•1 PROBANKA PE Kranj - tel.: 04/280 16 00 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) menjalnice - exchange tel. 04 I 23 60 260 Www.wilfan.sl 6BD Koroška .i.?. 4006 Kranj t<:L: 04 2S0 10 40. Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev 286 10 r. 280 10 30 faks: 04 280 JO 12 h ww.xbd.si, info@gbd.si QHTB ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKI Gorenjska^ Banka litink.i ,i fo.iliihoni UV - ISSN 0352 - 6666 - št. 14 - CENA 150 SIT (12,50 HRK) Kranj, torek, 20. februarja 2001 Ob stoletnici prve mature gimnazijci pripravili muzikal Muzikal, kot ga še ni bilo Prvi teden so si muzikal, ki ga je s kranjskimi gimnazijci pripravila režiserka Manca Urbane, ogledali učenci sedmih in osmih razredov šol iz okoliških občin, kot nagrado za šolske uspehe. STRAN 6 Zvečer bodo hokejisti odigrali zadnji krog prvega dela državnega prvenstva Jeseničani brez Cervenyja?! Po bolečem petkovem porazu, ki ga je ekipa Acroni Jesenic na domačem ledu doživela proti Olimpiji, je trener železarjev Vaclav Cerveny razočaran napovedal odhod z Jesenic - Uprava kluba želi trenerja prepričati, da ostane do konca sezone STRAN 13 Komendčan najboljši v računalništvu 22-letni študent 4. letnika pravne fakultete Matjaž Rogelj iz Komende je zmagal na neuradnem svetovnem prvenstvu v računalništvu, ki je od 4. januarja do 18. februarja potekalo v Riu de Janieru v Braziliji. Matjaž je na prvenstvu zastopal Evropo in dosegel kar 98,64 točke od 100 možnih. ^e neznani vandali so v ponedeljek ponoči oskrunili kranjsko pokopališče Satanistični simbol pod križem V noči z nedelje na ponedeljek so neznani storilci poškodovali 27 nagrobnih spomenikov v starem delu pokopališča v Kranju. Pred tamkajšnjim križem, simbolom krščanstva, pa so s svečami postavili domnevno satanistični simbol. STRAN 17 Kranj, 20. februarja - Tolikšno oceno je prejel za svojo nalogo Računalniški sistemi prihodnosti, obsežno kar 1376 strani, ki jo je oddal vnaprej, na tekmovanju pa je moral potem odgovarjati na vprašanja 50-članske mednarodne komisije. Na prvenstvu so poleg Roglja sodelovali še predstavniki Azije, ZDA, Afrike, Avstralije in Južne Amerike, ki imajo pridobljen že doktorski ali magistrski naziv, naš študent pa je bil med njimi tudi najmlajši. Sil mlečna RESTAVRACIJA Toplo vabljeni v prenovljeno Mlečno restavracijo na Maistrovem trgu 13 v Kranju. od 14. 2. 2001 Inka kbmu, d d.. Gesla na Okroglo 3, Naklo I4 247 I4 248 I4 249 o o o .(>.. Krat ()()() Kranj mm mm ~ MA! Zoisova u ui km mulj ic/mo FLORA: \tocex3e. 001 DOM inar&nm zaključna dzla v '£fürJoïfii5tvu in fsnovifünjH Celjski sejem, 22.-25. februar 2001 vsak dan 9.00 - 18.00 ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI RUMENE STRANI SLOVENIJI TEL tel.(Ol) 436 53 90. fax(01) 436 85 20. www.intertnarketing.si INTER MARKETING P 6. sejem FLORA St j f r vrtnarstvo, cvetUčarmh VRTN.ARST 9770352666018 PO s ureja Jože Košnjck SLOVENCI NA KOROŠKEM Oblast pritiska na Slovence Ogrožene dvojezične šole Kranj, 20. februarja - "Obdržanje obstoječega statusa za dvojezično šolo in dvojezično učiteljstvo, kamor spadajo tudi ravnatelji, je zelo pomembno, ker predstavlja enega temeljnih kamnov javne dvojezične šole na Koroškem. Dopustimo, da status pade, se prav kmalu podre dvojezična šola! Dobro bi se bilo tega zavedati in podvzeti potrebne protiukrepe," je zapisal v Slovenskem vestniku znani koroški slovenski učitelj Franc Kukovica. "Povečanje političnega pritiska na slovensko narodno skupnost na Koroškem je čutiti že nekaj mesecev. Barometer za to so izjave politikov in njihovo zadržanje v konkretnih zadevah, ko resnico tako močno prikrojijo po svoje, da lahko govorimo že o neresnici." Dokaz za to je poskus ukinjanja podeželskih dvojezičnih šol. Pretekli teden so prišla v javnost imena šol, ki bodo v bližnji prihodnosti ukinjena. Seznam je objavila deželna šolska oblast, ki jo neposredno vodi deželni glavar dr. Jorg Haider. Razlog naj bi bile finančne težave, ki jih občine niso več kos. Občine so namreč odgovorne za vzdrževanje teh šol. Večina šol, predvidenih za ukinitev, je na dvojezičnem območju in so z dvojezičnim poukom. Zato je ukinitev slabitev sistema dvojezičnega šolstva. V tem primeru zvenijo besede deželnega glavarja, da hoče ohraniti predvsem šole na dvojezičnem območju, neprepričljivo. Skupno naj bi zaprli okrog 20 ljudskih šol v okrajih Ve-likovec, Celovec, Beljak in Šmohor. • J.K. Novih lokomotiv ne bo Ljubljana, 20. februarja - Uprava Slovenskih železnic je vladi posredovala povzetek Investicijskega programa o upravičenosti nabave novih električnih lokomotiv". Železnica bi jih rada kupila 50, ena pa stane 601,8 milijona tolarjev. Ministrstvo za promet je ugotovilo, da investicijska dokumentacija ni izdelana skladno s predpisi, da investicijski program pri izračunu stopnje donosnosti ne upošteva stroškov financiranja, da grozi nevarnost, da bo moral posojilo vračati porok, to je država, in da je državno poroštvo za te namene v nasprotju z ekonomskim in pravnim redom Fvropske unije. Vlada je zadolžila Slovenske železnice, naj najde primernejši način za nakup novih lokomotiv. Pri tem naj upošteva možnosti in potrebe železniškega tovornega prometa. - • J.K. Občine bodo dobile denar Ljubljana, 20. februarja - Vlada je obravnavala in pripravila dokončen izračun finančne izravnave občinam za leto 2000. Ministrstvo za finance je naredilo dokončen obračun izravnave in pri tem upoštevalo lastne prihodke občin. Realizacija je bila nižja od ocenjene. Zato mora država zagotoviti še 141,3 milijona tolarjev dodatnih sredstev. • J.K. GLAS Naročniška akcija 2003 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001 ali 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe. Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GG-revija REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Novim naročnikom do vključno 19. februarja 2001 pripada tudi brezplačni izvod LETOPISA GORENJSKA. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003. Novega naročnika sem pridobil(-a):_ Moj naslov__ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali-. C/ dva reklamna artikla in luksuzno Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM Ime in priimek: Naslov:_ '»)!M^l£QfGLAS za najmanj eno leto Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. Je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003' ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico In Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjku je časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Goren jskega glasa, telefon 04/ 201-484)0 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GG-revija. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslovnik državnega zbora bo spremenjen Konec opozicijskega bojkota Na komisiji za poslovnik državnega zbora so se dogovorili za spremembo poslovnika državnega zbora pri nadzoru proračuna in obveščevalnih služb ter sprejemanju proračuna. Spor med pozicijo in opozicij naj bi bil s tem končan. Ljubljana, 20. februarja - Na komisiji za poslovnik državnega zbora je bilo izraženo upanje, da se bodo sedaj poslanci opozicije vrnili na vodstvene funkcije v državnem zboru, s katerih so odstopili. Na komisiji je bilo doseženo soglasje o spremembi poslovnika državnega zbora, po kateri bodo opozicijski poslanci vodili dve nadzorni telesi: odbor za nadzor proračuna in javnih financ in odbor za nadzor delovanja var- jen. Če vse poteka normalno, so za sprejem potrebni trije meseci. Po novem naj bi zadostovala dva in letošnji proračun bo sprejeman že po novem. Sprejet naj bi bil že v začetku maja. Pri sprejemanju državnega proračuna so predlagane pomembne spremembe, ki zlasti poslance kot posameznike in kot zastopnike okolja, v katerem so bili izvoljeni, omejuje pri vlaganju dopolnil k pro- Danes začetek nove seje Ljubljana, 20. februarja - Danes se bo začela nova seja državnega zbora. Na njej bodo uvodoma najprej znova glasovali o zakonu o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo v navadne prodajalne. Državni svet je na zakon izrekel veto. Pri ponovnem glasovanju mora biti za zakon 46 poslancev. Med točkami dnevnega reda je tudi sprejem novega zakona o veterinatsvu, ki je eden pomembnih zakonov za vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Zakon bi moral biti že sprejet. • J. K. Del poslancev opozicije na seji državnega zbora. nostno obveščevalnih in informativnih služb. Prav tako je bilo dogovorjeno, da bodo lahko po novem že trije člani odbora (sedaj večina) zahtevali od vlade in drugih organov gradiva, potrebna za nadzor. Vendar, so dodali na seji, seje treba pri obravnavi tega gradiva ravnati po zakonih in predpisih, ki urejajo uporabo teh dokumentov. Nadzorna telesa se namreč ne smejo spremeniti v preiskovalne komisije državnega zbora. Parlamentarna večina je pretekli teden menila, da je s tem pokazala veliko mero razumevanja za opozicijo, z rešitvijo pa so bili načeloma zadovoljni tudi v Socialdemokratski stranki in Novi Sloveniji, Slovenska nacionalna stranka pa se vodstvenim funkcijam odpoveduje in hoče ostati "čista" opozicijska stranka. Poslancem obliž na usta Za sprejem v državnem zboru na seji, ki se bo začela danes, 20. februarja, je predlagana tudi sprememba poslovnika državnega zbora glede sprejemanja proračuna. Sedanji postopek je zapleten in dolgotra- računu. To je povzročilo nekaj nejevolje, saj se poslanci radi pokažejo, kako se zavzemajo za svoj kraj. Dopolnjen poslovnik ohranja določilo, da je treba predlog proračuna za prihodnje leto predlagati najkasneje do l. oktobra v tekočem letu. Predlog proračuna in proračunskega memoranduma vlade na seji državnega zbora najprej predstavita minister za finance in predsednik vlade. Predstavljeni morajo biti tudi ostali dokumenti, povezani z bilancami javnih financ, ki jih zahteva za- kon o javnih financah. Novost je tudi določilo, da mora predsednik državnega zbora sklicati sejo, na kateri bosta predstavljena predlog proračuna in memoranduma, deset dni po prejemu predloga, poslanci pa ju kasneje 15 dni pred sejo nega zbora. Pomembna novost v poslovi11' ku je določilo, povzeto po vZ^ ru italijanskega spodnja doma, da mora vlada najkasf1*' je z dopolnjenim predlog0"1 morajo dobiti najkasneje pet državnega proračuna državi^ mu zboru predložiti tudi n9 log zakona o izvrševanju Pr da podrobno spoznamo j^OVost in nemara navdušimo *akšnega osmošolca, ki še premišljuje, na kakšno šolo naj se P°da jeseni. Ravnatelj Martin je ob dobrodošlici prista-Vll;dajc na šoli že od leta 1980, *aJ jo je sam obiskoval. Napredoval je torej tja do ravnatelja, *arJe dober dokaz, kako je dijakom in vajencem odprta pot navzgor, če so seveda ambi-2°2ni. Svetovalka Irena Kris-.n Je potrdila, da se po konča-? srednji šoli res precej dija-50v odloči za nadaljevanje ^'anja na višji ali visoki šoli, saj danes velja prepričanje, da je bolje hoditi v šolo, kot se zaposliti, skratka: samo delati ne! Šola za strojništvo Skofja Loka ponuja široko paleto programov, od nižjega prek srednjega do višjega strokovnega izobraževanja. Zanjo se torej lahko odločijo tudi tisti, ki so končali le šest razredov osnovne šole. Največ se jih sprva odloči za triletno šolanje, več kot polovica jih nato v šolo hodi še dve leti. In kar precej jih poskuša doseči vsaj višjo stropno izobrazbe, nekateri postanejo celo diplomirani inženirji strojništva. Zaradi zanimanja njihovih dijakov za nadaljevanje šolanja so s sodelovanjem Višje strokovne šole iz Novega mesta uvedli iz- Med prošnjami za službo je precejjnladih z družboslovnimi poklici, ki so se morali zelo potruditi, da so končali šolo, nato ne najdejo dela v svojem poklicu. Prihajajo na Srednjo strojno šolo v Skofjo Loko, da opravijo prekvalifikacijske izpite in tako usposobijo za strojne obdelave kovin. Med počitnicami za tri tedne ali en mesec prihajajo k nam delat dijaki in študentje, marsikdo ostane, ker je delovno vzdušje dobro, ker začutijo, da je to delo zanje. Ostanejo in se naprej izobražujejo ob delu, pravi Angelo Arčon. Martin Pivk, ravnatelj Šole za strojništvo Skofja Loka. redni študij in sedemdeset se jih izobražuje za strojnega inženirja. Na informativnem dnevu je bilo precej zanimanja za to obliko šolanja, prišlo jih je kar 75, ki bodo verjetno postali študentje. Zategadelj je razumljivo, da si v Škofji Loki želijo pridobiti tudi redno višjo šolo. Orodjarje bodo vpisali vse V zadnjih letih so se mladi šolali naprej zaradi tega, ker niso dobili zaposlitve ali vsaj ne takšne, kakršno so si želeli. Predvsem seveda ne dobro plačane, saj je bila naša industrija v krizi. Sedaj se stvari obračajo na bolje in iz gospodarstva žc prihajajo glasovi, da za nekatere poklice nimajo dovolj ljudi. V zadnjem času zanimanje narašča zlasti za vajence, ne samo med obrtniki, tudi v tovarnah. Želijo si, da vajenca 'vzgojijo' sami, da že med Angelo Arčon, vodja kadrovskega sektorja TCG Unitech Lth. šolanjem pridobi delovne izkušnje in se tako hitro vključi v delo. Na škofjeloški šoli za strojništvo so že doslej po dualnem sistemu izobraževali avtomeha- Mnogi fantje, ki pridejo na našo šolo, dobesedno vzcveti-jo. V osnovni šoli so v drugem planu, tam so v ospredju od/ičnjaki, na poklicnih in strokovnih šolah pridejo do izraza njihove sposobnosti. Začutijo, da so dobri, ležijo jim strokovni predmeti. Staršem zato pravim, če želite, da se vaš otrok />otrdi v življenju, potem ga nikar ne silite v pretežko srednjo šolo, nikar ga ne silite v gimnazijo, če niste prepričani, da bo uspešen. Včasih je bolje začeti nekoliko nižje, saj otroci tako hitreje dobijo potrditev, še vedno pa jim je odprta pot tja do inženirja, celo tistim, ki niso končali osnovne šole, le pot ne nekoliko daljša, pravi Martin Pivk. Za ponovno uvedbo vajenskega sistema smo se odločili, ker ima vrsto prednosti. Jeseni jim bomo sprejeli trideset, če bo dovolj zanimanja. Vajenski sistem ima več prednosti, />redv-sem vajenci že med šolanjem spoznajo proizvodnjo, se seznanijo s svojim bodočim delom, zanesljiva pa je seveda njihova služba. Poleg tega vajenci dobivajo nagrado, lahko tudi štipendijo, v času vajeništva jim teče delovna doba, vsako leto imajo priznanih šest mesecev, pravi Angelo Arčon. nike, avtokleparje in strojne instalaterje. Vsako leto so imeli po dva oddelka, zanimanje pa je največje za avtomehanike. Prihodnje šolsko leto bodo kot edini na Gorenjskem imeli še tri dodatne programe za izobraževanje po dualnem sistemu in sicer za poklice strojni mehanik, konstrukcijski mehanik in orodjar. Za delodajalce je zanimivi zlasti orodjarji, zato bodo po besedah ravnatelja Pivka vpisali vse, ki se bodo prijavili. Morda so učenci z novostjo še premalo seznanjeni, saj so uradno potrditev dobili šele 2. februarja, zato skušamo s tem obvestiti najširšo javnost, je še pristavil. in snov se morajo naučiti v krajšem času. Sicer pa imajo vajenci prednost v tem, da jim teče delovna doba in za tri leta šolanja se jim prizna leto in pol delovne dobe. Ves čas prejemajo nagrado, ki v prvem letniku znaša 10 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu, v drugem letniku 15 odstotkov in v tretjem letniku 20 odstotkov. Nagrada ne izključuje državne štipendije. Prav tako kot dijaki lahko nadaljujejo šolanje, naprej do popolne srednje šole in nato naprej na višji ali visoki stopnji. Petnajst vajenskih orodjarskih mest v Škofji Loki in prav toliko v Ljubljani V škofjeloški družbi TCG Unitech Lth-ol so že lani pripravili dan oprtih vrat in povabili v tovarno osnovnošolce, njihove starše in učitelji ter jim povedali, kakršne kadre potrebujejo. Odziv je bil zelo dober, dobro sodelujejo tudi s šolo za strojništvo Skofja Loka in s Srednjo strojno šolo v Ljubljani. V začetku lanskega decembra so gostili svetovalce Zavoda za zaposlovanje, sredi decembra ravnatelje vseh slovenskih srednjih strojnih šol, na nedavni posvet Centra za poklicno usmerjanje so pripravili posebno brošuro... "Naša tehnologija iz polavtomatske vse hitreje prehaja v ro-botizirano. Delavci niso več obremenjeni s težkih fizičnim delom, potrebujejo pa nova znanja, zato v TCG Unitech Lth-ol neprestano izobražujemo in usposabljamo zaposlene," pravi direktor Anton Papež. Nove sodelavce potrebujejo tudi zaradi širitve proizvodnje, ki so jo postavili v prostorih ljubljanskega Litostroja, lani so v Ljubljani kupili tudi Saturnus. "Potrebujemo predvsem kadre s poklicno šolo, vseh smeri programa oblikovalec kovin. To so rezkalec, strugar, brusilec in orodjar. Poleg tega potrebujemo tudi operaterje na obdelovalnih strojih CNC in operaterje livarje na tlačnih strojih. I Kakšna je razlika med dijakom in vajencem Verjetno se boste vprašali, kakšna je razlika med dijakom in vajencem oziroma med šolskim in dualnim sistemom izobraževanja, ki ga pri nas ponovno uvajamo. Svetovalka Irena Kristan pravi, naj učenci sami premislijo, kaj jim bolj ustreza. Kot dijaki bodo hodili v šolo celo leto in vmes imeli prakso, snov bo tako razporejena čez vse šolsko leto. Kot vajenci bodo v drugem in tretjem letniku v šoli le štiri mesece, kar po meni, da je učenje v tem času zelo intenzivno; več ur pouka Občasno nam primanjkuje tudi strojnih tehnikov," je povedal vodja kadrovskega sektorja Angelo Arčon. TCG Unitech Lth-ol zaradi hitrega razvoja potrebuje 40 do 65 oblikovalcev kovin v Škofji Loki in 90 do 130 v Ljubljani. "Ker ni dovolj ustreznih kadrov, si pomagamo s prekvalifikacijami, razmere pa želimo spremeniti," pravi Arčon. Tako so se odločili za ponovno uvedbo vajeniškega sistema, začenjajo z orodjarji. V prihodnjem šolskem letu bodo sprejeli petnajst vajencem za škofjeloški obrat in petnajst za ljubljansko proizvodnjo. • Marija Volčjak AMZS Od petka do danes so delavci AMZS opravili 36 intervencij, od tega 26 vlek in 10 pomoči ob manjših okvarah na cestah. Imeli so tudi malo daljšo intervencijo, ko so se gorenjskemu vozniku na pomoč peljali v Lom. GASILCI Kranjski gasilci so prejeli prijavo o kletnem požaru v Orehovljah 25. Zaradi lažne prijave požara pa bodo policisti lastnika ovadili sodniku za prekrške. Stanovalki na ulici L. Hrovata je zagorelo olje na štedilniku. Plamen je pred prihodom gasilcev pogasil sosed. Ogenj je poškodoval posodo in kuhinjsko napo. Gasilci so prezračili prostore. Na lokalni cesti Grad - Stiska vas se je zgodila prometna nesreča, ko je voznik iz neznanega vzroka zapeljal s ceste tako, da se je vozilo prevrnilo na streho. Reševalcem so pomagali pri oskrbi ponesrečenca, policistom so nudili razsvetljavo, kraj nesreče pa so sanirali. Zgorelo je tudi ostrešje stanovanjske hiše v Ravnah 30 v občini Cerklje. Vzrok požara je bil prostor za diml-jenje mesa. Ogenj, ki se je hitro širil pa so pogasili s visokim tlakom. V gorečem prostoru so kranjski gasilci našli tudi dve plinski jeklenki, ki so jih odnesli iz stavbe in ohladili. V Stražišču na Tominčevi 42 so lastniku brez ključa pomagali pri odpiranju garažnih vrat. Na trgu Prešernovih brigad 7 pa je v četrtem nadstropju obtičalo dvigalo, iz katerega so kranjski gasilci rešili prestrašeno stanovalko. Jeseniški gasilci so od petka pa do danes opravili 9 spremstev tovornih vozil, ki so prevažala nevarno snov skozi predor Karavanke. Enkrat so nudili požarno varnostno spremstvo v hali Podmežakljm, kjer je bila hokejska tekma. Dvakrat pa so opravili gasilsko stražo v gledališču Tone Ču-far, kjer so imeli predstave in je bilo potrebno dežurstvo. Iz ReCO Kranj so jih obvestili, daje na gozdni poti med Dovjem in Plavškim Rovtom vozilo zdrsnilo s cestišča. Odhiteli so na mesto nesreče in vozilo s pomočjo hidravlike in podpornikov postavili nazaj na cestišče. NOVOROJENČKI Gorenjci smo od petka do danes dobili 21 novih prebivalcev, od tega v Kranju 17, na Jesenicah pa 4. V Kranju se je rodilo 11 dečkov in 6 deklic. Najlažji je bil deček, ki je tehtal ob rojstvu 2.250 gramov. Najtežji je bil pravtako deček s 4.100 grami. Na Jesenicah pa je bil med 3 deklicami in enim dečkom najtežji prav slednji, ki se mu je kazalec na tehtnici ustavil pri 3.540 gramih. Najlažja pa je bila deklica s 2.930 grami. URGENCA V splošni bolnišnici Jesenice so imeli na internem oddelku 32 urgentnih primerov, na kirurgiji 210, na pediatriji pa je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 39 otrok. SMUČIŠČA Kranjska Gora: do 30 cm naravnega in kompaktnega snega; Rogla: do 40 cm naravnega in kompaktnega snega; Krvavec: do 60 cm naravnega in kompaktnega snega; Cerkno: do 40 cm pomrznjenega snega; Kobla: do 30 cm naravnega in kompaktnega snega; Soriška planina: do 30 cm pomrznjenega snega; Kanin: do 400 cm suhega snega. IZ GORENJSKIH OBČIN Cesta bo zaprta Cerklje, 20. februarja - Ker so začeli obnavljati vodovod med Trato in Praprotno Polico, bo od 16. februarja do 5. marca polovična zapora ceste Boštjan Trata - Praprotna Polica. Občina Cerklje vse udeležence v prometu opozarja na previdnost in upoštevanje prometne signalizacije. Lahovče, 20. februarja - Med večjimi načrti občine Cerklje je že od preteklega leta tudi ureditev več cestnih odsekov. Iz preteklega leta v letošnje so prenesli tudi dokončanje det na cesti v Lahovčah, kjer hkrati poteka tudi urejanje struge potoka reka (na sliki). Občina pa se letos loteva tudi drugih vodotokov, in sicer v Češnjevku, v Cerkljah na Hribarjevi cesti ter med Pšato in Poženikov, kjer gre za gradnjo opornih zidov v strugi potoka Pšata. Kranj, 20. februarja - Zveza lovskih družin Gorenjske je prejšnji teden organizirala strokovni ogled sejma Visoki lov v Salzburgu, ki je bil prirejen že trinajstič in je združen s sejmom turizma in naravnega zdravja, je atraktiven, dopolnjeva-len ter po besedah mnogih slovenskih obiskovalcev ekonomsko sprejemljiv. Na visoko strokovnem sejmu so predstavili opremo, zaščito pri lovu, lovni turizem, ribištvo, kinologijo, predstavili pa so tudi določene znanstveno-strokovne projekte o zaščiti divjadi. Letošnje leto so, med drugim, namenili veliko pozornost novi metodi in tehnologiji pri ugotavljanju starosti je-lenjadi po zobovju. Na fotografiji: Udeleženci ogleda sejma v Salzburgu z Gorenjskega. * N. Ekar Zadruga nasprotuje gradnji * Cerklje, 20, februarja - Kmetijska zadruga Cerklje je nasprotovala gradbenemu dovoljenju za gradnjo trgovine, ki naj bi jo Živila gradila v Cerkljah. Tako nam je povedal župan občine Franc Čebulj, ki je predlani s prodajo občinskega zemljišča tej trgovski družbi iztržil precej denarja za občinski proračun, zraven pa dobil tudi stavbo sedanje blagovnice Živil sredi Cerkelj. Ravno zaradi slednje ga nasprotovanje gradbenemu dovoljenju skrbi, saj z načrti o gradnji nove trgovine padejo tudi občinski načrti, ki jih imajo v zvezi z blagovnico. Ko bi to Živila zapustila, bi jo namreč preuredili v stanovanja in poslovne prostore, v njej pa bi se naselila tudi zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta z lekarno ter pošta. • D. Ž. Občinsko glasilo ima novega urednika Naklo, 20. februarja - Lani je v nesreči tragično preminil urednik glasila Glas občine Naklo Viktor Jesenik. Na javni razpis sta prispeli dve prijavi, ki ju je obravnaval odbor za družbene zadeve pri občinskem svetu na januarski seji. Na 17. redni seji je predlagal občinskemu svetu, da za glavnega in odgovornega urednika imenuje Janeza Kuharja iz Naklega, Evo Mihelič iz Podbrezij pa naj povabijo k sodelovanju v uredniškem odboru. Novi urednik je že dolgo sodeloval pri tehničnem urejanju glasila, ki ga tiskajo v tiskarni pod vodstvom njegovega sina. Svetniki so ta predlog potrdili. Obenem je svetnik LDS Dušan Dermota odločno protestiral, ker je župan zavrnil objavo pobude njihove stranke, naj jim prebivalci sporočijo predloge za delo v občinskem svetu. Zahteval je. da bi morali biti v uredniškem odboru tudi člani opozicijskih strank. Kot so na seji pojasnili, uredniški odbor zavrača delo in objave s politično vsebino. • S. Saje Seja jeseniškega občinskega sveta Jesenice, 20. februarja - Pojutrišnjem, v četrtek, 22. februarja, ob 17. uri, bo redna seja jeseniškega občinskega sveta, na kateri bodo po hitrem postopku sprejemali odlok o gradbeni ceni stanovanjske površine in stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. Obravnavali bodo predlog lanskega zaključnega računa občinskega proračuna ter predstavili program lokacijskega načrta kolesarske poti na Jesenicah in letošnji program del Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. Občinski svetniki bodo govorili tudi o predlogu podelitve letošnjih občinskih priznanj in o predlogu soglasja k statutu javnega zavoda Gornjesavskega muzeja Jesenice. • R. Š. Sedemnajsta seja občinskega sveta Gorenja vas - Poljane Edini proračunski problem: financiranje strank Ob sprejemanju občinskega proračuna Občine Gorenja vas - Poljane je bil edini problem financiranje novo nas tale stranke Nove Slovenije. Gorenja vas, 19. februarja - V nasprotju z dokaj burno razpravo ob prvem branju občinskega proračuna Občine Gorenja vas - Poljane, pa pred dokončnim sprejemom proračuna ni bilo pripomb. Edini nerazrešeni problem, zaradi katerega so svetniki nekdanjih SKD enotno glasovali proti proračunu, je bilo financiranje političnih strank, saj novoustanovljena NSi pri tem ni upoštevana. Na občini trdijo, da je tako po zakonu. Kar malo čudno je, če je pri skupno skoraj 764 milijonih tolarjev, kolikor naj bi znašal letošnji občinski proračun Občino Gorenja vas - Poljane, ostane spornih nekaj sto tisoč tolarjev - bolj natančno 535 tisoč, kolikor naj bi jih dobila SLS + SKD Slovenska ljudska stranka v občini Gorenja vas -Poljane. Problem je namreč v tem, kot trdijo nekdanji svetniki SKD, da se na občinski ravni niso nikoli združili s SLS, pač pa enotno vstopili v novoustanovljeno NSi. Na tak način danes ne dobijo nikakršne finanč- ne podpore občine, saj NSi ni sodelovala na volitvah, in svetniki v občinskem svetu, po uradnem odnosu do njih, ne nastopajo v imenu stranke, pač pa zgolj kot politično nevezani posamezniki. Ves denar, ki se pri financiranju strank deli po ključu dobljenih glasov na volitvah in s tem številu svetnikov, po uradnih tolmačenjih zakona pripada pravni naslednici SKD, to je SLS + SKD, volje za dogovor o delitvi sredstev, kot je bil dosežen v sosednjih občinah Železniki in Skofja Loka, pa ni. Iz povsem "načelnih razlogov" se med SLS+SKD in NSi sploh ne pogovarjajo. Opisani problem je bil vzrok, daje 5 svetnikov od 16 v četrtek na seji občinskega sveta Gorenja vas -Poljane dvignilo roko proti letošnjem proračunu te občine. Seveda je tudi pri pripravi proračuna v Gorenji vasi bilo zaradi nesprejetega državnega proračuna kar nekaj težav in se, če pride do drugačnih računov države, obeta kaj kmalu tudi spreminjanje proračuna - rebalans. Zlasti se v Gorenji vasi bojijo, da se bodo spremenila merila, po katerih država sofinancira projekte, saj je bila občina Gorenja vas - Poljane sedaj razvrščena med občine z razvojnimi težavami in kot taka dobila (vsa načelno) kar polovični delež države. Sicer pa ostaja v ospredju letošnjih prizadevanj začetek gradnje telovad- nice in športnih igrišč ob o* novni šoli v Poljanah, nadalje vanje gradnje kanalizacijska sistemov v Poljanah in Gorenj' vasi, urejevanje gospodarskih con v Dobju in Todražu ter so* financiranje novih delovnih mest. Kljub temu da letos skoraj ni bilo zime, si od sredstev, ki so namenjena za oranje, ne obetajo ostanka, saj ta sredstva ne zadoščajo, če pa bo kaj ostalo, bo namenjeno za redno vzdrževanje cest. V vzorno pri' pravljenem gradivu, kjer so Za vsako postavko v proračunu v obrazložitvi zapisani cilji, ki jih želijo doseči, smo lahko prebra; li tudi to, da naj bi letos plačal' pripravo idejnih zasnov za ureditev doma za starejše občane. Proračun jc bil kljub nasprotovanju svetnikov nekdanjih SKD seveda sprejet. • Š. Žargi S seje občinskega sveta Preddvor Osnutek proračuna jim ni ugajal Župan Miran Zadnikar je spričo stališč svetniške skupine SLS + SKD v zvezi z večjimi investicijami v občini Preddvor in osnutkom občinskega proračuna slednjega umaknil s seje. Preddvor, 20. februarja - Osnutek proračuna bodo na delovnem sestanku usklajevali prihodnji teden, največja svetniška skupina v občinskem svetu pa je bila zelo kritična do projektov, ki jih ima načete občina. Tako se sicer strinja z začetkom gradnje kanalizacije, nasprotuje pa temu, da bi se občina za ta podvig pretirano zadolžila. O gradnji prizidka in športne dvorani pri osnovni šoli meni, da se vse bolj odmika in da občina z 80-odstotno finančno obveznostjo tega zalogaja ne bo zmogla, zato predlaga fazno obnovo obstoječe šole. Takšnih pomislekov na osnutek proračuna, ki ga je župan Miran Zadnikar predstavil proti koncu seje, je še nekaj. Zato svetnikov, ki so njegov osnutek zavrnili, ni dosti prepričeval, pač pa sklical delovni sestanek za prihodnji teden, ko naj bi pred formalno obravnavo na občinskem svetu uskladili nekatere najbolj izstopajoče dvome. Kanalizacija, denimo, bo zahtevala zelo veliko denarja, občina bi se morala zadolžiti, svetniki SLS + SKD pa menijo, da bi kazalo raje izkoristiti sredstva Evropske unije. Slednja pa ne ležijo kar na tleh, pač pa je za njih treba izpolnjevati vrsto pogojev in izpolniti goro papirjev. Zato svetniki predlagajo, da bi te investicije ne izvedli naenkrat, temveč začeli s tistim delom. kjer se načrti skladajo s potekom toplovodnega sistema in načrti v zvezi s cestami. Polemiko o tem pa so svetniki kmalu zaključili, saj bo na delovnem sestanku več priložnosti za izmenjavo mnenj. Predtem so bili zelo temeljiti, saj so dodobra prečesali dosedanje sklepe občinskega sveta in njihovo realizacijo. Pod drobnogled so vzeli tudi dejansko porabo sredstev za vzdrževanje cest in jih primerjali z normativi, ki veljajo za to področje. Sprejeli so tudi dopolnitve dogovora o premoženjsko pravnih razmerjih v zvezi z delitvijo premoženja bivše občine Kranj. Pojasnil jih je pravnik Borut Gradišar, svetnika Jože Sodnik in Srečo Roblek pa sta ob tem izrazila nekaj pomislekov. Prvi je že prej nasprotoval dogovoru, saj je prepričan, da so občini Kranj denimo pripadle vse počitniške kapacitete, male občine pa so ostale brez njih. Namesto tega so dobile odškodnino, je pojasnil župan Miran Zadnikar, v pogajanjih je pač prišlo do takšnih dogovorov. Srečo Roblek pa je očital, da je občina zaradi dveh parcel zavirala postopek vračanja premoženja Agrarni skupnosti Bašelj. Dobil je odgovor, da to ne drži, saj je izdala celo delno odločbo. Parceli, za keteri je bila zainteresirana, je izvzela, Bašljani pa so vendarle dobili svoje. Dolgo so se preddvorski svetniki zadržali tudi pri odloku o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda. Osnutek so obravnavali že oktobra 1999, gre pa za pomemben odlok, saj bodo ob načrtovani izgradnji kanalizacij potrebovali pravno podlago za izvajanje te službe. Ob tem so svetniki tud' spraševali, kako bo z izgradnjo kanalizacije, ali bo občina financirala celoten projekt do priključka uporabnika na sistem, ali bodo morali slednji za to poskrbeti sami. Če bo tona ramenih posameznikov, bodo tisti bolj oddaljeni od kanalizacijskega voda naleteli na probleme zaradi dragega izkopa, trčijo pa lahko tudi ob lastniški interes drugih občanov. O teh težavah bo še beseda, odlok pa so svetniki po dolgi razpravi le sprejeli. Pritrdili so tudi podražitvi vode, ki ji sicer nasprotujejo že od lani, ko je Javno podjetje Komunala prvič predlagalo nove cene. Sedaj so cene vode v občini, kjer imajo poleg javnega tudi vodovod Vodovodne zadruge Preddvor, neenotne, kar naj bi v prihodnje spremenili. Sedanjo podražitev pa pogojujejo s tem, da Komunala Kranj uredi težave z vodovodom v Tupaličah in v prihodnje redno vzdržuje poti do vodnih zajetij. V nasprotnem primeru prihodnjič občina spet ne bo dala soglasja k novim cenam. • D. Z. Žlebir Javna razgrnitev sprememb prostorske dokumentacije občine Naklo Gradili bi več, a povsod ne bo mogoče Občinsko vodstvo ugotavlja, da imajo pri gospodarjenju s prostorom drugi klešče v rokah. To velja še posebej za območje spominskega parka Udin boršt. Naklo, 20. februarja - Pri spremembah prostorske dokumentacije občine je največji problem stališče strokovnjakov, da se naselja ne smejo širiti čez sedanje meje parka. Kje bodo gradnje mogoče, si lahko prebivalci ogledajo med enomesečno razgrnitvijo dokumentov v občinski upravi. O tem bodo spregovorili tudi na javni razpravi, za katero datum še ni določen. Občinski svet občine Naklo je torski ureditveni pogoji za ob- že pred koncem leta 1999 sprejel sklep, da se začne postopek priprave sprememb in dopolnitev prostorske dokumentacije. Gre za dolgoročni plan občine Kranj v letih 1986 - 2000 in družbeni plan za obdobje 1986 - 1990. Nekatere je zmotilo, da je v naslovu nekdanja občina in obdobje za nazaj, je povedala na februarski seji Vera Zevnik iz kranjskega podjetja Domplan ob predstavitvi osnutka sprememb. Pojasnila je, da se pros- močji Kranja in Dobrave nanašajo na naselja v občini Naklo. V osnutku so zajete spremembe in dopolnitve planskih in izvedbenih aktov, ki upoštevajo potrebe občine pri gradnjah in pobude 59 prebivalcev. Tako je v Strahinju predvidena izgradnja srednje mlekarske in kmetijske šole, ob kateri bodo stali tudi gospodarski in športni objekti. Ureditveno območje naselja Naklo nameravajo razširiti proti severu zaradi izgradnje doma upokojencev. Ob osnovni šoli v Naklem bodo uredili športno igrišče s spremljajočimi objekti. V načrtu je izgradnja novega priključka na avtomobilsko cesto pri podvozu lokalne ceste Naklo - Duplje. Posege v naselju Novo Naklo, za katero velja zazidalni načrt iz leta 1970, naj bi odslej urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Pri pobudah posameznikov so lahko upoštevali le tiste, za katere so dobili soglasja. Največji problem je stališče Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da se naselja ne smejo širiti čez sedanjo mejo spominskega parka Udin boršt. Glede tega je župan Ivan Štular menil, da pri gospoda1"' jenju s prostorom preveč držll0 drugi klešče v rokah. Občini s6 ne zdi razumljivo, da ima zaščita rastlin in živali predno* pred možnostjo razvoja Ijud1* Zato je predlagal, da se med .m zidljive stavbne površine vkUuC južni del Pivke in razširi pas 0 pokopališču v Naklem. \ ■ daljši razpravi so se svetn'" strinjali tudi z legalizacijo Pa. kirišča za tovornjake na PolicJ_ Zatem so potrdili osnutke tren odlokov, ki se nanašajo na pr°s torske spremembe. Obenem so sklenili, da tra- razgrnitev dokumentacije jala 30 dni, vmes pa bodo Pr pravili tudi javno razpravo. • S. S»Je Zapleti z lastništvom, upravljanjem in obnovo Športne dvorane Poden se nadaljujejo V Športni dvorani Poden so zadeli ob "poden" Ker po dveh letih dogovarjanj s šolskim ministrstvom še vedno ni dogovora o upravljanju *n obnovi športne dvorane v Škofji Loki, bodo od 1. marca prevzeli upravljanje dvorane v celoti v Zavodu za šport, občina pa ni več pripravljena na delitev lastnine. Srednje šole bodo zgolj pogodbeni uporabnik. skofja Loka, 19. februarja - Ker po letu in pol intenzivnih pogovora škofjeloške Športne zveze in Občine z Ministrstvom za šolstvo ln šport vse kaže na to, da na ministrstvu nimajo resnega namena Cediti upravljanja športne dvorane, so se v Škofji Loki odločili, da yorano prevzame od Gimnazije v upravljanje Zavod za šport in da |° ob občinski podpori postopoma obnovijo. Dvorana je namreč v takem stanju, da povzroča med športniki in javnostjo splošno žgražanje, sanitarni inšpektor pa grozi, da jo bo zaprl. Občina ob takem odnosu ministrstva ne bo pristala na delitev lastnine. ^° so se Škofjcločani pred čim bolje vzdrževali, se je v dru-Več kot dvajsetimi leti odločali gem desetletju uporabe dvora-*a graditev športne dvorane na ne vedno resneje kazala potre-°dnu, so bili pred resno dile- ba po večjih vlaganjih in ob-mo: ali celotno površino Podna novi. Kljub temu da je dvorana nameniti zgolj dvorani in šport- polno zasedena in da so v dvo-JJjni objektom, ali pa tam izgra- rani prirejali najrazličnejše pri-^!fi tudi srednješolski center in reditve, plačevanje neekonom-%iški dom in na tak način pri-''žati uporabnike dvorane v ^opoldanskem času. Odločitev Je bila seveda logična in po dograditvi v letu 1980 so dvorano, 1 ie bila izgrajena iz krajevne-*>a samoprispevka, sredstev težnje telesnokulturne skupno-?u in sredstev države za srednje p.'stvo, so dali v upravljanje ^'mnaziji Skofja Loka. Kljub l^mu da je država prispevala le odstotkov potrebnih sred-ev> Pa je po spremembi zakonodaje v iacclku ço. let zahtevala prenos lastnine celotne ^orane na državo, pač po logi-. da je vse, kar je srednješolca, državno. V škofji Loki, •ter srednje šole še zdaleč niso Jretežni uporabnik športne Pv°rane, kot že rečeno pa so *raj in občina prispevali več kot ""' petine potrebnih sredstev a gradnjo, se s tem seveda niso i nnjali in ob sanaciji dvorane v etih 1992/93 je bil sklenjen r°rnpromis o delitvi stroškov v ta?rnerju 60 : 40 v korist minis- *tVa za šolstvo, p eveda pa je čas tekel in kljub 'zadevanjem, da bi dvorano skih najemnin, tako iz šolske kakor tudi iz drugih strani, ni omogočalo sprotne obnove in položaj se je vedno bolj zaostroval. Danes je dvorana Poden postala že pojem dotrajanosti, prava sramota Škofje Loke, o kateri pišejo športni novinarji po celi državi in ni daleč čas, ko bi jo bilo preprosto potrebno zapreti, škofjeloški prvoligaši pa bi morali izstopiti iz tekmovanj. Izpolnjene namreč niso osnovne sanitarne zahteve. Pogovori o obnovi, upravljanju in boljšem vzdrževanju "intenzivno" potekajo že skoraj dve leti: od aprila 1999, ko je škofjeloški občinski svet sklenil, da je ta dvorana športni objekt posebnega družbenega pomena. To bi namreč pomenilo, da je dvorana tudi v celoti občinska last, na kar se je šolsko ministrstvo pritožilo. Sledila so pogajanja o delitvi lastništva, na katero pa Občina Skofja Loka in športne organizacije pristanejo le, če bo sklenjen tudi trden dogovor o upravljanju in dodatek k pogodbi o sovlaganju 2e razpadajoči napis dvorane je devolj zgovoren o stanju športne dvorane v Škofji Loki. pri obnovi. V Škofji Loki so namreč izračunali, da ministrstvo na račun neekonomskih najemnin za zadnjih sedem let od 1992 do 1999 - izračun je pripravil inž. Ivan Hafner, predsednik Športne zveze Skofja Loka po najbolj restriktivnih merilih, dolguje 48 milijonov za investicijsko in 19 milijonov za tekoče vzdrževanje. Vendar razen pogodbe o razdelitvi (razmejitvi) lastništva in uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja 60 : 40 niso dočakali. Še več, kot pravi škofjeloški župan Igor Draksler: ravnanje ministrstva za šolstvo in šport meji na norčevanje, saj niso spoštovani prav nobeni roki in dogovori. ln kako naprej? V Škofji Loki so sklenili, da z začetkom šolskega leta 2000/2001 poverijo vzdrževanje športne dvorane pred dobrim letom ustanovljenemu Zavodu za šport. Z investicijo skoraj 12 milijonov tolarjev so obnovili avtomatsko keg- ljišče, ki je edini dobičkonosni del športne dvorane, in da pripravijo temeljito obnovo garderob ter sanitarij. Predračun, ki pa ga ocenjujejo kot pretiranega, kaže na to, da je potrebno vložiti 175 milijonov tolarjev. Ker dvorana izgublja zaradi neekonomskih uporabnin po 800 tisoč tolarjev mesečno, bodo temu in neresnosti šolskega ministrstva s 1. marcem napravili konec: če ne bo do tega dne podpisana pogodba o upravljanju in aneks o investiranju, bodo uveljavili sklep, po katerem je dvorana v celoti občinska. To pa tudi pomeni, da bodo imele vanjo dostop le tiste šole, ki bodo zagotovile plačevanje v Sloveniji znane in uveljavljene ekonomske najemnine. Iz doseženega nezavidljivega dna - "podna" naj bi dvorano izvlekli postopoma, letos naj bi v obnovo garderob vložili 25 milijonov tolarjev. Žal le občinskih. • Š. Žargi Skoraj polovica Kranjčanov je članov katerega od športnih društev ali klubov Za šport več kot milijarda Kljub velikemu znesku, ki se ga v Kranju porabi za šport, pa je to vendarle devetkrat manj v Ljubljani in precej manj, kot bi ga bilo potrebno za želeni razvoj športnih programov in objektov - Zavod za šport ponuja nov marketinški program K jçranj, 20. februarja - Približno leto in pol • °dkar je Mestna občina Kranj ustanovila ;aVod kr- resnično zaživelo y za šport ter dobro leto, odkar je delo ^voda .. V tem času je Je aniski šport doživel nekaj sprememb, kot grna Priložnostni predstavitvi športnih pro-rek?l0V *Portnih objektov povedal v.d. dihi rJa Jože Jenšterle, pa je največji pro-p m razvoja športa denar, saj bo za številne jo?* društev in klubov treba zagotoviti bu- t0e yire financiranja, ki jih Kranj potre-VMr* * v'soko stopnjo razvitosti športa in za p rfev?nJe športne tradicije. j0 nr)'ižno tretjino denarja za šport znašala Proračunska sredstva Mestne občine wHl kar Porneni 355 milijonov tolarjev. ZRCALCE, ZRCALCE. Hitra hrana - hitre ženske Drevi, dvajseti dan najkrajšega meseca v prvem letu novega tisočletja, bo Jože Oblak v Kinu Sora v Skof/i Loki zavrtel ameriško - italijansko komedijo z naslovom Hitra brana - hitre ženske. Kot smo neuradno izvedeli, zaradi te najnovejše oblike podcenjevanja in diskriminacije ženskega spola Jožeta Oblaka še niso poklicali iz Urada RS za žensko politiko. i . J' pomeni jdo milijonov loiaijcv. ,a °°en znesek zagotovijo športna društ-tiL°. 70 milijonov tolarjev pa jih je v Jrn letu pridobil Zavod za šport. Do ^'Hjarde tako ostane še okoli tristo tisoč arJev, ki «.i pa jih po ocenah Zavoda za Port prispevajo amaterski športni delavci, zavedamo se, da so proračunska sredstva 'hcine v primerjavi z drugimi slovenskimi linami visoka, saj predstavljajo 8 odstot-^v proračuna. Ker vemo, da dodatnega črnskega denarja ne moremo pričakovati, £r,Pravljamo dodatno trženje. To bo pote-dl° na podlagi našega marketinškega pro-* drna, ki smo ga že pripravili. Nosilci mar-iinskega programa so Zavod za šport, rriar.lna društva, strokovnjaki s področja jctnv»n8a tcr g°sP°darske družbe in pod-n,kl." pravi Jože Jenšterle, ki pričakuje. Kranjski bazen vsak dan obišče okoli tisoč športnikov in rekreativcev. da se bodo v program aktivno vključila športna društva in klubi, čeprav bo to sodelovanje prostovoljno in neobvezno. Poleg zagotavljanja denarja so se pri Zavodu za šport Kranj v zadnjem letu -tudi prek anket in vprašalnikov - lotili raziskovanja vsega, kar je v Kranju povezano s športom. Ugotovili so, da ima Mestna občina Kranj 134 športnih objektov in površin na 52 lokacijah, od tega Zavod za šport upravlja z 52 športnimi objekti na 17 lokacijah. Pri tem je seveda pomembno, da upravlja z vsemi centralnimi objekti -vključno s tako imenovanim "Športnim centrom Kranj" - kar pomeni z letnim kopališčem, pokritim olimpijskim bazenom, atletskim in nogometnim stadionom, teniškim centrom in ostalim manjšim objektom, ki so na tem področju. Kot ob tem poudarja Jože Jenšterle, je prav pokriti olimpijski bazen v Kranju po številu dnevnih uporabnikov največji športni objekt v državi, saj ga dnevno obišče okoli tisoč ljudi - od najmlajših do najstarejših. Seveda pa športni objekti (večina je vendarle že precej starih) zahtevajo redno investicijsko vzdrževanje. Tako je bilo že na pokritem olimpijskem bazenu potrebno popravljati streho, prebarvati ograje in stopnišča. Na novo so opremili učilnico in sejno sobo ter ozvočenje. Tudi atletski stadion so opremili z novimi napravami in opremo, največja investicija pa je bilo novo metališče za disk in kladivo. Vzdrževalna in pleskarska dela so opravili na tribuni športnega centra. Že v kratkem naj bi uredili otroško igrišče, igrišče za in line hokej, skupaj z vojašnico se dogovarjajo za ureditev centra borilnih veščin, prav tako naj bi v naslednjih treh letih prišlo na vrsto za večjo obnovo letno kopališče, pa športni park v Stražišču... Kljub temu da so že v lanskem letu začeli urejati najemna razmerja v športnih objektih, s katerimi upravlja Zavod za šport, pa je analiza stanja pokazala, da je večina športnih objektov v Kranju brez ustreznih dokumentov in da bo v prihodnosti treba urediti tudi to. Sicer pa je trenutno v Zavodu za šport zaposlenih 25 delavcev, nekaj je zaposlenih tudi prek javnih del, ter štirje trenerji, ki so sicer zaposleni v društvih oziroma klubih. • V. Stanovnik Občni zbor društva za varstvo okolja Radovljica Še naprej odločno proti JV trasi avtoceste Radovljica - Eden najodločnejših nasprotnikov predvidene jugovzhodne trase bodoče avtoceste mimo Radovljice je Društvo za varstvo okolja Radovljica. Društvo, ki je bilo ustanovljeno junija predlani, je prejšnji teden imelo prvi redni občni zbor, na njem pa so vnovič poudarili, da je jugovzhodna trasa avtoceste najslabša in najdražja, zato si bodo še naprej prizadevali, da bi jo spremenili. Zahtevajo predstavitev vsaj še ene variante trase bodoče avtoceste, najbolj pa so naklonjeni severni varianti. Prav problematika gradnje avtoceste je bila od ustanovitve naprej v ospredju dejavnosti društva, je povedal dosedanji predsednik društva Janez Resman. Člani društva nikakor niso navdušeni nad JV varianto, odločno nasprotujejo cestninski postaji, prizadevajo pa si tudi za ohranitev predtrškega polja in gozdne učne poti. Sodelovali so na vseh javnih predstavitvah predvidene trase avtoceste in tudi podali svoje pripombe, na odgovor iz Ljubljane pa še čakajo. Tudi v prihodnje si bodo prizadevali za takšno traso avtoceste, ki bo najmanj prizadela ljudi in okolje, so zatrdili, poleg tega pa bodo dejavni tudi na drugih področjih. Predvsem bodo odločno nasprotovali predvideni gradnji asfaltne steze in razširitve helikopterske dejavnosti na leškem letališču, ki je že sedaj največji povzročitelj hrupa, je dejal novi predsednik društva Vojko Kučina (dosedanji predsednik Janez Resman je zaradi preobremenjenosti zaprosil za zamenjavo). S prstom bodo pokazali na Črne gradnje, opozarjali na okolj-ski 'rani' kamnolom in gramoznico, na svetovni dan okoha pa bodo pripravili tudi očiščevalno akcijo. Kučina je povedal, da se število članov povečuje, zlasti veseli pa so, da se društvu priključujejo strokovnjaki z različnih področij. Občnega zbora se je udeležil tudi radovljiški podžupan Andrej Kokot, ki je izrazil podporo društvu, češ da "se dobro lahko počuti občinska uprava, ki ima za svoje nadzornike ekološko društvo". • IJ. Peternel Rešitev iščejo skupno z Jelovico Gorenja vas, 19. februarja - Ker množično obiskana izredna seja občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane v zvezi z zapiranje obrata Jelovice na Sovodnju seveda ni mogla dati, razen dobrodošlega opozorila, da občini in ljudem ni vseeno, kaj se dogaja tudi z gospodarskimi podjetji, konkretnih rezultatov, se je ta problematika znašla tudi na dnevnem redu četrtkove redne seje. Župan je obvestil svetnike o tem. da so imenovali posebno komisijo za razreševanje problematike obrata, ki že dela in bo nadzornemu odboru pripravila ustrezen dogovor o načinu reševanja in sodelovanja pri zagotavljanju izrabe proizvodnih kapacitet na Sovodnju in ohranjanja delovnih mest. To pomeni, da bodo iskali možnosti za to, da obrat Jelovice na Sovodnju ostane žaga in mizarski obrat, pri čemer se je javilo tudi že nekaj potencialnih interesentov. Svetniki so še enkrat poudarili, da se s selitvijo delavcev iz Sovodnja v Gorenj o vas ne strinjajo, pa čeprav delovna mesta (zaenkrat) še niso ogrožena. Županje obljubil, da jih bo o tem problemu sproti obveščal. • Š.Ž. Razglašeni novi občinski spomeniki Gorenja vas, 19. februarja - V četrtek so na občinskem svetu občine Gorenja vas - Poljane sprejeli sklep o razglasitvi kmečkih objektov in domačij za kulturne spomenike lokalnega pomena. Kljub temu da so na zahtevo odbora za šolstvo, kulturo in šport, do vseh lastnikov dobili soglasja, pa je bilo kar nekaj vprašanj o tem. ali je tako sklepanje sploh smotrno. Svetniki so namreč menili, da se s tem sprejemajo le dodatne obveznosti oz. stroški, ki jih narekuje varstvo takih objektov. Od skupno devetih predlaganih, so soglasje dobili za šest objektov, ki so jih kot lokalne spomenike tudi razglasili: domačija Pr Mrak, Volča 3; domačija Pr Kopitar, Uotavlje 33; Dobničanova domačija, Dobje 2; kmečka domačija - gostilna Na Vidmu, Poljane 27; Pr Kisovcu - rojstna hiša slikarjev Šubi-cev, Poljane 70; Fortunov mlin pri Hotovljt 31. • Š.Ž. Nagrajena tudi Katja in Matic Kranj, 20. februarja - Med 516 literarnimi delt, ki so prispeli na literarni natečaj za osnovne in srednje šole na temo "Zakaj se odločam za živhenje brez alkohola", ki ga je razpisal Nacionalni programski svet za zdravo življenje Šolske mladine, ki deluje v okviru Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, sta bila nagrajeni tudi deli z Gorenjske. Priznanje in nagrado sta prejela Matic Teran učenec Osnovne šole Staneta Žagarja Kranj in Katja Pivk, dijakinja 3. letnika Ekonomske šole Kranj. Skupno je bilo nagrajenih deset osnovnošolcev in devet srednješolcev, priznanja pa je 12. februarja v prostorih Zavoda RS za šolstvo podelila predsednica Nacionalnega programskega sveta za zdravo življenje šolske mladine Metka Zevnik. • S.Š. PIVOVARNA UNION KULTURA ureja: Igor Kavčič Končani Dnevi komedije MENGEŠKA "POLICIJA NA POMOČ" TRETJA Celje - V nedeljo so se s podelitvijo nagrad v Celju zaključili 10. Dnevi komedije. "Mengeška policija" seje po mnenju gledalcev uvrstila na tretje mesto. Tudi letos so bile vse predstave razprodane, tako kot strokovna žirija (Ignacija J. Fridl, Miran Kenda in Primož Jesenko) so tudi gledalci za najbolj žlahtno komedijo izbrali predstavo Mar-jetka, str. 89, Lutza Huebnerja, v izvedbi Gledališča Ptuj. Gledalci soji prisodili oceno 4,9. Na drugo mesto seje z oceno 4,6 uvrstila predstava Tistega lepega dne, po noveli Cirila Kosmača pa jo je uprizorilo PDG Nova Gorica, tik za njo pa je bila s povprečno oceno 4,52, gledalcem všeč predstava Policija na pomoč, Miroslava Mitroviča, v izvedbi K.D. Hit Fit Mengeš. Strokovna žirija je za žlahtnega komedijanta izbrala Gojmirja Lešnjaka, za režijo pa Sama Strelca. Žlahtna komedijantka je postala Anica Kumer za vlogo Ane Andrejevne v Gogoljevi predstavi Revizor, v izvedbi SLG Celje. • I.K. Grajski lutkovni abonma VRTILJAK S CVETOM Kranj - V okviru "Grajskega lutkovnega abonmaja" bo v četrtek, 22. februarja, ob 17. uri v Gradu Khiselstein na sporedu lutkovna predstava Vrtiljak, v ka-■.-LJQj^teri bo nastopil lutkar Cveto Se-Lutkovno gledališče Kr,,,,/ ver. Cena vstopnic je 500 tolarjev. • I.K. _Novo v kinu_ KAJ POČNEJO OSAMLJENE ŽENSKE? V gorenjske kinematografe prihajajo dekleta, ženske, bejbe... Filmsko gledališče bo postreglo z ameriško-italijansko-fran-cosko koprodukcijo, komedijo Hitra hrana, hitre ženske, redni program pa bo bogatejši za Gospodično Julijo. Bella, igra jo Ema Thomson, je natakarica v manhattanski kafeteriji, petintridesetletnica, ki je predolgo vztrajala v zvezi s poročenim moškim. Zveza se konča in Bella se vleže na prehod za pešce, da bi končala to "bedno" življenje. Dolga zgodba, reče tistemu, ki bi jo skoraj povozil. Vodilna tema filma Hitra hrana, hitre ženske sta osamljenostv velikem mestu in brezupno iskanje identitete in ljubezni v veliki urbani džungli. To pa je tudi rdeča nit v tokrat že tretjem filmu režiserja Amosa Kolleka, v katerem glavno vlogo igra Ana Thomson (igrala je še v filmih Fiona in Sue). Sicer pa čustvene težave imajo tudi starejši samci, osamljene ženske, prostitutka, ki jeclja... Drama Gospodična Julija, v režiji Mikea Figgisa je po adaptaciji drame Augusta Strindberga priredila Helena Cooper. V veličastni kuhinji premožnega grofovskega posestva je vojna med spoloma tik pred izruhom. Grofova prelepa a agresivna hčera Julija, igra jo Safron Burrows, se je namenila zapeljati grofovega slugo Jeana, igra ga Peter Mullan. Sprva neobvezu-joče zapeljevanje se kmalu sprevrže v nevarno in erotično igro strasti, moči in izdajstva. Film se ponaša tudi z izjemno kamero, saj je posnet z ročno 16 mm kamero, pod direktorja fotografije pa se je pospisal Benoit Delhomme. Glasba je povabilo k ljubezni KONCERT GLASBE IN PETJA Kranj- V četrtek, 22. februarja, ob 19.30 uri bodo v dvorani Glasbene šole Kranj v okviru koncertnega ciklusa "Glasba je povabilo k ljubezni" nastopili Sebastjan Vrhovnik, Andreja Humar in Simon Krečič. Trio, v katerem so Sebastjan Vrhovnik (tenor), Andreja Humar (flavta) in Simon Krečič (klavir), se po nastopu na koncertu cikla "Prisluhnimo" Glasbene mladine ljubljanske in samostojnem koncertnem večeru v Kamniku predstavljajo že tretjič, tokrat v okviru koncertnega cikla Glasba je povabilo k ljubezni, ki ga pripravlja Društvo študentov akademije za glasbo v sodelovanju s Klubom študentov Kranj. Tenorist Sebastjan Vrhovnik je študent 4. letnika glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo, hkrati pa obiskuje tudi 2. letnik solo petja na srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani v razredu prof. Doroteje Cestnik - Spasič. Je član mednarodnega mladinskega zbora (European YoutlvChoir), v katerem je sodeloval v zadnjih treh letih. Letos je tudi že nastopil kot solist z orkestrom in zborom Akademije za glasbo v Ljubljani. Na tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov je lani prejel zlato plaketo in drugo nagrado. Tudi flavtistka Andreja Humar je študentka 4. letnika, sodelovala pa je že z različnimi komornimi skupinami (STOP, Ecce, Quadal) in orkestri doma (simfonični orkester Domžale Kamnik, Misos...) in na tujem, v Avstriji in na Norveškem. Pianist Simon Krečič, študent 4. letnika pod mentorstvom prof. Acija Bertonclja je v času šolanja za svoje delo prejel že več nagrad, med njimi tudi zlato plaketo dr. Romana Kla-sinca na klavirskem tekmovanju v Mariboru in Škrjančcvo nagrado SGBŠ. Kot solist je nastopil z različnimi orkestri, veliko pa nastopa kot komorni glasbenik. V tokratnem programu sc bodo predstavili z deli M. Cestija, A. Steffanija, G.P. Telemana, M. Ravela, C. Saint - Saensa, S. Barberja, F. Martina, I. Zajca in D. Jenka. Ker so koncerti namenjeni tako poslušanju glasbe kot prijetnemu druženju, sc poslušalci in glasbeniki po vsakem koncertu zberejo v Cafe galeriji Pungert, ki je poleg Cvetličarne Mak in tudi sopokrovitelj koncertnega ciklusa. Naslednji koncert v ciklu bo 16. marca, nastopil pa bo kvartet "A-vista". • I.K. Ob stoletnici prve mature gimnazijci pripravili muzikal MUZIKAL, KOT GA ŠE NI BILO Prvi teden so si muzikal, učenci sedmih in ki gaje s kranjskimi gimnazijci pripravila režiserka Manca Urbane, ogledali osmih razredov šol iz okoliških občin, kot nagrado za šolske uspehe. Kranj, 20. februarja - V Sloveniji ni primera, da bi amaterska gledališča pripravljala muzikale, celo med profesionalnimi gledališči težko najdemo to odrsko zvrst. Manca Urbane, Radovljičanka, ki je na angleški gledališki akademiji Mountvievv Theatre Aca-demy študirala igro, petje in ples, pa se ni ustrašila z mladimi amaterskimi igralci in pevci, dijaki drugega in tretjega letnika Gimnazije Kranj, pripraviti muzikala Brata. Izvirnik z naslovom Blood Brothers (Krvna brata) je videla v londonskem gledališču, kjer ga uprizarjajo že 18 let zapored. Prejšnjo soboto je bila v šmar-tinskem domu v Stražišču premiera muzikala Brata, nato pa so ga uprizarjali ves pretekli teden za šole iz Tržiča, Cerkelj, Preddvora, Nakla, Šenčurja, Radovljice, Lesc in Kranja. Trenutno je zaradi počitnic kratek odmor, nato pa se bodo igralci vrnili na oder 10. marca, ko bodo predstavo odigrali za sponzorje. "Muzikal je ena od prireditev, ki jo pripravljamo ob letošnjem jubileju, stoletnici prve mature na kranjski gimnaziji. V tednu odprtih vrat, ko smo osnovnošolcem in okoliških občin in Kranja prikazali različne dejavnosti naše šole, smo jih odpeljali tudi na ogled predstave. Prvi obiskovalci našega muzikla so igralska ekipa skupaj z režiserko Matico, kije ustvarila muzikal Brata. ki bi si želeli zagotoviti predstavo za svojo šolo, se lahko o tem dogovorijo v tajništvu gimnazije vsak dan od 10. do 12. ure na telefon 202-28-83. Marca bo čas za najavljene predstave, muzikal bodo igrali tudi za izven, za naprej pa se dogovarjamo za gostovanja." Manca Urbane, ki je prevedla, priredila in režirala muzikal Manca Urbane tim: s prvim delom, ki govori0 mladostnih vragolijah, se laŽJe poistovetijo mlajši gledalci. 1 drugim delom pa tudi odras'1. Izkušnje prvega tedna so ™ tastične: otroci dve uri sedij0 kot pribiti in spremljajo doga; janjc na odru. Upam, da bo tU^ vnaprej tako, saj imamo v načrtu še lepo število predstav tu v Stražišču, pozneje pa tudi 8°s tovanja." Na odru se vrstijo zapleti, vezanimi z dvojčkoma, rojefl1' ma revni materi, ki ju ob tfm tvu ločijo in poslej odrašča^ vsak zase, eden v revščini, drugi v blagostanju, ves čas pa r druži prijateljstvo... Na odru s6 Dve materi. bili učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol, ki so to dobili kot nagrado za uspeh, mi pa smo jim to doživetje nudili v povezavi z občinami, za katere pričakujemo, da bodo pokrili tudi stroške," je povedal ravnatelj Gimnazije Kranj mag. Franci Rozman. "Že prve predstave so pokazale, da gre za dober projekt, ki je naletel na lep odziv publike, zato pričakujemo, da ga bodo v prihodnje prihajali gledat tudi iz drugih šol. Vsi, Brata, je nekdanja maturantka kranjske gimnazije. Maturirala je leta 1994, nato pa odšla študirat v Anglijo, kjer je bila njena študijska smer ravno muzikal. "Lani sem v intervjuju za Gorenjski glas dejala, da bi rada delala svoj muzikal. Poklical me je ravnatelj Gimnazije Kranj in me povabil," je o tem, kako seje začela pot k njenemu režijskemu prvencu, dejala Manca Urbane. Na tujem je štu- Kakšna bo usoda pravkar rojenih dvojčkov? Brata pred končnim obračunom. dirala kot štipendistka Občine Radovljica, Rotary Cluba Bled in Ministrstva za kulturo Slovenije. "Od marca lani, ko je v moji glavi začel nastajati koncept muzikla, sem si šla trikrat ogledat Blood Brothers v London. Nato smo na gimnaziji izvedli avdicije, čez poletje sem muzikal prevedla in novembra so se z ekipo začele vaje. Šest fantov (te je za odrske projekte med gimnazijci veliko težje dobiti kot dekleta) in pet deklet ter ostali sodelavci smo se v pripravi nanj kar dobro nagarali. Vaje smo imeli od enkrat do šestkrat tedensko. Zelo sem zadovoljna z njimi, polni so življenja in z njimi je lepo delati. Tudi na predstavah so se odrezali kot pravi profesionalci. Mislim, da je tudi izbira dobra, saj je odrski tekst primeren vsem'staros- v igri, petju in plesu vrsti enaj* terica igralcev: Maja Zore, U1* ka Vuk, Matevž Vučer, M«11* Volčjak, Urša Vodišek, Doiti^ Tomašič, Anže Ogrinc, Jifl Lončarič, Rajka Korošec, AÜ* Jovanovič, Mateja Celar. Poji Mance in njih predstavo soUs tvarjajo še: korepetitor ToflPH Bajželj, glasba je delo Simo"' Šimata in Bojana Logarja, sCej na Andraža Logarja, kostu'1' Jane Koren, pri izvedbi ponia», profesorica Barbara Logar, sodelavci pa najdemo še JurC Jerkoviča, Primoža Mravlja,' Andreja Kosa, Uroša Vovka 1 Veroniko Bakač. Večina teh dijakov in nekdanjih dija* c> Gimnazije Kranj, ki so svojo ustanovi za stoletnico prve mat re res pripravili lepo darilo- • D. Z. Žlebih foto: Tina 0°K' GOSPODARSTVO ureja: Marija Volčjak Elektronsko poslovanje Genisovi e-Računi izboljšajo poslovanje Svetovalno podjetje Genis je z uvedbo elektronskega vodenja prejetih računov dosegel velike prihranke v Leku, Savi... ranJ - Elektronsko poslovanje se v podjetjih vse bolj uveljavlja, naJhitreje seveda tam, kjer prinaša znatne prihranke. Svetoval-n° podjetje Genis ponuja podjetjem zelo zanimivo rešitev za ektronsko vodenje prejetih računov e-Računi, ki se hitro uve-I. saJ Prmese pregledne in hitre informacije ter velike jjr,hranke. Podobna rešitev je tudi e-Proj, ki je namenjena vo-aenju projektov. V svetovalnem podjetju Genis Se V^varjajo predvsem z ustvarjanjem informacijskih sistemov, 1 so namenjeni izboljševanju Poslovanja v podjetjih. Leta y4 ga je z nekaj družbeniki panovi 1 Stane Štefančič, ki je vsem v svetovanje na področju jj avni lastnik in direktor pod- izboljševanja poslovanja s po-J ya. Na področju informatike močjo informacijskih sistemov. v a bogate izkušnje, saj je delal "Vse kar delamo, temelji na Republiškem računskem cen- praktičnih izkušnjah, uvajamo u> v računskem centru Žele- najboljšo prakso, lahko bi rekel ^arne Jesenice, Iskrah in na- kar 'kmečko pamet', saj brez adnje v informacijskem podjet- tega izboljšanje poslovanja lah-jU SRC. V podjetju Genis je ko prinese težave," pravi Šte- 'kušnje in modrost peščice sta- fančič. Izboljšanje poslovanja eJsih prepletel z energijo in tako ne temelji zgolj na uvaja- inovativnostjo mladih, med katerimi je tudi njegov sin Marko. V Genisu se 16 redno zaposlenih, deset pa imajo pogodbenih sodelavcev. V Genisu so se usmerili pred- Stane Štefančič, glavni lastnik in direktor Genisa. Podjetje Genis ima sedež še vedno na Tržaški cesti v Ljubljani, pred slabim letom so operativno delovanje preselili v poslovno hišo v Šenčur. Deloma zato, ker so med njimi v glavnem Gorenjci, predvsem pa imajo lažji dostop do svojih največjih strank. Do Leka so denimo čez celo Ljubljano potrebovali več kot dvajset minut, iz Šenčurja te petnajst. Z uvedbo sistema e-Računi so v Leku leta 1999 pri poslovanju ^hranili približno milijon mark, tedaj deloma tudi zaradi uva-Janja davka na dodano vrednost. Brez upoštevanja tega se jim je 1aj?žba že v prvem letu petkratno povrnila. V ETl Izlake so de-lt> da tako učinkovitega projekta izboljšanju poslovanja še niso so ^^at' S° ca'V ^° klance skrajšali za dvanajst dni, včasih Jo imeli 18. do 20. v mesecu, sedaj že 8. do 10. v mesecu, pra-1 Stane Štefančič. njii elektronske podpore poslovanju in ni samo sebi namen, temveč dosegajo privlačne podjetniške cilje: hitrost, preglednost, prihranek. Zato se za njihove rešitve odločajo velika slovenska podjetja, kot so Lek. Sava, Iskraemeco, ETI Izlake, Mladinska knjiga Založba, Droga Portorož itd. Najbolj zanimivo Genisovo rešitev predstavlja elektronsko vodenje prejetih računov e-Računi. Po Štefančičevih besedah omogoča takojšen vpogled v vse stroške, poraba papirja sc zmanjša za 40 odstotkov, vstopni davki se odbijajo takoj. knjiženje je avtomatsko in v računovodstvu imajo veliko manj dela, plačevanje računov je elektronsko, preprosto je načrtovanje denarnih tokov, tekoči nadzor imajo pri investicijah. Takšen sistem so pred dvema letoma uvedli v ljubljanskem Leku, kjer so z njim zelo zadovoljni, pred kratkim so ga v kranjski Savi, kjer prav tako dobivajo pohvale. Podobna izvirna rešitev je e-Proj, ki je namenjena vodenju projektov. Zajema vse postopke od priprave projekta (ideja, plan) prek postopkov odobravanja do vodenja elaborata. Razvita je bila s sodelovanjem Iskraemeca, uporabljajo jo tudi že v ETI, Savi, Leku, uvajajo jo v Drogi itd. Genis se ukvarja tudi z večjimi, lahko bi rekli z državnimi projekti. Tako so lani pripomogli k natančni izvedbi volitev, sedaj pa sodelujejo pri uvajanju elektronskega poslovanja v državni upravi. Prevzeli so programsko podporo za postopke, ki potekajo v centralnem registru prebivalstva. • Marija Volčjak Petrol je po prometu največja slovenska družba V Petrolu precej znižali zaposlenost in s tem stroške efrol je lansko poslovno leto zaključil s 1,9 milijarde čistega dobička, čeprav je imel prve mesece izgubo. rner Sednika uprave Janeza Lotriča pri-*- en' Pomanjkljivost je v tem, da so mar- £[anj - Petrol je lani dosegel rekordnih 46 milijard tolarjev prometa in bil tako J° njegovem obsegu največja slovenska ružba. Na poslovanje je izrazito vplivala Vetovna naftna kriza in visok tečaj ^eriškega dolarja. Model oblikovanja en naftnih derivatov pri nas je po beseda "edsedn.b« -------- Janeza Lotriča pri- r—»aiijivijivost je v tem, da so mar-e Pri prodaji bencina nižje kot v državah r'U· Zaposlenost se je lani v Petrolu ^manjšala kar za 18 odstotkov, predvsem jjradi tega, ker maloprodajna mesta jih ■ ^ejJ° v franšizno mrežo, od 281-tih n je bilo od koncu lanskega leta že 162. ^vodstvo Petrola je na četrtkovi tiskovni onferenci predstavilo poslovne rezultate nskega poslovnega leta. Predsednik up-ve Janez Lotrič je povedal, da so pri 246 : 'jJJardah prometa lani ustvarili 1,9 mili-rde tolarjev dobička, kar je bistveno več načrtovanega in bistveno več kot leta Zaposlenost so lani znižali za 18 odstotkov, ob koncu lanskega leta je bilo 1.862 zaposlenih. Letos bodo njihovo število zmanjšali še za 460, kar pomeni da bodo v zadnjih štirih letih zaposlenost s 2.800 zmanjšali na 1.400. Približno 900je bilo oziroma bo še prerazporejenih v odvisne družbe in franšizne servise, 500 pa je tehnoloških presežkov. Aa*ez Lotrič je dejal, da še naprej pričakujejo visoke cene surove nafte, sukale n«J bi se od 22 tja do 30 dolarjev za sodček. Zniževanje cen pa pričakuje Predvsem zaradi gibanja tečajev tujih va-predvsem zaradi krepitve evru v pri-m^KJavi z ameriškim dolarjem. Petrol je pred kratkim odprl nov bencinski servis na počivališču Tepanje med Ljubljano in Mariborom. Sicer pa se vse bolj usmerja na jug, v Bosni namerava letos odpreti še deset servisov, pripravljajo se na prodajo v ZR Jugoslaviji. 1999, ko je znašal 219 milijonov tolarjev. Uprava še ni podala predloga, kolikšna bo višina dividendc na delnico. Petrol je v lanskem prvem četrtletju posloval z izgubo, Lotrič je dejal, da so zaradi vladne neustrezne cenovne politike prihajalo celo do tega, da so kupovali dražje kot prodaja. Po sprejetju novega modela oblikovanja cen so se razmere izboljšale, v Petrolu ga štejejo kot primernega, moti jih le nižja marža, kot jo imajo prodajalci naftnih goriv v EU. Količinsko jc prodaja naftnih goriv lani znašala 1,9 milijona ton, kar je približno toliko kot leto poprej. S tem so ustvarili 85 odstotkov prometa, preostalega s prodajo trgovskega blaga in storitev. Za investicije so lani namenili 6,2 milijarde tolarjev. Pomemben dosežek pa je 10-odstotno zmanjšanje stroškov, kar predstavlja 2,4 milijarde tolarjev. Lani so namreč kar za 18 odstotkov zmanjšali število zaposlenih in ob koncu lanskega leta jih je bilo 1.862. Prcdvem zaradi vključevanja njihovih maloprodajnih mest v franšizno mrežo, ki so ji prepustili že 162 od 281 prodajnih mest. Ali so na novo zgradili ali v celoti obnovili kar štirinajst bencinskih servisov. Letos nameravajo promet povečati za 7 odstotkov, kar pomeni, da naj bi dosegel 263 milijard tolarjev. Dobiček naj bi povečali na 2,45 milijarde tolarjev oziroma kar za 29 odstotkov. 150 let Gospodarske zbornice Slovenije Podelitev gospodarskih odličij Kranj - Gospodarska zbornica Slovenije bo v petek podelila tradicionalne nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. To bo že 33. podelitev, ki bo tokrat v znamenju visokega jubileja gospodarske zbornice. Vsakoletno podelitev nagrad bo tako ob 150-letnici Gospodarske zbornice Slovenije spremljalo še več drugih dogodkov. Tako bo danes od 13. uri srečanje kluba nagrajencev GZS. V četrtek, 22. februarja, bo v Ljubljani potekalo delovno srečanje predsednikov gospodarskih zbornic držav nekdanje Jugoslavije, zvečer pa bo slavnostni sprejem za tuje predstavnike gospodarskih zbornic in za diplomatsko konzularni zbor. GZS bo podelila priznanja najbolj zaslužnim tujim posameznikom in institucijam za dolgoletno dobro sodelovanje. Podelitev nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke bo v petek, 23. februarja, ob 12. uri v Cankarjevem domu. Že ob 9.30 pa se bo začela okrogla miza o neposrednih tujih investicijah v luči internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Novomeški Incotel dobil dovoljenje Se bo Telekom upiral? Incotel obljublja do šestdeset odstotkov nižje cene mednarodnih telefonskih pogovorov. Kranj - Sorazmerno dražji mednarodni telefonski pogovori so ostanek preteklosti, saj so nam včasih omejevali povezovanje s svetom. Novomeško podjetje Incotel skuša razbiti Telekomov monopol na tem področju, pridobil je že državno dovoljenje, sedaj je na potezi Telekom, ki se bo verjetno upiral. Uprava za telekomunikacije je minuli petek novomeškemu podjetju za globalne telekomunikacije Incotel izdala dovoljenje za opravljanje tržnih telekomunikacijskih storitev. Za vzpostavitev govorne telefonije prek protokola Vol P potrebuje še priključitev v javno telefonsko omrežje. Vendar se utegne pri tem še zapletati, saj se Telekom upira konkurenci. Incotel je namreč že sredi decembra s Telekomom sklenil pogodbo o najemu treh primarnih dostopov ISDN PRA, vendar pri Telekomu sedaj pravijo, da je to zgolj naročniško razmerje in da Incotel za opravljanje trnih storitev potrebuje pogodbo o med-mrežnem povezovanju. V začetku februarja so pri Telekomu se zagotavljali, da za pridobitev dovoljenja ne bo več nobenih zadržkov. Zato bo sedaj prav zanimivo spremljati, ali bo temu res tako, saj je težko pričakovati, da se bo Telekom zlahka poslovil od monopola. Prednost imajo domači svetovalci Kranj - Slovenski trg svetovalnih storitev je bi leta 1999 vreden 4,9 milijarde tolarjev, kar je predstavljalo 0,13 odstotka domačega bruto proizvoda. Raziskava, ki jo je podjetje Gral Iteo Ljubljana napravilo za Združenje za management Consulting, je prinesla kar nekaj zanimivih ugotovitev. Združenje za management consulting deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, posvet o razvoju kadrov so 15. februarja pripravili v Kranju s sodelovanjem Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko. Posveta se je udeležilo 29 strokovnjakov, prišli so iz jeseniškega Acronija, kranjske Iskratel, tržiškega BPT, Elana, Donita itd. Posvet je vodil predsednik združenja Janko Arah, predstavljal je zanimivo izmenjavo izkušenj med svetovalci in strokovnjaki, ki se v naših podjetjih poklicno ukvarjajo s kadri, predstavili so tudi nekatere nove metode. Zanimive rezultate je prinesla raziskava, ki jo je za združenje opravilo ljubljansko podjetje Gral Iteo, z njo skušali ugotoviti značilnosti slovenskega trga svetovalnih storitev za management. Anketirali so 386 podjetij, ki naročajo takšne storitve, 33 direktorjev svetovalnih podjetij in 76 svetovalcev. Ugotovili so, da so zneski, ki jih podjetja namenjajo za svetovalne storitve managementu odvisne od velikosti in dejavnosti podjetij. Podjetja z manj kot dvajsetimi zaposlenimi praviloma ne najemajo svetovalcev, kar velja tudi za nekatere dejavnosti ne glede na velikost podjetij. Povpraševanje je največje po strategijah podjetij, vodenju, upravljanju s človeškimi viri in informacijskimi tehnologijami. Zanimivo je, da tako velika kot majhna podjetja dajejo prednost slovenskim svetovalcem. V podjetjih se za svetovalce odločajo predvsem takrat, ko so na obzorju težave in kot potrebujejo posebna znanja in izkušnje, kakršnih sami nimajo. Direktorji informacije o svetovalcih poiščejo predvsem pri znancih, pri tem jih najbolj zanima strokovnost svetovalcev. Več kot tri četrtine podjetij oceni izvedeni svetovalni projekt, največjim pomenijo doseženi rezultati. Svetovalna podjetja se osredotočijo na nekaj največjih strank, tri četrtine jih svetuje starim naročnikom, pri petih največjih ustvarijo 44 do 70 odstotkov prihodkov. Svetovalna podjetja potrebujejo nove kadre, kar 79 odstotkov svetovalcev se je leta 1999 dodatno izobraževalo, večinoma na lastno pobudo, znanja jim primanjkuje predvsem pri tujih jezikih in zakonodaji. V prihodnje največji porast povpraševanja po svetovalnih storitvah pričakujejo na področju proizvodnje in državnih organov in sicer na področju financ, davkov in revizije ter strateškega planiranja in trženja. • M.V. ALTA PROPAGANDING, D.O.O., RADOVLJICA TRIGLAVSKA 4, P.P.1 zaposlimo SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA V PRODAJI za promocijska darila Pogoji: VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj izključno na področju prodaje, aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje dela z računalnikom, komunikativnost, samostojnost, ažurnost in natančnost, vozniški izpit B kategorije, starost od 30 do 35 let, komercialne sposobnosti in samoiniciativnost. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, z 1-mesečnim poskusnim delom. Če izpolnjujete navedene pogoje, nam pošljite prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ter kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. POSLI IN FINANCÍ ureja: Marija Volčjak Dohodninske napovedi moramo oddati do 31. marca Lestvica za odmero dohodnine znana Bistvenih sprememb ni, na voljo vam je tudi posebna knjižica o dohodnini, ki so jo davkarji natisnili konec lanskega leta. Kranj - Potem ko so statistiki objavili podatke o decembrskih plačah, so na finančnem ministrstvu nemudoma izračunali lestvico za odmero dohodnine za leto 2000. Znani so seveda tudi zneski olajšav, s katerimi si lahko zmanjšamo osnovo za odmero dohodnine. Lestvico za odmero dohodnine so financarji izračunali s pomočjo razmerja med rastjo plač v lanskem letu in letu pred tem. Prav tako kot doslej ima šest razredov, davčna stopnja je 17-do 50-odstotna. Sprememb potemtakem ni, le zneski so nekoliko drugačni, prilagojeni plačam leta 2000. Izplačevalci dohodkom so vam bili dolžni do konca januarja poslati podatke o lanskih dohodkih in že plačani akontaciji dohodnine. Financarji so nam poleg lestvice za odmero dohodnine izračunali tudi zneske olajšav, s katerimi si lahko zmanjšamo osnovo za odmero pokojnine, njihova osnova je namreč letna povprečna plača zaposlenega v Sloveniji. Lani je povprečna letna slovenska plača znašala 2.300.028 tolarjev. Davčne olajšave, ki smo je deležni vsi in predstavlja 11 odstotkov povprečne letne plača, znaša 253.003 tolarjev. Starejši od 65 let imajo še 8-od- stotno davčno olajšavo, ki znaša 184.002 tolarjev. Invalidom s 100-odstotno okvaro pripada 100-odstotna olajšava, ki znaša 2.300.028 tolarjev. Študentom in dijakom, ki so delali prek študentskih in mladinskih servisov, pripada 40-odstotna olajšava, ki znaša 920.011 tolarjev. Davčne olajšave nam pripadajo tudi za vzdrževane družinske člane; za prvega in za vsakega drugega družinskega člana je olajšava 10 odstotna, za vsakega naslednjega otroka pa se poveča za 5 odstotkov. Tako znašajo olajšave za: - za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 10- odstotna olajšava znaša 230.003 tolarjev, - za dva otroka 25-odstotna olajšava (10 % + 15 %) znaša 575.007 tolarjev, - za tri otroke 45-odstotna olajšava (10 % + 15 % + 20 %) znaša 1,035.013 tolarjev, - za štiri otroke 70-odstotna olajšava (10 % + 15 % + 20 % + Davkarji so konec lanskega leta natisnili knjižico z naslovom "Dohodnina", ki jo lahko brezplačno dobite na vseh davčnih uradih in vam bo lahko v pomoč pri izpolnjevanju davčne napovedi. 25 %) znaša 1,610.020 tolarjev, - za pet otrok 100-odstotna olajšava (10 % + 15 % + 20 % + 25 % + 30 %) znaša 2,300.028 tolarjev. LESTVICA ZA ODMERO DOHODNINE 2000 če znaša letna osnova SIT Znaša davek nad do SIT SIT 1.143.196 17% 1.143.196 2.286.390 194.342 + 35 % nad 1.143.196 2.286.390 3.429.587 594.460 +. 37 % nad 2.286.390 3.429.587 4.572.781 1.017.444 + 40 % nad 3.429.587 4.572.781 6.859.171 1.474.723 + 45 % nad 4.572.781 6.859.171 2.503.598 + 50 % nad 6.859.171 OBČINA ŠENČUR Kranjska 11 4208 Šenčur tel. 04 - 2519 100 fax. 2519-111 e-mail:obcina@sencur.si url:www.sencur.si Na podlagi 16. člena Odloka o priznanjih Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št. 43/97) Komisija za podelitev priznanj Občine Šenčur objavlja RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Šenčur za leto 2001 Priznanja občine Šenčur so: - Zlata plaketa Občine Šenčur, - Srebrna plaketa Občine Šenčur, - Bronasta plaketa Občine Šenčur, - naziv Častni občan Občine Šenčur, - spominsko priznanje Občine Šenčur. Zlata plaketa Občine Šenčur je najvišje priznanje Občine Šenčur in se podeljuje: - posamezniku za njegovo življenjsko delo ali več kot 25-letno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, - skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 50-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. Srebrna plaketa se podeljuje: - posamezniku za njegovo več kot 15-letno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur za dosežene uspehe, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, - skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 25-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. Bronasta plaketa se podeljuje: - posamezniku za njegovo več kot 5-letno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, - skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 15-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. Naziv Častni občan Občine Šenčur se podeli: Občanom občine Šenčur in drugim državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za druge izjemne.dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda občine Šenčur, lahko občinski svet podeli naziv Častnega občana. Spominsko priznanje Občine Šenčur se podeli: Posamezniku ali skupini občanov in drugim pravnim osebam, kadar le-ti z enkratnim ravnanjem prispevajo k ohranitvi, zaščiti in zdravju človeških življenj, okolja ali premoženja oziroma izvršijo takšno dejanje, ki je z gospodarskega, družbenega ali kulturno humanitarnega vidika ocenjeno kot pozitivni dosežek. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev občinskih priznanj Občine Šenčur so lahko občani, politične stranke, podjetja, zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti iz območja občine Šenčur. Pobudo oziroma predlog je treba podati pisno in mora vsebovati: - ime in priimek ali naziv pobudnika oziroma predlagatelja, - ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in njegove osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude oziroma predloga, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v dani obrazložitvi pobude oziroma predloga. Predlagatelji oz. pobudniki morajo svoje pobude pisno posredovati v roku 30 dni po objavi razpisa na naslednji naslov: Občina Šenčur, Kranjska 11, 4208 Šenčur s pripisom KOMISIJI ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠENČUR. Za vsakega naslednjega otroka se olajšava povečana na enak način. Za motenega otroka pa 50-odstotna olajšava znaša 1,150.014 tolarjev. S pomočjo lestvice za odmero dohodnine in zneski olajšav si že lahko izračunate, koliko dohodnine boste za lansko leto doplačali ali boste namerava dobili nazaj, ker ste že med letom plačali preveč. Napoved za odmero dohodnine za leto 2000 morate oddati najkasneje 31. marca. Naj vas še spomnimo, da morate napovedi za odmero davka od dohodka iz dejavnosti in davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu oddati najkasneje 28. februarja. • Marija Volčjak DOBER IZLET Beneški karneval z Integralom V rubriki DOBER IZLET odličen predlog za vesel dan na tradicionalnem svetovno znanem beneškem karnevalu: Turistična agencija INTEGRAL, d.d., TRŽIČ Vas prisrčno vabi v Benetke na karnevalsko rajanje po izjemno ugodni ceni 4.800 tolarjev v soboto, 24. februarja, torej na pustno soboto. V programu izleta je avtobusni prevoz do Benetk, z vaporettom po Velikem kanalu do središča doževega mesta ter povratek domov šele pozno zvečer, oh 22. uri iz Benetk. Ampak res ugodna cena za celodnevni pustni potep po beneških ulicah, uličicah, mostovih in trgih še ni vse!za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Integrulove-ga izleta samo 4.400 tolarjev. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod najnovejšega Gorenjskega glasa. V ceni izleta je upoštevan prevoz z najsodobnejšim avtobusom ter velik pustni krof. Odhod v soboto, 24. februarja, iz Tržiča, v soboto oh 8. uri s postankom v Kranju, morda tudi Škofji Loki, v Radovljici in na Jesenicah (odvisno od števila prijav) ter vsekakor v Medvodah in Ljubljani, po potrebi na vmesnih postajah. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Turistična agencija INTEGRAL TRŽIČ, na tržiški avtobusni postaji, telefon 04/59-63-280, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju na Zoisovi l, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do J5.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefonski številki: 04/201- 42-47 in 04/201-42.00. Grenka izkušnja iz lanskega leta: precej jih je bilo. ki so bili s prijavo za izlet v Benetke prepozni. Zato najavo izleta po izjemno ugodni ceni (v kateri ni vozovnice za vaporet-to!) objavljamo pravočasno. MESETAR Zakol v klavnicah Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke o zakol" goveda, prašičev in perutnine v klavnicah leta 2000. Novemu lani so zaklali v klavnicah 10.309 govedi v skupni teži 2726 ton-decembra 10.129 govedi v skupni teži 2640 ton in v celem la"" skem letu 130.231 govedi v skupni teži 34.572 ton. Celoletni z* kol govedi je bil lani na približno enaki ravni kot leta 1999, vef dar sta še število in teža novembra in decembra v primerjaviz enakim obdobjem leta 1999 že začeli zmanjševati. Število zaklfr nih prašičev v klavnicah seje lani v primerjavi z letom zmanjšal" za več kot 10 odstotkov, ob tem, daje bil lani decembra bistven0 višji zakol kot novembra. Novembra so zaklali 39.376 prašičevv skupni teži 2986 ton, decembra pa 51.929 prašičev, katerih trupi so bili težki 3711 ton. Statistika ugotavlja povečan zakol pef^ nine. Lani so zaklali 26,3 milijona kosov perutnine v skupni tež1 dobrih 52 ton, od tega decembra lani kar 52 milijonov kosov. Spremenjene trošarine in poslovni register Vlada je pretekli teden sprejela Uredbo o spremembi uredbe I določitvi zneska trošarin za mineralna olja in plin. Trošarine I naravni plin bodo od 1. marca dalje znašale 1,5 tolarja za kubic ni meter naravnega plina. Vlada je tudi določila besedilo dopolfr jenega zakona o poslovnem registru Slovenije. Poslovni regist^ je treba modernizirati in ga uskladiti z zahtevami Evropske unije' Prav tako statistični urad ne bo več upravitelj Poslovnega regist^ Slovenije, ampak bo upraviteljsko vlogo dobila nova Agencija za javnopravne evidence in storitve. Poslovni register bo tudi v pr/' hodnje povzemal podatke iz raznih virov. Na Poslovni register Je v Sloveniji vezanih 143.000 pravnih in fizičnih oseb. Nov zakon o dohodnini Finančni minister mag. Anton Rop in tudi nekateri drugi pred* tavniki ministrstva za finance so napovedali nekatere spremembf pri davčni politiki, ki naj bi jih začeli pripravljati že letos. Na)" pomembnejši bo nov zakon o dohodnini, ki naj bi začel veljatilt v začetku prihodnjega leta. Za razliko od sedanjega zakona novi uvedel širšo davčno zajetje. Za osnovo za izračun dohodi^ ne se bodo šteli vsi prihodki. Državljani z nižjimi prihodki naj I bili deležni dodatnih olajšav. Na finančnem ministrstvu raZ' mišljajo o dvigu stopnje davka na dodano vrednost in od ukrepa ki bodo zagotovili višji prihodek od davka na dobiček. Ta pri naS po mnenju vlade še ni ustrezno obdavčen. • J.K. PUSTNA SOBOTA V KRANJU V soboto, 24. februarja 2001, ob 10. uri vas vabimo na povabil0 Mestne občine Kranj na pustno povorko v Kranj, ki se bo odvija'3 na Glavnem trgu, ob 10.30 bo predstavitev na Savski cesti pred podjetjem Trenča, zatem pa skozi Hrastje, Prebačevo, Žerjavko, Trboje, Voklo in Voglje do Šenčurja. Društvo "GODLARJI" prireja v nedeljo, 25. februarja 2001, NAJVEČJO GORENJSKO PUSTNO POVORKO V ŠENČURJU z začetkom ob 13. uri z ansamblom "GAŠPERJI" pred DOMOM KRAJANOV V ŠENČURJU. Program bo povezoval KONDI PIŽORN. Povorka bo ob 12.30 krenila izpred Gostilne Gorjanc v Hotemažah skozi Tupaliče do Olševka. Nato bo nadaljevala skoz1 Luže do Srednje vasi. Ob 13.30 uri bo krenila iz Srednje vasi J spremstvu Godbe na pihala iz Vodic ter Godbe na pihala ^ mažoretk iz Trebnjega do Šenčurja, kamor bo prispela ob 14. uri-Po programu se boste lahko zavrteli v DOMU KRAJANOV v ŠENČURJU ob zvokih ansambla GAŠPERJI. VLJUDNO VABLJENI! Za hrano, pijačo in dobro glasbo bo poskrbljeno. V TOREK, 27. FEBRUARJA 2001, VAS VABIMO NA JAVNO UPEPELITEV izpred Gostilne "Pr' Jož" v Šenčurju ob 16.30 uri in na PUSTNO KRESOVANJE ob 18.30 uri na koncu Beleharjeve ulice y Šenčurju. DRUŠTVO GODLARJI ŠENČUP ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ - ŠENČUR; MIZARSTVO TREBUŠAK - LJUBLJANA; ZORA MENGEŠ; GOSTILNA LOGAR - HOTEMAŽE; AVTOPREVOZNIK SLAVKO BIZJAK - ŠENČUR; OBČINA ŠENČUR; TRGOVINA DADA - KRANJ; ISKRA TEl| TODIVO ŠENČUR; BIFE PLAHTA - ŠENČUR; SADJE ZELENJAVA FRUKTUS j ŠENČUR; VRTNARSTVO KOZJEK - VOKLO; STEELING - ŠENČUR; RŽIŠNlK * PERC, d.o.o., ŠENČUR; GOSTILNA LOVSKI HRAM - ŠENČUR; MIZARSTVO IN SLAOV POHIŠTVA SITAR - ŠENČUR; ŠIVILJSTVO BAKOVNIK - BRITOF ALTA PROPAGANDING, D.O.O., RADOVLJICA TRIGLAVSKA 4, P.P. 1 objavlja prosta dela in naloge VOZNIKA - DOSTAVLJALCA Z OPRAVLJANJEM DRUGIH POMOŽNIH DEL Od kandidatov pričakujemo: - končano V. stopnjo izobrazbe ekonomske aH trgovske smeri - komunikativnost, dinamičnost, samostojnost, ažurnost |f1 natančnost - starost od 25 do 35 let, osebna urejenost - vozniški izpit B kategorije - pripravljenost in veselje dela na terenu - državljanstvo Republike Slovenije - Delovno razmerje bomo sklenili takoj, za nedoločen čas z 1 mesečnim poskusnim delom. Če izpolnjujete navedene pogoje, nam pošljite prijavo z dokaziliy izpolnjevanju zahtevanih pogojev ter kratkim življenjepisom ,fl opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. _ POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volčjak_________________ ZAČETEK KOTACIJE DELNICE DELA PRODAJE Na borznem trgu se ponavlja hnski februar. Stagnacija tečajev se je žal prevesila v padanje, ki traja vse tja od ponedeljka. Indeks SBI20 je v četrtek po daljšem času padel pod mejo l-80() točk, se v petek malce dvignil, v ponedeljek pa ponovno padel na 1795,04 točke. Zaradi Psihološkega učinka je tako PUČakovati še nadaljnje padanje tečajev. Tudi indeksu pooblašče-nih investicijskih družb PIX se ne Sodi dosti bolje, saj je padel na 1-499,87 indeksne točke. Med večja razočaranja sodijo delnice Krke, ki so po napovedi 7 Milijard dobička dosegle 29.000 tolarjev, trenutno pa jih je že mogoče dobiti po 27.000 tolarjev. Enako velja za Mercator, kjer smo pričakovali upad ponudnikov, a se je zgodilo ravno obratno. Cena se je v kratkem obdob-J'u spustila iz 15.300 na 14.500 SIT. Delnice Luke Koper so PrtŠle pod mejo 2.800 tolarjev, kar obeta nadaljnje zniževanje tečaja. Če se bo odsotnost kupcev nQdaljevala, lahko pričakujemo, nekaj podobnega, kot smo gledali Preteklo leto. Po razmeroma UsPešnem januarju so se tečaji Povesili ter dlje časa vztrajali na nizkih nivojih. Trgovanje je v ponedeljek popestril začetek kotacije delnice Dela Prodaje. Z delnico se je prvi dan kovalo med 8.000 in 8.500 SIT, kar je precej več, kot je znašala Cena na sivem trgu. V naslednjih dnehje cena padla do 7.500 SIT. Po petkovem navdušenju je v tem tednu zanimanje za delnice ^TCja splahnelo. Verjetno bo Preteklo še nekaj časa do realizacije napOVe(jj Upmve o nakupu delnic omenjenega podjetja. Glede na zelo ugodna razmerja tržna cena/dobiček in vse boljšega poslovanja so na prostem trgu primerne za nakup delnice Cinkarne Celje, Gorenjskega tiska, Grand hotel Uniona in Jate-meso. Lastninski deleži pri teh delnicah še niso skoncentrirani, opozorili pa bi na njihovo nizko likvidnost ter s tem povezano težavo pri pridobivanju večjih količin. Potencial vidimo tudi v delnici holdinga Kmečke družbe, ki je glede na sestavo premoženja po nekaterih vrednotenjih vredna 23.800 SIT, kar je ogromno v primerjavi s sedanjo tržno ceno, ki znaša 7.000 SIT. Porast tečaja Heliosa v prejšnjem tednu je posledica kopičenja deleža Krekove družbe, ki meni, da lahko pridobi več kot 25-odstotni delež v omenjenega podjetja. Na pidovskem trgu je bilo največ zanimanja za delnice Triglav Steber 1. Tečaj se je znova približal 120 SIT, nato pa padel do 1/5 SIT. Glede na , pomanjkanje ponudbe bi bil ob ho)jših razmerah na trgu tečaj lahko višji. Pri tem pidu ter pri Nacionalni finančni družbi 1 je opazno nabiranje lastniškega deleža s strani tujcev. Upanje zbuja objava novice o Petrolovem 1,9 milijona SIT čistega dobička in možnosti začetka kotacije Leka na Londonski borzi konec marca. Težko pričakovan je tudi dokončni dogovor okoli Si.mobila in prodaja SKB banke. Vprašanje je le, ali bo našteto zadostovalo za dolgoročnejši obrat v pozitivno smer: Miha Pogačar Z marcem nova trošarina Vlada uvedla trošarino tudi za zemeljski plin Kranj - Vlada je s 1. marcem uvedla trošarino tudi za zemeljski plin, znašala bo 1,50 tolarja za kubični meter. Zaradi padanja tečaja dolarja zemeljski plin za potrošnike nemara ne bo dražji, država pa bo s tem denarjem Geoplinu plačala odškodnino, ki jo je iztožil na sodišču. Zgodba za Geoplin se je razpletla, dobili smo novo trošarino, ki jo bomo poslej plačevali tudi za zemeljski plin. Znaša 1,5 tolarja za kubični meter, potrošniki (gospodinjstva in industrija) jo bomo plačevali distributerju, ta Geoplinu, ki bo davek nakazal v državni proračun. Sicer pa se bo država z Geoplinom najprej dogovorila, glede načina plačila 6 milijard tolarjev odškonine, kolikor jo je sodišče državi prisodilo zaradi prenizkih cen zemeljskega plina v letih 1992 in 1993. Gospodarsko ministrstvo je najprej predlagalo koncesijsko dajatev, ki naj bi znašala približno milijardo tolarjev letno. Vendar seje vlada odločila za trošarino, s katero bo zbrala približno 750 milijonov tolarjev letno. Kakorkoli, račun bomo seveda plačali potrošniki zemeljskega plina, na račun nizkih cen pred osmimi oziroma devetimi leti. Vendar se zemeljski plin s 1. marcem nemara ne bo podražil, saj tečaj dolarja trenutno pada. Slovaški podjetniki pri nas Slovaška se odpira Kranj - Predsednika slovaške vlade Mikulaša Dzurindo je na obisku pri nas spremljalo trinajst slovaških gospodarstvenikov in GZS je pripravila slovaško-slovensko poslovno konferenco. Slovaški premier je napovedal, da bodo odprli vrata tujemu kapitalu. Na Slovaškem bodo v kratkem sprejeli nov zakon o tujih vlaganjih in o industrijskih parkih, s čimer bodo odprli vrata tujemu kapitalu, ki so bila doslej podobno kot pri nas dokaj zaprta. Z nekajletnimi davčnimi oprostitvami za nove vlagatelje in z drugimi davčnimi olajšavami ter s spodbudami za odpiranje novih delovnih mest bodo po besedah slovaškega premiera Mikulaša Dzurinde zmanjšali brezposelnost. Domače in tuje naložbenike pa bodo privabljali tudi z dobro urejenimi industrijskimi parki. Slovenija je s Slovaško že pred sedmimi leti podpisala prostotr-govinski sporazum, nakar se je blagovna menjava med državama početverila, lani je znašala 202 milijone dolarjev. Lani seje izvoz na Slovaško povečal za 12 odstotkov, uvoz od tam pa kar za 45 odstotkov, k čemur je največ prispeval Julon, ki je podobno kot kranjska Aquasava v lasti italijanske skupine Bonazzi. Mobitel tudi na zahodni KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 20. 2. 2001 nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem nakupni/prodajni 1 ats nakupni/prodajni 100 iti A BANKA (Tržič, Kranj. Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA ION, d.d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice (LIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Skofja Loka KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka LEMA Kranj VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d..Krani L0KAC0MMERCE, Skofja Loka NOVA LB Kamnik, Kranj, Šk. Loka, Medvode ROBSON Mengeš PBS D.D. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana PUBLIKUM Kamnik SHP - Slov. hran. inpos. Kranj SKB (Kranj. Radovljica, šk. Loka) SI TURIST Boh. Bistrica SI TURIST Jesenice SZKB Blag. mesto Žiri TALON Skofja Loka WILFAN Jesenice supermarket Union WILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Graiski dvor WILFAN Tržič NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 109,60 110,20 15,58 15,64 11,05 11,10 109,90 110,10 15,60 15,64 11,09 11.13 NISO POSREDOVAU PODATKOV 109,70 110,20 15,57 15,66 11,06 11,13 109,75 109,75 109,90 109,60 109,80 109,60 110,20 110,10 110,20 110,50 110,10 110,20 15,57 15,58 15,59 15,58 15,57 15,58 15,64 15,66 15,67 15,71 15,65 15,66 11,06 11,08 11,08 11,07 11,07 11,05 11,13 11,15 11,12 11,16 11,14 11,15 NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 108,60 110,00 14,62 15,62 10,41 11,12 NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVAU PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVAU PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVAU PODATKOV 109,55 110,25 15,54 15.69 11.04 11 16 NISO POSREDOVALI PODATKOV 586 26 96 236 02 60 530 40 40 (8.h ■ 13 h. 13 45h 18 h) 596 38 16 povprečni tečaj 109,61 110,19 15,45 15.66 11.01 11.14 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih OSNOVNA ŠOLA POLJANE Poljane 100 4223 POLJANE r9zpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE 1 delavka za nedoločen čas, s polnim delovnim časom p°goji: |. stopnja izobrazbe, državljanstvo RS, zaželene so delovne skušnje, odgovoronost za čistočo in zagotavljanje sanitarno-higien-SKih pogojev. Nastop dela je možen takoj. Fftskusno delo traja 1 mesec. prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni od dneva objave na gornji naslov. Q izbiri bomo kandidatke obvestili v zakonitem roku. ameriški obali Kranj - Uporabniki IMobitela lahko po 19. februarju telefonirajo na celotnem območju Severne Amerike. Pripravili so nov naročniški paket Vesna, na portalu WAP so zabeležili že mili jonti obisk. Mobitel je pogodbo podpisal z ameriškim operaterjem Pacific Bell Wirwless in s tem svojim uporabnikom (več kot milijon jih ima že) zagotovil dosegljivost na celotnem območju Severne Amerike pa tudi Mehike, Brazilije, Argentine in Peruja. Mobitel ima tako sklenjene pogodbe že z sedmimi ameriškimi operaterji. Sredi februarja so uvedli nov naročniški paket Vesna, namenjen je tisti, ki svoj prenosni telefon uporabljajo predvsem popoldne in zvečer. V tem paketu so cene pogovorov nižje, prav tako mesečna naročnina. Dosedanji popoldanski paket bodo s 1. marcem ukinili. Mobitelov portal WAP je pred kratkim zabeležil milijonti obisk, uvedli so ga julija lani. V tem času s prodali približno 26 tisoč mobilnih telefonov WAP, med najbolj zanimivimi vsebinami tega portala je upravljanje z elektronsko pošto, zabavne vsebine in novice. Nagradna igra "5x5"- 20. februar 2001 Petmestna naročniška številka je lahko nagradna Tudi v letu 2001 bomo občasno objavili seznam petkrat po pet izžrebanih naročniških številk. Za vse, ki ste na "5 X 5" že pozabili: našo datoteko naročniških številk že od maja 1998 občasno "zavrtimo v bobnu" v nagradni igri "5 x 5". /z računalniškega "bobna" izžrebamo PETKRAT po PET petmestnih naročniških številk za PETKRAT po PET (res imenitnih!!!) nagrad. Pravila v tej nagradni igri so nespremenjena: če med OBJAVI J ENIM I petmestnimi naročniškimi Številkami (v nadaljevanju tega poročila o izidu žreba) najdete tudi Vašo, čimprej - v roku največ enega tedna po objavi, torej do vključno 27. februarja - pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00, in poslali Vam bomo obvestilo o nagradi, ki Vam jo je namenil žreb. S posebnim pisnim obvestilom boste izkoristili nagrado pri našem poslovnem partnerju. Naročniška številka je v sklopu Vašega naslova na naslovnici desno spodaj. Naročniške naslove s petmestnimi številkami strojno izpisuje Pošta Slovenije v Poštnem centru Ljubljana, ista naročniška številka je vselej izpisana tudi na računu za naročnino, v rubriki šifra'. Poudarjamo: izžrebane petmestne številke so naročniške in ne kakšne druge - kar precej klicev v naše uredništvo je zato, ker so nekateri našli med številkami npr. svoje zelo stare telefonske številke ali kaj podobnega, kar pa z igro "5 x 5" nima prav nikakršne povezave. Ker je žreb nadvse muhast način izbire, se lahko celo zgodi, da je ista naročniška številka izžrebana tudi dvakrat; že izžrebanih številk namreč ne izločamo. Telefonske ankete o Gorenjskem glasu Žreb za Angelo, Ano, Jureta, Magdaleno in Poldko sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa že nekaj let občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah odlaga gorenjskega pokrajinskega časopisa. Ankete izvajamo tudi v letu 200/. Enako kot prejšnja leta, tudi letos vsaj dvakrat Mesečno z žrebom med VSE udeleženke in ude-l<-'žence dozdajšnjih Glasovih telefonskih anket Podelimo po nekaj eksluzivnih nagrad: udeležbo "« poljubno izbranem GUSOVEM IZLETU najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih Potovanj, s katerimi kot glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objav-fenjh, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z e"o samo omejitvijo: čas za koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31. januarja 2003. leta. a> skoraj celi dve leti časa je za koriščenje te nagrade! Za sodelovanje v anketah o Gorenjskem glasu J* bil osmi letošnji žreb včeraj, jyre.dzadnji ponedeljek v najkrajšem letošnjem mesecu, naklo-Jen naslednjim petim anketirankam oz. anketi-^ ncem f širšega področja medvoške občine, s SOTnr- Sm° se P°8ovariali ° mesečni prilogi no l°CJE, ki izhaja enkrat mesečno ekskluziv- leto ■haj a ohcanke in občane občine Medvode. Prva nJa številka SOTOČJE je izšla konec prejšnjega meseca; naslednjič SOTOČJE izide naslednji petek, 2. marca. Tokratni Izžrebanci so: Angela FERTIN, Cesta komandanta Staneta 3; Ana DOBNIKAR, Topol 23; Jure DOBNI-KAR, Studenčice /4//a; Magdalena FIC, Škofjeloška /7, in Poldka ERŽEN, Bergantova 2. Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vabimo vseh pet, štiri izžrehanke in enega izžrebanca, da najkasneje do vključno tega PETKA, 23. februarja 2001, (ko naslednjič izide Gorenjski glas, naslednji petek izide SOTOČJE) do 14. ure pokličete tajništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 20-14-200, če želite svojo nagrado. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v Glasovih telefonskih anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, pripombe ter predloge, najlepše zahvaljujemo. Kajti tudi v letu 200/ delamo podobne ankete o naših SEDEMNAJSTIH edicijah in izmed vseh, ki so kadarkoli doslej sodelovali v Glasovih telefonskih anketah, tudi žrebamo takšne imenitne nagrade, ki imajo 'rok trajnosti' skorajda neomejen, namreč do konca januarja 2003. leta. Nova poslovna stavba MIT inženiringa Kranjsko podjetje MIT inženiring je v sredo, 7. februarja 2001, odprlo svojo novo poslovno stavbo na Smledniški cesti 140 v Čir-čah pri Kranju, ki jo je zasnovalo podjetje Protim Ržišnik & Pere. Častni govornik na otvoritvi je bil kranjski župan gospod Mohor Bogataj, ki je tako poudaril pomen dogodka. Otvoritev je sovpadla z deseto obletnico obstoja podjetja MIT inženiring, ki že od začetka deluje na področju poslovne informatike. Specializacija je podjetju omogočila, da postane ena vodilnih slovenskih softvej|5kih hiš na področju poslovnih programskih rešitev, ki lahko naročnikom ponudi celovite rešitve za različne tržne segmente, od malih in srednje velikih do največjih podjetij z zahtevnimi poslovnimi okolji, kot so Žito Gorenjka, Vegrad Velenje, Ste- klarna Hrastnik, Melamin Kočevje, LIK Kočevje, HERMES SoftLab in druga. MIT inženiring se zaveda pomembnosti uporabe najnovejših tehnologij in zagotavljanja kakovostne podpore svojim naročnikom, za kar je potrebna dovolj velika ekipa strokovnjakov. Hkrati s selitvijo v novo stavbo je MIT inženiring povečal število zaposlenih s 17 na 27, v naslednjih dveh letih pa je načrtovana širitev na približno 40 zaposlenih. Prav zato je za podjetje nova poslovna stavba zelo pomembna, saj s svojo infrastrukturo omogoča širitev podjetja v skladu s poslovnimi cilji. KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Kmetijski nasvet Gnojenje ozimnih in setev jarih žit Kranj, 20. februarja - Prvo pomladansko dognojevanje ozimnih žit opravimo ob začetku vegetacije, ko so povprečne dnevne temperature že nekaj nad 5 stopinj Celzija. Dognojevanje v tem času bo pripomoglo k razvoju korenin, intenzivnejšemu razraščanju ter oblikovanju zasnov klasov na glavnih in stranskih poganjkih, od česar je v veliki meri odviden pridelek žita. Pšenica ima za razliko od ostalih žit sposobnost razraščanja spomladi. Pri pšenici stremimo za tem, da ima poleg glavnega poganjka dobro razvita še 1 - 2 stranska poganjka. Intenzivnost razraščanja pa uravnavamo z dognojevanjem z dušikom. V fazi intenzivne rasti od razraščanja do klasenja morajo imeti žita poleg ostalih hranil na razpolago tudi dovolj dušika, ki je motor rasti. Ob pomanjkanju dušika so posevki žit svetlozeleni in se slabo razraščajo. Dušik torej vpliva na razraščanje posevkov in s tem na število klasov, v poznejših fazah pa na dolžino klasa, ob pomanjkanju dušika zgornji del klasa zakrni. Ker pa se dušik, posebno rastlinam dostopna nitratna oblika ob večjih odmerkih hitro izpere v podtalje - izven območja korenin in ostale za rastlino nedostopna, poleg tega pa lahko onesnaži talno vodo, moramo z dušikom gnojiti racionalno glede na lastnosti tal in fazo razvoja žit. Sedaj je pravi čas za prvo dognojevanje žit v količini 200 - 250 kg KAN-a na hektar. Če jeseni nismo opravili osnovnega gnojenja, za dognojevanje uporabimo mineralno gnojilo NPK, ki ima višjo vsebnost dušika, kot je npr. NPK 15 - 15 - 15 v količini 350 do 500 kg na ha. Drugo dognojevanje opravimo v fazi kolenčenja, ko vidimo oziroma drugo kolence v količini 200 - 250 kg KAN-a na hektar. Tretjič pa dognojimo ob klasenju v količini 150 kg KAN-a na hektar, ta ukrep poveča vsebnost beljakovin v zrnju. Bliža se čas setve jarih žit. Tehnologija jarih žit se v osnovi ne razlikuje od tehnologije pridelovanja ozimnih žit. Najbolje uspevajo, če sledijo s hlevskim gnojem pognojenim okopavinam, kot so pesa in krompir. Dobri predposevki so tudi luccrna, detelja, različne krmne koševine, koruza za zrnje in silažo. Neprimerni predposevki so strna žita. Eden od najpomembnejših dejavnikov za uspešno pridelovanje je čimranejša setev. Če vremenske razmere dopuščajo in letos to je, posejemo pšenico in ječmen že konec februarja. Običajno pa vse vrste jarih žit posejemo med 1. in 20. marcem. Pri pozni setvi posevki prehitro izoblikujejo klas oziroma lat, rastline ostanejo nizke, kar ima za posledico nižji pridelek zrnja in slame. Predpogoj za tako rano setev je, da njivo preorjemo že jeseni. Pred setvijo njivo obdelamo za setev s predsetvenikom. Ta poravna brazde, v globini 3 do 5 cm napravi grudičasti sloj, ki omogoča nemoten vznik in rast posevkov. Pred predsetveno obdelavo pognojimo njive z mineralnim gnojilom NPK v količini 400 do 500 kg na hektar. Ob kolenčenju pa posevke dognojimo s 150 do 200 KAN-a na hektar. Okvirne potrebne količine semena na hektar pri pšenici 200 do 240 kg, pri ječmenu 200 do 250 kg in pri ovsu 150 do 180 kg. Pri jari pšenici priporočamo sorte: EGON, NANDU, MUNK, LEGUAN. Sorte jarega ječmena so: MAGDA, ELISA, ROSWITA, ORTHEGA, BR1TTA. Sorte ovsa pa: VALIANT in EXPANDER. Kmetijski svetovalec: Anton Potočnik, univ. dipl. inž. agr. Premije za december 2000 V Uradnem listu je bila objavljena uredba o začasnem financiranju ukrepov kmetijske politke, ki določa, daje zahtevke za premijo za bike in vole, za pitanje telet na višjo težo in za vzrejo plemenskih živali za mesec december 2000 potrebno vložiti do 25. februarja. Za tiste, ki so prodajali klavne živali preko zadruge, bodo te tudi vložile zahtevke, individualni vlagatelji pa lahko dobijo obrazce pri kmetijski svetovalni službi. Sejemski dvojček z21 vrtičkarje in gradbenike Cetye, 20. februarja - Pojutrišnjem, v četrtek, 22. februarja, bo celjsko sejmišče ponovno odprlo vrata, uvod v sezono pa bosta sejma, ki ju pripravlja mešano podjetje Cespo, d.o.o. Do nedelje, 25. februarja, si bodo obiskovalci lahko ogledali 6. sejem Flora in 4. sejem Domofin. Flora Sejem Flora 2001 bo tudi letos postavljen v novi sejemski dvorani L na površini 7.000 kvadratnih metrov, na njem pa se bo predstavilo 159 razstavljavcev iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije, zastopanaj?a so tudi podjetja iz Nizozemske, Šrt Lanke in Litve. Sejem je namenjen cvetličarjem, poklicnim vrtnarjem, načrtovalcem vrtov in krajin, prav tako pa tudi ljubiteljem cvetja, vrtickarjem in nedeljskim vrtnarjem prireditelji so pripravili tudi številne spremljajoče prireditve, sejem pa bodo zaključili s tekmovanjem in izborom cvetličarke in cvetličarja Flore 2001. Podjetje Cespo, d.o.o., združuje nemško podjetje GHM -družbo za prirejanje obrtniških sejmov iz Muenchna, Celjski sejem, d.d., in Obrtno zbornico Slovenije, katerih skupni cilj je razširitev in utrditev sodelovanja. Domofin Domofin je specializirani sejem za zaključna dela v gradbeništvu in kol tak izvrstna priložnost, da podjetja predstavijo izdelke in storitve ter dragocen vir informacij predvsem za stroko in splošne obiskovalce. Namenjen je gradbenikom, izvajalcem zaključnih del, trgovcem z gradbenim materialom, projektantom in drugim, ki jim bo sejem ponudil tudi številne zanimivosti v okviru programa spremljajočih prireditev in posebnih tematskih razstav. Tokrat se bo na 7.000 kvadratnih metrih predstavilo 183 razstavljavcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Češke, zastopana pa bodo tudi podjetja iz Italije, Francije, Nemčije, Švice, Belgije, Švedske, Velike Britanije in Japonske. Slovenija rešuje krizo v govedoreji Goveje meso v skladiščil Vlada je sprejela nekaj ukrepov za ublažitev krize v prireji in predelavi govejega mesa. Sprejeti so bili tudi ukrepi za toplotno obdelavo in sežiganje klavničnih odpadkov in kužnega materiala živalskega porekla. Kranj, 20. februarja - Zaradi krize BSE se je tudi v Sloveniji zmanjšalo povpraševanje po govejem mesu. Posledica tega je padec odkupnih cen živine in ponekod zastoj odkupa. Slovenska vlada je z uredbo o uvedbi podpor za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg že določila višje podpore za izvoz govejega mesa, še posebej klavnega goveda. Ker pričakovanih učinkov ni bilo, se je vlada odločila za podporo skladiščenju mesa. Tak ukrep je že sprejela večina članic Evropske unije. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano načrtujejo skladiščenje 3000 glav živine (1000 krav in 2000 mladih pitanih govedi), ki naj bi trajalo po evropskem vzoru 3 mesece. Skladiščenje bo stalo 113,5 milijona tolarjev. Razen podpore načrtuje vlada še intervencijski odkup govejega mesa, prodajo intervencijskih zalog govejega mesa, izplačilo premij in sprejem ukrepov za pospeševanje prodaje goveda in govejega mesa. Toplotna obdelava in sežiganje odpadkov Vlada je prav tako sprejela uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe toplotne obdelave klavničnih odpadkov in kužnega materiala živalskega porekla, ki ureja obvezno javno službo na področju ravnanja z odpadki. Svet Evropske unije je že lanskega junija izdal odločbo, ki zahteva obvezno izločanje živalskih tkiv in organov s specifičnim tveganjem in za okolje in zdravje ljudi neškodljivo odstranjevanje. Načini uresničevanja te odločbe so trije: neposreden sežig (kremiranje) brez prehodne toplotne obdelave v kafilerijah; s predhodno toplotno obdelavo v kafilerijah in naknadnim sežiganjem ali odlaganjem toplotno obdelanih živalskih odpadkov na odlagališča odpadkov. Slovenska vlada je določila obvezno predhodno toplotno obdelavo, nato pa se morajo živalski odpadki v sežigalnice, ki so lahko kurilne naprave, sežigalnice ali industrijske peči. Po toplotni obdelavi odpadki ne smejo biti uporabljeni za prehrano ljudi, za živinsko krmo ali gnojilo, ampak zgolj za farmacevtske izdelke oziroma proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi. Marca bo objavljen javni razpis za enega ali več koncesionarjev. Za preplah ni razlogov Slovenija obvladuje bolezen, je dejala pretekli teden v Stražišču državna sekretarka v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Vida Čadonič -Špelič. Pripravljeni smo tako, kot bi se bolezen pojavila jutri. Leta 1996 je Slovenija prepovedala uporabo kostne moke za uporabo ljudi. Ker se je bolezen v Evropi širila, smo iz desetih držav prepovedali uvoz mesa. Najnovejši ukrep prepoveduje uporabo kostne moke tudi za krmljenje drugih živali. Uveden je strog veterinarski nadzor. Na prisotnost prio-nov se testira meso vseh živali, starejših od 30 mesecev. Šele potem gre meso v promet, je povedala dr. Vida Čadonič -Špelič, ki je kot študentka veterine večkrat zahajala v Babni vrt nad Trstenikom. Povedala, da tudi sama uživa govedino, saj je prepričana, da je slovenska živina zdrava, saj živi v zdravem okolju in se Državna sekretarka v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Vida Čadonič - Špelič. zdravo prehranjuje. Edina možnost za primer bolezni pri nas so plemenske živali, ki smo jih pred 14 leti uvozili iz Francije. Priona kot znaka okuženosti doslej v mleku, krvi in drobovini še niso našli, ampak le v bezgavkah, hrbtenjači, možganih in drugih organih osrednjega živčnega sistema. Vseeno pa je koristno mleko prekuhati in s tem preprečiti možnost kakršnekoli okužbe, je svetovala državna sekretarka. Pri drugih domačih živalih bolezni še niso našli. Imajo krajšo življenjsko dobo kot govedo. Tudi pri mladem pitanem govedu, ki je staro do 20 mesecev, je še niso odkrili-Zaradi bolezni norih krav, ki je močno posegla v kmetijstvo, se je povečalo povpraševanje po drugih vrstah mesa, tudi po konjskem. • J. Košnjek Izredna skupščina Kasaške zveze Slovenije Zveza na vajetih Franca Cebulja Na petkovi izredni skupščini so umaknili predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper mag. Janka Slaviča in sklenili, da bodo skušali znova sodelovati z Ljutomerom. Brdo, 20. februarja - V petek, 16. februarja, je bila na Brdu izredna seja skupščine Kasaške zveze Slovenije. Uvodoma so delegati skupščine, prisotnih jih je bilo 16 od 27 (manjkali so predvsem predstavniki Ljutomera), ugotovili, da je statut zveze legitimen in veljaven (16. januarja letos ga je potrdila upravna enota v Ljutomeru) in da zato tokratna skupščina lahko veljavno odloča. Zavrnili so ugovor mag. Janka Slaviča, da skupščina ne more potekati po tem statutu. Predlog, da bi zoper mag. Janka Slaviča uvedli disciplinski postopek, so umaknili in na predlog predsednika nadzornega odbora Staneta Krainerja predlagali obravnavo in odločanje na častnem razsodišču. Po novem sedež Kasaške zveze Slovenije ne bo več v Ljutomeru, ampak na Celovški 25 v Ljubljani, kjer ima že sedež Konjeniška zveza Slovenija. Predsednik Kasaške zveze Slovenije Vito Habjan je po dveletnem vodenju zveze pojasnil razloge za svoj odstop, ki ga je skupščina sprejela. Povedal je, da je v letih vodenja zveze doživljal stalna nasprotovanja Slavičev, vendar je imel pri ostalih klubih dovolj podpore, da je zmogel opravljati delo. Kasaška zveza se je organizacijsko postavila na noge in vzpostavila tekmovalni sistem, ki je lani obsegal že 27 tekmovalnih dni, v njeno delo pa se bodo sčasoma zanesljivo vključili tudi Ljutomerčani. Za novega predsednika Kasaške zveze Slovenije je bil Znova konjske stave Stave naj bi potekala preko nekaterih časopisov kot na samih hipodromi/i v dnevih konjskih dirk. Po svetuje običajno organi' zacija konjskih stav ločena od drugih iger na srečo in jo imajo v rokah konjeniške zveze, pri nas pa Konjeniška zveza Slovenije nima ustrezne koncesije. Zato bodo konjske stave najverjetneje organizirane v okviru športne loterije Slovenije, o čemer te potekajo ustrezni pogovori. soglasno izvoljen Franc Če-bulj, župan občine Cerklje, državnozborski poslanec in rejec kasačev, ki naj bi poskušal zgladiti tudi spore z Ljutomerom, najti glavnega sponzorja kasaškega športa v Sloveniji, učvrstiti organizacijo in jo vključiti v projekte ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo kar je v Evropi običajno. Skupščina je zavrnila možnost, da bi še naprej popuščali Slavičevi skupini. Vedno več ljutomef' skih rejcev namreč želi nof' malno sodelovati s Kasašk0 zvezo Slovenije. Novi predsednik seje pripravljen lotiti te n*' loge in v primeru dogovora z Ljutomerom sklicati redn° skupščino. Če pa mu ne bo ■ pelo, kasači njegovega urnik* ne bodo vzeli kot poraz. Troda|ii\o/.ii Romun »Zavarovanj« m ragistracUa umi »Vzdrtevanje vasi »odkup in prodaja rabljeruh voafl ♦ Najem vozil »Tohnicni pregltuli ostilmili, ♦ Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil NOVA CORSA - SEDI, ČISTA 5! TU JE: POVSEM NOV ODRASLI MALI AVTO! NOVA CORSA NAVDUŠUJE S ŠTEVILNIMI TEHNIČNIMI POSLASTICAMI IN Z NAJBOLJ PROSTORNO NOTRANJOSTJO V SVOJEM RAZREDU. SEDAJ JE NAPRODAJ -UDI KOT PETVRATNA RAZLIČICA. TAKO DA LAHKO VSA DRUŽINA SE BOLJ UŽIVA V NJENIH EDINSTVENIH PREDNOSIIH. VARNOST IN UDOBJE V NOVI C0RSI ZAGOTAVLJAJO: n^oT[ rtnwTOM1 DDAPDC ODLIČNA LEGA NA CESTI. ZARADI PODVOZJA DSA • AKTIVNI VZGLAVNIKI • ELEKTRONSKI PEDAL ZA Pl IN • OD HITROSTI ODVISNI LROGRE SIVNI SERVO VOLAN • EC0TEC MOTORJI S POVEČANO MOČJO. POLEG "EGA POSTAVLJA NOVA CORSA V SVOJEM RAZREDU NOVA MERILA TUDI Z NIZKIMI VZDRŽEVALNIMI STROŠKI IN Z 12-LETN0 GARAN CIJ0 PROTI PRERTAVENJU ZA NAJZAHTEVNEJŠE VOZNIKE PA JE NA VOLJO SE PRAV POSEBNA NOVOST. MENJALNIK EASYTRONIC, KI S HIPNIM PREKt 0P0M MED VOŽNJO OMOGOČA TAKO R0CN0 KOT TUDI AVTOMATSKO PRESTAVLJANJE. POTOVANJE SE SPREMENI V UDOBNO TEHNIČNO DOŽIVETJE. NOVA OPEL CORSA. ODRASLI MALI AVTO. 02 230 13 10 • Avtohi: 420 12 89 • Avtohiša H KOI MANIC «, lec, Kidričevo SALON TPC CITY. Manbo AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co., Maribor, tel 02 450 29 50ifi Manbor te ^ . AVTOTEHNA VIS podružnica AVTO MAROVT Polone, ti 02JB02W o 02577 63 52 Jesenice, te| 04 586,12 40« AVTOi t Q Sobote tel 02 530 46 50 • ^f^^T^ > AVTOTEHNA VgJgflgg** lN PINTAR *JJ ^99 -g* AVTOTEHNA VIS, Ljubi .vu ti 0' 581 8b, J J« 786 09 14 . AVTO t LasC(!. t,.| 011 788 1 J'fc g p AN •-• AVTOTEHNA VIS IN OMAHEN Grosupje. J ? 25 . AVTOH SA ?Al AK ^ ^ , AVT0H,SA JAKOt fcb 750 63 30 • AVTOTEHNA VIS IN URBAS^ RakeK, « ^ H|ŠA JAKOPEC. Velenje, tel UJ______________ AVTOCENTER CELEIA, Celje, tel 03 425 46 UU m ^ ^ ^ ISTRA AVTO, Koper tel 05 668 23 00• ISTRA WJOJNAR vQ MeSt0i te|. o' KRUNO, BrežiceVti. 0- 499 23 00 • KRLJNO. poslovalnic SAWAL, No\ Co tel. C podn 2 796 iN KOSEC TEMNA VIÍ A TROBF iDFl.. Slovf j/nica KI i 33 A1 • . Domžal' j iN PIŠE C. t jubija »ni Grade IAUTBI R( Avtohiàa H tel 05 6^ 393 03 t 77 19 82•AVTOCENTER TAVČAR • Avtohiša Koi MAN1C 8 Co K< A MANIČ & \>( >KI Mursk S) POPOLN/T KIS Prostornejši Mercedes-Benz razreda A Baby Benz bo dobil podaljšek Tudi pri avtomobilih je tako, da bi majhni radi postali večji. Mercedes-Benz bo namreč spomladi postavil na cesto nekoliko podaljšanega malčka razreda A, ki bo tako svojim potnikom lahko ponudil več prostornosti in udobja. Podaljšani razred A se na pogled ne razlikuje od krajše različice, vendar ima kar za 17 centimetrov daljšo medosno razdaljo, medtem ko je v skupno (zunanjo) dolžino zrasel še za centimeter več. Oblikovalci so pri karoseriji spretno podaljšali zadnji par vrat, tako da optično niso bistveno prizadeli zunanjosti, je pa zato malček postal krepko prostornejši v potniški kabini. To bodo še posebej občutili potniki na zadnji klopi, ki bodo ]ahko udobje primerjali tudi z nekoliko večjimi avto- mobili. K vsemu je potrebno prištei še večji prtljažni prostor in 36 različnih položajev sedežev. Mali mercedes je bil tudi sicer deležen nekaterih manjših oblikovnih in tehničnih izboljšav, ki bodo predstavljene na bližnjem avtomobilskem salonu v Ženevi. Sicer pa je najmanjši stuttgartski avtomobil prava uspešnica, saj so ga od konca leta 1997 prodali že v več kot 550.000 primerkih. • M.G., foto: DaimlerChrysler X) FK£l>rXEiM/E*A Peugeot predstavlja novi 307 Iz kletke kmalu pride novi lev Pri francoskem Peugeotu bodo sredi pomladi iz kletke izpustili svojega novega leva s številko 307. Namerçjeno mu je nasledstvo popularnega modela 306, ki je na trgu vztrajal kar celih osem let, sicer pa ga čaka predvsem boj z močnimi nemškimi tekmeci. Novinec sodi v najpomembnejši avtomobilski razred v Evropi, zato ni čudno, da mu pri Peugeotu namenjajo veliko pozornosti. Oblikovalci so naredili zelo mišičasto karoserijo s poudarjeno razširjenimi blatniki in povsem naprej potisnjenim kopitom, zaradi nekoliko povečane višine (1,51 metra) pa se bo 307 že spogledoval s kompaktnimi enoprostorci. V začetku bosta na voljo tri- in petvratna kombilimuzina, ki bosta imeli enako dolžino (4,20) metra in prostorno ter bogato opremljeno notranjost. Tovarna je za pogon predvidela 1,6-litrs^ bencinski štirivaljnik s 16 ventil' in 110 konjskimi močmi, močn^ jši 2,0-litrski motor s 136 in 2y litrski turbodizel HDi, z 90 konjskimi močmi. Kasneje bosta prišla še dva 1,4-litrska motor)3 z 8 in 16 ventili. Peugeot 307 bo spomladi, natančneje konec aprila najprej zapeljal na domaČ' francoski trg, kmalu zatem Pa tudi drugam. Zelo kmalu (maja ali junija) novinca obljubljaj0 tudi pri Peugeotu Slovenija. • M.G., foto: Peugeo* Nov Skodin salon v Lescah Avtomobili znamke škoda so na Gorenjskem dobili svoje novo domovanje. V petek, 16. februarja, so se namreč odprla vrata novega avtosalona in pooblaščenega servisa * Lescah, ki ga je zgradila družina Jereb. Od odločitve do izgradnje novega prodajno servisnega centra na Begunjski cesti v Lescah, je preteklo skoraj natanko en° leto, z novo pridobitvijo pa je Skodin zastopnik ljubljanski Av' toimpex uspel pokriti še zadnjo prodajno sivo liso na Gorenjskem. V novih prostorih je avtosalon z 200 kvadratnimi metri površin ter sodobna mehanična, avtokleparska in ličarska delavnica. V prodajno servisnem centru Jereb v Lescah načrtujejo, da bodo letno prodali 140 Škodinih avtomobilov, v ponudbi bodo imeli tudi možnost nakupa na posojilo, leasing in po sistemu staro za novo. Poleg tega bodo pri njih naprodaj tudi rabljena vozila. • M.G., foto: A. Korenčan Peugeot 406. Ustvarjen, da se drfci ceste. Peugeot 406 zdaj tudi z novim 2,2 HDi dieselskim motorjem. S filtrom trdih delcev je to najbolj čist diesel na svetu. aoó Avtohiša Kavčič d.o.o. PEUGEOT Milje 45, 4212 Visoko, tel.: 04 275 93 00 BAZEN Na kresu', [M:04/514 -63-81 ob sob. ter ned. od 10.-20. ure SAVNA Del čas Na kresu 25 Železniki Pon-sred., pet.od 15.-21. ure CSU "-"lezniKl (or., čet., od 15.-22 ure in ^ «^"ü TOTIN ALTER ŠPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme S 5330-522, 5330-508 MBT.: 050/637-162, 050/641-169 Danes zvečer bodo hokejisti odigrali zadnji krog prvega dela državnega prvenstva JESENIČANI BREZ CERVENYJA?! J*° petkovem porazu, ki ga je ekipa Acroni Jesenic na domačem ledu doživela proti Olimpiji, je trener Vaclav erveny napovedal odhod z Jesenic - Uprava kluba želi trenerja prepričati, da ostane do konca sezone oj!epen'ce» B,ed' 20- februarja - Minuli konec tedna so hokejisti odi-v a' Predzadnje tekme prvega dela državnega hokejskega prvenst-Na Gorenjskem sta bili dve tekmi: derbi za prvo mesto na lestvi-»ned Acroni Jesenicami in Olimpijo ter tekma med Bledom in •Rlavom. Na Jesenicah so se zmage veselili hokejisti Olimpije, na 'edu pa sta se Triglav in Bled razšla z remijem. Tekma na Bledu med Trigla-v°rn in domačo ekipo Bleda ni y?č odločala o ničemer, saj so '■"•glavani priložnost za uvrstitev med najboljšo četverico po Prvem delu zapravili že prejšnji teden na srečanju s Slavijo M °Ptimo. Tako so neobremenje-ni Kranjčani na začetku odlič-n° zaigrali in povedli 1:3, nato Pa so prehitro popustili in v zadnji minuti celo dobili ize- načujoči zadetek. Srečanje se je ;°nčalo z rezultatom 4:4 (1:3, 2:0). V Podmežakli je bil za števil-Jle gledalce, ki so se zbrali na erbiju, pravi ledeni tuš že na ^četku tekme, saj so hokejisti lirnpije že v drugi minuti po-VeQli prek Tomaža Vnuka, nato Pa sta zadela še Šivic in Kon-u' Tako so Ljubljančani že v 14 minuti povedli z 0:3. Nekaj Upanja za domače je v 19. mi-nuti vlil gol Tonija Tišlerja, ven- ark Kontrcc še pred iztekom iTve tretjine povišal na 1:4. i/ drugi tretjini so bile moči 0|j izenačene. Dervarič je Poyišal na 1:5, Pretnar pa nato žn,žal na 2:5. V zadnjem delu Sčanja je bil najprej uspešen : !*a. zadnji gol za Olimpijo pa Je dosegel Rožič in postavil ko-ncRn>izid 3:6 (1:4, 1:1, 1:1). Razočarani trener Jeseniča-,°v Vaclav Cerveny je po pet-oriIem dcrbÜu napovedal svoj dh°d z Jesenic. Glavni vzrok naj bila premajhna zavzetost igralcev za borbeno igro pa tudi mlačnost uprave kluba. Zato se je včeraj dopoldne na izrednem sestanku sestal upravni odbor kluba. Na čelu s predsednikom Branetom Omejcem so člani upravnega odbora sklenili, da bodo skušali trenerja Cerveny-ja prepričati, da vsaj do konca marca, ko ima pogodbo, ostane na Jesenicah. Kako seje odločil Hokejisti Jesenic so pred Olimpijo pokleknili že v prvi tretjini vija M Optima 18, HIT Casino Kranjska Gora 15, Triglav 11, Bled 8, Marc Interieri Tivoli 3 in Maribor 1 točko. Jasno je že. da bodo v nadaljevanju prvenstva za naslov državnega prvaka nastopile ekipe Olimpije, Acroni Jesenic, Slavije M Optime in HIT Casi-noja Kranjska Gora, za razvrsti- tev od 5. do 8. mesta pa bodo igrale ekipe Triglava, Bleda, Marc Interieri in Maribor. Tako bodo današnje tekme zgolj prestižne, pari pa so: Triglav - HIT Casino, Maribor -Acroni Jesenice, Marc Interieri - Bled in Olimpija - Slavija M Optima. • V. Stanovnik, foto: T. Doki Vaclav Cerveny. Bo na Jesenicah- "zdržal" vsaj še mesec dni? Cerveny včeraj popoldne še ni bilo znano, saj je na Jesenice iz Čeških Budjejovic dopotoval šele zvečer. Tako je krog pred koncem vodstvo na lestvici prevzela ekipa Olimpije s 25 točkami, Acroni Jesenice imajo 23 točk, Sla- DAN HOKEJA V KRANJU Kranj, 20. februarja - Hokejski klub Triglav Kranj bo to soboto, 24. februarja, organizator dneva hokeja. Prireditve na kranjskem drsališču se bodo začele ob 8.30 uri zjutraj, ko se bodo na turnirju pomerili najboljši mladi hokejisti hokejskih šol. Sodelovalo bo 8 ekip, turnir pa se bo končal do predvidoma 14. ure. Ob 14.30 bo sledila tekma staršev, ob 15.45 uri pa se bodo med seboj pomerili veterani Triglava in Jesenic. Za zaključek hokejskega dneva bo ob 18. uri še tekma kadetov Triglava in Slavije. Vmes bo potekal spremljevalni program. V.S. LOKOSTRELSKI BIATLON £UPAN ZNOVA PRVAK n^Vdn° polje, 20. februarja - Po letu dni so se na Pokljuki za 'ok °VC CVr°Pskih prvakov znova merili novinci na športni sceni in v3stre's'í' biatlonci. V petek v sprintu, v soboto v zasledovanju tek "et*e'J° v štafetah. Nastopalo je 70 lokostrelskih smučarskih slov°eV XZ osmm držav. Veliko veselje domačemu taboru 11 fjj en^'h reprezentantov je znova pripravil Andrej Zupan iz S|e(jSenJ Pri Radovljici, ki je po petem mestu v šprintu nato v za-eVro°VanJu nadoknadil zaostanek 34 sekund in ubranil naslov tekrrf S'Cega Prvaka. "Vedel sem, da bo odločalo streljanje," je po le !'dejal Zupan. Vodstvo je prevzel po drugem streljanju, ko je rnet at zav'' v bazenski krog, ker je ena puščica zgrešila 18 se J"°v °ddaljeno tarčo. Bolj na tesno je šlo v zaključku, ko sta Men-Ü prvak v sPrintu Italijan Alberto Peracino in Rus Maks Pred°!- °V pr'bnza'a na slabih 15 sekund, ujela pa slab kilometer d.VobCl^ern' ^ riekaj sreče, Rus in Italijan sta se v medsebojnem Pan °JU zaD'etala, eden je padel, drugi pa zlomil palico, je Zu-*Rus na veliko veselje uspelo znova stopiti na evropski vrh. Jana " nč'k°vu je v zadnjem delu zmanjkovalo moči, za Itali-igodPd sploh nisem vedel, da je že tik za menoj," je delček üVr . c Pojasnil novo-stari evropski prvak. Drugo najvišjo ja rj v' šesto mesto je v sprintu med mladinkami dosegla Nad-And^rn,e- °be štafeti, tako moški (Zupan, Krumpestar, Maradin, v°dstC k' J° Je Andrej Zupan v prvi predaji celo popeljal v Osvr^iM0' kot žcnska (Špela Pristavec, Nadja in Mirjam Cerne) sta 2°, 1 četrto mesto, koren- Slstemal'^no delo v tej razmeroma mladi panogi s starimi atl0n lnarn'' se je po beri koljan poznala ruskim lokostrelskim bi-'ijan pC»m' ki so Pobrali večino kolajn. Le Francozi v štafeti, Ita-'-'ato DraC'no v sPr'ntu in Zupan v zasledovanju so jim izmaknili carm i- *Slme so bi,e za konkurentke, med katerimi je med člani- SANKANJE carni l#Ti""ve MJ u"e za KonKureniKe, mcu uk»uuij« ■■•v," ^>^··· Srnučeh Pe'a Pristavec končala na 15. mestu, prehitre v teku na -•■^J^njirerMtančne pri streljanju z lokom. • Ml.Ml. •JlZNANJA ŠPORTNIKOM *rÍTb 2°" februarJa ' Mestna občina Kranj in Zavod za šport najboliš°Sta-ta petek> 23- februarja, pripravila podelitev priznanj Mestm ln^-Sportnicam, športnikom ter športnim delavcem v Mestne nS« Kram za ,eto 200°- Svečanost bo v dvorani 15 °Pcine Kranj, začela pa se bo ob 17. uri. • V.S. KRALJ NAŠ NAJBOLJŠI Kranj, 20. februarja - V avstrijskem Huzzau je bilo konec tedna letošnje finalno tekmovanje v sankanju na naravnih progah Red buli. Na njem so nastopili tudi trije naši reprezentantje. Jeseničan Gregor Spendov je osvojil 15. mesto, Borut Kralj (SAK Podljubelj) je bil 16., Gašper Benedik (ŠD Domel Železniki) pa 22. V konkurenci 54 tekmovalcev so se naši v končnem vrstnem redu solidno odrezali. Najboljši je na 12.mestu Borut Kralj, .na 13. mesto seje uvrstil Gašper Benedik, na 14. Gregor Špendov in na 24. Borut Fejfer. • V.S. BIATLON LUCIJI OBA NASLOVA Rudno polje, 20. februarja - Minulo soboto in nedeljo je bilo na Rudnem polju 9. odprto državno prvenstvo v biatlonu. Naslov državnega prvaka v šprintu je med moškimi osvojil Marko Dolenc (SK Brdo), drugi je bil Janez Ožbolt (SK Kovinoplastika Lož), tretji pa Tomas Globočnik (TSK Merkur Kranj). Med članicami je (ob odsotnosti Tadeje Brankovič) zmagala domačinka Lucija Larisi (ŠD Gorje), kije ugnala najmočnejšo tekmico Andrejo Grašič (SK Tržič), bron pa je pripadel Dijani Grudičck (SD Sokol Domžale). Najhujša je bila konkurenca med juniorji, zmagal pa je Andraž Šemrov pred Danijem Kušarjem in Janijem Šemrovom (vsi SK Brdo). Med dečki je bil najboljši Klemen Baucr (SK Pizcm Ihan), med mladinci pa Andraž Šemrov (SK Brdo). V nedeljski zasledovalni tekmi je naslov državnega prvaka pripadel Jazenu Ožboltu (SK Kovinoplastika Lož), drugo mesto je osvojil Tomas Globočnik'(SK Merkur Kranj), tretje pa Matjažu Poklukarju (SD Gorje). Med članicami je znova slavila Lucija Larisi (SD Gorje), pred Andrejo Grašič (SK Tržič) in Dijano Grudiček (SD Sokol Domžale). Med juniorji je bil najboljši Dani Kušar (SK Brdo), ki je zmagal pred Denisom Turšičcm (SK Kovinoplastika Lož) in Janijem Šemrlom (SK Brdo). Med dečki je naslov prvaka osvojil Klemen Bauer (SK Pizem Ihan), med mladinci pa Andraž Šemrov (SK Brdo). • V.S. PLAVANJE Zimsko državno prvenstvo v Kranju BLESTELA ANJA KLINAR Kranj, 20. februarja - Na kadetskem in mladinskem državnem prvenstvu v plavanju v olimpijskem bazenu v Kranju je padlo tudi ducat rekordov, med njimi so jih pet podrli tudi radovljiški plavalci. Njihova štafeta 4x100 m prosto je dosegla nov kadetski rekord Slovenije, dvakrat je bila rekorderka kadetinja Anja Klinar, dvakrat pa mladinka Tamara Sambrailo. Plavalci PK Radovljica park hotel Bled so si pridobili tudi največ medalj, poleg posamičnih, kjer je prednjačila najuspešnejša kadetinja Anja Klinar, tudi v štafetah. Na 4x100 m mešano je ena od dekliških kadetskih štafet zmagala, druga je dosegla tretje mesto, mladinke pa so bile prve, medtem ko so kadeti dosegli tretje mesto. Kadet-inje so zmagale tudi na 4x200 m prosto in 4x100 m prosto, druga kadetska štafeta je dosegla tretje mesto, mladinke pa so bile na 4xl00m prosto druge. Kadeti so dosegli drugo mesto na 4x200 m prosto in tretje mesto na 4x100 m prosto. Radovhjčani so z zimskega državnega prvenstva odnesli celo zbirko medalj. Anja Klinar je posegala po zlatu (50,100 in 200 m prsno, 100, 200 in 400 m mešano in 100 m delfin), Alenka Palovšnik je bila pretežno srebrna (100, 200 in 400 m mešano, 50 m delfin, 100 in 800 m prosto), zlata pa je bila na 50 m prosto. Več zlatih je dobila tudi Laura Babic (100, 200, 400 in 800 m prosto, 50, 100 in 200 m hrbtno) in srebrno na 50 m prosto. Vsakokrat zlata je bila tudi mladinka Tamara Sambrailo (50, 100 in 200 m prsno, 100 in 200 m mešano, 50 m prosto). Ko lajne so dobile še Renata Bogič (tretje mesto na 50 m delfin), Petja Zoreč (tretje mesto na 200 m prsno), Nika Kozamernik (tretje mesto na 200 m delfin), Saša Piškur (tretje mesto na 200 m prsno) in Jasna Ovsenik (drugo mesto na 200 m prosto in tretje mesto na 100 m prosto in 400 m mešano). Uspešni so bili tudi fantje: Anže Dacar s prvim mestom na 200 in 400 m prosto, drugim mestom na 50 in 100 m prosto ter 200 m delfin in tretjim mestom na 50 m delfin. Matej Globočnik je bil prvi na 100 m delfin, drugi na 100, 200 in 400 m mešano in tretji na 200 m delfin. Žani Stošič je zmagal na 100 m prsno, Luka Turk pa je bil drugi na 1500 m prosto. Dokaj uspešna pa je ta generacija plavalcev tudi v Plavalnem klubu Merit Triglav Kranj, stopničke pa osvajajo tudi plavalci kamniškega kluba. Od Triglavanov je bila najbolj uspešna mladinka Urška Stare s prvim mestom na 800 m prosto in drugimi mesti na 100 m delfin ter 200 in 400 m prosto. Kadetinja Žana Lcskovar je blestela v hrbtnem slogu: na 200 m hrbtno je dosegla drugo mesto, na 50 in 100 m hrbtno pa tretji mesti. Mladinka Andreja Markuta je bila srebrna na 400 m mešano, bronasta pa na 100 m prosto in 100 m delfin. Izkazala sta se tudi dva mladinca: Denis Oblak s tretjima mestoma na 100 in 200 m mešano in Andraž Zaplotnik s prvim mestom na 50 m hrbtno in tretjim mestom na 50 m prosto. Drugo mesto pa je dosegla štafeta mladincev 4x100 m mešano. Kamničana, ki sta stala na zmagovalnih stopničkah, pa sta Peter Hribar (drugo mesto na 50 in 100 m hrbtno in tretje mesto na 200 m hrbtrno) in Petra Jeras (tretji mesti na 100 in 200 m mešano), bron pa je osvojila tudi njihova kadetska štafeta na 4x200 m prosto. • D.Ž. ATLETIKA KALANOVI EDINA KOLAJNA Kranj, 20. februarja - V soboto je bilo v Ljubljani državno dvoransko atletsko prvenstvo za mlajše mladinke in mladince. Izmed Triglavanov se je najbolj izkazala Maja Kalan, ki je v troskoku presenetila še samo sebe in z drugim mestom (10,98) osvojila edino kolajno za kranjski atletski klub. Eva Prezelj je v svojem prvem nastopu v troskoku skočila 10,82 metra in zasedla četrto mesto. Prezljeva in Tina Bonča sta bili tudi najresnejši kandidatki za eno od medalj v skoku v daljino, vendar sta ostali praznih rok. Prva se ob dveh prestopih in enem ponesrečenem skoku ni uvrstila v finale, drugi pa so tridnevne šolske športne obveznosti pobrale precej moči in eksplozivnosti in je kljub veliki bojevitosti zasedla šele četrto mesto (528). David Celar je v enaki disciplini s skokom 642 centimetrov za en decimeter zgrešil kolajno in se uvrstil na četrto mesto, njegov klubski kolega Robi Špitaler pa je bil šesti (599). V skoku v višino je bil Andrej Rihar (182) četrti. Marko Prezelj pa mesto za njim (179). ČARMANOVA IN PREZELJ Kranj, 20. februarja - V soboto je bil v Bratislavi troboj atletskih reprezentanc Slovenije. Madžarske in Slovaške. Za slovensko ekipo, ki je zasedla tretje mesto, sta nastopila tudi Tina Čarman in Rožle Prezelj iz Atletskega kluba Triglav Kranj, z njima pa je bil tudi trener Dobrivoje Vučkovič. Carmanova je v skoku v daljino zasedla tretje mesto, pri tem pa je z rezultatom 603 centimetre za en centimeter izboljšala tudi osebni rekord. Prezelj je skočil v višino 210 centimetrov in osvojil tretje mesto. ŠAKIČ TRETJI NA BALKANU Kranj, 20. februarja - Miloš Šakič, ki tekmuje za kranjski atletski klub Triglav, je v nedeljo kot član jugoslovanske reprezentance nastopil na balkanskih igrah v Atenah. V teku na 60 metrov je s časom 6,81 sekunde osvojil bronasto kolajno. • CZ. ureja: Vilma Stanovnik SMUČARSKI SKOKI NASLOV TRIGLAVU Krvavec, 18. februarja - V skakalnem centru na Krvavcu je SK Triglav organiziral ekipno državno prvenstvo za dečke do 14 let, za mladinke do 16 lčlet in pokal Slovenije za dečke do 14 let. V lepem vremenu in dobro pripravljeni skakalnici je na 50-metrski skakalnici nastopilo 60 skakalcev v posamični konkurenci in 11 ekip. Največ uspeha so imeli gorenjski skakalci in skakalci Triglava, ki so obranili lanskoletni naslov. Rezultati: DP 14 let: 1. Triglav I (Matevž Šparovec, Žiga Pelko, Jure Jane in Rok Rozman), 2. Trifix Tržič (Črt Košir, Jernej Križnar, Rok Stroj in Mitja Mežnar), 3. Mislinja I (Moni-ka Pogladič, Janez Voglar, Sebastjan Likar in Anže Obreza), 4. Stol Žirovnica, 5. Ilirija II, 6. Zagorje. DP mladinke do 16 let: 1. Monika Pogladič (Mislinja), 2. Urška Rozman, 3. Petra Benedik (obe Triglav). Pokal Slovenije: 1. Anže Obreza (Mislinja), 2. Rok Rozman (Triglav), 3. Mitja Mežnar (Trifix Tržič), 4. Nejc Frank (Stol Žirovnica), 5. Žiga Pelko (Triglav), 6. Anže Damjan (Ilirija Fer-šped). • J. Bešter KRANJČANOM DVE ZMAGI Reit im Winkl, 20. februarja - Na tretjem tradicionalnem tekmovanju v smučarskih skokih za pokal Loewenbrau v turistično-športnem središču so lep uspeh dosegli skakalci Triglava iz Kranja. Na 90-metrski skakalnici je nastopilo 79 skakalcev iz Avstrije, Nemčije in Triglava. Avstrijci so nastopili s kompletno mladinsko reprezentanco na čelu z Manuelom Fettnerjem. Kranjčani so nastopili zelo uspešno, osvojili so dve prvi mesti v kategorijah med 15- in 16-letniki. Rezultati: dečki 14 let: 1. Thomas Thurnbichler (Avstrija), 2. Matevž Šparovec, 3. Rok Rozman (oba Triglav); Dečki do 15 let: 1. Zvonko Kordež (Triglav); mladinci do 16 let: 1. Andraž Kern, 5. Rok Urbane, 6. Branko Iskra (vsi Triglav); mladinci do 17 let: 1. Štefan Thurnbichler (Avstrija), 18. Marcel Klemenčič, 19. Jan Tomazin (Oba Triglav). TRETJE MESTO SLOVENIJI Planica, 17., 18. februarja - V Planici sta bili v okviru kontinentalnega pokala v smučarskih skokih dve tekmovanji, ki sta potekali na stari 120-mctrski Bloudkovi skakalnici. Na dvodnevnem tekmovanju je nastopilo 75 skakalcev iz 11 držav. Največ uspeha so imeli skakalci iz Avstrije in Nemčije, nekaj uspeha pa so dosegli tudi slovenski skakalci. Najbolje so se odrezali na ekipni tekmi, v postavi so bili kar trije Triglavani, ponovili so tretje mesto iz pretekle tekme v Nemčiji. Na posamični tekmi je bil najboljši Slovenec na desetem mestu Simon Podbevšek iz Ilirije Feršped, točke pa je osvojilo še pet naših skakalcev. Rezultati: 1. Georg Spaeth (Nemčija), 2. Markus Bigentler (Avstrija), 3. Christoph Duffner (Nemčija), 10. Simon Podbevšek (Ilirija Feršped), 16. Primož Peterka, 22. Miha Rihtar (oba Triglav), 24. Blaž Vrhovnik, 27. Jernej Damjan (oba Ilirija Feršped), 28. Robi Meglic (Trifix Tržič). Ekipno: I. Avstrija (Ligentler, Fettner, Liegel in Koch), 2. Nemčija (Audenrieth, Duffner, Jackle in Spaeth), 3. Slovenija (Miha Rihtar, Gašper Čavlovič, Primož Peterka - vsi Triglav in Simon Podbevšek - Ilirija Feršped). • J. Bešter PLANINSTVO PRVO LETO PD ISKRA KRANJ Kranj, 20. februarja - Z občnim zborom so minuli petek člani Planinskega društva Iskra Kranj pregledali delo v minulem letu in proslavili prvo obletnico novega društva. PD Iskra Kranj je bilo namreč ustanovaljeno že leta 1949, se štiri leta kasneje pridružilo Planinskemu društvu Kranj in znotraj njega delovalo kot sekcija, pred letom dni pa so se znova osamosvojili in postali člani Planinske zveze Slovenije. Društvo še vedno upravlja s planinsko kočo na Sv. Jakobu nad Preddvorom, pri kateri tradicionalno organizira razne priložnostne dogodke, k njihovi tradiciji pa sodi tudi vsakoletno organiziranje pohoda k spomeniku žrtvam pod plazom na Zelenici. Lani je minilo tudi petdeset let, ko so zgradili bivak pod Kočno, ki ga sedaj upravlja PD Kranj, a se zavzemajo, bi bivak bi bivak imeli pod svojim okriljem. Znotraj društva deluje več odsekov - vodniški, izletniški, mladinski, za varstvo narave, za informatiko in propagando, za izobraževanje in za gospodarjenje. Veliko skrb posvečajo izobraževanju, saj se zavedajo, da samo z izobraževalnimi programi za svoje člane lahko dvignejo raven in obseg znanja in s tem povečajo varnost v gorah. Osnovna dejavnost društva pa je seveda izletništvo. Letno organizirajo okoli 35 izletov. Tudi lani bi bilo tako, a so zaradi slabših vremenskih razmer izpeljali le 23 izletov, ki se jih je udeležilo 476 izletnikov, kar je manj kot v najboljših letih, ko se je v okviru Iskrinih planincev v domače in tuje gore podalo okoli tisoč izletnikov. Planinske izlete, kijih organizirajo po vsej Sloveniji in tujini (npr. Atlas, Korzika, Vališke Alpe v Švici...), povežejo z ogledi zgodovinsko - kulturnih objektov oziroma drugih zanimivosti. PD Iskra Kranj, kije odprtega tipa, si letos predvsem želi, da bi se k njim včlanilo več otrok in mladine. • S.Š. V SOBOTO SPET NA STOL Jesenice, 20. februarja - Člani organizacijskega odbora pri Športni zvezi Jesenice so nekaj let tehtali želje udeležencev, da bi tradicionalni spominski pohod na Stol namesto v maju izvedli spet februarja, kot seje pred skoraj štirimi desetletji tudi začel. Sklenili so, da bo 36. pohod tokrat v soboto, 24. februarja. Da bi zagotovili varnost za vse udeležence, bo nekaj novosti: Start pohoda bo od 6. do 9. ure v Žirovnici. Prva kontrolna točka bo pri Valvasorjevem domu. Tam bodo pohod lahko zaključili vsi, ki se ne bodo čutili sposobne za naprej. Dobili bodo pečat, ki bo štel za udeležbo na pohodu. Ostali udeleženci se bodo na najvišji vrh Karavank odpravili v skupinah s planinskimi vodniki in gorskimi reševalci. • J. Rabič ROKOMET ODBOJKA PRVE TOČKE KRANJČANOM MERKUR BLED V VODSTVU Kranj, 20. februarja - Dober odpor Ločanov, tesen poraz Jelovice z Burjo, prva zmaga CHIO Kranja in polovičen uspeli drugoligašev so značilnosti tokratnega rokometnega vikenda. Termo je gostoval na Koroškem in tesno izgubil. Igralci so dobili dokaz, da se lahko uspešno kosajo tudi z najboljšimi. Poraz z dvema goloma naj bi bil dobra napoved za srečanje z Gorenjem to soboto v dvorani Poden. V pokalu so bili najboljši Velenjčani, bo tudi tokrat tako? Sava je po pričakovanju premagala Velen-jčanke in se zasidrala na sredini lestvice. Zato pa so Ločanke izgubile z Burjo. Primorke so se med odmorom okrepile in so zdaj povsem druga ekipa. Če se tudi drugi delčki mozaika "ujamejo", se zgodi zmaga, ki za Burjo pomeni korak bliže obstanku. Napovedovali smo, daje ekipa CHIO Kranja sposobna uvrstitve na sredino lestvice. Na prvi domači tekmi v drugem delu prvenstva so trditev potrdili. Tokrat so vzeli "skalp" drugouvrščenim Sevničanom. Zmaga je čista kot solza in obeta še boljše nadaljevanje. Ima pa prva zmaga "črno piko". Tekmeci za obstanek prav tako zmagujejo, zato se razlika na lestvici zaenkrat še ni zmanjšala. Če bi zmagali v Kopru to soboto, bi bilo stanje še boljše. Drugoligaša sta po pričakovanju iztržila polovičen izkupiček. Sava je zabeležila zanesljivo zmago, preseneča pa visok poraz Kamnika doma. Rezultati: 1. liga moški - 12. krog: Velika Nedelja - Pivka Perut-ninarstvo 31 - 19; Trimo Trebnje - Dobova 28 - 25; INLES Riko -Mobitel Prule 67 23 - 27; Slovan - Avto Mikolič Rudar 24 - 28; Gorenje - Celje Pl- L. 29 - 31; Prevent - Termo 29 - 27; 1. liga - 15. krog: M-Degro Piran - Krim Eta Neutro Roberts - preloženo; Burja - Jelovica 23 - 22; Sava Vegrad 32 - 22; Olimpija - Gramiz Kočevje 32-21; Baje Daewoo Izola - Žalec 22 - 32; 1. B liga moški - 13. krog: CHIO Kranj - Sevnica 32 - 25; Ormož - Cimos Koper 28 - 27; Izola - Dol TKI Hrastnik 20 - 19; Gorišnica - Šmartno 28 - 23; Krog Bakovci - Mitol Pro Mak Sežana 19 - 16; Nova Gorica - prosta; 2. liga moški - 5. krog: Ajdovščina - Sviš 30 - 24; Grosuplje - Novo mesto 31 - 21; Sava - Fužinar 21 - 16; Kamnik -Krim 23-41; Mokerc - Arcont Radgona 29 - 24. • M. Dolanc KOŠARKA GORENJCI OSTALI BREZ ZMAGE Kranj, Skofja Loka, Radovljica, 20. februarja - 19. kolo Lige Kolinska ni prineslo veselja v gorenjski moštvi. Ekipa Triglava, ki je v domači dvorani na Planini gostila Geoplin Slovan, je bila večji del tekme slabši nasprotnik, na koncu pa so Kranjčani izgubili z 61:66 (40:46, 26:33, 12:17). Ekipa Loka kave je gostovala pri Kraškem zidarju in na koncu znova izgubila. Rezultat v Sežani je bil 80:77 (60:58, 35:44, 21:17). Košarkarji Triglava so zamudili novo priložnost za zmago. Na lestvici Lige Kolinska Triglav ostaja na devetem mestu s 26 točkami, Loka kava pa je še naprej zadnja, dvanajsta z 22 točkami. Že jutri pa je na sporedu nov krog. Ekipa Loka kave bo doma gostila Kemoplas Alpos, Triglav pa bo gostoval pri Rogli. V SKL za ženske je ekipa Odeje Marmorja gostovala pri Lek Jezici in pričakovano visko izgubila 111: 42 (79:39, 46:22, 18:8). V l.B moški SKL sta ekipi Geparda Radovljice in Ilirije tekmo preložili. Odigrali jo bosta danes, 20. februarja, ob 18.15 uri v dvorani Srednje gostinske šole v Radovljici. • V.S. VIKTORIJA NAJBOLJŠA Kranj, 20. februarja - S finalnim turnirjem se je prejšnji teden končala zimska rekreacijska košarkarska liga v Kranju. Finalna tekma je privabila rekordno število gledalcev (200), ki so uživali v zanimivi in izenačeni tekmi. Ob bučnem navijanju je ekipa Viktorije šele v drugem polčasu strla odpor mladih igralcev Videoteke Eva. Za najboljša igralca finala sta bila razglašena Grega Jeras, ki je dosegel kar 26 točk in Anže Lavsigar (18 košev). Najboljši strelec v letošnji zimski ligi je s 132 koši postal Samir Salihovič iz ekipe Iskraemeco, kije za nagrado prejel pokal in torto slaščičarne Rendez Vous. Rezultati: za 1. mesto - Viktorija - Rendez Vous 72:56, za 3. mesto Star bar - Gringo 48:26, za 5. mesto Iskraemeco - Praprot 62:51, za 7. mesto Šenčur - Marinšek 57:46, za 9. mesto Golden eye - Magma 53:60, 11. Zebra in 12. A&D. • S.Š. VATERPOLO ŽIVILA BREZ KONKURENCE Kranj, 20. februarja - Vaterpolisti v drugem delu DP so v soboto odigrali obe tekmi. Ekipa Triglava Živil je gostovala pri Probanki Leasing v Mariboru in zmagala 5:17 (1:4. 1:2, 1:4, 2:7). Tekma med Olimpijo in Koprom seje končala 10:5 (1:1, 4:2, 0:1, 5:1). Na lestvici še vedno vodi ekipa Živil Triglava brez poraza. Triglavani bodo v soboto igrali s Koprom. • V.S. Bled, 20. februarja - Dva kroga pred koncem rednega dela Pf venstva so ponovno prešli v vodstvo odbojkarji Merkur Ble^ Blejci so gostovali v Šempetru in dobro opravili s svojo nalog0; pa čeprav so se morali predvsem v drugem nizu dobro potrudi0 za zmago. SIP Šempeter : Merkur Bled 0:3 (-21, -31, -18). Zel" težak boj pa so tokrat bili odbojkarji Žurbi team Kamnik8, Seštevek osvojenih točk je po tekmi s Pomurjem celo enak, zrn^j ga pa je vseeno ostala v Kamniku. Gostje iz Murske Sobote s0« povedli z 1:0 in 2:1, domači pa vsakokrat komajda izenačili. P*' tudi peti nižje bil zelo "tesen". Žurbi team Kamnik : Pomurje3:* (-23, 23, -12, 23, 13). Do konca rednega dela se bodo BlejC pomerili še s Fužinarjem doma in Salonitom v gosteh, Kan* ničani pa s Salonitom doma in Brezovico v gostih. Težji razpot6" imajo torej Blejci, kar pa istočasno pomeni, da boj za najbolje pozicijo med gorenjskima kluboma še ni končan. V tem tednu ^ zanimivo tudi za "zeleno mizo", saj bo v sredo v Ljubljani Odb°f ligašev odločal o šestih točkah, ki jih je pred tem tem tekmov^ na komisija odvzela Olimpiji. Olimpija bi se z vrnjenimi točkaH* povzpela celo na tretje mesto. V drugi ligi pa je presenečenje kroga pripravila ekipa Term0 Lubnika. Že ob malce nenavadni uri (12.00) sta se v Kranj" pomerili obe gorenjski ekipi in v nasprotju s pričakovanji so sefl' koncu veselili gostje iz Škofje Loke. Odbojkarji Astec Triglava f si s porazom dodobra zmanjšali možnosti, da si v nadaljevanj" lige zagotovijo eno od prvih dveh pozicij, ki vodita v prvo lig0: Astec Triglav : Termo Lubnik 2:3 (-22, -25, 21, 15, -14). Kranjčan1 so po porazu padli na tretje mesto, odbojkarji Termo Lubnik V so na 8. mestu in so povečali naskok pred devetim Ljutomeroi" na 6 točk. V ženski konkurenci so Blejke že v petek prišle d" pomembnih točk na gostovanju v Šoštanju in s tem posredno V°, magale tudi Kamniku, ki seje sicer dobro upiral Mislinji, kaj ve: kot en niz pa Kamničanke niso uspele doseči. Kajuh Šoštanj: Je|! šport Bled 0:3 (-19, -23, -22), Califòrnia Mislinja : Kamnik 3;j (17, -13, 14, 21). Blejke so se povzpele na sedmo mesto, Kamn1* pa uspešno brani 10. mesto. Rezultati gorenjskih tretjeligašev - moški - Krka Novo mesto • Iskra Mehanizmi Kropa 3:1, Kovinar Kočevje : Žurbi team Ka1^ nik II 0:3, Merkur Bled II : Hoteli Simonov zaliv 0:3. Prvi me^j sta že nekaj časa rezervirani za oba primorska ligaša (Izola, P°r torož), Astra Telekom je tretji, 4. Merkur Bled II, 5. Žurbi te& Kamnik II in 10. Iskra Mehanizmi Kropa. Odbojkarice Mladi Jesenice so premagale Bohinj s 3:0, Šk^ jeiočanke so izgubile v Kopru s 3:0, enako neuspešne pa so W tudi Žirovničanke v Piranu. Jeseničanke so še vedno na drugel11 mestu, ŽOK Partizan Šk. Loka osmi, mesto za njimi As"3 Telekom, Bohinj pa je na enajstem mestu. • B.M. KEGLJANJE ZMAGA SAMO ZA ISKRAEMECO Kranj, 20. februar - Kcgijači so v 14. krogu l.A SKL dosega pričakovane rezultate. ISKRAEMECO je na gostovanju pr. Rudarju v Trbovljah tudi brez Borisa Benedika zmagal. Tokra je bil prvo ime v vrstah državnih prvakov Darko Bizjak z 96 podrtimi keglji. LOG-Steinel je v Kranju nesrečno izgubil P1"0"-ti CM Celju. Samo 22 kegljev jih je delilo od pomembne zmage v boju za obstanek. Da niso igrali slabo pove podatek da so Milan Beber (985), Vane Oman (977) in Karel Bost* (976) v moštvu kroga. Inter-Commerce je neposreden dvoboj za obstanek na Ravnah prepričljivo izgubil, tako da jih v nad*" ljevanju čaka še težko delo. Najboljši pri Jeseničanih je b» Srečo Jezeršek (938). , REZULTATI 14. krog: Rudar : ISKRAEMECO 2:° (5500:5652), Elektrarna Dravograd : Inter-Commece 6> (5567:5327), LOG-Steinel : CM Celje 3:5 (5725:5747), Ko* struktor : Prosol-Stiking 3:5 (5600:5681), Proteus- LIV: Dovtf Konjice 7:1 (5834:5560). j Lestvica: 1. ISKRAEMECO (28 točk), 2. Prosol-Stiking (P točk), 3. Konstruktor (18 točk),... 7. LOG-Steinel (8 točk).-' 10. Inter Commerce (6 točk). V 14. krogu l.A kegljaške lige za ženske so kegljavke Triglavi drugič v letošnji sezoni izgubile. Morski zrak in visoke perature jim očitno niso ustrezale, saj je najboljša Joži Jer*" podrla le 420 kegljev. Toda poraz ni prinesel prav nobene spf^ membe na lestvici, kjer še vedno Miroteks iz Celja vodi za točk pred Kranjčankami. « REZULTATI 14. krog: Adria Ankaran : Triglav 6> (2506:2385), Kočevje : Miroteks 2:6 (2491:2611), PostojnS*3 jama : Gradnje IGEM 4:4 (2535:2505), Gorica : Prosol-Sf king 5:3 (2407:2405), Izola : Brest 6:2 (2485:2393). • V.O- KARATE DOBER ZAČETEK SEZONE Kranj, 20. februarja - Karate klub Kranj je v novi tekmovala zoni že na začetku zabeležil razveseljive rezultate. .z Na mednarodnem turnirju za 10. Pokal Samobora v Hrvašk^j nastopil Matej Bajželj in pri kadetih v športni borbi v kateg0\ nad 75 kg osvojil 3. mesto. Že v prvi borbi je moral priznat' V\ raz proti kasnejšemu zmagovalcu, potem pa je v repasažu tri*\jj zmagal in si tako prislužil bronasto medaljo. To je bilo hkrati il zadnje kontrolno tekmovanje slovenske državne reprezentanc6 nastop na evropskem mladinskem prvenstvu na Cipru. Na 24. tradicionalnem SKI turnirju "Ruše 2001" so nast<»L Matej Sušnik, Jelena Bakič in Bojana Dujovič in se vsi vrni" j mov z medaljami. Matej Sušnik je osvojil 3. mesto v kateg . kate posamezno za prvo mesto potegovali le večkratna prvakinja, domačinka Mateja Breznik in Kranjčanka Bojana A jovič, vse ostale so zaostajale za razred. Na koncu je s tesno ^\ liko Breznikova osvojila prvo mesto, Dujovičeva pa drugo- »^.jj no je presenetila Jelena Bakič, ki je prav tako med članica ^ rjavim pasom v dveh zaporednih nastopih premagala tri no mojstrskega pasu in osvojila 3. mesto. • A. Kožuh 5^20. februarja 2001 PREPOVEDANO ZA ODRASLE, ZA DOM IN DRUŽINO 15. STRAN • GORENJSKI GLAS L/TCRARNA DELAVN/CA V*ŠA POŠTA ftsali ste nam: Alja Šubic, Laura Koren, Dajana Palic, Petra Potočnik, Jasmina Tirovič, £na Kopač, Milka Podobnik, Taja Gorjan, fcma Demšar, Klara Bohinc, Vita in Nika, Andrej Kos, Jure Kavčič, Katja Jelene, Ana Mlejnik, Petra Kožuh, Primož Lotrič, Saša Merše, Maja Pavlin, Nina Jarc, Primož Križnar. Z izletom, ki bo predvidoma maja, tokrat nagrajujemo Evo Jelovčan.__ hagrajeha pesem ljubezen Ljubezen je nekaj, česar ne prodajajo na trgu, ne razstavljajo v muzeju in ne leži na podstrehi, ije v prašnih omarah. T°rej ljubezni ne moreš kupiti, a ko ti privre iz srcà, t s| srečen sam in šc nekdo, I tlsl>. ki ga imaš rad. 1 Mubezen pride od neznano k°d in se sama od sebe naseli v naše srce, ljubezen je sreča, ki je nima vsak. • Eva Jelovčan, 5. b r. OŠ Ivana Dolenca, Skofja Loka MoJ dede A Zelo lepo je, če si mlad, lepo pa je tudi, če si malo starejši. Starost ni samo žalost, ampak tudi prijetno življenjsko obdobje, saj lahko počneš stvari, za katere prej ni bilo časa. Tak srečnež je moj dedek. Rodil se je v Cerkljanskem Vrhu pred sedemdesetimi leti. Družina je bila velika, zato so živeli skromno. V mladosti je bil zelo nagajiv. Pozneje, ko se je poročil, je žena zaradi bolezni zelo zgodaj umrla. Zapustila mu je pet otrok. Tedaj je preživljal zelo težke čase. Zdaj, ko je starejši, pa se ima lepše. Rad mi malo ponagaja ali pa me vzame v naročje in mi pripoveduje zanimive zgodbe iz svojega življenja. Zelo rad je v gozdu, kjer je svež zrak. Rad pa tudi poklepeta in gleda televizijo. Za kosilo poje samo jedi, ki so jih kuhali včasih, novih, modernih kosil pa ne mara. Moj dedek je v življenju vedno upal, da bo postal dedek. Želja se mu je uresničila, zato je srečen in vesel dedek... • Milka Podobnik, 3. r. PŠ Sovodenj Razstava otroških det o Prešernu V kranjski Mestni hiši bo odprta še do konca februarja. ( &obra prijateljica otrok, He-ei>a Rant iz Gorenjskega mu-beJa v Kranju, vabi v stepeno dvorano Mestne hiše * ogled zanimive razstave dlr°ških likovnih in literarnih } na temo življenja in dela tr- Franceta Prešerna. Razs-b° odPrta še do konca bruarja, počitnice pa so kot llašč za ogled, kajne? od začetka šolskega leta nihU-enci iz 8°renJskih osnov-11 šol v muzej pošiljali risbi-v različnih tehnikah in z Zhčnim\ motivi, spise, pes- mi, knjižice, plakate, lutke, kipce in celo panjske končnice. Med risbicami je seveda veliko portretov Franceta Prešerna, najbolj pa sta otroke navdušila Povodni mož in Urška. Šole, ki so prispevale najbolj izvirne in prisrčne likovne ali literarne prispevke, so nagradili z zgoščenko Dr. France Prešeren - življenje in delo, ki ga je muzej izdal decembra, popeljali pa jih bodo tudi po muzejskih zbirkah in v učni urici Stare skrinje odkrivali zanimivosti, ki jih pripovedujejo predmeti na etnološki razstavi. V Mestni hiši razstavljajo učenke in učenci osnovnih šol Primskovo, Bistrica pri Tržiču, Naklo, Duplje, Poljane nad Škofjo Loko, Dra-žgoše, Kokrica, Šenčur, Jezersko, osnovna šola Simona Jenka Center, Davorina Jenka iz Cerkelj, Staneta Žagarja, Cvetka Golarja in Ivana Dolenca iz Škofje Loke ter osnovna šola 16. decembra iz Mojstrane. Pogovor z Davom Karničttrjem ^ava Karničarja od lanske- gum kaže že navzven, ali ga r*°ktobra, ko se je s smučini je bilo kaj strah, zakaj se je p'Sumno spustil z vrha Eve- navdušil prav za spust z bve- y Sla. poznajo skoraj po resta... že?"1- svetu. Spoznati so ga Davo Karničar je učencem tudi učenci osnovne pripravil zelo zanimivo pre- e Naklo, ki so si pred nje- davanje z diapozitivi. Kot 'm obiskom 31. januarja zatrjujejo člani šolskega novi-^avljali vprašanja, kot: narskega krožka z mentorico Sen Je, ali se njegov po- Kristino Valant, so se pov- sem vživeli v njegovo doživljanje gora, v priprave na pot, v naporno vzpenjanje proti vrhu Everesta, v spust s smučmi in v neznanski občutek zmagoslavja, ko je srečno prismučal z najvišje gore sveta. Čeprav je zadnje čase zelo popularen, ni prav nič prevzeten, so še ugotovili. Poskusimo še mi DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Ups, trmast otrok (5) ■ Trma in kljubovanje dve do štiriletnih otrok J "-fkaj povsem običajnega. Lahko pa se po-vy« za kakšno leto ali postane stalen vzorec * enJa- če se igramo z otroki igro moči. To po- *ni> da otroku na vsak način kažemo, da £° močnejši, pametnejši, skratka nezmotljivi. 'r°k želi sodelovati pri oblačenju, slačenju, J('nr(,njevanju, spanju, skratka želi biti gospo-t^r Mojega telesa in svojega življenja in tako je p ' P'uv. Seveda še nima dovolj izkušenj, am-j!J .^OVoli'i uiu moramo, da jih bo dobil. /Wqjmo ga čim bolj vključiti v vse dejavnosti, z\ Potekajo v družini. Le kdo bi bil vesel, če ga lo°tÍnx° srecii ,u^epše Igre in mu vlečemo pit- dovoljen, če ga posedemo na stranišče, ko je n1VJ1okar ziotn,nna je taktna /„ resnično puZnuva,ue P°treb svojega otroka. Otroci se ne 'tli''-" zaradi mraza, vetra, mokrote in ,h!'\>H' -it'he. Upoštevajmo njegove potrebe in uh VZ!r.(,'a'"") PO nepotrebnem pri malenkos-(uin Se Zlli,n nam življenjsko fwmembne ladnbfïn pulover ali livka namazana s čoko-Uko"," f^dlngom...), vse to lahko počaka. Ve-Uarsj'V'1 Utav imaJo s trmastimi otroki tisti Vedi / i /(S""7'° Postavljajo zahteve in prepo-^^***at> ko je to nujno potrebno. Preveč pre- povedi in "ne'-jev je lahko prav tako škodljivo kot premalo. Sploh pa v teh letih, ko otrok kaže svojo voljo ni potrebno kakšnega velikega razpravljanja. Sprašujmo ga tako, da bo imel* občutek, da je izbral najboljši odgovor. Ne vprašajmo, "ali boš šel spat ali ne?", ker na takšno vprašanje ne moremo pričakovati pozitivnega odgovora. Boljše je, če ga vprašamo, "ali boš šel spat po risanki ali po pravljici?" Tako damo otroku možnost, da izbere nekaj privlačnega. Isto je pri izbiri hrane, pri oblačilih, pri igračah in kasneje še na kakšnem drugem področju. S tem otroka tudi navajamo, da se bo naučil sam odločati (najprej med pudingom in sladoledom, v puberteti pa med sokom in alkoholom...). V tem obdobju nam zelo koristi tudi posebna s/)osobnost, ki nam bo pomagala preprečiti marsikateri besen izbruh. To je predvidevanje. Starši poznamo svoje otroke in če dobro ponus/imo se običajno vrtimo okrog enih in istih konfliktnih situacij. Zakaj jih ne bi pogledali od blizu, ugotovi/i, kje so vzroki zanje ter jih preprečili? Zakaj bi se vsakič prepira/i z otrokom, koliko časa se bo kopal in poslušali vreščanje, ko ga vlečemo iz banje? Po kopanju pripravimo neko zanimivo dejavnost ali presenečenje in tako bo otrok mimogrede sam skočil iz vode. Bodimo en korak pred njimi in tako bomo šli lažje vštric z njimi... Pust brez krofov ni pust "Cvrli bomo za pusta, kot se spodobi, pa kračo tudi skuhali, pa naj holesterol še tako poskoči, bomo pa potem s pepelnično sredo in postom pospravili maščobo iz žil," sem slišala oni dan govoriti možaka s polno vrečo zelenjave, ki ga zaradi slabe krvne slike in diete žena verjetno že dalj časa pošilja k zelenjadar-ju. Taki (pa tudi drugi) praznike, kot je pust, komaj čakajo, da jim domači spregledajo ta prehrambeni prekršek, saj enkrat vendar ni nobenkrat, užitek je pa nebeški. Krofi! Pa ne tisti penasti iz slaščičarn. Krof naj bo domač, pa tudi če ima luknjo in vegast "krancl", da pošteno ugrizneš vanj in ga lahko še čez teden dni namočiš v belo kavo pa je še vedno dober. Pa poglejmo kako se taki narede. Domači pustni krofi I Za 20 krofov potrebujemo: 1 kg moke, pol ostre, pol mehke; 5 dag kvasa, 1 žlica sladkorja, 1 žlica moke, 3 žlice mlačnega mleka za kvaseč; 4 rumenjaki, 10 dag sladkorja, 1 dl olja, 3 žlice ruma, 1/4 I mlačnega mleka, sol; malo marmelade, olje za cvrenje, sladkorna moka za posipanje. Za kvaseč zdrobimo kvas v lonček, pride-nemo sladkor, moko in mleko. Zmešamo in pustimo vzhajati le nekaj minut, nato zlijemo v jamico, ki smo jo naredili v moki, jo zagrnemo z moko in počakamo, da kvas dobro vzide. Medtem umešamo rumenjake, sladkor in olje. Tako umešane rumenjake dodamo moki, nato še rum in soljeno mleko. Pognetcmo v testo in ga dobro stepemo, pokrijemo in pustimo na toplem vzhajati. Vzhajano testo razvaljamo za prst debelo, z obodcem izrežemo krofe. V sredino vsakega drugega položimo žličko marmelade, pokrijemo z drugim, praznim krofom. Ob tobu testo stisnemo in z obodcem lepo izrežemo. Krofe pokrijemo in jih pustimo vzhajati. Vzhajane krofe zlato rumeno ocvremo. Še vroče potresemo s sladkorno moko. Domači pustni krofi II 1 kg moke, 6 dag kvasa, 1/4 I mleka, 1/4 I smetane, 10 rumenjakov, 1 jajce, 10 dag sladkorja, pomarančna ali limonina lupinica, malo muškatnega oreška, sol, 4 žlice ruma, 15 dag masla, marelična marmelada, olje za cvrenje, sladkor za posipanje. Moko presejemo. Postavimo kvas. Rumenjake, jajce in sladkor penasto umešamo. Sesekljamo ali naribamo pomarančno ali limonino lupino, nastrgamo orešek. Pogrejemo mleko in smetano, daje oboje mlačno. Iz moke, vzhajanega kvasa, umešanja, mleka in smetane stepamo testo. Testu dodamo stopljeno maslo. Testo za krofe mora biti mehko, sicer so krofi težki. Testa ne ugnetamo, temveč stepamo. Testa s kuhalnico ne dvigamo visoko, da ne nastanejo luknje v testu in s tem tudi v krofih. Stepamo nizko in na drobno. Ko se testo loči od posode in kuhalnice, ga pokrijemo in de-nemo na primerno toplo mesto, da vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko ali prt. Razvaljamo ga za pol prsta na debelo. Z obodcem za krofe izrežemo kroge. Na polovico krogov damo v sredino žličko marmelade. Z drugo polovico krogov pokrijemo prve. Pri tem obračamo testo tako, da je zgornji del obrnjen proti nadevu. S prsti oba kroga ob robu stisnemo in obrežemo z malo manjšim obodcem. Robova morata biti dobro stisnjena, da marmelada ne uhaja, kupček marmelade pa natanko v sredini, da se krofi zaradi zgubljenega ravnotežja ne prevračajo pri cvrenju. Krofe pokrijemo in pustimo vzhajati. V kožico damo za tri prste olja in ga razgreje-mo. Cvrenje najprej poskusimo z enim samim krofom. V olje ga spustimo tako, da pride vrhnja, bolj vzhajana stran najprej v olje. Posodo pokrijemo in cvremo. Ko se lepo zarumeni, ga obrnemo in ocvremo še po drugi strani. Pravilno vzhajani krofi se potope v olje do polovice, zato nastane, ko krofe obrnemo, venček. Premalo vzhajani se potope nad polovico in venčkov ni. Preveč vzhajani krofi se v olju obračajo. Kaj moramo vedeti o cvrenju krofov Maščobo za cvrenje krofov moramo segreti ravno prav. Če jo pred cvrenjem ali med njim preveč segrejemo, se začne razkrajati. Na to nas opozori modrikast dim in neprijeten vonj. Preveč segreta maščoba se razkroji, nastanejo nove. zdravju škodljive snovi. Olje je tudi zato primerno kot najboljša maščoba za cvrenje, ker ima visoko vrelišče, 180 stopinj C, vrelišča ostalih maščob pa so precej nižja, zato se tudi hitreje razkrajajo. Priporočljivo je tudi uporabiti olje, ki je posebej namenjeno cvrenju. V prevroči maščobi se živilo na površini prehitro in preveč zapeče, znotraj pa ostane surovo. V premalo segreti pa se iz živila izceja njegov lastni sok, napoji se z maščobo in je zato še težje prebavljivo. In kakšna je pravšnja temperatura olja za cvrenje? Sestra Vendelina svetuje takole: Košček testa damo v vročo maščobo, prešteti moramo do tri, preden se testo dvigne na površje. Če naštejemo le do ena ali dve, je maščoba prevroča, primerna je za cvrenje flancatov ali mesa. Pet minut za lepši videz Za mastno in mešano kožo Brez olj in povsem naravno. Če imate mastno kožo in se vam obraz sveti, hkrati pa se vam pogosto pokažejo razne nečistosti na obrazu, morate za nego uporabiti kreme brez maščob. Zjutraj in zvečer je najbolj idealen peneči sc gel za obraz: z vlažnimi prsti ga temeljito vmasiramo v kožo in nato speremo z veliko mlačne vode. Vaša obrazna voda naj bo rahlo de/inficira-joča, torej lahko vsebuje malo alkohola. Od naravnih zelišč naj vaš obrazni losjon vsebuje meliso, ki bo poskrbela, da se bodo povečane pore zmanjšale. Tudi pri močni koži so agresivna mila prepovedana. Mi oditi Bluza z zlatim leskom Razne svečanosti in druge praznične priložnosti, obisk gledališča, koncerta, opere zahtevajo na nas nekaj prazničnega. Dovolj je že temna obleka in šal z malo leska ali pa samo bluza iz lesketajoče se tkanine. Naš predlog je bluza iz tanke zlate lurex lycrc, krojena tako, da se desni prednjik iz velikega športnega ovratnika podaljša vse do levega stranskega šiva, in sc nabere v nekaj gub. Zapenja se z zadrgo v levem stranskem šivu. Zraven lahko oblečete črno krilo ali hlače. lahko pa tudi v drap barvi, ki je to pomlad silno modna. -.-,-——-- MNENJA, KAŽIPOT, PODLISTEK Problem varnosti Branko Grims, državni svetnik Bogataš RothschUd se je na sprejemu hotel ponorčevati iz skupine znanstvenikov, ki so ves čas debatirali o varnosti. Posmehljivo je vprašal: "In če nas zdajle zasedejo Rusi, se moramo torej hudo bati za življenje?" Znanstvenik je odgovoril: "Za življenje načeloma ne hudo; ampak za denar." Bogataš je vztrajal: "Kaj pa, če imam mnogo rajši svoj denar kot življenje?" Učenjak se je nasmehnil: "To smo upoštevali že pri prvem odgovoru." Ko je odhajala komisija zveze NATO, je obrambni minister Anton Grizold dejal, da "ni bila posebej navdušena". Nenavdušenje komisije je bilo pričakovano, saj katastrofalnih posledic obdobja "petih suhih let" (od sredine leta 1994 do pomladi 2000) ni mogla popraviti niti Bajukova vlada, kljub temu da je prav na obrambno ministrstvo postavila najboljšo ekipo. Časa je bilo premalo, denar pa je do konca (in čez...) zapravila Drnovškova vlada še pred svojo zamenjavo. V obdobju petih suhih let, v katerem se je po uradnih ugotovitvah delalo z denarjem kot svinja z mehom, izvajalo lov na čarovnice; mimogrede pa še podpisovalo protiustavne tajne sporazume z Izraleom, so ministrstvo vodili g. Kacin in nasledniki, ki so sledili njegovim smernicam (zlasti minister Turnšek). Zaenkrat kaže, da hitrih izboljšav ne bo. Po vzpostavitvi starega stanja, ki ga pomeni ponovna Drnovškova izvolitev, je v novem proračunu za ta namen predvideno sredstev v višini le nekaj čez odstotek družbenega bruto proizvoda. Opozorila obrambnega ministra v času slovenske osamosvojitve g. Janeza Janše, da je predsednik pristojnega odbora ameriškega parlamenta jasno povedal, da "tistih, ki ne bodo za lastno varnost namenili vsaj dva odstotka družbenega bruto proizvoda, niti resno obravnavali ne bodo", vladajoči kot po navadi "ne slišijo dobro ". Sprenevedanje ne reši ničesar in tudi tokrat ne bo nič drugače. Vrata v NATO se odpirajo ali zapirajo v Združenih državah Amerike. Edina svetovna velesila ima pri vprašanjih kolektivne varnosti prvo in zadnjo besedo. Krepitev varnosti se morda zdi anahronizem. Toda bistvo modernega sveta je, da se na področju varnosti v zadnjem desetletju ni nič spremenilo. Vsaj zagotovo ne na bolje. Namesto predvidljivega sovražnika, ki ga je nekoč predstavljal sovražni vojaški blok, se sedaj pojavlja kup lokalnih potencialnih in "vročih" (Kosovo, Irak...) kon- fliktov.. Posledice nerazumnega početja čuti širša okolica. Poleg tega ne gre spregledati, da je v Rusiji izvoljen predsednik, ki ni bil le oficir KGB, ampak je bil celo zadolžen za "notranje čiščenje" te tajne službe v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Znano je, da se takšni politiki radi opirajo na ultranacionali-zem in g. Putin je nedavno odlikoval g. Zirinovskega, s katerim ga druži skupna zgodovina v KGB. Neprijetne domače vzporednice z nekaterimi državnimi odlikovanji v zadnjih letih tokrat pustimo oh strani; dejstvo, da je bil g. Žirinovski zaželen in vabljen s strani LDS, pa tudi. Resna analiza ne more povsem zanemariti možnost, da bi v primeru naraščajoče gospodarske stiske v Rusiji lahko kakšna naveza posegla po še vedno mogočnem jedrskem arzenalu kot sredstvu za pogajanja, v primeru neuspeha pa še kaj več... V zgornji anekdoti je kar nekaj resnice. Stroški za vojsko so navidez le nekoristna poraba, resnica pa je povsem drugačna. Ne gre le zato, da države, ki se ni sposobna sama braniti, nihče ne jemlje pretirano resno. Vključitev v edino organizacijo, ki lahko v sedanjem trenutku zagotavlja svojim članicam učinkovito varnost - zvezo NATO, ima še cel kup pozitivnih gospodarskih posledic. Prva je dostop do določenih visokih tehnologij, ki nečlanicam te zveze kratko malo niso dosegljive. Druga, morda še pomembnejša, pa je bistveno znižanje tveganja za tuje investicije. Ko gre za kvalitetne tuje investicije, ki prinesejo nova delovna mesta (tega se nikakor ne sme zamešati z denarjem tajnih fondov nekdanje UDBE, ki je bil pred letom 1990 prenesen v tujino in se opran preko Cipra ali "kaselc firm " s Kajmans-kih otokov vrača v Slovenijo za nakup načrtno razvrednotenih podjetij), je bistvena stopnja tveganja take investicije, saj je od tega odvisna cena kapitala. Članice zveze NATO imajo tu nedosegljivo prednost, ki z dolgoročnim pozitivnim gospodarskim učinkom več kot odtehta vse morebitne dodatne stroške varnosti. Moderni svet se od minulih časov ne razlikuje tako veliko, kot bi si želeli. To velja tudi (in če pogledamo oblast, žal še posebej) za Slovenijo. Dogodki v naši nekdanji soseščini so poučni. Murphvjev zakon varnosti pravi, da se vse bistveno hitreje poruši, kot potem lahko ponovno zgradiš... In Murphy ima vedno prav. GLASOV KAŽIPOT Pustno rajanje v Škofji Loki Skofja Loka - V torek, 27. februarja, Društvo prijateljev mladine Skofja Loka vabi na pustno rajanje, ki se bo na zbirnem mestu pred vrtcem Najdihojca začelo ob 16. uri. Maškare bodo v sprevodu odšle do centra mesta, ob 16.30 uri pa se bo začelo veselo rajanje, ki ga bodo popestrile prostovoljke, vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic WZ Skofja Loka. Za glasbo bo skrbel ansambel Joker. Pustna maškarada Selca - TD Selca vas vabi, da se udeležite pustne maškarade, ki bo v nedeljo, 25. februarja, z začetkom ob 15. uri na igrišču pred OŠ Selca. Program bo popestrila pihalna godba Alples. Obiskala pa vas bosta tudi Pehta in Kekec. Najboljše maske bodo nagrajene. Kranj - V soboto, 24. in v torek, 27. februarja, obakrat z začetkom ob 17. uri vas Društvo upokojencev Kranj vabi na maškarado, ki bo na sedežu društva Kranj, Tomšičeva 4. Ples bo ob živi glasbi. Maske so še posebej vabljene in najboljše bodo tudi nagrajene. Upokojenke - upokojenci, pust je čas, ko smo lahko tudi malo drugačni, zato prisrčno vabljeni, veselo bo! Shod pustnih mask Duplje - TVD Partizan Duplje organizira v soboto, 24. februarja, ob 14.30 uri na rokometnem igrišču v Dupljah shod pustnih mask. Za veselo razpoloženje bo poskrbljeno. Izvirne maske bodo nagrajene, ostale pa se bodo posladkale s krofi. Tudi svinjska glava ne bo manjkala. V slučaju slabega vremena se prireditev prestavi na pustni torek, 27. februarja, ob 16. uri na istem kraju. Najboljši krof Koroška Bela - V Kutturnem hramu na Koroški Beli bo v nedeljo, 25. februarja, z začetkom ob 16. uri potekalo tekmovanje za najboljši krof. Ocvrite in prinesite krofe ali pa prinesite dober recept! Otroška delavnica Koroška Bela - V soboto, 24. februarja, bo v Kulturnem hramu na Koroški Beli potekala otroška delavnica z naslovom Spet bomo cvrli miške z obhodom pustnih mask po vasi. Zbor bo ob 14. uri pred Kulturnim hramom. Po obhodu bo obvezno sladkanje z "miškami" in pustno rajanje. Pogovor o drogi Skofja Loka - Jutri, v sredo, 21. februarja, se bo ob 19. uri v škofjeloški knjižnici začel pogovor na temo Ne šepetajmo, pogovarjajmo se! Pogovor bo tekel o drogi, predstavili bodo tudi nekateri knjige, ki govorijo o tej pereči problematiki. Kviz o Harryju Potterju Bohinjska Bistrica - Iz Knjižnice Antona Tomaža Linharta v Bohinjski Bistrici sporočajo vsem privržencem Harryja Potterja, da se bodo lahko jutri, v sredo, ob 17. uri v knjižnici pomerili v kvizu, ki ga bosta pripravili Silva Kos in Barbara Vrečko. Barvanje na svilo Koroška Bela - Mladinska delavnica Barvanje na svilo bo v Kulturnem hramu potekala v petek, 23. februarja, od 17. do 19. ure. S seboj prinesite čopiče različnih debelin, tanke rokavice, paleto ter škarje. Ure pravljic Skofja Loka - Ura pravljic se bo v škofjeloški knjižnici začela danes, v torek, ob 17. uri. Ana Marija Lotrič bo otrokom pripovedovala pravljico z naslovom Mišek, mačji medved. Žiri - V Knjižnici Žiri se bo ura pravljic začela jutri, v sredo, 21. februarja, ob 18. uri. Majda Treven bo pripovedovala ljudsko pravljico z naslovom Pust, Pust veselih ust. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo v četrtek, 22. februarja, ob 17. uri začela pravljična ura za otroke, stare vsaj štiri leta. Pravljico z naslovom Trump! bo pripravila Majda Vojvoda. Ustvarjalne delavnice za otroke Skofja Loka - Tehniški muzej Slovenije vabi otroke, da se jim med piočitnicami pridružijo V ustvarjalnih delavnicah. Otroci bodo lahko izdelali poštarsko čepico, nitni telefon, kalejdoskop in periskop. Ves potrebni material bodo dobili v muzeju, izdelke pa bodo lahko odnesli domov. Delavnica bo potekala danes, v torek, 20. februarja, in v četrtek, 22. februarja, v muzeju pošte in telekomunikacij v Škofji Loki, Stara Loka 3, od 9.30 do 12. ure. Prijavite se po tel.: 01/750 44 22. Počitniške delavnice Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi jutri, v sredo, 21. februarja, in v petek, 23. februarja, ob 10. uri na delavnico izdelovanja nakita po vzoru najdb iz naše arheološke zbirke (iz kovine in drugih materialov). S seboj prinesite klešče! Delavnice so namenjene za otroke vseh starosti. V četrtek, 22. februarja, pa se lahko udeležite delavnice, na kateri boste izdelovali svitke, na katerih so ženske nekoč na glavah prenašale jerbase ali vrče. S seboj prinesite šivanko, škarje za blago in sukanec. Delavnica je namenjena otrokom, ki so stari vsaj 10 let. V Kamnik Kranj - Društvo upokojencev Kranj - po-hodniška sekcija organizira v četrtek, 1. marca, z odhodom ob 8. uri izpred hotela Creina izlet v Kamnik, z ogledom njegovih znamenitosti. Prijave zbirajo v društveni pisarni. Čez Blegoš na Lubnik Skofja Loka - Planinsko društvo Skofja Loka vabi na 5. rekreacijski zimski planinski pohod čez Blegoš na Lubnik, ki bo v nedeljo, 25. februarja, z odhodom ob 7. uri s posebnim avtobusom izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Avtobus bo peljal do šole v Leskovici. Tura bo trajala 6 do 7 ur in je primerna le za kon-dicijsko dobro pripravljene. Priporočamo pohodne palice in male dereze. Informacije dobite na PD, tel.: 5120 667, kjer se tudi prijavite. Na Tolminsko Kranj - Planinsko društvo Kranj - OPHV organizira v soboto, 24. februarja, zanimiv izlet na Tolminsko - na Javorco, ki je eden najlepših spomenikov iz I. svetovne vojne. Peš poti po zanimivi poti bo za 4 do 5 ur. Odhod posebnega avtobusa bo 24. februarja ob 7. uri izpred Hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 202 51 84 do srede, 21. februarja. Pohod na Stol Jesenice - Športna zveza Jesenice bo letos ponovno pripravila zimski spominski pohod na Stol, tokrat že 36. Pohod bo v soboto, 24. februarja, start pa bo med 6. in 9. uro s križišča pri Elektro Žirovnici v Mostah. Tam bo štartna pisarna, v kateri se boste prijavili, plačali štartnino ter prejeli kontrolno razglednico in kupončke za čaj. Prva kontrolna točka bo pri Valvasorjevem domu, do koder je 2 do 3 ure hoje. Tam bodo lahko pohod končali tisti, ki ne bodo dovolj pripravljeni za pohod na vrh Stola. Ostali bodo v primeru, da bo Gorska reševalna služba ocenila, da so razmere za vzpon na vrh ustrezne, skupaj z gorskimi reševalci, ki bodo skrbeli za varnost dobro opremljenih pohodnikov, krenili po poti proti grebenu Stola, do Prešernove koče na malem Stolu in naprej na vrh 2236 m visokega najvišjega vrha Karavank. Športna zveza Jesenice vabi tako posameznike kot tudi planinska društva, da se pohoda udeležijo, za dodatne informacije pa jih lahko pokličete po tel.: 04/586-3364. Pustovanje na Ptuju Kranj - AMD Kranj vabi na izlet v soboto, 24. februarja, na Ptuj. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred društvene stavbe na Koroški 53 d. Na Ptuju bo v viski kleti degustacija vin, kosilo in zabava pa bos- ta na turistični kmetiji Ozmec v P cih. Še do petka, se lahko prijav"18 društveni pisarni. Piše: Miha Naglic O drogi Skofja Loka - V Terapevtski Skup v Sopotnici, ki je sestavni del D "Projekt človek", se njihovi upora' učijo reševanja problemov, iš*8* možnosti preseganja stisk ob prene^ ju jemanja drog, učijo, kako zažive*" novo. O tem in še o čem se bo j^ sredo, 21. februarja, ob 19. ^ Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji U# nekdanjimi uporabniki sopotniške ™ pevtske Skupnosti in s terapevtko S» pogovarjala Milena Miklavčič. Literarni večer Bled - V soboto, 24. februarja, vas 18. uri vabijo v Fundacijo Jože Ciuha literarni večer, katerega gostje bodo* na Švigelj Merat, Boris A. Novak in jela Leškovšek. Zdravo življenje z vitamini in minerali Žirovnica - Kulturno-prosvetna seW Društva upokojencev Žirovnica vat" predavanje Skrb za zdravo življenje2 tamini in minerali. Predavanje se b° ^ nes, v torek, 20. februarja, ob . začelo v rojstni hiši Matije Čop«.' Žirovnici. Predaval bo primarij dr. SI* Popadič. Bolezen, moj učitelj Radovljica - V okviru torkovih več"1* ki vsakič z začetkom ob 19.30 uri I kajo v Knjižnici A. T. Linharta, bo i v torek, 20. februarja, na sporedu I davanje z naslovom Bolezen, učitelj. O Breussovi dieti proti drugačnemu pogledu na težave, s' rimi se srečamo v življenju, bo pre la Miroslava Novak. O vrtnih trajnicah Kranj - Hortikulturno društvo Krafl * na predavanje Vrtne trajnice, ki bo nes, v torek, 20. februarja, ob 17 sejni sobi št. 14 Metsne občine ^ Predavala bo dipl. biologinja gospa v narda Strgar. Vabljeni! O osteoporozi Skofja Loka - Rdeči križ Skofja 1°^ Društvo za osteoporozo iz Kranja o . nizira v četrtek, 22. februarja, ob 1^ v Hotelu Transturist v Škofji Loki Pre vanje o osteoporozi. Predavala b0 Ksenija Šimnovec. Po Bližnjem vzhodu Kranj - Stražišče - Krajevni odbor Stražišče vabi vse občane na pol°P predavanje Jureta Kristana z naslovo^ Bližnjem vzhodu. Predavanje bo v čet 22. januarja, ob 19. uri v dvorani S^j finskega doma Stražišče. Vstopnine m Nadaljevanje na stran1 271 -— Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Prešeren kot prCIVnik Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Zakaj se je Prešeren sploh odločil za študij prava? Mogoče bolj zato, da se je s tem izognil bogoslovju, kot zato, ker bi imel pravo res rad in temu primerne ambicije? Da je bil po duši bolj pesnik kot pravnik, je gotovo. Znana pa so tudi glavna dejstva z njegove pravniške poti. Študij je konča/ 1828 na Dunaju, postal doktor prava in se istega leta vrnil v Ljubljano. Tu je bil najprej odvetniški pripravnik pri Leopoldu Baumgartnu, 1832 je v Celovcu opravil sodno-odvetniški izpit, 1934-46 je bil odvetniški pripravnik pri Blažu Crobathu, samostojno odvetniško pisarno je lahko odprl šele /846 v Kranju. Oba predstojnika sta njegovo delo visoko ocenila. Znano je njegovo potrpljenje s preprostimi ljudmi, ki jih je moral kar naprej poslušati in nato napisati, kar je bilo prav in potrebno. Tudi kot samostojni odvetnik se je sprva izvrstno obnese/, znani sta tožbi, ki ju je 1848 vodil v imenu kranjskih meščanov zaradi desetine, ki SO jo morali plačevati dekanu, in zoper spletke birokratske kaste v zadevi uradnih prostorov za kranjski komisariat... Da bi bil Prešeren pravnik zgolj po sili usode in razmer, torej ni mogoče reči. Prej nasprotno. Pesnikovi solidni pravniški praksi ni kaj očitati, ostaja vprašanje, kako seje v njej počutil. S tem vprašanjem se je na simpoziju Prešernovi dnevi v Kranju (/999) soočil tudi dr. Boštjan M. Zupančič, eden najbolj galantnih pravnikov med Slovenci danes, "Postavlja se torej vprašanje, ali je iz Prešernovega sloga in iz njegovih besednih formulacij mogoče zaključiti, da imamo opravka z nekom, ki je pravno verzi ran. Med značilnosti pravniškega mišljenja sodi visoka stopnja sposobnosti abstrahi-ranja, sposobnost artikuliranega verbalnega izražanja (predvsem pisnega), sposobnost zaobseženega pomnjenja in druge podobne sposobnosti verbalne inteligence, ki jih na primer odvetnik potrebuje, da lahko uspešno obvladuje množico verbalnih podatkov v zadevah, kijih zastopa. Treba je tudi obdržati v mislih, da je pravniški poklic najintimneje povezan z reševanjem sporov vseh vrst in da torej na neki način živi od človeške neumnosti in zlobe. Edina izjema od tega so tisti pravni posli, teh pa tudi ni tako malo, ki se nanašajo na poslovni svet in poslovno sklepanje pogodb itd. Že Samuel Johnson je dejal, da je dobro študirati pravo, ni pa ga dobro prakticirati. It is good to studv law,- it is not good to p rac tiče it.' Z drugo besedo, pri Prešernu bi bilo treba biografsko oceniti, v kolikšni meri je bil pod pritiskom (stresom) vsakdanjih vtisov in profesionalne deformacije, kakršno s sabo prinašata odvetniško delo in življenje. Da je tak stres brez dvoma obstajal, je mogoče trdih j1 gotovostjo, kajti pravno profesionalno del celo v provinci ni moglo biti neobremenjen0' Gazenje po človeških nesporazumih, spori"' prestopkih itd. ne more nikogar oplemeniti'1 na senzibilno pesniško osebnost pa mora dej0" vati prav porazno. Psihoanalitično bi Preštf nov osebni obrat stran od teh vprašanj, to p* njegovo osebno osredotočenje na lirične in A* rodobudne teme lahko celo imenovali /of"1' ranje reakcije (reaction fbrmation). V te m Pir g/edu bi bila zanimiva primerjava z Alojz0".. Gradnikom in drugimi literati, ki so bili t'^ pravniki..." O pesniku Prešernu kakor pravniku je n^ lov spisa, ki ga je /896 objavil pisatelj in p'r. hinjski rojak Janez Mencinger, svoj čas hf sam odvetnik v Kranju. "Estetično izobra^' ocenjevalec Prešernov me je vprašal, ali se. našel onda, ko sem bival v Kranju, kaj /K\ niških stvari v tamošnjih pravnih spisih pe~sl ka Prešerna. Odgovoril sem mu, da nič, mi taki pravni spisi niso prišli v roke; iti P pomnil sem, da je Prešeren pesništvo g°ifl^ tako visoko cenil, da ni vprega/ Pegaza v ga' jo starega sodnega reda. Ob tisti priliki obljubil, da poiščem pravnih stvari v njeg°''c'Jske uprave Kranj predstavil poročilo o delu za leto Jsl ^ar "® strani. Mencin je ob tem ocenil, daje goren- i a policija lani uspešno opravila svoje delo, saj so dosegli zasajene cilje, nekatere pa po njegovem mnenju celo presegli. &a redvsem se je lansko leto ugodno izteklo na področju cestne-Prometa, saj so ceste na Gorenjskem terjale "le" 25 smrtnih NESREČE *rte še leto prej pa kar štirideset. Smrtni davek je celo nižji od tavljenega, saj so policisti "optimistično" upali, da bo lani na želo Umr'° naJvcč 26 oseb. "Verjetno se bomo morali letos pr Potruditi, ne samo policija ampak vsi, ki se ukvarjajo s Ur?'"6*0111' ^a Dorno letos ohranili vsaj podobno stanje kot p1. Je ugotavljal Mencin. k ,receJ bolj zadovoljen je lahko policijski direktor s stanjem v l9Qo°VS'<' zasca"bi gorenjske policije. Po obdobju med 1997 in vrst I""0 ^ mn°žično upokojevanje zelo osiromašilo policijske cjejre' Se je lani prvič zgodilo, da seje na PU Kranj zaposlilo več smdVcev (36)' kot pa jih je odšlo (18) bodisi zaradi upokojitve, rr, .' a'i na druga delovna mesta. Kljub temu pa je po siste-^ 2aciji v Policijski upravi Kranj nezasedenih še 87 delovnih k* ' najbolj kritično je v sestavi policije. Trenutno je v PU yanJ 551 zaposlenih. nei, Za <*sobot h 0d 1300 d0 1700 ure' Do zače,ka meseca maia Pa ie Ndtinri3 nedel'an muzei zaPrt Obisk za skupine je možen po -- reric naslovu muzej@tol-muzej.si, vse ostale informacije pa tudi na http://www.to-muzej.si Gostilna, pizzerija Odisej, Pod klancem 3, Tolmin, tel. 05 388 16 53 Odprta je vsak dan od 7.00 do 22.00 ure, nudijo pa vam malice, kosila, jedi po naročilu, ribje jedi, jedi z žara, odojka, jagnje, pizze. Po naročilu pripravijo in pripeljejo tudi na dom, na proslave, piknike v naravi itn. Nudijo tudi kosila in večerje za skupine, kajti imajo veliko dvorano, zaprt letni vrt, za skupine pa tudi popuste in športne prireditve, rafting. Poleg tega pa imajo veliko parkirišče, tudi za avtobuse. Gostilna pri Krancu, Trg I. maja 3, Tolmin, tel. 05 388 18 21 Gostilna je odprta vsak dan od 7.00 do 22.00 ure. Nudija vam malice, kosila, imajo pa tudi velik izbor ribjih jedi in jedi iz divjačine. Sprejmejo 90 gostov in sprejemajo tudi naročila. Gostilna Slap, Slap ob Idrijci 28, tel. 05 380 90 07 Gostilna obratuje vsak dan od 9.00 do 22.00, razen ob sredah. Nudijo vam jedi z žara in odprta Briška vina. Sprejmejo 85 gostov in sprejemajo tudi naročila. Moria pretflot knfc m u g* Ml« top* motiti in oredstaritl m valovih Radia Borenc? Je to v«j nxtol kraji Sodelujte v oddaji Izletniški ktitpol ln mm svoje predteje Pitile na Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Trži« tli pa m ooitòrta m spletnem naslovu vnmv.radioporens.sl Iti sod oddajo izletniški kažlest oddate tvoj predlog. Oddalo srlflravtJBva Ines Voršič in Aleš Ficke v sodelovanja z GORENJSKIM GUSOSI BORZA ZNANJA Podrobnejše informaciji' o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki 01/42-66-197 - KOŽ, enota DlllAVSKA KNJIŽNICA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana - ali pa nam pošljejo e-mail na naslov.ljuhljana @horzaznanja. ms s.edus.si STUDIO TANGO Očitno bi se naši člani radi v teh sicer ne preveč mrzlih dneh radi ogreli tudi na drug način, kot pa za zapečkom. Tako med drugim vneto iščejo nekoga, ki bi jih naučil temperamentnega flamenca, skrivnostnega orientalskega plesa, in pa nekoga, ki bi jih popeljal v pravljično- popotniški svet Tunizije. No, za tiste, ki pa jih zanima bolj ekvatorialno podnebje pa imamo na razpolago tropsko Gano. Podrobnejše brezplačne informacije so vam na voljo: - na telefonski števili (01) 42 66 197, osebno v Delavski knjižnici, na Tivolski cesti 30 v Ljubljani, ali po e-mailu: ljubljana@borzaznan-ja.mss.edus.si Vpis v plesne tečaje s pričetkom v FEBRUARJU IN MARCU. Vsak PON. in SREDO in PETEK od 18. do 19. ure v Gasilskem domu v Britofu pri Kranju. Tel.: 041/820 485.ukarinco dno.Tugavidmarja4 prof. META KONSTANTIN, s.p. TEČAJI TUJIH JEZIKOV SKOFJA LOKA, Podlubnik 253 za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/ 51-50 590 Avtobusni prevozi ZIDAN k s.p. Zg. Gorje 15 Jezikovna šola PROGRESS, d.o.o. Se/jakovo nas. 33, Kranj JEREB, d.o.o. POKLIČITE NAS PO TEL 04 51 57 110, 51 21 773, 51 82 562 Muenchen 29. 1. - nakupi Tel.: 57-25-427, 041/723-823, 031/723-823 Vpisujemo v tečaje ANGLEŠČINE v II. poslovne, intenzivne. Prijave: 23 10 644 semester - splošne,: 29. 3. - 1. 4. - POMPEJI-VEZUV-CAPRI; 17. - 18. 4. BOROMEJSKI OTOKI, 8. - 21. 7, 14 dni/avtobus, hoteli: SKANDINAVIJA - NORDKAP; 15. 7. -5. 8. avtobus, hoteli: ANGLIJA - ŠKOTSKA - IRSKA; 4. - 18. 9. j avtobus, hoteli: IBERSKI POLOTOK; 5. 4. - LENTI NAKUPI; 20. - 23. 2.1 - RIM, še nekaj prostih mest, zelo ugodno. 0 Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, 4000 Kranj BLAGAJNA GLEDALIŠČA je odprta ob delavnikih od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure in uro pred začetkom predstav TELEFON:04/2022681 SPLETNA STRAN: www.pgk-gledalisce.si J. B. P. Moliere: SKOPUH v torek, 20. 2., ob 19.30 uri za izven in konto M. Jesih: TRIKO v četrtek, 22. 2., ob 19.30 uri za abonma MODRI, IZVEN in KONTO v petek, 23. 2., ob 19.30 uri za abonma PETEK 3, IZVEN in KONTO SPOLNA ZLORABA NAMESTO ŠOFERSKIH INŠTRUKCIJ PEDOLIFIJA je vse pogosteje obravnavan zločin - je v resnici pedofilije vse več ali je razkrivanje zlorab bolj učinkovito "... prvovrsten gledališki dogodek..." Barbara Orel, Dnevnik P. Vogel: KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI v soboto, 24. 2., ob 19.30 uri za izven in konto Zaradi velikega interesa gledalcev smo monokomedijo T. Partljič: NEKOČ IN DANES samostojno uvrstili v spored v sredo, 28.2, ob 19.30 uri za izven in konto - znižana cena 1000 SIT. Predstava T. Partljič: ČISTILKA MARIJA - ODPADE in (O j* > >C/> O o CM (O T OJ 3 k_ jO o H— Ò CM Jkl 0) O o > o 3 cn .E >o cz X TJ O ^ P o CL CD CD CD ^ 00 O) O) oo co p CD > o t s z § f i lis Z « u CD SE u u cc n. > z to >o m 3° O > O o LU > ISKI o _l < z rr < CL fsj o_ z 9 LU LU rr > Z z 1- >o > Z co < _J o —3 O LU Z O. O f\ CIJI > i—i < t— Z 1— Z LU EN QC O NJ MB UM < LU rr O O LU O _l ž QC LU AK JAV 0_ CD 3 C CO CO Cl co >y co c: o o % E 0 E : CD . Ql • CO 1 »u O _i O o o 2 o Q _ o z UJ >ü > m t o z. > > o o o_ o o LU CO LU LU cc CL co 00 LU —> co o X z o o CL O S O r-LU _l S o -J < z LU Z >ü ca o ZD Z >CJ < CC o cc CL o O _j O o O) S -S K -^co § O p o. AS S E CNi £ E O O CM £ E č ■ S •— — .5 iS S O CO - E "8 I fi E O w -2 E II o ca !g D cz •rsl > O E ■> o ča 5 o I o 'w -g > CO O- CO CM g co ! I fijf o ■ :o j*: Q> xi -o .E O £ To 6 "o n CJ a c .41 ÇD O O < rr O O C/) cr ^ < LU >0 co o co ■g .55 S to 5 > CO CO Ò JD CD CO ^ 55 E c |'l E N (D o. o co CO O T- O — E 11 o 2 s ro CO ra c o ■S CO O) (U n E .Si, o o E m £ c o. Si co £ ™ 3 a t; o i-° co O O -si ._ «> _ CL ca o ^ UJ o w co J N 2 Z c S c ._ co I* C o ±1 > O) (TJ — >- o 11 CD CD ^ ^8 O Od co 2 co Q. O CD O ÇZ "O -R o o -o Ji o Q- ^ « -o > "S i e => a o. o .E o o ti c: oj cd £ ■E "o c o CD — O) .si, \ CD — - O) •= ^ -g ÇD LO 2 O ^ 3 r- ^: - O) > CD ČO CJ) O PS g co"CC W rvi — O CJ) 3 o CO C cd ;j3 ço . ^ Ü O 2, CO . o ^ O) CO ■o cz O) CD — O) C " T3 Ç0 co 3 -co _ H*« lis c 'F ço co c: O >' 2 c :^ O ^ CO v W _ 3 "o „- o S? So 3 E CD^Z LO I ■E ;5 o 22 ^ co ço * H j (D ■° -d c o iS ;ò X> CO X) ° c: O r3 03 O) CJ) o = N- CO Q ifl N m S: °° ^ CD CD CN ^ ÇP cd CD O) co « lo CC .9i ^ O CD CD S M -o o o "o E o CD X) o co ii 2 CNJ CL c co •- o . CD ■ O LO 2 J2 v" z °-UJ CD t— CNJ ■Ž E « Ç LU |5 O > co "O ffl c § .E _g i5 E o.^ goro CNJ CD O 3 > o CD CD O 9i čo _0 CD m E co 2 j«; jt: co o o q co CNJ O- ^ C 'I* ni Z n 1 cd e § .E X) «'O o O o •- 5 .9» oT ca č3 w o. iS > ||8 ta o oo —5 "O O O CN O I- LU _J o -J LU O'O m O Z ■O < CC O cc o. O 0 O) O. T" -s- .E CD ~0 X) > E o CD c ÇD N Q- O CO 2 co 3 0) -5 O ° 2 CD rs 1 1 CO 3 1 E o TD -2 CD E I CT o ^ "co O CD s- "i = CD c O ^ iS o C/5 O. Cvl CD »O ■o c CO iS* co -o g § i ÍSÍ ro _ T3 g. TJ CD O o o "o c O.D C > O X! o cd ò cb cd" •o S- co g °- o I s CL·- E T) CD Soc cB £ cd i S. I > ^ Q, O CO CL CO ^ o E. -E co "o co o > p o o > O Q_ x Q vit >o =2 co S5 O.-K ca ._ o . C v CO TJ .E o ,_ CO C 'č co ~ C g S o ■ E _Ç0 .0 Z X io CD X -D CO co O- ^ •O >U S x -S o Ç2 E :s £ o 2 O. O co § Čl 9- => u, M ^ cd O !a ■§. .-S CO 2 CD .-ž ^ -a- A. 2 TJ TJ C . O O d O r- X ._ S p :a o * >o c to iS c CO CD s 1 2 Ž o £ Q. C CD C X J= P 'e a TJ S — o E cj D- co E CO C I E o x cB o-> CO CO X -^ TJ .91 ž č p p ii •N TJ '—1 C -1 O aB* .E co CD co 00 CD •S x i® ° ČD 00 iS ^ i" p gco^ O 00 d O CM o * CN Q>co C Tj" T- CD 00 >TJ m N . °2 cd lO xj-co 'w "* ■| CO .E iS CC co ço co o) TJ ■ o 5 co CT p O) ? w t3 2 $° °- - 128 1 o ^ z: o. .co MALI OGLASI izobraževanje m 201- 42 - 47 Iščemo profesorja španščine za učenje na domu v popoldanskem času. TT 04/531-47-44 m 201- 42 - 48 Ii? 201- 42 - 49 APARTMA - PRIKOLICE Nudim APARTMA za letni dopust na otoku Pagu-Novalja, za 4 ali 8 oseb. B 51-91-676 ali 0417223-789 28i6 BOHINJSKA BISTRICA V NEPOSREDNI BUŽINI SMUČARSKEGA CENTRA KOBLA PRODAMO UREJENE POČITNIŠKE APARTMAJE. P.l.A. nepremičnine, 201 27 19 2824 GOZD MARTULJEK APARTMA, 53m2, primeren za stalno bivanje, prodam. V 041/915-097,0.1/2834-695 2846 APARATI STROJI Prodam KONZOLNO GRADBENO DVIGALO. Tr 2323-963 2571 Prodam rabljeno KOSILNICO Britof disk 165, dobro ohranjeno, cena po dogovoru, g 2326-430_ Prodam rabljen HLADILNIK. Kličite » 204-21-43, od 15.-17. h_27« Prodam STOJALA ZA VEZANJE BUTAR. Tt 596-16-95 2774 Prodam sobno AVTOMATIKO za krmiljenje centralnega ogrevanja. B 512-63-53 2778 Prodam PISALNI STROJ Olympia Monika, malo rabljen, cena 10.000 SIT. P 588-12-04 2796 PRALNI STROJ Cany, brezhiben, prodam, ft 041/878-494 _2800 PAJEK SIP 220, prodam, tt 041/350-503 SUŠILNO NAPRAVO za seno poceni prodam ali menjamza vitel, g 533-13-12_2837 Prodam ŠROTAR in ROBKAČ za koruzo. V 251-10-31_2839 Prodam 2 ELEKTROMOTORJA 3 fazna 1 do 1,5 KW. B 594-90-41 2872 ŠTEDILNIK nov, trda goriva + kombiniran za vzi-davo, nerjaveč, prodam. V 233-27-96 2874 Prodam PUHALNIK GRIČ 400 z motorjem in 11 m cevi. "ff 2523-301 2880 GR. MATERIAL Prodam KROŽNE HRASTOVE STOPNICE, cena 30.000 SIT. V 5864-679, 031/389-165 Prodam LESENA DRSNA VRATA domače izdelave 5,40x2,50 z železnim ogrodjem tt 2312-384_2834 Prodam suhe JESENOVE PLOHE. W 533-81-53 zvečer 2868 KOLESA Prodam otroško KOLO (Rog Kekec) do 7 let, ugodno. TT 2332-993 2739 KUPIM ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, les prevzamemo tudi na panju. Možnost takojšnjega plačila. BRAZDA, d.o.o., Poljšica 6, Podnart. B 5306-555,041/680-925 2434 Kupim STAREJŠI MOPED na dve ali tri brzine. H 031/829-070 2758 Kupim otroško KOLO SXHVIN TIGERS, kolesa 12 col (črno oranžne barve). O 204-1408 2768 ODKUPUJEM HLODOVINO HRASTA, JESENA, BUKVE ter SMREKE. Plačilo po dogovoru. "B 518-22-12, 050/639-348 2836 LOKALI KRANJ Kokrica oddamo manjši trgovski lokal 30 m2 na dobri lokaciji, KRANJ Labore oddamo večji poslovni prostor 1150 m2, primeren za razne dejavnosti. SKOFJA LOKA prodamo novo opremljeno pisarno cca 20 m2 s souporabo skupnih prostorov v bližini avtobusne postaje. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 222 1177 njd o m p I o n družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem ^g^M I in energetiko, d.d. kranj.bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68 700, fax: 04/20^8-701 V okolici Tržiča na dobri lokaciji oddam GOSTILNO 122 m2, z vrtom in pomožnimi prostori. V 2012-754,041/753-513 1978 GOSTINSKI LOKAL v centru ali okolici Kranja najamem. Šifra: AS 2410 Center Kranja Glavni trg 16, v atriju gostilne Maver ODDAMO opremljen lokal za menjalnico, agencijo ali podobno storitev. B 040/518-058 V najem oddamo TRGOVSKI LOKAL, 45 m2 v Škofji Loki, Frankovo nas. V 041/694-813 2802 KRANJ Center v bližini avtobusne postaje oddamo poslovne prostore-pisarne. Najem 1600 SIT/m2, KRANJ center prodamo trinadstropno, obnovljeno posl. stavbo na parceli 1184m2, 1442 m2 uporabnih površin, 1900 SIT/m2, KRANJ Planina I ugodna oddamo lokal 1600 SIT/m2+DDV, cca 60 m2 +130 m2kleti, KRANJ Center poslovno stan. hiša 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno prodamo, SKOFJA LOKA oddamo dve pisarni, 76,65 m2, 1.250 SIT/m2, PODKOREN prodamo manjši gostinski lokal-brunarico ob smučišču, PODKOREN prodamo gostinsko turistični objekt s sobami za goste, gospod.poslopjem in vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 202 3300, 2369 333, 041/333 222 22241 TOK - Telefon Odvisnosti Kranj 04/23-26-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 Prodamo: SKOFJA LOKA - obnovljena hiša v centru, dostop z avtom, v pntličju lokal 60 m2, 1.nadstropje pisarne 54 m2, 2.nadstropje in mansarda pa stanovanje 148 m2, cena = 43,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Oddamo: KRANJ - trgovina v centru mesta 58 m2 v 1. nadstropju, primeren za trgovino, pisarne ali drugo, KRANJ, Vodovodni stolp - poslovni prostor 75 m2 v 3 prostorih v pritličju hiše s sanitarijami ugodno oddamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodam: KRANJ - prenovljeno poslovno hišo v mestu, z dvema poslovnima prostoroma v pritličju, ki že obratujeta, možnost predelave celotne hiše v več enosobnih stanovanj, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Oddamo: KRANJ - skladiščni prostor s trgovino 600 m2 v pritličju, dostop s tovornjaki, cena ■ 756,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Oddamo: KRANJ - v bližini sodišča oddamo manjšo pisarno s sanitarijami, Primskovo - dve lokaciji okoli 100 m2 večnamenskih poslovnih prostorov s parkirišči oddamo ugodno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: KRANJ - v novem objektu trgovski lokal 79 m2 v pritličju, klet 22 m2 in 22 m2 pisarne v nadstropju, ob glavni cest s parkirišči, . cena = 38,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, BLED okolica na lepi lokaciji prodamo adaptirano stanovanjsko hišo, cca 180 m2 stan. površine, 1400 m2 zemljišča, ugodno. P.I.A. nepremičnine, 201-27-19 2821 HIŠE PRODAMO Stražišče prodamo obnovljeno dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom v PR, na parceli cca 580 m2, 10,5x9,5 m, možna prodaja po delih, 39,9 mio SIT, PODUUBEU ugodno prodamo novejšo vis.priti, hišo na sončni parceli 506 m2, 9x12 m, cena po dogovoru, CERKLJE ugodno prodamo novejšo vis.pritl. hišo (121) na parceli 500 m2, 9x11 m, vsa podkletena, lahko dvostanovanjska, 35,6 mio SIT, NAKLO prodamo posl. stanovanjsko hišo z delavnico in poslovno stanovanjsko zgradbo z garažami na parceli 1790 m2, 463 m2 uporabnih površin. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 ' 22231 KRANJ Drulovka prodamo novejšo hišo dvojček primerno tudi za poslovno dejavnost, 17,5 x6 m, K+P+M, mansarda delno izdelana, BRITOF prodamo enonadstropno hišo s poslovnim prostorom, vrtom in 2 garažama na parceli 1000 m2, 450 m2 uporabnih površin, možen nakup polovice hiše in vrta, BREG ob Savi, prodamo starejšo hišo potrebno obnove in novejšo garažo na parceli 550 m2 13,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 OBVESTILA MARIJA SKUŠEK, stanujoča Šempeterska 32, Kranj OPOZARJAM, DA NISEM PLAČNICA nobenih dolgov za Ivana Skušek, stanu-jočega na istem naslovu. 2749 OBLAČILA MASKARADNE kvalitetne kostume za otroke, nekaj modelov za odrasle, prodam, pošljem. Cena od 1500 SIT dalje. Podrobnosti in naročila na V 01/423-17-61 in 050/626-226, od 9.-18. ure vsak dan nas OSTALO LESTVE iz lesa, vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, B 01/3611-078_2386 STARE SAMOTEŽNICE, okovan, prodam. B 041/503-776_2784 REZBARJI POZOR prodam lipov les. B 572- 12-46 _2794 Prodam LISIČJO KOŽO in KUČMO ter kuno BELICO. B 51471-59 2815 PRIDELKI Prodam domače ŽGANJE iz hrušk in jabolk. B 25-21-498 2542 JABOLKA neškropljena, suho sadje, JABOLČNI KIS, prodam. Višelnica 15, ZG.Gorje, 5725-254_2756 Prodam KROMPIR carlinrod, jedilni in za nadaljno sajenje. B 2521-499 2782 Prodam ZIMSKA JABOLKA. Žeje, 2571-822 KOŠNJO TRAVNIKA 2 ha brezplačno ODDAM na Bledu. B 574-3508 od 12. do 15. ure 2791 Prodam drobni KROMPIR in kolerabo. Stražišče, 23 16-255_ 2806 Prodajamo: JABOLKA, MOŠT, KIS, KRHUE, KROMPIR, SVEŽE IN KISLO ZELJE. MATIJOVC, Jeglič, Podbrezje 192, B 533-11-44 2871 ČEBULČEK rdeči, prodam. B 2531-483 POSESTI ČERNIVEC prodamo zgodnjo etažo novejše, dvostanovanjske hiše (130 m2) z ločeno garažo in drvarnico in pripadajočo parcelo 717 m2, LEŠE pod Dobrčo prodamo starejšo hišo potrebno popolne obnove z novejšim gospodarskim poslopjem in garažami na sončni parceli cca 6000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 1176 PARCELE PRODAMO BRNIK lepo zazidljivo PARCELO 700 m2, elektrika, voda na parceli, greznica. OLŠEVEK prodamo sončno, zazidljivo parcelo 515 m2, elektrika, voda v bližini. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 222 ,760 Kranj Čirče, HIŠA dvojček 13,5 x 6,6 m, parcela 540 m2, lepa lokacija, podkletena, možnost izdelave stanovanja v mansardi, prodam. Cena 32.500.000 SIT. B 041/685-568 2436 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO, kupim. B 04/236-80-01_2634 PARCELO na Štajerskem 15 OOO m2 zamenjam ali prodam. B 574-38-99 2746 6 ha GOZDA prodam za 4000 DEM v Gozdu Martuljku. B 572-5091 2765 STRAŽIŠČE vrstna hiša z vrtom, CK, tel., ugodno prodamo. B 23 15 600, 23 15 601 PIANO-VA NEPREMIČNINE 28,8 TRŽIČ, Podljubelj, zazidljive parcele različnih cenovnih razredov, sončna lokacija. Cena: ugodno. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 BAŠEU: Prodamo zelo lepo zazidljivo parcelo z obstoječim objektom-bivalna brunarica, vsi priključki na parceli, izdelana lokacijska dokumentacija. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 BLED - GORJE: Prodamo lepo sončno zazidljivo parcelo, 420m2, priključki na parceli, lokacijska dokumentacija urejena. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23- 66-670,041/755-296, 040/204-661 LESCE: Prodamo atrijsko stanovanje, 60 m2, 20 m2 terase, nadstrešnica. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04/53 17 460 RADOVLJICA: Kupimo hišo ali trisobno stanovanje. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04/53 17 460 HRAŠE: Prodamo obnovljeno stanovanjsko hišo, tloris 10x13m2, 385 m2 parcele in dve etaži hiše, cca. 170 m2. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04/53 17 460 ŠENČUR, okolica, hiša 240 m2 na parceli 540 m2, vsi priključki, 12 let stara, urejena, z vrtno lopo. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 031-379-269 TRŽIČ, KONČNA VRSTNA hiša, 300 na parceli 400 m2, stara 13 let, vsi priključki. Cena: 33 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 Prodamo: KRANJ, center - poslovno stanovanjska hiša z gostinskim lokalom v pritličju, v 1. nadstropju, 2. nadstropju in mansardi so stanovanja, hiša obnovljena leta 1991, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, i Prodamo: KRANJ (Drulovka) - vrstna hiša 8 let, 3 etaže, 80 m2 v vsaki etaži, mai parcela, cena ■ 32,0 mio SIT, K3 KERN d, tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: SKOFJA LOKA - v bližini stan. atrij-* hišo v III. grad.fazi, parcela 1.260 m2, cena' 21,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: LESCE - bližina hiša dvojček vel. 9) 11 m, stara 10 let, parcela 500 m2, cena ■ 36* mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: KRANJ - 3 km izven stan.atrijsko hi* 140 m2 stan. površine v eni etaži, mirna lokacij cca. 7 let stara, cena - 42,0 mio SIT, K3 K£PN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, 1 Prodamo: KRANJ, Primskovo - odlična loka* enonadstropna stan. hiša 9 x 10 m, parcela 78" m2, vsaka etaža ima svoje stanovanje, dvot'14 garaža, cena = 37,5 mio SIT, K3 KERN d.o°-tel. 04 2021 353, 2022 566, ŽABNICA: Prodamo manjšo, starejšo delno ofr novljeno hišo z gospodarskim poslopja"1 parcela 800m2. V račun vzamemo tudi trisob1* stanovanje Partizanska, Novi svet ali Groharj** nas. z vašim doplačilom. Cena po dogovo^ ITD+NEPREMIČNINE 04/23-66-6?°' 041 /755-296,040/204- 661 PODLJUBELJ: Prodamo lepo atrijsko hišo,stanovanjske površine 200m2, pošlo1"11 prostor v hiši, parcela 500m2, vsi priključi Cena in vseljivost po dogovora ITD+NEPREMIČNINE 04/23-66-6^' 041/755-296,040/204-661 Na celotnem območju Gorenjske prodamo"*' hiš, različnih velikosti in različnih cenovnih raz^ dov. Za ves dodatne informacije smo vam na Ji na spodaj navedenih telefonskih številkah. ITD NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041 P& 296, 040/204-661 EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO Višja strokovna šola za POSLOVNE SEKRETARJE (višješolski program) vabi na INFORMATIVNI DAN v TOREK, 27. 2. 2001, ob 17. uri, na LJUDSKI UNIVERZI KRANJ Cesta Staneta Žagarja 1 Prijave za vpis: 8. marec 2001 Gorenjci, Gorenjke - izkoristite priložnost študija v Kranju - NOV PROGRAM za večje zaposlitvene možnosti v bančništvu, upravi, zavarovalništvu Informacije: 07/39 33 268, 07/39 33 266 ali 280 48 00, 280 48 12 o NI 3 ^! S n 3 O) OO < i". lu O 03 03 CL 2 CD 8 8; s S-g- 3 3 2, CL CD g. a o. S cd o _. 3 03 Ü> II C 3 "O <0 ■ 03 2 cu 3 < -6 Ji N 2 3 o c O CD S "D CD 3 0< 3 2 CD C ~ _j 2: "2 oT w S 3 co » N 2: Ü 9- g" N- '— CD £ S. < ^ 2. - ■ -1 S cr -< 3 2 < 3 CD t-5 1 co o c 01' £ ■o 2. 03 CD S U1 < ÇL C/3 O. 03 O "D 2. 2 £= 03 2 m' — Pa 03 C rj 3 03 03 ir o, o 3 m •o o "C n ca 3 CD 03 g s; s co • Bi £ 3-3 a---2 » » S. 2« » 3 § s- S. 1 <é ° oi' c o VL M. o 2- 2 < S CD S O 3 6" 2 O r; 03 ?5 NI CD 3 £ — ■ TD CD TJ O k. O i cl o 03 rr 2 o< < S" 2. 2. S w -a 2 CD f/). 03 3 03 " "Š:"2 TJ o* W 03' TJ 3 1 S e a ^ 2, !f 2 Niči g C/3 Qj * S N- « TJ E. ! cj o è CD < g 3- O o cr 9- II" ^ o ' CD TJ < 13 O N Ç/3 03 CD _. cr 3 6- cd 2. 3 C TJ "D CD O m 03 R o- "o 2 o ^ 3 03 TJ O s S 5 ČD < M 3 O W CT < 2" J2. 5 O C/3 2, CD CD tQ CQ_ 03 CD Q_ 2- 2- CD (Q —1 u> , 03 - ">J o 2 o< rt' o 8 V) \\ 2. ČD < N CU 03 3 2- U>' N S g 03 3. S" 2_ Z, N< 2 cd 03 < 3 S 3 3 CD n- 3 m- 2 N' p cu —■ CD CD 3' °- 3 O) CD 03 (Š CD CD _ N "2 S 3 3, TJ CD 3 2 25" 03 " 5 § § R 4j -3= "S ČB "2 m 3 cd .03 N p O' TJ N 3 ? 2 9 ^ %r TJ V> ČD CD w 2 M II -2 18. f CO. co 2 co <. o O. D- OJ CD C CD CQ COCO 3 §"o 3 2 3 03 TJ O- ČD § 2- = ČD 2 o' 2 o! ČJ5. < 2 S tj 2 % o 03 3 3 0< CD O T "Č5 3 CD < o b 3 - m TJ ÇD iT CT 3" < o- c 9 o9> §- cr 91 2* CD 2- = It "o o o o o o co co ço O c 03 TJ o< J2. § o • w 9= * o TJ Cl 3. TT 3 03 e 5? tj oT 3 - J. ~" 5' 3 03_ s, cr < o U CO O) jfe ^ čo OOO O cn cn gob OOO p o o o o b o o o ço co co —I —H —i Cl O 03 cr TJ 2 CD 0 ÇO O- =7 CD OJ cr 2. 3 03 O 3 2: ÇO. J ^ O-CD X 1 32 ČD » co 3 03 ^ 2, co 3 e Q CD S 2 o 2- 11 1.8- 2:$ 03 CO 2T i". CD Ti 3 I 03 O f cd' 03 o 2 o o O rjii-10 o. 3 IH O) "D O t>i 03 03 03 o =-• 3 M 3' Hi 2. O. o TT NJ< CD 2 a hJ Cl 03 zr"8 2, co CD O ČD t ' 3 ^ 3' >w čo' Jo p B. g tj . a 3. N 3 03 03 CD ?T CQ 9. o 03 g P 03 _ o m ~" OT — 2 i2. 2-- P ÇD 5 5 3 O 03 "2 S* |f CD' < 3 3 03 03 < % cn CD 9- 03 2. Q. CD r c čd S w o E o < 03 CL 3 S 03 O _ CD g CL S 03. 3 O CD' TJ Cn cd n> o cr <_> —3. CL 3 o" S 03 -S 3 <= M CD' 3 Ü CD' O TJ ÇT, O) 3 O O 9. O O < o óT {S co < 2- § "oT o 8 óT n- 03' o 9-3 cr 03 •čd s gj -o S 2 Som o_ 2- tj 3 N O TJ 9~ 2 fi' ^ o. 2' 3 c 3 g 3 o S a) 3 < u cd 03 Č5" o! tu« -3 < co CD CD g ,03. 3 o. O TJ W O O < ČD TJ O" 7T„ 2 2 I 32 o ^ 2 * o ;§ o 03 CD tO o °- CD cr co 03 a ■< cd O 3 2 2 o cr 07 O 03- Q. CD 2 3 Cl 03 cr o a 2 S" cr op_ 03 CD I?» § £ 03 CD s O >co rsi- TJ S« 3- .=;. m ~ o M- TJ 9. o w < S ^· 03 ?T o- o ČD w 3 TJ 03 g 3 O cu cr Cl 03 3- ,2 .9- 9 2 9= ca ca o 03 _ 03 03 3. 03 F co C S o CD 3 TJ o H. il S •j. 2' ?r 2 o 3 3 03 a 2: o 3 o. 3 2- cd ^ 2 N CO ^ ^ 03 ^ y_ cd 03 TJ Z OT O 0, M č? O 03 g- o CD 2- 3 CD 3 O O- O s -o g o o o 2 03 CO 3 < o E "R 3 O CD 03 03 lil CD O q ^ 03 o cd cr M — ■ 3 2 ;S > O _Q m o o 2 c c C ^ CD — e\ 2 a ° s 2 M u .53, .93, s. p "O N O- F E c 9 "Síí o S m ■05*. S. "2 cn g cd o ČS" S o. 8 $4 On E cd ^ 4) iS 'O T3 i o "S c E - V) cn c i 9 -o 0 4d I o 0 I ro : S 2 ; m cl i c E i g I "o « ■> 'ü < o 2 II S rs d CO > CD } E B .91 CD i C X3 1 ro m 1 a co Q· o o Q- S0 1 „ W "D 2 2 E > CO a 0 s s o. s E c ~ g £ n a .0 ■- 'O .o cd ra O* 1 "2 !B lil O J C CL ÇZ t- CO C\J P ÇO CD CO ^ 03 II •2 > iS 46 d CM C — CO co — co 115 03 -. C C CD i= =3 • S: cd o M "O CD CL C E 0 P JD 0 E^ JjC O 1 O ÇD Q. a a „| B =^ > ÇO ÇD S" Cl E č II CO o 0.-8 RS > 5 i 1 "O O C C CO X3 fi O "O C O 3 CL 'O CD CO C "a xi > CD 0 O c: o "a čd ?co "55 > "2 5 cd CO J= cl cd !o «2 -2 c -x O cd "a "co o "o co o ._ o. ■V 2 ro"g o iS o Ji « co O cn ca j2 o. o o :ü °- co « KRANJ Center prodamo posl.stan. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem za 10 vozil in garažo, SENIČNO v mirnem zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne površine 212 m2+100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT, SEBENJE prodamo obnovljeno vis. priti, hišo, 150 m2 uporabne površine, 320 m2 lastne parcele, MEDVODE ugodno prodamo novejšo (15 let) in starejšo, obnovljeno (60 let) hišo na parceli 555 m2, CK olje, cena 33 mio SIT za obe hiši, SKOFJA LOKA prodamo novo hišo na manjši parceli z lepim razgledom 200 m2 uporabne površine, 31 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 22234 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.: 5060-300 P.E. KRANJ, Zoisova 1, tel.: 201-27-19 PODKOREN prodamo hišo z apartmaji, gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom, primerno za turistično dejavnost, KRANJ Center prodamo novejšo kvalitetno grajeno posl.stan. hišo z vrtom, uporabne površine 550 m2, KRANJ Center prodamo starejšo hišo z manjšim poslov, prostorom in garažo na parceli 262 m2, 124 m2 koristne površine, 17,5 mio SIT. KRANJ Primskovo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno enonadstropno hišo (8x10 m2) z izdelano masar-do, podkletena, CKolje. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 22233 G www.ma~nepfemicnine.si/ VRBA DOSLOVČE prodamo lepo hišo na parceli 1000 m2, mansarda nedokončana, CK olje, cena po dogovoru, KRANJ CENTER ugodno prodamo večjo poslovno stanovanjsko hišo na parceli 1800 m2, ŠENČUR CENTER ugodno prodamo posl.stanovanjsko hišo, 286 m2 uporabne površine, parcela 210 m2, KRANJ prodamo več komunalno urejenih parcel v novi industrijski komunalni coni, LJUBLJANA z okolico prodamo več zazidljivih parcel za gradnjo posl.stanovanjskih objektov ali individualnih hiš. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22235 Prodamo: SKOFJA LOKA - v bližini stan. atrijsko hišo v III.grad.fazi, parcela 1.260 m2, cena ■ 21,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353,2022 566, Prodamo: LESCE - bližina hiša dvojček vel. 9 x 11 m, stara 10 let, parcela 500 m2, cena = 36,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: KRANJ - 3 km izven stan. atnjsko hišo 140 m2 stan. površine v eni etaži, mirna lokacija, cca. 7 let stara, cena = 42,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: KRANJ, Primskovo - odlična lokacija, enonadstropna stan. hiša 9 x 10 m, parcela 780 m2, vsaka etaža ima svoje stanovanje, dvojna garaža, cena = 37,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, RAZNO PRODAM NOJEREJSTVO - kmetijska panoga bodočnosti. Pri postavitvi kompletne farme nojev vam na podlagi izkušenj svetuje Maks Vrečko. Pogoj: najmanj 4 ha zemlje. "B 041/732-812 2054 Prodam staro MIZARSKO ORODJE, ROČNE STROJE, GLAVO ZA OBLANJE in druge stvari. g 589-10-29_2744_ Prodam HRASTOVA, bukova DRVA. W 5188- 501_2767 Prodam suha DRVA trdih listavcev, pripravljena za kurjavo, cena 7000 SIT/m3. V 5133-830, zvečer 2763 13 3 0) 'N »N o _o CJ -O B CM -> rt -7 cn" T— o ff 1- o ^ o CN 5 O co O "c p o O O -* CO iJ Z — 9 Sr c «3 Z* >N -C •= ON C > CL O N tj * C 3 .9; "O o 5.5 o E f O CO 5 s S I M CL Šco "O 03 ČD S O .22. cd C TJ iS 1 03 03 JO ČD O T3 O . O LO CM CD O > -o CD O 03 B N CO CL .2 co It o O) o liS CM 2j CM 0 9 T- CNJ ČO .. 1 E II ■co o 1 CD co E Št o CO ČO % CD ČD CO CD__ ll CO çz o S E —1 o co js: o. ■co O co \ C t— Si cz p 2 03 -S Iti .§0 M —' CZ 03 CD Ü I g Q >o5 co bz _ ™ co o S? S CM . CO CM i— tz CO CO CO CM _t O) S t- c^ co 00 t- CO O) co O CO co co co o co _ co CO LO o> 00 °q -.1 • ■ .:o C\l CO O) OO r- CM O) CM co co co co LO o 1- CNJ LO O CM CO Prodam razcepljena BUKOVA DRVA. 041/356-140 2781 200 kom sive KRITINE Dravograd, odejo iz mačjega krzna. P 586-42-85, 031/547-373 Prodam 5 m brezovih SUHIH DRV IT 041/974-380 2827 Prodam suha, bukova DRVA, večjo količino, lahko dostavim na dom. V 5375-136 STAN. OPREMA Prodam belo KUHINJO Svea Zagorje. It 041/550-314 ?034 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO Tina (dvosed z ležiščem in dva fotelja) za 30.000 SIT. P 232-41-25_2547 Prodam 60 let staro SPALNICO B 031 /839-530 Prodam POSTELJO 190x90 ohranjeno z jogijem, cena 12000 SIT. TT 5957-547 2867 ŠPORT Prodam SMUČI Elan MBX 183 cm z vezmi. B 031/584-721 2766 SMUČI BIGFUTKE kastle 64 cm, pancanj Salomon SX 60 št. 43/44. g 041 /552-336 2770 SMUČI Elan Monoblock 3 D, dolžina 198 cm, palice, vezi Tyrolia diagonal, g 041/552-336 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g 5955-170, 5957-581, 041/733-709 - ŽALUZI-JE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 3 ^ L Armstrong C"M/>MTJ kMf PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA C. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 Izvajamo vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom vse vrste fasad, notranje omete, pozidava hiš, tlakovanje dvorišč. Možno plačilo na obroke. Babic Miloš s.p., Begunjska 9, Lesce, 050/622-946 833 KROVSTVO, KLEPARSTVO, IZOLACIJE- nudimo sanacije dimnikov iz nerjaveče pločevine, dimne kape, obrobe, priključki za peč, za plin, olje in trda goriva. Projekt, zidavo in montažo. Stojinovič Peter s.p., Streliška 16 A. Maribor, 041/265-057,01/5371-520 977 OPRAVLJAMO KOMPLETNE SELITVE POHIŠTVA, OPREME in KOMBI PREVOZE, g 041/686-978 1018 ŽALUZIJE, lamelne in plise zavese, rolete izdelujemo in montiramo, g 01/365-12-47 041/334-247 Rono senčila, Mavsarjeva 46, Notranje Gorice U89 Obdelujem podstrešna stanovanja v KNAUF IZVEDBI, TESARSKA DELA, FRČADE, STREŠNA OKNA Velux, Armstrong spuščeni stropi. Klemene s.p., Voklo 18, Šenčur g 25-91-425, 041/771-637 is,, SELITVE, PREVOZI, AVTOVLEKA-HITRO IN UGODNO, Brce, s.p,Jaka Platiše 11, Kranj, 041/737-245 2174 POLAGANJE KERMIKE in MARMORJA ter POSTAVITEV PEČI. Git.d.o.o., Lom 5, Tržič, 041/648-920,592-37-50 2214 STROJNI OMETI notranjih sten, stropov - HITRO in PO UGODNI CENI. Urmar, d.o.o., Zakal 15, 1242 Stahovica, 041/642-097, 01/832-71-90 Izvajamo zaključna dela v gradbeništvu, polagamo marmor, italijanski porfido in pohorski kamen, zidava kamnitih škarp in stopnic s kamnom In beljenje stanovanj, g 2310-187, 031/281-512, Tešanovič Zoran, s.p, Zg Bitnje 13 2643 Izvaja vsa gradbena dela, fasade, notranje omete, adaptacije, novogradnje z materialom ali brez. Bytyqi Qendrimi, Glavni trg 14, Kranj, g 2027-031, 041/760-614, 040/240-972 2649 Nudimo vse SLIKOPLESKARSKE STORITVE, DEKORATIVNE OMETE, OBNOVO FASAD TER NAPUŠČEV. Pavec Ivo, s.p., Podbrezje 179, Naklo, g 533-1405, 041/543-519 2655 SELITVE, PREVOZ POHIŠTVA, KOMBI PREVOZI, HITRO IN UGODNO, g 041/734-115, PHO.d.o.o., Dvorje 45, Cerklje 2777 POPRAVILA VSEH VRST TV VIDEO aparatov TV GORENJE TUDI NA DOMU! 2331-199, Sinko Marko,s.p., C. na Klanec 53, Kranj ??85 NUDIMO GRADBENA DELA Z VAŠIM ALI NAŠIM MATERIALOM. Cene zelo ugodne! Kolgeci Nuha s.p., Struževo 3 a, Kranj g 031/751-402 STANOVANJA STANOVANJA PRODAMO KRANJ Huje 3 ss, 80,90 m2/l, od II, plin do vrat, cena po dogovoru, KRANJ Planina I 3 ss, 84 m2/X, vsi priključki, 2 balkona, WC ločen od kopalnice, KRANJ Planina I ohranjeno 1 ss, 44 m2/X, vsi priključki, balkon, TRŽIČ center 3 ss, 81 m2/l., obnovljeno, etažna CK-olje, nizek blok. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,2369 333,041/333 222 SOBO v Kranju, opremljeno, ogrevano, ODDAM SAMSKI OSEBI, g 232-5059 2401 V najem ODDAMO 4 sobno STANOVANJE z balkonom, v prvem nadstropju stanovanjske hiše v bližini Prešernovega gaja. g 031/631-501 Kupim GARSONJERO v severnem delu Kranja (Vodovodni stolp), g 031 /582-540 2730 Prodam 1 ss Planina II. g 041/980-939 2731 DRULOVKA, prodam 2 ss 64 m2. g 041/673-761 STRAŽIŠČE, 2 ss, v bloku 171, CK, tel., sončna, mirna lokacija, cena dogovor, prodam brez posrednika, g 04/2312-689 2783 vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA l*t$fmm mi 20212 22 I 231 10 35 GARSONJERO 50 m2 opremljeno na Lancov-em, svoj vhod, vrt, oddam, g 041/246-570 ODDAM v najem stanovanje. Mlaka 1, Begunje Mlad par najame GARSONJERO v Kranju. Možnost predplačila, redno plačilo, cena do 32000 SIT/mes. g 040/362-424 2B09 PLANINA 1 ss in 1,5 ss, lepa stanovanja, zelo ugodno prodamo, g 23 15 600, 23 15 601 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE 2817 TRŽIČ Center 2 ss(60 m29 2 nad/3 v hiši, CK, tel., obnovljeno, prazno, ugodno, cena 8,9 mio SIT. PIANOVA NEPREMIČNINE 2819 ŠORLIJEVO NASELJE in VAUAVČEVA 2 ss, ugodno prodamo, g 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 2820 KRANJ na odlični lokaciji prodamo adaptirano večje meščansko stanovanje, 98 m2, možnost nakupa garaže. KRANJ prodamo lepo stanovnje 2+2, 89 m2, vsi priključki, P.I.A. nepremičnine, 201-27 19 2822 JESENICE OKOLICA KUPIMO GARSONJERO AU ENOSOBNO STANOVANJE. POSING 04 / 586 31 50 (www.posing.si) SLOVENSKI JAVORNIK DVOSOBNO STANOVANJE, 67 M2, CK - PLIN, TEL, VRT, TAKOJ VSELJIVO, PRODAMO ZA 8.431,500 SIT. POSING 04/ 586 39 77 (www.posing.si) KOROŠKA BELA - OBNOVLJENO DVOSOBNO STANOVANJE 44 M2, VSI PRIKLJUČKI, BALKON, PRODAMO. POSING 04/ 586 39 77 (www.posing.si) JESENICE V CELOTI OBNOVLJENO TRISOBNO STANOVANJE, 73 M2 IN NOVEJŠE TRISOBNO 75,5 M2, PRODAMO. POSING 04 / 586 31 50 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I LEPO VZDRŽEVANO ENOIN-POLSOBNO STANOVANJE, 55.6M2, VSI PRIKLJUČKI, ZASTEKLJEN BALKON, OPREMLJENA KUHINJA, VSEUIVO MAJA, PRODAMO. POSING 04/ 202 20 76 (www.posing.si) KRANJ - PLANINA, ZLATO POUE, ŠORLIJEVO NASELJE TAKOJ KUPIMO ALI ENOSOBNO STANOVANJE ALI DVOSOBNO DO 55 M2. 04 / 236-87 -41 KRANJ PLANINA I UREJENO ENOSOBNO STANOVANJE 44,4 M2, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, VIŠJE NADSTROPJE, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) ' SKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE TAKOJ VSEUIVO DVOSOBNO STANOVANJE 58 M2, NIZEK BLOK, VSI PRIKLJUČKI, BALKON, PRODAMO. POSING 04/ 202 20 76 (www.posing.si) Prodamo: KRANJ, Planina 3 - 2 SS 62 m2 v 5.nad., 13 let star blok, vzhodna lega, cena -14,2 mio SIT, KRANJ, Zlato polje - 3 SS 84 m2 z opremo v 2nadstopju prodamo za 16,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o.. tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: KRANJ, Planina 2 - 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., vsi pnključki, cena ■ 15,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: KRANJ - 1 SS 41 m2 v pritličju v nizkem bloku, delno obnovljeno, cena ■ 10,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: KRANJ, Planina 1 - 3 SS 84 m2 v 10.nad. in združeno z 1 SS 44 m2 v istem nadstropju, prodaja skupaj ali ločeno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: KRANJ, Planina 2 - 2 SS 68 m2 v 2.nad., cena ■ 13,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: KRANJ, center - garsonjera 23,60 m2 v pritličju, v mestu, ogrevanje na elektriko, cena - 5,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: KRANJ, Planina 1 - 2 SS t K 69 m2 v 2.nad. za 16,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: RADOVLJICA -1 SS 40 m2 v pritličju bloka, priključek centralne kurjave do vrat, cena - 7,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: TRŽIČ, Ravne - 2 SS 62 m2 v 1nad., CK, cab., blok star 15 let, cena ■ 9,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Oddamo: SKOFJA LOKA - 2 SS 60 m2 v Frankovem naselju oddamo za 54.500,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566,KRANJ PLANINA I LEPO DVOSOBNO STANOVANJE 60,8 M2, VSI PRIKLJUČKI, ZASTEKLJEN BALKON, TAKOJ VSEUIVO, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ, Planina, dvoinpolsobno, 70 m2 z atrijem in zimskim vrtom, vsi priključki. Cena: 17 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 031-379-269 KRANJ, 54m2, pritličje, nova kopalnica, adaptirano, plin do vrat, vsi priključki. Cena: 11.5 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 031-379-269 TRŽIČ, Mlaka, 86 m2, novogradnja, 1. nadstropje, vsi priključki, komplet opremljeno. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 Prodamo: KRANJ, Planina 3 - 2 SS 62 m2 v 5.nad., 13 let star blok, vzhodna lega, cena • 14,2 mio SIT, KRANJ, Zlato polje - 3 SS 84 m2 z opremo v 2nadstopju prodamo za 16,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, —————- MERCATOR - KŽK, Kmetijstvo KRANJ Kranjska c. 29 AKCIJA ODPADNI KROMPIR ZA PREHRANO ŽIVALI Cena: 2 SIT/kg finfuza 5 SIT/kg v vrečah 8 % DDV ni v ceni! OD PRODAJE ZALOG! Skladišče krompirja v Šenčurju tel.: 04/25-19-605 in fax: 04/ 25-19-604 Prodamo: KRANJ, Planina 2 - 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., vsi priključki, cena ■ 15,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: KRANJ -1 SS 41 m2 v pritličju v nizkem bloku, delno obnovljeno, cena = 10,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: KRANJ, Planina 1 - 3 SS 84 m2 v 10.nad. in združeno z 1 SS 44 m2 v istem nadstropju, prodaja skupaj ali ločeno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: KRANJ, Planina 2 - 2 SS 68 m2 v 2. nad., cena = 13,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: KRANJ, center - garsonjera 23,60 m2 v pritličju, v mestu, ogrevanje na elektriko, cena - 5,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, STANOVANJA PRODAMO Bled, 31 m2, enosobno, obnovljeno, opremljeno, pritličje Jesenice. 38 m2. enosobno obnovljeno, pritličje ugodna cena! Lesce. 59 m2, dvosobno, atrijsko, vsi priključki, nadstrešnica Ljubljana, 62.90 m2, 2 1/2 sobno, II. nadstropje vsi priključki, vsel-jivo junija 2001 STANOVANJA ODDAMO Zapuže, v stanovanjski hiši oddamo dvosobno opremljeno stanovanje z vsemi priključki HIŠE PRODAMO Črnivec. 2/3 stanovanjske hiše (nadstropje v izmeri 130 m2), v pritličju ločen prostor za trgovino v izmeri 27 m2, drvarnica, garaža v izmeri 50 ml2, parcela 1400 m 2 Radovljica okolica, prodamo opremljeno stanovanjsko hišo 270 m2 stan. površine, parcela 500 m2 Prodamo: KRANJ, Planina 1 - 2 SS + K 69 m2 v 2. nad. za 16,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: RADOVLJICA -1 SS 40 m2 v pritličju bloka, priključek centralne kurjave do vrat, cena = 7,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Prodamo: TRŽIČ, Ravne - 2 SS 62 m2 v 1. nad., CK, cab„ blok star 15 let, cena ■ 9,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, Oddamo: SKOFJA LOKA - 2 SS 60 m2 v Frankovem naselju oddamo za Bi.500,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, JESENICE: Prodamo lepo trisobno stanovanje, 66m2, II. nad. lepo vzdrževano, vseljivo po dogovoru. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 JESENICE: Prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 65m2, VI. nad.vsi priključki, takoj vseljivo. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670. 041/755-296,040/204-661 GOLNIK: Dvosobno stanovanje, 57m2, II. nad, vsi priključki, obnovljena kopalnica in WC, takoj vseljivo Cena dogovor. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755- 296,040/204-661 TRŽIČ- mestno jedro: Prodamo novo dvosobno stanovanje s kabinetom, 55m2, I, nad., vsi priključki, možnost nakupa tudi garaže. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23- 66-670, 041/755-296,040/204-661 ŠK. LOKA - Podlubnik: Prodamo manjše enosobno stanovanje, visoko pritličje, 33m2, zastekljen balkon, vsi priključki. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23- 66-670, 041/755-296,040/204-661 Boh. Bistrica, 1/2 stanovanjske hiše - dvojčka cca 250 m2 stanovanjske površine, parcela 500 m2 -blizu smučišča Kobla POSLOVNE PROSTORE PRODAMO Radovljica. 140 m2, poslovni prostor v 3 etažah, opremljen GARAŽNE BOKSE PRODAMO ALI ODDAMO Radovljica, prodamo ali oddamo v najem garažne bokse GARAŽE ODDAMO V NAJEM Radovljica, v garažnem kompleksu oddamo v najem garažo GARAŽE PRODAMO Jesenice, Cesta revolucije prodamo garažo v garažnem kompleksu Informacije Alpdom, d.d., Radovljica, Cankarjeva 1 Tel.: 04 537 45 00, 537 45 16 Fax: 04 531 42 11 Internet: www/alpdom.si E-mail: prodaja@alpdom.si NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459 Internet; HTTP;//www.svet-fe,si Email: ln!o#svet-re.si STANOVANJA SP. 8ESN/CA,- 49 m2, noro, večje enosobno t terasa, kletna etaža večstanovanjskega objekta, CK na olje z lastnim števcem, vseljivo, možna menjava. Cena: 9 m/o »T (83.000 DEU). PS0456MA-KR SP. BESNICA; 75 m2, noro, trisobno, mansarda vets-tanovanjske hiše, CK na olje z lastnim števcem, vrt, parkirno mesto, možna menjava. Cena: 14,1 mio SIT 1128.000 DEU). PS04SOMA-Kf{ KRANJ - Planina; 7? m2, trisobno, 4. nadstropje, nizek blok, ohranjeno, parketi, vpisano v ZK. Cena: 15,3 mio Siï (139.000 DEM). PS0472JN-KR KRANJ - Planina I; 44 m2, enosobno, 10. nadstropje, V lega, čudovit razgled, takoj vseljivo. Cena: 10,5 mio SIT (95.000 DEM). PS0432JN-KR KRANJ - Planina I; 89 m2, 2*2 sobno, 2. nadstropje, mirna lega, dva balkona, vseljivo 6/01. Cena: 19,1 mio Siï (174.000 DEM). PS0427JN-KR KRANJ - Planina I; 84 m2, tnsobno, 10. nadstropje, dva balkona, parket, takoj vseljivo. Cena: 17,1 mio SIT (165.000 DEM). PS0433JN-KR KRANJ - Planina I; 90 m?, trisobno, možnost preureditve v štirisobno, 2. nadstropje, dva balkona, vseljivo 7/01. Cena: 16,8 mio STT (153.000 DEM). PS0372MA-KR KRANJ - Planina II; 40 m2, enosobno, preurejeno v dvosobno, 2. nadstropja, lep razgled. Cena: 11 mio SIT (100.000 DEM). PS0430MA-KR KRANJ - Planina III; 82 m2, trisobno, mansarda nizkega bloka, adaptirano. Cena: 18 mio SIT (164.000 DEM). PS0365JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, 3. nadstropje nizkega bloka, klasično ogrevanje, takoj vseljivo. Cena: 10 mio SIT (91.000 DEM). PS0426MA-KR KRANJ • Vodovodni stolp; 54 m2, dvosobno, pritličje, nova okna, adaptirana kopalnica, plin pred vrati Cena: 11,8 mioSn* (107000 DEM), PS0459JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 66 m2, trisobno, pritličje, CK na plin, parket, takoj vseljivo. Cena: 14,9 mio SIT (135.000 DEM). PS0466JN-KR TRŽIČ - Center; 81 m2, trisobno, pritličje bloka, adaptn rano, lastna CK, takoj vseljivo. Cena: 12,8 m« SIT (116.000 DEM). PS0446JN-KR LESCE - Hraše; 60 m2, dvosobno, pritličje hiše, obnovljeno, nedokončano, vseljivo, možnost CK. Cena: 5,5 mio SIT (50.000 DEM), PS0460MA-KR LESCE - Hraée; 70 m2, trisobno v hiši, obnovljeno, 1 nadstropje, CK na trda goriva, samostojen vhod. Cena: 8,8 mio SIT (80.000 DEM). PS0460MA-KR POSESTI KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša, vrstna, atrijska, tloris 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki. Cena: 40,7 mio SIT (370.000 DEM). P1W0MA-KR NAKLO - okolica; 260 m2, 15 let stara, visokopntlična, urejen vrt, 2200 m2 ravne, sončne parcele, poleg hiše še star objekt, primeren za nadomestno gradnjo. Cena: 50,6 mio SIT (460.000 OEM). PH0424MA-KR PODUUBEU; 180 m2, tloris 8 x 8m, III. gr. laza, 535 m2 sončne parcele, priključki ob njej. Cena: 9,9 mio SIT (90.000 DEM). PH0444MA-KR KRANJSKA GORA; na smučišču, več novih apartmajev, velikosti od 30 do 68 m2, vseljivih jeseni 01. Okvirna cena za m2: 341.000 SIT (3.100 DEM). PV0463MA-KR DUPLJE; 80 m2, starejša enodružinska, delno adaptirana, CK na olje, garaža. Cena: 15,4 mio SIT (140.000 DEM). PH0471JN-KR TRŽIČ - okolica; 273 m2, novejša, sodobna, opremljena, lahko dvostanovanjska, lepa, mirna lokacija. Cena: 42,9 mio SIT (390.000 DEM). PHQ044MA-KR ZAZIDLJIVE PARCELE CERKLJE NA GOR,; 240 m2, novejša, visokopritlič-na, izhod na atrij, uporabno dovoljenje za obrt v kletni etaži, lahko dvodružinska, vseljiva takoj. Cena: 32,9 mio SIT (299.000 OEM), PH0464MA-KR GOZD MARTULJEK; 1600 m2, čudovita, sončna, z razgledom, gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo tlorisa 7 x 7m, začeta gradnja, priključeni voda in elektrika. Cena: 17,6 mio SIT (160.000 DEM). PZ0469MA-KR POSLOVNI PROSTORI KRANJ - Struževo; 865 m2, poslovni prostori, primerni za skladiščenje aH proizvodnjo dejavnost, dostopno z vlačilci. Cena: dogovor. PP0445JN-KR PODUUBEU; 400 m2, nov objekt, opremljena gostilna * neizdelana mansarda, CK, ob cesti, parkirišča, parcela 1500 m2. Cona: 34,1 mio SIT (310.000 DEM). PP263MA-KR ŠK.LOKA - Podlubnik: Prodamo dvosobno stanovanje, IX. nad. 62m2, takoj vseljivo ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ- PLANINA I: Prodamo lepo enosobno stanovanje,popolnoma obnovljeno, 45m2, III. nad., vsi priključki, takoj vseljivo. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670,041/755-296, 040/204-661 KRANJ - PLANINA: V novejšem nizkem bloku prodamo trisobno stanovanje, 77m2, III. nad. vsi priključki, takoj vseljivo, v ceno vračunana tudi nova kuhinja z belo tehniko. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ - MLAKARJEVA: Prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom 66m2, visoko pritličje, vsi priključki. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 LESCE: Prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z manjšim atrijem, lepo vzdrževano, vsi priključki, garažni boks, in dvosobno stanovanje v III. nad 59m2, vsi priključki. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 GORENJSKA: Po celi Gorenjski kupujemo stanovanja različne velikosti za znane stranke Plačilo - takoj ali v zelo kratkem času. ITD+NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 040/204-661 JESENICE: Oddamo dvosobno stanovanje v IX. nad., vsi priključki. Cena najema 40.000 SIT. Tri mesece predplačila. Takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 040/204-661 KRANJ za znanega kupca TAKOJ kupimo garsonjero!!! P l.A. nepremičnine, 201 27 19 2823 NA GORENJSKEM VAM ZA GOTOVINO ODKUPIMO STANOVANJE. BON NEPREMIČNINE, Stritarjeva 5, 2362990, 041 /749-501 2830 TRŽIČ Bistrica prodamo večje 2 ss kompletno renovirano z vrtom. BON nepremičnine 2362 990,041/749-501 2831 TRŽIČ Kovorska prodamo lepo 2 ss v pritličju z atrijem. BON nepremičnine 2362 990, 041/759-003 KRANJ Planina prodamo renovirano 1 ss 50 m2, vseljivo takoj. BON nepremičnine, 2362 990,041/759-003 2833 STANOVANJA PRODAMO Kranj Planina II, 1 ss, 49,60/V, vsi priklj. balkon, JV, 12,3 mio SIT, KRANJ Planina Ii, 2 ss, Vodovodni stolp, 53m2/PR, plin do vrat, delno obnoveljno, zast. balkon, 11,7 mio SIT, Kranj planina III, 2 ss+k, 76m2/lll, vsi priključki, JV, 18,3 mio SIT, KRANJ Planina II, 2 ss+2k, 97,30 m2/IV, 2 zast.balkona, delno obnovljeno.JV. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333-222' 2842 Prodam 1 ss Kranj Planina III, 42,7 m2, 3. nad,, opremljeno, nizek blok, KATV, centralna, toplovod. B 040/273-393 2844 JESENICE-JAVORNIK prodamo 3 ss v dvostanovanjski hiši. B 5863-568 2875 STANOVANJA PRODAMO KRANJ center prodamo novejše 1 ss, 45 m2/ll., CK olje, 10,2 mio SIT, TRŽIČ center prodamo več manjših stanovanj v izgranji, vselitev maj 2001, Tržič Ravne prodamo sončno 1 ss, 37,8 m2/l., vsi priključki. 7,4 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo lepo 3 ss v obnovljeni večstanovanjski hiši, cca 95 m2/l., vsi priključki, CK olje, 2 balkona, del vrt. Kranj Zlato polje LEPO 2 ss, IV., 44 m2, opr kuhinja, CK plin S-V, Kranj Zlato polje 3 ss 81 m2/ll, plin do vrat, vseljivo julija 2001. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 22226 KRANJ Planina II prodamo 2 ss ali menjamo za 1 ss z doplačilom, 68 m2/VII, JV, 13 mio SIT, Kranj Vodovodni stolp, prodamo popolnoma opremljeno 3 ss, 73,8 m2/lll, 17,2 mio SIT, Kranj Planina II prodamo 3 ss, 88 m2/VII, 16,3 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 89,90 m2/PR+atrij, vsi priključki, 16 mio SIT. CERKLJE prodamo novo 1 ss v večstanovanjski hiši, 41,2 m2/PR in 10 m2 kleti in 2ss+k, 47,2 m2/PR in cca 10 m2 kleti DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041 /333-222 22227 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, SKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, LESCE, ŠENČUR kupimo več stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22229 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico najamemo 1 ss za mlado družino. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22230 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Stražišče ODDAMO manjšo, novejšo, opremljeno hišo (kot 3ss) z vrtom in garažo, 108.000 SIT/mes. Kranj vodovodni stolp 1 ss, 30 m2, opremljeno, vsi priključki, za 2 osebi, 44000 SIT/mes, nekadilci. DOM NEPREMIČNINE 202 3300, 2369 333, 041/33 3 2 2 2 22678 STANOVANJA KUPIMO. KRANJ, ŠK.LOKA.ŠENČUR takoj kupimo 1 ss ali manjše 2 ss, lahko starejše in brez CK. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/33 3 2 2 2 22679 STANOVANJA MENJAMO: menjamo 2 ss, 70 m2/IV na Planini III za manjše 2 ss, 50 m2 v bolku z dvigalom na Planini II ali III. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 OO, 2369 333,041/333 222 22680 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD- rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov TT 50-50-500 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL - prepis, prevoz na naše stroške. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939_4_ Kupim P 206, I. 93-95. "B 5336-602 2873 VOZILA KIA CLARUS 1.8 SLX prva reg. 19.4.99, prvi lastnik, 1.98, kovinsko srebrna barva, 23.000 km, servisna knjižica, 1 -leto garancije, el.paket, klima, centralno daljinsko zaklepanje, servo volan, radio, garažiran, kot nov, ugodno prodam. TT 041/644-991 IS53 ODKUP in PRODAJA RABLJENIH VOZIL, gotovinsko plačilo in uredimo prepis. MEPAX, d.o.o., Planina 5, KRANJ, B 2323-298, 041/773-772_1874_ Prodam KOMBI TRÀFIC FURGON, ugodno. B 031/842-416 2523 ACCENT 1.5 GLS, I. 94, reg. do 9/01, bela barva, 4 v, redno servisiran, elek. stekla, centralno zaklepanje, 720.000 SIT. B 041/812-330 FORD ESCORT KARAVAN 1.8, I. 92, reg. do 6/01, koivnsko vinsko rdeče barve, cena 570.000 SIT, prodam. B 595-8769 2736 Prodam POLO CLÀSSIC 1.6, 1.96, odlično ohranjen, dodatna oprema, cena 1.4 mio SIT. B 041/540-985 2742 [^GANTAR ■H. Cl bratov Prdpiotnik 10, NAKLO ■■t—I Tel JUk 04/25-71-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER .^JV AVTOMOBILSKIH BLAŽI LCEV ^MONROEF ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, TT 20426-00, 041/668-288 5 HYUNDAI ACENT 1.3 LSi letnik 96, prvi lastnik, kovinsko zelena barva, redno servisiran - servisna knjižica, radio, vlečna kljuka, 5 vrat, garažiran, lepo ohranjen, prodam. B 041/644-991 1551 HYUNDAI LANTRA 1.6-GLSi, letnik 92, reg. do 9/01, barvo kovinsko modra-viola, servisna knjižica, el.stekla, servo volan, radio, vlečna kljuka, ohranjen, garažiran, ugodno prodam. "B 041/644-991 1552 Prodam ŠKODO 120 L, 1.88, reg. do 17.4., cena ugodna. B 041/599-167 2745 Prodam dobro ohranjen CLIO 1.4 RN, I. 96. V 5801-328,041/874-591 2753 Prodam CITROEN AX 1.1 i FIRST, I. 95, 3 v, metalno zelen, ohranjen. "B 041/519-116 2767 DAIHATSU APPLAUSE 1.6 16 V, I. 91, lepo ohranjen, cena 395 000 SIT. B 58-35-555 Prodam BMW 518, I. 12/85, registriran. B 04/5314-385 2775 Prodam PASSAT VARIANT 1.6, I. 96, 115 km, bele barve, vsa oprema, servisna knJ1^ cena po dogovoru. B 041/740-687 ^ Prodam avto R 19, I. 89, registriran 27.11.01, zelo dobro ohranjen, metalna ban* dio, cena zlo ugodna. B 041/912-895 Prodam HONDO 1.4 16 W GLS, L. H/J* cena 620.000 SIT. B 5314-879 popoldne^ Prodam BMW I.'91, 520 i, ugodno. 040/2011-68 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz Sava Tires - Ogrodja JERNEJA BAJC rojena 1945 Od dolgoletne sodelavke smo se poslovili v petek, 16. februarja 2001, ob 15. uri, na pokopališču na Kokrici. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA OSMRTNICA Sporočamo, daje umrla MARICKA POTOČNIK upokojena inšpektorica SDK Od spoštovane pokojnice se bomo poslovili danes, 20. februarja 2001, ob 15. uri na blejskem pokopališču. Kolektiv Agencije RS za plačilni promet, Podružnica Kranj ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta MIRKA RAKUŠA z Bleda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in ostalim za pomoč, podarjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala g-župniku za lepo opravljen obred in pevcem Lipa Bled. Posebna zahvala dr. Krivčevi za dolg0' letno zdravljenje. Iskrena hvala še enkrat! VSI NJEGOVI Bled, U. februarja 2001 Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je... V SPOMIN 18. februarja 2001 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil drag1 mož, oče in brat STANE LIKOZAR Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Predoslje, 18. februarja 2001 ï^ek, 20. februarja 2001 MALI OGLASI 23. STRAN • GORENJSKI GLAS telefon: 04/2365 360,2365 361, GSM: 040/643 493 Na obrobju Kranja (Mlaka pri Kranju) gradimo nov večstanovanjski objekt, vseljiv septembra letos. Na voljo je še nekaj stanovanj od 45 do 100 m2, zato ne zamudite enkratne priložnosti in si zagotovite novo stanovanje po ceni 252.000 SIT/m2 (2.300 DEM/m2). V ceno je zajet 8 % DDV. Pri nas pa najdete še veliko drugih ponudb na področju nepremičnin. STANOVANJA K*AW CENTER prodamo takoj vseljivo, garsonjero, 21 m2< s plinsko CK in obnovljeno kopalnico, za <620.000 Sli. ***NJ - Planina L prodamo adaptirano enosob-n° stanovanje, 31 m2, vseljivo julij 2001, za «■050.000 SIT. **toü. zlato poue prodamo dvosobno stanova-n3«. pritličje, 46,11 m2, C K- plin samostojen, vsi W%cki, vseljivo julija, cena 11.550.000 SIT. **** - T. OEŽMANA komfortno enosobno kovanje z balkonom, 44 m2, povezano s trisobn-lm< 84 m2, prodamo skupaj ali posamezno. K*ANJ.G0GAL0VA prodamo lepo enosobno sUnovanje, 47,93 m2, z vsemi priključki in velikim klkonom, vseljivo maja. Cena po dogovoru! **ANJ PLANINA III v I. nadstropju nizkega bloka. i>fov* la za častnega občana, Sodja P* je edini še živeči Maistrov W rec. Ob visokem življenjsk61*! jubileju so slavljencu česti^. Bojan Šuligoj, predstavnik ^ nistrstva za obrambo, Fra11 Žnidaršič, državni sekret Ministrstva za delo, družin** i socialne zadeve, Danijel Sajk0, svetovalec mariborskega V Bratko Škrlj iz ZveZ D*' pana, združenj borcev Jesenice, nijel Ažman, predsednik Blejska Dobrava, in Boris gant, jeseniški župan, ki ' Sodji izročil tudi simboli^, darilo zlato žepno uro. "Človel je ponosen, ko vidi, koliko Ü11 se je nocoj iskreno veselil^ slavljencem, ki je pri 102. let še vedno naš aktiven Vesel sem tudi filma, kjer SoyJ s svojo vitalnostjo ljudem v" voljo do življenja. Zlata ura J simbolično darilo, ki naj ^ tudi v prihodnje prizanesli1 ^ meri čas," je na prireditvi ^ drugim dejal Bregant. S" __i~„ vid . ud' Ministrstvo za obrambo in ^ čina Jesenice, slavljencu PaJ zaigral Trobilni kvintet kultiy nega društva Vintgar. , . R. Škrj^ manje filma sta poleg Vid*5j fona denarno omogočila tlJ ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Jutri, v torek, bo povečini jasno, v sredo in četrtek pa delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Kar vetrovno bo, pihal bo severni oziroma severozahodni veter- DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME HI* Tmin/Tmax -3/10 -3/9 -1/10 Danes L0CANKA, naslednji torek revija BREZPLAČNO