, Murska Sobota, Staneta Rozmana 15, ali telefon po 20. uri: (069) 24 664. M-4117
KORUZO NA STORŽIH prodam. Melinci 99, ali telefon: 71 368. M-4120
TRAKTOR IMT 533, diske za plug in gume za prikolico prodam. M. Črnci 18. M-4121
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 26 (za gasilskim domom). M-4119
V1BRO VALJAR AMMAN, členkast, motor kawasaki 1000 Z prodam. Telefon zvečer: (042) 677 482. M-4122 PRALNI STROJ GORENJE ugodno prodam. Talanjijeva 4 (pri novem vrtcu), telefon: 21 964. M-4123
KAVČ IN DVA FOTELJA ter električni štedilnik prodam. Murska Sobota, Kopališka 5. M-4124
BREJO KRAVO, rodovniško, prodam. Ferš, Gornja Radgona, Loma-noše 36. M-4125
OSEBNI AVTO ZASTAVO 101, le tnik 1980, prodam. Informacije po telefonu: 71 690. M-4126
KRAVO (prvesnico), s teletom, in brejo kravo prodam. Pečarovci 47.
M-4127
MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 20. M-4128
BUKOVA IN HRASTOVA DRVA, suha, prodam. Odranci 383. M-4130 GOLF, letnik 1977, ugodno prodam. Peček, Gaberje 59, p. Lendava. M-4131
PUHALNIK TAJFUN prodam. Pu-ževci 57. M-4132
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 60. M-41330
LADO 1200, letnik 1979, prodam. Radenci, Gubčeva 12. M-4135 TOMOS A3 MS, nov, z garancijo, prodam. Pok, Murska Sobota, Štefana Kovača 21, po 15. uri. M-4136 GOZD (borov gradbeni les), približno 40 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-4138
ŠKODO 100, 1976, z vlečno kljuko, ugodno prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 25. M-4139
AKACIJEVA DRVA, 10 m3, prodam.
Tišina 64. M-4140
KRAVO, brejo šest mesecev, kontrola A, prodam. Slavic, Puconci 47. M-4141
ZASTAVO 750 in škotsko ovčarko prodam. Rakičan, Jezera 53. M-4142 ZASTAVO 101, letnik 1977, ugodno prodam. Milan Recek, Melinci 13 a M=,4143
L?^DO prodam. Lovenjak, Murska Sobota, Lendavska 23. M-4145 HARMONIKO WELTMEISTER, 96-basno, prodam. Moreč, Murska Sobota, Aškerčeva 3 a, telefon od 18. do 21. ure: 21 931. M-4146
BOROV GOZD, 28 arov, prodam. Kuštanovci 49. M-4147
VIDEOREKORDER, nov, prodam. Murska Sobota, Lendavska 58, telefon: 22-709. M-4165
MOPED ATX 50, prevoženih 100 km, z garancijo, prodam. Cena 1,5 M din. Telefon: 22-204. M-4167
ZDOMCI!
POČITNIŠKO HIŠICO V ČENTIBI 416, primerno za stanovanje, in 8 arov vinograda, prodam. Informacije: Novak, Lendava, Mlinska 10. M-4171 DIANO prodam. Telefon: 71-405. M-4185
KOSILNICO ZA TRAKTOR MIO STANDARD, dvonožno, in tridelne brane tehnostroj prodam. Murski Petrovci 15. M-4172
KOMBAJN KODEL-BOHN, starejši letnik, delovna širina 2 m, prodam. Anton Puhan, Čikečka vas 7. M-4173 KOSILNICO BCS Z OBRAČALNIKOM (gorivo petrolin) prodam. Telefon: 069 78-275. M-4174
FIAT 750 prodam za 600.000 din. Telefon: 46-002. M-4178
SYNTISIZER YAMAHU D X 7, BRAKE CONTROL, prodam. Marušič, Radenci, Kidričevo naselje 6, 069 73-452. M-4180
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK in kuhinjski »šank« s stoli ugodno prodam. Kutnin, Lendavska 23 b, telefon: 21-196. M-4184
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 345 I, prodam. Kozar, Cvetkova 40, telefon: 21-773. M-4186
KORUZO NA STORŽIH prodam. Rakičan, Prešernova 28. M-4187
generalna popravila vseh znamk zamrzovalnikov in hladilnikov
IZOLACIJE SERVIS * CO PTUJ
Naročila lahko oddate po telefonu 062/771-637
OMARO ZA DNEVNO SOBO, električni štedilnik, hladilnik in kavč prodam. Janez Weindorfer, Rakičan, Lendavska 15. M-4189
TRAKTOR IMT 539, star dve leti, rabljen vsega 205 ur, prodam za 8,5 M. Telefon: 069 26-133. M-4190
ORGLE MEAZZl, enomanuelne, ugodno prodam. Rakičan, Prešernova 28. M-4187
KOSILNICO PANONIJA KUPIM. Rabljeno opeko l/l, 600 kosov, prodam. Popoldne: 25-289. M-4191 NEMŠKO OVČARKO z mladiči, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Karas, Rakičan, Cvetkova I5, telefon: 23-594. M-4193
POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, prodam. Zver, Lendavska 17 c. M-4I95
ZDOMCI POZOR!
JUGO 55 A, 6 V, nov, rdeč, neregistriran, prodam. Križan, Stavešinski Vrh 4I, G. Radgoni. M-4195 MERCEDES 123, dizel, letnik 1979, izvrstno ohranjen, prodam. V račun vzamem manjši avto. 042 831-928. M-4206
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 2. M-4211
PARCELO, 21,6 arov, z lokacijskim dovoljenjem, v Gornjih Petrovcih, prodam. Informacije po telefonu: 061 556-515. M-OP
FIAT 125 P naprodaj za 140 SM. Telefon: 75-672, popoldne. LE-13430 MEŠANA TRDA DRVA prodam. Ša-lamenci 54. M-OP
PEČ FERROTHERM, 32 KW, in os za prikolico, 5 t, vse novo, ugodno prodam. Telefon: 069 81-576. IN-18318
AMI 8 prodam. Telefon: 069 82-344. INI IO2TA

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
LOVCI POZOR!
LOVSKO PUŠKO ŠIBRENICO, 12 kal., ter malokalibrsko z daljnogledom ugodno prodam. Informacije po telefonu: 87-268, v nedeljo od 10. do 16. ure. 1 N-18319
ČEBELE PRODAM. Bogojina 169 a, telefon: 76-334. M-OP
TV COLOR prodam. Kovač, Selo 89. M-4220
TRAKTOR IMT 542, star tri leta, ka-ramboliran, prodam. Naslov v upravi lista. M-OP
BREJO SVINJO (3 mesece) in seno prodam. Horvat, Hotiza 143. M-4164
COMMODORE 64, 2 x JOYSTICK KASETOFON, zvočniki iskra, 2 x 20 W, prodam. Telefon popoldne: 72-555. M-4166
MALE PUJSKE PRODAM. Janez Grah, Gradišče 62. M-4169
MALE PUJSKE PRODAM. Bratonci 133. M-4170
RENAULT TL KARAVAN prodam. Vučko, Srednja Bistrica 56, telefon: 70-139. M-4183
ZAZIDLJIVO P^F.vELO, 6 arov, v Zgornjih Moravcih, prodam. Informacije: telefon 22-210, interna 351, popoldne 22-216. M-162
WARTBURG LIMUZINA, dobro ohranjena, naprodaj. Polana 18 B, telefon: 23-316. M. OP
ŠKODA, vozna, registrirana, naprodaj. Cena 500.000. —. Telefon: 26-204. M-4163
OLTOV PLUG, 12-colni, in obračalnik laverda, primerno tudi za traktor, prodam. Feher, Radmožanci 13. LE-13439
SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železniški postaji HAJDINA
ATX, nov, še nevožen, prodam. Telefon: 069 22-132. M-4251
KOMPOST ZA VINOGRADE IN VRTOVE prodam. Telefon: 76-690. M-4253
FORD KOMBI IN MERCEDES 200, na bencin, prodam. Telefon: 71-023. M-4253
MALE PUJSKE, tridelne brane in televizor, črno-beli, prodam. Kuhar, Puconci 89, M-4217
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 16. M-4218
NESNICE, MLADE JARČI-CE PASME HISEx, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: ANICA LACKOVIČ, BELTINCI, RAVENSKA 40, telefon: 069 71-434.
MALE PUJSKE PRODAM. Šadl, Gradišče 27. M-4226
FIAT 126 P, letnik 1978, vozen, neregistriran, prodam. Telefon popoldne: 21-785. M-4196
DIANO 6 L, generalno obnovljeno, dodatno opremljeno brezhibno, registrirano do maja 89, in dobro ohranjen avtomatik 3 M ugodno prodam. Andrej Peklar, Radenci, Kneza Koclja 9 (proti Kapeli). M-4254
DIANO, letnik 1978, registrirano do marca 1989, prodam. Telefon: 78-025. M-OP
SVETLOBNE EFEKTE ZA DISCO prodam. Sobočan-Lebar, Lendava, Tomšičeva 12, telefon: 75-414. LE-13437
MIKROFON SCHURE M 565 in električno kitaro, kopija gibson LS, prodam. Telefon: 71-358. M-4197 BETONSKO OPEKO (20 x 40) prodam. Domajinci št. 12, p. Cankova. M-4198
HI-FI GLASBENI STOLP GORENJE z 2 x 50 W zvočniki prodam. Telefon: 87-113. M-4200
ŠPORTNO ŠKODO, registrirano, prodam. Lipovci 255. M-4203
10 GRAMOV ZLATA za zobe, steklene prizme (60 kosov), uvožene, in malo rabljeno francosko posteljo, izdelano po naročilu, prodam. Ogled po 22. maju. Telefon: 24-349. M-4204 TELIČKO, staro enajst mesecev, prodam. Informacije po 18. uri. Ludvik' Hari, Andrejci 65, p. Martjanci. M-4209
KOSILNICO LAVERDA prodam. Kobilje 87. M-4210
ŠTEDILNIK CALOREX 85 R prodam, Štefan Rožman, Dobrovnik 285.
M-4212
KOSO ZA TRAKTOR IMT, malo ra-bljeno, prodam. Petanjci 15. M-4214 RENAULT 4 prodam. Kerec, Moš-čanci 49 a. M-4219
PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO, novo, prodam. Pečuh, Murska Sobota, Stara 8. M-4216
PARCELO, 2 km iz Radenec, ob glavni cesti, prodam. Informacije dopoldne: 74-831, interna 298. M-4217 OBRAČALNIK PANONIJA, plug 12-colni, prodam. Maks Peršak, Ilja-ševci 39, Križevci pri Ljutomeru. IN-18316
ZASTAVO 101, starejši letnik, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tominšek, Ljutomer, Jurčičeva 15. IN-18315 MOPED TOMOS 14 M, letnik 1982, zelo ohranjen, prodam. Dvanajščak, Radomerje 25 a, Ljutomer. IN-18312 RDEČE VINO, 1000 I, prodam. Cena 400.— din za liter. Avgust Borko, Sta-netinci 50, Štrigova, telefon: 042 830 240. IN-18311
PRIKOLICO BRAKO prodam. Bud-ja, Križevci 41 a, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18310
PLEMENSKE MERJASCE in breje svinje prodam. Janko Koroša, Veržej, Trg Sl. Osterca 21, telefon: 069 87 100. IN-18304
ZASTAVO 750, registrirano do februarja 1989, in MOPED M-14, potreben manjšega popravila, .prodam. Janez Žinko, Radomerščak 15, Ljutomer. IN-18303
KOSO ZA TRAKTOR IMT 542, novo, še nerabljeno, prodam. Ludvik Dajčar, Radoslavci 25, p. Bučkovci. IN-18307
VIDEOREKORDER prodam. Stanko Novak, Ljutomer, Prešernova 12, telefon dopoldne: 81 001. IN-18301
REGAL ZA DNEVNO SOBO prodam. Telefon po 19. uri: (069) 79 045. GR-19653
KRAVO, staro osem let, brejo pet mesecev, prodam. Lutverci 33, Apače. GR-19654
HIŠO V GORNJI RADGONI prodam. Gornja Radgona, Gubčeva cesta 2. GR-19655
.GOSTJNCI!.....................
OPREMO ZA LOKAL — POHIŠTVO (mize, stoli, klopi in drugo), novo, moderno, možna ureditev inte-riera v istem stilu, ter mikrofone shu-re, boxe, z zvočniki fane echo roland prodam. Telefon: 062 701 521, interna 51, od 6. do 14. ure (Ormož). IN-18309
REANULT 4, letnik 1977, prodam. Beltinci, Ravenska 81 a, telefon: 71 540. M-4150
HLADILNIK, MENJALNIK IN DVE NOVI MICHEL1NKI ZA MERCEDES 220, prodam. Telefon: 74 051. GR-19652
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE TVT 17 K, malo rabljeno, in televizor, črno-beli, na daljinsko upravljanje, nov, prodam. Kolarič, Drob-tinci 3, Apače. GR-19658
MOPED s štirimi prestavami ugodno prodam. Franc Zver, Lipa 120. GR-4151
SIPOV NAKLADALNIK, čelni, in puhalnik tajfun prodam. Gornji Petrovci 43. M-4152
126 P, letnik 1982, prodam. Mirko Lončar, Rakičan, Lendavska 32. M-4153
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Telefon: 22 515. M-4156 MEŠANA DRVA, večjo količino, ugodno prodam. Rožman, Hrastje Mota 29. M-4157
KADETT 1,6, dizel, letnik 1984, prodam. Telefon od 6. do 14. ure: 78 408. M-4160
MOPED AVTOMATIK, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon popoldne: 46 343. M-4161
HIŠO V LUKAVC1H, Križevci pri Ljutomeru, prodam. Informacije po telefonu: 87 152 ali Zadravec, Veržej. M-18222
GOSPODINJE POZOR!
Se vam je pokvaril sušilnik za lase, mlinček za kavo, likalnik ali kak drug gospodinjski aparat?
S hitrim in kakovostnim popravilom se toplo priporoča Janez Bukovec, Kobilje 135.
TRI KRAVE (s teletom, brejo) in telico prodam. Senekovič, Lomanoše 25, ali telefon zvečer: 74 962. GR-19651 TELEVIZOR GORENJE, črno beli, star tri leta, ugodno prodam. Telefon: 24 087. M-4149
TROSILNIK VIKOM CREINA za umetno gnojilo in mali koruznjak prodam. Telefon: 78 275. M-4174
Kupim
MLINSKI VALJ (»VALCL«) enojni, 45 do 50 cm, kupim. Zorger, Grad .177, telefon: 77 751. M-3801
126 P (tudi karamboliran) ali JUGO kupim. Telefon: 46 368. M-3569
MOTORNO ŽAGO HOMELITE 350 (za dele) kupim. Franc Flisar, Gorica 65, p. Puconci. M-4001
NESNICE, MLADE JARČICE PASME HISEX, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: FANIKA STADLER, gostilna BAKOVCI, Soboška 4, telefon: 069 76-121.
NEPRIČAKOVANO JE UMRL SODELAVEC
Slavko Lulik
OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU!
DELAVCI SPLOŠNE BOLNIŠNICE M. SOBOTA
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama in stara mama
Alojzija Lovenjak
roj. Sočič, iz Lemerja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala dr. Savlovi za zdravniško pomoč, g. duhovniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Šiftarju za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Lemerje, 25. 4. 1988
ŽALUJOČI: sinova Štefan in Franc ter hčerka Erna z družinami
AVTOMOBILSKI DELI* , PO UGODNI CENI novi in rabljeni za motor in pločevino AUTO RECEK, WINDISCHMINIHOF
Tel.: 9943 3156 2269
GOZD kupim. Stefan Kuzma, Pužev-ci 50, ali telefon: 76 947. M-4199 TRISOBNO STANOVANJE v MURSKI SOBOTI kupim. Horvat, telefon: 061 554 709. M-OP
Zaposlitve
ŽENSKO ZA ČIŠČENJE BLOKA z dvema vhodoma iščemo. Oglasite se pri Veldinu, Stara 22, telefon: 24 878. M-4085
POZOR!
K sodelovanju vabimo mlajše osebe, ki rade komunicirajo, lahko so tudi dijaki. Ponuja se visok honorar, zaželen je lasten prevoz, ni pa pogoj. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod DOBER ZASLUŽEK. M-4087 DELAVCA (-KO) za delo pri plastiki zaposlim. Telefon: 22 725. M-4130 DEKLE NA TURISTIČNI KMETIJI v Savinjski dolini zaposlim. Telefon: 063 844 062, Šandor. M-4174
KV SLIKOPLESKARJA takoj zaposlim. Franc Dvanajščak, Radomerje 25 a, p. Ljutomer. IN-18313
DEKLE ZA DELO V KUHINJI (v Avstriji), za pet mesecev, iščemo. Informacije dobite pri Jožetu Kukcu, Petanjci 51 c. M-4188
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 217836, izdane pri H KS KZ Panonka Murska Sobota. Peter Ribnikar, Murska Sobota, Kajuhova 29. M-4148
ZGRADBO V RADENCIH, primer no za gostinski lokal, vzamem v najem. Dober in reden plačnik. Telefon: (069) 74 029. GR-19656
KOŽO (4 leta) in kozla (2 leti) ter tridelno okno zamenjam za rabljeno ročno kosilnico. Telefon: 069 74 029. GR-19657
FANT, star 34 let, zaposlen, vesele narave, nealkoholik in nekadilec, želi spoznati dekle, staro od 25 do 33 let. En otrok ni ovira. Ponudbo pošljite na upravo lista pod MAJ JE NAJ-LEPŠI MESEC. M-4154
AVTO BMW (316 ali 318 I) odstopim vrstni red. Dobava takoj. Bratonci 109. (FM)
POPRA VEK!
Pri zahvali za pok. Jožefom Šar-kanjem iz Gančan 59 je prišlo do napake v besedilu, ki se pravilno glasi:
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno sestrični Liziki Horvat, sosedom Mariji Grlec, Agici Maučec ter Lojzu in Erži Žižek, ki so nam v najtežjih trenutkih stati ob strani in pomagali.
POPRA VEK!
Pri zahvali za pokojno MARIJO KEREC iz Otovec je bila IZPUŠČENA BESEDA in se pravilno glasi:
ŽALUJOČI: domači, hčerke Kristina, Anica in A vguština z družinami, vsi vnuki, pravnuki, brat in drugo sorodstvo
STRAN 18
VESTNIK, 12. MAJ 1988
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas.
N SPOMIN
7. maja so minila tri žalostna leta, odkar nas je tiho zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Koloman Koltaj
iz Kančevec
Spomin nate bo večen.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
VSI NJEGOVI NAJDRAŽJI
Oh, nesrečna, prenesrečna cesta, kaj si storila, da ljubega bratranca v najlepših mladostnih letih od nas si ti ločila.
N SLOVO
Štefanu Voriju
iz Velike Polane
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
30.	aprila mineva pet žalostnih let, odkar je v 53. letu starosti prenehalo biti srce drage žene, mame, stare mame in sestre
Marije Maje roj. Nemec z Melinec
Ni ure in ne dneva, da se te ne bi spomnili in občutili praznine, ki je nastala za teboj. Ne moremo verjeti, da te ni, in boleča je resnica, da te nikoli več ne bo.
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob.
ŽALUJOČI VSI TVOJI
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
V SPOMIN
Te dni minevajo žalostna leta, odkar nas je zapustil naš dragi sin, mož, oče in brat
Evgen Žido
iz Cepinec
ZAHVALA
Ob smrti
Tineta Ošlaja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in družbenopolitičnim organizacijam za podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti.
Lendava, 15. aprila 1988
VSI NJEGOVI
Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni, zaman te iščejo naše oči, zaman naše te kliče srce.
N SPOMIN
10. maja je minilo žalostno in boleče leto, odkar nas je po težki bolezni prezgodaj zapustil naš dragi in skrbni mož in očka
Franc Podnevar
iz Otovec 48
Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se oči.
S tvojim odhodom sta nastali praznina in bolečina, ki te ne moreta nadomestiti, to občutimo vsi, ki smo te imeli radi.
Žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli.
ŽALUJOČI: žena Zlatica, hčerka Marta z Ernestom ter sinova Zoli z ženo Emilijo in Franc z ženo Marjeto
Ne moremo se sprijazniti z resnico, da nikoli več, kot prej, ne bomo skupaj mladostno razigrani čakali cvetočo pomlad in slutili nismo, da bo to leto zadnjikrat.
V večnem spominu nate bratranca Jože in Aleš ter sestrična Nataša iz Ižakovec
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 55. letu starosti zapustila draga žena, mama in stara mama
Ema Černi
iz Radovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli-pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za izrečene poslovilne besede in osebju internega oddelka soboške bolnišnice.
ŽALUJOČI: MOŽ ALEKSANDER, SINOVA FERI IN MILAN TER SIN ŠTEFAN Z ŽENO MARIJO IN SINOM ROBERTOM, TAST IVAN, TAŠČA MAGDALENA IZ AVSTRIJE TER DRUGO SORODSTVO
Večer spomladanski te je vzel, tiho si odšel od nas, pa čeprav v hladnem grobu spiš, med nami živ si, kot si bil, saj vso dobroto in ljubezen si za nas izlil.
ZAHVALA
Nepričakovano, brez slovesa, nas je V 18. letu starosti zapustil naš predragi sin, brat, vnuk in nečak
Štefan Vori
iz Velike Polane
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu poslednjemu domu, darovali cvetje, v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje, botrini, sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem iz Velike Polane, Male Polane, Hotize, dijakom SSKPEU Lendava, športnemu društvu, tozdu Deloza in delavcem Ine Nafte Lendava.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, obema pevskima zboroma in vsem govornikom.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČA: mama, oče, sestra Milena, mati, vujček, mamca, dedek in vsi, ki smo te imeli radi
Z ljubeznijo se te spominjamo in nikoli ne boš pozabljen. Dokler živeli bomo mi, boš z nami ti. Naj bo spomin nate večen! Najlepša hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Čeprav v temnem grobu mirno spita, v naših srcih kakor prej živita.
V SPOMIN
16. marca bo minilo pet žalostnih let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in brat
Koloman Cigiit
iz Noršinec
29. aprila bodo minila tri žalostna leta, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
Ji Jolanka Cigiit
iz Noršinec
Tiho in skromno, kot sta živela, sta odšla tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečin, le mir, večni mir.
Ne prikličejo vaju nazaj ne solze ne bridka bolečina naših src. Utihnil je vajin mili glas, obstalo je vajino ljubeče srce, nam pa so ostali sledovi vajinih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli .	več ne vrneta.
Hvala vsem, ki se ju spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČA: sinova z družinama
Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko mene več med vami ni, ljubite me v spominu vi!
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je v 77. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož in skrbni oče dedek, pradedek, tast, svak in stric ’
Ivan Kavaš
iz Odranec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, Domaeali nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji Posebna zahvala dr. čaru za pomoč med boleznijo, duhovniku za nosrebni obred, govorniku Mlinariču za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Odranci, 19. 4. 1988
ŽAI UIOČP žena Verona, sinovi Štefan, Ivan in Ciril z družina-mj hčerke Marija, Julka, Vera, Brigita, Regina, Elizabeta in Majda z družinami ter 21 vnukov, pravnukinja m vsi drugl, k. smo te imeli radi
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
V SPOMIN
Karlu Lončarju
iz Lutverec 2
Zelo boleč je spomin na 13. maj, ker mineva leto, ko si tiho in skromno za vedno odšel od nas tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečine. Za teboj ostaja praznina, v našem domu in srcih so ostali le sledovi tvojih pridnih rok.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in počastite njegov spomin!
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj blagi nasmeh še v srcih naših nam živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da te več ni.
ZAHVALA
V žalostnih dneh, ko ne moremo dojeti, da je v 80. letu starosti tiho, mirno in brez slovesa zatisnila svoje trudne oči naša draga mama, tašča, babica in prababica
Karolina Kočar
- roj. žavec iz Lešan
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam v najtežjih trenutkih pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred in predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Čeprav v temnem grobu mirno spiš, v naših srcih kakor prej živiš.
V SPOMIN
16. maja bodo minila tri leta, odkar je prenehalo biti plemenito srce dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Kočarja
iz Lešan
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite pri njegovem grobu in mu v spomin prižgete svečo.
Z ŽALOSTJO V SRCIH VAJINI NAJDRAŽJI
VESTNIK, 12. MAJ 1988
STRAN 19
v besedi in sliki
SREČANJE DOBREGA SOSEDSTVA 88 — V Žetincih na av-strijskojugo-slovanski meji so se na dan pred prvim majem zbrali kolesarji, udeleženci prvega Srečanja DOBREGA SOSEDSTVA. Po krajšem koncertu godb na pihala iz avstrijske Radgone in Murske Sobote ter krajših nagovorih okrajnega glavarja avstrijske Radgone dr. Konrada Kranicha in predsednika skupščine občine Murska Sobota Andreja Gerenčerja je kolona okrog 250 kolesarjev z obeh strani meje, med katerimi sta bila tudi glavar in predsednik, krenila na 30 kilometrov dolgo pot po avstrijski strani. Na naši strani so udeležence srečanja pozdravili v Fikšincih in na Cankovi, kjer so jim tudi pripravili krajši kulturni program. Srečanje so sklenili v Gede-rovcih. Na fotografiji: okrajni glavar Kranich in predsednik Gerenčer, na skrajni desni pa najstarejši udeleženec 79-letni Janez Kos s Krajne.
Foto: Feri Maučec
Množica radovednežev je na prvomajsko nedeljo v Radencih pričakala udeležence avto-moto relija s starimi avtomobili in motorji Gradec—Radenci. Med okrog 30 avtomobilisti in motoristi je bilo žal bolj malo tistih pravih »oldtimerjev«, ki so združeni v graškem klubu, ki ga vodi naš rojak Ferdinand Rantaša-Nandi iz Buč-kovec, ki sedaj živi v Gradcu. Najstarejši med njimi je bil avtomobil EvgenaŠkra-bana iz Murske Sobote — daimler iz leta 1914, ki že od leta 1939 ni bil registriran in ki je vzbujal največje zanimanje obiskovalcev (na fotografiji). Udeleženci so se tudi krožno peljali skozi Mursko Soboto.
Foto: Feri Maučec
33.	PRAZNIK OBČINE LENART V SLOVENSKIH GORICAH
Proslavili z lepimi uspehi
7. maja je občina Lenart praznovala 33. praznik, številne prireditve pa so potekale že ves minuli teden. Na slovesnosti, ki je bila v soboto zvečer, so podelili dve plaketi, in sicer direktorju Pikovega tozda Francu Oletiču ter Zavodu za duševno in živčno bolne iz Hrastovca, prav tako so podelili pet občinskih priznanj ter imenovali prvega častnega občana Franja Muršeca.
Ob tej priložnosti so v Cerkvenjaku odprli novo šolo s telovadnico, ki je vredna 700 milijonov dinarjev in je največja naložba lenarške občine v zadnjem letu. V Cerkvenjaku pa so tudi položili temeljna kamna za trgovino in ambulanto. Skupna vrednost vseh novih ali obnovljenih objektov, ki so jih ali pa jih še bodo odprli, je 10 milijard dinarjev.
Ena od osnovnih razvojnih usmeritev Lenarta in Agrokombinata je turizem. Tako so v soboto na Trgu osvoboditve odprli novo turistično poslovalnico Klopotec, pred Mercatorjevo blagovno hišo pa je bil turistični sejem, ki ga je spremljal pester zabavno-kul-turni program. Turističnim delavcem so tudi predstavili turistično pot po lenarškem delu Slovenskih goric, ki pelje od Šikerja do Vindiša, še letos pa bosta Agrokombinat in lenarško združeno delo v Črnem lesu začela graditi hotel Agata.
Bernarda Peček
-----CEZANJEVCI--------------------------------------
Praznik krajevne skupnosti
Vsako leto, v začetku maja, se v krajevni skupnosti Cezanjevci spomnijo žrtev, ki so dale svoje najdragocenejše — življenja — za svobodo. To praznovanje spremljajo številne tradicionalne prireditve, kot je pohod po poteh Janka Ribiča, razstave in drugo. Osrednja prireditev je bila v nedeljo, 1. maja, ko so v slavju združili praznovanje dneva OF, praznika dela in krajevnega praznika. Na slavnostni seji, na kateri je bil govornik predsednik skupščine KS Cezanjevci, Milan Cvetko, in ki je v govoru omenil nekatere pomembne prireditve v minulem letu (prizidek k osnovni šoli Janko Ribič, asfaltna prevleka na cesti Ljutomer—Cezanjevci) so podelili priznanji OF z bronastim znakom Jožetu Makoterju, in Jožetu Gregorinčiču (oba iz Cezanjevcev), trem učencem osnovne šole pa literarne nagrade.
Osrednja slovesnost pa je bila pred gasilskim domom. Slavnostni govornik Anton Kapun, predsednik OK ZKS Ljutomer, je spregovoril o trenutnih gospodarskih in političnih razmerah, pomenu praznovanja in med drugim dejal:
»Krajevna skupnost Cezanjevci je kmetijska. Je manj razvita, toda želimo si, da bi kmetijstvo ne bilo pogoj za manjrazvitost, pač pa da bi dobilo mesto, ki ga zasluži. Mi nismo revni. Hrana, ki jo pridelujemo, je strateško blago, vendar je naša družba ne vrednoti tako, kot bi morala. Ko bodo kmetijski pridelki pravilno ovrednoteni, kot drugi, bomo postali bogati, in to si tudi želimo.«
Vsa praznovanja (pomembnejših so se udeležili tudi gostje iz pobratene krajevne skupnosti Ljubečna pri Celju) so s kulturnim programom popestrili učenke in učenci OS Janko Ribič in člani mešanega pevskega zbora kulturnega društva Cezanjevci.
-SPODNJI KAMENŠČAK----
SREČA V NESREČI
Ta rek velja za Milico Dolamič, oskrbnico hiše Strmškovih na Spodnjem Kamenščaku 25. V ponedeljek zvečer, ko se je vrnila od večerne maše, je ugotovila, da je okoli 20.30 celotna spalnica zgrmela v klet. Sreča je, da Milica Dolamič ni bila v stanovanju, saj ponavadi zgodaj odhaja spat. Resje, da del stanovanjske hiše ni grajen po sodobnih gradbenih načelih in je bila klet le obokana, tako da ni bilo nosilne konstrukcije, ki bi nosila težo stropa. Takoj po nesreči je civilna zaščita odstranila ruševine in podprla ostanke, da bi ustavili rušenje. O vzrokih bo verjetno svoje rekla posebna komisija, ki bo ocenjevala škodo.	D. L.
Praznik dela z delovno zmago
Karel Panker je prerezal trak in predal namenu asfaltno cesto Pečarovci—Sala-maneci.	Foto: F. Maučec
Letošnji prvi maj — praznik dela bo zapisan kot pomemben dogodek za krajane Pečarovec. Odprli so namreč asfaltirano cesto Pečarovci—Ša-lamenci, dolgo 3,8 km, s čimer so kraj povezali z občinskim središčem. Posodobitev ceste sodi v referendumski program srednjeročnega razvoja občine Murska Sobota in je stala okrog 210 miljjonov dinarjev, pri čemer pa so pomemben delež prispevali tudi krajani Pečarovec in Salamenec. Asfaltirana cesta je namreč izredno velikega pomena za nadaljnji razvoj Pečarovec, saj se veliko krajanov vozi v službo v Mursko Soboto. Gre tudi za kmetijsko območje, saj kmetje dnevno oddajo nad 1500 litrov mleka ter redijo okrog 28 tisoč piščancev v zasebnem in okrog 6 tisoč v družbenem sektorju. Poleg posodobitve ceste pa so v Pečarovcih asfaltirali ploščadi pred vaško-gasilskim domom, cerkvijo in mrliško vežo ter uredili fasado na vaško-gasilskem domu, kar tudi daje kraju lepši videz.
Na prvomajski proslavi v Pečarovcih je bilo izredno slovesno. Udeležence proslave je najprej pozdravil predsednik vaškega odbora Pečarovci
V nedeljo nova miss narcis
Mesec maj je že tradicionalno mesec narcis. Tudi letos je turistično-olepše-valno društvo pripravilo pester spored, osrednja prireditev pa bo to nedeljo. Že dopoldne bodo praznovali krajevni praznik, saj bodo na slavnostni seji spregovorili o doseženem in načrtih. Popoldne pa bo tradicionalna prireditev z vsemi znanimi ali manj znanimi točkami: povorka, v kateri sodelujejo naselja in vasi krajevne skupnosti Veržej, kmečke igre med posameznimi vasmi in seveda izbira letošnje najlepše deklice. ki se bo eno leto kitila z nazivom miss narcis. Naslednjo soboto, 21. maja. bo v dvorani zadružnega doma Osterčev večer, s katerim se krajani poklonijo temu glasbenemu velikanu, rojenemu v Veržeju, letošnja praznovanja pa bodo sklenili 29. maja s sedaj že tradicionalno razstavo cvetlic in kruha. Tudi ta bo v dvorani zadružnega doma.
D. L.
Vaščani zaprli cesto v Babincih
Prišli so časi, ko ljudje iščejo svojo pravico s stavkami, izsiljenimi sestanki in različnimi drugimi nesa-moupravnimi dejanji. Vaščani Ba-binec, vasi v bližini Ljutomera, že nekaj let poskušajo po samoupravni poti priti do konca svojemu cestnemu problemu, vendar pa je bilo do zdaj vse zaman. V petek, 29. aprila, jim je bilo vsega dovolj, zato so s traktorji zaprli cesto.
Za kakšen problem pravzaprav gre? Vaščani so leta 1978 uspeli asfaltirati vaško cesto, in to s sredstvi,
Vaščani Babinec so s traktorji zaprli vaško cesto, po kateri številni traktorji in tovornjaki dan za dnevom prevažajo gramoz in tako uničujejo cesto ter kalijo mir vaščanov.
ki so jih zbrali sami s samoprispevkom. Sedaj pa jim to cesto uničujejo (in so jo delno že uničili) traktorji in tovornjaki, ki vozijo po njej gramoz iz bližnje gramoznice. Do te gramoznice p? se da priti tudi po drugi cesti iz Ljutomera, vendar je tista 2 — 3 kilometre daljša, pa tudi miličniki jo imajo bolj na očeh. Dnevno rohni v povprečju po cesti 50 tovornjakov oziroma traktorjev,
Karel Žekš, o posodobitvi ceste in prizadevanjih krajanov je govorila predsednica KK SZDL Mačkovci Marta Horvat, slavnostni govornik pa je bil sekretar OK SZDL Murska Sobota Jože Stvarnik. Posebej je podčrtal sodelovanje krajanov pri posodobitvi ceste, ki so prispevali več, kot bi to od njih lahko pričakovali. V imenu udeležencev MDB Goričko 87, ki je nekaj časa delala na cesti Pečarovci — Šalamenci, je na proslavi spregovoril tudi brigadir iz Hadžičev iz Bosne in Hercegovine ter mladinskima aktivoma iz Salamenec in Pečarovec podelil spominski plaketi. Pripravili so tudi pisan in privlačen kulturni program, v katerem so sodelovali učenci iz Pečarovec, folklorna skupina OŠ Beltinci in domači mešani pevski zbor. Ob tej priložnosti pa so tudi pripravili zanimivo povorko, v kateri so prikazali razvoj kmetijske mehanizacije. Za uspešno izvedbo kulturnega programa in prikaz kmetijske mehanizacije imata največ zaslug Snežana Šerugo-va in Helena Hajdinjakova. Novo cesto je predal namenu 88-letni Karel Panker, ki je ob tem izrazil izredno zadovoljstvo.
GORNJA RADGONA
9. krajevni praznik
V nedeljo, 8. maja, so v kulturnem domu v Gornji Radgoni s slavnostno sejo sklenili praznovanje 9. krajevnega praznika. Govor je pripravila predsednica sveta KS Gornja Radgona Dana Sukič, podelili pa so tudi 3 bronaste znake OF in 4 priznanja krajevne skupnosti. Kulturni program je organizirala zveza kulturnih organizacij, minil pa je v znamenju srečanja odraslih pevskih zborov iz radgonske občine in medobčinskega srečanja oktetov.
bp
ki Babinčanom povzročajo sive lase.
Po praznikih so se predstavniki Cestnega podjetja, tozd VVZ Murska Sobota, Krajevne skupnosti, naselja Babinci, Postaje milice Ljutomer in drugih prizadetih sestali in se dogovorili, da bo Cestno podjetje v najkrajšem možnem času, predvidoma pa do 15. maja, postavili prometne znake, ki določajo, po kateri poti oziroma cesti lahko prevozniki odvažajo gramoz iz gramoznice v Babincih. Predstavniki Posta
je milice so obljubili, da bodo nadzorovali spoštovanje prometne signalizacije in kršitelje tudi kaznovali. Tak dogovor je za predstavnike Krajevne skupnosti in naselja Babinci sprejemljiv, saj bodo cesto, ki je zgrajena s samoprispevkom, lahko uporabljali samo tisti, ki je ne bodo poškodovali.
se, dl
FOLKLORNO SLAVJE
Folklorna skupina kulturnega društva Križevci pri Ljutomeru je te dni proslavila 40 let uspešnega dela. Praznovanje so začeli že v soboto s skupnim nastopom pobratenega kulturnega društva iz Koroga pri Vinkovcih (SR Hrvaška). Nastop je bil prijeten zg oko in uho, saj so gostje prikazali folkloro, ki je čisto drugačna od Prleške, vsebuje namreč elemente madžarskega temperamenta in harmonije. Domači folkloristi pa so predstavili slovenske narodne plese.
Nedelja je bila v znamenju občinske revije folklornih skupin.
»Nič ni težko, le da je dobra volja«
— ob gostovanju ženskega pevskega zbora iz Broda pri Ljubljani na Gornjem Seniku
»Lejpa slavska pesen je tak kak naš dober vrtanik«. Tako mi je ob koncu skoraj dve uri trajajočega koncerta ženskega pevskega zbora Kuda Vižmarje-Brod pri Ljubljani povedala 90 let stara ženica z Gornjega Senika. »Pa tudi naši trnok lipou po-pejvlejo. Nej jij trbej biti sran, kda prijdejo oni k van,« je še odločno pribila, misleč s tem pevski zbor domačinov, ki je s prekmurskimi pesmimi dopolnil spored gostov. »Pa naše dikline, pa naši dečki? Jeli ka so nej pozabili starij prekmurskij plesov — tak plešejo, kak te, da san jes bila mlada. Samo ge je že tou . . .« je potožila s solzami v očeh. Spomin na mldost; zavest in ponos, da tudi mladi niso pozabili »lejpe domače rejči«; veselje, da niso zapuščeni v tistem kotu, čeprav jih je, teh naših po-rabskih Slovencev, iz leta v leto manj.
Da. To je bil res lep večer. Za večino prelep, in ko sem pogledal po dvorani, polni, da se niti »dveri« niso mogle odpreti, sem pomislil: kako željni so ti naši rojaki obiskov svojih bratov onkraj meje; sicer jih je vsako leto več, pa še zmeraj mnogo premalo. Prekmurci — da, ti jih več ali manj redno obiskujejo. Ali da bi prišel nekdo od tako daleč, kot je Ljubljana, pa se bolj poredko zgodi. Pri nas doma pravimo — ni denarja. Brodčani pa so pokazali nekaj, kar je poleg umetniškega užitka, ki ga je Tiudil resnično visokokakovosten zbor pod vodstvom prof. Demšarja, vredno posnemanja: sami so, do zadnjega dinarja, plačali vse stroške dvodnevne turneje po Porabju. Nikogar niso prosili niti dinarja. »Hudiča«, se je po kranjsko pri-
| Neobičajni zbor
Prvič v zgodovini delegatskega zasedanja skupščin družbenih dejavnosti v soboški občini so se na izrednem zboru v ponedeljek zbrali izvajalci kulturne skupnosti Murska Sobota. Razlog za sklic je bila pripomba delavcev Kulturnega centra Miško Kranjec na zapisnik skupščine, na kateri je predsednik Marjan Če-nar delegatom podal v sprejem (in ti so tudi potrdili) sklep predsedstva Kulturne skupnosti Murska Sobota in Odbora za svobodno menjavo dela o prednostnem zagotavljanju sredstev za dejavnost v kulturi in šele nato za osebne dohodke profesionalno zaposlenih v kulturi oziroma svobodni menjavi dela.
Tisto o osebnih dohodkih v kulturi zaposlenih je zdaj črtano, kajti po njihovem prepričanju ne smejo biti žrtev nastalih razmer oziroma stanja. Če bomo potrebovali samonamembne inštitucije, ko bo sredstev za dejavnost v njih (nakup knjig na primer) zmanjkalo, pa je vprašanje, na katerega bo tudi potrebno kmalu najti odgovor. Predstavnika občinskega izvršnega sveta, ki je na svojih zadnjih dveh sejah obravnaval najprej kulturno, zatem pa celotno problematiko družbenih dejavnosti v občini, na zboru izvajalcev ni bilo, in zato je pobuda koordinatorjem pri izvršilnem organu, da naj se najdejo sredstva za najnujnejše v kulturi, izzvenela le kot apel, čeprav jo je izrekla Marija Horvat s skupnih strokovnih služb in je naletela na podporo vseh prisotnih. Ti so si v vse dopoldne trajajoči razpravi dali duška in povedali veliko pretresljivega, pa kaj, ko je običajno tako, da se o problemih pogovarjajo tisti v kulturi, ki jih zaznavajo v svojem delovnem vsakdanjiku, so pa nemočni, nekateri pa morda tudi nesposobni, da bi stvari spreminjali na bolje.
Točna je bila pri tem ugotovitev, da imajo strokovni odbori premalo moči pri odločanju, predvsem pa so imeli v minulih letih premalo vpliva na delitev pičlih sredstev. Bolj kot vsebinski pa je vse bolj dan poudarek prostorski in kadrovski problematiki v kulturi, kar je razvidno iz gradiv, čeprav bi drugačen utrip moral biti občuten v dejavnosti.	Brigita Bavčar
Na igrišču pred osnovno šolo se je predstavilo 6 odraslih in 5 mladinskih folklornih skupin iz vse občine. Prizadevni domačini so občinsko revijo zelo dobro organizirali.	p l
dušila članica ansambla, ko sem jo vprašal o v naši deželi redki navadi, »če lahko gremo po vsako neumnost v Celovec ali Trst, da ne bi imeli toliko denarja in šli enkrat v Porabje. Še nihče od nas ni bil tam. In odkrili smo nekaj tako prvobitnega, tako pristnega, tako dobrega in lepega, da je naša pesem samo skromna zahvala za prijaznost in dobroto, ki so nam jo nudili ti naši porabski Slovenci«.
Z njimi je bil tudi moški oktet iz Šentvida pri Stični. Uradno niso nastopali, toda kdo ve (o tem nisem spraševal), če se ne bodo lepega dne tudi oni odločili za nastop v kateri od porabskih vasi.
Verjamem, da si bo večina pevcev še dolgo zapomnila tisti stavek o »lejpi slavski pesmi pa dobron vrtanki«. Da so pa bili med dobrimi ljudmi odprtih src, pa tako ne bo nihče pozabil.
Bogdan Pleša
MEDIJI IN POLITIKA
Soboška književna mladina nadaljuje s svojimi pogovori na robu — pogovori na obrobju. V petek, 13. maja, ob 19.00 bodo v soboški galeriji gostili znane predstavnike javnega obveščanja iz Slovenije in Srbije. Med gosti bodo tudi Franci Zavrl, Ali Žerdin in Vojislav Šešelj.
URADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, dne 12. maja 1988	St.: 13
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
110.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine M. Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter sprememb in dopolnitev družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990
111.	Odlok o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v ureditvenem območju zazidalnega načrta med Mladinsko, Trstenjakovo, Bakovsko ulico in rezervatom za družbeno usmerjeno gradnjo v mestu M. Sobota
112.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za območje odlagališča komunalnih odpadkov pri Puconcih
113.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Murska Sobota za leto 1988
114.	Odlok o registraciji, označevanju in reji psov v občini M. Sobota
115.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Murska Sobota za leto 1987
116.	Ugotovitve, stališča in usmeritve o delu zborov Skupščine občine M. Sobota, njenih organov in Izvršnega sveta
117.	Zaključki in sklepi k poročilu o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic po toči, neurju in poplavah v letu 1987 ter program III. faze ukrepov v občini M. Sobota
118.	Spremembe Poslovnika Skupščine občine Murska Sobota
119.	Odlok o spremembi katastrske meje med katastrskima občinama Bolehnečica, Bučkovci in Drakovci ter katastrsko občino Slaptinci
120.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine G. Radgona
121.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine G. Radgona
122.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine G. Radgona
123.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika zbora krajevnih skupnosti občine G. Radgona
110
Na podlagi 165. in 203. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave št. 12/80), drugega odstavka 25. člena, 50. in 161. člena zakona o sistemu družbenega planiranja (Ur. list SRS, št. 1/80 in 33/80) je Skupščina občine Murska Sobota na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 21. aprila 1988 sprejela
ODLOK o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990.
1.	člen
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 se opravijo na način, ki ga določa ta odlok.
Nosilci planiranja bodo pri pripravi sprememb in dopolnitev planskih dokumentov občine in svojih planskih aktov izhajali iz usmeritev Skupščine občine, ki bodo sprejete na podlagi analize in možnosti za spreminjanje in dopolnjevanje dolgoročnega in srednjeročnega plana občine ter z upoštevanjem novih ocenjenih možnosti gospodarskega in družbenega razvoja občine ter urejanje prostora in okolja.
2.	člen
Izvršni svet SO Murska Sobota pripravi in do 30. septembra 1988 predloži Skupščini občine osnutek, do 30. novembra 1988 pa predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Ur. objave, št. 24/86).
3.	člen
Izvršni svet SO določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine.
Vsi nosilci planiranja, ki so bili z odlokom o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine (Ur. objave, št. 11/84) zadolženi za pripravo in sprejem tega planskega akta sprejmejo v skladu s programom iz prejšnjega odstavka svoj program dela za pripravo in dopolnitev svojih dolgoročnih planov in zagotovijo sodelovanje v vseh fazah dela v okviru sprejetega rokovnika.
4.	člen
Izvršni svet SO M. Sobota pripravi na osnovi analize in do 30. junija 1988 predloži SO predlog smernic za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990.
5.	člen
Izvršni svet SO M. Sobota pripravi in do 30. septembra 1988 predloži Skupščini občine osnutek ter do 31. decembra predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 (Ur. objave, št. 24/86).
6.	člen
Odbor udeležencev dogovora o temeljih družbenega plana občine bo do 30. septembra 1988 predložil podpisnikom osnutek in do 30. novembra 1988 predlog sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 (Ur. objave, št. 24/86).
Izvršni svet SO Murska Sobota bo tekoče obveščal zbore občinske skupščine o usklajevanju sprememb in dopolnitev dogovora iz prejšnjega odstavka in jo obvestil o njihovi končni uskladitvi.
7.	člen
IS SO Murska Sobota določi delovni program, za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje 1986-1990.
Organizacije združenega dela in skupnosti samoupravne interesne skupnosti ter krajevne skupnosti sprejemajo programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih planov, s katerim zagotovijo usklajeno in sočasno pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine ter sprejem v rokih, ki so predvideni s tem odlokom.
8.	člen
Za delo v zvezi s pripravo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine se poleg sredstev za redno dejavnost komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v občini določijo posebna sredstva iz proračuna občine.
Obseg in poraba ter sredstev bo opredeljena v delovnih programih IS za pripravo sprememb in dopolnitev planskih aktov.
9.	člen
Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega člena tega odloka je odgovoren IS SO M. Sobota.
10.	člen
Nosilec aktivnosti pri pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega in družbenega plana občine M. Sobota je IS SO, strokovni nosilec pa komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine, ki bo v delo vključeval tudi druge upravne organe, Zavod za ekonomiko in urbanizem ter strokovne službe SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti.
11.	člen
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev planskih dokumentov se prične takoj.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 30-1/88-3
M. Sobota, dne, 21/4-1988
Predsednik
SO Murska Sobota
Andrej GERENČER, 1. r.
Ill
Na podlagi 10. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80 in 36/81), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 21. 4. 1988, sprejela
ODLOK o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v ureditvenem območju zazidalnega načrta med Mladinsko, Trstenjakovo, Bakovsko ulico in rezervatom za družbeno usmerjeno gradnjo v mestu Murska Sobota
1.	člen
V skladu z Družbenim planom občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 je zemljišče v mestu Murska Sobota na območju zazidalnega načrta med Mladinsko, Trstenjakovo, Bakovsko ulico in rezervatom za družbeno usmerjeno gradnjo v mestu Murska Sobota (Ur. objave, št. 18/87) namenjeno za stanovanjsko gradnjo.
2.	člen
Meja zemljiškega območja po zazidalnem načrtu za ta predel mesta Murska Sobota je določena z načrtom območja obdelave v M 1 : 2000 v k. o. Murska Sobota ter poteka od stičišča vzhodnega roba Mladinske ulice (pare. št. 3181) z južnim robom Trstenjakove ulice (pare. št. 3180), naprej po južnem robu le-te proti vzhodu do stičišča z zahodnim robom Bakovske ulice (pare. št. 3179), nato po zahodnem robu te ulice proti jugu do konca parcelne meje s pare. št. 3142/7, po katere južnem robu zavije proti zahodu in poteka naprej po južnem robu od pare. št. 3142/5 do pare. št. 3106/1, kjer zavije proti jugu in poteka po vzhodnem robu pare. št. 3101/2 naprej proti jugu do meje s pare. št. 3197, po katere severnem robu poteka naprej proti severozahodu do stičišča z vzhodnim robom Mladinske ulice, po katere vzhodni parcelni meji teče naprej proti severu do izhodiščne točke.
, -i	'
3.	člen
V zemljiškem območju iz 2. člena tega odloka ležijo v k. o. Murska Sobota naslednja zemljišča v zasebni lasti:
Zap. št.	vi. št.	pare, št.	površ. v m2	kult.	lastnik bivališče	pravica up. po ZSS
1.	2983	3100	1002	njiva	Todorovič Elizabeta,	13. člen
					roj. Šajt, St. Kovača 7, M. Sobota,	
					do 1/1	
2.	1371	3098	496	hiša	Cigiit Marta, roj. Gra-	15. člen
				dvor	bar, M. S., Mlad. 47,	
		3099	795	sadov.	do 1/1	
3.	1370	3094	102	hiša	Bencak Franc in Marija,	15. člen
			74	g. posl.	roj. Ovsenjak, M. S., Mlad.	
			133	dvor	41, vsak do 1/2	
		3095	526	sadov.	vsak do 1/2	
4.	2631	3093	76	hiša	Malačič Emilija, roj.	15. člen
			747	dvor	Trekšar, M. S., Kidričeva 18, do 1/1	
5.	1372	3091	104	hiša	Vučak Ivanka, roj.	15. člen
			20	g. posl.	Kornhausler, M. S., Vrtna	
			356	dvor	9, do 1/6, Vučak Sabina,	
		3092	553	sadov.	roj. Serak, M. S., Mlad. 39 do 2/6,	
					Vučak Vojko, M. S. Vrtna 9, do 1/2	
6.	1369	3089	99	hiša	Janič Franc in Francka.	15. člen
		3090	716	sadov.	roj. Šuštar, M. S., Mlad. 37, vsak do	
					1/4 in Škedelj Jože in Cvetka, roj.	
					Janič, M. S., Stara 6, vsak do 1/4	
7.	1368	3087	116	hiša	Rajnar Ciril in Brani-	15. člen
			41	g. posl.	slava, roj. Černetič, M. S.,	
			347	dvor	Mladin. 35. vsak do 1/2	
		3088	523	sadov.		
8.	1366	3085	114	hiša	Koren ing. Jožef in	15. člen
			372	dvor	Vlasta, roj. Beran, M. S.,	
			537	sadov.	Mladin. 33. vsak do 1/2	
9.	1384	3083	III	hiša	Toth Štefan, M. S., Mlad. 31	15. člen
			49	g. posl.	do 3/4 in Toth Šarika	
			349	dvor	roj. Poredoš, od tam,-do	
		3084	530	sadov.	1/4	
10.	1378	3081	113	hiša	Kučan Emilija, roj. Kuzma,	15. člen
			37	g. posl.	M. S.. Mladin. 26,	
			418	dvor	Kučan Tanja, od tam,	
		3082	466	sadov.	vsaka do 1/2	
11.	1377	3079	98	hiša	Štiberc Ivan in Elizabeta,	15. člen
			36	g. posl.	roj. Muller, M. S., Mlad. 27,	
			408	dvor	vsak do 1/2	
		3080	497	sadov.		
f2.	1385	2003/1	68	st. stav.	Kramar Stanislav in	15. člen
			185	dvor	Martin, M. S., Mlad. 25, vsak	
		2003/2	68	st. stav.	do 1/2	
			185	dvor		
		1998/3	326	sadov.		
		2004	314	sadov.		
13.	1382	2002	100	hiša	Pavlič Marjan in Irena,	15. člen
			765	dvor	roj. Gabor, M. S., Mlad. 23,	
		1998/2	168	tr.	vsak do 1/2	
14.	3147	2000	942	sadov.	Jagličič Verona, roj. Ferenc	
		1998/1	83	pot	Jagličič Tadija Jagličič Nastja, Jagličič Zvonko, vsi M. S., Trstenjakova 32, vsak do 1/4	15. člen
15.	1375	2001	145	hiša	Matjašec Jože in Marija,	15. člen
			130	dvor	roj. Gerič, M. S., Mlad.,	
			176	sadov.	vsak do 1/2	
			353	tr.		
16.	741	1999	148	hiša	Raj Martin, Terezija in	15. člen
			215	sadov.	Rozina, vsi Gomilica 58/a,	
			330	dvor	vsak do 1/3	
17.	727	3103	276	tr.	Ficko Marta, roj. Kološa,	15. člen
		3104	1265	tr.	M. S., Trstenjakova 34, do	
		3102	218	hiša	3/4 in Ficko Doroteja,	
			215	dvor	od tam, do 1/4	
18.	728	3101/2	1085	nj.	Ficko Marta, roj. Kološa, M. S., Trstenj. 34, do 1/6, Turk Ida, roj. Kološa in Turk ing. Miloš, Lj., Kristanova 6, vsak do 1/6, Ficko Doroteja, M. S., Trst. 34, do 2/6, Turk Vojan, Lj., Kristanova 6, do 1/6	13. člen
19.	3229	3105	709	sadov.	Ficko Marta, roj. Kološa	15. člen
			7	g. posl.	in Ficko Doroteja, M. S., Trstenj. 34, vsaka do 1/2	
20.	3366	3106/1	1412	sadov.	Ivanc Vladimir in Nada, roj. Meško, M. S., St. Rozmana 12, Ficko Marta, roj. Kološa in Ficko Doroteja, M. S., Trstenj. 34, Kramar	13. člen
					Franc in Kramar Karmen, roj. Jug, M. S., Št. Kovača 11, vsak do 1/6	
21.	2745	3107	96	hiša	Pignar Franc in Gizela,	15. člen
			461	dvor	roj. Kosednar, Trstenj. 36,	
			393	sadov.	vsak do 1/2	
		3108	843	sadov.	vsak do 1/2	13. člen
22.	725	3109/2	202	nj.	Rastočnik Verona, roj. Kozlar, M. S., Trstenj. 36, do 1/1	13. člen
23.	729	3110	98	hiša	Časar Vladimir in Sidonija,	15. člen
			387	dvor	roj, Farkaš, M. S., Trstenj.	
			338	sadov.	38, vsak do 1/2	
		3111	920	sadov.	vsak do 1/2	13. člen
24.	720	3115	108	hiša	Perš Pavla, roj. Štok, M. S.,	15. člen
			25	g. posl.	Trstenj. 40, do 1/2 in Perš	
			225	dvor	Peter, M. S., Nas. mlad. del. brigad 16 in Perš Janez, M. S., Trstenj. 40. vsak do 1/4	
25.	2942	3116/1	234	sadov.	Perš Pavla, roj. Štok, M. S., Trstenj. 40, do 1/4, Perš Peter, M. S., Nas. m. d. b. 16 in Perš Janez, M. S., Trst. 40, vsak do 3/8	13. člen
26.	3397	3116/2	684	sadov.	Perš Janez in Angela, roj. Zrinski, M. S., Trst. 40, vsak do 1/2	13. člen
27.	724	3118	136	hiša	Uršič Jože in Helena, roj.	15. člen
			79	g. posl.	Divjak, M. S., Trst. 42, vsak	
			567	dvor	do 1/2	
28.	3369	3119	367	sadov.	Uršič Jože, roj. 1955, M. S., Trst. 42, Klement Majda, roj. Uršič,	15. člen
•					M. S., Razlagova 38, Uršič Jožef, roj. 1922 in Uršič Helena, roj. Div-	
					jak, M. S., Trst. 42, vsak do 1/4	
		3120/2	626	sadov.	Trst. 42, vsak do 1/4	13. člen
29.	758	3122	138	hiša	Merica Gabrijela, roj.	15. člen
			212	g. posl.	Kuhar, M. S., Trst. 44, do 1/1	
			635	dvor		
		3123/1	854	tr.	Kuhar, M. S., Trst. 44, do 1/1	13. člen
30.	3050	3123/2	123	hiša	Merica Rudi, Merica Gabri-	15. člen
			456	dvor	jela, Merica Tatjana, vsi M. S., Trst. 44, vsak do 1/3	
31.	2043	3126/4	681	sadov.	Žalig Amalija, roj. Zorko, M. S., Zvezna 3, Zalig Ludvik, M. S., Alija Kardoša 4, Zalig Darja, M. S„ Zvezna 3, vsak do 1/3	13. člen
32.	3331	3126/2	682	njiva	Žalig Ludvik in Orešnik-	13. člen
		3126/3	551	njiva	Žalig Marjeta, M. S., Alija Kardoša 4, vsak do 1/2	
33.	1205	3127/2	. 112	hiša	Štefanec Štefan in Amali-	15. člen
			589	dvor	ja, roj. Kerčmar, M. S., Kidričeva 50, vsak do 1/2	
34.	2347	3128/1	860	njiva	Merica Ludvik, M. S., Mojstrska 13, do 1/1	13. člen
35.	734	3129	110	hiša	Zrim Zoltan in Marija,	15. člen
			84	g. posl	. roj. Šliski, M. S., Trst. 50,	
			293	dvor	vsak do 1/2	
		3130	504	sadov.	vsak do 1/2	13. člen
36.	2959	3128/2	181	hiša	Štefanec Nevenka, M. S.,	15. člen
			553	dvor	Kidričeva 50, do 1/1	
37.	3339	3142/5	639	njiva	Pušenjak Franc in Darinka, M. S., Lendavska 23, vsak do 1/2	13. člen
38.		3141/2	346	tr.	Zrim Marija, roj. Šliski, Trst. 50, M. S., do 1/1	’ 13. člen
39.	2535	3142/4	493	pot	Družbena lastnina DO	13. člen
		3142/7	2787	njiva	KG Rakičan, do 1/1.	
4.	člen
Z dnem uveljavittve tega odloka preneha lastninska pravica na vseh zemljiščih, navedenih v 3. členu, ki postanejo družbena lastnina, občina Murska Sobota pa istega dne pridobi pravico upravljanja.
V smislu prvega odstavka 13. člena zakona o stavbnih zemljiščih ima prejšnji lastnik na podlagi tega odloka pravico uporabe na stavbnem zemljišču, dokler občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve ne izda odločbo, s katero odloči, da ga mora izročiti občini Murska Sobota.
V smislu 2. odstavka 15. člena Zakona'o stavbnih zemljiščih pa ima lastnik stavbe pravico uporabe na stavbišču in funkcionalnem zemljišču, ki je prešlo v družbeno lastnino dokler stoji na njem stavba.
5.	člen
Temeljno sodišče v Murski Soboti, Enota v M. Soboti po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo družbeno lastnino na zemljišču, določenem v tem odloku, pravico upravljanja občina M. Sobota ter pravice iz 1. odstavka 13. in 2. odstavka 15. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, tako kot so navedene v 3. členu tega odloka.
6.	člen
Katastrski načrt območja, na katerem preneha lastninska pravica, je občanom na vpogled pri Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
7.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja.
Številka: 464-1/88-4
M. Sobota, april 1988
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
112
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 21.4. 1988, sprejela
ODLOK o sprejetju ureditvenega načrta za območje odlagališča komunalnih od-p'adkov pri Puconcih
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt odlagališča komunalnih odpadkov pri Puconcih, za občino Murska Sobota, ki gaje izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem pod številko 17/87-UN/MS.
2.	člen
Ureditveni načrt odlagališča komunalnih odpadkov vsebuje naslednje sestavine:
a)	Obrazložitev k ureditvenemu načrtu;
b)	Soglasja pristojnih organov in organizacij;
c)	Grafični del:
1.	Izraz iz prostorskih sestavin družbenega plana občine za obdobje 1986—1990,
2.	Kopija katastrskega načrta,
3.	Območje obdelave,
4.	Geodetska podlaga,
5.	Ureditvena situacija,
6.	Zakoličbena situacija,
7.	Višinska regulacija,
8.	Odvodnja izcednih in meteornih voda,
9.	Situacija komunalnih naprav, Požarno varstvo
10.	Priključek 20 kV daljnovoda,
11.	Prerezi terena,
12.	Vertikalni gabariti.
II.	OBMOČJE OBDELAVE
3.	člen
Območje ureditvenega načrta obsega zemljišče z naslednjimi parcelnimi številkami:
— v k.o. Puconci:
155,	161, 162, 163, 164, 165, 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175 in 176;
— v k.o. Vaneča:
1765/2, 1766/2, 1767 in 1768.
4.	člen
Priključni daljnovod poteka po naslednjih parcelnih številkah: 139/1, 139/2, 140/1, 140/2, 155 in 161, vse k.o. Puconci.
III.	FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE
5.	člen
Površina ograjenega območja odlagališča znaša 23.631 m!. Prostor, predviden za deponiranje komunalnih odpadkov znaša 16.549 m!.
Vse odpadke, razen iz KS Puconci, je upravljalec dolžan transportirati po cesti M. Sobota—Hodoš ter po makadamski cesti ob severni meji odlagališča, ki jo je dolžan na lastne stroške redno vzdrževati.
Za začasno čezmerno uporabo reg. ceste M. Sobota—Hodoš se upravljalec sporazumno dogovori s pristojno organizacijo za redno vzdrževanje cest kot to določa 44. člen Zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 2/88).
Zaradi preprečevanja nekontroliranega deponiranja odpadkov in dostopa na območje odlagališča je potrebno postaviti žično ograjo višine 2,50 m.
6.	člen
Odpadki se deponirajo po etažah višine 2,50 m in zasipavajo z inertnim materialom višine najmanj 0,30 m.
Maksimalna višina telesa deponije je lahko 11,00 m nad terenom.	/
7.	člen
Objekti, potrebni za funkcioniranje deponije, se morajo s svojimi oblikovalskimi značilnostmi prilagoditi potrebam tehnološkega procesa.
IV. KOMUNALNO UREJANJE
8.	člen
Z ozirom na funkcijo in neposredne nevarnosti, kijih odlagališče komunalnih odpadkov lahko ima na okolje, se mora obvezno zagotoviti neprepustnost terena pod telesom deponije ter neprepustnost bočnih sten deponije.
Izcedne vode, ki prenicajo skozi deponijo, se morajo speljati po drenažnem sistemu v neprepusten bazen zaprte izvedbe in se občasno odvažati na čistilno napravo.
Občasno se mora izvajati kontrolo nad izcednimi vodami in sproti ugotavljati sposobnost čistilne naprave za nevtralizacijo škodljivih snovi.
9.	člen
Meteorne vode je potrebno speljati ob robovih deponije do protipožarnega bazena, ki bo zagotovil minimalno potrebno količino vode za prvo fazo gašenja požara.
10.	člen
Odpadne vode iz sanitarij, ki so locirane v centalnem objektu in služijo potrebam zaposlenega osebja na odlagališču, je potrebno speljati v vodotesno greznico brez odtoka.
11.	člen
Oskrbo s pitno in sanitarno vodo se mora reševati z lastnim vodnjakom, lociranim ob centralnem objektu.
12.	člen
Za zagotovitev potrebne električne energije je potrebno zgraditi 20 kV daljnovod s transformatorsko postajo.
Ogrevanje prostorov se vrši s termoakumulacijskimi pečmi.
13.	člen
Za vzpostavitev zvez z uporabniki ter nujne klice v primeru nevarnosti je potrebno instalirati radio telefon.
V. ETAPNOST IZVAJANJA
14.	člen
Pred začetkom odlaganja odpadkov na odlagališču je nujno potrebno zagotoviti neprepustnost dna in bočnih strani deponije tre zgraditi vso predvideno komunalno opremo.
15.	člen
Po končanem odlaganju komunalnih odpadkov se zemljišče, območja tega ureditvenega načrta sanira z zemeljsko plastjo minimalno 0,50 m in pogozdi z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
VI. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN IZVAJALCA
16.	člen
Upravljalec je dolžan zagotoviti varno in nemoteno funkcioniranje odlagališča komunalnih odpadkov v skladu z izdelanim ureditvenim načrtom in tem odlokom.
Upravljalec je dolžan sprejemati odpadke za deponiranje tudi od fizičnih oseb v delovnem času in na način, ki ga predpiše v pravilniku o delovanju odlagališča odpadkov.
Upravljalec je odgovoren za to, da se na odlagališču odlagajo samo komunalni odpadki, ne smejo se odlagati posebni odpadki (mrhovina, živalska trupla, škropiva, olja ipd.).
Komunalne odpadke je upravljalec dolžan sortirati tako, da izloča sekundarne surovine.
17.	člen
Upravljalec mora še posebej zagotoviti kontrolo izcednih vod, ki nastajajo s prenicanjem meteornih voda skozi deponijo in v primeru neposredne nevarnosti za zdravje ljudi in živali ustrezno ukrepati.
Kontrola izcednih vod ter odvoz le-teh se mora vršiti ves čas odlaganja ter še 30 let po sanaciji odlagališča.
18.	člen
Izvajalec je dolžan upoštevati določila tega odloka in tehničnih rešitev za doseganje neprepustnosti dna deponije.
V primeru onesnaženja podtalnice zaradi odlagališča mora upra-vljalec zagotoviti neoporečno pitno vodo na lastne stroške.
VII. TOLERANCE
19.	člen
Tolerance pri horizontalnih in vertikalnih gabaritih objektov na območju odlagališča so možne v skladu z ureditvenim načrtom, v okviru maksimalnih horizontalnih in vertikalnih gabaritov, ki se ne smejo spreminjati.
Sprememba namembnosti objektov na območju odlagališča ni možna.
VIII. KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Upravljalec je dolžan pripraviti pravilnik o delovanju odlagališča komunalnih odpadkov in ga predložiti pristojnemu upravnemu organu k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, oz. dovoljenja za odlaganje odpadkov.
21.	člen
Ureditveni načrt območja odlagališča komunalnih odpadkov za občino Murska Sobota je na vpogled občanom in organizacijam pri Komiteju za urbanizem, gradbeništvcj in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
22.	člen
Na odlagališču, ki je predmet tega odloka, se smejo komunalni odpadki odlagati najdalj 8 let od izdaje gradbenega dovoljenja za odlagališče.
23.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe občin Pomurja — Enota v Murski Soboti.
Z rezultati opravljenih analiz izcednih voda morajo inšpekcijske službe vsake tri mesece seznanjati KS Puconci.
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 351-10/87-4
M. Sobota, dne 21. 4. 1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, l.r.
113
Na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80), 12. člena Pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Ur. list SRS, št. 8/87) ter na podlagi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 21.4. 1988, sprejela
ODLOK o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Murska Sobota za leto 1988
L člen
Ta odlok določa povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za območje občine Murska Sobota ter korist za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini Murska Sobota.
2.	člen
Povprečna gradbena sena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota iz leta 1987 kot osnovna elementa za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v letu 1988 znašata:
—	povprečna gradbena cena za kv. m uporabne stanovanjske površine znaša 678.783.— din,
—	povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa znašajo 15% gradbene vrednosti zgradbe, oziroma objekta, od tega 10 % za napravo kolektivne rabe in 5 % za napravo individualne rabe.
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za kv. m stanovanjske površine v družbeni gradnji in znaša:
—	na območju mesta M. Sobota 1 %, kar znaša 6.788,— po 1 m',
—	na območju izven mesta M. Sobota, ki se urejajo z zazidalnimi načrti oziroma urbanističnimi načrti (Rakičan, Bakovci, Rogašovci — Jurij, Krog, Satahovci, Černelavci —Veščica, Kupšinci, Polana, Mar-kišavci, Nemčavci, Martjanci, Noršinci, Moravske Toplice, Beltinci) 0,8 odstotka, kar znaša 5.430.— din,
—	na vseh ostalih območjih občine M. Sobota 0,6 odstotka, kar znaša 4.073.— din.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota za leto 1987 (Ur. objave pomurskih občin, št. 9/87).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 465-1/88-4
M. Sobota, april 1988
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
114
Na podlagi 47. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85), 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83, 42/85 in 47/87) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Mur. Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 21. 4. 1988 sprejela
ODLOK o registraciji, označevanju in reji psov
1.	člen
S tem odlokom se na območju občine M. Sobota ureja registracija, cepljenje, označevanje in reja psov ter postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi.
2.	člen
Imetnik psa je dolžan psa, starejšega od 4 mesecev prijaviti Veterinarski postaji Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija), ki vodi register psov za območje občine Murska Sobota, zaradi vpisa v register. Prijavo je treba opraviti v 8 dneh po nabavi, oziroma potem, ko je dopolnil 4 mesece starosti.
3.	člen
Pooblaščena veterinarska organizacija vodi register psov na predpisanem obrazcu, v katerega se vpisujejo tudi podatki, ki so pomembni za izvajanje ukrepov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje stekline.
4.	člen
Imetnik psa je dolžan v 3 dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov pri pooblaščeni veterinarski organizaciji, zaradi izbrisa iz registra.
5.	člen
Psi, starejši od 4 mesecev morajo biti vsako leto preventivno cepljeni proti steklini. Imetnik psa mora na javni razglas o preventivnem cepljenju privesti psa na določeno mesto in poskrbeti, da bo žival cepljena. Če v času preventivnega cepljenja pes še ni star 4 mesece, ga mora imetnik pripeljati na cepljenje v pooblaščeno veterinarsko organizacijo, v 8 dneh po dopolnitvi 4 mesecev starosti.
6.	člen
Cepljenje psov organizira in opravlja pooblaščena veterinarska organizacija.
7.	člen
Po prijavi in registraciji psa ter opravljenem cepljenju izda pooblaščena veterinarska organizacija predpisano znamkico.
Imetnik psa je dolžan skrbeti, da je pes opremljen s predpisano znamkico. Če znamkico izgubi mora imetnik psa v 3 dneh sporočiti pooblaščeni veterinarski organizaciji in zaprositi za izdajo nove znamkice.
8.	člen
Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz registra, izdaja znamkice in cepljenje psa se opravi na stroške imetnika psa.
9.	člen
Imetnik psa mora skrbeti za pravilno nego, prehrano in zdravstveno zaščito psa ter preprečevati mučenje.
10.	člen
Imetnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in ne moti okolice.
Popadljivi psi in psi, ki jih njihovi imetniki imajo v strnjenih naseljih, morajo biti v ograjenem ali zaprtem prostoru ali pripeti na verigi, vendar tako, da ne ogrožajo ljudi, ki želijo priti do vhodnih vrat.
Imetnik mora ob prostoru, kjer je pes pripet namestiti opozorilni znak HUD PES. Opozorilni znak mora biti viden z vseh dostopov.
11.	člen
Imetnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto in brez nadzorstva.
V strnjenih naseljih se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo imeti tudi nagobčnik.
12.	člen
Psov, razen službenih psov organov milice, enot JLA in psov vodnikov, ni dovoljeno voditi v javne prostore.
Prepoved iz 1, odstavka tega člena ne velja za pse, ki spremljajo imetnika psa na potovanju, oziroma, kadar je imetnik iz drugih obje
ktivnih razlogov primoran imeti psa pri sebi. V takem primeru mora imeti pes nagobčnik, vstop v javni prostor pa mora dovoliti upravljalec prostora.
13.	člen
Za vzrejo in vzgajanje pasjih mladičev ter šolanje psov mora imetnik urediti prostore, ki ustrezajo minimalnim higienskim pogojem za tako dejavnost.
Vsak, ki se bavi z dejavnostjo iz 1. odstavka tega člena, mora to prijaviti občinski veterinarski inšpekciji.
Občinski veterinarski inšpektor lahko prepove vzrejo in vzgajanje pasjih mladičev ter šolanje psov tistemu, ki za to nima primernega prostora ali ne spoštuje določil tega odloka.
14.	člen
Ce klinično zdrav pes ugrizne človeka, mora imetnik psa takoj poskrbeti, da bo pes 10 dni veterinarsko nadzorovan, ne glede na to ali je pes bil cepljen proti steklini ali ne, in kdaj je bil cepljen. V tem času morajo biti opravljeni trije klinični pregledi in sicer: 1., 5. in 10. dan.
Veterinarsko nadzorstvo opravlja pooblaščena veterinarska organizacija potem, ko ji imetnik psa, antirabična ambulanta Zavoda za socialno medicino in higieno PZC Murska Sobota ali občinski veterinarski inšpektor prijavi, da je pes ugriznil človeka.
Stroški veterinarskega nadzorstva nad psom, ki ugrizne človeka, gredo v breme imetnika psa.
15.	člen
Če se ugotovi steklina in dokler traja nevarnost zanjo, odredi občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo kontumac in pobijanje potepuških psov.
16.	člen
Če se pri psu pojavijo znaki, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za steklino, mora imetnik takega psa takoj izolirati v poseben dobro zaprt prostor, ločiti psa od ljudi in živali, sum bolezni ali pogin pa nemudoma prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji-
17.	člen
Pse, ki so starejši od 4 mesecev in ne nosijo veljavne predpisane znamkice, ali se gibljejo brez nadzorstva, se mora poloviti.
Če se tuji pes priklati na dvorišče zgradbe ali se zadržuje v njeni okolici, je lastnik, oziroma uporabnik zgradbe dolžan to nemudoma javiti pooblaščeni veterinarski organizaciji.
Pes, ki je bil ulovljen po določilih prvega odstavka tega člena, se na zahtevo vrne lastniku, če dokaže njegovo lastništvo in vpis v register in predloži potrdilo o cepljenju psov.
Lastnik lahko zahteva vrnitev psa v 4 dneh od dneva, ko je bil ulovljen, mora pa' povrniti stroške ulova in vzdrževanja.
Če lastnik ne zahteva vrnitve psa v določenem roku ali ne povrne stroškov ulova in oskrbe, se pes izroči v rejo drugi osebi ali pokonča.
18.	člen
Na območju občine Murska Sobota se morajo pokončati:
—	neregistrirani in necepljeni psi, starejši od 4 mesecev,
—	psi, ki se gibljejo v loviščih, v nasprotju z določili Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč,
—	ulovljeni psi, katerih lastniki ne zahtevajo vrnitve ali ne povrnejo stroškov ulova in oskrbe in niso izročeni v rejo drugi osebi.
19.	člen
Ulov in pokončanje psov po določilih tega odloka opravlja vete-rinarsko-higienska služba pooblaščene veterinarske organizacije. Občinski veterinarski inšpektor lahko po potrebi pooblasti tudi lovsko organizacijo za opravljanje določenih nalog po tem odloku.
20.	člen
O zahtevkih po določbah tega odloka odloča v upravnem postopku veterinarska inšpekcija Uprave za inšpekcijske skužbe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota, enota M. Sobota.
21.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000.— do 15.000.— din se kaznuje za prekršek posameznik — imetnik psa:
—	če ne poskrbi, da je pes ob javnem razglasu preventivno cepljen proti steklini (5. člen),
—	če ne poskrbi, da pes ne ogroža ljudi in ne moti okolice ali namesti opozorilnega napisa »HUD PES« tako, da je viden z vseh dostopov (10. člen),
—	če ne poskrbi, da je pes, ki je ugriznil človeka, 10 dni po ugrizu veterinarsko nadzorovan (14. člen),
—	če nemudoma ne prijavijo veterinarski službi, da so se pri psu pojavili znaki, po katerih se sumi na steklino (16. člen).
P	ravna oseba, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 20.000.— do 200.000.— din.
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz L odstavka tega člena z denarno kaznijo od 5.000.— do 50.000.— din.
22.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000.— do 50.000.— din se kaznuje za prekršek posameznik — imetnik psa:
—	ki ne prijavi psa zaradi vpisa v register v določenem roku (2. člen),
—	če ne poskrbi, da je pes opremljen s predpisano znamkico (7. člen),
—	če ne skrbi za pravilno nego, prehrano in zdravstveno zaščito psa ter ne prepreči mučenja (9. člen),
—	če ne poskrbi za ustrezne ukrepe iz 11. člena tega odloka, — ki v nasprotju z 12. členom vodi psa v javni prostor, — če ne prijavi občinskemu veterinarskemu inšpektoratu vzrejo in vzgajanje pasjih mladičev ali šolanje psov (13. člen),
—	ki ne prijavi veterinarski službi, da se je na dvorišče priklatil tuj pes (17. člen).
Pravna oseba, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 10.000.— do 100.000.— din.
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz L odstavka tega člena z denarno kaznijo od 4.000.— do 30.000.— din.
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o reji, registraciji, označevanju in cepljenju psov na območju občine Murska Sobota (Ur. objave Pomurskih občin, št. 4/80).
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Številka: 322-4/88-1
V Murski Soboti, dne 21. 4. 1988
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
OBČINE MURSKA SOBOTA:
Andrej GERENČER, 1. r.
115
Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) ter 160. člena in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 4. 1988 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Murska Sobota za leto 1987
L člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Murska Sobota za leto 1987, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine M. Sobota in zaključni računi posebnih računov proračuna.
2.	člen
Po bilanci zaključnega računa proračuna so znašali v letu 1987 skupni prihodki 3.210.828.425 dinarjev, skupni odhodki pa 3.128.310.111 dinarjev. Na posameznih računih proračuna pa so ob zaključnem računu ugotovljena naslednja stanja.
A.	REDNI RAČUN PRORAČUNA (št. 630-10009)
1.	Skupni prihodki	2.295.827.452
2.	Skupni odhodki	2.874.965.417
3.	Presežek	50.862.035
B.	POSEBNA PARTIJA PRORAČUNA (št. 630-510009)
1.	Skupni prihodki	285.355.725
2.	Skupni odhodki	253.699.446
3.	Presežek	31.656.279
C.	POSEBNA PARTIJA PRORAČUNA (št. 630-410009)
1.	Skupni prihodki	37.027
2.	Skupni odhodki	37.027
Na računu rezervnega sklada proračuna je ugotovljen ob zaključnem računu 1987 saldo 29.166.076 dinarjev.
3.	člen
Presežek na rednem računu proračuna v znesku 50.862.035 dinarjev se prenese kot prihodek tega računa v leto 1988.
Presežek na posebni partiji v znesku 31.656.279 dinarjev se prenese v naslednje leto kot prihodek istega računa proračuna v letu 1988.
Saldo na računu rezervnega sklada proračuna v znesku 29.166.076 dinarjev se prenese kot prihodek istega v letu 1988.
4.	člen
Pregled doseženih prihodkov in njihova razporeditev za leto 1987 sta sestavni del posebnega dela odloka — proračunske bilance.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 400-1/87-2
M. Sobota, 29. 4. 1988
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, dipl. ekon. I. r.
116
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 21. aprila 1988 sprejela
Ugotovitve, stališča in usmeritve o delu zborov Skupščine občine Murska Sobota, njenih organov in Izvršnega sveta
Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine M. Sobota so na sejah dne 11. februarja 1988 obravnavali Poročilo o delu zborov občinske skupščine, njenih organov in Izvršnega sveta v 1. 1986 in 1987, ki ga je pripravilo Predsedstvo skupščine občine in izvršni svet. Na osnovi ugotovitev v poročilu, razprav in podanih predlogov zbori občinske skupščine sprejemajo naslednje Ugotovitve:
I. Delo zborov občinske skupščine, izvršnega sveta in delovnih teles je potekalo v zadnjem mandatnem obdobju v težkih gospodarskih in družbenih razmerah. Ekonomska nestabilnost, visoka inflacija, vedno pogostejše konfliktne situacije, velika zadolženost, upadanje življenjskega standarda, nizka akumulativnost kmetijstva, nezaposlenost in še druga vprašanja so bila značilna za preteklo mandatno obdobje dela občinske skupščine. Takšno stanje na področju gospodarskih odnosov, družbenih dejavnostih in na drugih področjih življenja in dela delovnih ljudi in občanov, se je odražalo na delu občinske skupščine, izvršnega sveta in delovnih teles ter na razvoju samoupravljanja, zlasti na razvoju delegatskih odnosov. Občinska skupščina ocenjuje delo zborov, izvršnega sveta in delovnih teles kot zadovoljivo, čeprav niso bile uresničene vse zamisli in usmeritve, ki izhajajo iz Ustave, Statuta občine in drugih sprejetih dokumentov. Občinska skupščina se ni v zadostni meri uveljavila kot osrednji organ samoupravljanja v občini, kot bistveni dejavnik samoupravne in demokratične integracije interesov delovnih ljudi in občanov. Aktivnost občinske skupščine je bila usmerjena v glavnem k reševanju tekočih vprašanj in nalog. Vloga in položaj izvršnega sveta se je okrepil. Delo delegacij je le v nekaterih sredinah zadovoljivo. Povezanost delegacij znotraj združenega dela s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, poslovodnimi organi ni zadovoljiva. V več primerih delegacije in konference delegacij niso pokazale nobenih aktivnosti. Udeležba delegatov na sejah zborov ni primerna, zlasti ne v družbenopolitičnem zboru. Sodelovanje delegatov in delovnih ljudi in občanov v delu delovnih teles je le v nekaterih primerih zadovoljivo. Odstopanje je zlasti v skupinah delegatov za zbore republiške skupščine. Kadrovske spremembe v delovnih telesih so nujne. Kvaliteta priprav gradiv za seje je primerna, le pri normativnih aktih — odlokih kvaliteta ni zadovoljiva. V Poslovniku o delu občinske skupščine je potrebno podrobneje opredeliti elemente sestave odlokov. Skrajševanje rokov pri sprejemanju odlokov je vedno pogostejše. Hitri postopek je uveljaviti samo v zelo nujnih primerih.
II.	Na osnovi ugotovitev v Poročilu, predlogov in mnenj iz razprave v zborih občinske skupščine, Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor skupščine občine M. Sobota sprejemajo naslednje
usmeritve
za delo zborov, Izvršnega sveta in delovnih teles občinske skupščine
1.	Zbori občinske skupščine se morajo ob še aktivni in ustvarjalni vlogi delovnih ljudi in občanov, delegacij in delegatov, družbenopolitičnih organizacij in drugih uveljaviti kot organi družbenega samoupravljanja pri razreševanju težkih in aktualnih vprašanj življenja in dela delovnih ljudi in občanov ter razvoja občine. V ta namen je zlasti potrebno:
—	s programom dela zborov občinske skupščine zagotoviti obravnavo vprašanj, ki so pomembna za življenje in delo delovnih ljudi in občanov;
—	okrepiti tudi nadzorno vlogo zborov nad izvajanjem sprejete politike;
—	okrepiti vpliv občinske skupščine na pogoje gospodarjenja v občini;
—	večje vključevanje zborov občinske skupščine v obravnavo vprašanj iz pristojnosti republiške skupščine.
2.	Ustvariti večjo zainteresiranost delegacij in delegatov, delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, Krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih za delo zborov občinske skupščine z razreševanjem zlasti naslednjih vprašanj—
—	z uvedbo ločenih sej zborov občinske skupščine po vseh tistih vprašanjih, ki takšen način dela omogočajo;
—	večji poudarek dati kvaliteti priprave gradiva za seje zborov, zlasti pripravi odlokov. S sremembami in dopolnitvami Poslovnika predpisati vse elemente, ki jih odlok mora vsebovati, skrajšani postopek uveljaviti le izjemno, kadar so vsa vprašanja razčiščena in je pričakovati, da nadaljna razprava ne bo prinesla boljših in drugačnih rešitev. Sprejem odlokov v skrajšanem postopku predlagati na koncu razprave. Sprejem odlokov po hitrem postopku dosledno predviditi v gradivu, ki se posreduje delegacijam;
—	aktualizirati seje zborov s sprotnim dajanjem informacij in obvestil o stanju in problemih v občini, zlasti z usmeritvami, ki jih sprejema izvršni svet v uresničevanju politike občinske skupščine;
—	z večjim vključevanjem SIS v skupščinski sistem.
3.	Zastaviti aktivnosti za nadaljni razvoj in krepitev delegatskih odnosov v vseh sredinah z razreševanjem zlasti naslednjih vprašanj:
—	omogočanjem večjega vpliva delegatov, delovnih ljudi in občanov na sprejemanje odločitev v zborih;
—	s krepitvijo vloge družbenopolitičnih organizacij v procesu delegatskega odločanja, ki mora potekati preko delegacij;
—	doslednejše in boljše usklajevanje dela med delegacijami, samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v združenem delu in krajevnih skupnostih. Predsedstvo skupščine občine in družbenopolitične organizacije morajo analizirati stanje in problematiko v tistih sredinah, kjer delegacije ali konference delegacij niso aktivne, podvzeti potrebne aktivnosti ter jim nuditi pomoč;
—	nadaljevati z izobraževanjem delegatov s strokovnimi predavatelji in primernimi temami;
—	krepiti institut delegatskih vprašanj, dajanje pobud in mnenj v zborih občinske skupščine;
4.	Izboljšati delo delovnih teles zborov občinske skupščine zlasti z' — vzpodbuditvijo razprave v delovnih telesih o njihovem delu in aktivnostih posameznih članov;
—	izvršiti kadrovske spremembe za tiste člane, ki niso aktivni in ne želijo delati v delovnih telesih.
V Murski Soboti, dne 21. aprila 1988
Številka: 020-4/88-1
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota
Andrej GERENČER, 1. r.
117
Na podlagi 165. člena Statuta občine M. Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 21. aprila 1988 sprejela naslednje
ZAKLJUČKE IN SKLEPE k poročilu o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic po toči, neurju in poplavah v letu 1987 ter program III. faze ukrepov
1.	Skupščina občine sprejema poročilo o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic po toči, neurju in poplavah — I. in II. faza ukrepov.
2.	Po programu II. faze ukrepov za odpravo posledic po toči, neurju in poplavah je bil zagotovljen 80 % regres za oskrbo s silažno koruzo, za predvideno količino 1.200 ton. Pri doseženi realizaciji 1.251,44 ton se prizna regres na podlagi obračunov odkupa v okviru možnega zneska 170.195.840,— din.
Komite za kmetijstvo in gozdarstvo in Uprava za inšpekcijske službe morata skupaj s predstavniki Kmetijske zadruge Panonka pregledati vso dokumentacijo v zvezi z izvedbo tega ukrepa in ugotoviti upravičeno vrednost regresov.
3.	Sanacijski ukrepi pri odpravljanju posledic v trajnih nasadih niso zaključeni (II. faza ukrepov), zato se ta del programa dopolni tako, da se odpravljanje posledic zaključi v jeseni 1988.
Do 15. 5. 1988 mora Kmetijska zadruga Panonka pripraviti poročilo p spomladanski realizaciji odpravljanja posledic v trajnih nasadih ih ga posredovati Izvršnemu svetu.
Nerealizirano izdobavo sadik in trsnih cepljenk mora Kmetijska zadruga Panonka zagotoviti iz rezerviranih sredstev do jeseni 1988.
4.	Skupščina občine sprejema program II. faza ukrepov za odpravo posledic po toči, neurju in poplavah.
PROGRAM III. FAZE UKREPOV ZA ODPRAVO POSLEDIC PO TOČI, NEURJU IN POPLAVAH V LETU 1987
1.	Povečanje tržne prireje mleka in mesa
Da bi zaustavili odhajanje mladih s kmetij na Goričkem in iz obmejnih območij ter omogočili normalno življenje ob primernem dohodku, je nujno povečati oz. modernizirati proizvodnjo. Ob intenzivnejši proizvodnji poljščin in travinj so podane možnosti večje tržne prireje mleka in mesa. Povečano proizvodnjo pa je možno doseči z izgradnjo ali rekonstrukcijo hlevskih kapacitet.
Po predloženem programu bi z 12,5% deležem v obliki ugodnih kreditov v predračunski vrednosti po sedanjih, cenah za novogradnje in rekonstrukcije omogočili izgradnjo in rekonstrukcijo predvidenih kapacitet. Republiška Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe zagotavlja 25 % nepovratnih sredstev. Za koriščenje sredstev so sprejeti kriteriji z trajnim ciljem povečane tržne prireje mleka in mesa. Z 35,5 % deležem sodeluje s krediti Hranilno-kreditna služba. Lastna udeležba investitorja tako znaša 25 %.
Predvideni obseg in sredstva: - stojišča za krave molznice - stojišča za goveje pitance — stojišča za plemenske svinje
445 x 400.000 din = 178.000.000
800 x 200.000 din = 160.000.000
326 x 19.000 din = 62.000.000
Kreditni pogoji: za delež sredstev iz solidarnostnega sklada 2 leti moratorij z 10% obrestno mero. Obresti v moratoriju plača kreditojemalec. Odplačilo kredita 5 let v polletnih anuitetah z 20% obrestmi.
2.	Obnova trajnih nasadov
Za predvideno obnovo trajnih nasadov v letu 1988 se nadaljuje delna realizacija že sprejetega PROGRAMA RAZVOJA SADJARSTVA NA GORIČKEM DO LETA 2000. Tudi obnova nasadov spada v realizacijo politike prestrukturiranja proizvodnje na Goričkem, ki zagotavlja boljše izkoriščanje naravnih danosti ter zagotavlja večjo zaposlitev prebivalstva.	v ,.
	Popr. v ha	Predrač. vr. 1 ha	Skup. vred.PREDLAGANA FIN. KONSTR. ZA			
			vrednost	 Nepovr. sr. S ZVS		OBNOVO ol. sr.	Last. udel.	
					Dr.	sred.
JABLANE KZ Panonka — zas. s.	60	15.000	900.000	126.000	600.000	173.400
- 1. pr.	30	15.000	450.000	63.300	300.000	86.700
KG Rakičan	7,7	22.000	169.400	16.247	 77.000	78.153
VIŠNJE KZ Panonka	10	10.000	100.000	21.100	50.000	18.900
BRESKVE KG Rakičan	4,5	22.000	99.000	9.435	45.000	44.503
RIBEZ KZ Panonka — zas. s.	10	5.000	50.000	21.100		28.900
SKUPAJ:				257.842	1.082.000	428.558
Za obnovo si investitor zagotovi nepovratna sredstva od Zveze vodnih skupnosti SR Slovenije (v I. kvartalu 1988 = 2.110.000 din/ ha).
Za trajne nasade jablan in breskev je predviden kredit iz solidar- 4 nostnih sredstev v višini 10.000.000 din za višnje 6.000.000 din/ha.
Kreditni pogoji za delež kredita iz solidarnostnih sredstev: Dve leti moratorija z 10 % interkalarnimi obrestmi, doba vračanja je 5 let, 20 % obresti.
Minimalna površina obnove je praviloma 1 ha oz. v izjemnih primerih 0,8 ha. V obnovo se lahko vključijo posamezniki ali proizvodne skupnosti in družbeni sektor. Obnova mora biti strokovno vodena. KZ Panonka sklepa z vsemi investitorji pogodbe o proizvodnji in vračanju kreditov.
3.	Obnova gozdov
V letu 1988 je predvidena obnova gozdov na skupni površini 10 ha oz. skupno predračunsko vrednostjo 122.000.000 din. Zaradi visokih stroškov obnove in vzdrževalnih ter zaščitnih ukrepov obnovljenih površin se stroški obnove v celoti kreditirajo. Ker obnovljeni gozdovi dajejo minimalni dohodek na račun redčevanja šele po 30 letih je predvideni kredit po 3 % obrestni meri. 50 % kredita z obrestmi vrne kreditojemalec v 7. letu, preostalih 50% pa v 10. letu.
4.	Usposobitev infrastrukture (cest)
Možnost proizvodnje mleka, mesa, sadja in zelenjave in sploh proizvodnje na določeni kmetiji je možna, če so urejene ceste, da se lahko proizvod prepelje do zbiralnice, skladišč itd. Ceste na Goričkem so v takem stanju, da ne omogočajo prevoza, predvsem ne bo odjugah in močnem deževju. Ob takih primerih je velika težava pri oddaji mleka ali prodaji živine. Zato je potrebno tudi za sanacijo cest izdvojiti del nepovratnih sredstev, namenjenih za odpravo posledic po toči. Potrebna višina sredstev znaša 600.000.000 din.
5.	Usposobitev in tehnološka posodobitev osnovne dodelave sadja in vrtnin v »Predelovalno-hladilniškem centru« v Puconcih
Pri proizvodnji sadja in zelenjave se pojavljajo problemi, ker moramo vso proizvodnjo plasirati v relativno kratkem času (zaradi po-kvarljivosti) po neugodnih cenah. V kolikor bi lahko proizvode vskla-diščili, dodelali in ustrezno pakirali, bi dosegli bistveno višje cene, istočasno pa bi zaposlili večje število ljudi. Obenem bi lahko prešli tudi na pridelavo drugih kultur, ki jih doslej ne pridelujemo (ali v manjšem obsegu), ker bi imeli možnost dodelave in skladiščenja.
Že dosežena proizvodnja sadja in zelenjave, načrti za obnovo trajnih nasadov (opisani pod tč. 2) za Goričko v zvezi s prestrukturiranjem proizvodnje in predvidene obnove v naslednjih letih zahtevajo izgradnjo Predelovalno-hladilniškega centra, kjer že obstajajo določeni objekti in infrastruktura:
Takp se bodo v Centru opravljale sledeče dejavnosti:
—	zbiranje pridelkov sadja in zelenjadarstva, eventualno tudi drugih sadežev;
—	pripravljanje istih za nadaljnjo proizvodnjo za potrebe živilsko predelovalne industrije SOZD ABC POMURKA in drugih;
—	priprava istih za izvoz in prodajo na domačem tržišču kot sveže blago, po pripravljeno, hlajeno ali zmrznjeno (tudi krompir in gobe);
—	hranjenje pridelkov v različnih režimih hlajenja oz. zmrzovanja;
—	ob hladilniških kapacitetah za sadje in zelenjavo opravljati usluge hladilnice za meso, mesne izdelke, piščance, mlečne proizvode itd.
Za uresničitev tega programa je v okviru SOZD formiran strokovni team z vodjem, tehnologi in ekonomisti, ki na podlagi že izdelanega tehnološkega elaborata iz leta 1984 (Biotehniška fakulteta v Lju
bljani), projektne dokumentacije (Planum, TOZD GEA PROJEKT Ljubljana), lokacijskega dovoljenja in investicijskega elaborata preverja in dopolnjuje predložene tehnološke postopke in projekte (nova spoznanja, novi tehnološki postopki, stroji, nove cene itd.). Istočasno se pripravlja nova predinvesticijska študija, ki bo predvidela fazno izgradnjo.
Ker Kmetijska zadruga Panonka, kot največji proizvajalec sadja in zelenjave na Goričkem in lastnik obstoječih objektov v Puconcih, ne more sama izvesti zadanega programa, smo se v SOZD ABC Pomurka dogovorili, da delovne organizacije oz. združene organizacije SOZD ABC Pomurka, KZ Panonka, Mesna industrija, Zunanja trgovina, VT Potrošnik, Tovarna mlečnega prahu in Agromerkur ustanovijo novo delovno organizacijo in imenujejo poseben team za izvedbo investicije in ustanovitev nove delovne organizacije.
Na podlagi dosedanjih proučevanj, sestankov tehnologov predvidevamo, da bi v L fazi (v letu 1988):
1.	'usposobili obstoječe objekte v Puconcih (hala 1729 m2);
2.	pripravili prevzem, sortiranje in kalibriranje sadja;
3.	pakiranje in zamrzovanje proizvodov;
4.	skladiščenje zmrznjenega blaga (komora za 200 t);
5.	ostalo.
Sredstva, potrebna za L fazo izgradnje (po oceni) znaša 7.000 mio dinarjev. Predvideni viri sredstev:
1.	lastna sredsva	2.000 mio din
2.	sredstva Interne banke
SOZD ABC Pomurka	1.400 mio din
3.	krediti LB	1.400 mio din
4.	sredstva za sanacijo po toči predvidoma	600 mio din
5.	ostali viri	1.600 mio din
6.	Rezevirana sredstva 233.000.000 din
Pri oblikovanju sanacijskih programov so strokovno obdelani in zajeti ukrepi, ki zagotavljajo ublažitev ter odpravo dejanskih posledic. Ker se na nekaterih področjih predvsem v trajnih nasadih dokončna škoda izraža šele sedaj, to je ob nastajanju vegetacije, so rezervirana sredstva predvidena za ukrepanje v teh oz. podobnih situacijah.
7.	Plazovi in vodnogospodarski objekti v upravljanju KS
Po neurju in obilnih padavinah so se sprožili zemeljski plazovi (6 primerov), ki s plezanjem ogrožajo kmetijske površine, ceste in gradbene objekte. Prav tako so poškodovani posamezni vodnogospodarski objekti (mostovi), zato se za sanacijo tega namenja 100.00Q.000 din v obliki nepovratnih sredstev.
Za kreditiranje ukrepov iz III. faze se pooblašča Hranilno kreditna služba, ki pripravi ustrezne pogodbe za pridobitev sredstev in vračanje kreditov, ter pogodbe z posameznimi investitorji. Hranilno kreditna služba bo v času koriščanja in vračanja kreditov dvakrat letno poročala izvršnemu svetu o stanju. Sredstva, pridobljena z odplačili kreditov, naj izvršni svet ob vsakokratni obravnavi poročil, usmerja v nadaljnji razvoj po toči prizadetega območja.
5.	V okviru programa povečane tržne prireje mleka in mesa (III. faza ukrepov, 1. točka) se daje prioriteta govedorejski proizvodnji.
6.	Skupščina občine zadolžuje Kmetijsko zadrugo Panonka — TOZD Sadjarstvo, da najpozneje do 3 L 8. 1988 zaključi sklepanje pogodb za obnovo trajnih nasadov (III. faza ukrepov — 2. točka), s tem, da mora biti pretežni del pogodb sklenjen do 30. 6. 1988.
KZ Panonka — TOZD Sadjarstvo mora izvršnemu svetu mesečno poročati o obsegu opravljenih del v zvezi z obnovo trajnih nasadov.
Številka: 320-3/88-1
V M. Soboti, dne 21. aprila 1988
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Andrej GERENČER, DIPL. EKON., L. R.
118
Na osnovi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pom. občin, št. 12/80, 36/81, 11 /84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 21. aprila 1988 sprejela
SPREMEMBO POSLOVNIKA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
1.	člen
92.	člen Poslovnika Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave št., 18:78, se spremeni, tako da se novo besedilo glasi:
»Osnutek odloka je sestavljen iz dveh delov.
Prvi del vsebuje:
—	zakonsko podlago za izdajo odloka, ter navedbo predlagatelja odloka;
—	oceno stanja na področju, ki ga je potrebno urediti z odlokom;
—	razloge, ki utemeljujejo potrebo po sprejetju odloka in probleme, ki jih bo odlok reševal;
—	načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju ;
—	cilje, ki se želijo doseči;
, — finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka, ter vire in način zagotovitve teh sredstev;
—	materialne obveznosti, ki bodo nastale za občino, OZD in druge organizacije in skupnosti ter za občane;
—	kako bo zagotovljeno spremljanje izvajanja odloka ter način nadzora in odgovornost organov za izvajanje odloka;
—	druge podatke, ki so pomembni za sprejem odloka.
Drugi del osnutka odloka vsebuje pravno formalno rešitev v obliki članov. Pravne norme se lahko po potrebi obrazložijo.
V	osnutku odloka predlagatelj po možnosti poda alternativne predloge za posamezne rešitve.
Po potrebi mora biti k osnutku odloka predložena tudi ustrezna dokumentacija.«
2.	člen
Sprememba velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-3/88-1
V M. Soboti, 21. apr. 1988
Predsednik Skupščine občine M. Sobota .	Andrej GERENČER, 1. r.
119
Na podlagi 3. odstavka 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Ur. list SRS, št. 16/74) ter 194. in 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 10. 1987 sprejela
ODLOK o spremembi katastrske meje med katastrskima občinama Bolehnečica, Bučkovci in Drakovci ter katastrsko občino Slaptinci.
1.	člen
Zaradi regulacijskih, melioracijskih in komasacijskih del v katastrskih občinah Bolehnečici, Bučkovci, Drakovci in Slaptinci se spremeni med temi občinami katastrska meja, ki je določena z vrisom v zemljiščkokatastrskih načrtih grafične izmere v merilu 1:2880. Meja se spremeni na odseku od ceste pare. št. 1035/2 k. o. Slaptinci, ob potoku Črnilo in reki Ščavnici do ceste pare. št. 1035/1 k. . Slaptinci.
2.	člen
Nova meja poteka od križišča ceste pare. št. 1035/2 in dosedanje meje po severovzhodni meji komasacijske table 93/2 proti jugovzhodu do melioracijskega jarka J 37, po severni meji tega jarka proti vzhodu do jarka J 32, po zahodni in južni meji tega jarka po poti P 58, ki poteka ob regulirani Ščavnici, po jugozahodni meji te poti proti severozahodu do ceste pare. št. 1035/1, ob jugovzhodni meji te ceste preko Ščavnice, nato okrog komasacijskih tabel 88 C in 88 B do ceste pare. št. 1035/1 ter ob južni meji te ceste proti vzhodu do križišča ceste in dosedanje meje.
3.	člen
Grafična priloga v merilu 1:5000 z vrisano staro in novo mejo je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ poskrbi za izvedbo tega odloka in vpis ter vris v ustrezne evidence.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 015-2/87	PREDSEDNIK
Datum: 30/10-1987	Skupščine občine Gor. Radgona
Peter FRIDAU
120
Na podlagi 205. člena, 239. člena, 240. člena statuta občine Gor. Radgona (Uradne objave, št. 41/81,7/86 in 2/87) je skupščina občine Gornja Radgona na ločenih sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. 4. 1988 spre-jela	SKLEP
o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine Gornja Radgona.
I.
Za predsednika Skupščine občine Gornja Radgona je izvoljen Peter FRIDAU, srednja izobrazba, Strma ulica 10, Gornja Radgona.
II.
Za podpredsednika Skupščine občine Gornja Radgona je izvoljen Vinko ROUS, poklicna šola, Delavska pot 12, Gornja Radgona.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Št.: 013-1/88-SO	PREDSEDNIK
Datum: 13/4-1988 Zbora združenega dela
Tomaž PETERNELJ
PREDSEDNIK
Družbenopolitičnega zbora Dušan ZAGORC
PREDSEDNIK
Zbora krajevnih skupnosti Jože IVAČIČ
121
Na podlagi 241. člena statuta občine Gor. radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je Zbor združenega dela skupščine občine Gor. Radgona na seji, dne 13. 4. 1988 sprejel
SKLEP: o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela skupščine občine Gornja Radgona
I.
Za predsednika Zbora združenega dela skupščine občine Gor. Radgona je izvoljen Tomaž^Peternelj, ekonomski tehnik, Mladinska ulica 14, Gor. Radgona.
II.
Za podpredsednika Zbora združenega dela skupščine občine Gor. Radgona je izvoljen Jože Dunaj, ekonomist, Kapelski vrh 1, Radenci.
III.
Ta sklep velja dnem sprejetja in se objavi v uradnih objavah pomurskih občin.
Št.: 013-1/88-SO
Datum: 13/4-1988
PREDSEDUJOČI DELEGAT Stane RIBIČ
122
Na podlagi 241. člena statuta občine Gor. Radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je Družbenopolitični zbor skupščine občine Gor. Radgona na seji, 13. aprila 1988 sprejel
SKLEP: o izvolitvi predsednika in podpredsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine Gornja Radgona.
I.
Za predsednika Družbenopolitičnega zbora skupščine občine Gor. Radgona je izvoljen Dušan ZAGORC, predmetni učitelj, Partizanska c. 37, Gor. Radgona.
II.
Za podpredsednika Družbenopolitičnega zbora skupščine občine Gor. Radgona je izvoljena Irena PETEK-FERENC, ekonomski tehnik, Kidričevo naselje 6, Radenci.
Ill.	'
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Št.: 013-1/88-SO
Datum: 13/4-1988
PREDSEDUJOČI DELEGAT
Drago HORVAT
123
Na podlagi 241. člena statuta občine Gor. Radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Gornja Radgona na seji, dne 13. aprila 1988 sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Gornja Radgona.
I.
Za predsednika zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Gornja Radgona je izvoljen Jože IVAČIČ, pravnik, Pohorskega bataljho-na 6, Radenci.
II.
Za podpredsednika zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Gornja Radgona je izvoljen Rudi KETIŠ, skladiščnik, Zg. Kocjan 5, Radenci.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Št.: 013-1/88-SO
Datum: 13/4-1988
PREDSEDUJOČI DELEGAT Tone ROVŠN1K

Delegatsko glasilo
občine Murska Sobota
Številka: 3
Leto Vlil
12. maja 1988
VSEBINA 3. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
—	predsedniki zborov Skupščine občine M. Sobota sklicujejo seje zborov za dne 26. maj 1988
—	poročilo o poteku javne razprave o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ v občini M. Sobota
—	poročilo o uresničevanju programov SIS družbenih dejavnosti v letu 1987 in usmeritve za izvajanje programov v letu 1988 v občini M. Sobota
— predsedniki zborov sklicujejo seje zborov
23.	SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
23.	SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
23.	SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Seje bodo
V ČETRTEK, DNE 26. MAJA 1988, OB 8. URI
v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota
Predsedniki zborov predlagajo naslednji
dnevni red:
L izvolitev in poročila verifikacijskih komisij
2.	potrditev zapisov:
—	zapisi 21. sej zborov občinske skupščine, z dne 13. aprila 1988
—	zapis 2. skupne seje zborov občinske skupščine, z dne 13. aprila 1988
—	zapis skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, dne 13. aprila 1988
—	zapis skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 21. aprila 1988
3.	poročilo o poteku javne razprave o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ v občini M. Sobota
4.	poročilo o uresničevanju programov SIS družbenih dejavnosti v letu 1987 in usmeritve za izvajanje programov v letu 1988 v občini M. Sobota
5.	stanje in problematika komunalnega gospodarstva v SR Sloveniji in občini M. Sobota
6.	predlog odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini M. Sobota
7.	predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o spremembah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini M. Sobota
8.	predlog za izdajo odločbe o uvedbi komasacijskega postopka za komasacijo kmetijskih zemljišč v delih k. o. Peskovci (To točko obravnavata samo Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti)
9.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja
10.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila
Gradivo za obravnavo 3. in 4. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika.
Gradivo za obravnavo 5. točke dnevnega reda — stanje in problematika komunalnega gospodarstva v SR Sloveniji je objavljeno v POROČEVALCU, št. 21, z dne 4. 8. 1987. Ugotovitve in stališča IS k republiškemu gradivu ter poročilo o stanju in problematiki komunalnega gospodarstva v občini M. Sobota bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacije ter delegatom DPZ.
Gradivo pod tč. 6 in 7 so zbori občinske skupščine obravnavali na seji, dne 21. aprila 1988. Ker na osnutke navedenih odlokov ni bilo danih nobenih pripomb, oz. predlogov za dopolnitev oz. spremembo, bodo zbori obravnavali predloge odlokov v enakem besedilu, kot so bili obravnavani osnutki.
Gradivo za obravnavo 8. točke bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij ter delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacije.
Informacija k 9. točki bo podana na seji.
— poročilo o poteku javne razprave o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ v občini M. Sobota
V skladu s sprejetim programom politične aktivnosti za organiziranje in vodenje javne razprave o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ, sta v občini M. Sobota bila nosilec javne razprave OK SZDL in Občinski svet zveze sindikatov. Javno razpravo v krajevnih skupnostih je vodila OK SZDL, nosilec in koordinator javne razprave v združenem delu pa je bil občinski svet zveze sindikatov M. Sobota.
(Osnutek amandmajev k ustavi SFRJ je bil objavljen v POROČEVALCU Skupščine SRS št. 2, dne 16. 1. 1988).
I.	RAZPRAVE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
V nekaterih krajevnih skupnostih so razpravo o ustavnih amandmajih združili s temeljnimi kandidacijskimi konferencami.
V okviru KZ Panonke je bila za področje celotne občine organizirana specializirana razprava s področja kmetijstva.
1.	Splošne pripombe, ki so bile iznesene na razpravah v krajevnih skupnostih:
—	neučinkovitost družbenopolitičnega in ekonomskega sistema;
—	neizoblikovana in neopredeljena odgovornost v družbi — za slabe odločitve nihče ni sankcioniran;
—	preveč administriranja, zato je odločanje popolnoma odtujeno od delavcev, delovnih ljudi in občanov. Vsled tega tudi delegatski sistem ne more opravljati svoje vloge;
—	sedanja ekonomska politika ZIS pelje v popoln ekonomski kolaps — potrebno bi bilo prisluhniti »eminentnim ekonomskim strokovnjakom«;
—	kmetijstvo mora postati gospodarska panoga, ne pa socialna komponenta družbe.
2 - DELEGATSKI VESTNIK
Pripombe splošnega značaja k predlaganim ustavnim amandmajem:
—	v ustavi se naj opredelijo samo temeljne stvari, vse ostalo naj bo predmet izvedbenih aktov — ustava naj bo krajša;
—	jezik v predloženih amandmajih je kompliciran in ni primeren za širšo javno razpravo med ljudmi;
—	čas za razpravo o ustavnih dopolnilih bi moral biti daljši;
—	predlagana ustavna dopolnila ne prispevajo k nadaljnji demokratizaciji in k uvajanju odprtega in tržno usmerjenega gospodarstva;
—	amandmaji jemljejo določene pristojnosti republikam, kar že na nek način posega v suverenost republik, ki pa je zagotovljena v temeljnih načelih Ustave SFRJ, za katere smo se dogovorili, da jih ne bomo spreminjali;
—	predložena ustavna dopolnila ne nakazujejo odločnejše ločitve med politiko in gospodarstvom;
—	dopolnitve na področju delegatskega in volilnega sistema so minimalne in ne prinašajo bistvenih sprememb na poti k racionalizaciji sistema, prav tako tudi ne k odločnejši demokratizaciji volitev in volilnih postopkov.
2.	Konkretne pripombe k osnutku ustavnih amandmajev
Glede na kmetijski značaj vaških krajevnih skupnosti in specializirano razpravo v okviru kmetijske zadruge Panonka so prevladale opredelitve in pripombe do tistih amandmajev, ki opredeljujejo področje kmetijstva in zadružništva. Precej je bilo tudi ostalih pripomb in mnenj, ki so združene v naslednjih alineah:
—	podpira se opredelitev, ki zadruge opredeljuje kot samostojne samoupravne organizacije;
—	posebno se podpira opredelitev zadružne lastnine, ki pa jo je treba natančneje definirati. V zvezi z razpravo o zadružni lastnini se pojavljajo posamezne zahteve po vrnitvi nekdanje zadružne lastnine zadrugam;
—	zemljiški maksimum naj se ne opredeljuje v Ustavi. Nasploh je mnenje, da ga ni treba opredeljevati;
—	ne podpira se amandma ki opredeljuje izjemni dohodek in se naj črta oziroma podrobneje definira, saj izjemni dohodek, realiziran na trgu, ne moremo enačiti z monopolnim dohodkom;
—	ne soglaša se z enotnim urejanjem družbenih dejavnosti na ravni federacije. To mora biti pravica in pristojnost republik;
—	močno je bilo izpostavljeno in poudarjeno tudi, da ni sprejemljivo urejati organiziranosti družbenih organizacij in društev po enotnem principu za celotno federacijo — to mora ostati in biti pristojnost republik in pokrajin, unificiranost ni sprejemljiva;
—	ne soglaša se s točko I amandmaja XXXI11, ki opredeljuje da mora polovica delegatov v Zveznem zboru Skupščine SFRJ biti iz materialne proizvodnje, saj to kaže na fetišizacijo materialne proizvodnje — fizičnega dela in negacijo znanja;
—	ne podpira se predlagani amandma, ki opredeljuje nov način financiranja JLA.
11.	RAZPRAVE V ZDRUŽENEM DELU
Razprave v združenem delu so se predvsem usmerjale na področja, ki se nanašajo na nadaljni razvoj združenega dela, samoupravni položaj delavca, pridobivanje in delitev dohodka, planiranje družbenoekonomskega razvoja, samoupravno odločanje, delegatski in volilni sistem, odnos do družbene lastnine, preveliko administriranje, preveliko število normativnih aktov, premajhno in prepočasno uveljavljanje tržnih zakonitosti.
Občinski svet ZSS M. Sobota je ob sodelovanju s posameznimi OZD organiziral devet tematskih razprav in sicer:
1.	Povezovanje osebnega dela v sistem samoupravnega združenega dela
2.	Šolstvo s povdarkom na splošni in skupni porabi
3.	Družbenoekonomski odnosi, samoupravna organiziranost združenega dela in odločanje delavcev
4.	Spremembe v pravosodnem sistemu, pristojnosti federacije in republik
5.	Temelji enotnega jugoslovanskega trga s povdarkom na monetarnem in kreditnem sistemu ter organizaciji institucij na tem področju in njihove pristojnosti
6.	Položaj zunanje trgovine, vlaganje tujega kapitala v gospodarstvo
7.	Položaj prometa in zvez
8.	Organiziranost SIS in druge oblike samoupravnega interesnega organiziranja
9.	Planiranje dela in razvoj OZt)
Za realizacijo navedenega programa aktivnosti vodenja javne razprave je bil na nivoju OSS ZSS imenovan poseben 35 članski politični aktiv za spremljanje javne razprave.
V razpravah v organizacijah združenega dela v občini M. Sobota so bile iznesene naslednje pripombe:
1.	Ustava bi morala biti napisana v enostavnem in razumljivem jeziku brez ponavljanj deklaracij in opredelitev, ki so v svoji vsebini samoumevne. Ustava preveč podrobno opredeljuje različna področja družbenega življenja in je zaradi tega kot dolgoročen pravni doku
ment, v taki obliki ovira za hitrejše, praktično prilagajanje posameznih segmentov družbenega, ekonomskega in samoupravnega razvoja, potrebam življenja.
2.	Če obstoječe ustavne ureditve pomenijo na določenih področjih oviro za uspešnejši ekonomski razvoj in za izhod iz krize, potem je treba ugotoviti, da predlagani amandmaji ne pomenijo takih sprememb, ki bi lahko zagotovile radikalno spremembo v načinu gospodarjenja, oz. ki bi spremenile pogoje za gospodarjenje.
3.	V ustavi je uveljavljen nelastninski koncept družbene lastnine, ki je sicer namensko vezana in daje delavcem v OZD pravico uporabe upravljanja in razpolaganja, vendar je ta koncept v bistvu tuj prelivanju, alokaciji kapitala. Družbena lastnina se samoupravno vedno veže na samoupravni kolektiv, ki neposredno dela z družbenimi sredstvi, to pa pomeni vedno razlastitev tistega, ki kapital vlaga. Razpravljale! menijo, da bi bilo treba spremeniti koncept družbene lastnine tako, da bi družbena lastnina imela trajnega nosilca. Družbeni značaj lastnine se s tem ne bi spreminjal, spremenil bi se samo sedanji ne-lastniški koncept družbene lastnine.
4.	Obstoječa ustava nima mehanizmov za dolgoročno zainteresiranost upravljalcev za usodo gospodarskega subjekta s katerim upravljajo kar se posebej odraža v inflaciji in krizi.
5.	Spremembe ustave bi morale odpraviti dogovorno ekonomijo z idejo dohodkovnega povezovanja reprodukcijskih celot, ker se take celote ne morejo odzivati spremembam na trgu. Porušenje enega elementa v takih reprodukcijskih celotah ustvari disproporce v celotnem sistemu. Dogovorna ekonomija bi bila mogoča samo v zaprtem sistemu, kjer ni tržne ponudbe množice proizvajalcev.
6.	Zapiranje trga ne povzroča obstoj republik, temveč povezovanje politike in gospodarstva. Ustavne spremembe bi morale preprečiti vpliv politike na kadrovske in investicijske odločitve. V kolikor se ta vpliv ne bo odstranil, je prevlada politike nad ekonomiko enako usodna v unitarni ali federativni državi.
Pripombe k posameznim amandmajem:
1.	Amandma IX.
Razpravljale! so odklonili odvzemanje izjemnega dohodka, kot ga opredeljuje sedanji ustavni amandma. Monopolni dohodek je že sedaj prepovedan (člen 255. ustave) in ga prepoveduje in njegov odvzem nalaga poseben zakon. Tako odvzemanje monopolnega dohodka poznajo tudi druge države. Odvzemanje izjemnega dohodka pa je ukrep naperjen proti delovanju trga in proti tistim proizvajalcem, ki na trgu dosežejo priznano kvaliteto in večje povpraševanje. Izjemni dohodek je namenjen ravno drugim proizvajalcem, kot konkurenčna vzpodbuda za dvig kvalitete in znižanje proizvodnih stroškov. V odprtem trgu, kjer deluje konkurenca, izjemni dohodek pomeni najpomembnejši element izravnave cen oz. najvažnejšo vzpodbudo za uspešne proizvajalce. Zaradi tega so razpravljale! zahtevali, da se amandma ne sprejme.
V skupnih vlaganjih je glavna ovira sedanji nelastninski koncept družbene lastnine. Isto velja pri predlagani ureditvi vlaganja občanov, saj je sedaj določeno z amandmajem, da občani na podlagi vlaganj sredstev v OZD ne morejo pridobiti trajnih pravic.
Razpravljale! so terjali, da se odpre trg vrednostnih papirjev, prenosljivost vrednostnih papirjev in njihov upravljalski značaj.
2.	Amandma X.
Razpravljale! so zavrnili centralizacijo, ki se ponuja in predlaga v amandmajih pod geslom enotnega tehnološkega sistema na področju elektrogospodarstva, železniškega prometa in poštnotelefonsko-te-legrafskega prometa, pri čemer bi naj šlo za obvezno združevanje v skupnosti. Te OZD morajo ostati samostojni gospodarski subjekti, kar ni ovira za enotne tehnične standarde. Centralizacija bi pomenila prelivanje dohodka, kar pa ni sprejemljivo. Sedanja ureditev bi v pravni državi pomenila dovolj veliko garancijo za sodelovanje in enotno tehnično standardizacijo. Gospodarski subjekti s tega področja se morajo uveljaviti na trgu z učinkovito ponudbo svojih storitev. Centralizacija pomeni odtujitev trgu, odpravo konkurenčnosti, enake cene ne glede na kvaliteto ponudbe, obvezno združevanje sredstev ne glede na ekonomsko poslovni interes in vzpostavljanje birokratskega in trgu odtujenega upravnega centralnega aparata. Visoko razviti sistemi elektrogospodarstva, železnice in PTT se prilagajajo potrebam tržišča, se decentralizirajo in uveljavljajo tržno ponudbo v konkretnem okolju, kljub temu pa to ni ovira za učinkovito in moderno poslovanje teh gospodarskih subjektov.
3.	Amandma XI.
Banke bi morale poslovati kot gospodarski subjekti s ciljem doseganja dohodka. Potrebno bi bilo ukiniti sklad za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin (čl. 258 ustave). Ta sklad bi se moral preobraziti v razvojno banko, ki bi financirala naložbe v nerazvita področja po bančnih kriterijih.
4.	Amandma XII.
Uvesti bi bilo treba pluralizem lastnine. Poleg družbene lastnine bi bilo treba omogočiti tudi zasebna produkcijska sredstva. To bi omogočilo da bi tuji vlagatelj ohranil lastninsko pravico na vloženih sredstvih. Pravice tujcev ne bi smeli časovno omejevati. Uvedba vrednostnih papirjev z upravljalsko pravico bi rešila vprašanja reeksporta
DELEGATSKI VESTNIK - 3
tujega kapitala. Tujemu vlagatelju kapitala bi morali priznati pravico do soupravljanja v obsegu deleža vloženih sredstev. Tujcem je treba omogočiti ustavljanje lastnih in mešanih podjetij na območju celotne SFRJ, ne samo v prostih carinskih conah. Razpravljale! so poudarili, da vlaganja tujega kapitala ne bo, dokler gospodarstvo ne bo akumulativno vsaj v taki meri, da bo doseženi profit presegal povprečno obrestno mero. Zaradi tega je potrebno, da se jugoslovansko gospodarstvo upre na lastne sile in da ne računa na tuji kapital kot vzvod za izhod iz krize.
5.	Amandma XIII.
Če že ustava regulira področja SIS-ov, bi bilo dovolj, da opredeli tiste, ki pokrivajo ustavne pravice občanov kot civilizacijske pridobitve (izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo, socialno varstvo in za zagotovitev socialne varnosti skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja).
Izhodišče pa bi moralo biti tako, da delegatski sistem in regionalna organiziranost teh SIS-ov ne bi bila dražja, kot je po racionalnih merilih vredno njihovo distribuiranje družbene substance. Danes pa se v delegatskem sistemu, v strokovnih službah in v raznih organizacijskih neracionalnostih troši znatno več sredstev, kot je potrebno v racionalni družbi.
6.	Amandma XIV.
Nesmotrna je ustavna ureditev indikativnega planiranja. Ekonomsko najbolj uspešne države takih aktov planiranja ne poznajo, pač pa je treba natančno začrtati cilj razvoja gospodarstva. Razdeljevalec resursov je trg, država pa mora skrbeti, da so blagovni pogoji na trgu optimalni in intervenira le v izjemnih primerih. Ne s plani, temveč z ukrepi je treba ustvariti take pogoje poslovanja, ki vodijo k realizaciji ciljev razvoja gospodarstva. Sedanji sistem planiranja je kompliciran in največkrat zbir želja subjektov na raznih nivojih.
7,	Amandma XVI.
Razpravljale! so menili, da bi morala ustava določati večji hektarski maksimum. Sedanji predlog, da hektarski maksimum ne bi smel biti manjši od 15 ha, ne zadošča. Treba bi bilo določiti večjo površino, ki ustreza danes obstoječi kmetijski proizvodni enoti v Evropi (50—80 ha). Določiti bi bilo treba da republiški zakon določi natančno hektarski maksimum. Pogoji so namreč različni v Prekmurju, Vojvodini ali na Kosovu. Večji hektarski maksimum sicer ne bi čez noč rešil produktivnosti v kmetijstvu, bi pa pomenil stalnico za tiste občane, ki se odločijo za poklicno kmetovanje in bi na bolj naraven način potekal proces deagrarizacije, ki je v Jugoslaviji še nujen.
8.	Amandma XVII. in XVIII.
Ustavne spremembe bi morale osebno delo izenačiti z združenim delom, predvsem tako, da se izenači pogoje poslovanja.
9.	Amandma XIX.
Predlagani ustavni amandmaji ne odpravljajo pretiranega nor-mativizma v OZD. Zadoščal bi samo statut kot edini akti OZD, ki bi se lahko sprejemal na referendumu, njegove spremembe pa na delavskem svetu. Ostale akte je treba odpraviti, saj že obstoječi zakoni predpisujejo procese in načine odločanja, tako da je podrobnejše pisanje normativnih aktov odveč in gre vedno za ponavljanja. Potrebno bi bilo ločiti funkcijo samoupravnega odločanja in tehničnega vodenja organizacije združenega dela. Zaostriti bi bilo treba odgovornost poslovodnih organov napram samoupravnim organom, vendar bi bilo treba dati večjo samostojnost v poslovnih odločitvah in pri vodenju delovnega procesa. Ce je že to potrebno v ustavi, naj se opredeli na preprost način samo TOZD in DO, vse druge oblike povezovanja pa naj v enostavnih oblikah opredeli zakon, vendar je treba gospodarskim subjektom prepustiti povsem proste roke o tem ali se bodo združevale ali ne.
10.	Amandma XX.
Določilo amandmaja da občina vzpodbuja samoupravno združevanje dela in svobodno gibanje sredstev družbene reprodukcije na enotnem jugoslovanskem trguje v nasprotju z življenjskimi izkušnjami. Tudi v občini se uveljavljajo politične odločitve napram gospodarskim subjektom in občina je v sistemu zainteresirana za čim — večjo koncentracijo kapitala ter proizvodnje na svojem področju, saj je od tega odvisen občinski proračun in občinska infrastruktura. To določilo je v nasprotju z zahtevo po samostojnosti gospodarskih subjektov, ki se naj po tržnih principih odločajo za investiranje na celotnem jugoslovanskem prostoru, ne pa po političnih iniciativah občine, republike ali federacije.
11.	Amandma XXI.
Amandma zožuje možnost družbenega pravobranilca samoupravljanja, ker mu odvzema možnosti samostojnih ukrepov. Smotrno bi bilo da bi družbenega pravobranilca zadolžili z varovanjem osebnost
nih pravic občanov, saj so te dostikrat kršene. Dolgotrajni postopki in birokratsko šikaniranje pomenijo večkrat hudo kršitev pravic občana. 12. Amandma XXII.
Amandma bi moral poenostaviti delegatski sistem in uveljaviti neposredne volitve.
13.	Amandma XXIII.
Razpravljale! so odklonili tendence centralizacije na področju izobraževanja in vzgoje. Uporaba jezika naroda je suverena pravica vsakega naroda in ima sam pravico odločati o teh vprašanjih.
V pogledu razmerij med zakonodajo je treba ohraniti sedanjo rešitev da v primeru nasprotja med republiškim in zveznim zakonom velja republiški zakon.
Razpravljale! so odklonili tendence centralizacije na področju pravosodja in javnega tožilstva.
14.	Amandma XXVI.
Kolikor se enoten trg razume kot centralizacija administrativnega odločanja, so razpravljale! tako ustavno opredelitev odklonili. Zadošča opredelitev, da je Jugoslavija enotno gospodarsko področje na katerem je prepovedano omejevati pretoke blaga, storitev, kapitala ter delovne sile.
Kolikor se enotni temelji davčnega sistema in skupni temelji davčne politike razumejo kot vzvod centralizacije in egalizacije, se ta ustavni amandma odklanja. Določena davčna politika na določenem področju deluje vzpodbujevalno, na drugem področju pa lahko deluje omejevalno ali restriktivno. Različnost v razvitosti in doseganju dohodka, različna storilnost, različna infra struktura, zahtevajo različen davčni instrumentarij, tudi države ki so unitarne imajo za različna področja različen davčni instrumentarij.
15.	Amandma XXVIII.
Narodna banka Jugoslavije mora biti neodvisen čuvar monetarnega sistema in ne sme biti podrejena ZIS, oz. ne sme biti z njim v razmerju dejanske odvisnosti. Samo taka narodna banka bi zagotavljala stabilnost valute.
16.	Amandma XXXI.
Finansiranje JLA se mora realizirati iz zveznega proračuna, tako da tudi republike nosijo neposredno odgovornost za JLA. Ni sprejemljivo neposredno finansiranje JLA iz dohodka OZD in iz osebnih dohodkov, saj je potrebno da zvezna skupščina vsako leto odloča o sredstvih za JLA. Srednjeročni plan razvoja JLA pa se lahko sklene.
17.	Razpravljale! so se zavzemali, da plačilni promet ostane v okviru SDK. Izkušnje so pokazale, da gre za redek primer prakse, ki je v SFRJ učinkovita. To kaže hitrost realizacije izvršenih plačil. SDK tudi ni zainteresirana na zadrževanju denarnih sredstev, ki so predmet plačil in ni gotovo, da poslovne banke pri tem ne bi imele določenega interesa. SDK omogoča enotno kontrolo na pretoku družbenih sredstev, ne da bi kontrola pomenila kakršnokoli oviro nad zakonitimi pretoki sredstev. Končno je tudi sedanja tehnična in kadrovska usposobljenost SDK na tem področju močan razlog proti spreminjanju, ker bi spremembe pomenile velike tehnične in kadrovske premike, poslabšanje ter podražitev istih storitev.
III. STALIŠČA PREDSEDSTVA OK SZDL IN PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZSS MURSKA SOBOTA
Predsedstvi OK SZDL in Občinskega sveta ZSS Murska Sobota sta na skupni seji, dne 22. aprila 1988 obravnavali poročilo o izvedbi javne razprave o osnutku amandmajev k Ustavi SFRJ, pripravljeni v OK SZDL in Občinskem svetu ZSS.
Predsedstvi sta k obravnavanima poročiloma zavzeli naslednja stališča:
L Predsedstvi OK SZDL in OSS ZSS Murska Sobota sprejemata obravnavani poročili in povzetek razprav v predloženi vsebini.
2.	Predsedstvi ocenjujeta, da so družbenopolitične organizacije v občini Murska Sobota zelo odgovorno pristopile k izvedbi javnih razprav k osnutku amandmajev k Ustavi SFRJ, tako v OZD kot na terenu in izpeljale javne razprave po sprejetem programu.
3.	Predsedstvi ne zaključujeta javne razprave o osnutku amandmajev k Ustavi SFRJ v občini, ki traja še do 18. maja 1988.
4.	Predsedstvi ugotavljata, da so bili v razpravah sprejeti različni zaključki glede določitve zemljiškega maksimuma, na terenu je bilo zavzeto stališče, naj se ta ne opredeljuje, razprave v OZD pa so izpostavile določitev zemljiškega maksimuma v Ustavi SFRJ.
Predsedstvi OK SZDL in OSS Murska Sobota sta se opredelili, da dajeta poudarek stališčem z razprav na terenu, da se zemljiški maksimum v ustavnih določilih ne opredeljuje.
5.	Predsedstvi podpirata predloge o glasovanju za posamezne amandmaje in se ne strinjata z izvedbo glasovanja o celotnem sklopu amandmajev.
— poročilo o uresničevanju programov SIS družbenih dejavnosti v letu 1987 in usmeritve za izvajanje programov v letu 1988 v občini M. Sobota.
L Značilnosti razmer in pogoji uresničevanja programov v družbenih de-	goročnega planskega obdobja, ki naj bi pomenilo uveljavitev številnih
javnostih	novosti v usmeritvah na področju družbenih dejavnosti. Pri uresniče-
Leto 1987 je bilo drugo leto novega srednjeročnega oziroma dol-	vanju teh usmeritev in stališč pa smo se srečali s številnimi problemi.
4 - DELEGATSKI VESTNIK
Težavam s katerimi so se srečevali že delegati prejšnjega mandatnega obdobja, se zaradi vse težjih gospodarskih razmer niso mogli izogniti tudi sedanji delegati, ki so delovali v skupščinah in organih SIS. Kljub realno in jasno začrtanim razvojnim ciljem in konkretnim planskim nalogam je bilo veliko aktivnosti in prizadevanj treba osredotočiti v aktualne probleme in v iskanje izhoda iz stisk in težav, ki so bile pogosto materialne — finančne narave. V takšnih razmerah zato ni bilo mogoče na vseh področjih v pričakovani meri uresničiti v planskih dokumentih zastavljenih vsebinskih usmeritev in nalog.
Družbenoekonomski položaj družbenih dejavnosti, se je tako v preteklem letu izjemno zaostril, zlasti po uveljavitvi zveznih intervencijskih predpisov (v mesecu februarju 1987), med katerimi je za področje družbenih dejavnosti najpomembnejši zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za porabo v letu 1987, po katerem so lahko rasla sredstva za ta področja za 10% počasneje od rasti doseženega primerljivega dohodka v gospodarstvu SRS. Posledica te omejitve so bili takoimenovani »presežki« sredstev samoupravnih interesnih skupnosti, čemu so sledile vsakomesečne blokade sredstev, ki so bila oblikovana nad tem okvirom. V skladu z navedenimi predpisi so samoupravne interesne skupnosti morale prilagajati prispevne stopnje. Tako so v naši občini v letu 1987 bile opravljene tri korekture prispevnih stopenj, s tem, da smo ob koncu leta dosegli v povprečju celo nekoliko nižje prispevne stopnje kot v letu 1986. Iz vsega tega lahko ugotovimo, da je pravzaprav prihajalo do blokade tistih sredstev, ki so bila sicer že dogovorjena med uporabniki in izvajalci in opredeljena za uresničevanje programov SIS.
V letu 1987 je bil uveljavljen tudi nov zakon o celotnem prihodku in dohodku, ki je z določili o valorizaciji zalog ter obratnih in osnovnih sredstev vplival tudi na višino materialnih stroškov in amortizacije posameznih izvajalskih organizacij (največji problem je to predstavljalo v zdravstvenih delovnih organizacijah).
Posebej kritično lahko ocenimo sprejeto določilo, ki omogoča organizacijam združenega dela, ki poslujejo z motnjami, da refundirajo prispevke SIS. V naši občini je v letu 1987 izkoristila to možnost le 1 OZD v znesku 38.726.000 din.
Vsa ta zakonodaja in omejitve sredstev so v SIS družbenih dejavnosti povzročale iz meseca v mesec izredne likvidnostne težave, zato je bila dana prioriteta izvajanju najnujnejših dogovorjenih nalog, predvsem pa svobodni menjavi dela (zagotavljanju sredstev za osebne dohodke in materialne stroške). Likvidnostne težave smo reševali znotraj SIS s prelivanjem sredstev.
Zaradi nastalih težav so že v mesecu aprilu 1987 na predlog IS SO M. Sobota vse SIS sprejele ukrepe in aktivnosti za racionalizacijo in prilagajanje programov razpoložljivim sredstvom (kratkoročne in dolgoročne). Z ukrepi je bilo doseženo, da so bili programi usklajeni z nekoliko realno nižjimi sredstvi skupne porabe v letu 1987. Kljub navedenim težavam pa so v skupščini SIS ob razpravi o realizaciji programov za leto 1987 ugotovile, da bistveno nismo krčili programov, niti pravic uporabnikov.
Z nekritimi odhodki je v letu 1987 zaključila poslovanje le Občinska zdravstvena skupnost in sicer v znesku 563.183.331.— din.
Tudi položaj izvajalskih organizacij je bil v letu 1987 težak in so morale veliko naporov usmerjati v iskanje rešitev za ohranjanje likvidnosti, vendar so vse OZD družbenih dejavnosti v občini leto 1987 zaključile pozitivno.
V letu 1987 so se tudi v naši občini nadaljevala prizadevanja za usklajevanje družbenoekonomskega položaja delavcev v družbenih dejavnostih. Usklajevanje je potekalo sprotno, čeprav z določenimi časovnimi zamiki. Največji problem pa ostaja v tem, da izvajalcem v družbenih dejavnostih v svobodni menjavi dela ni bilo možno zagotoviti vseh sredstev v skladu s podano oceno rasti osebnih dohodkov v občini, zato to nalogo prenašamo kot odprto v leto 1988.
Tako so se osebni dohodki v občini na področju družbenih dejavnosti povečali z indeksom 221,2, medtem ko je bil ta indeks v gospodarstvu 230,5 (v republiškem merilu so družbene dejavnosti dosegle povečanje z indeksom 229,5, gospodarstvu v SRS pa 220,2).
Na področju republiške solidarnosti ugotavljamo, da je bilo doseženih več kvalitetnih sistemskih dopolnitev. Sredstva se v glavnem stekajo tekoče, v zadnjem času z nekoliko večjim časovnim zamikom. Ponovno pa velja izpostaviti, da način določanja omejenih sredstev skupne porabe za občine, ki prejemajo solidarnost ni primerna, saj morajo za znesek višjih solidarnostnih sredstev znižati v občini zbrana sredstva. Tak način zagotavljanja sredstev pa ne zagotavlja možnosti za odpravo razlik pri izenačevanju pogojev dela (kadrovska zasedba, opremljenost, usklajevanje osebnih dohodkov in drugo).
Ker je bilo na prejšnji seji zborov skupščine občine posredovano delegatom poročilo s podrobnimi finančnimi pokazatelji o gibanju sredstev skupne porabe za leto 1987 po posameznih SIS naj omenimo le podatek, da so vsa sredstva po zadnji bilanci za leto 1987 večja za 135 % kot v preteklem letu.
V nadaljevanju našega poročila se bomo tako v glavnem omejili na podatke o vsebinski izpeljavi programov posameznih SIS v preteklem letu.
II. Izvajanje programov v posameznih SIS
1.	Občinska zdravstvena skupnost
Ob realno zmanjšanih razpoložljivih sredstvih za zdravstveno
varstvo, je že začetek leta 1987 minil v znamenju sprejemanja programa ukrepov in aktivnosti, da bi programe zdravstvenega varstva uskladili oz. uokvirili v omejena sredstva. Kako nujne so bile aktivnosti v smeri racionalizacije in varčevanja, nam dovolj nazorno kažejo fizični še posebej pa finančni pokazatelji o porabljenih finančnih sredstvih v posameznih dejavnostih zdravstva v letu 1987.
Čeprav je sprejet program ukrepov zavezal za resen in odgovoren pristop k splošnemu varčnejšemu odnosu do porabe sredstev na tem področju tako uporabnike kot izvajalce, moramo ponovno ugotoviti, da je glavni delež izvajanja ukrepov ponovno bil realiziran v vrstah izvajalcev zdravstvenega varstva v drugi polovici leta.
Značilnost leta 1987 je bila ponovna vrsta razprav in sprejetih stališč v različnih sredinah o uresničevanju oz. neuresničevanju dogovorjenih prioritet na področju osnovnih smernic razvoja zdravstvenih dejavnosti, ki zajema tudi področje kadrov, izboljšanje prostorskih pogojev in obnovo medicinske opreme.
Zaradi dograditve in usposobitve novega kirurškega bloka, v ostalih dejavnostih ni bilo mogoče razreševati še pereče prostorske probleme, h katerim se bo v okviru finančnih možnosti načrtno pristopilo že v letu 1988.
Na področju nezadostne in neustrezne kadrovske zasedbe v zdravstvu je dosežen velik pozitivni premik, kljub že uvodoma nakazanim finančnim težavam. O tem zgovorno priča podatek o zagotovljenih finančnih sredstvih v letu 1987 za 80 novih povprečnih zaposlitev v vseh dejavnostih zdravstva v pomurski regiji ali 6 % zaposlovanje, kar pomeni, da smo v lanskem letu v primerjavi z ostalimi občinami v SR Sloveniji pri zaposlovanju na prvem mestu. Podatek o realiziranih 19 novih zaposlitvah v Zdravstvenem domu M. Sobota obenem dokazuje, da se počasi razrešuje tudi vprašanje kadrovskega deficita v osnovni zdravstveni dejavnosti. Posebej so bila zagotovljena sredstva v višini 31.306.273 din za financiranje zaposlitev pripravnikov — štipendistov PZC.
Ker doslej ni bilo izdelanega programa na ravni DO PZC, po katerem bi se načrtno uresničevale dogovorjene prioritetne usmeritve, so se te na osnovi sklepov samoupravnih organov skupnosti in drugih, realizirale vsaj v obliki predlaganih možnih pristopov s strani ZD M. Sobota.
Skupnost je v ta namen zagotovila finančna sredstva v znesku 35.OOO.OOO din za razširitev in posodobitev osnovne zdravstvene dejavnosti: za nakup reševalnega vozila in kompletne opreme za zobno ordinacijo. Zaradi dotrajanosti gastroskopov na internem oddelku SB M. Sobota so v letu 1987 bila zagotovljena namenska sredstva še za nabavo 1 gastroskopa v znesku 17.388.000 din in 5.077.000 din za nakup dveh snemalcev.
Kako resen problem je nedosledno uresničevanje dogovorjene delitve dela tako v regiji kot izven nje, nam pove podatek o skupnih stroških zdravljenj uporabnikov v zdravstvenih organizacijah izven naše regije: 3.284.869.360 din v odlivu.
V specialističnih ambulantah izven regije smo za stroške zdravstvenih storitev porabili 398.186.810 ali že skoraj tretjino od skupnih sredstev, ki jih namenjamo za tovrstno obliko zdravstvenega varstva.
Za bolnišnično zdravljenje v odlivu smo za 2.033 sprejetih bolnikov oz. realiziranih 42.577 bolniško oskrbnih dni porabili skupno 2.084.485.026 din (v letu 1987 je bilo sprejetih 198 uporabnikov več kot leta 1986 in realiziranih 233 bolniško oskrbnih dni manj kot leta 1986). '
Glede na realizirane stroške zdravljenj v nekaterih bolnišnicah izven naše regije nekaj podatkov o obsegu in stroških zdravljenja
1986					1987	
	Primeri	Dnevi	DIN	Primeri	Dnevi	DIN
UKC Ljubljana	476	8.510	224.706.836	556	8.198	661.885.770
SB Maribor	720	12.895	234.376.557	803	14.599	681.107.563
Bol. Ormož	198	12.807	137.518.543	239	11.681	319.822.196
Dejstvo, da smo v domači bolnišnici za realiziranih 86.824 bolniško oskrbnih dni (650 bolniško oskrbnih dni manj kot leta 1986) namenili za to obliko zdravljenja uporabnikov 2.951.124.830 din, je dovolj ilustrativno, da nam stroški v zdravstvenih organizacijah izven regije veliko hitreje naraščajo kot doma oz. da so cene zdravstvenih storitev v odlivu v povprečju višje za okrog 40 %.
Neupravičeno koriščenje zdravstvenih storitev v odlivu mimo določil sporazuma o delitvi dela je analizirano v posebnem strokovnem poročilu strokovnega svetovalca skupnosti.
Zaradi neupravičenega koriščenja zdravstvenih storitev v odlivu je strokovna služba obravnavala skoraj 1000 primerov, od tega je bilo za 98 primerov na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije v postopku ugotovljeno, da je bil njihov odhod po sprejeti delitvi dela v zdravstveno organizacijo izven regije upravičen, 377 uporabnikov pa je poravnalo zaradi zdravljenja mimo veljavnih postopkov 4.849.841 din oz. je bilo skupno izterjanih vseh stroškov za 12.979.343 din. Na osnovi prikazanih podatkov lahko ugotovimo, da tudi »administrativno« reševanje problema odliva ta problem ne bo odpravilo.
preusmeritev tudi teh »neupravičenih« primerov koriščenja zdravstvenih storitev, v domačo zdravstveno organizacijo, seveda v skladu z delitvijo dela, je edina možna rešitev, sicer bodo posledice najbolj boleče prav za izvajalce zdravstvenega varstva v regiji.
V zdraviliški dejavnosti je program tako ambulantnih kot stacionarnih rehabilitacij realiziran fizično v okviru programa, finančno pa zaradi izredne podražitve tovrstnih storitev v enakem obsegu ni več sprejemljiv, še posebej zato, ker so cene hotelske oskrbe že višje od cen v bolnišnici.
DELEGATSKI VESTNIK - 5
	1986	1987	Indeks 1987 1986
Stacionarno zdraviliško zdravljenje — štev, zdravljenih — oskrbni dnevi	280 5.634	302 5.526	
Realizacija (din)	51.900.596	133.362.728	257,0
Ambulantna rehabilitacija — število napotenihuporabnikov	3.942	3.808	
Realizacija (din)	99.922.089	264.492.192	264,7
V skupnosti posebej dogovorjeni programi so bili realizirani takole: — 10-dnevno zdravstveno letovanje v Baški 53 otrok — 21-dnevno zdravljenje v Crikvenici 29 otrok
— 14-dnevna rehabilitacija 3 otrok z živčno-mišičnimi obolenji v Strunjanu — 14-dnevna obnovitvena podaljšana rehabilitacija v Pineti — paraplegikov — 21-dnevno zdravljenje psoriatikov na Malem Lošinju, 12 psoriatikov — aktivnih delavcev.
Pri predpisovanju in porabi zdravil na osnovi razpoložljivih podatkov za obdobje I. — IX. ugotavljamo, daje bilo v občini M. Sobota predpisano oz. izdano le za 1,9% več receptov kot isto obdobje leta 1986 oziroma je skupna vrednost izdanih zdravil na recepte višja za 126,8 % (v regiji 134,5), oziroma je povprečna vrednost recepta višja za 122,5 % (v regiji 127,7 %). Delež sredstev namenjenih za zdravila v strukturi porabljenih sredstev za zdravstveno varstvo se še naprej znižuje.
Pri reševalnih prevozih v odlivu je število opravljenih voženj in kilometrov bilo realizirano skoraj v enakem obsegu kot leta 1986 in sicer: 380 voženj in prevoženih 74.154 kilometrov. Da so bili doseženi tudi določeni rezultati pri racionalizaciji tovrstnih prevozov v domači reševalni službi priča podatek, da se je število prevoženih kilometrov zmanjšalo skupno za 70.950 kilometrov. Delež sredstev, namenjen za stroške prevozov se je v primerjavi z letom 1986 znižal, oziroma so stroški prevozov porasli le za 96,3 %.
V letu 1987 je bilo predpisanih uporabnikom 3.999 ortopedskih pripomočkov v skupni vrednosti 98.517.281 din.
Da ne bi sprejeti ukrepi posegli tudi na področje pravic uporabnikov, ki so opredeljene v samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva, mora biti skrb uporabnikov za lastno zdravje na prvem mestu, saj bo le na ta način zagotovljena pravica do zdravstvenih storitev tistim, ki so resnično bolni.
2.	Občinska izobraževalna skupnost.
Občinska izobraževalna skupnost je v letu 1987 usmerjala in v sodelovanju z izobraževalnimi organizacijami izvajala naloge s področja vzgoje in izobraževanja v obsegu, ki je bil opredeljen s programom, ki ga je sprejela skupščina Občinske izobraževalne skupnosti.
Pri izvajanju programa je bila dana prioriteta zagotovljenemu programu, ki se izvaja enotno za vse učence v SRS v skladu s predpisanim predmetnikom in z učnim načrtom osnovne šole. V okviru tega programa je v občini delovalo 17 osnovnih šol s 317 oddelki in 7202 vključenimi učenci.
V skupnem številu oddelkov je bilo zajetih:
—	234 rednih oddelkov
—	15 oddelkov s prilagojenim programom
—	10 dvojezičnih oddelkov
—	46 oddelkov COŠ
V okviru zagotovljenega programa so bili Financirani še stroški prevozov otrok (upravičeni po zakonu) ter stroški ekskurzij učencev.
Poleg zagotovljenega programa so se izvajale in financirale še naslednje naloge:
—	financiranje šolske svetovalne službe
(na novo sta bila zaposlena I psiholog in 1 pedagog)
—	financiranje knjižničarske dejavnosti
—	na novo je bilo podeljenih 23 kadrovskih štipendij
—	iz programa razširjene dejavnosti so se osnovnim šolam pokrivali stroški vodičev v šoli v naravi, prevozni stroški učencev vozačev ter stroški sektorskih tekmovanj, stroške izpopolnjevanja pedagoških delavcev
—	dejavnost Delavske univerze (sofinanciranje)
—	sofinanciranje pri nabavi učne tehnologije (5.406.000 din)
—	sofinanciranje dejavnosti društev in družbenih organizacij, ki se s svojo dejavnostjo vključujejo v proces vzgoje in izobraževanja (Obč. zveza prijateljev mladine, Zveza za telesno kulturo, Zveza tabornikov, org. Rdečega križa in druge).
V šolskem letu 1986/87 je bila posebna skrb namenjena prizadevanju za odpravo različnosti v opremljenosti osnovnih šol in uresničevanju programa življenja in dela osnovnih šol.
Osnovne šole so posvetile posebno pozornost sprotnemu vzdrževanju osnovnošolskih objektov. Od 17 osnovnih šol so v letu 1987 pri 16 osnovnih šolah bila opravljena razna vzdrževalna dela in nekatere pridobitve ustreznejših učnih prostorov. Finančna sredstva v te namene so se zagotavljala iz združenih amortizacijskih sredstev od nepremičnin.
Na 4 osnovnih šolah je bila sofinancirana nova učna oprema (iz združenih sredstev amortizacije od premičnin).
Akcije v smislu programov smotrov in ciljev dela in življenja ošnovne šole so se uspešno izvajale v povezovanju s KS in združenim delom.
Kot pomanjkljivost pri izvajanju programov osnovnih šol so organi OIS izpostavili prepočasno uvajanje fakultativnega pouka v osnovnih šolah, saj seje ta pouk izvajal le na 8 osnovnih šolah. Od fakultativnih predmetov je v osnovnih šolah v občini najbolj razširjena oblika — računalništvo.
Izobrazbena struktura zaposlenih na področju osnovnega šolstva se iz leta v leto izboljšuje. Klub temu pa podatki kažejo, da je v šolskem letu 1986/87 bilo med zaposlenimi z neustrezno izobrazbo 5,6% učiteljev. Temu vprašanju bo potrebno posvetiti posebno pozornost.
Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja so bile izvajane aktivnosti za ohranitev dosedanjih vzgojnoizobraževalnih programov na V. zahtevnostni stopnji.
V skladu s sprejetim referendumskim programom na področju vzgoje in izobraževanja seje v letu 1987 zaključila izgradnja večnamenske telovadnice pri OŠ E. Kardelj v M. Soboti.
3.	Občinska skupnost otroškega varstva
Program skupnosti otroškega varstva je v letu 1987 temeljil na izvedbi naslednjih treh osnovnih programih:
Program skupnih nalog
Posebna pozornost je bila namenjena uresničevanju nalog varstva matere in novorojenca'.
Že drugo leto smo izvajali porodniški dopust v trajanju 105 dni, dopust za nego in varstvo otroka pa še nadaljnih 260 dni.
Za nego in varstvo dvojčkov, za težje telesno in duševno prizadetega otroka in za nedonošenčka pa smo izvajali pravico do daljše odsotnosti z dela še za 3 mesece. V maju 1987 leta je bil uveljavljen nov način določanja nadomestil za porodniški dopust. Ta sedaj ustrezajo stvarnemu osebnemu dohodku delavca (kot če bi delal).
Porodniški dopust ter dopust za nego in varstvo otroka je v letu 1987 koristilo 560 upravičencev, od tega 4 očetje.
Družbeno pomoč za dobo 84 dni (28 dni pred predvidenim porodom in 56 dni po porodu) je koristilo 43 iskalk zaposlitev, 9 študentk in 2 učenki srednjega usmerjenega izobraževanja. Višina družbene pomoči je določena v višini sproti valorizirane vrednosti 50 % povprečnega čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v minulem letu.
Od leta 1982 so združeni kmetje izenačeni z delavci v združenem delu, kar zadeva dolžino trajanja odsotnosti z dela. Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta daje pravice in naloge obveznosti le tistim OZD, ki so pristopile k samoupravnemu sporazumu. Žak KZ Panonka še vedno ni pristopila k omenjenemu samoupravnemu sporazumu. Pomoč pri opremi novorojenca so v letu 1987 prejeli starši za 762 otrok (v letu 1986 le za 675).
Zagotovljeni program
1.	Priprava otroka na šolo
V šolskem letu 1986/87 je obiskovalo pripravo na šolo 1043 otrok in sicer: — 598 otrok v 30 oddelkih celoletne priprave v okviru dnevnega varstva — 445 otrok v 27 oddelkih skrajšane priprave na šolo v obsegu 350 ur. V pripravo na šolo so bili zajeti vsi otroci, ki so jo po zakonu dolžni obiskovati.
2.	Program vzgoje in varstva predšolskih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se je izvajal v razvojnem oddelku. V oddelek je vključenih 8 otrok pod vodstvom specialnega pedagoga. Glede na problematiko v občini, bi bilo potrebno v prihodnje razmišljati o odprtju še enega oddelka.
3.	Družbene pomoči otrokom (otroški dodatek)
Te smo zagotavljali otrokom tistih družin, ki si sami s svojim delom ne morejo zagotoviti socialne varnosti. Družbena pomoč je posamična pravica, višina pomoči je razlika med stvarnim dohodkom na mesec na družinskega člana in 43 % povprečnega čistega OD v SRS v preteklem letu, pri kmečkih družinah pa doseže pomoč 23 %.
Sporazum zagotavlja višji nivo socialne varnosti družin z otroki, kar ima za posledico večje število upravičencev do pomoči, predvem pa višjo pomoč.
Družbeno pomoč je v letu 1987 povprečno prejemalo 2014 družin z 4010 otroki. 150 družinam, oz. 269 otrokom je bila družbena pomoč dodeljena na osnovi ugotovljenih dejanskih socialnih razmer. Pri dodeljevanju družbenih pomoči otrokom so bila upoštevanja mnenja KS in drugih. Mnenja so že dokaj realna, tako, da je možna večja selektivnost in poglobljena presoja socialnih razmer, v katerih živi družina oziroma otrok. Skozi vso leto je skupnost vodila politiko ohranjanja ravni pomoči (bile so izvedene tri valorizacije).
Občinski program
V letu 1987 je bilo v dnevno varstvo vključenih 1817 otrok v 88 oddelkih, kar pomeni 38,7% zajetje.
V okviru VVO M. Sobota deluje v Splošni bolnišnici M. Sobota en oddelek za otroke, ki so na zdralvjenju.
Za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo, se je izvajala vzgojna dejavnost v okviru 80-urnega programa v katerega je bilo v 10 cddelkih vključenih 188 otrok v starosti od 4—5 let.
Vsi oddelki so bili strokovno zasedeni, še vedno pa je pereč kadrovski primanjkljaj po minimalnih standardih in normativih. Prostorski pogoji v enotah so v povprečju zadovoljivi, nekatere pa bo nujno sanirati. V letu 1987 so bila namenjena posebna sredstva za vzdrževalna dela v VVE Filovci in WO M. Sobota v znesku 10.000.000 din.
Cene storitev v VVO so se v letu 1987 oblikovale v skladu z dovoljeno rastjo vrednosti programov v družbenih dejavnostih. V sredstvih za vzgojnovarstve-no dejavnost so pokrivali starši 23,2 %, Skupnost otroškega varstva pa 76,8 %.
Uspešno so bila izvedena tudi otroška letovanja oz. zimovanja za 455 otrok (od tega 89 predšolskih).
4.	Občinska skupnost socialnega skrbstva
V programu dela skupnosti za leto 1987 so bila izpostavljene nekatere prednostne naloge, katerih realizacija je bila naslednja:
—	Prva izmed usmeritev je bilo odgovorno vključevanje v uresničevanje družbenoekonomske stabilizacije in varčevalnih ukrepov. V to so se vključevali tako, izvajalci kot uporabniki socialnovarstvenih storitev v občini. Aktivnost KS pri reševanju vlog za socialno varstvene pravice smo skušali vzpodbuditi z organizacijo seminarjev za člane socialno-zdravstvenih komisij in vodstev KS. Tako usposabljanje je posredno vplivalo na kvalitetnejša mnenja KS in na pravilnejše odločanje o raznih oblikah pomoči.
—	Razvoju preventivnih in svetovalnih oblik je tudi v letu 1987 bil dan poseben poudarek. Težave pa se pojavljajo v tem, da se z obstoječim kadrom, ki stalno dobiva še nove naloge težko izvaja že samo kurativno delo, s tem pa se daje premalo možnosti razvoju preventivnih oblik dela. Prostovoljno socialno delo na terenu sicer obstaja, pojavlja pa se problem ko začnemo govoriti o organizirani obliki te pomoči, ker se ljudje na terenu nočejo vezati. Z razvojem prostovoljnega dela je povezana tudi problematika organizacije izvenzavodskih oblik pomoči za ostarele in invalide. Tu koraka naprej nismo naredili, kljub temu, da bi bilo to nujno zaradi prezasedenosti domov za ostarele.
—	V letu 1987 smo sprotno valorizirali denarne pomoči v skladu z usmeritvami Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, razen pri zadnji valorizaciji, ki smo jo izvedli z enomesečnim presledkom.
V	zagotovljenem programu šobile zajete denarne pomoči kot edini in dopolnilni vir preživljanja ter plačilo oz. doplačilo zavodske oskrbe za ostarele.
6 - DELEGATSKI VESTNIK
—	Stalno denarno pomoč, kot edini vir preživljanja je v letu 1987 prejemalo 205 upravičencev, kar je za 4 upravičence več kot v prejšnjem letu.
—	Stalno denarno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja je prejemalo 250 upravičencev, kar je enako kot leto prej.
—	V letu 1987 je občinska skupnost socialnega skrbstva krila oskrbne stroške v socialnih zavodih — v celoti za 79 občanov, delno pa za 76 občanov.
v	programu vzajemnosti se je v letu 1987 uresničeval Zakon o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih odraslih oseb. Iz občine M. Sobota je iz tega programa prejemalo:
—	nadomestila za invalidnost 307 oseb
—	dodatek za tujo pomoč (I.) 45 oseb
—	dodatek za tujo pomoč (II.) 27 oseb
—	dodatek po merilih socialnega skrbstva 4 osebe.
Iz skupnega programa v okviru SSS Slovenije smo za sofinanciranje programa Romov prejeli 3.712.000 din sredstev.
V okviru občinskega programa so bile v skladu s potrebami in možnostmi realizirane naslednje naloge:
— Center za socialno delo je v letu 1987 na novo zaposlil sociologa in s tem strokovno okrepil svoje delo. Tako sedaj za kadrovsko izpopolnitev in možnost timskega dela manjka v Centru le še profil spec, pedagoga. Pomembna je ugotovitev, da se sodelovanje Centra za socialno delo z delovnimi organizacijami in KS iz leta v leto izboljšuje, kar je garant za boljše reševanje problemov na tem področju.
V centru si vse bolj utira tudi pot svetovalno in preventivno socialno delo — predvsem na področju varstva mladoletnikov in družine. K temu je potrebno še dodati, da so bile uspešno izpeljane tudi nekatere druge naloge iz določil Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (spravni poskusi pred razvezo zakonske zveze, medletna valorizacija preživnin, namestitev otrok na usposabljanje in druge naloge).
Rejništvo za otroke in mladoletnike je pomembna dejavnost socialnega skrbstva. Povprečno je v reji letno 49 otrok. Za večino teh otrok plačuje rejnino Občinska skupnost socialnega skrbstva.
V vzgojnih zavodih je bilo v povprečju 18 otrok, kar je za 3 manj kot leto prej. Število otrok v vzgojnih zavodih tako upada, narašča pa število otrok v vzgojno poboljševalnem domu Radeče, kamor so oddani mladoletniki po sklepu sodišča.
Število osrbovancev v domovih za ostarele za katere plačuje delno ali v celoti oskrbo Občinska skupnost socialnega skrbstva je še vedno precej visoko. V lanskem letu smo v celoti ali delno krili oskrbe iz sredstev socialnega skrbstva za 155 občanov, kar je v povprečju isto kot leto poprej. Ugotavljamo, da zaradi nagle rasti cen v domovih občani nimajo dovolj sredstev za plačilo oskrbe.
Organizacija sosedske pomoči na domu še vedno v celoti ni zaživela. Določene oblike te pomoči na terenu sicer obstojajo, vendar organizirane oblike te pomoči zelo težko uveljavimo, ker se občani ne želijo vezati. Zelo malo primerov, kjer je potrebna oddaja v domove se ureja s sosedsko pomočjo, ker gre za težje bolnike, ki rabijo stalno nego in varstvo.
Zelo pereča je še vedno problematika Romov v občini. Vedno več mladih Romov je nezaposlenih in išče različne oblike pomoči, ki je v primerih ko gre za številne družine ne moremo odkloniti. Priznane denarne pomoči so še vedno premostitev trenutne situacije in se za dalj časa niti ne morejo priznati.
—	Dom oskrbovancev Rakičan si je tudi v lanskem letu prizadeval za izboljšanje kadrovske zasedbe in s tem v zvezi za boljše delo na sploh. Ceno v Domu smo v okviru možnosti in usmeritev sprotno usklajevali. Tako znaša trenutna cena v enoposteljni sobi 7.150,— din, v dvoposteljni sobi pa 6.538.— din dnevno.
—	Delo delavnic pod posebnimi pogoji je bilo v preteklem letu uspešno, še vedno pa nam ni uspelo razrešiti prostorskega vprašanja delavnic.
—	Sofinanciranje socialno humanitarnih društev je potekalo v letu 1987 tekoče, kar je omogočalo normalno delo društvom, ki imajo zaposlene profesionalce.
5.	Občinska skupnost za zaposlovanje
Glavni izvajalec s področja zaposlovanja je Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje Pomurja. Služba je z vsebino in problematiko sproti seznanjala skupščino skupnosti in njene organe, ki so delovali v skladu s sprejetimi programi, usmeritvami in nalogami ki so opredeljene v samoupravnih aktih skupnosti in zakonih s področja zaposlovanja.
Globalno bi najaktualnejšo problematiko na področju zaposlovanja v letu 1987 lahko prikazali z naslednjimi podatki:
1.	Na področju zaposlovanja so v strokovni službi imeli prijavljenih 1480 iskalcev zaposlitve — od tega 1374 na novo evidentiranih. Med njimi je precej strokovno usposobljenih delavcev. Organizacije združenega dela so izkazale 370 potreb po pripravnikih. Zaposlilo se jih je le 234, tako, da je trenutno na skupnosti še vedno prijavljeno 137 pripravnikov. Med pripravniki, ki čakajo na opravljanje pripravniškega staža jih je največ s končano V. zahtevnostno stopnjo (75) ter IV. zahtevnostno stopnjo (29). Še vedno se precej pripravnikov zaposluje za določen čas (čez 80 %) in se jih vfeliko vrača na Skupnost za zaposlovanje, kjer uveljavljajo pravico do nadomestila. Največ pripravnikov v primerjavi s številom zaposlenih so vključile: Panonija, KZ Panonka in Hranilno kreditna služba, KG Rakičan, Mura, Agroservis, PTT, Certus, Pomurski zdravstveni center, Moravske toplice, SDK, SGP Pomurje, Tovarna mlečnega prahu.
2.	Socialna varnost se nezaposlenim občanom zagotavlja na podlagi določil Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, s priznavanjem pravic do denarnega nadomestila, denarne pomoči in denarnega dodatka za družinske člane. Lansko leto je uveljavilo denarno nadomestilo 193 občanov, denarno pomoč pa 205 oseb, med tem ko je denarni dodatek za družinske člane prejemalo 61 upravičencev denarnega nadomestila in 37 upravičencev denarne pomoči.
Višine denarnega nadomestila, denarne pomoči in denarni dodatek so se usklajevale v skladu z višino zajamčenega osebnega dohodka.
Število upravičencev je bilo precej višje kot leta prej, kar je odraz razmer na področju zaposlovanja.
Skupnost je v letu 1987 za zgoraj navedene pravice uporabila 210.035.204 din, delež solidarnosti pa je bil v tem znesku 49,3 %.
3.	Usposobitev in zaposlitev je temeljna pravica vsakega invalida, saj mu samo na ta način zagotavlajmo enakopravno vključitev v delo in življenje. Že nekaj let se problematika vključevanja invalidnih oseb v delovni proces zaostruje. Število možnosti zaposlovanja v invalidskih delavnicah je omejeno in ker delavnic v lanskem letu niso širili, tudi novih možnosti za zaposlitev ni bilo dosti. Delovne organizacije se prav tako otepajo zaposlovanja invalidov, ker komaj rešujejo zaposlitev svojih invalidov.
V letu 1987 je bilo na usposabljanju 16 invalidov, zaposlilo pa se jih je le 12.
V času usposabljanja in pri zaposlitvi je bila invalidnim osebam nudena materialna pomoč, strokovna pomoč in sprotno spremljanje usposabljanja teh oseb. Za usposabljanje invalidov je OSZ M. Sobota namenila precej več sredstev, kot leto poprej.
Pri pripravi delavcev za zaposlitev in prekvalifikacijo je skupnost sodelovala z OZD, katere so izobraževanje in usposabljanje izvajale. Za 11 delavcev se je usposabljanje izvajalo preko Delavske univerze M. Sobota. Za pripravo delavcev je OSZ M. Sobota namenila sredstva v višini 7.183.003 din.
4.	Poklicno usmerjanje je zajelo generacijo osmošolcev, sedmo-šolcev ter diplomante v srednje usmerjenem izobraževanju. Pri poklicnem usmerjanju se je sodelovalo z organizacijami združenega dela in drugimi pristojnimi. Tudi lansko leto se je precej delalo na odkrivanju nadpovprečno nadaljene mladine. Skupnost je. sproti analizirala problematiko s področja poklicnega usmerjanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih in se je to obravnavalo na organih skupnosti in drugih družbenih inštitucijah.
5.	Štipendije iz združenih sredstev je v šolskem letu 1986/87 prejemalo 1008 štipendistov, od tega je na novo podeljenih 538 štipendij. Razliko h kadrovskim štipendijam je prejemalo 135 štipendistov. Razmerje med štipendijami iz združenih sredstev in kadrovskimi štipendijami je še vedno zelo slabo v primerjavi z ostalo Slovenijo (73:27).
Odbor za štipendiranje je pri dodeljevanju štipendij upošteval določila SaS o štipendiranju, liste deficitarnih in suficitarnih poklicev v občini ter mnenje KS. Mnenja KS še vedno niso povsod taka, da bi bila odločitev odbora lažja. Odbor je odobril tudi 134 primerov za štipendije izredno nadarjenim učencem.
6.	Občinska kulturna skupnost
Dejavnost s področja kulture izvajajo naslednji izvajalci:
I.	Kulturni center »Miško Kranjec« Murska Sobota s štirimi delovnimi enotami:
a)	Pokrajinska in študijska knjižnica — izvaja dejavnost s področja knjige in knjižničarstva.
V poslopju Grajska 2 je študijski oddelek, v poslopju soboškega gradu pa še splošnoizobraževalni in pionirski oddelek.
V letu 1986 je postala problematična ohranitev matičnosti, saj Pokrajinska in študijska knjižnica po Zakonu o knjižničarstvu ter na osnovi odločitve strokovnega sveta za knjižničarstvo SRS pri Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana ne izpolnjuje pogojev kot matična knjižnica. Normativi namreč predpisujejo potrebno površino, strokovne kadre, letni prirast knjig ...
Začasna rešitev je bila v zagotovitvi vsaj minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti (dodatni skladiščni prostori v zakloniščih, letni prirast knjig) in s tem pogojna določitev matičnosti PIŠK za matično knjižnico do leta 1990.
Izvršni svet SO M. Sobota je na svoji seji, dne 13. 5. 1986 sprejel program uresničevanja pogojev za matično dejavnost in kot sklep zapisal, da bo prostorski problem PISK potrebno dokončno rešiti v naslednjem srednjeročnem obdobju.
V Kulturni skupnosti se je s prizadevanji za izpolnjevanje normativov in standardov le delno uspelo.
PIŠK ob koncu leta 1987 s 128.904 knjižnimi enotami izpolnjuje standard dve knjigi na prebivalca.
Ima 4763 vpisanih članov (+ 2913 v krajevnih knjižnicah, za katere strokovno skrbi in usmerja njihovo delo)
PIŠK je v vseh oddelkih, posebej še v pionirskem izvajala knjižnično vzgojo, izobraževala knjižničarje — volonterje, prirejala razstave, izvajala sodelovanje z LR Madžarsko na podlagi meddržavnega dogovora in skrbela za knjižnice na dvojezičnem področju.
Še v naprej ostaja prisotna problematika zaposlitev enega knjižničarja — bibliotekarja za domoznansko zbirko (kadrovski del zadovoljevanja standardov).
Prostorska problematika je postala izredno pereča, saj so pogoji dela, predvsem v pionirskem oddelku nemogoči. Knjige so skladiščene na več lokacijah (v stavbi na Grajski 2, v knjižnici v soboškem gradu, v zaklonišču na Lendavski ulici, v skladiščnem prostoru v soboškem gradu) kar izredno otežuje delo knjižničarjev. V iskanju rešitev (zopet začasnih) bi bila najenostavnejša razširitev oddelka v gradu v prostore sedanjega Kluba mladih, vkolikor bi se za mlade našli enaki prostori na ustreznejši lokaciji v mestu M. Sobota.
Prostorska problematika je tako najtežji del, izpolnjevanja normativov in standardov in je samo v okviru OKS nikakor ne bo mogla rešiti.
b)	Pokrajinski muzej Murska Sobota zaseda prostore v soboškem gradu z etnološkim, arheološkim in zgodovinskim oddelkom.
DELEGATSKI VESTNIK - 7
V letu 1986 je bil pripravljen osnutek z novo mrežo muzejev v Sloveniji, ki uvršča Pokrajinski muzej v M. Soboti kot splošen muzej, nosilec matičnosti strokovnega in delovnega povezovanja muzejev in usklajevanje programov muzejske dejavnosti za občine M. Sobota, G. Radgona, Lendava in Ljutomer.
V letu 1987 je muzej uspel pridobiti soglasja ostalih pomurskih občin. Dogovori za porazdelitev strokovnih področij po občinah se nadaljujejo. Muzej v M. Soboti pa se spopade z utesnjenostjo, saj je po površini razpoložljivih prostorov med muzeji v Sloveniji na predzadnjem mestu.
Po izselitvi Gozdnega in lesnega gospodarstva izprostorov vil. nadstropju soboškega gradu naj bi se muzej razširil v izpraznjene prostore (zgodovinski oddelek) in obenem sistematično uredil svoje zbirke. Žal v okviru sedanjih sredstev OKS za preureditev teh prostorov ne more zagotoviti niti dinarja. Poleg tega ima Kulturni center obveznost — zaposliti pripravnika (štipendista), ki je končal študij etnologije. Nova muzejska mreža pa zahteva tudi ustrezno dodatno kadrovsko zasedbo, kar pomeni nove zaposlitve (umetnostni zgodovinar, arheolog ali zgodovinar za zgodnji srednji vek do razpada fevdalizma, etnolog, kustos — pedagog).
1/3 muzejske dejavnosti financira Kulturna skupnost Slovenije.
c)	Galerija izvaja program s področja likovne in galerijske dejavnosti in. dela v ustreznih prostorskih pogojih.
V njeno dejavnost spada priprava lastnih, študijskih razstav (vodja Galerije je po stroki umetnostni zgodovinar), prenos razstav iz drugih galerij v M. Soboti in obratno, sodelovanje z galerijami v Ingolstadtu, Beljaku, jugoslovanski bienale male plastike, trienalna Pannonia (Eisenstadt, Szombathely, M. Sobota, Celovec), razstave v mali galeriji... Galerija vrši likovno vzgojo in strokovna vodstva po razstavah; velik uspeh beleži s prodajo umetniških del (slike, grafike, skulpture ...).
Kot dodatna dejavnost pa je izdajanje prostora za druge prireditve.
V letu 1987 je bil v galeriji 11 likovnih in 7 drugih razstav, ki jih je obiskalo 25.643 obiskovalcev ter 26 drugih prireditev z 2.977 obiskovalci. V letu 1987 beleži galerija 11 enot dotoka in 191 prodanih del.
Celotni fundus stalne zbirke pa znaša 311 enot.
d)	Kino »Park« se s kinematografsko dejavnostjo v Kulturni center vključuje le skozi upravo.
Kinodvorana je obenem edina dvorana v M. Soboti, v kateri so možne večje prireditve (proslave, gostovanja).
V	kinu je poleg vsebinskih problemov dejavnosti močno prisoten problem dotrajane tonske tehnike in dotrajanega ogrevalnega sistema.
V letu 1987 so v kinu vrteli 216 filmov od tega 9 za filmsko vzgojo. 696 predstav je obiskalo 100.929 ljudi, 38 predstav za filmsko vzgojo pa 15.680 učencev.
2.	Zveza kulturnih organizacij skrbi za ljubiteljsko kulturno dejavnost v občini M. Sobota na različnih področjih: gledališko, glasbeno, plesno, lutkovno, literarno. Dejavnost po vaseh se odvija v prostorih, ki so lahko namenjeni tudi drugim vaškim dejavnostim.
ZKO zaseda prostor v soboškem gradu in je tako najemnik prostora Kulturnega centra. Enako je z grajsko dvorano, ki pa je kot edina gledališka dvorana v M. Soboti, namenjena ljubiteljski dejavnosti, zaradi dotrajanosti električnih instalacij in nevarnosti požara, je po sklepu inšpekcijske službe — zaprta.
Znotraj kulture ne vidijo izhoda, saj v okviru sedanjih fmančnih možnosti ni možno zagotoviti niti dinarja. Tudi sredstva krajevnega samoprispevka mesta M. Sobota so skromna. Dejstvo pa je, da je z zaprtjem grajske dvorane onemogočena vsa gledališka ljubiteljska dejavnost v mestu M. Sobota, kakor tudi možnost raznih prireditev, srečanj... v občinskem in tudi regijskem obsegu.
3.	Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor opravlja svojo dejavnost za celotno severovzhodno Slovenijo, (17 občin). Z letom 1988 je prešlo financiranje svobodne menjave dela na Kulturno skupnost Slovenije. OKS sofinancira le spomeniškovarstvene akcije v občini M. Sobota v skladu s srednjeročnim programom.
4.	Pokrajinski arhiv Maribor — financiranje svobodne menjave dela je z letom 1988 prešlo na Kulturno skupnost Slovenije.
5.	Zavod za časopisno in radijsko dejavnost M. Sobota
Kulturna skupnost M. Sobota je sofinancer ZCRD po prispevni stopnji 0,07 (trenutno). Problematika je širša: od financiranja dejavnosti (vse pomurske občine) do prostorske problematike, ki jo bo potrebno razreševati.
7.	Občinska telesnokulturna skupnost
Športna rekreacija:
Ocenjuje se, da se je v letu 1987 povečalo število udeležencev v telesnokul-turni dejavnosti, tako rednih, kot občasnih, saj je bilo v razne oblike vključeno cca 21.500 občanov, od tega v redne aktivnosti okoli 1.700 občanov v 26 športnih panogah ter v 134 športnih društvih, klubih, sekcijah.
Glede uvajanja športne rekreacije v naši občini lahko ugotovimo naslednje:
—	delovni ljudje in občani imajo pozitiven odnos do telesnokulturne dejavnosti, saj vključevanje v razne oblike narašča,
—	v okviru telesnokulturnega minimuma: hoje, teka, plavanja, smučanja, streljanja, kolesarjenja, iger z žogo in gimnastike so uvedene aktivnosti, ki razvijajo psihofizične sposobnosti in osnovno znanje,
—	športna rekreacija postaja vsakodnevna navada, saj se povečuje število vključenih občanov in delovnih ljudi, narašča pa tudi število nosilcev te dejavnosti,
—	Igre so ena izmed najrazvitejših oblik športne rekreacije v naši občini, vendar pa s preveč poudarjeno tekmovalnostjo.
—	Športnorekreativne igre v krajevnih skupnostih so našle svoje mesto, v prihodnje pa bo potrebno izboljšati programe.
—	Vse organizacije s področja športne rekreacije bodo v prihodnje mora
le izboljšati sistem informiranja in obveščanja o dogajanjih v svoji sredini in tako za članstvo kot za občane.
—	Za tako široko razvejano telesnokulturno dejavnost bo potrebno povečati število amaterskih strokovnih kadrov (preko seminarjev in tečajev). Istočasno pa je potrebno pohvaliti številne amaterske kadre« v naši občini, ki že vrsto let uspešno izvajajo športnorekreativne programe v vseh sredinah.
—	Vsa pozornost je namenjena dejavnostim, ki se vključujejo v program telesnokulturne skupnosti, kot: društvo invalidov, društvo slepih, upokojenci in drugi.
—	Pri izvajanju športne značke je največji uspeh dosežen v VVO (za predšolske otroke). V osnovnih, oziroma srednjih šolah pa naloga še ni dosežena, saj telesna kultura ostaja v glavnem sama — ni povezave pri programiranju obeh sfer (izobraževanje — telesna kultura).
Šolski šport
Program tekmovanj na področju šolskega športa je bil realiziran po predvidenem programu. Osnovne šole so tekmovale v rokometu, košarki, odbojki in streljanju.
Tekmovanja so najprej potekala na občinski ravni, najboljši pa so se uvrstili na republiška prvenstva.
V tekmovanju za najbolj samoupravno in najbolj množično šolsko športno društvo je tekmovalo v naši občini 19 šol, od tega 16 osnovnih šol in 3 šole srednjega usmerjenega izobraževanja.
Tekmovalni šport
V letu 1987 so bile izvedene na tem področju vse načrtovane aktivnosti, razen, da še vedno ni uspelo pripraviti prednostnih programov posameznih športnih panog.
Sicer pa so v vseh sredinah prizadevanja, da bi s čimboljšim strokovnim delom dosegli še kvalitetnejše rezultate.
Uspeh je tudi v tem, da je bilo v veliki večini zagotovljeno v korist športnikom:
—	zdravstveni pregledi
—	zavarovanje
—	skrb za sprotno izobraževanje amaterskega in profesionalnega strokovnega kadra.
V zvezi telesnokulturnih organizacij naše občine so za področje tekmovalnega športa zaposleni trije profesionalci.
Financiranje izobraževanja amaterskih strokovnih delavcev je potekalo v skladu s sprejetim programom. Tako je TKS financirala izpopolnjevanje strokovnjakov v petih športnih panogah za nazive trenerja in vaditelja. Vsi kadri, ki so se izobraževali, oz. izpopolnjevali, so aktivni v svojih osnovnih organizacijah.
Telesnokulturna skupnost je v letu 1987 sofinancirala adaptacije naslednjih športnih objektov:
—	NTK Sobota — 2.0Q0.000 din (za montiranje reflektorjev v telovadnici SCTPU)
—	- SCTPU — 1.100.000 din (50% vrednosti del) za brušenje in lakiranje parketa
—	NK »Mura« — 500.000.— din za vzdrževalna dela na nogometnem igrišču
—	M DA Goričko 1987 — 300.000 din za nabavo športne opreme za brigadirje.
Mednarodno sodelovanje
je potekalo v skladu z zastavljenim programom. Tako je bilo v mednarodno sodelovanje vključenih 21 osnovnih organizacij. Vsa srečanja so potekala brez problemov in zadovoljivo na organizacijski ravni. Največ srečanj in sodelovanja je bilo s sosednjo Madžarsko.
8.	Občinska raziskovalna skupnost
Izvajanje programa Občinske raziskovalne skupnosti M. Sobota je v letu 1987 izhajalo iz programskih usmeritev za leto 1987; le-te pa so bile podrejene usmeritvam razvoja raziskovalne dejavnosti v obdobju 1986—1990.
Izvajanje programa delaje potekalo po naslednjih vsebinskih poglavjih: Sofinanciranje raziskovalnih nalog
. Občinska raziskovalna skupnost je sofinancirala raziskovalne naloge na osnovi potreb združenega dela, predvsem pa tiste, katerih končni rezultati bodo: novi proizvodi, izboljšanje tehnologije, varčevanje z energijo, varstvo okolja . . ., oziroma vse tisto, kar naj bi prispevalo k prestrukturiranju gospodarstva v občini Murska Sobota.
Osnovna zahteva pri sofinanciranju je bila, da največji del sredstev za raziskovalno nalogo prispeva OZD, ki je odgovorna za to, da se rezultati naloge uveljavijo v praksi.
Na podlagi izsledkov raziskovalnih nalog v zvezi z geotermalno energijo je bila realizirana vrtina v M. Soboti. Zaradi površnih analiz je pri nadaljevanju poskusa praktične uporabnosti prišlo do težav, ki čakajo na pravilne rešitve.
V zvezi z uporabo geotermalne vode kot energije pa se je vključilo tudi združeno delo in sicer IMP Blisk, ki se je s sofinanciranjem ORS lotil raziskave razvoja racionalnega bojlerja in toplotnega varčevalnika.
Izpostaviti velja tudi prizadevanja IMP Panonije za nove programe (Domača proizvodnja rezervnih delov za opremo v tekstilni industriji ter Raziskava tržišča za proizvodnjo strojev za potrebe Mesne industrije), saj zaradi stanja v kmetijstvu z dosedanjimi programi nimajo perspektive. Obe raziskovalni nalogi smo v ORS sofinancirali s precejšnjimi finančnimi sredstvi.
TOZD-u »Vrtnarstvu« smo pri ORS sofinancirali dve zanimivi nalogi (Aklimatizacija rastlin iz rodu vresovk, razmnoženih v sterilnih pogojih ter Razvoj hranilnih podlog in tehnologija razmnoževanja vrtnic v sterilnih pogojih). Izsledki oziroma rezultati bodo v praksi izredno uporabni.
8 - DELEGATSKI VESTNIK
V ORS smo imeli rezervirana sredstva za Ekološko oceno Pomurja in Kmetijsko in gozdarsko študijo. Obe nalogi sta povezani z elektrarnami na Muri. Do realizacije nalog ni prišlo, zato se sredstva prenašajo v naslednje leto.
Nekaj sredstev je ORS namenila tudi nalogam s področja družboslovja, naravne in kulturne dediščine in tudi mladim raziskovalcem na SKŠ Rakičan.
Razvijanje in populariziranje množične inventivne dejavnosti
ORS je posebno pozornost namenila inovacijski dejavnosti. Skupna akcija z Občinskim svetom ZSS in Medobčinsko gospodarsko zbornico iz leta 1986 s prizadevanji za ustvarjanje množične inovacijske klime tudi v letu 1987 ni prinesla vidnejših rezultatov.
ORS je za inovacijske dosežke podelila samo 1 nagrado, ker več prijav enostavno ni dobila.
Na podlagi podatkov, ki jih je ORS s pomočjo anketnega vprašalnika zbrala v združenem delu, je nastala analiza razvojnega in raziskovalnega dela v občini Murska Sobota.
Poročilo je bilo obravnavano na vseh organih v občini (ORS, OK SZDL, Obč. svet ZSS, Izvršni svet SO Murska Sobota, zbori skupščine občine M. Sobota), kjer so bila sprejeta stališča in sklepi v skupnem cilju, spoznati, da je samo znanje in ustvarjalnost tisto, kar nas lahko izvleče iz sedanjega nezavidnega položaja. Ugotovitve o stanju na tem področju v združenem delu občine Murska Sobota so namreč vse prej, kot razveseljive.
Dejavnost naravoslovnih krožkov na osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja
Pri tej dejavnosti je ORS poleg sofinanciranja raziskovalnih nalog učencev Srednje kmetijske šole v Rakičanu, dodelila nekaj sredstev na 23. srečanju mladih tehnikov Jugoslavije, republiškemu mladinskemu ribiškemu taboru ter sofinancirala stroške izmenjave učencev z Dansko 1 učenki SCTPU (na področju kemije).
Skupaj z Občinsko izobraževalno skupnostjo je organizirala srečanja učencev osnovnih in srednjih šol, ki so na republiških in zveznih tekmovanjih s' področja naravoslovja in tehnike dosegli vidne rezultate. Na srečanju v M. Soboti jim je spregovoril dr. Emil Milan Pintar o vlogi znanja. Učence in njihove mentorje sta nato obe skupnosti popeljali na poučno ekskurzijo (ogled jedrskega reaktorja in Inštituta Jožef Štefan).
Med drugimi dejavnostmi ORS
lahko izpostavimo še organizacijo ogleda sejma tehnoloških inovacij TECH NOVA 87 v Grazu, ki se ga je udeležilo cca 30 strokovnjakov iz združenega dela občine.
Trem strokovnjakom je bil sofinanciran ogled mednarodnega sejma IFAT — 1987 v Miinchnu (najnovejši dosežki na razvoju tehnologije in opreme s področja varovanja človekovega okolja).
Dva strokovnjaka sta si ogledala 13. mednarodni sejem gumbov, surovin in strojev za izdelovanje gumbov in drugih okrasnih predmetov v Piacenzi v Ita-liji-
Sejma EMO v Milanu — Italija (največja razstava obdelovalnih strojev v Evropi) so se s pomočjo sredstev ORS udeležili trije strokovnjaki iz LIV Roga-šovci.
Enemu strokovnjaku pa je ORS krila polovico stroškov za udeležbo na Mednarodnem simpoziju o razmnoževanju okrasnih rastlin v Geisenheimu (ZR Nemčija). '	«
ORS je sofinancirala še stalno Vestnikovo rubriko o inovacijah.
IH. Usmeritve in naloge pri izvajanju programov za leto 1988
V leto 1988 prenašamo na področju družbenih dejavnosti veliko problemov — zlasti je velik razkorak med potrebnimi in razpoložljivimi sredšvi za tekoče poslovanje, tako v SIS kot tudi v izvajalskih organizacijah (prisotne so
stalne motnje v poslovanju). Tako v vseh mesecih poslovanja I. tromesečja 1988 ugotavljamo na eni strani blokade sredstev — »presežke«, na drugi strani pa izredne likvidnostne težave, ki jih več ni možno normalno reševati s prelivanjem sredstev znotraj SIS. Največji problem je v Občinski zdravstveni skupnosti, v kateri smo zaključili poslovanje v letu 1987 z nekritimi odhodki.
Ker seje v tem obdobju zbralo več sredstev, kot dovoljuje dovoljena poraba (presežki), smo v skladu z določili Zveznega interventnega zakona predlagali skupščinam SIS znižanje prispevnih stopenj od 1. 5. 1988 naprej. Prispevne stopnje so tako v globalu znižane za 1,66% iz BOD.
Poleg težke finančne situacije ugotavljamo problem tudi na samoupravnem področju. Počasi upada motivacija za delegatsko, oziroma samoupravno delovanje, saj so zadnje seje skupščin SIS bile nesklepčne ali na robu sklepčnosti. Prav zaradi tega bi bilo čimprej potrebno odpraviti državno administrativno poseganje na ta področja, saj so razlike v nivoju teh dejavnosti prevelike, da bi jih lahko uravnavali z linearnimi odločitvami.
Težka gospodarska in finančna situacija ter resolucijska predvidevanja o možnostih za oblikovanje sredstev skupne porabe v letu 1988 pa terjajo, da bomo v vseh SIS družbenih dejavnosti skupaj s širšo družbeno skupnostjo takoj pristopili k izpeljavi naslednjih nalog:
1.	V vseh SIS je potrebno takoj pripraviti programe ukrepov za uskladitev programov z razpoložljivimi sredstvi. V programih je potrebno konkretizirati posamezne naloge in zadolžitve in jih tudi rokovno določiti.
2.	V vseh SIS je potrebno v prvi vrsti zagotoviti sredstva za normalno delovanje dejavnosti (v okviru svobodne menjave dela zagotoviti sredstva za osebne dohodke in materialne stroške) vse ostale naloge pa opredeliti v okviru razpoložljivih sredstev. Skupaj z IS je potrebno poiskati možnosti za zagotovitev sredstev izvajalskim organizacijam v skladu s podano oceno rasti osebnih dohodkov v občini (ocena rasti za leto 1987 je bila 63 % — na usklajeni december 1986 — v svobodni menjavi dela pa smo jim zagotovili le 50% rast sred.). Osebne dohodke na rast 63 % bi bilo potrebno uskladiti vsaj za leto 1988.
Istočasno je potrebno nadaljevati s prizadevanji za tekoče usklajevanje družbenoekonomskega položaja delavcev v družbenih dejavnostih z gospodarstvom.
3.	V vseh SIS je potrebno ugotoviti v skladu z interesi delovnih ljudi in občanov možnosti uvajanja neposredne (direktne) svobodne menjave dela (SIS— OZD, OZD gosp.—OZD družb, dej., OZD družb, dej.—starši).
4.	Pobudo Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota za pokrivanje izgube v Občinski zdravstveni skupnosti iz leta 1987 je potrebno takoj posredovati družbeno političnim organizacijam. Pobuda je konkretna in se nanaša na enodnevni zaslužek v OZD in delovnih skupnostih s področja gospodarstva in negospodarstva. V ta namen naj se vse SIS odpovedo prispevkom od enodnevnega zaslužka.
5.	Vse dokler se ne razčistijo odprta vprašanja in problemi financiranja osnovne dejavnosti, ni možno v nobeni dejavnosti na novo zaposlovati delavcev, razen za tista dela (po predhodnem dogovoru v SIS), kjer bi trpel proces dela, oziroma v primerih, da bi nam iz občine odhajali visokokvalificirani kadri (naši štipendisti). Vsak primer je potrebno posebej proučiti.
6.	Razen izvajanja referendumskega programa na področju osnovnega šolstva in zagotovitve finančnih sredstev za že izdobavljeno opremo kirurškega bloka Splošne bolnišnice, do nadaljnjega ni možno izvajati nobenih investicij ali adaptacij pri izvajalcih družbenih dejavnostih, pravtako ni možno nabavljati nobene opreme, ki bi terjala dodatna sredstva. O tej problematiki je nujno razpravljati in odločati po potrebi in sprotno v posamezni SIS in se opredeliti v okviru razpoložljivih sredstev.