V l a d i m i r K l e m e n č i č 
A G R A R N A G E O G R A F I J A T U H I N J S K E D O L I N E 
Uvod 
V t e j r azp rav i bom poskušal podrobno razčleni t i kme t i j sko 
gospodars tvo T u h i n j s k e doline kot rezu l ta t p r i rodn ih in socialno-
ekonomskih razmer . 
P r i obdelavi sem upošteval vso dostopno l i te ra turo . Za razlago 
morfoloških ter d rug ih pr i rodno-geografsk ih razmer in gospodar-
skih osnov mi j e služilo Rakovčevo delo »H geologij i in morfo logi j i 
T u h i n j s k e doline«. P r e c e j podrobno j e Ilešič razčleni l obl iko na-
se l i j in zemlj iško razdel i tev v razprav i »Kmetska nase l j a na vzhod-
nem Goren j skem«. Gospodarsko odvisnost ter povezavo vzhodnega 
de la dol ine z Menino pa ob ravnava Ce rček v svoj i r azprav i »Pla-
nine v j užn ih Kamnišk ih Alpah«. Pičlo l i t e ra tu ro za to lmačen je 
gospodarskega r azvo ja in popu lac i j skega g i b a n j a v pre teklos t i sem 
dopolni l s poda tk i iz razn ih statist ičnih pr i ročnikov. Za povo jno 
dobo so mi služili poda tk i raznih up ravn ih ins t i tuc i j : Statist ičnega 
u r a d a LRS, O k r a j n e g a l j u d s k e g a odbora Kamnik in vseh K L O iz 
območja T u h i n j s k e doline. Po t r ebna navodi la so mi nudi l i tud i 
gospodarski s t r o k o v n j a k i O L O Kamnik . V n a j v e č j i mer i so mi 
kor is t i l i razni nasvet i k m e t i j s k e g a r e fe ren ta ing. ag ronomi je Pre -
šerna . Težišče mo jega dela pa j e bilo p r o u č e v a n j e na terenu. Ker 
se kmet i j sko-gospodarske panoge v posameznih le tnih časih raz-
lično r a z v i j a j o in p rep le t a jo , sem o p r a v l j a l t e renska p r o u č e v a n j a 
v p res ledk ih po n e k a j dni od spomladi do zime v le tu 1950. Prehodi l 
in preg leda l sem vse prede le in vasi. 
Besedilo r azprave d o p o l n j u j e j o pr i ložene tabele, k i sem j ih 
sestavi l na osnovi s tat is t ičnega gradiva . Iz k a r t e I j e razv idna v 
t eks tu pogosto o m e n j e n a razporedi tev spodnjega , s r edn j ega in zgor-
n j e g a pasu. Spodn j i pas obsega svet n e k a k o do 500 m visoko, s r e d n j i 
od 500 do 700 m in zgorn j i k r a j e nad to višino. Ka r t a II nam pa 
p r i k a z u j e rast p reb iva l s tva med posameznimi popisi p reb iva ls tva 
od le ta 1880 do danes. 
I. POKRAJINA 
Omejitev predela 
Tuhin j ska dolina j e sinklinalna asimetrična dolina južno od 
Menine ter n jen ih podal jškov prot i zapadu: Tomanove planine, 
Grebena in Vovar ja , k i tvor i jo razvodje med Nevlj ico in Črno. 
Na jugu , proti ant ikl inalni dolini Črnega grabna, o m e j u j e Tuh in j -
sko dolino razvodni greben, k i teče na vzhodu preko Sipka, proti 
zahodu pa na Polhovec, nada l j e severno od Rakitovca in Lipe, 
od koder preide na Goli vrh in Kremen severno od Palovč na 
Tolsto goro. 
Za Tuhin j sko dolino š te je jo vse porečje Nevlj ice na zahodu in 
Motnišnice na vzhodu. V podolžni smeri j e dolina razdel jena na 
štiri manjše pr i rodne enote. Zahodni predel okoli Neve l j imenu je jo 
domačini Log, predel od Podhruške do Šmartna Spodnj i Tuhin j , 
od tod da l j e do Kozjaka Zgornj i Tuhin j , sk ra jno vzhodni del on-
stran Koz jaka pa Motniško. Glede na vert ikalno razporeditev na-
seli j p rav i jo prebivalstvu vasi dolinskega predela dolinci, tistim, 
ki žive v območju terciarnega hr ibovja , hribovci, prebivalce iz 
na jv iš j ih , v apniškem pasu ležečih nasel i j pa imenu je jo gorjance. 
Vsekakor nas že ta preprosta l judska razdelitev opozori na pisano 
geografsko ra jonizaci jo Tuh in j ske doline. 
Upravno j e dolina razdel jena na šest KLO, k i se vrste v po-
dolžni smeri od Nevel j do Motnika. Vsakemu pr ipada v vse j prečni 
smeri od severnega do južnega razvodja del ravnine in del hri-
bovja . Poreč je Nevlj ice j e razdel jeno na štiri KLO: Nevlje , S redn ja 
vas, Šmartno in Tuhin j , porečje Motnišnice pa na Špitalič in Motnik. 
Geološko-morfološki pregled 
Tuhin j ska dolina spada v območje Posavskega hr ibovja in pred-
s tavl ja tako imenovano motniško-tuhinjsko sinklinalo. Na severnem 
kr i lu jo loči od Kamniških Alp tektonska prelomnica s smer jo 
vzhod—zahod, na jugu pa preide na hrbet t ro janske antiklinale. 
Osnovo današnj i obliki j e ustvarilo gubanje , k i se j e ve r j e tno vršilo 
na mej i med zgornjo kredo in s rednj im eocenom. V dobi med sred-
n j im eocenom in zgornj im oligocenom so bile posavske gube po-
t i sn jene proti severu in pr i tem nar in jene na psevdozil jske sklade, 
k i so tvorili vmesno cono med Posavskimi gubami in Savinjskimi 
Alpami. V tem razdobju pa so bile tudi Savinjske Alpe pot isnjene 
proti jugu . Tako se j e vmesna cona izdatno skrčila. Sledilo j e še 
dvoje guban j : prvo m a n j intenzivno, na mej i med oligocenom in 
miocenom, ter drugo intenzivnejše, med sarmatom in panonom, ki 
j e premakni lo Savinjske Alpe nad miocenske plasti. Ker j e bil 
prit isk od zapada proti vzhodu čedal je močnejši, j e na vzhodu, 
k j e r j e bil na jveč j i , zožil današnj i del porečja Motnišnice in pre-
vrgel miocenske plasti na mla jše (1, str. 175). V zahodnem delu je 
dolina širša in sko ra j v celotnem obsegu ohranjena , o čemer priča 
dejstvo, da leže na jmla j š e sarmatske plasti sredi terciarnega pasu, 
na j s t a re j še (akvitanske, oziroma, k j e r teh ni, burdigalske) pa ob 
obeh s t raneh (1, str. 176). 
Postpanonski dobi so sledila postopna dviganja , k a r j e povzro-
čilo erozi jo Nevlj ice in Motnišnice z n jen imi pritoki. Vmesno fazo, 
dobo mirovanj , pa kaže jo v večj i ali manjš i mer i ohran jen i nivoji . 
Zaradi intenzivnejšega dv igan ja v severnem delu se j e današn ja 
Nevl j ica postopoma pres tav l ja la proti j ugu in končno vrezala svojo 
strugo na mejo med mehkejše terciarne in trše t r iadne kamenine. 
Zato j e severno pobočje razmeroma položno s številnimi terasami, 
južno pa zelo strmo in na mnogih mestih brez teras, k a r d a j e videz 
asimetrične doline (1, str. 181). Postopnemu v rezavan ju in prestav-
l j a n j u reke proti južnemu robu sinklinale j e sledilo vrezavanje 
s transkih pritokov, k i izvira jo na mej i nepropustnih in propustnih 
kamenin. Rakovec loči poleg panonskega površ ja t r i mlajše plio-
censke terase in eno diluvialne starosti, ka ter i slede mlajše, doslej 
še neproučene terase. 
Po dolini j e sprva tekla enotna reka prot i vzhodu. Ob koncu 
pliocena pa j e razpadla na dva dela, ve r je tno zaradi intenzivnej-
šega dv igan ja v sredi Savinjskih Alp. Od novo nastalega razvodja 
pr i Koz jaku teče proti vzhodu samo še ostanek n e k d a n j e reke, 
k r a t k a Motnišnica. V približno istem času j e g rezan je L jub l j anske 
kotl ine in dviganje apniškega pasu med Vrhpol jem in Virom okre-
pilo erozi jo tedanjega desnega pri toka Bistrice, ki j e z zadensko 
erozi jo pretegnil današn jo Nevlj ico ter j i spremenil smer proti 
zahodu (1, str. 181). 
Začetno fazo vrezavanja preds tavl ja panonsko površ je na Me-
nini v povprečni višini 1450 m. Naslednj i n iž j i nivo pod Menino 
leži v višini 1050—1070 m. Za njegovo nada l j evan j e proti zahodu 
smemo šteti nasel jene terase pr i Pol jan i (okrog 940 m) in Sovini 
peči (910 m), k i se n a d a l j u j e j o v suhi dolini med Vovar jem in Gre-
benom ter znižajo na 790 m, še zahodneje na 650 m. Naslednjo fazo 
tektonskega mi rovan ja preds tav l ja pod Menino terasa v višini 820 m, 
ki se ve r j e tno n a d a l j u j e pri Ravnah v višini 750—760 m ter zniža 
pr i Zubejevu na 640—660 m, pr i Zgornjem Hr ibu pa na okoli 610 
do 620 m. Ekvivalent iste starosti zasledimo na južni strani na sle-
menu, k j e r leži Pšajnovica v višini 640—660 m. N a j n i ž j i pliocenski 
nivo j e pod Menino, k j e r leži nasel je Cešnj ice v višini 680—700 m; 
do Zgornjega Tuh in ja se zniža na 600 m, še zapadneje pa na 580 
do 540 m. K isti fazi prištevamo v obliki slemen ohran jene nivoje 
med pri toki Nevlj ice in Cešnjice. Na enem od n j i h leži nasel je Črn i 
vrh. Prot i zahodu se ta nivo zniža in ga zasledimo na podolgovatem 
slemenu z nasel j i Mali in Veliki Hr ib v višini 600 m. Ostanke še 
niž je diluvialne terase opazimo na severni s trani jugovzhodno od 
Golice pr i vhodu v ožji del doline Češnj ice v višini 620 m. Ta terasa 
se n a d a l j u j e med Šmartnim in Cirkušami v višini 550—660 m ter se 
proti zahodu, k j e r leže zaselki Stebl jevk, Kostanj , Hruševka, Sela, 
Rožično, Spodnj i Hrib, Briše, zniža na 530—510 m (1, str. 176—177). 
Panonsko površ je in gorn j i pliocenski nivo sta razvita v celoti 
v apniških kameninah. Niže pod Menino (820 m) so nivoj i vrezani 
v apnenec, v pasu Ravne—Žubujevo j ih ses tav l ja jo nepropustne 
kamenine tršnega p o r f i r j a in mehkejš ih skri l javcev, da l j e na za-
hodu pr i Porebru in Zg. Hr ibu pa ponovno pre ide jo na apnenec. 
Ostali n iž j i n ivoj i so samo pr i Češnj icah in Črnem vrhu v apnencu, 
povsod drugod so vrezani v nepropustne kamenine. 
V vzhodnem delu sinklinale, v po vir j u Motnišnice, so terase 
m a n j izrazite. Strma, p rece j razrezana pobočja ses tavl ja dolomit, 
v razmeroma ozkem dnu pa so v ožjem pasu vložene p rece j raz-
rezane mehkejše terciarne kamenine. 
Različna odpornost kamenin j e povzročila raznovrstne morfo-
loške oblike, k a r se odraža v današn j i pokra j insk i sliki. Zgornji , 
p r ece j strmi apniški pas j e zaradi propustnosti predel zakrase-
van ja . Slabo ohran jene n ivoje p reds t av l j a jo lahno proti dolini 
nagnjene , ob pobočje pr is lonjene ozke terase s smer jo vzhod— 
zahod. Nižji , osrednj i terciarni pas pa kaže zaradi slabe odpornosti 
kamenin močno razrezan relief. Nivoj i so ohran jen i le v obliki 
ozkih, n i k j e r povsem ravnih slemen. Med seboj so ločeni po šte-
vilnih grapah potokov, k i z desne p r i t eka jo v Nevlj ico; k tem nev-
l j iškim pri tokom pa se zb i ra jo z desne in leve s trani s transke grape, 
k i se postopoma zadensko v rezu j e jo v že tako slabo ohran jene 
nivoje. Na severni strani p r e v l a d u j e j o podolgovata slemena smeri 
sever—jug, v pov i r ju Nevl j ice pa slemena smeri vzhod—zahod in 
jugovzhod—severozahod. Že po zunan jem videzu j e drugačen 
man j š i kompleks tršnega p o r f i r j a pr i Ravnah; razrezanost j e tam 
manjša , terasa pa obsežnejša in bo l je oh ran jena kot enako stare 
terase na lapornat ih kameninah. 
Za gospodarsko izrabo tal j e važno, v ka tero smer so nagnjena 
pobočja. Ekspozicija pobočij j e v Tuhin j sk i dolini d o k a j različna. 
Južna, iz apnenca sestavljena ter prot i severu obrn jena stran do-
line j e v pretežni meri osojna, pr i severnih, na jug obrn jen ih po-
bočj ih pa se m e n j a j o pr isojne in osojne lege. V višj ih legah na 
m a n j razčlenjenem, iz apnenca sestavljenem pobočju p rev ladu je 
pr iso jn i svet. Na osrednjem terciarnem, po grapah razčlenjenem 
predelu j e ekspozicija različna. Podolgovata slemena ter prot i j ugu 
obrn jena pobočja so večinoma prisojna, proti jugozahodu obrn jene 
strani pa osojne. 
Povsem ravnega sveta j e v Tuhin j sk i dolini razmeroma malo. 
Večji kompleks ga j e v današn jem dnu ter na niž j ih terasah (410 m) 
ob spodnjem toku Nevlj ice v okolici Neve l j in Vrhpol j . P rece j 
ravnega sveta j e še med Podhruško in Lokami, k j e r je dolina iste 
reke v svojem razš i r jenem delu zapolnjena z usedlinami nepro-
pustnih kamenin in je zato še danes v k l j u b regulaci j i p rece j 
močvirna. Man j obsežni predeli ravnega sveta so le še ob zgor-
n jem toku Nevljice, ob Češnj ici in Tuhinjščici ter onstran Koz jaka 
ob Motnišnici v okolici Motnika. 
Podnebje 
O podnebju Tuh in j ske doline j e težko govoriti, ker imamo 
o n j e m le malo podatkov. V vsej dolini j e dal jše razdobje delo-
vala le meteorološka pos ta ja niž jega tipa v Zg. Tuhin ju . Letni 
povpreček padavin znaša za razdobje 1925—40 1451 mm. Razpo-
re j ene so skozi vse leto z viškom v jeseni. V zimskih mesecih j ih 
j e od decembra do marca od 50—90 nun, od apri la do avgusta 
100—140 mm, od septembra do novembra pa od 140—180 mm me-
sečno (2). 
Podnebne in vremenske razmere v Tuhin j sk i dolini zaradi 
višinskih razlik brez dvoma niso povsod enake. To nam kaže raz-
poreditev prirodne vegetaci je in ku l turn ih rastlin po višinskih pa-
sovih. Odsotnost nekater ih za pozebe občut l j ivejš ih rastlin v dnu 
doline nas opozarja , da nastopa slana tam bo l j zgodaj kot na više 
ležečih pobočjih s rednjega pasu. 
Hidrogeografija 
Hidrografske razmere so d o k a j ugodne. Po dolini tečeta in 
odva ja ta vodo dva več ja vodotoka. Od Kozjaka navzdol teče k r a j š a 
Motnišnica kot pr i tok Bolske (porečje Savinje), na zahod pa Nev-
lj ica, pr i tok Bistrice (porečje Save). Na severni strani doline zgornja 
apniška pobočja zaradi propustnosti apniških kamenin n imajo stal-
nih potokov. Voda teče po plitvih kori t ih le v dobi deževja. Na 
meji med propustnimi in nepropustnimi kameninami izvirajo šte-
vilni potoki, k i tečejo z desne v Nevlj ico po globoko vrezanih 
grapah. Z južnega apniškega pobočja pa Nevlj ica in Motnišnica ne 
dobivata pomembnejših pritokov. Na jveč j i pr i tok zgornje Nevlj ice 
j e Cešnjica, ki izvira pod Menino. D a l j časa teče po dolini, ki j e 
vzporedna z Nevljico, a ločena od n j e po nizkem grebenu. Izliva se 
v Nevlj ico pr i Smartnem, a j e tam od n j e po svoji vodnatosti po-
membnejša. 
Vodnatost je spričo ugodne razporeditve padavin skozi vse leto 
p rece j enakomerna, z viškom jeseni zaradi večje količine padavin. 
Minimum padavin v zgodnji pomladi k r i j e t op l j en je snega v višj ih 
predelih. Jeseni in spomladi, pogostoma pa tudi poleti ob pri l iki 
hu j š ih nalivov, pres topajo potoki bregove in p rep lav l j a jo t ravnike. 
V zadnj ih letih pred drugo svetovno vojno so z regulaci jami v 
širšem delu med Lokami in Podhruško ter v Nev l jah pri Kamniku 
p r e p l a v l j a n j e sicer omejili , niso pa še popolnoma preprečili , da ne 
bi ob n a j h u j š i h nalivih prišlo do poplav. 
Gozd 
Prirodno pokra j ino preds tav l ja gozd, ki še vedno zavzema nad 
polovico celotne površine. Na južn i strani j e človek zaradi strmine 
pobočij in osojne lege izkrčil samo manjše komplekse. Na severni 
strani pa prekr iva gozd t j a do višine 900 m le za obdelavo m a n j 
pr imerna osojna in strma pobočja. Še više j e človek le na Menini 
in na n jenem južnem pobočju izkrčil del gozda za pašnike. 
Gozd ses tavl ja jo iglavci in listavci, k i nas topajo v posameznih 
pasovih kot čisti ali mešani gozdovi. 
Južno pobočje pokr iva razen manjš ih kompleksov iglasti gozd. 
Iz jema so pobočja grap na vzhodu pred Kozjakom, k j e r na za-
hodno obrn jen ih pobočjih pri 500—600 m višine nastopa mešani 
gozd, ki se v višini 800 m prične mešati z mecesnom in brezo. 
Na severni, pr isojni strani, ločimo glede na razporeditev posa-
meznih vrst gozda dvoje področi j : južno pobočje Menine ter južno 
pobočje Tomanove planine in Vovarja. \ prvem primeru sega to-
stran Kozjaka od dna doline do 600 m, onstran v poreč ju Motnišnice 
pa do okrog 700 m iglasti gozd, k i preide ponekod n a j p r e j v mešani 
gozd, mar s ik j e pa brez prehodov v listnati gozd. V tem pasu j e v 
spodtijem delu na kak ih 100 m višinske razlike zastopano hrastovo 
grmičevje, k i p r eha j a navzgor v bukov gozd, v višini 1100—1200 m 
pa preide v mešani gozd s prev ladovanjem bukve in smreke. Od 
okoli 1300 m navzgor pa postopoma p r e h a j a v čisti iglasti gozd s 
prev ladovanjem smreke in je lke, k i se j i v zgornjem delu pridruži 
mecesen. Na južnem pobočju Tomanove planine in Vovar ja ločimo 
v glavnem tri pasove. Spodnj i j e pas iglastega gozda (smreka in 
je lka) , k i sega od dna doline do 450 m na zahodu in okoli 550 m 
na vzhodu. Temu sledi pas mešanega gozda (bukev, hrast, smreka) 
do 800 m na vzhodu in 700 m na zahodu. V pasu mešanega gozda so 
dna grap porasla z iglavci, desna, proti jugovzhodu nagnjena po-
boč ja z mešanico bukve in hrasta, leva, proti jugozahodu nagnjena, 
osojna, pa z mešanico smreke in bukve. V pasu od 700—800 m do 
razvodja p r ev l adu je jo iglavci z na jveč j im deležem smreke. 
Poselite d, tipi naselij in zemljiška razdelitev 
Tuhin j ska dolina j e danes razmeroma močno poseljena. Južna 
stran, razen osrednjega dela zahodno od Kozjaka okoli Pšajnovice 
in Lipelj , j e zaradi slabih naravnih pogojev za kmeti js tvo skora j 
povsem neposeljena. V glavnem ločimo dvoje gosteje nasel jenih 
področij . Prvo so dolinska nasel ja ob cesti, drugo pa osrednj i pas 
hr ibov ja na severu v višini od 500—700 m. Više j e tudi na severni 
strani naseljenost redkejša . Zgornja me ja nasel i j j e na jv i š j a pr i 
Po l jan i (920—940m) in Sovini peči (910m); na vzhodu, pr i Okrogu, 
se zniža na 800 m, na zahodu pri Zg. Hr ibu pa na 620 m. 
Naselitev je v dolino po vsej ver je tnost i prodira la postopoma. 
Za predzgodovinsko dobo nimamo virov. Vir o ustanovitvi hospitala 
sv. Antona, ki j e predhodnik današnjega Špitaliča, omenja že za-
Sl. 1. Obcestno naselje Laze, ki s svojim imenom, raztegnjeno obliko in 
položajem ob cesti opozarja na mlajši nastanek na skrčenem gozdu ob cesti 
selek Cešnjice, ka r kaže, da so nasel ja ob cesti mla jša ne le od 
vasi na ravnini, temveč tudi od vasi v hr ibih (3, str. 81). Na zgodnjo 
poselitev v slovanski dobi opozar ja razprostranjenost tipa prvotnih 
zaselkov, k i j ih ima Kos za družbeno kolektivno nastale enote in 
j im pr ip isu je isto starost kot sklenjenim vasem na ravnini (3, str.80). 
Na postopno poselitev nas opozar j a jo tudi imena. Ime »Tuhinj« j e 
izpe l janka iz slovanskega imena Tuh, s ka ter im navadno ozna-
č u j e j o sklenjena, kolektivno organizirana nasel ja . Na mlajšo sta-
rost nas opoza r j a jo imena naselij , ki se nanaša jo na tamošnja 
zemljišča, n. pr. Loke, ali k i spominja jo neposredno na krčen je , 
n. pr. Laze (3, str. 85—86). Tudi imena kakor Veliki in Mali Hrib, 
Velika in Mala Ravan ter Zgornj i in Spodnj i Hrib, pa tudi Zgornj i 
Motnik nas opozar j a jo na postopno poselitev. Po Ilešičevem m n e n j u 
ve l ja oznaka »mali« in »zgornji« v večini pr imerov za mlajša nasel ja 
(3, str. 62). 
6 Geografski zbornik 81 
Nasel ja v dolini p r ipada jo večinoma oblikam z zemljiško raz-
del i tvi jo na grude. N a j b o l j razš i r jen j e tip prvotnih zaselkov, k j e r 
p r ipada jo posameznim kmet i j am zemljišča nepravilnih parcel, a le 
na b l ižnj ih kompleksih vaške zemlje. Ta tip bo l j ali m a n j pre-
v ladu je v dnu doline (Buč, Šmartno, Podhruška). Značilen pa j e 
tudi za osrednj i del h r ibovja (Kostanje, Zg. Tuhin j , Češnjice, Okrog, 
3, str. 60). Za tamošnje zaselke j e značilna lega na mej i dveh pokra-
j inskih elementov, ka r ugodno vpliva na p rep le tan je dveh različnih 
kmeii jsko-gospodarskih panog. Po legi in zemljiški razdelitvi se 
popolnoma raz l iku je jo nase l ja v h r ibov ju zahodno od Gradišča, ki 
ima jo obliko rahlo sklenjenih, večinoma po dolgem po slemenih in 
terasah ležečih zaselkov. Kulturno zemljišče posameznih kmeti j je 
arondirano in sega od doma do gozda (Poreber, Tučna, Hrib, Znojile, 
Markovo, Studenec, Rožično, Sela, Žubejevo, Snovik, Trobelno, Pra-
preče, Ravne in Hruševka). Isti tip nasel i j dobimo na morfološko 
podobnem svetu južnega pobočja pr i Pšajnovici , L ip l jah in Vel. ter 
Malem Hribu (3, str. 65). Na vzhodu nad Špitaličem in Motnikom 
p rev l adu je jo samotne kmet i j e v p rep le tan ju z drugotnimi zaselki, 
k i nas topajo tudi na niž j ih predelih doline pr i nasel j ih Sidol, Vir 
itd. Pr i samotnih kmet i j ah so zemljišča sk len jena v celku, pri dru-
gotnih zaselkih, ki so nastali iz kasne je razdel jenih samotnih kmet i j , 
pa so parcele posameznih kme t i j razpore jene s parcelami sosednjih 
k m e t i j vred izkl jučno le v eno smer (3, str. 64). 
Medtem ko j e ostala zemlj iška razdelitev v glavnem nespre-
menjena , so nasel ja sama ob cesti že zgubila prvotno fiziognomijo 
zaselka, k čemur so pripomogli ekonomsko-historični momenti 
Cesta, k i vodi skozi Tuhin j sko dolino, j e bila v s rednjem veku 
glavna prometna zveza med L jub l j ansko in Cel j sko kotlino. Pri-
klicala j e k sebi gosti lničarje, trgovce, obr tnike in tovornike, k a r 
j e povzročilo nastanek posebnega tipa vasi z daleč vsaksebi ob 
cesti stoječimi furmanskimi domovi. To ve l ja za Vrhpolje , Srednjo 
vas in Loke, do neke mere pa tudi za Buč, Šmartno in Laze. 
Na to dobo nas spominja n e k d a j važni t rg Motnik s svojimi 
velikimi hišami, k i j e danes le središče ma jhnega agrarnega ob-
močja. Razvoj in vlogo Motnika v preteklosti nam j e prav nazorno 
opisal Urankar (4). 
Ko se j e kasne je promet znova preusmeri l na staro rimsko 
cesto skozi Črni graben, so se vasi ob tuh in j sk i cesti vrni le h 
kmeti js tvu, le n j ihova oblika spominja še na nekdan jo funkci jo . 
Tuhinjska dolina kaže tedaj interesanten primer, kako se spre-
minja jo prometnogospodarske funkci je pokraj ine pod vplivom me-
njave družbenih faktorjev. 
Znatno sta se kot sedeža predjožef inskih fa ra povečali nasel j i 
Zg. T u h i n j in Šmartno, k j e r so poleg cerkve vzrasli župnišče, občina, 
gostilna in vse, k a r j e značilno za jedro takih nasel i j (3, str. 85). 
II. PREBIVALSTVO 
Pregled rasti prebivalstva d luči gospodarskega razvoja (karta I I ) 
Za proučitev gospodarskih razmer, rasti prebivalstva in spre-
memb v njegovi s t ruk tur i vse do srede XIX. stol. nimamo virov. 
Po preusmeri tvi prometa na Črn i graben se j e po vsej ver-
jetnosti del agrarnega prebivalstva izselil, drugi pa so se začeli 
u k v a r j a t i s kmeti js tvom. Izkrčili so gozd, k j e r j e bilo le malo 
za obdelavo pr imerne zemlje, v novejši dobi pa so začeli bo j za 
izsušitev močvirnatega dna doline, ka r se j im j e do neke mere 
posrečilo. 
V drugi polovici XIX. in začetku XX. stol. zrcali populaci jsko 
g ibanje Tuh in j ske doline kakor drugod v Sloveniji vplive in zakone 
takra tnega razvoja kapitalist ične ekonomike. Obdobje od 1880 do 
1910 pomeni dobo izsel jevanja . Iz Slovenije se j e izselil s k o r a j 
ves pr i rodni pr i ras tek odraslega prebivalstva, k a r je povzročilo 
v mnogih predelih stagnacijo, ponekod pa celo zman j šan je števila 
prebivalstva. Vendar se j e v t e j dobi že pričela k o n j u k t u r a za 
p roda jo lesa. Močnejše izkoriščanje lesa j e dalo tudi Tuhin jcem 
večje možnosti zaslužka doma v dolini. Pr i tem so zaslužili k m e t j e 
lastniki gozda, pa tudi mali k m e t j e in k a j ž a r j i , k i so sekali in 
prevažal i les v dolino. To j e povzročilo začasne spremembe v popu-
laci jskem gibanju . Zato kaže jo že rezultati š te t ja iz leta 1910 v 
p r imer j av i s š te t jem iz 1900, da lahno p rev l adu je jo števne enote, 
v ka ter ih j e prebivalstvo narast lo (7, 8). Še s topnjeval se j e ta 
razvoj v povojni dobi, ko j e k o n j u n k t u r a v lesni trgovini dosegla 
svoj višek. To nam pokaže p r imer java med popisi 1910 in 1931. 
Od 43 števnih enot iz območja Tuhin j ske doline j e število prebi-
valstva pr i 21 narastlo, pri 16 padlo, pr i šestih pa stagniralo (8, 9). 
Popisi prebivalstva od leta 1900 da l je kaže jo pr i nasel j ih Nevlje , 
Olševek in Vrhpol je v p r imer j av i z 1880 porast prebivalstva, na ka r 
j e brez dvoma vplival postopni razvoj indus t r i je v malo oddal jenem 
Kamniku. 
P r imer j ava med popisi 1931 in 1948 kaže rezultate treh, za 
populaci jsko g ibanje različnih obdobij . Obdob je med 1931 in 
1941 pomeni nada l j evan je kapitalist ične ekonomike, 1941—1945 
vojno dobo s pr imernim opustošenjem, 1945—1948 pa preusmeri tev 
gospodarskega sistema, prehod v novo družbeno uredi tev s socia-
listično ekonomiko. Vsaka od teh faz d a j e populaci j i svoj pečat. 
P o m a n j k a n j e vmesnih podatkov otežkoča razčlenitev posameznih 
obdobij . Popis 1931 j e rezultat relativno še ugodnih gospodarskih 
razmer, eno leto za k o n j u n k t u r n i m viškom, 1948 pa začetni s tad i j 
socialističnega gospodarstva. Čas popisa prebivalstva leta 1931 
pomeni glede na možnosti zaposlitve v k l j u b začetku gospodarske 
kr ize ugodno s tanje . Število zavarovanih delavcev v Sloveniji j e 
1931 preseglo 90.000. Leta 1937 v dobi ponovne, toda šibkejše 
k o n j u n k t u r e v gospodarstvu, j e znašalo 85.000 (12, str. 67). Možnost 
zaposlitve j e imel t e d a j le pr i ras tek neagrarnega prebivalstva, za 
agrarn i del pa ni bilo izgledov. T e j neugodnosti se j e pr idruži la 
še omeji tev izse l jevanja v inozemstvo zaradi krize in pozneje 
zaradi vojne nevarnosti. Pr i ras tek odraslega prebivalstva v Slo-
veni j i so cenili v obdobju 1920—1930 letno na 9.800 (13, str. 94). 
V času 1931—1941 j e iz raznih vzrokov še narasel. Ker j e s tem 
delež agrarnega prebivalstva, ki j e ostajal doma na deželi, narastel, 
se mi ne zdijo pre t i rane trditve, da j e relativno in absolutno 
število agrarnega prebivalstva p rece j narastlo in preseglo s tan je 
iz leta 1931. 
Kriza j e močno prizadela tuhin jskega kmeta, k i j e v času 
k o n j u n k t u r e posvečal veliko skrb p roda j i lesa, ostale kmet i jsko-
gospodarske panoge, zlasti n e k d a j važno živinorejo, pa močno 
zanemaril . 
Krizi se j e pridruži la še prepoved izvoza lesa v Itali jo. Les j e 
bilo še po nizki ceni težko prodati . Tako j e izgubil dohodek kmet 
lastnik kot prodaja lec lesa, pa tudi k a j ž a r in mali kmet, k i so 
zaslužili k r u h zase in za svojo družino s sečnjo in prevozom lesa. 
Viri dohodkov so se krčili , število prebivalstva pa naraščalo. 
Absolutno število prebivalstva j e leta 1931 znašalo 4.938, 1948 pa 
4361 (9, 10), ka r pomeni nazadovanje za okoli 12 %. To nazadovanje 
gre v glavnem na račun razmer v medvojni in povojni dobi (1941 do 
1948), medtem ko j e število prebivalstva iz vzrokov, o kater ih smo 
že govorili, v razdobju 1931—1941 postopoma naraščalo. Tuh in j ska 
dolina j e bila od začetka do konca vojne središče narodnoosvobo-
dilnega g ibanja v kamniškem okra ju . V n j e j so part izani stalno 
držal i svoje postojanke. Okupa tor j ih je nenehno napadal ter pri 
tem ropal, požigal in pobi ja l po dolini. Skupno število žrtev med 
pristaši narodnoosvobodilnega pokre ta znaša v vse j dolini 183 (14). 
Po vojn i se j e del prebivalstva, ki j e živel do 1941 v Tuhin j sk i 
dolini, izselil zaradi možnosti zaposlitve v industr i j i . Ce bi mogli 
številčno zaje t i vse vojne žrtve in povojne izseljence, bi se nam 
nedvomno pokazalo, da j e bilo število prebivalstva leta 1941 znatno 
večje kakor leta 1948. 
Povojni odtok prebivalstva j e samo dokaz za močno agrarno 
prenasel jenost Tuh in j ske doline pred vojno. Pol jedelska gostota 
j e namreč leta 1931 povsod presegala 200, čista kmet i j ska j e pa 
znašala okoli 100 (Nevlje 92, Loke 135, 15, str. 65, 16). 
Socialno-posestne razmere 
Neugodno so vplivale t e d a j tudi socialno posestne razmere, k i 
se do danes še sko ra j n i k j e r niso spremenile. Tu raz l ikujemo med 
zapadnim delom, kamor spada jo KLO Nevl je in med k r a j i znot ra j 
doline (17). 
V notranjost i pr ipada polovica gospodarstev skupinam z več 
kot 10 ha zemlje, k i imajo sko ra j povsod v svojih rokah nad 80 % 
kmet i j ske zemlje. Ostalih 20 %, kmet i j ske zemlje odpade na polovico 
gospodarstev z m a n j kot 10 ha zemlje. Med temi gospodarstvi j e 
po številu na jveč manjš ih obratov nekmetov obrtnikov, k a j ž a r j e v 
in delavcev. V Sredn j i vasi in Šmartnem j ih j e 15 % v T u h i n j u 
24 %, v Špitaliču 5,4 %\ in v Motniku 35 %\ od vseh gospodarstev. 
Seveda j im pr ipada le manjš i del kmet i j ske zemlje. Tudi glede na 
samo obdelovalno zemljo in pašnike j e odstotek sko ra j isti. 
V območju KLO Nevlje , k j e r se zlasti v dolinskih nasel j ih 
Nevlje , Vrhpol je in Olševek že od začetka XX. s tolet ja postopno 
uve l j av l j a gospodarski vpliv mesta Kamnika, so posestne razmere 
povsem drugačne. Tam pr ipada nekmetovalcem 65 % vseh kme-
t i jskih obratov. Nj ihovi gospodarj i so večinoma delavci. Deloma so 
doseljenci, k i so si kupi l i parcele za hišo in manjš i kos slabšega 
zemljišča za nj ivo. Drug i pa so dediči razdel jenih kmet i j , ki so si 
poiskali dela v industr i j i , ker j ih kmet i js tvo na p rema jhnem 
posestvu ni moglo več preživl jat i . A ne samo število obratov, tudi 
delež zemlje, ki pr ipada nekmetovalcem, j e tu močnejši kakor k j e r 
koli v notranjost i doline. Obsega 33,4 % orne ali 23 % vse kmet i j ske 
zemlje. Posestni skupini gospodarstev z nad 10 ha pr ipada le 18,7 % 
gospodarstev, ki posedu je jo velik del kmet i j ske (46,6 %) in pašniške 
(68,8 %) a relativno manjš i del (le 35 %) obdelovalne zemlje. Med 
večje skupine spadajo gospodarstva od 5—10 ha, k i j im pr ipada 
10,2 % gospodarstev, 14 % kmet i j ske in 17 %, obdelovalne zemlje. 
Skupini z 2—5 ha pr ipada le eno gospodarstvo. Na Vrhpol ju j e 
zadruga, ki združu je dvoje gospodarstev in ima 0,5 kmet i j ske in 
0,8 % obdelovalne zemlje KLO Nevlje . 
Še bo l j jasno podobo gospodarskih razmer nam kaže jo deleži 
posameznih posestnih skupin na orni zemlji . Tudi pr i tem se K L O 
Nevl je raz l iku je od notranjos t i doline. V notranjos t i doline ima jo 
gospodarstva z nad 15 ha okoli 2—3 ha orne zemlje, nekoliko m a n j 
v Špitaliču (1,9 ha), na jveč pa v KLO Sredn ja vas (3 ha). V skupini 
od 5—15 ha niha orna zemlja na eno kmet i jo med 1—2 ha. V Motniku 
imajo gospodarstva skupine od 5—8 ha povprečno le 0,79 ha orne 
zemlje. V skupini od 2—5 ha imajo povprečno od 0,5—1 ha, v skupini 
od 0—2 ha le okoli 20 a orne zemlje. Približno isto podobo nam 
kaže udeležba posameznih gospodarstev na t ravnikih. Pašnikov 
poseduje jo gospodarstva do 8 ha m a n j od enega ha, večja pa od 
1—2 ha. V KLO Tuhin j , kamor spadajo vasi, ki imajo pašnike na 
Menini, pr ide na gospodarstvo z nad 15 ha skupne zemlje 7,14 ha, 
v Motniku pa 3,88 ha pašnika. 
V KLO Nevl je imajo vsa gospodarstva posestnih skupin od 
2—10 in od 15 ha da l j e povprečno okoli 1 ha orne zemlje, gospo-
darstva z 10—15 ha pa 1,85 ha. Pašnikov imajo gospodarstva od 
5—10 okoli 1 ha, gospodarstva v skupini nad 10 ha pa 2,5—3 ha. 
Razmeroma prece j zemlje imajo nekmetovalci. Pr i n j i h odpade na 
gospodarstvo povprečno 40 a orne, 15 a pašnika ali 80 a kmet i j ske 
zemlje. 
Pred zadnjo vojno j e vel ja lo naziranje , da j e za p rež iv l j an je 
petčlanske družine v . Sloveniji potrebno povprečno 5 ha celotne 
zemlje, na Prekmursk i ravnini 4—5,6 ha, na Goričkem, k j e r j e 
svet gričevnat, več gozda in zemlja slabše kakovosti , pa 6,7—7,8 ha 
(18, str. 87). Toda povsod tam j e delež orne zemlje izdatno večji, 
razen tega se po rodovitnosti s tamošnjo zemljo Tuh in j ska dolina 
ne more niti p r imer ja t i . 
V Tuhin jsk i dolini j e po vse j ver je tnost i povprečno število 
družinskih članov pred vojno preseglo 5 ter ga ponekod ve r je tno 
presega še danes. Težko j e brez podrobne proučitve presoditi, 
kol iko zemlje j e v danih pr i rodnih pogojih potrebno za p rež iv l j an je 
kmečke družine. Vsekakor bi j e bilo potrebno vsa j 12—15 ha. Videli 
smo, da ima toliko zemlje le manjš i del gospodarstev. Če pa še 
vpoštevamo, da leže večje kmet i j e v višjih, za obdelavo m a n j 
ugodnih predelih, smemo trditi , da j e bilo glede na število l j ud i 
pred vojno le malo gospodarstev, k j e r bi dohodek zadoščal po-
t rebam tedanjega ž iv l jenjskega standarda. 
Izseljevanje in sezonsko delo 
Do začetka krize so bile ž iv l jen jske razmere v sa j pr i večj ih 
kmet ih od 10 ha da l je nekako zadovoljive, ke r so si lahko pomagali 
s p roda jo lesa. Po letu 1930 so se tudi te velike kmet i j e po svoji 
pasivnosti pridružile vsem drugim manjšim, ki že dot le j niso mogle 
sha ja t i . 
Prebivalstvo si j e skušalo pomagati na razne načine. Domačini 
p rav i jo , da so se pred prvo vojno izseljevali v Ameriko, v prvih 
letih po prvi svetovni vojn i v zapadnoevropske države, poleg tega 
pa tudi v druge k r a j e Slovenije. Točnega števila ni mogoče dobiti 
za nobeno obdobje. 
Poleg izse l jevanja j e bilo značilno tudi o d h a j a n j e na sezonska 
dela. Dokler j e šel les v promet, so odhaja l i v času, ko ni bilo posla 
na pol ju , sekat in sprav l ja t les v gozdove Tuh in j ske doline, p rece j 
pa tudi v gozdove v zgornj i Savinjski dolini. 
V Tuhin j sk ih hribih dozori žito in seno t r i do štiri tedne kasne je 
ko t v L jub l j ansk i kotlini. V času pred žetvijo in košn jo niso imeli 
dela na svojih n j ivah, zato so odhaja l i moški na košn jo v okolico 
Vodic in Skaručne, ženske pa na žetev na L jub l j ansko pol je v 
bližino L j u b l j a n e (Kleče), m a n j tudi v druge k r a j e Kamniško-
mengeškega polja . Pomagale so tam pri žetvi vseh žit, potem pa 
neka tere še pr i žetvi v niž j ih k r a j i h Tuhin j sk ih hribov, nakar so 
končno požele doma. Na sezonsko delo so hodili sinovi in hčere 
vseh s rednj ih in manjš ih kmetov ter k a j ž a r j e v , zlasti hribovci iz 
porečja Nevljice. Nj ihovo število ob koncu XIX. stol. in v začetku 
XX. stol. cenim po svojih poizvedbah na 60—80 moških in nad 
100 žensk. 
Ko so poželi in zmlatili doma vsa žita razen ovsa, so odšli isti 
l j u d j e na obi ranje hmel ja v Savinjsko dolino. Ker ob i ran je hme l j a 
ni težko delo, so šle t j a povečini ženske in otroci od 12. leta starosti 
dal je . Moške so potrebovali le za ruvan j e kolov, zato j ih je bilo 
man j . Odha ja l i so navadno v skupinah. Ko j e kmet v Savinjski 
dolini ugotovil letino hmel ja in število potrebne delovne sile, j e 
sporočil običajnemu vodji , ki j e obvestil l j ud i iz bl ižnj ih zaselkov. 
Sredi avgusta so se zbrali in odpel jal i z vozom, navadno iz istih 
zaselkov vsako leto k istemu kmetu. Iz vse doline j e bilo na obi-
r a n j u hmel ja leta 1938 85 (19, str. 5), 1940 pa 88 l jud i (20, str. 30—31). 
Pr i tem so vpoštevane le nekatere občine; vasi Podhruško, Hruševke 
in Nevlje , od koder so hodili v velikem številu, pa statistika ni 
zajela . Po izjavi domačinov sodim, da so navedbe pomanjk l j ive . 
Število odraslih j e bilo po sodbi nekdan j ih vodi j skupin znatno 
večje, v sa j 150, z otroci pa 200. Seveda ve l ja to le za leta z normalno 
letino. 
Medtem ko na žetev in košnjo danes s k o r a j ne hodi jo več, j e 
leta 1950. odšlo na ob i ran je še d o k a j žensk in otrok; seveda to 
število še zdaleč ne dosega predvojnega. 
Odtok delovne sile D industrijo in njegov vpliv na rast prebivalstva 
in spremembe v poklicni strukturi 
Konec druge svetovne vojne pomeni dokončno nacionalno in 
socialno osvoboditev ter uvedbo socialistične ekonomike, ki ji je 
osnova ustvari tev in okrepitev lastne industr i je , s čimer se odpi ra jo 
široke možnosti za ovrednotenje pr i rodnega bogastva in za polno 
zaposlitev prebivalstva. Novi gospodarski sistem us tva r j a tudi po-
goje za novo, socialistično razporeditev populaci je . 
Ustvaritev in razširi tev indust r i je j e povzročila živahno popu-
laci jsko gibanje , k i j e zajelo sleherno vas in samotno kmet i jo . 
Območja indust r i j skih centrov so se razširila. Oddal jenost k r a j a 
ne merimo več po kilometrih, temveč po času, k i ga porabi prometno 
sredstvo od s tanovanja do k r a j a zaposlitve. K j e r ni železnic, skrbe 
za ugodne zveze pod je t j a , k i vozijo svoje delavce z avtomobili na 
delo. 
V Kamniškem o k r a j u so si p o d j e t j a načr tno razdelila območja 
doslej sko ra j popolnoma agrarnih predelov. Tovarna kovinske 
indust r i je Titan iz Kamnika dobiva delovno silo iz Tuhin j ske doline 
do Kozjaka. P o d j e t j e Kamnik iz doline onstran Kozjaka do Mot-
nika, lesno indust r i j sko p o d j e t j e — tovarna upognjenega pohištva 
-— na Duplici iz Črnega grabna, tekstilna tovarna Jarše z Morav-
škega, iz okolice Vodic pa se vozijo na delo v K r a n j . 
NEVLJE P0DHRUŠK0 LOKE HRUŠOVKA ŠMARTNO -
- TUHINJ 
ZG.TUHINJ SPITALIČ MOTNIK 
1 9 3 1 ^ ^ 9 * 
CDCHKI IA \/AC 
• rš 
e m a r t m h TUHINJ 
• 
ŠPITALlČ 
J 
MOTNIK NEVLJE 
1 9 4 8 ^ ^ 
bKtUNJM VAb 
i 
r n r n M IA V/AC 
DI»lHn 1 IN U 
c m a d t m h 
• vrnili«-' 
t i imim 1 
JI ii n iv
• 
c d i t a i i r 
O 
MOTNIK NEVLJE 
1 9 5 0 
SREDNJA VAb 
3 
bMMK1NU 
J 
i u n i i m u 
O 
Orl InLIO 
9 
riu i i»ir» 
O 
Razmerje med agrarnim in neagrarnim prebivalstvom pri popisu 1931 po občinah ter 1948 in 1950 
po KLO Tuhinjske doline 
(zapolnjeni del kroga pomeni delež agrarnega prebivalstva, ostali del pa prebivalstvo drugih poklicev) 
V horizontalni smeri kažejo krogi padanje deleža neagrarnega prebivalstva. V vertikalni smeri pa se kaže postopno 
naraščanje neagrarnega prebivalstva med popisi v letih 1931, 1948 in 1950 
To novo populaci jsko g iban je nam zlahka razloži razlike, k i 
nam j ih kaže p r imer j ava poklicne s t ruk ture in števila prebivalstva 
med predvojnim popisom leta 1931 in povojnim leta 1948. Kot že 
omenjeno, kaže popis iz leta 1931 glede na relativno in absolutno 
število v neagrarnih poklicih zaposlenega prebivalstva v Slovenij i 
razmere, k i se do vojne niso več ponovile, popis iz leta 1948 pa 
zak l juček obnove ter začetek socialistične gradi tve z načr tnim 
gospodarstvom. Zaradi nada ln jega gospodarskega razvoja, k i j e 
pritegnil še več delovne sile s podeželja, sem pričakoval znatne 
spremembe poklicne s t ruk ture in števila prebivalstva tudi po letu 
1948. Zato sem na osnovi družinskih kartotečnih listov izvedel 
f e b r u a r j a 1950 nekakšen popis prebivalstva po KLO. P r i m e r j a v a 
teh podatkov s š te t jem 1948 nam pokaže, da j e prišlo v k ra tk ih dveh 
letih do takšnih sprememb, kakršn ih ni v p redvojn i dobi bilo v 
dvajse t ih letih. 
Če p r imer jamo n a j p r e j poklicno s t ruk turo samo po KLO, bi 
razdelili dolino v t r i dele: na območje nevel jskega KLO do Kav-
rana, na osrednj i del doline ter na sk ra jno vzhodni del, to j e po-
reč je Motnišnice. Nev l j e so že pred zadnjo vojno spadale v gospo-
darsko območje Kamnika. Kmet je so se postopoma spreminjal i v 
delavce. Delež neagrarnega prebivalstva, k i j e bil že pred vo jno 
močan, j e po vojni še znatno narasel. Danes živi le še 23 %,. prebi-
valstva od kmet i j s tva (1931:49,8 %, 1948 69,7, 1950:77% neagrar-
nega prebivalstva). 
Os redn j i del od Sredn je vasi do Špitaliča je bil n a j b o l j agraren. 
Tu j e živelo leta 1931 80—90 % prebivalstva od kmet i js tva (Šmar-
tno 72,6%, Hruševka 99,4 %). Neagrarni del so predstavl ja l i obrt-
niki, k i so delali le za lokalne potrebe. Ta predel j e v povojni dobi 
doživel znatne spremembe. Na jveč j e kaže jo n e k d a n j e občine Loka 
in Podhruška, to je današnj i KLO Srednja vas, k je r je delež ne-
agrarnega prebivalstva s predvojnih 10 % narastel 1948 na 37 % 
in 1950 na 46 %; drugod v Šmartnem, T u h i n j u in Spitaliču pa j e 
narastel od 10—15% na 25—30 %, Šmartno samo j e že leta 1931 
imelo okoli 27 % neagrarnega prebivalstva, vendar j e bil skupni 
povpreček občin Hruševke in Šmartna, k i j u obsega sko ra j v celoti 
današn j i KLO Šmartno, znatno nižji . 
T r e t j i predel, območje Motnika, j e štel že pred vojno 29,8 % 
neagrarnega prebivalstva. To so bili predvsem obrtniki, Žagarji in 
ml inar j i , k i so delali za lokalne potrebe, ter č e v l j a r j i in u s n j a r j i , 
k i so p roda ja l i svoje izdelke na sejmih tudi drugod po Sloveniji . 
Tudi tu j e po vojn i do leta 1948 neagrarni del prebivalstva še na-
rastel (na 39 %). Toda z d a j ne gre več za obrtnike, temveč za 
delavce, zaposlene v t e d a j še obratujočem rudniku , ter za tiste, 
k i se vozijo vsak dan v Kamnik. Delež neagrarnega prebivalstva 
raste še da l j e in j e leta 1950 znašal 43,2% (21, 22, 23). 
Tabela I. Poklicna struktura prebivalstva nekaterih 
Kmetijstvo Obr t in Ind. ( d e l a v c i ) Obr t ( s a m o s t o j n i obr tn ik i ) 
Naselje ( V / „ 
vsega 
p r e b . ' 
ak t . 
p r eb . 
Pr i 
ak t . 
r a z -
m ° r j e 
M - 2 
v »/„ 
R a z -
m e r j e 
A - H 
v «/0 
( V / . 
v s e g a 
p r e b . ) 
ak t . 
(v "/o 
ak t . 
p r e b . 
Pr i 
ak t . 
r a z -
mer je 
M - Ž 
v /„ 
Raz-
mer j e 
m e d 
A - P 
v 7o 
(v % 
vsega 
p r e b . ) 
ak t . 
( v % 
ak t . 
p r e b . 
P r i 
ak t . 
r a z -
mer je 
M - Ž 
Raz-
m e r j e 
m e d 
A - P 
Nevlje . . 24,8 21,T 52—4S 45—51 
i 
47,2 46,8 56—44 54—46 5,8 2,8 100 31—69 
Srednja vas . 34 38 38—62 6 5 - 3 5 4 2 43 72—28 54—46 6 5 75—25 5 6 - 4 4 
Loke . . . 55 63,2 25—75 59—41 23,8 20,3 9 2 - 8 44—56 13.1 7,7 100 30—70 
Buč . . . 58.4 61.5 48—52 4 3 - 5 7 22,7 23,2 5 3 - 4 7 42—58 6,3 5 100 30—70 
Šmartno . . 50 59 54—46 4 3 - 5 7 35,4 34,4 67—23 46—54 - - - -
Motnik . . 39,4 43.2 44—56 5 5 - 4 5 18,9 18,9 6 6 - 3 4 50—50 17,8 19,9 83—17 5 3 - 4 7 
S p . Zg. 
H r i b . . . 38.5 36,4 53—47 5 2 - 4 8 61,5 64,6 61—39 5 8 - 4 2 - - - -
Se la p r i Kamniku 50 52 50—52 5 5 - 4 5 34 29 66—34 45—55 5 3 100 34—64 
Gradišča . . 78,4 84,6 27—73 5 5 - 4 5 
Tuhinj . . 65,5 68,3 53—57 48—52 5,7 t , l 0—100 45—55 7,5 5,1 8 0 - 2 0 33—67 
Studenec . . 38,7 44,7 56—44 5 3 - 4 7 48,6 41,8 60—40 38—61 3,8 2 ,3 100 -
Bela peč . . 100 100 56—34 35—65 
Ravne . . . 72 ,6 72,3 40—60 70—30 
Sovina peč . 100 100 10—30 39—61 
MZ = razmerje med moškimi in ženskami pri aktivno zaposlenih; 
AP = razmerje med aktivno zaposlenimi in njihovimi družinskimi člani. 
dolinskih in hribovskih naselij novembra 1950 Tabela I. 
Nameščenci Gozdni delavci Ren. in upok. 
(v % 
vsega 
preb.) 
akt. 
(v »/o 
akt. 
preb.) 
Pri ak t , 
n t m e r j e 
A - ž 
Raz-
merje 
A - P 
v°/„ 
(v »/o 
akt. 
preb.) 
akt. 
( » ' / . 
akt. 
preb.) 
Pri akt. 
raz-
merje 
A - 2 
Raz-
merje 
med 
A - P 
(v % 
akt. 
preb.) 
akt. 
( ' ' / , 
akt. 
preb.) 
13,7 17,3 55—45 61—39 - - - - 8,5 11,4 
6 7 55—50 60—40 - - - - 6 7 
7,4 7,7 8 0 - 2 0 55—45 - - - - - -
- - - - - - - - - -
10,5 14,7 33—67 40—60 — — 4,1 9,8 
11,1 10,6 36—64 52—48 
za-
sebniki 
5 - - - 7,8 7.4 
- - - -
Svo bodnl po klic 
- - — 
5 6,4 0 - 1 0 0 6 6 - 3 4 3 5 — — 3 1 
- - - - 16,6 11,5 100 25—75 5 3,9 
10,5 10,2 70—30 45—55 8,5 8,2 100 45—55 2,7 1,1 
8,9 11,1 - - - - - - - -
— — - - 18,6 22,2 100 36—64 8,8 5,5 
- - - - - - - - - -
Oni, ki dobivajo pokojnino 
Podatki o poklicni s t ruktur i po KLO pa nam dado le povpreček 
za nasel ja , k i so zelo različno oddal jena od ceste in mesta. D a bi 
dobil geografsko točnejšo sliko, sem napravi l novembra 1950 popis 
za n e k a j nasel i j iz različnih pasov po istem k r i t e r i j u kot za KLO 
f e b r u a r j a 1950 (tabela I, 24). 
2e pred vojno se je dolinski predel po poklicni s t ruk tu r i močno 
razlikoval od hribov. Le v območju Nevel j je stanoval neagrarn i 
del prebivalstva že t akra t tudi v hribovskih nasel j ih (Sela, Pod-
reber, Zg. in Sp. Hrib). Vzhodno od tod, vse do Motnika, j e pred 
vojno živelo v h r ibov ju izkl jučno agrarno prebivalstvo. V vaseh 
ob cesti j e bilo n e k a j obrtnikov in uslužbencev upravnega aparata , 
ki pa j i h j e bilo veliko m a n j kakor agrarnega prebivalstva. S k o r a j 
vsem j e bilo t reba še stranskega zaslužka. Videli smo že, kako so 
hribovci hodili sekat drva, kosit, žet in obirat hmel j . Tudi obrtnikom 
v dolini ni zadostoval dohodek od obrti. Imeli so povečini n e k a j 
malega zemlje, k i so jo obdelovali, če j e niso imeli, so jo vzeli 
v na jem. 
Razlike med vasmi ob cesti in v hr ibih pa so značilne tudi za 
povojno dobo, ko so tudi Tuh in j sko dolino zaje l i vplivi korenit ih 
gospodarskih sprememb. V vaseh ob cesti celotno prebivalstvo 
narašča, pr i čemer se krepi delež neagrarnega življa, v hr ibih pa 
prebivalstvo nazaduje . 
Podrobna podoba o razl ikah med vasmi ob cesti in med hri-
bovskimi naselj i , k i nam j ih kaže jo podatki po nasel j ih za leto 1950, 
j e tale. V vaseh ob cesti živi od kmet i j s tva le še polovica pre-
bivalstva, n a j m a n j š i del v Nev l jah s 24,8 %, v tipično delavskem 
10 minut od ceste oddal jenem zaselku le 12,8 %:. Na jveč agrarnega 
prebivalstva kaže še Buč (58,4 %). Od neagrarnih poklicev j e na jveč 
indust r i j skih delavcev, ki de la jo v Kamniku. Manjš i del odpade 
na obrtnike, upokojence in nameščence. Od obrti živi nekoliko več 
l jud i le v Motniku (17,8 %). Podobno poklicno s t ruk turo prebi-
valstva ima jo hribovska nase l ja v zapadnem delu doline, le da 
živi tod poleg agrarnega le indust r i j sko prebivalstvo; obrtnikov, 
nameščencev in upokojencev ni (Zg. in Sp. Hr ib 38,5 %, Studenec 
38,7 %, Sela 50 % kmečkega prebivalstva). V ostalih hr ibovskih na-
selj ih osrednjega in vzhodnega dela doline živi nad 80 % prebi-
valstva od kmet i j s tva (Sovina peč 100, Gradišče 47 %). Neagrarn i 
del p reds t av l j a jo v b l ižnj ih gozdovih zaposleni gozdni delavci 
(tab. I). 
Or isane spremembe v številu prebivalstva in v n jegovi poklicni 
s t ruk tur i so posledica novega, zlasti povojnega razvoja, ko j e 
kamniška indus t r i ja vkl juč i la Tuh in j sko dolino v svoje gravita-
ci jsko območje. V vaseh okoli Neve l j narašča prebivalstvo posto-
poma od 1900 dal je . Pr i nasel j ih Studenec in Zg. Hr ib kaže popis 
1931 rahel naras tek prebivalstva. Domačini pravi jo , da so od tod 
začeli hodit i na delo v industr i jo v Kamnik že prva leta po prvi 
svetovni vojni. Ko pa so se po zadnj i vojn i povečali industr i jski 
obrat i v Kamniku ter so se izboljšale prometne zveze z nj imi, so 
pričeli pr i tekat i v a n j e tudi delavci iz oddaljenih, doslej od indu-
s t r i je še nedotaknjen ih predelov. Kamniško indust r i j sko območje 
se j e razširilo v Tuhin j sko dolino do Motnika ter pritegnilo k sebi 
tamošnjo odvečno delovno silo. Sa j nam j e analiza socialno-eko-
nomskih razmer pred drugo svetovno vojno jasno pokazala, kakšen 
rezervoar delovne sile je bila Tuh in j ska dolina. Veliko število 
dosle j slabo ali povsem nezaposlenega prebivalstva j e dobilo za-
poslitev v kamniški industr i j i . 
Ta pri tegnitev delovne sile v Kamnik pa se j e izvršila v dveh 
različnih oblikah. K j e r j e mogoče, hodijo l j u d j e vsak dan sproti 
z doma na delo. Toda prebivalstvo iz hribovskih vasi, k i se vk l juč i 
v industr i jo , zaradi oddaljenost i ne more hoditi vsak dan domov, 
temveč se mora preseliti . Zato pada število prebivalstva v večini 
hr ibovskih vasi. Kakšen obseg zavzema v posameznem nase l ju te 
vrste odtok prebivalstva, je odvisno od tega, kako daleč je do ceste 
in kako daleč j e od postajališča ob cesti do delovnega mesta. Tako 
na pr imer hribovska nase l ja v bližini mesta ne kaže jo padca (Sela, 
Hr ib 1948) ali v sa j ne znatnega. V notra jnost i pa število prebival-
stva v večini hribovskih nasel i j pada. Od Šmartna do Motnika 
hodi jo dnevno na delo le iz obcestnih naseli j . Čas, k i ga porabi 
delavec od doma do delovnega mesta, le v redkih pr imerih preseže 
eno uro. Iz zapadnega dela hribov hodi do ceste 20—30 minut, od 
pos ta je ob cesti pa porabi z avtomobilom do tovarne 15—20 minut 
(Sela, Hrib, Poreber , Studenec). S k o r a j enak čas porabi jo za pot 
delavci, k i se vozijo z avtomobili iz b o l j oddal jenih k r a j e v ob 
cesti okrog Motnika in Spitaliča. 
Med leti 1931 in 1948 j e to re j prebivalstvo v nasel j ih ob cesti 
do Koz jaka in v h r ibov ju zapadnega dela doline narastlo, v vzhod-
nem delu hr ibovja in v poreč ju Motnišnice pa padlo. Nekoliko 
drugačno podobo nam pokaže p r imer java popisov 1948 in 1950. Del 
delavcev, k i so se p r e j e vozili vsak dan na delo v Kamnik, se j e 
izselil v bližino zaposlitve. Zato j e pokazalo š te t je v nasel j ih Sp. in 
Zg. Hrib, Sela in Studenec rahlo znižanje prebivalstva. Temu se 
ni čuditi, k a j t i iz omenjenih vasi j e pozimi pot v snegu ali b la tu po 
terciarnem l apor ju zelo zamudna in težavna. Čas, k i ga porabi 
delavec za hojo na eno stran, se podal jša od 20 na 40 minut. 
Zanimiv primer j e zaselek Studenec, k i leži v zapadnem delu 
h r ibov ja v višini 700 m. To j e tipično k a j ž a r s k o naselje, od dva-
na j s t ih hiš so le štiri kmečkega značaja . Iz Studenca so že pred 
vojno hodili na delo v rudnik kaolina v Črno po poti, k i vodi preko 
razvodja po suhi dolini; za pot porabi jo okoli 70—80 minut, pozimi 
pa tudi 2 uri . Ženske so pred vojno delale kot dninarice po kmet i jah , 
hodile na sezonska dela na žetev ali na ob i ran je hmel ja . Seda j 
hodijo tudi one na delo, toda ne v rudnik, k je r je za ženske delo 
neprimerno, ampak v obrate lahke industr i je v Kamnik. Tu se to re j 
srečata gravi taci jski območji Kamnika in Črne. Podobno se kr ižata 
pr i Motniku vpliva kamniškega industr i jskega območja in rudnika 
v Zagorju. Iz Motnika se vozijo t r i j e moški na delo v Zagorje. Pr i 
Z lokar ju zapadno od Zajasovnika j e zadn ja n a j b o l j oddal jena 
postaja , od koder vsak dan vozijo delavce v zagorski rudnik. 
Celotna podoba pri tegnitve delovne sile iz Tuh in j ske doline 
v Kamnik se j e razvi ja la takole. Nekda j , pred prvo svetovno vojno, 
so hodili v Kamnik na delo le iz Nevel j in b l ižn j ih naseli j . Po prvi 
vojn i že iz hribovskih nasel i j Hrib, Poreber, Sela, n e k a j pa tudi 
iz dolinskih, Srednje vasi in Lok. Konec druge svetovne vojne 
pomeni razširitev indust r i j ske privlačnosti Kamnika na sk ra jno 
vzhodni del doline do Motnika. Pred drugo svetovno vojno j e 
hodilo na delo s predela onstran Kavrana le n e k a j desetin delavcev, 
po vojn i pa j e nj ihovo število narastlo na okrog 350. 
Iz celotne doline hodi po podatkih za februar 1950 33 % vsega 
za delo sposobnega prebivalstva (657 od 2002, od tega 110 žensk), na 
delo v razne kamniške obrate. Delež j e tem manjši , čim dal je smo 
od Kamnika: KLO Nevl je beleži 273 ali 80%; S redn ja vas 192 ali 
36 %, Šmartno 73 ali 2 2 T u h i n j 61 ali 15 %, Špitalič 37 ali 17 %, 
Motnik 21 ali 13 % za delo sposobnega prebivalstva. 
Iz Neve l j in b l ižnj ih vasi p r i h a j a j o peš ali s kolesi, od Pod-
hruške do Lok s kolesi, deloma z avtomobilom, od Buča do Motnika 
večinoma vsi z avtomobili. 
Vse kaže, da na novo razš i r jeno območje Kamnika ni le začasno. 
Na to nas opozar j a jo novo zidane hiše delavcev ob cesti med Pod-
hruško in Lokami, k i so prvi zunan j i znaki spremenjene poklicne 
s t ruk ture prebivalstva. Pr i vaseh ob cesti vzhodno od tod tega ne 
opazimo. Iz nasel i j ob cesti med Bučem in Motnikom se vozijo na 
delo b a j t a r j i in mali kmet je , navezani na svoj košček zemlje in 
na hišo. 
Za celotno presojo vpliva industr i je na populaci jski razvoj 
Tuh in j ske doline pa ne zadostuje samo pogled na tisto delovno silo, 
ki dnevno hodi ali se vozi v Kamnik. Videli smo namreč, da se j e 
del prebivalstva za stalno izselil v Kamnik, pa tudi v druge k r a j e 
Slovenije. Ce upoštevamo to re j poleg tistega prebivalstva, k i j e 
vkl jučeno v industri jo, a še prebiva v dolini, tudi povojni padec pre-
bivalstva v nekater ih, posebno hribovskih k ra j ih , lahko cenimo, da 
j e dala dolina industr i j i okoli 900—1000 delavcev. 
Zelo zgovorna j e celotna bilanca prebivalstva Tuh in j ske doline 
med letom 1948 in f e b r u a r j e m 1950. V t e j dobi j e prebivalstvo 
v k l j u b presežku rojs tev nad smrtnimi pr imeri nazadovalo za 6 %, 
k a r pomeni negativni migraci jski saldo. 
Ugotovil sem to na tale način: začetnemu številu prebivalstva 
ob š te t ju 1948 sem prištel število rojstev, od tega sem odštel število 
smrtnih primerov, dobljeno vsoto pa p r imer j a l z vsoto števila pre-
bivalstva ob š te t ju 1950 (25). Račun nam da za vso dolino to-le 
podobo: 
s tan je 1948 4361 
število rojstev + 182 
4543 
število smrtnih primerov . . . — 101 
4442 
popis 1950 —4105 
negativni migraci jski saldo . . 337 
Migracijski saldo j e po posameznih KLO različen. N a j m a n j š i 
j e v KLO Nevl je (11) in v Šmartnem (35), na jveč j i v Srednj i vasi 
(88) in v Tuh in ju (81). O d j a v e pri KLO kaže jo odse l jevanje mla jš ih 
neporočenih l jud i obeh spolov do 30. leta starosti. 
Aktivno in vzdrževano prebivalstvo 
Pri populaci jskem razvoju nas zanima še r azmer je med akt iv-
nim in pasivnim prebivalstvom, ki ne kaže ravno ugodne podobe. 
Na splošno j e po KLO v letu 1948 prevladovalo akt ivno prebivalstvo 
s 55—65 %. Vzdrževani del prebivalstva so bili predvsem otroci do 
15 leta starosti. Le v redkih primerih so že s 14 leti aktivni. V sta-
rosti od 16—60 leta vzdrževanega moškega prebivalstva sko ra j ni 
bilo, p r i ženskah pa so spadale v to skupino žene industr i jskih 
delavcev. P r i s tarejš ih letnikih p rev ladu je jo vzdrževanci, in sicer 
pr i obeh spolih enakomerno. P r i agrarnem prebivalstvu je leta 1948 
prevladovalo akt ivno prebivalstvo s 60—70 %, pr i neagrarnem pa le 
z n e k a j nad 50 %. 
P r imer j ava podatkov za leto 1950 s podatki za leto 1948 nam 
glede na razmere med akt ivnim vzdrževanim prebivalstvom pokaže 
n e k a j razlik, od ka ter ih so pa nekatere samo navidezne, ker je bil 
k r i t e r i j , po ka terem so uvrščali kmečke žene med aktivno ali 
vzdrževano prebivalstvo, pr i obeh popisih različen. Uradni popis 
leta 1948 j e uvrstil vse nad 14 let staro kmečko prebivalstvo, tudi 
žene-gospodinje, med aktivno zaposlene prebivalce, to se pravi, med 
tiste, k i so neposredno zaposleni v kmet i j s tvu (26, str. 19—23). Moj 
popis za leto 1950 pa uvršča kmečke žene s štiri ali več člansko 
družino med pasivno prebivalstvo. Popis iz leta 1950 j e pokazal, da 
j e narastel pasivni del kmečkega prebivalstva na račun akt ivno 
zaposlenega, relativni delež moških kmečkih delavcev se j e pa 
povečal. 
Zato p r e v l a d u j e j o leta 1950 akt ivni le z 55 %. Pr i kmečkem 
prebivalstvu j e delež vzdrževancev narastel v škodo aktivnega dela. 
Pr i neagrarnem pa j e od 1948—1950 delež akt ivnega prebivalstva 
nekoliko narastel : v KLO Spitalič od 55 na 60 % in v Tuh in ju od 
46 na 52 %. 
Po nasel j ih niha pr i vseh poklicih delež akt ivno zaposlenega 
prebivalstva med 40 in 60 %. Najneugodnejše j e s tan je pr i obrtnikih 
in hr ibovskih kmetih. V nasel j ih Sovina peč in Bela peč znaša delež 
akt ivnega prebivalstva le 35 %. Tudi v dolinskih vaseh Loke, Buč 
in Šmartno so delavske družine zelo številne; zaposlenih j e tam le 
okoli 45 % l judi . 
Ogle jmo si še sestavo prebivalstva po spolu. V vseh KLO pre-
v l a d u j e j o ob popisu prebivals tva 1948 ženske z 51—57 % (KLO 
Motnik 60 %). Vzroke za to j e težko navesti. Nedvomno j e eden 
izmed glavnih vojna, k i j e t e r j a l a več moških žrtev. Pa tudi med 
povojnimi izseljenci j e več moških. 
Zanimivo podobo nam kaže razmer je med moškim in ženskim 
akt ivnim prebivalstvom. Razčlenitev socialno-posestnih razmer j e 
pokazala, da imajo kmet i j sk i obrat i z m a n j kot 10 ha zemlje zelo 
malo orne zemlje; skupina z 8—10 ha k o m a j 1—1,5 ha, druge pa še 
man j . Ker ta gospodarstva niso zadosten vir za p rež iv l j an j e družine, 
so si moški poiskali delo v industr i j i . Delo na kmet i j i j im j e 
s t ranski vir dohodkov. Gospodarstva z m a n j kot 5 ha zemlje sploh 
ne zapos lu je jo moške delovne sile v starosti od 20—55 let starosti, 
kme t i j e s 5—8 ha le neka j , toda tudi tu redkeje . Gospodar j i manjš ih 
obratov iz vasi ob cesti se vozijo na delo v Kamnik. Ko se popoldne 
v rne jo domov, pomagajo družini pr i delu; v času na j t ež j ih del 
košn je in o ran j a pa si vzamejo izredni ali letni dopust. Moški so 
zaposleni na manjš ih posestvih le ponekod v hribovskih naselj ih, 
k j e r je delo težje, oddaljenost od mesta pa večja. Na gospodarstvih 
z nad 10 ha zemlje, zlasti če j e večina teh v hribih, so pa moški 
stalna delovna moč. P r i akt ivno v kmet i j s tvu zaposlenem prebi-
valstvu kaže popis 1948 v r azmer ju med moškimi in ženskami povsod 
prev ladovan je žensk s 54—57 % (Motnik celo 63 %). P r i popisu leta 
1950, ko j e bil k r i t e r i j za uvrščan je žena nekoliko drugačen, se kaže 
še vedno v t reh KLO prev ladovan je žensk, pr i dveh pa j e v ravno-
vesju, le v Nevl jah p r e v l a d u j e j o moški z 61 
V vaseh ob cesti, k j e r j e delo laž je in so v večini man j ša gospo-
darstva, p r ev l adu je jo kot akt ivna delovna moč ženske. Izrazit 
pr imer kažeta Sredn ja vas z 62 % in Loke s 75 %. V hribovskih vaseh, 
k j e r so kmet i j e večje in delo težje, pa p r ev l adu je jo moški. Le v 
vaseh, k j e r so bili moški v večjem številu vojne žrtve, p rev ladu je jo 
ženske (Gradišče 73 %, Ravne 60 %). 
V neagrarnih poklicih p r ev l adu je jo moški s 60—70 %•. Iz jema 
j e Motnik, k j e r p r ev l adu je jo ženske z 51 % (1948). F e b r u a r j a 1950, 
ko j e obratoval še rudnik, so pa tudi v tem delu prevladovali moški 
s 70%. 
Pogled v prihodnost 
H koncu se vprašamo še, kakšen populaci jski razvo j lahko pri-
čaku jemo v pr ihodnje . To j e odvisno od razporeditve prebivalstva 
po starosti ter od pr ihodnjega gospodarskega razvoja. Starostna 
s t ruk tu ra kaže močan delež mlajš ih letnikov do 20. leta. Skupina 
od 20—30 leta starosti j e nekoliko m a n j številna, od 31—40 let 
ponovno nekoliko močnejša, delež starejših letnikov pa se enako-
merno manjša . Prev ladovanje mlajš ih letnikov kaže, da bo v na-
s lednj ih letih pr i ras tek odraslega prebivalstva velik. 
Upoštevati moramo tudi, da po t r ebu je dosedanj i način drobne 
kmet i j ske proizvodnje z nerentabilnim poljedelstvom na ne po-
sebno ugodnem svetu znatno več delovne sile, kakor bi ustrezalo 
sodobnim razmeram. Pol jedelska gostota j e v k l j u b vkl juči tv i znat-
nega dela prebivalstva v neagrarne poklice leta 1950 še vedno 
p rece j visoka. V Nevl jah znaša 192 kmečkih prebivalcev, v Srednj i 
vasi 198, v ostalih KLO pa okoli 230 na 1 ha orne zemlje. Prava 
kmet i j ska gostota, to j e število kmečkega prebivalstva na 1 ha 
kmet i j ske zemlje, pa niha med 40 in 80 (Nevlje 48, Šmartno 73). 
Gospodarska sprememba s kolektivizacijo, k i bo prinesla pre-
usmeritev kmet i j skega gospodarstva k rentabi lnejš i živinoreji , 
bo vsekakor zmanjšala potrebo po delovni sili in omogočila vk l ju -
čitev v neagrarne poklice. 
III GOSPODARSTVO 
l 
Izraba tal in razporeditev zemljiških kategorij 
S postopnim dose l jevanjem in naraščanjem prebivalstva se j e 
krčil gozd ter se j e pr i rodna pokra j ina spreminja la v kul turno. 
Sprva so ver je tno krči l i le ugodnejša in za obdelavo pr imerna tla 
na bo l j ravnih slemenih in m a n j strmih pr isojnih pobočjih. Stalno 
naraščan je prebivalstva j e kasne je prisililo človeka, da j e krči l 
slabša zemljišča. Kul tu rna zemlja zavzema danes 38;% celotne 
površine. Človek jo glede na kvaliteto prsti, nagnjenost ter prisojnost 
in osojnost, deloma p a tudi iz gospodarskih potreb, iz rab l ja za nj ive, 
t ravnike in pašnike. P r i tem na jveč odloča kval i te ta prsti, k i j e 
odvisna od številnih prirodnih fak tor jev , klimatskih, mikrokl imat-
skih in morfoloških, p rav močno pa tudi od vplivov človeka. Na 
razlike v podnebju nas opozar j a jo znatne višinske razlike med 
spodnjo in zgornjo mejo ku l tu rn ih zemljišč, v osrednjem pasu pa 
tudi prisojnost in osojnost z različno nagnjenos t jo pobočij. Različna 
kameninska sestava zavira ali pospešuje tvorbo prsti, V dolini 
Nevlj ice in drugih potokov so naložene odkladnine, nanešene z ne-
propustnih kamenin, k a r povzroča, da so tla zamočvir jena in kisla. 
" Geografski zbornik 97 
Tabela II. 
Kulturne kategorije, rastlinske skupine in posamezne kulture za vso 
Naselja 
Kulturne kategorije 
(v •/• v s e površine) 
Rastlinske skupine 
(v •/„ vse obdel. površine) 
v posameznih 
višinskih 
pasovih njive 
trav-
niki 
paš-
niki 
go-
zdovi 
ne-
plodna 
zemlja 
žita vrtnine 
ind. 
rastli-
ne 
krmil-
ne 
rastli-
ne 
Povprečno sta-
nje doline za 
gospod. 1.1949 12 16 10 58 4 56 12 2 30 
Nevlje (389) 18,2 14,7 5,8 58,8 2,5 48,6 21,3 30,0 
Sr. vas (419) 16,8 15,4 8,3 58,2 1,3 66,6 13,6 19,8 
Šmartno (479) 25,4 11,4 6,2 57,0 72,0 15,5 2,4 9,3 
Sp. Zg. Hrib 
(500-660) 13,6 15,6 17,9 48,9 4,0 65,0 12,0 — 23,0 
Sela 
(500-540) 29,3 9,2 9,8 51,1 0,6 54,3 16,4 — 29,3 
Gradišče 
(580-600) 19,4 5,7 16,2 58,7 — 67,6 12,2 1,2 19,0 
Nova Reber 
(720) 10,8 11,2 33,4 43,6 1,0 71,6 10,8 17,6 
Bela peč 
(650—780) 8,7 16,7 5,8 68,5 0,2 63,5 7,4 — 29,1 
Ravne 
(750-840) 12,3 8,8 1,8 77,1 — 70,2 10,5 1,0 18,3 
Zg. Okrog 
(800-860) 7,7 7,6 22,9 61,4 0,4 74,6 13,9 — 11,5 
Sovina peč 
(890-910) 14,7 16,9 9 59,0 0,4 61,4 10,0 — 28,6 
Kot že omenjeno, igra p r i tvorbi prs t i p r e c e j š n j o vlogo človek, 
k i zarad i p o m a n j k a n j a zložnega sveta u p o r a b l j a za n j i v e tud i 
s t rme j ša pobočja . Tu o r j e k m e t vedno v smeri izohips. Zeml ja polzi 
pr i o r a n j u zaradi ve l ike nagn jenos t i navzdol, p r i čemer se z g o r a j 
debel ina prs t i man j ša , s p o d a j pa se prs t kopiči . Kmet , k i b i rad pre-
preči l u h a j a n j e zeml je na sosedovo n j ivo , j e zgradi l na spodn jem 
robu svoje n j i v e pregrado , od koder znosi vsako d rugo leto nako-
pičeno zeml jo n a z a j na zgo rn j i rob n j ive . P r e g r a d a j e navadno 
Tabela II. 
dolino in za nekatera naselja spodnjega, srednjega in zgornjega pasu 
(V °/o vse 
Žita 
z žiti posejane površine) 
Od vrtnine 
v % 
Od krmilnih 
rastlin v •/. 
pše-
nica rž 
ječ 
men oves koruza proso 
krom-
pir 
fižol 
zelje 
in druge 
vrtnine 
detelja 
pesa 
ko-
renje 
3 8 5 2 1 2 0 9 7 8 2 1 8 6 8 3 2 , 0 
4 1 , 7 1 9 , 2 1 2 , 5 1 0 , 3 8 , 3 8 , 0 8 0 , 0 2 0 , 0 7 7 , 0 2 3 , 0 | 
4 1 , 0 2 , 4 2 6 , 9 1 8 , 8 — 1 0 , 9 8 3 , 3 1 7 , 7 7 5 , 0 2 5 , 0 
4 8 , 2 1 2 , 2 1 4 , 2 1 2 , 7 7 , 2 5 , 5 7 9 , 3 2 0 , 7 5 7 , 9 4 2 , 1 
3 2 , 9 2 3 , 3 9 , 6 1 3 , 2 1 1 3 , 0 8 , 0 8 3 , 3 1 6 , 7 6 9 , 6 3 0 , 4 
4 3 , 5 — 2 5 , 1 1 7 , 4 6 , 9 7 , 1 8 4 , 2 1 5 , 8 7 9 , 4 2 0 , 6 
4 4 , 0 3 , 5 2 1 , 5 1 3 , 1 9 , 2 8 , 7 8 6 , 0 1 4 , 0 6 4 , 7 3 5 , 3 
4 3 , 0 4 , 5 2 4 , 2 2 5 , 0 — 3 , 3 8 6 , 0 1 4 , 0 6 9 , 2 3 0 , 8 
2 7 , 2 4 , 6 2 0 , 2 3 0 , 0 3 , 3 1 4 , 7 6 6 , 1 3 3 , 9 8 8 , 3 1 1 , 7 
3 6 , 0 8 , 5 2 2 , 0 2 7 , 4 — 6 , 1 7 8 , 5 2 1 , 5 7 2 , 0 2 8 , 0 . 
3 0 , 0 1 , 6 3 7 , 2 2 3 , 0 4 , 5 3 , 7 8 5 , 7 1 5 , 3 8 5 , 7 1 4 , 3 
2 8 , 2 2 , 4 2 2 , 8 3 4 , 7 4 , 7 7 , 2 8 0 , 0 2 0 , 0 8 3 , 6 1 6 , 4 
Dolina 
sp. pas 
Hri-
bovje 
sr. pas 
Hri-
bovje 
zg. pas 
z g r a j e n a iz gradiva , k i j e p r i roki , v zgo rn j em apniškem pasu iz 
k a m e n j a , k i so ga ob pr i l ik i o r a n j a pobra l i po n j i vah , niže na 
t e rc ia rnem svetu pa iz v e j e v j a ali lesenih kolov. P r e g r a d e so po-
raščene s t ravo in n u d i j o videz j eže rečnih teras. V te rc ia rnem svetu 
so ponekod viš je od 1 m, na apn i škem svetu, k j e r je m a n j z e m l j e 
in še to človek b o l j čuva, so visoke le n e k a j dem. To razl iko n a m 
nazorno pokaže jo n j i v e na t e rc ia rnem svetu p r i Sp. H r i b u in 50 
—60 m više na apniškem svetu p r i Porebru . Tipično podobo n j i v s k i h 
teras nam kaže večina s trmejših kompleksov z zemljiško razde-
l i tvi jo na grude pr i prvotnih zaselkih, na primer kompleks nj iv , 
k i p r ipada jo kmet i j am iz Češnj ie ob poti, k i vodi t j a od glavne 
ceste. Na mnogih k r a j i h nas terasasta pobočja, k i so danes v trav-
nikih ali pašnikih, opoza r j a jo na nekdan je nj ive. Ponekod so na 
s t rmejš ih pobočjih opustili p renašan je zemlje in obde lu je jo le 
spodnji , umetno us tvar jeni , sko ra j popolnoma ravni del nj ive. To 
se kaže le redkeje , n. pr . v grapi jugovzhodno od Pšajnovice. 
Podrobnih pedoloških raziskav za ta predel nimamo. Pedološka 
ka r t a Slovenije označuje ves predel za podzolna tla, k a r je precej 
približno. 
Skušal bom pr ikazat i razprost ranjenost tipov prst i na osnovi 
zunan jega videza in po označbi l judstva. Ker so posamezni tipi 
prst i malo pr imerni ali sploh neprimerni za določene kul ture , j e 
razumljivo, da j ih l j u d j e dobro poznajo in jasno označujejo . Ločijo 
predvsem lahko in težko prst . Lahka j e peščena (»pšena«), p r h k e 
sipke sestavine in sivkastočrne barve. P r i težki raz l ikujemo mastno 
ilovnato in glinasto prst. Glinasta j e rdečer jave barve, ilovnata pa 
nastopa v r javkastočrni , ponekod v svetlejši sivkasti barvi . Na 
splošno j e pr i t e j barvo težko določiti. 
Vsaka od teh prst i j e navezana na svojevrstne morfološke 
oblike. Lahka peščena zemlja j e na bo l j ravnem svetu slemen in 
teras ter na blaže nagnjen ih pr isojnih pobočjih. Na apniška pobočja 
j e navezana rdeča glinasta zemlja. Ilovnate prsti j e na jveč na 
osojnih legah terciarnega h r ibov ja in v ravnem dnu ob Nevlj ici 
ter n jen ih pritokih. V širši ravnini Nevlj ice j e v ozkem pasu med 
reko in vznožjem vrša jev zastopana prst, k i jo domačini imenu je jo 
mivkasto zemljo. Po vse j ver je tnost i j e v n j e j več apniške primesi, 
k i j o kopiči jo manjši , le ob dež ju akt ivni potoki, pr i tekajoči iz 
južnega apneniškega pobočja. 
Debelina prsti j e po posameznih predelih različna. Na j revne j š i 
na prsti j e zgornj i pas apniškega sveta, iz k o m a j 7—10 cm debele 
težke prsti štrle skale. N e k a j več zemlje j e tam le na mestih, k j e r se 
j e zaradi o r an j a in z n j im zvezanega polzenja nakopičila debelejša 
plast. Do 30 cm debele prsti imajo le zložnejša, iz dolomita sestav-
l j ena severna pobočja nad Motnišnico. V osrednjem hr ibov ju znaša 
deblina okrog 20—30 cm. Na strmejših, zlasti osojnih pobočjih pa so 
t la skeletna, zarasla z revno t ravno rušo. V dolinskem dnu preseže 
debelina m a n j kval i te tne ilovnate prsti s k o r a j povsod 30 cm. 
Izraba tal v gospodarske namene j e odvisna od številnih mo-
mentov. Vpogled van jo lahko dobimo na dva načina. Prvi j e v tem, 
da ugotovimo povprečne vrednosti po KLO in za celotno dolino, 
k a r j e s prirodno-geografskega stališča pomanjk l j ivo in slabo pre-
gledno, ker j e dolina sestavljena iz t reh prirodno različnih delov. 
Zato se mi j e zdelo bol je , da na osnovi gospodarskih listov sestavim 
tabelo (II) po nasel j ih in višinskih pasovih in to za: 
a) delež zeml j i šk ih k a t e g o r i j 
b) ras t l inskih skup in 
c) deleže posameznih k u l t u r v ras t l inskih skupinah . 
Pa tud i na ta način ne dobimo za d e j a n s k o razporedi tev zem-
l j i šk ih k a t e g o r i j povsem točne podobe, k a j t i višinska lega nase l i j se 
pogosto ne u j e m a z višinami n j i m p r ipada joč ih pašnikov, gozdov 
in t ravn ikov . Dol inskim vasem p r ipada j u ž n o gozdno pobočje , 
nase l j em okoli Zg. T u h i n j a pa pašniki in gozdovi na j užnem poboč ju 
SI. 2. Naselje Šmartno, kjer je bil sedež fare že v predjožefinski dobi, zato 
je okoli farne cerkve nastala gruča hiš 
Menine. Višinska raz l ika med n j i vami in nase l j i le r e d k e j e preseže 
100 m, zato j e podoba o deležu in d e j a n s k i r azpros t ran jenos t i ras t -
l inskih skup in in posameznih k u l t u r točnejša . 
O d 38 % površine, ko l ikor j e p r ipada k u l t u r n i zemlj i , j e le 12 % 
orne zemlje . Travn ikov , k a t e r i m p r i p a d a j o močvi rna t la v dol inah, 
pa tud i ugodne j še lege v v i š jem svetu, j e 16 %, pašnikov, k i zav-
zema jo na j s l abš i svet, pa 10 %. 
T r a v n i k e j e od pašnikov pogosto težko ločiti. Pogostoma nalet iš 
v v iš j ih legah na predel , k i j e statistično označen za t ravn ik , v 
resnici pa j e slabši in m a n j donosen od niže ležečih pašnikov. 
Srečamo tudi označbe senožet in košenica. Za senožete o z n a č u j e j o 
t iste višinske pašnike, k i j i h ne popasejo , temveč ob koncu p o l e t j a 
pokose. Za og ra j en i del, k j e r se pase živina brez vars tva , pa ve l j a 
označba pasovnik. Pasovnik na jdemo pogosto tudi v niž j ih legah, 
običajno sredi gozda, zlasti na osojnih pobočjih osrednjega pasu. 
Označba košenica ve l ja za t ravnike v pasu, k j e r kose le enkra t na 
leto. Meja med enkra tno in dvakra tno košn jo teče v višini 600 do 
650 m. Seveda j e odvisna od osojnosti in prisojnosti , k a j t i v osojnih 
legah kose v t e j višini le še enkrat . Zdi se mi, da bi kazalo označbo 
t ravnik nad to mejo opustiti, ter j o zamenja t i z nazivom košenica. 
V spodnjem, ravninskem pasu ustreza površinski delež gozda 
in t ravnika povprečku za celotno Tuhin jsko dolino, medtem ko ga 
n j ive na račun pašnikov močno presežejo. Travnik i zavzemajo ves 
vlažnejši svet dolinskega dna. Nj ive leže na robu na levi strani 
Nevlj ice po vrša jn ih pobočjih, na desni pa po blagih pobočjih 
terciarnih hribin. Ponekod so tudi močvirno dolinsko dno ob Nev-
l j ic i toliko osušili, da so ga lahko preorali . V Logu so n j ive na niž j ih 
terasah, t ravniki pa v dnu doline. 
Na osrednjem hr ibovju , k j e r nudi jo podolgovata slemena več 
zložnega in pr isojnega sveta, naraste delež ku l tu rne zemlje na račun 
gozda in preseže 20 % (Sela 29,3 %, Šmartno 25,4 %). P r i naselj ih, 
k i leže sredi hr ibovja , p r ev l adu je jo t ravniki nad pašniki (Šmartno 
t ravniki 11,4, pašniki 6,2), p r i tistih, k i leže na mej i dveh pr i rodnih 
elementov, pa pašniki (Sp. in Zg. Hr ib t ravnikov 15,6 %, pašnikov 
17,9 %,). 
V zgornjem apniškem pasu, k j e r so klimatsko-pedološke in 
terenske pr i l ike m a n j pr imerne za obdelavo, j e delež n j i v manjši , 
gozda pa večji. Pr i nasel j ih, k i j im p r ipada jo južna pobočja Menine, 
j e zelo visok delež pašnikov (Nova Reber 33,4 %, Zg. Hr ib 22,9 %). 
P r i ostalih se kaže večj i delež travnikov, toda za te predele j e 
označba t ravnik nemara neprimerna. Njive, k i zvezemajo tu le m a n j 
obsežna področja, znašajo le 7—10 % celotne površine. 
Delež in razporeditev kulturnih rastlin po višinskih pasovih 
(tabela II, karta I) 
Kul turne rastline deli uradna statistika na tele rast l inske 
skupine: žita, vrtnine, krmilne in indust r i j ske rastline. P r i žitih gre 
delitev da l je na: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, proso in a j d o 
ter mešanico ječmena in rži, soržico. Vrtnine delimo na krompir , 
fižol, zelje, česen in čebulo, k rmske rastline na več vrst detel j , 
koruzo za zeleno krmo, krmsko peso, krmsko k o r e n j e in repo. 
Žita se je jo spomladi in jeseni; zato ločimo pomladansko in 
jesensko setev. Pšenico, rž, ječmen in soržico se je jo spomladi in 
jeseni, oves, koruzo, proso samo spomladi, a j d o pa kot strniščno 
setev poleti na nj ivo, k j e r že do tega časa požan je jo pšenico, ječmen 
ali rž. 
Vrtnine sade spomladi kot čiste ali kot mešane nasade. Krompir 
navadno spremlja fižol, zato imenujemo to mešani nasad; zel je je 
navadno v čistih nasadih. Drugih vrtnin, čebule, česna itd., v teh 
k r a j i h razen v Nev l jah in Vrhpol ju sko ra j ni. 
Krmske rastline, kamor spadajo predvsem razne detelje, se j e jo 
v na j raz l ičnejš ih kombinaci jah. Navadno se je jo detel jo kot pod-
sevek žita. Ko žito požanje jo , zraste detel ja , k i j o jeseni pokose; 
ko pr ihodnje leto ponovno zraste, jo kose po t r ikra t , na ugodnejših 
kra j ih tudi štirikrat. Kot podrastlino (podsevek) sejejo tudi korenje 
v Tuh in j sk i dolini v ječmen ali v soržico. Repo, k i spada h krmilnim 
rastlinam, se je jo kot strniščno rastlino za pšenico in ržjo. 
Indust r i j sk ih rastlin, lanu, sončnice, o l jne repice j e zelo malo. 
Lan, k i j e bil n e k d a j močneje razšir jen, na jdeš danes le tu in tam na 
kak i nj ivi . V nasel j ih Nova reber še seda j pose je jo t r i j e k m e t j e 
redno vsako leto po eno n j ivo z lanom. Pr i n j i h platna ne k u p u j e j o 
ter večino obleke in perila še danes izdelajo doma iz domačega 
platna. 
Kul turne rastline so po posameznih višinskih pasovih zelo 
različno razš i r jene in tudi n j ihov relativni delež na po l ju j e zelo 
različen. Te razlike so posledica cele vrste prirodnih in družbenih 
momentov. V n j i h se zrcali jo klimatske, mikroklimatske, morfo-
loške, pedološke, socialno-posestne razmere, način prehrane in še 
drugo, sk ra tka toliko momentov, da j ih j e pr i razčlenitvi tega pro-
blema težko za je t i v polnem obsegu. 
Podnebje se z višino zaostruje, po le t ja so h ladnejša in k r a j š a , 
zime pa dal jše in b o l j mrzle. Snežna odeja se v višjih legah zavleče 
v pomlad. Zato goje tam samo odpornejše, tamošnj im pogojem 
pr i lagojene rastline. 
Mikroklimatske razmere, zvezane z mikroreliefnimi, z osoj-
nostjo, pr isojnost jo in osojnost jo pobočij v istih višinah, povzročajo 
zaradi različne aktivnosti sončnih žarkov različne tempera ture med 
dnevom, mesecem in letom, k a r omogoča uspešno rast le rastlinam, 
pr i lagojenim takšnim ali drugačnim razmeram. 
V višjih predelih, k j ^ r j e podnebje ostrejše, bela žita ne uspe-
vajo. Za jesensko pozebo j e občut l j iva a jda , k i jo na jdemo le v 
predelih, k j e r pada prva jesenska slana šele sredi oktobra. 
Posamezne rastl ine so navezane na določen tip prsti. Rž in 
krompir uspevata v ne pre tanki , vsa j 15 cm debeli in lažj i peščeni 
zemlji . Pšenica in ječmen uspevata v tan jš ih plasteh tež je prsti, 
koren je , pesa in zel je pa v debeli, težji , vlažnejši zemlji . Na jskrom-
nejši ku l tu r i sta oves in detel ja , k i uspevata na vsaki zemlji, tudi na 
zelo strmih osojnih n j ivah . 
Na razporeditev ku l tu rn ih rastlin močno vpl ivajo socialno-
posestne razmere. V vsej dolini, razen v manjšem delu Vrhpol j , 
vlada še vedno drobna kmet i j ska posest in z n jo zvezana drobna 
proizvodnja. Več kot 4 ha orne zemlje n imajo niti na jmočnejš i 
k m e t j e posestnih skupin z nad 15 ha zemlje. S k o r a j polovici gospo-
darstev pr ipada le po 1 ha ali še m a n j orne zemlje. Večji k m e t j e 
lahko pr i razporeditvi ku l tu r upoštevajo sp reda j omenjene pri-
rodne momente, medtem ko manjš i tega ne morejo. V drobni kme-
t i j sk i proizvodnji , k j e r skuša kmet doma pridelat i večj i del za 
prehrano potrebnih pol jskih pridelkov, je pr is i l jen goj i t i nekatere 
ku l tu re tudi na nj ivi , k j e r j e pridelek negotov, krompir na težj i 
zemlji , žito na m a n j sončnih predelih. V Tuhin j sk i dolini tvor i jo 
glavni del prehrane pšenica, krompir , ječmen, zel je in proso. 
Krompir na jdeš v zgornjem pasu, čeprav tu z a n j klimatsko-pedo-
loške razmere niso ugodne. S e j a n j e prosa v Tuhin j sk i dolini v višini 
nad 900 m pomeni tveganje . Ker pa spada kaša v sestavni del 
p rehrane tudi v višj ih k ra j ih , se je jo tu proso na svojih na jn iže le-
žečih n j ivah . Pred vojno so k m e t j e iz Sovine peči na jemal i n j ive 
za proso v Beli peči. Nedvomno bi na podobne razmere naleteli 
tudi drugod v Sloveniji. Delavci in b a j t a r j i , k i poseduje jo le 
man j še nj ive, sade ne glede na f izikalna in kemična svojstva zemlje 
krompir mešano s fižolom; poleg tega vidiš sredi n j i v še n e k a j 
stebel koruze in sončnic, na obronkih pa zelje. N j iv tega tipa j e 
na jveč okoli Nevel j in Vrhpol ja , pa tudi pr i više ležečih vaseh 
niso redek pojav. 
Višinska razlika med n j ivami v ravnini in najviše ležečimi v 
h r ibov ju znaša okoli 600 m. Na jn i ž j e leže v Nevl jah okoli 390 m, 
n a j v i š j e pr i Pol jan i pa segajo še nad 1000 m. 
V Tuhin jsk i dolini j e več kot polovica (56 %) površine orne 
zemlje posejane z žiti, 30 % odpade na krmi lne rastline, 13 % na 
vr tnine in le 2 % na indus t r i j ske rastline. 
Od treh vodilnih rastl inskih skupin žitaric, okopavin in krmil-
nih rastlin povsod p rev l adu je jo žitarice, le da j e n j ihov delež po 
višinskih pasovih različen. V s rednjem in ravninskem delu, k j e r j e 
več peščene in debele prsti, gre delež žita na račun vrtnin. V zgor-
n j e m pasu, k j e r p rev ladu je t an j ša plast prsti, pa naraste na račun 
vrtnin. V ravnini ter v h r ibov ju do višine okoli 600 m niha delež žit 
med 48 in 72 %, okopavin med 13 in 21 %, v višj ih legah delež žit 
med 63 in 74%, vrtnin pa med 7 in 13 %. 
V spodnjem in s redn jem pasu do višine 700 m, k j e r so razmere 
ugodnejše, lahko mali kmet p rece j uvel javi svojo težnjo, da pridela 
vse pol jske pridelke. Tu dopušča ugodno podnebje in večji delež 
bol jše peščene zemlje rast vseh žitaric in okopavin, medtem ko to 
v višj ih pasovih z ostrejšo klimo in skromnejšo p r s t jo ni mogoče. 
P r i žitaricah zavzema na jveč j i delež pšenica z 38 %, nekoliko 
manjši , s k o r a j enak delež kažeta ječmen (21 %) in oves (20 %), na 
druge odpade le manjš i del: na koruzo 9 % , na proso 7%; in na 
rž 5-%. 
Od žitaric se je jo v spodnjem delu do 600 m na jveč pšenice 
(41—48 %), ostali del odpade več ali m a n j enakomerno na druge 
žitarice. V tem pasu, k j e r j e več peščene zemlje, j e delež rži še 
enakovreden ječmenu in ovsu. Pšenico se je jo na lahno nagnjenem 
svetu s tan jšo p las t jo zemlje že izven pravega dolinskega dna ob 
Nevljici . Oves in ječmen se pa držita ravnili in vlažnih tal ter 
osojnih predelov. Koruzo se je jo na jveč v pasu od 500—700 m, k a r 
j e znamenje ugodnejših temperaturnih razmer med polet jem (Gra-
dišče 9,2 %, Šmartno 7,2 % z žitom posejane površine). 
V višjem pasu nad 600 m zaradi ostrejšega podnebja delež 
pšenice pade in se izenači z ječmenom. V predel ih nad 940 m se j e jo 
pr i Poljani le še oves in ječmen. V vseh višinah se sicer v manjši 
meri, toda enakomerno kaže proso (6—10 %). Vzrok temu j e način 
prehrane, pr i ka ter i j e važen sestavni del prosena kaša. 
Vrtnine so v večj i meri udeležene, kot že omenjeno, v spodnjem 
in s redn jem pasu do višine 700 m. Glavna med n j imi j e krompir 
(80 % vrtnin), k i ga s k o r a j redno se je jo mešano s fižolom. Čistih 
nasadov enega ali drugega j e manj . Mešane nasade k rompi r j a in 
fižola na jdemo na jveč ob robu dolinskega dna na lahno nagnjenih , 
s peščeno zemljo pokr i t ih pobočjih severno od ceste Podhruška 
—Šmartno, neka j tudi na vršajnih pobočjih južne strani in na mivkasti 
prsti močvirnega dna. V srednjem pasu se drži s peščeno prs t jo pre-
krit ih slemen ter rahlo nagnjenih pobočij. V zgornjem apniškem pasu, 
k je r je peščene zemlje manj , ga pa sade, sicer v nekoliko manjši meri, 
tudi na tež j i in pl i tvejši prsti. Z zel jem posade k m e t j e v vseh pa-
sovih po eno manj šo parcelo, v dolini n a j r a j e na n j ivah s težko 
vlažno ilovnato prs t jo , na h r ibov ju pa ob spodnjem robu z debelejšo 
ilovnato prs t jo prekr i tega dela umetnih teras. 
Drugi letni pridelek 
V normalnih razmerah da n j iva , k j e r se je jo žito, dva pri-
delka. Nekatere ku l tu rne rastline drugega letnega pr idelka po-
se je jo že v času žitne setve kot podsevek, druge pa po žetvi. 
V spomladanski in ozimni ječmen navadno poseje jo kot pod-
sevek koren je , v druga žita pa različno: v rž in pšenico deloma, 
v oves pa vedno že spomladi deteljo, v ostalo rž in pšenico pa po 
žetvi repo ali a jdo . 
Možnost za setev dveh pr idelkov v istem letu j e odvisna od 
kl imatskih razmer. V višj ih legah, k j e r j e podnebje ostrejše, j e 
zima in snežna odeja dal jša , tempera tura v po le t ju nižja . Zato se 
z višino k r a j š a vegetaci jska doba ter se sp remin ja jo fenološke 
razmere. Iste vrste žita dozore v višj ih legah znatno kasne je kot 
v dolini. Ozimni ječmen dozori pr i normalnih podnebnih raz-
merah v približno taki časovni razporeditvi po različnih višinah: 
Nevl je (385 m) od 29. j u n i j a do 1. j u l i j a 
V dolini od Podhruške do Lok in na pobočjih do višin: 
550—580 m od 6. do 8. j u l i j a 
630—650 m od 10. do 12. j u l i j a 
700—730 m od 16. do 19. j u l i j a 
900—930 m od 27. do 29. j u l i j a 
950—970 m od 2. do 4. avgus ta 
Časovna raz l ika med p rvo že tv i jo j ečmena in z a d n j o že tv i jo 
ovsa se z višino veča. V ravn inskem delu (385—400 m) znaša v 
normaln ih r azmerah od 22 do 32 dni, v viš j ih predel ih , v Sovini 
peči (910 m) pa naras te od 40 do 43 dni. 
V N e v l j a h p o ž a n j e j o : 
ozimni j ečmen 
ozimno rž 
ozimno pšenico in spomladanski 
j ečmen 
spomladanski oves 
V Sovini peči p o ž a n j e j o : 
ozimni j ečmen od 27. do 29. j u l i j a 
ozimno rž od 7. do 10. avgus ta 
ozimno pšenico in spomlad, j ečmen od 16. do 18. avgus ta 
oves od 8. do 10. sep tembra* 
Žita tud i na p r i so jn ih in osojn ih pobočj ih istih višin ne dozore 
istočasno. V višini 500 m dozore na osojnih s t raneh 3—5 dni, više, 
okoli 700 m pa 6—9 dni k a s n e j e ko t na pr i so jn ih . 
P r i razporedi tv i posameznih vrs t k u l t u r n i h ras t l in d rugega 
letnega p r ide lka i g r a jo pomembno vlogo tudi p rve j esenske pozebe, 
k i določa jo možnost setve za to zelo občut l j ive a j d e . 
P r v a slana nastopi v d n u doline od Lok do S r e d n j e vasi na-
vadno že okoli 20. septembra , v h r i b o v j u med 500 in 700 m nastopi 
šele v času med 15. in 25. oktobrom, v višini 800 m pa že v z a d n j i h 
dneh septembra.* 
Ker oves v v iš j ih legah nad 900 m dozori p rekasno , na t amošn j ih 
n j i v a h navadno ni dveh pr ide lkov . A j d o s e j e j o le v predel ih , k j e r 
dozori rž in pšenica pred 18. j u l i j e m in k j e r ni nevarnos t i zgodn je 
j e senske slane. Zato ima pogoje le na pobočj ih in s lemenih pasu 
od 500 do 750 m. Višine od 750 do 850 m pomeni jo p rehodn i pas. 
Tu s e j e j o a j d o le v sušnih letih, ko žito dozori p r ed normaln im 
letnim časom (leta 1950 10 dni p re je ) . 
V zgo rn j em pasu nad 750 m so pogoste e lementa rne nepr i l ike ; 
spomladi ali jeseni pozebe žito, polet i pa huda moča te r toča po-
gosto uniči ta letino. V tak ih p r imer ih žito pokose in s e j e j o a j d o 
že sredi po le t j a . 
* Podatke sem dobil s povpraševanjem med domačim prebivalstvom 
ter iz zapiskov v pratikah, kamor vnašajo kmetje datume žetve. 
* Po izjavi domačinov. 
od 29. j u n i j a do 1. j u l i j a 
od 4. j u l i j a do 6. j u l i j a 
od 16. j u n i j a do 18. j u l i j a 
od 28. j u l i j a do 30. j u l i j a 
Drugi letni pr idelek je v posameznih višinskih pasovih raz-
ličen. V dolinskem dnu so to detel ja , ko ren j e in repa (Podhruška, 
Loke itd.). Koren je vse je jo kot podsevek v ječmen, repo po žetvi 
v del rži in pšenice, detel jo pa kot podsevek v ostali del rži in ovsa. 
V Nevl jah in v s redn jem pasu tvor i jo drugi letni pridelek 
dete l ja , koren je , repa in a jda . Koren je se je jo kot podsevek v 
ječmen, a j d o in repo po žetvi v del rži in pšenice, v ostali del 
pose je jo že kot podsevek deteljo, ki jo na jdemo kot podsevek tudi 
v ovsu. 
Zgornj i pas nad 800 m ima za drugi letni pr idelek deteljo, 
k o r e n j e in repo. Koren je se je jo v ječmen, dete l jo in repo v rž in 
pšenico. 
Kolobar 
Kmet ne vseje na n j iv i vsako leto iste ku l tu rne rastline, temveč 
j ih vsako leto m e n j a v določenem plodoredu. 
P r i tem, ali se kolobar izvaja in kako se izvaja , odločajo pri-
rodni in družbeni momenti, klimatske, pedološke in socialno-
posestne razmere. Podneb je j e v posameznih pasovih različno. 
Nastop slane pozno spomladi in jeseni onemogoči go jen je za po-
zebo občut l j ivejš ih kul tur . K r a j š a vegetaci jska doba v višjih pre-
delih p repreču je dva letna pridelka. 
Že v p redn j ih poglavj ih sem omenil, da so določene ku l tu re 
navezane na določen tip prst i : krompir in rž goje na debelejši , 
l až j i peščeni prsti, pšenico in ječmen na težji , t an j š i prsti, peso 
in zel je na slabši i lovnati prsti, dočim dete l ja in oves uspevata 
povsod. Važno vlogo pr i ko loba r ju ig ra jo tudi socialno-posestne 
razmere. Manjši kmet goji zaradi manjše orne površine le tiste 
kul ture , ki so na jvažne j še za prehrano. Večji kmet, k i razpolaga 
z večjimi kompleksi orne zemlje, poseje vsako leto n e k a j n j iv 
z detel jo, s čimer izbol j šu je kakovost prsti. Mali kmet in k a j ž a r 
storita to redke je ; zato j e n j ihova letina na zemlji , k i je že tako 
slabše gnojena, nedvomno slabša. Večjih kmetov, k i bi razpolagali 
z večjimi površinami orne zemlje, j e malo, zato j e o doslednem 
ko loba r ju v teh predel ih težko govoriti. 
Plodored je približno takšen: 
1. leto: ozimna in spomladanska setev ječmena, drugi letni pri-
delek ko ren j e kot podsevek. Ponekod še isto leto se je jo rdečo 
detel jo. 
2. leto: pokose rdečo detel jo v maju , nato vse je jo na del zem-
ljišča proso, k i ga septembra požanje jo , na drugi del pa peso ali 
zelje. 
3. leto: na n j i vah z lažjo peščeno zemljo se je jo krompir ali rž. 
če j e prst težja ali t an j ša pa pšenico, za rž jo in pšenico a jdo 
ali repo. 
4. leto: vseje jo oves in kot podsevek detel jo. 
5. leto: kose detel jo. 
V višjem gorskem pasu nad 850 m kolobar ne kaže bistvenih 
razlik. A j d a popolnoma odpade, v ovsu kot podsevek posejana 
de te l ja zraste šele nas lednjo pomlad. Delež k rompi r j a in rži j e 
manjš i . Namesto n jega se je jo pogosteje in v večji mer i oves in 
ječmen. 
Živinoreja 
Pri rodna osnova za živinorejo so t ravniki ter višinski in 
nižinski pašniki, ki zavzemajo četrtino celotne površine (26 %). 
Poleg tega j e za p rež iv l j an je živine pomembna tudi orna zemlja, 
k j e r p r ide lu je jo dobršen del krmilnih rastlin, s a j zavzemata de-
te l ja in pesa 30 %l orne zemlje, oves pa 20%, z žiti posejane 
površine. Razen tega spada h krmilnim rast l inam še ves drugi 
letni pr idelek izvzemši a jdo. 
Razporeditev t ravnikov in pašnikov ni enakomerna. Dolinske 
vasi pašnikov, razen neznatnih površin, sploh nimajo. Hribovskim 
nasel jem zahodno od T u h i n j a p r ipada jo le nižinski pašniki. Kmet je 
iz okolice Zg. Tuh in ja ter iz predelov onstran Koz jaka nad Špi-
taličem pa imajo gorske pašnike na južnem pobočju Menine (Ravne, 
Sela, Cirkovše, Golice, Cešnjice, Okrog in Kozj i hrbet) . Planine 
omenjenih vasi tečejo v ozkem pasu od zgornje me je vaške kul-
turne zemlje p rav do vrha Menine (27, str. 74). 
Planinske pašnike, k i so bili n e k d a j last celotnih vasi, so 
leta 1898 razkosali na večje ali man j še parcele v velikosti od 30 
do 200 oralov. Te so razdelili po velikosti obratov med velike in 
s redn je kmete; b a j t a r j i in mali k m e t j e te delitve niso bili deležni. 
Od skupnega števila gospodarstev j e dobilo po eno večjo ali manjšo 
parcelo 82 % obratov. Le ena vas, Nova reber, t e d a j ni razdelila 
svoje planine. Na novo so v zadn jem desetlet ju pred vojno uredil i 
na vrhu Menine novo planino Bibo (27, str. 77). Pred vojno j e bila 
pod upravo banske uprave, danes pa na n j e j pasejo živino državnih 
posestev Crnelo in Bokale. 
Po produkci j sk i sposobnosti j e pašniški svet zelo različen od 
k r a j a do k r a j a . Z vodo preskrb l jene , s sočno travo porasle pašnike 
popasejo z ja lovo živino, nekatere predele pa enkra t na leto pokose 
in spravi jo seno v dolino. Slabši, z borno travo in grmičevjem po-
rasli pašniki, k j e r se j e n e k d a j paslo po več tisoč ovac, o s t a j a jo 
leto za letom povsem neizkoriščeni. 
Pašnikov niso razdelili iz t ežn je po individualnem ter intenziv-
nejšem izkoriščanju v živinorejske namene, temveč zaradi lesa, k i 
so ga v tistem času z lahkoto prodaja l i . Zato se kmet za pašnike, 
ki so se postopoma zaraščali, ni zmenil. V zadnj ih deset let j ih pri-
de lu je kmet na n j ivah več žita na račun krmilnih rastlin. Krmo 
za zimo pridobi po senožetih, na višinskih pašnikih, k i j ih pokosi 
enkra t na leto. Število živine, k i se pase poleti po pašnikih, pa j e 
od leta do leta manjše. 
Iz raba pašnikov po posameznih obdob j ih nudi pr ibl ižno tole 
podobo: 
p r ed 1898 1930—31 1940 1950 
T u h i n j s k a p lanina 700 o, gx 240 g 120 g, 70 o 54 g, 50 o 
Č e š e n j ska p lanina 200 g, 500 o — 100 g 36 g, 20 o 
C i rkovška p lanina 40—60 g 15 g, 2 k 
Gol iška p lan ina . 60 g, k x 16 g, 20 o 
O k r o g 80 g, 70 o 
Sela 20 g, ox 
Ravne preje mnogo o 25 g 
Limovska p lanina 100 g 40 g, 60 o, 5 k 
Biba 13 g 115 g 91 g, 70 o, 2 k 
o = ovce, g = goveda, k = konji, x = neznano število. (Podatki za ob-
dobje do 1940, 27; str. 74—77, za leto 1950, 28.) 
Po nač inu p r e ž i v l j a n j a živine čez leto ločimo t r i t ipe. V dolini, 
k j e r n i m a j o pašnikov, k r m i j o živino skozi vse leto v hlevih ter 
pase jo le k r a t k o dobo jeseni na pokošenih t ravn ik ih . K m e t j e iz 
nase l i j zahodnega dela h r ibov ja , k i n i m a j o gorskih pašnikov, pase jo 
živino skozi vse leto na pašn ik ih sredi gozda ali na k a k e m osojnem 
pobočju . Tak prostor , k i ga i m e n u j e j o pasovnik , ima k m e t obi-
č a j n o o g r a j e n in r azde l j en na več delov, na k a t e r i h pase izmenoma 
od zgodn je pomladi do pozne jeseni ; po z a d n j i k o š n j i tudi tu pase jo 
na t ravn ik ih . Na bo l j šem so nase l j a na vzhodu, k j e r ima večina 
k m e t i j gorske pašn ike na Menini, n e k a j pašniškega sveta pa tudi 
v bližini nase l ja . Spomladi pase jo vso živino na b l i žn j em nižinskem 
pašn iku , polet i okoli 15. m a j a odženo m l a j š o in ja lovo živino te r 
ovce na planine, molzno živino pa pase jo n a j p r e j na b l i žn j ih paš-
nikih , od koder j o vsak dan vod i jo domov. Jeseni okoli 10. sep tembra 
pr iženo živino v dolino, n a k a r j o pase jo skupno z ostalo na nižin-
skih pašn ik ih in t ravn ik ih . 
Število živine še ni doseglo p redvo jnega s t a n j a (29). T u h i n j s k a 
dol ina j e bi la med vo jno središče narodnoosvobodi lnega pokre ta v 
kamni škem o k r a j u . Ker j e civilno preb iva ls tvo oskrbovalo pa r -
t izane s hrano, in sicer n a j v e č z mesom, j e skušal to okupa to r 
p repreč i t i s pož igan jem vasi in r o p a n j e m živine. V k l j u b vsem ne-
p r i l i kam nudi danes s t a n j e živine razmeroma ugodno podobo. 
N a j v e č j i dohodek donaša govedore ja . Število gove je živine 
znaša na 1000 prebiva lcev 494. Č e p r a v j e všteta tudi m l a j š a živina 
(teleta), j e s t an j e še k a r ugodno. N a j v e č j e p incgavske pasme veli-
kega t ipa. P r i k r avah , k i so p r e c e j dobre mlekar ice , se pokaže le 
15—20 % jalovosti . P resežkov mleka ne p r e d e l a j o doma v mlečne 
izdelke, temveč j i h vsako j u t r o odvaža jo s tovornim avtomobilom 
v Kamnik . 
Večina gospodarstev s poses t jo do 5 ha redi po eno kravo, k i 
d a j e mleko in služi kot vprežna živina p r i obdelavi zemlje . Tud i 
precejšen del nekmetovalcev, ki ima le malo lastne zemlje, redi po 
eno kravo. V KLO Nevl je ima od 84 nekmetovalcev 64 po eno kravo, 
v Šmartnem od 17 ka r 13, v ostalih skupinah po velikosti gospo-
darstev od 5 do 8 ha po 2, od 8 do 10 po 3, od 10 do 15 po 4, večji 
gospodarj i z nad 15 ha zemlje pa rede povprečno 5—7 glav goveje 
živine. 
Drugo mesto po številu zavzema prašičereja . S tan je 288 pra-
šičev na 1000 prebivalcev j e za ta predel razmeroma ugodno, k a j t i 
popis živine j e bil izvršen sredi j a n u a r j a , v času, ko l j u d j e večino 
pitancev že pokol je jo . Praš ičere ja služi le domači p reskrb i in ne 
donaša pomembnejših dohodkov. 
Nekmet j e in kme t j e s posest jo do 5 ha rede sko ra j vedno po 
enega, od 8 do 10 ha po dva, od 10 do 15 ha po tri, z nad 15 ha 
zemlje redi v sa j polovica kmet i j sk ih obratov po eno plemensko 
svinjo (23). 
Na Menini, k j e r so pasli še ob koncu XIX. s tolet ja po več tisoč 
ovac, so danes sko ra j že povsem izginile. Na večj ih gospodarstvih, 
k j e r so n e k d a j redili po sto ovac, j ih imajo danes le deset. Po popisu 
1950. leta pr ide na 1000 prebivalcev le 273 ovac. Vzrok za nazado-
v a n j e p r ip i su je jo konkurenci uvožene prekooceanske volne ter raz-
voju tekstilne industr i je . P rece j j e vplivala na to tudi razdelitev 
planin in k o n j u k t u r a za p roda jo lesa, k i j e nastopila že zadn ja leta 
XIX. stoletja. 
S p ropadan jem ovč je re je občuti kmet tudi p o m a n j k a n j e drago-
cenega gnoja, s ka ter im so n a j r a j e gnoji l i n j ive za krompir . Za-
radi p o m a n j k a n j a ovčjega gnoja krompir v zadnj ih deset let j ih 
slabše rodi. 
Število k o n j j e bilo v Tuhin j sk i dolini še v prvih letih po prvi 
svetovni vojni znatno večje. Z n j imi so prevažali gradbeni les in 
drva za k u r j a v o v Kamnik, pred prvo svetovno vojno pa bukovino 
za k u r j a v o tudi v L jub l jano . V novejšem času j e ta način preva-
žan ja docela izpodrinil kamion. Na 1000 prebivalcev pr ide 87 kon j , 
ki j ih imajo večinoma na kmet i j sk ih obratih z več kot 10 ha zemlje. 
Danes p revaža jo z n j imi les s hribov do ceste. P r i obdelavi zemlje 
upo rab l j a j o k o n j e le na revnejš ih n j ivah , k a j t i na s t rmejših o r j e j o 
z voli, k i so za to pr imernejš i . Manjše k m e t j e in b a j t a r j i , k i 
n imajo volov, opravi jo to s kravo. V nekater ih vaseh na osrednjem 
hr ibov ju ne na jdeš niti enega kon ja . 
Od malih živali so zastopani kunci in perutnina, v osrednjem 
pasu se u k v a r j a j o ponekod tudi s čebelarstvom. O kak i načrtni r e j i 
malih živali ne moremo govoriti. 
Povprečno število perutnine na gospodarstvo j e znatno več je 
v nasel j ih nižjega in osrednjega pasu. Više, k j e r so nasel ja na m a n j 
obširnih krčevinah in hiše v bližini sklenjenega gozda, j e število 
perutnine tudi pr i večjih kmetih neznatno. Gozd j e pač zelo bogat 
divjačine, zlasti lisic, ki k r ade jo perutnino. Zato vzdržu je jo k m e t j e 
samo po dve ali tr i kokoši v manjšem ogra jenem prostoru, na po l ju 
pa propada pr i žetvi odpadlo z r n j e in drugo, ka r bi lahko služilo 
perutnini za prehrano. Na splošno služi perutnina le domači preskrbi 
z j a j c i ; v gospodarsko pridobitnem pogledu nima večjega pomena. 
Sadjarstvo 
Sadjars tvo pomeni za celotno gospodarstvo m a n j pomembno 
stransko panogo. Po vseh nasel j ih do 950 m na jdeš okoli hiš močno 
zanemarjeno, s preprostim vejevjem in lišaji poraščeno sadno drevje. 
Človek samo pobira sadove, k i spričo sk ra jno slabe nege in velike 
starosti dreves ne morejo bit i obilni. Večinoma gre le za slabše vrste 
sadja , na jveč za jabolka, hruške in slive, v nekoliko manjš i meri 
tudi za češnje in orehe. V spodnjem in s redn jem pasu p rev l adu je jo 
jabolka nad hruškami in slivami, od 700 m navzgor pa naraste delež 
hrušk in sliv na račun jabolk. Od 800 m navzgor polagoma povsem 
prev lada jo hruške in slive, pr i 960 m — se na sredi t ravnika mešajo 
oreh, h ruška in smreka. Oreh raste v manjš i meri v vseh predelih, 
češnja pa le na sk ra jnem vzhodu severno od Motnika. Jabolka in 
hruške, k i so slabših m a n j odpornih vrst, povečini suše ter prede-
l u j e j o v mošt in žganje. Pr i vseh vrstah sad ja rodi le okoli polovica 
dreves. Ker rode navadno le vsako drugo leto, pade rodnost na 
četrtino. V gospodarskem letu 1949 j e rodilo od sliv 15 %, od orehov 
35 %, od jabolk, h rušk in češenj pa okoli 25 % dreves. Na ma jhno 
zainteresiranost in slabo gospodar jen je v t e j panogi nas opozori 
tudi povprečni donos na posamezno drevo. V gospodarskem letu 
1949 j e bil na jveč j i pr i h ruškah in češnjah s povprečkom okrog 
10 kg na drevo. P r i drugih vrstah sad ja j e bil še slabši: p r i j ab lanah 
8,5 kg, pr i orehih 7,5 kg in pr i slivah 3,5 kg. P r i m e r j a v a med po-
sameznimi KLO ne kaže pomembnejših razlik. V Nevl jah znaša 
povprečni donos na drevo pr i jabolkih 12,5, pr i h ruškah 18,4 kg. 
V manjš i meri presega donos povprečje pr i KLO Sredn ja vas (30). 
Vsekakor bi bila nepravi lna trditev, da so slabi donosi povsod 
posledica neugodnih pr i rodnih pogojev. Posamezni gospodarj i v 
spodnjem in s rednjem pasu do višine 700 m so se začeli u k v a r j a t i 
z intenzivnejšim sadjars tvom že v dobi med prvo in drugo svetovno 
vojno. V bližini nasel i j : Poreber, Sela, Hruševka, Loke in Zg. Motnik 
opaziš povsod na pr isojnih pobočjih z mladim d rev jem posajene 
sadne vrtove sortiranega sadja , jabolk, k rušk in sliv. V Lokah in 
S redn j i vasi imata dva kmeta celo drevesnici sadnih dreves, k i j ih 
p roda ja t a okoliškim kmetom. Intenzivno sadjars tvo v teh k r a j i h 
ne pomeni tveganja . Na h r ibov ju v višini med 500 in 700 m so 
pole t ja topla, zgodnje pozebe pa m a n j pogoste. Domačini, ki se 
u k v a r j a j o že več let intenzivno s sadjarstvom, pravi jo , da j im 
spomladanska slana še n ikdar ni uničila sad ja in da j e letina vsako 
leto d o k a j dobra. 
Tehnika kmetijske proizvodnje 
Tudi način proizvodnje — proizvodna tehnika — ni povsod 
enak. Ta j e odvisen od prirodnega okol ja (reliefa) in družbenih 
razmer (socialno-posestnih). Ravni predeli omogočajo drugačen 
način obdelave zemlje kot s t rmejši hribovit i predeli. Revnejš i 
k m e t j e si zaradi ma jhnega dohodka ne more jo nabavi t i s trojev. 
Razen tega bi tudi v dolini s t roj i za obdelavo manjš ih parcel ne 
bili pr imerni in rentabilni . 
O r j e j o v pretežni meri s plugom. Na bo l j strmih pobočjih 
gornjega apniškega predela, k j e r na n j iv i štrle iz pli tve prsti gole 
skale, j e za o ran j e potrebnih pet l judi . Prvi vodi živino, drugi j e 
pr i »drevesu«, t r e t j i p r i kolcih uravnava smer oran ja , dva pa 
kop l j e ta z motiko okoli skal in na k r a j eh , k j e r zaradi prevel ike 
nagnjenost i s plugom ne more jo orati. Na s t rmejš ih pobočjih osred-
n j ega hr ibovja o r j e j o t r i j e ali š t i r je , v ravnini pa dva, ponekod tudi 
en sam človek. 
Se je jo povsod na roke, ž a n j e j o s srpi. S t r a k t o r j i o r j e jo , s s t roj i 
pa ž a n j e j o in kose le man j še komplekse zadružne zemlje na 
Vrhpol ju . Na n j ivah po strmih pobočjih, k j e r zemlja pr i o r a n j u 
polzi, mora jo na zgornj i del n j ive znositi zemljo v koših nazaj . V 
koših donašajo od doma seme in gnoj, n a z a j pa pridelek. "V Zube-
jevem znosijo na 20 a veliki in za okoli 20—25 0 nagnjen i n j iv i 
vsako drugo leto približno 20 m3 zemlje. V Zg. Hr ibu znosijo na 15 a 
veliki in okoli 25 0 nagn jen i n j iv i vsako drugo leto okoli 180 košev 
prst i in gno ja : 100 za oves ali 150 za krompir . 
Revnejš i k m e t j e posestnih skupin do 10 ha mla t i jo v hribih in 
ravnini večinoma vse s cepci, večj i pa imajo mlatilnice, ki so 
posebnega tipa in zelo stare, še iz začetka XX. stolet ja . Razen zob, 
k i ločijo zrno od klas ja , so v celoti lesene. Izdelovali in popravl ja l i 
so j ih domači obrtniki iz Špitaliča. Mlatilnice so na živinski in 
vodni pogon. Pr i drugi vrsti d a j e osnovno energi jo mlinsko kolo, 
postavl jeno v mlinu poleg običajnega mlinskega kolesa, k i j e 
t ransmisi jsko zvezano z mlatilnico. V Snoviku, k j e r j e med podom, 
na ka te rem stoji mlatilnica, in mlinom ob potoku višinska razl ika 
okoli 12 m, op rav l j a jo prenos jek lena greda in zobata kolesa. V 
Hrušovki , k j e r j e pod 50—60 m nad potokom, op rav l j a jo prenos z 
jek leno v rv jo in zobatimi kolesi. 
V sklop kmet i j sk ih obratov spadajo tudi mlini na en kamen, 
k i stoje ob potokih. V n j i h me l j e jo svoje žito le gospodarj i lastniki 
ter n j ihovi b l ižnj i sosedje. V zgornjem apniškem pasu, k j e r tečejo 
potoki zaradi propustnosti kamenin le v času dežja, si j e kmet 
Kuhar , po domače Podbevšek iz Bele peči, zgradil betoniran vodni 
zbiralnik, k i se ob dež ju napolni. Ko melje , spusti po 20.—30 m 
dolgem in strmem kor i tu vodo na mlinsko kolo. Na podobne zbiral-
nike, le da so zgra jen i iz t a m k a j š n j i h nepropustnih kamenin, 
naletimo na pobočju Svinje okoli D jekš na Koroškem. 
Sadje suše v s redn jem pasu, k j e r ga j e več, v sušilnicah, drugod 
pa v krušnih pečeh. Sušilnice, k i stoje sredi sadnega vrta, so do 
2,5 m dolge in 2 m visoke, iz opeke ali k a m e n j a zidane hišice. 
No t ran j i del, k i p r i h a j a v dotik z ognjem, ne oblože z apnencem 
ali navadno opeko, temveč upo rab l j a j o zato prot i visoki temperatur i 
odporni domači kamen »brstnik«. Uporab l j a jo ga tudi za oblogo 
no t ran jega dela krušnih peči. Kopl je jo ga v grapah jugovzhodno od 
Sel pr i Kamniku, večj i kompleksi so tudi nad Črnim grabnom 
severozahodno od Češnjic. 
Žita in sena ne suše povsod na isti način. V kozolcih raznih oblik 
suše vse vasi, razen najviše ležečih Sovine peči in Pol jane, k j e r 
suše mešano na ostrveh in kozolcih. Starejš i domačini pravi jo , da 
v teh dveh vaseh še pred 50 leti ni bilo nobenega kozolca. Danes 
si sicer že uve l j av l j a jo , toda prev ladovanje sušenja v ostrveh j e 
še vedno očitno. 
Vloga posameznih kmetijskih gospodarskih panog po pasovih 
(tabela III) 
Jasno je, da vloga posameznih kmet i j sk ih panog zaradi raz-
ličnih pr i rodnih pogojev ni enaka v vseh t reh pasovih. Toda točno 
označiti, kakšna j e v vsakem izmed nj ih , j e brez podrobnih eko-
nomskih analiz težavno. Približno podobo tega nam pokaže pregled 
deležev zemljiških ka tegor i j in živine na enega kmečkega prebivalca. 
V dolini pride na enega aktivnega prebivalca 0,5—0,8 ha orne 
zemlje in 0,4—0,7 ha t ravnikov s pašniki, približno eno govedo ter 
1—2 prašiča in na dva prebivalca en kon j . 
V s redn jem pasu pr ide na enega aktivnega prebivalca 1—1,5 ha 
orne zemlje in 0,5—1 ha t ravnikov in pašnikov, dve govedi, okoli 
1—2 prašiča in na dva akt ivna kmečka prebivalca en kon j . 
V zgornjem pasu od 700 m navzgor naraste delež obdelovalne 
zemlje na enega akt ivnega prebivalca na 1—1,5 ha in delež t rav-
nikov s pašniki na 2—3,5 ha. Tu služi obdelani svet tudi v večj i meri 
pr idelavi živinske krme, s a j vsako leto pose j e jo okoli 30% orne 
zemlje z detel jo, oves pa zavzema okoli 30 % z žiti posejanih 
površin. Delež goveje živine naraste na 2—2,5, poleg tega pr ide jo 
še 1—3 ovce in okoli 0,5 k o n j a na enega akt ivnega kmečkega pre-
bivalca. Vsekakor j e število živine v pr imeri z nižj im predelom 
p rema jhno glede na 3—4 k ra t večje površine t ravnikov s pašniki 
ter na večj i delež s krmilnimi rastlinami posejanih nj iv . Trud z 
obdelovanjem n j i v j e v tem pasu m a n j poplačan kot drugo, sa j 
letina ne donaša niti dvakra tnega semena. 
V dolini, k j e r j e več ravnega sveta, pr imernega za polje, in 
k j e r j e m a n j pašnikov, rahlo p rev l adu je poljedelstvo nad živino-
rejo, čeprav j e tudi le-ta važna. Zato mislim, da ta predel lahko 
označimo za poljedelsko-živinorejski . 
8 Geografski zbornik 113 
T a b e l a I I I . 
Povprečni delež zemljiških kategorij in vrst živine na enega aktivnega prebivalca in na enega prebivalca 
v nekaterih naseljih doline ter srednjega in zgornjega pasu 
Naselja 
po pasovih 
Nj ive 
v ha 
Travniki 
v ha 
Pašniki 
v ha 
Gozd 
v ha 
Govedo 
v ha 
Prašiči 
v ha 
Ovce 
v ha 
Konji 
v ha 
akt. c e l o t . &k t. c e l o t . akt . c e l o t . akt. c e l o t . akt. co lo t . akt. c e l o t akt. ce lo t . akt. ce lo t . 
Nevl je . . . 0 , 8 3 0 , 4 1 0 , 6 8 0 , 3 3 0 , 2 7 0 , 1 3 2 , 7 5 1 , 3 0 1 , 2 0 , 6 2 , 2 1 , 1 0 , 5 0 , 2 
Srednja vas . 0 , 5 3 0 , 3 4 0 , 4 8 0 , 3 1 0 , 2 6 0 , 1 7 1 , 8 2 1 , 1 9 0 , 9 0 , 6 0 , 9 0 , 6 0 , 7 0 , 4 0 , 3 0 , 2 
Šmartno . . 1 , 1 3 0 , 6 4 0 , 6 5 0 , 2 8 0 , 3 7 0 , 1 6 3 , 4 5 1 , 6 3 2 , 2 1 , - 2 , - 0 , 9 0 , 7 0 , 3 0 , 6 0 , 3 
Sela . . . . 1 , 4 7 0 , 8 7 0 , 4 6 0 , 2 5 0 , 4 8 0 , 2 7 2 , 5 2 1 , 3 8 0 , 9 0 , 5 0 , 8 0 , 4 0 , 2 0 , 1 0 , 4 0 , 2 
Sp. in Zg. Hr ib 0 , 4 1 0 , 2 1 0 , 5 2 0,26 0 , 6 0 0 , 3 1 1 , 6 4 0 , 8 5 2 , 1 1 , - 1 , 4 0 , 7 — - - -
Bela peč . . 1 , 3 6 0 , 4 8 2 , 6 2 0,87 0 , 3 0 0 , 9 1 1 0 , 7 3 3 , 5 . 7 2 , 5 0 , 8 1 , 1 0 , 4 2 , 6 0 , 9 0 , 7 0 , 2 
Ravne . . . 1 , 0 4 0 , 7 2 0 , 6 1 0 , 4 3 0 , 4 0 0 , 1 7 6 , 5 0 4 , 5 5 2 , - 1 , 5 1 , 5 1 1 , 5 1 0 , 4 0 , 3 
Zg. Okrog . . 1 , - 0 , 4 9 0 , 6 0 0 , 3 0 1 , 8 0 6 , 9 3 4 , 8 1 2 , 4 5 1 , 4 2 0 , 7 1 , 3 0 , 6 1 , 8 0 , 9 0 , 2 0 , 1 
Sovina peč . 1 , 5 0 0 , 6 0 1 , 7 0 0 , 6 4 0 , 9 0 0 , 3 4 5 , 9 5 2 , 2 8 2 , 6 1 , - 1 , 7 0 , 6 1 , 4 0 , 5 0 , 6 0 , 2 
dolina 
srednji 
pas 
zgornji 
pas 
V pasu med 500 in 750 m igra poljedelstvo sicer še vedno važno 
vlogo, k a r smo videli pr i razporeditvi ku l tu rn ih rastlin, toda v 
veliki meri p rev ladu je že živinoreja. Zato lahko onzačimo ta pas 
kot živinorejsko-poljedelski . 
Zgornj i pas kaže sicer velik delež obdelovalne zemlje na enega 
akt ivnega prebivalca, toda ta zemlja j e malo donosna. Glavni 
dohodek j e ž ivinoreja; zato j e to izrazito živinorejski predel. 
Napačno bi bilo podcenjevat i gozd kot vir dohodkov za pre-
ž iv l jan je , vendar j e težavno točneje določiti njegovo vlogo. Gozd 
j e različne kakovosti, n jegovo vrednost pa mestoma znižuje slaba 
dostopnost posameznih predelov. V času gospodarske krize po letu 
1930 j e cena lesa znatno padla. Kmet, ki j e v času k o n j u n k t u r e v 
lesni trgovini zanemar ja l živinorejo, j e bil v kr izi pr is i l jen za isto 
vsoto denar ja izsekati 3—4 krat več lesa, na kar nas danes opo-
z a r j a j o velike površine z mladim lesom poraslega gozda, ki z d a j 
ne donaša nobenega dohodka. 
Zaključki in pogled o prihodnost 
Stan je kmet i j skega gospodarstva, kakor smo ga videli, ni 
posebno ugodno. Kmet ne izkorišča v pr irodi danih pogojev za 
živinorejo, ampak se t rudi in ub i j a z m a n j donosnim poljedelstvom. 
V dolini zaradi drobne parcelaci je ne more jo uporabl ja t i s t rojev 
in se pr i obdelavi pos lužuje jo primitivnega načina proizvodne 
tehnike. Hektarsk i donos razen v zgornjem pasu ni nizek, če pa 
upoštevamo, da j e obdelava v danih morfološko ugodnih razmerah 
primitivna, vidimo, da j e dohodek posameznika prenizek. Gorski 
pašniki so zanemar jen i ter močno porasli z grmičevjem, k a r zmanj -
šu je sposobnost za pašo, za tore j postopno pada število živine. 
Za izbol jšanje gospodarskih razmer j e n u j n o potrebna pre-
usmeritev gospodarstva na živinorejo. Dolinski del in nekater i 
ravnejš i predeli pr isojnih pobočij bi služili za pridelavo krmilnih 
rastlin, ostali predeli zahodno in južno od Menine do višine 1000 m 
pa za predstopno pašo, k j e r bi se pasla živina od zgodnje pomladi 
do polet ja . Poleti bi pasli živino na pašnikih Menine planine, k j e r 
b i seveda bila potrebna melioraci ja starega ter ustvari tev novega 
pašniškega sveta. Število ovac, k i bi se pasle na m a n j ugodnih, za 
govedo neprimernih pašnikih, bi moglo še preseči s tan je ob koncu 
XIX. stoletja. Nižj i svet pod 1000 m, k j e r bi se t rava med pole t jem 
ponovno obrasla, bi pa služil za pašo do pozne jeseni. Pozimi bi 
preživeli živino v hlevih, k i bi bili v dolini ali na terasi 510—520 m, 
od koder j e lahek dostop do ceste. 
Na Menini in v vmesnem pasu bi bili potrebni veliki hlevi in 
moderne mlekarne. Molžo in predelavo mleka n a j bi opravl ja la 
elektr ika. Stalna vodnatost potokov omogoča postavitev manjš ih 
central, k i bi zalagale vso dolino z elektr iko. Odvoz mleka in 
8* 115 
mlečnih izdelkov ter dovoz in odvoz po t rebnega b laga b i se o p r a v l j a l 
po žičnici, po ka t e r i n a j b i b i la zvezana vsa več ja pašniška središča 
z dolino, k i bi p r e d s t a v l j a l a gospodarsko in up ravno središče 
celotnega območja . 
V s r e d n j e m pasu ne kaže podcen jeva t i v sili in borb i za obstoj 
p r i b o r j e n i h dosedan j ih izkus tev d robn ih p ro izva ja l cev v sad ja r s tvu . 
Nasprotno, po t rebno je , da s tvar p rouče s t r o k o v n j a k i te r i zde la jo 
nač r t za intenzivno moderno sad ja rs tvo . 
Sk ra tka , za i zbo l j š an je ž i v l j e n j s k i h razmer in za rac ionalne jšo 
iz rabo p r i rodn ih dobr in j e n u j n o po t rebna e l ek t r i f ikac i j a , meha-
n izac i ja in kemizac i j a k m e t i j s k e pro izvodnje . Osnova za izvedbo 
tega j e v kolekt iv izaci j i , odprav i d robne p ro i zvodn je in uvedb i 
vel ikopoteznega k m e t i j s k e g a gospodarstva. 
Viri in literatura 
1. R a k o v e c : H geologiji in morfologiji Tuhinjske doline, Hrvatski 
geogr. glasnik, str. 175—185, Zagreb 1939. 
2. Padavinske razmere v obdobju: za Zg. Tuhinj 1925—1940, Spitalic 
1928—1940 (Podatki Meteorološkega zavoda v Ljubljani). 
3. 11 e š i č : Kmetska naselja za vzhodnem Gorenjskem, Geografski 
vestnik, str. 3—94, Ljubljana 1933. 
4. U r a n k a r : Zgodovina trga Motnika, Ljubljana 1940. 
5. Vollstandiges Ortschaften-Verzeichniss der Ergebnisse der Volks-
zahlung vom 31.Dez. 1880, Wien 1882. 
6. Spezial Orts-Repertorium von Krain. Neubearbeitung auf Grund 
der Ergebnisse der Volkszahlung vom 31. Dez. 1890, Wien 1894. 
7. Gemeindelexikon von Krain. Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse 
der Volkszahlung vom 31. Dez. 1900, Wien 1905. 
8. Spezial Ortsrepertorium von Krain. Bearbeitet auf Grund der Er-
gebnisse der Volkszahlung vom 31. Dez. 1910, Wien 1919. 
9. Splošni pregled Dravske banovine, Ljubljana 1939. 
10. Predhodni rezultati popisa stanovništva u FNRJ od 15. marca 1948, 
Beograd 1948. 
11. Število prebivalstva po naseljih (Na osnovi originalnih podatkov 
po družinskih kartotekah nov. 1950). 
12. I v o L a h : Slovenija v luči OUZD v Ljubljani. Tehnika in go-
spodarstvo, 3—4 zv., str. 65—75, Ljubljana 1938. 
13. U r a t n i k : Pogledi na družabno in gospodarsko strukturo Slo-
venije, Ljubljana 1939. 
14. Podatki vojnih žrtev NOV pokreta v obdobju 1941—45. 
15. I l e š i č : Agrarna prenaseljenost Slovenije. Tehnika in gospo-
darstvo, 3—4 zv., str. 60—70, Ljubljana 1940. 
16. I l e š i č : Agrarna prenaseljenost Slovenije. Rokopis. 
17. Socialno-posestne razmere po KLO Tuhinjske doline leta 1950 
(statistični urad OLO Kamnik). 
18. M i k 1 i č : Sezonsko izseljevanje. Tehnika in gospodarstvo, 3—4 zv., 
str. 87—96, Ljubljana 1939. 
19. Nekaj o naših obiralcih. Slovenski hmeljar, št. 8, stran 3 do 4, 
Celje 1939. 
20. Naši obiralci, Slovenski hmeljar, št. 2, str. 5—7, Celje 1940. 
21. Stanovništvo po glavnom zanimanju u Dravskoj banovini po op-
činama 1931 (rokopis). 
22. Poklicna struktura prebivalstva Tuhinjske doline po KLO marca 
1948 (na osnovi originalnih podatkov statističnega urada LRS). 
23. Poklicna struktura prebivalstva februar ja 1950 po KLO Tuhinjske 
doline (na osnovi družinskih kartotek po KLO). 
24. Poklicna struktura prebivalstva Tuhinjske doline po naseljih 
novembra 1950 (na osnovi družinskih kartotek). 
25. Število rojstev in smrtnih primerov med štetji 1948—50 (poverje-
ništvo za zdravstvo OLO Kamnik). 
26. Navodila popisovalcev za popis prebivalcev na dan 15. marca 1948, 
Ljubljana 1948. 
27. C e r č e k : Planine v južnih Kamniških Alpah. Geografski vestnik, 
str. 37—85, Ljubljana 1949. 
28. Število pasene živine na južnem delu Menine v letu 1950 (po po-
datkih poverjeništva za kmetijstvo pri OLO Kamnik). 
29. Rezultati popisa živine 15.1.1950 po KLO. 
30. Stanje sadja — število dreves posameznih vrst sadja — rodnost 
v letu 1949 (oddelek za statistiko pri OLO Kamnik). 
31. M e 1 i k : Slovenija I. zvezek, Ljubljana 1936. 
32. Z w i 11 e r : Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stol. do današnjih 
dni, Ljubljana 1936. 
33. Gospodarska struktura Slovenije, Socialno-ekonomski inštitut, Ljub-
ljana 1939. 
34. H r v o j M a i s t e r — F i l i p U r a t n i k : Socialni problemi slo-
venske vasi, II. zvezek, Ljubljana 1938. 
V l a d i m i r K l e m e n č i č 
GEOGRAPHIE AGRAIRE DE LA VALLEE DE TUHINJ 
Resume 
Lauteur etudie la geographie agraire de la vallee de Tuhinj, situee 
dans la partie septentrionale des montagnes longeant la Save, au pied de 
la Menina planina, entre le bassin de Ljubljana a 1'Ouest et le bassin 
de Celje a l'Est. La vallee est etroite et divisee en deux bassins fluviaux 
par la ligne de partage des eaux qui se trouve dans la vallee meme pres 
de Kozjak: celui de la Nevljica a 1 Ouest et celui de la courte Motnišnica 
a l'Est. Les deux rivieres ne tiennent pas le milieu de la vallee, mais 
coulent plutot sur son bord meridioial, sous les pentes escarpees des mon-
tagnes calcaires et boisees. 
La plupart des habitations sont reparties au fond de la vallee et sur 
les versants exposes au midi qui bordent la vallee au Nord. Du point de vue 
economique et geographique, la vallee est divisee en trois zones: inferieure, 
mediane et superieure. La premiere est representee par les terrains allu-
viaux du fond de la vallee, comble de depots impermeables en trois en-
droits: a l'embouchure de la Nevljica pres de Nevlje, entre Podhruška et 
Loke, et dans la partie elargie de la vallee de la Motnišnica pres de Motnik. 
La zone mediane est representee par les montagnes tertiaires aux niveaux 
bien conserves en forme de croupes allongees do nt les pentes douces offrent 
des terraines propices a la colonisation. Les plus importants sont hauts 
de 530 a 540 m a 1'Est et de 510 a 530 m a l'Ouast; il s'y trouvent les hameaux 
Steblevk, Kostanj, Hruševka, Sela, Ružično; les niveaux de 620 a 640 m 
supportent les hameaux Zubejevo, Poreber, Zgornji Hrib, et ceux de 740 
a 760 m, Prapreče et Ravne sous la Menina planina. La zone superieure est 
representee par des pentes calcaires et escarpees aux niveaux pen con-
serves ou il n'y a, caches dans les forets, que les deux hameaux les plus 
hauts de la vallee de Tuhinj, Sovina peč (910 m) et Poljana (940 m). 
L'auteur analyse en detail les conditions naturelles, sociales et eco-
nomiques qui ont agi sur 1'evolution econoimique dans le passe et sur 1'etat 
economique actuel. En conclusion, il indique les possibilites de 1'evolution 
economique dans le futur . En decrivant le developpement de 1'economie, 
l 'auteur analyse le mouvement de la population dans les dernieres soixante-
dix annees. Pour etudier la branche economique la plus importante, on 
pourrait dire la seule qui importe — l'economie agraire — il suit le cyele 
economique annuel des saisons. II souligne les differencas entre les diverses 
zones qui resultent des microclimats et des conditions pedologiques diffe-
rents. Etant donne qu'il y a une difference d'altitude de 600 m environ 
entre les terrains cultives les plus hauts et les plus bas, les conditions 
naturelles y varient considerablement. La mojsson d'une meme variete 
de cereales (orge hivernal) s'y fait a 32—35 jours de distance. Le lourd sol 
argileux du fond de la vallee offre a l'exploitation des possibilites tout 
autres que les terrains sablonneux plus legers sur les pentes douces ex-
posees au midi des monts tertiaires, ou que la mince couche de lourde terre 
argileuse qui recouvre les calcaires de la zone superieure. 
Comme dans toutes les autres regions des montagnes longeant la Save, 
dans la vallee de Tuhinj aussi predomine le type du petit village au 
plan parcellaire des champs en blocs. Sur les versants de montagnes 
au Nord de Motnik et en quelques autres endroits seulementj on trouve 
des fermes isolees combinees avec deis hameaux dorigine secondaire. Les 
hameaux en bord de route ont change leur physionomie en raison du role 
considerable de cette route qui, veris la fin du moyen age, representait 
la ligne de communication la plus importante entre les bassins de Ljubljana 
et de Celje. De cette epoque datent les villages aux maisons largement 
espacees, dites «maisons de charretiers». Les villages Šmartno et Tuhinj, 
etant siege de paroisse deja avant l'epoque de Joseph II, se sont le plus 
developpes. On y trouve, groupes autour de l'eglise, le presbytere, Ja 
maison du sacristain, 1'ecole, l 'auberge et la boutique. 
Sur la colonisation pre-slave toute donnee nous fait defaut. Les topo-
nymes et les types des systemes parcellaires semblent prouver que la vallee 
fut colonisee successivement depuis 1'arrivee des Slaves jusqu'a nos jours. 
Les niveaux au Nord de la vallee, exposes au midi, furent colonises les 
premiers, puis vint le tour du fond marecageux de la vallee, et en dernier 
lieu celui des versants au Sud de la vallee a exposition de Nord dont les 
terrains etaient le moinis favorables a l 'agriculture et a 1'habitation. 
Nous manquons de donnees sur le mouvement de la population jusqu'au 
milieu du XIX® siecle. Une comparaison du nombre des habitants entre les 
recensements de 1880 a 1890 et de 1900 montre un courant demigration, 
imputable a la crise economique agraire qui a depeuple aussi d'autres 
regions rurales de la Slovenie. Les recensements de 1910 et de 1931 in-
diquent cependant un etat stagnant ou un accroissement de la population, 
consequence de la prosperite du commerce de bois. Les journaliers, les 
petits et les moyens proprietaires ne trouvaient pas assez de travail sur 
leurs terres pour s'en occuper toute l'annee. Les petites proprietes de 
10 hectares n'ont en *uoyenne que 1 hectare de terre labourable, les pro-
prietaires plus riches n'en possedent guere au-dessus de 3 hectares. 
Les revenus de la ferme ne suffisant pas aux besoins de la famille, les 
paysans cherchaient un supplement en s'eimbauchant ailleurs pour des 
travaux d'agriculture saisonniers. Dans ces regions montagneuses, l 'herbe 
et le ble murissent quelques semaines plus tard que dans la plaine Ainsi 
les hommes pouvaient s'absenter en juin pour aller faucher l 'herbe dans 
les environs de Skaručna et de Vodice, tandis que les femmes allaient vers 
la fin de juin couper le ble dans les environs de Ljubljana. Ces travaux 
termines, ils pouvaient revenir pour leurs propres recoltes, et en aout ils 
partaient de nouveau pour la vallee de la Savinja ou ils s'embauchaient 
pour la cueillette du houblon. 
Comme il n'y eut pas de recensement entre 1931 et 1941, il nous manque 
des donnees sur le mouvement de la population au cours de cette periode 
qui represente une epoque tres difficile du point de vue economique. 
L'introduction des machines agricoles rendit inutile la main-d'oeuvre sai-
sonniere, 1'evolution industrielle de la Slovenie fut arretee fante des capi-
taux, 1'emigration vers d'autres pays fut difficile du fait de la crise 
economique du monde capitaliste et, plus tard, du fait de la guerre immi-
nente, le bois natteignait que des prix derisoires. La population augmentait, 
tandis que les sources de revenus diminuaient. 
Pendant la deuxieme guerre mondiale, la vallee de Tuhinj fut un des 
centres du mouvement pour la liberation nationale. De ce fait, elle eut 
a subir ravages et pillages continuels, ses villages furent incendies et maints 
de ses habitants fusilles par 1'occupant. En consequence, le nombre de la 
population dans que!ques villages a demesurement diminue. 
La liberation nationale et sociale apres la guerre signifie le debut 
d'une periode nouvelle dans le mouvement de la population. La main-
doeuvre chomante ou insuffisammeiit occupee a trouve du travail dans 
les entreprises industrielles nouvelles ou agrandies. L'influence economique 
de la ville de Kamnik refletee dans les deplacements quotidiens de la 
main-d'oeuvre habitant les commuries voisines et qui, en 1910, se faisait 
sentir jusqu'aux villages Nevlje et Vrhpolje seulement, et en 1931 jusqu'aux 
hameaux disperses sur les hauteurs de la partie occidentale de la vallee 
et jusqu'au village Log au bord de la route, s'est etendue apres la guerre 
sur la vallee entiere. Quant au mouvement de la population, les conse-
quences du nouveau systeme economique agissent en deux sens- Les 
ouvriers industriels de fraiche date ont emigre des villages montagnards 
ou le nombre des habitants a diminue. La plupart des ouvriers habitant 
les villages en bord de route cependant y sont restes et gagnent leur lieu 
de travail chaque jour a bicyclette ou en car. En fevrier 1950, 657 personnes 
ou 33 % de la population apte au travail se deplagaient ainsi quotidienne-
ment. Le nombre des ouvriers habitant a l'Est de Kavran qui, avant la 
guerre, ne furent pas une centaine, a monte a 384. Quant a la structure 
professionnelle, le contingent de la population non-agraire a considerable-
ment augmente et depasse deja 50 % dans tous les villages en bord de route. 
Dans 1'economie, le role preponderant est joue par 1'agriculture dont 
les branches ont souvent change de priorite. Quelques indices nous font 
presumer que, au dernier quart du XIX« siecle, ce fut 1'elevage qui pre-
dominait. La vallee de Tuhinj offre en effet des conditions extremement 
favorables a cette branche de l'economie, les pres, les paturages et les 
alpages constituant 26 % du total de ses terres. Leis alpages de la Menina 
planina dependent des villages de la partie centrale et inferieure de la 
vallee. Aux dernieres annees du XIX® siecle, plusieiurs milliers de moutons 
et quelques pieces de gros betail paissaient encore sur ces alpages. Depuis 
cette epoque et jusqu'a 1'annee 1930 (au temps de la prosperiete du com-
merce de bois), le paysan s'occupait surtout de la vente du bois, 1'elevage 
et la culture des champs ne venaient qu'en second lieu- En 1898, les pay-
sans se repartirent les paturages et les forets communs de la Menina 
planina pour les exploiter individuellement; ils negligeaient cependant 
le reboisement et ressartage. Pendant la periode 1931—1941, au temps ou 
le commerce de bois souffrait de la crise economique, les paysans de Tuhinj 
etaient dans une situation tres difficile. L'elevage et l 'agriculture qu'ils 
avaient negliges ne pouvaient pas suffir a leurs besoins. II etait difficile 
de vendre du bois, meme a des prix extremement bas. Pour entretenir 
leurs familles, ils furent obliges d'abattre leurs plus belles forets. Les 
consequences en sont sensibles encore aujourd 'hui ou des larges parties 
des forets de la vallee de Tuhinj, plantees en jeunes arbres, n'apportent 
rien a leoirs proprietaires. La situation economique difficile obligeait le 
paysan a cultiver aussi les terres peu productives. Quelques paysans de 
la zone mediane se sont consacres alors a 1'arboriculture fruitiere qui 
y jouit des conditions tres favorables, surtout sur les pentes ensoleilleeis 
des montagnes tertiaires ou il n'y a pas de danger de galee printaniere. 
Apres la guerre, la situation sociale et economique n'a pas beaucoup 
change, bien qu'une partie considerable de la population ait trouve du 
travail dans Findustrie. Les petites proprietes morcelees et la technique 
agricole primitive sur les terrains en pente raide exigent beaucoup de 
travail, tandis que le rendement reste relativement pauvre (Poljane, Sovina 
peč: rendement du ble — 7—8 quintaux par hectare). Sur les versants 
superieurs des montagnes tertiaires, il faut une equipe de 4 a 5 personnes 
pour le labourage. Chez la plupart des paysans, on continue a couper 
le ble avec des faucilles et a le battre avec des fleaux. Les alpages qui 
pourraient nourrir pendant la belle saison un nombre considerable de 
betail, sont peu ou point exploites; le nombre du betail sur les paturages 
baisse successivement depuis la fin du XIXe siecle. 
Une amelioration de cette situation ne peut etre aipportee dans le futur 
que par une transformation fondamentale de 1'economie rurale qui doit 
mettre l'elevage au premier plan. Les champs dans la vallee et sur les 
terrains en pente douce des niveaux dans les montagnes tertiaires pour-
raient donner beaucoup de fourrage. Les autres terrains jusqu'a 1'altitude 
de 1000 m pourraient servir de paturages pour le betail au debut du prin-
temps et vers la fin de l'automne. En ete, le betail serait transhume, les 
alpages cependant ont besoin d'une amelioration serieuse. 
Aux alpages et dans la zone intermediaire, on devrait construire des 
etables et des laiteries modernes. La traite et la production de beurre et 
de fromage devrait se faire a 1'aide de 1'electricite. Le debit d'eau regulier 
des ruisseaux permet la construction de petites hydrocentrales qui pour-
raient pourvoir toute la vallee d'energie electrique. Le transport du lait 
et des laitages ainsi que des provisions necessaires aux alpages pourrait 
s'effectuer par voie des funiculaires reliant la vallee a la montagne. 
Dans la zone mediane, il ne faut pas sousestimer les experiences des 
petits arboriculteurs fruitiers, acquises dans la lutte pour l'existence. II est 
au contraire necessaire que des experts s'y interessent afin d'elaborer des 
plans pour une arboriculture fruitiere productive. 
L'amelioration de la situation economique pourrait etre realisee par 
la suppression de la petite production et par 1'introduction d'un systeme 
economique de grande envergure, premiere condition de la bonification 
chimique du sol, de la mecanisation et de 1'electrification de la production 
agricole. 
Zg Stranje 
:GOZD. 'odice G O D I C ^ //////m/WWMfP solni kl/fmfpm^ 
m^imfm^ l a brez'oV\t Ml /fcn?P,e /;n">"n/fttn fmV1' U/. ' um htulur, LUi z e ' U K, B n e z n i k fMmmS£> c lllnt^lliiUinilmfm/1''/! j nu NNImlTlttfflinnTHUri mtfffl&mTtN&fmsm 
o b e i n o 7 / fflm R a ^ n ^ ^ ^ f f l 'Pori? b e r/7 LJ^M Ll-ihn / /£/^A0,s?edek'/TO/ // jjjJmiMm 
tmWMfWkWovim/Km 
^ no j ji 'JujfhKnfJilTk 
" OSR.VflS H/ 
o //VI 4/ i / / l, T f i & i i m 
žogica ® 
f rPn>h ^^tt^V. (T/pS 
'Vologa Kržišč 
428 
Pod jelše Debelčey/MlinjW/ TucnaT/B.risce 
farehovec 
• Zduša* \Jeseničnik Slopnik/ 
//L' 'ros ivniki Rožič no' 
Kavran * Jakovdo 
K A M N I K Bistrica' »KROG, 'ZG.TUHIN MiJilil'.!' ŠpMotmk' Nova-Rebeiv tESNJICE' [580 KoTi? •^Pred Mostom 
Novi TrV/1777 / J PečnikS 
Brezovica 
Golice' Glisnik 
- J%/J//,ŠP ITFLL IC 
L A Z E , CirKšr^rh/ 
V/' Ithft&bl/ Jastrebovlje: /VrhačlJfori? 
Za jasovnik. Dolina .Strmec// !'•/,» i. V! h ,Petrzivec 
'Strmel 
Tievnik' ;Mala Rave cmanov ovec, Rakitoveč. ebenice, isajnovica) 
7, // 'L'ipovsek LASNA, 
.Reber/ 
Karta višinskih pasov Tuhinjs; doline 
1. spodnji pas do 500 m — 2. srednji pas do 750 m — 3. zgornji pas kulturnih zeljišč nad 750 m — 4. pas gozda in višinskih pašnikov 
* ' " Karta II. ~ 
Sovina;Pe' 
:Bela Pec •Tučna' 
-ff^Bstudenei Rlt̂ 4 
Markovo^A^ 
/r/z^^ZSela 
rise 
•Trobelno; Poreberv 
Uševk' 
'raprece^, 
Podbreg^ 
Rožično 'rhpolje G radi š če%§žž 
I 
•Snovi 
SrVasvHrusevka 
• Kostanj 'odhrusko: esnjic 
IV.HriB- iČrni Vrh Potoi? 
:Motnik' Šmartno: 
Leseno 
ajasovnik' 
Rast prebivalstva po naseljih Tuhinjske doline ied popisi 1880—1950 
i. obcestni predel — 2. hribovski predel — 3. podgorski predel — 4. spremembe števila pnivalstva med popisi 1880, 1890, 1900, 1910, 1931, 1948, 1950