■o
-r<"> im
-t-■r-
INTERVJU —
Petra Štrancar odkrito o raku
str. 26-27
NASA TEMA
SPORT
Je rejništvo varno zavetje
otroka? str. 12-13
Ukrajinci »odžagali«
Pevnika str. 17
St. 40 / Leto 71 / Celje, 6. oktober 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Turizem potrebuje ideje in pogum
Tako so vsaj prepričani nekateri naši župani, ki so prestopili ustaljene okvire in turistični utrip prestavili na višje obrate. Fontana piva je (zaenkrat) pustila brez besed tudi največje dvomljivce, v Podčetrtku so v turistični ponudbi že tako ali tako korak pred vsemi ostalimi. Turisti očitno pridejo. Lov na turistični presežek prihodnje sezone je torej odprt! str. 33, 37
1. slovenska športna prehrana -www.athlete.si-
AKTUALNO
Bo »trasiranje« hitre ceste v Laškem burno? str. 2
Prenos posmrtnih ostankov iz Hude Jame str. 3
GOSPODARSTVO
Nova menjava na vrhu Polzele str.
Je Gorenje pred
prevzemom? str. 5
CELJE -
Pomisleki ob novem
krožišču str. 7
KULTURA ■
Visoki priznanji ljubiteljskima gledališčnikoma str. 10
v
Kogoj se je vrnil v Žalec
str. 11
KRONIKA-
Alkohol, tihi ubijalec
str. 14-15
NAGRADNI NATEČAJ >
Objavljamo zmagovalne
zasaditve str. 42
2
AKTUALNO
UVODNIK
Rožnati oktober
»Zdravniku in ginekologu se je zdelo, da je v dojki zatrdlina, in sta me poslala v Celje v ambulanto za bolezni dojk, kjer so zdravniki rekli, da ni nič. Spet sem šla na ultrazvok in našli so zatrdlino na levi dojki. Zgolj golo naključje, da sem šla tja. Ker se je meni in dvema zdravnikoma zdelo, da imam nekaj na desni, našli so pa na levi dojki. A na srečo naredijo pregled obeh,« pripoveduje gospa Petra v našem tokratnem intervjuju, kako se je srečala z rakom dojk. Njena zgodba je podobna zgodbi številnih žensk, ki so prebolele to zahrbtno bolezen, zaradi posledic katere pri nas umre več kot ženska na dan. Na leto jih v Sloveniji zaradi raka dojk umre približno štiristo. Ta bolezen pa ni zgolj ženska. Vsako leto to vrsto raka odkrijejo tudi pri nekaj moških.
»Januarja so odstranili tumor, ki je bil velik dvanajst milimetrov, medtem ko je še decembra meril le pet milimetrov,« hitro rast tega smrtonosnega tujka opiše gospa Petra, ki jo je za tem čakalo še dolgotrajno zdravljenje. To je s seboj prineslo številne neprijetnosti in strahove. »Ko je sin nekoč videl, da so me z rešilcem odpeljali, si je brisal solze. Otrokoma nisem rekla, da imam raka. Nisem mogla govoriti o bolezni prav na začetku in razlagati, da bo vse v redu, če še sama nisem verjela v to.«
Rak je danes v Sloveniji prvi vzrok smrti. In je bolezen, ki postavi stvari na glavo, a včasih tudi na pravo mesto. »Še več želim biti z otrokoma,« iskreno pove naša sogovornica, ki jo je bolezen pripravila do tega, da skuša na prvo
mesto postaviti sebe, svoje zdravje, svoje najbližje. Svoj sistem vrednot je na novo ovrednotila. A občutek varnosti je zamajan za vselej: »So trenutki, ko pomislim na najhujše. Vsake zimske počitnice gremo na Kanarske otoke in tudi letos sem kljub vsemu želela iti. Ko sem bila tam, sem ves čas razmišljala, ali sem mogoče zadnjič tam.«
Na načelni ravni lahko ocenimo, da se naša država zaveda pomena zgodnjega odkrivanja raka. Naj omenim zgolj Državni program za obvladovanje raka in program Dora. In društva ter številne posameznike, ki se trudijo vsak po svojih zmožnostih in kanalih ozaveščati ljudi o tej bolezni. Njihova prizadevanja so dragocena in so najbrž že komu rešila življenje. A kar zbode, je nasvet, ki ga lahko preberemo pri skoraj vsakem pričevanju posameznikov, ki so premagali raka: ne odnehajte, četudi vas prehitro odslovijo. Ena od bolnic, ki piše blog vse od postavitve diagnoze, je precej nazorno opisala, da danes ne bi bila več med živimi, če bi se pustila odsloviti s prvim izvidom, ki v lokalni bolnišnici na nekem drugem koncu države glede njenega tumorja ni kazal na nič hudega. Izkoristila je veze in poznanstva, uporabila dobršno mero lastne vztrajnosti in v nekaj dneh je bilo jasno, da gre za raka.
»Življenje je risanje brez radiranja,« je nekoč izjavil avstrijski slikar, pesnik in dramatik Oskar Kokoschka. Rišimo življenje sami in ne dovolimo, da nam ga bodo radirali drugi.
ČETRTEK 1	1 PETEK
^ 16 o2	\Jj 14 O6
SOBOTA I	I NEDELJA
\ 1 / 14 O6!	/ 11 ' ^ 6 ) ш ^^ o f t л^р^р^р^
Misel tedna	
Čar življenja je v njegovi minljivosti.
(Emily Dickinson)
Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK
Ne odnehajte, četudi vas prehitro odslovijo.
Bo »trasiranje« hitre ceste v Laškem burno?
Javne razgrnitve na osrednjem delu tretje razvojne osi v štirih občinah na Celjskem
V torek se je začela javna razgrnitev državnega prostorskega načrta za izgradnjo hitre ceste v osrednjem delu tretje razvojne osi. Na javni razgrnitvi je s celovito presojo vplivov na okolje predstavljena študija tako imenovane variante OpNVR.
Ta je zasnovana kot dvopa-sovna cesta in v delu celjske regije umeščena na trasi po dolini Savinje do priključka Tremerje, po pokritem vkopu in predoru mimo Laškega in Rimskih Toplic do priključka Zidani Most, kjer se naveže na glavno cesto Hrastnik-Zidani Most, za katero je že bil sprejet državni prostorski načrt.
Javno razgrnitev pripravljata ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za okolje in prostor, študijo variant pa je izdelal Razvojni center Planiranje. Javna razgrnitev bo trajala do 4. novembra, v občinah na Celjskem, kjer je predvidena umestitev te hitre ceste, pa bodo pripravili tudi javne obravnave.
Dvopasovnica na opisani trasi bo v celoti novogradnja, razen odseka od zahodnega priključka na avtocesto v Celju pri Lopati do priključka Levec in od Ljubečne do Bežigrajske ceste.
Buren odziv iz Laškega
Civilna iniciativa krajanov Laškega (CIKL) je ob začetku javne razgrnitve trase hitre ceste v osrednjem delu tretje razvojne osi opozorila, da je novi, optimizirani predlog inačice hitre ceste na območju Občine Laško še vedno zasnovan po isti trasi, kot je bil v predlogu iz študije variant leta 2008. Ta predlog izpred osmih let je civilna iniciativa kategorično zavrnila.
»Nerazumljiva je odločitev avtorja študije, da vztraja pri poteku trase iz severnega dela preko priključka v Šentruper-tu na obstoječo, že sedaj preobremenjeno avtocesto A1, do priključka Lopata v dolžini
13,5 km ter potem po novogradnji v dolžini 26,5 km do Radeč (skupna razdalja 40 km). Z avtocestnim križem bi lahko povezal zasavski gospodarski bazen s potekom trase od Šen-truperta do Radeč v razdalji 26,8 km,« so v izjavi za javnost zapisali v civilni iniciativi.
V civilni iniciativi, ki ji predseduje Franc Vindišar, so prepričani da je turizem dolgoročna usmeritev občine Laško in da je na tem treba graditi prihodnost. Menijo, da je oddaljenost 14 km od avtocestnega priključka v tem primeru privilegij in ne slabost.
»Nikakor ne bomo privabili novih gostov s pogledom na štiripasovni viadukt in uničeno Strmco s priključkom. Za turiste so bolj pomembni okolje brez hrupa, škodljivih emisij in neokrnjena narava kot avtocesta do vrat turističnih stavb v Rimskih Toplicah in Laškem,« so prepričani v civilni iniciativi.
Opozorili so še, da bo v neprevetreni dolini Savinje s temperaturno inverzijo kar 95 dni v letu zrak zelo onesnažen z zdravju škodljivimi monoksidi, toplogrednimi plini in težkimi kovinami, ki
se ne dvigujejo v višje plasti ozračja, ampak se kopičijo pri tleh. Posledično se bodo drastično povečala obolenja dihal, srca in ožilja pri odraslih in otrocih, kar potrjuje študija univerze v Essnu, so še prepričani. »Ne bomo dovolili gradnje skozi naša pljuča in na račun našega zdravja za ceno kvazi razvoja in koristi drugih. Civilna iniciativa ne nasprotuje tretji razvojni osi, ne bomo pa dovolili njene umestitve skozi občino Laško.«
ROBERT GORJANC Infografika: RC Planiranje Celje
Seznam javnih obravnav v občinah na Celjskem:
11.	oktober ob 15.00 Občina Žalec - ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, ob 18.00 Mestna občina Celje - Narodni dom
12.	oktober ob 15.00 Občina Radeče - sejna soba občine, ob 18.00 Občina Laško - Kulturni center Laško
Skica bodoče trase hitre ceste v osrednjem delu tretje razvojne osi, za katero je predvideno sprejetje državnega prostorskega načrta.
Med nagrajenci šola v Bistrici
V torek zvečer, na predvečer svetovnega dneva učiteljev, so v Ljubljani podelili letošnje nagrade Republike Slovenije na področju šolstva. Letošnja podelitev je bila že petdeseta, nagrajenke in nagrajenci pa so se pridružili več kot 230 posameznicam in posameznikom, ki so prejeli nagrado od leta 1994, ko jo podeljujejo s tem imenom (prej Žagarjeva nagrada).
Med enajstimi nagrajenci je letos tudi OŠ Bistrica ob Sotli za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva. Gre za manjšo podeželsko šolo, ki jo letos obiskuje 140 otrok, v skupnem zavodu je tudi vrtec. Šola je tako eno od središč krajevnega dogajanja. Vedno je bila izbrana v prvem krogu izvajanja pomembnih šolskih projektov in izstopa iz slovenskega povprečja, pravi ravnatelj Bogomir Marčin-kovič. Šola se trudi za kakovosten pouk, ob tem pa so učitelji vključeni še v vrsto projektov. Nagrade so prejeli še: Helena Fojkar Zupančič, mag. Breda Forjanič, Javni zavod Park Škocjanske jame, dr. Slavko Gaber, dr. Rajko Šugman, dr. Sonja Pečjak, mag. Črtomir Frelih, dr. Darjo Felda, Olga Rupnik Krže in Marko Strle.
Odbor za podeljevanje nagrad RS na področju šolstva podeljuje nagrade na 11 področjih, in sicer za življenjsko delo in izjemne dosežke. Na osnovi razpisa je odbor letos prejel 19 predlogov za nagrade, ki so bili s sedmih področij, med njimi je bilo 12 predlogov za nagrade za življenjsko delo in sedem predlogov za nagrade za izjemne dosežke.	TC
Začetek
študijskega leta
V ponedeljek se je začelo novo študijsko leto, vendar vsi novopečeni študenti tistega dne še niso sedli v klopi visokošolskih zavodov, saj so ponekod do včeraj še sprejemali vloge v okviru tretjega prijavnega roka.
Kot pravi Katja Esih, direktorica Regijskega študijskega središča v Celju, bo letos v Savinjski regiji študiralo malo manj študentov kot lani, ko jih je bilo 2.160 v vseh študijskih programih prve, druge in tretje stopnje. Generacija mladih se zadnja leta manjša, zmanjšuje se tudi število mest za izredni študij v nekaterih programih, zlasti na področju poslovnih ved. Ponudba študijskih programov v regiji je po besedah Esihove ostala enaka kot v preteklih letih, novost je le program paliativne oskrbe na Višji zdravstveni šoli Celje.	TC
AKTUALNO
3
Pripravo pravnih podlag in dokumentov, ki so omogočili začetek dokončne ureditve vojnega grobišča v Barbarinem rovu v Hudi Jami ter zagotovili primeren, dostojen in spoštljiv pokop žrtev, je vodilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (ponedeljkove žalne slovesnosti se je udeležila tudi ministrica dr. Anja Kopač Mrak), pri čemer so sodelovali strokovnjaki različnih področij, vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, lokalne skupnosti in druge organizacije. V postopkih je aktivno sodeloval urad predsednika države, s komisijo pa se je večkrat srečal tudi predsednik Pahor.
.1 m
gigg: JL afeste -	StesJSgj
v. ;
- • if
v-'^, j?»- ■">- \ ■" ■ ■ i-
■Г^Г&Г

F • ..



tßkm
■ wt




n ^

вНННПвшПШ^в
iU
-f It-
»Zahvaljujem se vsem, ki ste pripomogli, da se končno rešujejo ta boleča in nadvse pomembna vprašanja našega odnosa do žrtev medvojnih in povojnih pobojev,« je na žalni slovesnosti na začetku prenosa prvih posmrtnih ostankov iz Hude Jame povedal celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
Kot je še dodal celjski škof, pri tem dejanju ne gre le za organizacijska vprašanja dostojnega pokopa žrtev, ampak za resnično spravo z našo preteklostjo, saj brez nje ni mogoče graditi varne in srečne sedanjosti in prihodnosti. »Sprava je mogoča le tedaj, če smo pripravljeni
odpuščati, priznati resnico. Pa če je še tako boleča, težka in obremenjujoča. Samo resnica osvobaja,« je še poudaril škof.
Pahor: dramatičen izziv za narod
Predsednik države Borut Pahor, ki je eden najaktivnejših pobudnikov spravnega procesa, je po slovesnosti povedal, da je bilo to simbolno dejanje v Hudi Jami treba storiti zaradi preteklosti, da z njim v bistvu gradimo boljšo prihodnost. »Da smo začeli reševati enega najbolj dramatičnih zgodovinskih izzivov - spravo razklane Slovenije iz sredine prej-
šnjega stoletja - utegne za prihodnost našega naroda pomeniti več, kot si v tem trenutku predstavljamo,« je v Hudi Jami povedal predsednik.
Pri tem je opozoril, da delo še ni končano in da bo treba še veliko pogovorov, zaupanja in vere v dosego končnega cilja: »Da bo mogoče enkrat reči, da so vsi naši mrtvi pokopani, da uživajo mir in da se lahko naši otroci in vnuki posvetijo novim izzivom.« Prvi posmrtni ostanki iz kostnice v Barbarinem rovu bodo 27. oktobra v drugem delu simboličnega krščanskega pogreba pokopani v Spominskem parku Dobrava pri Mariboru.
ROBERT GORJANC
Po žalni slovesnosti so prvo krsto s posmrtnimi ostanki iz Hude Jame odpeljali na mariborsko pokopališče Dobrava.
Dejanje za preteklost, da živi prihodnost
Prenos prvih posmrtnih ostankov iz Hude Jame kot simbolen in ključen korak na poti sprave
Po analizi DNK-vzorcev pokop v družinskih grobovih?
Izkop in iznos posmrtnih ostankov iz jaška I. na območju vojnega grobišča Barbarin rov v Hudi Jami sta se začela pred nekaj tedni. Predsednik Borut Pahor in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore sta se na srečanju v začetku septembra letos sicer strinjala, da je treba spoštovati morebitna pričakovanja svojcev glede identifikacije DNK in pokopa posmrtnih ostankov v družinskih grobovih. Zato sta podprla odločitev, da z namenom kasnejše DNK-analize pristojni državni
OB ROBU
Minute, dolge kot desetletja
Preden sva se s fotoreporterjem iz Celja odpravila proti Laškemu, sem mu zamrmral: »Ne vem, če je ponedeljek ravno pravi dan za ta dogodek, pa še vreme je takšno turobno, z zoprnim jesenskim dežjem.« Edo se je odzval: »Saj to sodi zraven k dogodku, ki ga bova spremljala.«
Ko sva se pripeljala do Hude Jame, od koder naju je na prizorišče žalne slovesnosti popeljal kombi, je zoprni jesenski dež čudežno ponehal, megla se je dvignila, na trenutke so oblačno nebo celo prebijali šibki sončni žarki. Pred kapelico je bila postavljena krsta, pred Barbarinim rovom je bilo čutiti naelektreno ozračje pričakovanja. Kljub pomenkovanjem udeležencev slovesnosti tišina, ki je rezala. Na obrazih ljudi, ki so se prišli poklonit spominu svojih tragično preminulih svojcev, so odsevali žalost, tesnoba, nemir. »Naj se že začne, naj že pride predsednik države, naj popusti ta napetost čakanja, naj že celjski škof Stanislav Lipovšek končno začne verski obred.«
Kot so dolgo minevale minute do začetka simbolnega dejanja, ki je prvim žrtvam iz Hude Jame odprlo pot do dostojnega pogreba in večnega miru, so dolgo, predolgo minevala leta in desetletja, da se je pomembno, morda prelomno dejanje sprave na minuli oblačni ponedeljek vendarle zgodilo.
Da bi razklani slovenski narod, do svojega bistva načet zaradi mračnih medvojnih in povojnih travm, razcepljen zaradi ideološke gorečnosti in zaslepljenosti z leve in desne, vendarle sprevidel, da brez še tako krutega soočenja s preteklostjo nima prihodnosti, je potreben pogum. Težko se je pomiriti z zablodami preteklosti, sprevideti in priznati napake, zločine v imenu političnega prepričanja in maščevanja, gorje, ki je bilo povzročeno nedolžnim.
Tudi slovenska politika je morala zbrati pogum in do-zoreti v spoznanju, da svojega političnega preživetja in prestiža ne more več hraniti z delitvami naroda na travmah preteklosti.
Kot je v Hudi Jami povedal predsednik države Borut Pahor, eden od najaktivnejših pobudnikov spravnega procesa, delo še ni končano. Je pa proces osvobajanja od travm preteklosti, iskanja resnice, sprave, krepitve zaupanja in upanja v Hudi Jami dobil sunek vetra v jadra, ki ga ne gre zapraviti. Časi so težki, negotovi, nepredvidljivi, zaradi preteklosti še naprej razklana Slovenija jim bo težko kos.
organi ob iznosu posmrtnih ostankov urejajo odvzem in hrambo vzorcev ter skrbijo za njihovo sledljivost.
Sicer pa v Katoliški cerkvi in nekaterih civilnih vladnih ustanovah niso zadovoljni z obstoječim načrtom pokopa žrtev in urejanja grobišč, na
kar je na nedeljski spominski slovesnosti v svoji pridigi opozoril celjski škof. Znano je, da se nekateri zavzemajo, da bi skupno kostnico žrtev povojnih pobojev uredili v Spominskem parku Teharje.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
ANKETA
Naj pride na dan tudi resnica
Pretresljivih osebnih zgodb in stisk zaradi tragičnega dogajanja, ki ga skrivajo globine Hude Jame, je bilo v ponedeljek toliko, kolikor je bilo svojcev, ki so se prišli poklonit spominu na žrtve povojnih pobojev. Pogovarjali smo se s tremi udeleženci, katerih zgodbe imajo žalosten skupni imenovalec: Huda Jama je zanje domneven kraj smrti njihovih svojcev, saj jim resnice še ni uspelo izvedeti.
Francka Žakl, Brezovica pri Ljubljani:
Prišla sem se poklonit spominu na očeta. Ker sem bila še tako majhna, ga nisem poznala. Dokler je bila še mama živa, se ni veliko govorilo o tem, vse je bilo tiho. Na spominske slovesnosti v Hudo Jamo, na Teharje in v Kočevski Rog vedno pridem. Ob tem dogodku pravzaprav ne vem, kaj naj si mislim: ker
ne ve. Žalostno je, da so lahko toliko časa skrivali te dogodke, da je bila prepovedana vsaka beseda o tem. Ampak zdaj je pa že tudi dolgo časa, odkar se lahko kaj pove. Se mi zdi, da se namerno ohranja ta molčečnost, ker se čaka, da bi pomrli tisti, ki bi morali odgovarjati za ta dejanja, ne znam si drugače razložiti. Veliko jih je že umrlo neobsojenih, am-
če je oče bil na Teharjah, zdaj pa bo šel v Maribor ... ne vem. Tako so se zmenili, kaj je bilo drugega mogoče, pa ne vemo. Tudi ne vem, če bo to simbolično dejanje prispevalo k spravi, verjetno ne kaj veliko, ker so ljudje preveč sovražni drug do drugega. Sama sicer ne gojim sovraštva do nikogar.
Franc Močnik, Ljubljana:
Po vsej verjetnosti je v Hudi Jami moj brat, a če je res, se še
pak bi moral kdo odgovarjati. To, kar se je zgodilo pri nas, se je lahko zgodilo samo v kakšni Rusiji, verjetno pa se je delalo po ruskem sistemu, saj so se tudi voditelji tam šolali. Grozno ... Mlade fante, zdrave, poštene, ki so samo drugače mislili, tako grozovito pobiti ... Čeprav je to vse prepozno, podpiram proces izkopa in dostojnega pokopa žrtev.
Zlata Jurišić, Zagreb:
Za moje tri strice, ki so bili stari od 18 do 27 let, ne vem, kje so končali, zato obiskujemo več mest in tako sem se prišla poklonit njihovemu spominu v Hudo Jamo. Pravzaprav se poklonim vsem, ki so umrli na tako tragičen način. Žalostno je, da nikoli ne bomo izvedeli, kaj se je res dogajalo. Moj ded je vklesal imena svojih treh sinov na ploščo tam, kjer so rojeni, da je imel
vsaj neko sled, obeležje. Vse je še zelo zaprto, v arhivih ne moremo do dokumentov, da bi izvedeli podrobnosti. Vsa grobišča bi morali odkriti, narediti DNK-analizo, kjer je to mogoče. To se res ne sme več ponoviti, to mora biti opozorilo za prihodnje rodove, vendar svet je danes v kaosu.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA, RG
4
GOSPODARSTVO
Zaradi odhoda Klemenčiča so zaskrbljeni tako v polzelski občini kot v sindikatu. Foto: arhiv NT (SHERPA)
Nova menjava na vrhu Polzele
Klemenčič odhaja iz osebnih razlogov - Metka Hrovat šesta predsednica uprave Polzele v zadnjem letu in pol
Predsednik uprave Polzele Marko Klemenčič je v petek po približno letu vodenja tovarne nogavic nadzornemu svetu naznanil svoj odstop. Na čelu družbe ga je zamenjala nekdanja nadzornica in članica uprave Metka Hrovat, ki naj bi nadaljevala začrtano delo. A nepričakovan odhod Klemenčiča, ki je uspel povezati zaposlene, lokalno in državni politiko ter je vsem vlil upanje o ponovnem prodoru na vrh, odpira številna vprašanja. Zaradi njegovega odhoda so zaskrbljeni tako v polzelski občini kot v sindikatu.
»Odhajam iz povsem oseb- v lokalno skupnost je vnesel
nih razlogov,« je bil verjetno najpogosteje izrečen stavek Marka Klemenčiča, nekdanjega predsednika uprave Polzele, ki je vodenje družbe po zelo turbulentnem obdobju prevzel septembra lani. Ljudje so ga vzljubili. Zaupal mu je vrh državne politike,
upanje. Zato ni čudno, da so se delavci od njega poslovili z besedami: »Najbolj veseli bi bili, če bi prišli nazaj.« A to se ne bo zgodilo. Klemenčič pravi, da je v tem letu za družbo storil veliko, potegnil jo je z roba propada in ji s pomočjo državnega milijon in pol evrov
vrednega vložka zagotovil vsaj nekoliko bolj mirno poslovanje. »Sem predvsem krizni menedžer in to je bil tudi zame največji izziv. Za Polzelo je zdaj najpomembneje, da jo vodi nekdo, ki se bo res aktivno ukvarjal s prodajo,« je po sestanku z zaposlenimi povedal Klemenčič. Izpostavil je, da menjava na vodilnem položaju ne bo bistveno vplivala na nadaljnje poslovanje, saj sta z Metko Hrovat, nekdanjo nadzornico in članico uprave, že od januarja skupaj pisala strategijo razvoja družbe. Čeprav tako pogoste menjave na čelu družbe ponavadi kažejo
na pomanjkanje strategije in se predvsem tuji partnerji nanje ne odzivajo ravno pozitivno, je Klemenčič prepričan, da njegov odhod ne bo vplival na nadaljnje sodelovanje s tujino. »Vse tuje partnerje in kupce sva z novo predsednico že skupaj obiskala,« je še pojasnil.
Polzela je v dobri kondiciji
Klemenčič je še povedal, da podjetje zapušča v dobri kondiciji in da bo že do konca leta jasno, da je Polzela sposobna vzdržno poslovati. Zaposlenim je dejal, da je pot, ki so jo začrtali, prava, in jim zatrdil, da se nimajo česa bati. Kot najpomembnejše je izpostavil vzpostavljeno vsestransko zaupanje. »Dokazali smo, da je možno rešiti vsaj zadnjo lastovko slovenske tekstilne industrije.« Ob tem ne želi razkriti, kaj bo počel v prihodnje, pravi pa, da bo podjetju še pomagal. Po njegovih besedah se poslovanje povečuje. Izziv za prihodnje obdobje ostajajo predvsem tuji kupci.
Te bo v slovensko kakovost odslej prepričevala Metka Hrovat, ki v podjetju ni nova. Prav dejstvo, da bo podjetje še naprej vodil nekdo, ki je sodeloval pri dosedanji prenovi, pomirja zaposlene in sindikate. Hrovatova je po prvem srečanju s sodelavci, odslej v novi vlogi dejala, da je prvi del finančne sanacije pod streho, zdaj je na vrsti poslovna, ki ponavadi traja več let. Obeti so dobri, a kot je povedala, v poslovnem svetu zagotovil za uspeh ni. Na vprašanje o morebitnem strateškem vlagatelju je odgovorila: »Najprej se moramo kondicijsko pripraviti na to, da bomo primerni, da bomo lahko nekoga zasnubili. Ni naša prva naloga, da najdemo tujega kupca, temveč je naša naloga, da udejanimo začrtano strategijo. Šele potem bomo lahko primerna nevesta za tuje kupce. Naša
i
Marko Klemenčič je polzelo vodil malo manj kot trinajst mesecev. Zaposleni so ga imeli radi. Po hitrih menjavah - v pol leta se je na vodilnem položaju zamenjalo pet imen - je bil prvi, ki je ljudem vlil upanje, da je podjetje mogoče rešiti.
Metka Hrovat napoveduje, da bo nadaljevala delo, ki sta ga v tem letu tlakovala skupaj s Klemen-čičem.
prva naloga je trg in šele nato priprava na prodajo.«
V občini razočarani
Zaradi odstopa Klemenčiča je bil zelo razočaran polzel-ski župan Jože Kužnik. Ta je večkrat poudaril, da zaupa upravi, ki jo vodi Klemenčič. Bil je tudi eden najglasnejših kritikov ob poletni dokapi-talizaciji. Predvsem ga je zmotilo, da je edini lastnik država. Čeprav Kužnik, kot pravi, podpira odločitev Klemenčiča, v isti sapi dodaja, da se ne more znebiti občutka, da gre za politično igro. Podobno kot vsi zaposleni tudi župan upa na najboljše, saj Polzela kljub vsem težavam, s katerimi se sooča v zadnjih letih, še vedno zaposluje največ ljudi v občini. Trenutno jih v tovarni nogavic kruh služi približno 230. Za zdaj novih odpuščanj vodstvo ne napoveduje, a dejstvo je, kar je pred časom že večkrat poudaril tudi Klemenčič, da je optimalno število zaposlenih približno dvesto.
LEA KOMERIČKI
Modiana ima novega lastnika
S prvim oktobrom je Modiana, ki ima v naši regiji več poslovalnic, prešla pod okrilje novega lastnika, podjetja Montecristo SL.
Novi lastnik prevzema vse zaposlene v Modiani, pogodba z Mer-catorjem pa vključuje tudi prevzem dejavnosti na vseh lokacijah in nakup osnovnih sredstev. Med poslovnimi prednostnimi nalogami novega lastnika je v ospredju predvsem posodobitev poslovanja, predvideni pa so tudi delna prenova in dopolnitev blagovnih znamk ter razvoj lastnih blagovnih znamk, cenovno prilagojenih potrebam sodobnega kupca, še navajajo v Mercatorju.
V Montecristu SL sta moči združila Montecristo Holding v lasti hongkonške družbe Emkay Investments in podjetnik Goran Kristan. Slednji je ob razkritju prodaje sredi julija dejal, da so načrti novega lastnika ambiciozni, razvojno usmerjeni in odpirajo nove možnosti na področju trgovanja s tekstilnimi izdelki. Kristan verjame, da ima Modiana velik potencial na obstoječih lokacijah, še večjega pa zaradi širitve v strateška trgovska središča v regiji.
LK
Spet brez uspeha
Nova dražba nepremičnin propadlega vranskega podjetja Kiv je bila spet neuspešna. Na objavo za oddajo ponudb, ki jo je objavil stečajni upravitelj Matjaž Nanut, se ni javil nihče.
Matjaž Nanut je želel v celoti prodati dvorišče, veliko približno 450 kvadratnih metrov, in manjši poslovni objekt v velikosti 300 kvadratnih metrov, izklicna cena je znašala 306.500 evrov. Predkupno pravico za nepremičnine ima sicer Občina Vransko, ki na dražbi ni sodelovala. Bo pa, kot je povedal župan Franc Sušnik, vztrajala pri izločitvenem zahtevku. Sicer sta nepremičnini, ki sta bili predmet tokratne dražbe, v posesti Energetike Vransko, ki je prav tako v stečaju.
Stečajnemu postopku Kiva, ki se vleče kot jara kača, tako še vedno ni videti konca, a tudi napredka ne. In tako bo najbrž ostalo še nekaj časa. Nesoglasja in različni pogledi na lastništvo in lastnino vseh vpletenih so namreč povsem različni.
Gre za neustrezno rabo prostora?
Pred časom je župan Vranskega Franc Sušnik zaradi pritožb ljudi, da se na območju nekdanjega Kiva dogaja marsikaj, česar zazidalni načrt ne predvideva, posredoval pri okoljskem inšpektorju. Prostore je v najem od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) vzelo podjetje Global Avto, ki ima sedež v Izlakah.
Po pripovedovanju domačinov je na dvorišču nekdanjega vranskega gospodarskega ponosa vsakodnevno kup nametane pločevine, motorjev in tudi razlitih motornih tekočin. A okoljski inšpektor ob obisku in ogledu ni zaznal nepravilnosti, v odgovor in obrazložitev občini je zapisal: »Najemodajalec na tej lokaciji ne izvaja razgradnje motornih vozil, ampak samo skladiščenje poškodovanih, ki po veljavnih predpisih ne sodijo v kategorijo izrabljenih motornih vozil.« Po zadnjem inšpekcijskem pregledu je inšpektorica sicer ugotovila, da najemnik na parceli skladišči odpadno železo, zato mu je bila z odločbo naložena njegova odstranitev. Ali je najemnik to železo že odstranil, inšpekcijske službe na terenu še niso preverile, je pa to v dopisu potrdila DUTB.
LK
ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
Nevarni plinski štedilniki
Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje prosi vse lastnike prostostoječih plinskih štedilnikov Bosch, proizvedenih med januarjem 2009 in oktobrom 2011, da jih preverijo. Pri teh štedilnikih so namreč lahko poškodovani plinski priključni pritrdilni elementi, zaradi česar lahko v zelo redkih primerih začne puščati plin ali nastane nevarnost eksplozije.
Vsem lastnikom naprav s to napako v podjetju ponujajo brezplačno zamenjavo priključnih pritrdilnih ele-
mentov, ki jo bo na domu lastnika opravil usposobljeni servisni tehnik. Če želijo lastniki gospodinjskega aparata
s to napako preprečiti morebitno nevarnost, naj takoj izklopijo dovod plina do naprave in je ne uporabljajo do zamenjave priključnega pritrdilnega elementa, še opozarjajo v podjetju. V varnostno akcijo je vključenih približno 17 tisoč aparatov, med katerimi je bila večina prodanih na Nizozemskem, v Belgiji in Nemčiji.
Kako preveriti, ali je aparat nevaren?
Da bi preverili, ali je naprava del te varnostne akcije, lahko lastniki vnesejo njene podatke na spletni strani www.gascookin-gsafety.com ali pokličejo na telefonsko številko 01/5830700, so še sporočili iz podjetja.
LK
GOSPODARSTVO
5
Je Gorenje pred prevzemom?
Japonski Panasonic ima trenutno v lasti 11-odstotni delež velenjske družbe - Država prihod tujcev podpira
Morebiten prevzem Gorenja bi bil ena največjih tujih naložb v zgodovini Slovenije. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je prepričan, da je dogovor s Panasonicom za razvoj velenjske družbe dober.
Japonski Panasonic je konec prejšnjega tedna končal skrbni pregled v Gorenju, ki ga je začel julija. Ali se bodo Japonci odločili za povečanje malo manj kot 11-odsto-tnega lastniškega deleža v Gorenju, kar bi lahko bila ena največjih tujih naložb v zgodovini Slovenije, za zdaj še ni znano.
Odločitev o morebitnem povečanju lastniškega deleža še ni sprejeta, so sporočili iz Gorenja in dodali, da vodstvo še naprej deluje v najboljšem interesu družbe. Če se bodo v Panasonicu v prihodnjih tednih odločili za prevzem, bo to japonsko podjetje, ki je tretji največji lastnik Gorenja, moralo objaviti prevzemno ponudbo, o kateri bodo odločali ostali delničarji. Največja lastnica Gorenja je država, ki ima v lasti več kot 16 odstotkov delnic. Te niso naprodaj, saj so opredeljene kot strateška naložba. Z državnim deležem upravlja Kapitalska družba, kjer pravijo, da že pred tremi leti niso nasprotovali vstopu Panasonica med lastnike in tudi zdaj ne nasprotujejo nadaljnjemu strateškemu povezovanju Gorenja. Delnice bodo tako prodajali ostali delničarji. Drugi največji lastnik je med-
narodna finančna korporacija IFC, največji konkurent pa nizozemska družba Philipa Slui-terja, ki je v začetku septembra še povečala lastniški delež, in sicer na pet odstotkov.
Dogovor zavit v tančico skrivnosti
Dogovor med Gorenj evo upravo in japonskim koncer-
nom o izvedbi skrbnega pregleda je sicer v zadnjih tednih močno odmeval v javnosti. Informacijo o tem je Gorenje objavilo 25. julija, a se je kasneje izkazalo, da je uprava objavo odložila in da je bil dogovor sklenjen že skoraj dva tedna prej. Takrat sta se Gorenje in Panasonic tudi dogovorila o strateških usmeritvah glede
prihodnje vloge Gorenja v okviru japonske skupine, če bi Panasonic na podlagi skrbnega pregleda pozneje v Gorenju pridobil kontrolni delež.
Se je kdo okoristil?
Kmalu po objavi skrbnega pregleda je v javnosti ponovno završalo. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je
namreč pet dni pred objavo o tem obvestil premierja Mira Cerarja. Številni se tako še vedno sprašujejo, kdo vse je za to informacijo še vedel in ali se je s tem morda kdo okoristil. V dneh in tednih pred objavo informacije o skrbnem pregledu je namreč Gorenjeva delnica občutno pridobila vrednost. Uhajanje notranjih informacij iz Gorenja je pod drobnogled vzel tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU), potem ko naj bi ovadbo proti Gorenju in Bobincu vložila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Preiskave v velenjskem podjetju še vedno ne komentirajo, saj so, kot so zapisali, o tem, da naj bi NPU in ATVP vodila preiskavo v zvezi z uhajanjem informacij, izvedeli iz medijev in z njeno vsebino niso seznanjeni. »Prav tako nismo seznanjeni s postopki, ki naj bi jih vodila ATVP. Ni nam znano, da bi bil v domnevnih postopkih zaslišan katerikoli od sodelavcev Gorenja,« še odgovarjajo.
Doma težave, čez mejo nagrade
Blagovna znamka Gorenje se v Avstriji uvršča med pet najbolj prepoznavnih blagovnih znamk gospodinjskih aparatov
in med pet največjih po tržnih deležih. Gorenje Austria je bilo ustanovljeno pred 41 leti, danes pa velja za pomembnega ponudnika celotnega nabora velikih gospodinjskih naprav. Dolgoletna tradicija in dobri odnosi s kupci na vseh ravneh poslovanja so Gorenju Austria skupaj s tehnološkimi inovacijami v zadnjih letih omogočili nov preboj in rast v vseh distribucijskih kanalih, kar potrjuje tudi nagrada za najboljšega dobavitelja.
Euronics Austria, ki je del druge največje evropske nabavne skupine Euronics, je Gorenje nagradil zaradi dobrih izdelkov in storitev, odličnih poslovnih odnosov, hitrega reševanja težav, udeležbe na sejmih in močne rasti v letošnjem letu. »V Avstriji prodamo približno 120 tisoč naprav letno in pokrivamo vse cenovne razrede ter produk-tne skupine. Smo torej ponudnik celotnega nabora velikih gospodinjskih aparatov, hkrati pa pokrivamo tudi izdelčne niše in smo edini na trgu z dizajnerskimi aparati,« je ob prejemu nagrade poudarila direktorica Gorenja Austria Sandra Lubej.
LEA KOMERIČKI Foto: arhiv NT (GrupA)
Kdo bo naskakoval zlati vrh?
Za petega finalista izbora Gazela 2016 se bodo potegovala tri podjetja - Največ zlatih gazel prihaja iz savinjsko-zasa-vske regije
Šolski center Celje bo danes prizorišče izbora pete regijske gazele, ki se bo 19. oktobra potegovala za naziv zlate gazele. V trojici nominiranih podjetij so podjetje Petre z Vranskega ter velenjski podjetji Mega M in Plastika Skaza.
Pred nominiranci je ponovno velik izziv, saj so gazele te regije do zdaj prejele največ zlatih gazel, v petnajstih letih kar šest. Zadnjo v letu 2014, ko je bila za zlato gazelo prepoznana Plastika Skaza. Velenjsko podjetje je med regijskimi nominiranci tudi letos. Podjetje se je zadnja leta preobrazilo v razvojno naravnano in postavlja nove trende v tehnološkem razvoju izdelkov iz ekološke plastike. Je več kot tridesetletni razvojni partner podjetjem z različnih področij, kot so bela tehnika, pohištvena in elektroindustrija ter avtomobilska industrija. Prav delež prihodkov iz avtomobilske industrije naj bi po napovedih izvršne direktorice Laure Rednak kmalu povečali. Podjetje je lani ustvarilo približno 31 milijonov evrov prihodkov in imelo tako med letoma 2010 in 2015 indeks rasti 263, letos pa naj bi prodalo že za 36,4 milijona evrov izdelkov.
Med letošnjimi nominiranci je še eno velenjsko podjetje, in sicer Mega M, ki je specializirano za celovite rešitve na področju telekomunikacij in informatike. Je operater IP- in mobilne telefonije, ponudnik dostopa do interneta in naprednih rešitev računal-
ništva v oblaku. Podjetje, ustanovljeno leta 2002, vodita brata Miran in Matej Meža. Podjetje je lani ustvarilo približno dva milijona evrov prometa od prodaje, med letoma 2010 in 2015 pa je imelo indeks rasti 240. Svoje poslovne enote ima še v Združenih arabskih emiratih, na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji. Zaposluje samo visoko izobražene kadre, ki jih spodbuja, da se ob dodatnem izobraževanju specializirajo, s čimer želi doseči višjo učinkovitost in kakovost storitev. V razvoj podjetje vloži približno četrtino prihodkov.
Za vstop v finale se letos poteguje tudi družinsko podjetje Petre, ki se že približno četrt stoletja ukvarja z izposojo šotorov, zadnja leta pa se je osredotočilo še na proizvodnjo skladiščnih hal. Podjetje sodi med 37 odstotkov slovenskih podjetij, ki jih že prevzema druga generacija. Menedžment podjetja sestavljata ustanovitelja Jože in Marija Petre, naloge izvršnega direktorja pa opravlja Rok Aljaž. Po napovedih naj bi bil prenos upravljanja podjetja na mlajšo generacijo v celoti končan v letu 2017, po mnenju Marije Petre pa naj bi prinesel dodaten zagon pri rasti podjetja. Podjetje je v letu 2015 ustvarilo 4,86 milijona evrov celotnih prihodkov, kar je približno milijon evrov več kot v letu 2014 oziroma 27-odstotna rast. Delajo tudi v Avstriji, Nemčiji in Italiji.
LK
Z grozdjem končno dober zaslužek
Vinogradniki zadovoljni
V vinogradih našega območja je bilo dva konca tedna nadvse živahno, saj je bila trgatev na vrhuncu. Med vinogradniki je letos ponekod veliko veselje in drugod velika žalost. Marsikomu letos ni bilo lahko, saj sta po vinogradih pridelek uničevali pozeba in toča. Po drugi strani se tistim, ki imajo kakovosten pridelek, obeta celo dober zaslužek.
»Tudi letos lahko govorimo o skoraj normalni trgatvi, vendar so razlike izredno velike. Količine bodo nekoliko manjše kot lani,« komentira letošnje trgatve grozdja specialist za vinogradništvo Roman Šta-buc iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Zavod ima na skrbi tudi naše območje.
Na terenu so sladkorne stopnje visoke. »Tistim, ki so bolj potrpežljivi in znajo počakati
zaradi boljše kakovosti, bo letošnje leto ponudilo izredno dobro kakovost,« dodaja. Kislin je v primerjavi z lani več, kar pomeni, da bo v kleteh manj težav in manj dela. Vina naj bi bila bolj strukturna, bolj sveža in sortno značilna, napoveduje Štabuc. V vinogradih ostaja oktobra še grozdje poznih sort, to je predvsem laškega in renskega rizlinga ter modre frankinje. V zadnjem desetletju se je sicer čas glavne trgatve korenito spremenil, saj je zaradi splošnih vremenskih sprememb večinoma že mesec prej, to je septembra.
In gospodarska plat letošnje trgatve, ki je za velike vinogradnike seveda na prvem mestu? Aprilska pozeba ni uničevala le v naših krajih in naši državi, ampak tudi v njeni okolici. Zaradi manjših količin grozdja se je po splošni
zakonitosti trga njegova cena povišala. Tam, kjer ni bilo po-zebe in toče ter je pridelek kakovosten, se lahko odkupnih cen grozdja veselijo. »Obstaja možnost, da lahko pridelovalci veliko zaslužijo. V primerjavi z lani so se cene grozdja povišale za do sto odstotkov,« omenja Štabuc. Za zdravo in nasploh kakovostno grozdje seveda. »Tako lahko rečemo, da je to leto za vinogradnike eno ekonomsko najuspešnejših v zadnjih dvajsetih do tridesetih letih,« dodaja Štabuc.
Poudarja, da to hkrati pomeni spodbudo, da se vinogradništvo vendarle izplača. »Pomembno je, da bodo mladi ljudje ob takšnih cenah spoznali, da je vinogradništvo zanimivo, in bodo vinograde začeli obnavljati,« je še povedal specialist za vinogradništvo. Na ta način bodo lahko vinske gorice, ki dajejo naši pokrajini poseben čar, ostale žive.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (GrupA)
Letošnja trgatev ni bila povsod enako vesela.
Domačega medu bo primanjkovalo
Čebelarji se spopadajo s težavami
Leto 2016 našim čebelarjem in njihovemu medu ni ravno naklonjeno. Številke so zgovorne. V Sloveniji pridelamo na leto povprečno dva tisoč ton medu, vendar naj bi bil letos na voljo - po prvi splošni oceni - za polovico slabši domač pridelek. Natančnega izračuna namreč še ni.
»Na Štajerskem je spomladi medila smreka, pozneje kakšne ugodne paše ni bilo,« je spomnil Jure Justinek, vodja opazovalno-napovedo-valne službe medenja v Čebelarski zvezi Slovenije. Vreme je bilo izrazito nenaklonjeno. Prišlo je do pozebe, nato je spomladi precej deževalo. Na njivah oljne ogrščice se je pojavil sneg in preprečil čebeljo pašo. Tako je bilo na primer na širšem območju Šentjurja. Zaradi pozebe je letos povsem izostala paša na akaciji, ki prispeva približno tretjino medu v Sloveniji. Bolje je bilo na področjih smreke na Koz-
Lani je bilo v Sloveniji pridelanih dva tisoč ton medu, predlani komaj 470 ton. Kot kaže bo letos podobna letina, kot je bila leta 2013, ko so čebelarji pridelali tisoč ton medu.
janskem, pod Pohorjem in na njem ter okoli Bohorja in Lisce. Pozneje je bilo slabše točenje v povezavi z lipovim in s kostanjevim medom, ki je v naših krajih precej razširjen.
»Čebelarstvo postaja vedno bolj težavno, ubadamo se z marsičim,« opozarja Justinek. Veliko preglavic čebelarjem povzroča tudi varoja. Letošnje leto je bilo za njen razvoj ugodno, saj je bilo precej vlage in manj vroče. Več dela so imeli čebelarji tudi zaradi pogostih ploh in neviht, saj zaradi njih čebele niso mogle na pašo.
Sicer je slovenski trg pridelku domačih čebelarjev naklonjen. Vse, kar ti pridelajo, tudi prodajo, zato slovenski pridelek za potrebe domačega trga ne zadostuje. Letos bo slovenskega medu zaradi vremenskih razmer še manj, zato ga bomo morali delno uvoziti. Na trgovskih policah se tako pojavlja tuj med, ki največkrat ni takšne kakovosti, kot je lokalno pridelan slovenski. »Tistim,
ki kupujejo pri čebelarjih na domu, svetujemo, naj si slovenski med za svoje potrebe v zimskem času pravočasno zagotovijo,« svetuje Justinek. Poleg vseh nadlog, ki tarejo čebelarje, se pojavljajo celo kraje njihovih panjev in čebeljih družin. Število takšnih kraj se je v zadnjem času povečalo.
Slovenija uživa na področju čebelarstva nasploh velik ugled in ima dolgo tradicijo. Čebelarska zveza Slovenije tako izvaja projekt razglasitve svetovnega dne čebel, ki naj bi ga razglasila OZN. »Če bomo s pobudo za svetovni del čebel uspeli, v kar verjamem, bomo zagotovo na zemljevidu ena najbolj čebelarskih držav,« poudarja Justinek. To bo koristilo tako slovenskemu čebelarstvu kot našemu turizmu ter gospodarstvu nasploh. Slovenski čebelarji so se na svetovni zemljevid uvrstili že v času čebelarja Antona Janše, začetnika sodobnega čebelarstva. Pri vsem tem naj bi bil leta 2021 svetovni kongres čebelarjev Apimondia v Sloveniji, in to v Celju. Gre za kandidaturo Čebelarske zveze Slovenije.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (GrupA)


ШшВНОШашШ!
Hmeljska letina povprečna
109 hmeljarjev je letos hmelj pridelovalo na 1848 hektarjih, od tega je 143 hektarjev prvoletnih nasadov, 293 hektarjev je premen. Po prvih ocenah je hmelja nekoliko več kot lani, njegova kakovost je dobra.
Letošnje leto so zaznamovale nizke temperature in sneg na začetku rasti, nato je bilo vreme dokaj ugodno za rast in razvoj hmelja. So pa pridelavo motili obilica vetra, toča in neurja. »Prva toča je že maja prizadela hmeljišča na območju Ptuja, junija nasade v Podgorju pri Slovenj Gradcu in tudi v Savinjski dolini. Precej škode je naredilo neurje v začetku avgusta, ko je zaradi močnega vetra veliko rastlin popadalo na tla,« je povedala Irena Friškovec, strokovnjakinja za hmeljarstvo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje. Ogromno škode je hmeljarjem v Spodnji Savinjski dolini prizadejalo neurje konec avgusta.
Hmeljarji so z obiranjem letošnjega pridelka končali, a kot pravi Friškovčeva, vse količine hmelja še niso stehtane in certificirane, zato končnih podatkov o letošnji letini še ni. Glede na vse težave tekom leta pa strokovnjaki letino glede na količino pridelka ocenjujejo kot povprečno. Pridelanega je bilo približno 2.300 ton hmelja, lani 1.700. »Kar zadeva kakovost, je letina dobra,« še ocenjuje Friškovčeva.
LK
Inkubator v roke Rogaški Slatini
ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so odločili, da bo občina odkupila delež Občine Šentjur v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Vrelec.
Občina Šentjur je pred časom sprejela sklep o odstopu iz Mrežnega podjetniškega Inkubatorja Vrelec, saj bo svoje zavode priključila JZ Razvojni agenciji Kozjansko in ustanovila Podjetniški inkubator Šentjur. Zaradi skupnih interesov sta se občini za sodelovanje odločili pred šestimi leti, je pojasnila vodja oddelka za splošne in kadrovske zadeve v Občini Rogaška Slatina Petra Gašperšič: »Občina Šentjur je po izteku obdobja, za katerega so bila pridobljena sredstva, sklenila, da bo svoje zavode in organizacije poskušala organizirati na drugačen način.«
Občina Rogaška Slatina ima predkupno pravico za delež Občine Šentjur, to pravico pa bo tudi izkoristila. Če deleža ne bi odkupila in bi Občina Šentjur izstopila iz podjetja, bi to pomenilo dokapitalizacijo obstoječe družbe. Gašperšičeva je pojasnila, da je to glavni razlog za odkup in kasnejše preoblikovanje inkubatorja Vrelec v enoosebno družbo, saj v občini ocenjujejo, da bodo tudi na ta način lahko dosegali dobre rezultate.« Vrednost prodaje je ocenjena na približno 2.300 evrov.
EP
Prvi del proračuna uresničen
ROGAŠKA SLATINA - Občina je izvedla del proračuna, ki si ga je zastavila za prvo polovico leta. Na včerajšnji seji so svetniki potrdili poročilo o odhodkih in prihodkih občine, ki so večinoma sledili načrtu, sprejetem konec lanskega leta.
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je slatinska občina uresničila približno pet milijonov evrov prihodkov, kar je polovica proračuna, pravi vodja oddelka za finance Monja Puhek: »Največji delež predstavljajo prihodki iz dohodnine. Višina prihodkov se je med letom nekoliko spremenila oziroma prilagodila razmeram, vse te spremembe pa je na sejah obravnaval občinski svet.«
Občina je uresničila tudi predvidene odhodke, ki so znašali približno pet milijonov evrov. Kot dodaja Puhkova, občina redno v skladu s sprejetimi načrti odplačuje kredite, poslovanje občine v prvem polletju pa ocenjuje kot uspešno in učinkovito.
EP
Gradnja krožišča povzroča hudo kri
Pomisleki prebivalcev ob Jagrovi trgovini
CELJE - Podjetje Jagros ob Dečkovi cesti načrtuje gradnjo trgovskega središča, ob katerem bi namesto sedanjega križišča bilo kro-žišče. Tamkajšnji prebivalci so do teh načrtov ambicioznega lokalnega trgovca, ki širi svojo mrežo trgovskih središč tudi v knežje mesto, precej zadržani in imajo številne pomisleke. Z njimi je vodstvo mestne četrti seznanilo tudi celjsko občino, od katere pričakujejo pojasnila in ukrepe.
Podjetje Jagros je zemljišče na območju propadlega Aera kupilo lani za približno dva milijona evrov, je povedal direktor Franc Jager. Tam
mimo se vsakodnevno vozi veliko ljudi in ker v knežjem mestu s svojo ponudbo še niso prisotni, je čas, da to spremenijo, je še dodal. Ideja o tem, da bi svoje usluge ponudili tudi Celjanom, sicer ni nova, vendar do zdaj niso našli primerne lokacije. Zaenkrat še ne more povedati, kdaj bodo lahko začeli graditi, tako tudi še ni predvidenega datuma, ko naj bi kompleks tudi zaživel. Enako nedorečena je tudi finančna konstrukcija celotne naložbe, ki zagotovo ne bo majhna. Poleg gradnje trgovskega dela namreč projekt predvideva tudi gradnjo krožišča na Dečkovi cesti.
»Projekt je trenutno še na ravni idejne zasnove, zanj pridobivamo ustrezna dovoljenja. Treba je urediti oziroma spremeniti obstoječ zazidalni načrt in vse to terja svoj čas,« pojasnjuje Jager, ki ga dolgotrajni postopki žalostijo, a zaradi tega ne bo obupal. »Takšna je žal naša zakonodaja. Ko že kar nekaj denarja vložiš v projekt, se agonija šele začne. A mimo zakonov ne moremo.«
Zakaj trgovina, če so bila predvidena stanovanja?
V Mestni četrti Dečkovo naselje menijo, da je umestitev trgovskega objekta, za
katerega je podjetje Jagros začelo postopke, na tem območju vprašljiva. Za kompleks nekdanjega Aera so bile izdelane strokovne podlage, po katerih naj bi bila na tem območju predvidena stanovanjska soseska.
Hkrati v mestni četrti menijo, da bi načrtovana gradnja krožišča, ki naj bi s svojo velikostjo omogočalo promet tudi največjih tovornih vozil s priklopniki, neugodno vplivala na okolico in zmanjšala prometno varnost učencev ter ostalih pešcev. A mnenja glede varnosti krožišč in sema-foriziranih krožišč so deljena, saj je promet ob krožiščih bolj pretočen.
Krožišče ali križišče?
»Kot star Celjan sem sicer vedno z veseljem pozdravil vsako novo krožišče v Celju in v določeni meri se strinjam s strokovnimi služba v MOC, da je to odličen ukrep za umirjanje ter hkrati večjo pretočnost prometa. Skupaj s starši na IV. osnovne šoli pa se sprašuje-
mo, kako bo z varnostjo otrok in ostalih pešcev,« je opozoril Primož Posinek, predsednik sveta Mestne četrti Dečkovo naselje.
Če bo obveljala odločitev za krožišče, potem v mestni četrti po besedah našega sogovornika od občine pričakujejo, da bo prisluhnila dvomom in pomislekom staršev otrok ter zagotovila takšne dodatne ukrepe, da bo prometna varnost pešcev vsaj enaka kot doslej.
Franc Jager pravi, da se bodo glede krožišča sestali tako s predstavniki občine, krajanov kot tudi s strokovnjaki. So pa v podjetju Jagros eno prometno študijo že naročili. »V bližnjem naselju Nova vas je pet krožišč, skozi katera se ljudje vozijo že leta, in v tem času na tem območju niso povozili še nobenega pešca. Poleg tega z območja, predvidenega za gradnjo trgovine, otroci ne hodijo v šolo, saj gre za bolj industrijsko območje,« pojasnjuje Jager in zaključi, da bo treba ljudem predstaviti študije in jih prepričati, da je krožišče dobro za vse.
Po pogovorih z občino jasnejša slika?
V dopisu, ki so ga v MČ naslovili na celjsko občino, so med drugimi še zapisali, da pričakujejo javno razgrnitev in obravnavo gradnje trgovskega objekta na tem območju, razpravo na seji mestnega sveta o predlogu sprememb veljavnega prostorskega načrta, predstavitev strokovnih rešitev glede varnosti pešcev v prometu in presojo vplivov na okolico ob gradnji trgovskega središča ter krožišča.
Za odziv in pojasnila smo se obrnili tudi na MOC, a jih do zaključka redakcije še nismo prejeli. Vodstvo MČ Dečkovo naselje se bo s predstavniki Mestne občine Celje sestalo danes, od rezultatov pogovorov pa bo verjetno tudi odvisno, v kolikšni meri bodo v mestni četrti Dečkovi naselje vztrajali pri svojih stališčih in pričakovanjih.
LEA KOMERIČKI ROBERT GORJANC Foto: MČ Dečkovo naselje
Danes še križišče, jutri pa ... krožišče?	Skica krožišča in trgovskega središča Jager na območju Aera v stečaju
Sprejet je drugi rebalans
ŠTORE - Po drugem rebalansu letošnjega občinskega proračuna načrtujejo Štorovčani letos 3,6 milijona evrov skupnih prihodkov in odhodkov. Velikih sprememb v tem rebalansu ni. Sprejet je bil na zadnji seji občinskega sveta.
Prvega so svetniki sprejeli spomladi zaradi prenove dveh cest, ki ju bodo letos uredili z denarjem, ki pripada občinam po 23. členu zakona o njihovem financiranju. Gre za odsek v Kovinarski ulici na Lipi in za zgornjo cesto v Kompolah, ki naj bi jo uredili to jesen.
V drugi rebalans so uvrščeni nekateri projekti za sofinanciranje, za katere se je občina že prijavila oziroma se še bo. Prijavila se je že za sofinanciranje opreme košarkarskega igrišča na Lipi, načrtuje tudi urejanje pritokov Voglajne, in sicer v okviru projekta razvoja objezerskih območij. Občina je v prvih osmih mesecih tega leta odplačala precej svojih starih finančnih obveznosti do dobaviteljev. Odplačala je več kot šeststo tisoč evrov.	BJ
MESTNA TRŽNICA CELJE
domače dotrote sredi mata
C.
vem, tlMm
KAJ JEM! ggggg
— PRIDELANO DOMA —
WWW.SIMBIO.SI I JJ
Brezplačni prostori za humanitarnost
ROGAŠKA SLATINA - Območna organizacija Rdečega križa in tamkajšnja župnijska karitas bosta dobili prostore v brezplačen najem. Občinski svetniki so na seji potrdili, da bosta organizaciji za pet let oproščeni plačevanja najemnine občinskih prostorov.
Občina se je v zadnjem letu trudila, da bi organizacijama zagotovila primerne in trajne prostore za opravljanje humanitarne dejav-
nosti. Kot je na občinski seji povedala vodja oddelka za splošne in kadrovske zadeve v občini Petra Gašperšič, ima občinski svet možnost, da kadar gre za organizacije družbenega pomena, kar humanitarne organizacije zagotovo so, s sklepom potrdi brezplačen najem prostorov. Svetniki so sklep potrdili, pred predajo prostorov pa mora občina poskrbeti še za nekatere formalnosti.
Omenjeni prostori, ki jih bosta organizaciji uporabljali, so v Levstikovi ulici 3 v Rogaški Slatini. Gašperšičeva je pojasnila, da gre za dve garaži, namenjeni skladiščenju hrane - vsaka bo pripadala eni organizaciji - ter nekaj ostalih prostorov, ki bodo dostopni socialno ogroženim posameznikom ter so namenjeni sobivanju in delovanju organizacij.
Sklep o oprostitvi plačevanja najemnine so občinski svetniki soglasno podprli, saj so ocenili, da organizaciji že vrsto let pomagata socialno ogroženim posameznikom in družinam v občini.
EP
Foto: arhiv občine Rogaška Slatina
O toplih radiatorjih odločajo etažni lastniki
Ob prvih nizkih temperaturah začetek ogrevalne sezone
CELJE - V začetku tega tedna se je začela ogrevalna sezona. V Energetiki Celje, ki izvaja sistem daljinskega ogrevanja v Celju, so se za to odločili zaradi občutne ohladitve in napovedanih nizkih temperatur.
O tem, ali bodo radiatorji zares topli, sicer odločajo etažni lastniki, ki morajo pisno sporočiti svojo odločitev upravnikom stavb, ti pa morajo obvestiti pooblaščene vzdrževalce toplotnih postaj. Sicer pa se pri v Energetiki Celje tudi prilagajajo vremenu in temperaturam. »Na začetku sezone ogrevamo praviloma zjutraj in zvečer. Vmes, če je temperatura nad dvanajst stopinj, ne ogrevamo. Temperaturo vode v daljnovodnem omrežju prilagajamo zunanji temperaturi, enako velja za toplotne postaje. V primeru indijanskega poletja se bomo prilagodili,« je povedal Aleš Dolžan, vodja sektorja daljinskega ogrevanja pri Energetiki Celje.
Vpliv tudi na moč ogrevanja
Ob tem v Energetiki Celje opozarjajo, da lahko etažni lastniki v času ogrevalne sezone v dogovoru z vzdrževalcem toplotne postaje uravnavajo oziroma zmanjšajo moč ogrevanja. »Upravniki stanovanjski stavb imajo pogodbe z vzdrževalci toplotnih postaj, v Energetiki Celje tako upravljamo približno polovico toplotnih postaj, ostalo pa druga podjetja,« je še povedal sogovornik.
Sicer pa je Dolžan zagotovil, da so se dobro pripravili na začetek ogrevalne sezone. Čez leto so opravili veliko obnovitvenih del, zamenjali gorilnike v Novi vasi, posodobili krmilnike na glavnih toplotnih postajah ... Že minuli petek so v sistemu daljinskega ogrevanja aktivirali kroženje vroče vode, da ob začetku ogrevanja v ponedeljek ni bilo težav.
ROBERT GORJANC, foto: Energetika Celje
V Energetiki Celje so pred začetkom ogrevalne sezoni opravili nekaj posodobitev: na fotografiji obnovljene predizolirane vročevodne cevi iz kotlarne Nova vas, ki so speljane po tunelu do kinete na Grevenbroichovi.
Belo ima novo podobo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Prometna infrastruktura v naselju Belo v Šmarju pri Jelšah je obnovljena. Z gradbenimi deli so začeli pred meseci, uredili so pločnik z odvodnjavanjem, zagotovili so primerno javno razsvetljavo ter brv. Hkrati so združili dve lokalni cesti in ju priključili na regionalno.
V občini so na novo preplastili tudi cesto, na katero sta priključeni obe regionalni cesti v Belem, prav tako so tam uredili pločnike, javno razsvetljavo, avtobusni postajališči ter uredili in osvetlili prehoda za pešce. Kot pravi župan Stanko Šket, gre za pomembno naložbo, ki prispeva k varnosti pešcev in voznikov ter lepšemu videzu naselja.
EP
Kalilcem miru vrata zaloputnili pred nosom
ŠENTJUR - Dva tedna pred koncertom elektronske glasbe krajani Gorice pri Slivnici Študentskemu klubu mladih Šentjur (ŠKMŠ) odpovedali gostoljubje
ŠENTJUR - V dvajsetih letih delovanja so pripravili celo vrsto odmevnih množičnih prireditev, a da bi tik pred zdajci ostali brez prizorišča, se jim še ni zgodilo. Šentech - zabava techno in house elektronske glasbe - bi moral biti vrhunec jubilejnih prireditev v tem letu. Dva tedna pred datumom dogodka je Krajevna skupnost Gorica pri Slivnici enostransko odpovedala pogodbo o najemu dvorane kulturno-gasilskega doma. »Mogoče bi dogodek lahko izpeljali, če bi bila glasba bolj >modrijanska<,« so bili ostri klubovci.
Elektronska glasba mlade spet vedno bolj zanima, javnih prireditev s temi vsebinami na lokalni ravni ni. Šentech naj bi na lokalno raven pripeljal nekaj izstopajočih tujih in dal priložnost domačim didžejem. Konec avgusta so organizatorji dogodka podpisali pogodbo za najem dvorane v Gorici, konec septembra jo je vodstvo krajevne skupnosti enostransko odpovedalo. Kot pravijo študentje, je šlo v nič mesec dni promocijskega in organizacijskega dela z vsemi stroški vred. Med drugim morajo ponovno urejati vse postopke v zvezi z dovoljenji na upravni enoti, kjer so po njihovem mnenju birokratsko že tako ali tako prestopili meje zdrave pa-
»Kot organizatorji se odgovornosti zelo zavedamo. Tudi zato najamemo več varnostnikov, kot bi jih nujno potrebovali, in poskrbimo tudi za zdravstveno oskrbo, čeprav nam ne bi bilo treba. S pogodbo smo bili zavezani k vzpostavitvi v prvotno stanje in tudi k povračilu za nastanek kakršnekoli škode. Elektronska glasba je vedno bolj priljubljena in z drogeraškimi stereotipi rave zabav nima nič skupnega,« pravi predsednik ŠKMŠ Andraž Bebar.
meti. »Menimo, da se nekateri >pisarniški< delavci ne zavedajo, kaj pomeni organizirati tako velik dogodek in kaj pomeni odpoved prizorišča štirinajst dni pred izvedbo. Poleg tega
so se s svojim >izražanjem skrbi zaradi narave prireditve in visokega tveganja - kakšnega točno? - pokazali kot popolni nepoznavalci tovrstne scene, klubske aktiviste pa so de-
»Dvorano kulturno-gasilskega doma oddamo v najem, če lahko bolj ali manj zagotovimo nemotečo uporabo. Pri dogodku takšnih razsežnosti bi se stvari zagotovo prenesele tudi v naselje in odgovornosti za vse možne posledice enostavno nismo mogli sprejeti,« je dejal predsednik KS Gorica pri Slivnici Janez Palčnik.
VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.0.0._
Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
gradirali na raven amaterskih organizatorjev. A se je v preteklosti že večkrat izkazalo, da ŠKMŠ organizacijsko deluje na zelo visoki ravni, poleg tega dosledno sledi vsem zakonskim predpisom,« so bili v svoji izjavi žolčni študentski organizatorji.
Gostoljubja nismo odrekli nikomur
Predsednik KS Gorica pri Slivnici Janez Palčnik pra-
vi, da mlade razume in se zaveda, da v občini nimajo primernih prireditvenih prostorov, zato je bil vesel, da jim lahko z oddajo dvorane v Gorici pomagajo. »A prišlo je do temeljnega nesporazuma o naravi dogodka. Šlo naj bi za koncert in ne za množično zabavo, na katero naj bi avtobusi udeležence vozili iz bližnjih in daljnih krajev. Predvidenih petsto vstopnic bistveno presega zmožnosti naše dvorane. Poleg tega bi jo morali organizatorji precej predelati, da ne rečem demolirati, da bi ustrezala njihovim potrebam.« Najprej so skrb izrazili krajani, potem se se posvetovali s svetniki, svoje strokovno mnenje so dodale določene osebe in po tehtnem premisleku so se odločili zadevo odpovedati.
Ljudje imajo veliko predsodkov
Predsednik ŠKMŠ Andraž Bebar na drugi strani pravi, da ni šlo za noben nesporazum, da so vse posebnosti organizacije upravitelju doma in predsedniku KS povsem korektno predstavili. »Mislim, da so pri vsem skupaj največji problem domačini, ki so zaščitniški do svojih zemljišč in zelo občutljivi zaradi hrupa. V resnici je v zadnjem času v kraju zaradi tega težko organizirati kakršnokoli prireditev, se je pa prvič zgodilo, da so koga odslovili.« To bi lažje prenesli, če odpoved ne bi bila tako pozna. »V bistvu moramo večino stvari začeti znova in dva tedna je za tak organizacijski projekt zelo malo.« 15. oktobra bo Šentech organiziran v šentjurskem hotelu Žonta. O tem, da je enostranska odpoved pogodbe res pravno brez posledic, kot pravijo v Gorici pri Slivnici, pa so mnenja deljena.
SAŠKA T. OCVIRK
Voglajno bodo končno čistili
ŠTORE, ŠENTJUR - Občani, ki živijo ob reki Voglajni, težko pričakujejo njeno čiščenje. Tam so namreč večkrat poplave. Država bo, kot vse kaže, končno vendarle nekaj postorila. Po napovedi republiške direkcije za vode, ki deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor, naj bi se čiščenje Voglajne začelo še letos.
O tem, kje točno je začetek Voglajne, med strokovnjaki ni soglasja. Začenja se na območju umetnega Slivniškega jezera, v katerem je zajezena. Nato teče mimo Šentjurja, skozi Štore in del Celja, kjer postane pod Starim gradom levi pritok Savinje. Poplave ob Voglajni so pogoste, prebivalci ob reki pa jih pripisujejo tudi slabemu državnemu vzdrževanju reke. Veliko poslopij, od stanovanjskih do gospodarskih in industrijskih, je poplavila leta 2014 in leta 2010.
Pogled na Štore. Čiščenje struge Voglajne na območju štorske občine in dela šentjurske naj bi se začelo še letos.
Očitno se je končno nekaj premaknilo. Država naj bi tako poskrbela za investicijska in vzdrževalna dela v okviru izvajanja javne gospodarske službe urejanja voda. Dela,
ki so bila načrtovana več let, bodo izvajana na odsekih Voglajne skozi štorsko občino in del šentjurske. Na območju obeh je predvideno, da bodo iz struge odstranili odvečne
zarasti in naplavine ter zavarovanje posameznih poškodb.
Na območju občine Štore naj bi bilo vse to postorjeno na odseku med železarno in mejo s šentjursko občino, in
sicer na 4,6 kilometra dolgem odseku. V šentjurski občini naj bi bila dela opravljena na 2,8 kilometra dolgem območju od meje s štorsko občino in vse do sotočja s Pešnico. V
štorski občini bodo investicijska in vzdrževalna dela stala 211 tisoč evrov in v šentjurski 191 tisoč evrov, vključen je tudi davek na dodano vrednost.
Voglajna je bila dolga leta zaradi industrijskega in drugega onesnaževanja mrtva reka. Po različnih ukrepih, med drugim zaradi začetka delovanja čistilnih naprav, se je kakovost njene vode izboljšala. V njej ostajajo težke kovine in herbicidi.
Na ministrstvu za okolje in prostor so povedali, da je denar za ta dela zagotovljen in da bo kmalu podpisana pogodba z izvajalcem del. Reka Voglajna je varovana, zato bodo dela opravljena v skladu z naravovarstvenimi pogoji, dodaja ministrstvo.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT
Več godb, ena melodija
ŠMARJE PRI JELŠAH - Društvo godbenikov je minulo soboto organiziralo že tradicionalno, 3. srečanje godb. Godbeniki iz Šmarja in okolice so se zbrali že ob peti uri zjutraj, vrhunec programa pa je predstavljalo skupno igranje.
Društvo godbenikov Šmarje pri Jelšah se vsako leto trudi, da na srečanje privabi čim
več godb. Kot je povedal kapelnik Borut Lorger, tudi letos seznam ni bil zanemarljiv, srečanja so se udeležili godbeniki iz Celja, Šentjurja, Frajhajma ter godbeniki in veterani godbeniki iz Laškega.
Čeprav je društvo z izvedbo zadovoljno, so tokratno srečanje želelo mednarodno obarvati. »Stremimo k mednarodni ude-
ležbi. Letos so sodelovanje dan pred dogodkom odpovedale tri godbe, od tega ena iz tujine,« je povedal Lorger. Dodal je tudi, da godbe sestavlja veliko število članov, kar pri gostovanjih v tujini pomeni velike stroške in mnogo logističnih ovir.
Društvo namerava srečanje organizirati tudi prihodnje leto, tokratnega pa ga je s ponosom zaokrožilo s skupnim igranjem vseh godb pred kulturnim domom v Šmarju pri Jelšah.
EP, foto: arhiv Društva godbenikov Šmarje pri Jelšah
Za ceste dvakrat več denarja
LJUBNO - Občina je sprejela drugi rebalans proračuna. Po njegovem sprejemu načrtuje za letos 2,9 milijona evrov prihodkov in štiristo tisoč evrov več odhodkov. Med glavnimi vzroki za rebalans je to, da bo imela manj prihodkov, kot jih je sprva načrtovala.
Nekaterih stanovanj v Radmirju in zemljišč ji namreč še ni uspelo prodati. Prav tako je na razpisu Fundacije za šport prejela manj denarja, kot ga je pričakovala. Poleg tega je v rebalansu znesek za vzdrževanje lokalnih cest podvojila, kar je omogočila prerazporeditev sredstev. Občina se je prav tako prijavila na razpis za sofinanciranje športnih naprav, saj želi opremiti nalet smučarske skakalnice z ledeno keramično smučino.
Ljubno je prvi rebalans sprejelo marca, in sicer zaradi denarja, ki mu pripada po 23. členu Zakona o financiranju občin. Teh 107 tisoč evrov je občina namenila za prenovo odsekov štirih lokalnih cest. Med največjimi letošnjimi naložbami je tudi dokončanje gradnje nove smučarske skakalnice. Na njej je bila nato v začetku leta tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske.
BJ
Šmarska godba je tudi »godba v gibanju«, kar pomeni, da med igranjem člani korakajo in izvajajo različne figure.
Zanimanja vlagateljev ni
CELJE - Za širše območje, kjer je nekoč stal Rakušev mlin, Mestna občina Celje (MOC) pripravlja nov dokument, podrobni prostorski načrt, v katerem bo opredeljena tudi namembnost zemljišč drugih lastnikov, so nam pojasnili na oddelku za okolje, prostor ter komunalo pri MOC.
Stanje na območju nekdanjega Rakuševega mlina je namreč z rušitvijo stavbe spremenjeno. Na celjski občini so še dodali, da doslej ni bilo nobenega zainteresiranega vlagatelja za to območje.
Potem ko je Upravno sodišče RS razveljavilo izravnalni ukrep ministrstva za kulturo, s katerim bi celjska občina morala plačati 1,7 milijona evrov, na kulturnem ministrstvu ponovno odločajo o tej zadevi.	RG
Mobilnost na kolesu
ZREČE - V evropskem tednu mobilnosti so občane Zreč povabili k številnim aktivnostim. Najpomembnejši projekt na tem področju je trenutno izdelava celostne prometne strategija, k oblikovanju katere so povabljeni vsi tamkajšnji udeleženci v prometu.
Zrečani so doslej že lahko sodelovali v anketi in javni razpravi, njihova mnenja pa so še vedno dobrodošla. V prihodnje bi si v občini želeli izboljšati pogoje predvsem za pešce in kolesarje. Pri tem pa bi radi ohranili kar se da dobre pogoje tudi za motorizirani promet in zahteve industrije oziroma gospodarstva. Celostna prometna strategija bo predvidoma končana v letu dni.	StO
ШП7Г
muzej novejäezgodovine I celje
Muzej novejše zgodovine Celje in Združenje prijateljev slepih Slovenije
Vas ob Mednarodnem dnevu bele palice
v četrtek, 13. oktobra 2016, ob 12. uri
vabita na predstavitev in novinarsko konferenco ob izidu nove brošure
10 ZMOT IN 10 RESNIC O SLEPIH IN SLABOVIDNIH.
Brošuro bo predstavila dr. Aksinja Kermauner.
Prijazno vabljeni!
10
KULTURA
Visoki priznanji ljubiteljskima gledališčnikoma
Tomaž Krajnc in Živko Beškovnik prepričala
S podelitvijo matičkov, priznanj za najboljše gledališke stvaritve pretekle sezone, se je v Postojni konec tedna končalo 55. Linhartovo srečanje. Celjski režiser Tomaž Krajnc je za režijo predstave Macbeth prejel priznanje Linhartovega srečanja, medtem ko je Linhartovo plaketo za odmevne dosežke na področju ljubiteljskega gledališča prejel celjski kulturnik Živko Beškovnik.
Za jagodni izbor je selekto-rica Ane Ruter izbrala sedem od tridesetih predstav, ki so se uvrstile na regijsko raven. Vse predstave si je ogledala strokovna žirija, ki so jo letos sestavljali gledališka kritičar-ka in direktorica Slovenskega gledališkega inštituta Mojca Jan Zoran, režiser in profesor na AGRFT Matjaž Zupančič in igralec Jurij Zrnec.
Po besedah predsednika Zveze kulturnih društev Celje Živka Beškovnika in člana Gledališča Zarja Celje je bil letošnji izbor izjemno pester in kakovosten. »V tem ožjem izboru je bila bera res odličnih predstav. Moja splošna ocena je, da so na odru vsako leto kakovostnejše predstave.«
Nagrajeni Tomaž Krajnc
Posebna čast prve predstave na odru je letos pripadla članom Gledališča Zarja Celje, saj so festival odprli s
Živko Beškovnik s častnim priznanjem. (Foto: GrupA)
predstavo Williama Shake-spearja Macbeth. Sodobna avtorska priredba, delo Tomaža Krajnca in Nejca Jezer-nika, ohranja bistvo in duh Shakespearjevega izvirnika, hkrati pa nas z modernim pristopom sooči s podobo sodobnega človeka, ki hrepeni po moči. Delo celjskega režiserja je opazila tudi režija, ki mu je na sobotnem zaključnem večeru podelila posebno priznanje Linhartovega srečanja. »To priznanje
je potrditev, da gremo v našem gledališču v pravo smer. Z vsakim naslednjim uspehom potrjuješ prejšnjega, s tem priznanjem smo potrdili vsa lanska priznanja s tega srečanja. Tudi letos smo zelo veseli uvrstitve na festival, saj to pomeni, da smo med najboljšimi v državi. Druženje z drugimi društvi in izmenjava izkušenj sta pozitivna izkušnja za naš nadaljnji razvoj in delo,« je povedal Tomaž Krajnc. Matička za
Nov način pesniškega nastopanja navdušil
Slam poezija, posebna vrsta pesniškega nastopa, ki združuje recital poezije z elementi improvizacije, ima svoje predstavnike tudi v Celju. V veliki finale prvega slovenskega nacionalnega prvenstva v slam poeziji, ki bo 7. oktobra v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru, sta se namreč uvrstila Celjana - dijakinja tretjega letnika Gimnazije Celje - Center Barbara Tadina in Kristian Koželj.
Slam poezija izvira iz Čikaga iz leta 1984 in se je hitro razširila po svetu. »Na tekmovanjih se morajo pesniki pomeriti med sabo in s svojimi nastopi prepričati komisijo in občinstvo. Nekaj omejitev je. Vsak pesnik mora recitirati svojo poezijo, omejen je na tri minute in ne sme uporabljati nobenih rekvizitov ter kostumov. Vse, kar ima na razpolago kot izrazno sredstvo, sta mikrofon in lastno telo,« je razložil tekmovanje gledališki pedagog, igralec in knjižničar Kristian Koželj.
V Sloveniji se je slam poezija prebudila februarja letos, ko so v Mariboru organizirali prvo delavnico. Sledili so dogodki drugod po Sloveniji, od junija jih prirejajo tudi v Celju. »Barbara je ena najmlajših na slovenski slam sceni. Je odlična pesnica in tudi interpretka. Zase bi težko rekel, s čim sem navdušil komisijo. Vsak dober slam nastop je kombinacija dobrega besedila in zelo prepričljive ter iskrene razlage. Očitno se je pri naju dveh to dvoje poklopilo,« je razložil Koželj, kaj je bilo tisto, kar je navdušilo komisijo.
Celjsko občinstvo je zelo dobro sprejelo slam večere, junija je bilo pred Vodnim stolpom več kot sto poslušalcev, kar je po Koželjevem mnenju zelo veliko. Tudi zadnji v Špitalu za prjatle je bil dobro obiskan. »Občinstvo tudi drugod po Sloveniji zelo dobro sprejema slam večere, ki jih popestrimo še z dodatnim programom. Na zadnjem večeru so se predstavili tudi sodniki s svojimi točkami. Bil je zelo lep večer in odzivi ljudi so bili več kot dobri.«
Uvrstitev v finale je po Koželjevem mnenju veliko priznanje in pomemben dosežek, saj sta Celjana v krogu dvanajstih finalistov, ki se bodo pomerili za naslov prvega nacionalnega prvaka, ki bo z naslovom pridobil pravico do nastopa na evropskem prvenstvu v slam poeziji. Ta bo zadnji konec novembra v Belgiji.
BGO
najboljšo predstavo v celoti je prejelo Društvo Mali petelin s Senovega za predstavo Ikarus.
Živko Beškovnik nagrajen za igralsko, mentorsko in organizacijsko delovanje Ob začetku festivala so podelili tudi najvišja priznanja na področju ljubiteljskega gledališča za leto 2015. Linhartovo plaketo je prejel celjski ljubiteljski igralec Živko Beškovnik, ki je bil priznanja izjemno vesel. »Imel sem srečo, da sem lahko vedno združeval poklic s konjičkom, tu gre predvsem velika zahvala delodajalcu Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, ki prav spodbuja svoje sodelavce po območnih izpostavah po Sloveniji h kreativnemu ustvarjanju na številnih kulturno-ume-tniških področjih in daje možnost izobraževanja znotraj sistema na številnih ustvarjalnih delavnicah. Dodajam pa, da visoko priznanje, ki mi resnično veliko pomeni, s ponosom delim s svojimi gledališkimi kolegi, pravimi in iskrenimi
Tomaž Krajnc Foto: SHERPA
prijatelji, saj v gledališču, ki je kompleksna umetnost in kolektivno delo, sam ne moreš ustvariti nič in vesel sem, da so bili na podelitvi z mano tako tisti malo starejši, s katerimi smo skoraj
skupaj začeli, kot tudi predstavniki mlajše generacije.«
Ponosni na vse uspehe se člani Gledališča Zarja Celje že pripravljajo na novo predstavo Striček Vanja.
BARBARA GRADIČ OSET
Neverjetne domišljijske prigode za male in velike
Letos mineva sto let od rojstva velikana otroške literature Roalda Dahla. Po prvi njegovi knjigi Jakec in breskev velikanka so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje naredili otroško predstavo, ki je doživela premiero pretekli petek.
Dahlov fantazijski roman za otroke odlikujejo humor, drznost in neverjetne domišljijske prigode. Po besedah upravnice SLG Celje Tine Kosi so ustvarjalci na celjski oder postavili tehnično izjemno zahteven projekt. Režijo predstave je upravnica zaupala Matjažu Latinu, ki
je v celjskem gledališču režiral že zelo uspešno predstavo Maček Muri. »Prepričana sem, da bo ta predstava ponovno navdušila naše najmlajše občinstvo. Zavedamo se, kako pomembna je naša vloga, saj vzgajamo prihodnje obiskovalce gledališča,« je dodala Kosijeva.
Predstava poudari, da ljudje niso vedno to, kar se zdijo, in da vsak, četudi je življenje včasih grozno in nepravično, najde prijatelje in svoje mesto na tem svetu, če mu le ne zmanjka poguma.
BGO
Jakec in breskev velikanka je zgodba o prijateljstvu in pogumu, ovita v čudovit domišljijski svet. Foto: Uroš Hočevar
KULTURA
11
Kogoj se je vrnil v Žalec
Zbirke v Savinovi hiši dopolnil prodajno-razstavni salon Oskarja Kogoja
Oskar Kogoj na odprtju razstavno-prodajnega salona v družbi župana Janka Kosa in direktorja ZKŠT Žalec Matjaža Juterška.
Potem ko je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pred kratkim v Savinovi hiši uredil salon akademske slikarke Jelice Žuža in prenovil ter dopolnil zbirko Savinjskih likovnih umetnikov, je prejšnji teden v hiši zaživel še razstavno-pro-dajni salon Nature Design svetovno priznanega industrijskega oblikovalca in umetnika Oskarja Kogoja.
Ta se s prodajnim salonom vrača v Žalec, v mesto svoje prve galerije. Kot je povedala vodja programa kultura pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, želi umetnik v Savinovi hiši lepih umetnosti zasnovati tudi stalno zbirko svojih del in se tako pridružiti umetnikom, ki tam že domuje-jo. »Oskar Kogoj se je za to odločil, ker je ugotovil, da je Savinova hiša pravzaprav mesto stalnih zbirk. V njej že
domujejo Savinova spominska soba, Salon Jelice Žuža, Galerija savinjskih likovnih umetnikov in razstavišče Savinov likovni salon,« je še dejala Kocelijeva in zaključila, da so s Kogojevim prodajnim salonom pod eno streho zbrani vsi najpomembnejši umetniki, ki so ustvarjali oziroma še soustvarjajo kulturni prostor Savinjske doline.
Oskar Kogoj je s svojo galerijo pred leti že domoval v Žalcu, občina se je umetniku in akademiku svetovnega kova poklonila tudi tako, da mu je podelila naziv častnega občana. Odnosi med umetnikom in občino so se pred leti nekoliko ohladili, a so se z zadnjim skupnim projektom - vrčkom za pivo - ponovno močno ogreli. Oskar Kogoj je namreč oblikoval »krigel«, s katerim je mogoče pokušati pivo pri slavni žalski fontani.
Ikona slovenskega oblikovanja
Kogoj se je rodil leta 1942 v Mirnu pri Gorici, kjer živi tudi danes in kjer ima svojo osrednjo galerijo. Na skupinskih razstavah sodeluje od leta 1963, od leta 1970 pa razstavlja tudi samostojno. Njegova dela hrani več kot sto muzejev po vsem svetu. Razstavljal je na več kot 350 razstavah doma in v tujini ter od leta 1969 do danes prejel več kot 50 različnih mednarodnih nagrad in priznanj za svoje izjemno delo. Ikona slovenskega oblikovanja zna s svojim dotikom in karizmo ustvarjati nepozabne oblike. Te se zapisujejo ne le v zgodovino oblikovanja doma in po svetu, temveč predvsem v duše ljudi, ki imajo stik z njegovimi stvaritvami. In kot povedo mnogi, zna
predmetom vdihniti brezčasnost. Lahko bi ga imenovali ustvarjalec podob, saj na svoj način ustvarja tudi slovensko modo v smislu načina bivanja in slogov,
ki jih sproti ustvarja z dovzetnostjo za okolico in z zmožnostjo sobivanja. Ob tem je močno zavezan slovenstvu in hkrati odprt svetu. Je velik raziskovalec
pozabljenih znanj starih civilizacij, častilec narave, iskalec resnice. Njegova duhovnost se močno odraža v njegovem delu.
LK, foto: TT
Kulturne vsebine, ki jih v Celju primanjkuje
Celjsko literarno društvo upihnilo svečko
Celjsko literarno društvo letos praznuje petnajst let delovanja. Ob jubileju je v celjskem Narodnem domu pripravilo osrednjo prireditev.
Celjsko literarno društvo je začetek praznovanja naznanilo z odtisi verzov pesnika in prvega predsednika Zorana Pevca na klopeh pred Celjsko kulturnico, nato je sledila še osrednja prireditev s pestrim programom. Dogodke ob častitljivi obletnici bo društvo pripravilo tudi v oktobru in novembru.
EP, foto: arhiv Celjskega literarnega društva
Program je popestril tudi slovenski skladatelj in glasbenik Dani Bedrač.
Poezija in ples z roko v roki
V Muzeju novejše zgodovine Celje je ob začetku sedme sezone delovanja zavod Hiša kulture Celje predstavil programsko strategijo za to sezono, ki jo je naslovil s sloganom Kolaži. V svoji ponudbi ima tudi letos prireditve, ki jih v knežjem mestu primanjkuje.
Prireditve so organizatorji razdelili v tri programske sklope. Med njimi so Glasbene sobotnice, s katerimi se poskušajo posvečati najmlajšemu občinstvu in ga vzgajati v kasnejše obiskovalce klasične glasbe. »V tej sezoni bo šest koncertov, večinoma klasične glasbe. Veselimo se Anje Štefan, ki bo pripravila pravljično sobotnico. Za zaključek bo nastopila zelo veliko zasedba - Simfonični orkester SNG Maribor, ki bo za otroke nekaj novega,« je o programu povedala vodja cikla Glasbene sobotnice Barbara Rajevič.
Na gledališkem področju ponujajo pet slovenskih produkcij, ki se spogledujejo z novim gledališčem, z drugačnim pristopi. Letos ne načrtujejo lastne produkcije.
Za cikel Vesperae Musicae skrbi programski direktor Hiše kulture Celje Simon Dvoršak. »S ciklom želimo v Celje pripeljati komorno dogajanje. Za prihajajočo sezono smo pripravili program, ki zajema različne zasedbe. Tudi letos bomo imeli goste iz tujine. Otvoritveni koncert bo pripadal duetu Aliada iz Avstrije, sledila bosta gosta iz Belgije. Koledarsko leto bosta zaključila gosta z Ljubljane - duo Kenig Haas. Zelo zanimiv koncert bo februarja, ko bo na celjskem odru nastopila sopranistka Pia Brodnik ob dvajsetletnici umetniškega
ustvarjanja. Marčevski oder bo namenjen mladi pianistki Robin Vodeb. Po dolgem času času bo prišel tudi Moški zbor Vinka Vodopivca. Za konec sezone bo sledil koncert godalnega kvarteta Alauda iz Velike Britanije,« je povedal Simon Dvoržak.
Letošnja celostna podoba programa je delo Matije Kovača, ki mu je pri grafičnem oblikovanju pomagal Lenart Piano. »Program se iz leto v leto spreminja, menja tirnice,
in sicer glede na to, kaj v mestu kulturnega manjka. Naši programski prednosti ostajata iskanje novih vsebinskih poti za celjsko kulturo in umetnost ter vabljenje občinstva, ki v Celje redko zaide,« je dodal vodja projektov v Hiši kulture Celje Matija Kovač. V Hiši kulture Celje ponujajo tudi letos dva abonmaja, eden je Glasbene sobotnice za najmlajše in drugi Vesperae Mu-sicae za glasbene sladokusce.
BGO
Se spom
TH
Slikarka, pastorjeva hči, sestra po duši Alme M. Karlin
Občasna pregledna razstava, posvečena Thei Schreiber Gammelin
Vljudno vabljeni na odprtje razstave 12. oktobra 2016 ob 17. uri v Stari grofiji v Celju.
Avtorica razstave in dokumentarnega filma, kustosinja Barbara Trnovec, se bo pogovarjala s pričevalci, ki so Theo poznali in z obujenimi spomini osvetlili osebnost nenavadne ženske.
\nite EE?
12
NAŠA TEMA
Rejništvo mora biti varno zav
in ne besen trk bioloških staršev z rejniki
Ste se kdaj vprašali, kaj se dogaja z otroki iz odmevnih primerov odvzemov, ki so kar nekaj časa razburjali javnost in politiko, nato pa je vse potihnilo? Trenutno so zagotovo v rejniških družinah, kjer se navajajo na nov način življenja, novo okolico, tudi na nov način vzgoje. Bijejo svojo bitko po številnih stiskah, ki so jih doživljali v bioloških družinah. Bijejo večjo bitko kot njihovi starši. Mnogi med njimi ne znajo pogledati vase in si priznati, da so storili napako pri vzgoji lastnih otrok.
Zanimalo nas je, kakšen je rejniški sistem pri nas. Kako je urejen. Kaj imajo od njega otrok, kaj rejnik in kaj biološki starši. Odvzem otroka iz matične družine za otroka ni prvi stres. Prvi se pojavi davno prej. Tiči v razlogu za odvzem. Nadaljnji stres je prilagoditev otroka na novo družino. A tu se zadeva ne konča. Otroci, ki jih nastanijo v rejniških družinah, so podvrženi številnim situacijam, kjer so v primežu med rejniško in biološko družino, če med tema dvema nastanejo nesoglasja pri določanju stikov in odločanju o otrokovi vzgoji. Zato ti otroci bijejo bitko. Drugo. Tisto, ki je očem javnosti pogosto skrita.
Je slovenski rejniški sistem dober?
Če kdo to ve, ker je to občutil na lastni koži, je to Darko Krajnc. Nekoč je bil namreč tudi sam rejenec. In njegova zgodba je pozitivna. Vzgajali so ga v rejniški družini, kjer je dobil čustveno varnost in zavetje. In to je tisto, kar otrok potrebuje, pravi. Rejništvo zdaj spremlja kot strokovnjak, vpet tudi v spremembe zakonodaje, za katero pravi, da mora čim bolj usmerjena v otrokovo varnost in zaščito. Krajnc je danes predsednik Rejniškega društva Slovenije.
»Mislim, da je sistem rejništva v Sloveniji dober, ampak odnos do uradnih ustanov je
v družbi danes takšen, kot je. Slab. Ko se ljudje znajdejo v podrejenem položaju, kar starši, ki jim odvzamejo otroke, so, mnogi iščejo tudi prijeme, da zgodbo obrnejo sebi v prid. Z mediji, odvetniki. Pri tem je treba vedeti, da so zgodbe in razlogi, zakaj do odvzema otroka ali rejništva pride, večplastni in različni. Zadeve niso enostavne za nikogar. Niti za strokovne delavce, ki morajo najprej odločiti o odvzemu otroka in posledično o rejništvu, nato morajo z obema družinama sodelovati. To so težke osebne zgodbe, občutljivi primeri in stiske,« je povedal za Novi tednik.
Rejništvo je danes v Sloveniji urejeno bolje kot v preteklosti, tudi zaradi spremembe zako-
nodaje, kjer je država naredila korak naprej, meni Krajnc. A še vedno si v Rejniškem društvu Slovenije želijo, da bi bil sistem še bolj naravnan v pridobitev še večjih koristi za otroke v rejniških družinah, predvsem na področju zagotavljanja večje varnosti na prehodu v samostojnost rejenca, ko konča šolanje. In tudi na področju olajšav oziroma popustov pri zagotavljanju potreb, s katerimi se srečujejo rejniške družine pri vzgoji rejencev. »To je 24-urno delo,« o vlogi rejnika v rejenče-vem življenju doda sogovornik.
Ne gre le za sonce
A rejništvo ni vedno obarvano s soncem in z dobrimi izkušnjami. »Tudi rejniške družine si na primer želijo še več nenapovedanega nadzora. Zakaj? Zato ker pravijo, da bo sistem na ta način uvidel, kje se v rejništvu dogajajo napake. Torej da bo manj tistih rejnikov, ki morda delajo slabo,« pojasnjuje Krajnc.
Dodaja, da težko verjame, da bi se nekdo odločil za rejništvo samo zato, da bi dobil denar
od države v obliki rejnine, a te možnosti kljub preverjanju oseb, ki želijo postati rejniki, ne izključuje. A kako videti in vedeti, da nekomu diši denar bolj kot vzgoja in pomoč rejencem?
»Najbolj se to vidi pri ukvarjanju rejnikov z otroki, pri delu z njimi, pri tem, koliko investirajo v otroka in odnos z njim. Tudi zato v društvu
pri spremembi zakonodaje nismo vztrajali pri dvigu rejnine, ampak pri olajšavah pri tistih potrebah otrok, ki so dokazljive,« navaja Krajnc. Če se kje kakšne nepravilnosti vendarle zgodijo, mora biti več nadzora, posledično tudi ni izključena prekinitev rejništva.
A bolj kot težave pri vzgoji otrok v rejniških družinah so
Ne gre za trajni odvzem
Starši imajo še vedno roditeljsko pravico
Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otroka. To je med vrsticami povedano tudi čas za biološke starše. Da se usposobijo za ponovno integracijo in vrnitev otroka v družino.
V vseh postopkih ključno vlogo odigrajo centri za socialno delo, ki jih je država udarila po plečih toliko, da jih je iz strokovnega spremljevalca, ki naj bi družini pomagal, kadar nastopijo težave, spremenil v kaznovalca pri izdajanju odločb o odvzemih otrok.
O tem smo že poročali, enako tudi o tem, da je na vidiku sprememba zakonodaje, ki bo odločanje o odvzemih otrok prenesla na sodišča. Zaupanje v centre, ki naj bi pomagali in v isti sapi »kaznovali«, pri čemer morajo z družinami še naprej sodelovati, se predvsem pri družinah, ki jim otroke odvzamejo, poruši.
Velika vloga staršev, mnogi se je ne zavedajo
Vse to kritično vpliva tudi na sodelovanje bioloških družin otrok s centri za socialno delo. Ti na primer nimajo niti nobenega vzvoda, da bi biološke družine s predpisi »prisilili«, da v času rejništva zgledno sodelujejo z rejniki in s strokovnimi delavci. Vse to je namreč prostovoljno. Zato se vsi biološki starši ne odločijo za sodelovanje, ampak ubere-jo pot jeze in upiranja, kar je
na dolgi rok slabo. Ne samo zanje. Predvsem za otroka.
»Morate vedeti, da centri ves čas pripravljamo individualne projektne skupine, in sicer s konkretnimi načrti izvajanja rejništva, ki se lahko spreminjajo in prilagajajo. Ves čas spremljamo čustven razvoj otroka in odnos med rejniki in starši. Starši imajo namreč v rejniških družinah veliko vlogo. Ni jim odvzeta roditeljska pravica,« pojasnjuje direktorica Centra za socialno delo Celje Olga Be-zenšek Lalič. Mnogi starši, ki jim odvzamejo otroka, za katerega posledično sledi rejništvo, namreč sprva tega sploh ne vedo. A v postopkih centrov za socialno delo bi to izvedeli mnogi, če bi se na srečanja in individualne sestanke odzivali.
Razlogi, zaradi katerih pride do rejništva otrok, so različni, a imajo vsi skupni imenovalec: starši v določenem trenutku ne znajo, ne zmorejo ali nočejo delovati v skladu z zahtevami in s potrebami otrok. Največkrat gre za zanemarjanje starševske skrbi, opustitev zdravljenja odvisnosti, nasilje, zlorabe.
Pozabijo na otroka
»Ohranjanje stikov otroka in rejniške družine z biološkimi starši je dobro, dokler je to v korist otroka. Ampak tudi ti trenutki so stresni zanj. Na žalost opažamo, da biološki starši, ki rejništvo zavračajo,
pogosto rušijo vzgojno avtoriteto rejnikov. Sebe prikazujejo kot žrtev nepravičnega odločanja ustanov, počutijo se kot tekmec pri pridobivanja pozornosti otroka, starša iščeta napake rejnikov, jih obrekujeta ali celo žalita vpričo otroka,« opisuje izkušnje Olga Bezenšek Lalič.
»Imamo tudi primere, kjer sta biološka starša sprta med seboj, drug do drugega gojita sovraštvo in zamere. Vmes izgubita občutek, da otrok ni lastnina in da morata poskrbeti za njegove potrebe. Pozabljata, da ima otrok rad starše in tudi rejnike. Tak otrok je nato spet v stiski, notranje razklan, zmeden, pogosto z njim manipulirajo. Zato je travmatiziran,« pojasnjuje direktorica CSD Celje primere, s katerimi se srečujejo, a se o njih v javnosti ne razpravlja.
Javnost pozablja, da je naloga centrov neprekinjeno sodelovanje z vsemi udeleženimi v postopkih odvzema otroka in namestitve v rejniške družine. In težav pri tem ni malo. »Morate razumeti, da je težko delati s starši, ki ne poskušajo spremeniti vzorcev svojega ravnanja in metod vzgoje, pri čemer ves čas zanikajo oziroma si ne priznajo, da so nekaj storili narobe. Nekateri nimajo socialnih veščin ali zmogljivosti, da bi spremenili tisto svoje vedenje, ki jih je oddaljilo od otroka. Treba se je spremeniti in se učiti. To je prvi korak,« še dodaja Olga Bezenšek Lalič.
Kdaj odvzamejo rejenca?
Če centri za socialno delo ugotovijo določene nepravilnosti v rejniški dejavnosti, lahko rejenca tudi odvzamejo. Kot so nam povedali na Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so takšni primeri redki, a vendarle se dogajajo. »Od leta 2004 do danes je prenehalo 876 dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti, iz krivdnih razlogov pa je bilo v zadnjih desetih letih odvzeto dovoljenje v sedmih primerih.«
Ministrstvo sicer evidence o krivdnih razlogih ne vodi. Po podatkih centrov za socialno delo pa so med krivdnimi razlogi največkrat rejnikova neodzivnost na vabila centrov za socialno delo ali neudeležba obveznih usposabljanj, pa tudi neprimernost za izvajanje rejniške dejavnosti. Nekateri pa enostavno ne želijo biti več rejniki in pogodbo prekinejo po lastni želji. Največkrat se pogodbe prekinejo zaradi
starosti rejnic ali polnoletnih rejencev, ki se že osamosvojijo.
Rejniška družina ima lahko istočasno nameščene največ tri otroke. »Izjemoma ima lahko istočasno nameščenih tudi več otrok, če gre za namestitev bratov in sester ali če je namestitev otroka k določenemu rejniku v otrokovo posebno korist. Statistika kaže, da je na ravni države povprečno pri rejniški družini nameščenih 1,7
otroka,« so nam odgovorili pri Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Ministrstvo smo še vprašali, kaj se zgodi, če kdo od rejnikov umre, izgubi službo ali mu je zaradi zdravstvenih težav onemogočena popolna skrb nad rejencem. Ali morda takrat, čeprav se rejenec na to družino naveže, sistem otroka spet namesti drugam? »Vsak primer centri za socialno delo spremljajo individualno. Seveda se v družinah dinamika spreminja in včasih se zgodijo tudi neprijetne situacije. Načeloma se v takšnih primerih otroka ne premešča, saj to zanj pomeni dodaten stres,« so nam odgovorili z ministrstva.
NAŠA TEMA
13
/etje otroka ... Kako postati in ostati rejnik?
Koliko je	
rejniških družin na Celjskem?	
M Območje, ki ga Џ pokriva CSD	Število rejniških družin
ш CSD Celje	24
CSD Laško	8
CSD Žalec	22
CSD Šentjur	6
CSD Velenje	11
se pokazale težave, ki planejo na dan med rejniško in matično družino, poudarja Krajnc. Tega je ogromno. »Najbolj problematično je vprašanje stikov z biološkimi družinami. Te se največkrat ne sprijaznijo s tem, da otrok živi drugje, kjer mu je omogočen boljši razvoj. Biološke družine si ne priznajo, da so delale narobe. Morale bi
dati možnost rejnikom in same prevzeti tiste naloge, ki jim jih določijo centri za socialno delo. In da, nastajajo kritični trenutki, ko ni upanja, da se bo matična družina uredila, in ni možnosti, da bi se otrok iz rejniške družine vrnil domov,« še pravi Krajnc.
Pritiski na rejnike
Omenja pa še eno plat zgodbe, ki je javnost nikoli ne izve. Kakšne pritiske zaradi takšnih nerazumevanj med rejniško in matično družino doživljajo rejniki, ki želijo le pomagati otroku. »Spominjam se svojega primera, ko je v družino mojih rejnikov prišla deklica in so se začele grožnje z bombo. Za rejnike to ni bilo prijetno. Na splošno rejniki razmišljajo o otrocih. Smilijo se jim, a v sebi se v določenih primerih zagotovo sprašujejo, ali je to vredno. Morate vedeti, da ko odprejo vrata svojega doma biološkim staršem, njihovim sorodnikom, ki želijo ohraniti stik z otroki, odprejo vrata tudi morebitnim težavam. Zgodi se, da prihajajo svojci otrok opiti, pod vplivom
drog, agresivni. To so hudi pritiski. Pojavljata se tudi ljubosumnost in borba za otrokovo pozornost predvsem tistih, ki se ne strinjajo z namestitvijo svojih otrok v rejniške družine. Rejniki se pogosto znajdejo v stiski in takrat je zanje pomembna tudi ustrezna strokovna pomoč centra za socialno delo, ki usmerja stike z biološkimi starši. Lahko se zgodi, da rejniki tudi obupajo,« pojasnjuje.
To naj bi se skorajda zgodilo tudi z rejniki, ki so v svojo družino vzeli otroka iz vseslovensko odmevnega primera odvzema biološki družini. Rejništvu so se skoraj odpovedali zaradi medijske odmevnosti. »Rejniška družina mora rejen-ca sprejeti kot enakopravnega člana svoje družine, nikoli ne sme delati razlik med njim in med svojimi otroki. Treba je razumeti, da imajo svoj karakter tudi otroci, nekaj jih je tudi starejših pri oddaji v rejništvo. Morda se težje vklopijo v novo okolje. Na poti sprejetosti sta potrebna čas in potrpežljivost,« še zaključi Krajnc.
SIMONA ŠOLINIČ
Rejništvo je opredeljeno z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, izvajanje rejniške dejavnosti pa z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti.
Oseba, ki želi postati rejnik, mora na pristojni center za socialno delo podati vlogo, na podlagi katere center preverja, ali izpolnjuje vse pogoje. Med njimi je tudi obvezna končana vsaj poklicna oziroma strokovna šola. Rejnik nikoli ne more postati nekdo, ki je bil kdajkoli pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ali nekdo, ki s takšno osebo živi.
Kandidati za rejnike morajo nato čez sito tako imenovane komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti. Če ta ugotovi ustreznost, rejnike napoti na usposabljanje, na katerem jih poučijo o pomembnih dejstvih, ki jih morajo osvojiti, preden jim v rejništvo dodelijo otroka. Pri tem obstajajo izjeme. To so sorodniki otroka, ki je odvzet matični družini. Ti imajo prednost, če so kot rejniki primerni, in usposabljanja ne potrebujejo.
Ustrezno rejniško družino za otroka vedno izbere center za socialno delo, z njo sklene pogodbo, v kateri se natančneje opredeli rejniško razmerje s pravicami in z obveznostmi pogodbenih strank. Čas namestitve otroka v rejniško družino je odvisen od potreb otroka.
Veljavnost rejniške pogodbe lahko podaljšajo tudi po polnoletnosti osebe, vendar najdlje do 26. leta rejenca, če ta s tem soglaša, vendar le iz naslednjih dveh razlogov: če ima motnje v telesnem in duševnem razvoju ali zaradi nadaljevanja šolanja.
Center nato pripravi oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti enkrat letno na podlagi razpisa za nove rejniške družine določi rok, do katerega mu je treba posredovati vloge. Ta rok je na primer ravno septembra.
Center v primeru vsakega rejništva oblikuje skupino, ki načrtuje in spremlja rejništvo za posameznega otroka. V skupini se sprejemajo tudi dogovori o konkretnih nalogah posameznih članov individualne projektne skupine ter se dogovarjajo o stikih. Socialna delavka otroka je dolžna zagotavljati, da so vsi člani individualne projektne skupine seznanjeni z vsemi pomembnimi informacijami glede posameznega rejništva.
Rejnik mora sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo imenuje center za socialno delo, in se najmanj enkrat na pet let udeleževati obveznih usposabljanj.
Rejništvo je plačano takole:
Rejnik je za posameznega rejenca upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela. Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za otroka in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka ob upoštevanju starosti in šolanja nameščenega otroka v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Oskrbnina se lahko zniža ali zviša za 25 ali 50 odstotkov glede na potrebe otroka, ravno tako se lahko plačilo dela poveča za enak odstotek zaradi izva-
Rejnik se lahko odloči, ali bo rejniško dejavnost opravljal kot edini poklic ali bo to izvajal poleg svojega poklica in sklenjenega delovnega razmerja. Poleg rejnine se mu zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost. Poklicni rejnik mora imeti v rejništvu tri otroke, mesečno pa dobi
1.587,27 evrov
REJNINA	VIŠINA V EVRIH
Sredstva za materialne stroške	291,27
Denarni prejemek v višini otroškega dodatka «4 31 starejši od 18 let niso upravičeni do tega dela rejnine '	
Oskrbnina skupaj	405,58 oziroma 282,74 (starejši od 18 let)
Plačilo dela rejniku	123,51
Rejnina skupaj	529,09 oziroma 414,25 (starejši od 18 let)
janja rej-niške d e -
javnosti, če otrok potrebuje posebno skrb. Rejnik je ob prvi namestitvi otroka v rejništvo upravičen
Pomislek 1
Velikokrat je mogoče slišati govorice, da je največ rejencev na podeželju, saj so dodatna pomoč pri kmečkih opravilih. Vendar je ta mit po mnenju ministrstva iz trte izvit: »Menimo, da je nekorektno trditi, da če je otrok v rejništvu v kmečkem okolju, da ga izkoriščajo za delovno silo. Pri rejništvu ne gre le za to, da otroku, ki iz različnih razlogov začasno ne more živeti pri svojih starših, preprosto najdemo nadomestno družino. Gre za odgovornost, da najdemo otroku družino, kjer bo pridobil pomembno družinsko izkušnjo, ki jo je težko
dobiti drugje in ki vedno znova utemeljuje pojem rejništva. Pomembna prednost namestitve otroka v rejniško družino je torej dejstvo, da je to družina, kjer veljajo določena družinska pravila, kjer so vloge razdeljene med družinske člane, kjer se rešujejo konflikti, kjer se deli delo in obveznosti in kjer so prisotna čustva. Nerealno je torej pričakovati, da bo otrok, ki je nameščen v rejniški družini, ki živi v kmečkem okolju, izvzet iz popolnoma vseh vsakdanjih opravil te družine. Seveda morajo biti otrokove obveznosti v rejniški družini v skladu z njegovimi zmožnostmi, zrelostjo in s starostjo.« Ob tem še dodajajo, da imajo tisti, ki takšne izjave podajajo, vedno možnost obvestiti pristojni center za socialno delo oziroma socialno inšpekcijo.
tudi do enkratnega prejemka v višini 280 evrov za opremo novorojenca, če center oceni, da je ob namestitvi potreben dodaten nakup oblačil, obutve, potrebščin in opreme za otroka.
Pomislek 2
Rejništvo je v osnovi ukrep začasne narave. S posvojitvijo nastane med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje kot med starši in otroki. Gre za trajno razmerje, s katerim nastane med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki enako razmerje kot med sorodniki. Gre torej za dru-
gačen namen - pri posvojitvi gre za izločitev otroka iz matične družine in prehod v posvo-jiteljsko družino, pri rejništvu pa je cilj, da se otrok po krajšem ali daljšem času v matično družino, ko ta vzpostavi ustrezne okoliščine za primerno skrb za vzgojo in razvoj otroka. To je razlika med rejništvom in posvojitvijo in hkrati odgovor na nekatera nepoznavalska razmišljanja ljudi, zakaj je tako težko posvojiti otroka v Sloveniji, medtem ko toliko otrok čaka na rejništvo. Zato tudi rejništvo ne more in ne sme biti »bližnjica« do posvojitve.
1;
,4r
B - „ fj^p
T'
«fOgEBM
Odvzeli so ji še šestega otroka
Starša trdita popolnoma drugače, kot ugotavlja center za socialno delo



Še ena svojevrstna zgodba o odvzemih otrok prihaja iz naše regije, kjer so ženski do zdaj odvzeli že šest otrok, zadnjega pred dvema tednoma. Osebne podatke o družini hranimo v uredništvu. Zaradi zaščite dveletnice, ki so jo odvzeli pred kratkim, in zaradi zaščite ostalih otrok, ki so že nekoliko starejši in v rejniških družinah ne moremo zapisati točno, iz katerega kraja ženska prihaja.
Toda zadnjega odvzema ni vodil noben center za socialno delo na Celjskem, ampak sevniški, saj je ženska pred časom živela tudi na tistem območju. Ženska, popol-
noma obupana, ker je to že šesti odvzem, zavrača vse trditve, ki jih omenjeni center navaja v odločbi o odvzemu. Šestega otroka naj bi ji odvzeli, ker s svojim sedanjim partnerjem, ki je tudi oče tega otroka, naj ne bi zmogla poskrbeti za njegov zdrav telesni in duševni razvoj. Sama trdi, da sta za otroka dobro skrbela, center pa meni drugače, enako tudi policija, ki naj bi zaradi spora med partnerjema morala posredovati. Vendar starša trdita, da spora ni bilo, kljub temu da policijske evidence kažejo drugače. Tako pravijo tudi na CSD Sevnica, kjer naj bi se odzvali interventno ravno na podlagi klica policije s kraja dogajanja,
kjer je bil prisoten tudi otrok. »Ta podatek je zgovoren že sam po sebi glede obveznosti, ki jih imamo centri za socialno delo po zakonu v zvezi z zaščito otroka,« nam je dejala direktorica CSD Sevnica Danica Božič, ki zaradi zaščite osebnih podatkov družine več podrobnosti ne more nanizati. A dodaja: »V tej fazi potekata nenehna komunikacija in sodelovanje s starši, tudi teh dneh sta bila pri nas na razgovoru. Zbiramo podatke, ugotavljamo dejstva - vse z namenom zasledovanja koristi otroka. Lahko pa zatrdim, da je za otroka ves čas dobro poskrbljeno in da je bil staršema stik z njim že omogočen.«
14
KRONIKA
Krivde za poskus uboja ni priznal
Na Okrožnem sodišču v Celju je bil v torek predobrav-navni narok zoper Franca Mavharja, ki mu očitajo kaznivo dejanje poskus uboja. Ta naj bi lani v Verpetah pri Franko-lovem med prepirom zabodel svojega znanca. Kaznivo dejanje naj bi se zgodilo v času, ko sta bila oba močno vinjena.
Zaradi poskusa uboja obtoženemu grozi celo od pet do petnajst let zapora. Mavhar je na sodišču dejal, da krivde ne prizna, zato se bo začela glavna obravnava tudi z zaslišanjem prič in izvedencev. Kaznivo dejanje se je zgodilo med pivskim druženjem v Mavharjevi hiši, nakar je med znancema prišlo do prepira. Obtoženi naj bi takrat vzel v roke nož in z njim znanca zabodel v prsni koš. Poškodovani je pomoč poiskal pri sosednji hiši, v kateri živi Mavharjev brat. Ta ga je tudi odpeljal v bolnišnico, kjer je poškodovani ostal na zdravljenju. Storilca so sicer po dogodku pridržali, vendar v priporu ni ostal, ampak so ga izpustili na prostost. V kazenskem postopku bo najverjetneje največ govora o storilčevi prištevnosti, saj naj bi bil močno alkoholiziran, vprašanje je tudi, koliko se obtoženi in tudi poškodovani zaradi opitosti dogodka sploh spominjata, po nekaterih podatkih naj se ne bi spominjala niti tega, zakaj sta se sprla. Glavna obravnava se bo začela novembra, sodnica je danes že razpisala tri datume, zato je mogoče pričakovati, da se bo kazenska zadeva takrat tudi končala s sodbo.
Množična nesreča na avtocesti
Minulo nedeljo je bila na štajerski avtocesti, na odseku Slovenske Konjice-Celje, velika regijska kombinirana vaja sil za zaščito in reševanje za ukrepanje ob množični nesreči na avtocesti.
Predpostavka vaje je bila huda prometna nesreča pri počivališču Zima. V nesreči naj bi bilo udeleženih več osebnih vozil, kombinirano vozilo za prevoz potnikov in tovorno vozilo s cisterno nevarnih snovi. V vaji reševanja so morali vsi sodelujoči reševati dvajset poškodovanih.
Na tovrstnih vajah sodelujejo javne službe za zaščito, reševanje in pomoč, regijske enote in službe Civilne zaščite, organi, službe in nevladne organizacije, ki po načrtu zaščite in reševanja ob množični nesreči na avtocesti opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči ter tudi zaščitne ukrepe. Med temi so bili tudi policisti, reševalci nujne medicinske pomoči, poklicni in prostovoljni gasilci, DARS, pa tudi predstavniki Avto moto zveze Slovenije.
Z vajo so preverili učinkovitost in usklajenost rešitev v regijskem načrtu reševanja v takšnih primerih množične nesreče. (Foto: PGD Slovenske Konjice)
Trčilo in zagorelo
V	ponedeljek nekaj minut pred 16. uro sta na avtocesti Ljubljana-Celje, pred cestninsko postajo Vransko, trčili dve tovorni vozili. Po trčenju je eno od vozil prebilo odbojno ograjo, zapeljalo s cestišča in se prevrnilo.
Pri prevračanju je prišlo do poškodbe rezervoarja za gorivo in posledično do požara, ki je zajel tudi natovorjena elektronska vezja v zabojniku. Posredovali so celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci z Vranskega ter iz Domžal. Ena oseba je bila v nesreči lažje poškodovana, vendar poškodbe niso bile hude. Zaradi nesreče je bila avtocesta v smeri Ljublja-na-Celje več ur zaprta za ves promet.
Vozila po nasprotnem pasu
Že minuli petek se je huda nesreča zgodila med Ljubeč-no in Zadobrovo, kjer je prišlo do čelnega trčenja dveh osebnih vozil.
V	trčenju se je hudo poškodoval 64-letni voznik avtomobila. Vanj je zaradi vožnje po nasprotnem voznem pasu trčila 38-letna voznica osebnega vozila.
Brezno
Alkohol, tihi ubijalec čl
Posredni vzrok za številna kazniva dejanja, kršitve in prometne nesreče
Na družbenem omrežju Facebook se je v teh dneh razširila prošnja enega od humanitarnih društev s Celjskega za pomoč mami treh otrok, ki je obupala nad življenjem, saj ji je družino popolnoma uničil alkohol. Zaradi moža, ki je zaradi alkoholizira-nosti izčrpal družinski proračun, mati razmišlja celo o tem, da bi otroke oddala v drugo družino -da ne bi trpeli zaradi neznosnega stanja v družini. Gre za alarmantno stanje, ki nakazuje, da je družba do alkohola še vedno preveč strpna, čeprav je velik vzrok za številna kazniva dejanja. Moški je zaradi početja, kot ga opisuje mama iz omenjene zgodbe, storilec kaznivega dejanja zanemarjanja otrok.
To potrjuje tudi vodja oddelka za splošno kriminaliteto na Policijski upravi Celje Milan Vogrinec: »Takšna situacija absolutno kaže na element tega kaznivega dejanja. Starši so dolžni ustrezno skrbeti za otroke. Če bi bili na policiji obveščeni o takšnem primeru, bi začeli preiskavo. Ko nekdo denar za preživetje družine porabi za svojo odvisnost od alkohola in pri tem ne poskrbi za otroke, gre za sum zanemarjanja otrok. Še posebej če gre pri tem tudi za fizično ali psihično nasilje, ki je poZ alkoholom je vzročno povezanih več kot šestdeset vrst bolezni in poškodb.
Največ kaznivih dejanj zaradi alkoholizma kot posrednega vzroka se skriva za družinskimi zidovi.
sledica alkoholizma, zaradi katerega družina trpi.«
Realna slika, le oči si zatiskamo
Pravzaprav gre za realno sliko, ki jo policisti pri svojih preiskavah in posredovanjih vidijo vsak dan na terenu. Pri kaznivih dejanjih, kršitvah, prometnih nesrečah, celo delovnih nesrečah. Na področju kaznivih dejanj je alkohol posredni vzrok zanje predvsem pri poškodbah in umorih ter ubojih,
razlaga Vogrinc. Nekdo stori kaznivo dejanje v drugačni prisebnosti, trezen pa morda tega ne bi storil.
»Največ je tega ravno pri družinskem nasilju, zanemarjanju otrok,« še dodaja. V čem je težava? »Kot družba to prepozno prepoznamo. Ljudi velikokrat motijo odvisniki od drugih drog, ker jih lažje zaznajo kot potencialne storilce kaznivih dejanj. Do alkohola pa je naša družba na žalost še vedno preveč strpna. In
to je narobe,« pojasnjuje sogovornik.
Druga skrajnost je trpljenje. Dopuščanje, da žrtev predolgo trpi. »Pogosto za takšne primere nasilja v družini, za katere je vzrok tudi alkohol, policisti izvemo prepozno. Šele takrat, ko se nekaj zgodi. Bodisi zato, ker nihče ne prijavi, čeprav ve, da se v neki družini dogaja nasilje zaradi alkohola, bodisi zato, ker žrtev sama prelaga s prijavo,« še pravi Vogrinc.
KRONIKA
15
oveka, družine, družbe
Za tovrstna kazniva dejanja je značilno, da so storilci povratniki. Torej kazniva dejanja ponavljajo. Četudi se zadeva konča na sodišču, kjer storilcu izrečejo tudi stranski ukrep zdravljenja, je odvisnost od alkohola premočna in začrta pot nazaj v odklonilna dejanja. Vedno več alkoholiziranih storilcev je tudi na področju mladoletniškega kriminala oziroma medvrstniškega nasilja, kar je zaradi mladosti storilcev še toliko bolj zaskrbljujoče. »Zato je pomembno, da družba takšne storilce zazna in se odzove. Saj le tako lahko tudi ti storilci dobijo pomoč, ki jo potrebujejo,« še pojasnjuje Vogrinc.
Vedno več pijanih voznikov
Da je slovenska družba do alkohola preveč strpna, opaža tudi Boštjan Kavc s Policijske postaje Celje. Tudi pri kršitvah javnega reda in miru se pojavlja kup prekrškov ravno zaradi alkoholiziranosti storilcev. »Vsi obsojamo mamila, čeprav alkohol povzroča ogromno kršitev v družbi,« pravi. In tudi Kavc omenja
nasilje v družini, saj v vseh primerih ne gre za kazniva dejanja, ampak tudi za prekrške po zakonodaji, ki ureja javni red in mir. V takšnih situacijah policija obvešča tudi pristojne centre za socialno delo. »In ti so odzivni, se vključujejo v urejanje družinskih zadev, vendar je vedno odločitev vpletenih, kako bodo to pomoč sprejeli in kaj naredijo,« dodaja Kavc.
Medtem ko je nasilje v družini še vedno nekako v ozadju in se vedno najprej ne pomisli na alkohol, je drugače v prometu. Kako temeljit razmislek terja pojavnost alkohola na področju kršitev, kaže naslednji podatek. Od leta 2008 do 2013 so v Sloveniji stroški, ki so bili vezani na posledice nesreč in zdravljenja poškodovanih v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili pijani vozniki, znašali več kot 500 milijonov evrov. V primerih smrtnih nesreč ta znesek predstavlja dvesto milijonov evrov. Poleg tega, da so te nesreče posledično prizadele celotne družine, ki se soočajo z izgubo svojcev ali invalidnostjo poškodovancev.
Vsak deseti Slovenec (star od 25 do 64 let) čezmerno pije alkohol, vsak drugi se vsaj enkrat letno opije. Moški v primerjavi z ženskami manj abstinirajo, pijejo alkohol pogosteje in v večji meri. Čezmerno pitje alkohola s starostjo narašča, medtem ko visoko tvegano opijanje s starostjo upada. Prebivalci vzhodne Slovenije v večjem deležu pijejo alkohol čezmerno in se visoko tvegano opijajo.
V Sloveniji znaša registrirana letna poraba alkohola med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca (starega petnajst let in več). Povprečen odrasel Slovenec glede na slovenske raziskave količinsko popije največ piva, sledijo vino in žgane pijače. Na podlagi raziskave o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog je bila ocenjena tudi neregistrirana poraba alkohola, ki znaša še dodatnih 4,9 litra na prebivalca nad petnajst let.
Alkohol dnevno povzroča reze v družbo, ki je še vedno premalo dojemljiva za reševanje teh problemov. Lani se je na Celjskem zgodilo 3.100 prometnih nesreč, delež pijanih povzročiteljev se je spet povečal. Znašal je skoraj 10 odstotkov. Povišala se je tudi stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev nesreč.
»Ne upošteva družbenih norm«
Da alkohol razkraja posameznika in okolico, v kateri živi, pravi tudi Danijel Rek, predsednik kluba zdravljenih alkoholikov, ki deluje v Žalcu. Spremembe v družinah in na delovnih mestih so stalne spremljevalke oseb, ki tonejo v brezno alkoholizma. Na neki točki lahko ti posamezniki, ne seveda vsi, postanejo storilci kaznivih dejanj. A tudi ena žrtev zaradi alkohola je preveč.
Zanimalo nas je, kaj se dogaja v človeku, ki tega, da zaradi njega trpi okolica, ne spozna niti v treznem stanju: »Želja po alkoholu je premočna. Možgani vedo, da bodo alkohol dobili. To je najlažje razumeti, če
opredelimo, da je alkoholizem bolezen. Odvisnik od alkohola ne upošteva družbenih norm ne na cesti ne v družbi in ne v zasebnem življenju. Težko prizna ali sploh ne, da potrebuje zdravljenje, dokler ni stisnjen v kot. Do takrat brani sebe in svoje razmišljanje, saj meni, da nima težav in da zdravljenja ne potrebuje,« pravi Rek.
S tem poudari, da odvisnik od alkohola pogosto tvega okvaro telesa, telesnih organov ali posledice svojega napačnega ravnanja v okolici zaradi učinkov alkohola, preden spozna, da potrebuje pomoč. In takšni odvisniki so v najhujšem obdobju ravno zdaj: v času trgatev, bližajočega martinovega. V tem obdobju se največ tistih, ki se morda odločijo za zdravljenje ali jih k temu »prisili« posledica, ki je zaradi njihovega početja nastala, vrne na staro pot. In morda pri tem storijo nekaj, s čimer povzročijo ogromno škodo ne le sebi, ampak tudi svoji okolici.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA, splet)
Ste videli povzročitelja?
Minulo soboto se je zgodila prometna nesreča v sema-foriziranem križišču Kidričeve in Prešernove ceste v Velenju. Povzročitelja do danes še niso izsledili.
Voznik osebnega vozila modre barve in neznane znamke je namreč trčil v peško, ki je stala pri rdeči luči za pešce v križišču. Voznik je pred tem pripeljal po Kidričevi cesti. Ker se mu je na semaforju prižgala rdeča luč, je zaviral in ustavil na sredini prehoda za pešce, ženska pa je pri zeleni luči vozišče prečkala za njegovim avtomobilom. Takrat je voznik zapeljal vzvratno in z zadnjim delom trčil v peško ter jo telesno poškodoval. Po trčenju je odpeljal. Policija zbira vse informacije morebitnih očividcev na telefonski številki Policijske postaje Velenje.
Bodi viden - bodi
previden
Ta teden se je po vsej Sloveniji začela preventivna akcija za večjo varnost pešcev Bodi viden - bodi previden, ki bo trajala do 16. oktobra. Akcija je namenjena večji osveščenosti pešcev, še posebej starejših in otrok oziroma šolarjev, ter voznikov glede pravilnega ravnanja v cestnem prometu.
Letošnji poudarek bo predvsem na uporabi odsevnih teles, saj so ravno jesenski dnevi za pešce najbolj nevarni zaradi slabše vidljivosti. Število mrtvih in poškodovanih pešcev niha vsa leta, vendar se je v zadnjem letu to število spet povišalo. V primerjavi z vsemi ostalimi udeleženci v nesrečah predstavlja delež mrtvih pešcev kar petnajst odstotkov. Eden od skrb vzbujajočih podatkov je, da je letos v vsej Sloveniji umrlo pet pešcev na avtocesti. Naraslo je predvsem število umrlih pešcev v naselju, in to na prehodih za pešce. Policisti ugotavljajo tudi, da so bili poškodovani pred nesrečo visoko vinjeni. To hkrati pomeni, da so pešci za veliko nesreč krivi tudi sami. Glavni vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami za pešce so neupoštevanje in odvzem prednosti, v veliki meri torej tudi nepravilno ravnanje pešcev pri prečkanju ceste, ter neprilagojena oziroma prehitra vožnja voznikov. Največ tovrstnih prometnih nesreč se zgodi v je-sensko-zimskih mesecih, še posebej novembra. Najbolj ranljivi so otroci in starejši. Slednji premalo poskrbijo za svojo dobro vidnost, kar pomeni, da ne uporabljajo odsevnikov in so prevečkrat oblečeni v temna oblačila, zaradi česar jih vozniki spregledajo. Najbolj ogroženi so moški, stari nad 65 let. Najpogostejše poškodbe pri pešcih so poškodbe glave, prsnega koša in hrbtenice, pri lažjih poškodbah pa so v ospredju poškodbe spodnjega dela telesa, glave in okončin.
Vlom mu ni »uspel«
Neznan storilec je v ponedeljek storil kar nekaj škode na stanovanjski hiši v Ulici heroja Rojška v Celju. Vlomilec je namreč poskušal v hišo vstopiti skozi vrata na sprednji in zadnji strani hiše. V notranjost mu ni uspelo vstopiti, lastniku je škodo povzročil zaradi poškodovanja dvojnih vrat. Policija neznanca še ni prijela. Je pa vlom »uspel« neznancu v Prelski na območju Velenja. V hišo je vlomil skozi okno in ukradel več gotovine in zlatnine. Podobno se je zgodilo tudi v Šmarju pri Jelšah. Tudi v tem primeru je storilec vlomil skozi okno v stanovanjsko hišo in odnesel nakit in denar.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakup alLodUčno storitev?
POZOIU
Preglejte aktualno ponudoo
PLANINSKA VAS
BREZPLAČEN OGLED
ш Rajski vrt
ly^^^vV ¥ IFtfWji
OGLED VSAK DAN OD JUTRA DO VEČERA
Galerija
OGLED GALERIJE OD 7. DO 15. URE	i
SOBOTA, NEDELJA PO DOGOVORU	I
VELIČASTNA OMARA

KRIZEV POT
OBNOVA KULTURNIH SPOMENIKOV


P< P< P< n< P< P< P< n<
ASFALTKOVAČ ASFALTKOVAČ ASFALTKOVAČ ASFALTKOVAČ ASFALTKOVAČ ASFALTKOVAČ ASFALTKOVAČ ASFALTKOVAČ
vsak Četrtek ob 12.15 9S.1 | as.9 | шо.з | во.a wi wwvu.radiocelje.co
POGLED IIUBJ
novi tednik
Vednc? г илгиој/
<pTIKN
MARJAN TERŽAN.sp.
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI^ĆAS^dejavmki^dj.00-1 frOMiObota od 84)0-12.00
* 10% popust* ob nakupu yL -k Koremjskih in sončnih očal
"	POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO
V ORTH ŽAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA ■ KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE
ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
- LASTEN FARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
M šh
MAL
'B/ROSERV/S
ALEŠ ŽOLNIR s.p. Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si
Znižujemo stroške tiskanja ^ Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav ^
Asfalt Kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 a 3225 Planina pri Sevnici
ASFALTK
+386 3 7491 031 +3BB 3 7491 032 asfalt.kovac@siol.net
INOVOMAT
I AVTO STEKLO CENTER A
V PROSTORIH AVTO CELJA
Ipavčeva 21,3000 Celje 03 / 428 62 91,051 624 322
www.siyiljskiseivi§jW«jy
Tl^IMli!
»ЧШГн
DELOVNI ČAJ: /m. - fet~ d der Hurt; mir-oil duri
^opbalnka
z5J5™n£: шшшшш
w
ŠPORT
17
Ukrajinci kljub zmagi »odžagali« Pevnika
Velenjčani pustošili po Kopru
■ ■	... ■	.	.Г . .	■; ■	■ :	Л," ■ ' -	;
Hrvaški napadalec Dominik Glavina je bil izjemno razpoložen v Kopru.
Tako celjski kot velenjski nogometaši so zmagali v 12. krogu domačega prvenstva. Celjani so v domači Areni pred le 300 gledalci z 1:0 premagali Aluminij iz Kidričevega. Edini gol na tekmi je po veliki napaki gostujoče obrambe v 37. minuti dosegel Matej Pod-logar. Velenjčani pa so se veseli vrnili z zahtevnega gostovanja v Kopru.
Rudar je na Obali zmagal s 4:2. Enkrat je bil natančen Bojan Vručina, klasični »hat trick« je uspelo doseči Dominiku Glavini, ki je dal preostale tri gole. Sledil bo reprezentančni premor.
Uspešno, a nepovezano
Čeprav so Celjani premagali Aluminij, smo še enkrat več spremljali »mučenje« nogometašev v rumeno--modrih dresih. Posledično so bili tudi gledalci na tribuni Arene Petrol upravičeno nejevoljni. Tokrat se jih je zbralo le 300, kar priča o temu, da zanimanje za ogled tekem »grofov« pada iz kroga v krog. Preteklih sezon, ko je bil trener prvega moštva celjskega prvoligaša Simon Rožman, pa še prej Marijan Pušnik, se radi spominjamo. Igral se je odličen nogomet, ki je gledalcem na tribunah nudil užitek. V zadnjih dveh
sezonah pa spremljamo situacijo, ki si je nihče ne želi. Igre ni, zanimanje, kot že rečeno, upada, okrog kluba pa je spet vse več in več negativne energije. Trener Robert Pevnik si za opravljeno zasluži pohvale, a po drugi strani si je treba priznati, da tako naprej ni več šlo. Zdaj, ko je ekipa dokončno popol-njena, in roko na srce izgleda zelo kakovostno, bi moral biti opazen tudi napredek v
igri, ki pa ga ni bilo. In prav zato je dokončno prekipelo vlagateljem v NK Celje iz Ukrajine. Ukrajinci so se s Pevnikom sporazumno dogovorili za spremembo.
Prihaja nekdanji član Reala?
Čeprav so bili torej rezultati v zadnjem obdobju ekipe Celja dobri, pa je bilo vse preveč toplo-hladne igre. Ukrajinci so ocenili, da lahko
Pevnik klubu v tem trenutku precej bolj koristi kot vodja mladinske šole, zato ga želijo zadržati v Celju. Prepričani so, da je sposoben raven mladinskega pogona spraviti na precej višjo stopnjo, kot je v tem trenutku. Rezultati mladinske in kadetske ekipe so katastrofalni, saj ekipi na skupni lestvici zasedata celo predzadnje mesto; to po koncu sezone vodi v drugo ligo. V javnosti že kroži-
Celje (4-2-3-1): Rozman -Glavaš, Džinić, D. Hadžić, Travner - Pungaršek, Pišek
-	Čirjak, I. Hadžić, Podlogar
-	Volaš. Igrali so še Požeg Vancaš, Lovrečič, Križan.
Rudar (4-2-3-1): Radan -Bolha, Zec, Mužek, Lotrič - Grgić, Babić - Pišek, Glavina, Vručina - Mary. Igrala sta še Krcić, Eterović.
jo imena novega trenerja članske ekipe. Ta naj bi bil v klubskih pisarnah potrjen danes. Glavni kandidat je Igor Jovičević. Leta 1991 je prestopil k Realu iz Madrida. Nazadnje je bil trener Karpatov iz Lvova, kjer je sodeloval tudi z Ukrajinci, ki so prišli v Celje, zato je velika verjetnost, da bo prišlo do omenjenega scenarija. Celjani so na dvanajstih prvenstvenih tekmah vpisali šest zmag, en neodločen rezultat in pet porazov. Z devetnajstimi točkami zasedajo peto mesto. Za Gorico in Domžalami zaostajajo za točko. Iz pokalnega tekmovanja so izpadli v Krškem.
Šov Vručine in Glavine
Koprčani so v dvoboj z Rudarjem vstopili z dobro popotnico, saj so na domači zelenici v tej sezoni točke oddali le proti Mariboru, vendar pa proti Rudarju niso nadaljevali pozitivne serije. Velenjčani so petič zapored Bonifiko zapustili neporaže-ni. V 16. minuti se je domača mreža prvič zatresla, ko je bil s prostega strela uspešen Bojan Vručina. Štiri minute pozneje je povišanje prednosti zapravil Anže Pi-šek, ki je zadel okvir gola. Minuto kasneje je po podaji
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA	12	9	1	2 19: 7 28
MARIBOR	12	7	3	2 22:11 24
DOMŽALE	12	6	2	4 25:14 20
GORICA	12	6	2	4 16:11 20
CELJE	12	6	1	5 13:12 19
LUKA KOPER 12		5	2	5 11:13 17
RUDAR	12	4	3	5 17:15 15
KRŠKO	12	3	3	6 10:20 12
ALUMINIJ	12	2	3	7 9:18 9
KALCER	12	0	4	8 9:30 4
Stjepana Babića napadalcu Dominiku Glavini uspelo povišati na 2:0. Koprčani so znižali v 34. minuti. Natančen je bil Zlatan Muslimović, ki je postavil rezultat prvega dela tekme. V 69. minuti je Glavina po podaji Mitje Lotriča, nekdanjega člana Kopra, povišal na 3:1. Pet minut pozneje je podal Klemen Bolha, s še enim odličnim volejem pa je Glavina, ki je s sedmimi goli zdaj prvi strelec lige, zabil hat-trick ter postavil piko na i veliki zmagi sredi Kopra. »Mislim, da smo zmagali povsem zasluženo. Od prve minute smo bili boljši na igrišču, hitro smo prešli v vodstvo in potem po naši napaki prejeli gol. Koper ima res izjemno ekipo z imeni kot so Pranjić, Ibričić in Muslimović. Gre za izjemne posameznike, mislim pa, da je Rudar pokazal, da se lahko povsem enakovredno meri z najboljšimi ekipami v ligi,« je dejal trener Slobodan Krčmarević. Velenjski Rudar je s štirimi točkami manj od Celjanov na sedmem mestu. Izkupiček: štiri zmage, trije neodločeni rezultati in pet porazov. Po premoru bo v Celju gostoval Koper, Velenjčani bodo igrali v Domžalah.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
»Nekatere zadeve se odvijajo nenormalno«
Trener Robert Pevnik o nenadni odstavitvi
»Pa imamo nove tri točke. Na petih prvenstvenih tekmah od zadnjega reprezentančnega premora smo slavili v Velenju in Novi Gorici, doma pa ugnali Domžale in sedaj še Aluminij.« To je citat s spletne strani Nogometnega kluba Celje. Mesto v zgornjem delu razpredelnice, le točka zaostanka za Gorico in Domžalami, pet za Mariborom. V mesecu oktobru pa odličen razpored: doma obračuna s Koprčani in Krčani, vmes gostovanje v Radomljah. Kdo bi hotel še več od ekipe, ki se vrsto sezon sestavlja ob koncih avgustov?
To, da ni gledalcev, je posledica zadnjih in pretekih grehov, ki pa jih nihče noče priznati. Zanje seveda niti slučajno ni kriv Robert Pevnik. Pragmatično se je lotil dela, (prekomerno) zaupal mladim domačim fantom in iztržil ogromno. Ko je pričakoval, da bo sodeloval pri izbiri okrepitev za spomladanski del prvenstva, je dobil »nogo«. Pravi, da nas bo (novinarje) povabil na pogovor. Na klubski spletni strani v torek in tudi včeraj dopoldne ni bilo ne duha ne sluha o zapletu. Pevnik ni »kar nekdo«. Polzelan, ki z družino živi v Slovenskih Konjicah, spada med opaznejše nogometaše Celja. V štirih poosamosvo-jitvenih sezonah je na svoji koži preživel vse porodne krče v celjskem prvoligašu, s svojimi igrami in potezami je navduševal na Skalni kleti. V rumenem dresu je zbral
98 ligaških tekem. Dosegel je 11 golov. Poznate primer, kjer bi se tako lahkotno poigravali z domačim igralcem, trenerjem? Z njim so celo mastno zaslužili, Darko Kla-rič ga je spretno prodal Olimpiji (Ivanu Zidarju). Večina Pevnikovih znancev in bivših soigralcev se ni nadejala, da bo nekoč nepredvidljivi nogometaš postal uspešen trener. S trmo mu je uspelo. Vodil je tudi Dravinjo, Dravo, Domžale, Olimpijo, Muro, Rudar, Radomlje, Aluminij, skopski Rabotnički, poljsko Legionovio, nazadnje mlajše velenjske selekcije. Kako srečen je bil, ko so ga aprila poklicali iz NK Celje ...
Le pol leta kasneje je sledil vnovični klic. V kolikšni meri vas je šokirala vsebina sestanka, na katerem so vam sporočili, da niste več trener članskega moštva?
Nekatere zadeve v nogometu se pač odvijajo nenormalno. Prišli so vlagatelji in za njih očitno ne štejejo odlični rezultati, ki smo jih dosegli. Igralcem se zahvaljujem za izvrstne predstave. Hvaležen sem tudi navijačem, ki so me toplo sprejeli.
Odstavitev se zdi popolnoma nelogična glede na dosežke v 1. SNL. Moštvo ste spomladi uspeli zadržati v elitni konkurenci, za nameček vam je le za las ušla pokalna lovorika po odmevni predstavi v finalu proti Mariboru. Je tako tudi z vašega zornega kota?
Rezultati so glede na kakovost ekipe dobri, zagotavljam vam, da bi bili v krat-
kem tudi odlični. Moj cilj je bila uvrstitev v evropsko tekmovanje. Trenutno za njim zaostajamo zgolj za točko. V nogometu se ne odvija vse po pravilih, česar pa sem že vajen. Z dvignjeno glavo nadaljujem svojo pot v trenerskem poslu.
S celjskimi mladinci in kadeti? Na skupni lestvici 1. slovenske lige so na nezavidljivem predzadnjem mestu. Bojda vam je klubsko vodstvo ponudilo to možnost. Drži?
Res je. Toda odločitve še nisem sprejel.
Kdaj pa jo boste?
Najbrž do ponedeljka. Moram se sestati z novim šefom kluba. Ampak ... Težko bo. Če pa se bo vmešalo kaj nepričakovano pozitivnega, vas bom nemudoma obvestil.
Pojavile so se govorice, da naj bi vas želeli prepričati s povišanjem plače za 500 evrov.
To je laž. Ne vem, kako je to prišlo do medijev. Gre za podcenjevanje mojega dela. Pozanimal sem se pri direktorju Spasoju Bulajiču, kdo je to izrekel. Kdorkoli je že bil, gre za človeka brez značaja. Takšne stvari ne bi smele pricurljati iz kluba. Zato bom nekaj dodal. Vodilni mož kluba mi je ponudil zelo konkretno pogodbo. In zato o njej resno razmišljam. Vsekakor pa ne gre za 500 evrov povišice. To bi bilo smešno. Vsota je precej višja.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Robert Pevnik se je moral za glavo prijeti po nenadni odpovedi z mesta članskega trenerja, obenem pa ga je presenetila mamljiva denarna ponudba za vodenje mladinskega pogona.
18
ŠPORT
Ekipa v sezoni 2015/16. Z leve čepijo Šime Ivić, Jaka Malus, Tilen Kodrin, Lucijan Fižuleto in Žiga Mlakar, v srednji vrsti so Herman Wirth (trener vratarjev), Andrej Feldin (tehnični vodja), Gal Marguč, Blaž Janc, Urban Lesjak, Miha Zarabec, David Razgor, Luka Žvižej, Teja Končina (fizioterapevtka) in Branko Tamše (trener), v zadnji pa Stanko Anderluh (pomočnik trenerja), Arthur Patrianova, Živan Pešić, Povilas Babarskas, Matic Suholežnik, Blaž Blagotinšek, Gregor Potočnik, Vid Poteko, Ivan Gajić in dr. Rudi Čajavec (zdravnik). Manjkajo Luka Dobelšek, Tilen Leben in Tomaž Ocvirk (kondicijski trener).
Jubilejna 25. sezona
Vsi trije domači naslovi in odlični kadeti
Za obdobje od leta 2007 do 2013 je bilo še posebej značilno pogosto menjavanje trenerjev celjske članske ekipe - po normalni poti (1), odstopu (2) ali odstavitvi trenerja s strani vodstva kluba (3).
Leta 2007 - Kasim Ka-menica > Slavko Ivezič (3); 2008 - Slavko Ivezič > Tone Tiselj (1); 2009 - Tone Tiselj > Zvonimir Serdarušić (2); 2010 - Zvonimir Serdarušić > Miro Požun (2); 2011 - Miro Požun > Vladan Matić (1) in 2013 - Vladan Matić > Branko Tamše (3).
Podobno stanje je bilo tudi pri igralcih! Tisti najboljši so zaradi boljših finančnih pogojev v tujini odhajali iz kluba ali pa so v Celju preživeli le eno ali dve sezoni, na primer Gorazd Škof, David Špiler, Aca Stojanović, Mirsad Terzić, Renato Sulić, Tomaš Rezniček, Aleksej Peskov, Mirko Alilo-vić, Richard Štochl, Carlos Prieto, Uroš Zorman, Renato
EMDESET LET ROKOMETA
Piše: ANDREJ ŠUŠTERIC
V CELJU IN SLOVENIJI
Vugrinec, Aleš Pajovič, Aljoša Rezar, Miladin Kozlina, Borut Mačkovšek, Alem Toskić, Ne-manja Zelenović, Mate Lekai, Gašper Marguč, Sebastian Skube ... V zadnjih sezonah 2014/15 in 2015/16 so to bili še Matevž Skok, Ivan Sliško-vić, David Miklavčič in Blaž Blagotinšek. Zgovorna je bila tudi odstavitev direktorja Romana Pungartnika (20102014) s strani upravnega odbora kluba.
Odličen začetek, slabše nadaljevanje
Nova, jubilejna, 25. sezona (2015/16) v samostojni Sloveniji se je za slovenski in celjski rokomet začela odlično! Po
zlatih kolajnah na olimpijskih igrah mladih (Nanjing leta 2014) in olimpijskem festivalu evropske mladine (Utrecht leta 2013) so slovenski kadeti (U19) na svetovnem prvenstvu v Rusiji (avgusta 2015) za favoriziranimi Francozi osvojili drugo mesto in srebrno medaljo, med njimi pa igralci Celja in Celjani Urh Kastelic, Tilen Leben, Jaka Malus, Blaž Janc, Gal Marguč, Rok Cvetko ter Borut Korošec (tehnični vodja) in Slavko Ivezič (vodja reprezentance). Od Slovencev sta bila v ekipo prvenstva izbrana levo krilo Tilen Sokolič (Koper 2013) in desni zunanji Blaž Janc (Celje PL), ki je bil tudi najboljši strelec SP (69 golov).
Miha Zarabec, srednji zunanji napadalec
V ligi prvakov 2015/16 so Celjani nastopili v elitni skupini A in osvojili predzadnje mesto ter izpadli iz nadaljnjega tekmovanja: 1. Paris Saint-Germain 24 točk, 2. Veszprem 23, 3. Flensburg 20, 4. Kiel 17, 5. Zagreb 11, 6. Wisla 8, 7. Celje Pivovarna Laško 7 in 8. Bešiktas 2. Kljub temu so celjski roko-metaši v nekaj tekmah prikazali zelo dobro igro in z nekaterimi slovitimi nasprotniki le nesrečno izgubili. Če bi samo na predzadnji tekmi v Zagrebu igrali neodločeno, bi se zaradi boljše gol razlike s poljsko Wislo uvrstili v osmino finala lige prvakov.
Tudi to sezono so celjski rokometaši osvojili vse tri
Branko Tamše, trener celjskega članskega moštva od leta 2013
domače naslove - 19. naslov v pokalu, 20. v državnem prvenstvu in četrti superpokal. Na zadnji, odločilni tekmi državnega prvenstva (Celje - Gorenje 29:22) je bilo na tribunah Zlatoroga okoli 5.000 gledalcev, kar je rekord obiskanosti tekem državnega prvenstva v vseh 25 sezonah od leta 1991.
V zadnjih sezonah lige prvakov (2013-2016) so pomembno vlogo odigrali tudi celjski igralci Gašper Marguč, Blaž Janc in Miha Zarabec, ki so bili večkrat imenovani v najboljše sedmerke krogov.
Naslednjič: Najboljši med najboljšimi (37. del)
Foto: arhiv RK CPL
Optimizem znova splahnel
Pred nedeljsko tekmo z Vardarjem upe po zmagi vlivata samozavest in navdih organizatorja igre Mihe Zarabca.
Po blesteči zmagi v ligi prvakov nad Zagrebom so navijačem porasli apetiti. Toda sledila sta dva mednarodna poraza. A Celjani so dvorano Fraport Arena v Frankfurtu (31:30) zapuščali dvignjenih glav. Čeprav so večkrat zaostajali za pet golov, so v zadnjo četrtino obračuna 2. kroga lige prvakov vstopili s kar tremi goli naskoka, po delnem izidu 7:0.
Vse skupaj je seveda omogočila izjemno tvegana igra ekipe Rhein-Neckar Löwen. Trener Nikolaj Jakobsen je z igro v napadu s sedmimi igralci na robu rokometne revolucije, ki pa se morda ne bo obnesla. Na podlagi tega je vratar Ivan Gajić dosegel celo tri gole prek celotnega igrišča. Nemci niso popuščali, izid so kmalu izenačili in tudi povedli, v zadnji minuti pa je za izenačenje
z desnega krila dobro streljal Gal Marguč, a je žal malce prestopil črto. Miha Zarabec je dal 7 golov, Žiga Mlakar 5, po 4 pa v končnici zelo pogumni Jaka Malus in Blaž Janc.
Nato so v vnaprej odigrani tekmi 12. kroga lige Seha izgubili v Veszpremu z 32:25. Sedem golov je dal Žiga Mlakar, šest Miha Zarabec. Pri domačih sta bila najboljša strelca Celjana, desni krili Dragan Gajić s šestimi in Gašper Marguč s petimi zadetki.
Tudi velenjski rokometaši so tako kot celjski v ligi Seha proti Vardarju prejeli 40 golov, toda v Skopju. Dosegli so jih 32, Matjaž Brumen šest. Pred sinočnjo tekmo proti Ljubuškem so v Rdeči dvorani zamenjali trenerja. Brez pravega razloga so odpustili Marka Šibilo, ki je znan po tem, da dela na daljši rok. Začasno ali
morebiti tudi dolgoročno ga bo nasledil Borut Plaskan. Predsednik RK Gorenje Milan Meža je ob tem dejal: »Z lanskim angaž-majem dr. Marka Šibile smo si v klubu zares iskreno želeli, da bi trenerja lahko zadržali na daljši rok, z dolgoročno vizijo krmarje-nja med ambicijami ter postopno vzpostavitvijo produkcijskega centra za mlade. A žal smo po zares tehtnem premisleku sprejeli odločitev ter se z začetkom tega tedna z dr. Šibilo sporazumno razšli. Ker ne želimo vleči prehitrih potez, smo se odločili, da bo do nadaljnjega glavni trener postal Borut Plaskan, o morebitnem novem strokovnjaku na čelu stroke našega kluba pa se bomo odločali preudarno in brez časovnih pritiskov.«
DŠ
Foto: GrupA
ŠPORT
19
Ločitev Martine Ratej in Andreja Hajnška
Novi trener je Lovrenc Umek
Ko je črto pod leto 2016 potegnila državna rekorderka v metu kopja Martina Ratej, je izstopalo šesto mesto v finalu evropskega prvenstva v Amsterdamu. Na olimpijskih igrah v Riu je pristala na 18. mestu. Najdlje je njeno kopje letelo na mitingu v Velenju (61,03 m).
Po dolgoletnem sodelovanju s trenerjem Andrejem Hajnškom se je odločila, da bo pri skoraj 35 letih začela novo pot. Korenito je spremenila sestavo svoje strokovne ekipe, kajti zadnji dve sezoni nista zadovoljili njenih rezul-tatskih pričakovanj. Zaradi vrhunskih dosežkov v preteklih sezonah so bila upravičeno visoka. Vlogo trenerja je prevzel Lovrenc Umek, uveljavljen atletski strokovnjak in uspešen trener trenutno najboljšega metalca kladiva
Nejca Pleška, pa tudi Eufemi-je Štorga, prve Slovenke, ki je z novim kopjem presegla mejo 60 m.
Njegov pomočnik bo Miro Kocuvan, za prehrano bo skrbel Severin Lipovšek, za psihično pripravo na tekmovanja pa Brane Skubic. Martina želi v naslednji sezoni redno metati svoje orodje prek 62 m. Glavni cilj je nastop v finalu svetovnega prvenstva avgusta v Londonu.
Ratejeva je redna udeleženka evropskih in sveto v-nih prvenstev, nastopila je na olimpijskih igrah v Pekingu, Londonu in Riu. Z državnim rekordom 67,16 m se uvršča v ožji vrh najboljših metalk kopja na svetu. Lahko se pohvali, da je edina slovenska atletinja z zmago na mitingu diamantne lige. Leta 2014 je bila druga v skupnem
seštevku v metu kopja v diamantni ligi. V naslednjem letu bo skušala dosežek ponoviti ali se mu vsaj približati. Je večkratna zmagovalka evropskega zimskega pokala v metih - naslednji bo 11. marca v Las Palmasu. Tudi sredozemske igre bodo v Španiji, v začetku meseca julija, ko bo v Tarragoni napadla prvo mesto, kar ji je uspelo pred tremi leti v Mersinu. Če bo sodelovanje z Umkom uspešno, potem se bo materi dveh sinov uresničila največja športna želja, osvojitev medalje na velikem tekmovanju. Martina se je v Aninem kotičku Knežjega dvora dosedanjemu trenerju Andreju Hajnšku zahvalila za skoraj 20-letno sodelovanje.
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT
Martina Ratej se zelo rada spominja mitinga diamantne lige v Dohi, kjer je bila v vrhunski formi.
TINA
I I I 1 ri
b * Sfc t
SLOVENII*
Lokalni derbi v Podčetrtku
LOVE NI
Prenova po izdaji znamke
Prejšnji teden je Pošta Slovenije izdala priložnostno poštno znamk v počastitev zlate olimpijke Tine Trstenjak.
Na poštnih znamkah so od slovenskih vrhunskih športnikov že Iztok Čop in Luka Špik, Rajmond Debevec, Primož Kozmus, Tina Maze in Urška Žolnir, prav tako kot Trstenjakova dobitnica zlate olimpijske medalje. Tina je bila kratka v zahvalnem govoru. Poudarila je, da je zelo počaščena ob tej potezi Pošte Slovenije in ji je izrazila hvaležnost. Zdaj se že pripravlja na novo sezono, prvi večji izziv pa bo turneja po Japonski in tekma svetovnega pokala v Tokiu, kjer bodo tekmice zelo motivirane proti olimpijski zmagovalki.
Promocija znamke je bila v prostoru Judo kluba Z'dežele Sankaku na Lopati. Naslednji dan so začeli telovadnico popravljati oziroma obnavljati. Tla so bila namreč zelo dotrajana. Do zaključka del bodo celjske judoistke in judoisti trenirali pod velikim šotorom.
DŠ, foto: JK SANKAKU
Jutri, v soboto in v nedeljo bo na sceno stopila prvoligaška košarkarska druščina. S tekmami 1. kroga se začenja nova sezona, nov boj za najvišja mesta. Naslov državnega prvaka brani Helios, ki je v finalu prejšnje sezone premagal laški Zlatorog.
Celjsko območje bo najvišja mesta napadalo s petimi ekipami. Zla-torog, Rogaška in Tajfun so ekipe, ki jih zagotovo pričakujemo v ligi za prvaka, kamor si želijo tudi Hop-si, medtem ko bodo Terme Olimia, ki so prvič v prvi ligi, poizkusile zadržati prvoligaški status.
Tajfun, Rogaška in Zlatorog so novo tekmovalno sezono sicer že začeli, in sicer v ligi Alpe Jadran. Vse tri ekipe so bile poražene, kar ni dober obet pred nadaljevanjem, saj so nasproti stala moštva, ki bi jih morali naši klubi premagati. Tajfun je z 79:77 klonil v Levicah na Slovaškem, Zlatorog z visoko razliko 73:57 v Osijeku proti Vri-jednosnicam, Rogaška pa je bila z 81:68 nemočna pri slovaški ekipi Komarno.
Uvodna tekma domačega prvenstva čaka jutri Tajfun, ko bo gosto-
val pri Heliosu (18.45), v soboto bosta obračuna Zlatorog - Portorož in Šenčur - Hopsi (19), v nedeljo pa še tekma Terme Olimia - Rogaška (17). Tudi v novi sezoni 2. lige,
ki se začne 22. oktobra, bo imelo celjsko območje dva predstavnika, ECE Celje in Elektro iz Šoštanja.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Podčetrtčani (v modrih dresih) bodo debitirali v prvi slovenski ligi pod vodstvom trenerja Borisa Zrinskega, Celjani (v rumenih dresih) pa bodo visoko merili v 2. ligi.
Hladen tuš že na uvodu v sezono
Prav vse tekmovalke so pomagale pri postavitvi blazin, tudi najboljše.
Košarkarice Athletea niso dobro odprle domačega prvenstva. Izgubile so že uvodno tekmo, in sicer proti Triglavu iz Kranja. Gostje so bile uspešnejše z 61:58. Tekmo je 50 sekund pred koncem z zadeto trojko odločila Urška Žibert.
Derbi so bolje začele gostje in bile v vodstvu večji del prve četrtine. V drugih desetih minutah so pobudo prevzele državne prvakinje. Na krilih novinke v celjskem dresu Američanke Shante Evans, ki je v prvem delu dosegla 12 točk, so Ce-ljanke na odmor odšle s prednostjo šestih točk (31:25). Vajeti igre sta po odmoru na strani Triglava prevzeli slovenski reprezentantki Rebeka
Abramovič in Živa Zdolšek, obe
nekdaj članici Athleta. Slabe štiri minute pred koncem so Kranjčanke povedle za šest točk, s 57:51. Domačinke se niso predale in z delnim izidom 7:0 prevzele vodstvo, potem pa je v zadnji minuti sledila trojka Žibertove za veliko veselje gostujoče zasedbe.
»Čestitke Triglavu. V prvem delu srečanja smo imeli priložnost, da se odlepimo, saj smo narekovali tempo igre. Zaradi slabega odstotka meta iz igre nam slednje ni uspelo. Upali smo, da se bo naša natančnost pri metu popravila v drugem polčasu. Žal temu ni bilo tako, zato je zmaga gostij povsem zaslužena,« je neje-
voljno po uvodni prvenstveni tekmi dejal domači trener Damir Grgič. Gostujoči Bojan Lazić je pristavil: »Videli smo zelo zanimivo tekmo, ki ni bila lepa, je pa vsebovala pravi tekmovalni naboj. Naša zmaga je povsem zaslužena. Rad bi čestital svojim igralkam za prikazano igro in borbenost. Kljub zmagi ostajamo z nogami trdno na tleh in nadaljujejo z začrtanim delom.«
Rebeka Abramovič je dosegla 22 točk, pri gostiteljicah se je pri identičnem številu zaustavila Shante Evans. Celjanke so sinoči odigrale še prvo tekmo v Jadranski ligi. Gostovale so v Bolgariji pri Montani.
MITJA KNEZ
2 0
MALI OGLASI/INFORMACIJE
MESTNA OBČINA CELJE
Na podlagi 50., 60., 61.a, in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO--1B, 108/09, 80/10, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP -A, 109/12, 35/13 - SKL. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08)
župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost
o ponovni javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Golovec (spremenjena rešitev dopolnjenega osnutka OPPN za javno razgrnitev)
I.
Mestna občina Celje naznanja ponovno javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta (spremenjena rešitev dopolnjenega osnutka OPPN za javno razgrnitev iz oktobra 2014), ki ga je pripravil Oddelek za okolje in prostor, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje - Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98, 86/01). Predmet podrobnega načrta je ureditev kompleksa večjih zelenih in rekreacijskih površin ter izgradnja devetih stanovanjskih objektov. Območje OPPN Golovec obsega zemljišča med Dečkovo cesto na jugu, Opekarniško cesto na vzhodu, Cesto na Dobrovo na zahodu in Jamovo ulico na severu. Predmet ponovne javne razgrnitve je spremenjena rešitev dopolnjenega osnutka OPPN za javno razgrnitev iz oktobra 2014, ki v dopolnitvi iz avgusta 2016 predvideva:
-	dodatno umestitev ene enostanovanjske stavbe na območju obstoječih stavbnih zemljišč ob Cesti na Dobrovo (zgostitev obstoječe stanovanjske pozidave), na zemljiščih s parc.št. 980/5 in 980/1, oboje k.o. Spodnja Hudinja;
-	zmanjšanje števila novo predvidenih enostanovanjskih objektov ob Jamovi ulici, z 9 objektov na 6 objektov (sprememba na parc. št.: del 930/1, 930/3, 931/1 in del 931/2, vse k.o. Spodnja Hudinja).
II.
Gradivo bo od 14. 10. 2016 do vključno 2. 11. 2016 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje ter
-	na sedežu Mestne četrti Gaberje, Kidričeva cesta 3, 3000 Celje ter
-	na sedežu Mestne četrti Nova vas, Ulica bratov Vošnjakov 1,3000 Celje.
Javna obravnava bo potekala v sredo, dne 26. oktobra 2016 ob 15. uri, v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje.
III.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 2. 11. 2016 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN Golovec«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/moc_planiranje_stalisca. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani. Osebe, ki ne želijo, da se v stališčih objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Župan
Mestne občine Celje Bojan Šrot
radio celie
MOTORNA
VOZILA
KUPIM
OSEBNO vozilo za lastno uporabo, lahko tudi poškodovano ali v okvari, kupim. Telefon 031 783-047. 2321
STROJI
PRODAM
ШШ
KUPIM
PRODAM
VSE IZ IN0XA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
KUPIM
HIŠO ali kmetijo v Laškem in bližnji okolici kupim. Telefon 051 785-280. p
VILE za prenos okroglih bal prodamo. Telefon 041 807-853. Š 73
ODDAM
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
ČELNI nakladalec Olga Meglič 8 (lopata, vile) prodam. Telefon 031 532-444.
2303
TRAKTORSKO prikolico, 4 t, enoosno in trosilec za gnoj, hribovski, prodam. Telefon 041 733-288. 2301
V BLIŽINI Celja oddam hišo v velikosti 55 m2, z vrtom. Telefon 031 479-732, (03) 5412-906.	2323
STANOVANJE
TRAKTOR, lahko Deutz, Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore ali podobno, s priključki ali brez, kupim. Telefon 041 235-349.	p
RABLJENO frezo, širina 180 cm, za traktor Štore 402, kupim. Telefon 040 882817.	N
ODDAM
DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri.
2297
OPREMLJENO stanovanje za družino in stanovanje za eno osebo oddam. Telefon 041 650-737.	2239
V ROGAŠKI Slatini oddam enosobno stanovanje; pritličje, opremljeno in vseljivo po dogovoru. Telefon 031 470-979.
2283
DVOSOBNO stanovanje oddam v najem. Prodam hišo v Kasazah. Telefon 070 479-473 .	2319
V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424.	2142
VIKEND, voda, elektrika, centralno ogrevanje, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 786-173.	2279
[E»i	m	Ш
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE	fiSH ш\	11
		
OPREMA		■
PRODAM
RABLJENO spalnico, kuhinjo in dnevno sobo zelo ugodno prodam. Telefon 041 559-724.	2272
Gostilna Privošnik,
Rini ska cesta 150, 3311 Šempeter
www.gostil na-privosnik.si
Obratovalni čas: ponedeljek, tort k, četrtek,
petek, sobota od 11:00 do 23:00,
nedelje od 1 l;00do 21:00, ob sredah zaprto.
Rezervirajte si prostor za zaključene družbe na telefonu 03 700 18 03.
Gostilna slovi po posebno ohlajenem pivu in po odlifni dornst j^ni!
OTROŠKO sobo (postelja z jogijem, omara, nočna omarica, knjižna omara), kad za tuš, novo, prodam. Telefon 041 278331.	2294
AKUSTIKA
PRODAM
OTROŠKO diatonično harmoniko Muller prodam. Telefon 051 324-356. 2221 OZVOČENJE za glasbeno skupino, 8-kanal-no, 200 vatov, kompletno, zelo ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 2300
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	n
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n TELICO simentalko, staro eno leto, pašno, prodam. Telefon 041 208-136. l 196 KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, grahaste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
шкшш
astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 031 311-476.	p
PUJSKE, težke od 30 do 40 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5796067.	22 5 4 KUŽKE, stare osem tednov, z rodovnikom, prodam. Telefon 041 836-995. 2281
O
televizija celje
KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si
IKI DNEVJ
od ponedeljka do
|;o in 22.15
SUJETE,
ponedeljek, 10.10. ob 20.00 GOSTJA:
Katarina Prelesnik, županja Občine Solčava
čETimram ммШпсл
četrtek, 6.10 ob 20.00 GOSTJE: ansambel Murni
i^j ЕТи1Ш telemach *TE
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.	Uredništvo NT&RC
VSAKOMUR PRAVO
Brezplačno pravno svetovanje
vsatio drugo so6oto v mesecu, od 10. do 14. ure, v prostorih odvetniške druž6e Maćel^ <PrešernevaruCica 27,-Ge[je
Vsakima pravico do pravnega nasveta!
www.vsakomurpravo.si
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
KRAVO simentalko, starejšo, brejo v sedmem mesecu, prodam. Telefon 041 453-473, 041 453-474. 2289 BIKCA simentalca, starega 11 tednov, težkega približno 160 kg, prodam. Telefon 040 241-355. 2291 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, drugega teleta, prodam. Šentjur, telefon 031 432-187, (03) 5799-203. Š 74 JAGNJETA, živa ali očiščena, prodam. Telefon 031 424-420. 2295
TRI telice, 280, 550 in 600 kg, za zakol
ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 213-766 .	2 2 9 3
MLADO kravo za zakol prodam. Telefon 031 509-687.	2304
DVE telički simentalki, stari 30 dni in 7 mesecev, težka 275 kg, prodam. Telefon 070 250-441.	2306 BIKA simentalca, 350 kg, dva, prodam.
Telefon 041 269-693, Šentjur. 2309 KRAVO simentalko, po prvi telitvi, brejo 6 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 979-252. 2313 DVA bikca simentalca, težka po 140 kg, prodam. Telefon 041 794-301. p BREJE pašne telice, mlade krave s teleti ali svežim mlekom in teličke prodam ali menjam za kravo, telico ali bika za zakol. Telefon 031 533-745. p
novi tednik
TELICO simentalko, brejo v 6. mesecu, pašno in pohlevno, prodam. Telefon 031 837-492.	2324
TRI bikce; dva 130 kg in eden 300 kg, prodam. Telefon 041 518-195. n
hidravlični cepilniki drv lancman" povezovalnik drv lancman™ krožne žage s trakom lancman™
-	novi modeli cepilnikovi
-	v marcu akcija, preverite vašem prodajalcu!
0CGOMARK
trgovina in proizvodnja d.0.0.
KUPIM
Oprema trgovin, d. o. o., Šentjur
OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA
Smo uspešno, ambiciozno, dinamično podjetje z večdesetletno tradicijo, ki se ukvarja s proizvodnjo trgovinske opreme.
Iščemo sodelavca/-ko za delovno mesto:
REFERENT
IZMOK "AUaVaQZ'Ä
Področje dela: DELO V ODDELKU ODPREME BLAGA
Delo obsega: organiziranje, koordiniranje in racionalizacija prevozov blaga (trgovinske opreme) v sodelovanju s kupci/ dobavitelji, špediterskimi, prevoznimi in carinskimi službami; sodelovanje z distribucijsko operativo za zagotovitev priprave in sortiranje izdelkov za odpremo; priprava dokumentacije in podatkov za izdajo računa; vodenje komunikacije s špedicijskimi
in carinskimi službami. Pričakujemo: Osebo z najmanj srednjo izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri, napredno znanje MS Office; znanje vsaj enega tujega jezika (nemščina / angleščina - aktivno). Dobre komunikacijske veščine in pogajalske sposobnosti, prodornost, samostojnost, samoinciativnost in usmerjenost k rezultatom. Vozniško dovoljenje B-kategorije.
Dobrodošle so tudi lastnosti, kot so natančnost, vestnost, tolerantnost in pripadnost delodajalcu.
Prednosti so lahko delovne izkušnje iz logistike in poznavanje programa SAP.
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas z enomesečnim poskusnim delom z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Pisne vloge z opisom delovnih izkušenj in dokazili o izobrazbi pošljite v roku 8 dni od objave razpisa na:
TEGOMETALL, OPREMA TRGOVIN, D. O. O., »ZA RAZPIS«,
Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 ŠENTJUR.
DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286.
š 55
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
PRODAM
KORUZA, tritikala, pšenica naprodaj. Večje količine dostavimo. Telefon 041 742334.	Š 71 RDEČE vino modra frankinja ugodno prodam. Telefon 051 664-001. 2275 GROZDJE merlot, modra frankinja in žametna črnina prodam. Telefon 041 793-834. p SUHO krmo v okroglih balah, 20 kosov, cena 15 EUR, prodamo. Telefon 031 840-473. 2286 90 kg krompirja za ozimnico, po 0,40 EUR, prodam. Telefon (03) 5743-054, 070 724-162. 2292 GROZDJE jurka, izabela, šmarnica prodam. Telefon 041 976-668. 2298 KORUZO, 0,18 EUR/kg/nad 1.000 kg, prodam. Telefon 041 291-053. 2307
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420111*041954206
MEŠANO belo vino žlahtnih sort prodam. Telefon 031 734-142. 2314
OSTALO
PRODAM
JARKICE na začetku nesnosti, rjave, bele, črne lahke, črne težke pasme in peteline prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske bele piščance za dopitanje. V prodaji vse vrste visokokakovostne perutninske krme in dnevno sveža jajca. Telefon 700-1446.	2086 SUHA bukova in brezova drva prodam.
Telefon 031 851-448. 2277 V OKOLICI Žalca prodam suha bukova drva. Telefon 070 718-702. 2302 PRAŠIČE, težke 30 kg in hlevski gnoj, okolica Polzele, prodam. Telefon 031 839-845.	2308
ODDAM
NA celjskem pokopališču oddam družinski grob, velikost 2,40 x 2,40 m, v novem delu, od ceste oddaljen 30 m. Informacije po telefonu 031 410-794. 2299
67-letni vdovec z lastno hišo in avtomobilom, doma v okolici Vojnika, iščem žensko za druženje. Z njo bi se rad ujel za skupno življenje, ker samota načenja zdrav način življenja. Če vas zanimam, pokličite po telefonu 051 852-563.	2262
MOŠKI srednjih let želi spoznati nevezano žensko do 65 let za prijateljsko druženje. Zaželeno tudi s kmetije. Telefon 070 479-473.	2319
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO delavca za montažo garažnih vrat. Izkušnje niso potrebne. OD večji od 1.000 EUR neto. Informacije: Ultus, d. o. o., Petrovče, telefon (03) 5708274, 041 790-612, od 8. do 15. ure.n
IŠČEM gospoda do 60 let za skupno življenje, ki je vajen opravil okoli hiše. Telefon 051 230-892. 2288 IŠČEM dijaka oziroma mladega fanta za občasna dela. Interesent naj bo iz okolice Celja, Laškega, Lahomnega ali Tevč. Telefon 070 209-671. 23054 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.23 1 5 IZVAJAMO kleparska, krovska in tesarska dela, pokrivamo s pločevinastimi in z opečnimi kritinami. Telefon 041 771740. Stavbno kleparstvo Streha, Loka pri Žusmu 20.	2317
C "O
Ф >
o
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:
Datum rojstva:
Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako boli...
V SPOMIN
Minilo je 10 let, kar nas je zapustil dragi mož, ata in dedi
FRIDERIK FLIS
iz Šentruperta nad Laškim 5 (11. 8. 1942 - 5. 10. 2006)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče, cvetje in darujete za svete maše in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji domači, ki te zelo pogrešamo.
ZAHVALA
Poslovil se je naš dragi mož, oče, dedi, pradedi, stric in svak
CVETKO KONEC
iz Trubarjeve ulice 30
v Celju (11. 2. 1931 - 17. 9. 2016)
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku.
Še posebej hvala osebju Špesovega doma za skrb in nego, pogrebni službi Veking in gospodu župniku Luki za lep obred. Zahvaljujemo se družini Kač iz Roj za odpete pesmi, iskren stisk roke ter izrečene besede tolažbe in sožalja. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Fanika ter sin Cvetko in hčerka Polonca z družinama
2296
Za vedno je zaspal naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
IVAN BOROVŠEK
Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 10. oktobra 2016, ob 15.30 na mestnem pokopališču Celje.
Žalujoči: žena Danica ter hčerki Darja in Majda z družino
Poroke
Mozirje
Poročila sta se: Martina FAJDIGA iz Skorna pri Šoštanju in Blaž VASLE iz Založ.
Velenje
Poročila sta se: Polona SPITAL iz Topolšice in Simon PEČOVNIK iz Šoštanja.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
Smrti
Celje
Umrli so: Marija IVANC iz Celja, 87 let, Ljudmila TER-
ŠEK iz Celja, 80 let, Jožef DE-ŽAN iz Laškega, 71 let, Cirila MLINAR iz Celja, 93 let, Vesna GAJŠEK iz Lopate, 55 let, Antonija KOVAČIČ iz Vojni-ka, 93 let, Ladislav HRIBAR iz Celja, 85 let, Rozalija ŠU-ŠTERIČ iz Celja, 96 let, Marija VODOVNIK iz Laškega, 86 let, Frančišek ROVŠNIK iz Trnave pri Braslovčah, 87 let, Jožef DEŽELAK iz Lopate, 84 let, Ivan KOTNIK iz Konjskega, 71 let, Terezija KOK iz To-povelj pri Braslovčah, 93 let.
Mozirje
Umrl je: Jožef KOŠČAK iz Gornjega Grada, 81 let.
Velenje
Umrli so: Ivana Štefanija JAMBROVIĆ iz Raven pri Šoštanju, 77 let, Jožefa OBU iz Velenja, 84 let, Antonija OZVALDIČ iz Železnega pri Žalcu, 63 let, Marija POLAK iz Šmartnega ob Paki, 90 let.
p
22
NAPOVEDNIK
radio celje
Kino
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 6. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 7. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poro-
20 vročih Radia Celje		
TUJA LESTVICA		
1.	CHAINSMOKERS FEAT.	
	HALSEY - CLOSER	(3)
2.	MICHAEL BUBLE - NOBODY	
	BUT ME	(5)
3.	ELLIE GOULDING - STILL	
	FALLING FOR YOU	(4)
4.	LADY GAGA - PERFECT	
	ILLUSION	(2)
5.	CALVIN HARRIS - MY WAY	(1)
6.	CHESNEY KENNY FEAT. PINK -	
	SETTING THE WORLD ON FIRE	(6)
7. STING - I CAN'T STOP		
	THINKING ABOUT YOU	(3)
8.	JACK SAVORETTI - WHEN	
	WE WERE LOVERS	(4)
9.	KINGS OF LEON - WASTE A	
	MOMENT	(2)
10.	ALICIA KEYS - BACK TO LIFE	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	PATETICO - VALENTINA	(5)
2.	AVTOMOBILI IN SEVERA	
	GJURIN - DALEČ	(2)
3.	NIPKE - NOBEN ME NE	
	RAZUME	(5)
4.	C.J. FEAT. YAN BARAY -	
	NISMO SAMI	(4)
5.	DITKA - DRUGI BREG ŽELJA	(5)
6. SMALL TOKK - MUCKI, SRČKI,		
	RISANKE AN SLADOLED	(3)
7. MATJAŽ KUMELJ - KEMIJA		(3)
8.	GUSTI FEAT. BORUT	
	MAROLT - SVET	(1)
9.	SIMON - IDEAL	(2)
10.	MUFF - BIT	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	ROBBIE WILLIAMS - PARTY LIKE A	
	RUSSIAN	
	JAMES ARTHUR - SAY YOU WON'T	
	LET GO	
	PREDLOGA ZA DOMAČO LEST-	
	VICO:	
	KING FOO - KRISTAL	
	HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - NAZAJ	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
čilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gor-dano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SOBOTA, 8. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 9. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
Po slovensko s Katrco
1.	Ans. Simona Gajška: Bogastvo spreminja ljudi
2.	Novi spomini & Nemir: Vsaka punca rada ima
3.	Žargon: Lipa spet cveti
4.	Hozentregarji: Dan v gorah
5.	Vižarji: En greh do nebes
PONEDELJEK, 10. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 11. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 12. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
CINEPLE
Spored od 6. 10. do 12. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Dekle na vlaku - triler
od četrtka do srede: 17.30, 19.45, 21.20
Dojenček Bridget Jones - komedija
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.00 petek:18.30, 20.00, 22.25 sobota: 17.20, 20.00, 22.25 Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke - fantazijski,
pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.30 sobota, nedelja: 15.00, 18.00, 20.30
Florence (Slavno neslavna Florence) - biografski, drama od četrtka do srede: 17.20 Kubo in dve struni - animirani, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 18.45 sobota, nedelja: 14.30, 16.40, 18.45
Kubo in dve struni - animirani, sinh.3D
četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.50 nedelja: 13.30, 15.40, 17.50 Ledena doba: Veliki trik - animirani, komedija, sinh. sobota: 14.00 nedelja: 14.20
Ledeni morilec: Vrnitev - akcijski
petek, sobota: 22.20 Nika - akcijski, romantični četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.20, 20.20
sobota: 16.00, 18.20, 20.20 Poredne mame - komedija četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.10 petek: 20.10, 22.15 Sedem veličastnih - vestern četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.30 petek: 19.30, 22.05 sobota: 19.50, 22.30 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, sinh četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.40,16.30 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, 3D, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50 Snowden - triler, biografski od četrtka do srede: 20.50 Tristan in Izolda - opera sobota: 18.00
Vojni psi - komična vojna drama petek: 22.00 sobota: 22.15
Štorklje - animirani, družinski, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.10 sobota, nedelja: 14.10, 16.10, 18.10
Štorklje - animirani, družinski, sinh. 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 13.40, 15.30
iiicii4i|Mftl
ČETRTEK
18.00 Mesto, ki kljubuje - dokumentarni
19.00 Slavno neslavna Florence
-	komična drama SOBOTA
18.00 Slavno neslavna Florence
-	komična drama
20.00 Dekle v vlaku - triler NEDELJA
18.00 Tukaj sem - drama 20.00 Ko smo sanjali - drama SREDA
19.00 Dekle v vlaku - triler
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Kubo in dve struni - animirana družinska avantura, sinh.
SEZNAM DOGODKOV MED 6.IN 13.OKTOBROM
ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM 6. oktober, Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman
ČETRTEK, ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA 6. oktober, Dojenje: ključ do trajnostnega razvoja ob 11. uri Predavanje organizira Društvo za laktacijo in spodbujanje dojenja
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 10. oktober, Ščavo, proč od morja (o Slovencih na Tržaškem) ob 17. 30 Predava Breda Stele
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
12.	oktober, Pravljične dogodivščine z Dragico ob 17. uri Za otroke od 3. leta dalje
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
13.	oktober, Pravljična urica za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 13. oktober, Predstavitev romana Teci! ob 18. uriNaš gost bo Igor Karlovšek
NE 15 let Celjskega literarnega društva SPREGLEJTE Razstava karikatur Borija Zupančiča bo na ogled do 16. oktobra.
NE Zazrti v prihodnost... SPREGLEJTE Sedem ustvarjalnih desetletij v sožitju z naravo do znanja in izkušenj, na ogled do 16. oktobra
NE DELOVNI ČAS SPREGLEJTE ponedeljek-petek od 8. do 19. ure sobota od 8.-13. ure
18.30 Najin svet drama
20.00 I. T. - kriminalka 21.45 Koga napasti zdaj - dokumentarni SOBOTA
18.00 Kubo in dve struni - animirana družinska avantura, sinh.,3D
18.30 Najin svet - mladinska drama
20.00 Slavno neslavna Florence
- komedija
20.30 I. T. - kriminalka NEDELJA
16.00 Kubo in dve struni - animirana družinska avantura, sinh.,3D
EVROPSKI ART KINO DAN
NEDELJA
17.00 Prečkanje Islandije - dokumentarni
18.00 Slavno neslavna Florence
- komedija
19.00 Vojna - vojna drama 20.15 Naš vsakdan - drama PONEDELJEK (vstop prost) 19.00 Ciril Cesar - Pot v svetlobo - igrano dokumentarni film
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 6. 10.
17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturno zgodovinska
mladinska 18.00 Galerija Mozirje
Dana Kodermac
odprtje razstave slik; avtorico bo predstavila mag. Milena Koren Božiček
18.00 Muzej Velenje
Šaleške značke: zbirka značk, znakov in priponk iz Muzeja Velenje
odprtje razstave ob dnevih evropske kulturne dediščine
19.00 Savinov likovni salon Žalec Črno sonce - pregled ustvarjalnosti Vladimirja Novaka
odprtje razstave 19.00 Dom krajanov Podsreda
Praznik kozjanskega jabolka
Aškerčev večer, posvečen pesniku Srečku Kosovelu
19.30 SLG Celje
Branislav Nušić: Žalujoča družina
predpremiera; abonma Četrtek večerni in izven
PETEK, 7. 10.
19.00 Kulturni dom Bočna
Oj, lepo je res na deželi
ljudske pevke Pušeljc s pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž
19.30 SLG Celje
zbirka
javno vodstvo po razstavi
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Zinka Črepinka in Ježkov nahrbtnik
gledališče Pravljičarna nas bo popeljalo v svet Črepinkinih čarobnih črepinj
novi tednik
Branislav Nušić: Žalujoča družina
premiera; abonma Premiera in izven
20.00 AQ galerija
Slutgarden
odprtje razstave Mateja Čepina
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Kavarniški večer
gostja Milena Šimunič
NAPOVEDNIK
23
SOBOTA, 8. 10.
19.00 Galerija Kvartirne hiše
Celje_
19. miniature
odprtje razstave
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Musica Academica II
koncert študentov glasbe in glasbene pedagogike iz občine Šentjur
19.30 Celjski mladinski center E. Ionesco: Plešasta pevka
gostovanje predstave AGRFT
19.30 SLG Celje_
Branislav Nušić: Žalujoča družina
abonma Sobota večerni in izven
NEDELJA, 9. 10.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
PONEDELJEK, 10. 10.
17.00 SLG Celje_
Roald Dahl in David Wood: Jakec in breskev velikanka
izven abonmaja
TOREK, 11. 10.
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Potovanje na fronto -Viaggio al fronte
predstavitev knjige
19.30 SLG Celje_
Branislav Nušić: Žalujoča družina
abonma Torek večerni in izven
SREDA, 12. 10.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Bodimo prijatelji
gledališka predstava v izvedbi Gledališča Pravljičarna
17.00 Pokrajinski muzej Celje Se spomnite Thee?
odprtje pregledne občasne razstave, posvečene nenavadni usodi Thee Schreiber Gammelin
Ostale prireditve
ČETRTEK, 6. 10.
8.00 do 15.00 Podčetrtek_
Četrtkov sejem v Podčetrtku
9.00 do 12.00 Ekomuzej Žalec Festival Zeleno zlato
otroške likovne delavnice na temo hmelja in hmeljarstva
16.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke
druženje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko
16.00 Galerija Velenje_
V čarobnem svetu ilustracij
z igro do dediščine ob tednu otroka
radio celie
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Herman Lisjak vodi po vodi
voden ogled razstave in predstavitev poklica vodovodarja
17.00 Osrednja knjižnica Celje
Donald Trump kot fenomen videokracije
predava: mag. Tatjana Rozman
19.00 Knjižnica Laško
Laščan Mihael Tiffernus in humanistično gibanje
domoznansko predavanje ddr. Igorja Grdine ob dnevih evropske kulturne dediščine
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Gana - v iskanju sebe tam, kjer je zibelka človeštva
potopisno predavanje Nataše Zupanc
PETEK, 7. 10.
16.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina
Plesni klub KušNiMe
animacije na Evropski ploščadi
16.00 Pred obrambnim stolpom v Žalcu
Trgatev trte Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu
18.00 Slovensko-bavarska hiša v Podsredi
Praznik kozjanskega jabolka
odprtje razstave stare sorte jabolk in slapovi biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje
21.00 eMCe plac Velenje_
Antologija glasbe
glasba 20. in 30. let prejšnjega stoletja
SOBOTA, 8. 10.
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
9.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Jesenski bolšji sejem za otroke
10.00 Branibor club Celje_
Otroške ustvarjalne delavnice
starši na kavo, otroci na zabavo
10.00 Prostori društva Hospic
Celje_
Jesen listka Timija
dan odprtih vrat in lutkovna predstava
10.00 Kozjanski park Podsreda Slavnostno odprtje Praznika kozjanskega jabolka
sledi sejem, razstava gob, nogometni turnir; ob 20.00 zabava z ansamblom Toplar
10.00 Galerija Velenje_
Dokončaj pravljico
z igro do dediščine ob tednu otroka
10.00, 11.00, 12.00 Drevesna hiša v Mestnem gozdu Celje
Zvočni laboratorij: Zvok rastlin
11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
15.00 do 17.00 Stara grofija na Muzejskem trgu Izdelaj pahljačo
brezplačna delavnica in ogled razstave o svetovni popotnici in pisateljici Almi M. Karlin
18.00 Dom na Svetini
Divja Aljaska
brezplačno potopisno predavanje Barbare Popit
NEDELJA, 9. 10.
9.00 Pred večnamenskim domom v Vinski Gori
Sejem jesenskih dobrot
10.00 Muzej Velenje Citre za otroke
brezplačen ogled razstave ter spoznavanje in preizkušanje igranja na citre s Tanjo Lončar
Tedenski
os!r
11.00 do 19.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na Starem gradu
10.00 do 18.00 Kozjanski park Podsreda
Praznik kozjanskega jabolka
tržnica, bogat kulturni program, predstavitev starodobnih koles, rekreativni tek in veseloigra za staro in mlado
PONEDELJEK, 10. 10.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ...
17.30 Osrednja knjižnica Celje Ščavo, proč od morja (o Slovencih na Tržaškem)
predava Breda Stele v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
17.00 Knjižnica Podčetrtek
Pravljična ura in začetek bralne značke za otroke
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Trdoživa Kozjanka
predstavitev knjige Ernesta Jazbinška
TOREK, 11. 10.
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku
namenjena otrokom od 5. leta; pripovedovala bo Romana Bonno
18.00 Knjigarna Antika Celje 15 let Celjskega literarnega društva
pogovor z vsemi predsedniki bo usmerjal pesnik in prvi predsednik društva mag. Zoran Pevec
18.00 Mestna knjižnica Velenje Povabljeni na klepet -Fadil Krupić Beli
pogovor
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Tečaj za bralce beril
voditelj: prof. Jože Faganel
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj
Hribovske pustolovščine po Novi Zelandiji
potopisno predavanje Neže Kričaj
19.00 Knjižnica Šentjur Nova Zelandija
potopisno predavanje Damjana Jevšnika
SREDA, 12. 10.
10.00 Mestna knjižnica Velenje
Moč branja: bralni klub za odrasle
vodita: Andreja Kac in Brina Zabukovnik Jerič
11.00 Celjski dom_
Sladkorna bolezen -ukrepajmo dovolj zgodaj, da bo čim manj posledic
predava: Frida Novak, mag. farm.
12.00 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Osrednja prireditev ob 70-letnici šole
s cvetlično-vrtnarsko razstavo v šolskem parku in land-art razstavo
17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic
namenjena otrokom od 3. leta dalje; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik
18.00 Prostori Društva za dušo v Celju
Transformacija odnosov s starši
predava: Andrej Pešec, univ. dipl. pol.
19.19 Mestna knjižnica Velenje Kaj imajo skupnega konoplja, stres in rak?
predavanje bo vodila Marijanca Bahar
Dobrodelne prireditve
PETEK, 7. 10.
18.00 Večnamenski dom KS Vinska Gora
Dobrodelni koncert
izkupiček bo namenjen za šolski sklad šole v Vinski Gori
SOBOTA, 8. 10.
8.00 do 10.00 Podčetrtek_
Dobrodelna akcija Drobtinica
domače dobrote za prostovoljne prispevke; izkupiček akcije bo namenjen učencem iz družin v socialni stiski
10.00 Velenjsko jezero
Otrok otroku
1. Skazin dobrodelni tek, namenjen otrokom do vključno 14. leta; zbrana sredstva bodo namenjena Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do nadaljnjega.
Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava Slehernik po Sleherniku; do 31. 10.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Zazrti v prihodnost 1946-, ob 70-letnici Šole za hor-tikulturo in vizualne umetnosti Celje; do 16. 10.
Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica
Trg celjskih knezov Celje: razstava Cele, Cele! 70 let rokometa v Celju; do 30. 9.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: Olja na platno različnih avtorjev; do 31. 10.
Celjska kulturnica: fotografska razstava Konstrukcije, fotografije Jureta Kravanje, do 31. 10.
Krekov trg Celje: 10 let Društva fotografov Svit Celje ... in to je šele začetek; do 30. 10.
Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava Svetovni dan hrane in teden otroka; do 30. 10.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Gorazda Tratnika Homo Faber; do 14. 10.
Knjižnica Laško: razstava Marije in Andreja Štremflja Polnost življenja, do 15. 10.
Galerija Velenje: razstava ilustracij Marije Lucije Stupice, do 8. 10.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava stripov z naslovom Črna gruda avtorja Dejana Bogojevića: do 30. 10.
Silver ine
-Naše gore Štumf—
www.silverline.si
^ierijs^
iSs-ÄÄ nogavice SILVERLINE
■-■ in, «> POKLIČITE NA
27,90 EUR 080 30 25
www.vitavera.si
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Srot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
II )IJF4
Ted ni ko ve Äzaodbe
Št. 40 / Leto 71 / Celje, 6. oktober 2016
Med mladimi spodbujali zanimanje za znanost „ 9


i V

> :
W
m
' w
i
pi w
m

Ш

шш»

Tim Nuč: »Mami ne	V pravljičnem svetu	Mali zidarji zidajo vrtec
povem čisto vsega« str. 30 sanjaškega kralja str. 35	str. 45
26
INTERVJU
»Pri diagnozi
sem najprej pomisl na svoja otroka«
ila
Petra Štrancar odkrito o raku
Rožnati oktober je posvečen osveščanju o raku dojk, ki ga na novo v Sloveniji vsako leto odkrijejo pri približno 1.200 ženskah in približno desetih moških. Štiristo jih zaradi bolezni umre. Čeprav je beseda rak zaznamovana in povezana s smrtjo, strokovnjaki opozarjajo, da je bolezen visoko ozdravljiva, če je pravočasno odkrita. Prav v oktobru strokovnjaki in oboleli pozivajo k rednemu pregledovanju dojk.
Petra Štrancar, ki bo čez približno dva meseca slavila štirideseto obletnico življenja, se bo tokrat tudi spomnila druge obletnice, odkar so ji zdravniki postavili diagnozo rak dojk. Gre za bolezen, ki postavi stvari na glavo, a včasih tudi na pravo mesto. Iskreno je spregovorila o tem, kako je odkrila vsiljivca v telesu, kako se je spopadla z njim, kako ji je požrl občutek varnosti in kaj je spremenila, da se bolezen ne bi ponovila.
»Sin je opazil, da se z mano nekaj dogaja. Spremenil je svoje vedenje. V vrtcu so me opozorili, da je drugačen, še preden sem vzgojiteljicam povedala, da sem zbolela.«
Kdaj so vam povedali, da imate raka dojk?
To je bil 29. december 2014. V začetku omenjenega meseca sem imela punkcijo oziroma ultrazvok, ker sem zatipala zatrdlino v desni dojki. Obiskala sem zdravnika in ginekologa. Obema se je zdelo, da je zatrdlina in sta me poslala v Celje v ambulanto za bolezni dojk, kjer so zdravniki rekli, da ni nič. Spet sem šla na ultrazvok in našli so zatrdlino na levi dojki. Zgolj golo naključje, da sem šla tja. Ker se je meni in dvema zdravnikoma zdelo, da imam nekaj na desni, našli so pa na levi dojki. A na srečo naredijo pregled obeh. Sledila je punkcija in diagnozo sem dobila konec meseca. V Celje sem klicala za rezultate izvida in ko so mi rekli, naj kar pridem v ambulanto, sem vedela, da ne bo nič dobrega. Tam so rekli, da je izvid pozitiven, da svetujejo zdravljenje in da se kmalu vidimo. Morala sem na dodatne preiskave, na rentgen pljuč, mamografijo in ultrazvok trebuha. A ker sem želela na zdravljenje v Ljubljano k priznanemu zdravniku Eriku Breclju, sem imela prvi pregled pri njem 5. januarja 2015.
So vam tudi takoj povedali, da je rak dojk in ne kaj drugega?
Moja mama, ki je bila z mano v Celju, je najprej vprašala, ali je to rak dojk ali se je razširil od kod drugod. Potrdili so nama, da je izvor v prsih. Dodali so še, da naj glede na starost pričakujem agresivno terapijo.
Kako ste opazili zatrdlino na prsih?
Leto prej sem šla na ultrazvok in mi je zdravnik rekel, da imam ciste in naj hodim enkrat na leto na redne preglede. A ciste so bile na desni dojki. Tisto leto, se pravi leta 2014, sem šla dvakrat k dvema različnima zdravnikoma. Februarja in oktobra je bilo vse v redu, a de-
cembra sem že imela diagnozo rak. Oktobra sem šla še enkrat na pregled, ker sta me dojki boleli. Ne vem, zakaj, saj pravijo, da rak ne boli. Zato sem tudi začela tipati. Moj tumor je bil netipni, nikoli ga nisem otipala, na mamo-grafiji je bil neviden.
Kakšen je bil prvi pregled na onkološkem inštitutu v Ljubljani?
Tam začneš znova in morala sem ponoviti preglede. Naredili so mi tudi punkcijo bezgavk. Datum operacije je bil 30. januarja. Odstranili so tumor, ki je bil velik dvanajst milimetrov, medtem ko je bil še decembra le pet milimetrov. Najhuje je bilo spet čakati izvid, ali se je rak razširil še na bezgavke. Na srečo se ni. Na konziliju so se odločili, kakšno bo zdravljenje.
Koliko kemoterapij ste imeli?
Imela sem štiri na vsake tri tedne. 16. marca sem imela prvo in še tri do konca maja ter nato trideset obsevanj vsak dan od junija. V Ljubljano sem se vozila z rešilcem.
Rešilec vas je vsak dan peljal v Ljubljano? Nisem vedela, da ta možnost obstaja.
»Pri vsej zadevi je najhujše čakanje. Ko enkrat izveš, da imaš raka, je veliko lažje, hujše je čakanje, da izveš, kaj je
s tabo narobe.«
»Poudarila bi, da so na onkološkem inštitutu zelo prijazni, sama tako prijaznega medicinskega osebja še nisem srečala.«
«	
Najprej je Petri zrasel puhek, nato črni in skodrani lasje. Nekaj popolnoma drugačnega, kot je bila vajena.	
Da. Zelo dobro je poskrbljeno. Voznik je prišel pome in me odpeljal. Ob devetih je pobiral v Velenju in se ob dvanajsti uri vračal iz prestolnice. Večina potnikov nas je bilo onkoloških bolnikov. Včasih sem bila v kombiju sama, včasih nas je bilo toliko, da smo se peljali v treh kombijih.
Kemoterapija je potem prvi šok za telo?
Sploh zame je bil šok, ker so zdravniki najprej mislili, da bo zdravljenje mogoče brez nje, a ko so videli, da se je rak razširil tudi v limfni sistem, so menili, da jo morajo uporabiti. Poleg tega, da sem bila v šoku, me je bilo zelo strah. Ker nisem vedela, kaj lahko pričakujem. Ko sem s prve kemoterapije prišla domov, sem imela že polno glavo svaril, da je ponoči najhuje, zato me je bilo strah zaspati. Bilo mi je slabo, kot da bi imela morsko bolezen. Prva kemoterapija mi ni pustila večjih posledic, res pa je, da en teden nisem bila čisto prava. Hudo mi je bilo po tretji. Bilo je med prvomajskimi prazniki. Komaj tretji dan sem se lahko dvignila iz postelje in priznam, da sem takrat pomislila, ali bom preživela. Ker otrokoma še nisem povedala, kaj se točno dogaja z mano, je bilo sploh hudo. Sin je opazil, da z mano ni vse v redu. Takrat sem mu prvič povedala, da so mi dali zdravilo, da mi bodo lasje izpadli in da mi je slabo.
Vas je sililo na bruhanje?
Slabo mi je bilo deset dni, komaj sem se premikala, a bruhala nisem.
Kdaj so vam izpadli lasje?
Po prvi kemoterapiji je izpadel prvi šop las. Na drugo kemoterapijo sem šla še s svojimi postriženimi lasmi, nato so mi v štirinajstih dneh popolnoma izpadli in na koncu me je mama pobrila.
Boli, ko izpadajo lasje?
Ne boli, ampak skeli. En čuden občutek.
Ste nosili lasuljo?
Da. Z njo sem se prav dobro počutila. Doma sem nosila naglavno ruto, saj lasulja malce srbi in pika. Prav tako sem imela ponoči med spanjem nekaj na glavi, ker me je zeblo. Človek ne more verjeti, kaj vse se lahko kupi. Kar zraven onkološkega inštituta so vse te trgovine z lasuljami in s pokrivali.
Ali boli, ko rastejo lasje?
Tudi malo. Najprej je zrasel puhek. Potem so mi zrasli črni in sko-drani lasje. Smešni so občutki, ko se zgodijo takšne spremembe. Iz svetlih las sem postala črnolasa, iz ravnih las so nastali kodri.
Poleti je sledilo obsevanje. Kako izgleda?
Konec maja sem imela zadnjo terapijo, potem sem imela odmor in junija obsevanje. Vmes smo bili v Turčiji na dopustu. Takrat sploh nisem pomislila, koliko sem postavila na kocko, saj sem kasneje videla ženske, ki so imele po kemoterapiji resne težave. Obsevanje je podobno kot slikanje s CT-napra-vami. Traja minuto ali dve. Obsevanje je postalo navada, vsak dan ob isti uri, tridesetkrat.
Kako pa izgleda kemoterapija?
Ko prideš v ambulanto, najprej daš kri, nato si dve uri prost, da prinesejo izvide. Sledi pregled pri internistu. Če je s krvjo vse v redu, greš na terapijo. Kemoterapija je v drugi stavbi, kjer čakaš, da zmešajo zdravilo in da prideš na vrsto. Po dvajset nas je bilo v sobi in vsak je dobil v žilo odmerek, petdeset minut je trajalo, da je tekočina iztekla. Ta čas se ne smeš premikati, da ne bi teklo mimo žile.
Soba je bila vedno polna bolnikov?
Vedno. Včasih sem čakala po uro, da sem prišla na vrsto. Ponavadi sem srečala prijetne osebe in smo se malce šalili. Šokirana sem bila, da ima toliko ljudi raka. Z nekaterimi smo se redno videvali.
Ste si izmenjevali zgodbe?
Lepe in slabe strani svojih obolenj.
Po obsevanju se zdravljenje konča?
29. julija 2015 sem imela zadnje obsevanje in s tem se je končalo tudi sedemmesečno zdravljenje.
Imate dva majhna otroka. Kako sta prenesla zdravljenje in kako ste jima povedali?
Sin je opazil, da se z mano nekaj dogaja. Spremenil je svoje vedenje. V vrtcu so me opozorili, da je drugačen, še preden sem vzgojiteljicam povedala, da sem zbolela. Sin je zelo dojemljiv in občutljiv. Isto leto, ko sem zbolela, je tri mesece prej umrla moja stara mama, ki je stanovala v sosednji hiši. Bili smo zelo povezani. To je bil
šok zanj in še toliko večji je bil, ko je čutil, da se nekaj dogaja še z mano. Moji mami je povedal, da misli, da bom umrla kot stara mama.
Sčasoma sem jima povedala. Najprej, da sem zbolela, a sta mislila, da je to virus. Tudi skrivala sem, da so mi lasje izpadli. Nosila sem pokrivalo, a ko me je sin videl ponoči brez njega in kasneje še hči, sem jima počasi razložila, kakšno operacijo sem imela. Tudi nisem želela, da bi videla rešilca, ki me je vozil na obsevanje. Ko je sin nekoč videl, da so me z rešilcem odpeljali, si je brisal solze. Nisem jima rekla, da imam raka. Nisem mogla govoriti o bolezni prav na začetku in razlagati, da bo vse v redu, če še sama nisem verjela v to.
In vaš mož? Kako je prenesel?
Tisti dan, ko sem izvedela, je bil službeno v Ljubljani. Ko je prišel domov, sva sedla na kavč in strmela v prazno. Nisva mogla dojeti, kaj se pravzaprav dogaja. Ves čas zdravljenja mi je stal ob strani in prevzel skrb za otroka.
Kako ste povedali prijateljem?
Tudi če nisem povedala vsem, se je nekako razvedelo. Ko sem povedala kolegici, da sem zbolela, je bil njen odgovor: »A tistega pravega raka imaš?«
Kakšen bi bil najboljši odziv?
Čim bolj normalno obnašanje in kakšne spodbudne besede. Veliko mi je pomenilo, ko sem bila po kemoterapiji dopoldne sama doma in sem šla peš k prijateljici, s katero sva skupaj jokali in se smejali. Štirinajst dni po zadnji kemoterapiji sva šli na koncert.
Kaj ste v času zdravljenja spremenili? Način življenja? Pogled na svet?
Pravijo, da bi moral človek najprej gledati nase. A šele ko sem prišla na Dobrno - po obsevanjih sem dobila štirinajstdnevno terapijo - je bil čas, ko sem začela postavljati prednosti v življenju in se spraševati, kaj je pomembno predvsem zame. Po zdravljenju sem namreč spet začela teči in sem si vzela čas. Vse drugo je lahko počakalo. A dokler ni bilo službe, je še šlo. Zdaj je težje. Res delam le štiri ure, ampak je bolj naporno. Včasih imam občutek, da bom srečala samo sebe. Zbranost se mi je po vseh terapijah zelo poslabšala, hormonske tablete pa to še poudarjajo.
Koliko časa boste jedli hormonske tablete?
Ker je bil moj rak stoodstotno posledica hormonov, jih bom jedla deset let, da se ne bi ponovil. S pomočjo tablet organizem pade v umetno menopavzo. Na začetku mi je bilo slabo in imela sem vrtoglavice. A zdaj je malo bolje. A sklepi in kosti me bolijo ves čas. In še zredila sem se. Med kemoterapijo sem se zredila za sedem kilogramov, po tabletah pa še malo.
Ste spremenili način prehrane?
Niti ne. Saj sem že od nekdaj pazila, da smo zdravo jedli. Da bi se zgolj presno prehranjevali, tega pa ne.
Vaše terapije so zajemale kemoterapijo in obsevanje. Ali bi lahko kemoterapijo odklonili in kaj so alternativne metode?
INTERVJU
27
Lahko bi odklonila. Alternativo recimo predstavljata presna prehrana in terapija s konopljo. Sama sem preizkusila različna prehranska dopolnila.
Ali so vsa zdravljenja zastonj?
Vsa. Tudi za lasuljo sem dobila nekaj denarja. Pripada tudi prevoz v Ljubljano. Na onkološkem inštitutu sem dobila tudi akupunkture - dvakrat na leto deset - ki so mi zelo pomagale. Imela sem namreč težave z nespečnostjo, saj sem se zaradi hormonskih tablet veliko zbujala.
Ste kaj vzeli za lažje spanje?
Ne. Šla sem k psihologu na skupinsko terapijo. To je tudi sodilo v sklop zdravljenja. Tam so me naučili umirjenega dihanja, meditacije in kako sebe postaviti na prvo mesto.
Zdaj še vedno hodite na kontrolne preglede?
Vsake pol leta grem v Ljubljano k zdravniku Breclju, ki me pregleda. Hkrati mi vzamejo kri. Enkrat na leto imam tudi mamografijo. Vsake pol leta grem tudi h ginekologu, da naredi ultrazvok maternice in jajčnikov, saj se zaradi tablet poveča možnost raka na maternici.
Če teh tablet ne bi jedli, kaj bi se zgodilo?
Ne vem. Naj bi petdesetodstotno pomagale, da se rak ne bi ponovil. Z njimi se počutim varno.
Občutek varnosti se zelo spremeni?
Jaz se redko tipam, ker me je kar malce strah, da bi kaj odkrila. Ko sem se nekega večera po-tipala po brazgotini pod pazduho, kjer so mi operirali bezgavke, sem začutila zatrdlino. Čeprav se mi je zdelo, da sem v letu in pol naredila nekaj v spremembi mišljenja, sem bila v trenutku spet na tleh. Vem, da je bil ponedeljek. V torek sem šla v Ljubljano k psihologu in sem želela še na pregled k doktorju Breclju. A ima ambulanto samo ob ponedeljkih. Kljub temu je sestra tam vse dni. Zato sem šla k njej in ji povedala, da sem zatipala zatrdlino. Poklicala ga je in ga ujela tik pred operacijo, zato sem šla na pregled k drugemu zdravniku. Ta mi ni nič rekel, samo narekoval je sestri, da je začutil centimeter veliko zatrdlino, ki je lahko karkoli. Morala sem na punkcijo. In potem to čakanje. Pri vsej zadevi je najhujše čakanje. Ko enkrat izveš, da imaš raka, je veliko lažje, hujše je čakanje, da izveš, kaj je s tabo narobe. V torek so mi naredili punkcijo, v sredo sem klicala za izvid, ki ga še ni bilo. Sestra je nato v četrtek sama klicala na citologijo, kjer so ji potrdili, da je izvid negativen. Poudarila bi, da so na onkološkem inštitutu zelo prijazni, sama tako prijaznega medicinskega osebja še nisem srečala.
Pogosto je mogoče slišati, da je rak psi-hosomatskega izvora. Ste kdaj pomislili, zakaj se je to zgodilo prav vam?
Zelo sem razmišljala, kaj sem delala narobe, a nekako nisem našla pametnega razloga.
Ste kaj spremenili v svoji družini?
Še več želim biti z otrokoma. Med zdravljenjem sem želela biti vsak trenutek z njima. Tu blizu imamo igrišče in čeprav nisem mogla tja peš, ju je mož peljal tja, jaz pa sem se pripeljala z avtom. Na klopi sem sedela in ju gledala, da mi ne bi ušel kakšen trenutek.
Kako je, ko človeku rečejo, da ima raka? Je to konec sveta?
Malce res. Ob diagnozi nisem pomislila nase, ampak na otroka, da ne bi tako majhna ostala brez mame. Med zdravljenjem pa sem bolezen nekako sprejela, spoznala sebi enake ljudi, spoznala zgodbe s srečnim koncem, spoznala bolezen in je bilo vedno bolje. So pa trenutki, ko pomislim na najhujše. Vsake zimske počitnice gremo na Kanarske otoke in tudi letos sem kljub vsemu želela iti. Ko sem bila tam, sem ves čas razmišljala, ali sem mogoče zadnjič tam.
Vaš nasvet ženskam?
Naj si redno pregledujejo dojke in gredo na ultrazvok. Če karkoli začutijo v prsih, naj gredo nujno k zdravniku. In naj ne odnehajo, četudi jih prehitro odslovijo.
Ali se je kakšna zgodba bolnic slabo končala?
Velenjčanka Katja Forštner je ustvarila skupino na Facebooku, katere del sem tudi jaz. V skupini je bila ženska, ki je letos marca umrla. Stara je bila 31 let. Lani decembra smo bile še skupaj v gostilni Pri grofu. To je bil šok. Tudi mamice, s katero sva se kdaj skupaj peljali v Ljubljano, ni več. Takšne zgodbe te za nekaj dni uničijo.
Imate članice skupine srečanja?
Decembra lani smo imele, tudi zdaj se bomo kmalu spet srečale. Drugače veliko klepetamo na Facebooku in se podpiramo. Izmenjava mnenj je odlična stvar. Če te kaj skrbi, vprašaš in dobiš tolažbo ter zagon.
Ali imate kakšne posebne želje za prihodnost?
Nimam posebnega načrta. Samo želim si, da bi obdržala tek in telovadbo, da bodo meni ljube stvari in osebe na prvem mestu.
BARBARA GRADIČ OSET, foto: GrupA
28
REPORTAŽA
Med mladimi spodbujali zanimanje za znanost
Brez težav do zaposlitve
Da se s tehničnimi stvarmi ni le zanimivo ukvarjati, ampak se tudi splača, meni Gašper Gantar, dekan Visoke šole za proizvodno inženirstvo v Celju. Na stojnici je pokazal, kako se programira stroje, in mladim razla-
Dan raziskovalcev s predstavitvami na prostem in z okroglo mizo
Kaj si otroci bolj zapomnijo: če v razredu poslušajo razlago o nekem pojavu ali če lahko sami preverijo, kako neka star deluje? Verjetno je odgovor na dlani. Petkov vrvež okrog desetih razstavnih eksponatov, pri katerih lahko otroci med igranjem in poskušanjem spoznavajo fizikalne zakone, je bil zato pričakovan. Šolarji, ki so prišli na predstavitve ob celjskem Dnevu raziskovalcev, so na ploščadi pred osrednjo knjižnico želeli sami preizkusiti čim več zanimivih predstavitev, ki so jih pripravili podjetje Experia Slovenija in druge izobraževalne ustanove.
»Naši poskusi so postavljeni muzeju novejše zgodovine in
tako, da otroci sami preberejo, kaj morajo narediti. Potem opazujejo, kaj se pri tem zgodi. Z igro tako spoznavajo fizikalne zakone,« je povedal demonstrator Simon Gabri-jelčič iz Experie Slovenija. Poleg omenjenega podjetja je na letošnjem Dnevu raziskovalcev, ki ga je pripravilo Regijsko študijsko središče (RŠS) Celje, sodelovalo še štirinajst partnerjev. Osredje prizorišče je bilo pred knjižnico, del dogajanja je bil tudi v
v Šolskem centru Šentjur.
Kot je povedala direktorica RŠS Katja Esih, so namesto Noči raziskovalcev pripravili raje dan, saj so ugotovili, da je bolj obiskan, čeprav je namen ostal isti - promocija raziskovalnega dela in spodbujanje raziskovalnega duha ter zanimanja za znanost med mladimi. »Po podatkih gibanja Mladi za Celje, ki skrbi za raziskovalno delo mladih v osnovnih in srednjih šolah, je raziskovalnih nalog vsako leto
nekoliko več, kaj se zgodi kasneje s temi mladimi raziskovalci, pa je drugo vprašanje. S takšnimi projekti skušamo delati majhne korake pri prizadevanjih, da bi jih čim več ostalo v Sloveniji in tudi v regiji,« je povedala Esihova.
Zanimivi tehnični poklici
Na večini stojnic pred knjižnico so lahko obiskovalci sami preizkusili različne zanimive predstavitve. Tako so lahko na stojnici Urada RS za meroslovje opravili alkotest in spoznali, zakaj so različne meritve tako pomembne v našem življenju, česar se začnemo zavedati šele, ko pride do nesreče ali napake. »Če v trgovini tehtnica ne kaže čisto natančno, dobimo košček salame manj ali več,
a če se to zgodi v bolnišnici ali farmaciji, je lahko življenjsko usodno. Podobno velja za merjenje časa,« je bila nazorna Dominika Rozoničnik iz omenjenega urada, ki ob različnih priložnostih izobražuje mlade o pomenu meritev in merskih enot ter jih na ta način tudi navdušuje za znanost.
S tem namenom se je s tremi roboti predstavljala tudi Višja strokovna šola ŠCC. Peter Kuzman, predavatelj programiranja in avtomatike, je prikazal različno delovanje sistemov v odvisnosti od programske opreme. »Mlade te stvari zanimajo in tudi tovrstnega raziskovanja je veliko, le da širša javnost o tem premalo ve,« je menil sogovornik, ki mu je bilo zanimanje za tehnične poklice položeno v zibelko, saj izhaja iz obrtniške družine.
Dan raziskovalcev so omogočili Experia Slovenija, Ipak - Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, Muzej novejše zgodovine Celje, Šolski center Šentjur, Šolski center Celje, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Urad Republike Slovenije za meroslovje, Visoka šola za proizvodno inženirstvo v Celju in Visoka zdravstvena šola Celje.
Šolski center Šentjur je poskrbel za degustacijo pekovskih in slaščičarskih izdelkov, ki nastajajo pri praktičnem pouku. Predstavil je tudi raziskavo, ki so jo pripravili študenti višje strokovne šole, govori pa o pozitivnih učinkih vina na počutje človeka, če gre za zmerno uživanje rujne kapljice.
Avtomat za pijače sta predstavila Aleks Sinkovič in Aljaž Mlinarič iz Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠCC. »Najina naprava je drugačna, ker si vsak lahko pripravi svojih pet pijač in si naredi devet koktajlov.«
Vsak je želel poskusiti, kako je treba pravilno oživljati poškodovanega. Predstavitev so pripravili študenti Visoke zdravstvene šole Celje.
Na stojnici Urada RS za meroslovje so opozarjali, da nas meritve spremljajo od rojstva do smrti.
Experia je pripravila poskuse, pri katerih so otroci s pomočjo igre spoznavali fizikalne zakone.
■	■	V ■ I ■	■
Zasvojeni za vse življenje
V okviru petkovega Dneva raziskovalcev so pripravili tudi okroglo mizo z naslovom Celje - mesto mladinskega raziskovanja. Vodil jo je Zvezdan Martič, sodelovali pa so nekdanji in sedanji uspešni dijaki ter profesorji I. gimnazije v Celju: mag. Mojca Alif, pomočnica ravnatelja, dr.
Iztok Prislan s Katedre za biokemijo in kemijo živil Biotehniške fakultete v Ljubljani, dr. Polona Selič s Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani ter dijaka Ana Milovanović in Urh Ferlež.
Želja znanstvenika je globalni prodor, pri čemer so mladi polni navdušenja, češ da jim je na voljo cel svet. Da ni vedno tako, je opozoril Iztok Prislan, ki meni, da je mladostna vznesenost nujna, a kmalu sledi srečanje z realnostjo.
»Za mlade je tujina nujen izziv in nudi odlične pogoje za delo in raziskovanje. Tisti, ki želijo bolj kakovostno živeti in soustvarjati v tej državi, pa se vrnejo.«
Pripovedovali so, kaj jih je spodbudilo k raziskovanju v času šolanja in kako so kasneje razvijali to svojo željo po odkrivanju novih stvari.
Da je raziskovalno delo neke vrste droga, je menila Mojca Alif, ki je bila v gimnazijskih in študijskih letih raziskovalka, danes pa je mentorica in ocenjevalka raziskovalnih nalog. Za to delo je navdušila številne.
»Tisti, ki to drogo začuti, je zasvojen vse življenje,« je povedala. Z njo se je strinjal tudi njen nekdanji učenec Iztok Prislan, ki ga je v gimnaziji navdušila za kemijo. »To so bili časi, ko smo bili pri raziskovalnih nalogah prepuščeni lastni iznajdljivosti in zagnanosti.« Raziskovalci morajo sicer biti zelo motivirani in morajo imeti veliko samodiscipline, saj je vsako
Z leve: mag. Mojca Alif, dr. Iztok Prislan, dr. Polona Selič Zvezdan Martič, Urh Ferlež in Ana Milovanović
V Celju so pred desetletji orali ledino pri mladinskem raziskovalnem delu, zato so posebej omenili začetnike, kot sta bila Zoran Tratnik in mag. Jožica Dolenšek. Gibanje Mladi za Celje ne bi bilo danes tako odmevno brez njihovega takratnega truda.
REPORTAŽA
29
gal, da je poklic diplomiranega inženirja strojništva trenutno zelo iskan. »Diplomanti naše šole in drugih tehničnih šol dobijo zaposlitev brez težav. V zadnjih nekaj letih se je tako bistveno povečalo zanimanje za naravoslovne študije. V tehničnih poklicih se najde veliko zanimivih služb, da mladim ni treba vselej v tujino, kjer se ne cedita le med in mleko. Marsikdo se vrne in ugotovi, da pri nas ni tako slabo, kot nekateri hočejo prikazati.«
Morda bodo k domačemu razvoju v prihodnje svoj delež prispevali tudi nadarjeni učenci iz celjske OŠ Frana Kranjca. Všeč so jim bile predstavitve
pred knjižnico, Kaja Roš je na primer povedala, da je z zanimanjem spremljala predstavitev oživljanja, ki ga je prikazala Visoka zdravstvena šola Celje, a tudi vse fizikalne poskuse. V času, ko se odloča za nadaljnje šolanje, so takšne predstavitve pomembne. S tem se je strinjala tudi Janja Rotovnik, učiteljica fizike v omenjeni šoli, kjer žal otrokom ne morejo ponuditi tako raznolikih poskusov. »Ob več učnih pripomočkih bi bilo lažje, sicer pa se učiteljice znajdemo, prinesemo kaj od doma, iz kuhinje ...«
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Roboti, s katerimi se je mogoče igrati, so zanimivi tako za mlade kot za starejše, seveda je lahko njihova uporabnost precej širša. Predstavila jih je Višja strokovna šola ŠCC.
Dekan Visoke šole za proizvodno inženirstvo v Celju Gašper Gantar je predstavil, kako se programira stroje in kako se z robotom izdela prototipe.
raziskovalno delo garanje, so ugotovili.
Da se je mogoče med raziskovanjem imeti lepo in da lahko raziskovalec za to dobi še zlato priznanje, je že v gimnazijskih letih spoznala Polona Selič: »Šlo je za trik: kdor je delal raziskovalno nalogo, mu ni bilo treba na obvezno prakso. Tudi doma so spodbujali moje tovrstno nabiranje znanja in tako sem razvila radovednost, postavljala vprašanja in iskala odgovore ter bila kasneje dobro opremljena za raziskovalno delo.«
Iz Pariza se je oglasil tudi Anžej Dežan, nekdanji dijak I. gimnazije v Celju, ki je trenutno pri modni hiši Chloe odgovoren za digitalne vsebine.
»Srednješolsko raziskovanje je pomembno obdobje, v katerem najdeš stvari, ki te zanimajo. Vse, kar počnem, izhaja iz želje po iskanju odgovorov. Brez raziskovanja, tega duha in mentorjev danes ne bi bil v Parizu.«
Mednarodni uspeh mladih raziskovalk
Urh Ferlež se je z njim prvič srečal že v osnovni šoli in ugotovil, da naravoslovje ni zanj, saj ga bolj zanima zgodovina. Raziskuje celjsko zgodovino, še najbolj pa ga zanimajo pokopališča, kjer je mogoče izvedeti veliko o preteklosti mesta. Tako si jih ogleda tudi na vseh popotovanjih, kjer si drugi ogledujejo drugačne znamenitosti. Ano Milovanović pa je na gimnaziji še posebej pritegnila biologija, in sicer delo z molekulami in s celicami. O njenem zadnjem uspehu pišemo v sosednjem prispevku.
V	Bruslju je bilo septembra največje evropsko tekmovanje mladih znanstvenikov - 28. EUCYS 2016 (European Union Contest for Young Scientists). Slovenijo so letos pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije zastopali kar štirje mladi znanstveniki s svojimi projekti. Ana Halužan Vasle in Ana Milovanović, do nedavnega dijakinji I. gimnazije v Celju, sta za svojo nalogo Načrtovanje umetnih genskih omrežij osvojili nagrado podjetja Nestle. Slovenske barve sta zastopala še David Starič iz ŠC Novo mesto in Aleksander Breznikar iz OŠ Gustava Šiliha Velenje.
Vse se je začelo s prijavo na razpis v okviru evropskega projekta Nova generacija raziskovalcev ved o življenju. Razpisane raziskovalne teme so bile s področja biokemije, farmacije, medicine ... Ana Milovanović in Ana Halužan Vasle sta izbrali temo, ki še najbolj sodi na področje biokemije in je obe pritegnila.
Osnovnošolske spodbude za začetek
V	raziskovalnih vodah sta se znašli že v času obiskovanja osnovne šole v Šempetru v Savinjski dolini, kjer ju je za tovrstno delo znala navdušiti učiteljica biologije
Bernarda Sopčič. Ana Mi-lovanović se spominja, da se ji je zdelo imenitno, ko so v zadnjem razredu imeli možnost izdelave seminarske naloge. »Sama sem si lahko izbrala temo, opravila poskuse in napisala nalogo o rastlinskih hormonih. Pomembno se mi zdi, da nas je učiteljica spodbudila k samostojnemu delu, razvijanju svojih idej.«
Ana Halužan Vasle pravi, da se je na I. gimnaziji v Celju to spodbujanje še stopnjevalo. Biologijo ju je učila Tatjana Jagarinec in navduševala tiste, ki jih je to področje zanimalo. Zato ne preseneča študijska usmeritev obeh deklet: Ana Halužan Vasle v teh dneh nadaljuje študij biokemije, leto mlajša Milovanovićeva pa se je odločila za medicino.
Ana Milovanović in Ana Halužan Vasle (z leve). Foto: TC
Nagrada v Bruslju ni njuna prva, na srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti sta osvojili prvo mesto v kategoriji kemija in kemijska tehnologija, obe sta tudi dobitnici Krkine nagrade. Ana Milovanović je bila letos tudi v ekipi, ki je zastopala Slovenijo na največjem svetovnem tekmovanju iz sintezne biologije iGEM v Bostonu v ZDA, in se vrnila z zlato medaljo.
Od laboratorija do Bruslja
Izdelave projekta, s katerim sta sodelovali v Bruslju, sta se lotili v času poletnih počitnic. Najprej je bilo treba nabrati veliko znanja o izbrani temi, nato je sledilo delo v laboratoriju Kemijskega inštituta Ljubljana, kjer jima je bila mentorica Tina Lebar, medtem ko ju je na gimnaziji usmerjala mag. Mojca Alif. Tudi pisanje naloge jima je vzelo precej časa, za predstavitev v Bruslju pa jo je bilo treba skrajšati in poljudno napisati, saj je bila komisija sestavljena iz različnih strokovnjakov. Na stojnici sta nato predstavili svoj projekt in poželi precej zanimanja tudi med tamkaj živečimi Slovenci. Srečali sta tudi cel kup podobno radovednih in raziskovalnih mladih iz različnih koncev Evrope. »To je bila neverjetna izkušnja,« pravi Milovanovićeva, »cel projekt je bil zastavljen tako, da je mlade spodbujal k znanosti in da se je javnost zavedla, s čim vse se mladi ukvarjamo.« Nagrada podjetja Nestle je zanju velika spodbuda in potrditev, da sta na pravi poti. V Yorku si bosta lahko ogledali laboratorije podjetja.
Umetnost v prostem času
In kje se vidita v prihodnje? Najprej želita uspešno končati študij, čas bo pokazal, kam ju bo popeljala karierna pot. Vsekakor si želita še naprej raziskovati. A da nista samo raziskovalki in naravoslovki, temveč vsestransko nadarjeni dekleti, pričajo njune prostočasne aktivnosti. Ana Milovano-vić rada slika in igra kitaro, česar je bilo zadnje mesece manj, saj se je usmerila v razne projekte in priprave na maturo. Druga Ana rada bere, posluša opero in občasno tudi slika. Obe imata močno podporo doma, pri čemer domače zanima, s čim se ukvarjata.
So ju kdaj sošolci zmerjali, da sta »piflarki«? »V osnovni šoli je bilo mogoče slišati kakšno opazko, kasneje ne več, saj smo si bili na gimnaziji podobni, a vendar je imel vsak drugačne talente. Naučili smo se tako pomagati kot sprejemati pomoč od tistih, ki so bili boljši pri katerem drugem predmetu,« pravita sogovornici, ki ju zagotovo čaka zanimiva življenjska pot.
TC, foto: osebni arhiv
30
PORTRET
»Mami ne povem čisto vsega«
Tim Nuč s Planine pri Sevnici -»Flipping art« ulični akrobat
Če ste eden od sedmih milijonov in pol gledalcev, ki so si doslej na spletnem kanalu Youtube že ogledali Slakonjev video Putin, Putout, ste videli tudi delček njegovih veščin. Kaskadersko vlogo Putinove končne salte je namreč prevzel Tim Nuč. Te dni je s prijateljem Luko Avguštinom osupnil Slovenijo in njene talente.
»To je nekaj, kar vsi ljudje prinesemo s seboj na svet. Vsak otrok je v svojem bistvu eno samo gibanje,« pravi 21-letni Tim, ki obiskuje drugi letnik fakultete za šport. V osnovni šoli je bil strasten nogometaš, potem je žoga nekako izgubila svoj čar. Da ima tisto, kar je v prostem času počel na domačem travniku, na trampoli-nih in ob skokih v morje, tudi uradno ime ter je celo tekmovalna, res da ek-stremna, športna disciplina, je ugotovil šele veliko pozneje. »Že kot otrok sem pač skakal z vseh stvari, na katere se je dalo splezati. Pri sedemnajstih letih sem prvič videl pravi ulični akrobatski nastop in moram reči, da so se mi res zasvetile oči. Takoj sem vedel, da je to tisto, kar mi je pisano na kožo.« »Parkour« in »freerunning« sta tuji poimenovanji za akrobatski urbani tek. Slovenski prevodi se niso najbolj obnesli in glede na to, da v Sloveniji ta scena še ni zelo razvita, z Luko pa pogledujeta tudi čez meje, se jih tudi nista posebej trudila iskati.
Domači poligon iz vzmetnic in trampolinov
Tim je začel kot samouk in do osemnajstega leta notranjosti prave gimnastične telovadnice niti videl ni. »Učil sem se iz posnetkov na svetovnem spletu. Ko sem gledal počasni
posnetek, sem analiziral gibanje telesa in potem sam poskušal ponoviti gibe. Potem sem preučeval posnetke svojih skokov in jih poskušal izbolj-
»Tega se je v vsakem primeru treba lotevati po pameti. Ko me vidi pri treningu, mama pravi, da zamiži, ker me ne more gledati. In potem me ob posnetkih vpraša, ali mi je tega res treba. V resnici pa me starša zelo podpirata in sta ponosna name.«
šati. V delčku sekunde ne dojameš prav dobro, kaj se s teboj dogaja.« Njegov poligon je bil sestavljen iz preprostih blazin, odsluženih vzmetnic in trampolinov na travniku. »To je moja prednost. Veliko ljudi poznam, ki so v dvorani izvrstni, na terenu pa zmrznejo. Sam sem se na začetku v tem smislu kar precej utrdil.« Ko mimogrede spleza na otroško igralo in ob salti nazaj kot maček mehko doskoči na tla, za trenutek zmrznem jaz. Vse skupaj je videti precej nevarno. »No, ja, vse je v glavi,« se nasmeje. »V glavi moraš razčistiti, kaj boš
»Ko treniram druge, šele vem, kaj pomeni skrb za varnost. Takrat se nehote osredotočam na tisto, kar bi lahko šlo narobe. Ko skačem sam, na to ne pomislim, takrat se osredotočam na tisto, kar lahko gre prav.«
počel, kaj zmo-reš in kje so
tvoje meje. Seveda se lahko zgodi, da ti spodrsne, mimogrede lahko stakneš kakšno prasko. A če stvari počneš po pameti in zahtevnost stopnjuješ počasi, se ne bi smelo zgoditi, da v zraku izgubiš orientacijo, se prestrašiš in zares padeš. To bi pomenilo, da si se precenil in šel čez mejo.«
»Morda se zdi zelo ekstremno, a v neki obliki je ta šport primeren za vsakogar. Predvsem pri otrocih so veščine in znanje, kako pasti, kako učinkovito koordinirati svoje telo in kako čimbolj razviti celostno gibljivost, lahko koristni za vse življenje.«
V dvoje sta dobila krila
Z malo mlajšim Luko sta se spoznala na fakulteti in ugotovila, da bi lahko s sodelovanjem svoj konjiček in svoje športne podvige še nadgradila. »Odkar trenirava skupaj, imava več motivacije, lažje je delati, ker drug drugega popravljava, v paru pa se odpre tudi cela vrsta novih možnosti za bolj zapletene in dovršene elemente. Tega pri nas bolj ali manj ne počne nihče, idejo sva razvijala in tako zdaj skupaj tudi že nastopava.« Enega njunih zadnjih in najbolj odmevnih nastopov si bomo na televiziji lahko ogledali 23. oktobra. Kako sta se odrezala v šovu Slovenija ima talent, naj do takrat ostane skrivnost. Da bosta odslej dobivala še več zanimivih klicev in ponudb, sploh ni dvoma. Tistega dne, ko mu je na Facebook profilu sporočilo pustil Klemen Slakonja, Tim še dolgo ne bo pozabil. »Res sem bil vesel povabila in sodelovanja pri projektu Putin, Putout. In seveda, veliko stvari se je že zgodilo od takrat.« Da bi lahko od te svoje veščine v Sloveniji živel, Tim ne pričakuje. A dokler ovire preskakuje s toliko veselja in energije, ga nobena ne bo zares ustavila.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
REPORTAŽA
31
Na razstavi je bila med drugim na ogled strokovna literatura za sadjarje.
Z velike Sadjarske razstave v Mozirju. Sadje navdušuje tudi likovne umetnike, zato so bila na to temo predstavljena različna dela domačega slikarja Jožeta Krambergerja.
Del čudovitih likovnih izdelkov zgornjesavinjskih šolarjev na temo sadjarstva
Adam in Eva se spet ne bi mogla zadržati
Na zgornjesavinjski Sadjarski razstavi sto dvajset starih sort jabolk in še dvajset sort starih hrušk - Izjemen pomen čebel in ptic, ki so v vlogi naravnega »insekticida«
V Mozirju je bila odmevna večdnevna Sadjarska razstava, ki jo pripravlja zgornjesavinjsko Sadjarsko društvo Franca Praprotni-ka. »Letos še junija nismo vedeli, ali bomo razstavo sploh lahko priredili,« je povedal o letošnjih skrbeh sadjarjev predsednik društva Lojze Plaznik. Razstavo so si ogledali obiskovalci iz različnih delov Slovenije.
»Spomladanska pozeba je pobrala skoraj ves pridelek v nižinskem, spodnjem delu doline. Na srečo je zgornjemu delu doline in višinskim kmetijam prizanesla,« je o letošnji letini povedal predsednik. Sadjarsko društvo s sedežem v Mozirju povezuje sadjarje iz celotne Zgornje Savinjske doline, zato so lahko za razstavo največ prispevali
Zanimivo srečanje na Sadjarski razstavi. Na fotografiji sta vnukinji očeta zgornjesavinjskega sadjarstva Franca Praprotnika skupaj s predsednikom sadjarskega društva Lojzetom Plaznikom.
člani iz Ljubnega, Luč in Solčave. Kljub vsem tegobam so za odmevno razstavo zbrali rekordno število starih sort jabolk in hru-
šk. Včasih so zbrali sadeže od osemdeset do sto starih sort jabolk, letos nič manj kot sto dvajset.
Vedno več neznank
Med njimi so sorte, za katere niti najbolj razgledani sadjarji ne vedo več, kako se jim reče. »Od sto dvajsetih sort jabolk jih je bilo kar štirideset neznanih. Če kdo od obiskovalcev od neznanih sort katero vendarle prepozna, dodamo ploščico z njenim imenom,« je še povedal predsednik. »Starejši, ki so jih dolgo dobro poznali, odhajajo v grob, mladi se za to ne zanimajo. Zato je na vsaki razstavi vedno več neznanih sort,« obžaluje predsednik.
Največ starih sort je ohranjenih v višjih legah, vendar jih je mogoče najti tudi v nižini. »Najti jih je mogoče tam, kjer je predstavljala
ljubezen do sadja družinsko tradicijo, ki se je prenašala na mladi rod,« dobro ve predsednik. Na hribovskih kmetijah so predstavljali sadovnjaki nujen okras domačije, ki so jo obenem čuvali pred silo močnega vetra. In ob težkem delu so se morali prebivalci hribovskih kmetij odžejati. Vina in piva takrat niso imeli, zato jih je odžejal tako imenovani »tolkec« iz domačega sadovnjaka. V zgornjem delu doline in na Koroškem pravijo temu ja-bolčniku oziroma jabolčnemu vinu mošt, ponekod tudi »japček«. Tam, kjer mladim ljubezni do sadovnjaka niso privzgojili, so nato drevje starih sort na veliko sekali in iztrebljali.
Konec tedna je bila tako že sedma zgornjesavinjska Sadjarska razstava, ki jo pripravijo vsako drugo leto. Izredno odmevne sadjarske razstave je nekoč pripravljal že oče zgornjesavinjskega sadjarstva, nekdanji mozir-ski nadučitelj Franc Pra-protnik (1849-1933). Velik slovenski mož, ki je nasploh zaslužen, je Štajerce za sadjarstvo navduševal s predavanji, spisi in z razstavami v različnih delih Štajerske. Na letošnji Sadjarski razstavi so bili tako posebej predsta-
vljeni različni stari zapisi o njem, priznanja, ki jih je prejel in njegov doprsni kip. Na njej smo po naključju srečali celo Praprotnikovi vnukinji.
Čebele in ptice
Drugod trajajo sadjarske razstave dva dni, v Mozirju je bila odprta pet dni. »Zato ker želimo pritegniti k ogledu čim več mladih!« je povedal Plaznik, ki mu za prihodnost sadjarstva seveda ni vseeno. Šolarji so tako sodelovali že pri ustvarjanju dela razstave.
Izjemno vlogo čebel pri opraševanju so posebej predstavili čebelarski krožki osnovnih šol Gornjega Grada, Mozirja, Nazarij, Šmar-tnega ob Paki in Šoštanja. Na razstavi je bilo mogoče med drugim videti tako panj kra-njič iz časa Antona Janše kot sodoben panj in plemenilček za matice. Poleg čebelarskega kotička je bil na razstavi še likovni kotiček, kjer so letos učenci vseh zgornjesa-vinjskih osnovnih šol predstavili svoje risbe in druge likovne izdelke na temo sadja in sadjarstva. Tudi posnetega ptičjega žvrgolenja na razstavi ni manjkalo. Z njim je Društvo za varstvo in vzgojo ptic Kalin Mozirje opozorilo
Melrose na dva načina. Poleg zdravega jabolka je pet takšnih, ki jih je prizadela letošnja pozeba.
na tako rekoč žive »insektici-de«. Ptice se seveda hranijo s sadnimi škodljivci, to je s črvi, z gosenicami in ušmi.
Iz sadja je mogoče pripraviti marsikaj. Članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline od Mozirja do Pavličevega sedla to dobro vedo. Tiste, ki letos niso ostale brez sadja, so med drugim razstavile sadni kruh, suhe hruške, hruškovo pecivo, jabolčne štruklje, pečena jabolka, jabolčno pito ...
BRANE JERANKO Foto: BJ
Jih mogoče poznate? Na Sadjarski razstavi je vedno več starih sort sadja, ki jih mlajši ne poznajo več.
Nekatere dobrote zgornjesavinjskih gospodinj, narejene iz sadja.
32
REPORTAŽA
Od sejmarjev do zmikavtov
Na Lenartovem sejmu je bilo kot v starih časih - Na stojnicah je plastika strogo prepovedana
»Lepo glihajte, pošteno plačajte in obnašajte se tako, kot je treba,« je v nedeljo ukazal trški policaj obiskovalcem prireditve Lenartov sejem na Rečici ob Savinji. »Nič hroljenja, zmerjanja ali kakšne tepež-ke!« je v težje razumljivem, a pristnem zgornjesavinj-skem narečju zapovedal policaj. Tako obiskovalcem stojnic kot tistim za njimi.
Posebej je imel na piki dva redna obiskovalca sejma, ki vsako leto »nakupujeta« na poseben, kazniv način. Zmikavta Pavel in Urška sta policaju obljubila, da se bosta lepo obnašala, čeprav je nekdo že kmalu pogrešil uro. Na prireditvi Lenartov sejem, ki jo pripravlja rečiško turistično društvo, obujajo spomine na sejemske like iz obdobja
med dvema svetovnima vojnama, to je na resnične osebe, ki so se ohranile v spominu Zgornjesavinjčanov. Vse od »šupucerja«, to je čistilca čevljev, do nabritega kro-šnjarja »pičkurina« iz Dalmacije, ki je igral z obiskovalci sejma igro par-nepar.
Na stojnicah zanimivo
Letošnji, že 21. Lenartov sejem, na drugega vinotoka dan, je nekoliko pokvarilo kislo vreme. Od petdesetih napovedanih stojnic jih je bilo zato postavljenih le nekaj več kot polovica. To je seveda sejem brez plastičnih, novodobnih izdelkov, zato organizator med ponudniki skrbno izbira. Tako kar deset ponudnikov letos ni dobilo svoje stojnice.
Tisti, ki so dovoljenje dobili, so pripeljali izdelke vse od suhorobarske Ribnice do medičarskih dobrot s Koroške. Največ hrane in izdelkov je bilo seveda iz Zgornje Savinjske doline. Od cvetja iz papirja do lesenih in polstenih izdelkov ter hrane. »Ponujamo domače izdelke, predelane iz mleka, od sira in jogurta do skute in namazov ter podobno,« je ob stojnici povedal ponudnik Boštjan Goličnik iz Šmihela nad Mozirjem, in sicer s Hri-berškove kmetije. Lenartov sejem je obiskal že večkrat, saj mu je všeč tudi spremljevalni program z značilnimi sejemskimi liki. »Ogledamo si, kako je bilo na sejmih nekoč. V bistvu danes niti ni tako zelo drugače,« ugotavlja.
»Ponudniki, ki so prišli tudi iz drugih krajev Slovenije, so povedali, da jih dež niti ne moti. Z nami so radi tudi zaradi druženja,« je povedal predsednik turističnega društva Toni Strnišnik. Na sejmu je bilo živahno kljub kislemu vremenu, brez značilnih sejemskih likov pa Lenartov sejem seveda ne bi bil to, kar je. Tudi na otroške želodčke se je seveda pazilo, saj bi lahko male sladkosne-dneže preveč premamile sladkarije in bi jim postalo slabo. Gre za opozorilo trškega policaja staršem, ki je zbrane spomnil na ponudbo »cukrov« pri prodajalki Cukrovi Lizi.
Od gospode do berača
Med sprehajalci v starinskih oblačilih sta bili tudi družina z več otroki in trška gospoda v nekdanji lepi rečiški trški noši. Na vest ljudi, ki imajo več kot on, je po svoje trkal slepec s kozo, ki je v vlogi siromaka beračil. Koza je imela zvonček in je slepega z zvončkljanjem usmerjala po pravi poti. »Nekoč je slepec izkoristil Lenar-tov sejem kot priložnost, da je zbral nekaj kovancev za svoj vsakdanji kruh,« je povedal igralec v njegovi vlogi.
Med sejemskim živžavom je bil kot dodatna zanimivost starinski sejalnik za koruzo, ki ga je med obiskovalci vozil Marjan Šinkar. Napravo, ki jo je v starih časih poganjal konj, je našel v zelo slabem stanju pri neki hiši v bližnji okolici. V dobrih starih časih sejalnika, ki ga je nekoč poganjal konj, je bilo mogoče sejati v dveh brazdah hkrati. Napravo je v preteklih dneh nato popravil. »Takšna opravila me veselijo, saj obožujem stare predmete,« je povedal spreten Šinkar, ki je med drugim prenovil sta-rodobno kolo iz časa druge svetovne vojne.
Predsednika turističnega društva sem še povprašal, če je igralce za nastopajoče sejemske like težko pridobiti. »Nekateri v začetku ponavadi malo na stran stopijo in odgovorijo, da ne bi. Na koncu nas je nato že skoraj preveč,« je odgovoril zadovoljen Strnišnik, ki je med drugim pekel kostanj.
BRANE JERANKO, foto: BJ
Skupinska slika z liki Lenartovega sejma
K nekdanji lepi rečiški trški noši sodijo lepo očiščeni čevlji. Tudi s pomočjo »šupucerja«.
Ustvarjalen Marjan Šinkar obožuje stare predmete. Nekaj dni pred sejmom mu je uspelo obnoviti zavržen sejalnik za koruzo, ki ga je nato javno predstavil.
REPORTAŽA
33
Poklon hmelju in pivu
Po fontani v Žalcu še prvi Savinjski Oktoberfest
Žalska fontana piva, edinstven spomenik pivu na svetu, je v manj kot mesecu presegla vsa pričakovanja; privablja pivoljubce z vsega sveta, pri čemer so domačini prodali že dvajset tisoč vrčkov piva. Zdaj turistično ponudbo kraja širijo še s praznikom hmeljarske tradicije, ki je v Savinjski dolini dolga že več kot 140 let. Minulo soboto je Kulturno društvo Savinjski Oktoberfest ob podpori žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem pripravilo nepozabno zabavo, katere osrednja zelena nit je bil hmeljski napitek.
Savinjski Oktoberfest, ki je večer, bolj je bilo veselo. Ob
Fontana ruši rekorde
Prav tradicija in povezanost lokalne skupnosti ter doline z zelenim zlatom - hmeljem
bil je organiziran v okviru dogodkov Festivala Zeleno zlato na tržnici pri čudežni fontani piv, je združil več prireditev. Najprej je Društvo hmeljarskih starešin in princes Slovenije priredilo tradicionalni hmeljarski »likof«, ki ga v Savinjski dolini po končanem obiranju hmelja pripravljajo že več kot 140 let. V nadaljevanju so prišli na svoj račun najmlajši, zanje so pripravili otroški Oktoberfest. Bolj se je dan prevešal v
narodnozabavnih ritmih se je plesalo in zabavalo še dolgo v noč. Dogajanje so organizatorji stopnjevali še z različnimi igrami in s tekmovanjem za mis in minstra piva. Za naziv so se v treh nalogah pomerili pari. Najprej so pari odgovarjali na vprašanja, povezana s hmeljarstvom in pivovarstvom. Sledila je vzdržljivostna tekma deklet - katera z iztegnjeno roko najdlje drži poln vrček piva. Zaključek je pripadel
moškim, in sicer so tekmovali, kdo vrček najhitreje izprazni. V seštevku vseh iger in po oceni strokovne komisije, ki jo je vodil Boštjan Romih, sta si prvi naziv prislužila domačina Karmen in Dejan.
»Ni takšen, kot je v Mün-chnu, je manjši, vendar je nekaj posebnega. Tam nimajo fontane, nimajo takšnih ma-žoret in folklornih skupin,« je o festivalu dejal župan in obljubil, da bo prihodnje leto dogajanje večdnevno.
je občino napeljala na to, da je v mestnem parku postavila svojevrsten spomenik pivu. In kot se je izkazalo, je bila odločitev o gradnji fontane piv, ki so jo v Žalcu postavili z loterijskim denarjem in donacijami gospodarstvenikov, prava. Po besedah žalskega župana Janka Kosa je čudežna fontana, kot so jo poimenovali nekateri, presegla vsa pričakovanja. V manj kot mesecu so prodali že več kot dvajset tisoč vrčkov, čeprav so načrtovali, da bodo v letu prodali šest tisoč posebej oblikovanih vrčkov piva. »Glede števila vrčkov smo presegli tudi najbolj optimistične napovedi. Nismo pa se zmotili, da bo postala fontana magnet za turistične delavce, druge turistične ponudnike, izdelovalce spominkov, gostince in paradni konj turizma Spodnje Savinjske doline,« je zadovoljen Kos.
Na dan Oktoberfesta so upravitelji fontane, kot so obljubili že ob odprtju, v po-kušino ponudili novo pivo. Iz pipe številka pet tako zdaj teče domače pivo s provokativnim imenom Kurbier. Gre za prvo rdeče lager pivo iz savinjskega hmelja, ki izhaja iz tradicionalnih čeških receptur. Tako so trenutno v fontani na voljo piva petih domačih pivovarjev.
Čeprav je bilo najprej napovedano, da bo fontana delovala do konca oktobra, pivo pa naj bi iz njenih pip ponovno priteklo aprila prihodnje leto, se lahko zgodi, da bosta občina oziroma zavod, ki s fontano upravlja, obratovalni čas podaljšala. Vse je, kot je povedal Kos, odvisno od vremena.
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
34
ZA ZDRAVJE
Brez anesteziologije
skoraj ni medicine
Globoko spanje, ki odnese bolečine
Četudi se v javnosti ne govori veliko o anesteziologi-ji, je res, da brez nje skoraj ni veje medicine. Predstavlja ključno podporo kirurgiji, a brez anesteziologov danes ne gre na primer niti pri lajšanju kroničnih bolečin, medtem ko so vedno bolj prisotni tudi pri obpo-rodni analgeziji.
Vsak drugi človek se je kdaj pri zdravljenju ali operativnem posegu srečal z anesteziologom. Ti so bili dolgo v ozadju vseh zdravstvenih specialistov, a razvoj medicine vedno bolj kaže, da imajo v njej izredno pomembno vlogo in - ogromno medicinskega znanja.
Najbolj so zgovorni podatki: v celjski bolnišnici letno izvedejo približno šestnajst tisoč anestezij, v anesteziolo-ški ambulanti opravijo 1.700 pregledov in v ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin skoraj 1.600. Nepozna-valci menijo, da anesteziolog bolnika pripravi na poseg in ga uredi, da ne čuti bolečin. Toda ta postopek zahteva izjemno veliko znanja in strokovnosti, poznavanja vseh zdravstvenih področij, celo farmacije, saj mora anesteziolog poznati zdravila, s katerimi dela, in dati pravilen odmerek bolniku, pri čemer mora poznati tudi morebitne stranske učinke.
Oddelek za
anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin v celjski bolnišnici sestavljata dve enoti. Prva je ambulanta za diagnostiko in terapijo bolečin oziroma anesteziološka ambulanta. Oddelek nudi 24 ur na dan anesteziološke storitve pri operativnih posegih in predoperativno pripravo bolnikov. Druga je enota intenzivne medicine operativnih strok, ki zagotavlja 24-urno zdravljenje neposredno življenjsko ogroženim bolnikom, poškodovancem in bolnikom, ki potrebujejo operativni poseg, a zaradi spremljajočih bolezni potrebujejo intenzivno zdravljenje pred njim in po njem.
Prekinejo bolečinsko pot
Z anestezijo anesteziolog prekine prenos živčnih im-
m
•>Pred načrtovano operacijo izboljšajte svojo kondicijo, morda z vsakodnevno hojo. Najmanj šest tednov pred operacijo prenehajte kaditi in omejite pitje alkoholnih pijač. Vsa zdravila, ki jih redno jemljete zaradi svojih bolezenskih težav, uživajte do operacije, vendar morate nanje opozoriti anesteziologa in kirurga. Če jemljete aspirin ali druga zdravila proti strjevanju krvi, ju o tem obvezno opozorite! Tudi s pomočjo bolnika operacija mine brez težav!«
1 Ш
Д
NASVET
TEDNIKOVEGA
ZDRAVNIKA
M

THERMANA
lusko
OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey -
I) K. OSTEOPAHJE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSININ.ANDREJ@GMAlLCOM
V_/
Anesteziolog
-	opravi redno predope-rativno vizito in pripravi bolnike na poseg
-	zagotavlja varno operacijo
-	izvaja respiracijske fizioterapije z izboljšanjem bolnikove pljučne funkcije pred operacijo, med njo in po njej
-	bolnika nadzoruje po operaciji
-	lajša akutne poopera-tivne bolečine
-	sodeluje pri obporodni analgeziji
-	lajša kronične bolečine
-	oživlja in zdravi bolnika, pri katerem pride do odpovedi življenjskih funkcij
-	zdravi kritično bolne in poškodovane
-	interdisciplinarno sodeluje pri organizaciji darovanja organov in tkiv
-	sodeluje pri prevozih ogroženih bolnikov v druge bolnišnice
-	sodeluje pri konziliarni dejavnosti kirurških in nekirurških bolnišničnih
oddelkov - izobražuje ostali zdravstveni kader
pulzov v določenem delu telesa - lokalna anestezija - ali v celem telesu, kar se imenuje splošna anestezija. Slednja je pomembna pri večjih operativnih posegih. »S tem prekinemo bolečinsko pot. Torej se bolnik bolečine ne zaveda, saj mu odvzamemo zavest,« razlaga predstojnik Oddelka za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bole-
Predstojnik Oddelka za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin Rajko Kandare, dr. med., specialist anesteziologije in reanimatologije: »Noben bolnik se ne boji toliko operativnega posega kot tega, da mu bomo pred njim odvzeli zavest.«
V Celju je na področju anesteziologije trenutno zaposlenih 21 zdravnikov specialistov s štirimi zdravniki specializanti, ki so na specializaciji v drugih ustanovah. Na anesteziologiji z obema ambulantama je poleg njih zaposlenih še 24 diplomiranih medicinskih sester, imajo tudi štiri zdravstvene tehnike, v enoti intenzivne medicine operativnih strok pa 21 diplomiranih medicinskih sester in štiri zdravstvene tehnike.
čin Rajko Kandare, dr. med., specialist anesteziologije in reanimatologije. In kakšno je to stanje, v katerem se v anesteziji znajde človek? Nekje med globokim spanjem in sanjanjem, a nikakor to ni koma, razlaga Kandare. »Sanjanje namreč med anestezi-
jo ni priporočljivo, saj bi to pomenilo, da je človek napol buden, zato morajo anestezi-ologi ves čas posega bolnika opazovati. Ne samo zaslonov in naprav, na katere je bolnik med posegom priključen.
Anestezija pomeni, da človeku »uspavajo mišice«.
»Torej mu s tem odvzamemo tudi dihalno zmožnost, zato mora biti bolnik v času posega priključen na anestezijske naprave, ki mu omogočajo dihanje,« dodaja Kandare in s temi podatki odpira obzorje anesteziologije, ki je velikokrat v družbi prezrto, kljub temu da se s tem v življenju sreča skoraj vsak drugi človek. Toda anesteziologovo delo po operaciji ni končano, bolnika je treba postopno zbuditi, mu lajšati bolečine in spremljati njegovo stanje. In na to bolniki po posegu velikokrat sploh ne pomislijo, saj so največkrat »hvaležni« le
Čeprav je odstotek zelo nizek, so med anesteziologijo možni tudi zapleti.
Lahko pride do raztrganin v ustih pri uvajanju cevke za dihanje, vendar hujših zapletov skorajda ni. Včasih so z anesteziologijo povezovali odmiranje možganskih celic, pozabljanje ali težave s spanjem po operacijah. Vendar je zaradi razvoja medicine danes od tega ostalo le še praznoverje.
specialistom, ki poseg opravijo. Vendar pazite! Če pri operaciji pride do zapleta, na primer do srčnega zastoja, je ravno anesteziolog tisti, ki to najprej opazi in tudi največkrat življenje reši.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, splet
V teh dneh odmeva primer iz ljubljanske ginekološke klinike, kjer je imela bolnica poseg na materničnem vratu. V svojem zapisu na Facebooku je opisala izkušnjo, ko ji lokalna anestezija ni delovala. Takšni primeri so izredno redki, pravijo v celjski bolnišnici, kjer sicer ljubljanskega dogodka ne morejo komentirati. Prisotnost anesteziologa je namreč ključnega pomena, saj ravno ta preverja, ali anestezija že deluje in pripravi pacienta na poseg.
NAMIG ZA IZLET
35
V pravljičnem svetu sanjaškega kralja
Najbolj obiskan grad v Evropi je Neuschwanstein na Bavarskem
Začelo se je s pravljico. Z risanko, če smo bolj natančni. In to ne eno. Skoraj vsaka zares pomembna se začne s podobo gradu nad gladino reke, ki ga obriše čarobna avreola. Navdih za Disneyjev zaščitni znak je bil menda prav bavarski grad Neuschwanstein. Ker je bilo potovanje na Bavarsko že tako ali tako namenjeno otroškemu tematskemu parku, je bil obisk najbolj znane nemške turistične atrakcije samo še podaljšek potepanja po deželi fantazije.
Do občine Schwangau v bavarski pokrajini Allgäu je iz Münchna približno poldrugo uro vožnje. Na južnem Bavarskem stoji cela vrsta dvorcev in gradov, tako ali drugače povezanih z Ludvikom II. Bavarskim. Če velja mali Linderhof z desetimi sobanami za Ludvikov najintimnejši in najlepši dvorec, je Neuschwanstein brez dvoma najbolj veličasten. In posledično tudi turistično najbolj oblegan grad v Evropi. To se v mestecu ob vznožju grajskega hriba čuti na vsakem koraku. Predvsem Azijci si obiska Nemčije brez ogleda Neuschwansteina očitno ne predstavljajo.
Svet prelomnih časov
Grad je prototip najbolj romantične predstave o gradovih. Če nas že ne ponese v svet domišljije, se zdi, da bi nas moral vsaj kakšnih petsto let v preteklost. V resnici so temeljni kamen za grad postavili šele 5. septembra 1869. To je bil čas, ko so Slovenci o svojem nacionalnem vprašanju razglabljali pod okriljem taborskega gibanja, hkrati je
Ludwig Friedrich Wilhelm ali Ludvik II. Bavarski se je rodil 25. avgusta 1845 v Münchnu. Bavarski kralj je postal leta 1864, star komaj devetnajst let. Vse življenje je živel bolj v svoji domišljiji kot v resničnem življenju. Bil je samotar, ki je najraje od vsega bral in poslušal glasbo. Ni se poročil in ni imel otrok, njegovi biografi namigujejo na istospolno usmerjenost, a tudi na nesrečno zaljubljenost v kraljico Sisi, ženo habsburškega monarha Franca Jožefa. Za duševnega bolnika so ga razglasili 10. junija 1886. Potrdilo o tem je podpisal zdravnik, ki ga v resnici nikoli ni pregledal. Tri dni kasneje so v Starnberškem jezeru našli dve trupli. Ludvik naj bi storil samomor, njegov zdravnik pa naj bi umrl pri poskusu reševanja. Teorije zarote, po katerih naj bi bila umorjena, so žive še danes.
bilo to leto, ko so odprli Sueški prekop. V tem času je Alfred Nobel izumil dinamit, Alexander Graham Bell je svetu predstavil svoj izum telefonije, Edison žarnico z gorilno nitko. V nemirnih časih združevanja nemških dežel je postal kancler kraljevine Prusije Otto von Bismarck. Prusija je bila vojno zdaj z Avstrijo, zdaj s Francijo. Bavarski kralj Ludvik II. pa je živel v oblakih. Le da je svoje gradove po vzoru
francoskega sončnega kralja zidal na precej trdih tleh.
Kralj z glavo med oblaki
Grad, sprva se je imenoval Neuhohenschwangau, so zgradili na ruševinah dveh starih gradov, idejno zasnovo je naredil slikar Christian Jank. Veličastno zasnovana grajska rezidenca ni bila nikoli dokončana. Manjkajo na primer levi stolp, razgledna plo-
ščad in cela vrsta podrobnosti. Opremili so le približno tretjino prostorov. Da je bil Ludvik precej muhast naročnik, ki je ves čas dobival nove in nove zamisli, pri tem seveda ni posebej pomagalo. V svojem sanjskem domovanju je živel komaj 153 dni. Čeprav je slutil, da se mu obeta politični udar, ga to ni prav nič prizemljilo.
V zgodovinskih virih je Ludvik II. Bavarski milo rečeno
označen kot čudak. Njegovi čudoviti gradovi so predstavljali njegova zatočišča pred svetom. Videvati ni maral niti služinčadi, kaj šele drugih ljudi. Na teh dvorcih tako nikoli niso prirejali veličastnih sprejemov ali plesov. Ironično so Ludvikovo najintimnejše zatočišče za obiskovalce odprli že šest tednov po njegovi smrti, leta 1886.
Sodobna tehnologija v srednjeveški podobi
Že pri gradnji so uporabljali najsodobnejšo tehniko tistega časa, oprema pa je bila za tisti čas izjemen dosežek notranjega oblikovanja in napredne tehnologije. Sobe s centralnim ogrevanjem s kroženjem vročega zraka, tekoča voda v vseh nadstropjih, še za današnje čase izvrstno opremljena kuhinja s tekočo toplo in
^v v r
Na stekleni ploščadi, kjer je mogoče posneti najlepši »selfi« z gradom Notranje dvorišče
v ozadju, je težko ukrasti trenutek le zase.	Na gmd se lahk0 odpeijete s kočijo aü z
avtobusom, večina obiskovalcev pa se
tja odpravi peš.
Neuschwanstein ima tudi pravljičen razgled. V njegovi bližini leži grad Hohenschwangau.
Vstopnica za odraslega stane dvanajst evrov za posamezen grad, za otroke je vstopnina brezplačna. A če vstopnice ne kupite v dolini, vstop v grad ni mogoč.
Arhitektura, kulinarika in spominki ...
Notranjost gradu je preobtežena od vsega dobrega in lepega. Posteljo v Ludvikovi spalnici je osem rezbarjev izdelovalo štiri leta. Po nekih podatikih naj bi dvesto nun sedem let vezlo podobe na svilo, s katero so opremili notranjost gradu. Slednjo je seveda prepovedano fotografirati. (vir: splet)
hladno vodo, tovorna dvigala ter stranišča na izplakovanje so na gradu omogočali zelo udobno bivanje. Poleg posebnega svetlobnega sistema za komunikacijo s služabniki je imel kralj tudi telefon. A kaj, ko si z njim ni mogel prav veliko pomagati. V tistih časih ga namreč še ni imel nihče drug. Kraljeve sobane so bile v najvišjem nadstropju, kar je ostanek srednjeveške prostorske ureditve. Ko so pri obleganju grad napadli sovražniki, je bilo najbolj varno biti čim višje. Ob nevarnostih, ki so kralju grozile v njegovem času, pa to ni dosti pomagalo. Zaradi domnevne neprištevnosti so ga namreč prisilno odpeljali prav iz njegove spalnice v Neusch-wansteinu.
Norost se je sprevrgla v blagoslov
Danes se skozi grajske sobane sprehodi osem tisoč ljudi na dan. Vodnica je razložila, da jih je v skupini običajno po šestdeset. Ker nas je bilo tokrat le približno dvajset, je bil to že skoraj zasebni obisk pri kralju. Z milijoni turistov gostitelji opravijo s svojo nemško učinkovitostjo. Do gradu je treba po gozdni poti približno dvajset minut peš, lahko pa si privoščite vožnjo s kočijo - štiri evre stane pot gor, dva dol - ali z avtobusom. Vstopnico je mogoče kupiti samo v dolini, na njej sta točno navedeni ura in številka ogleda. Če zamudite, jo lahko vržete proč. Ko smo med čakanjem na vstop postavali po zgornji ploščadi gradu, je v preddverju gradu zadonela zborovska pesem. Stavila bi, da so bili Slovenci. V glasbeni dvorani, ki si jo je dal v gradu postaviti Ludvik, ni nikoli poslušal petja. Od sveta se je v sumljivih okoliščinah poslovil star komaj štirideset let. V glavnem zato, ker je svoje rojake spravljal ob pamet s svojim zapravljanjem. Ob trumah turistov, ki se danes zaradi njega vijejo na Bavarsko, se zdi, da ni bil sanjač, ampak vizionar. Njegovo zapravljanje pa je bilo pravzaprav hvale vredno investiranje.
SAŠKA T. OCVIRK
Labod je motiv, ki ga na gradu srečujemo na vsakem koraku. Preobte-ženo okrasje črpa navdih iz srednjeveških legend in germanske mitologije. Ludvik je bil estet in velik ljubitelj umetnosti. Kot neomajen podpornik Riharda Wagnerja je podprl in spodbudil številna njegova operna dela. Tako je na stenah mogoče najti viteza Lohengri-na, kralja Parsifala in druge junake.
36
KULINARIKA
Ljubezen ne gre vedno skozi želodec
Po resničnih dogodkih
Moj fant pravi, da je prvo kosilo, ki sem mu ga skuhala, pojedel iz vljudnosti. Menda je tudi drugič želel biti vljuden, a kot pravi, ima vse svoje meje. Takrat sem se odločila za hiter in predvsem zdrav obrok, ki sem ga pripravila po službi in pred popoldanskimi obveznostmi. Ali sploh kdo lahko zgreši s piščancem? No, jaz lahko! Kot pravi je na krožniku ostalo bolj malo polnozrnatega riža, saj naj bi ga piščanec vsaj polovico pojedel, glede na to, da naj bi (po njegovo) bil še skoraj živ.
Od takrat se po kuhinji spretno vrtim s krpami, pomivam posodo in pripravljam preizkušena kosila ter sladice. A fama o kuhanju, ki jo trenutno lahko spremljamo pravzaprav na vsakem koraku, je zadela tudi mene. Tako sem se odločila, da bom kuhala, a ne le to, o tem bom tudi pisala! Povpreč-
EVINA KUH'NA
na kuharica, ki ji rezanje čebule vzame običajno en oglasni blok na »nacionalki«, kuharica, ki odlomke iz kuharskih oddaj raje gleda kot prakticira, ter kuharica, ki se je za kuharico oklicala kar sama, bo kuhala za vas.
Kaj vam obljubljam? Obljubljam vam resnico o prismojenem piščancu in soljeni čokoladni ru-ladi. A obljubljam vam tudi nazorne postopke, kako pripraviti drugačne, zanimive, nezahtevne in (upam) okusne jedi. Obljubim, da se bodo moji domači držali za glavo in da se bodo kuharji smejali mojim vprašanjem, pri j čemer bom večkrat želela obupati. In obljubim še, da bom, dokler bo kuhinja stala, dokler bom imela vse prste in dokler bom imela nekoga, ki bo končni izdelek tudi preizkusil, kuhala. Spravljala vas bom v smeh, se zabavala na svoj račun (bodimo realni, tudi za to je potrebna merica poguma) in nas (sebe in vas) sproti naučila kaj novega. Že imate ideje, kaj naj prismodim? Sporočite mi, z veseljem se bom preizkusila!
Kebab brez mesa je vegetarijanski
Nato sem se lotila priprave rdeče omake.
Zanjo sem prav tako uporabila navaden jogurt (veljajo
enake opombe kot zgoraj), ki sem mu dodala papriko v prahu, malo
česna, več soli in malo popra. Lahko bi dodala nekaj kapljic kisa, medtem
ko je za bolj naraven dodatek priporočen sok limone.
Omaka ima sicer odličen okus, a mora biti dobro premešana, sicer pušča
zaradi paprike v prahu v ustih nekoliko peskast občutek. Tudi za to omako
je priporočljivo, da jo ohladimo, preden jo postrežemo.
Kaj je kebab brez mesa?
kebab, po katerem z veseljem poseže marsikateri »zelenjavoljubec«. A za vse tiste, ki si življenja ne moremo predstavljati brez tu in tam kakšnega dobrega »šnicla«, sledijo navodila.
Piščančje prsi (ali meso po izbiri) sem narezala na zelo tanke trakove. Začinila sem jih s soljo, poprom, česnom in karijem. Slednjega nam ni nujno treba uporabiti pri pripravi kebaba, a vendar da mesu okusno aromo. Na olivnem olju na visoki temperaturi sem meso spekla do zlato rumene barve. Predlagam, dato naredimo, tik preden želimo hrano postreči, saj se meso zaradi razrezanosti kmalu shladi.
Namig: vodilo pri peki piščanca naj bo zlato rumena barva, vendar pazimo, saj kari že nekoliko obarva meso, kar niti približno ne pomeni, daje pečeno. Predlagam tudi, da ga pečemo pri visoki temperaturi, a ne predolgo, saj piščanec hitro postane suh.
Navodila so smešno preprosta, celo za »kuharje mojega kalibra«. Solato, paradižnik, čebulo (lahko bi uporabila tudi por) in zelje sem narezala na zelo tanke trakove. Koliko časa traja priprava domačega kebaba, je težko natančno določiti, in sicer zaradi zelenjave. Če pripravljamo za več ljudi ali če z nožem nismo najboljši prijatelji, nam lahko rezanje vzame kar nekaj minut. Zaradi kasnejšega načina postrežbe hrane je priporočljivo isto vrsto zelenjave odlagati na isti krožnik.
Namig: pazimo na prste!
Bela omaka, narejena iz navadnega jogurta, kumare in začimb, predstavlja nezamenljivo dobroto, kadar pripravljamo domač kebab. Vsaj tako so mi zagotovili maja v Kefaloniji, na enem od grških otokov, kjer sem jedla najboljši kebab vseh časov. Najprej sem naribala kumaro in jo dobro odcedila. Odcejanje je zelo pomembno, saj je sicer omaka preredka, preveč vodena in napoji lepinjo. Naribani kumari sem dodala navaden jogurt. Ta je, če želimo manj kalorij, lahko lahek, vendar mora biti gost, saj je sicer omaka spet preveč tekoča. Zmesi sem dodala žličko olivnega olja, ki je poskrbelo za sredozemski priokus, in nekaj kapljic kisa. Nato sem vse skupaj dobro posolila, malo popoprala in začinila s česnom v prahu. Česen je okuse čudovito zaokrožil, zato predlagam, da pri njegovi uporabi niste preskromni. Na koncu sem tzatziki postavila v hladilnik, saj kombinacija vročega mesa in kruha ter hladne omake poskrbi za harmonijo okusov v ustih. Se vam že cedijo sline? Pa smo šele pri prvi omaki.
Namig: navaden jogurt lahko zamenjamo z grškim, ki velja za kralja med jogurti. Gre za odcejen jogurt, ki zaradi postopka dobi drugačno strukturo, nekje med sirom in jogurtom. A pozor! V trgovini je mogoče najti vrsto jogurtov, na katerih piše »jogurt na grški način«. Seveda ne gre za grški jogurt, ampak le za tržno nišo za boljšo in dražjo prodajo. In še en namig: najcenejšega sem zasledila v trgovini nemškega lastnika.
J* »Mala« malica, velika pojedina
»Vrteča se pečenka, ki osvaja svet«
Kebab, po turško dondurmek, je osvojil evropska tla. A kalorična bomba je lahko tudi manj kalorična in zelo praktična ideja za kosilo, morda piknik. Z dobro, okusno jedjo, ki si jo lahko po svojem okusu ustvarite kar sami, smo se mastili tudi v uredništvu.
Narodno jed, ki pomeni »vrtečo se pečenko«, Turki sicer pripravljaj o iz govejega, kozjega, ovčjega ali piščančjega mesa. Tradicionalni cag kebab je pečen v vodoravnem položaju na vrteči se palici, serviranega na krožniku pa postrežejo z rižem.
Kebab, kot ga poznamo mi, je zamisel pokoj nega Mahmuta Aygüna, ki j e v berlinski restavraciji meso serviral v toplem popečenem kruhu. Danes poznamo mnogo različic tradicionalne turške »vrteče se pečenke«. Postrežem v kruhu ali tortilji s takšno in z drugačno zelenjavo ter omakami predstavlja cenovno ugodno kalorično bombo, kadar zmanjka časa za pripravo zdravega kosila. A tudi kebab je lahko bolj zdrav, pri čemer je lahko odlična ideja za zanimivo postrežbo, kadar pričakujemo večjo družbo.
Sprehod med trgovskimi policami
Moj prvi nakup z namenom kuhanja za novo rubriko je bil še posebej vznemirljiv. Komaj sem čakala, da oblečem predpasnik, zaviham rokave in ob turškem melosu pripravim svoj prvi kebab. Kupila sem olivno olje, kis, piščančje prsi, lepinje (lahko bi tudi tortilje), solato, zelje, navaden gost jogurt, paradižnik, por (lahko bi tudi čebulo) ter kumaro in limono. Na pultu sem si pripravila še sol, poper, česen v prahu, sladko papriko v prahu in kari.
Moja kuha
Sama sem, kot kažejo fotografije, uporabila navadno zelje in navaden jogurt, vendar grškega resnično priporočam. Iz sestavin, ki jih vidite na fotografiji, sem pripravila obrok za dve osebi. Račun je znašal približno šest evrov, zahvaljujoč akcijski ponudbi piščančjih prsi. Seveda mi je ostalo kr nekaj solate in zelja, odveč sta bila tudi polovica kumare in polovica paketa (na fotografiji) piščančjih prsi. V ceno niso všteti olivno olje, začimbe, limona (sok za rdečo omako) in električna energija. Cena dveh domačih kebabov se torej lahko primerja s tisto z ulice, vendar že pri treh osebah postane občutno nižja. Ker si s takšnim načinom postrežbe vsak lahko naredi svoj kebab, je poskrbljeno za različne okuse, polnjenje svojega »škrniceljčka« je zabavno, priprava pa je ugodna, hitra in preprosta.
>Skrniceljčki
Najbrž obstaja bolj primeren izraz za iz folije narejeno embalažo, v kateri lahko praktično držimo kebab, a moj ostaja »škrniceljček«. Vzela sem daljši kos živilske folije in ga prepognila na pol. Dva kota sem približala središču folije, zgornji del prepognila nazaj in razprla. V »škrniceljček« sem položila v opekaču popečeno lepinjo, prerezano v notranjosti.
Namig: v lepinjo zarežimo dovolj globoko, da jo bomo lahko razprli na široko in tako enakomerno porazdelili vso hrano.
Namig: večkrat kot bomo na začetku prepognili folijo, debelejša bo in bolj bo zadrževala toploto hrane.
FOTOREPORTAŽA
37
»Pohan« piščanec, svinjska krača in vrček dobrega piva
Najprej je svoje povedala komisija, ki je svoje delo vzela zelo resno ...
V Podčetrtku so pripravili prvi Pivo struna fest s svojevrstno kulinarično noto
»Nobena skrivnost ni, da je moja najljubša jed ocvrt piščanec,« nam je že pred časom zaupal župan Podčetrtka Peter Misja. »Tekmovanje v cvrtju piščanca bo brez dvoma prvo te vrste pri nas.« Če ob to dodamo še veselo jesensko vzdušje v duhu piva, je recept za prvovrstno zabavo že skoraj zagotovljen. Na zadnji septembrski petek so tako v Podčetrtku naredili prav poseben kulinarični uvod v konec tedna, ki je bil širom regije posvečen pivu.
Potem ko jim je Festival ali tako posvečen tekmova-
vina in čokolade dal krila, so v zavodu Turizem Podčetrtek z velikim zagonom pripravili še podoben jesenski dogodek. Na stojnicah je osem večjih, manjših in bu-tičnih pivovarjev ponujalo približno dvajset vrst piva. Ob tem ni manjkalo spremljajoče pivske kulinarike, uvodni del pa je bil tako
nju v cvrtju piščanca. Šest ekip je pod budnimi očmi tričlanske komisije zelo resno pristopilo k delu. Po dva kuharja sta morala piščanca razkosati, pripraviti panado po svojem okusu in meso ocvreti. Morda se vam to ne zdi nič posebnega, a poznavalci vam bodo zagotovili, da je to cela znanost.
Najbolje sta se odrezali članici Društva kmetic Ajda iz Šmarja pri Jelšah. »Mis-jonarja« - župan Peter in njegov brat Jože - sta zasedla drugo mesto. »Saj jima privoščim. Se mi pa vseeno zdi, da je komisija nekaj spregledala. Tako dobrega piščanca namreč še svoj živi dan nisem spekel,« je svojo srebrno medaljo široko nasmejan pokomentiral Peter Misja, prepričan, da bo imel drugo leto spet priložnost, da si bo nadel predpasnik.
V nadaljevanju večera je lahko vsak našel kaj zase. Med glasbenimi gosti - ta večer smo lahko slišali še domačine Šani Šeni in Okrogle muzikante - so za presežek večera poskrbeli D'Palinka band. Nemogoče je igrati skladbe AC/DC, Wernerja, Big foot mame in Helene Blagne v istem nizu in hkrati ostati frajer. Fantom pa to ni delalo nobenih težav, »frajto-narica« gor ali dol. In dober temeljni kamen je uspelo položiti tudi organizatorjem. Prihodnjo jesen bo v Podčetrtku po »pohanih piškah« zagotovo spet dišalo.
StO, foto: GrupA
Rajko Vrbovšek ni zastonj prva sila »vrvovlečcev« Šentjurskih korenjakov. Zmagal je tudi v tekmovanju, kdo prvi zmaže celo kračo. Tekmo je vodil šmarski standup komik Aleš Novak, ki je ta večer ostal brez besed samo enkrat. Ko je ugotovil, da je mogoče vrček piva spiti v manj kot petih sekundah. Rekorder je dobil nagrado, voditelj pa svoj vrček piva.
38
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Sedem desetletij s celjskimi Žabami (11)
Slovesno praznovanje šestdesetletnice
»Spoštljiva obletnica in predvsem spoštljiv odnos do te zvrsti glasbe, ki jo gojijo >žabarji< že od nastanka. Čudovit je ta žar amaterizma, ki je vgrajen v ta orkester. Kar nekaj danes že uveljavljenih glasbenikov je naredilo svoje prve korake prav v tem orkestru in dobilo neizbrisen pečat veselja do glasbe za celo življenje. Mislim, da so ravno s tem Žabe dosegle svoj bistveni namen: vzgoja mladih glasbenikov in vzgoja svojih zvestih poslušalcev.
V veliko veselje in ponos mi je, da sem tako kot tudi mnogi drugi slovenski glasbeniki lahko sodeloval in se učil z vami, Žabami!«
Tomaž Grintal, nekdanji dirigent ob šestdesetletnici orkestra
Ob bisernem oziroma diamantnem jubileju so »žabarji« pripravili zvestemu občinstvu slavnostni koncert z izjemnimi vokalnimi in inštrumentalnimi solisti. In seveda ob tej priložnosti izdali jubilejno publikacijo ter tretjo zgoščenko. V celjski knjižnici je na podlagi bogatega arhivskega gradiva, za katerega urejenost ima največ zaslug Milan Gorjanc, prvi predsednik, dolgoletni tajnik in blagajnik, nastala pregledna razstava, ki je bila nato leta 2009 kot ena prvih objavljenih vsebin na portalu Kamra.

www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Se nadaljuje.
SREČKO MAČEK
Na jubilejnem koncertu so kot solisti nastopili Roman Fonda, Marijan Kovše, Duško Gojković (1931-), trobentač, kompozitor, aranžer, dirigent, srbski najuspešnejši in najbolj priznan džez glasbenik v tujini in takratni dirigent orkestra David Jarh.
ALBUM S CELJSKEGA
Udeleženci mladinskega nogometnega turnirja na igrišču NK Olimp. Z leve čepijo: Laci Kujan, Karli Vrunč, Ivan Orešnik, Lojze Kovačič, Stanko Glasenčnik in Vili Golob; stojijo Roman Seničar, Ivan Kovačič, Rado Šarlah, Jože Brežnik, Rudi Škedelj, Oto Kujan in Erih Golob.
Igor Gruber: 107 dni Alp
Romanje k svojemu bistvu
»Neko jutro se zbudiš in v tebi nekaj vrta, vrta ..., dokler se to nekaj počasi ne oblikuje v neko hrepenenje, v neko željo,« o razlogih za svojo pot pripoveduje Igor Gruber iz Velenja, ki se je lani podal na 107 dni dolgo pot po Alpah. To si je želel podariti ob štiridesetem rojstnem dnevu. Prehodil je več kot 2.600 kilometrov, ves čas nosil 14 kilogramov težek nahrbtnik in posnel več kot 12 tisoč fotografij na poti neštetih srečanj, pripetljajev, anekdot in preizkušenj.
Ves čas poti mu je ob strani stala žena Katja. Kolikor so omogočali internetne povezave in signal mobilnega telefona, tako pogosto se ji je javljal. Hodil je namreč povsem sam. Žena ga je obiskovala na poti približno vsakih štirinajst dni, včasih še z večjim zamikom. Njej je tudi posvetil knjigo 107 dni Alp, ki je nadvse bogata zbirka fotografij, namigov, odzivov ljudi, ki so z njim delili
izkušnjo te poti, odzivov s socialnega omrežja Facebook ter dragocenih Gruberjevih misli in razmišljanj o življenju in svetu.
»Na takšni poti se je težko izogniti srečanju s seboj, z odnosi, ki jih živiš, in s svojim življenjem. Prevelik vsakdanji tok informacij se ustavi in veliko časa preživiš v blagodejni tišini. Zgodi se, da se tok informacij obrne. Iz podzavesti in notranjosti pride na dan mar-
sikaj.« To je dodana vrednost takšnega podviga, h kateremu sta gornika sprva napeljali njegova vztrajnost ter ljubezen do narave in pohodništva.
Knjiga je razdeljena na 161 etap t. i. Rdeče poti Via Alpina, ki pohodnika popelje čez osem držav. Gruber je pot začel v Monte Carlu in jo končal v Trstu. Čeprav knjiga ni klasičen vodnik, so vse večje fotografije opremljene s QR-kodo, ki jo lahko odčitate s svojim mobil-
Pozitiven odnos je najbolj pomembna sestavina za uspešno končan vezni pohod. Zelo pomembna pohodniška lastnost je, da se lahko nasmejete, ko gre vse narobe. Predanost, psihična trdnost, vztrajnost in trma so ostale ključne sestavine. Vedno se spomnite, da bi namesto tega trenutka lahko sedeli med štirimi stenami in »božali« tipkovnico.
Mladinci NK Kladivar na Olimpovem igrišču leta 1958
Kot zanimivost velja zapisati, da so več kot polovico ekipe sestavljali »bratski pari«: Oto in Laci Kujan, Vili in Erih Golob ter Ivan in Lojze Kovačič.
Od takratnih mladincev sta odšla v širni svet dva, in sicer Erih Golob v Toronto v Kanado, kjer je tudi umrl, in Stanko Glasenčnik na Švedsko, kjer živi še danes.
Prispeval: Rudi Škedelj (Celje)
nim telefonom, ta vam bo pa pokazal natančno lokacijo, kje je bila posneta. Odkrijete lahko številne nove, še neznane kotičke Alp in se morda navdušite za del lastnega pohoda po Via Alpini. Gruber piše, da je ta pot » ... na svoj način tudi pot do nekega že pozabljenega sveta. Poti čez prelaze, nekdaj glavne prometnice in povezovalne poti, že dolgo samevajo. Ceste in železnice so tovorni promet preselile v dolino in ob reke«.
Ob opisu etap, kot jih je pisec doživljal, boste lahko prebirali še namige, ki pridejo prav slehernemu poho-dniku, zlasti seveda tistemu, ki je na poti dlje časa. Knjiga bo nepogrešljiv pripomoček v zimskih mesecih, ko bo marsikdo razmišljal o svojih ciljih v prihodnjem letu. »Pot je včasih nepredvidljiva, polna presenečenj in preizkušenj. A če ne poskusimo, ne bomo nikoli vedeli, ali zmoremo,« sklene Gruber.
MRL
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
info: 03-426-17-36 (Srečko Maček).
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
novi tednik
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Popravek
V 37. št. Novega tednika na str. 44 se je v rubriko Album s Celjskega v prispevek z naslovom V predšolski koloniji v Celjskem domu v Baški na otoku Krku poleti 1960 prikradel tiskarski škrat in spremenil priimek gospe, ki je prispevala fotografijo. Pravilno je: » ... prispevala Cvetka Škoflek.« Gospe Cvetki in bralcem se iskreno opravičujemo.
O avtorju:
Igor Gruber se je lani po štiridesetem rojstnem dnevu in dveh desetletjih dela z informacijskimi sistemi odločil, da je čas za nov izziv in mejnik na življenjski poti. Prvega je postavil že leta 2000, ko je v 24 dneh prehodil Slovensko planinsko pot. Lansko izkušnjo 107 dni Alp, ki bo te dni izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, je zapisal na več kot 300 straneh.
BRALCI POROČEVALCI
39

Sprejem za najboljše
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je 22. septembra sprejel 121 najuspešnejših dijakinj in dijakov minulega šolskega leta.
Evropski dan jezikov
V ponedeljek, 26. septembra, so v Srednji zdravstveni šoli Celje obeležili evropski dan jezikov. Šolski radio je pripravil oddajo z zanimivim gostom, ki je spregovoril o svojem življenju in delovanju v tujini. Tujejezično druženje so dijaki nadaljevali po ameriško, saj jih je obiskal predstavnik ameriške ambasade v Ljubljani. Z dijaki je razmišljal o razlikah med Slovenijo in Ameriko. Preživeli so nepozaben dan, poln zanimivih zgodb. SD
Triintrideset dijakinj in dijakov je doseglo izjemen učni uspeh na splošni maturi, 47 jih je doseglo izjemen učni uspeh na poklicni maturi, 33 dijakinj in dijakov srednjega poklicnega izobraževanja je opravilo zaključni uspeh s pohvalo, 8 dijakinj in dijakov pa se je udeležilo olimpijad in svetovnih prvenstev znanja. To je bil že 22. sprejem naju-
spešnejših maturantk in maturantov poklicne in splošne mature ter izjemno uspešnih dijakov na svetovnih prvenstvih in olimpijadah ter 12. sprejem najuspešnejših dijakinj in dijakov nižjih in srednjih poklicnih šol v Mestni občini Celje.
Župan je najuspešnejšim dijakinjam in dijakom podaril knjigo Danes grofje Celjski in nikdar več avto-
rice Anne Wambrechtsa-mer, medtem ko so tisti, ki so bili izjemno uspešni na svetovnih prvenstvih znanja in olimpijadah, iz njegovih rok prejeli knjigo Barbara Celjska. Darilo naj jih vedno spominja na županov sprejem in na najlepše življenjsko obdobje, ki so ga preživeli v Celju.
MG
Foto: GrupA
radio celie
Osnovnošolski abrahamovci
Pred mnogimi leti se je datum na koledarju obrnil na 1. september 1966. Za mnoge je bil to dan, ko smo kot majhni radovedneži prvič stopili skozi velika šolska vrata in se podali na pot izobraževanja.
Čez noč smo postali odgovorni za svoja mlada življenja, ki so plula med čermi domačega ognjišča, dvorišča in stavbe učenosti, in sicer v času, ko smo se z velikim zaupanjem spoprijateljili s sošolci in kdaj tudi potočili kakšno solzo zaradi nerazumevanja zunanjega sveta. Bili so povsem drugačni časi, ki jih težko opišemo današnjim otrokom, mladini. Morali smo biti presneto pogumni, ko smo leto za letom menjavali sošolce in učitelje, nekateri tudi šole, ko ni bilo nikomur mar za naše tihe želje in potrebe, ko je bilo povsem »normalno«, da smo jih kdaj tudi dobili po prstih z metrskim lesenim ravnilom ali je »priletela« kakšna okrog ušes ... Vseeno pa smo odrasli. Brez računalnikov, mobitelov in brez varuhov otrokovih pravic. In čeprav so
bili to za nas kdaj tudi zelo težki časi, gledano zdaj z razdalje petdesetih let, so bili tudi izjemno lepi in nepozabni. Še vedno smo tukaj, polni želja, načrtov, hotenj. Le nekoliko modrejši in manj cmeravi, a v srcih še vedno kdaj prav tisti isti majhni radovedneži iz septembra 1966.
Veliko prvošolcev iz takratne podružnične osnovne šole na Ljubečni je skupaj zbral sošolec Tona Vidmar. Želel je, da skupaj proslavijo svojega šolskega abrahama. Povabili so tudi 82-letno učiteljico, gospo Slavo Hojnik, ki jih je učila v drugem razredu. Zbrali so se pred lepo »novo« šolo na Ljubečni, kjer jih je velikodušno sprejel in nagovoril zdajšnji ravnatelj in domačin Martin Grosek, skoraj tovariš iz šolskih let, ki jim je šolo, o kateri v tistih časih še sanjati niso znali, z veseljem tudi razkazal. Obujenih je bilo veliko spominov na veliko prijetnih trenutkov, na čase, ki so ostali za vedno zapisani v njihovih srcih.
MARJANA KOVAČIČ
Duplosan KV
•	poraba vode 250 l/ha,
•	temperatura10-12 stopinj C, sončen dan, vsaj 6 ur brez dežja,
•	velikost plevelov min.: 10 cm,
•	škropljenje posameznih rastlin 0,1 L/10 L vode
z nahrbtno škropilnico.
•	karenca 28 dni.
Dobro zatira naslednje plevele:
ščavje (Rumex spp.) zlatice (Ranuncullus spp.) regrat (Taraxacum off.)
AGRO NASVETI
DUPLOSAN" KV
^Шж:
ШЈШшшт
мШШт
iL <л
HSi ■
CINKARNA
јЏШММр
f'rŽivr 'лШЕМ i Iv H' Ml ■' 17 i i ,www.cinl<ar>na.si
!ш Swffi 'I i!
I\
Nufarm
40
BRALCI POROČEVALCI
Zaključek Poletnih bralcev v Knjižnici Laško
V torek, 13. septembra, je knjižnični vrt ponovno oživel za mlade bralce, saj smo z naj zabavo te jeseni končali počitniško bralno akcijo Poletni bralci.
Poletni bralci so postali jo osvežili, tretji samo malce
osnovnošolci, ki so med počitnicami brali najmanj trideset dni trideset minut na dan in medtem vsaj petkrat obiskali knjižnico. Brali so lahko po svoji izbiri: knjige, revije, časopise, stripe ... Nekateri otroci so super bralno navado pridobili na novo, drugi so
poglobili. Vseh skupaj (sodelovali so otroci iz Laškega, Radeč, Rimskih Toplic in Zidanega Mosta) je bilo kar 120!
V zahvalo ter za trud in spodbudo, da bi učenci ohranili bralno navado tudi med šolskim letom, smo v goste povabili pesnika, pisatelja,
dramatika, igralca in prevajalca Andreja Rozmana Rozo, ki je navdušil vse generacije. Nasmejal nas je z izjemnimi interpretacijami svojih pesmi in nam mimogrede zaupal še kakšno (seveda zabavno) prigodo iz svojega življenja, prijazno odgovarjal na »velika« vprašanja naših »malih« bralcev ter nam podal tudi življenjske modrosti in »modrosti«. Prireditev so s pesmi-
Mladi in mir
Mednarodni dan miru, 21. september, so dijaki in učitelji Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje obeležili v petek, 23. septembra, s prireditvijo, naslovljeno Mladi in mir.
Na tej prireditvi so člani gledališke delavnice, inštrumentalisti Šolskega centra Celje in člani krožka ŽVN prikazali, kako pomembno je, da se zavedamo, da mir soustvarjamo vsi. Dijakom se je pridružila tudi psihologinja Adela Vlašič Tovornik, ki je govorila o posledicah, s katerimi se mladi soočajo zaradi disfunkcionalnih družin.
Prireditev je nastala na podlagi projekta Mladi in mir, ki sta ga organizirali Teozofska knjižnica in bralnica Alme Karlin ter Mestna občina Celje in ki so se ga udeležili tudi dijaki srednje šole za kemijo, elektrotehniko
jo popestrili pevci in pevke združenih zborov OŠ Primoža Trubarja Laško OPZ Trubad-určki in MPZ Trubadurji pod vodstvom Mateje Škorja, ki se vedno prijazno odzovejo našemu povabilu - očarali so nas z izvedbo odlomka Gobčeve operete Kresniček.
Nagradni izlet
Vsem »poletnim bralcem« je knjižnica podelila nahrbtnike v spomin na letošnjo bralno akcijo, na koncu prireditve pa je sledilo še veliko nagradno žrebanje. Podelili smo knjižne nagrade in eno glavno - letošnji srečni nagrajenec
se bo lahko v ZOO Ljubljana srečal s svojo najljubšo živaljo in preživel nepozaben dan. Da nam bo zaključek bralne akcije ostal v še lepšem spominu, so s tehnično pomočjo (poleg zaposlenih v knjižnici) poskrbeli v društvu Šmocl, za odlične fotografije pa so zaslužni mladi fotografi Jakob Pirš, Lara Zalokar in Rina Medjić (pod mentorstvom Andreja Gobca). Vsem se najlepše zahvaljujemo.
Veselja ob uspešnem zaključku pa ne bi bilo brez mladih bralcev (in podpore njihovih staršev). Prepričana sem, da ni bilo vedno eno-
stavno brati pol ure na dan: verjetno je bilo trideset minut kdaj »urca«, včasih pa tudi »uuuraaa«. Ampak uspelo jim je.
Če bodo branje ohranili, sem prepričana, da bodo osvojili najboljšo nagrado in pridobili izvrstno naložbo za prihodnost - odlično bralno navado. Branje namreč resnično širi obzorja in odpira vrata v najrazličnejše svetove ...
Tam daleč nekje nas čaka svet in zagotavljam vam, da je z »branjem prežet svet vredno živet«.
JERICA HORJAK Foto: RINA MEDJIĆ
in računalništvo in 16. septembra aktivno sodelovali na delavnicah v Celjskem mladinskem centru.
Projekt Mladi in mir je resnično zaživel v celotni šoli, saj so se dijaki na razrednih urah pogovarjali o tem, kako lahko sami poskrbijo za mir znotraj svoje družine. Celoten september je bil namreč posvečen osveščanju dijakov, da je mir naša skupna odgovornost.
Prireditev so organizatorji sklenili z razmišljanjem enega od dijakov, in sicer: »Družina je tako kot programiranje - >vtipkati moraš svojo odločitev<, da se družina pravilno zažene. Problemi v družini so podobni kot problemi pri programiranju, če jo zaženeš napačno, ima družina probleme.«
Dr. ANITA LAZNIK, koordinatorica projekta Mladi in mir
Tabor za otroke
Ideja o izvajanju vsakoletnega tabora za otroke, ki živijo v rejniških družinah, se je na Centru za socialno delo Laško porodila pred tremi leti, ko je center izvedel prvega. Nekoliko s strahom smo se lotili organizacije in izvedbe, saj takrat nismo vedeli, kako bodo otroci sprejeli takšno obliko sodelovanja. Pred tremi leti smo prebili led. Uspešno.
Letos smo se srečali na začetku poletnih počitnic. Prišlo je trinajst otrok. Sku-
paj smo preživeli tri čudovite dni na Šmohorju, v neokrnjeni naravi.
Med pomembnejšimi poslanstvi tabora je oblikovanje otrokove pozitivne samopo-dobe oziroma samozavesti, ki sta ključni za otrokov nadaljnji razvoj. Otroke želimo naučiti sprejemati sebe in druge. Vsako leto želimo otrokom ponuditi nove izkušnje, dejavnosti in aktivnosti, zaradi katerih se bodo tabora radi spominjali. Trudimo se ustvariti sproščeno vzdušje in varen prostor, kjer imajo
otroci priložnost vzpostaviti trdnejše medsebojne odnose. Vedno znova se vračamo k pogovoru o močnih področjih posameznika, poudarjamo njegove kakovosti oziroma pozitivne lastnosti.
Trije aktivni dnevi
In kaj vse smo počeli? Ustvarjali smo v delavnicah, se igrali, družili, razmišljali o sebi in drugih, se spoznavali, igrali športne in družabne igre, se smejali, pridobivali nove socialne veščine za življenje, se učili reševati kon-fliktne situacije ...
Prvi dan smo namenili več časa spoznavanju drug drugega ter spoznavanju okolja,
BRALCI POROČEVALCI
41
v
■ V V	■	.	■ V V
Čiščenje travisc na Rogli
V soboto, 24. septembra, je bila že sedma prostovoljna akcija čiščenja zaraščajočih travišč (planj) na območju Pohorja, natančneje na traviščih Volovice, ki se nahajajo zahodno od Rogle. Akcijo so organizirali Zavod RS za varstvo narave, Občina Zreče, Sklad za naravo Pohorje, Občina Mislinja in Zavod za gozdove Slovenije.
Izvedena je bila v okviru projekta Life Življenje traviščem. V akciji so sodelovali posamezniki in člani različnih prostovoljnih organizacij oziroma združenj.
Po uvodnih besedah predstavnika Občine Zreče Štefana Po-siloviča in vodje projekta Življenje traviščem dr. Nike Debeljak Šabec se je malo manj kot štirideset udeležencev akcije razdelilo v manjše skupine in delo se je začelo. Z območja travišč so pospravljali sečne ostanke (veje, posamezne manjše kose debel), ki so ostali po lanski sečnji zaraščajočih površin na območju Volovice. Sečne ostanke so zlagali v gozdni rob ali na kupe, ki so jih kasneje s pomočjo traktorja odpeljali izven območja travišč. Delo je potekalo v sproščenem vzdušju in več kot polovica udeležencev letošnje akcije je sodelovala že v prejšnjih akcijah, nekateri celo na vseh.
Po izvedbi čiščenja je sledila malica na Rogli, kjer so udeleženci akcije prejeli v spomin majice Sklada za naravo Pohorja. Sledila sta še skupno fotografiranje in slovo s pričakovanjem ponovnega druženja že v naslednjem letu.	TKŠ
v katerem smo bili. Obiskal nas je tudi Milan Perk, ki nam je predstavil svet padalstva. Obljubil nam je, da bo prišel naslednji dan še enkrat in nas povabil na praktičen prikaz poleta s padalom, seveda v primeru ugodnejših vremenskih razmer.
Proti večeru sta nas obiskala lovca Andrej Mavri in Rok Golob, ki sta nam predstavila lovsko dejavnost ter nas seznanila s tem, kako lahko vsak posameznik s svojim pozitivnim odnosom skrbi za naravo in dobro počutje živali v gozdu. Večer smo preživeli ob druženju, družabnih igrah, pantomimi, kjer smo se drug drugemu nasmejali do solz.
V pozitivnem vzdušju smo nadaljevali drugi dan tabora, ki smo ga zapolnili s številnimi aktivnostmi. Obiskala nas je Petra Šuster iz Centa starejših Hiše generacij Laško, ki nam je razkrila nov recept za pripravo slaščice brez peke. Vsak je izdelal svojo sladico. Sledilo je tisto najboljše, po-kušanje sladic in sladkanje z njimi.
Na bližnjem hribu Malič so nam Milan Perko in njegovi padalski prijatelji pokazali skok s padalom. Ob vrnitvi z Maliča nas je na robu gozda pričakal Damjan Kolšek, ki nam je pripravil adrenalinski
spust po žici (zipline). Večerni čas smo preživeli ob tabornem ognju, druženju in sproščenem pogovoru.
Zadnji dan smo se pripravljali na zaključek tabora in se pogovorili o tem, kaj nam je bilo na taboru všeč in kaj bi si želeli, da bi bilo drugače. Otroci so samostojno pripravili predstavitev za rejnike in rejnice ter ostale družinske člane. Vse tri dni pa smo udeleženci pridno in vestno skrbeli za red in čistočo prostorov.
Iskrena hvala Občini Laško, podjetju Monting SK iz Rečice pri Laškem, podjetju PBK Celje, podjetju Biro bit Celje, ki so naš program finančno podprli. Zahvaljujemo se Pivovarni Laško, ki je donirala izdelke svoje blagovne znamke. Hvala vse našim gostom in tudi oskrbnici Doma na Šmohorju Heleni Perko, ki nas je razvajala z odlično pripravljeno hrano in skrbela za dobro počutje.
Velika hvala tudi rejnikom in staršem, da ste nam zaupali otroke in nam omogočili čudovito doživetje. Bilo nam je res lepo.
Socialni delavki KARMEN KOPRIVC GRAJŽL MARJETA FERLEŽ
Cuprablau Z
Škropljenje sadovnjakov po obiranju
Bakterija (Erwinia amylovora)-hrušev ožig
M.Jv.
Jablanov škrlup
I
/
Dumm; A
Jablanov škrlup-močna okužba
Škropljenje opravimo s pripravkom Cuprablau Z v odmerku 2 kg/ha (škropimo po spravilu pridelka).
Prgblau Z zmanjšuje potencial jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis), ki prezimi v obliki askospor v odpadnem listju, z uporabo pa bistveno zmanjšamo potencial glive za prihodnje leto.
CuprablapZ pospešuje olesenitev lesa, odpadanje
listja, s tem zmanjšuje možnost zimske pozebe, ki lahko poveča napad jablanovega raka (Nectria galligena).
Cuprablau Z uporabljamo tudi za učinkovito varstvo koščičastega sadja pred okužbami glive breskove
kodravosti (Taphrina deformans) in rožičavosti češpelj (Taphrina pruni). Breskve in češplje poškropimo jeseni in spomladi in tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem.
Hkrati pripravek .Cuprabfou Z zatira tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila).
Rožičavost češpelj
Jablanov rak
www.cinkarna.si Kontaktni številki: 051 367 008 / 031 504 512
42
VRTNARIMO
Družina Javornik, Babna Brda, Sveti Štefan
Zmagovalna zasaditev raste v Babnih Brdih
Prepričala nas je elegantna kombinacija družine Javornik
Zaposleni v naši medijski hiši smo ta teden imeli težko nalogo - izbrati smo morali najlepšo balkonsko zasaditev. Vaš odziv je bil velik, poslali ste nam fotografije čudovitih barvnih in cvetličnih kombinacij, ki pričajo o velikem trudu, ki ga vlagate v svoje cvetoče lepotice. In več kot očitno je, da jim posvečate tudi izjemno veliko ljubezni.
Lastniki prvih treh nagrajenih zasaditev prejmejo nagrado Vrtnarstva Žolnir iz Celja.
Fotografij vseh vaših zasaditev, s katerimi ste sodelovali v našem natečaju, žal ne moremo objaviti. Izjemno lepe in kot navdih za naslednjo sezono pa so vam lahko tudi naslednje:
Marjetka Leber, Vojnik
Ivanka Gajšek, Štore
Marica Polšak, Hrastje
ŽIVALSKI SVET
43
Marley je vedno za igro in akcijo.
»Border« ima »borderja«
Marley, rojstnodnevno darilo za Roka Marguča
Za srečanje smo se dogovorili na hitro, na enega od tistih dni, ko je bil še v Celju. Čas priprav na zimsko sezono se je namreč že začel, po pet dni je doma in v tujini. Letošnja sezona bo dolga, pravi Rok Mar-guč, naš odličen deskar na snegu, svetovni prvak v paralelnem slalomu izpred treh let. Sredi marca ga čaka svetovno prvenstvo v Sierri Nevadi, še prej ga čakajo tekme svetovnega pokala, od katerih bo ena tudi na Rogli. Ampak vse to smo omenili le mimogrede, tokrat je bil glavna tema pogovora kosmatinec Marley, sedemmesečni čr-no-beli kuža pasme border collie.
Žena Tina je ob pomoči domačih pred nekaj meseci, ko je Rok praznoval trideseti rojstni dan, poskrbela za presenečenje. Darilo s pentljo je tokrat imelo štiri ko-
smate tace. Rok je od doma navajen življenja s psi, saj so imeli nekaj časa kar tri zlate prinašalce. V Celju, kjer živita z ženo, je pogrešal takšno druženje in želel si je border-skega ovčarja, vzdržljivega, gibčnega in neutrudnega psa, ki bi mu delal družbo tudi na treningih.
Tina se je morala kar precej potruditi, da ga je našla, saj čas za mladiče ni bil ravno najbolj primeren. Poleg tega se je pri vzrediteljih morala dogovoriti, da so mladiča obdržali dlje, kot je običajna praksa, da se je lahko pojavil kot rojstnodnevno presenečenje.
»Skuliran« pes
Tudi njegovo ime ni izbrano naključno. »Na Havajih sva bila s Tino na medenih tednih in tam so ves čas vrteli glasbo Boba Marleya, ki jo zelo rad poslušam, in tako je pes dobil ime,« pri-
poveduje Rok, ki prizna, da bi bilo težko imeti takšnega psa v stanovanju, če ne bi bil sam tako aktiven in ga ne bi jemal s seboj. Potrebuje namreč veliko gibanja in tudi veliko zdrži.
Zjutraj ni prezgoden, pravi Rok, okrog sedmih ga odpelje ven. Včasih gresta skupaj na trening. »Odpeljem ga na Grmado in potem pride Tina po naju, ker zaradi kolkov ni v redu, da hodi predolgo.« Ali pa gredo do Šmartinske-ga jezera, kamor se je odpeljal tudi v košari na kolesu, pri čemer se ni prav nič upiral, enako tudi ne, ko sta ga posadila na sup. Veliko časa preživijo tudi na Rogli. Mar-leyju je všeč v gozdu, kjer pa ga morebitna srečanja z drugimi živalmi ne vržejo iz tira. »Srečala sva že gamse, ovce, ki so zbežale iz ograje, a ni bilo nobenih težav,« pravi Rok, ki je nad psom navdušen. Prejšnje izkušnje
LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI
Rok Marguč je Marleyja dobil za trideseti rojstni dan.
»Vsakega psa se da vzgojiti po svoje, pasma ne vpliva toliko kot lastnik. Ni slabih pasem, so samo slabi lastniki.«
z zlatimi prinašalci namreč niso bile vselej pozitivne. »Plačal sem za marsikatero ovco ali kuro. Ali pa so psi tekli za srnjadjo in sem jih nekaj dni iskal po gozdu.«
Slušalke na glavi in pes na povodcu
Že kot otrok si je Rok želel psa, a ker so bili v Celju, ga ni mogel imeti. Danes pravi: »Otroci si večkrat želijo psa in se ga naveličajo po štirinajstih dneh. Najprej jim je treba kupiti povodec in naj ga nosijo en mesec okrog, da se vidi, če so dovolj odgovorni za to, da lahko imajo psa.«
Nato se je družina preselili na podeželje, v okolico Laškega, na območje, »kjer se lisice sprehajajo po dvorišču«, kot v šali pripomni simpatičen sogovornik. Takrat je dobil psa, nazadnje so bili pri hiši kar trije. Rok je bil v tistem okolju nekaj posebnega, saj se je sprehajal s svojimi psi, kar na podeželju ni navada. »Imajo spuščene ali na verigah, zato sem bil malo čuden s slušalkami na glavi in s psom na povodcu.«
Oba skrbita zanj
Marley je bister pes, a v pasjo šolo je vseeno moral. Roka je malo presenetilo le to, da je plašen. »Boji se tudi lastne sence, čeprav se
Za borderske ovčarje velja, da potrebujejo aktivne lastnike, ki se z njimi veliko ukvarjajo. So preveč inteligentni za poležavanje in lenarjenje.
doma izkaže tudi kot čuvaj,« ga pohvali. Pes nima rodovnika, saj ga Tina in Rok ne mislita voziti na razstave niti pariti, imata ga zato, ker sta ljubitelja živali. Ko Roka ni doma, zanj poskrbi Tina, ki je od doma prav tako navajena pasje družbe, pri čemer je pes enako navezan na oba. Posebnega dela z njim nimata in tudi glede prehrane in nege ni zahteven. »Paziva le, da ne je čokolade, čebule, grozdja, torej tistega, kar mu škodi, vse ostalo ni problem, poskusi kdaj tudi tisto, kar midva jeva.«
Da je prijazen in nenapa-dalen, pove tudi podatek, da se z domačim mačkom dobro razume, saj skupaj divjata okrog. »Tudi z otroki se dobro ujema, saj se rad igra z nečakinjami in nečaki. Sicer pa se žival tako umakne, če ji kaj ni všeč.«
Marley je tako popestril dneve mladima zakoncema, ki se veselita zimskih mesecev, saj oba obožujeta zimo in aktivnosti na snegu. Zagotovo kosmatinec pri tem ne bo zaostajal.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
44
PISMA BRALCEV
Modri telefon
Solastništvo v stavbi
Občanka želi izvedeti, kje so hranjeni podatki o solastniških deležih v več-stanovanjskih stavbah. V takšni hiši, ki upravnika nima, se namreč lastniki pripravljajo na obnovo fasade. Zanima jo tudi, kako se ta delež izračuna in ka-
tera zakonodaja določa solastniške deleže.
Ministrstvo za okolje in prostor nam je odgovorilo, da mora biti etažna lastnina vzpostavljena na osnovi določil Stvarnopravnega zakonika (SPZ; 105. in 106. člen). Opredeljena je kot »lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov«. Za skupne dele se vzpostavi solastniški delež vsakega posameznega etažnega lastnika »ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine, razen če zakon ali pravni posel določa drugače«. Stroški vzdrževanja se delijo po solastniških deležih, razen če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače.
Geodetska uprava RS, ki deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor, vodi podatke o fizičnih lastno-
stih nepremičnin. Podatki o lastništvu in s tem tudi o deležu lastništva so vodeni v zemljiški knjigi. Geodetska uprava RS jih od nje le prevzema. Z vzpostavitvijo
etažne lastnine, ki jo ureja zakonodaja s področja zemljiške knjige, se določijo tudi solastniški deleži na skupnih delih stavbe.
BJ
MaLejivaLi
veuKe LJUB6ZNI

Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje
^ avtor: Luka Žerjav j
Setveni koledar ^
Čas za presajanje je do 8. ob 7. uri in od 21. od 3. ure do 31. ves dan.
6. ČE		list
7. PE		list
8. SO		plod
9. NE	plod	
10. PO	korenina	
11. TO		korenina
12. SR		od 9. ure cvet
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
2-LETNO FINANCIRANJE EOM = 0 % + GRATIS KASKO*
GORIVO V
VREDNOSTI 1.000 €


9 ZIMSKE PNEVMATIKE NA PLATIŠČIH	HP

Vt*

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,1-5,9 l/100km in 106-135 g/km, emisijska stopnja: EUR06, specifična emisija dušikovih oksidov (N0x): 0,00650,0525 g/km, trdi delci: 0,00012-0,00138 g/km, število delcev: 0,02-9,70 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemwnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si.
* Reprezentativni primer izračuna za SUZUKI SX4 S-CROSS: ■ vrsta financiranja: finančni leasing ■ predračunska vrednost predmeta financiranja: € 16.700 ■ lastna udeležba (polog): € 5.567 ■ znesek financiranja: € 11.133 ■ število obrokov: 2 ■ letni obrok: € 5.567 ■ stroški odobritve: € 0 ■ skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 11.133 ■ letna obrestna mera: 0% ■ efektivna obrestna mera: 0% na dan 14.09.2016. Akcija velja do 31. 12. 2016.
I'
I
BREZPLAČNI INFO
0803449
www.suzuki.si
$
SUZUKI
FRMOBIL
AVTOCENTER
AC FRI-MOBIL d.o.o
Dečkova cesta 43 3000 Celje Tel: 03 425 6080 e-mail: suzuki@fri-mobil.si
Way of Life!
V spomin
Ladislav Drago Hribar
(1931-2016)
Zgodnja in srečna otroška leta je Drago Hribar preživljal v Matkah in Šmartnem ob Paki, kjer so zavedni Hribarji postavili tkalnico; na teh istih strojih je pozneje zrasla celjska Metka. A usoda mu je že v rosnem otroštvu namenila kruto življenjsko preizkušnjo: njegovo srečanje s I. osnovno šolo v Celju leta 1942 ni imelo nič skupnega s šolanjem in z izobrazbo, ampak je pomenilo dokončno slovo od matere, ki ji je okupator namenil skorajšnjo smrt v Auschwitzu, in njegovo deportacijo v otroško taborišče. Oče Dominik si je po izkušnji s koncentracijskim taboriščem v Ma-uthausnu prisegel, da ga tja ne bo več. Po vrnitvi iz taborišča se je odločil za odhod v partizane, padel je v zadnji borbi Pohorskega bataljona 8. januarja 1943.
Drago je v tem času v taboriščih za otroke od Frohnleitna do Salden-burga in naprej, oropan staršev in družinskega okolja, vse do osvoboditve doživljal arijsko prevzgojo - izkušnja ga je zaznamovala za vse življenje. Domov se je vrnil po vojni.
V gimnaziji je opozoril nase z dvema talentoma. Najprej s tekom na kratke proge - v zlati dobi Kladi-varja je bil šprinter, skupaj s Stankom Lorgerjem član rekordne jugoslovanske mladinske štafete 4x100 metrov. Drugi talent, ki mu je za razliko od atletike ostal zvest vse življenje, je bilo pisanje. Objavljati je začel proti koncu srednješolskih let kot pesnik, po študiju slovenščine in primerjalne književnosti pa je postal novinar: med letoma 1958 in 1968 pri Celjskem oziroma Novem tedniku, in sicer v zadnjih letih kot urednik, potem pa do upokojitve leta 1997 kot dopisnik in komentator Dela. Po študiju in zaposlitvi se je poročil in si z ženo Darinko ustvaril dom, ki je kmalu postal dom tudi hčeri Saški.
Novinarski in komentatorski vsakdan mu, kljub temu da je bil cenjen in upoštevan komentator, ni bil dovolj. Namesto s poezijo ga je dopolnjeval in si lajšal njegovo težo s humorjem. Objavljal je tako v matičnem časopisu kot v humorističnih listih. Bil je nesporno vodilno pero med satiriki na Celjskem. Humoreske in epigrame, v katerih
sta se srečevala njegova kritičnost in pesniški dar, so stanovski kolegi nagradili z najvišjim priznanjem za humor in satiro - z zlatim pipcem. Sodelavci celjskega hu-moristično-satiričnega lista s tem imenom so ugotavljali, da si lista ne znajo predstavljati brez njega. Potem ko ga je leta 1963 pomagal ustanoviti, je dolga leta ostal njegov pišoči steber in urednik. Ob njegovi sedemdesetletnici sta mu hči in vnukinja pripravili knjigo z izborom njegovih humorističnih in satiričnih spisov z naslovom Ubežnice iz novinarske beležnice.
Drago je svoj poklic razumel kot poklicanost k objavljanju resnice tudi takrat, ko to ni bilo vsem pogodu, oblastnike in vplivneže je meril z istim vatlom tako v sedanjem kot v nekdanjem režimu. S takšno držo je seveda moral trčiti ob funkcionarje, ki so bili prepričani, da imajo resnico v zakupu, in ki so kdaj v njem videli »an-tisocialistični element« ter »sovražnika socializma«; drugič spet so ga spraševali, ali ne bi raje zamenjal poklica. Odgovoril jim je, da si pridržuje pravico misliti s svojo glavo in objavljati to, kar misli. Sodelavci so mu priznavali briljanten stil in visoko jezikovno, duhovno in občečloveško omiko tako v »resnih« novinarskih prispevkih kot v satiričnih zapisih.
Sorodniki in prijatelji, sošolci, stanovski kolegi in znanci smo ga imeli radi in smo ga več kot samo cenili. Nagovarjal nas je s svojo skromnostjo in neposrednostjo, s skoraj otroško zaupljivostjo, z dobrodušnostjo in dobrohotnostjo, spoštovali smo njegovo poštenost, pokončnost, neupogljivost v povezavi s humorjem. Morda bi bilo bolje reči: še vedno ga imamo radi in ga spoštujemo, tega tudi njegova fizična smrt ne more spremeniti. V resnici bo preminil šele, ko ne bo več tega, kar je napisal.
LP
OTROŠKI VRTILJAK
45
Mali zidarji zidajo vrtec
V Vrtcu Prevrat v Slovenskih Konjicah hkrati zidajo kar dva vrtca
To jesen so otroci v konjiškem Vrtcu Prevrat stopili v vrtec s posebnimi občutki. Tam, kjer je sredi trate še malo prej stala lesena igralna utica, so zdaj ograje, visoki žerjavi, beton in železo. Delavci kot mravlje hitijo sem in tja po gradbenih odrih. V garderobi starega vrtca pa stoji čisto resna opozorilna tabla - Pozor, gradbišče. In mali delavci kot mravlje marljivo gradijo svoj čisto pravi mini vrtec.
Konjiški otroci bodo imeli na svoj majhen vrtec. v približno letu velik nov vr-	Otroci so se v teh dneh
tec in tega se zelo ve-	naučili, kako izgleda
selijo. Še posebej zato,	gradbeni načrt, pouči-
ker bodo smrečico	li so se o vsem, kar
ob koncu gradnje	morajo vedeti zi-
postavili tudi	darski mojstri,
Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite.
narisali so načrt stavbe in se lotili dela. Zdaj mešajo malto in zlagajo zidake. Njihov vrtec bo imel šest igralnic, najboljšo kuhinjo in veliko igrišče. Imel bo čisto pravo streho, v njem pa bo veliko srečnih otrok. V teh dneh so prav vsi našli svojo zaposlitev v gradbeništvu in kot je ugotovil nadzornik Drago, bodo iz teh malih zidarjev enkrat izvrstni gradbinci. Tudi zato, ker znajo ob delu, če je treba, na ves glas zapeti. Menda bomo na slavnostno odprtje novega vrtca povabljeni tudi mi.
StO
Foto: GrupA
vas bomo ' obiskali.
Modrosti - malih buck
Očka pobara prvošolčka, kako je bilo prvega dne v šoli.
»Si srečal župana, a ne?«
»Pa sem ga res.«
»Sta se kaj pogovarjala?«
»Jaz sem bil bolj tiho.«
»Kaj je pa on govoril?«
»Kr neki.«
Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak.
46
RAZVEDRILO
ANEKDOTE M
MODROSTI
I „
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Šalo nam je poslala Eva Mažič iz Draže vasi pri Ločah. Papagaj
Janezek je za rojstni dan dobil papagaja. Nekega dne ga je po nesreči pozabil v hladilniku. Začel ga je iskati in po dveh urah iskanja se je končno spomnil, kje je. Odprl je hladilnik, se zagledal v ptiča in in ljubeče rekel: »Koga moje očke vidijo?«
Papagaj je jezno zasikal: »Pingvina!«
Šalo nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Pomoč
Janez je hodil k ljubici v vas. Pot ga je vodila mimo pokopališča. Naenkrat je zaslišal stokanje. Obstal je in poslušal. Spet je zaslišal stokanje. Mislil je, da morda kdo od pokojnikov rabi kakšno pomoč in je vprašal: »Duh božji, kaj želiš?«
»Papir mi prinesi!« se je zaslišalo.
Dnevnik
Mož piše dnevnik:
»Danes je ponedeljek. Že ves dan dežuje. Žena je depresivna, se mi zdi.«
»Danes je torek. Še vedno dežuje. Žena je še zmeraj depresivna. Samo molči in gleda skozi okno ...«
»Danes je sreda. Dež ne poneha. Ženi je vse huje. Ne odmakne se od okna.«
»Danes je četrtek. Spet dež, žena je v obupnem stanju. Najbrž jo bom moral spustiti noter .«
Varčnost
Pride Gorenjec na avtobus in vpraša: »Je treba za rožo tudi plačati?« »Ne,« odgovori šofer.
Nagne se skozi vata in zakliče: »Marjetica, vstopi!«
Za dva dni
»Draga, kaj je za kosilo?« »Nič, dragi!«
»Kako? Že včeraj ni bilo nič!« »Ja, skuhala sem za dva dni!«
Samomor
»Če me ne boš uslišala, sem bom vrgel pod kokoš!« je rekel črv svoji izvoljenki.
Ne razume
Srečata se dva prijatelja. »Kaj je novega?« »Ah, nič, bil sem pri zdravniku.« »In kaj ti je rekel?« »200 evrov!«
»Ne, sprašujem te, kaj imaš!« »50 evrov!«
»Ne, sprašujem te, kaj ti manjka!« »150 evrov!«
Neumen kot ...
Oče reče: »Sin, neumen si kot tale miza!« In potrka na njo. »Ati, ati, nekdo trka!« »V redu, sine, bom jaz odprl!«
Buške
Pijanec sreča policista in ga vpraša: »Koliko bušk imam na čelu?« Policist: »Dve.«
»Dobro, še ena ulična svetilka torej, pa sem doma!«
NAGRADNO VPRA7ANJE
Spraševali smo vas, katero obletnico so pred dnevi proslavili najstarejši celjski maturanti. Pravilen odgovor se glasi: 70. obletnico. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Marije Češnovar iz Mozirja, ki ji bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo.
Nemškega matematika Davida Hilberta (1862-1943) je novinar vprašal, kako mu je uspelo, da je tako temeljito posegel na številna področja matematike. Hilbert mu je razložil: »Na srečo imam slab spomin. Ko na kakšnem področju končam delo, kmalu vse pozabim. Tedaj nastane v možganih spet nov prostor.«
»In kako se potem vpeljete v novo področje?« »Vprašam kakšnega prijatelja, katero knjigo naj preberem, da bi se seznanil z želenim področjem. Ko knjigo dobim, preberem samo njeno kazalo in jo nato odložim. Raje sam zase premišljujem o tem, kaj vse bi utegnilo biti v knjigi s takšnim kazalom. Ponavadi kmalu zatem vzamem še papir in zapišem razmislek. Ko ga pokažem svojim prijateljem, so ti največkrat navdušeni. Strinjajo se, da je na njem obilo stvari, ki so bile v matematiki do takrat še neznane. Seveda kmalu zatem pisanje tudi objavijo.«
Nekoč je bil Hilbert izvoljen v mestni svet v Göttin-genu Ko ga je kasneje eden izmed prijateljev vprašal, kako se kaj znajde v tem svetu nematematikov, mu je Hilbert pojasnil: »Kakor povsod najde človek tudi tam posebneže: imajo horizont s polmerom nič in imenujejo ga svoje stališče.«
AF0RIZMI
Deset ljudi, ki govorijo, povzroča več hrupa kot deset tisoč tistih, ki molčijo. (Napoleon Bonaparte)
Na alkoholu piše, da je škodljiv. Na cigaretah piše, da povzročajo raka!
Na ljudeh ni nobenega opozorila, a veliko jih je, ki povzročajo ogromno škode!
Vir: splet
9				3			4	
4				8	2	3	9	
1		3				6		
				6	4			3
						2		7
	5	8						
			7			9	8	2
	7		4					
			6		9			
V trenutku, ko je človek moder, je sosed grobu. (Andre de Chenier)
Tudi bedak velja za modrega, kadar molči, za razumnega, kadar drži svoje ustnice zaprte. (Sveto pismo)
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
f-. -:: :
Jaz, kriminalec
Kaj bi zavijal v celofan. Od onega dne sem uradno kriminalec. In da imam zdaj -čisto mogoče - tudi policijsko kartoteko, sploh ni najhujše. Dosti bolj zoprno je ženi razložiti, zakaj sem si na glavo nakopal policijsko tiralico.
Bilo je na enega tistih dni, ko sem zamujal od trenutka, ko sem odprl oči. In to ne glede, da se je to zgodilo še skoraj sredi noči, ob kakih petih zjutraj. Sosedovemu Tinčku sem obljubil, da ga peljem na letališče. Čez pol Evrope bo poletel obiskat sina in tega res ne bi rad zamudil. In jaz vsekakor nisem hotel biti kriv za to. Ker sva bila pozna, sva divjala, kot bi naju gnal sam vrag. Ker je bil ženin avto pač malo bližje izhoda, sem v naglici pobral njene ključe. In šele na cesti ugotovil, da ima (spet) prazen rezervoar za gorivo. Bi na glas zaklel, pa je Tinček bolj pobožne sorte in sem se raje ugriznil v jezik. Zavil sem na prvo črpalko, natočil gorivo, kupil instant vinjeto za avtocesto - tudi te ženin avto ne premore - plačal in se pognal proti Brniku. Če za hip ustavimo posnetek, naj poudarim, da plačal vsekakor sem. Koliko, v to pa se nisem pretirano poglabljal. Vedno, kadar moram kaj stresti iz denarnice, dobim namreč rahel glavobol. Še vedno nisem ugotovil, kako da smo od ene do druge položnice praktično v hipu, od ene do druge plače se pa vleeeeeeče ko kurja čreva. Študent, ki mi je izstavil račun, za moje finančne travme ni nič kriv, zato ga res nisem hotel preveč grdo gledati.
O tem, kako sva po čisti sreči s Tinčkom pravočasno prikrižarila do letališča in sem ga še pravočasno »od-
REŠITEV SUDOKU 224
i	3	9	5	2	6	8	4	7
6	4	2	7	9	8	1	3	5
5	7	8	4	1	3	6	9	2
9	2	7	8	6	1	4	5	3
3	5	1	9	4	2	7	6	8
4	8	6	3	7	5	9	2	1
8	9	4	2	3	7	5	1	6
7	1	3	6	5	9	2	8	4
2	6	5	1	8	4	3	7	9
pakiral« na letalo, vam ne bom posebej razlagal, bom pa drugič dobro premislil, ko bom dobil napad dobrodelne taksi službe. Prvič tistega dne me je nehalo stiskati v želodcu zaradi stalnega stresa, ko mi je zazvonil telefon. Na drugi strani je bila moja draga žena. Nenavadno stroga, sem takoj opazil. »A si bil danes slučajno na bencinski postaji v Spodnji Staji?« »Bil.« »Policija te išče. Baje se gre za take prekrške naravnost na sodišče.« Pritisk mi je v trenutku vrglo na 200. Katerega hudiča sem pa zdaj povozil? »Policisti so me klicali. Menda se je mojemu sinu - ali tako dobro izgledaš ali pa odrasli ne počnejo takih neumnosti - tako mudilo, da ni plačal računa.« Ja, kaj sem pa potem delal pri blagajni?! Nekje izpod sedeža sem izbezal zmečkan račun - za sistematiko in spravljanje računov je pri nas zadolžena žena - in ugotovil, da mi je študentsko dete zaračunalo samo gorivo, vinjete pa ne. In zdaj sem jaz kriminalec?! Pa še ženi so me zatožili. Tole res ni moj dan, sem si mislil in v trenutku sklenil, da naj mulo izza blagajne to reč reši, kakor ve in zna. Jaz sem svoje opravil. Po treh globokih vdihih sem vseeno prišel do spoznanja, da bom mulcu sila težko dal lekcijo za pozabljenih 15 evrov, če bo to šlo preko policije, tiralice in vseh mogočih stopenj sodišča. Pa sem naredil še en krog do Spodnje Staje, se še enkrat postavil v vrsto pri blagajni in upal na to, da bom zadoščenje dobil vsaj z najbolj grdim pogledom, kar ga premorem. A glej ga, zlomka - na blagajni ni bilo več raztresenega mulca, ampak sem zagledal mično gospodično, ki je imela najbolj ljubek nasmeh, kar si ga morete misliti. V hipu sem pozabil na sitno ženo, svojo jezo in vse sitnosti tega dneva. »Oh,« je zažgolela. »Vi ste pa tisti, ki ste pozabili plačati, mar ne?« Stisnil sem zobe, se sladko nasmehnil in medeno odvrnil. »Ja, veste ... naglica pač. Se opravičujem. Ne bo se ponovilo.«
PRESTOPNIK
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za brisalce za avtomobil v podjetju Car-glass
2.	nagrada: vstopnica za celodnevno kopanje v Rimskih termah
3.	nagrada: majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Ona: Nepričakovano vas bodo obdarili, a boste morali pokazati, da ste darila resnično vredni. Nikar se preveč ne obirajte, saj se vam lahko hitro zgodi, da bodo prijatelji precej razočarani. Kaj še čakate?
On: Prejeli boste precej dvoumno ponudbo nekoga, ki se zadnje čase kar precej giblje v vaših poslovnih krogih. O vsem skupaj dobro premislite in šele nato naredite odločilen korak.
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 11. oktobra.
Geslo iz številke 39: Na trgatvi je vedno veselo. Izid žrebanja
1.	nagrado, Kuharske bukve in majico NT&RC, prejme: Nežika Bobek s Planine pri Sevnici.
2.	nagrado, Kuharske bukve NT&RC, prejme: Terezija Painkret iz Prebolda.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Rudica Bizjak iz Radeč.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Najbolj vroča zabava na svetu
24 risb, s katerimi preženete stres. POBARVANKA ZA ODRASLE
Ona: Nepričakovano boste srečali prijatelja, ki vam je nekoč že veliko pomenil, vendar so se na žalost vajine poti razšle. Tokrat nikar ne naredite iste napake, ampak se potrudite po svojih najboljših močeh.
On: Ne naredite tega, kar bi vam bilo najbolj všeč, saj boste s tem prizadeli dobrega prijatelja. Znal se vam bo oddolžiti. In tudi s partnerko imate še neporavnane račune, ki so vse prej kot prijetni.
DVOJČKA
Ona: Odkrito se boste pogovorili s sodelavci in razčistili nesoglasja iz nedavne preteklosti, ki so v vaš odnos vnašala preveč nemira. To bo dober znak za uresničevanje ciljev, ki so pred vami in ki so vse prej kot skromni.
On: Igrali se boste skrivalnice z ljubljeno osebo, kar vas bo ponovno spomnilo na brezskrbne dni, ki ste si jih včasih lahko privoščili, zdaj pa enostavno ne najdete pravega časa. Spremenite svoje navade.
Ona: Prijeten neznanec vas bo več kot očitno osvajal, kar vam bo na nek način izredno všeč. Kmalu se bo spogledovanje sprevrglo v precej konkretnejše zadeve, zato ni strahu, da bi konec tedna preživeli sami.
On: Ena lastovka še ne prinese pomladi. Zato se nikar prehitro ne navdušite, saj se vam lahko to na koncu presneto maščuje. Torej še enkrat dobro premislite in spoznali boste, da le ni vse tako lepo, kot se vam je zdelo na prvi pogled.
Ona: Prijeten dogodek vam bo popestril »vroče« dneve, ki so pred vami. Treba bo kar precej spretnosti in znanja, da vam bo uspelo pripeljati stvari na svoje mesto. In nikar se ne zanašajte na nekoga drugega...
On: Če boste želeli, da vam partnerka pokaže to, kar čuti, jo boste morali do tega pripraviti sami, saj drugače iz tega ne bo nič. Nekdo se vam bo oglasil z zanimivim predlogom, a ga boste gladko zavrnili.
DEVICA
Ona: Mlajša oseba vam zaupa, zato je ne smete razočarati ali celo izkoristiti tega iskrenega zaupanja. Skušajte ji pomagati pri reševanju težav in počutili se boste kot prerojeni. In pazite na telefonski klic.
On: Še vedno vam ne bo uspelo pozabiti nekoga, ki vam je v preteklosti ogromno pomenil. Nastalo praznino boste sicer poskušali zapolniti z občasnimi avanturami, vendar tiste prave enostavno ne boste uspeli najti.
TEHTNICA J*J
Ona: Naredili boste izredno pametno potezo, saj se boste dokončno odločili o svojem prihodnjem ljubezenskem življenju. Še najbolj bo tega vesel vaš partner, ki je zadnje čase že začel počasi sumiti v vašo resnost.
On: Res je, da ste nekaj naredili, vendar je to prava malenkost proti temu, kar bi morali. Če ne boste aktivni, vas nihče ne bo jemal resno, kar se utegne končati na način, ki ne bo všeč ne vam ne vašim prijateljem.
Ona: Povsem nepričakovano vam bo pot prekrižala oseba, ki ste si jo že kar nekaj časa želeli spoznati, vendar do zdaj niste imeli prave priložnosti. Tokrat bodo karte povsem v vaših rokah, zato se nikar ne obirajte.
On: Razveselili se boste določene ponudbe in jo sprejeli z obema rokama. Vendar boste s tem nekomu pokvarili načrte, kar se vam lahko še pošteno otepa, zato bodite skrajno previdni. Počasi in zagotovo bo uspeh prišel.
STRELEC ^
Ona: Vse skupaj sploh ni tako črno, kot se vam dozdeva. Prijatelji vas bodo povabili na prijetno zabavo, kjer se lahko zgodi marsikaj lepega, zato se je le udeležite. V veseli družbi se boste sprostili in pozabili na svoje težave.
On: Le kako si zamišljate partnerkino zvestoba, ko vendar dobro veste, da ji svoje enostavno ne morete zagotoviti? Prijetna znanka vam bo všeč že na prvi pogled, kasneje pa bo sledilo še vse kaj drugega...
KOZOROG &
Ona: Prišel je čas, da se do popolnosti posvetite svojemu poslovnemu življenju, saj je pred vami obdobje, ko vam bo šlo vse kot po maslu. Nekdo vas bo prosil za pomoč, zato ga nikar ne zavrnite.
On: Partnerka vam bo pripravila prijetno presenečenje, za katerega na prvi pogled ne boste videli pravega vzroka, vendar vam bo kasneje postalo vse jasno. Sprejmite njeno igro in videli boste, da vam bo nadvse prijetno.
VODNAR
Ona: Izkazalo se je, da ste imeli prav, ko niste nasedli svoji čustveni labilnosti. Zdaj je pravi čas, da se rešite te muke. S prijateljico se boste podali na prijeten izlet, ki vam bo prinesel marsikaj lepega.
On: Zaradi dodatnega dela se boste sicer morali marsičemu odpovedati, vendar vas bo venomer spremljalo prijetno ozračje, tako da vam vse skupaj ne bo predstavljalo kdove kakšnega napora. Ne pozabite na prijatelje.
Ona: S poslovnimi parterji se boste dogovorili o podrobnostih nekega posla, ki vam lahko prinese precejšen dobiček. Bodite previdni, saj boste le tako uspeli zagotoviti takšne pogoje, kot si želite.
On: Posrečilo se vam bo tudi tisto, kar se vam ni uresničilo niti v najlepših sanjah. Obdržite trenutno optimistično razpoloženje, zabavajte se, svojo srečo pa uživajte skupaj s partnerko. Veselo bo.
48
RUMENA STRAN
Vsak po svojem receptu
»Očitno nekje obstaja boljši >pohan< piščanec, kot je tvoj,« je po koncu tekmovanja brez olepševanja ugotovil Boštjan Mišja (levo). Njegov oče Peter Mišja, sicer tudi župan Podčetrtka, ga je le malo postrani pogledal. Glede na to, da si je on izmislil tekmovanje v cvrtju piščanca, bo pa ja vedel, kaj je dobro »pohanje«. Boštjan - prvi mož zavoda Turizem Podčetrtek - je idejo pod okriljem Pivo struna festa udejanjil. Čeprav imata vsak svoje recepte, se v isti kuhinji očitno dobro znajdeta. Letos se bo v njej velikokrat cvrlo, saj se je Peter odločil, da bosta naslednje leto zmagala.	^
Foto: Grup A ^S
S kozmonavtom
Konjičani so na svoje gospodarstvenike že tako ali tako ponosni. Da imajo med njimi celo letalske proizvajalce, je pa sploh pika i. Ta še posebej prav pride, če imajo v gosteh ruskega župana iz Zvezdnega mesta. Z Valerijem Ivanovičem Tokarevom (levo) je v žirokopter sedel tudi njegov konjiški kolega Miran Gorinšek. »Če zna priti na luno, bo znal še varno pristati,« si je verjetno mislil in se prepustil nekdanjemu kozmonavtu.
Srečo zaželel tudi slavni ptujski Rimljan
Na slavnostnem odprtju paviljona arheologije in novega Turistično-informacijskega centra v Celju sta bili ob množici navzočih gostov, tudi dve slavni osebnosti iz prvih stoletij našega štetja. Sloviti celjski Rimljan Tit Varij Klemens v podobi režiserja in študenta AGRFt Luke Marcena je bil tako prevzet, da se je odločil kar voditi prireditev na Glavnem trgu. Ta je privabila tudi znamenitega ptujskega Rimljana, Marcusa Antoniusa Primusa, ki ga je upodabljal Andrej Klasinc, znani ptujski turistični menedžer. S Ptuja ni prišel le z rimskimi vojščaki in nekaj ostalimi prebivalci nekdanje Petovie, ampak, kot se spodobi, tudi z darilom. Kaj je ob izročitvi povedal prvemu vladarju novodobne rimske Celeie Bojanu Šrotu in direktorici Zavoda Celeia Mileni Čeko Pungartnik, da jima je zvabil širok nasmeh, za nas navadne naslednike rimskih podanikov ostaja skrivnost.
Foto: SHERPA
Še knjiga o Kl(j)ubu
Po odmevni lanski razstavi, ki je bila posvečena 50-letnici odprtja in desetletju zaprtja Mladinskega kluba Celje, v zadnjem obdobju k poznanega pod imenom Kl(j)ub, smo dobili še knjigo in dokumentarni film. i Pred kratkim jo je izdal Zgodovinski ar-7 hiv Celje. V knjigi Bili smo Kl(j)ub se najdejo številni nekdanji zvesti obiskovalci tega kultnega celjskega zbirali-
je bila na prodaj
Bojan Cvel-
far, zgodovinar in arhivist, sicer pa direktor Arhiva RS, seveda ni smel mimo zanimive publikacije, ne vemo pa, ali morda tudi zato, ker se je našel na kakšni od fotografij.
Foto: SHERPA
Eko grozdje predsednika društva
Nekaj posebnega je bila prva trgatev ekološko pridelanega grozdja pri Silvestru Mariču, predsedniku Društva savinjskih vinogradnikov. V vinogradih, ki jih obdeluje z ženo Romano na Brnici nad Libojami in v Malih Dolah pri Vojniku, je bil pridelek zelo dober, kar je glede na zahtevno ekološko pridelavo grozdja velik uspeh. Pri tem sta uporabila tudi stare in preverjene metode biodinamike. Zdaj ju čaka promocija tega bolj zdravega načina med ostalimi člani društva, ki se za tak korak še niso odločili.
Foto: TT
Vinska lepotica prišla z abrahamom ...
... in to že pred 20 leti. Potomko najstarejše vinske trte z mariborskega Lenta so v Šentjurju namreč posadili pred dvema desetletjema. Velik del tega časa zanjo skrbi mestni viničar Jurij Malovrh (levo). Ko sta se s trto prvič srečala, je bil kot
šentjurski župan še njen gospodar in ravno sveži abrahamovec. Letos aprila je obeležil 70 let in očitno 20 let izkušenj trti dobro dene, Malovrhu pa tudi ne škodi. Ob tem mu je roko stisnil tudi njegov trenutni naslednik Marko Diaci.