Metlika, 15, november 1972 Leto VIII Štev. 6
GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Komunisti smo dolžni ukrepati
Ob pismu tovariša Tita ne moremo mimo dogodkov v svojem okolju
Tudi naša osnovna organizacija Zveze komunistov je na zadnjem sestanku 25. oktobra razpravljala o pismu predsednika ZKJ in izvršnega biroja. Komunisti navdušeno pozdravljamo pismo in sklepe izvršnega biroja, v plodni razpravi pa smo to tudi izrazili. V skladu s tem je bil sprejet akcijski program za delo v naši organizaciji.
V današnji številki nameravamo seznaniti kolektiv s sprejetimi sklepi in izrečenimi mislimi na sestanku, medtem ko bomo program dela in akcijski načrt objavili prihodnjič. Sekretariat ga mora še dopolniti v skladu s predlogi in z razpravo na sestanku.
Enotna je bila ugotovitev, da je stališča in sklepe Titovega pisma treba konkretno obravnavati glede na naše pogoje. Nujna je predvsem tesnejša povezava mladinske organizacije in sindikata v podjetju z osnovno organizacijo ZK, delavnost vseh pa moramo povečati. Menimo pa. da morata tako mladina kot sindikat sprejeti svoja akcijska programa- prilagojena sedanjemu položaju podjetja. Na zborih delovnih ljudi naj vse družbenopolitične organizacije v podjetju razložijo svoje programe ter podrobno seznanijo člane kolektiva z rezultati poslovanja, z uresničevanjem ustavni dopolnil, obenem pa naj ocenijo delovanje bivšega direktorja Petra Vuj-čiča.
Komunisti so sprejeli tudi nasvet Ludvika Goloba, sekretarja medobčinskega sveta ZK, naj bodo sestanki osnovne organizacije poslej odprti za vse člane kolektiva, ker se bo na ta način lahko vključil v razpravo o pomembnih vprašanjih širši krog posameznikov.
Nasploh je potrebno informiranje v kolektivu izboljšati in to predvsem
glede poslovanja, delitev dohodka, višine osebnih dohodkov in drugih prejemkov, trošenja sredstev za reklamo reprezentanco itd. Uredniški odbor tovarniškega glasila bo moral posvetiti večjo skrb idejno politični usmerjenosti lista, ki je ena izmed osnovnih nalog vsakega časopisa.
Na sestanku so bile sprejete in potr jene še nekatere kadrovske spremembe v organih ZK. Tako sta bila razrešena članstva v sekretariatu Branko Brine in Dragica Nenadič. Namesto njiju sta bila izvoljena Milan Dragišič, ki je bil izvoljen tudi za sekretarja in Breda Marentič. V
Poslovni odbor je na svoji redni sejj 29. 10. 1972 razpravljal o gospodarskem položaju podjetja. Ugotovil je, da so v prvih 9 mesecih letos doseženi dobri poslovni uspehi, kjub dokaj težkemu gospodarskemu položaju nasploh. Ustvarjeni dohodek in dobiček nam to potrjujeta in ponovno dokazujeta, da je ključ za dobro ali slabo poslovanje v naših rokah.
Sklenjeni posli za naslednje obdobje so obsežni in od njih pričakujemo tudi v prihodnje dobre rezultate. Od uresničitve teh obvez bo odvisen naš jutrišnji položaj.
Poslovni odbor pa izraža bojazen, da bodo omejene proizvodne zmogljivosti ovirale uresničitev sprejetih nalog. Da bi si zagotovili varno prihodnost in ustvarili rezervo za morebitne slabše čase, je bil sprejet sklep, da bomo delali vse proste sobote. Vodjam enot in tehnični službi je prepuščeno, da odločajo, katera delovna mesta ne štejemo v oz-
občinski konferenci ZK bosta zastopala našo osnovno organizacijo razen že prej izvoljenih še Jožica Ci-gič in Mirko Jelenič. Izvoljena sta bla zatem, ko je osnovna organizacija ZK razrešila dosedanja člana konference Dragico Nenadič in Petra Vujčiča.
Komunisti iz BETI so potrdili še akcijski program ter pooblastili sekretariat, da ga dopolni in uskladi z razpravo. Sklenjeno je bilo, da morajo vsi komunisti akcijski program dosledno uresničevati na vseh področjih svojega delovanja.
Milan Dragišič
ka grla proizvodnje in zanje ni potrebe, da bi bila zasedena tudi ob prostih sobotah.. Dela prosti dnevi se plačajo kot normalno nadurno delo, torej 50% več.
Delo ob prostih sobotah je po sklepu obvezno.
Jože Došen
Spet v kolektivu
Konec septembra se je vrnil od vojakov Mirko Jelenič, ki je prevzel mesto pravnega referenta. V kolektivu je bil lepo sprejet saj ga poznajo že več let in je zelo priljubljen. Bil je štipendist tovarne BETI, nato pa do odhoda v JLA sekretar podjetja.
Za jutri skrbimo že danes
O Vezilu so rekli:
Pohvala, kritika in predlogi
\-'¥>^¥V^W^.^S^Wv<'W\»'WV^WWwVyWW^rf'^-'»w*V»'»'^/WNrf'WV^\^WV^»V^»NxWV^lWwWWV^W\^W^<'W^W\^'w\>WV	^	>	"’	**—-* • ^/wV> ■ ^
Tudi naše VEZILO je kot vsi tovarniški listi namenjeno predvsem izboljšanju obveščenosti zaposlenih, kajti brez dobrega obveščanja ni samoupravljanja. Če v tej želji uspevamo, so povedali člani našega kolektiva iz večine obratov.
Olga Janžekovič, predsednica sindikata, Črnomelj: »Glasilo je zanimivo, aktualno. Morda bi morali bralce izčrpneje seznanjati z uspehi prodaje, z zaslužkom, s stanjem v tovarni. Opazila sem, da se v VEZILU premalo oglašajo delavci, izrazili naj bi svoje želje, razložili težave, se razpisali o nočnem delu žensk, o visokih normah in podobnem. O našem obratu VEZILO izčrpno in dobro piše. Kdaj bo napisanega kaj o zidanju novih prostorov?«
Rezka Kramarič, strojna šivilja, Črnomelj: »Tovarniško glasilo pove veliko pametnega, skrbi za informiranost in povezavo med obrati. Splača se prebrati vse in ne morda samo naslove, saj mora biti delavka seznanjena s svojim podjetjem, če hoče uspešneje delati. Pisati bi morali o vseh naših obratih enako, mene pa seveda najbolj zanima obrat v Črnomlju. Obveščenost je koristna, saj samo dobro poučen človek ve, kaj so njegove dolžnosti in pravice.«
Marija Klobučar, delavka, Črnomelj: »Glasilo je zelo v redu in brez dvoma koristno. Seznanja me z delom, še posebno pa s šolo. Če ne bi bilo glasila, bi bila veliko slabše obveščena o stanju v podjetju. Morda bi kdo napisal kaj tudi o tem, kje se bodo zaposlile dijakinje, ko bodo končale srednjo tekstilno tehniško šolo. Mladina se v VEZILU premalo oglaša in človek dobi nehote občutek, da nima nobenih načrtov za bodočnost. Tudi modni kotiček za žene in dekleta ne bi bil odveč.«
Slobodanka Videtič, uslužbenka, Metlika: »Vezilo je po obsegu preskromno. Kazalo bi ga razširiti vsaj za dve strani. Pogrešam predvsem prispevke delavcev iz proizvodnje. Pametno bi bilo če bi v glasilu na kratko poročali o sejah, sestankih, seznanili naj bi nas z najvažnejšimi sklepi, saj to vse zaposlene zanima. Ob najrazličnejših praznikih bi lahko objavili kakšno nagradno križanko za razvedrilo. Vezilo mj je všeč in je dober informator.«
Drago Hajko, komisionar v skladišču diolen, Metlika: »Glasilo mi je všeč, seznanja me z uspehi in s težavami podjetja, z najvažnejšimi dogodki v športu, kulturi in šoli. Imam občutek, da je premalo napisanega o poslovanju podjetja. Mo-
goče bi uvedli tudi rubriko, ki bi skrbela za šale, zabavo. Delavcem je dober humor še kako potreben, saj vnaša v enolično življenje prijetne spremembe.«
Marija Vukmanovič, referent medfazne kontrole, Metlika:	»Glasilo
skrbi le za osnovne informacije v podjetju To je vsekakor premalo. Pogrešam strokovne članke, seveda napisane na preprost, poljudnoznanstven način. Krivda je vsekakor pri vseh članih kolektiva, tudi pri meni, saj se premalo zavedamo, da je VEZILO res naše glasilo Pohvaliti je treba sodelovanje poklicnih novinarjev, ki zelo popestrijo vsebino. Morda je list premalo aktualen, kar izhaja iz tega, ker je mesečnik.«
Bojana Petrič, modelarka v razvojno tehničnem oddelku v Ljubljani: »Z glasilom sem se seznanila šele pred kratkim in sem si ogledala le zadnjo številko. Imam občutek, da preveč suhoparno pišete o dogajanjih v tovarni. Pogrešam pestrosti. tudi naših prispevkov. Samj smo krivi, da ni VEZILO bolj razgibano. Tovarna je mlada in za mlade bi bilo treba več pisati.«
Andreja Vodnik, modelarka v razvojno tehničnem oddelku v Ljubljani: »VEZILO redno preberem, saj le tako izvem, kaj se dogaja v Metliki. Tudi me, modelarke, bi lahko kaj prispevale, svetovale dekletom in ženam, kaj je moderno, kaj ne. Nekak modnj kotiček naj bi bil to. Pogrešam pa več prispevkov, pripomb in idej učenk poklicne in srednje tehniške šole. Vezilo naj bi bilo obsežnejše.«
Tončka Selan, vodja vzorčnega oddelka na predstavništvu v Ljubljani:
»Šest let sem že zaposlena tu, a smo bili, če se prav spominjam, v našem glasilu omenjeni le dvakrat. Kot da ne sodimo k vam. Vsem zaposlenim v Beti bi morali predstaviti naš oddelek, naše uspehe in težave. Povedati pa moram, da tovarniško glasilo z veseljem in z zanimanjem preberem od prve do zadnje črke.«
Štefka Kramar, delavka v obratu Mirna peč: »Izhajanje VEZILA je treba le pohvaliti. Najbolj me seveda zanima dogajanje v našem obratu, a tudi druge aktualnosti. Razpi-
sati bi se morali o vseh obratih, o njihovih načrtih, o razširitvah in težavah. Tri listi so premalo in kazalo bi povečati število strani. Vezilo nas premalo seznanja z matičnim podjetjem v Metliki, saj se nemalokrat zgodi, da izvemo nekatere stvari, preden so napisane v VEZILU.«
Slavka Brinjevec, šivilja v obratu Mirna peč: »Zelo rada preberem vse, kar je napisanega v tovarniškem glasilu, kj naj bi izšlo morda dvakrat na mesec Pogrešam prispevkov ljudi iz našega obrata. Zakaj ne pišete več o uspehih našega obrata? O tem, kako nam gre, kaj je dobro kaj ne. Pohvala bi nas spodbudila. Mlade zanima šport. Pišite kaj več o tem!«
Marija Saje, repasirka - poprav-ljalka napak - v obratu Mirna peč:
»Moram priznati, da berem bolj malo, ker nimam časa. Kljub temu pa VEZILO z veseljem prelistam Pametno je, da list izhaja, saj nas seznanja z dogajanji v obratih, največ pa s tovarno v Metliki. Najprej pregledam kroniko, zanimive pa so tudi slike. Obseg glasila je preskromen. Sem starejša, a me zanima šport, moda, popevke.«
TONI GAŠPERIČ
Znanje in sreča
Dijakinje prvega letnika srednje tehniške tekstilne šole so že opravile prve izpite. Vseh štirideset slušatelj ic je uspešno odgovarjalo na vprašanja iz tehničnega risanja in predmeta strojni elementi. Snov so zelo dobro obvladale, kar pove tudi srednja ocena 3,2 Nič slabše ni bilo pri izpitu iz slovenskega jezika.
Na povabilo BETI
Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane bo na povabilo kolektiva BETI gostoval v Metliki 25. novembra ob 19. uri. Vstopnice za kvaliteten koncert bodo na razpolago pri vodstvu sindikalne podružnice.
o#o#o*o»o«o*o«o»o*o#o*c>»
Kako smo gospodarili v tem letu
Bolje kaže kot smo računali, zato lahko z zaupanjem
gledamo naprej
Ko smo na začetku leta postavljali okvire, v katerih naj bi se gibalo gospodarjenje v našem podjetju, smo z veliko zaskrbljenostjo gledali na zastavljeni plan. Vsi kasnejši dogodki so to zaskrbljenost samo še povečali.
Toda ko zdaj analiziramo rezultate, smo lahko zadovoljni. Že polletni obračun je pokazal, da so vsa pričakovanja daleč presežena, nič slabši pa ni devetmesečni obračun dela. V nadaljevanju bomo prikazali nekaj elementov poslovanja; pri tem se bomo posluževali izrazov, ki smo jih že opisali v eni prejšnjih številk.
Celotni dohodek za devetmesečno obdob je znaša 165,028.240 din Ce ga primerjamo s planom za vse leto,
Po delu počitek
Franc Petrovič, borec in rezervni oficir, ki je bil prcvzemalec v skladišču gotovih izdelkov metliškega obrata, je šel septembra v pokoj. Od njega so se v podjetju lepo poslovili, posebno pa njegovi sodelavci. Za slovo so imeli skromno slovesnost v Drašičih
vidimo, da je dosežen z 81 odstotki in je 6 odstotkov nad predvidevanji za devetmesečno obdobje. Od lanskoletnega enakega obdobja je rezultat za 29 odstotkov boljši.
Drugi važnejši pokazatelj so materialni stroški. Glede na celotni dohodek so materialni stroški nekoliko nižji, saj so doseženi samo s 77 odstotki v odnosu na plan. Lahko ugotovimo, da smo skrbno gospodarili, saj smo za materialne stroške porabili za 4 odstotke manj sredstev kot smo dosegli celotnega dohodka. Pravkar povedano je tudi vzrok da je dohodek za 18 odstotkov nad planom za 9 mesecev, dosežen je namreč s 93 odstotki. Ce od dohodka odštejemo še pogodbene in zakonske obveznosti ter osebne dohodke, ostane dobiček. Ta znaša celo 229 odstotka letnega plana, kar pomeni, da smo ustvarili za 145 odstotkov večji dobiček, kot smo računali v devetmesečnem obdobju.
Zelo ugodno je tudi delitveno razmerje med skladi in osebnimi dohodki. To razmerje je 57:43 v korist osebnih dohodkov. Povprečni zaslužki so nekoliko pod predvidevanji, saj so doseženi le z 69 odstotki, torej 6 odstotkov manj kot predvideva
Vlak redno*vozi
Večerni vlak Metlika—Novo mesto je doslej vozil samo vsa-ko prvo soboto v mesecu kot so delali v tovarni BETI, od koder se samo v to smer vozi 140 ljudi. Ker so v tovarni vpeljali zaradi velikih naročil in tesnih dobavnih rokov delo tudi ob vseh prostih sobotah, so uredili tudi z železnico, da bo vlak redno vozil.
plan. V tretjem tromesečju so bili povprečni osebni dohodki v kolektivu 1.424 din Po sklepu delavskega sveta se bodo dohodki spet povečali za 12 odstotkov in bodo s tem do konca leta ostali v predvidenih okvirih.
Iz doslej povedanega lahko rečem, da lahko upravičeno z večjim optimizmom pričakujemo zaključni račun, ki bo gotovo zelo ugoden za podjetje, s tem pa tudi za vsakega izmed nas. Zavedajmo se, da se v uspehu podjetja zrcali delo vsakega posameznega člana.
MAKS KOLEŽNIK
Sodelujte v Vezilu!
Viatorjevl avtobusi tudi zaposlene iz BETI prevažajo na delo in domov. Ta pridobitev Je zlasti za matere velikega pomena	(Foto: Pavle Riznič)
Vsem enako navzgor
Od 1. oktobra dalje se bodo za vse zaposlene v BETI zaslužki povečali za 150 dinarjev
Pri strehi rekord
Vzdrževalna skupina je v rekordnem času popravila streho nad skladiščem pomožnega materiala, ki je že kazala rebra. Istočasno popravljajo streho še nad drugim skladiščem, v kratkem pa bodo začeli preurejati še sanitarne prostore za zaposlene v konfekciji.
Na vrsti so kopalke
Oktobra so v metliškem in črnomaljskem obratu že začeli delati kopalne obleke za prihodnjo poletno sezono. Ker je naročil veliko, so morali zgodaj začeti s proizvodnjo. Več mesecev prej doslej še nismo delali kopalk.
Hitreje bo šlo
Pri malicah je pred blagajno obrata v Metliki vedno gneča, kar pomeni izgubo časa in živcev. Prav zato pripravljajo preureditev v menzi, in sicer tako, da bi namestili še eno blagajno. Tudi to je le začasna rešitev, ker se obetajo večja preuredit-vena dela.
Kadarkoli načnemo razpravo o nagrajevanju, se odpre kup problemov. Tej trditvi ne morejo oporekati niti v tistih delovnih organizacijah, kjer ne poznalo tako nagle rasti in zaposlovanja kot pri nas. Ne moremo tudi mimo dejstva, da se razdeljevanja ustvarjenih sredstev pri nas lotevamo kampanjsko, od časa do časa, ko nas k temu silijo bodisi notranja nesoglasja ali zunanji činite-lji. Taka praksa ima svoje slabe posledice, odražajo pa se v tem, da določene skupine zaposlenih ali posamezniki uspejo izsiliti zase ugodnejši položaj.
To jim uspeva spričo pomanjkanja objektivnih meril, s katerimi bi morala razpolagati komisija. Taka merila bi lahko imeli, če bi sistematično zasledovali pogoje dela na delovnih mestih in sproti prilagajali merila.
Pri zadnjem povišanju osebnih dohodkov je komisija skušala upošte-
vati mnenja vodij oddelkov. Pri tem so nastale težave zaradi tega, ker so se mnenja zelo razhajala. Vsak vodja oddelka je hotel rešiti predvsem svoje probleme, često tudi na škodo ravnovesja med posameznimi službami.
Tako smo ob tem ko smo odpravljali neskladja, odprli zopet vrsto problemov, ki terjajo hitre rešitve S povišanjem osebnih dohodkov v oktobru smo poskušali v prvi vrsti ublažiti posledice, nastale vsled podražitve. Ko je komisija dobila nalog, izdelati predlog za 10°/o povišanje osebnih dohodkov, je razvrstila osebne dohodke v 6 skupin. Za te skupine je izdelala lestvico, po kateri naj bi se osebni dohodki povečali približno vsem zaposlenim enako.
Tak je bil prvi predlog komisije. Po daljši razpravi je komisija pripravila še ne predlog, po katerem naj bi prejeli vsi zaposleni za 150 din višji osebni dohodek. Poslovni odbor in delavski svet sta se odločila za drugi predlog, tako da prejmejo vsi zaposleni enak znesek povišanja v višini 150 din na dosedanjo postavko. Povišanaje OD se bo izplačevalo od 1. oktobra 1972 dalje.
Komisija, poslovni odbor, kakor tudi delavski svet, so ob tem, ko so se odločali za enotno povišanje, imeli pred očmi dejstvo, da so se živ-ljenski stroški povečali enako za vse. Ne gre pa zanemariti resnice, da vsaka podražitev najbolj prizadene ljudi z nizkimi osebnimi dohodki.
Maks Koležnik
Bolj odločno za stanovanja
Mladinski aktiv Beti je obiskal član predsedstva republiške konference ZMS Lojze Šmid. S predsednico mladinskega aktiva Mirjano Vrlinič, predsedniki razrednih skupnosti in s predstavniki podjetja se je pogovarjal o delu in načrtih tega najštevilnejšega mladinskega aktiva v občini. Ugotovili so, da aktiv vestno dela, da pravilno skrbi za izobraževanje in štipendiranje, da je sodelovanje s samoupravnimi organi v podjetju zadovoljivo, ter da so načrti za delo v prihodnosti pravilno zastavljeni in dovolj obširni. Mladi v podjetju p a se bi morali odločneje zavzemati za gradnjo samskih stanovanj.
Toni G.
V metliški otroško varstveni ustanovi, ki je ena najlepše urejenih na Dolenjskem, je tudi precej otrok staršev zaposlenih v BETI. Kdor ima otroka v takem okolju, je lahko na delovnem mestu brez skrbi, kar se pozna tudi pri storilnosti.	(	Foto: R. Bačer)
Praksa je temelj za vsakogar
Praktikanti in mentorji oboji zadovoljni — Nadaljujemo pogovore z bodočimi strokovnjaki
Anica Petrič iz Trnovca je končala I letnik tekstilne tehnične šole v Kranju in sicer kemijsko smer. Štipendijo ji je dala občina. Prvo leto je bila na praksi v tovarni »Beti«. Takrat sem jo tudi obiskal.
— Kako ste doživljali praktično delo?
»Na praksi sem se počutila zelo dobro. Mentor mi je bil tovariš Dragan Mitevski. Delavci in izmenovod-je so mi z veseljem pomagali pri pisanju dnevnika. Na praksi sem veliko pridobila. To mi bo zelo koristilo pri nadaljnjem delu V barvarni sva bili dve kemičarki na praksi. Prijateljica je delala pri mokri apre-turi, jaz pa pri suhi. Nisem bila osamljena. Vedno sem imela nekoga, ki mi je pomagal in me usmerja, na strokovnem področju.«
— Kako vam ugaja tovarna?
»V kratkem času. kolikor sem ga preživela v Beti, mi je najbolj ugajala čistoča. Opazila sem, da čistilke nenehno delajo red v prostorih, ki pa so tudi zračni. To je zelo važno. Videla sem tudi druge proizvodne obrate in upravne prostore, ki so prav tako zelo lepo urejeni. Delovni pogoji so v redu. Naj omenim to, da smo bili v Kranju tudi na praksi, a se ne da primerjati Kranja z Metliško Beti.«
— Kašni so vaši cilji in želje za bodočnost?
»Rada bi šla po končani srednji šoli naprej, in sicer mislim nadaljevati študij kemije. Kemija me je veselila že v osnovni šoli, zato sem se odločila zanjo. Mislim, da je to zalo perspektivna veda in glede zaposlitve nimam strahu, kajti kemike potrebujejo skoraj povsod v industriji. Želim si, da bi končala šolo in da bi našla primerno zaposlitev. S tem bi tudi osrečila starše, ki mi pomagajo pri šolanju. Najbolj zadovoljna pa bom sama.
Drugo leto bom šla verjetno na prakso v Novo mesto, ker tako zahtevajo v šoli. Potem pa si želim zopet priti na prakso v Metliko, v tovarno Beti.«
Slišali smo, kaj pravi naša praktikantka glede na prakso. No, poglejmo še, kaj pravi mentor Dragan MITREVSKI
— Kaj vi menite glede naših praktikantov?
»Za podjetje je vsekakor koristno, da prihajajo učenci na prakso. To je dobra stvar kajti tu se pripravljajo bodoči kadri, koristni za nas in za druga podjetja. Med prakso jim je
omogočeno sodelovanje s strokovnjaki in delavci. Dobijo vse pogoje za nadaljnje izpopolnjevanje.«
— Od kod so navadno praktikanti in kakšnih strok so?
»Če pogledamo osnovno proizvodnjo, lahko rečem, da je imela na praksi v glavnem tekstilne tehnike, kemijske tehnike, doma iz Kranja, Karlovca in drugih krajev. V prejšnjih letih smo imeli tudi praktikante iz višjih šol, na primer iz Maribora Naše podjetje je blo dostopno vsem praktikantom iz Jugoslavije. Na prakso je prihajalo tudi precej kemijskih inženirjev. Le-ti so se usposabljali v naši tovarni za proizvodnjo v zunanjih obratih Tesno sodelujemo z drugimi podjetji.«
— Kaj mislite, ali je prav, da praktikanti spoznajo samo svoje ožje področje ali naj bi se spoznali s celotno proizvodnjo?
»Po mojem je potrebno, da praktikanti spoznajo že v začetku celotno podjetje, ker bodo kasneje v službi tudi sodelovali z drugimi oddelki in obrati v proizvodnji in v podjetju nasploh. Koristno in zelo potrebno je, da se praktikant spozna tudi s tehnično administracijo. Kar zadeva sodelovanje praktikantov z drugimi podjetji, bo to praksa še v bodoče.«
Pogovor vodil Milan Bračika
V
V
v
v
v
v
v
v
r«
V
V
V
v
v
>*<
v
v
v
v
v
v
v
v
v
v
v v
v
v
$
v
v
v
Tj
V
v
v
v
Tj
DUŠKA GUŠTIN, uslužbenka v prodaji in mati dveh o-trok, se je na sestankih v vrtcu že večkrat oglasila Takole mi je pripovedovala:
»V službi sem zadovoljna in brez skrbi, saj vem, da sta moja otroka na varnem in v skrbnih rokah vzgojiteljic. Seveda bi se dalo v okolici vrtca še marsikaj urediti. Že dolgo obljubljajo gugalnice za o-troke in peskovnike, kjer bi se igrali. Izkopati bi morali tudi odvodne kanale, saj ott večjem nalivu komaj pridemo do otrok.«
— In kaj je s povišanjem cen? Bo prizadelo tudi vas?
»Prizadelo bo vse, tudi mene. Poglejte: izračunali so e-konomsko ceno Za bivanje o-troka v jaslih in v vrtcu ter predlagali, da bodo starši pla-
Otroci-vrtec-denar
Starši predlagajo, naj bi v
vrtcu obdržali popust za družine, ki imajo v ustanovi več
otrok.
čeval-i določene procente od te cene, odvisno od višine njihovih mesečnih prejemkov. Če pride na družinskega člana 600 dinarjev mesečnih prejemkov, bosta starša plačala 30 % soudeležbe od ekonomske cene, pri vsoti 900 dinarjev 40 % pri višini 1200 dinarjev pa 50 °/o in tako naprej Ekonomska cena za dojenčka v jaslih je 700 dinarjev, za otroka od dveh do treh let starosti 600 dinarjev, za predšolskega otroka pa 500 dinarjev. Lahko si sami izračunate, koliko vas bo stalo bivanje vašega otroka. Če imate enega, še gre. Kaj pa, če jih je več? Tako imajo baje urejeno v Ljubljani in drugih večjih mestih. To se mi ne zdi prav. Velika mesta se ne morejo primerjati z Metliko, saj so tu nižje plače, življenjski stroški pa so večji. Pa tudi založenost trga je pri nas slabša Naše mesto bi morali primerjati z naseljem s podobnimi značilnostmi.
— Bodo staršem, ki imajo v vrtcu dva ali več otrok, nudili kakšne ugodnosti?
»Do sedaj so. Prav bi bilo, da bi ta navada še ostala. Če bi za bivanje dveh ali več o-trok nudili popust od pet do deset odstotkov, se bi to staršem zelo poznalo pri njihovem mesečnem proračunu.«
Toni Gašperšič
Moda za jesen in zimo 1972-73
Nagubana krila, široke hlače, ohlapni rokavi po možnosti kimono ali raglan in seveda čevlji z debelimi podplati
Skoraj vse pomembnejše modne hiše so prenehale s kolekcijami visoke moide. V kolekcijah pret-a-por-ter najprej opazimo, da se je spremenila silhueta iz stroge ozke v mehko valovito. Spet so tu raglan in kimono rokavi, vendar ukrojeni tako, da še vedno pustijo vtis ozkih ramen
Če ste se odločile obnoviti garderobo, se spomnite na obleke do kolen s pletenimi vstavki, nagubana krila, široke hlače, ki padajo ravno od bokov navzdol, in kratke blazer-je, ki jih oblečete čeznje. Obleke so prerezane v pasu ali nad prsmi in nabrane. Ne pozabite na tričetrtinske plašče srajčnega kroja v kombinaciji z dolgimi hlačami. Pri obleki, kostimu ali plašču si lahko dovolite napihnjen hrbet z različnimi gubami. Rokavi so povsod ohlapni, široki, v zapestju stisne jeni z elastiko. Če se ne morete odločiti za kimono ali raglan rokave, naj bodo rame podaljšane in poudarjene.
Plašči so največkrat nepodloženi iz 'double-face’ blaga z velikimi našitimi žepi, ki naj ne bodo navadni pravokotniki Tudi ostali materiali
so volneni (flanela različni tweedi). Vsaj en kos garderobe si omislite iz imenitnega kara, h kateremu kombinirajte vsa ostala oblačila. Če rade pletete, vedite, da so dobrodošli vseh vrst brezrokavniki, puloverji z raglan kimono ali navadno všitimi rokavi in kratke jopice z dolgimi ali kratkimi širokimi rokavi, ki jih oblečete čez bluzo ali oprijet pulover. Za pletenine je v modni milosti do-jenčksto roza in svetlo modra, kombinirana s črno iz mohair volne. Tudi v poloverjih s črtami boste še vedno moderne.
Modne barve za letošnjo zimsko sezono so: siva, bela, beige, črna, rjava. Seveda pa bi bile videti v teh barvah preveč mračne in dolgočasne, zato jih kombinirajte z modro, zeleno, oranžno in rdečo
Seveda boste v zimskem mrazu potrebovale pokrivala, zato si lahko omislite klobučke in klobuke vseh vrst. Najmodernejši so polkrožni s 5-10 cm širokimi krajci. Če ste spretne, si ga lahko tudj nakvačkate ali pa spletete kapo s širokim zavihkom. Čevlji naj bodo še vedno s čim debelejšim podplatom in visoko
peto. Škornji izginjajo iz modnih kolekcij, toda z naših ulic še ne bodo, saj so najbolj praktična obutev v hladnem in mokrem vremenu. Uporabite tudi pletene ali kvačkane šale in plete, ki vas bodo odlično obranili proti mrazu.
Dovolj imate izbire, odločite se po svojem okusu in možnostih, še prej pa se ne pozabite pogledati v ogledalu in ocenite, kaj vam bo pristajalo. Ce nimate res idealne postave, ne kopirajte oblek iz modnih revij, ampak dajte prednost lastni presoji in dobremu okusu.
VERA ZUPANC
Še na gostovanja
Modne revije za goste v obratu BETI so bile septembra končane. Ker so se organizatorji potrudili, uspeh ni izostal. Tak način prodaje se je izkazal za dobrega. Manekenke pa bodo s kolekcijo izdelkov za pomlad in poletje 1973 obiskale še večje poslovne partnerje v Osijeku, Puli in drugih mestih, od koder niso mogli priti na revijo v Metliko.
Mimica Judnič je mladinska predsednica v obratu Beti v Črnomlju šele dober mesec, a že ima načrte za delo v prihodnosti.
»Morali bomo začeti znova, saj je staro mladinsko vodstvo zanemarilo delo, ki ie tako zamrlo za polni dve leti. Težava je tudi v tem, da je večina deklet — okrog trideset jih je — doma na vasi in po končanem delu takoj odhitijo domov. Pa tudi dela v mladinski organizaciji niso vajene. Pred leti smo imeli dobre stike z mladimi v tovarni Belt, zdaj jih nameravamo ponovno navezati. Radi bi se spoprijateljili tudi z mla-
dinci iz drugih obratov, sal veliko mladih, ki so se pred kratkim za-posl.Ii pri nas, ne pozna niti matičnega podjetja v Metliki.«
— Kako boste poskrbeli za zabavo mladih?
»S kulturno dejavnostjo se ne nameravamo ukvarjati, ker nimamo zanjo primernih ljudi. Več pozornosti bomo posvetili športu. Strelsko ekipo imamo že več let in to ne slabo. Lepo število diplom smo si že priborili. Morda se bomo pričeli ukvarjati še s kakšnim drugim športom.«
— Imajo v podjetju posluh za vaša prizadevanja?
»Da, imajo. Ni se še zgodilo, da naših prošenj ne bi podprli To daje človeku voljo do dela.«
— Mislite, da boste uspeli, Mimica Judnič?
»Upam, čeprav se dobro zavedam, da sama ne bom mogla narediti veliko. Ce se mi bodo pridružila vsa dekleta, uspehi ne bodo izostali.«
T. G.
AVTO (FIČO) INTERVJU
Presedlal sem. Iz prosvete v komercialo. Skrbel da bom za reklamo in propagando, so rekli In zdaj me desetine ljudi vprašuje, čemu sem se odločil za tak korak.
— Cernu si se odločil za ta korak, Toni?
»Najtežje je odgovoriti sebi, saj ne gre, da bi lagal najboljšemu človeku, ki ga poznam. In odgovarjati sebi je težko. Kot na sodni dan. Navsezadnje pa to ni bil korak, marveč skok. Z osla na konja ali morda obratno, kdo ve?«
— Najdeš kakšno podobnost med šolo in novo službo?
»Oh, kaj pa! V šoli sem učil druge, tu pa učim samega sebe. Moram priznati, da sem dober učenec.«
— Se ti ne zdi, da se dobro blago samo hvali?
»Da, prav zato se hvalim. Najbolje je tako. Ce vas kdo vpraša, kako vam gre, odgovorite, da izvrstno. Tako vam bo nevoščljiv. V obratnem primeru vam bo privoščil.«
— Misliš, da boš uspel?
»Poznam človeka, ki si je zelo želel na Triglav. To bo moj naj več ji uspeh! je tulil. In res je šel na Triglav, toda ko je bil na vrhu, je od veselja poskočil visoko proti nebu. Zmagal je, premagal samega sebe. Nazaj so ga pripeljali z zlomljeno nogo.«
— Učiš tudi na poklicni šoli. Zakaj to?
»Ljudje smo pač takšni, da imamo radi, če nas kdo posluša. Učenci se vsaj pretvarjajo, da požirajo tvoje besede, če že drugega ne. To me zabava. Manj me zabava to, da moram tudi jaz kdaj poslušati.«
— V Anteninem intervjuju si omenil, da si eden redkih, ki ne igraš košarke pa so te vseeno sprejeli v Beti. Kako so tvojo izjavo sprejeli odgovorni?
»Cez nekaj dni so pripeljali v mojo pisarno dva zelo visoka fanta. Po-
vedali so mi, da smo dobili dva nova zaposlena. Nato so mi še rekli, da sta odlična košarkarja . . .«
— In kaj je tvoj hobi?
»Kaj je to hobi?«
— Kaj delaš v prostem času?
»V prostem času? Ti se šališ, prosto imam samo od polnoči do treh zjutraj, se razume.«
— Kaj pa — oženiti se ne misliš? Čas bi že bil.
»Si nor! Komaj sem prebolel avtomobilsko nesrečo in bi že silil v drugo.«
— Tvoji načrti?
»Spat grem.«
Spraševal in odgovarjal TONI GASPERIč
L mn
V črnomaljskem obratu tovarne BETI se vs i pogovori zaposlenih sukajo okrog modernizacije proizvodnje Kdaj, kaj in kako, predvsem pa do kdaj, vsakega zanima. Zbiranje dokumentacije in načrtov je že v teku.
(Foto: Pavle Riznič)
10. oktobra le bila odigrana na Pungartu košarkarska tekma med državno reprezentanco Nigerije in košarkaškim klubom BETI. Več kot tisoč gledalcev je glasno bodrilo domačo ekipo, ki pa je navzlic odlični igri izgubila z rezultatom 65:60.	(Foto:	Pavle	Riznič)
Po zgledu košarke še drugi?
Košarkarji tovarne BETI so začeli vaditi. Upravni odbor je rešil vprašanje hranarine igralcem, nabave potrebne opreme in druge tehnične težave. V BETI imajo neverjetno veliko posluha za svoj klub, uspehi pa so na dlani Kaže, da se bo v Metliki okrog košarke začelo razvijati tudi ostalo športno življenje, kar bi bil že skrajni čas.
Novo upanje je mladinska košarkaška ekipa, ki je že začela tekmovati. pravijo pa, da tudi ustanovitev rokometne ekipe ni daleč. Delavske športne igre so pokazale, da imamo že veliko dobrih igralcev namiznega tenisa, niso pa organizirani. Zakaj prepuščamo take stvari slučaju,dobri volji itd.? Tu so še šahi-sti, nogometaši, strelci. Izživljajo se, kadar imajo čas, toda vse to je nenačrtno. Kdo naj bi z njimi vadil vsaj dvakrat tedensko? Če ne gre
drugače, dajmo vaditeljem primerne honorarje Morda bo to koga pritegnilo, v tem primeru pa bi bila tudi večja odgovornost.
Vemo, da je denarja malo, vendar bi s pomočjo podjetij lahko zbrali za najnujnejše. Od vloženega denarja bi imeli korist tudi delavci, saj je rekreacija tudi njim potrebna. Prizadevati si moramo, da bi imeli razen tekmovalnega športa tudi množičnost.
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko ljudi se v metliški občini aktivno in stalno ukvarja s športom. Menim, da so podatki porazni. Nam ne bo kdaj kasneje žal? Pred vrati je zima, zato bi bilo potrebno narediti urnik vadbe v telovadnici, obenem pa razmisliti o izrabi prostega časa za šport v zimskih mesecih Gre za prosti čas naših delovnih ljudi.
-iČ
Kronika
Prišli:
METLIKA: Vanda Bajuk, Mira Bede, Dragica čulig, Toni Dašperič, Mirko Gorše, Marija Kolar, Prhne Viktorija Mihalič, Veronika Spudič, Milka Spudič, Marija Škrtič Jožica Vukšinič, Katica Vrletič, Ana Colarič, Marija Miketič, Štefi-ca Markovič, Rudolf Ribarič, Štefanija Tomc, Ivan Mužar, Jože Kočevar Ivan Škof, Drago Rajakovič, Marica Milako-vič, Nikica Lalič, Veselin Dau-tovič, Mirko Jelenič, Jože Starešinič;
MIRNA PEČ: Štefka Rozman, Nada Kramar, Slavka Vodnik, Anica Saje, Marta Rozman, Vida Kos.
Odšli:
METLIKA: Janez Muc, Marica Jakša, Velimir Jezerinac, Anton Pezdirc, Bariča Pules, Marija Filak, Franc Petrovič, Irena Dizdarevič, Anica Kov-šek, Nada Radojčič;
ČRNOMELJ: Marija Bartolac, Tončka Špehar;
MIRNA PEČ: Marija Bukovec.
Na spretnostni vožnji
Prve spretnostne vožnje v organizaciji tovarne Beti Metlika se je pred kratkim udeležilo čez dvajset voznikov osebnih avtomobilov, tekmovalci so pokazali, da obvladajo svoje železne konjičke V skupini do 750 ccm je zmagal Božo Kopinič, drugi je bil Slavo Barič in tretji Janez Horvat.
V skupini nad 1000 ccm pa je osvojil prvo mesto Jože Mihelčič, za njim pa sta bila Branko Petkovič in £)ra-go Hajko. Organizacija prireditve je bila dobra, nagrade za najboljše pa so prispevali kolektiv: Beti, Komet, Novoteks in kmetijska zadruga.
Ureja uredniški odbor: Silva Dular, Mirko Jelenič, Jurij Matekovič, Stane Mrvar, Dragica Nenadič, inž. Franc Oletič, Slavko Šilar, dipl. ing. Ružiča škof.
Izdaja: Belokranjska trikotažna industrija Metlika.
Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperšič.
Izhaja enkrat mesečno v 1500 izvodih, tiska KNJIGOTISK Novo mesto