GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA LETO XVIII. FEBRUAR 1977_____________ST, 2 V' -t OMRD nas niso razočarali . ČEPRAV JE V ZAČETKU MARSIKDO IZRAŽAL DVOM V SMISELNOST USTANOVITVE ODBOROV ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV, SO TI ORGANI V MANJ KOT LETU DNI S SVOJIM DELOM DOKAZALI UPRAVIČENOST SVOJEGA OBSTOJA. Potem, ko nam je v letu 1974 Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu dal možnost, da odločanje v zadevah m delovnih razmerjih prenesemo z delavskega sveta na drug neposredno voljen organ, smo se v začetku leta 1976 na zborih delavcev odločili, da sprejmemo to možnost. V vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti smo ustanovili odbore za medsebojna razmerja delavcev (kratica OMRD). Nanje smo prenesli vse zadeve s področja medsebojnih razmerij; sklepanje o sprejemanju novih delavcev, o razporejanju delavcev na delovna mesta in razporeditvene razrede za osebni dohodek, o prenehanju delovnega razmerja, o zadevah s področja izrednih dopustov, delovnega časa, izobraževanja in drugo ter o vseh zadevah kršitve delovne obveznosti in povrnitve materialne škode. Do ustanovitve OMRD so o zade-'ah s tega področja odločali delavski sveti tozdov s pomočjo po- sameznih komisij (komisija za izrekanje ukrepov, komisija za prošnje in pritožbe, komisije za izobraževanje). Kakšna je torej razlika med novo ustanovljenimi odbori in temi komisijami? Odbor za medsebojna razmerja je neposredno voljen (enako kot delavski svet) in ima pravico samostojnega odločanja v zadevah iz njegove pristojnosti. Komisije delavskega sveta tega niso mogle, bile so le predlagalni organ delavskega sveta, ki jih je ustanovil; posamezna komisija je torej o zadevah, ki jih je obravnavala, pripravila le predlog sklepa za delavski svet, ki je o stvari odločil. To odločanje pa se v naši praksi ni izkazalo za najboljše in dostikrat tudi ne najbolj pretehtano. Pristojnosti delavskega sveta so bile izredno široke, saj je poleg vseh ostalih zadev odločal tudi o vseh zadevah s področja delovnih razmerij. To pa so večinoma zadeve, o katerih je treba odločati tekoče, skorajda sproti. Delavski svet, pa kot vemo, zaseda približno enkrat mesečno, saj mu že veliko število članov tega ne dopušča večkrat. Tako delavski svet na svojih sejah dostikrat le še formalno potrjeval zadeve, ki so bile že izvršene — enostavno zato, ker je tako zahtevala narava dela. Disciplinske komisije so opomine in javne opomine izrekale kar same (da ne bi delavskega sveta obremenjevale še s tem) in delavci so že delali, ko je delavski svet šele potrdil njihov sprejem v delovno razmerje. Z ustanovitvijo OMRD smo razbremenili delavski svet in izvolili 7 oziroma 5-članski odbor, katerih člani so neposredno voljeni in ki so ravno zaradi manjšega števila članov mnogo prožnejši in se lahko večkrat sestajajo, kar to področje tudi zahteva. Odborom smo točno opredelili njihove pristojnosti ter način njihovega dela. S člani odborov je strokovna služba ob njihovi ustanovitvi imela nekaj sestankov o pristojnostih in načinu dela, hkrati pa so se vsi člani podrobno seznanili tudi s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih, ki je osnova za njihovo delo. Delo je steklo. In moramo reči — uspešno! Vzrokov za to je (Nadaljevanje na 3. strani) Široka družbena podpora V okviru priprav na sejo CK ZKS, ki bo posvečena problematiki uresničevanja zakona o združenem delu in resolucije o družbenoekonomskem razvoju Slovenije in Ljubljane v tem letu, so nas 25. januarja obiskali predsednik predsedstva CK ZKS France Popit, sekretar mestne konference ZKS Vinko Hafner in sekretar komiteja občinske konference ZKS šiška Franc Hribar. Z našimi vodilnimi in družbenopolitičnimi delavci so imeli izčrpne pogovore o poslovnih uspehih, razvojnih načrtih in dejavnosti družbenopolitičnih organizacij v Litostroju. Po ogledu novega mikrofilmskega centra, obrata težke obdelave, montaže turbin, hidravlič-'f* stiskalnic, talnih transportom sredstev, pločevinarne in si-e livarne smo gostom razložili os poslovni uspeh v lanskem ®. u> gospodarski načrt za letoš-Je leto, naš srednjeročni razvojni načrt, smeri razvoja Združe nm podjetij strojegradnje ter de- javnost in vlogo družbenopolitičnih organizacij. Gostje so se še posebno zanimali o izvozni usmeritvi Litostroja in njegovih na daljnjih možnostih uveljavitve na domačem in tujem trgu. V tej zvezi so se želeli podrobno seznaniti z našim investicijskim programom za razširitev in modernizacijo proizvodnje. Ocenjeno je, da razvojni program Lito- stroja ni pomemben samo za Ljubljano in Slovenijo, temveč za celotno Jugoslavijo. V okviru Ljubljane mora Litostroj kot sopodpisnik in nosilec njenega razvoja na področju strojegradnjo še naprej združevati vse kapacitete strojegradnje ter razvojno-raziskovalne in projektantske kapacitete, ker bo le tako lahko uspešneje nastopal doma in v svetu. Povečati je treba napore, da bi se premagali vsi odpori, ki se pojavljajo pri realizaciji razvojnih usmeritev Združenih podjetij strojegradnje. Izražena je tudi potreba povezovanja s Turboinštitutom, Smeltom, Industrijskim birojem ter nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami s področja strojegradnje, ki so še vedno izven ZPS. Gostje so želeli slišati, kako uresničujemo zakon o združenem delu, posebno kako načrtujemo nove dohodkovne odnose. Na področju svobodne menjave dela so se gostje zanimali za naše izkušnje pri delu delegacij SIS. Poudarili so, da moramo izkušnje, ki jih imamo pri svobodni menjavi dela v našem izobraževalnem centru, prenesti tudi na druge izobraževalne ustanove. Posebej je bila izražena tudi potreba nenehnega idejnopolitičnega usposabljanja Zveze komunistov za uspešnejše obvladovanje nalog, ki stojijo pred njo. Posebna pozornost je posvečena kadrovski problematiki in izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki. Ob koncu lahko zapišemo, da so gostje pohvalili naša vsestran ska prizadevanja ter poudarili potrebo realizacije načrtovanega investicijskega programa do leta 1980 zaradi njegove pomembnosti za Ljubljansko gospodarstvo. S tem je naš celotni razvojni program dobil široko družbeno podporo. V. Živko vič 1 i ! Generacija, ki je preživljala svojo mladost v najtežjih časih vojne je krepko pomagala nositi breme povojne izgradnje. V teh težkili. a vendar tako optimističnih časih, polnih delovnega poleta so neštete ženske postale udarnice tudi pri zanje pogosto pretežkih delih, ki so do tedaj veljala za izključno moška 8. marec — Dan žena Minilo je 42 let, odkar je tedanja jugoslovanska oblast razpustila Zvezo delavskih žena in deklet, ker je takratnim oblastnikom postala nevarna zaradi vse močnejšega komunističnega delovanja. Šele v narodnoosvobodilni borbi, v kateri so množično in enakopravno sodelovale tudi ženske, so si priborile enakopravnost. »Naj zapiše naša narodna zgodovina, da narodne ljudske osvoboditve ni prinesla samo puška naših borcev, ni prinesla samo oborožena borba naših mož, prineslo jo je tudi popolno enakovredno, enakopravno delo naše žene ...« (Boris Kidrič). Praznovanje letošnjega 8. marca sovpada s 40. obletnico prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, kar nam bo priklicalo v spomin prehojena leta in stopnje osvobajanja naše žene kot borke, aktivistke, proizvajalke in bojevnice za enakopravnost in soodločanje. Danes ženska — samoupravljavka vse bolj prispeva k ustvarjanju materialnih in duhovnih bogastev naše skupnosti. Je žena, mati, delavka in je sposobna, da enakopravno z moškim dela in odloča! Res je, da udeležba žensk na mestih, na katerih naj bi odločale, ni zadovoljiva, pogosto celo nezaželje-na. V tem pogledu nismo storili dovolj! Z uveljavljanjem delegatskega sistema so ji res odprte nove možnosti za združevanje dela in odločanje v naši samoupravni socialistični družbi, toda še vse premalo! Premalo žena vključujemo na odgovorna delovna mesta, saj imamo pri nas najvišji odstotek zaposlovanja žene v Evropi. Zato proslavimo letošnji 8. marec pod geslom: »Ženi — samoupravljavki enako plačilo za enako delo, enake možnosti za zaposlitev tudi na vodilnih oziroma vodstvenih mestih, enake možnosti za uveljavitev samoupravljavskih pravic, toda več ugodnosti za pridobivanje znanja!« Tebi, tovarišica, v spomin in skromno priznanje za dosedanje delo šopek cvetja! M. G. December 1936 — prelomni datum Ustanovitev KP Slovenije kot samostojne nacionalne partije je povezana z njenim prvim kongresom leta 1937, vendar je bila dejansko ustanovljena že skoraj dve desetletji prej. Zato se na kratko pomudimo pri njenem rojevanju. ŠTIRIDESET LET NA ČELU PARTIJE Tovariš Tito je s svojim življenjem in revolucionarnim delom ustvarjal našo sodobno zgodovino. Stopil je v vrsto osebnosti, ki so prerasle čas in meje dežel, v katerih so rasle. Tovariš Tito je postal meščan sveta in državnik miru. In ko v letošnjem letu praznujemo dva pomembna jubileja, ki sta povezana s Titovim imenom — 40 let prihoda na čelo partije in 85. obletnice življenja, sta to pomembna mejnika za vse naše narode in narodnosti, za celotno našo socialistično skupnost. To je priložnost za člane ZK, delavski razred in vse organizirane socialistične sile, da ob pregledu prehojene poti s poudarkom na ustvarjanju vrednot, v borbi za osvobajanje človeka in dela poiščemo moč in pogum za nadaljnji revolucionarni razvoj in izgradnjo socialistične samoupravne družbe. Revolucionarna preteklost in sedanjost nas zavezujeta, da v tem jubilejnem letu vsestransko pregledamo zgodovinsko vlogo in pomen Josipa Broza Tita, ki je s svojim delom in osebnostjo sestavni del ne samo naše zgodovine, temveč tudi mednarodnega delavskega gibanja. Ob tem je potrebno kazati pomen spodbud in idej tovariša Tita, njegovo neutrudno dejavnost v mobiiiziranju komunistov, delavskega razreda in delovnih ljudi, da gradimo socialistično samoupravljanje, da razvijamo bratstvo in enotnost in sodelovanje z narodi sveta. Ker so podane že mnoge spodbude za pripravo programov, bo Svet ZK Litostroj eno izmed prvih sej posvetil vprašanju, kako se bomo te akcije lotili na ravni delovne organizacije in temeljnih organizacij združenega dela. Sil. Tudi slovenska (uradno jugoslovanska) socialdemokratska stranka sodi med tiste redke socialne demokracije, ki se med prvo svetovno vojno niso omadeževale z vojnim hujskaštvom, kakor se je to pripetilo nemškim, avstrijskim in drugim socialistom. Njena obrobna vloga v okviru avstroogrske monarhije ni bila niti toliko pomembna. Proti koncu vojne je izvajala resno mirovno politiko in deloma celo simpatizirala z oktobrsko revolucijo. To ji je celo omogočilo naraščanje vpliva med delavskim razredom na Slovenskem. Proti interesom delavskega razreda pa se je hudo pregrešila, ko je v kraljevini SHS zašla na pot sodelovanja z domačo in srbsko buržoazijo. Voditelja stranke Anton Kristan in Albin Prepeluh sta postala ministra centralne vlade v Beogradu oziroma poverjenika narodne vlade v Ljubljani. Mimogrede povedano enako sta zagrešila prvaka hrvatske socialdemokratske stranke (Vitomir Korač in Viljem Bukšeg). Ta pojav so v socialni demokraciji že prej označili za ministerializem. Desničarsko usmerjeni slovenski socialdemokratski voditelji so namesto spodbujanja k revolucionarni dejavnosti mirili nezadovoljni proletariat in ga odvračali od političnih akcij: nobenih prevratov, kajti novo državo moramo urediti in utrditi, da bomo imeli dom itd. Končni cilj pa je bil, razume se, buržuazna država. Situacija je bila dozorela za socialno revolucijo, za strmoglavljenje kapitalizma, voditelji slovenske socialne demokracije (ki sicer niso bili edini) pa delavstvu še mezdnega gibanja niso svetovali! Pokazali so se popolnoma nesposobni voditi proletariat po poti revolucije v zgodovinsko odločilnem in ugodnem trenutku. Celo nasprotno — 10. maja 1919 je vodstvo slovenske socialdemokratske stranke sklenilo z obema slovenskima meščanskima strankama (klerikalno in liberalno) sporazum o nenapadanju. V socialdemokratski stranki se je pričela oblikovati opozicija, ki je zavračala sodelovanje z buržoazijo in meščanskimi strankami. Velik vpliv na pozicijo so imeli oktobrski dogodki, ki so jih še zlasti propagirali povratniki iz ruskega ujetništva. Ti so imeli možnost doživeti in spoznati boljševizem, revolucijo in energijo, ki jo more izraziti organiziran delavski razred. Pod številnimi, a največ zunanjimi vplivi je zelo hitro naraščala moč levega krila v stranki, ki so jo v glavnem predstavljali komunisti., Končno je prišlo do notranje krize in temu je sledil razkol stranke na levico in desnico. Na tej podlagi je levica spomladi leta 1920 ustanovila posebno stranko — komunistično partijo. Na pobudo osrednjega odbora krajevne organizacije JSDP za Ljubljano in okolico je bil 11. aprila 1920 sklican v Ljubljani ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, ki se ga je udeležilo 54 delegatov iz vseh večjih krajev Slovenije. Na kongresu so bili navzoči tudi gostje iz Beograda in Zagreba. Kongres je sprejel številne ukrepe, statut in resolucijo o zedinjenju. Drugi kongres Socialistične delavske partije Jugoslavije (komunistov) je bil junija 1920 v Vukovaru. Na kongresu so sprejeli program in statut partije. Program je poudarjal bolj za reformo in ne boj za revolucionarne spremembe. Vidovdanska ustava in zakon o zaščiti države sta bila pravna podloga za policijsko in sodno preganjanje dejavnosti KP in spodbuda za fizično uničevanje njenih aktivistov povsod, kjer jih je monarhistični režim lahko dosegel. Za vedno so želeli iztrebiti komunizem. V takih prime- rih se je partija morala pripraviti, organizacijsko prilagoditi in taktično usmeriti za dolgo obdobje ilegalnega političnega dela. Tretji kongres je bil 17. maja na Dunaju. Glavni namen je bil (tako so vsaj imenovali) izgla-diti nasprotje med desnico in levico in se zavarovati pred nadaljnjimi frakcionističnimi boji v samem vrhu vodstva KPJ. Partija je utrpela veliko škodo zaradi notranjih nesoglasij v izredno hudih razmerah ilegalnega političnega dela. V tem obdobju so se vrstile številne aretacije komunistov po vsej državi. Kongres je obravnaval štiri načelna vprašanja: nacionalno, kmečko, sindikalno in organiza cijsko. Četrti kongres je bil leta 1928 v Dresdenu. Za obdobje pred četrtim kongresom je značilna relativna stabilizacija kapitalizma in gospodarska blaginja v kapitalističnih državah. Rezultati četrtega kongresa KPJ so bili strnjeni v več resolucij. Ugotovili so, da je ena izmed temeljnih nalog partije zagotoviti delavsko večino v partiji, posebno iz vrst industrijske ga proletariata, zgraditi trdno zvezo med delavskim razredom in kmečkim prebivalstvom, uveljaviti vodilno vlogo partije in sistematični boj proti pripravam na vojno. Kljub delnemu napred ku četrti kongres ni izpolnil pričakovanih upov. Sledilo je obdobje, ko je partija bila pod udarci diktature, ker je kralj Aleksander, 6. januarja 1929 izvedel državni udar in nato: — razveljavil vidovdansko ustavo (iz 1. 1921), razpustil parlament in odstavil vlado; — izdal ukaz o sestavi nove vlade; — objavili so zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi; — prepovedali so delo političnim organizacijam, prenehala so izhajati partijska in druga napredna glasila. Novi režim se je z vso silo vrgel na vodilne partijske kadre, že aprila je bil ubit Duro Bakovič, kmalu za njim še drugi pomembnejši voditelji partije in SKOJ. Obnavljanje partije in polet revolucionarnega gibanja je nastalo leta 1934. Začasno vodstvo na Dunaju so po sklepu komin-terne preimenovali v CK KPJ. Pod vplivom novih, kooptiranih članov, med katerimi je bil tudi Josip Broz (tik pred tem se je vrnil iz ječe, odšel na Dunaj in se nato vrnil v domovino). Proces obnavljanja partije, velike politične spremembe v svetu in doma so narekovale sklic kongresa ali vsedržavne konference. Četrta državna konferenca KPJ (ki je imela značaj kongresa), je bila decembra 1934 v Ljubljani. Končno so na konferenci analizirali tudi dejavnost prejšnjega vodstva in ugotovili številne napake, ki so jih zagrešili Gorkič in somišljeniki. Kljub hudim napakam je bil Gorkič spet izvoljen za političnega sekretarja, za organizacijskega sekretarja pa Josip Broz-Tito. V CK KPJ je bil izvoljen tudi Miha Marinko. Decembra 1936, ko se je tova riš Tito vrnil iz SZ v domovino, so bili izpolnjeni temeljni pogoji, da poenotijo gledišča in akcije vodstva in partijskih organizacij. Organizacijskemu sekretarju Titu je bilo omogočeno organizacijsko in idejnopolitično izgrajevanje partije po načelih, za katera si je že prej toliko časa prizadeval. Sil. TRI DESETLETJA DOLGA POT Od zamisli do prvega ulitka Gotovo pomeni 30 let dela uspeh za vsako delovno organizacijo. To je jubilej, ki nas navdaja s ponosom, posebej tudi zato, ker je Litostroj ena naših prvih velikih povojnih tovarn, nastalih v času prve petletke. Že na začetku svojega obstoja je Litostroj opravičil zaupanje množice delovnih ljudi, saj ni postal le eden največjih nosil-cev povojne industrije, temveč mu je uspelo osvojiti tudi eno najtežjih proizvodenj — to je proizvodnjo turbin, zaradi česar se je kvalitetno uvrstil med vodilna podjetja naše domovine. V svojem nadaljnjem razvoju in v oblikovanju sedanjega proizvodnega programa predstavlja Litostroj formiranje visoke stopnje organizacije, visoko kvalificira nih kadrov, uveljavil se je tako na domačem kot na tujem trgu ter se tako vključuje v mednarodno delitev dela. To pomeni, da Litostroj danes ni velik le doma, temveč je s svojimi kvalitetnimi proizvodi zaslovel tudi po svetu. ZAKAJ JE NASTAL LITOSTROJ? Slovenija je kot industrijsko najbolj razvita republika potrebovala večje podjetje za izdelavo strojev in popravilo strojnega Obdelovalnica v gradnji, pogled od glavnega vhoda (D parka. Ta potreba je že v predvojni Jugoslaviji botrovala ustanovitvi velikega strojnega podjetja — nekdanjih »Strojnih tovarn in livarn« v Ljubljani. Vendar pa je bilo kljub potrebam in napredku to podjetje zaradi različnih mahinacij domačega in tujega kapitala leta 1936 likvidirano. Že takrat je izjavil tovariš Franc Leskošek, takratni tajnik delavske sindikalne organizacije za Slovenijo, zavedajoč se neogibne potrebe po lastni industriji, da se bo v bližnji bodočnosti prav gotovo gradila v Ljubljani nova Tovarna, večja in lepša od prejšnje, toda tako, da bodo novo tovarno gradili tisti, ki so tokrat zaradi likvidacije »Strojnih tovarn« izgubili kruh in streho — delavci, delavski razred. Poleg že takrat ekonomsko utemeljene potrebe po podjetju za individualno strojno industrijo pa se je v zvezi s pripravami za petletni plan industrializacije in elektrifikacije naše države ter osnove za ustanovitev naše ekonomske moči pojavila še potreba po graditvi podjetja, ki bi bilo sposobno pomagati pri opremljanju naših energetskih objektov, brez katerih si industrializacije ni bilo mogoče zamisliti. Ta tehnična zvrst je imela svojo tradicijo že v strojnem podjetju Schneider v Škofji Loki, ki je izdelovalo turbine manjšega tipa. Zato je bila edino pravilna odločitev, naj se strojna tovarna za slovensko industrijo in September leta 1947. Prvo ulivanje v livarni sive litine nova tovarna za izdelavo hidravličnih strojev povežeta v eno ce loto, se pravi, da se projektira in zgradi novo podjetje, ki bo kos postavljenim nalogam. ZAKAJ RAVNO V LJUBLJANI? Predvsem zaradi potrebe po kvalificiranem kadru, ki ga je bilo potrebno zagotoviti v kratkem času. V Ljubljani je bil za novo tovarno dosegljiv skoraj ves kader, ki je po likvidaciji »Strojnih tovarn« ostal v mestu raztresen po najrazličnejših in dustrijskih obratih in obrtnih delavnicah, bližina Škofje Loke pa je omogočala, da smo lahko pritegnili kader tudi iz nekdanje Schneider j e ve strojne tovarne. Okoliščine, ki so pri izbiri lokacije še govorile v prid Ljubljani, so bili: sedež tehniške visoke šole, ugodne transportne zveze, središče železniške proge Jeseni- ce—Trst—Maribor in bližina pristanišč Trsta in Reke. Tako je bil avgusta 1946. leta položen temeljni kamen za graditev novega industrijskega velikana. Izgradnjo tovarne so začeli v tako pospešenem tempu, da so že gradili, obenem pa še delali na-nadljnje načrte. V začetku septembra 1947 je že bilo mogoče začeti z delom. 1. septembra 1947 je bo prisotnosti tovariša Tita steklo prvo železo iz kupolke v naši livarni-In tega dne so delavci in strokovnjaki izpričali trdno voljo, da bodo prav na tem kraju nadaljevali starodavno strojniško tra; dicijo med Slovenci, jo obogatil} in ji z novimi dosežki ustvarili še večji sloves. Prihodnjič: Prvih pet let Litostroja. 3 1947 1377 30 Opravičeno zaupanje Delovanje vseli OMRD je bilo v celotni delovni organizaciji pestro in učinkovito. Ker je TOZD FI eden največjih v Litostroju in se je zelo gotovo srečaval z mnogimi problemi, smo poprosili za krajši pogovor predsednika OMRD v TOZD FI, JANEZA NOSETA, da nam pove kaj več o tem. • Kako bi ocenili vaše delo po preteku slabega leta delovanja OMRD? Mislim, da so OMRD v desetmesečnem delovanju opravičili zaupanje, ki so ga prevzeli z izvolitvijo v ta, za nas malo pozno ustanovljen organ samoupravljanja. Oceno o našem delu bodo seveda podale družbenopolitične organizacije in ostali organi samoupravljanja, predvsem pa tasti, ki so nam to nalogo zaupali — torej delavci sami. • Na katere težave najpogosteje naletite pri svojem delu? Kot vsak na novo ustanovljen organ so se tudi OMRD na začetku srečevali s celo vrsto težav, ki jih je bilo že predhodno z malo dobre volje in primernim čutom za odgovornost možno odpraviti, oziroma zmanjšati na minimum, čez čas, ko je OMRD dobil svoje mesto na seznamu organov samoupravljanja in ko so bile začetne težave mimo, je delo steklo hitreje in tudi odločitve so bile pravičnejše, še vedno pa se čuti pomanjkljivo sodelovanje med delom vodstvenega kadra in službami, posledica tega pa so neusklajeni predlogi, ki jih obravnavajo na zbo-] rih delavcev. i • S katerimi problemi ste sc i največ ukvarjali, kje so se mnc-r nJa najbolj kresala? i Razumljivo je, da so v velikih tozdih kot je FI, ki ima okrog 1160 zaposlenih, medsebojni odnosi izredno razgibani. 2e samo nekaj skopih podatkov iz dela odbora to potrjuje: v tem obdobju je imel odbor 42 sej, na katerih je obravnaval preko 90 prijav kršenja delovnih obveznosti. Obravnaval je nad 50 predlogov v zvezi z izobraževanjem 1 itd. Poprečno vsaka seja vsebuje 1 od 20 do 30 sklepov. Najbolj občutljiva področja so področje discipline, izobraževanja in nagrajevanja. 2e takoj ob vstopu v delovno razmerje mora biti delavec seznanjen s svojimi nalogami, dolž-! nostmi in pravicami. Tako tudi ne bi prihajalo do vprašanja — kdo je za kaj odgovoren. Pre-zgodnje odhajanje z delovnega mesta problem take nediscipline se ne more reševati pri vratarju. To je gotovo naloga nadrejenih, da vplivajo na ostale. Lahko trdim, da so v večini primerov disciplinski ukrepi vzgojni. Ni več prijav kršitve enih in istih delav cev. Vzrok temu premiku je tudi dejstvo, da lahko OMRD kot neposredno voljen organ samostojno odloča o zadevah svoje pristojnosti, veliko pa so prispevali tudi nadrejeni. Mislim, da se bo problematika na področju izobraževanja postopoma uredila in ne bo več tako stihijska, saj so s sprejetjem samoupravnega sporazuma o izobraževanju in štipendiranju podani objektivni pogoji za to. Da pa bodo določila tega sporazuma zaživela v praksi, je potrebno izdelati primerne predloge, ki bodo izhajali iz naših potreb, ki jih narekuje tehnološki proces naše proizvodnje. Na področju nagrajevanja bo potrebno še precej dela in dogovorov, da bomo dosegli nagrajevanje po delu, kot ga predpisuje Zakon o združenem delu. Izdelati bo potrebno učinkovit sistem napredovanja in uskladiti naše želje z možnostmi. Prav tako pa se bo potrebno pogovoriti o delu in obveznostih, kot se pogovorimo o pravicah in plačilu. • Ali ste zadovoljni s sodelovanjem strokovnih služb in vodstvom tozda? Mislim, da je kvalitetno delo odborov nemogoče brez predhodno podanega predloga, ki mora v svoji obrazložitvi vsebovati vse tiste elemente, ki so potrebni da odbori lahko o njih odločajo. To pomeni, da je potrebno dobro sodelovanje med strokovnimi službami vodstva in OMRD Prav tako je potrebno, da odbor sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in delavskim svetom. Na posamezne seje so vabljeni njihovi predstavniki, saj je tak način izmenjave mnenj in informacij nujen in pravilen Iz dosedanjega dela je razvidno, da je tako sodelovanje v večini primerov dobro, vendar pa, kot sem že prej omenil, bi bilo potrebno na nivoju vodstva tozdov malo več koordinacije. OMRD NAS NISO RAZOČARALI (Nadaljevanje s 1. strani) več. Verjetno je imel dokaj sreč-ho roko pri predlaganju kandidatov sindikat, nekaj je prispevala tudi natančna opredelitev Področja dela in načina dela in Pa dejstvo, da je to prav tisto Področje, ki je vsakemu delavcu oajbližje in ga najbolj pozna. število sej sicer ni merilo kvante dela nekega organa, je pa dokaz njegovega delovanja. V tri-cetrtletju je delovanje odborov tako: Fl-40 sej, PI-37, IVET-23, žSE-22, IRRP-15, SSP-28 in Ser-vts 8 sej. Na svojih sestankih so tedno obravnavali vse sprejeme oovih delavcev in sklepali o pre-eh^jd delovnega razmerja, Klepali so o prošnjah za izredno Plačano ali neplačano odsot d»i z dela, o izobraževanju ob do«’ 0 P°daljšanju porodniškega šit ■ S*a' 0 Premestitvah, v izvr-tvi in planu nadurnega dela, , delu po pogodbah o delu, o ^govorih zoper določitev osebne ene ter o kršitvah delovnih dbveznosti. nii®k-uPno je bilo v vseh temelj-do? or8anizacijah zaradi kršitev okunih obveznosti izrečenih r>oI°? ,166 ukrepov, od tega 24 uk?°Jnitl izključitev in kar 15 lavPov Prenehanja lastnosti de ea v združenem delu. vol ^?nčn° so minili časi, ko je svoi °’ da delavca, ki je zaradi erJeSa neodgovornega odnosa žal ° .krši! delovne obveznosti, »nihče ne more spraviti iz podjetja«. Taki delavci pa so s svojo prisotnostjo poleg materialne škode ustvarjali tudi nered in nezadovoljstvo med vestnimi in marljivimi delavci. S pretekom dveletne mandatne dobe bodo poleg mandata članov verjetno prenehali tudi sami odbori. En del njihovih zadev bo prevzela neposredno voljena disciplinska komisija, drugi del pa delavski svet oz. nek drug organ delavskega sveta, žal Zakon o združenem delu ni pre vzel Zakona o medsebojnih razmerjih v tem delu in takega organa ne predvideva več. Morda OMRD v drugih organizacijah združenega dela niso bili tako uspešni kot pri nas in če je tako, smo lahko še bolj zadovoljni z nivojem njihovega dela in s tem tudi s stopnjo samoupravne osveščenosti v naši delovni organizaciji. A ne posipajmo se preveč s cvetjem! Zakon o združenem delu nam bo dal še veliko možnosti, da izkažemo svojo samoupravi j alsko zavest. Vsekakor pa drži eno: čeprav bo take odbore, kakršni so sedaj zamenjal nek drug organ, so odbori napravili korak naprej, ki nam bo še kako koristil pri nadaljnjih korakih. Nabrali smo si izkušnje, ki nam bodo pomagale, da kljub drugačni organiziranosti teh organov ne bomo storili koraka nazaj v samoupravnem odločanju. Jana šnuderl • Kaj mislite o razpustitvi OMRD, kot to določa Zakon o združenem delu? Že v tem kratkem obdobju delovanja odborov in izkušenj se je pokazalo, da je OMRD v TOZD FI preobremenjen. Posledice tega so pogosto premalo pretehtane odločitve, obenem pa tudi neizpolnjevanje delovnih nalog članov odbora. Odbor je opravičil svoj obstoj že s tem, ko je prevzel del nalog delavskega sveta in za razliko od njega odloča hitreje in lahko o vsaki odločitvi temeljiteje razpravlja. Ena izmed prednosti je tudi ta, da ima OMRD manj članov, to pa omogoča lažje sporazumevanje in odločanje. Mislim, da se bo moral delavski svet, kolikor bo prvezel pristojnosti OMRD, organizirati tako, da bo posamezna področja pristojnosti prenesel na posamezne komisije, le-te pa ga bodo morale obveščati o svojih odločitvah. Drugače se bo moral sestajati prepogosto, s tem pa se bo povečala tudi izguba delovnih ur. Mislim, da je razpustitev OMRD navsezadnje korak nazaj, saj se bodo pristojnosti delavskega sveta spet povečale. Dejstvo pa je, da je vse dosedanje delovanje OMRD pokazalo, da so v celoti izpolnili zaupanje, ki jim je bilo dano z ustanovitvijo. Prav zato, ker so do danes že lepo zaživeli, je škoda, da jih ne bomo več imeli. M. H. Priprave na kongres ZK teresov delavcev in vseh delovnih ljudi. Takšno smer zagotavljata ustava in Zakon o združenem delu, s katerima spreminjamo ekonomske ter politične odnose tako, da bo delavec prevzel vodilno vlogo v združenem delu. Enajsti kongres ZKJ bo prav gotovo v celoti ocenil uresničevanje sklepov desetega kongresa. Do maja ali junija prihodnjega leta je še dosti časa. Komunisti v OOZK bomo lahko še veliko storili in uresničili v neposredni praksi. V končnih pripravah bomo še slišali besede komunistov na republiških in pokrajinskih kongresih. Prvi dogovori o pripravah na kongrese napovedujejo, da bo osnovna vsebina vloga ZK v nadaljnjem razvoju socialistične samoupravne Jugoslavije. V to moramo vključiti tudi oceno v Zvezi komunistov in ocene doseženega razvoja samoupravnih socialističnih odnosov. Na osnovi tega sledi utrjevanje vloge in nalog ZK v našem nadaljnjem razvoju. To nikakor ne pomeni, da od kongresov ZK pričakujemo veliko splošnih deklaracij ali preobsežnih dokumentov, predvsem zaradi tega, ker je v ustavi in zakonu o združenem delu zapisan celotni program razvoja v seda nji fazi naše revolucije, ki ga moramo uresničiti. Od članov ZK posebej pričakujemo, da na vseh ravneh naše organiziranosti prispevajo največji delež k uresničevanju ustavnih načel in vsebine zakona o združenem delu. Aktivnost komunistov ne sme biti usmerjena samo na delo v osnovni organizaciji, temveč morajo biti tudi nosilci preobrazbe v delegatskem sistemu, to pa pomeni uresničevanje akcij SZDL in zveze sindikatov. To bo seveda še dolgotrajen proces, vendar mora potekati čim bolj usklajeno in povezano. Zato komunisti v osnovni organizaciji pričakujemo, da nam bosta kongresa podala spodbude in smernice za konkretne akcijske naloge našega bodočega dela. Praksa kaže, da sledi kongresu ZK kongres Zveze sindikatov, zato ga lahko pričakujemo konec leta 1978. Delegati sindikalnih organizacij bi se na tem 8. kongresu ZSJ dogovorili o svojih nalogah, ki bodo sledile iz resolucije 11. kongresa ZKJ. Sil. Vsi dosedanji republiški in zvezni kongresi so bili osrednji politični dogodki za Zvezo komunistov, delavski razred, za vse delovne ljudi ter za vse narode in narodnosti Jugoslavije, pa tudi za ves napreden svet. Prav tako pa bosta velikega pomena tudi 11. kongres ZKJ in 8. kongres ZKS. Nanju se pripravljamo v času pomembne prelomnice zelo uspešnega in revolucionarnega političnega delovanja, ki sta mu dala nova ustava in zakon o združenem delu idejno, akcijsko in politično hrbtenico, v kateri je Zvezi komunistov uspelo razvozlati veliko nejasnosti in družbenih dilem. Iz tega boja bo izšla Zveza komunistov in celotna družba notranje prerojena. V čem se kaže ta nova kvaliteta? Temeljna značilnost tega obdobja je nadaljnje utrjevanje in poglabljanje zavesti o razredni naravi naše družbe, revolucije in oblasti. To zagotavlja, da bo celotna politična aktivnost Zveze komunistov tudi v prihodnje izraz trenutnih in dolgoročnih in- Na letni delovni konferenci OO ZK IVET, ki je bila 3. februarja, so člani pregledali svoje lanskoletno delo in sprejeli program dela za leto 1977. Obširnejši članek o tem bomo objavili v prihodnji številki glasila V PREMISLEK OO ZK IVET je bila ena zadnjih, ki je imela svojo letno konferenco. Vendar pa je bila tudi edina, ki je pripravila informacijo o svojem delu. Mnenja smo, da so člani ZK oziroma njihovi sekretarji dolžni stalno obveščati informacijsko službo o svojih sklepih, programu in komentirati rezultate svojega dela. Praviloma mora biti delovanje ZK javno, to pa je tudi eden od načinov izpolnjevanja naloge članov organizacije, ki si morajo nenehno prizadevati za razširitev in obnavljanje organizacije ZK. S sprejemanjem članov iz vseh področij združenega dela oziroma poklicev, posebno pa delavcev iz neposredne proizvodnje, bi tako postopoma zagotovili delavsko večino v socialni sestavi organizacije ZK. Takšno informiranje preko našega glasila naj bo tudi eden od načinov krepitve idejnopolitične obveščenosti, izpolnjuje naj tudi zahteve po polnem, resničnem in predvsem pravočasnem obveščanju. M. H. Priznanje sindikata 1977 Konferenca OOS TZ Litostroj, Ljubljana razpisuje na osnovi sklepa z dne 26.2.1976 »Priznanje sindikata Titovi zavodi Litostroj 1977«. OSNOVNA NAČELA RAZPISA: Priznanje se podeljuje vsako leto ob obletnici Litostroja. Dodeljuje se za uspehe, dosežene v daljšem časovnem obdobju ali za konkretno delo. PRIZNANJA: 1. Zlata plaketa — za posameznike, delovno skupino ali TOZD. 2. Srebrna plaketa — za posameznike, delovno skupino ali TOZD. 3. Zlata značka — za posameznike (in sicer največ tri iz posameznega področja, ki je razpisano). Kandidate za priznanja lahko predlagajo TOZD, delovne organizacije, politične organizacije, strokovna društva, društva in združenja ter delavci Litostroja. PRIZNANJA SE PODELJUJEJO: a) na področju delovanja v družbenopolitičnih organizacijah; b) na področju samoupravljanja; c) za uveljavljanje družbenoekonomskih načel v poslovanju; d) na področju pospeševanja inventivne dejavnosti; e) na področju kulturne in telesne kulture; f) na področju ostalih dejavnosti. Vsa ta področja ureja poslovnik. Predlog mora vsebovati poleg osnovnih podatkov o kandidatu tudi podrobno utemeljitev dela, zaradi katerega se predlaga za podelitev priznanja. Predložite tudi izjave morebitnih sopredlagatcljev oz. mnenja drugih organizacij, ki predlog podpirajo. Predlog je treba poslati do 30.6.1977 na naslov: Konferenca osnovnih organizacij sindikata Litostroj, 61000 Ljubljana, Djakovičeva 36 GRADNJA PLINOVODA Že več kot dve leti je tega, odkar je delavski svet podjetja sklenil in zbori delavcev so odločitev potrdili, naj Litostroj sodeluje pri graditvi slovenskega plinovoda, na katerega se bo priključil, ko bo pripeljan do tovarne. Tako se bo lahko oskrboval z zemeljskim plinom, ki bo nadomestil večji del sedaj uporabljenih energij (goriv) kot so kurilno olje (nafta), tekoči naftni plin (butanpropan), koks za ogrevanje livarskih loncev, premog za sušilno peč v jeklolivarni in še kaj. Zemeljski plin ne bo napeljan v sedanjo kurilnico, ker se bo za ogrevanje prostorov Litostroj priključil na bližnjo toplarno šiška. V preteklih dveh letih je marsikdo ob obilici drugih dogajanj že pozabil, da se je strinjal in na zborih delavcev glasoval za navedeno odločitev, ki je pome nila samo pripravo, oziroma os novo za nadaljnjo akcijo, za ka tero je prej navedeni slovensk plinovod pogoj, da jo bo mogo če izvesti. To je zgraditev tovar niškega plinovoda, ki bo zemelj ski plin pripeljal do (večjih) po rabnikov. Investicijski biro TOZD IVET, ki je prevzel nalogo za vso organizacijo v zvezi z načrtovano gradnjo tovarniškega plinovoda, je občasno obveščal vodstva tozdov in drugih pristojnih dejavnikov v tovarni o poteku vseh priprav. Zadnjo informacijo o naj novejšem stanju je prejel Upravni odbor na seji dne 21.1. 1977. S plinovodom za zemeljski plin se bo zboljšala preskrba z energijo v Sloveniji. Znano je, da nam primanjkuje energijskih virov. Premoga imamo malo, lastne nafte ni, lastnega zemeljskega plina ni, les že davno ne služi več kot primerna energija, vodne energije imamo v omejenih količinah. O gospodarnosti nuklearnih energetskih virov še ne vemo prave ocene. Da bi se stanje zboljšalo je bil na pobudo Poslovnega združenja energetike SRS v letu 1974 ustanovljen Poslovni odbor za zemeljski plin, ki je imel namen ustanoviti Poslovno skupnost za graditev plinovodnega omrežja v Sloveniji. Obstajala je realna možnost, da se Slovenija oskrbuje s sovjetskim plinom, saj je plinovod preko Češkoslovaške in Avstrije v Italijo onkraj severne meje, po Koroškem, že bil napeljan. Ta pobuda je naletela na velik odmev. Veliko organizacij združenega dela se je že odzvalo vabilu, naj bi v navedeni Poslovni skupnosti za zgraditev slovenskega plinovoda združilo svoja finančna sredstva z družbenimi sredstvi republike Slovenije in naj bi sklenile ustrezni samoupravni sporazum. Da bi se navedeni namen uresničil je bila 15. novembra 1974 sklicana ustanovna skupščina, na kateri so organizacije združenega dela sklenile in podpisale SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV V SKUPNO NALOŽBO ZA REALIZACIJO PROGRAMA GAZIFIKA-CIJE V SLOVENIJI. K samoupravnemu sporazumu je pristopilo 88 podjetij, med njimi tudi Litostroj. Sklenjeno je bilo, naj vsak podpisnik prispeva v sklad za graditev znesek, ki se določi glede na predvideno bodočo porabo plina, in sicer od vsakega pripravljenega m3 plina 0,25 din. Znesek bi bil plačljiv v 4 obrokih, marca in septembra 1975. in 1976. leta. Ta pristopni prispevek je bil za Litostroj ugotovljen na podlagi predvidene porabe plina v letu 1980, ki bo znašala 2,9 milijona m3 in je bil določen z zneskom 4 X18125.— dinarjev, to je skupaj 725.000,— dinarjev. Ta znesek je Litostroj že plačal. Drugi važnejši sklep sporazuma je bil, da se izbere in pooblasti organizacijo PETROL Ljubljana, ki prevzame dolžnost investitorja z nalogo, da pripravi vse potrebno in uresniči gradnjo slovenskega plinovoda. Na razpis za predložitev ponudb za graditev so se prijavili 4 ponudniki, vsi iz tujine. Kot najustrejzneša ponudnika je PETROL izbral skupaj nastopa- joči tvrdki francosko BATI-GNOLLES, Pariz in nizozemsko NACAP, Haren. Z njima je oktobra 1976 sklenil pogodbo, ki predvideva celotne naložbene stroške v višini 3,722.985.000,— N din, ki bodo kriti iz naslednjih finančnih virov: svojega dela, kapacitete njene konstrukcije pa so z novimi nalogami v zvezi s pričakovanim zemeljskim plinom tako povečane, da ne more prevzeti še zunanjih naročil. To je bilo sredi leta 1975. Približno v istem času pa smo z zadovoljstvom prejeli pismo IMF Ljubljana (Industrijsko montažno podjetje) z obvestilom, da nam lahko ne samo izdela projekt, pač pa nabavi tudi ves montažni material in plinovod tudi montira. Tak aranžma, da bi nam eno podjetje opravilo vsa dela, je bil videti zelo vabljiv. Razgovore z nami za delo na projektu je IMP odlašal eno leto. Končno smo se le dogovorili in sredi leta 1976 pri IMP naročili ponudbo za projekt. Enako ponudbo smo naročili tudi pri INDUSTROPROJEKTU Predvideni viri finansiranja milijonov din (zaokroženo) % (zaokroženo) 1. Lastna vlaganja 342 9 2. Domače posojilo INA — Naftagas 180 5 3. Posojilo o slovenskih bankah 750 20 4. Tuja komercialna posojila 1355 36 5. Tuja finančna posojila 1095 30 3722 100 Veljavni pogodbeni roki za dokončanje posameznih glavnih sektorjev so: — od Šentilja do Lendave in do Ljubljane: junij 1978; — od Ljubljane do Jesenic: december 1978; — od Ljubljane do Nove Gorice: december 1979. Zagreb, ker so bili tu roki ugodnejši in smo prvi del, idejni projekt, prejeli že julija 1976. Pri nadaljnjih pripravah za graditev plinovoda smo se srečali z novimi težavami in ovirami. Bili smo namreč med prvimi, ki so se začeli pripravljati na gradnjo plinovoda in zbirati po- mentacijo za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Oboje terja kup novih dokumentov kot podlogo za izdajo drugih dokumentov. Za lokacijsko dovoljenje je treba priskrbeti kar deset soglasij npr. od požarne inšpekcije, od vodovoda, kanalizacije, vodne sku-nosti itd., celo od podjetja Javna razsvetljava (!!). Ustavilo se je pri sanitarni inšpekciji in ne vemo, do kdaj ne bo mogla izdati soglasja, ker Republiški sekretariat za urbanizem še ni dal ustreznega soglasja za svoje področje. Vzporedno z naštetimi so se vrstili še naslednji važnejši dogodki: 1. Dolgo časa nismo vedeli kdo in kako naj financira tovarniški plinovod. Na komisiji za razporejanje finančnih sredstev so dne 18.8.1976 pristojni sprejeli sklep, naj bo investitor TOZD IVET. 2. Zakon o investicijski dokumentaciji predpisuje, da je za vsako investicijo treba izdelati investicijski program. Investicijski biro je ta program naredil in ga 4.11.1976 razposlal na vsa pristojna mesta v tovarni. Posebna ocenjevalna komisija je investicijski program pozitivno ocenila in ga 10.1.1977 potrdila. V njem je prikazana preliminirana finančna konstrukcija investicije, po kateri naj bi zunanji, v zemljo vkopani plinovod financiral TOZD IVET s svojim amortizacijskim skladom in bo stroške pozneje prenesel na porabnike. Notranje plinovode takoj denarno omogočijo bodoči porabniki, izvedejo pa se v okviru celotne investicije pod vodstvom TOZD IVET. j i i I NOVA GORICA še pojasnilo in pripombe: Tvrdka BATIGNOLLES je zgradila avstrijski plinovod, na katerega se bo priključila Slovenija. Iz postavljenih in potrjenih rokov je razvidno, da moramo naš tovarniški plinovod dokončati do junija 1978, to je do prihodnjega leta. Le tako bomo lahko začeli prevzemati prve količine zemelj skega plina. In kako smo se pri nas v Litostroju pripravljali na graditev tovarniškega plinovoda? Vodstva tozdov in SSP so že maja 1974. leta dala načelno soglasje za priključitev na zemeljski plin, nakar je delavski svet oktobra 1974 sklenil, da Litostroj pristopi k tozadevnemu samoupravnemu sporazumu in novembra 1974 so delovni ljudje na zborih sklep potrdili. Pristop Litostroja k sporazumu in soglasje za sofinanciranje sta bila uradno potrjena s podpisom sporazuma 15. novembra 1974. Že pred podpisom samoupravnega sporazuma smo se ustno dogovorili s Plinarno Ljubljana, da nam bo, kot pooblaščena organizacija za tovrstno dejavnost, naredila projekt za naš tovarniški plinovod. Ko je bilo treba začeti z delom, je Plinarna dogovor odpovedala, češ da ima preveč SLOVENSKO PLINOVODNO OMREŽJE ► ZGRAJENO DO 1.7.1978 — — - —ZGRAJENO DO 31.12.1978 -• - .—ZGRAJENO DO 31.12,1979 .............ZGRAJENO V LETU 1982 smo vložili in že prejeli soglasje z dne 13.12.1976. 4. Prvotni koncept tovarniškega plinovoda je vseboval tudi rezervno plinsko postajo s tekočim naftnim plinom za primer, če bi se dotok zemeljskega plina prekinil, ali če bi bila poraba v času konic prekomerna. Ta del koncepta je odpadel, ker smo iz Plinarne Ljubljana, kot sosede Litostroja dobili soglasje, da nam bo dajala rezervni plin. Kaj bomo pridobili z vpeljavo zemeljskega plina v tovarno? 1. Racionalnejši način preskrbe z energijo, ker odpadejo raznovrstni načini transporta (vagoni, kamioni, itd.), odpade embalaža (jeklenke, sodi, cisterne, itd.), skladiščni prostori, skrči se obseg administrativnih operacij. 2. Ob upoštevanju varnostnih predpisov je mnogo manj nevarnosti, kakor pri uporabi jeklenk z butanompropanom (udarcev, padec). 3. Po sedaj znanih podatkih o predvideni ceni plina, ki žal ni vnaprej določena, ugotavljamo, da brez upoštevanja tehnoloških prednosti, ki jih plin ima, po računih in primerjavah v investicijskem programu, cena zemeljskega plina ne bo višja od sedaj uporabljanih energij. 4. Najvažnejši faktor, ki govori v korist vpeljave plina, je njegova kvalitetnost tako po ogrev-ni moči, ki znaša 8000 Kcal/N m3, kakor tudi, po kemični čistosti, saj vsebuje m3 plina 0,1 g celokupnega žvepla. Produkti zgorevanja tako malo onesnažujejo ozračje, da uporabe ne omejujejo nobeni predpisi. Še zlasti zaradi tega predstavlja plin idealno energijo. 5. Na tovarniški plinovod zemeljskega plina bodo priključeni samo večji porabniki — to so pločevinama, kovačnica, livarna bele kovine, jeklolivarna ter livarna sive in specialne litine. Po posebnem dogovoru se bo restavracija priključila direktno na mestni plin. Na isti plinovod bo priključena še sušilnica lesa v modelni mizami. trebno dokumentacijo. Natančnih navodil, kaj vse je potrebno pripraviti, nismo dobili od nikoder, še več! Zavedle so nas izjave, da bo ves postopek za pridobivanje dovoljenj za gradnjo poenostavljen, ker je gradnja plinovoda splošnega družbenega pomena. Zaradi že toliko izgubljenega časa v zvezi z naročilom projekta nismo čakali. Sledili smo preprosti logiki, da preskrbimo tisto dokumentacijo, ki nam bo resnično služila pri gradnji, to je strojni del projekta, ki je osnova za položitev plinovoda in ki že vsebuje principialne izvedbe elementov (jaškov za odcep plinovodov, jaškov za zaporne organe, za izpihavanje cevovodov, odvajanje kondenzata), vsebuje pa tudi gradbene izvedbe križanj s prometnicami (cestami, železniškimi progami) itd. Skratka, gradbena dela bi lahko opravili brez posebej izdelanega gradbenega projekta. V oktobru 1976 smo zvedeli od PETROLA nato pa še od občine šiška, da bo treba za tovarniški plinovod dobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje enako kot za vse druge gradnje z vsemi potrebnimi (in nepotrebnimi soglasji), z gradbenim projektom kot osnovo, poleg skupnega in električnega projekta. Tako smo naknadno 18.11.1976 pri INDUSTROPROJEKTU naročili gradbeni projekt. Takoj za tem 22.11.1976 smo pri LUZ (ljubljanskem urbanističnem zavodu) naročili lokacijsko doku- Vsi mali porabniki se bodo Tudi za porabnike plina so viri tudi v prihodnje oskrbovali s te-financiranja amortizacijski skla- kočim plinom iz jeklenk kakor di posameznih tozdov. sedaj. 3. Obvezno prijavo investicije na Gospodarsko zbornico SRS Dipl. inž. P. L. Nipl. ing. Peter Poženel: PRI KARTAH S to in še drugimi fotografijami je avtor sodeloval na razstavi ob tednu komunista. Človek, delo — kultura. V lanskem septembru pa sc je udeležil tudi razstave »Susrcti, drugarstvo«, ki je bilo v Pančevu SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE SSVf Vprašanja—odgovori Integracija je proces Družbenopolitične organizacije in organi ZPS so sprožili široko razpravo o nadaljnjem razvoju tega našega združenja z vidika prilagoditve njegovega delovanja in organiziranosti določilom zakona o združenem delu. Posebna komisija, ki jo je imenoval izvršni odbor ZPS, je v decembru in v prvi polovici januarja obiskala vse organizacije združenega dela ZPS in v neposrednih razgovorih obravnavala stališča posamezne organizacie do že znanih ter o razvoju ZPS. Glede na to, da bo izoblikovanje predlogov v zvezi s prilago-jevanjem dejavnosti in organiziranosti ZPS določilom zakona v marsičem odsev teh stališč, bomo na kratko povzeli ta stališča, ne da bi jih vnašali v posamezno organizacijo. V tezah smo poudarili, da želimo razjasniti vsebino oziroma smisel ZPS in se organizirati tako, da bomo zmogli izpolniti tiste naloge, ki smo jih že sprejeli s podpisom dogovora o temeljih Plana SRS. Na splošno moramo ugotoviti, da smo sicer s potekom razgovorov zadovoljni, ker smo, vsaj tako upamo, dobili pregled vseh pogledov na razvoj ZPS. Na drugi strani pa ne moremo biti zadovoljni s pogledi v posameznih organizacijah na razvoj ZPS glede na teze. Ugotoviti namreč moramo, da smo vsepovsod naleteti na pozitiven odnos do ZPS, da vse organizacije vidijo v ZPS tisto samoupravno organizacijo, ki jim bo omogočila nadaljnji razvoj in da nikjer nismo naleteli na kakršnokoli razmišljanje 0 dezintegraciji. Vendar nas je vseskozi motilo to, da je bilo vse preveč razpravljanja o obrobnih vprašanjih in problemih in da v naših organizacijah premalo razmišljamo o smislu in vsebini samoupravnega uresničevanja združenega dela. Skoraj nikjer ni Prisotno dejstvo, da gre pri prizadevanjih za razvoj ZPS za objektivno težnost, ki je želimo subjektivno uresničiti. Subjektivno uresničevanje objektivnih teženj Pa terja usklajene in strokovno domišljene načrte usklajevanja, Posebno pa enotnost v izhodiščih. Tako smo naleteli na dvojna stališča. Na eni skrajnosti je mnenje, da naj bi bil ZPS vele-Podjetje (dejansko delovna organizacija), ki bi združevalo dejavnosti vseh združenih organizacij ® te dejavnosti izvajalo v eni delovni skupnosti. Na drugi Skrajnosti pa menijo, da je ZPS rahlo združenje, na katero bi se Posamezne organizacije obračajo takrat, ko bi rabile videz velike organizacije. Znotraj teh oveh skrajnosti je toliko mnenj, kolikor je organizacij ZPS. Skoraj povsod se združevanje ueia poenostavlja in opredeljuje, združevanje dela v skupnih luzbah. v bistvu pa združevanje , jra temelji na njegovi delitvi a . obstoječe, kot predvidene Proizvodnje. Ce ni te delitve, ni kaJ združiti. Prav tako smo pri vprašanju organiziranosti ZPS naleteli na nedorečene ali nespremenljive odgovore, ki so se v večini primerov zadržali na (profesionalizacij). .. logika razvoja produkcijskih n vodi k oblikovanju narodno-bodP°darSlCO mo^nih tvorb, ki upravnega uresničevanja organiziranosti združenega dela praviloma lahko govorimo le o smiselnem povezovanju teh temeljnih vidikov oziroma področij. Kadar skušamo temeljito obravnavati področje samoupravljanja organiziranja združenega dela, mora biti dan poudarek na vsebinski opredelitvi in vlogi posamezne organizacije združenega dela ter na natančnejših opredelitvah vloge ter dogovorjenega delovnega področja delovne samoupravnega povezovanja de-skupnosti v opredeljenih okvirih la in sredstev ter v zvezi s tem dogovorom o mestu in širini izvajanja konkretnih poslovodnih funkcij. Ti dogovori pa so seveda tesno povezani tudi z opredelitvijo ciljev poslovanja na eni strani ter z opredelitvijo konkretnejših organizacijskih oblik, delovnih mest, števila delovnih mest (profesionalcev) in nalog na drugi strani. V razgovorih smo skoraj vsepovsod načenjali tudi problem dohodkovnih odnosov, ne da bi pri tem pojem točneje opredelili. Ne da bi se spuščali v globlja teoretična stališča, lahko od- govor na vprašanje o tem, kaj si pravzaprav predstavljamo pod pojmom dohodkovnega vidika poti za samopripravno uresničevanje organiziranosti združenega dela (kar na kratko imenujemo dohodkovne odnose), strnemo v nekaj misli. Menimo, da so to tista prizadevanja, v katerih skušamo delavcu v združenem delu zbližati sam pojem dohodka, ta pojem vsebinsko opredeliti z vidika ustvarjanja, pridobivanja, delitve in razporejanja dohodka ter zagotoviti delavcem takšne informacije o dohodku, da bodo v določenem obsegu dohodka, s katerim razpolagajo v svoji temeljni organizaciji združenega dela, lahko dejansko videli neko realno ekonomsko kategorijo, primerno za načrtovanje v danem prostoru in trenutku, za združevanje dela in sredstev ter za nadzor pri uresničevanju postavljenih ciljev. To so glavni problemi, ki jih bomo morali v toku razprave razrešiti in nanje najti pravilen odgovor. Pri tem pa ne smemo spustiti iz vida dejstva, da ZPS že obstaja in da je njegov razvoj odvisen tudi od tega, če bodo vse sedanje strukture izpolnjevale svoje naloge, ker bo nadaljnja samoupravna organiziranost združenega dela v okviru ZPS le logična posledica prilagajanja vsebine in oblik postavljenemu cilju. Pa še nekaj ne smemo pozabiti: integracija je proces in ne enkraten dogodek. dr. Z S Na rednih letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata Litostroj je bilo postavljenih mnogo vprašanj, na katere bomo skušali odgovoriti. Stanovalci v samskem domu II vprašujejo, zakaj ni vedno tople vode? ZSE je dala tak odgovor: »Res je, da smo imeli prav v tem času težave z eno od peči, ki pa je sedaj že popravljena. Gre tudi za malomarni odnos uporabnikov, ki neusmiljeno ravnajo s toplo vodo. Moram pa priznati, da je bil gotovo del krivde tudi na službenem osebju. Na delnih skupščinah v SSP je bilo postavljenih več vprašanj z različno vsebino: Zakaj se sindikalna članarina ne deli med delovno organizacijo in ostalimi (občino in republiko) v razmerju 50:50? Litostroj je to vprašanje že sprožil na višjih sindikalnih organih, vendar kongres tega pred loga ni sprejel in bo ostal nerešen do naslednjega kongresa. Pripomba glede abonmajev, ki jih dobijo jubilanti 25-letniki vsako leto in so nezasedeni, je gotovo upravičena. Vendar so takrat vsi izjavili, da bodo redno hodili na gledališke predstave. Potrebna je sprememba — bodisi v zamenjavi v kolektivu ali pa v boljšem obveščanju abonentov za predstave. V KSS je bila dana pripomba na dejavnost oddelčne organizacije sindikata, češ da ni bila aktivna, da so poročila in predlog sklepov nezadostna, da je vodstvo te organizacije neaktivno. Prav tako je bila pripomba na predlog finančnega načrta OOS, da je preveč deklarativen. Beneficirana delovna doba Že nekajkrat smo poročali o prizadevanjih za razrešitev seznama delovnih mest v livarnah, na katerih se zavarovalna doba šteje v povečanem trajanju. Prizadevanja Litostroja in vseh sorodnih podjetij so rodila sad s sprejemom sklepa o določitvi delovnih mest v livarnah, na katerih sc zavarovalna doba šteje v povečanem trajanju, in o stopnji povečanja, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 9/76. S sprejemom omenjenega sklepa je bil seznam delovnih mest, na katerih je bila bcnificirana delovna doba že priznana, razširjen. obstoječih dejavnostih v livarni in zahtevah glede tehnoloških postopkov pogoje izboljšali do take mere, da na zaposlene ne bi več delovali nobeni škodjivi vplivi. Ugotovitve te komisije in ves material, ki smo ga pripravili v podjetju, gre sedaj še v revizijo, ki traja od enega do treh mesecev. Po opravljeni reviziji bo strokovna služba skupnosti po- posredno ekonomsko pove- o vanj e med njimi nadomeščale v Posrednim tj. na uporabni ednosti (dohodku) temelječim povezovanjem. Takšen razvoj pa ln,v eva aktiviranje najbolj revo-oJSn,arneSa elementa razvoja Produkcijskih sil - tj. človeka, na namreč pri isklicevanju čHr/Zak°n o združenem delu lo-nje8°ve posamezne dele, s Se zabriše trdna vez med dn?£Upravno opredeljenimi ruzbenoekonomskimi odnosi, in zaruževanjem deia, ki v bistvu str^,-nta nie8°vi delitvi, na eni unro 1 ter med procesom samo-ničt^Vne-ga organiziranja in ures-driiJ;anle samoupravljanja na navB strani. Dejstvo pa je, da navedena področja tvorijo sku-skn praYlloma nedeljivo vsebin-ceioto, zato v procesu samo- S sprejetjem tega sklepa so pridobili pravico do beneficirane delovne dobe delavci, ki so delali več kot 80 % delovnega časa neposredno na delovnih mestih. 1. V pripravi in predelavi livarskega peska. 2. Pri izdelovanju peščenih jeder. 3. Pri hranjenju, šaržiranju in vzdrževanju peči za topljenje sivega liva, jekla in barvnih kovin ter loncev za ulivanje. 4. Notranjega transporta v prostorih livarne. 5. Operativnega vzdrževanja strojev in naprav v livarni, topilnici v drugih agregatih in to, če se delo opravlja izključno med delovnim časom v prostorih livarne ali čistilnice. 6. Na delovnih mestih delovodij in preddelavcev, ki neposredno delajo ob delovnih mestih, naštetih od 1—5, pod pogojem da prebijejo na takih delih najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa v letu. Delavcem, ki so na takih delovnih mestih delali skupaj najmanj 5 let oziroma najmanj 3 leta, ali če je delavec na takem delovnem mestu postal invalid po predpisih o invalidskem zavarovanju, se taka doba šteje s povečanjem. V skladu z določili omenjenega sklepa smo tudi v Litostroju pripravili zahtevane podatke in dokumente in dne 14. 2. 1977 je pričela delati komisija za ugotavljanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje v povečanem trajanju. V komisiji so sodelovali pooblaščeni predstavnik inšpekcije za delo uprave za inšpekcijske službe v Ljubljani, Človek je razvil razne delovne postopke, na svoje zdravje pa je velikokrat pozabil pooblaščeni predstavnik strokovne službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS in pooblaščeni predstavnik TOZD Pl. Komisija je na osnovi internih samoupravnih aktov in materialov, ki jih je pripravila strokovna služba, ugotovila, da vladajo na delovnih mestih, ki smo jih predlagali, takšni delovni pogoji, da so izpolnjene zahteve za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem. Komisija v svojem zapisniku ugotavlja, da se dajo delovni pogoji še izboljšati, vendar pa je malo verjetno, da bi pri kojninsko invalidskega zavarovanja SRS izstavila odločbo, v kateri bo ugotovitev, katera predlagana delovna mesta so taka, da so na njih izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahteva zakon in družbeni dogovor, šele po prejemu te listine bo kadrovski sektor lahko pričel izstavljati potrdila. Več informacij o tem lahko dobite pri socialni delavki v kadrovskem sektorju. M. Kreft V nabavnem sektorju je bila postavljena zahteva po boljši obveščenosti. Predvidevamo, da bo z dokončno ureditvijo informativne službe rešen tudi ta problem. Pripombe na malico rešuje komisija za družbeni standard z ZSE. Poročilo o delovanju in poslovanju godbe ter program nadaljnjega razvoja je objavljen v posebnem članku. Konferenca sindikata bo v bodoče obveščala vse člane kolektiva o prodajah raznih dobrin preko sindikata, še posebno pa tozde in oddelke, ki so izven delovne organizacije (ZSE, ICL in FPR). Predlog za korekcijo prodajne režije v prodajnem sektorju smo posredovali strokovni službi. Predlog Izobraževalnega centra, naj se omogoči njihovim učencem vključitev v našo godbo, je vsekakor vzpodbuden. Po programu razvoja godbe je predvideno, da se odpreta v okviru Litostroja dva oddelka glasbene šole — oddelek za pihala in trobila. Vanju se bodo lahko vključili tudi učenci ICL. Predlog za beneficirano delovno dobo smo posredovali strokovni službi, predlog o povečanju zneska z enega na dva dinarja pri avtomatih pa smo posredovali ZSE. Ta bo predlog proučila in posredovala konferenci v soglasnost vseh OOS. V. M. POPRAVEK V članku Andreja Stržinarja »Poslovna uspešnost in dohodek« sta se pojavili dve precej veliki napaki, ki ju zdaj želimo popraviti. V stavku »Leto dni je preteklo, odkar smo na zborih delavcev sprejeli Samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov, ki okvirno predstavljajo tudi prilagoditev pomožnemu sporazumu«, je napačna beseda pomožnemu in je pravilno panožnemu. Prav tako se je pojavila tudi napaka v stavku »Solidarnost ugodnega poslovnega uspeha je nedvomno izražena v vzpodbudni rasti vrednosti točke« in je namesto besede solidarnost pravilno soodvisnost. Avtorju se za napake opravičujemo, obenem pa prosimo vse dopisnike, naj nam članke prinesejo natipkane, da bi se tako v bodoče izognili podobnim napakam. NOVICE IZ TOZD SERVIS Krepko smo že zakoračili v leto 1977, zato smo pregledali uspehe lanskega leta. Za TOZD SERVIS je bilo leto 1976 uspeš no, saj smo plan presegli za 12 °/0, to pa je rezultat prizadevanja nas vseh. Naši monterji ne vprašajo, kateri dan v tednu je, če dobijo sporočilo, da je viličar, stiskalnica, diesel motor ali črpalka v katerem koli kraju Jugoslavije v okvari. Odpravijo se na pot, da izvršijo popravilo. Tudi v delavnici servisa delavci vestno opravljajo zaupana dela, težave pa so večkrat z nadomestnimi deli, ki jih ne dobimo iz redne proizvodnje. Vseeno pa se s svojo iznajdljivostjo tudi te težave premagajo in naročnik dobi popravljene stvari v dogovorjenem času. Tudi ZK v TOZD SE je še kar aktivna, saj smo komunisti prvi, ki se udeležujemo raznih akcij med letom. Imeli smo letno konferenco OO ZK, kjer je bilo pregledano vse naše delo v letu 1976. Ugotovili smo, da smo naloge zadovoljivo izpolnjevali na vseh področjih. Tudi za leto 1977 smo izdelali plan, ki ga moramo čim boljše realizirati, posebno pri stabilizacijskem programu in sprejemanju novih članov. Dela je veliko na proizvodnem in političnem področju, toda prepričani smo, da bomo z našo prizadevnostjo uspešni tudi v letu 1977. T.š. IZOBRAŽEVANJE OB DELU v šolskem letu 1976-77 Posamezniki so sklenili pogodbe za študij na podlagi sklepov odbora za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu posameznih TOZD in komisije za izobraževanje pri DSDO za celotno delovno organizacijo Titovi zavodi Litostroj. hf/ 1. Pri pregledu stanja štipendistov ob delu in zunanjih štipendistov v šolskem letu 1976/77 je bilo ugotovljeno, da ima delovna organizacija Litostroj v letu 1976/77 — 646 štipendistov na naslednjih šolah in smereh: 1 štipendist pripravlja znanstveno razpravo (disertacijo) 10 štipendistov obiskuje podiplomski študij — magisterij, in sicer: — 6 strojno smer — 1 konstrukcijsko mehansko smer — 1 mehanske proračune — 1 avtomatizacijsko računalniško smer — 1 ekonomsko smer 47 štipendistov obiskuje višjo šolo, in sicer: — 23 strojno fakulteto II. stopnje — 1 fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, oddelek metalurgija — 6 ekonomsko fakulteto — 2 filozofsko fakulteto — 2 pravno fakulteto — 1 visoko industrijsko pedagoško šolo — 3 visoko ekonomsko komercialno šolo Maribor — II. stop. — 1 visoko šolo za telesno kulturo — 1 visoko tehniško šolo Maribor — II. stop. — 1 fakulteto za sociologijo, novinarstvo in politične vede — 3 fakulteto za elektroniko — 3 visoko šolo za organizacijo dela Kranj — II. stop. 63 štipendistov obiskuje višjo šolo, in sicer: — 24 fakulteto za strojništvo, I. stopnjo — I ekonomsko fakulteto, I. stopnjo — I višjo pravno šolo — 8 visoko ekonomsko komercialno šolo Maribor, I. stop. — 17 visoko šolo za organizacijo dela Kranj, I. stop. — 4 višjo tehniško šolo Maribor, I. stopnjo — 1 višjo tehniško šolo Maribor, I. stop. — elektro smer — 1 višjo grafično šolo Zagreb — 1 višjo šolo za cestni promet Zagreb — 3 višjo tehniško varnostno šolo — 2 višjo upravno šolo 131 štipendistov obiskuje srednje šole, in sicer: — 48 tehniško srednjo šolo — strojna smer — 26 ekonomsko srednjo šolo — 7 tehniško šolo — elektro smer — 3 tehniško šolo — lesna smer — 1 tehniško šolo — cestni promet — 2 upravno administrativno šolo — 2 tehniško šolo — metalurška smer — 22 delovodsko — strojna smer — 2 delovodsko — elektro smer — 13 delovodsko — metalurška smer — 1 delovodsko — pleskarska smer — 3 srednjo politično šolo — 1 komercialno srednjo šolo 1 štipendist Je na specializaciji 46 štipendistov obiskuje poklicne šole, in sicer: — 5 poklicno šolo za odrasle ICL — formar ročni — 9 poklicno šolo za odrasle ICL — strojni ključavničar — 4 poklicno šolo za odrasle ICL — strugar — 4 poklicno šolo za odrasle pri DU — laborant — 9 poklicno kovinarsko šolo Ljub-ljana-Vič — 15 administrativno šolo 6 štipendistov obiskuje osnovno šolo 17 štipendistov obiskuje jezikovne tečaje 324 štipendistov obiskuje Izobraževalni center Litostroj za naslednje poklice: — 147 za strojnega ključavničarja — 19 za rezkalca — 18 za orodjarja — 76 za strugarja — 20 za elektromehanika — 21 za formarja — 6 za modelnega mizarja — 17 za tenhičnega strojnega risarja Skupaj v delovni organizaciji Litostroj študira 646 štipendistov, od tega 279 ob delu, 367 je zunanjih štipendistov. Z. V šolskem letu 1976 je uspešno zaključilo študij 38 štipendistov, od tega: — 1 magisterij — 2 strojno fakulteto II. stopnjo — 1 VEKS — Maribor II. stopnjo — 1 pedagoško akademijo (predmetni pouk — tehniška vzgoja) — 3 strojno fakulteto I. stopnjo — 3 tehniško šolo — strojna smer — 1 tehniško šolo — kemijska smer — 2 tehniško šolo — elektro smer — 2 srednjo politično šolo — 3 delovodsko šolo — strojna smer — 1 administrativno šolo — 1 poklicno gasilsko šolo — 1 poklicno šolo za voznike motornih vozil — I osnovno šolo — 15 tečaje za delovna mesta 3. V letu 1976 je 25 štipendistov končalo jezikovne tečaje, in sicer: — 13 angleščino — 9 nemščino — 2 španščino — 1 francoščino 4. Iz celotnega pregleda je razvidno, da bo predvidoma v letih 1977 in 1978 dokončalo študij 112 študentov, in sicer: število oseb, s katerimi so bile sklenjene pogodbe Vrste šol in smeri Skupaj 110 pogodb. 6/V preteklem letu je 48 delavcev uspešno opravilo preizkus strokovnosti. S tem so si pridobili naziv kvalificirani delavec. PREGLED PRIDOBITVE VIŠJE STOPNJE KVALIFIKACIJE IZ PK V KV DELAVCA 0 1 M J; Naziv delovnega mesta n S p _ aš« i!*if S-sl _ _____ SssEb 408 brusilec-strojni 2 409 ostrilec l 410 pehalec 1 411 rezkalec 6 412 strugar 5 413 skoblar 1 415 vrtalec 2 416 vrtalec-rezkar 1 506 formar-ročni 10 511 talileo 4 517 ključavničar 4 522 varilec-obločni 2 524 rezalec-plamenski 1 527 elektrikar 1 530 elektromonter 1 536 brusilec-ročni 2 542 monter 4 skupaj 48 Podatki s področja izobraževanja ob delu v delovni organizaciji Titovi zavodi Litostroj v letu 1976: a) Udeležba sodelavcev, ki se izobražujejo ob delu v tečajih in seminarjih, ki jih organizira delovna organizacija TZ Litostroj: — 10 sodelavcev se je udeležilo tečaja za voznike viličarjev, — 19 sodelavcev se je udeležilo tečaja za žerjavovodje, — 20 sodelavcev se je udeležilo tečaja za navezovalce, — 6 sodelavcev se je udeležilo tečaja za premikače, — 9 sodelavcev se je udeležilo tečaja za plamenske rezalce in varilce, — 8 sodelavcev se je udeležilo tečaja za priučene strugarje, — 48 sodelavcev se je udeležilo seminarja za interne kvalifikacije, — 22 sodelavcev je obiskovalo Jezikov- ne tečaje, — 900 sodelavcev se je udeležilo seminar- ja iz varstva pri delu, — 370 sodelavcev se je udeležilo seminar- ja »Vodenje z načrtovanimi cilji in metode vodenja«, —- 504 sodelavcev se Je udeležilo seminarjev in predavanj, organiziranih za samoupravne organe in družbeno-politične organizacije. skupaj 1916^ sodelavcev b) Udeležba sodelavcev na izobraževanju ob delu, organiziranem pri drugih izobraževalnih delovnih organizacijah: — 9 sodelavcev se je udeležilo raznih jezikovnih tečajev, — 198 sodelavcev se je udeležilo posveto- vanj, seminarjev, predavanj, simpozijev, kongresov itd., — 1 sodelavec se je udeležil tečaja ob- ločnega varjenja, — 1 sodelavec se je udeležil tečaja »Tvorjenje časovnih standardov«, — 3 sodelavci so se udeležili livarskega tekmovanja v železarni »ILIJAS«, — 11 sodelavcev se Je udeležilo strokov- nih ekskurzij, konferenc v tujini (v ZSSR, Češkoslovaški, Avstriji, Poljski in Nemčiji), — 4 sodelavci so se udeležili tečaja o vzdrževanju hidravličnih agregatov v Nemčiji, — 2 sodelavca sta se udeležila tečaja za preizkuse dieselskih motorjev v Švici, — 108 sodelavcev se je udeležilo seminar- jev in predavanj, organiziranih za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije. Skupaj 337 sodelavcev______________________ v letu 1977, 58 štipendistov, v letu 1978, 54 štipendistov. 5. V šolskem letu 1976/77 so bile sklenjene pogodbe o štipendiranju za pričetek študija na podlagi ustreznih sklepov organov samoupravljanja TOZD in komisije za izobraževanje pri DSDO za naslednje vrste šol in smeri: 2 magisterij 5 fakulteta za strojništvo II. stopnjo 1 ekonomska fakulteta I. stopnja 1 VŠOD — Kranj II. stopnja 2 VEKš — Maribor II. stopnja 7 fakulteta za strojništvo I. stopnja 1 fakulteta za strojništvo — var. smer 2 višja tehniška varnostna šola 2 VEKŠ — Maribor I. stopnja 4 VŠOD — Kranj I. stopnja 15 tehniška šola za strojništvo 2 tehniška šola — elektro smer 6 ekonomska srednja šola 4 srednja politična šola 1 specializacija 13 delovodska šola — strojna smer 2 delovodska šola — elektro smer 1 delovodska šola — pleskarska smer 7 poklicna kovinarska šola Ljubljana-Vič 9 administrativna šola 1 elektro fakulteta II. stopnja 5 poklicna šola za odrasle ICL - formar 9 poklicna šola za odrasle ICL strojni ključavničar 4 poklicna šola za odrasle ICL - strugar 4 poklicna šola za odrasle pri DU -laborant V 1976. letu se je izobraževanje v delovni organizaciji TZ Litostroj povečalo zlasti v poklicnih šolah, ki bodo imele v prihodnjih letih prednost: Zmanjšuje se osip, kar je gotovo posledica boljšega sodelovanja z OMRD in strokovno službo, kar bo treba še nadalje razvijati. Na 11. seji delavskega sveta delovne organizacije dne 20. XII. 1976 je bil z nekaterimi dopolnitvami sprejet »Samoupravni sporazum o izobraževanju in štipendiranju« v delovni organizaciji TZ Litostroj . 4. člen samoupravnega sporazuma o izobraževanju in štipendiranju se glasi: »Pravico do izobraževanja pridobi delavec, ki ima lastnost delavca v združenem delu v TOZD ali DS SSP najmanj 2 leti«. Pri odločanju, kateri delavci se bodo ob delu izobraževali na raznih stopnjah šol in dopolnilnem izobraževanju, naj OMRD v tozdih upoštevajo 20. člen samoupravnega sporazuma o izobraževanju in štipendiranju. Zlasti je treba upoštevati: — potrebe po dopolnitvi oziroma izpopolnitvi delavčevega znanja glede na zahteve delovnega mesta, —• kvaliteto dela na delovnem mestu, — željo delavca po izobraževanju, — razvojne sposobnosti delavca. Oddelek za izobraževanje pri KSS obvešča, da sta edino samoupravni organ OMRD in Komisija za izobraževanja pri DS delovne organizacije pristojna obravnavati prošnje za študij in funkcionalno izobraževanje. Prošnje bo OMRD skupaj s komisijo za izobraževanje pri DS delovne organizacije obravnaval dvakrat letno, in sicer v mesecu juniju za štipendiste ob delu, v mesecu juliju pa za zunanje štipendiste. Prošnja za podelitev štipendije mora biti sestavljena na ustreznem obrazcu s priporočilom neposrednega vodje. O problematiki izobraževanja delavcev, ki še nimajo ustrezne izobrazbe, bomo spregovorili v eni izmed naslednjih številk časopisa Litostroj. Sonja Mravlja Veliko lepih vtisov iz sprehoda po razstaviščnem prostoru RAZSTAVA KULTURA V NOB Ob slovenskem kulturnem prazniku — Prešernovem dnevu — je bila v avli izobraževalnega centra odprta razstava Kultura v narodnoosvobodilni borbi. Bogato fotografirano dokumentarno gradivo je pripravil muzej ljudske revolucije v Ljubljani. Prikazuje vlogo kulturnega delovanja med borci in med ljudstvom, posebej kulturniške skupine štirinajste divizije, ki jo je vodil pesnik Kajuh. Kultura je bila pomemben del življenja partizanov in ljudstva, ki je podpiralo svoje borce. Čeprav v težkih pogojih, so se razvijale med narodnoosvobodilno borbo različne umetniške zvrsti, s katerimi so izpovedovali, kar so doživljali umetniki, ki so se vključili v narodnoosvobodilno borbo, pa mladi, nadarjeni posamezniki, ki so prav tedaj pričeli s svojim umetniškim ustvarja- njem. Tudi mnoge preproste ljudi je silna napetost ob doživljanju tistega časa privedla do tega, da so jo sproščali v besedi ali petju pesmi, ki so jih sami sestavili. Ko je sovražnik že mislil, da bo uničil slovenski narod, je ta med borbo ustvarjal besedne, glasbene in likovne umetnine in je prirejalo predstave slovensko narodno gledališče, seveda v drugačnem okolju kot v gledaliških dvoranah. Kultura v narodnoosvobodilni borbi je dokazovala, kako globoko do korenin je občutil slovenski narod svoj boj za svobodo. Razstava ima pomembno poslanstvo. Seznanja posebej mladi rod s kulturnim delom med na-narodnoosvobodilno borbo, ki je vzbudila tako pri umetnikih kot med ljudstvom, kar je najlepšega, najbolj plemenitega. Marksistični krožek v ICL S pričetkom novega šolskega leta so v IC Litostroj zaživele mnoge proste dejavnosti. Živahno je zaživelo delo tudi v marksističnem krožku. K delu smo povabili stare člane marksističnega krožka, člane Zveze komunistov in še posebej učence prvih letnikov. Vabilu se je odzvalo kar precej učencev, ki jih zanima delo marksističnega krožka in sploh problemi v svetu in doma. Skupaj s starimi člani krožka obiskuje sedaj te sestanke tudi do 30 učencev. Sestajamo se ob sredah, včasih se pogovarjamo eno uro, včasih več, vedno pa nam čas hitro mine. Uradno je čez 50 članov krožka, vendar nikogar ne silimo k delu, vsako sodelo vanje je popolnoma prostovoljno. Precej časa smo porabili za sestavo programa dela marksističnega krožka. V glavnem dopolnjujemo lanski program, veliko tem pa je letos tudi novih. Tako smo se od septembra do februarja seznanili z naslednjim: — pregledali smo politično karto Evrope, vsako uro posvetimo uvodni razgovor najnove j Šim dogodkom doma in po svetu; — pogovarjali smo se o štipendijah in štipendijski politiki; — gost iz Makedonije, študent na fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo Todor Pendarov nam je pripravil zanimivo predavanje z naslovom »Neuvrščenost«; — skupaj smo si ogledali film »Vrhovi Zelengore« in pripravili razpravo o revolucionarnosti mladine danes; — gostja Neva Križaj, študentka Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo je pripravila predavanje z naslovom »Sodobna cerkev v sodobni družbi«; — o zgodovinskih pogojih za nastanek marksizma, o treh virih marksizma je predavanje pripravila mentorica krožka; — imeli smo tudi razgovor o sodelovanju z drugimi krožki v Ljubljani; Sproti se pogovarjamo o problemih učencev v šoli in izven nje, naš program, ki pa je dovolj obširen, zajema še naslednje teme, ki bi jih želeli letos poslušati in prediskutirati: — Sociologija iz marksističnega izhodišča, osnovni sociološki pojmi; — Družbeni razvoj — teorija družbenega napredka; — Pregled novejše marksistične literature; — Država in revolucija — Lenin; — Kolonializem, neokolonializem, imperializem; — Osnovni ekonomski pojmi — profit, mezda, blago; — Alienacija — odtujitev; — Ideologija kot izkrivljena zavest po Marxu; — Sodobni tokovi v umetnosti in njihova družbena dimenzija; — Socialno patološki pojavi med mladimi; — Razgovor o liku komunista, evidentiranje članov za sprejem v Zvezo komunistov. Kolikor nam čas dopušča, se pogovarjamo o dialektičnem materializmu kot o metodi študija in razmišljanja, o socialistični morali in drugih vrednotah samoupravne socialistične družbe. Ob koncu leta bi radi ponovili strokovno ekskurzijo, kot smo jo zelo uspešno izvedli lansko leto. S tem bomo najlepše zaključili delo marksističnega-krož-ka v tem šolskem letu. Mentorica Majda Černjavič OBISKALI SO NAS 26. januarja je našo delovno organizacijo obiskala 46-članska skupina slušateljev Marksističnega centra iz Tuzle. Center je bil ustanovljen pred petnajstimi leti kot regionalna izobraževalna ustanova za idejnopolitično usposabljanje mladine, predvsem iz neposredne proizvodnje, s področja osemdesetih občin severovzhodne Bosne. Skozi ta center je šlo do sedaj več kot 1500 slušateljev. Vsaka generacija skozi intenzivni šestmesečni pouk z zaključnim izpitom obdeluje temelje marksizma in samoupravljanja ter zgodovino Zveze komunistov. Center je internatskega tipa, kjer imajo slušatelji vso oskrbo. Ob obisku pri nas so se slušatelji zanimali predvsem za samoupravno organiziranost naše delovne organizacije in funkcioniranje delegatskega sistema v SR Sloveniji, tako v skupščinski kot v samoupravnih interesnih skupnostih. Gostje so si ogledali tudi proizvodne obrate Litostroja in se seznanili z našim proizvodnim programom. V. Živkovič Lažje do stanovanj V preteklem petletnem obdobju je bilo v Ljubljani dograjenih 14.500 stanovanj, od tega kar 74 odstotkov v družbenem sektorju, 26 odstokov pa v zasebnem sektorju. Največ stanovanj smo v Sloveniji zgradili v letih 1974 in 1975, ko je bilo v Ljubljani dograjeno skupaj 7500 stanovanj. Čeprav danes ugotavljamo, da je bila v preteklem obdobju zanemarjena izgradnja celovitih sosesk, predvsem pa gradnja potrebnih objektov družbenega standarda kot so vrtci, šole, samski domovi in podobno, pa hkrati ne moremo mimo dejstva, da je bil v tem času, če že ne odpravljen pa vsaj občutno zmanjšan stanovanjski primanjkljaj. Odločilno vlogo pri oblikova-iju stanovanjskega gospodarstva, ki je značilno za preteklo obdobje je vsekakor poleg Samoupravnih stanovanjskih skupnosti odigrala tudi Ljubljanska banka, podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Ta je preko Samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki urejajo področje stanovanjskega gospodarstva, skupaj s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo ustvarila enoten sistem kreditiranja stanovanjske izgradnje ter preko tega povezala posamezne nosilce stanovanjske politike: Samoupravne stanovanjske skupnosti, Organizacije združenega dela, poslovne banke pa tudi občane — varčevalce. Poslovanje stanovanjske podružnice zajema namreč tudi varčevanje občanov in sicer Po dinarskih pravilnikih, deviznih pravilnikih in pravilnikih o vezavi domače in tuje valute. Analiza poslovanja Ljubljanske banke, podružnice za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva je na tem področju pokazala, da je od leta 1970 dalje sicer naraščal poprečni varčevalni znesek, hkrati pa se je zmanjševalo število skle- njenih varčevalnih pogodb za sta novanjsko varčevanje. Iz omenjene analize ugotavljamo, da je na zmanjšanje varčevanja vplivalo več činiteljev: prepočasno delovanje sistema financiranja stanovanjske izgradnje, nerealna in neutemeljena pričakovanj a posameznikov, da bo družba vsem uspela zado voliti stanovanjske potrebe z družbenimi najemnimi stanovanji pa tudi razvrednotenje namenskega varčevanja zaradi visoke inflacije, kar je povzročalo vse večji razkorak med privarčevanimi sredstvi in cenami stanovanj. V novo plansko obdobje vstopa Ljubljanska banka, stanovanjska podružnica s solidno zastavljenim programom, izhajajoč iz izkušenj minulega obdobja. Program upošteva plane družbenopolitičnih skupnosti, na območju katerih posluje stanovanjska podružnica, navezuje pa se tudi na Samoupravni sporazum o temeljih plana Ljubljanske banke in njenih poslovnih enot za tekoče obdobje, kakor tudi na razvojne programe upravljal-cev stanovanjske podružnice. Glede na navedeno je bil srednjeročni plan Ljubljanske banke, podružnice za kreditiranje stano- vanjskega in komunalnega gospodarstva preko Upravnega odbora podjetja predložen delavskemu svetu delovne organizacije v potrditev. Osnovna izhodišča, na podlagi katerih je zasnovan program so naslednja: — stanovanjska podružnica bo povezovala svoje člane tako, da bodo ti združevali delo in sredstva, usklajevali svoje programe ter tako združena sredstva preko družbenih dogovorov in Samoupravnim sporazumov usmerjali v uresničevanje skupnih ciljev in nalog. Tako se bodo tudi na področju stanovanjskega gospodarstva uveljavili dohodkovni odnosi; — stanovanjska podružnica se bo skladno z določili zakona o združenem delu in zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema organizirala tako kot temeljna banka ter se kot taka povezala v združeno Ljubljansko banko; — stanovanjska podružnica bo zagotavljala enakopraven položaj za združevanje in vključevanje dela in sredstev vsem dejavnikom, ki nastopajo pri izgradnji kompresnih sosesk. S tem, da se bo organizirala kot temeljna banka bo zagotovljen učinkovit servis združenemu delu na vseh področjih stanovanjskega gospodarstva. Z razvijanjem sistema informiranja pa se bo preko delegatov združenega dela kvalitetno krepilo neposredno odločanje njenih članov. Na podlagi naštetih izhodišč bodo člani podružnice v naslednjem petletnem obdobju zasledovali naslednje cilje: — zagotoviti večjo stopnjo rasti stanovanjske gradnje kot bo stopnja rasti družbenega proizvoda. S tem bi lahko zgradili v Ljubljani najmanj 15000 stanovanj, od tega 87 odstotkov v družbenem sektorju. Kolikor bo dosežen ta cilj bo ob koncu 5-letnega obdobja v veliki meri odpravljen številčni stanovanjski primanjkljaj; — pospešeno zaključevati že pričeto gradnjo na sedanjih usmerjenih gradbiščih; — izboljševati kvaliteto stanovanj in pogojev bivanja ter pospeševati prenovo in obnovo stanovanjskega sklada in tako odpravljati kvalitetni primanjkljaj; — obnavljati dotrajane komu nalne naprave in odpravljati primanjkljaj primarnih in sekundarnih naprav ter sanirati glavne onesnaževalce okolja; — zagotavljati pravočasno pripravo in pridobivanje zemljišč za družbeno usmerjeno in zasebno gradnjo; — zagotavljati urejene in kompleksno opremljene soseske s potrebnimi objekti družbenega standarda; — zagotavljati varovanje človekovega okolja v stanovanjskih soseskah; — pospeševati razvoj stano vanjskega zadružništva in menjave stanovanj; — izboljšati organizacijo in povečati produktivnost vseh udeležencev stanovanjske graditve in si prizadevati za hitrejšo tipizacijo, standardizacijo in realizacijo stanovanjske graditve; Da bi lahko dosegli srednjeročne cilje bodo članice morale izpolniti nekatere zahteve: — izpopolnjevati in utrjevati sistem financiranja stanovanjske in komunalne gradnje ter gradnje objektov družbenega standarda; — pospešeno razvijati sistem združevanja sredstev za komunalne investicije; Kako si nestrpen, krajan! Mnogi krajani našega terena, ki so delavci Litostroja, mi večkrat potožijo o svojih tegobah, ki jih krajevna skupnost noče rešiti. Vendar, kdo je krajevna skupnost? Ali so to res samo tisti člani delegacij, ki smo jih izvolili? Ne, P so samo predstavniki vseh krajanov, ki živijo na območju krajevne skupnosti. Krajevna skup-n°st smo mi vsi! . Probleme, ki so za našo krajevno skupnost skupnega pome-na, skušamo reševati na skupnih sestankih vseh predsednikov de iegacij, komisij in družbenopolitičnih delavcev in to najmanj enkrat v mesecu, druge probleme n o sta Predsedstvu krajevne skup- Mnogi problemi so taki, da njihova rešitev ni v moči predstavnikov krajevne skupnosti, •ter so družbenega pomena ali Pa zadevajo organizacije združenega dela (ropot in plin Viator-Jevih vozil, stanovanjske barake ttd.). Vložiti bomo morali še ve- liko skupnega truda, da bi jih čim bolje in čim hitreje rešili. Potrebno je bilo vložiti veliko naporov, da so začeli graditi prizidek vzgojno varstvenega zavoda in upajmo, da nam bo delo uspelo zaključiti do prvega maja Vsak od nas pa bi moral pri spe vati svoj delež tudi k ureja nju okolice. Vendar so med na mi taki, ki mislijo, da so dele gati v krajevni skupnosti in dru gi družbenopolitični organi nji hovi pomožni delavci, ki naj bi podpirali njihovo samovoljo in nedelavnost. Naloga vsakega krajana je, da ne čaka samo na to, da bo kdo drug opravil delo zanj ali za skupnost, ampak naj raje po svojih močeh pomaga tistim, ki so v krajevni skupnosti zadolženi za opravljanje raznih del. S tem bo vsak prispeval svoj delež k razvoju krajevne skupnosti, znal pa bo tudi bolj ceniti delo drugih. Ivan Šavor, inž. ~~ m: '■ :::« m ^**^**^g g- HHj - x ■ jSrfi! v. * £“5* ,in jedilnice v novem prizidku že obratujeta in upajmo, da itostrojski vrtec do 1. maja lahko sprejel nove malčke — pospeševati angažiranje sredstev organizacije združenega dela in drugih družbeno pravnih oseb v namensko izločanje sredstev za razširjeno stanovanjsko reprodukcijo, tako da se bodo združevala sredstva v višini najmanj 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov in namenska sredstva iz skladov skupne porabe; — pospeševati angažiranje zasebnih sredstev občanov za vlaganja v stanovanjsko reproduk cijo, predvsem z delnim zavarovanjem namenskega stanovanjskega varčevanja pred razvrednotenjem ter z zagotavljanjem dopolnilnih sredstev in oblik kreditiranja občanov. Z namenom pospeševanja stanovanjske in komunalne graditve uvaja stanovanjska podružnica ugodnejše pogoje dajanja posojil, s čimer spodbuja tako interes organizaciji združenega dela, kakor tudi občanov za stano- Staro in novo vanjsko varčevanje. Kot posebno novost uvaja stanovanjska podružnica nekatere nove oblike kreditiranja, od katerih nas najbolj zanima tako imenovano družinsko posojilo. Družinsko posjilo daje podružnica za plačilo razlike dokončne cene stanovanja, za zaključna dela, če občan zida stanovanjsko hišo, oziroma za rekonstrukcijo v okviru zakonskih določil. V primeru, da posojilo najema posameznik znaša to posojilo največ 70.000 dinarjev za dobo 7 let s 6-odstotnimi obrestmi. Če najemata stanovanjsko posojilo vsaj dva člana družinske skupnosti, ki bosta stanovala bodisi v stanovanju bodisi v hiši pa znaša stanovanjsko posojilo največ 140.000 dinarjev. V tem primeru je doba vračanja 10 let s 6-odstotnimi obrestmi. Pričakujemo, da bo tudi med delavci naše delovne organizacije dokajšen interes za to dodatno obliko kreditiranja. Poleg navedenega pa uvaja stanovanjska podružnica nižje obresti oz. ugodnejše pogoje vračanja tudi za ostala posojila na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva kot na primer: za premostitvena posojila občanom in organizacijam združenega dela, če varčujejo oz. vežejo sredstva za stanovanjsko posojilo. Če občani oz. organiza cija združenega dela poslovno sodelujejo z banko znašajo obresti 9 odstotkov, občani, ki poslovno ne sodelujejo z banko pa lahko dobijo premostitveno posojilo za 12 mesecev z 11-odstotnimi obrestmi. Za uresničitev predloženega srednjeročnega programa Ljubljanske banke, stanovanjske podružnice, bo le-ta vsako leto sprejemala letni program dela. Za izvršitev nalog in smernic navedenega programa je zadolžen izvršilni odbor Ljubljanske banke, stanovanjske podružnice. Ob tej priliki čestitamo Pavlu Kriliču, direktorju TOZD ZSE k izvolitvi za predsednika izvršilnega odbora stanovanjske podružnice ter mu pri odgovorni nalogi, ki jo je prevzel, želimo veliko uspeha. S svojim prispevkom sem skušala delavcem TZ Litostroj v grobem prikazati osnovne značilnosti tega pomembnega dokumenta. Zaradi omejenega prostora bom v naslednji številki našega glasila napisala nekaj več o združevanju in usmerjanju združenih sredstev, kar predstavlja materialno osnovo delovanja zastavljene stanovanjske politike. H. C. želimo vam predstaviti Nedavno sta se v naši delovni organizaciji zaposlila dva člana, ki bi ju zaradi njunih pogostih stikov z ljudmi radi posebej predstavili. To sta vodja zavarovanja tovariš Karel Klenovšek, ki je nadomestil tovariša Cirila Veniko, in novi dentist Zvonko Bregar, ki je prišel na mesto viš j ega den tista Staneta Grma. Tovariš Klenovšek je prišel v Litostroj iz RSNZ, kjer je bil 4 leta, še prej pa je bil 5 let na postaji milice v Šentvidu kot vodja obhodnega okoliša. Njegovo področje dela pri nas zajema stražarsko-čuvajsko službo, receptorsko, požarno varnostno službo in vse oblike kršenja delovne discipline. Sam pravi, da je dela z ljudmi že vajen, zato mu to delo v Litostroju gotovo ne bo delalo preglavic. Navsezadnje pa to tudi ni njegov prvi stik z nami, saj je bil že prej večkrat službeno v Litostroju. Upamo, da se bo v naši delovni organizaciji dobro počutil in mu želimo pri njegovem delu veliko uspehov. Drugi novi član našega delovnega kolektiva je višji dentist Zvonko Bregar. Ko smo tudi njega želeli predstaviti s sliko, je Novi vodja zavarovanja Karel Klenovšek dejal, da ga bodo »prizadeti« še tako prehitro spoznali. Upamo, da ne bo imel preveč dela, vendar pa tudi njemu želimo veliko uspehov pri opravljanju svojega poklica. OBRAČUN ZA LETO 1976 NA PODROČJU ŠPORTA IN REKREACIJE JE ZA NAMI Športni pregled 27. januarja 1977 je bila letna skupščina konference osnovnih organizacij sindikata Litostroj, na katerih smo obravnavali dejavnosti, ki so v preteklem letu potekale pod okriljem sindikata. Komisija za šport in rekreacijo deluje na dveh področjih: 1. Rekreacija splošnega značaja, ki obsega tradicionalne prireditve, katerih osnovni moto je množičnost. To so: izleti, letovanja, tabor na Sorici, avto rally, smučanje ter občasne prireditve. • 21. februarja 1976 smo skupno s krajevno skupnostjo organizirali »Zimski dan v Mostecu«. Akcija je uspela, vendar bi lahko bila veliko večja udeležba z ozirom na bližino mesta. • Za prvomajske praznike je sindikat ZPS že drugič organiziral v Poreču srečanje vseh članov. Udeležencev je bilo preko 700, od tega zelo veliko Litostroj-čanov, ki so zadovoljni preživeli tri sončne dni v hotelu Albatros. Vse udeležence je navdušil kulturni program, katerega so izvedli godba na pihala Litostroj, pevski zbor Slavček iz Trbovljev in pevski zbor Litostroj. Po programu je bila odprta razstava umetniških del članov ZPS. Sodelujoči so se pomerili v šahu, namiznem tenisu, streljanju, ženske pa v metanju varpe in valjarja. • 22. maja smo se v precejšnjem številu udeležili spomladanskega krosa ZPS, ki naj bi postal tradicionalen. Tokrat je bil organizator Agrostroj. • Zadnje dni avgusta se je že četrtič zbralo na Soriški planini 1500 Litostroj čanov z družinskimi člani, ki so v veselem razpoloženju ob prijetnem razgovoru ter s pesmijo in plesom preživeli dan. • V septembru smo izvedli prvi avto rally v Brno na češkoslovaškem. Udeležba je bila skromna — 14 avtomobilov (36 oseb), kar je manj kot polovica prejšnjih rallyjev. Glavni vzrok jo verjetno v tem, da so otroci že imeli šolo in jih starši niso mogli pustiti same. V prihodnje je treba organizirati _ avto rally še med poletnimi počitnicami. • Planinsko društvo samostojno organizira razne akcije in izlete. Želimo le, da bi bila udeležba na posameznih izletih večja. Zadnjega izleta Planica—Tamar—Sleme—Vršič —Trenta — Ljubljana se je udeležilo več kot 100 planincev, med njimi veliko iz ICL. Planinsko društvo je samostojno, sindikat ga finančno podpira. V svojem okviru ima tudi alpinistični in mladinski odsek. Poudarek je predvsem na množični udeležbi. • Osnovne organizacije sindikata po posameznih tozdih so organizirale vrsto izletov, na katerih smo spoznavali našo domovino in krepili družabnost med delavci. 2. šport, ki obsega naslednje panoge: kegljanje, balinanje, namizni tenis, šah, streljanje, mali nogomet, košarko, in odbojko. Na čelu vsake panoge je načelnik, ki ga volijo člani sekcije. Namen tega športa ni doseganje vrhunskih rezultatov, temveč udejstvovanje za tiste, ki se želijo posamezni panogi močneje posvetiti in meriti svoje moči in znanje med seboj. Financiranje teh panog poteka preko konference sindikata, in sicer na podlagi programa dela, katerega vsako leto predloži vodja sekcije. Posamezne sekcije tekmujejo med seboj in se vključujejo v občinska sindikalna tekmovanja, ki v prostem času merijo svoje moči z drugimi delovnimi organizacijami, najboljši pa potem tekmujejo najprej v mestnem in republiškem okviru. V letu 1976 so se člani posameznih sekcij udeležili naslednjih tekmovanj: KEGLJANJE: — sindikalno prvenstvo ekip in posameznikov Litostroja; — občinsko sindikalno tekmovanje ekip in posameznikov; — prvenstvo mesta Ljubljane (8x200 lučajev); — TRIM tekmovanja mesta Ljubljane; KK Ilirija; — sodelovanje naše ekipe na turnirju — prijateljsko srečanje (z Ilirijo, Dekorativno); — nastop ekip v tekmovanju ZPS (moška in ženska ekipa); — nastopanje KK Litostroj v tekmovanju »Male lige«; — prvenstvo Ljubljane v parih in posameznikov; — nastop na turnirju v počastitev dneva JNA (nastop posameznikov, moških in žensk); — prvenstvo kluba Litostroj. V kegljaški sekciji je tudi kegljaški klub, ki je registriran. Sekcija nima lastnega kegljišča, temveč plačujemo najemnino 9 ur tedensko v domu Partizana v Zgornji Šiški. BALINANJE: — tekmovanje četverk v I. ligi (ljubljanski); — tekmovanje parov za prvenstvo Ljubljane, republike in zveze (to je največji uspeh, da smo se uvrstili v zvezno tekmovanje); — tekmovanje posameznikov; — prijateljska tekmovanja; — turnir v počastitev dneva mladosti; — mednarodni turnir v Postojni; — mednarodni turnir v Ronki (Itali-ja); — tekmovanje za pokal Gorenjske; — tekmovanje ob obletnici podjetja; — tekmovanje posameznikov; — medobčinsko sindikalno tekmovanje; — tekmovanje v okviru II. poletnih iger ZPS; — občinsko in republiško tekmovanje invalidov in upokojencev; — TRIM tekmovanje; — popoldanska rekreacija delavcev naše delovne organizacije. Sekcija je registrirana kot klub. Je zelo aktivna, saj si je s prostovoljnim delom zelo lepo uredila klubsko sobo poleg svojega igrišča. Ostajata pa dva nerešena problema: pokritje balinišča in ureditev sanitarij, ker je delavska restavracija občasno zaprta. NAMIZNI TENIS — zimska TRIM liga Ljubljane; — ekipno prvenstvo vseh tozdov Litostroja; — prvenstvo posameznikov; — udeležba moških ekip na prvenstvu mladih iz šiške; — ekipno sindikalno prvenstvo občine šiška; — občinsko sindikalno prvenstvo v počastitev dneva republike; — udeležba na ekipnem tekmovanju ZPS v Ljubljani. Sekcija deluje v najetih prostorih SK Ilirije. Tam je rekreacijsko igranje za člane kolektiva 2 uri tedensko. ŠAH: — redni mesečni hitropotezni turnirji; — turnirji v šahovskem domu Ljubljana, Domžale in drugih mestih; — sindikalno ekipno prvenstvo Ljubljana; — republiško prvenstvo na Bledu; — dvoboj veterani : mladi; — ekipno prvenstvo ZPS v Ljubljani; — republiška ekipa vojnih invalidov v Jajcu; — republiški turnir upokojencev v Postojni; — hitre 5-minutne partije med odmori. šahovska sekcija združuje 30 aktivnih šahistov iz vseh tozdov DS SSP. šah gojimo tudi v našem izobraževalnem centru, kjer imajo dobre pogoje za to. šahovska sekcija nima svojih prostorov, kjer bi se šahisti zbirali in igrali. STRELJANJE: Strelska družina deluje v okviru Izobraževalnega centra Litostroj. Je dobro organizirana in se udeležuje vseh tekmovanj in prvenstev v okviru sindikata, TRIM lige i jubilejnih tekmovanj. Treningi so redno vsak torek in četrtek v hodniku šole. Zelja sekcije je, da se zgradi strelišče, s čemer bi veliko prispevali k širjenju tega športa. SMUČANJE: — občinsko sindikalno prvenstvo občine šiška v veleslalomu v Kranjski gori (udeležba 44 tekmovalcev); — TRIM na snegu — Litostrojčani in krajani (tek, sankanje, spust); — zimske športne igre na Pohorju v okviru ZPS (19 tekmovalcev — osvojili prehodni pokal); — udeležba na Trnovskem maratonu — tek na 42 km, 21 km; — mestno sindikalno prvenstvo Ljubljane — v veleslalomu (udeležba 39 tekmovalcev); — mestno sindikalno prvenstvo Ljubljane v teku (udeležba 13 tekmovalcev); — medobratno prvenstvo Litostroja »Sorica 76« (tega tradicionalnega prvenstva se je udeležilo do sedaj največje število tekmovalcev. Tekmovali smo v naslednjih disciplinah: skoki, tek, veleslalom, kombinacija za moške in tek, veleslalom in kombinacija za ženske. Učenci so tekmovali v teku in veleslalomu); — pokal Soriške planine (udeležba 20 tekmovalcev); — tekmovanje v krosu 76 (udeležba 18 tekmovalcev); — občinsko tekmovanje v krosu (udeležba 18 tekmovalcev); — smučarski tečaj ICL (naši vaditelji so vodili štiri enotedenske tečaje smučanja za učence ICL); — smučarski tečaj za Litostrojčane. Naši vaditelji so vodili enotedenski smučarski tečaj za delavce Litostroja v šolskih počitnicah. Sekcija je zimska, vendar zelo aktivna in popularna. Vodstvo sekcije se trudi, da bi v prostem času pripeljalo čim več naših delavcev na snežne poljane. MALI NOGOMET: je zelo popularna sekcija, vendar imamo zadnje čase težave z vodenjem, star problem pa je tudi prostor za opremo in slačenje. Sekcija tekmuje v medobrat-nih tekmovanjih in mestnih sindikalnih prvenstvih, TRIM ligah in prijateljskih srečanjih med podjetji in JNA. KOŠARKA, ROKOMET IN ODBOJKA: Za navedene sekcije je problem predvsem igrišče, s tem pa tudi možnost aktivnosti na tem področju. V dogovoru z vodji teh sekcij naj to področje do nadaljnjega miruje, če bo interes med člani kolektiva, lahko referent za šport pri OOS to pokrene. Iz navedenega je razvidno, da je športna dejavnost ena najbolj razgibanih v naši delovni organizaciji in da zanjo namenjamo precejšnja sredstva. Obseg in delo posameznih sekcij ter rekreacijske dejavnosti so sproti objavljene v našem časopisu, dosežki pa vidni v vitrini pri glavnem vhodu v tovarno. Poudariti moramo, da je udeležba pri posameznih akcijah še veliko preskromna z ozirom na skupno število zaposlenih. Potrebno je osvetliti nekaj problemov za še boljše delovanje na tem področju: • Na vseh mestih moramo dati poudarek množičnosti in tako zainteresirati čim širši krog naših delavcev za sodelovanje pri posameznih akcijah. • Prav gotvo imajo pri tem glavni delež referenti za šport in rekreacijo v OOS, da znajo aktivirati svoje sodelavce. • Osnovne organizacije sindikata so v ta namen poslale v januarju 8 sodelavcev na tridnevni tečaj za organizatorje rekreacije v tozdih. • Sindikat priporoča, da delovne organizacije z več kot 1000 zaposlenimi zaposlijo profesionalnega referenta za šport in rekreacijo. Vsa dejavnost zdaj sloni na amaterskem delu, zato bi bilo nujno, da tudi mi to storimo. • Stalni problemi so igrišča. Za odvijanje posameznih sekcij najemamo igrišča pri športnih društvih in plačujemo visoke najemnine (namizni tenis, keglja- ^v »A isvf -SpAr Spomin in spodbuda ... (Sorica ’72) nje). Mali nogomet na igrišču Izobraževalnega centra; strelstvo, šah in ostale sekcije pa delujejo na improviziranih mestih. • Iz tega sledi, da moramo ostreje postaviti vprašanje lokacije športno rekreacijskega centra Litostroj pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu. • Balinarska sekcija in planinci so si s prostovoljnim delom uredili 2 sobi poleg balinišča, kar bo gotovo pripomoglo k okrepitvi teh sekcij. Ostane pa še odprto vprašanje strehe nad baliniščem in ureditev sanitarij. • V srednjeročnem načrtu je predvidena izgradnja kegljišča, za to pa bo potrebno še ogromno dela in vztrajnosti. Na koncu bi še enkrat poudaril, da je šport in rekreacija dejavnost, ki povečuje telesno in duševno vzdržljivost za premagovanje vsakodnevnih težav, ki nastopajo pri današnjem tempu življenja. Ne smemo pa pozabiti, da le teamsko delo daje želje-ne rezultate. Finančni načrt: je izdelan na podlagi programa dela za posamezne sekcije v letu 1977 in je naslednji: Načrt 1977 din Strukt. 1. Kegljanje 70.000 23,9 2. Balinanje 27.415 9,4 3. Namizni tenis 14.902 5,1 4. šah 8.000 2,7 5. Streljanje 13.250 4,5 6. Smučanje 64.800 22,2 7. Mali nogomet 9.500 3,2 8. Razno 85.000 29,0 Skupaj: 292.867 100,0 V letu 1976 je bil finančni načrt 273.740 din in se povečuje v letu 1977 za 6,98 %. inž. Boris Tertnik 15. SREČANJE Sorica 77 „ V dneh 26. in 27. marca se bodo litostrojski smučarji ze petnajstič zbrali na Soriški planini, da se med seboj pomerijo v teku, skokih in veleslalomu. Letošnje srečanje je toliko pomembnejše, ker ga prirejajo v okviru slovesnosti ob 30-letnici tovarne, v počastitev 85. rojstnega dne maršala Tita, ob 40-lctnici njegovega prihoda na krmilo KPJ in 40-Ietnici ustanovitve KPS. Litostrojčani so že od nekdaj radi smučali in se udeleževali raznih tekmovanj, predvsem srečanj kovinarjev in podobnih. Svoje povsem samostojno tekmovanje pa so organizirali šele leta 1963, ko so se prvič zbrali na Soriški planini. Srečanje smučarjev s tekmovanjem za prehodni pokal sindikalnih podružnic in prvenstvo posameznikov »Zlata smučka« je bilo nato po skoraj nespremenjenih tekmovalnih pro-pozicijah vsako leto, čeprav so ga spremljale najrazličnejše okoliščine, ki so zdaj skoraj onemogočile pripravo skakalnice, zdaj tekaške proge ali pa celo veleslaloma — odvisno pač od vremenskih in snežnih razmer na planini. Kljub vsemu so organizatorji svojo nalogo doslej še vedno opravili zadovoljivo. Prav gotovo bo tudi letos tako, saj gre za jubilejno prireditev. Delovnemu odboru smučarske sekcije pod vodstvom tov. Lesarja ne manjka zagnanosti in volje, da tekmovanje kljub omejenim stroškom pripravi kar najbolje. Zanimivo je pogledati listo najboljših v preteklih letih in ugibati, kdo se bo letos povzpel na naj višjo stopnico. Medtem ko lista zmagovalcev med podružnicami zaradi raznih organizacijskih sprememb ne daje prave slike, je vsekakor mnogo trdnejši seznam zmagovalcev med posamezniki. Poglejmo listo razvrstitev: Kdo bo zmagovalec 1977? Odgovor bo znan 27. marca. Kalan in Sršen sta edina, ki jima je doslej uspelo zmagati po večkrat, čeprav jih je med udeleženci veliko, ki se še vedno vztrajno potegujejo za čimbolj šo uvrstitev (Klemen, Rupnik, Škarabot). Sodelovanje nekaterih pa je že bližje znani olimpijski misli, da ni važno le zmagati... Kljub temu je zanimivo, da noben tekmovalec ni nastopil na vseh dosedanjih srečanjih; tako manjka Klemenu, Šarfu in Ermanu po en nastop. Udovču in Deklevi po dva, Hafnerju in Kalanu po trije; desetkrat pa so doslej nastopili Anžin, Bolha in Rupnik. Srečanje je v zadnjih letih postalo zanimivejše še zaradi ločenega tekmovanja žensk in učencev ICL, ki ni nič manj borbeno kot tisto pravo. Ko se torej pripravljamo na letošnje jubilejno tekmovanje, kličemo na plan tudi tiste lito-strojske smučarje, ki svoje znanje izpopolnjujejo na tujih terenih. Prav bi bilo, da stopijo iz svoje anonimnosti in se pridružijo vrstam obiskovalcev domače planine. Srečanje je namenjeno vsem, ki se ukvarjajo s smučanjem — to zdravo rekreacijo. Prijavite se pri športnem referentu svoje osnovne organizacije sindikata in preizkusite svoje moči na belih soriških poljanah. ETO '■a gr-h Doslej najuspešnejša litostrojska smučarja Kalan in Sršen ne dajeta izjav za tisk pred tekmovanjem leto ekipa podružnica posameznik »Zlata smučka« točk 1963 SN Ludvik ŠARF 12 1964 oo Ervin GOLOB 13,5 1965 SN Marijan KLEMEN 17 1966 SN Ivan KLEMENČIČ 19 1967 OO Sašo KABAJ 11 1968 FI Janez KALAN 8 1969 MO Janez KALAN 8,5 1970 PPB Janez KALAN 10 1971 TS Janez KALAN 9,5 1972 TS Dušan ŠKARABOT 10,5 1973 FI Branko SRŠEN 6 1974 SSP Branko SRŠEN 10 1975 FI Branko SRŠEN 6 1976 FI Branko SRŠEN 9,5 prineslo Vinku Kabaju vrsto velikih priznanj. Eno najvišjih — zlato plaketo Edvarda Rusjana mu je 1972. leta podelila Zveza letalskih organizacij Slovenije. To je tudi naj večje priznanje v civilnem letalstvu in ga ima v Jugoslaviji le okrog 20 letalcev. Poleg letalstva se od leta 1947 aktivno ukvarja tudi z varilstvom, saj je častni član Društva za varilno tehniko SRS in je bil član odbora za ustanovitev tega društva. Iz pripovedovanja Vinka Kabaja občutimo, da mu pomeni letalstvo zelo veliko. Zanj je žrtvoval veliko svojega časa in pogosto tudi denarja. S svojimi sodelavci je na kolesih prevažal dele jadralnih letal celo na Bloke in jih tam sestavljal. In zaradi te svoje ljubezni si je ves čas prizadeval v to dejavnost vključevati več novih članov in jih navduševal za letalstvo. To je samo del iz zbirke diplom in plaket, ki jih je prejel Vinko Kabaj za svoje dolgoletno delo OBČINSKI PRVAKI V soboto, 12. februarja je v Kranjski gori snežilo kot za stavo. Cez noč je zapadlo okrog 20 cm novega snega, tako da so se številni šiškarji — okrog 320 jih je bilo — spraševali, če napovedano občinsko sindikalno prvenstvo sploh bo. No, tekmovalci so pokazali dobro voljo, vsi so odšli na proge in jih steptali, tako da je tekmovanje lahko normalno potekalo. Na prvenstvu so nastopili tudi litostro j ski smučarji in zabeležili izreden uspeh, saj so osvojili eno prvo in eno tretje mesto v posamični konkurenci, zmagali pa so tudi v ekipni moški in ženski konkurenci ter skupni uvrstitvi. To je prav gotovo dokaz, da ima Litostroj najbolj izenačene smučarje, ki sicer niso Povsem na vrhu v svojih razredih, zato se je v vsaki kategoriji vsaj en Litostroj čan uvrstil do desetega mesta. Med posamezniki je tokrat presenetil Šmid, ki je povsem nepričakovano zmagal v skupini od 35—45 let. V isti skupini pa je bil Sršen tretji. Oba sta dobila kolajni, medtem ko so za ekipni uspeh Litostroj čani dobili vse tri Pokale — za ekipno zmago med moškimi, ženskami in v skupni uvrstitvi. Prav gotovo ni treba Posebej opisovati veselega vzdušja med člani litostrojske ekipe v hotelu špik, kjer je bila razglasitev rezultatov in pa na poti domov v posebnem avtobusu, pa čeprav so nekateri še občutili posledice tekmovanja, saj so bili vsi tekmovalci dodobra premo- čeni, kajti sneg ni in ni hotel ponehati. REZULTATI LITOSTROJČA-NOV NA OBČINSKEM SINDIKALNEM PRVENSTVU OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA — MOŠKI: do 25 let: 7. Tavčar 46,1, 9. Poljanšek 46,5, 16. Sazonov 48,0, 19. Lampič 48,8, Dekleva odstopil; od 25—35 let: 4. Kalan 51,83, 18. Škarabot 57,46, 33. Giacomelli 60,56, 37. Lesar 61,48, 44. Rupnik 64,07; od 35—45 let: 1. Šmid 34,0, 3. Sršen 34,5, 11. Klemen 36,4, 21. Udovič 38,6, 40. Grom 44,2; nad 45 let: 9. Šarf 45,2, 20. Erman 48,0, 26. Štokelj 53,5, Jankovič odstopil. ŽENSKE: do 25 let: 6. Peček 53,2, 25—35 let: 5. Šček 46,0, 8. Jarc 47,7, 19. Šoba 54,5; nad 35 let: 5. Oberstar 45,8. EKIPNO MOŠKI: 1. Litostroj 21 točk, 2. Viator 48 točk itd. EKIPNO ŽENSKE: 1. Litostroj 16 točk, Lek 20 točk itd. SKUPNA UVRSTITEV: 1. Litostroj 26 točk, 2. Viator 49 točk, 3. Lek 55 točk itd. France Kmetič Posebne čestitke za zmago v ženski konkurenci (Foto: F. Kmetič) 8. FEBRUARJA 1849 JE UMRL NAŠ NAJVEČJI PESNIK FRANCE PREŠEREN. V NJEGOV SPOMIN PRAZNUJEMO SLOVENCI VSAKO LETO 8. FEBRUARJA KULTURNI PRAZNIK. Na šoli počastimo njegov spomin s proslavo, ki pa je letos dobila novo privlačnost. Obiskala nas je tovarišica Brina, partizanka in znana kulturna delavka in NOB. Ko je stopila pred uas, smo bili začudeni, da se lahko v tako drobnem telesu skriva tako široko srce. Naše začudenje pa se je spremenilo v vedno večje zanimanje ob njeni Pripovedi o tistih časih, ko se Je naš delovni človek kalil v °gnju smrti in uničenja. . Tovarišica Brina je bila čla-mca kulturniške skupine XIV. divizije med njenim pohodom na Štajersko. Vodja skupine je bil bas pesnik Karel Destovnik-Ka-Juh. Sama je bila plesalka, a je opravljala še vsa mogoča dela v zvezi s kulturniškim delovanjem r-Tv. divizije. Pripovedovala nam Je ° vsem mogočem: o organiziranosti kulturniške skupine, o bjeni vlogi med partizani in ljudstvom, o partizanskih mitingih, o pesniku Kajuhu in o težkih čorbah, ki so spremljale XIV. divizijo na njenem pohodu. V hudi zimi je tov. Brino zadela nesreča, saj je zaradi mraza dobila težke omrzline, kar je vplivalo tudi na njeno kasnejše življenje, saj ni mogla več opravljati dela, ki ga je tako ljubila — ni mogla več plesati. Pripovedovala nam je tudi o Kajuhovi smrti, saj je bila ob tistem času v njegovi neposredni bližini. Ko smo po končani pripovedi, v kateri so z vprašanji sodelovali tudi učenci, pretreseni zapuščali dvorano, smo se spraševali, kako je mogoča takšna nerazumljiva stvar, kot je vojna. Kako, da ima človek lahko tako moč, da ukaže ljudem — pojdite in umrite skupaj s še milijoni ljudi... In na žalost se to še vedno dogaja! Ni imel le Hitler take moči. Še dandanes jo imajo nekateri. To dokaže že en sam pogled na prvo stran dnevnika — pokaže ti vsaj tri žarišča vojne. Mar že ta podatek ne pove dovolj? Verjamem, da velika večina ljudi na svetu ne želi vojne. Kako lahko potem nekateri prisili jo druge k uničevanju in pobijanju, da človek mori človeka, brat brata? Ali človeška neumnost res nima meja? Tega jaz in še mnogi sošolci ne razumemo. Mogoče pa bomo razumeli, ko bomo z orožjem v roki korakali skozi metež, kot nekoč tovarišica Brina, pobijati človeka — in to le zato, ker si je neki fanatik, ker so si nekateri zaželeli še več zemlje, še več bogastva za ceno tisočih in tisočih človeških življenj. Nam, ki nismo sami doživeli še nobene vojne, se zdi vojna nesmisel. Pravijo, da prinaša vojna napredek. A kaj je nekaj napredka proti več deset milijonom življenj, kolikor jih je pobrala zadnja svetovna vojna? Vili Dolenc 2. d Tokrat: VINKO KABAJ Ob 25-letnici obstoja je Ljudska tehnika podelila svojim najzaslužnejšim članom visoka priznanja. Med njimi sta bila dva sedanja in en nekdanji član delovne organizacije — Peter Kocjančič. Za svoje delo sta dobila zlato plaketo in diplomo — Peter Kocjančič za fotografijo in Vinko Kabaj za svoje dolgoletno delo na področju letalstva. Nagrajen je bil tudi Tomaž Virnik, ki je prejel diplomo za brodarstvo. Danes je Vinko Kabaj sekretar Aerokluba Ljubljana, z letalstvom in modelarstvom pa se ukvarja že zelo dolgo. Takoj po osvoboditvi, 1947. leta je postal član Ljudske tehnike in je bil prvi, ki je začel ustanavljati modelarske in tudi druge krožke v Ljubljani. V tem času je bil tudi eden od članov ustanovnega odbora za ustanovitev Aerokluba v ljubljanski regiji, od 1952. leta je bil sekretar Aerokluba železničarjev, od 1954 pa sekretar Aerokluba Ljubljana, kar je še danes, čeprav je bil včasih tudi pilot na jadralnih in motornih letalih, je bila njegova specialnost vendarle letalsko modelarstvo in gradnja letal. Zanimivo je, da je bilo včasih, to je od leta 1920—1934 letališče prav tukaj, kjer stoji zdaj Litostroj, leta 1934 pa so zgradili novo letališče v Polju. Danes se Vinko Kabaj tako rekoč »utaplja« v organizacijskem in administrativnem delu. Kolikor mu čas dopušča, se še vedno ukvarja z modelarstvom, s pilotiranjem pa ne več. Rad se spominja dni, ko je sodeloval z ing. Stankom Bloudkom, ki mu je pomagal pri zamisli prvega zaprtega jadralnega letala, ki so ga njuni sodelavci kasneje tudi naredili. V tem času je naredil tudi prvo vitlo za vleko jadralnih letal na motorni pogon. V ta namen je uporabil čisto navaden avtomobilski motor. Tako pestro in dolgotrajno delo na področju letalstva pa je POŠKODBE V JANUARJU 1977 tozd/ds število poškodb štev. izgubljenih delovnih dni TOZD Pl — livarna jeklene litine 12 192 — livarna sive Htine 4 51 — pločevinama 4 89 tozd fi 14 159 tozd ivet 1 31 DS SSP 2 10 Iz podatkov je razvidno, da smo imeli v naši delovni organizaciji 37 poškodb, od tega so se 3 pripetile na poti v službo oziroma iz službe. Zaradi poškodb smo izgubili 532 delovnih dni, ali poprečno 14,3 dni na eno poškodbo. Glavo si je poškodoval 1 delavec, oči 10, telo 4, prste rok 10, ostali del rokc5, noge pa si je poškodovalo 7 delavcev. Največ poškodb se je pripetilo v torek — 11, nato v ponedeljek — 7, v sredo in četrtek — 6, v petek — 5 in v soboto — 2 poškodbi. V januarju smo imeli 4 poškodbe manj kot v istem mesecu lani. Zaradi poškodb smo lani izgubili 550 delovnih Qm, ali poprečno 13,4 dni na eno poškodbo, kar je nekoliko manj kot v letošnjem letu. Služba varstva pri delu Ko privezujem oziroma nameščam privezno sredstvo za prenos, moram vedno misliti na to, da je vrv zadosti močna za težo, ki jo bom prenašal in da se ne bo porušilo ravnotežje med priveznim sredstvom in predmetom. Predmet na spodnji fotografiji je tako zapet, da je celo sam navczovalcc podvomil v pravilnost oziroma varnost. Imel je prav, kajti predmet je pri majhnem nihanju izgubil še tisto malo ravnotežja in zdrsel iz objema posebne priprave za prenos. Njegov padec je povzročil pravo razdejanje, k sreči le med materialnimi sredstvi, kaj pa bi se lahko zgodilo nam nazorno kaže fotografija jeklenk. OBVESTILO GLEDE NA TO, DA BO PREDLOG DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV TZ LITOSTROJ Z DOLOČILI SINDIKALNE LISTE 77 DOSTAVLJEN VSEM DELAVCEM V GRADIVU ZA ZBORE DELAVCEV, MENIMO, DA NAPOVEDANEGA PRISPEVKA O SINDIKALNI LISTI ZDAJ NI POTREBNO OBJAVLJATI. Za pomoč godbi Teden komunista, organiziran v Litostroju pod geslom »Človek, delo, kultura«, je bil povod, da so se družbenopolitične organizacije pričele aktivneje ukvarjati s problematiko kulturne dejavnosti v naši delovni organizaciji. Akcija, ki naj bi ne bila organizirana le enkrat na leto, je sprožila plaz problemov ob obravnavi tako na sestankih osnovnih organizacij sindikata in zveze komunistov, kakor tudi v aktivnih mladih komunistov v naši delovni organizaciji. Razpravljali smo predvsem o pogojih dela, materialni podpori, kadrovski problematiki, prostorski problematiki in še o vrsti drugih problemov, ki tarejo naše kulturne skupnosti. Mnoge bi se na novo ustanovile, če bi bili pripravljeni reševati zgoraj navedene probleme. Da smo sposobni in da znamo organizirati marsikaj, so dokazale dosedanje prireditve in kulturne akcije, kjer smo spoznali, da imamo organizatorje in dovolj kadra na vseh področjih kulturne dejavnosti. Kot amaterski delavci kulturniki in umetniki smo Litostroj čani dokazali svoje delo in prizadevnost v samem kolektivu in tudi izven njega Prepričan sem, da je kulturna dejavnost še v začetku svojega pohoda in še zdaleč nismo izkoristili vseh, v našem I. TEORETIČNI DEL SPLOŠNE OZNAKE FILMSKE SLIKE Slika je osnovno gradivo filmskega jezika. Nastane z mehaničnim delovanjem filmske kamere, toda idejo za sliko ali skupino slik je podal režiser in tako zagotovil smiselni potek. Film je umetnost gibljivih slik in gibanje je osnovna estetska lastnost filma. Vsaka slika, ki bi Jo iztrgali iz filma, je bolj ali manj nesmiselna in dobi svoj pomen le kot člen v dolgi vrsti slik, ki si časovno sledijo. Bistvene lastnosti filmske slike so naslednje: 1. Je resnična ali vsaj v veliki meri daje videz resničnosti. K temu ji pripomoreta zlasti gibanje in zvok, kajti ta dva faktorja v resničnem življenju najmočneje občutimo in sta zato pri filmu nujno potrebna. Omenimo sicer lahko še globinsko sliko in veliko platno (cinemaskop. cinerama, vistavision), ki pa k umetnosti in izrazni sili filma nista prispevala nič bistvenega. Podobno je s stereofonijo in barvo. V dramskem delu je barva skoraj brez pomena, je pa skoraj nepogrešljiva v raznih pravljicah, risankah ali dokumentarnih filmih. 2. Je vedno v sedanjem času. Gledalec vedno gleda trenutno sliko, šele v njegovih mislih se izoblikuje občutek, ki mu pove, da film pravzaprav prikazuje dogodek iz preteklosti ali celo v prihodnosti. Pri tem film uporablja razna izrazna sredstva, katerih pomen smo se naučili »brati«. 3. Predstavlja umetniško resničnost, kar pomeni, da filmska slika nudi podobo, ki je izbrana, komponirana, skratka estetska. Predstavlja naravo, ni pa njena preprosta kopija. K estetski vrednosti prispevajo še glasbila, barve, osvetljava in dekoracija. 4. Njena pomenska vloga: vse, kar se na filmu pojavi, ima svoj pomen, in sicer lahko naravnost ali pa tudi samo simbolično. Vse, kar je v filmu odveč, mora biti odstranjeno. Velikokrat dobi neka slika pravi pomen šele pri montaži tj. v odnosu do drugih slik. 5. Predstavna enovitost se odraža v tem, da filmska slika prikazuje točno določen predmet, npr. hišo ali drevo. Drugače Je pri prikazovanju abstraktnih misli, kjer je vsaka filmska slika bolj ali manj simbolična (npr. človek lahko predstavlja vse človeštvo). 6. Prožnost in ubogljivost filmske slike. Kljub temu, da ima vsaka slika nedvoumen pomen, ima lahko ista slika v montaži z različnimi slikami različen pomen. Isti obraz igralca je predstavljal poželenje, očetovsko ljubezen ali bolečino, glede na to, ali je bila pred sliko obraza slika krožnika z juho, igrajoči otrok ali krsta. Filmska slika pa lahko pri različnih gledalcih zbudi različne občutke in pomene glede na to, koliko je gledalec pozoren, koliko se je poglobil v vsebino filma, kakšna je njegova izobrazba in razpoloženje, okus, morala, politični in socialni nazor itd. Iz vsega navedenega sledi, da si filmsko sliko kljub svoji natančnosti lahko različno razlagamo, vendar mora film kot celota učinkovati nedvoumno. Medsebojna povezava med filmom in gledalcem Je torej zelo velika in je zato tudi razumljiv velik vpliv filma na ljudi. II. USTVARJALNA VLOGA KAMERE V začetku filma je bila kamera mirujoča in je snemala prizore tako, kot bi jih videl gledalec, ki bi sedel v parterju in gledal gledališko predstavo. Kasneje se je začela kamera premikati in leta 1900 Je Anglež G. A. Smith kamero dokončno osvobodil vseh spon. Danes se kamera lahko pojavi na poljubnem mestu, na vseh mogočih razdaljah od snemanega predmeta (v letalu, v balonu, pod vodo itd.). Izraznost filmske slike ustvarja in določa več faktorjev. Najprej vloga kamere, nato osvetljava ter končno dekor in kostimi. Vlogo kamere pa sestavljajo štirje elementi: gibanje kamere, razne vrste planov, zorni kot in kadriranje. 18 1. GIBANJE KAMERE Gibanje kamere lahko vpliva na filmski izraz čisto opisno (vožnja kamere ob igralcu ali predmetu), ali pa tudi dra-matsko (npr. kamera se približuje predmetu, ki je izvor ali simbol groze). Pri tem je premik kamere lahko »subjektiven«, če se pogled kamere enači s pogledom prikazane osebe ali igralca, ter »objektiven«, kadar je pogled kamere enak pogledu gledalca. Razlikujemo tri vrste gibanja kamere: vožnje, zasuke in kombinirane vožnje. a) Kamera je v vožnji, kadar se premika tako, da na svoji poti ne menja optične osi. Obstoja še navpična vožnja, poševna vožnja ter vožnja nazaj. Vožnja nazaj ali odmik je zelo pogosta kot zaključek filma (npr. v filmu »Plesala je eno samo poletje«, kjer se kamera odmika od fanta, ki obupuje ob smrti ljubljenega dekleta). Najzanimivejša je vožnja naprej ali primik, ker je prav gotovo najnaravnejša. Primik ponazarja pogled osebe, ki se približuje (subjektivni pogled ali pogled, ki je usmerjen v središče zanimanja). Našteli bi lahko več izraznih funkcij primika: — Uvaja nas v svet, v katerem se je odigralo dejanje. — Poudarja predmet, ki je važen v kasnejšem dejanju. — Ponazarja prehod v duševnost, v sanje, v spomin ali v privid. — Izraža duševno napetost (vtis, čustvo, željo, nenavadne domislice neke osebe). b) Zasuk je vrtenje kamere okoli njene navpične ali vodoravne osi tako, da se pri tem kamera ne premika v vožnji. Nujno je potreben, kadar naj kamera sledi premikajoči se osebi ali vozilu in pri tem odkriva prostor ali ponazarja krožni pogled osebe, ki se ozira po obzorju. Zasuk se začne in konča na obrazu osebe, ki gleda. Pri tem je treba paziti, da ni hitrost gibanja kamere prevelika. Priporočljive je. da kot 90» posnemamo približno v 20 sekundah ali pa še počasneje. Dobro je uporabiti tudi večje število posnetkov v sekundi (npr. 24 ali 23), da je posnetek videti bolj miren. c) Kombinirana vožnja je poljubna kombinacija vožnje in zasuka in jo dosežemo s pomočjo žerjava. Ta vrsta gibanja kamere je zelo redka, ker je premalo naravna. 2) VRSTE FILMSKIH PLANOV Z vrsto plana oziroma velikostjo izreza je določena razdalja med kamero in predmetom, ki ga snemamo. Izrez sam pa je odvisen od vsebine, ki jo hočemo povedati. Pri dramatski vsebini je plan tem večji oziroma tem bližji, čim manj stvari obsega. Velikost plana pa navad- Splošni plan no določa tudi čas trajanja. Tako je splošni plan navadno daljši od velikega plana, ker mora gledalec imeti čas, da pregleda njegovo vsebino. Seveda pa je tudi veliki plan lahko zelo dolg, kar je odvisno od njegove dramatske vrednosti. Splošni plan (sp, pl.) zmanjšuje človeško postavo in vključuje človeka v svet, ki ga obdaja. Prikazuje velik prostor, v katerem se nekaj dogaja ali se bo zgodilo — to je lahko cesta, pokrajina, mesto ali velika dvorana. Daje splošno sliko, iz katere bomo postopno nekaj prikazali. V splošnem planu je človek majhen in ga težko prepoznamo. Ob veselih in žalostnih dogodkih — vedno je navzoča tudi naša godba DOSEDANJA FINANČNA SREDSTVA Sredstva, ki so se dotekala za dejavnost godbe, so znašala v preteklem letu nekaj manj kot 200.000 din. Od tega so dobili dotacijo od občinske ZKO v višini 25.000 din, sindikalni dinar pa je znašal 51.8000 din, dotacije konference OOS 33.000 din lastni dohodek (igranje na pogrebih in prireditvah) 91.000 din. Poraba sredstev pa je bila v preteklem letu naslednja: Za osebne dohodke umetniškega vodje je bilo porabljenih 18.300 din, potni stroški in nadomestila za izgubljeni zaslužek godbenikov so nanesli 152.589 din, operativni stroški 11.960 din, funkcionalni izdatki 4,440 din in investicije 12.711 din. PROGRAM DELA V BODOČE: V marcu letos je predviden redni letni občni zbor godbe Litostroja, kjer bo predložen novi program dela in delovanja godbe. Poleg kadrovskih ojačitev so predvidene še naslednje planske zadolžitve: — nastavitev plačanega animatorja za kulturo, ki bo istočasno vodil godbo; — prostorska ureditev vadbenih prostorov godbe (povečanje vadbenega prostora je predvideno z izselitvijo dveh strank iz sosednih prostorov, kjer vadi godba); — jeseni bi odprli dva oddel ka glasbene šole za trobila in pihala (okoli 50 mladih); — nabava novih instrumentov (stare instrumente bi prevzela glasbena oddelka za uk mlade generacije); — večji poudarek bo na vadbenih urah za pripravo zahtevnejšega programa; — v sestav godbe bo vključenih več pododdelkov (npr. glasbena šola, kmečka godba, zabavni ansambel, posebni ženski od- delek, skupno sodelovanje s programom pevskega zbora in ostalih kulturnih skupin); — okrepitev godbe s člani, ki so že sodelovali. Predvidevamo, da bo programska usmeritev po zgornjem programu realizirana do konca prihodnjega leta. Viri financiranja za izvršitev programa so predvideni: — iz sredstev, zbranih od prispevka članov kolektiva v višini — 350.000 din; — iz sredstev Konference OOS v višini 50.000 din; — iz dotacije občinskih organizacij ZKO — 50.000 din; — iz lastnega dohodka — 40.000 din; — iz prispevka delovne organizacije Litostroj — 500.000 din; — iz sredstev, zbranih iz drugih delovnih organizacij — din 500.000. Ce upoštevamo, da je namenjeno samo za nakup novih instrumentov več kot 1 milijon novih din, pomeni, da program za normalno delovanje vseh oddelkov godbe predvideva letno preko 500.000 din. Do sedaj je zagotovljenih le 400.000 din, ostalo si moramo še preskrbeti. Sredstva za nakup novih instrumentov niso predvidena iz dosedaj zagotovljenih sredstev, zbirati jih bomo morali posebej, na nivoju občine in mesta. Na zborih delavcev se je postavljalo vprašanje, da kdaj naj bi člani kolektiva prispevali teh 2 din na 1.000 osebnega dohodka. Pri akciji je bilo jasno povedano in napisano, da gre za povečanje dosedanjega prispevka na večji znesek. Dosedanji dinar pa je bil stalna oblika prispevka. Naj nam ne bo žal. Obrestovalo se bo, ko bomo poslušali in gledali naš mladi naraščaj ob zvokih naše, litostrojske godbe. V. M. delovnem človeku skritih talentov, ki pa jih je pripravljen izkoristiti in nuditi okolici, v kateri živi in dela. GODBA NA PIHALA LITOSTROJ S podjetjem, ki praznuje to leto svojo 30. obletnico, praznuje tudi naša godba letos že 27-let-nico svojega obstoja. To je jubilej, s katerim se lahko ponašamo vsi zavedni Litostrojčani. Ustanovljena je bila leta 1950 kot mladinska godba Litostroj Kdo se še spominja takratnih mladih fantov, na katere ni bila ponosna samo šiška, temveč celotna Ljubljana. Danes si ne moremo predstavljati proslave ali večje manifestacije brez našega orkestra. Znani so nam njegovi uspehi in so del vsakega Litostroj čana, ponosni smo na vsako priznanje, namenjeno godbi. Na letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata v vseh tozdih in skupnih službah podjetja smo bili seznanjeni z nujno akcijo za povišanje prispevka od dosedanjega dinarja na dva od vsakih zasluženih 1000 dinarjev. Vsi tozdi so predlog enoglasno sprejeli in podprli akcijo. Tudi v SSP je akcija z večino sprejeta. Ker pa so bili tam organizirani zbori oziroma letne skupščine le delni, so tako na primer v POAE odložili razpravo do naslednjega sestanka, da bi do takrat zbrali še dodatna pojasnila. FPR je predlagal novo varianto — da naj bi znašal prispevek le 1 dinar na 1000 din. V oddelku PS jih je glasovalo 36 proti, 14 se jih je vzdržalo, ostali pa so predlog podprli. Ce vzamemo SSP kot celoto, ugotovimo, da je predlog sprejet z večino. Kljub temu pa je stališče IO OOS SSP, ki je predlog prispevka godbe obravnaval in analiziral na svoji 28. redni seji dne 25. januarja 1977, pravilno, ko zahteva pojasnilo in širšo obrazložitev porabe sredstev, ki jih godba prejme. Ko smo analizirali stanje v godbi, da bi poživili njeno dejavnost, smo ugotovili, da jo tarejo nešteti problemi, ki jih ne more rešiti sama in potrebuje pomoč kolektiva in celotne družbe. Ti problemi se kažejo predvsem v kadrovskih težavah vodstva godbe, v pomladku godbenikov z namenom umetniškega dviga kvalitete, kar pa je pogojeno tudi z udeležbo na samih vajah in aktivnostjo posameznikov, obstajajo tudi problemi glede prostorov in iztroše-nosti instrumentov. Vse to pa je seveda povezano s težko finančno situacijo, v katero je zašla naša godba. Vedno manj članov godbe je iz vrst delavcev, zaposlenih v naši delovni organizaciji. PRIZNANJE »VZOREN VOJAK« NAŠEMU SODELAVCU V JLA Pred kratkim smo iz Kičeva prejeli kratko pismo z naslednjo vsebino: Obveščamo vas, da je član vaše delovne organizacije Anton Klun dobil značko »Vzoren vojak« kot izraz priznanja za posebne zasluge v JLA. Vojaški rok služi zvesto in predano in velja za vzor celotni enoti. Tako kot mi, ste lahko tudi vi ponosni, da imate takega predstavnika vaše delovne organizacije. art. kapetan I. klase Rajko Balač Anton Klun je naš sodelavec, po poklicu strojni ključavničar, končal je industrijsko kovinarsko šolo v Litostroju. Pred odhodom k vojakom je bil na delovnem mestu monterja v TOZD FI. Pismo, ki smo ga prejeli, nas je razveselilo. Tudi mi mu iskreno čestitamo. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se vsem iskreno zahvaljujem za vso pozornost in dobre želje. Stane Grm ZAHVALA Po dolgoletni službi v obratni ambulanti TZ Litostroj sem se z 31. 12. 1976 poslovila od svojih sodelavcev, s katerimi sem dolga leta delala v prijetnem sožitju, kljub težkih pogojem in veliki obremenitvi naše zahtevne službe. Čeprav si človek po dolgi delovni dobi zaželi počitka in sprostitve od vsakodnevnih obveznosti, je vendarle slovo od sodelavcev težko, obenem pa mi bo ostalo v najlepšem spominu. Ob tej priliki se prisrčno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem iz obratne ambulante za pozornost, ki so mi jo izkazali ob mojem odhodu v pokoj. Prav lepa hvala tudi kadrovski službi in vsem, ki so prispevali k obdaritvi ob mojem odhodu iz TZ Litostroj. Janja Koželj medicinska sestra ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega dragega očeta Mirka Dornika se iskreno zahvaljujem njegovim ožjim sodelavcem iz TOZD FI, pihalni godbi Litostroj, Zvezi borcev NOV terena Litostroj, sindikalni organizaciji in vsem članom kolektiva, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Zahvala velja tudi tovarišu Oprešniku za poslovilne besede. Hčerka Ida Turk z družino IZ ŠENTGOTARDA Oddelčna šola iz Šentgotar-da v zagorski občini nam je poslala pismo z naslednjo vsebino: Učenci šole Šentgotard se vam zahvaljujemo za diaprojektor, ki smo ga ob novem letu prejeli od vaše sindikalne organizacije. Darila smo zelo veseli, ker nam bo velik pripomoček pri pouku. Vašemu kolektivu pa želimo še mnogo delovnih uspehov. Naš zrak — vsakdanji Zadnjih nekaj let je vse bolj pričujoče vprašanje splošne onesnaženosti okolja, v katerem živimo. Umazan in strupen zrak, umazana in zastrupljena voda, pesticidi v kmetijstvu in prehrani, hrup in drugi škodljivi posegi človeka v naravo ... Posebno nas vse skrbi čistost zraka, ki ga vdihavamo in brez katerega bi življenje odmrlo. V vseh javnih občilih mnogo pišejo in govorijo o tem problemu, mislim pa, da moramo o tem razmišljati prav vsi. Nič nam ne koristi, če si bomo še naprej divje dvigovali življenjsko raven na račun splošne onesnaženosti. Sadovi našega dela bodo šli v nič. Preprosto — žagamo si vejo, na kateri sedimo. Znano je, da v prizadevanju za večjo produktivnost uvajamo vedno več umazane tehnologije. Silno brezbrižno smo se obnašali, ko smo postavljali tovarne, ne da bi vedeli, kako s tem vse bolj zastrupljamo življenje okrog sebe. Položaj je zapleten, ker smo prostorsko majhna dežela in zato, ker ta onesnaženost ni omejena zgolj na industrijska območja, pač pa sega od Jesenic pa do Devdelije. Zakaj? Voda je topilo in odnaša vse mogoče odplake, te pa potujejo po vsej naši domovini. Iz talnice jo po vodovodih dobimo tudi v naše kozarce, rastline srkajo vodo iz tal in strupi se kopičijo v listih in plodovih, ki jih uživamo. Gozdarji preštevajo posušena debla dreves. Zrak se giblje po ustaljenih smereh in strupeni delci v zraku se širijo na vse strani. Ogroženi smo vsi brez razlike, sicer eni bolj, drugi manj. Velik del krivde nosi industrija s svojimi številnimi procesi pri delu, Pa tudi kmetijstvo ni nedolžno. Umetna gnojila, razna škropiva in dodatki k hrani za živali vsebujejo mnoge strupe, ki jih v zelenjavi, mleku in mesu dobivamo v svoj organizem. In če pogledamo še okrog sebe, potem lahko trdim, da skoraj vsi brez izjeme delamo stvari, s katerimi prispevamo svoj delež k onesnaževanju: po nepotrebnem se vozimo z avtom, razlivamo razno umazanijo, kjerkoli nanese, kurimo peči in razno nesnago in podobno. Skratka — več ko nas je, večja je nedisciplina in nered. Spominjam se časov, ko so v Litostroju postavljali kupolke. V časopisu je bila tedaj kot posebnost navedena novica, da bodo na kupolke namestili posebne dimnike, ki bodo preprečevali večjo onesnaženost v Ljubljani. Že davno so strokovnjaki vedeli, da razni plini in žveplo škodujejo človeku, a hiter razvoj jih je odrinil. Pa ne za dolgo- Od takrat pa do danes je bilo sezidanih veliko dimnikov vsepovsod, a podobnih novic je bilo zelo malo ali nič. Odgovorni na vseh ravneh so bili več ali manj gluhi za opozorila. Vedno je bilo pred očmi le povečanje produktivnosti. Tako nam je uspelo, da je iz nekoč opevane čiste Slovenije nastala umazana, pusta in zadimljena pokrajina. Namesto, da bi ta košček lepe domovine zavarovali za oddih in zdravo delo, smo vse skupaj pokvarili in to zaradi neznanja in slabega načrtovanja. Nam in našim potomcem se bo to še hudo maščevalo. Zdaj, ko nam teče voda v grlo, se je nekaj le premaknilo. Na pritisk novinarjev in javnosti so storjeni prvi koraki. Vsi se moramo zavedati resnosti položaja in pomagati, da se stvari začno zdraviti v koreninah. Vsak izmed nas se mora zavedati, da z manjšimi dejanji pomagamo uresničevati tudi večje in zahtevnejše. Tudi pri nas lahko odkrijemo mnogo žarišč in ljudi, ki bodisi iz malomarnosti ali neznanja zastrupljajo naše okolje. Tako vsak dan vidimo pred mehanično delavnico kar za prst debelo plast masti in olja. Tu puste ob malici vozniki svoja vozila v prostem teku, sami pa stopijo na topli obrok. Okrog žarilnih peči ob obeh livarnah so veliki oljni madeži, posledica razlite nafte, ki jo uporabljajo pri kurjenju peči. Enako sliko je videti za preizkuševališčem dieselskih motorjev za obdelovalnico. V je-klolivarni so nameščeni ventilatorji in cevovodi nad električnimi pečmi, ki bruhajo prah in dim brez filtrov v ozračje. Med onesnaževalci je tudi kurilnica ANEKDOTA Buda in palačinke Znano je, da je tovariš Vogelnik velik sladokusec. Ko se je ob neki priložnosti pogovarjal o dobrih, oziroma najboljših sirovih palačinkah, je tudi povedal, kje so imeli take. »Take — najboljše je znala pripravljati le naša prejšnja kuharica na Sorici. Kadar sem odšel tja, sem še prej skočil na trg in prinesel svež domač sir in smetano in ona jih je pripravila. Ampak povem vam,« je še pristavil tovariš Vogelnik, »bile so take, da bi še Buda po slovensko sprego voril, ko bi jih poskusil.« 8. MAREC — PROST DAN Na predlog osnovnih organizacij sindikata je Upravni odbor podjetja predlagal DS TOZD in DS SSP, naj bo 8. marca dela prost dan za delavke Litostroja. Le v izjemnih primerih lahko naše delavke prenesejo ta dan na 9. marec. za ogrevanje. Tudi voznik tovornjaka ali viličarja, ki pripelje v obdelovalnico, le redko ugasne motor. Malo verjetno je, da bo tu lepa beseda kaj zalegla. Reševanju problema onesnaževanja v naši tovarni moramo posvetiti vso pozornost. Sprejet je bil mestni odlok o mejah onesnaževanja in lahko se zgodi, da se kdo od inšpektorjev oglasi tudi pri nas. Ali bomo čakali prekrižanih rok na ta dan? Stanje moramo izboljšati in to ne samo zaradi inšpektorja in strahu pred kaznijo, saj je jasno, da s tem delamo dobro ne le zase, ampak za vse, ki ne žive od danes do jutri. A. Novak TITOVA POT V AFRIKO Iz majhne dežele miru so odplule bele ladje, na njih naš voditelj — Tito hiti obiskat črni kontinent. Ne nosi biblije, ne nosi bajonetov, ne išče njegovih rudnikov. Saj ima on rudnik v srcu, mir, svoboda mu je ime. Ko se združijo dragulji, iztegnejo se roke, smeh razlije, črni človek se nasmehne in zašepeta: »Ko bi vsi voditelji sveta bili Tito, ne bi bilo ne sovraštva ne krvi!« Dušanka Kogoj V SLOVO Kadar smrt nepričakovano poseže in iztrga človeka sredi njegovega dela, je vedno najtežje preboleti dejstvo praznine. Tako občutimo vsi, posebno še dolgoletni sodelavci, izgubo delovnega tovariša in prijatelja Mirka Dornika. Mirko je kot borec v NOB preživel svoje mlade, vendar najtežje dni svojega življenja. V prvih dneh maja leta 1947 pa je kot izučen strugar zamenjal orožje s strojem in tako skupaj z mnogimi požrtvovalno nadaljeval borbo, vendar tokrat za izgradnjo domovine. Bil je med prvimi strugarji, ki so tedaj v nastajajočem Litostroju pionirsko zavrteli stroje in tako vse do današnjih dni takorekoč žrtvovali življenje za našo sedanjo stvarnost. Dragi Mirko, zapustil si nam spomin — to je tvoje delo, ki v tridesetih letih pomeni neizmerljivo vrednost. K. G. Dušanka Kogoj Nekoč ob Donavi Prva svetovna vojna je končam. Zvonovi cerkva pozvanjajo padlim, preživeli se vračajo na svoje domove. Marija, brhko kmečko dekle, ki služi pri gospodi, je hitela proti trgovini, da. bi za prisluženi denar nakupila darila za svoje domače: očetu par opank, materi pisano ruto, sestram pisane ogrlice. Bila je vesela in je komaj čakala, da bo objela svoje starše. Spravila je. nakupljena darila v torbo, se Poslovila od gospodarja in ga Prosila za popotni blagoslov. Dan je bil zelo vroč, ko je Marija stopala po polju in med Potjo veselo ozdravljala pastirjem, ki so ji želeli srečno pot domov. Okoli poldneva, ko je že hudo pripekalo, se je ustavila ob bregu Donave, si snela ruto, dolge, črne kite so se razsule Po hrbtu. Sklonila se je k vodi, si osvežila obraz in utrujena °d prehojene poti sedla ter se zagledala onstran Donave, kjer je bila njena rojstna vas. Veter Jo prijetno pihljal in ji šepetal, da je blizu doma in bo zdaj zdaj objela svoje drage domače, po katerih je tako močno hrepenela! Nenadoma za seboj zasliši: »Hej, dekle!« Obrne se in zagleda postavnega fanta v belem Predpasniku in s košaro, polno Peciva. »Kam pa si namenjena?« jo vpraša mladenič. »Domov, k očetu.