St. 21 Pvsamezna stev. 2H stetmk. V GORICf, dn« 17. maja 1922. Postiw tekoči račun št. 24. Letnlk V. GORIŠKA STRAŽA ~^~ i _ ___. _._______^_ j____. _^__ Iihaja vsako sredo opoldne. Velja za celo leto 12 lir, za en taesec 1 L, zk inozemstvo 20 L; posainezne številke 20 stot. ~~ — Uredništvo in uprava: ul. Vetturini 9. — — - - ODOOVORNi UREDNIK: ROMAN CEJ. — — Ne varojmo in nc pljanimo se! Šum dneva ne sme nitl za hip zadušiti krika po pravicah, ki so življenskega pomena za nas in ki ni, da bi prosili zanje, ampak jih zahievajmo ! Neir&nk&ana pisma se ne spre^etnajo. Oglasi se plačajo naprej in scanejo 4 lire v visočini enega cm v enera stolpu. — — List izdaja konsorci] »OORIŠKE STRA2E«. — — — - Tbk »NARODNE TISKARNE« v Oorid. — — Beseda Slovencev. Gotovo je, da bi itulijanski državlja- 7''' radi nujprisrčncjšc pozdravili krulju ob Prilwdu v našo deželo, toda nc zadene ki'ivtfa prebivalstva te dcžcle, da so een~ tl'(dna vlada in njeni zastopniki na Pri- Woiskem tukorekoč po zamišljenem načr- te ustvarjali v prcbivalstvu nepriictno nizpaloženie in nezudovoljnost. Ne zadenc krivda prebivalstva, da se ie krulju, parlameniu in državi odgovor- [lu vluda skozi tri leta igrala z izmučeno, izkrvavijeno, porušeno in gospodarsko ^iičcno dežclo. Prcbivalstvo te dežele se ie z mijvcčjo požrtvovalnostjo in prema- Zovunjem trudilo, du bi našlo pri central- Hi )iadi in njcnili prcdstavnikih v naši de- Zeli razumevanje za gospodarske in kul- hirne potrebe dežele. Toda ves trud in vse delo vsega pre- "jvalstva obeh narodnosti je bil brezuspe- Sen* Vlada je ostala slepa in gluha. Ved- 110 je smatrala prebivalstvo in deželo za °rodje ,potom katcrega naj se vzpenjajo r(izni državni iunkcijoncirji do svojih ča- sti> Vsa dežela sc je zakonito in disciplini- rano borila zu ugodno resitev življenske- %a vprašanja dežele, to je vprašanja voj- j*e odškodninc, za rešitev, ki bi resila deže- 1° Prcd gospodarskim prepadom in ki bi Vfiborila držuvi spoštovanje vsega prebi- VQlstvu. Prebivalstvo jc s vsemi zakoniti- )ni sredslvi, potom svojega časopisja, po- tom shodov, potom svojih organizacij in Svvji hzastopnikov v deželnem zboru in Vurlumentu izčrpalo svojo dobro voljo. '°(!a vlada je vedno ostula pri svečanih °pUubah v tcm življenskem vprašanju de- Vlada je pozabila, da se da sicer z ^bliybami vladati in upravljuti deželo ne- boliko meseccv, a da ni mogočc skozi tri lc'tu z obljubami nasičevati lačnih, obuvuti 'jvsih, oblaciti nagih, da se ne da z oblju- "uini obnoviti gospodarskega zivljenja l'ežele; da ni mogoče ustvariti z obljubami Teihi, discipline v upravi in uradih; da ni J1}ogoče obvarovati z obljubami državljav- WIIWV pred poginom. Prebivalstvo je zato dvigalo odločno *v°i glas in zalitevalo deželno in občin- ?^o samoupravo, toda vsi komisarji deže- l(' so s vsemi silami nasprotovali tej živ- ltenski potrebi dežele, kcr so vedeli, da se 2 uvtonomijo zmanjsa njihova moč. Ljud- stvo je izgubljalo in izgublju vedno bolj Zllltpunje v avktohteto, država izgublja pri ^cbivalstvu vedno bolj svoj ugled, ma- tttih se pa in šoprihjo v svoji namišljcni °blasti si razni oblastniki naše dežele. Prebivalstvo primorske dežele ni naš- 0 v vprašanjih vojne odskodninc in de- želne avtonomije, ki so za vso deželo življenskega pomena ni kakega razumeva- nja, čeprav sta se borili za njih ugodno resitev obe narodnosti! Še toliko manj smo nasli razumeva- nje pri vladi Slovenci za svoje posebne na- rodnc, gospodarske in kulturne pravice. V tcm oziru je ostal ves boj Slovencev in Urvatov lahko rcčemo popolnoma brez- uspešen, vkljub temu, da nas je stal in stane ogromne žrtve; vkljub temu, da smo Slovenci pokazali največjo resnobo in nis- mo nikoli prekoracili meje zakona v bor- bi za svoje pravice. Pod pokroviteljstvom kralja odgovorne vlade so se uničile ,poru- šile in požgale vse naše kulturne in mnoge gospodarske naprave, ki jih je ustvarjal naš revni, proletarski narod skoz deset- letja; vlada nam je nasilno zaprla do 150 ljudskill sol in vse srednje zavode, gimna zije in realke! Ali ni Skandal za državo, ki j hoče biti demokraticna in svobodoljubna, da smo imeli Slovenci v Gorki v zaostali bivši državi 60 razredov različnih sol, docim sta ostala od tega ponosnega dre- I vesa dva skromna razreda ljudskih sol? . Ali ni Skandal za veliko demokraticno dr- žavo I tali jo. da se morajo tisoči njcnih dr- zavljanov iz Primorja izobražcvati v ino- zemstvu!? Ali ni Skandal, da se je zace- la ravno v dncvih prcd prihodom kralja i- grati njemu odgovorna vlada z najdrago- ccnejsim, kar Una narod. to je z njcgovim jezikovnim zakladom in to z naravnost nizkotno gonjo proti našemu jeziku pri sodnijafi in pošti? AH naj slovenski zupa- m placujejo poštni upravi pri svojem urad- ncm poslovanju postnino sumo radi tega, ker pise jo naslove v slovenščini? Ali naj Slovenci pogoltncmo, da je zelezniska n- prava ravno tik pred prihodom kralja u- ničila zadnje slovenske napise na zelcz- nicah? Ali naj pozremo tudi to, da posto- pajo vladni zastopniki, poselmo ob priliki kraljevega obiska z vsemi nasimi mero- dajnimi organizacijami, nasimi narodnimi zastopniki v parlamentu in dezelnem od- boru, kakor. da bi jih ne bilo? AU \naj da- jejo dircktivc nasemu Ijudstvu komisarji, ali pa od njih izvoljeni zastopniki? Nismo tako otrocji, da bi pričakovali od vlade, da bi ona sama pripovedovala kralju o krivicah, ki jih je izvajala nad na- šim ljudstvom. Zato zuvpijemo ob prihodu kralja s tega mesta vso resnico, ki nam tezi srce. Državljani italijanske narodnosti prav lahko pozabijo za par dni na velike krivi- ce, ki lim jih je povzročila vlada. Kajti oni sprejmejo in pozdravijo te dni onega kra- lja, ki je za nie najvecji simbol narodne- ga ujedinjenja. Toda kako naj pozabimo na vnebovpijoce krivice mi Slovenci, ki jih je nad nasim prej tako bogato razvi- tim narodnim življenjem izvršila italijan- ska vlada in kako naj mi Slovenci sprej- memo in pozdravimo kralja in kraljico? Neodgovorno pocetje. Ob prihodu kralja in kralike v našo dezelo se nam zdi primerno izpregovonti resno bescdo z zastopniki vlade in drugimi arunzerji svečanosti. Potovanje kralja po nasih krajih ie dogodek velike politične važnosti, s katcrim se pečajo merodajni činitelji ze dolgo časa. Vse, kar se je dc- slcj zgodilo in pripravilo, ie dobro prc- premisljeno in preracunjeno. Ni je naj- manjše podrobnosti, da ie niso postavili v nacrt, da niso o njej temeljito razprav- Ijali in o nje'j končno sklepali. Kdor pozna organizacijo vladarskih sprejemov, ve, da se tudi zadnja malenkost zvrši z vsestran- skim pomislekom. Če je to res, vpraša- mo vladne zastopnikc in njih pomočnike: Kako ie to, da se niso od nobene strani, ne od vlade in ne od nikogar drugega, ob- vestili o spreiemu kral'ja goriški Slovenci? Kako nai si razlagamo da ni riiti ena sloven ska or^anizacija bila vabljena, da izreče o spreiemu kralja svoje mnenje!? Ali ne pride krali v Gorico, ki je glavno mesto no večini slovenske dežele? Ali so Sloven- ci, ki tvorijo dve tretjini prebivalstva, ne- ummi Hud ska masa, na katero se sme jo požvižgati vsi vladni zastopniki in njiho- vi pomagači? Ali misljo gospodje, da je nase ljudstvo na svetu zato, da ga ženejo na levo in desno, nanrej in nazaj, kakor se zljubi vladnim imenitnikom? Mislijo morda gospodje, da je slovensko ljudstv-) creda, ki je na razpolago vsakemu poliub- nežu, da jo vodi, kakor hoce? Vam L0- spoda, se ni zdelo potrebno vpoštevati centralnih političnih in stranskih organi- zacij slovenske^a ljudstva. ki jih imate l)i ed nosom v (jorici, pad pa se vam ie zde- lo umestno iih prezirati in jih potiskati ob steno pred očmi cele dežele. Zahteve in želje najvišjih organiza- cij Slovencev so za vas prazen me, naša volja vam je deveta briga. Toda vedite in zapomnite si, da bije v našem Hudstvu se cut časti in dostoianstva, da se naš na- rod ni še ponizal v mrtvo orodje nekate- rih vladnih ciniteljev. Slovensko Vjud- stvo ve, kai ie njeg'ova dolžnost, ono se ni še nikdar odtegnilo svojim obveznostim, toda žaliti in briskirati se ne da od nikogar nikjer in pod nobenim pogojem. Take predrzne netaktnosti, takega prezira in posmeha ni še nikoli nihee zalucil v obraz vcčini prebivalstvu katerekoli dežele. Vaše lahkomiselno pocetie ni Ie izzi- valno za Slovcnce, temveč ie tudi težka škoda za vas same. Le treznosti in samo- premagovanju nasih ljudi se imate zahva- liti, da vam ne odgovorimo na vašo, drz- nost tako, kakor zaslužite. Naše ljudstvo bo ohranilo hladno kri, čeprav ste ga po-i stavili v položaj, ki je zanj poniževalen. Skrb za križce, za vitežtvo in odlikovania, jc v vas podušila vsak cut odgovornosti, v vas živi le pohlepna želja, da bi dosegli svoj namen, zatajajoč pri tern obstoi in mod slovenskega prebivalstva. Tega, gospodje, mi ne bomo pozabili, in prišel bo čas, ko boste polagali racun za svojc brezvestno delo. Vojnim oškodovancem. Odposlanci vojnih oškodovancev so se vrnili v domovino. V Rimu so se brez prestanka pogajali teden dni z vlaldo, bo- reč se z ministri, državnimi podtajniki in visokimi vladnimi uradniki v prilotf voj- nih oškodovancev. Vlada kljub največjem pritiiisku ni h.otela daiti jasne^a in določne- La odtfovora in se začcla umi'kati za pri- iazne, toda prazne obljube. Naši odpo- slanci so vlladne oblljube odklonili in izja- vili. da se vrncjo na Goriško tcr nazna- nijo judstvu, da je vlada zahteve vojnih o- šlkodovancev odklonila. Ljudstvo je obljub do Lnla Kiito in hoče imeiti jasen in odilo- čen odffovor. Vlada naj reče da ali ne in nič dru^ctfa. Ministri so se nastopa nasih odpo- slancev prestrašili in lizjavili, da pošljejo tckom tega tedna jasen odgovor. Na sejah 15., 16. in 17. t. m. je stalni agitacijski odbor za zaščito vojniili oško- dovancev razpravljal o nastalem položaju in sklcnil, da nadaljuje z vso sMo agitacijo proti vladti. Ako ne pride v par dneh zadovodjiv od- govor iz Rima, se skliče shod cele goriške dežefle in izvršijo grožnje, ki so jih izre- kli vojni ošlkodovanci 2. aprila v Goricü Vsi naši župami in občinslki svetovalci od- stopijo in liudistvo neha pilačevaiti državi idavke. Pozivamo ljudstvo, da stoji trdno ob strani agitacijslkcga odbora in se priurav- lja na odločiden shod. Trenuteik, v kate- rem živimo. je velikanske važnositi. Mor- da v par urah se odlooi uisoda vojnih o- šikodovancev. Dan plačila. Oroi Kaporjak je čepel tiste dni v Jvojem stolpu, si grizel ustnice, zdrznil se [u Pa tarn iz misli in se zakrohotal. Vsak % so inu prinašali lilapci poročila. »Po dolini je vse mirno, Cedadci go- v°re na trgu, a zgane se nihčc ne.« t »Dobro.« »Nocoj gre po dolini neki trgovec. O- L°i'ožen je sicer, a plen bi bil bogat. Ali b°mo napadli?« . Kaporjak, je pomislil. Nato je dejal: »Ne.« , Hipoma se je premislil in poklical J^Pca, naj se vrne: »Napadli bomo, da ne p°^o mislili, da se bojimo. Pripravite se. r'Pravite mi dva konja. Morda se ne vr- Ilem več.« Nato je zopet pil, gledal skozi lino pro- 1 Cedadu in mislil: »Kam naj grem? Ali !l'.lJ bežim v Čedad? K patrijarhu? Haha! ^'ti na Tohninskem nimam več prostora, ()c^kar je patrijarhovo in ne v Gorici, kjer ^ofica drži z Oglejem...« Po novi kupici se je zopet otresel j^sli in dejal glasno: »Za kozarja v hri- öe ne morem iti, k sosedu grem in se do- ^°vorim.« Koj tistega dne popoldne so drvili v Urnem diru trije oboroženi jezdeci po ce- sti Proti Bijačem, kjer je imel arember- ški gospod svoj utrjeni grad. Kmetje so dvigali glave in šepctali med seboj. Ne- kateri so zalučali za njimi par kamenjev. Toda jezdeci, ki so naglo izginjali za o- vinki, so že stali pred grajskimi vrati za vasjo in čez par klicev so zašpripali težki zapahi, vrata so sc odprla. Aremberški gospod jc bil žc i>ostaren, toda železncga zdravja, s porastlo sivo brado, male oči so inu mežikovo lesketale j izpod zgubančenega čcla. Drugače je bil bolj inajhnc postave, zato so mu deiaü Fricek. Kaporjaka je spreiel z gronikim krohotom, kot je imel navado in mu krep- ko stresel obe roki. »Dobro došel! Slisa! scm. da sc ved- no zapiraš v svoj kurnik? Ali se tako bojiS patrijarhovega popra?« »Kaj bojini! 'oe nocoj mu born se t.ic zagodel in Cedadcem ne manj«, je silil Ka- porjak v veselost. Bravo! Ali misliš odnesti golobico? Hiti, čc ne bo prepozno. Vsa trava pod njenim oknom je pogažena«, sc je kro- hotal Fricek, in dolival kozarec iz priroČ- nega vrča. Kaporjak se je ugriznil v ustnice, o- kusil vino. »Tudi to bom storil. Ali noooj oropam še enega; potem izginem.« »Kam?« »Kam?« je dejal Kaporjak bol] koi sam zase. »To je vprašanje. Radi te^.a sein prišel k tebi.« »Hvala lepa za prijaznost! Toda vem isto kot ti, če bi nameraval oditi. Toda ny grem.r »Tcbi je lažje!« »Prokleto hžje! Tvoji gradovi so bolj trdni kot vsi v okoiici. Tudi mene so obsodili. Ali ne veš tega. In še me niso, med Ijudmi je taka govorica, da me še bo- do. Razumes.« »In?« Kaporjak je ghdal v cči pre- metenega Fricka, ki ni trenil ta hip. »In? Nič. Če pustimo gradove, ?e kmetje pomcnijo s hlapci, požeruhi nena- sitnimi; v enem dnevu bodo imeli gra- dove. Tako pa — če si doma, varuješ sain, braniš sam, ukazuješ sam. In zdaj ob najvcčjcm delu ti bo kmet napadal. Ali si znorcl. Morda nekaj dni, en mesec — pa pojdejo. Mi se bomo pa gostili pa pili.« »Misliš«, je postal Kaporjak nekoliko mirnejši. »Tako je. Edino na obiske ne bova mogla hoditi in zaslužek bo ta čas pri- krajšan.— Kdaj pa misliš nad golobico?« »Ne vem,« se Koporjak še vedno ni mogcl otresti čudnih misli. »Nc bo več ča- sa zato.« Čcz nekaj časa se je izpod pepela pri- kritcga smeha in misli Friceka prikazala beseda: »Jutri bo čas. Vsi bodo pri Sv. Kvi- rinu. Zvečer bodo prihajali še le ob mra- ku. Če ne upas dalje, hranijo pri meni....« Moža sta se spogledala. Zločest se je kot pri risih svetila na njunih obrazih. Cez par trenutkov sta udarila, popila šc par kozarcev in se poslovila. Tisto noč se je izvrsil nov napad na trgovce. Prišli so oddalcč in so počivali na cesti. Ob živini in tovorih je stala stra- ža in dremala. Naenkrat se je zgodilo kot vslelej oB takih trenutkih. Sence so vzrastle iz tal, kriki so prerazali tišino in napolnili noč z grozo. Kdor se ni razbežal, je lcžal mrtev ali ranjen. Dva jczdeca, ki sta dospela zadnja, sta klicala: »Odnesi vsak kar more. To je njego- vo. Drugo pustite!« Čez nekaj hipov je bilo zopet vse mrtvo in tiho. Le neki ranjencc je ječal in se vlekcl do vode. V zmedi ni nihče o- pazil dveh senc, ki sta bili nepoklicani zrastli iz zemlje in zgrabili malega, kri- voglcdaga človeka, ki je grabil po blagu in stikal za dukati. Tiščala sta mu usta in ga zavlekla za grmovje. Zvezanega sta vlekla s seboj, poklicala može in zbežala. S spačcnim obrazom je ob jutranji zarji pogledal razkačenim vaščanom v obraz tuj človek, ki jim je bil dobro znan — Jure. »Ti si ropal!« je hotel nekdo planitl nanj s kolom. »Pred sodbo ž njim«, je dejal drugi. Shodi za pravice našega jezika- Odsek Političnega drušva »Edinost«-i v Gorioi je pniredil v nedeljo 14. maja protestne sliode radi fkrivic, ki jih izvršu- jejo v zadnjem easu nad našini jezilkom na uradili, javnih napisih, predvsem pa pri sodnijah in na pošti uradnilki, ki ni- majo nobene pravicc rizpreminjati toza- devno veljavnih zakonov! Protestni sliodi so se vršili v: Bovcu, Kobaridu, Idriji, Vipavi in Černičah. Vsi shodi so bili vikljub neugodnemu vremenu innogošteviilno obiskani. Na vseh shod ill so se zborovalci zgražali nad gonjo proti iiašim jezikovnim pravicam, ki ise posebno v zadnjem času množijo. Na shodih v Bovcu in Kobaridu je po- ročal o 'krivicah. ki se izvajajo nad na- šim ljudstvom glede uporabe slovenskega jezika pri različnih uradili. državni ix>sla- nec dr. Karol Podgornlk. Na drugih sliodih so po- ročali o jezikovnili krivicah gg.: deželni odbornik Križman, dr. Medveček in dr. Birsa. Na vse petih shodih so so sprejele resolucije, ki zalitevajo od vlade, da ona sama spoštuje zaikone. ki urejajo pravice slovanslkega jezäka v prvi vnsti na isod- nijah in da pr.isili tudi svoje uradnike. da spoštujcjo tozadevne zakone. (Resolucije so bile z objavljene v zadnji »Gor. Stra- ži«.) — Na vseli petili sliodih so se sprejele tudi sledeča resolucija na naslov vicege- neralnega komisarja v Gorici: Zborovail- ci, zbrani na sliodih Političnega društva »Bdinosti« v nedeljo 14. maja odobrujejo. borbo svojih narodnih zastopnikov za na- rodne in gotspodarsike p.ravioe priinor skega ljudstva predvsem v vprašanjih vojne odškodnine, dežeihie avtonoinnje, šolstva.. enakopravnosti jezika, za neinu- dno zgradbo nreditoke železnice, ki naj zveže velik del Goriško-gradiščanske de- žele s Trstom in Gorico; odločno in ener- gično pa obsojajo postopanje vlade, ki po- stopa v vsch teh vprašaniili z našim iz- mučeniin ljudstvom krivično in protiza- konito. Zborovalci pozivljajo gosn. vicegene- railnega komiisaria, da posreduje pr.i o- srednji vladi. da se z.gorai označena vprašanja rešijo čimprej in tako kakor odgovarja gmotnim in kuliturn im koristim našejra ljudstva. Odgovarja tudi imteresu prehivalstva Goriško-Gradiščanske, da se ta dežela o- samosvoji od Trsta, ki je popodnoma na- sproten koristim nasega ljudstva. Zato pozivliamo Veilebl. vicökomisarja gospoda Maggioni-ja, do. urgiira p.pi osrednji vladi ustanovitev samostojne prefecture za našo deželo. Naše liudstvo je na tridesetih javnih shodih, (ki so se vršili v protest proti jezii- kovnom krivicam po vseh krajih naše dezöle, jasno in odločno povedalo vladi, da smatra svoj jezik za nedotakljivo dra- gocenost, za katero se hoče boriti, do>kler ne bo njegov jezilk spoštovan od vlade in njenih uradnikov tako, kakor zahteva po- nos in narodna zavest prinjorskega slo- vanskega liudstva. Vestnik kmetsko deiavskg zveze. Kmetsko-delavska zveza je z oziiom na svoja načela ter vrhu tega v^led dej- stva. da vlada ni izpolnila zalitev vojnih oškodovancev, da je zatvorila našcmu ljudstvu njegove šoJc, da prcganja slo- venski jezik iz javnih uradov aših vorlnth sjl nf>t:>m dežclnega odbora v Gorici, resojuclia ckdc iiDorabc slovimskejra iezika pri vseh uradih. rrethsern pri sodnu'i. Sprejda se je tudi resolucija. naslov- liena na viceffcncralnejra '"^feria v Go- rged, ki ie objavtljenp. na uiuKtm mestu. Tuji glasovi. 1. Pogodba vied Rusijo in Vatikanom. One 10. t. m. je bila podpisana samostojna pogodba med Vatikanom in Rusijo. Po- godba obsega dva člena, ki zagotavljata svobodo veroizpovedi in delovanja kato- liških misijonarjev v Rusiji. O vrnitvi cer- kvenega premoženja pogodba ne govori. »Novi čas« piše o tern: Cerkev je s tern aktom dokazala, da so ji vsi gospo- darski in družabni sistemi družbe le rela- tivnega pomena, da je vzvisena nad vsemi sestavi v človeški družbi in da ji je glavna misel varstvo versko-moralnega življenja in udejstvovanja v človeku in družbi. Če- prav ta akt ne pomeni formalnega prizua- nja sovjetskega sistema, pomeni pa dejan- sko priznanje sovjetske vlade. Ne pomeni in nikdar ne more pomeniti priznanja te- rorja, pomeni pa, da je tudi v sovjetskem sistemu mogoča in potrebna moralna po- globitev. In na to men pogodba o verski svobodi v Rusiji. 1. O Rusijji pravl A. DavJdov: Ni te/.- ko napovedati, da ako Rusija v dogled- nem času ne zavzame svojega mesta kot gospodarski činitelj, se priklati v par letih v Evropo lakota, ki sedaj uničuje rusko prebivalstvo. Amerika takrat ne bo mogla več izročait Evropi za prehrano potrebne- ga žita. Dopisi. — Iz Sela. V zadnji št. »Goriške Straže« toži dopisnik, kako malo da je zanimanje za probujo društenega življe- nja. Resnici na ljubo moramo priznati, da je res tako. Kdo je pa temu kriv? Naj- vec pri tern menda ljudstvo samo, ker nima trdne podlage za razvitje pravega društvenega življenja. Saj imamo Slov. izobraževalno društvo za Batuje - Selo, katero obstoja in deluje že nad 15 let in katero ima na razpolago pravega organi- zatorja v osebi g. župnika, kateri neumor- no deluje pri tern. Poprimite se tega dru- štva in pristopite tudi člani iz Sela v oni množini kot ste bili v predvojnem času, pa bodete videli kmalu uspeh napredka v društvenem življenju. Saj se je že pred vojno sklenilo, da se ustanovijo odseki tega društva v Selu, a ta načrt je vojna prekrižala; zakaj bi se pa sedaj to ne storilo? Ako se bodemo cepili v več dru- štev brez prave podlage, bodo ta društva kmalu odcvela. — Vrhopolje na Vipavskem. Marijina družba je lahko ponosna na svojo majni- ško deklaracijo, ki je nad vse lerw) uspela. Vspored je bil res jako primerno zbran, kot dekl. »Kraljici maja« nad vse krasna in pomenljiva ali simbolična slika Sar- denkova »Skrivnostna roža«, res nekaj tako ljubkega in nežnega, potem drama »Vestalka« človeka kar pričara v stari vek, glavne vloge so bile prav dobro pogodene. In pevske točke so bile jako precizno izvajane; res cast takemu pevo- vodju in zboru. Cela prireditev je bila jako lepa. — Col nad Vipavo. Due 7. maja je tukajšnje slov. Katol. izobr. društvo pri- redilo v tern letu že tretjo predstavo s tre- mi tamburaškirni, dvema pevskima točka- ina, ter z dekliško igro v 4 dejanjih: »Naj- dena hči«. Pod skrbnim vodstvom požrt- vovalnega šolskega voditelja Frana Šelj je tamburaški zbor (14) in sicer prvič po šestih tednili ustanovitve, vse točke izva- jal v splošno zadovoljnost tako, da je koncem predstave moral na splošno željo zopet nastopiti ter bil burno aplavdirau. Nad vse lepa pa je bila dekliška predsta- va »Najdena hči« pod skrbnim vodstvom gdč. učiteljice Marije Bolčina. Vse vloge so bile dobro pogodene, predvsem pa vloga Kornelije (Ivanka Žkvarč), ter Irme (Mnrija Kobal) z njenim ljubkim, otroškonedolžnim vedenjem. Solze ve- sel.ia so igrale skoro v očeh vseh Ijudi. Cela prireditev je jasno pokazala, koliko pripornore glasba, petje in plemenita pred- stava, k umski, zlasti pa k pleineniti srčni izobrazbi. Ako bo v zborih še nadalje vladala velika požrtvovalnostin ljubezen do napredka, ki je sevala iz te prireditve, lahko računamo še z velikinii vspelii. Ogromna vdeležba pa je pričala, kako na- še ljudstvo ljubi take prestave. Konečno še srena hvala vsem posestnikom iz Sa- nabora za prostovoljne darove desk za društvene klopi, predvsem pa gospej TvpTiii Kobal 7A\ velikodusni dar 6 čisto novih oblek v društveno vporabo. Bog ph'cai in prihodnjič zopet na veselo svi- den je! — Dol, Trebuša. Due 10. t. m. je umrl previden s sv. zakramenti gostilni- in posestnik Ivan Obrekar, znan po naši ožji domovini pod limenom »Podkoritar v Trebuši«. Učakal je visoko starost 83 let; i kratka želodčna bolezen je spravila v » grob tega junaka. Bid je daleč na oknli znan po svoji originalnosti, s katero se je odbikoval po.scbno takrat, kadair je občtt- doval sladke zaklade svoje kleti. Gotovo se ga še dobro spominjajo naši vozniki, kateri so v prejšnjih časih škripali s tež- konaJloženimi »parizarji« po naši dolini mimo njegove gostidne, kjer se je popila marsikaka izvrstna kapljiica. Pokojnik je bil jako podjeten gospodar, kateri se ni •atrasil raznih stroškov za izboljšan>e svo- jega premoženja. — Dolga časa je klju- boval neizprosni teti smrti, katere se je vedno močno bal, a ko so iijegove tnoa opešalji, se je sprijaznil ž njo teir mirno in udano v Gospodu zaspail. Pokoi njegovi duši. Dijaška Mafica. V nedeljo se je vršila na Opčinah kon- ferenca, sklicana od akad. fer. društva »Balkan«, na kateri se je razpravljalo o ustanovitvi in pravilih novega dijaškega podpornega društva za vso Julijsko Kra- jino — Dijaške matice. Vkljub slabeniu vremenu je bila udeležba na koufereuci zelo obilna. Posebno številno je bila zasto- pana Učiteljska Zveza. Tudi druge organi- zaeije so poslale svoje zastopnike ali i)i- smena zagotovila. Bila sta navzoča tudi poslanca dr. Wilfan in dr. Stanger; posl. Ščck in dr. Podgornik sta poslala zboro- vanju svoje pozdrave. Pismeno so zagoto- vili ustanovi vso svojo pomoč med drugimi tudi g. Križman kot deželni odbornik in predsednik šolskega odseka v Gorici, dr. Besednjak, kot dežehii odbornik in dr. Bi- težnik, kot predsednik Kmetsko-delavskih zvez. Bilo je zastopano tudi dosedanjc dij. podporno društvo, duhovništvo je po- slalo, ker je bilo zadržano po svojem po- klicu, mnogo pisem; zastopan je bil tudi kmetski stan in vsa obstoječa društva akademikov. Vsi navzoci so se z zanimanjem vde- leževali razprave v vseh točkah načrta in se po izvolitvi pripravljalnega odbora raz- šli z zavestjo, da so pripravili temelj za važno zgradbo, ki bo prinesla našemu na- rodu in posebej nasi mladini rnnogo do- brega. In to novi ustanovi iz vsega srea že- limo! Politika. — Tirolci delajo. Občinski predstojni- ki na Tirolskem so imeli zborovanje in so sklenili: »Današnje zborovanje občinskih predstojnikov političnega okraja Brunek pozivlja vnovič in nujno gospode poslance, naj izposlujejo pri vladi, da se nemške ob- čine rešijo dolžnosti naročevanja »Gazzet- ta Ufficiale«, za to pa naj se zakoni, nana- šajoči se na to ozemlje pravočasno objav- Ijajo v »Bolletino Ufficiale« v nemškem jeziku. Nadalje zahtevamo, naj troške, ki težko obrcmenjujejo obcine, za tiskovine, potrebne za dela, ki se izvajajo v interesu države — volitve, nabori itd. — pokriva država. kakor se je to godilo poprej.« Sprcjet je bil tudi naslcdnji dodatni predlog: »Generalni komisariat se naproša, naj skrbi za to, da bodo državna oblastva v nemškem jeziku občevala z nemškimi ob- činaini, ter da izda zavarovalnici proti ne- zgodam nalog, da bo spise, namenjenc nemškemu prebivalstvu, izdajala v nem- škem jeziku.« Dobro! — ~ Tirolci in vojašina. Občinski pred- stojniki so sprejeli še eno resolucijo, ki zaliteva nujno, naj se pri naborih strogo dr/.e v mejah kontiugenta, in da se nabor- niki južuega Tirola ne pošiljajo pod orožje v vecjeni številu, nego v drugih pokraji- nah. Nemški novinci naj služijo v deželi in v sklenjenili nemških oddelkih in ohranijo naj se za poljedelstvo \rse olajšave, ki jih je določal avstrijski vojni zakon. Slednjič označa resolucija kot neodklonjivo dolž- nost italijanske države, da se nabornini ob vezancem, ki so izgubili v vojni očeta ali brata, prizna odveza od vojaške službe.« — Kaj pa mi? — Venizelos, (ki je igial v grški poli- tiki prvo ulogo, se je sedaj popolnoma odpovedal svojemu političncmu življenju. = Indila vre še vedno. Mnogo oseb so aretirali, med drugimi Ganahijevega si- ua Dewodasa. ki je obsojen na 18 mese- cev zapora. — Italijanski kralj je tc dni prisostvo- vall (slavnostim 700-letnice pa-dovanske u- niverze. Potem je odpotoval (kralj v Be- Konec konferencs v Genovi. Gencvske ikonference je konec, due 15. junija se snide nova konferenca v Haagu. Uspeh te koference ui viden, mor- da se prtkaze pozneje. V Stockiidmu se snidejo strokovnjalki. ki naj rešijo spor med zapadnimi silami in Rusijo. Spor ob- stoji v (tern, da zalitevajo, da .se petrol, vrelce na Kavkazu vrne akcijonarjein, i| Rusi jih oddajo le v najem, kajti postali so last države. Rusi glede konec konfe* rence niso na äkodi, ker imajo najbrže privatne pogodbe že v žepu, sklenili so tudi zvezo z Nemčijo, poostrili razpor med Anglijo an Francijo. Edini ueuspeh bi bil ta, da niso dobili posojila. V ostalem ne vemo, v kolilkor na111 bo kaitera izmed novih konferenc razjas- ns.Ha zamotani svetovno politični in go- j spodarski paložaj. | Domače novice. + Smrtna kosa. Dne 12. maja na večer je ob 7. uri umrl po kratki bolezni povsem previden č. gos. Anton Mrcvlje» kurat v Orehku župnije Hrenovice. Poci- vaj v mini! Pogreb bode 15. V. ob 10. do- poldne Orehku, če se rajnki ne prepelje v sv. Križ k svojeem. + Trgoviiie bodo zaprte vsled I>r'' hoda kraljeve dvojice v pondeljek due 2,1- t. m. eel dan, ofdprte pa bodo v nedeljo due 21. t. in. dopoildne. + Pogreb. V sredo dne 10. t. m. se je vršil pogreb ponesrečenega Jožefa Sim- sič, o katerem smo zadnjič poročali, i" sicer iz bolnišnice usniiljenih bratov v Šmartno v Brdih. Bil je priljubljen. Pri Kojskem ga je pričakala množica ljud- stva, gosp. župnik. kojska godba in cela stavbena zadruga, ki je na ta dan v znak žalosti prekinila delo. Poklonila fiiu je tudi venec. V Gonjačah sta ga sprejela g. žup" nik iz Šmartna in g. kurat iz Kozaitf- Pevski zbor iz Šmartna-Gonjač niu je 7^' pel prctresljivo žalostinko .Lahka mu bodi domača zemlja! 4- Premeščen je preč. g. Ivan Štolfa do sedaj v Vojščici za župnega in deka- nijskega upravitelja v Devin. -f Koncert Pevskega in glasbene& društva v Gorici, o katerem smo že poro* čali, se vrši v sredo, due 31. maja t. •' Spored priobčimo prihodnjič. Za koncert vlada v mestu in na deželi živahno zaiii* manje in je pričakovati velike udeležbe- Vstopnice bodo par dni pred koncertom v predprodaji. Opozarjamo občinstvo na to že danes, da ne zamudi priložnosti, zago- toviti si jih pravočasno. -f Naznanilo o sprejemu v škofiis^1 zaved sv. Stanislava v Št. Vidu nad Liub* liano za šolsko leto 1922-23. V zavod «v. Stanislava se spreimejo zdravi, dobro st* gojeni dečki. zlasti taki, o katerih je ?* pati, da se bodo po dovršeni gimnaziJ1 Dosvetili duhovsikemu polkilicu. Prošnje 23 sprejem je uaisloviti na škofijski ordsin^r riat v Liubljani. Prošnji naj se priloži: aj krstni list, b) izpričevalo o dovrŠefl» ljudsJki soli s pripomujo, da se ie izdailo« Iker hoče učenec vstopiti v gimnazijo. St3* rišd ali njih namestuFk-i naj i:aS . v listnici, kjer so se nahajali tudi i/lZ! spisi. Dobra nagrada mu je zagotovlje^j Za sirotc. Dob re slov. družinc, ki ' utegnile sprejeti sirote, naj se oglasij'0 Slov. sirotišču v Gorici. Imamo decke x deklicc vseh starosti. Oglaša se vedno iy^ va deca, da le s težavo zmagujemo sti^ ske. Poleg malih otrok imamo tudi ''' precej odrastle, ki jih bomo oddajali v slu/ be. (Üpozi'rjamo na to žc sedaj vse rt bre slov. dnižine. Vodstvo Slow sirotišca- 4- Izpiti učne usposoblienosti za *j vemske ljuu.ske sole se bodo vrsili na ^.^ venskcm uateljšču v Tolminu in se P'1 nejo idne 22. ma ja ob 8. tiri zjutraj. Proš- nJe kolkovane z 2 lirami in opremljene s Predpisanimi listinami, naj se po&ljajo iz- praseva'lni komisiji po pristojnili okrajn/ih šolskih svetih. Kandidati, ki bi se pred- ßtavDIfi isrcpftzno, se ne pripustijo k i'/pi- tom. /Jodružnica vojnih invalidov vdov •n sirot v Torainu, opozar.ia vse svoje 51a- ne, ka/teri niso še plačali članarine za te- ; ko5e ileto 1922, naj jo v najkrajsem času Dlačajo pri svoiih zaupnikih, ker dirugače toora društvo prenehati s svojim delova- njem. — Vodstvo. -'¦ Cerkno. V zadnji številki smo pri- pb-Criii vast, da ise je due 30. aprila t; 1. vr- sil v Cerknem shod pdiritieiiega društva »Edinosti«. Po prcjetih informacijah uiro- ^•vljamo, da se ta sliod ni vršil, kcr ni dosoelo pravočasno dovoljenie ad kr. ci- ^Incga kotrwsajrijata v Tolminu. ~\- Atentat in stavka v Trstu. V so- boto zvečer se je dogodil v Trstu nesrečen slučaj, da je razletela bomba na glavi ko- '^•unista Sorni.ua in ga usmrtila. tri drugc Pa ranila. Odkod je prišla bomba? Nihčc ne ve. »Era Nuova« pravi, da je priletela iz ü*norjencevega žepa. Pravo čudo! Zato je /delavska zbornica proglasila v pondeljek Popoldne splošno protestno stavko, a se je Ve^t o tem Ie počasi raznesla, zato učinek ¦stavke ni bil popolen. -!- Obletnica državnozbor skill volitew Preüvcerajnim, dne 15. maja je preteklo eno leto, odkar so se vršile volitve v rim- sko zix)rnico. Pri nas na Ooriškem so se vr§ile te volitve v znamenju zmage, izmed Petih mandatov smo si priborili štiri, v Tr- stu in v Istri pa so se vršile te volitve v znarnenju krvi in požiga in je ta obletnica *a naše rojake obletnica žalosti in nesre- '*e> za one pa, ki so ta nasilstva uprizorili, °bletnica neizbrisne sramote. — Sv. Mihael. Umrl ie v Sv. Mihaelu L¦ Leopold Leban, dne 11. 5. ob 3. zju- *rai, oee peterih otrok. Bil je v obče spo- ^ovan, kot mož poštenjak. V svoji bo- kzni bi] je vzgle'd potrpežljivosti, v svoji oolezni je bil trikrat previden s. sv. Z. ^vetila mu Večna luč. Ostalim pa naše so- zalje! -t- Fašisii v Trstu so razpustili vse Svoje čete. Nabirali bodo nove. -f Poštnina za v Avstrijo. Poštno rav- '.J^teljstvo v Trstu javlja: Od 1. junija t. • se zniža poštnina za v Avstrijo tako-le: 2a Pisma (za prvih 20 gramov) na L 0'60, 2a navadne dopisnice na L 0'40. Iz Avstrije y, ^talijo se poštnina zniža za pisma na 60 ^- za navadne dopisnice na 35 K. , -r Sestanek nar. ženstva. Predprete- yi pondeljek se je vršil v Oorici sestanek /K°riških gospa in gospodičen v svrho usta- Hovitve ženskega društa, ki naj bi razširilo syv°j delokrog tudi izven mesta po celi go- riski deželi. Namcn društva je v prvi vrsti .|)cKlpiranje širomašne dece in udov. Društ- v° si stavi nadalje ničmanj važno nalogo 'zobraževati ženstvo in širiti mu duševno °.zorje s predavanji in poučnimi tečaji. Za Jttianje za snujoče se društvo je zelo ve- i^0- Sestanka se je udeležilo lepo število ^nstva vseh slojev. Razpravljalo se je o Jpuštvenih pravilili, ki se predložijo že te ^oblasti v odobrenje, na kar se takoj , ^ličc ustanovni občni zbor. Dan se bo ob- Jayil potom časopisja. Stavbena zadruga v Dol. Vrtojbi išče ^osobnega L. . KNJIGOVODJA-BLAGAJNJK*. 1 je že opravljal kak enak posel in je iz- ežban poleg knjigovodstva tudi v kores- j)ondenci obeh deželnih jezikov. Nastop 1. n'ja t. 1., plača po dogovoru. Ponudbe ^reJenia Zadružna Zveza v Gorici. AVTOMOBILNA VOŽNJA NA POKO/JAl IŠČE. .| Na spošno željo ljudistva, je tuk. av- Oniobiliio podjetje pričelo v nedeljo z •lem 14. t. in. voziti na novo pokopališče. ¦i. . Odhod iz ul. IX agosto št. 6. (prej ^vS'nst) ob 3 urah popoldne — iz pokopali- ^4a ob 41'?. Vožnja stane za tje in nazaj L 4.— za v>-^--—---------«!--------------------,—_----------------' Jugoslavjia. ,0, \ftolnu žena ob Adriji. Bolneffa moža .L ^osporju ne omenja nihče več; saj je v* Vs^e hujših bolnikov na svetu. Reko bi .^ e^ splošne krize, ki je na mogoče rešiti jje Politično ne gospodarsko, lahko ime- ^'^H bolno ženo ob Adriji. Vsi jo lečijo, v| ^e je ne more izlečiti. Zadnja vest pra- tlj Predsednik zakonite reške vlade Za- ,eHa je v jmeml vlade in večine reške s°ystituante poslal ministrskcmu pred- L ^niku jj. Nikoli Pašiču daljšo protestno ¦a 2°iavko. Zanella naglaša v brzojavki, tg v^dajo na Reki še vedno tuji clemcnti, ^ Protestira proti sedanjemu stanju ny':i}'L V imenu večine konstituante prosi ry'^strskega predsednika Pašiča za inter- §.e.ncijo jugoslovenskc vlade, da se odpo- ^ na Reko mednarodn;' nnket.ia komi- Kl' Ja objektivno prcuwl položaj. Društva. d Izobraževalno društvo »Jasna Po- Ijiana v Policah. priredi dne 25. maja (Vnebohod) veselico z i^ro »Stari in mla- di«, šaljivim prizorom »Izgubljena stava« ter z raznimi pevskimi točkami. — Vljud- no vabi odbor. Oclbor društva Skalnica bo imel v nedeljo dne 21. maja ob 5 pop. sejo v društvenih prostorih Via Mamelli 4. Telovadno društvo »Sokol« v Koj- skom ima svoj redni občni zbor dne 20 5. ob 8. in pol uri zvečer in sicer v prostodh br. Ladislava Terkuč v Snežatnem. Vab- ljeni so vsi stari člani, da se obč. zbora prav i^otovo udeležijo. — Zdravo! Taj- nik J. L. d Deseti brat v Mirnu je sijajno vspel. Poscbno priznanje vsem igralcem, da so tako temeljito izvršili vsak svojo vlogo. Ker smo res hoteli pokazati občinstvu delo pisatelja Josipa Jurčiča smo iz težke fi- nančne krize celo dramo opremill z vsemi pritiklinami, ki nam je mojstersko naslikal gosp. Rudolf Devetak in ga vsem, ki ho- čejo imeti nekaj lepega, priporočamo. Le cno nam je delalo preglavice in sicer raz- svetljava, ki najbolj učinkuje pri vsaki igri, zato največja zasluga gosp. Butkovi- cu Cirilu in Boštjančiču in gosp. Mar- molju, ki nam je dal vsa svoja sredstva na razpolago, posebno hvala lepa za dvorano. d Njivice pri Kojskem. Naše Bralno in pevsko društvo je priredilo dne 7. ma- ja veliko vrtno veselico, na katero je prihi- telo nuiogo občinstva iz vseh strani Brd. Krasno je bilo videti, ko so prikorakala naša bratska društva iz Biljane. Kozane, Medane, Šmartna in Števerjana, ki so s svojimi točkami pripomogli k lepo vspeli slavnosti, za kar jim bodi prisrčna zahva- la. Veselico je otvoril g. Štekar s pozdrav- nim govorom, zapel je društveni moški zbor »Kvišku bratje!« in nastopila so vsa društva zapovrstjo. Posebno so se izka- zali Medanci s svojim zborom. Bodi izre- čena zahvala vsem, ki so kaj pripomogli k temu, da se je veselica kljub napadom od izvestne strani tako lepo izvršila. d Šempas. Dne 1. junija se bode vr- šila velika veselica s tamburanjem, petjem ter igrokazom F. S. Einžgarjevega »Di- vjega lovca«. Opozarja se na to že naprej. d Ruski igralci v Renčah. Dne 19. in 20. maja bodo gostovali glasoviti umetni- ki, ki so igrali že v Petrogradu in v Mos- kvi, v Renčah. Na sporedu bodo igre: »Norec«, »Zobozdravnik«, »Maščevanje« in veliki koncert ruskih pesmi, arij, ro- manc in drugega. V soboto bo predstava ob 8. uri zvečer, v nedeljo ob 4. uri popol- dne. Vstopnina 5, 3 in 2 L. Ti umetniki so igrali že na več dnigih krajih z velikim uspehom. d Šebrelje. Bralno - kmetsko dru^tvo v Šebreljah bo imelo dne 5. junija, t. j. na binkoštni ponedeljek popoldne veliko na- rodno prireditev na svojem novem, mo- derno urejenem odru. Istega dne dopoldne bo odkritje nagrobnega spomenika vsem tuk. padlim in pogrešanim vojakom. Celo- dnevni vsi)ored se še pravočasno objavi. Vsa bratska društva, bližnje in daljne oko- lice, se prosi, da na ta dan gotovo ne pri- rejajo veselic in se že sedaj pripravljajo za obilno udeležbo. — Odbor. d Smast. Pevsko društvo v Smastl, priredi dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne ve- selico na prostem in to na križišču cest, ki peljejo iz Ladra, Kamno in Smast na »Logu«. V slučaju slabega vremena se vrši. veselica prihodnjo nedeljo. Na spore- du so pevske točke in nar. igra »Domen«. - Prvačina. — V soboto 6. V. se je vršil v Prvačini »družinski zabavni ve- čer« za povabljence, katerega so priredili fantje (pripravljalni odbor Ooriške Sloven- ske Omladine) pokrajinski odsek Prvači- na, ki se baje v kratkem osnuje) pod na- slovom »Prvaška narodna mladina«. Pri- znati moram, da sem bil razočaran nad lepo organizirano pripravo in sporedom, ki je nudil udeležencem mnogo udobno- sti in zabave. Posebno krasno je bila o- kinčana dvorana, paviljon in oder za god- bo. Izbrani komadi mlade koncertne god- be, sicer malo glasne, so dopolnjevali splošno zadovoljnost kot od strani udele- žencev tako tudi od prirediteljev, ki so neutrudoma skrbeli za zadovoljitev ude- ležencev. Pred otvoritvijo plesa je zasvi- rala godba tudi nekaj lepili koncertnili ko- ščkov. Obžalovanja vredno je bilo le to, da je bilo radi lažnjivih vesti od strani go- tovili oseb malo udeležbe. Sicer se na željo vcč udeležencev zabavni večer po iz- javi prirediteljev v kratkem ponovi. Kdor od povabljencev hoče užiti nekaj lepe za- bave, naj ne izostane Prvaški narodni mladini, (bodoči Prvaški slov. Omladini) kličcm le pogumno naprej, ker ko bo en- krat občinstvo spoznalo in ocenilo take prireditve, se bo gotovo vedno odzvalo rado, vabilu. — Udeleženec. Socialni ueslnik. Nova socialna ustanova na Češko- slovaškem. Praški listi poročajo, da kupu- je justično ministrstvo v Pohorelicah na Moravskem veleposestvo, na katerem na- merava naseliti odpuščene kaznjence. Zborovanje avstrijske delavske in na- meščenske zbornice se je te dni vräilo v Qradcu. Na dnevnem redu je bil novi ca- vinski zakonski načrt in zakon o social- nein zavarovanju. K prvi točki je zavzela zbornica načelno stališče svobodne trgovi- ne (proti vsaki carini). Glede socialnega zavarovanja se je zbornica izrekla za to, da naj tvorijo temelj za starostno zavaro- vanje bolniške blagajne; zavarovanje de- lavcev in nameščencev naj bo ločeno od zavarovanja samostojnih. Hudi izgredi v Čikagu. Iz Čikaga jav- ljajo, da je policija aretirala 300 delavcev v sedežu delavske zveze. Celo noč se je vršil boj, v katerem sta bila 2 redarja ubi- ta, eden pa ranjen. Več his je bilo poško- dovanih od bomb. Za čebelarje. Panji na račun vojne odškodnine so bili odposlani iz Nemčije dne 2. maja in se pričakuje, da dospejo kmalu v Gorico. Kraj in dan razdeljevanja se naznani v »Goriški Straži«. Čebelarsko orodje je dospelo v so- boto 13. t. tn. v Trst in tekom tega tedna prispe v Gorico. Prodajalo se bode pri »Slov. kmetijskem društvu«. Ceb. orodje je raznovrstno. Izbera je velika. i _ Gospodarstvo. g Nov način pridobivanja sladkorja iz melise. Kakor se da posneti iz pariških listov, je dobila Akademija ved poročilo, da so izumili nov način pridobivanja slad- korja in sicer iz melise. To pridobivanje sladkorja bo imelo vsekako velik pomen v narodnem gospodarstvu. g Dovoljen uvoz zive živine iz Jugo- slavije v Italijo. Kmetijsko ministrstvo je prejelo iz Rima uradno poročilo, da je preko Rakeka zopet odprt promet žive xzivine po železnici, če je ta živina name- njena za klavnice v Turinu, Milanu, Tri- dentu, Trstu, Benetkah, Genovi, Florenci, Neaplu in Rimu. Po svetu. s Siromašni Indijanci. V pokrajini In- dijancev Osugov v državi Oklahome (USA) so odkrili petrolejske vire. Ko je pleme, ki šteje samo 2000 duš, prodalo svojc zemljisče, je dobil vsak rojak 10.000 dolarjev na leto, kar znači pri današnji vi- soki dolarjevi valuti več milijonov naših kron na leto. s 47.000 ljudi umrlo lakote. Iz Moskve javljajo, da trpi lakoto v paškirski repu- bliki 22 po sto ljudi. Od 982 tisoč strada- jočim je bilo pomagano samo 26.200. V mi- inilem februarju je umrlo lakote 47 tisoč oseb. s Turška grozodejstva. Poročajo, da so izvršili Turki v Mali Aziji grozodejstva, ki_ se bodo preiskala in če odgovarjajo ve- sti resnici, se bo storilo vse, da se Male Azije radi tega ne prepusti več Turkom. (Marsikateri košček zemlje bi izgubile tu- di evropejske velesile, če bi kdo preiskal vsa grozodejstva in krivice in jih tudi pra- vično obsodil.)_________ Iz Avč. Ob priliki izleta na sv. Goro se šol. vodstvo najlepšc zahvaljuje vozni- kom Kovačič Cirilu, Kovačič Avguštinu in Kolenc Albinu, ki so brezplačno prišli po šol. otrokc v Plavc. Izlet je izpadel prav lcix) v veliko veselje šolske mladine. Vodstvo. Prosveta. pr. Marijine pesmi za mešani zbor, deloma z orglami, ki jih je zložil Ivan La- harnar, so izšle v Gorici v založbi Kat. tisk. društva. Zbirko, ki obsega 6 pesmi, toplo priporočamo. pr, Josip Ribičič-lvan Vouk: Šest mladinskih iger. Mladinska knjižnica »Prosvete«. — I. zvezek. Cena broš. knji- gi 5 L. Ta zbirka bo po silnem povpraše- vanju po mladinskih igrah vsakeinu go- tovo dobro došla in bomo še več sprego- vorili o nji. Za danes jo vsem toplo pri- poročamo. pr. Preporod. Izšla je 4. stevWka tega mesečnika, ki se bori za naravni preporod našega naroda in prinaša sledečo vse- bino: »K tvornim silam življenja!« — U- niv. prof. dr. K. Ozvald. »Nove gostilne in žganjarne«. — »Sveta vojska«. »DruS- tva — na delo za nravni prerod!« »Prerod v »dijaške« vozove na železnicah!« — B. A. »Tobak in šolska mladina.« — Naduči- telj M. V—č. »Blagodejni učinki alkoho- la.« »Kaj je povedala Gorenjka«. »Na o- der z njim!« »Književna ocena in pripo- ročilo.« »Drobiž«. »Listnica uredništva.« Izhaja mesečno. — Cena 10 Din. — Za Primorje 15 tir, za Avstrijo 400 K. — Posamezna številka 1 Din. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Poljanski na- sip 10. Koledar. Maj 31. dni. 21. Nedeja: 5. povelik. (Jezus uči molit- ve.) Feliks, spok. 22. Pondeljek: Helena, dev.; Julija, dev. 23. Torek: Deziderij, šk.; Andrej Bob., sp. 24. Sreda: Marija Dev., pom. kristjanov. l2^.{\i,etrtek: 'Kristusov vnebohod. Gre- gor VII. p. 26. Petek: Filip Nerij, spoz.; Elevterij, m. 27. Sobota: Magdalena Pac, d.; Janez, p. m. Dne 21. izide solnce ob 4. uri 23 min., a zaide ob 7. uri 30 min. Dne 26. mlaj ob 7. uri 4 min. zvečer. Listnica uredništva. Gosp. K. Na Vaše trikratno vpraša- nje, kdaj bo zopet na razpolago knjiga, ki je radi previdnosti ne imenujem, zopet na razpolago, Vam moram naznanjati, da v najkrajšem času. Do tedaj potrpite! Po zunanjosti pozna že večina naših gospodinj testenine „PEKATETE". Odločno zavračajo vsake druge, ker so spo- znale, da postrežejo z njimi najbolj svojo družino. ZAHVALA. Vsem onim, ki so povodom itragične smrti našega predragega sina, brata in svaka gospoda ANTONA PODBERŠCEKA, odbornika podruž. »Centr. Posojilnice« spremiili k zadnjemu počitku bodi izreče- na prisrčna zahvaila. Posebno se zahv,ilju- jemo preč. duhovščini. obč. zastopnikom, godbi, pevcem, tovajrišem in itovarišicam. Bog visem obilo poplačaj! I m e li j e, dnc 10. rnaja 1922. Zalujoči družini Podberšček in Primožič ter ostali sorodniki. ZAHVALA. j Vsera onim, ki so povodom tragiöne smrti našega nepozabnega sina, brata in svaka, gospoda Jožetfa Simčič odbornika stavbene zadruge v Kojskem spremili k zadjemu počitku izrokamo tem potom prisrčno zahvalo. — Pösebno zalivalo srao dolžni vsem trem preö. dnhovnikom, stavbenemu druStvu za krasni venec, godbenemu društvu in peveem, | nadučiteljima gg. Nanutu iz Plavi in Novaku iz Deskelj, gdčni učiteljici iz Deskelj, ki sp je vde- ! lcžila pogruba s Solsko mladino ter vsern tovarišem in tovariäicam. — Bog obilo poplaöaj ! I i IMENJE. due 12. maja 1922. Žalujoca druiiua SIMČIČ. | Stavbena Zadruga V KojSkem naznanja slav. občinstvu žaloslno vest o izgubi njenega člana in odbornika Jožeffa Simiič kateri je dne 7. t. m. na lako tragičen način izgübil svoje mlado življenje. Bodi mu zemljica lahka! KOJSKO, 16. maja 1922. ODBOR« Kr at ko cast nice. Študentovska. »Stric mi pošilja 1000 kron ter mi piše: Na svidenjc! Sedaj pa res ne vein, ali misli mcne ali dciiar.« Neizmerna Vjubezen. »Ah, Francka, Ti ne veš, kako sem bil nesrcčen, ko so mi Tvoji starši odrekli Tvojo roko. Kar skozi okno sein hotel sko- čiti.« — »In zakaj nisi?« — Bilo je pre- visoko.« Pometen vratar. Tujcc vpraša kolodvorskega vrata- rja: »Ali se je narodil v tern mestu kak ve- lik niož?« — Vratar: »Ne, kajti pri nas priliajajo le majhni otroci na svet.« Raznoterosti. * Posledice dobre in slabe valuie. — Kakor znano, morajo biti pisma in dopis- nice, ki gredo iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo, frankirane, sicer se vrnejo poši- ljatelju. — Knako naredbo je izdala češko- slovaška poštna uprava za korespondenco, ki je namenjena iz Čehoslovaške v Av- strijo, na Nemško, Poljsko in Madžarsko. Kdor je na Češkem zadnji čas pisal v na- vedene države, ni frankiral pisma, pač pa je priložil pisanju 1 češko krono. Naslov- nik je plačal pri prejemu kazensko poštno pristojbino, a od priložcne češke krone mu je ostalo še nckaj dobička. Ker pri takem , poslovanju trpi poštni erar, morajo biti odslej pisma in dopisnice frankirane, ako so iz Češke naslovljene v navedene dežele. * Povzročevateli sladkornc bolezni. Kakor poroča an.ulcški medeeinski list, se je dvema aiitfleskima zdravnikoma posre- čilo ugotoviti povzročevatelja sladkorne bolezni. Dr. Renehaw in Sair Brother, ta- ko se glasita imeni teh zdravnikov, uživata na polju uporabljanja barvil pri pobijanju bolezni. f> ms>\ \ in • ir F rots -. v*v IŠČEM učenca za tr.cfovino z mešanim blagom na deželi. Naslov: Štefan Bavdaž, ___________Podgrad (Istra.) CIST VOSEK kupuje »Slov. čeb. zadruga« in ga plačuje. če je prvovrsten, po L 8.— za kg; če ni prvovrsten, se cena priinerno zniža. Z za- delavino pomcšani vosek se ne kupuje. Brata Pavletič v Mirnu izdelujeta za čcb. zadrugo umetne medstene (satnice). Satni- ce se prodajajo pri »Slov. kmetijskem druš- tvu« v Qorici via Contavalle štev. 7-1, ela- nom čeb. zadruge po L 18.—, nečlanom po L 20 za kg. — Za predelovanje voska v satnice se zaračuna članom L 16.—, neela- nom L 8.— za kg. — Vosek bo sprejemal do 31. maja t. 1. Jakob Klavčič v Gorici, Corso Vittorio Emanuele III štev. 21 pri- tličje. Kdor ima vosek, naj ga takoj pripe- Ije, da bode mogočc še o pravem času iz- delati zadostno množino satnic in vosek na ta naičn vnovčiti. Po 31. maju t. 1. se vosek ne bode več plačeval po gornji ceni. ' VRAŠČIK KAROL pek in sladčičar Via Carducci 21 sprejema različna naročila za birmo, n. pr. šatulje, običajne reste kolačev, torte, šarteljne in vse v to stroko spadajoča dela. Priporoča se za mnoga naročila. NAZNAN1LO. Podpisana naznanjava slav. obein- stvu, da sva na novo otvodla trgovino z novim, stanim in starinskim pohištvom, ter se priporočava za obilen obisk. — Ceine jnizke. Jožef Skok in Vinccnciji .lurčič Raštelj št. 37 (nod kolonami). Razglaša se vsem lastnikom konj, ki ima jo namen gnali konje v tekocem letu na konjsko pianino (na pašo) »Km«, da morajo plačati določeno pristojbino pri tolminskem zupanstvu, nakar dobijo iz- kaznice, brez koje jim ne bo mogoče gna- ti. Število konj je omejeno na 90. Paša se pricne z dnem 24. t. m. Za upravni odsek: Ciril Šavli: Podpredsednik. Vinogradniki! Modra galica (ivitrijol) po Lit. 215.— žvepflo Floristella „ tl 75.— rafünirano „ .. 90.— ventilirano „ „ 92.— „ z ?>% galice „ .. 101.— po kvimtalu franko skladišče Trst sc dobi pri Kmetijski Zadrugi v Trstu. Via Raf- fineria 7. STAVBINSKA ZARUGA v TOLM1NU vabi vse njene redne člane na redni Občni zbor ki se bo vršil dnc 21. maja 1922 ob 13. uri v občinski dvorani v Tolminu. DNEVNI RED: 1) Nagovor predisednika; 2) Poročilo blagajnika; 3) Poroöillo o admnnistraciji; 4) Slučajnosti. Podpredsednik: Laharnar Peter. Prcdsednik: Cerv .Iankoy PQUEDELCI! Pri tvrdkii C. Leonardig, Gorica, ulica Carducci št. 12. (Gosposka ulica) pri trcli Kronali, dobi'te veliko zalogo prvovrstni'i kos iz nemškeca iekla. po naizrnernejšili cenah;__^___n ^__^J^^^ViB.^TJ^^^ Novo došlo hišno opravo vseb vrst priporoča ZHLOGH GRIGNSSCHI ul. Morelli 49. ctpno! Apno! Gospodarsko društvo v Batujah Slavno občintvo se z tern obvcšča da bode odprta apnenca za oddajo živ. apna od 22. t. m. le nekaj dni. --------------------------------- i ¦ ...... t^mm PODRUŽNICA Ljubljanske kredBtne banke :: V GORICI, n Corso Verdi „Trgovski Dora.44 Telefon St. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska bank a. Delniška g-lavniea SHS kron 50 MILIJONOV. CENTRALA: LJUBLJANA. Rozerva SHS kron 45 MIUJONOV. PODRUL.NICLt Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obresttaje vlügü na knjižice po 4°/0- Na daljSo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvrsuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradne are za občinstvo 8V2—12 n od 3—5. Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznkih se ne aradnj e Tcod. Hribar (nasi.) - Gorica Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posojilnica) Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Re9CI1Chart & RytTiann, vsakovrstno blago za poročence, kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blago solidno! Cene zmerne! „ADRIA" PIVO je najboliSe Zaloga za dorieo in deželo Franc Barzellini - Gorica Via Silvio Pellico 10 (blizo Korna), Josip Kerševani niehauik in puškar v Gorici, Stolni frg 9, desno. Zaloga raznih šivalnih in kmetijskih strojev, dvokoles, pušk in samokresov, ter vse posameznih delov, spadajočih v mehanično in puškarsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v umeinem vezanju in krpanju. Lastna clelavnica in popravljalnica, Stolui trg 5, ^ŠjT Poniklanje in lakiranje v vsaki barvi. ""^g Priporočam Tsakemu Original Mundlos sivalne stroje, ker so najbolj zanesljivi, za te janičim 15 let. J. Lenassi, Solkan. Moka, sirk, oves, otrobi, kava» sladkor, špeh, olje, petrolej i^ BIRMANSKA DARILA kupite najceneje pri stari tvrdki J. SULIGOJ Gorica» Gosposka ulica št. 19 Ure budilke od 16 Lir naprej. SRliBRNE KRONE, GOLDINARJE pla- čujc po najvišjih dnevnih cenah, ter kupu- je staro zlato. Savorgnani zlatar, Nunska ul. 9. PRI/JOROCA SE »La fondiiaria 6; Vzajemna zavaroval'iica* proti požaru i. t. d. i. t. d. Potovalce in krajevne zastopni^ snrejema Dra^. Starec prod, inspector z Julijsko Beuečfijo Trst Bairkovlje. ^^ Weveste pozor! Nevestc pozor! Na domačo tvrdko Andrei Maurič GORICA ul Carducci št. 11 (prej GOSPOSKA ul.) Velika zaloga manufakturnega blaga, volne, žime, bombaža, zmeti. — Ravno došla velika množina moškega in ženskega sukna, in raznovrstnega perila, kakor tudi svile. ; WT HT Posfrežba fočna in soüdna! TW "Vf Zobozdravniški Atelje Robert Berka Via Dante 4 - GORICA - Via Dante 4 Mnogoletni asistent pri preznanem Zobo- zdravniku Dr. PIKLU v Gorici. SPREJEMH od 9—12 in od 2 — 6. Otiiiia Cailigaris modisfka. ^ \ Velika izbira :: klobukov :: za gospe in otrokg. Gorica, ulica Stretta 4. ANTOH TERPIN in ConiP^ nova zaloga manufakturnega bl^^^ v Gorici, Via Rasteiio st 10 ;: se priporoča slav. občinstvu v mestu na deželi za mnogobrojen obisk. ^ 3BT Cen^ brez konkurence. ~1* Na (irobno I Na debclo! | Dr. A. Grusovii»^ sr»ecialisl za kožne in spodne bolegi-^ negovanje kožc. — Perfekcijoniran na c najski kliniki. Sprejema od 9—II in od 3—7 ure- Qorlca (Eiazza erande) Travni^ *" P«tentoU.