Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 3-64-91 — Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18. — Poštni predal (casella post.' Trst 431. — Pošt, ček. račun: Trst, št. 11/6464.
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. Lir 25,—
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru.
Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 16
trst, četrtek 9. septembra 1954, gorica
LET. III
PO ZAVRNITVI EVROPSKE VOJSKE
NA PRELOMU EVROPSKE POLITIKE
, Nemški čudež'
Sklep francoskega parlamenta, s katerim je Francija zavrgla zakon o skupni evropski vojski, je najvažnejši dog c/d ek povojnega časa.
Sovjetska zveza vidi v njem velik uspeh svoje zunanje politike. Saj so pii glasovanju v Parizu o usodi evropske vojski, pravzaprav odločali komunistični poslanci. Cé odštejemo' njih 100 glasov, je bila velika večina ostalih članov zbornice — za evropsko vojsko. Ker sledijo komunisti disciplinirano navodilom kominforma, lahko rečemo, da je d obstoju evropske vojske dejansko sklepala Moskva,
Trenutna zmaga Kremlja je vsekakor prodorna, ker je prevrgla vse zunanjepolitične račune zapadnih držav: na skupni evropski vojski sta gradili svojo poliliko Adenauerje-va Nemčija in De Gasperijcva Italija, s to vojsko so trdno računali Amerikanci in An-gleži in nanje/ osianjali svoje načrte za bodočnost.
Temelj, na katerem je vse to bilo zgrajeno, je sedaj porušen, važno razdobje povojne evropske politike je za vselej zaključeno.
CILJ SOVJETSKE ZVEZE
Politični uspeh Sovjetske zveze obstoji v tem, da je preprečila ustanovitev vojske, v katero bi bili poleg drugih narodov vključeni tudi Nemci, tako da bi se v primeru novega spopada tudi oni borili proti Sovje-t c/m.
To ni mala stvar: ves svet pozna sposobnosti in udarno moč Nemcev. V zadnjih dveh svetovnih vojnah se je moralo domala vse človeštvo združiti, da jih je šele po velikih naporih ukrotilo in premagalo. Nič čudnega ni torej, da vidijo ravno tako Kusi kakor Angleži in Amerikanci v Nemcih zelo važno in morda odločilno silo v morebitnem o-boroženem sporu med vzhodom in zapadom.
h il j sovjetske politike je nevtralna in raz-orožena Nemčija. Rusi so pripravljeni pomagati Nemcem na vse mogoče načine ; voljni so celo izprazniti vzhodno Nemčijo, toda pod pogojem, da se Nemci združijo v državo, ki hi bila nevtralna, kakor recimo Švedska, ter se ne bi vmešavala v spore ostalih dežel. V tem primeru hi seveda ne potrebovala prave vojske.
Nemčija — trde Rusi — bi lahko trosila vse svoje dohodke namesto za topove in letala za gospodarski in kulturni napredek ljudstva, živela v miru ter dosegla veliko blaginjo.
Misel je pravilna, saj so Nemci tako čudovito hitro prišli do blagostanja tudi zaradi te’g'a, ker niso po vojni uporabili niti vinarja za oboroževanje.
Vloga Velike Britanije
PREMOČ RUSIJE
Ruski predlog je na vsak način zelo privlačen : nevtralni Nemci hi živeli dobro kakor Švicarji, se osvobodili tuje okupacije ter zedinili spet svojo domovino, kar je zanje trenutno najvažnejše.
Kljub temu se Zapadna Nemčija v pretežni večini nikakor ne strinja s sovjetsko zahtevo. Ce je razorožitev ključ k ljudski blaginji, odgovarja Adenauer, zakaj se Sovjetska zveza sama ne razorožit je? Zakaj vzdržuje v Evropi 175 divizij in načrtno oborožu-je svo je zaveznike ? Skupno z njimi razpolaga danes z nič manj ko 225 divizijami. V zgodovini ni še nobena država imela tako silne vojske. V primeru mobilizacije bi število svojih divizij lahko pc/d'opla.
Zapadne velesile so nasproti Rusiji trenutno zelo šibke: če hi iznenada izbruhnila vojna, hi Rusija preplavila vso Evropo. Njene o ki opne edinice bi po mnenju strokovnjakov prišle v nekaj tednih do obal Atlantskega oceana in Sredozemlja in si podvrgle vse evropske narode.
Povrhu sc je Sovjetska zveza začela v zadnjih letih oh or ož e va ti tudi na morju: danes ima že 500 podmornic in s tem največje podvodno hrodovje na svetu, večje kakor Velika Britanija ali Združene države.
Podmornice ne služijo trgovini, ampak potapljanju ladij. So izrazito napadalno orožje. K temu pridejo še atomske bombe, ki jih s pomočje nemških učenjakov Rusija izdeluje v čedalje večjih množinah.
Če bi bila Nemčija nevtralna in razorože-na, bi postala Sovjetska zveza gospodarica
Evrope in bi držala njene narode v stalni politični odvisnosti.
RAČUNI BREZ KRČMARJA
Toda temu se Nemci odločne upirajo. Bili hočejo popolnoma enakopraven in svoboden narod. Svoje neodvisnosti ne marajo naslanjati samo na pogodbe in obljube, ki jih tujec lahko vsak čas prelomi, temveč v prvi vrsti na lastno silo. Zato zahtevajo svojo vojsko.
Ko so v začetku 1. 1952 Francozi predlagali, naj se ustanovi skupna evropska vojska, sc Nemci načrt takoj sprejeli, prepričani, da se na ta način lahko spet oborožijo.
Sedaj je po zaslugi iste Francije evropska vojska propadla. Moti sc pa, kdor misli, da ho zastran tega Nemčija ostala neoborožena.
V trenutku, ko je francoski parlament zakon o evropski vojski odklonil, so Amen-kanci in Angleži sklenili vrniti Nemčiji državno neodvisnost, kar pomeni, da bo Nemčija obnovila v kratkem času svojo armado. V Washington!! so že izjavili, da leži v Ameriki pripravljenega za pol milijarde najmodernejšega orožja, da g'a v ugodnem trenutku naglo izroče Nemčiji.
Sklep francoskega parlamenta ni torej preprečil nemške oborožitve, temveč jo nasprotno še pospešil.
Še manj moremo trditi, da se je Francija odtrgala od zapada ter se naslonila na Sovjetsko zvezo. Francosko ljudstvo želi ostati zvesto svojim zaveznikom in Mendčs-Fran-ce je izjavil, da je to temelj njegove zunanje politike.
Če je to tako, se ljudje sprašujejo :
M čem obstoji spor med Francijo in zapadom
Ako so vsi edini v tem, da morajo zapadne države ostati združene in hiti pripravljene na skupno obrambo pred komunistično nevarnostjo, zakaj so se potem sprli l Zakaj je Francija odklonila skupno evropsko vojsko, ki jo je bila sama predlagala ?
Zaradi tega, ker so se razmere od tedaj ko. renilo spremenile. Ko je Francija zahtevala evropsko vojsko, je bila Nemčija razbita in premagana dežela ter se ni zdela Francozom nevarna. Medtem se je zgodil tako imenovani »nemški čudež«. Nemčija je postala v nekaj letih gospodarsko močnejša, kakor je bila — ipred vojno. Začela je tekmovati na svetovnih tržiščih celo z zaparinimi velesilami. Jasno je postalo, da bo v doglednem času spet vodilna država v Evropi.
Francozi so se zbali, da se bodo' v skupni evropski vojski morali dejansko podvreči
nemškemu vodstvu. Ta misel se' jim je zdela poniževalna.
Edino če bi se bila evropski vojski pridružila poleg Italije tudi Velika Britanija, bi bilo mogoče držati Nemce v pravih mejah in bi se Francija lahko čutila resnično enakopravno.
Toda Angleži se nikakor niso hoteli priključiti evropski vojski. Dejali so, da jo bodo podpirali, a dalje niso hoteli iti. To je eden glavnih vzrokov, da j c francoski parlament zakon o evropski vojski odklonil.
ZDRUŽENE DRŽAVE EVROPE
Zakaj je Velika Britanija hotela ostati ob strani in silila Francoze, naj narede, česar ona sama ni marala storiti?
Če hočemo tv razumeti, se moramo zavedati, da skupna evropska vojska pomeni ne-(Nadaljevanje na 3. strani)
Nezaslišana predrznost glasila krščanske demokracije
Glasilo Kršč. demokracije Giornale di Trieste je priobčilo včeraj članek proti slovenskim šolam, ki je prava kulturna sramota.	|
Slovenska šola, trdi list, je plod »pristranske politike« Angležev in Amerikancev.
Če bi bila ta politika nepristranska, bi potemtakem pri nas ne smelo biti slovenskih šol.
Sedaj so seveda tu, a list se pritožuje, da na njih poučujejo »improvizirani« šolniki. Tudi na italijanskih jih ne manjka, a za svoje upravičeno vprašamo:
Kdo je tega kriv? Kdo je uničil naše šolstvo in nas oropal učiteljskega in profesorskega naraščaja ? Namesto, da bi se zločina, zagrešenega nad našo kulturo, sramovali, nam sedaj očitajo, da nimamo strokovno izšolanih slovenskih učnih moči!
Pouk na slovenskih šolah, toži list, ni dovolj resen in temeljit.
Se vedno boljši kot na vaših, mu odgovarjamo. Vaše strokovne šole se niti od daleč ne morejo primerjati s slovenskimi. Tako je splošno mnenje strokovnjakov. To je delo naših »improviziranih« šolnikov.
Na slovenskih šolah ug'anjajo politično propagando, pravi Giornale.
NIKOLI NE BO POZABLJENO
Dne 6. septembra je minilo 24 let, odkar so v Bazovici padli pod fašističnimi svinčenkami Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič.
To: je bil čas, ko je naš narod tonil v morju krivic in nasilja, ne da bi se zaradi tega omikani svet bogvedi kako vznemirjal.
Sele smrtni streli v Bazovici so opozorili Evropo na sramotne razmere v tedanji Julijski krajini.
Spomin na junaško žrtev štirih slovenskih fantov bo živel večno v našem ljudstvu.
TRŽAŠKO VPRAŠANJE
Il Corriere della Sera, najuglednejši italijanski dnevnik, je v soboto naznanil, da je tržaško vprašanje rešeno : zedinili so se o novi meji med obema conama, zaščitili pravice slovenske in italijanske narodne manjšine in pogajanja zaključili. Sporazum bo/ v teku tega tedna objavljen.
Ker je list resen, so ljudje verjeli, toda rimsko zunanje ministrstvo! je nemudoma izjavilo, da je vest neresnična.
Razgovori o Trstu se torej nadaljujejo in nihče ne ve, kako potekajo.
Nekaj več bomo zvedeli najbrž 19. septembra na zborovanju na Ostrožnem, kjer bo govoril, kakor se zdi, tudi Tito. Malo verjetno je, da bi ne povedal kaj o tržaškem vprašanju, ki zanima svet in povzroča tolike skrbi našemu ljudstvu.
KOSILO DEBELUHOV
V kraju Cavour pri Torinu impjo navado, da prirede vsako leto čudno gostijo, Udeležiti se je smejo le gostje, ki ne tehtajo manj ko cent. Letos je sedlo za mizo nad 70 debe-linov in debelušk.
»Popapali« so poleg drugega 40 kg purana, 80 kg belušev ali špargljev in 30 kg pegatk.
Nič čudnega, da so reveži tako debeli in botre tako okrogle.
Kje v Evropi, ga vprašamo, se mladina zastruplja s hujšim nacionalističnim sovraštvom kakor na italijanskih šolali v Trstu ? Kdo je gnal učence v politične demonstracije, da sir v njih izgubili svoje mlado življenje? Italijanski ali ‘slovenski profesorji?
In vi si upate govoriti o politični propagandi na naših šolah!
TITOVSKI NACIONALIZEM
List se tudi zgraža, da slovensko časopisje poziva Slovence, naj vpišejo svoje otroke v slovenske šole. To je zanj »titovski nacionalizem«.
Kdor ni titovec, bi po lej logiki moral vpisati slovenskega otroka v laško potujče-valnico!
Sklep je za normalne ljudi nor, a ni za dnevnik Kršč. demokracije, ki priporoča slovenskim staršem italijanske šole, češ da bodo njih otroci tam prejeli »resen pouk« ter ne bodo podvrženi političnemu pritisku.
Norim nacionalistom pri Giornalu priporočamo, naj se brigajo za lastno šolstvo in ne za naše, ki se jih prav nič ne tiče. Kaj bi rekli, če bi mi silili italijanske otroke v slovenske šole ? Rekli bi, da smo predrzneži in bi imeli prav.
Taki predrzneži so torej oni sami!
VOJNA NA DALJNEM VZHODU
Bivši g'ospodar nacionalistične Kitajske Cang Kaj Sek je v boju z Ma o Tse Tungom izgubil vse razen velikega otoka Formoze in nekaj otočičev. Od teh leži Quemoy le nekaj kilometrov od obale Maove republike. Nasprotniki lahko drug drugega obstreljujejo s topovi.
In res so pretekli teden izbruhnile tu sovražnosti med komunisti in nacionalisti. Cang Kaj Sek je poslal v boj tudi letala, ki so se pojavila v velikem številu nad ozemljem rdeče Kitajske ter več dni zaporedoma metala bombe na mesta in vojaštvo. Ma o je zbral baje 80.000 borcev za napad na Quemoy. Nastala je prava vojna.
Položaj je resen, ker se je Amerika obvezala ščititi Formozo pred komunisti. Ce bo hotela braniti tudi bližnje otoke, se na Daljnem vzhodu lahko razvije vojna med Kitajsko in Združenimi državami z vsemi neznanimi in morda usodnimi posledicami za ostali svet.
RAZPUST KOMUNISTIČNE STRANKE
V nedeljo, 5. septembra, je imela protiko-minformistična komunistična stranka za Svobodno tržaško ozemlje zborovanje, na katerem so sklenili organizacijo razpustiti.
Izvolili so odbor, ki bo določil, kako naj se dosedanji člani v bodoče udejstvujejo v delavskem gibanju.
»SEATO«
Tako se glasi skrajšano ime za novo vojaško zvezo, ki so jo ravnokar sklenili na Filipinskih otokih, da bi obranili južno-vzhodno Azijo pred komunistično nevarnostjo.
Zanimivo' je, da so v zvezi le 3 azijske države. Ostale članice so:	Amerika, Velika
Britanija, Francija, Avstralija in Nova Zelandija.
Razlika med SEATO in Atlantsko zvezo je velika : v tej so združene vse zapadne dr-
žave od Amerike do Turčije in se drže pravila, da bodo smatrale vsak napad na eno članico kot napad na vse ostale ter si nemudoma priskočile druga drugi na pomoč.
V	južno-vzhodni Aziji se bodo ob napadu šele posvetovali. SEATO je šibkejša tudi zavoljo tega, ker stoji večina azijskih držav ob strani, in to zaradi Indije, ki je zvezi odločno nasprotna.
SEATO ne bo zalagala članic samo z orožjem, temveč jim bo nudila tudi gospodarsko in socialno pomoč. Edino z gospodarskimi podporami utegne pritegniti k sebi še druge azijske dežele.
PREDSEDNIK TURŠKE REPUBLIKE BAYAR
se mudi še vedno na prijateljskem obisku v Jugoslaviji. V Beogradu so mu priredili izredne svečanosti iti univerza ga je imenovala za častnega doktorja.
Ogledal si je razne industrijske naprave v državi in obiskal tudi velesejem v Zagrebu. Množice sc ga tu tako navdušeno pozdravljale, da se ni mogel ubraniti ginjenosti.
V	torek je s Titom prispel v Ljubljano, kjer so ga pozdravili z 42 topovskimi streli. Od tu je odpotoval na Bled in se nastanil v bivšem kraljevem dvorcu. Bajar se čudi lepotam slovenske zemlje. Obiskal bo tudi postojnsko jamo.
Njegov obisk bo poglobil in učvrstil prijateljstvo med Turčijo in Jugoslavijo.
MARIJIN SPOMENIK SREDI TRSTA
Prihodnjo nedeljo bodo na trgu Garibaldi blagoslovili 8 m visok Marijin spomenik. Do; sedaj so zbrali že 1.200.000 lir. Pri nabiranju sodelujejo tudi Slovenci iz Trsta in o-kolice, saj jih je k temu povabila škofija.
Kip bo blagoslovil kardinal Costantini, po rodu Furlan, ki je že1 dospel iz Rima. Govoril bo tudi tržaški župan Bartoli.
Upamo, da vsaj pri tej priliki ne bo žalil našega naroda. Pričakujemo, da bodo mogli tudi slovenski verniki spregovoriti v svojem jeziku.
Zvedeli smo, da so se številne slovenske organizacije obrnile s to zahtevo na škofa Santina.
ZBOROVANJE NEMŠKIH KATOLIKOV
V	mestu Fulda so katoličani Nemčije zaključili 5. septembra večdnevno zborovanje, katerega se je udeležilo 200 tisoč ljudi, med njimi tudi 30.000 iz sovjetske cone. Nanj je prišel tudi Adenauer s številnimi člani vlade.
»Združena Evropa« —- je dejal minister Stordì — »v kateri naj najde prostora tudi zedinjena in svobodna Nemčija, bo tem močnejša sila miru, čim jasneje bo priznavala Boga za gospodarja zgodovine«.
Zborovanju je poslal pozdravno pismo- tudi Pij XII. »Krščanska načela,« poudarja papež, »mora j o- veljati ne samo v osebnem, temveč tudi v družabnem in državnem življenju. Ona se ne spreminjajo, ampak so vedno ista. Ista za vse in povsod.«
NAPREDEK SLOVENSKEGA MESTA
Maribor ob Dravi je štel po prvi svetovni vojni 28.000 prebivalcev z nemško večino.
V	Jugoslaviji je m arasi el na približno 40.000. Danes živi v njem že 80.000 ljudi. Mesto je postalo zelo živahno in važno industrijsko središče, ki se še vedno širi.
Na prelomu evropske politike
(Nadaljevanje s 1. strani) delovanje med narodi, odreka s strastno do-
I slednostjo Slovencem pravico do enakop-rav-
primerno več kakor običajno vojaško zavezništvo. Ko sklenejo države vojaško zvezo, se obvežejo, da si v primeru nevarnosti priskočijo druga drugi na pomoč, toda pri tem o-stane vsaka država samostojna in ohrani poveljstvo nad svojimi armadami.
Skupna evropska vojska ali tako zvana CED naj bi pa bila nekaj popolnoma novega : prvič v zgodovini naj bi se države odrekle pravici, da samostojno razpolagajo s svojim vojaštvom. Svoje vojske bi morale zliti v višjo, naddržavno enoto, kateri bi ne mogle več same poveljevati.
Poveljstvo nad združeno vojsko bi prevzelo nekako evropsko vojno ministrstvo, ki bi tudi predpisovalo, koliko mera vsaka država prispevati k vzdrževanju skupnih oboroženih sil.
Lastna vojska je bila do danes glavni in bistveni znak državne neodvisnosti poedinili narodov. Tej važni in dragoceni pravici naj bi se sedaj Francozi, Italijani, Nemci in celo Angleži odpovedali! Skupna vojska, ugovarjajo nekateri, je mogoča samo v skupni državi, evropska torej samo? v novem državnem telesu, ki bi ga lahko imenovali Združene države Evrope.
In ko so podpisovali pogodbo o evropski vojski, so podpisniki res imeli pred očmi Združene države Evrope. To je bil njihov cilj, kateremu so se hoteli postopoma približati. Prvi korak naj bi bila premogovna in jeklarska skupnost, drugi skupna evropska vojska.
IDEALI IN ČLOVEŠKA STVARNOST
Združene države Evrope so brez dvoma i-deal, po katerem že stoletja hrepene ljudstva. Ce bi se Evropejci združili v veliko državno zvezo, kakor so se znali Amerikanci, bi bile vojne med evropskimi narodi nemogoče. Padle bi carinske meje, ljudje bi svobodno potovali, kamor bi hoteli, in iskali zaslužka kjerkoli v širni Evropi. Na naši zemljini bi zavladalo blagostanje.
Toda kakor je ta ideja nad vse jasna in odrešilna, tako je težko izvedljiva. Le poglejmo, kolika sebičnost in nacionalistična zaslepljenost je še zakoreninjena v Evropi. Najnazornejši primer imamo pred nosom: Italija, ki se pred svetom bori za bratsko- so-
nega življenja na njih rodni zemlji! Iz sovraštva se ni še nikoli rodilo bratstvo. Rim je celo vprašanje skupne evropske vojske hotel izkoristiti ,da izbije zase čim več koristi v Trstu. Zato ni njegov parlament še do danes odobril pristopa Italije k evropski obrambni skupnosti ter s tem olajšal delo francoski opoziciji. Trst je bil zanj važnejši kakor obramba Evrope.
KJE JE IZHOD?
Slično kakor v Italiji je v vseh ostalih deželah. V teoriji so vsi za pravico in složno delo, v resnici išče pa vsakdo v prvi vrsti lastno korist.
Dogodki so dokazali, da so se diplomati nekoliko prenaglili. Združeno Evropo bi bili morali graditi postopoma. Ko se jim je posrečilo ustanoviti premogovno in jeklarsko skupnost, bi se bili morali lotiti drugega nespornega področja, ne pa takoj preiti k skupni vojski, ki je krona zedinjevanja Evrope in
zato najteže dosegljiva. De Gasperi je bil gotovo velik državnik, a v tem primeru premalo realist.
Kaj sedaj ? Evropska vojska, kakor je bila zamišljena, je pokopana. To poglavje evropske politike je zaključeno.
Lahko bi organizirali novo vojsko, toda le pod pogojeni, da se ji pridruži Velika Britanija. Taka vojska bi bila še močnejša kakor nameravana. Zato nekateri trde, da je usoda Evrope sedaj v rokah Velike Britanije oziroma starega Churchilla.
Če je to- neizvedljivo, ker se Angleži nočejo odpovedati polni državni neodvisnosti, se lahko zgodi, da stopi Nemčija v Atlantsko zvezo ter sodeluje v tej obliki pri skupni o-brambi zapada.
Zdi se nam vsekakor, da med Francijo in zapadom ne bo- prišlo do preloma. Ravno tako se bodo državniki potrudili, da se Nemčija in Francija pomirita in sprijaznita ter vključita v sklop zapadnih držav. Če se evropska vojska ne prenovi, se bo sklenilo na zapadu prav gotovo veliko vojaško zavezništvo, kjer bodo Nemci in Francozi v tej ali oni obliki sodelovali.
SLOVENSKA SOLA POROK OTROKOVE SREČE
Novo šolsko leto je pred durmi in z njim tudi nove skrbi za naše starše. Treba je kupiti otrokom šolske knjige, zvezke in nove obleke. Vse to starši radi store, saj vedo, da bodo njihovi otroci mogli napredovati v življenju le, če bodo dobili primerno šolsko izobrazbo. Zato se danes novega šolskega leta vsi veselimo.
Drugače je bilo to v preteklosti. Dnevi vpisovanja so bili za slovenske starše najža-lostnejši v letu. Otroke so morali pošiljati v potujčevalniee, kjer so jim fašistični učitelji vlivali v mlade glave namesto znanja strup, v njihova srca pa sovraštvo do slovenskega naroda in lastnih staršev ter s tem rušili naše družine. Neprestano so roditelji trepetali, kdaj bodo njihovi otroci podlegli pritisku in postali bastardi, ljudje brez narodnosti in brez domovine. Boječe so iz dneva v dan iskali v otrokovih očeh, ali se že odtujuje svojemu rodu.
Kljub preganjanju so jim naročali : »Ostanite pošteni in trdni in ne klonite pred ba-
tino tujca!« Zavedali so se namreč, da bodo otroci za vedno nesrečni, če se odtujijo svojemu rodu in zatajijo slovenske roditelje. Izdajstvo razjeda kot rak srce in dušo — prodanec je kot Judež za vselej oropan miru.
Zalo ni čudno, da je bil dan vpisovanja za naše ljudstvo dan velikega petka.
Te kalvarije je hvala Bogu konec!
KONEC POTUJČEVALNIC
Danes imamo svoje slovenske šole, kjer se naši otroci vzgajajo v dobre mladeniče in mladenke, ki bodo dobro pripravljeni stopili na težko pot v življenje. Nič več ni nevarnosti, da bi jim šola dala pečat sužnjev in brezznačajnežev, kot je to bilo v dobi fašizma.
Vsa prizadevanja laških kričačev, da bi našega otroka odtrgali od slovenske šole, so in bodo zaman! Slovenci se prav dobro zavedamo, da bodo naši otroci, ki znajo dva jezika, našli v bodočnosti laže zaposlitev kakor drugi.
Ne zagrešite zaradi napačnih računov o zaposlitvi najtežjega greha, ki si ga je mogoče zamisliti : da vtisnete na čela svojih otrok pečat odpadnikov! To bi storili, če bi jih vpisali v italijanske šole!
Ostati zvest svojini prednikom je vprašanje značajnosli. Če pa v svojem otroku ubiješ značajnost, kdo ti more zagotoviti, da ne postane nekega dne izvržek človeške družbe!
UČITE VSE NARODE...
V Francoski Gvineji se je tamošnji škof Maillot potrudil, da je dal domačinom v roke prevod štirih evangelijev v jeziku »guer-za«. Delo je stalo mnogo truda. Knjigo so-tiskali v Freiburgu v Švici. Pri nas pa bi kdo utegnil reči : Čemu toliko »bacilirati«; naj se ljudje kar italijanski nauče, pa bo!

PROSEK
V	nedeljo, 12. septembra, bom.) imeli na Proseku Marijino procesijo. To je pri nas že desetletja stara navada. Tega dne pa praznujem« še nekaj drugega : naš zaslužn. župnik Križman Josip bo bral svojo zlato mašo. Zato bo v nedeljo na Proseku gotovo mnogo gostov. Slišali smo, da nas bedo morda obiskali kar trije škofje.
Med tednom smo imeli tridnevnico, ki jo je vodil p. Tominec iz Ljubljane.
Našemu č. g. župniku iskreno čestitamo in mu kličemo: na mnoga leta!
NABREŽINA
Skupina Nabrežincev se je v soboto podala na Koroško. Izlet je organiziralo domače pevsko društvo Avgust Tanče. Obiskali so Gospo sveto in Vrbsko jezero. Pri vojvodskem prestolu je izletnikom spregovoril slovenski duhovnik in jim obrazložil zgodovino ustoličevanja koroških vojvod. Izletniki so se zadovoljni vrnili v nedeljo pozno ponoči.
Novi list je že poročal o orglah, ki jih bo dobila naša cerkev. Zvedeli smo, da so že pripravljene in čakajo v skladišču tovarne. Radi bi vedeli, kaj je z njimi in zakaj jih že enkrat ne pripeljejo sem! Nabrežinci jih težko pričakujemo, posebno ker upamo, da se bo potem izboljšalo naše cerkveno petje, na katerega sedaj pač ne moremo biti ponosni. Medtem ko smo imeli v preteklosti tudi pod fašizmom močan mešani pevski zl < r, pojejo danes pri maši samo ženske.
Želimo, da bi nove orgle pomagat? rešiti vprašanje pravega cerkvenega zbora, ki ga že vsa leta po vojni pogrešamo.
NOV VODOVOD
Tržaški občinski svet se že dalj časa bavi z vprašanjem novega vodovoda za naše mesto. Sedanji vodovod pri Stivami ne zmore več kriti potreb Trsta, kjer se poleti čuti pomanjkanje vode zlasti v višjih legali mesta.
Občinski svet se še ni odločil, kje bo vodovod zgradil. Padla sta dva predloga : p o. prvem naj bi novi vodovod bil v bližini starega v Stivami, po drugem pa v Furlaniji (Pie-ris). Dela bodo trajala približno 3 leta in računajo, da se bodo stroški vrteli okoli 5 milijard.
V	zadnjem času se policija z veliko strogostjo bori proti motilcem nočnega miru. Tako je bilo v prvih 10 dnevih avgusta kaznovanih z globo' kar 350 avtomobilistov in motoristov.
Tudi radio ne sme biti v nočnih urah preglasen. Nič manj l$ot 125 poslušalcev se je v tem pregrešilo. Nekateri med temi so pa bili najbrž gluhi in jim zato ni zameriti.
DEVIN
Ko smo zvedeli za nov kamnolom na naši gmajni, smo' se ga razveselili. Upali smo, da bodo vsaj nekateri naši vaščani preskrbljeni z delom. Sedaj se pa bojimo, da smo se varali. Te dni je namreč tvrdka, ki je kamnolom vzela v najem, začasno ustavila dela. Ne vemo sicer, kje je vzrok, na žalost pa moramo ugotoviti, da gre nekaj narobe.
Delavci so brez dela ravno sedaj, ko gremo proti mrtvi sezoni.
Da ne bomo nadaljevali samo z žalostnimi vestmi, bomo sedaj javili eno »veselo«.
V torek so nekateri Devinčani prejeli pisma, ki jih je baje poslala novofašistična stranka MSI. Pravijo, da s« pisma prišla iz Tržiča. Vsebina pisem je dokaj zanimiva. Začne se takole: »Spoštovani gospod! Zvedeli smo, da ste nekoč bili titovec in da ste sedaj za Italijo. Zahtevamo, da ob prihodu naših čet izobesite italijansko trobojnic«. Že sedaj pa morate napraviti seznam vseh Slovencev, ki so za Italijo in ga morate čim prej poslati il a naše vodstvo. Če lega ne napravite, vas bomo zopet poslali k Tilu.«
Kakor vidite, so se naši »prijatelji« spustili v b«j s pismi. Namen je jasen. Hočejo ljudi prestrašiti, da bodo klonili ter odstopili od svojih narodnih izročil.
September je prinesel gorkolo in sušo in grozdje zori. Opažamo pa, žal, da iz Trsta prihajajo dnevni in nočni tatovi krast grozdje. Pridej« kar s torbo in si jo nabašejo. V nočni terni uničijo tudi mnogo nezrelega grozdja. Nekateri posestniki hodijo ponoči stražit, a tatovi so predrzni in včasih groze s silo. Po govorjenju spoznaš, da s« ponajveč begunci iz taborišč. Dobro bi bilo, če bi ob-lastva kaj učinkovitega ukrenila za varstvo kmečkega pridelka.
PREBENEG
Našo cerkvico so začeli popravljati. Deželni gradbeni urad je oddal za približno 1 mili j «n lir obnovitvenih del. Položili bodo tudi nov tlak po cerkvi. Če pridete v oktobru k nam pokušat novo vino, boste lahko videli tudi cerkev lepo obnovljeno.
BOLJUNEC
Poročali srn« že, kake preglavice nam dela kamnolom v naši vasi. Koliko prošenj in protestov, a vse zaman, hrupa in prahu noče biti konec. Ne moremo si misliti drugega, kot da nas imajo za norca.
Najbolj nas skrbi, kako bo s poukom, saj močan hrup zelo moti pri učenju otroke pa tudi učitelje in se bo zato moral še vedno vršiti pri zaprtih oknih.
Edino naše upanje je v tem, da gre pogodba h koncu. Pozivamo našo občinsko upravo, da pogodbe ne obnovi, če lastnik do določen« ga roka ne napravi vsega potrebnega za odpravo hrupa in prahu.
I. NATEČAJ ZA BOLJŠI IN VEČJI PRIDELEK VINA
Po zaključku »natečaja za dobro vzdrževanje kleti in dobro pripravo vina«, ki je bil v zadnjem petletju, se razpisuje »1. natečaj za boljši in večji pridelek vina«. Denar rti dala na razpolago Tržaška hranilnica in Kmetijsko nadzorništvo. Natečaj bo organiziralo Kmetijsko nadzorništvo, ki bo nudilo tudi potrebno tehnično pomoč.
1.	Natečaja se lahko udeležijo vsi vinogradniki našega področja. Prošnje je treba nasloviti na Kmetijsko nadzorništvo, ul. Ghega 6, do 30. septembra 1954.
2.	Na razpolago je 400.000 lir; 300.000 lir je prispevala Tržaška hranilnica, 100.000 lir pa Kmetijsko nadzorništvo.
Nagrade so naslednje :	a) 40.000 lir; b) 2 po
30.000 lir; c) 5 po 20.000 lir; č) 10 po 10.000 lir; d) 20 po 5000 lir.
Toda naši ljudje se zavedajo, da so časi črnega fašizma minili, in gledajo v bodočnost z bolj realističnimi očmi kakor pisci bedastih pisem.
MILJE
V zadnjih letih pritiska na tržaške ladjedelnice, posebno manjše, vedno hujša kriza. V težkem položaju se nahaja tudi ladjedelnica »Felzegj« v Miljah. V četrtek je Zveza industrij cev javila, da namerava v najkrajšem času odpustiti 20 delavcev, zaposlenih pri tej ladjedelnici. Ker ni nobenih naročil, ni dela.
Huda kriza grozi tudi naši ladjedelnici sv. Roka. Dela ima ta mogoče še za kak mesec ; za naprej ni pa nobenih izgledov.
Kaj bo z delavci, če oblasti pravočasno ne poskrbe za nova naročila ? Na to naj pomisli-j« odgovorni krogi!
Kot je videti, na Sloju ne manjka orožja. V zadnjem času so oblastva odkrila razna skrivališča orožja, pa tudi zasačila nekaj posestnikov tega blaga. Pretekli teden so ga odkrili Indi v naši šoli.
Pozivamo policijo, naj budno oprezuje, kajti igranje z orožjem je nevarna stvar!
DOLINA
Slovensko ljudstvo je od nekdaj rad« obiskovalo božja pota. Tudi s Tržaškega smo letos poromali že v razne kraje. V zadnjem času so Križani bili na Sv. Višarjah, s Ratinare in iz Pl a vij pa s« se podali na Barbano. Tja poj demo ta teden tudi romarji iz Doline, Mačkovelj in Boljunca. Vseh skupaj nas bo okoli 150.
DOM JO
Nesreča nikoli ne počiva! To je spoznal v petek tudi naš vaščan električar Stanislav Rener, ki je zaposlen pri Tržaškem arzenalu. Med delom mu je stroj odtrgal prst. Zateči se je moral v bolnišnico.
OREH
V četrtek so pokopali mlado deklico Marijo Fogar iz naše vasi. Dekle je bilo na počitnicah v italijanski koloniji v Rigolatu. V torek prejšnjega tedna je odšla skupaj z drugimi otroki na izlet. Hotela je utrgati planinsko režo, a pri tein ji je spodrsnilo in je strmoglavila med skale. Na mestu je bila mrtva.
Težko prizadeti družini naše globoko sožalje!
Komisija bo smela po lastni presoji spremeniti število in višino nagrad.
3.	Pri dodeljevanju nagrad bo komisija upoštevala: a) kakovost pridelka ; b) izboljšanje kleti in njenih priprav; c) smotrno oskrbovanje kleti in priprav ; č) različne vrste grozdja, ki jih posameznik goji, čas trgatve, način izdelovanja in ohranjevanja vina ter predvsem to, da ga vinogradnik postavi na trg v steklenicah ; d) večji pridelek glede na zmogljivost vinograda.
4.	Komisija bo od 1. oktobra do 30. junija dvakrat pregledala kleti ter jih ocenila. Nato bo sestavila prednostno lestvico, zoper katero ni priziva.
5.	Ista komisija bo tudi izbrala najboljša vina, ki jih bodo lastniki mogli razstaviti na tržaškem velesejmu 1955.
Kmetijsko nadzorništvo in Tržaška hranilnica
Iz Tržaškega brega=
RICMANJE
MJ&pifci iz
PROSLAVA DE GASPERIJA V GORICI
V	cerkvi svetega Srca sc darovali v nedelje zadušnico za pokojnega De Gasperija. Spominske svete maše so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti iz vse Goriške in Furlanije, kakor tudi zastopstva organizacij krščanske demokratske stranke na Goriškem z, zastavami.
Po cerkvenem obredu so sc oblastniki in drugi udeleženci podali v gledališče Verdi, kjer je imel podtajnik finančnega ministrstva Ferrari-Aggradi zares zanimiv go ver. Vredno je, da iz govora zabeležimo za slovensko javnost življenjska načela / ki so vodila pokojnega De Gasperija pri njegovem delu.
»Mi kristjani ne smemo lagati. Naj se drugi poslužijo tega orožja. Kvečjemu sc lahke branimo z molkom!« To je bilo eno izmed življenjskih vodil velikega pokojnika, je dejal mladi podminister.
Načelo je edino pravilno in mi se z njim strinjamo : ljubezen de resnice in borba proti laži v javnem življenju je tudi geslo našega lista. Mi smo ga: prevzeli od velikega slovenskega politika in kulturneg'a delavca dr. Janeza Evangelista Kreka.
»V središče vse svoje dejavnosti moramo postaviti človekovo osebnost« je bilo drugo De Gasperijevc življenjsko načelo.
Tudi s tem brez pridržka soglašamo, ker živimo v dobi, ki skuša uničiti vsako vrednost človekove osebnosti.
V	politiki je De Gasperija vodilo še naslednje načelo : »Mi moramo na besedičenje in obrekovanje svojih nasprotnikov odgovoriti s številkami in z dejstvi.«
Vredno bi bilo zapisati vse podatke in dejstva, ki jih je navedel Ferrari-Aggradi, ko je proslavljal pokojnika. S tem bi krepko potrdili tudi resničnost našega članka »De Gasperijeva Italija, južni Tirolci in Slovenci«, kjer pravimo, da si je »pridobil za svojo državo in svoj narod zasluge, ki mu zagotavljajo trajno mesto v zgodovini Italije«.
Čeprav ni umeval teženj in potreb Slovencev ter je bil z nami krivičen, se pridružujemo splošnemu žalovanju po pokojniku.
IZ TRŽIČA
V	zadnji številki smo poročali, da je naša ladjedelnica dobila naročilo za gradnjo dveh petrolejskih ladij. Vest je 3. septembra potrdilo ravnateljstvo GRDA. Videti je, da so se oblastniki v Tržiču začeli živo zanimati za rešitev gospodarske krize in brezposelno-S!i:/)|,aziU le tUldG da so gospodarski in politični krogi pričeli resno proučevati vprašanje pokrajinske avtonomije, ki naj bi imela poseben statut. Z naročilom dveh petrolejskih ladij po 19.000 ton ni sicer gospodarska kriza še rešena, vendar pomeni korak naprej v trdnejšo gospodarsko bodočnost našega o-kraja.
Slovenci pa, ki nas je v Tržiču okrog 4000, bolj životarimo, zlasti v versko-kulturnem pogledu. Kako na j versko zaživimo, če p c številnih naših cerkvah sploh ne slišimo besedice v materinem jeziku! Se spovedati se ne moremo po naše, ko nimamo duhovnika, ki bi nas razumel.
Zato menimo, da bi morala nadškofijska (blast čimprej namestiti v Tržiču duhovnika
za slovenske vernike. Vedno bolj se prepričujem o T da bo moral marsikateri cerkveni dostojanstvenik dajati težak odgovor, ker je prelahkomiselno moril v naših ljudeh verski čut!
Zabeležili moramo nenavadno bogat lov tunov v tržiškem morju, ki je pretekli četrtek razveselil vse mesto, posebno pa štiri lastnike ribolovskili motornih čolnov. V njihovih mrežah je za vedno izgubilo svobodo in pozneje v nenasitnih ljudskih želodcih še življenje kar 600 tunov, ki so tehtali 100 stotov.
Najlepšega tuna so podarili ženski koloniji v Tržiču; imel je 15 kg.
Ravnateljstvo GRDA javlja, da bo uslužbencem izplačalo zvišane družinske doklade 17. septembra in ne 3. septembra, kakor je bilo prej določeno.
IZ RONK
Županstvo sporoča, da je do 20. septembra (18. ure) čas za vlaganje prošenj za stanovanja v hišah, ki stojijo v ulici Brigata Valtellina. Prošnjo lahko vložijo vsi oni, ki že pet let stalno bivajo v naši občini. Na županstvu, in sicer v soli št. 6, lahko dvignete vzorce, ki jih je treba nato izpolniti. Prednost imajo najprej oni, ki sploh nimajo stanovanja ali pa bivajo v barakah in v jamah; nato tisti, katerim je bilo odpovedano stanovanje pred 30. novembrom 1953, in končno oni, ki živijo v nezdravih prostorih. Točne j ša navodila lahko dobite pri občinski u-pravi.
IZ ŠTANDREŽA
Razveselila nas je vest, da je prefeklurni odbor odobril sklep občinskeg'a sveta o napeljavi vodovoda v stranske ulice Standreža.
15 to napeljavo nam bo občina vrnila vsaj del tistih 300.000 Lij, ki so ji bile izplačane kot vojna odškodnina za občinske hiše nekdaj samostojnega Standreža.
Goriška občina je to vsoto uporabila za svoje potrebe in ne za našo vas. Dolgo smo čakali, več ko 20 let, in sedaj upamo, da bodo vodovodna dela v kratkem zares izvršena.
ŠTEVERJAN
Poročali smo že, kako je Steverjan bil močno oškodovan zaradi padca cene živini, zlasti na prašičih. Vse to je povzročila lahkomiselna Pellova mobilizacija. Kar velja za živino, drži v še večji meri za vino. Saj-so ga kmetje zaradi preplaha prodajali zelo poceni. Šlo je tedaj po 66 in celo 52 lir liter. Zato je danes mnogo vinogradnikov v Števerjanu, ki ga nimajo v kleti niti kapljice. Krizo so vinski trgovci zopet izrabili, in sicer tako, da so obubožanim kmetom prodali vino po normalni ceni, to je po 120 lir liter na račun bodoče trgatve. Razume se, da jim niso prodali pristnega brica, marveč svojo trgovsko brozgo. Pellova mobilizacija je torej dala vinskim trgovcem trojni dobiček.
Oškodovanim Števerjancem malo zaleže, da je prevzetni in lahkomiselni Pella zaigral, kakor se zdi, svojo politično kariero v stranki in državi, pač pa jim država lahko pomaga na več načinov.
Najprej naj jim čimprej izplača premič-ninsko in nepremičninsko vojno odškodnino ter jugozapadnemu delu Steverjana vsuj de-
loma poravna škodo, ki jo je povzročila toča.
Nato naj jim dovoli prosto žganjekuho,, da po mili volji lahko uporabijo tropine in odpadke raznega sadja. Z žganjem bodo) imeli nekaj dohodkov, medtem ko gre danes vse v žepe izkoriščevalcev kmeta in države. C e Avstrija in tudi Jugoslavija dovoljujeta kmetu proste žganjekuho, zakaj je ne dovoli tudi Italija ‘t
Tretjič naj oblast poskrbi, da dobita Steverjan in Štmaver vodovod, kakor ga je že pred več časa napeljala Jugoslavija v svojih Brdih. Vodovod je za naše vasi življenjsko vprašanje.
Ne omalovažujte potreb slovenskega ljudstva!
VOJNI OŠKODOVANCI. POZOR!
V 14. številki našega lista smo opozorili vojne oškodovance, da so finančne intendante začele razpošiljati odloke o izplačevanju vojne odškodnine. Povedali smo tudi, da imajo oškodovanci pravico do priziva, če se jim zdi cenitev škode prenizka. Vse prizadete pa opozarjamo, naj dobro premislijo, preden se odločijo za priziv. Po našem je najbolje, če priziv sploh opustijo. Pasti znajo v kremplje kakega brezvestnega odvetnika, ki se bo na njihov račun okoristil. »Bolje drži ga kot lovi ga«. Zadovoljite se z odmerjeno odškodnino, čeprav se vam bo zdela prenizka. Ta nasvet dajemo iz izkustva, ki smo si ga pridobili že po prvi svetovni vojni.
IZ KRMINA
Vsa mesta se že več tednov borijo proti brezvestnim vozačem, ki s svojimi motornimi vozili kalijo nočni mir ter povzročajo mnogo cestnih nesreč. V našem mestu pa, kjer se vedno dogajajo mnoge nesreče in kjer ne poznamo več pravega miru, se v tem pogledu malo ali nič ukrene.
Zato svetujemo mestni policiji, naj stopi brezvestnim vozačem na prste in naj pritisne na njihov žep, da bo v mestu več reda in ponoči zares mir ter ne bo nesreč.
Na zahtevo poljedelcev je županstvo do 15. septembra zaprlo kolovozno pot na meji med Krminom in Bracanom.
crospodinje naj dvignejo obrok kave in o-4ja za mesec september. Dobijo 200 gramov surove ali 160 gramov pražene kave ter tri četrt litra olja.
Do 15. septembra so davkoplačevalcem-po-Ijedeleem na vpogled seznami občinskih davkov. Razglas nadomešča naznanitev obdavčenja po pošti.
IZREDNI DOGODEK
Gorica ni še doživela nekaj takega, kar se je dogodilo v sredo 1. septembra. Na pločnik pred kvesturo je iz 7 metrov visokega okna skočil 19-letni Ergovič Anton. Nesrečni mladenič si je pri skoku zlomil zapestje ter se znatno ranil na rokah in nogah. Baje je jugoslovanski begunec, ki je prišel v Gorico iz taborišča I rascatti. Na kvesturi je zaproi sil dovoljenje, da lahko odpotuje v Trst.
Kako in zakaj je prišlo do drznega skoka, nihče ne ve. Zato si dogodek vsak po mili volji tolmači.
Čudimo se, da ni policija do danes izdala še nobenega uradnega poročila.
Mladenič se sedaj zdravi v bolnišnici Brigata Pavia. Stražita ga dva policijska agenta. Da ne nastanejo govorice, ki bi znale ško-dovati policiji na ugledu, ima naša javnost pravico zvedeti vso resnico.
JJi'iit’fUsn	Iv v vali fi » Jinimlbhii f/f/iiiri
KRAVAR
V	soboto 28. in v nedeljo, 29. avgusta, je bila v naši g'orski vasici velika verska slovesnost, blagoslovitev novega božjega lirama, ki bo posvečen brezmadežnemu srcu Marijinemu.
V	soboto ob treh popoldne se je vzpenjala vrsta avtomobilov po strmi in grdi cesti v našo vas ; v njih so se vozili cerkveni, politični in vojaški zastopniki in razni dobrotniki nove cerkve beneških Slo-vencev.
Novo cerkev je blagoslovil pomožni škol iz Vidma, msgr. dr. Cicultini. V svojem govoru je orisal drznost našega žilavega vikarja Jožefa Jakulina, ki se je vrgel z vso vnemo na gradnjo nove božje hiše brez vseh sredstev. Svojega mladega, požrtvovalnega duhovnika zares občudujemo in mu izražamo prisrčno zahvalo. Visoki cerkveni dostojanstvenik je pohvalil tudi kravarske vernike, ki so dali svojemu duhovniku na razpolago’ žulj ave roke, da je mogel končno zgraditi zares veličastno cerkev, ki je prav gotovo najlepša v Beneški Sloveniji. Sobotna cerkvena slovesnost se je končala s sv. birme, ki jo je škof podelil številnim otrokom.
Drugi dan pa je velik Marijin shod izvabil v Kravar vse okoličane, ki so zelo občudovali novo cerkev. Slovesno sv. mašo je daroval videmski kanonik. V prid'gi je občudoval požrtvovalnost in vero domačinov in obžaloval, da ne zna govoriti v narodnem je-
ziku vernikov, ker bi jim šele v tem primeru segle njegove besede prav do srca. To je zelo hvalevredno za videmskega kanonika.
Naša duhovnija je sicer majhna, a se sedaj lahko postavi kar s tremi cerkvami : s cerkvijo sv. Andreja na vrhu hriba, ki je zelo stara, z dosedanjo župnijsko cerkvijo sv. Lucije v vasi in z novo- cerkvijo Brezmadežne, ki stoji nedaleč od stare.
Kravarci smo lahko ponosni tudi na svojo staro cerkev, ki je bila zidana v 13. stoletju in je ohranjena v prvotnem slogu ter je gotovo ena izmed najbolj zanimivih srednjeveških cerkvic videmske nadškofije. Zlasti je lep strop prezbiterija ; freske segajo v leto 1563. Značilno na stropu je tudi to, da je na njem še lepo ohranjen grb Kravarja, na katerem so naslikane tri krave; izredno lep in dobro ohranjen je tudi srednjeveški leseni oltar z mnogimi svetniki in raznimi pozlačenimi okraski ; tudi kip Matere božje, ki ga strokovnjaki cerkvene umetnosti stavijo v 1360. leto, je lepo ohranjen.
Ob koncu izražamo Kravarci še vročo željo, da bi bil sad našega slavja tudi v tem, da bi se državna in deželna oblastva spomnila naše zanemarjene ceste, saj so se predstavniki sami na neprijetni vožnji prepričali, da je nujno potrebna obnove. Naša vas bi se z obnovljeno cesto vsaj nekoliko gospodarsko okrepila. Upamo, da ne bo ostal ta glas: glas vpijočega v puščavi!
UKVE
V	nedeljo-, 5. t. m., sta si obljubila večno-zvestobo Filip Maizinger in Beza Kanduth. Mlada zakonca sta dobro znana marsikateremu turistu, ki je obiskal našo vas ter se ustavil v znani gostilni »Prešeren«. Tu je večkrat slišal lepo -pesem ob spremljavi kitare. Za ta del nam je kar žal, da sta zapustila samski stan. Vsekakor mlademu paru iz srca čestitamo in voščimo mnogo sreče na novi življenjski poti ter želimo, da bi tud:' rod, ki naj bi bil krepak in številen, rastel v ljubezni do lepe domače pesmi.
TRBIŽ
Okrog poldneva v nedeljo- se je zgodila na državni cesti med Trbižem in Žabnicami huda prometna nesreča. Terjala je dva mrtva-in štiri ranjene. Treščili so kar trije avtomobili. Neki Dunajčan je hotel prehiteti pred seboj drveči voz, ko je pridirjal naproti neki amerikanski avto in — nesreča je bila tu. Oblastva raziskujejo, čigava je bila krivda, kar bo najbrž zelo težko ugotoviti. Menimo, da ni prišlo do težke nesreče zaradi prepočasne vožnje.
ŽARNICE
V	zadnji številki našega lista je tiskarski škrat tako giro-bo pokvaril dopis, da bi bili Žabničani lahko užaljeni.
Dopis se pravilno glasi takole:
V	nedeljo, 29. t. m., smo v pričujočnosti 4 duhovnikov, številnih domačinov in mnogih tujcev blagoslovili nove orgle. . . itd.
Prosimo, da nam ne zamerite!
Uredništvo
Beneški diplomatski opazovalec Berulli je za časa Marije Terezije pisal senatu, da »v Trstu vsakdo najde možnost življenja in nalaganja kapitala«. Narodov in jezikov niso zapostavljali, kot jih v Trstu danes. Ko so namreč 1. 1747 ukinili oblast cesarskega kapitana, so ustanovili novo samoupravno oblast »Trgovsko intendanco«. V odboru so sedeli : en Tržačan, en Nemec in en priseljen veletrgovec Portugalec. Zdaj se pa spomnite, kakšen hrup je bil lani, ko so predlagali, da bi bil viceguverner »Svobodnega Trsta« Slovenec!
Zasnova »STO« je bila že takrat tudi teritorialno podana. S cesarjevim odlokom, 27. aprila 1769, so potrdili in povečali »svobodno pomorsko mesto«. Obsegalo je poleg mesta tudi vse ozemlje od Žavelj do Križa morskega. Izrecno je bilo zapisano, da se sme brez dača in vsake carine uvažati katerokoli blago v: Skedenj, Lonjer, Bazovico, Gro-pado, Padriče, Trebče, Opčine, Prosek in Kontovel ter v vse vasi, ki tern krajem pripadajo. V pismu je višja gosposka izrazila tudi upanje, da ne bodo prebivalci zlorabljali teh pravic. —- Kronika pa ne pove, ali se ljudje to lepo poslušali. Vsekakor pa ta dejstva povedo, da je bila zamisel o Stoju že tedaj zrela.
NOVA TRGOVINA
Razdobja gospodarskega razmaha so bila zdaj na višku, zdaj v propasti, kot vsak zgodovinski 'razvoj. Brali smo, da je »Vzhodna kompanija« zaradi slabega in brezvestnega vodstva ob koncu vlade Karla VI. propadla. Iz blagajne je vsak jemal, kolikor je mogel. Nazadnje jo je zadnji njen upravitelj Danec Boy er popihal z blagajno.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Spomini iz starega Trsta
Že 1. 1715 so v Gradcu ustanovili poseben »Trgovski svet«, ki naj bi usmerjal pomorsko trgovino. Dne 2. junija 1717 jc bil izdan nov, še važnejši odlok, ki je odredil svobodno plovbo- po vsem Jadranskem morju. Benet ke, štiristoletna »kraljica morja«, so bile potisnjene v stran. Glavni odlok je pa podpisal cesar Karl VI. dne 18. marca 1719, ko je proglasil Trst in Reko za svobodni luki. Začele so se graditi tudi nove ceste iz Trsta in Reke na Dunaj, po katerih so- škripali obloženi »parizarji« (težki vozovi) in so vozata-ji veselo pokali z biči in služili s prevažanjem blaga zlate cekine.
Morje so začeli zasipavati, novo mesto in novi pomoli so štrleli v valove. Istega leta 1719 se je ustanovila »C. kr. privatna vzho-d-iia družba« (Compagnia orientale). Imela je v blagajni začetno glavnico :	en milijon
tolarjev! Kupila je zemljišče, kjer stoji danes Tergeste«: in gledališče. Tam so zgradili) prvo ladjedelnico in prva domača ladja z značilnim imenom »Prvorojenec« (Primogenito) je kmalu zarezala valove. Glavni delničar družbe je bil cesar sam. Družba pa ni imela pravih strokovnih moči. Zato je začela hirati. Poskušala se je rešiti z raznimi špekulacijami. Med drugim je ustanovila prvo pivovarno v Trstu. Proti koncu leta 1731 so bili dobički tako majhni, da je grozil sko-ro pc-lom. Toda prvi delničar, cesar, je to zavohal in je ukazal nekaj dni prej dvignili iz blagajne nič manj kot dva milijona in eh četrt! Torej ni šlo tako slabo, le žepe so si hoteli, nekateri napolniti. V resnici pa so u-spevale že raznovrstne trgovske in industrij-
ske panoge, ki jih je Vzhodna družba ustanovila : tovarna za svilo-, za vrvi in jadra Družba je dobila pravico odpreti sladkorno rafinerijo in delavnico za bakreno hišno posodo, ki je bila takrat v navadi. Zgradila je tudi še dve ladji »Sv. Karl« in »Sv. Mihael«, ki ;ta jadrali na Portugalsko. Ti dve sta splovili iz nove ladjedelnice, ki se je 1723. leta preimenovala v »C. kr. arzenal«.
A šele pod vlado Marije Terezije je začelo v Trstu prav živahno trgovsko in industrijsko vrvenje.
Zadnjič sem pravil, kako je Trst rastel v to, kar mu je po naravi dano, namreč v trgovsko pristanišče. Njegov razvoj je prav zato zanimiv, ker se tudi danes vrača misel, da mora imeti Trst zaledje, obsegati prosti pas in imeti prosto luko. Pravico do proste luke in trgovine so modri vladarji vedno potrjevali. Mnogo je bilo reform in načrtov že takrat in vsi so kazali na
SVOBODNO TRŽAŠKO MESTO
To je že bilo mesto-država ; vsaj po želji vodilnih tržaških mož. Dunajska vlada je sicer dajala privilegije in trgovske pobude, a vodo je le hotela speljati na svoj mlin. Že takrat niso Tržačani bili več ne za Benetke ne za Avstriio. V njih se je zbujal kozmopolitski trgovski duh. Razume se, da italijanski zgodovinarji piščjo o Trstu drugače kot avstrijski. Za prve je Trst v 18. in 19. stoletju propadal — ker je dunajska vlada podpirala trgovino-, a ukinjala svoboščine starih patricijev ; drugi pa poudarjajo, da se je Trst, ne glede na narodnosti, prosto razvijal in bogatel.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Vipavska zgodba v francoščini
Zadnjič enkrat je Novi list poročal o prevodih bližja pot stran od doma, daleč v svet, kjer bodo Jurčičevega Jurija Kozjaka v tuje jezike. Danes | spet lahko živeli in lahko služili. Nič več jih ne hočemo opozoriti naše čitatelje na prevod druge | priklepa zemlja nase, tej so se že odpovedali tedaj, slovenske povesti, in sicer Terčeljevih Voznikov, j ko so jo nehali obdelovati. In začeli so se izšel j e-Filipa Terčelja poznamo po njegovem neutrud-} vati. To pa gre tujcu v račun : Vipavci zapuščajo
nem prosvetno organizacijskem delu. Posebno starejši ljudje se gotovo spominjajo njegovih ognjevitih govorov, ki so bili prežeti z veliko ljubeznijo do domovine, poznajo ga tudi po njegovem uredniškem delu v Našem čolniču in pri Goriški Mohorjevi družbi. Skoraj neopazno pa je šla mimo mnogih Terčelj e va povest Vozniki. Neopazno še posebno zato, ker se je Terčelj skril kot pisatelj za pseudonimi Grivški. Knjiga je izšla 1940. leta .
Povest je zgodba naših vipavskih ljudi. Vipavska dolina in burja dajeta značilnost in okvir tej zgodbi. Vipavci so sklonjeni k zemlji, ljubijo jo in nihče jih ne premakne za ped stran. Potem pa pridejo tujci na Vipavsko-. Terčelj sicer ne pove, kdo so ti tujci, kajti sicer ne bi smela povest 1940. leta iziti, cenzura bi ji ne dovolila. Vendar pa bralec takoj spozna te tuje ljudi. Vipavce odtrgajo od kmetovanja in jim ponudijo donosnejši posel : postanejo vozniki. Najprej vozniki z vol-i pri prevažanju lesa, potem vozniki s konji pri različnih delih. In Vipavci niso več tisti zadovoljni in skromni ljudje. Zaslužek jim lebdi pred očmi, Zemlja in domačija jim ne pomenita več tistega, kar sta jim bi -i nekoč.
Toda naenkrat se delo ustavi. Vozniki so ostali brez dela z vo-zmi in konji. In zdaj jim kaže naj-
NARODNI PLESI V AVDITORIJU
Pretekli teden je gostoval v Trstu beograjski baletni ansambel »Kolo«. Imel je v Avditoriju štiri odlično uspele predstave, na katerih so plesalci in plesalke izvajali najraznovrstnejše ritme iz bogate zakladnice srbskih, hrvatskih, makedonskih in slovenskih folklornih plesov. Oblečeni so bili v čudovito lepe, pestre in bogate narodne noše. Plese so izvajali z virtuoznostjo, ki spaja pristnost ljudskega podajanja s prefinjeno umetniško rafinira-nostjo.
Zato je zelo težko reči, kateri izmed plesov je bil občinstvu bolj všeč. Vsak izmed njih je namreč imel posebno svojstveno značilnost, ki je vzbudila v gledalcih določeno razpoloženje. Tako je banatski ples učinkoval z dovršeno igro nog; »šota« : privlačnostjo in prisrčnostjo; »teškoto« z vedno bolj naraščajočim ritmom in spretnim izvajanjem napornih gibov ; ziljski visoki rej z domačnostjo; »ruslalije« in bojni ples iz Rugova z divjo bojevitostjo ; »duj, duj« z lahkim, prijetnim, ritmom in ljubkostjo ; »šop-sko« z divjim ritmom in temperamentno razgibanostjo; komitski ples z vsebinsko pomenljivostjo in bojevitostjo ; fc-unjevsko fantovsko in Brankovo kolo ter vrsta drugih kol s figuralno, ritmično in glasbeno pestrostjo, itd.
Občinstvo je vsako točko nagradilo z burnim ploskanjem in vzklikanjem. Vihar navdušenja so izzvali zlasti komitski ples, bojni ples iz Rugova, bunjevsko kolo in »teškoto«, ki so jih morali večkrat ponavljati.
Med plesnimi točkami je eden izmed godbeni-o-v zaigral na piščalko narodne motive ; dve pev-i sta pa ob spremljavi tamburašev zapeli nekaj dalmatinskih narodnih pesmi.
Beograjskemu baletnemu ansamblu smo hvaležni no»fm° zaradi cbiinega umetniškega užitka, ,.ga je. nudil na tržaških prireditvah, temveč tudi za njegove odlične nastope v tujini, s katerimi je vzbudil tam zanimanje in navdušenje za nase folklorne Plese. Do zdaj je »Kolo« gostovalo v Veliki Britaniji, Franciji, Holandiji, Belgiji, Monte Carlu m v Svici, v samem Parizu je imelo 50 predstav. Povsod so ga sprejeli z velikim navdušenjem. Tamkajšnji listi so o njegovih nastopih priobčili izredno laskave ocene. Njihovo navdušenje za jugoslovanske folklorne plese je pa hkrati tudi priznanje, ki ga daje tujina značaju jugoslovanskih narodov. Saj folklorni plesi izražajo prav tako kakor narodne pesmi in običaji čustvovanje, hotenje in miselnost ljudstva, ki jih je ustvarilo.
svojo zemljo in dajejo prostor tujcu, ki se bo naselil sredi slovenske vasi in razjedel zdrave korenine narodne zavesti. Nesreča ss je naselila v slovensko srenjo : tujec uniči lepo idealno ljubezen na vasi in stari Fortuinat ubije tujca, ki je kriv vse nesreče.
MOČ NARODA JE V RODNI ZEMLJI
Terčeljeva ideja v povesti je prozorna. Ostal je tudi kot pisatelj narodni vzgojitelj. Vse tisto, kar je na tolikih sestankih in zborovanjih razlagal kot govornik, je ponovil zdaj še v povesti : narod ostane zdrav in močan samo tako dolgo, dokl;r je navezan na svojo- zemljo, dokler jo z vso svojo ljubeznijo obdeluje in dokler o-stane z-vest samemu sebi, zvest narodovemu izročilu, zvest Cerkvi in vsemu, ka-r je bilo sveto pradedom. Terčslj opozarja na nevarnost, ki prihaja s tujcem v slovensko vas, in tudi nazorno pokaže, kje in kako se je treba varovati narodnega sovražnika.
To je ideja Terčeljeve po-vesti, ideja, kot jo -ima vsaka ljudska povest, če naj bo res ljudska. Zgodba se tudi prijetno bere in ne vem, če nismo bili nanjo premalo pozorni. Poleg zdrave in velike -ideje, ki jo narodnjak in duhovnik Terčelj razlaga svojim dragim ljudem, je v zgodbi tudi tista preprosta umetnina, ki je bila vedno namenjena le preprostemu človeku. Jezik ni kaj izrednega, ne moremo govoriti o kakem posebnem Terčeljevem slogu, tako kot bi skoraj lahko govorili o določno Terčeljevem govorniškem slogu. Vendar se povest zelo prijetno bere .in je opravila pri slovenskih čitateljih veliko delo.
V francoščino jo je prevedel isti prevajalec, ki je -prevedel Jurija Kozjaka, namreč Ferdinand Kolednik. Tudi Kolednik je duhovnik, ki živi že več le-t v Franciji in potuje mnogo tudi po drugih državah. Odlično pozna francoščino-, angleščino, italijanščino in še nekatere jezike. I-n kot učitelju in vodniku ljudi v boljši svet, ki pa sloni vedno le na zdravih etičnih temeljih, mu je bila Terčeljeva povest pač blizu. Kolednik dobro pozna problem francoskega kmeta, ki ga tudi hrepenenje žene v mesto in zapušča zato neobdelano- zemljo. Francoski pisatelj René Razin je eden podobnih glasnikov v Grudi umira, kot je Terčelj v Voznikih. Za-
to je Kolednik prevedel prav Voznike. Prevod je čudovit, Koledniko-va francoščina je tako sočna in pristna, da ne bi mogel pisati lepše rojeni Francoz. Zato je delo doživelo v Franciji zelo lep us-peh.
Naši Vipavci so tako prestopili mejo svoje domovine, toda ne kot izseljenci, ki so zapustili svojo grudo, ampak kot klicarji vsemu svetu, da ostane nared močan samo tako dolgo, dokler ostane zvest svoji zemlji in narodnemu izročilu. Terčeljeva povest je tako ponesla slovensko ime preko ozke meje naše domovine.
St.
KULTURNE VESTI
V' Cetinju je izšel prevod Prešernovih poezij v srbohrvaščini. Oskrbel ga je dr. Milan Rakočevič. .Zaradi težkoč, ki so združene pri prevajanju slovenskih pesmi v srbohrvaščino, prevod ne ustreza popolnoma izrazu našega pesniškega, velikana. Slovenska poezija je namreč bogata z moškimi rimami, medtem ko -so te zelo redke v srbohrvaščini.
Švicarski filmski in gledališbi režiser Leopold Lindberg je obiskal Sarajevo, kjer je -s predstavniki podjetja »Bosna-Film« preučeval možnosti za snemanje filma o atentatu na nadvojvodo Ferdinanda leta 1914. Lindberg se je uveljavil v svetovni javnosti z uspelimi filmi »Poslednje upanje« in »Štirje v jeepu«, vendar pa se posveča predvsem gledališki režiji.
V začetku preteklega meseca je znani jugoslovanski dirigent Zivoj-in Zdravkovič dirigiral v Braziliji štiri koncerte brazilskega sinfoničnega orkestra. Na koncertih so med drugim izvajali tudi sinfonič-ni triptihon Konjovideve opere Koštana. Njegovo gostovanje je brazilsko občinstvo toplo pozdravilo.
KULTURNI VEČER V GORICI
Preteklo sredo je bil v Marijinem domu prvi letošnji kulturni večer. Potekel je v naj lepšem in veselem razpoloženju.
Bil je izredno zanimiv. Pomen večera je dvignil zlasti nastop slovenskega misijonarja g. Pavlina Stanka iz Grgarja, ki se je vrnil iz Kitajske, da obišče svoj rodni kraj. G. misijonar je tudi pravi umetnik v petju. Zapel je nekaj prelepih kitajskih in japonskih pesmi, nato je s skioptičnimi slikami pokazal razvoj raznih verstev, družinskega in gospodarskega življenja na Japonskem in Kitajskem.
Društveni pevski zbor pa je pod vodstvom prof. Fileja zapel venček lepih narodnih in umetnih pesmi. Udeležba je bila naravnost odlična in dvorana je bila mnogo premajhna, da bi mogla zadostiti tolikemu številu občinstva.
DUŠEVNO NEURAVNOVEŠENA MLADINA
Danes starši in učitelji upravičeno ugotavljajo, da je sodobno mladino teže obvladali kot ono pred drugo svetovno vojno.
To dejstvo je vsakemu izmed nas razumljivo in so nam vzroki popolnoma jasni. Zdravniki in psihologi priznavajo, da duševni pretresi, kakor: strali, žalost, skrb in drudi duševni napori, ki jih doživi bodoča mati v času nosečnosti, brez dvoma vplivajo na živčni sistem novega bitja. Prav tako vplivajo taki materini duševni pretresi tudi na njenega dojenčka in razvijajočega se otroka.
Naši današnji otroci pa so zagledali luč sveta ali pa preživljali svoja detinska leta v največji politični in socialni zmedi, kar jih pozna zgbdovina, vzklili v najstrašnejših in najnevarnejših razmerah za obstanek posameznika in družbe. Prav zato so na splošno živčno zelo občutljivi.
Ta občutljivost se kaže v nervoznosti, v razdražljivosti, y otožnosti, pa tudi v podivjanosti in razburljivosti.
V prejšnjih časih je malokateri otrok potreboval zdravniške pomoči za zdravljenje in
okrepitev živcev, danes’ pa je kljub mnogim počitniškim in zdravstvenim kolonijam ta pojav vsakdanji. Pa tudi drugače so v precejšnji meri telesno šibki in neodporni proti raznim boleznim.
Kako pa naj starši ublažijo in omejijo pri svojih otrocih škodljivi vpliv prirojenih ali privzgojenih napak5 da jih ne bo kasneje bičalo življenje?
Kakor hitro zapazijo vzgojitelji, da se o-trok ne razvija pravilno, da postaja nervozen, nestrpen ali da izgublja veselje do učenja in do dela, je to znak, da nastajajo v otrokovi duševnosti nevarne motnje. Tedaj postane nerazsoden, kar se mu pozna tudi v dejanjih in govoru.
V takem primeru ga je treba temeljito zdravniško preiskati in mu vsaj začasno spremeniti nezdravo in kvarno okolje. Vcepljati mu je treba pogum, odločnost, vztrajnost in sploh izbirati samo taka vzgojna sredstva, ki ga duševno dvigajo, plemenitijo in kar najbolj odstranjujejo duševne motnje.	’
Skrbimo torej, da bo mladina vedro gledala v bodočnost in z zdravim razumom presojala svoja dejanja.
GOSPODARSTVO
JABOLKO »DELICIUS«
Lepo in privlačno ime ima to jabolko, a samo zato še ne more biti priporočljivo. Bili mora tudi prikupne zunanjosti in dobro, drevo pa rodovitno. Vse te lastnosti pa ima »Delicius« v izdatni meri in zato se je v zadnjih desetletjih tako razširilo, seveda najprej v svoji domovini ZDA in nato po vsem ostalem svetu. Veščaki ga smatrajo za najboljše jabolko.
Pravzaprav ne bi smeli govoriti o jabolku »Delicius«, temveč o družini »Delicius«, ki šteje nekaj desetin sort, od katerih so najbolj cenjene »Delicius«, »Stark Delicius«, »Stark King« in »Richared«. Sorta »Golden delicius« ne spada v to družino niti po barvi, obliki in okusu niti po kakšnih drugih znakih. Razne sorte iz družine »Delicius« imajo av-tosterilne cvete, kar pomeni, da cvetni prah moškega spola ne more oploditi ženskih cvetov istega drevesa. Poleg tega je celotna družina »Delicius« intersterilna, kar pomeni, da se zgoraj navedene sorte ne morejo med seboj oploditi. Potreben je cvetni prali kake druge družine. Iz zgoraj povedanega sledi? da more sorta »Golden delicius« uspešno oploditi vse navedene sorte.
Drevesa družine »Delicius« rastejo v svoji mladosti predvsem v višino,. pozneje pa. predvsem ko začnejo roditi, se razširijo v precejšnjem neredu. Zato mora poseči vmes vešča roka obrezovalca.
Ce so sorte cepljene na divjaku, naj rastejo v medsebojni razdalji 8 m, raje meter več ko manj.
Roditi začnejo nekoliko pozno : prvi plodovi se pokažejo 4. ali 5. leto, redne letine pa dobimo komaj po 8. letu. Pozneje rodijo obilen sad in neredka so 15-letna drevesa, ki dajo v dveh letih 7—9 q plodov: eno leto» 6—7 q, drugo pa 1—2 q.
Za kg teže je potrebno 4 do 6 plodov, ki imajo značilno podolgovato obliko. Meso je belo ali belo-rumenkasto, trdo, drobljivo in sočno, če je sad pravilno dozorel, zelo sladko z značilnim okusom po bananah. Jabolka »Delicius« niso za kuhanje; vsebujejo m i-lo kisline.
Po zoritvi bi morali šteti »Delicius« med jesensko-zimska jabolka. Pri nas jih obiramo v drugi polovici septembra, uživamo pa od decembra do februarja. Seveda v hladilnicah ostanejo lahko tudi dalj časa in zato jih dobimo v trgovini tudi še maja meseca.
Potrošniki danes že poznajo dobre lastnosti sort »Delicius« in zato je vedno večje povpraševanje po teh sortah, ki dosežejo na trgu najvišje cene in jih je navadno kljub temu prav lahko prodati.
Če je komu ta sorta priljubljena in bi jo rad gojil, mu svetujemo predvsem »Stark Delicius«, zatem pa »Richared«.
Zaveda pa naj se, da zahteva napredno sadjarstvo škropljenje proti različnim glivičnim boleznim in proti številnemu mrčesu. Če bo drevo samo vsadil, četudi v rodovitno, zemljo, ne bo še z njim zadovoljen ; dati mu mora tudi lepo obliko in ga na vsak način skrbno varovati pred škodljivci.
SEDAJ SADIMO AFRIŠKO ČEBULO
V	zadnjih letih se je ta sorta čebule zelo razširila. V naše kraje so jo prinesli italijanski vojaki, ki so bili v ujetništvu v Južni A-friki.
V	zemlji napravi ta sorta 2 do 3 čebulice kot znana čebula strokarica (šaljolita), samo da so znatno debelejše. Nad zemljo požene steblo, vrhu katerega se razvije kupica manjših čebulic, ki so sicer užitne, a jih navadno uporabimo za razplod. Najugodnejši čas za zasajanje takih čebulic je sedaj v septembru in še oktobra. Poznejše sajenje slabo uspe.
Afriška čebula dozori maja ali junija meseca, nekoliko prej kot navadna, katero sc-jemu ali sadimo s čebulčkom. Mnogi pravijo, da je afriška čebula bolj okusna kot navadna.
TUDI ČESEN
moramo saditi jeseni. Ni se treba bati, da bi v zemlji zmrznil. Pozno pomladansko sajenje ni nikdar uspešno, ker je takrat Česnik navadno zelo uvel in nima več prave življenjske moči.
SLADKANJE MOŠTA
s sladkorjem je prepovedano, če hočeš vino. prodati, dovoljeno pa, če je pridelek namenjen domači uporabi.
Zelo verjetno je, da bodo letos premnogi sladkali mošt in da bo zato v dobi trgatve sladkor teže dobiti. Torej?
Vina iz sladkanega mošta so redkejša m je zato v kemičnih laboratorijih prav lahko ugotoviti potvorbo.
V
|—= CŠportni	breg led
PLAVANJE
Z evropskim prvenstvom v plavanju se je v glavnem zaključila mednarodna športna sezona. Plavalno prvenstvo je za nami in zopet isti pojav: evropski vzhod se nadmočno uveljavlja in žanje, skoraj bi rekli, preobilo. Madžari imajo sedaj pravi monopol v plavanju in so se tako najbolj približali »ribam«. Iz Turina so odnesli 9 zlatih kolajn od 18 dosegljivih, poleg tega pa še večje število srebrnih in bronastih. Takoj za njimi so se uvrstili Rusi, ki sicer v plavanju niso dosegli nobene zlate kolajne, so se pa polastili 4 v skokih.
Jugoslavija je bila tokrat srečnejša kljub veliki smoli, ki se je povsod drži. Izv oj evali so 1 srebrno kolajno v vaterpolu in pa 1 bronasto, katera pripada Eši Ligorio-Djurovič. Morda je to največji u-speh jugoslovanskih plavalcev v zgodovini tega športa. Ligorio je na 400 m dvakrat izboljšala jugoslovanski rekord, kar se redko zgodi. Tudi ostali plavalci so se častno uvrstili v evropsko lestvico; tako je Pandur četrti na 100 m hrbtno, ostala častna mesta pa so dosegli škanata in Jeričevi-čeva.
Splošna ocena po narodih je sledeča : 1. Madžarska 140 točk; 2. ZSSR 83; 3. Francija 40; 4. Vzhodna Nemčija 20; 5. Jugoslavija 20; 6. Italija 20 itd. Vsekakor lepo mesto v lestvici, ki šteje 23 narodov. V glavnem pa doseženi rezultati po povprečju ne dosegajo nivoja lahkcatletksega prvenstva, ki se je odigralo v Bernu.
LAHKA ATLETIKA
V Genovi je bila v nedeljo tradicionalna štafeta za »Zlati pokal Mairana«. Nastopilo je 11 domačih in tujih moštev. Jugoslavija je nastopila z dvema štafetama beograjskih klubov, štafeta, katero so
TRGATEV BO LETOS POZNA
ker je razvoj grozdja zelo zaostal. Sicer jo res, da skuša narava pridobiti, kar so deževni tedni zadržali, a na trgatev v septembru ni misliti. Pomni, da pridobi grozdje največ sladkorja v toplih septembrskih dneh, zato ne hiti s trgatvijo, če nočeš imeti kislega vina.
Imaš za trgatev pripravljeno posodo ?
Drobne vesti
Iz Gorice
NOVE ŠOLSKE PRISTOJBINE
Nižja srednja šola. Sprejemni izpit 150 lir, vpisnina 150 lir, šolnina (letno) 250 lir, vstopni izpit 300 lir, nižji tečajni izpit 350 lir.
Gimnasija-licej. Vpisnina 1000 lir, šolnina (letno) 4500 lir, vstopni izpit na višji gimnaziji 1000 Ur, sprejemni izpit v licej 2000 lir, vstopni izpit na licej 2000 lir, matura 4000.
Učiteljišče. Vpisnina 1000 lir, šolnina (letno) 3000 lir, vstopni izpit 1000 lir, matura 2000 lir ; u-sposob. diploma 1000 lir.
POPRAVNI IZPITI IN VPISOVANJE V LJUDSKE ŠOLE
šolsko skrbništvo sporoča, da bodo od 20. septembra do 1. oktobra popravni izpiti na ljudskih šolah, in sicer za redne učence ter za privatiste.
V istem roku bodo tudi vpisovanja za šolsko leto 1954-55. V prvi razred morajo starši vpisati otroke, ki bodo od 1. oktobra do 31. decembra izpolnili šest let. Učiteljem morajo tudi sporočiti, če namesto pouka v šoli želijo otroku preskrbeti zasebni pouk.
Iz Trsta
SLOVENSKA NIŽJA SREDNJA ŠOLA V TRSTU
Vpisovanje za novo šolsko leto je vsak delavnik od 9. do 12. ure v tajništvu šole, ulica delle Scuole Nuove 14. Trajalo bo do 20. septembra.
Za vpis je treba plačati na pošti na cc 11-124 za prve razrede : 150 vpisnine, 250 lir šolnine, 30 lir za telovadbo. Za druge in tretje razrede : 250 lir šolnine in 30 lir za telovadbo. Poleg tega je treba v tajništvu izpolniti Prijavnico, za prve razrede pa še napisati prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir. V tajništvu se tudi plačajo šolske pristojbine.
Invalidi in tuji državljani so prosti taks na pošti.
sestavljali Mihalič, ceraj in Štritof, je prepričljivo zmagala in se skoro približala rekordu. Mihalič je naravnost navdušil prisotne gledalce.
V	Karlsruhu sta bila dosežena na mednarodnih tekmovanjih 2 izredna rezultata. Consolini je zalučal disk 54,78 m, Nemec Haas pa je pretekel 400 m v času 47,3 kar je njegov najboljši letošnji rezultat.
NOGOMET
Domača Triestina je v nedeljo preizkusila svoje sile. Pomerila se je z Udinese in, kar ni nič čudnega, izgubila s 3:2.
Tolaži se lahko samo s tem, da ni nastopila v popolni postavi. Manjkala sta Ganzer in novokup-ljeni Sabbatella. Enajsterici sta pokazali tehnične pomanjkljivosti in pa precej nerazumevanja v skupni igri. Nič čudnega ; novi igralci še nimajo dovolj skupnega sistematičnega treninga. Sčasoma bodo pomanjkljivosti odpadle in upati je, da bo letos Triestina spremenila svojo rezidenco na »kraju lestvice« in se preselila v »zlato sredino«.
V	Hamburgu je bila mednarodna nogometna tekma Hamburg : Beograd. Zmagali so slednji z rezultatom 4 :0.
RAZNO
Za »Veliko nagrado Italije« je na avtomobilskih dirkah ponovno zmagal Argentinec Fangio z avtomobilom znamke Mercedes. Vsekakor je imel Fangio srečo, ker je zmagal šele na koncu, potem ko je Mossov avtomobil znamke Masserati imel okvaro. 2. in 3. mesto so zasedli avtomobili Ferrari (Hawthorn in Gonzalez). Prejšnji svetovni prvak Ascari pa letos nima sreče ; na katerikoli avtomobil se vsede, nobenega ne pripelje na cilj.
Jugoslovan Emil Fressel je zasedel na svetovnem prvenstvu v letalskem modelarstvu v Haagu 2. mesto v kategoriji hitrostnih modelov. Na tem prvenstvu je dosegel izreden rezultat : 168 km na uro, i kar je tudi nov jugoslovanski rekord (prejšnji 157 ! km).
ZA NASE NAJMLAJSE
AA/VvV/\AV\AAAAAAAAAy
št. 16

/YVVNVvV\žvV\NY\VvVYNAfVvVVVVNrvV\žyVWVVWyV\AAŽ\AŽVVyVVVYVV\/VYVV\/^^	VAAAAAAAtfOVAAAAAA/ vA/»AAAA/yykAAAANAMyv/J^AA/AAAAAA/kNč.A/JkAAAAA/\AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/
Kmalu je opazil vojščaka. Tarzan je ostrmel. Merjasec Horta se je pravkar zapodil proti Kulongu, a ga je ta na mah podrl s strupeno puščico. Kulonga si je odrezal kos mesa, zakuril ogenj in se najedel.
Tarzan je sledil vsaki njegovi kretnji. Ko je krenil Kulonga naprej, se je Tarzan spustil na tla in si odrezal nekaj kosov mesa. Spekel jih ni, kajti uporaba ognja mu je bila neznana.
Ta čas, ko si je Tarzan brisal: mastne prste ob gole noge, je v daljnem Londonu Tarzanov strie vrnil kuharju zarebrnice, ker so bile premalo pečene, in si obrisal roke v snežnobeli damastni prtič.
Ves dan je Tarzan sledil Kulon-gu. Ta nov čudovit način ubijanja je Tarzana zelo zanimal. Sklenil je, da se ga nauči, listo noč je prebil Kulonga na mogočnem drevesu, nad njim pa je čepel Tarzan.
Ko se je Kulonga zbudil, ni bilo njegovega loka in puščic nikjer ! Razen noža ni imel sedaj ničesar. Edino upanje je bilo v tem, da se hitro vrne domov. Naglo je krenil nazaj. Tarzan mu je mirno sledil.
Hotel je videti, kam gre, in ga šele potem ubiti. Ko je bil Kulonga na kraju džungle, je prižviž-gala z višine vrv. Zanka se je zadrgnila okrog vratu. Tarzan je urno potegnil svojo žrtev.
Kot pajek se je Tarzan spustil po vrvi do svoje žrtve in ji zasadil nož v srce, Kala je bila maščevana! Natanko si je ogledal črnca. Pobral mu je ves peresni nakit, obročke in se z vsem okrasil.
Tarzana je mučila huda lakota. Tu je bilo meso; šega džungle mu je dovoljevala, da se ga naje. Tedaj mu je čudna misel šinila v glavo. Prej se ni obotavljal jesti svojih plenov. Ali sme človek jesti človeka?
DRJA FU-MANČUJA
ROMAN — Spisal : Sax Rohner — Prevedel : A. P.
»1 o je pa moj buldog,« je po jasnil duhovnik, »in privezan je na dvorišču. Nikdar ne sme na tq stran hiše.«
Nayland Smith je stopal brez cilja sem in tja po knjižnici. »Žal mi je, da moram dregati v vas, Mr. Eltham,« je rekel, »toda kakšna vrste je bilo tisto svarilo, ki ste ga omenili, in od koga je prispelo?«
Eltham se je precej časa obotavljal. »V svojih nekdanjih prizadevanjih sem imel precej nesreče,« je slednjič odgovoril, »da se zavedam, da me boste grajali, aky vam povem, da se pečam z mislijo, nemudoma se vrniti v Ho-Nan.«
Smith se je zasukal, kot da bi ga sprožila vzmet. »Torej se vračate v Nan-Yang?« je zakričal. »Zdaj razumem! Zakaj mi niste tega že prej povedali? Saj to je ključ, ki sem ga zaman iskal. Ali izvirajo vaše neprijetnosti od časa, ko ste se odločili za povratek?«
»Da, tako je,« je ponižno pritrdil duhovnik.
»In ali je vaše svarilo prišlo iz Kitajske?«
»Da.«
»Od kakega Kitajca?«
»Od mandarina Yen-Sun-Yata.«
»Yen-Sun-Vat! Ti moj Bog! Ta vas je posvaril, da opustite svoj posel? In vi zametujete njegov nasvet? Poslušajte me!« Smith je bil zdaj ves vznemirjen, oči so mu sijale, njegova vitka postava je bila nenadno čudno napeta in prožna. »Mandarin Yen-Sun-Yat ie eden izmed Sedmorice!«
»Ne razumem vas, Mr. Smith.«
»Že mogoče. Današnja Kitajska ni ona, kakršna je bila v letu 1898. Zdaj je ogromen tajni stroj in Ho-Nan je eno od njegovih najvažnejših koles! Toda ako je ta dostojanstvenik, kakor jaz razumem, vaš prijatelj, verjemite mi, da vam je rešil življenje! Da niste imeli tega prijatelja na Kitajskem, bi bili zdaj že mrtev mož! Cenjeni sir, vi morate njegov nasvet sprejeti!«
Tedaj se je prvikrat, odkar seim spoznal prečastitega J. D. Eltha-ma, pokazal v njem ,Župnik Dan’. »Ne, sir!« je odvrnil duhovnik s presenetljivo spremenjenim glasom. »Pozvan sem v Nan-Yang. Le Eden je, ki me lahko odvrne od potovanja.« Zmes globoke duhovne častitljivosti in srdite divjosti v njegovem glasu je bilo nekaj, čemur še nisem slišal podobnega.
»Potem je le Eden tisti, 1 ! vas lahko ščiti,(( je zakričal Smith, »zakaj, pri Bogu, noben človek tega ne more storiti! Vaša navzočnost v Ho-Nanu ne more roditi nič dobrega, pač pa zlo. Vaše izkušnje v letu 1900 so še najbrž sveže v vašem spominu.«
»To so trde besede, Mr. Smith.«
»Panoga misijonarstva, ki se ji z vnemo posvečate, škoduje med-
VPRaŠAlJA liti ODGOVORI
Vprašanje št. 22. V članku »Prehrana v Z a,padni Evropi« v zadnji številki N. L. govorite o »kalorijah«. Kaj so kalorije in koliko jih ima naša običajna hrana?
Odgovor. Kalorija je enota za toploto, kot je meter za dolžino, kg za težo, liter za prostornino. Razlikujemo veliko Kalorijo, ki jo pišemo z velikim »K«, in malo kalorijo z malim »k«. Velika Kalorija predstavlja količino toplote, ki je potrebna, da se segreje liter vode za 1»C. Pri hrani navadno ne govorimo, koliko kalorij vsebuje, temveč koliko beljakovin, koliko sladkorja ali škrotovine (to so ogljikovi hidrati) in koliko maščobe, če zgori 1 g beljakovin, dobimo 4,3 Kalorije; iz enega grama sladkorja 4,1 in iz 1 grama tolšče 9,3 Kalorije, če vemo, koliko beljakovin, sladkorja in tolšče vsebuje neka hrana, lahko izračunamo, koliko kalorij vsebuje. Od. naših navadnih hranil vsebuje 100 gramov olja (navadno in ribje) 930 Kal., svinjske masti 885 Kal., masla 762 Kal., pšenične moke 350 Kal., riža ali graha 330 Kal., krompirja 80 Kal., svežega mleka 67 Kal. — če kje čitamo ali slišimo o kalorijah, mislimo vedno na velike kalorije, kljub temu, da pišemo z malo začetnico.
LETEČI KROŽNIKI
Sinček : »Slišal sem o letečih krožnikih. Povej mi, oče, kaj je to!«
Oče: »Tega ti ne morem še pojasniti. Kaj so leteči krožniki boš razumel, ko se poročiš.«
RADIO TRST H
Nedelja, 12. septembra ob 8.45 : Kmetijska oddaja, 9.30 : Vera in naš čas. 13.00; Glasba po željah. 1,00: Moški zbor s Prcseka-Kontovela. 18.40: Mandolinski sekstet Sv, Just, 21,00 :	Beethoven :
FIDELIO, opera v 2 dej.
Ponedeljek, 13. Sept, ob 13.00 : jugoslovanski mo« tiivi. 19.00 : Mamica pripoveduje. 20.45 : Dvorakovi slovanski plesi. 21.15 : Koncert scpranitske Pat: k-Smerkcljeve. 22.45 : Chopinove fantazije in etude.
Torek, 14, septembra ob 13.00: Glasba po željah.
14.00	: Dalmatinski motivi. 18.40 : Koncert baritonista Marjana Kosa. 21.00 : Radijski oder — Noel Coward : MILORD SE POROČI, veseloigra v 3 dejanjih.
Sreda, 15. septembra ob 19.00 : Zdravniški vedež. 20.05 : Matetič-Ronjgov : Rozenice. 21.00 : Aktualnosti. .22.00 : Književnost in umetnost. 22.15 : Koncert violinistke Nade Jevdjenijevič-Brandlove,
četrtek, 16. septembra ob 14.00 : Vaški kvintet. 19.00: Mamičina povestica, 20.05 : Vokalni terc t,
21.00	: Dramatizirana zgodba. 22.30 : Liszt : Madžarska fantazija.
Petek, 17. septembra ob 13.00 : Glasba po željah. 14.00: Slovenski motivi. 18.20 : Prokofjev : Balet iz Trnjulčice. 21.00 : Tržaški kulturni razgledi. 21.20: Koncert sopranistke Ondine Otte. 22.00 : Književnost in umetnost. 22.15 : Iz angleških koncertnih dvoran.
Sobota, 18. septembra ob 13,30 : Slovenski motivi. 16.00 : Oddaja za najmlajše. 18.20 : Chopin : Balada št. 4. 19.00 : Pogovor z ženo. 20.05 : Zbor slovenske filharmonije. 21.20 : Dvorakovi slovanski pleči. 22.30: Čajkovski : Italijanski Capriccio.
MALI OGLASI
V NAJEM VZAMEM kmetijo ali kmečko hišo z vrtom v coni A STO. Ponudbe na upravo lista pod značko »Kmetija«.
TOVARNA
!
GJ
Prinčič
KRMIN - CORMONS - TEL. ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje, itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
TEDENSKI koledarček_________________
10.	septembra, petek : Nikolaj — Rakita
11.	septembra, sobota: Pulherija —• Milan
12.	septembra, nedelja : Ime Marijino — Veče-
drag
13.	septembra, ponedeljek : Frančišek K. — Zre-
mil
14.	septembra, torek: Notburga — Znanos-lav
15.	septembra, sreda : Marija 7 žal. — Svogoj
16.	septembra, četrtek : Ljudmila — Sodomir
VALUTA — TUJI DENAR
Dne 8. septembra si dal ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 franc, frankov funt šterling pesos
švicarski frank
z'ato
oz. dobil ža !
624—626 lir 23,25—24,25 lir 106—112 lir 165— 1C8 lir 1690—1720 lir 20—22 lir 145,75—146,25 lir 711—714 lir
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
SLAVNOSTNA OTVORITEV DESETE SEZONE
V Soboto, 11. sept. 1954 cb 20.30 uri V AVDITORIJU V TRSTU
premierà
KRAJNSKI KOMEDIJANTI
Ena kemedia v treh aktih katera Linharta imi
nZupanovo Micko« tiče od BRATKA KREFTA Režiser : Jože Babič ; Lektor : Jože Tiran ; Scena : inž. Viktor Molka ; Kostumi Mija Jarčeva
Glasbeno spremljavo DIMITRIJA 2EBRE-TA izvaja prof. KAREL BOŠTJANČIČ
V nedeljo, 12. sept. 1954 ob 16. in 20.30 uri ponovitev
Izdaja Konzorcij Novega lista z dovoljenjem A.I.S.
Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu . Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
narodnemu miru. Ta hip je Ho-Nan sod smodnika, vi pa bi bili prižgana vžigalica. Jaz nikakor nočem biti nikomur ovira, da bi vršil, kar ima za svojo dolžnost, odločno pa vztrajam na tem, da opustite obisk v notranjost Kitajske.«
»Vi vztrajate na tem, Mr. Smith?«
»Kot vaš gost obžalujem, da vas moram spomniti, da imam oblast, vas S silo zadržati.«
Denby je neugodno zmigotal z rokami. Pogovor je postajal čimdalje bolj zaostren in ozračje v knjižnici je bilo polno usodnih, bližajočih se viharjev. — Nastal je kratek premor.
»To je tisto, česar sem se bal in kar sem pričakoval,« je dejal duhovnik. »To je bil tudi razlog, da nisem iskal pomoči oblastva.«
»Strašilo ,Rumena nevarnost’,« je rekel Smith, »se danes uresničuje pred očmi zapadnega sveta.«
»,Rumena nevarnost!’«
»Vi se rogate, sir, in isto počnejo drugi. Mi sprejemamo ponujeno desnico v znak prijateljstva, ne da bi vprašali, da li levica ne skriva noža ! Svetovni mir je na tehtnici, Mr. Eltham. Vi se pa nezavedno ukvarjate s strašnimi po-sledicatiii.«
Eltham je globoko vzdihnil in zaril roke v žepe. »Vi ste krutc( odkritosrčni, Mr. Smith,« je dejal, »toda prav zato mi ugajate. Presodil bom svoj položaj ponovno in se jutri a tej zadevi še enkrat z vami porazgovoril.«
Takol je torej šla vihra mimo nas. Vendar pa nisem inikoli bolj iko v tistem trenutku občutil nekega morečega občutka neznanske nevarnosti — neke neznane zle sile . .. Ozračje v Redmoatu je bilo
nasičeno z orientalsko slo, ki je prepojila ozračje kakor kak zlovešč vonj. In tedajci je presekal tišino presunljiv krik — krik ženske v najgrozotnejšem strahu.
»Moj Beg, Greba!« je šepnil Eltham.
STVAR V GRMIČEVJU
V kakem redu smo zdrveli dol v sprejemno sobo, se ne morem domisliti. Vem pa, da sem prvi skočil čez prag in si ogledal Miss Elthamovo, ki je ležala na tleli v prostoru med francoskimi okni.
Okna so bila zaprta in zapahnjena, ona pa je ležala s stegnjenimi rekami v predelu, ki so ga mejila okna. Sklonil sem se čez njo. Nayland Smith je bil oib mojem komolcu.
»Pojdi po mojo torbo,« sem velel. »Onesvestila se je, nič hudega ni.«
Njen oče je bled in s plašnimi očmi potiho stopal sem in tja in nerazumljivo mrmral ; toda uspelo mi je p emir iti ga. Njegova hvaležnost je bila slovesna, ko sem dal dekletu pr e pr < sto okrepčilo, nakar se je osvestilo in drhte odprlo oči. Takrat nisem hotel dovolili nikakega pezvedovanja, pa se je hčerka, oprta na očeta, umaknila v sobo.
Minilo je kakih petnajst minut, ko je poslala pome. Sel sem s sobarico v osmerokotno sobo, in Greba Eltham je stala pred menoj ; sij sveče ji je božal mehke poteze na licu in se blestel v gostih) pramenih njenih rjavih las.
Ko mi je odgovorila na prvo vprašanje, se je v precejšnji zmedenosti obotavljala.	(Nadaljevanje prihodnjič)