^^^^ ^Ě Glasilo Občine Lukovica 10	^
Roi^oiuniac
Marec 2010, letnik XII, številka 3
stran 13
stran 19
stran 11
Marija Cerar, najstarejša občanka v Občini Lukovica
Marjan Križman, čebelar
Vrtec v Lukovici bo
dl'-èlili ] liiiiec s.p. SILU.Í trg IQ, 122b" LuLuvLca UiL Ul Tl'iB 14.G, íiSLLU U41 SSZ
V^bímo vas na ímače kollne, oslla In večerje.
DELOVNI ČAS:
od poned. do sobote, od 9. do 22. ure nedelja od 8. do 14. ure SREDA ZAPRTO
veterinarska ambulanta
AMBULANTA IN TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI
Vaška pot 36a, Radomlje
Odprto: pon - pet 9,00 - 19.00 sob 9.00 - 13.00
telefon: 0699 - 58 - 914, 070 - 550 - 590 tittp://veíerina-noe.neí
kuhinje otroške sobe predsobe vgradne omare pisarniško pohištvo
íAJ::®"

Stegne 1,1251 Moravče Tel.: 01/723-14-7G GSM: 041/641-446 www.mizarstvo-avbelj.si
AVTO SOLA
Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikapska cesta 3b 1230 Domžale
Usposabljamo kandidate za pridobitev B kategorije:
•	teoretični del: pricetki tečajev cestno-prometnih predpisov - Ig. 04., 10. 05. in 84. 05.
•	praktični del: usposabljanje na novih vozUih VW POLO
Organiziramo tečaje za pridobitev izpita za:
•	čoln (do 24 m): 16. 04. gOlO
•	viličar, hidravlično dvigalo in težko gradbeno mehanizacijo:
•	traktor: 19. 04. gOlO
Prijave in informacije: 031/209 501
étent
d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
Pomladno prebujenje
Vedno si želim, da bi v Rokovnjaču odkrivali zanimive ljudi iz naše občine, še posebej pa si želim, da bi objavljali čim več pozitivnih novic in poročali o prijetnih stvareh. No, v tej številki Rokov-njača je moja želja uslišana kar v precejšnji meri. Tokrat pišemo o naših osnovnošolcih, ki so osvojili zlato priznanje na turističnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava, naše junake lahko vidite na naslovnici revije. Dobra novica tudi za vse starše otrok, ki žal niso dobili prostega mesta v vrtcu: še letos bo Občina Lukovica gradila prizidek k obstoječemu vrtcu, no, vsaj tako kaže, in starši si boste lahko oddahnili Vem, kako je pomembno, da imajo otroci urejeno varstvo, medtem, ko starši delamo. Kar tri zanimive zgodbe vam ponujamo v tej številki. Rok Avbelj se je pogovarjal z našim najbolj znanim rezbarjem Janezom Jarcem-Žanom, Špela Kveder vam bo predstavila čebelarja in uporabnika blagovne znamke Zakladi Črnega Grabna Marjana Križmana, sama pa sem se pogovarjala z najstarejšo občanko v naši občini, gospo Marijo Cerar. Številne prireditve pa bodo v prihodnosti našo občino postavile v center Slovenije, ena pa tudi v center sveta. Že v soboto, 27. marca, bomo v Lukovici gostili 150 fičkov, potekalo bo namreč tretje srečanje fičkov v organizaciji Fičo kluba Slovenije, s sedežem na Prevojah, 9. in 10. aprila se bo zgodila rokovnjaška poroka; organizatorji iz Društva Skrinjica napovedujejo pravi spektakel z okoli 800 nastopajočimi, vrhunec pozornosti pa bomo deležni 29. septembra, ko bo v organizaciji Čebelarske zveze Slovenija potekal svetovni kongres čebelarjev.
Pa naj še kdo reče, da se v Lukovici nič ne dogaja ^
Prijazno vas pozdravljam,
Katarina Karlovšek
Naslednja številka Rokovnjača izide 23. aprila, rok za oddajo prispevkov 12. april.
Svoje prispevke lahko pošljete po e-pošti na naslov rokovnjac@lukovi-ca.si ali katarina@rta.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, GSM urednice: 051/365-992.
Vabilo na tretje srečanje fičkov
Fičo klub Slovenije, s sedežem v Lukovici, vabi v soboto, 27. 3. 2010, na tretje srečanje fičov, s pričetkom ob 8. uri v Lukovici na trgu, ob 11. uri blagoslov fičkov v župnijski cerkvi v Dobu, ob 13. uri postanek v Jabljah ter ogled gradu, ob 14. 30 povratek na trg v Lukovici, sledi zaključek in podelitev priznanj. Pričakuje se 150 fičkov iz Slovenije in tujine. Za lastnike fičkov poskrbljeno z brezplačno malico. Lepo vabljeni!
dodatne informacije: 041 801 902
Zvone Dolenc, Predsednik Fičo kluba Slovenije
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica. si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Naši zlati turisti, učenci Osnovne šole Brdo pri Lukovici.
VSEBINA	
Uvodnik	3
Občinski svet: Vrtec v Lukovici bo!	4
Hoferjev kotiček	5
Naši zlati turisti	6
Intervju: Janez Jarc - Žan, rezbar in kipar	7
Dogodki	9
Pogovor z gospo Marijo Cerar	11
Tomaž Pirnat vabi k vpisu v Glasbeno šolo	14
Marjan Križman, čebelar in uporabnik	
blagovne znamke Zakladi Črnega Grabna	17
Obvestila	19
Otroci in mladi	21
Občni zbor PGD Blagovica	25
Šport	26
Politika	28
Pisma bralcev, zahvale	30
Križanka	31
	
Porokov deželi rok^vnjačev
ct
_i^^^Sff^^.____
Ebntovščina in dekliščina postavljanje ml^a in
priprava bale na predvečer v petek 9.4. 2010 na domačiji „Bug"
Poroka v soboto lO.aprila 2010 začetek ob 10. uii m gjavnem trgu v Lukovici
*	ob 10. uri plesi folknomih «hipin (irjiitaca)
*	i!miiaiii-o.ž. Janko Kersnik Brdo, rokodelci in uporabniki znamke zakladi Cmi Graben (bg iifavna)
*	Ë30 prihod ženina (tig iifavic«)
*	oddaja nevaste, ěrangp (^uim Be«)
*	12.45 rokovnjažka žaseda (aata m Maklenovc)
*	13.20 pogganje ženina z rokovnjači
*	13.45 nevesta prižigp kopo (domčja .a«-)
*	14.10 špalir francoskih vojakov (doinůja .fimT
*	15.00 poročni obred (dcmSija .Eu«-)
*	14.45 metanje lopka (donnij« .nn")
*	16.40 nakladanje bale in iskanje petegp kolesa (do«ai5|B .Du«-)
*	razstava o poroinih áegph in c.....
âkrinjca na domačiji „Eus"
Pridružite se nam, svatov ni nikoli dovolj!
Skrinjca- dniltvo za ohraqanjc io ožMjaojc bltnrne dediáčme
Projekt Srčni utrip Šentvida, je bil prijavljen na Javni poziv LAS Srce Slovenije za nabor projektov LAS za leto 2010 in ga
sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja._
Skrinjca, društvo za ohranjanje in oživljanje kulturne dedisèine, Štajerska cesta 9, 1225 Lukovica

Izredna seja Občinskega sveta Občine Lukovica
Vrtec v Lukovici bo!
V	ponedeljek, 15. marca, je župan Matej Kotnik, na predlog osmih članov občinskega sveta, sklical izredno sejo občinskega sveta z dnevnim redom: Izgradnja prizidka k vrtcu Medo na Prevojah.
Katarina Karlovšek
Občinska uprava je seznanila člane občinskega sveta o izpolnjevanju ciljev glede na reševanje prostorske problematike otroškega varstva v Občini Lukovica. V kratkem pregledu aktivnosti na področju predšolskega varstva v Občini Lukovica je razvidno, da je 1. septembra leta 2002 pričel delovati pet oddelčni vrtec na Prevojah, sicer se je Občina Lukovica takrat sicer prizadevala za odprtje šest oddelčnega vrtca, vendar je Ministrstvo za šolstvo na podlagi takratnih demografskih podatkov in odstotka vključenih otrok iz Občine Lukovica v vrtce izven Občine Lukovica priznalo pet oddelčni vrtec. V šolskem letu 2006/2007 se je 1. septembra začel izvajati program predšolske vzgoje tudi na podružnični šoli v Krašnji: Občina Lukovica je dve učilnici preuredila v igralnici.
V	šolskem letu 2009/2010 je bilo odklonjenih 100 otrok, od tega 72 iz Občine Lukovica in 28 iz ostalih občin. K povečanem vpisu je prispevalo več dejavnikov:
-	nekoliko večje število rojenih otrok v letu 2008
-	sprememba Zakona o vrtcih, ki določa, da ima drugi in vsak nadaljnji vključeni otrok brezplačno varstvo.
Naročena je bila idejna zasnova vrtca in preveritev prostorskih možnosti ob obstoječem Vrtcu Medo, izdelana je bila v Arhitekturnem biroju Atrakcija d.o.o. iz Kamnika, končana pa decembra lani. Pri pripravi idejne zasnove, ki predvideva novi 6 oddelčni vrtec ob obstoječi vrtec, za število otrok do 144, je sodelovala ožja projektna skupina za »Izgradnjo prizidka Vrtca Medo na Prevojah«, sestavljena iz članov ob-
Župan in občinska uprava občine Lukovica sta pričela s proučevanjem različnih možnosti zagotovitve dodatnih prostorov za potrebe vrtca, pokazala se je možnost več lokacij za pridobitev novih kapacitet. Občinski svet Občine Lukovica je na 20. seji 15. julija 2009 določil za naj-optimalnejšo rešitev prostorske problematike Vrtca Medo na Prevojah, nadgradnjo obstoječega objekta oziroma novo gradnjo ob obstoječem objektu vrtca na Prevojah.
Občina Lukovica v sodelovanju z občinami Razvojnega partnerstva Središča Slovenije
vabi
na spomladansko cvetlično razstavo v Arboretum v Volčjem Potoku, ki bo potekala v času od sobote, 24. aprila 2010, do nedelje, 2. maja 2010, med 8. in 20. uro.
Občina Lukovica bo k osrednji temi »Grajske stavbe v Srcu Slovenije« prispevala v
soboto, 24. aprila 2010, s pričetkom ob 10. uri,
s kulturnim programom in turistično ponudbo:
Godba Lukovica s koračnicami Učenci Turističnega krožka OŠ Janka Kersnika Brdo s Furmansko potjo KUD Fran Maselj Podlimbarski s prikazom in izdelovanjem izdelkov iz
slamnatih kit ter petjem ljudskih pesmi in igranje skečev Degustacija uporabnikov kolektivne blagovne in storitvene znamke
»Zakladi ČRNI GRABEN« Društvo za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine - Skrinjca se predstavi v ljudskih oblačilih Predstavitev Čebelarske zveze Slovenije
činske uprave, predstavnice občinskega sveta in vodje Vrtca Medo. Vzporedno s pripravo idejnega projekta sta župan in občinska uprava vodila postopke in pogovore z zainteresiranimi partnerji, ki lahko na podlagi referenc in poslovnih izidov ponudijo ustrezne rešitve za podelitev stavbne pravice. Ker se z izgradnjo vrtca zasleduje javni interes, je Občinski svet na 24. redni seji dne 1. februarja 2010 sprejel sklep o brezplačni podelitvi stavbne pravice. Občinska uprava je skladno z določili Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin pričela z zainteresiranimi partnerji postopke pogajanj, v katerih so sodelovali tudi predstavniki Občinskega sveta Občine Lukovica. Planirani rok izgradnje prizidka šest oddelčnega vrtca je 15. Septembra 2010 pod pogojem, da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno pravočasno.
Svetnice in svetniki so se na izredni seji seznanili s ponudbami naslednjih ponudnikov: Jelovico, Marlesom, Glinom Nazarje, Razvojnim zavodom, Trimom Trebnje in Rimo. Predstavniki Jelovice, Mar-lesa in Rime so na seji predstavili montažno gradnjo prizidka, katere prednost je predvsem skrajšan čas gradnje, energijska varčnost, večja potresna varnost, večja življenjska doba ter stroškovna prednost v primerjavi s klasično gradnjo. S tovrstno gradnjo so prostorsko stisko v vrtcih reševale številne občine, med drugimi tudi Občine Domžale. Predstavitev, ki so jo opravili ponudniki kaže okvirno ceno vrtca od dobrega milijona evrov do okoli 1.300.000 evrov. Občina bi s podelitvijo stavbne pravice plačevala mesečno okoli 11.000 evrov za dobo enajstih let.
Svetnice in svetniki so si bili enotni, da Občina Lukovica nove kapacitete v vrtcu nujno potrebuje, predstavnica staršev zavrnjenih otrok je ob spremljanju seje izrazila zaskr-
bljenost številnih staršev, ki nimajo varstva za svoje malčke, svetnica Nsi Marija Juteršek je še poudarila, da se bo potrebno v Občini marsičemu odreči na račun novega vrtca, kar se morajo zavedati vse občanke in občani. Občinska uprava je zagotovila, da bo nadaljevala pogajanja s ponudniki, da bo cena čim ugodnejša, svetnice in svetniki pa so sprejeli naslednje sklepe:
1.	Občinski svet Občine Lukovica soglaša, da župan Občine Lukovica in občinska uprava nadaljujeta pogajanja s ponudniki za pridobitev najugodnejše cene za izgradnjo prizidka k vrtcu Medo na Prevojah pri Lukovici.
2.	V Proračunu za leto 2010 in v prihodnjih proračunih naj se zagotovijo sredstva za izgradnjo vrtca.
3.	Člani Občinskega sveta Občine Lukovica se v korist izgradnje vrtca odpovedujejo sejninam za izredno sejo dne 15. marca 2010.
Izgradnja novega vrtca in sprejem novih otrok v vrtec pa zahteva tudi dodatna proračunska sredstva za oskrbnine v vrtcih, česar se svetnice in svetniki dobro zavedajo. Ob predpostavki, da bo v novi Vrtec Medo septembra 2010 na novo sprejetih 104 otrok, bo skupna oskrbnina vseh otrok, ki so v vrtcu za leto 2010 znašala cca 653.364 evrov. V letu 2009 je le-ta znašala dobrih 538.000 EUR, za leto 2011 se planira, da bo potrebno za oskrbnine vrtcev nameniti 803.500 EUR. Povprečna oskrbnina, ki jo plača Občina Lukovica za enega otroka za obdobje petih let, znaša 16.320 EUR.
Vljudno vabljeni!
Občina Lukovica
Hofer
Še več izdelkov iz naše velikonočne ponudbe najdete v naših poslovalnicah! in na w\ Velikonočna ponudba velja do razprodaje zalog. Za napake v tisku ne odgovarjamo
Hofer trgovina d.o.o.
www.hofer.si
Učenci iz Osnovne šole Brdo pri Lukovici zablesteli
Turisti
ponovno zlati
Petnajst učencev našega turističnega krožka je v torek, 2. marca, osvojilo zlato priznanje na turističnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. S furmansko potjo, s katero so obudili furmane in furmanski voz v naših krajih, so navdušili ocenjevalno komisijo, ki jim je za raziskovalno nalogo prisodila največje število točk. Tudi predstavitev naloge na turistični tržnici je navdušila obiskovalce in komisijo. Mentorica: Marijana Flis Lederer Foto: Tjasa Gerbec
Nov spominek občine - podkvica, zloženka o furmanski poti, furmanski voz in dobrote Zakladov Črnega grabna so privabljali obiskovalce
k naši stojnici. Učenci so z vsem turističnim žarom razlagali mimoidočim vsebino nove naloge in jih vabili v Lukovico. Fantje - furmani so jih z zabavnimi zgodbami svojih pradedov in dedov nasmejali. S svojim polletnim delom so vsi dobitniki zlatih priznanj dokazali, da imajo kraj radi in so zanj pripravljeni žrtvovati veliko prostega časa. Sodelovalo je 17 skupin, štiri izmed njih so dobile zlata priznanja. In kaj je komisijo tako navdušilo, da so naši ekipi dodelili še dodatno zlato nagrado za najboljšo nalogo? Predsednica ocenjevalne komisije je že takoj na začetku tekmovanja izjavila, da je pri branju naše naloge zelo uživala.
Furmanska pot, ki smo jo pripravili, je zasnovana na vseh ljudeh v občini, ki imajo krajradi, ga želijo s svojim turističnim delom popestriti in ob tem tudi nekaj zaslužiti. Določili smo vse izvajalce, ki so potrebni za uspešno realizacijo projekta. Z njimi smo se dogovarjali, razmišljali o čim bolj pestri ponudbi furmanstva. Naloga je narejena skupaj s terenom.
Pojasnilo bralcem k prispevku »Mavrična ponudba okusov Črnega grabna«, avtorice Špele Kveder
Občina Lukovica kot nosilka kolektivne blagovne in storitvene znamke »Zakladi ČRNI GRABEN« (v nadaljevanju: znamka) podaja k prispevku, objavljenem v Glasilu Občine Lukovica, december 2009, letnik XI, številka 12, stran 7, naslednje pojasnilo: Katka Bohinc,
Skrbnica znamke na ObCini Lukovica
Avtorica Špela Kveder je v uvodu prispevka navedla, citiram: »Kot uporabniki blagovne znamke Zakladi Črnega grabna bomo tokrat predstavili Gostilno Furman, Gostilno pri Bevcu, GP Trojane in Domačijo Rus.«
Ker vsebina članka ne navaja pravilnih dejstev in okoliščin, želim v naslednjih stavkih glede na navedeno podati ustrezno pojasnilo:
Na podlagi Pravilnika o pogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke »Zakladi ČRNI GRABEN« (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 6/09, v nadaljevanju: pravilnik) imajo pravico do pridobitve in uporabe znamke fizične in pravne osebe s sede-
žem na območju občine Lukovica, ki v ta namen izpolnjujejo pogoje, določene v pravilniku. Tako je prvič s septembrom 2009 to pravico pridobilo kar dvaindvajset uporabnikov, med katerimi je petnajst kmetijskih gospodarstev, med katere se šteje tudi čebelarje ter sedem pravnih in fizičnih oseb z gostinsko ali drugo ponudbo. Med slednjimi uporabniki je tudi Društvo za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine - Skrinjca (v nadaljevanju: Društvo Skrinjca), ki ima sedež na naslovu Štajerska cesta 9 v Šentvidu pri Lukovici, na katerem se nahaja tudi Domačija Rus. Kot skrbnica znamke Občine Lukovica pri tem ne morem mimo dejstva, da je Občina Lukovica kot nosilka znamke podelila pravico do uporabe znamke Društvu Skrinjca in ne Domačiji Rus, saj sama Domačija Rus kot pravna ali fizična oseba ne obstaja in tako posledično tudi ne more pridobiti pravice do uporabe znamke. Znamka kot taka je tudi registrirana pri Uradu RS za intelektualno lastnino in v kolikor se znamka ne uporablja po pogojih pravilnika in pogodbe, ki je bila podpisana z nosilko znamke, se le-to lahko šteje kot zloraba znamke, ki se kaznuje z globo.
Določili smo tudi že datume prvih predstavitev. To je 10. april, ko se bomo predstavili na Poroki v rokovnjaški deželi, nato 8. maj, ko bo prva samostojna furmanska sobota in
nadalje vsako prvo soboto v mesecu.
In še: našo celotno nalogo lahko preberete na spletni strani šole.
OBVESTILO
Občina Lukovica obvešča, da imajo vsi prebivalci Občine Lukovica možnost cenejšega nakupa letnih kart za vstop v Arboretum Volčji Potok v letu 2010.
Občinski svet Občine Lukovica je namreč na svoji 20. redni seji 15. julija 2009, sprejel sklep o sofinanciranju letnih kart za občane občine Lukovica v Arboretumu Volčji Potok, št. 8/20/2009 (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 6/2009), na podlagi katerega je Občina Lukovica z Arbo-retumom Volčji Potok sklenila sporazum za nakup cenejših vstopnic v letu 2010.
Arboretum Volčji Potok bo zaradi podpisa navedenega sporazuma ceno letne karte, ki je sedaj 45,00 EUR (odrasla) oziroma 25,00 EUR (otroška), za prebivalce Občine Lukovica znižal na 20,00 EUR (odrasla) oziroma 14,00 eur (otroška). Letne karte so začeli prodajati 1. februarja 2010 in veljajo do 30. novembra 2010 za vse prireditve v Arboretumu Volčji Potok. Na letni karti so osebni podatki lastnika s fotografijo.
Za dodatne informacije je na voljo kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72-96-318. elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si.
Katka Bohinc,
občinska uprava
Intervju
Janez Jarc - Zan, rezbar in kipar
Umetnine so lahko tudi zelo uporabne, narejeno za Zanovega 2 leti starega vnuka.
Mnogi se Janeza Jarca spomnimo kot izvrstnega učitelja 4.a razreda. Ze takrat smo vedeli, da je mož z veliko talenti, že takrat smo vedeli, da rad lovi ribe, da je izjemno spreten pri oblikovanju gline, da v Češnji-cah nad Blagovica lično ureja svoj drugi dom in da tam redi nekaj ovac. Ze takrat se je zelo dobro spoznal na gobe, vodil je vrtnarski krožek in že takrat smo vedeli, da si je tudi z lesom zelo blizu. V mesecu marcu po-
teka njegova razstava Podobe v lesu na Domačiji Rus v Šentvidu. Sam naslovi razstavo kar Podobe v orehu. Razstava bo na ogled do 27. marca. Z njim sem se pogovarjal na samem razstavnem prostoru, zato je tudi intervju nastajal skozi pogovor in ne klišejsko z golimi odgovori na vprašanja.
G. Jarc, naj vas najprej prosim, da se na kratko predstavite, predvsem tistim, ki vas še ne poznajo.
Rok Avbelj
Foto: R.A. in arhiv J. Jarca
Rojen sem bil na Viru pri Domžalah. Šolal sem se na učiteljišču in pri 21 letih začel s poučevanjem. Že takoj sem službo dobil v brdski ustanovi in najprejučil na podružnični šoli v Češnjicah nad Blagovico. Tam sem tudi stanoval in spoznal ženo Slavko, ki je bila kuharica. Leta 1973 sem na domžalskih vrtcih postal ravnatelj, in to službo opravljal pet let. Leta 1978 sem se spet zaposlil na brdski šoli, tokrat prav na Brdu pri Lukovici in začel poučevati 4.a razred, v istem razredu sem nato opravljal učiteljsko-peda-goško delo vse do upokojitve leta 2001.
Kako se spominjate teh 40 let?
Meni je bilo poučevanje in vzgajanje otrok v veliko veselje, še kako dobro se spominjam skupnih vikendov v Češnjicah, spoznavali smo naravo. Vseskozi sem bil zagovornik, da je stvari treba videti v živo, se jih dotakniti, po-vonjati, skuhati, pojesti itd., tako se otrok največ nauči. Vesel sem tudi ob dejstvu, da sta le dva moja učenca četrtih razredov ponavljala, sam pa sem v četrtem razredu obstal kar 22-krat in se nikoli nisem premaknil višje!
Je bil skok v tretje življenjsko obdobje šok?
Ob upokojitvi sem nekajčasa, leto ali dve res čutil neko praznino radoživih otrok, a imam na
srečo toliko hobijev, da mi nikoli ni bilo dolgčas. Tudi ženo narava zelo privlači in jo tako pogosto skupaj raziskujeva in ustvarjava.
Čemu posvečate največ pozornosti?
Težko je reči, odvisno tudi od letnega časa. Zalo rad nabiram gobe, redim nekaj ovac, pri srcu mi je vrtnarjenje. Vse leto pa sta na razporedu oblikovanje gline in lesa. Morda vendarle največ pozornosti posvečam lesu.
Zakaj?
Zanimivo je, da je bilo kar pet generacij pred mano povezanih z lesom, namreč vseh pet rodov (oče, star oče, praded, prapraded in še praprapraded) so bili mizarji, tako da imam les že kar v krvi. A oče mi je v mladosti dejal, naj se šolam za učitelja, da mi ne bo treba garati tako kot njemu. Sedaj, ko sem upokojen, pa sem tudi sam spet tesno povezan z lesom.
Kateri les vam je najbolj pri srcu?
Ko sem se začel ukvarjati z rez-barjenjem, sem se najboljnav-dušil nad orehom. Oreh je najbolj plemenito drevo, diamant med lesom. Zelo na fino se ga da zbru-sit, primerjamo ga lahko z ebe-novino in tikovino. Barva oreha je na zunanji strani kot slonokoščena belina, proti notranjosti pa se spreminja v črno črnino pri strženu. Les je strukturiran vozla-sto in se zelo težko kolje. Sicer se najlažje rezbari v svež les, a ko se suši, les poka, zato je treba vseskozi spremljati potek sušenja in ukrepati, ko se les začne prehitro krčiti. Zaradi specifičnih lastnosti lesa samega je kar nekaj skoraj že dokončanih izdelkov pristalo tudi v peči.
Kako je z dobavo surovine?
Zelo pogosto les dobim zastonj, ker se ni podal sekiri. Nemalokrat pa sem zanj tudi plačal, to je povsem normalno, saj je oreh izjemno dragocen les. Ko se peljem skozi vasi in opazim, da so podrli oreh, stopim do gospodarja in ga vprašam, če jim je kakšen konec ostal, ponavadi je to takšen, ki se ni dal razklati. Zaenkrat z dobavo surovine nimam težav. Najob tem omenim škodo, ki jo delamo Slovenci sami sebi, namreč večino svoje orehovine prodajamo na sever, večinoma v Avstrijo. Avstrijci pa so od nas očitno pametnejši in naš les znajo 1000-krat bolje prodati, seveda obdelanega, a kljub temu. Problem je v tem, da se premalo zavedamo, kako resnično plemenit in hvaležen les je orehovina. Škoda, ker z njim ne znamo ravnati.
Umetnik finišira glineni izdelek
Kateri je vaš prvi izdelek iz lesa, kako ste se razvijali kot rezbar-kipar?
Leta 1952 sem očetu vzel dleta in naredil relief goloba v letu. Drugi izdelek pa sem naredil na učiteljišču, v drugi gimnaziji, kjer je današnja Gimnazija Ledina. Izoblikoval sem grški Pantenon s 36 stebri, izdelek še danes stoji na vidnem mestu prav v gimnaziji. Nato med službovanjem ni bilo časa za ustvarjanje. Od leta 1998 naprej se intenzivno ukvarjam tudi z glino, hvaležen sem pečarju Francu Av-blju, ker mi v svojih prostorih v Lukovici nudi površine, da ustvarjam iz gline. Pri oblikovanju gline sem si pridobil spretnosti mehkobe v rokah. Z lesom sem se spet bolj spoprijateljil spet leta 2001, časa
sem imel takrat dovolj, končno. Leta 2003 sem našel Marijana Vodnika iz Domžal, nečaka rezbarja Maksa Berganta iz Kamnika, ki je naredil pozlačen okvir brezjanske matere Božje na Brezjah. Marijan Vodnik me je pripeljal v Turistično društvo Kanja. Trzinska občina ima dober posluh za rezbarje in nam v sodelovanju s trzinsko OŠ nudi prostore. To društvo dobro deluje, in v okviru le tega organiziramo sodelovanje na različnih razstavah, tudi v tujini, v Avstriji, Italiji. Vesel sem, da sodelujem s Trzinci, tam drug drugega vzpodbujamo in se med seboj izpopolnjujemo. V nadaljevanju načrtujemo izpeljati kar nekaj razstav, vsekakor jih bo iz leta v leto več. Rezbarstvo je v teh krajih kar zaživelo.
Pred časom ste mi omenili, da je rezbarstvo pri nas zapostavljeno, kako je sedaj?
Stvari se premikajo na bolje, ravno v teh dneh (16. marca) smo v Sloveniji končno dobili poklic rezbarja. Do sedajrezbar sploh ni mogel delovati kot pravna oseba, za prodan izdelek ni mogel izdati računa, obrt je moral imeti prijavljeno kot mizar, kar je pa daleč od realnosti. In mene je doletela ta čast, da sem od Državne izpitne komisije dobil Licenco za podeljevanje nacionalne poklice kvalifikacije rezbarja, tako da bom sedaj deloval tudi kot mentor in ugotavljal sposobnosti in znanje kandidatov za poklic.
To je vzpodbuda tudi za mlade nadobudneže. Naj povem, da v našem društvu deluje fant, star 20 let, ki je izjemno talentiran in izdeluje izvrstne izdelke, ki jih bo slejkoprej prodal »za med«, tako da je delo rezbarja lahko tudi donosen posel (samo v razmislek), sicer pa je seveda v osnovi rezbarstvo oz. kiparstvo umetnost, ki je neprecenljiva in naj v bistvu taka tudi ostane.
Naj vas povprašam malo o mnenju na trenutni razvoj in vizijo občine Lukovica?
Menim, da si občina razvoj predstavlja nekoliko drugače, kot ga vidim sam. Občina ga vidi predvsem v priseljevanju ljudi v naše kraje, kar je po mojem mnenju zmotno. Groba napaka se je zgodila, ker se je namembnost za obrtno cono v Lukovici spremenila v namembnost za gradnjo stanovanjskih blokov. Edina dobra posledica razvoja, kakršnega si predstavljajo nekateri s pridobivanjem novih občanov, ne bo razvoj ampak polno izkoriščenje kapacitete čistilne naprave. Svojo ugotovitev lahko utemeljim. Obrtna cona bi nam prinesla nova delovna mesta, teh delovnih mest ne bo, ne bo tudi davka, ki bi pritekal v občinski proračun. Namesto tega se bodo gradila
stanovanja, to pa pomeni, da bo še veliko več otrok obstalo pred vrati vrtca, osnovna šola bo raz-pokala po šivih, ljudje se bodo dlje vozili na delovna mesta kot sedaj, saj v občini novih delovnih mest ni itd. Le čistilna naprava bo mnogo bolje izkoriščena kot do sedaj.
Kaj pa svetovni problem, npr. topla greda?
O tem imam svoje mnenje. CO2, ki ga na zemlji spustimo v zrak z dežjem, pade nazaj na zemljo, srečo imamo, da apnenec ta kisel dež raztaplja. Tako CO2 v naših krajih posledic na okolje sploh ne pušča, le kapniki se večajo. Menim, da največji toplogredni učinek naredijo letalske družbe. Letala namreč letijo na nadmorski višini prek 10 km in tam ni vo-donosnih oblakov, ki bi ozračje očistili. Tako se na tej višini plini nabirajo že vrsto let in povzročajo plast, ki deluje kot steklo pri topli gredi. Uničuje nas predvsem to, ker smo prepogoltni.
Se spomnite kakšne anekdote iz zadnjih let?
Ja, teh pa res ni malo, zanimiva je ta, ko smo razstavljali v Avstriji, je do moje stojnice stopil nek gost, Avstrijec, in bil vidno presenečen nad mojimi izdelki, nekaj časa se je zadrževal pri meni in se zanimal o rezbarjenju in kiparstvu. Temu možakarju so bili moji izdelki tako všeč, da me je želel odpeljati na svoje posestvo, plačal bi mi mesečno rento, jaz pa bi ustvarjal karkoli bi želel, in tisto, kar bi naredil v času, ko bi stanoval pri njem, bi njemu tudi ostalo. Mamljiva ponudba, na katero sem se - žal - odzval negativno.
Vaš nasvet bralkam in bralcem?
Zelo lepo bi bilo, da bi se zavedali, da je malo lahko dovolj (z ozi-rom na razvoj in tudi sicer).
Spoštovani gospod Jarc, hvala za pogovor.
Razstava Podobe v lesu Janeza Jarca Žana
Odprtje razstave je bilo 5. marca 2010 ob 19. uri v galeriji Skrinj-ca na Domačiji Rus. Na ogled so bili rezbarski izdelki iz lesa. Podobe v lesu, po besedah avtorja skulptur, živijo dalje svoje življenje, kot da so bile prej zgolj ujete v njem, sam pa jih je s svojim delom samo osvobodil odvečne mase ter jih poimenoval. Katarina Karlovšek
Struktura v lesu samo še poudarja gibe in pomen podob, za vsak kip je opisano, na kateri kmetiji je raslo drevo, iz katerega je kip izklesan. Ugotovili smo, da je večina dreves vrste oreha zrasla v občini Lukovica. Oreh je močno drevo, daje plodove, iz katerih pripravljamo praznične jedi in prav je, da mu izkažemo spoštovanje tudi kako drugače.
Novi župnijsko pastoralni svet
V četrtek, 25. februarja, so smo se v prostorih župnišča na Brdu na svoji redni 21. seji medžu-pnijskega sveta še zadnjič zbrali člani župnijsko pastoralnega sveta (ŽPS) iz župnij brdo in Zlato polje. Drago Juteršek
Hitro je minilo petletno obdobje sodelovanja v ŽPS in tako smo svoje poslanstvo, tako kakor vsakič do sedaj, začeli z molitvijo večernic, se pogovorili o tem, kaj nam je uspelo in kaj bi lahko še izboljšali v prihodnjem obdobju. Poleg dejavnosti na oznanjevanju smo bili uspešni še na bogoslužju, saj smo poživili molitveno uro ob četrtkih in ustanovili molitveno skupino, ki se zbira ob torkih. Posebno smo se izkazali na področju dobrodelnosti, saj še vedno zbiramo sredstva za Pavličev sklad, pomagamo pa še Misijonskemu središču Slovenije z zbiranjem poštnih znamk. Namen ŽPS je, da načrtuje, spremlja in preverja pastoralno dejavnost v župniji in v medžupnijskem prostoru:
-	teži k skupnostni pastorali po načrtu ŽPS
-	spodbuja v župniji različne karizme in službe v duhu edinosti
-	prednostno podpira molitev in delo za rast duhovnih poklicev
-	dekanijskemu pastoralnemu svetu ali neposredno
odboru za župnijske svete pri ŽPS posreduje pobude, predloge in pomisleke
Kolikor mi je poznano stanje v obeh župnijah, bi lahko delo članov ŽPS, ki končujejo svoje delovanje v takšni zasedbi, ocenil kot uspešno, saj se je postorilo mnogo stvari na mnogih področjih, obudilo nekaj zamrlih idej in za to delo smo člani prijeli tudi
Slovesna podelitev priznanj ob dnevu Civilne zaščite
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ljubljana je v sodelovanju z občino Škofljica organizirala regijsko prireditev v počastitev svetovnega dneva Civilne zaščite, ki je bila v torek, 9. marca 2010 v kulturni dvorani občine Škofljica. Med dobitniki priznanj sta bila tudi člana CZ Občine Lukovica Irma Markovšek in Matija Andrejka, dr. stom., ki sta prejela bronasti znak CZ .
iRENA StRMŠEK
Navzoče na prireditvi je pozdravil gostiteljžupan občine Škofljica Boštjan Rigler. Slavnostni govornik Branko Dervodel, namestnik direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje, se je vsem prisotnim pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč, še posebejpa prejemnikom priznanj, zahvalil za
njihovo nesebično in požrtvovalno delo pri reševanju človeških življenj in lastnine. Na prireditvi sta poveljnik Civilne zaščite za ljubljansko regijo in vodja Izpostave URSZR Matjaž Godec in podsekretarka Elza Majcen svečano podelila priznanja Civilne zaščite.
Priznanja Civilne zaščite so bila podeljena najbolj zaslužnim pripadnikom Civilne zaščite, pripadnikom prostovoljnih reševalnih enot, služb in sestavov ter drugim posameznikom, skupinam, občinam ter gospodarskih družbam, zavodom in drugim organizacijam za zasluge in prispevek pri razvoju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč v preteklem obdobju.
zahvalo župnika Andreja Sveteta, ki se nam je za ves vložen trud in čas zahvalil s simboličnim, a praktičnim darilom. Z mislimi, da župnija ni samo župnik in še kdo, ampak smo vsi cerkev, smo s po-
govorom o novostih v škofijah, o pripravah in izvedbi Slovenskega evharističnega kongresa, obisku pri naših rojakih v Argentini, sklenili zadnjo sejo ŽPS v sedanji sestavi.
Prikaz rezi sadnega drevja
Poleg rednega dela v poskusni sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije prihajajo različne skupine. Tako so se v soboto, 6. marca, na izobraževalnem druženju mudili člani enega izmed najstarejših društev pri nas. Svoje znanje na področju urejanja sadovnjaka in vzdrževanja so širili člani in članice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki ima svoje korenine v letu 1887 in so se njihovi člani izobraževali tudi prek glasila Čebelar in sadjerejec, glasila čebelarskega in sadjarskega društva za Kranjsko. Djd
Tokrat je njihovo izobraževanje potekalo v sicer ne prijetnem vremenu, saj je bila sobota vetrovna in mrzla, in vendar so našli odgovore na bistvena vprašanja, ki zadevajo rez. Kdaj, kako in koliko ter zakaj, so pogosta vprašanja, ki jih zastavljamo tisti, ki nam rez na sadnem drevju ni poznan in vendar je bolje postaviti nešteto vprašanj, kakor narediti škodo, za katero je potreben dolg časovni proces obnove. Pogovor je na-nesel tudi na sovražnike sadnega drevja, kamor vsekakor sodi voluhar, in njegove naravne sovražnike, ki se z našo pomočjo kaj hitro radi naselijo v sadovnjakih.
39. občni zbor Športnega društva Krašnja
V soboto, 6. marca, je bilo v prostorih Gasilskega doma v Krašnji 39. zasedanje občnega zbora Športnega društva Krašnja. Zbora se je udeležilo 43 članic in članov društva in nekateri vabljeni gosti, po večini predstavniki preostalih društev, ki delujejo v KS Krašnja. Zasedanje občnega zbora je vodil Tomaž An-drejka.
Predsednik IO Marjan Štrukelj
Navzoči so obravnavali deset točk dnevnega reda, med katerimi je bilo največ časa namenjeno poročilu predsednika društva Marjana Štruklja, ki je pozitivno ocenil delo društva za minulo leto 2009.
Sledila je predstavitev programa aktivnosti in finančnega programa za leto 2010, ki sta bila soglasno sprejeta. Ker je po dveh letih vodenja društva potekel vsem članom organov društva mandat vodenja, je bila soglasno sprejeta tudi razrešnica, ki pa je minila v znamenju številnih pohval nekaterim izjemno delovnim posameznikom za požrtvovalno in odgovorno društveno delo.
Sledila je predstavitev in soglasna izvolitev novih članic in članov, ki bodo skušali kar najbolje opraviti svoje ljubiteljsko delo vodenja društva v mandatu za obdobje 2010/2011.
Izvoljeni so bili: Marjan Štrukelj - predsednik,
m
Franci Žavbi - podpredsednik, Maja Kernjak - tajnica in Mira Andrejka - blagajničarka.
V devetčlanski IO so bili izvoljeni še: Mojca Be-guš - Tič z nalogo povezovanja društva z OŠ in Vrtcem Medo v Krašnji, Aleš Mežnaršič za vodenje operativnih nalog s področja delovanja sekcij za vadbo aerobike, za vadbo s prilagojenim fizioterapevtskim programom in za vadbo ket-tlbella. Vodenje sekcije za mali nogomet je bilo zaupano Robertu Pervinšku, z aktivnostmi na področju pohodništva pa se bosta v naslednjem mandatnem obdobju ukvarjala Tomaž Andrejka in Boštjan Zakrajšek.
Občni zbor je soglasno potrdil tudi ime novega glavnega urednika društvenega Informatorja. To je postal Andrej Novak.
Prijateljsko druženje se je zaključilo z upanjem vseh navzočih, da bo ŠD Krašnja tudi v tem letu delovalo uspešno v prid svojih članov, krajanov
in tudi vseh tistih, ki se na enak način trudijo, da bi imela šport in rekreacije tudi v bodoče veliko privržencev, ki so že ali pa še bodo spoznali prednosti, ki jim jih nudi skrb za zdravje in čim boljšo telesno vzdržljivost. Ob vsem tem pa ne pozabimo tudi na izjemno možnost vzdrževanja starih in novih prijateljskih vezi. K delu društva ste povabljeni prav vsi, ki menite, da je ŠD Krašnja za vas pravo društvo. Uradne ure društvene pisarne so vsak petek od 18. do 19. ure v Gasilskem domu v Krašnji. Oglasite se!
mMss
LAST
Brizgnnjo pluslJćnih nuts > Holoto > íj^uz^e ■ k^marriiki
■ tondfl « pvc ogfaje
Branko Peterka s.p. flandrů va 3a 1JS1. Mtjravcť
gsm: oav 753 ■ 517 tel: 01/7232 - 868
faxj oiy 7122 - ses E-mail: peplast(^9lol.n«t
Napoleonove pustne province v navezi s Turistično zvezo Lukovica
Ptujsko kurentovanje je vsako leto osrednja slovenska pustna prireditev, mesto samo pa slovenska pustna prestolnica. Gre za prireditev, ki se jo splača ogledati in doživeti, na samo zaradi tradicije, ki jo ohranja in nadgrajuje, temveč tudi zaradi zabave.
Pustna skupina Napoleonove pustne
province
In prav zabava je tisto, zaradi česar se naša pustna skupina že štiri leta zapored druži in se skupaj pripravlja na pustna norčevanja. Priprave se začnejo že takoj po novem letu, ko se skupina sestane in se dogovori o skupni maski, in dosežejo vrhunec v mesecu februarju, ko veliko dodatkov k maski tudi sami izdelujemo. Naša pustna skupina šteje 26 članov, ki je ne krasi beseda mladost, saj je povprečna starost članov okrog
40 let in več, kar pa ne pomeni, da smo manj norčavi in manj željni zabave kot kakšni mladci. Pri nastajanju letošnje skupinske maske Napoleonove pustne province nam je bila v veliko pomoč Turistična zveza Lukovica, ki nam je prijazno
pokazala Napoleonova oblačila, ki so jih uporabili pri igri Rokovnjači v Črnem grabnu ob občinskem prazniku. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo za prijaznost predsedniku Turistične zveze Francu Pavšku in njegovemu sodelavcu Marjanu Križmanu.
Osrednji dogodek naše pustne skupine je velik sobotni ples v karnevalski dvorani, na katerem se je letos zbralo okrog štiri tisoč ljudi. Kot že tri leta zapored
smo bili tudi letos izbrani za najlepšo skupinsko masko, za kar se imamo zahvaliti tudi vaši Turistični zvezi.
Pomembno je, da skrbimo za svojo tradicijo, navade, šege in običaje, ki so pomembni del kulturne dediščine. Sicer pa v skupini sledimo sloganu Ku-rentovanje je zakon že 50 let, je edinstven dogodek, ki se ga ne izplača izpustiti. Zato vas prisrčno vabimo na naslednjo »noro zabavo v mestu«.
Cerar Marija,
najstarejša občanka v občini Lukovica
»Ko sem se poročila, sem si zadala, da mora biti moja družina res prava družina, in sem uspela.«
Za marčno številko Rokovnja-ča sem si želela poklepetati s kakšno zanimivo gospo iz naše občine, seveda, mesec marec je tu in prav je, da se tudi v uredništvu poklonimo ženskam. Našega župana sem prosila za pomoč, naj mi predlaga sogovornico, kajti svoje občane dobro pozna. Predlagal mi je gospo Marijo Cerar (čeprav me je gospa Marija že takoj na začetku najinega pogovora popravila, naj ji rečem mama in ne gospa), šest-indevetdesetletnico iz čistega centra Lukovice. Rekel mi je še: »Gospa Marija je zelo zanimiva, je polna življenja, izredno bistrih misli, prav zagotovo bo z veseljem poklepetala s teboj«. In prav je imel, čudovita gospa, prijetna sogovornica, in še predno mi je njena hči Breda, ki zanjo skrbi, postregla s kavico in sladkim jajčnim likerjem, sva z gospo Marijo že krepko zapluli v njeno življenjsko zgodbo. Pri 39 letih, tri tedne pred porodom, jo je zadel srčni infarkt, od takrat naprej je srčni bolnik, pa se nasmehne in pravi, da srček še vedno kar lepo dela. Vsak dan dvakrat telovadi, po de-
set minut redno že 40 let, njen vsakdan pa bogatijo štirje zlati otroci, vnuki in petnajst pravnu-kov. Rojena je bila v vasi Znojilo v Tuhinjski dolini, odraščala je na majhni kmetiji, bila je najstarejša od sedmih otrok. Njen oče je bil mizar in rezbar, za cerkev v Češnjicah je izdelal tudi klopi. Katarina Karlovšek
Pa si ne morem kaj, da naprej ne zastavim vprašanja, ki prav zagotovo zanima slehernega, kakšen je recept za dolgo življenje?
Skromno življenje, jaz sem z vsem zadovoljna, pa naj si bo s hrano, tudi s hišo, večkrat premišljujem, kako lepa je Lukovica, jaz imam pa tole 300 let staro hišo, ampak sem zadovoljna. Na svojem sem, na toplem, hrano imam, postrežbo imam, skratka, sem zadovoljna, sem zadovoljen človek. Tako sem bila tudi vzgojena. Pa še to, v mojem srcu ni sovraštva, rada imam vse ljudi, zame je tudi roža živa in drevo, in vsa živa bitja je potrebno spoštovati. To je mene moja mama učila, moja družina je bila zelo verna.
Alkohola pa tudi nisem nikoli v življenju pila, no, na svojo devet-
desetletnico so mi natočili pol kozarčka vina, da smo nazdravili, pa ni nič dobro naredilo. Moja pijača je zjutraj obvezno čaj, potem pa nescafe, pa malo kruhka poleg, tudi sladkarij ne maram, najraje imam polnozrnat kruh, pa doma-
čo zelenjavo in veliko sadja. Poleti pa spijem ogromno vode, kar tisto, iz pipe. Pa ljubezen, kolikor ljubezni daješ, toliko jo dobivaš nazaj. Svojim otrokom sem dala veliko ljubezni, zato lahko rečem, da danes to žanjem. Otroci me
imajo radi in tudi med seboj se lepo razumejo. Ljubezen je zelo pomembna.
Z veliko ljubezni govorite o svoji družini ter pokojnemu možu.
Pet otrok je bilo, eden je umrl v prometni nesreči leta 1946, štirje me sedaj osrečujejo; dva fanta in dve punci. Breda tukaj skrbi za mene, Rudi je bil urar, Olga živi v Trzinu ter Vlado, ki ima to trgovino Tuš v Lukovici. Jaz sem imela čudovitega moža, moj mož je bil enkraten, brez mene ni nič naredil. Midva sva se o vsem pogovorila, pri nas je bila tako lepa družina, pa še danes se imajo otroci radi med seboj. Tako lepo smo se imeli, ko so otroci odraščali, res lepo. Včasih premišljujem o tem, da si nisem zaslužila tako dobrega moža (smeh), tudi očeta sem imela zelo dobrega; bil je strog, natančen, vendar zelo dober po srcu.
Kako spremljate življenje in dogodke, tu v Lukovici, in širše?
Rada gledam oddajo Polnočni klub, pa tudi parlament si kdaj ogledam na televiziji. Ni mi všeč, ker so ljudje eden proti drugemu, tako sovraštvo je, tega včasih v vasi ni bilo. Danes je v Lukovici precej drugače, veliko je na novo priseljenih, včasih smo pa gospodinje skupaj prišle in se pogovarjale o tem, kaj bomo kuhale, kako so otroci v šoli, skratka smo malo poklepetale, pa tudi može smo obravnavale, ampak smo bile enotne, imeli smo drug odnos eden do drugega, spoštovanje. Zdaj pa ni več tako, tudi otroci ne pozdravijo, morda še grdo pogledajo, s tem pokažejo svojo nekulturnost. Sem pa vesela, da sem dočakala, da je Lukovica obnovljena. In res vsaka čast gospodu županu, iz srca sem hvaležna, da to gledam. Tudi jaz sem bila vedno napredna. Včasih je bilo v Lukovici več kulture in prireditev, včasih smo veliko naredili zastonj, samo da
je bilo dogajanje. Kultura je bila v Lukovici na višku, ko je bila učiteljica Matičičeva v Lukovici, ona je res znala organizirati, se spomnim, ko je mladince učila plesati čardaš.
Tako pogumna ženska ste, kako vidite vlogo ženske v družbi, morda nekoč in danes?
Včasih smo bile matere doma, kot gospodinje, moški so bili pa zaposleni. Meni je to všeč, da se danes ženska uveljavlja, tudi ženska mora imeti svojo pravico, je pa res, da je veliko odvisno od tega, kakšen je mož. V naši družini smo se vedno zvečer usedli skupaj za mizo in se zmenili, kaj bomo naslednji dan naredili. Pri nas je bil oče glava družine, jaz sem bila pa njegova pomočnica, ampak ne v slabem pomenu. Če z otrokom ni bilo kaj v redu v šoli, mu takoj nisem povedala, čez kakšen dan ali dva pa ja. Pri nas so morali otroci delati in biti zvečer doma, po sedmi uri zvečer je bila vsa družina skupaj zbrana.
Danes je vse drugače, danes je ženska enakopravna, včasih pa je veliko žensk trpelo, službe niso imele, svojega denarja niso imele in so bile popolnoma odvisne od mož, bilo je tudi veliko pijancev med njimi.
Spoštovanje v zakonu je poglavitno, danes je veliko nezvestobe, ni odkritosti, brez tega zakon ne gre. Da so pa danes ženske v službi, mi je pa zelo všeč, to daje ženski samostojnost. Sama nisem nikoli imela tega občutka, denar smo imeli v naši družini kar skupaj, pri nas se je vsako leto nekaj naredilo pri hiši, jaz sem tudi redila pujske, potem sem imela pa petnajst let vzrejo piščancev. Po 34 stopnicah sva s hčerko Bredo krme dnevno znosili tudi do 200 kil. To je pa bilo garanje. Lepo je bilo včasih, čeprav so bili težki časi, ne bi zamenjala svojega življenja za drugačnega.
Hišo Cerarjevih, v samem centru Lukovice, je njen tast kupil 1895 od Teslovih, okoli leta 1905 je odprl trgovino, delal je tudi šabeso, leta 1938 sta se Marija in Rudi poročila, doma so imeli žganjekuho, delali so tudi likerje. Leta 1940 sta hišo od tasta tudi odkupila. Mož je leta 1936 kupil avto, nekaj časa je vozil bolnike v bolnico, prejel je tudi prvo republiško priznanje za vzornega voznika. Mož je bil že od svojih rosnih let invalid, pri šestih letih je dobil paralizo, tako da je imel aparat na nogi, vozil je pa lahko. Nazadnje se je zaposlil v Agrokombinatu, kjer je bil voznik direktorja. Pred 28 leti je Marija ovdovela.
Kako pa sedaj preživljate dneve?
Poleg redne dnevne telovadbe, malo gledam televizijo, razmišljam vse mogoče, predvsem o preteklosti, o mladosti, vse mogoče stvari. O bolezni pa ne razmišljam kaj dosti, imam sklepno revno, roke me zelo bolijo, vendar kot rečeno, o tem ne razmišljam, to je del mojega življenja. S tem se moraš sprijazniti, tudi »jamram« ne. Tako mi je usojeno
Dolgčas vam ni, kajne?
Ne, kje pa. Imam zelo dobre otroke, me ves čas obiskujejo, pa moji vnuki in pravnuki. Enkrat en, enkrat drug. Če drugače ne, me pa pokličejo po telefonu, moj vnuk me redno pokliče vsak dan in vpraša, kako sem kaj, kako se kaj počutim. Včeraj sem mu rekla, da sem šla včeraj prvič ven, ker sem bila nekaj dni prehlajena, pa je rekel: »O, super, mama, kaj pojdi.«
bi kaj spremenila za nazaj, če bi lahko?
Ne, ne, imela sem zelo lepo mladost, pri nas je bila taka, res prava družina. Ko sem se poročila, sem si zadala, da mora biti moja družina res prava družina, in sem uspela. Ob nedeljah sem vedno pripravila nekaj hrane, pa smo se usedli v avto, in se odpeljali; obre-dli smo celo Pohorje, pa Dolenjsko in Primorsko, in ves čas smo v avtu peli. Moj pokojni mož je zelo rad pel, v avtu so otroci peli kot slavčki. Mož je rekel: »Pojte, otroci, pojte, če pojete, ne boste slabo mislili«.
Vse kar ti življenje ponuja, moraš sprejeti z odprtimi rokami, kar ti je namenjeno in usojeno, je pa vse sorte, enkrat je z rož'cami postlano, drugič je potrebno stopiti na trn, pa četudi te zbada. Glavno, da človek ne odneha.
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE D.O.O.
Kajuhova 15 1235 Radomlje
□ 51/313-dgb
www.klane.si
Presegli načrte
Enajsto leto delovanja je bilo za Godbo Lukovica zelo delovno in odmevno, saj so člani orkestra s svojimi nastopi popestrili številne prireditve in promovirali občino. Izpostaviti velja predvsem nastop na TV Slovenija v oddaji NLP, kjer je Godba Lukovica odmevno predstavila sebe in občino Lukovica celotni Sloveniji. Najpomembnejši dogodek za lukoviški orkester pa je vsekakor vselitev v nove prostore nad vrtcem Medo na Prevojah. To godbi omogoča kvalitetno delovanje, kar je za orkester s 50 člani nujno potrebno, število članov pa se bo v prihodnje še povečevalo. Leon Andrejka
Na rednem letnem občnem zboru v začetku marca je tako predsednik Bojan Andrejka, ki godbo vodi sedmo leto, v poročilu o delu za leto 2009 zapisal, da so bili načrti za preteklo leto preseženi. Skupno je orkester opravil sedemnajst javnih nastopov. Število članov se je ob koncu leta povečalo na že omenjenih 50, saj se je v letu 2009 godbi pridružilo kar 8 novih glasbenikov, kar je dokaz, da je pri mladih vedno večji interes za sodelovanje v godbi. To je vsekakor plod dobrega dela vodstva Godbe Lukovica in uspešnega sodelovanja z domžalsko glasbeno šolo in interno šolo godbe. S tem se je v letu 2009 dvignila tudi kvaliteta glasbenega izvajanja, kar priznavajo tako mnogi ljubitelji Godbe Lukovica kot tudi strokovnjaki iz glasbenih krogov. Za doseganje te ravni in izvajanje zahtevnih skladb je potrebno veliko vaj, ki so jih godbeniki v minulem letu opravili okoli 80, potekale pa so dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih. Vodil jih je dirigent Luka Einfalt, ki se je konec leta poslovil s tega mesta in je tako na občnem zboru dirigentsko polico slavnostno predal
novemu strokovnemu vodji Godbe Lukovica bratu Jaki Einfaltu. Na občnem zboru so bila podana poročila tudi ostalih organov društva, katerih skupna točka je bila dobro delovanje orkestra, ki je dopolnil arhiv skladb, ima še naprej zelo ažurno spletno stran in stabilno finančno stanje. Godba je večino sredstev za redno delovanje prejela od Občine Lukovica, pridobila pa je tudi sredstva sponzorjev in Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Poseben projekt zadnjih dveh let pa je vsekakor gradnja godbenih prostorov. V poročilu o tej temi smo izvedeli, da so godbeniki nadaljevali z izdelavo in opremljanjem godbenih prostorov. Gradnjo in opremo doma, ki je praktično že končana, so opravili s prostovoljnim delom godbenikov in finančnim sodelovanjem podjetij. Obrtniki so marsikatero delo opravili sponzorsko. Sredstva za godbeni dom se redno črpajo iz Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
V	mesecu septembru so se godbeniki preselili v nove prostore, stroške (elektrika, voda, pa društvo plačuje samo. Od začetka gradnje do vselitve so tako potrebovali vsega 20 mesecev, kar je glede na opravljeno delo izjemen dosežek.
V	veliki meri je bila oprema pridobljena na način plačila materiala, delo pa je bilo s strani obrtnikov brezplačno. V tem projektu je sodelovalo večje število podjetijin obrtnikov, ki so z veseljem pomagali godbi. Povedati je potrebno,
da je bila gradnja prostorov s strani godbe velik organizacijski projekt, ki ga je vodstvo izpeljalo z veliko
truda in zavzetostjo. Za uspešno vodenje godbe in gradnjo god-benih prostorov so godbeniki z aplavzom nagradili predsednika godbe in vse ostale, ki pripomorejo k temu, da godba dobro deluje. K urejanju prostorov so velik delež prispevali tudi sami godbeniki, ki so lani opravili prek 100 prostovoljnih delovnih ur. Skupni vložek v godbeni dom v letih 2008 in 2009 tako znaša skupno več kot 400 ur dela godbenikov.
Ob pregledu uspešnega leta 2009 je predsednik Godbe Lukovica Bojan Andrejka dejal: "Godba Lukovica je bila s svojimi aktivnostmi in nastopi na vseh vidnejših dogodkih v občini in širši okolici eno izmed najbolj aktivnih društev v občini. V svojih vrstah združuje predvsem veliko število mladih, ki pridobivajo v godbi delovne navade, gradijo medčloveške odnose ter spoznavajo dogodke in ljudi v občini in zunaj njenih meja. Zavedamo se, da brez izdatnih sredstev občine tega poslanstva godba ne bi mogla izpolnjevati. Zato pričakujemo tudi v bodoče podporo občine, mi pa se bomo potrudili, da bomo s svojim ljubiteljskim in prostovoljnim delom tudi sami prispevali k še višji strokovni ravni godbe in dobremu zastopanju Občine Lukovica, ki bo vsem v čast."
Simpatična hiška Hutko
v kavarnici Zoni, pri trgovini v Šentvidu so postavili simpatična lesena igrala - otroško hiško domačega proizvajalca Hutko d.o.o.. Ogledala sem si spletno stran podjetja Hutko, s sedežem v Trnjavi (www.hutko.si), in hitro ugotovila, da so specializirani za izdelavo otroških igral, v večjem številu jih bodo postavili tudi v Arboretumu, razvili pa so tudi svojo maskoto, ki poskrbi za zabavo otrok in svojo slikanico. Zelo simpatično!
Katarina Karlovšek
Kolumna Milena Bradač
Šopek zanimivih, lepih
dogodkov
Koliko stvari se lahko dogodi v enem dnevu, enem mesecu, letu. Koliko stvari se človeku vtisne v spomin, zavest. Koliko dogodkom lahko človek reče, joj, kako je to nekaj lepega. Medtem ko bi nekatere stvari in dogodke najraje prezrli, se obrnili stran ali pa vsaj čim prej izbrisali iz spomina. Vsak jih seveda vidi in občuti drugače.
Bila sem na letošnjem občnem zboru gasilcev in tudi na mnogih v prejšnjih letih. Vedno znova gasilce občudujem, jih zelo spoštujem. Ko se občni zbor približuje koncu, se običajno podeljujejo priznanja, taka in drugačna. Nemalo je domov, kjer skoraj vsi družinski člani sodelujejo, so člani gasilskega društva, večinoma aktivni. Že mladi dekliči in fantiči so vključeni v neskončen krog pomoči, znanja, usposabljanja v primeru pomoči sočloveku, reševanja ljudi in živali v naravnih in drugačnih nesrečah in še bi lahko naštevala. Hvala, spoštovani gasilci, za vaš trud, za vaše znanje in izobraževanje, ki bogati vas in pomaga pomoči potrebnim.
Opazujem tudi mlade šolarje in tiste ki so že zapustili osnovnošolske klopi. Opazujem jih, kako se značaj nekaterih spreminja, nekaterim pa se spremenijo samo številke oblačil in njihova višina. Kako lepo nekateri otroci pozdravijo, ko srečajo človeka in kako nekateri gledajo ter pričakujejo da jih menda pohvališ, ker ne znajo pozdravit. Kako neskončno radi mladi golobradci dokazujejo, koliko zmore njihov jekleni konjiček na štirih ali dveh kolesih mimo hiš po stranskih cestah.
Skorajsmo že pozabili na to letošnjo dolgo, sneženo in mrzlo zimo, pa nam je še za slovo pošteno otresla rep. Spet je bil na vseh cestah, glavnih in stranskih pravi kaos. Spet so se izkazali na stranskih cestah vaščani, ki imajo dogovor z občino za zimsko pluženje cest. Seveda pa ne morejo očistiti vsega naenkrat, zato so nejevolja in glasne besede popolnoma odveč. Sicer, pa ga je že pobralo. Sneg, namreč.
Moram še malo razširiti tole moje razmišljanje. Moram omeniti matere, žene, dekleta, kajti ravno gledam Zrcalo tedna in vidim žalostno sliko deklet, ki so jih polili s kislino. Zato, ker so ženske. Na Kitajskem, domnevno in verjetno res, je rojenih mnogo več dečkov kot deklic. So povedali, zakaj. Izkoriščanje žensk v širši Aziji, v Nigeriji, rade bi delale Arabke, pa jim ne pustijo. Znano je, da ženske žive dalj kot moški, se ve, ženske so močnejše, vzdržljivejše. Tega nisem pogruntala jaz, to so ugotovili pametnejši od mene. Ženske so manj plačane za enako delo kot moški, pa ne samo v svetu, tudi pri nas. Marsikje. Zagotovo pa je veliko premalo žensk v politiki, na vidnejših položajih. Spet je znano in dognano, da so ženske bolj previdne in preudarne pri pomembnih odločitvah, da so bolj strpne in potrpežljive. Seveda pa je med vsakim žitom tudi plevel, sploh pa, če niso preveč svinjali zemlje z umetnimi zatiralci gnojili.
Vse lepo vam želim in šopek za vas, drage matere, žene in dekleta.
Povabilo k vpisu otrok v Glasbeno šolo Domžale, oddelek Brdo pri Lukovici
V Občini Lukovica ima Glasbena šola Domžale že preko 40 let tudi svoj oddelek, in sicer se izvaja glasbena šola na Osnovni šoli na Brdu pri Lukovici.
O možnosti vpisa vaših otrok v Glasbeno šolo Domžale, oddelek Brdo pri Lukovici, sem se pogovarjala s Tomažem Pirnatom, učiteljem nauka o glasbi, t. i. teorije, ter klavirja, na oddelku Brdo pri Lukovici, kajti letos bo v Lukovici meseca maja ponovno možen vpis otrok v glasbeno šolo. Katarina Karlgvšek
Gospod Pirnat, katere inštrumente se lahko otroci učijo tu, v Lukovici?
Matična šola Glasbena šola Domžale nudi na oddelku Brdo pri Lukovici pouk naslednjih inštrumentov; klavirja, trobente, roga, nizkih trobil, flavte in klarineta. Vse naštete instrumente na oddelku poučuje pet učiteljev. V letošnjem šolskem letu je po dveh letih zopet možen vpis otrok na oddelek Brdo pri Lukovici za naštete inštrumente ter v prvi razred nauka o glasbi.
Je za sprejem v glasbeno šolo še vedno obvezno opravljanje sprejemnega izpita?
Tako je, pogoj za sprejem v glasbeno šolo je uspešno opravljen sprejemni izpit, ki za mlajše učence izgleda nekako tako: otrok s ploskanjem ponavlja ritmične vzorce za izpraševalcem, ponavlja določene tone in krajše melodične vzorčke ter zapoje pesmico po lastni izbiri. Po izkušnjah se otroci najbolje izrazijo v slovenski ljudski pesmi, precej slabše pa z zabavnimi skladbami.
Je starost otrok pomembna pri vpisu, se lahko v glasbeno šolo vključi tudi starejši otrok?
Zaželeno je, da je starost otroka pri vpisu v glasbeno šolo šest do osem let, torej prvi do
Janez Štrukelj, učenec glasbene šole
tretji razred devetletke. Mlajši otroci se lahko vključijo v glasbeno pripravnico, ki pa poteka samo v Domžalah, ni pa pogoj za vpis v prvi razred glasbene šole.
Seveda se lahko vključi tudi starejši otrok, prav ti se zelo radi odločajo za priljubljene inštrumente, kot so na primer nižja trobila.
Kako otroci, ko odrastejo, uporabljajo svoje znanje iz glasbene šole?
Po mojem mnenju je namen glasbene šole ravno ta, da se otroci kasneje pridružijo različnim skupinam, zborom in orkestrom, kjer načeloma vztrajajo do poznih let. V Lukovici je zelo aktivna Godba Lukovica, ki jo je ustanovil sedanji župan Matej Kotnik, svoj pihalni orkester pa imamo tudi v sklopu glasbene šole Brdo pri Lukovici.
Kako je s potekom vpisa, sprejemnimi izpiti?
Obvestilo oz. povabilo na sprejemne izpite bo objavljeno tudi v Rokovnjaču, na Brdu pri Lukovici bodo sprejemni izpiti potekali 22. maja na Osnovni šoli Brdo pri Lukovici, predvidoma od 9. ure dalje, za vse inštrumente, ki se ne poučujejo na oddelku Brdo bodo sprejemni izpiti v Domžalah, v petek, 21. maja in soboto, 22. maja. Predhodna najava ni potrebna. Pred sprejemnimi izpiti si želimo pripraviti predstavitveni nastop, kjer bi predstavili inštrumente, ki jih poučujemo na Brdu. Obisk priporočamo tako staršem kot tudi otrokom, ki jih zanima igranje instrumenta. Nastop bomo pripravili predvidoma kakšen teden pred sprejemnim preizkusom.
Kdaj bodo objavljeni rezultati sprejemnih izpitov?
Rezultati bodo objavljeni v začetku meseca junija. Starši bodo o preizkusu obveščeni po pošti. V medijih in na spletni strani Glasbene šole Domžale bo objabljen tudi datum za vpis v glasbeno pripravnico in malo glasbeno šolo, ki je primerna za predšolske otroke. Vpis ne terja sprejemnega preizkusa in poteka do zapolnitve mest. Toplo jo priporočam, naj pa poudarim, da otroci, ki opravijo glasbeno pripravnico, niso oproščeni opravljanja sprejemnega preizkusa, izkušnje pa kažejo, da imajo ti otroci na sprejemnih preizkusih praviloma boljše rezultate.
Kako poteka pouk glasbene šole oddelka Brdo pri Lukovici?
Torej pouk poteka na Osnovni šoli Brdo pri Lukovici za inštrumente: klavir, trobenta, rog, nizka trobila, flavta in klarinet. Vsi ostali inštrumenti, kot so harmonika, saksofon, godala, kitara in ostali inštrumenti pa se poučujejo v Domžalah. Pouk instrumenta poteka dvakrat tedensko po 30 minut, pouk nauka o glasbi enkrat tedensko 60 minut. Pouk se odvija po osnovnošolskem pouku, poskušamo ga organizirati tako, da učenci čim manj čakajo in vse obveznosti opravijo takoj po koncu pouka.
Tomaž Pirnat, najlepša hvala za pogovor.
Čebelarska zveza Slovenije v zaključnih pripravah na največji dogodek na svetu s področja cebelar-stva
En dan bo tudi Občina Lukovica v središču svetovne
pozornosti
Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije s sedežem na
Brdu pri Lukovici, je predstavnikom sedme sile v torek, 16. marca 2010, na sedežu zveze predstavil večje mejnike ob jesenskem največjem dogodku na svetu s področja čebelarstva, Mednarodnem kongresu o apiterapiji in apikvaliteti, ki bo potekal od 28. septembra do 3. oktobra vSloveni-ji. Pripravlja ga Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju z mednarodno čebelarsko organizacija Apimondia. Svetovni kongres bo za en dan postavil tudi Lukovico v središče dogajanja, ko bo 29. septembra na Čebelarski zvezi na Brdu potekal slovenski večer, hkrati pa bodo gostili bodo številne eminence svetovnega formata s področja čebelarstva. Forum bo zaradi aktualnih vsebin potekal pod pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Turka ter ministrov za šolstvo, zdravstvo oziroma kmetijstvo. Katarina Karlovšek
Priznani etnolog, profesor dr. Janez Bogataj, ki raziskuje slovenske običaje in kulturno dediščino pravi, da smo se Slovenci že daleč v zgodovini zavedali pomena čebeljih pridelkov, tako v prehrani kot v zdravstvene namene. Eden izmed najboljznanih čebeljih pridelkov je med, ki je zaradi širokega nabora rastlin znan po različnih okusih, po besedah predsednika Čebelarske zveze Boštjana Noča pa je slovenski med eden najkakovostnejših na svetu.
Pod sloganom »S čebelami do zdravja« se bodo po Sloveniji
od 28. septembra do 3. oktobra odvijale številne prireditve z namenom promocije uporabe čebeljih pridelkov v prehrani in zdravju. Organizatorji pričakujejo, da bo Slovenijo v času Foruma obiskalo več kot 10.000 čebelarjev iz sosednjih in bolj oddaljenih držav, saj že beležijo prijave iz več kot 20 držav, med njimi tudi tako oddaljenih kot so Japonska, Kanada in Južna Koreja. Slovenijo bodo lahko spoznali tudi kot deželo čebelarskega turizma in doživeli pristen stik s slovenskimi čebelarji in naravo.
Povabljeni predavatelji zagotavljajo visoko strokovno raven foruma
Na strokovnem delu Foruma organizatorji pričakujejo več kot 400 udeležencev, ki bodo s strokovnim delom začeli v Ljubljani, nadaljevali pa s strokovnimi simpoziji na Bledu, v Dolenjskih Toplicah, Mariboru in Lipici.
Čebelarji bodo imeli edinstveno priložnost priti neposredno v stik s tujimi raziskovalci in strokovnjaki. Vrhunskost foruma je organizator dosegel s povabilom uveljavljenih raziskovalcev in strokovnjakov iz vsega sveta.
Hkrati s strokovnim delom bo potekala tudi mednarodna razstava API-EXPO, ki bo zanimiva tako za strokovno kot splošno publiko, saj bo na njej predstavljena oprema za čebelarjenje in raznoliki čebelji pridelki z vseh koncev sveta. Obiskovalci bodo med drugim lahko dobili ideje za izlete po čebelarskih poteh po Sloveniji, poskusili bodo lahko med in medene pridelke, posebno pozornost pa
j utihjfv řTiií nowa>hj ûf rhf. cakjuuian utt
bomo namenili predavanjem, kjer bodo predstavljene različne možnosti uporabe čebeljih pridelkov. V dneh od 28. septembra do 3. oktobra 2010 bodo po Sloveniji zaživeli Festivali čebelarstva, kjer bodo prav tako potekala predavanja, zabavni program, razstave in degustacije. Če smo še lani pisali o veliki želji in prizadevanju predsednika Čebelarske zveze Slovenije, da bi Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič prisluhnil predlogom, da se čebelarstvo uvrsti v učni načrt osnovnošolcev in se izvaja v okviru naravoslovnih dni, je Boštjan Noč povedal, da bo 1. oktobra potekal naravoslovni dan, kjer se bo 10.000 šestošolcev na Gospo-
darskem razstavišču osveščalo o pomenu čebel na naše življenje. S tem bo izpolnjeno poslanstvo in odgovornost zveze, da že pri otrocih vzbudi zavest o odnosu do okolja in pomenu čebel ter blagodejnih učinkih medu. Predsednik Noč pove, da želijo otrokom sporočati: »Tisto, kar nam dajejo čebele, so vrhunski proizvodi in potrebno je ohranjati naravo, da ne pride do raznih naravnih nesreč, kot so pomori čebel. Med je tekoče zlato in čudežno zdravilo, zato priporoča vsakemu človeku po eno žlico medu na dan.«
Več informacij o Forumu je na voljo na spletni strani www.apime-dica.org
Založba Cheap Tunes, »naredi sam«
V naši občini imamo marsikaj zanimivega. Na veliko veselje glasbenikov, ki se želijo bolj resno ukvarjati z glasbo, pa imamo tudi založbo! Pogovarjal sem se z soustanovitljem in vodjo založbe Cheap Tunes, Rokom Pezdircem, ki sem ga v duetu z Uršo Golob predstavil že v januarski številki Rokovnjača pod imenom njunega umetniškega imena New Wave Syria (NWS). Rok Avbelj
Založbo so ustanovile 3 glasbene skupine, Schnaps, Nikki Louder in New Wave Syria novembra leta 2007,
Razlog ustanovitve založbe pa je dokaj preprost. Skupine v njej delujejo v sožitju in si pomagajo, če le lahko. Ko npr. album izdajo Nikki Louder, se ob recenzijah albuma in predstavitvah v javnosti posredno veča prepoznavnost založbe in obenem tudi drugih skupin, tako ime Cheap Tunes nekako pridobiva na imenu kot blagovna znamka. Zato bo tudi drugim, ki se bodo na novo vključili v založbo mnogo lažje, ker jih bo publika lažje prepoznala pod nekim skupnim imenom. Tako se pojavi vprašanje, kdo lahko postane član založbe? Odgovor Roka je, da Cheap Tunes ni čisto prava založba, ki ti plača, da narediš album, ampak deluje kot kolektiv, kjer mora vsak član prispevati po svojih močeh, tako iščejo glasbenike, ki lahko založbi ponudijo nekaj novega, neko novo znanje, da bo celotni tim lahko deloval še bolje. Cheap Tunes Records vzpodbuja kreativnost, inovativnost, princip »naredi sam«. In to zaenkrat deluje zelo dobro. Danes založba šteje že 8 skupin in prav vsaka skupina igra
drugačno glasbo, od punka, rocka do elektronike, vsem pa je skupna neka podobna miselnost in pogled na glasbo.
Glede financ vsaka skupina skrbi zase, za izpeljavo različnih projektov, npr. izdajo CD-jev, morajo denar založiti sami. Ker založba ni bila ustanovljena z namenom dobičkonosnega posla, lahko taka stvar poteka le na samozaložniški način. Med drugim je filozofija založbe tudi ta, da naj bo vsa glasba ljudem na voljo tudi zastonj, tako so vsi njihovi albumi dostopni brezplačno na internetu.
Enkrat letno založba priredi koncert poimenovan Cheap Tunes Party, kjer se predstavijo člani založbe. Letošnji, tretji po vrsti, bo ravno danes, na dan izida marčevske številke Rokovnjača, to je petek, 26. marca 2010, v Menzi pri Koritu na Metelkovi. Prvi skupni koncert so pripravili kmalu ob ustanovitvi kolektiva in odziv publike je bil dober, takrat so izdali tudi prvi CD, letos pa bodo izdali že 8. In 9. album po vrsti. Več o založbi pa si lahko preberete na spletnem naslovu http://cheap-tunesrecords.com.
Tradicionalni 22. pohod po nagelj na Limbarsko goro
Prekrasno vreme poplačalo trud
organizatorju
Tudi letošnji Pohod po nagelj je za nami. Še eden od mnogih, pa vendar v marsičem poseben in enkraten. Skoraj neverjetno se zdi, da se je po takem snežnem metežu sredi tedna, v nedeljo, 14. marca, naredilo tako prekrasno vreme, ki je bilo nagrada za vse dodatno delo in skrbi prirediteljev. Francka Toman
Novost letošnje prireditve je bil koncert Grajskega okteta v cerkvi Sv. Valentina. Vezno besedilo so postavni fantje ponovno zaupali, komu drugemu, kot Bernardi Mal, ki jih spremlja na večini njihovih koncertih.
Tudi prvič letos so se na Pohod po nagelj „podali" nadvse posebni instrumenti gospoda Setničarja v rokah izkušenih Lesenih rogistov. Občinstvo je nagovoril moravški župan Martin Rebolj, ki ni mogel
Koncert
solo pevcev
v Lukovici
V petek, 12. marca, so se v Kulturnem domu Janka Kersnika predstavili učenci solo petja z Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava in Akademije za glasbo. Njihovi mentorji, profesorji, Matevž Kink, Barbara Tišler, Marta Močnik Pirc in Matjaž Robavs, so kvaliteto izvedbe spremljali zelo intenzivno, saj je nastop načeloma potekal kot generalka za tekmovanje, Državno prvenstvo mladih solo pevcev, ki bo letos v Mariboru. Rok Avbelj
Glasba, petje, nekaterim hobi, drugim sčasoma kruh
Na oder je stopilo 15 glasbenikov, ki so zapeli kar 52 skladb. Vzdušje v dvorani je bilo dogodku primerno, dokaj umirjeno, saj je šlo vendarle za neke vrste vajo pred glavnim nastopom. Kljub temu smo maloštevilni poslušalci uživali ob dejstvu, da so nastopali
glasbeniki, ki odlično upravljajo s svojimi glasilkami. Lepo! Soorganizator dogodka, Matevž Kink, se je v imenu sodelujočih zahvalil Občini Lukovica za pomoč pri organizaciji in z nekaj spremnimi besedami dogodku pristavil piko na i.
skriti ponosa nad prizadevnostjo organizatorjev. Seveda pa ne gre brez tistih najmlajših, ki so največji ponos vseh mamic. Letos so se predstavili drugošolci, večinoma domačini, z mentorico Betko Gor-jup Skok. Nato pa so mnogi zapeli zimzelene melodije skupaj z večno mladim Ivanom Hudnikom, ki je bil na prireditvi prvič in očitno z njo zelo zadovoljen.
Že od jutranjih ur je pohodnikom z glasbo izrekal dobrodošlico vsako leto boljši Moravški trio, nato pa so za zabavo skrbeli še Veseli trio s humoristom Kularjem in dolenjski ansambel Korenine.
Organizatorji se najlepše zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je Nagelj uspel, pa naj bo to s finančnimi sredstvi, izdelki, storitvami, dobronamernimi nasveti, ali s prijazno in vzpodbudno besedo. Takih je veliko tudi v dolini Črnega grabna.
Maškare so za nami
Čeprav je letošnja zima pokazala prave zobe, smo se tudi tokrat veselili pustnih norčij. Staro dolgoletno tradicijo smo pričeli z nogometno tekmo v pustnih maskah z ekipo Prevoj. Že devetnajsto leto je Božo Pogačar sestavil ekipo in jo pripeljal v Zlato polje. Na debeli snežni odeji smo se razšli z neodločenim rezultatom ter s polno nepozabnih trenutkov. Tone Habjanič
Naše pustno rajanje smo nadaljevali v nedeljo popoldne in na pustni torek. Na traktorski prikolici smo se vozili od vasi do vasi in uživali. Ljudem smo zaželeli zdravja in skorajšnjo pomlad, za dobro letino pa je po starem običaju potrebno nekaj darovati v puščico ali koš. Ker je čas prehitro mineval, se pri mnogih nismo uspeli ustaviti. V večernih urah nam je ostal le še prijeten zaključek in dogovor, da gremo drugo leto spet v maske.
Pred nogometnim srečanjem na Prevojah
Marjan Križman, čebelar in uporabnik blagovne znamke Zakladi Črnega Grabna
»Ta ljubezen je res čudna. Rad jih moraš imeti, pa te še popikajo«
Čebelar Marjan Križman je postal uporabnik blagovne znamke Zakladi Črnega Grabna takoj ob njenem rojstvu in pravi, da je bil to zadnji trenutek, da se nekaj premakne na tem področju. Je član v več lokalnih društvih, a najprej pa odgovoren mož in oče zgovorni četrtošolki. Marjan z veseljem svoj prosti čas namenja skupnosti, kolikor mu čas dopušča in kritično spremlja družbeno dogajanje okoli njega. Mlada družina ne živi dobesedno med panji, vendar pa natančno ve, kaj se v njih dogaja, saj tudi oni brenčijo okoli njih 'petek in svetek', kot pove žena Nataša. Njihovo življenje krojijo čebele in ljubezen do narave, zato so vsi izleti, celo dopusti, prežeti s čebelarstvom. Sedaj že mala Tamara komaj čaka spomladansko sonce, da si nadene čebelarski kombinezon in kapo ter pokuka k prvim delavkam v čebelnjaku v Preserjah. Vsi so zaposleni. Marjan v Farmah Ihan, Nataša na občini Domžale, Tamara pa s kupčkom domačih nalog, po katerem sledijo še njene najljubše slovenske nadaljevanke. Špela Kveder
Čebelarstvo moraš imeti v krvi in to početi s srcem in dušo. Kdaj je tvoja čebelarska duša najbolj srečna in zadovoljna?
Ker živim z naravo, me najbolj osreči tisti trenutek, ko narava zabrsti, in ko je vse v cvetovih in živih barvah. Takrat sedem pred svoj čebelnjak v Preserjah in se predam naravi. Res ni lepšega trenutka, ko okoli tebe zabrenči kot da bi letala vzletala (pove z žarom v očeh.) Teta Jerca (CerarizPreserij op.p.) pa vsako leto z zgodnjimi sadikami poskrbi, da čebelnjak objamejo najlepši cvetovi in čebele so navdušene (smeh). Tu je tudi prostor za točenje medu
in v toplih dneh preživim tu skoraj več časa kot doma.
Tvoja mladostna radovednost te je zgodaj gnala okoli stričevega čebelnjaka. Kako to, da je vse skupaj preraslo v čebelarjenje, ki pa danes težko rečeš, da je samo hobi?
Ja, res, kot otrok sem se potikal okoli njegovega čebelnjaka. Vendar je bil stric amater in nikoli se ni trudil, da bi bil kaj več kot to. Imel je nekaj panjev in to mu je zadostovalo. Takrat sem imel tudi prva boleča srečanja s čebelami, ki pa jih danes sploh več ne opazim, niti ne pomislim na bolečino. Za resno čebelarjenje sem se odločil popolnoma sam. Hotel sem poskusiti in se dokazati, da tudi jaz to zmorem. Začel sem z dvema panjema, ki sta bila bolj »bog pomagaj«, ampak sta služila svojemu namenu (smeh.) To je bilo že leta 1993, ko sem bil eden redkih čebelarjev tu okoli. Na začetku je bilo kot da bi stopal v temo.
zase. In vedno je treba gledati naprej.
Si tudi član čebelarskega društva Lukovica. Kako gledaš na delovanje društva in vlogo Čebelarske zveze Slovenije, ki je prav v naši okolici?
Naše društvo deluje čisto dobro, je pa res, da vidim tudi velik problem. Nimamo podmladka ali mladih članov. Kadar se z družino udeležim sejma ali pa kakšnega drugega seminarja, tudi kje drugod, smo najmlajši! (ogorčeno pove in Nataša vztrajno prikimava). Nihče ne dela na tem, da bi k nam pristopili tudi mladi. Seveda nimam nič proti starejšim, saj nas bogatijo z izkušnjami, pa vendar postane vse skupaj precej monotono. Eni in isti pogovori. Ti čebelarji so tako 'ozkogledni', da ne moreš verjeti. In zelo 'škrt'! Kadar imamo kakšen sestanek ali kakšno srečanje, skoraj nikoli se po tem ne ustavimo na kakšni pijači. Hitro si izmenjamo nekaj besed in odhiti-
mo domov. Saj ne, da bi popivali, malo veselja in sproščenosti pa bi lahko bilo! Čebelarji so samotarji. Čebelarska zveza je naredila na tem področju res velik korak. In na tem koncu imamo res srečo, saj smo v središču dogajanja in smo zaradi tega zelo napredovali. Trgovina za čebelarjenje je blizu, kar pomeni, da ni potrebno hiteti v Ljubljano. Lahko celo izbiramo med ponudniki različne opreme, kar je tudi en plus.
Za čebelarjenje bi lahko rekli, da je način življenja. V kakšnem smislu pa je ta dejavnost zaznamovala tebe in tvojo družino?
Vztrajno iskanje prave poti in želja, da bi ujel pravi ritem s čebelami in naravo terja vsako leto več truda, idej in skupnega dela. Tukaj moram reči, da enemu samemu to ne more uspevati. Pri tem mi pomaga vsa družina. Oče mi je v zimskem času pripravil lesene okvirje, žena pa mi jih je ožičila. Ko ti nekaj uspeva, imaš še več volje, in ko zabrenči prvi roj čebel in poleti na pisano preprogo, je ves trud poplačan. Iz leta v leto me premami še kakšna stvar, ko si
Nisem imel nikogar, ki bi to obvladal in mi svetoval. Stric pri tem ni imel ravno veliko znanja, drugi čebelarji pa niso hoteli kaj dosti pomagati z nasveti.
Z delom, izkušnjami in vztrajnostjo si iztisni prve sadove. Kaj vse je še potrebno opraviti, da postaneš dober čebelar?
Če je le možnost, se z zanimanjem udeležujem čebelarskih predavanj, izobraževanj, seminarjev, delavnic ipd. Znanje je na prvem mestu. Poznavanje biologije čebel in narave je eden najpomembnejših elementov, če želiš karkoli sploh delati in od tega kaj imeti, pa četudi samo
Slikopleskartsvo Jerman vam nudi:	^ ■ -,
-	vse klasične slikopleskarske storitve
-	izdelavo dekorativnih ometov in premazov
-	obnovo fasad in napuščev
-	v povezavi s firmo INTERSTILLE veliko izbiro tapet, ki jih na vašo željo vgradimo
- NOVO! na podlagi fotografije vam brezplačno izdelamo računalniško simulacijo bodočega izgleda vašega objekta
Polepšajte si dom - se priporočamo!
Tel/fax:01/723-40-14
MIRO JERMAN S.P.	Gsm:041/640-298, 031/386-038
PODSMREČJE 4,1223 BLAGOVICA	miro.jerman@siol.net

rečem, tole pa moram imeti in zdaj rabim še tole posodo, itd. Vlagaš ne le svoj trud in čas, temveč tudi denar. Oprema je draga in če želiš kaj povečati, izboljšati, te stane. Ta ljubezen do čebel je res čudna. Rad jih moraš imeti, pa še 'popikajo' te. (smeh)
Tudi čebelarji morate neprestano bdeti nad ekološkimi spremembami in se izobraževati. Imate precej stroge zahteve, če upoštevamo, da se ljudje tega lotevajo bolj v zrelih letih in povsem iz ljubezni do narave, kajne? Seveda. Stroga pravila za pridobitev certifikata za čebelarja zahtevajo visoke standarde. To je prvi pogoj, če se želiš dokazati kot resen čebelar. Udeležil sem tudi veliko izobraževanj, za pridobitev ustreznih priznanj, ki so mi pomagala pri delu. Veliko dobrih nasvetov so mi dali tudi naši čebelarji, kot sta Tone Cirer in Albin Zajc. Treba je imeti opravljen HAACP, opraviti določene praktične in teoretične preizkuse. To je nujno imeti, če želiš uvajati kakršnekoli subvencije. Je kot vreča brez dna, če želiš napredovati. Vendar z znanjem dobiš kvaliteto, brez tega ne gre.
Tvoja ambicioznost in pomoč staršev, žene Nataše in hčerke
Tamare vsako leto napolni vse več kozarcev in stekleničk ^
Doma pridelujem med in medene likerje. To je bolj kot ne za dušo, saj to ni podjetništvo, kjer bi obračal denar in od tega lahko živel. Daleč od tega. Svoje izdelke dajeva na ocenjevanje, kjer sva pobrala že kar nekaj nagrad. Za likerje sva se odločila iz čistega 'firbca' in na začetku je bilo to bolj kot ne neko čudo. Nakup dodatkov, tehtnice, kapalke, ipd. ter izobraževanje pa so prinesli lepe rezultate in skupni uspeh nama je bil v veliko zadovoljstvo. Dobro je imeti čim več različnih izdelkov. Ker nimam toliko raznovrstnega medu, saj imam stacionaren panj, se preizkušamo še v drugih stvareh. (Tamara in Nataša pa hitita prinašati izdelke, ki so prave male umetnine). Sam naredim modelčke za sveče in mila najrazličnejših oblik, njuno delo pa je vlivanje in dekoriranje. Meni so najbolj všeč prav jaslice, ki jih krasijo neverjetni detajli. (Pokaže prečudovite jaslice, kjer je viden vsak detajl)
In kakšne ideje in zamisli so se ti nabrale čez zimo?
Razmišljam o ureditvi male sobe, ki bi bila kot nekakšna čebelarska galerija in o povečanju števila panjev. Na splošno menim, da bi bilo za naše kraje dobro, da bi se malo bolj odprli in razvili potencial, ki ga imamo v turizmu. Za čebelarje bi bilo to še posebno dobrodošlo. Stagniramo tudi zaradi tega, ker so se starejši zasidrali v društvih, kjer pogrevajo stare zamere in medsebojne spore. Tega res ne potrebujemo. Je pa res, da imajo prav upokojenci največ časa, sajslužbe zahtevajo celega človeka, potem je pa tu še družina, itd.
OPTIKA OČESNA AMBULANTA
Helena Dolinšek s.p.
Breznikova 15. Domžale TeI.:OI/7SI6-436 (Breza csnter)
Samostanska 14, Kamnik TeI.:0I/83I7-005
Vinko: 03Í/795- 960 04i/456-67a

Obvestilo in poziv občanom za prevzem gradbenih projektov
Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007 in 31/2008), iz zbirk dokumentarnega gradiva odbira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe, oziroma letnika 1998 in 1999.
Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje in se izvod gradbenih projektov nahaja tudi v arhivih Upravne enote Domžale, lahko prevzamejo gradbene projekte v času uradnih ur od 2..3.2010 do 31 3.2010.
Prevzem projektov bo v Glavni pisarni Upravne enote Domžale, po predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na telefonsko številko 01 72 20 100 int. 270. Ob naročilu morajo stranke navesti točno številko gradbenega dovoljenja in ime investitorja.
Po poteku roka za prevzem, bodo gradbeni projekti iz navedenega obdobja izločeni iz arhiva Upravne enote Domžale in uničeni.
Načelnik:
mag. Branko HEFERLE, univ.dipl. prav.
WL
Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije
KMETIJSKO G02X)ARSKI ZAVOD LJUBLJANA
oddelek za kmetijsko svetovanje
Enota Lukovica
telefon: 01/72-35-116 e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si
URADNE URE do 15. maja:
pon., torek, četrtek, petek: 8h - 9h sreda: 14h - 15h
ZBIRNA VLOGA IN ZAHTEVKI 2010
Redni rok za vlaganje obrazcev zbirne vloge (t.i. subvencije 2010) bo potekal do 15. maja 2010. Elektronska oddaja zahtevkov je obvezna, za vnos pa se je potrebno predhodno naročiti. Več o tem si lahko preberete v februarski številki Rokovnjača. Prosim vas, da se za elektronsko oddajo zbirne vloge PRIJAVITE ČIM PREJ, vendar najkasneje do torka, 20. aprila, saj si boste le tako lahko zagotovili pravočasno oddajo ter omogočili enakomerno razporeditev vseh vlagateljev.
STE V PRETEKLEM LETU PRENEHALI Z ODDAJO MLEKA?
Rejci krav, ki ste prenehali z oddajo mleka in se preusmerili v rejo krav dojilj, se najkasneje do torka, 30. marca
obrnite na KSS zaradi preverjanja stanja kvot in možnostjo uveljavljanja zahtevkov za ekstenzivno rejo ženskih govedi. Do konca marca je namreč rok, da glede tega uredite še potrebne zadeve do AKTRP.
STROKOVNA EKSKURZIJA V ŠVICO
Združenje ekoloških kmetov - zdravo življenje, ki ima sedež v Lukovici, bo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana organiziral ogled in izobraževanje v inštitutu za ekološko kmetijstvo FiBL v Švici. Ekskurzija z bogatim strokovnim programom bo potekala od srede, 16. do petka, 18. junija 2010. Podrobnejše informacije dobite v KSS. Prijave zbiram do 15. aprila.
OSNOVNI TEČAJ VARSTVA RASTLIN
Osnovni tečaji FFS bodo od 14.30 do 19.30 ure v naslednjih terminih in lokacijah::
-	od srede, 7. do petka, 9 . aprila 2010 v Grobljah (Kulturni dom),
-	od torka, 13. do četrtka, 15. aprila 2010 v Zadružnem domu Zadvor,
-	od srede, 21. do petka, 23 aprila 2010 v Mlinšah (Kulturni dom).
Za ostale informacije se obrnite na KSS. Prijava je obvezna. Prijave sprejemam do zapolnitve mest.
Pavla Pirnat Terenska Kmetijska Svetovalka
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Pred oddajo zbirne
vloge poziva
Nosilce kmetijskih gospodarstev
k ureditvi GERK-ov in vpisu namestnika nosilca
Najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge morate imeti v registru kmetijskih gospodarstev (RKG) urejene podatke o: GERK-ih,
namestniku nosilca pri kmetijah ter trajnih nasadih.
Z neurejenimi podatki v RKG vnos zbirne vloge ni mogoč.
Podatke o GERK-ih morate urediti: če ste ob pregledu GERK-ov po posodobitvi v januarju 2010 ugotovili, da novo stanje GERK-ov ne odraža dejanskega stanja v na-
ravi,
če ste kupili ali najeli novo zemljišče ali če ste prenehali uporabljati določeno zemljišče (prodaja, sprememba v nekmetijsko rabo), če ste spremenili vrsto dejanske rabe ipd.
Podatke o namestniku nosilca morate urediti, če so na kmetiji poleg nosilca še drugi člani kmetije in vpisa namestnika še niste uredili. Podatke posredujete na obrazcu Podatki o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani http://rkg. gov.si/GERK/ in je na voljo tudi na upravnih enotah ter na enotah kmetijsko svetovalne službe. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljite na pristojno upravno enoto.
Neusklajene podatke v RKG lahko vidite na javnem pregledovalniku na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/autoLogin.jsp z navedbo KMG-MID številke (neusklajeni podatki so navedeni pod seznamom GERK-ov). Informacijo o neusklajenih podatkih o trajnih nasadih in drugih neusklajenih podatkih v RKG ste prejeli tudi na izpisu iz RKG ob posodobitvi GERK-ov konec januarja 2010.
Nosilce kmetijskih gospodarstev prosimo, da si GERK-e najprej dobro pregledate na spletnem pregledovalniku in se na upravno enoto odpravite le, če morate GERK-e ali druge podatke v RKG še urediti.
VABILO
OBČINA LUKOVICA - ČISTILNA AKCIJA
sobota, 17. aprila 2010, od 8. do 12. ure
Vabimo vas na čistilno akcijo, ki bo potekala na celotnem območju občine Lukovica in se vključuje v vseslovensko prostovoljno čistilno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu.
V	želji po čistejšem okolju vabimo vse občane, da se pridružite v kar največjem številu. Zborno mesto je pred Občino Lukovica, Stari trg 1, Lukovica oziroma ostalih lokacijah, ki bodo do tega dne določene in boste o vsem tem tudi obveščeni prek oglasnih mest.
V	primeru močnega deževja je čistilna akcija prestavljena na naslednjo soboto, 24. aprila 2010, ob isti uri, na istem mestu.
Zborna mesta bodo razdeljena lokalno oziroma po krajevnih skupnostih. Prosimo za predhodne prijave na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica - tel. 01/72-96-300, da bo možna čim boljša priprava in organizacija. Vsa morebitna vprašanja dobite v tajništvu občine - tel. 01/72-96-300.
Vabljeni!
OBČiNA LUKOViCA iN LD LUKOViCA
Spektakel v Lukovici 9. in 10. aprila
Rokovnjaška poroka v Lukovici
Organizator dvodnevnega dogodka rokovnjaške poroke je Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Skrinjica, namen rokovnjaške poroke je spoštovanje kulturne dediščine in povezovanje društev med seboj. Iz Občine Lukovica bodo sodelovala številna društva, osnovna šola, blagovna znamka Zakladi Črni graben, ^ Dan pred poroko, v petek, 9. aprila, bo po starih slovenskih običajih potekala fantovščina in dekli-ščina ter postavljanje mlajev, na
Domačiji Rus bo na ogled razstava starih poročnih običajev.. Na poročno soboto se bo prizorišče pomaknilo na trg v Lukovici, najprej zaigrala Godba Lukovica, nato sledi ples predstavnikov iz Ljubljane, zvrstili se bodo nastopajoči iz cele Slovenije ter tujine, izpred Bevčeve hiše se bo oddajala nevesta po starih običajih ter šranga, skratka na ogled bodo stare ženitovanjske šege.
Vljudno vabljeni!
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d. o. o. Cesta talcev 10 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika bo splošno cepljenje psov proti steklini, po sledečem razporedu v občini Lukovica.
Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini
PONEDELJEK, 29.03.2010
08.30 - 09.00 Čeplje	pri križišču
09.15 - 09.45 Trnovče	pri Oražem Antonu, Trnovče 6
10.00 - 11.00 Lukovica	pri Bevc Stanetu,pod kozolcem,
Stari trg 10
11.15 - 11.45 Sp.Prapreče	pri Zore Antonu, Sp.prapreče 3
12.00 - 13.00 Šentvid	pri Andrejki
13.15 - 14.00 Rafolče	pri Igliču, Rafolče 18
TOREK, 30.03.2010
08.30 - 09.00 Trojane 09.30 - 10.00 10.15 - 10.30 10.45 - 11.30 11.45 - 12.15 12.30 - 13.00 13.15 - 14.30 14.45 - 15.30
Šentožbolt
Zg.Petelinjek
Blagovica
Češnjice nad
Kranje brdo
Zg.Loke
Krašnja
pri Smrkolj, Trojane14
pri Kropivšek Lovro,Šentožbolt 4
pri kasarni
pri Cerar Janezu, Blagovica 32 Blagovico pri Šinkovec Leopoldu pri Novak Francu,Kranje brdo 11 pri Trdin Ivanu, Zg.Loke 7 pri Štrukelj Marjanu,Krašnja 31
Cepljenje psov za zamudnike je v krajih ter mestih v rednem cepljenju.
TOREK, 06.04.2010
14.00	Trojane
14.30	Šentožbolt
14.45	Blagovica
15.15	Krašnja
15.45 Lukovica 16.25 Šentvid 17.00 Rafolče
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznico o cepljenju psov POTNI LIST.
Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti bolezni, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi.
Najpozneje ob cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom.
S SEBOJ PRINESITE NAPISANO EMŠO ŠTEVILKO LASTNIKA PSA.
Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10,vsak delavnik od 07.00 - 12.00 in od 17.00 - 18.00, ter ob sobotah od 07.00 - 09.00. Stroški cepljenja znašajo 34.89 EUR.
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi 30. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01, 5/06) in v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in Občin (Ur. list RS, št. 84/07) objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO PREMIČNINE
Namen poziva in navedba prodajalca:
Prodaja premičnine - osebni avtomobil - kombi; Prodajalec: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica
Opis predmeta prodaje:
Prodaja se osebni avtomobil znamke: FIAT Ducato / Combinato 1,9; oblika karoserije: večnamensko vozilo; št. sedežev: 8 +1, moč motorja v kW: 66; vrsta goriva: dizel; tip motorja: DHX, barva vozila: SOD - bela; leto izdelave: 1999. Izhodiščna izklicna cena je 2.200,00 EUR.
Merilo za izbiro ponudnika:
Merilo za izbiro ponudnika je najvišja ponujena cena. Kot najugodnejši ponudnik bo izbran tisti, ki bo ponudil najvišjo ceno za odkup.
Oblika in pogoji za zbiranje ponudb:
Ponudnik je lahko fizična ali pravna oseba. Ponudnik, ki je fizična oseba, mora predložiti dokument, da je državljan Republike Slovenije. Ponudnik - pravna oseba, pa mora predložiti overjeno kopijo iz sodnega registra. Pisne ponudbe morajo vsebovati: predmet ponudbe, ponujeno ceno in plačilne pogoje. Upoštevane bodo le fiksne ponudbe, kar pomeni, da ni možno naknadno spreminjanje že danih ponudb. Ponudniki morajo predložiti pisne ponudbe najkasneje do 9. aprila 2010, do 12. ure. Ponudbe prejete po tem roku ne bodo upoštevane. Ponudniki morajo ponudbo predložiti na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Ponudba mora biti predložena v zaprti kuverti in jasno označena z napisom »Ponudba za nakup premičnine - ne odpiraj«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov pošiljatelja.
Odpiranje ponudb bo 12. 4. 2010 in bo nejavno. Vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni s sklepom o izbiri, najkasneje v roku 8 dni po opravljeni izbiri.
Objava javne ponudbe ne zavezuje prodajalca, da z najugodnejšim ponudnikom sklene kupoprodajno pogodbo za premičnino, ki je predmet tega razpisa.
Prodajni pogoji in sklenitev pogodbe:
Premičnina je naprodaj po načelu »videno - kupljeno«. Z izbranim najugodnejšim ponudnikom se v roku 15 dni po prejemu sklepa o izbiri in poziva k podpisu pogodbe sklene kupoprodajna pogodba. Kupec mora celotno kupnino poravnati v roku 8 dni od podpisa pogodbe na račun Občine Lukovica.
Davek na promet, stroške v zvezi s prenosom lastništva in notarsko overitvijo ter morebitne druge dajatve plača kupec.
Kontaktna oseba prodajalca:
Dodatne informacije se dobijo na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, kontaktna oseba: Mojca Cerar, tel.: 01/7296-310. Ogled vozila je možen po vnaprejšnjem dogovoru s kontaktno osebo.
Občina Lukovica
Steklina v mestu in gozdu
Steklina je ena najstarejših znanih bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi in obratno. bolezen je neozdravljiva in se prenaša prek okužene sline z ugrizom bolne živali, lahko pa tudi prek poškodovane ali opraskane kože in sluznice. Vsako leto zaradi te bolezni umre po svetu okrog 55.000 ljudi. Razlikujemo silvatični- gozdni in urbani-mestni krog širjenja.
Po izkoreninjenju urbane oblike stekline v petdesetih letih prejšnjega stoletja se je v Sloveniji prvič pojavila leta 1973 silvatična oblika, ki obstaja še danes. Večina primerov je bila ugotovljena pri lisicah. Pri drugih domačih živalih, kot so konj in govedo, so bili ugotovljeni primeri po tem, ko se je stekla lisica stepla oziroma ugriznila necepljeno domačo žival.
Steklina se zatira v skladu s Pravilnikom o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline
(UL RS, št. 139/06). Kar 99 odstotkov vseh ugotovljenih primerov stekline po svetu pri ljudeh je posledica ugrizov mesojedih domačih živali. Cepljenje proti steklini je ključni del zdravstvenega varstva živali in najpomembnejši dejavnik za preprečevanje te bolezni, zato se s strani države vsako leto izvaja spomladanska in jesenska akcija cepljenja lisic s polaganjem vab s cepivom s pomočjo letal. Tudi letos bomo veterinarji Veterinarskega doma Domžale d. o. o. izvedli terensko cepljenje psov proti steklini, zato vas obveščamo o razporedu cepljenja v vašem občinskem glasilu.
Radi delamo v računalniški
v* I • •
ucilnici
Uporaba računalnika je postala nepogrešljiva pri našem vsakdanjem delu. Vedno pogosteje se morajo njegove uporabe poslužiti tudi otroci, saj to od njih pričakuje šolski sistem. Motivacija otrok za delo je navadno zelo velika. Tina Uštar
Seveda je treba presoditi namen in upravičenost uporabe računalnika. V grobem bi delo z računalnikom namreč lahko razdelili na učenje in zabavo.
V računalniški učilnici lahko vadimo računanje, pisanje, slovnična pravila, razumevanje branja in še in še na čisto drugačen način, kot če bi to delali v zvezke in delovne zvezke. Zato to učence še bolj pritegne. Če se za nagrado dobi še recimo morska deklica z zakladom ali veliko točk, je pa to še večji uspeh in večja motivacija.
Ko bom velik, bom ^
V podaljšanem bivanju v blagovici smo se veliko pogovarjali o poklicih - o tem kakšni poklici obstajajo, o poklicih njihovih staršev ^ Pa poglejmo, kakšne so njihove želje: Sergeja Kosec
»Jaz bi bil rad mizar. Ker lahko žagaš drva in delaš drugim pohištvo. Navdušil me je naš sosed. Podjetje bom imel doma. Študiral bom na mizarski šoli. Zato bi bil rad mizar, ker sem pri likovni dobil 5 za voziček. Zato rad delam, ker mi ni treba sedeti za računalnikom. Če ne bi dobil tega poklica, bi bil pa avtomehanik. Mehanik pa zato, ker je to moj stric in ker pomagaš ljudem. Jaz pa ne bi bil pilot, ker ne vidim dobro in imam plombe. In tudi ne kapitan, ker se ne maram voziti z ladjo, ker lahko potone. In tudi ne, ker greš po vseh državah in ker nisi nič doma. Ne bi bil rad zdravnik, ker me skomina, ko mi vrta po zobeh. Pa tudi, ker ne maram gledati v zobe drugih ljudi.« (Domen Dimic, 4.d) »Jaz bi bila po poklicu trgovka. Trgovka me veseli, ker rada prodajam. Za poklic me je navdušila mami. Študirala bi za trgovko, gostilničarko in učiteljico. Gostilničarka zato, ker rada strežem gostom, učiteljica bi bila zato, ker rada pišem po tabli. Po poklicu nikoli ne bi bila rada pilotka, ker je previsoko. Pa tudi ne natakarica, ker lahko iz blagajne kdo ukrade denar. Za učiteljico me je navdušila sestrična.« (Maja Brvar, 4.d)
»Rad bi bil živinozdravnik ali avtome-hanik. Imel bom orodje, zdravniško mizo in injekcijo. Navdušila sta me starša. Moja mami je živinozdravnica, moj oči je avtomehanik.« (Jakob Kropivšek, 2.d) »Jaz bi bil po poklicu policaj ali pilot. Za policaja me je navdušila Policijska akademija. Za pilota pa film Bomba na letalu. Kot policaj bi lovil lopove, kot pilot pa bi peljal potnike v tuje države. Kot pilot bi prevažal tudi živali in avte. Kot pilot ne smem imeti plombe. Moj bratec želi biti tudi pilot. Za policaja bi si izbral zato, ker bi se rad naučil naravnost streljati. Za pilota pa bi izbral, ker mi morajo dati vstopnice.« (Jan Pestotnik, 4.d) »Rad bi bil čebelar. Ker se čebelarstva že učim pri mojem dediju. Ko bom končal osnovno šolo, se bom odločil, v kateri šoli bom nadaljeval moj poklic. Mogoče v gimnaziji ali kateri drugi poklicni šoli. Mislim, da bom elektrome-hanik, policaj, gasilec, veterinar, zdravnik, kmet ali predsednik države«. (Rok Trdin, 3.d)
»Jaz bi bila natakarica, živinozdrav-nica, vodnica po jamah. Najraje pa bi bila trgovka. Za to sem se odločila že pri šestih letih, ko sem se prvič igrala trgovino in zato, ker je to tudi moja mami. Ne bi bila pa zdravnica in sicer zato, ker je zelo naporno in se lahko nalezeš kakšne bolezni.« (Tjaša Per, 5.d)
K sodelovanju pa smo povabili tudi starše in gospa Škofic se je prijazno
odzvala in nam predstavila poklic: maser / maserka
»Meni je bilo najbolj všeč, ker smo se naučili masirati ušesa in si masirali hrbet. Maserka je dala tri uporabljena olja za OPB. Olja nam lahko zbistrijo pamet.«
(Sara Avbelj, 2.d)
»Dobro je bilo, užival sem zelo, dobro sem se počutil. Po olju sem zelo dišal. Dobro je bilo, ko me je Tjaša masirala. Od Vesne mami je dala učiteljici Sergeji tri olja za OPB. Mami in oči sta rekla, da dišim.«
(Jakob Kropivšek, 2.d)
»Prišla je Vesnina mami in nam je pokazala, kako se masiramo. Prinesla je kokosovo olje in vse druge potrebščine. Masirali smo se sami, pa druge smo tudi masirali. Potem sem Domnu z rokami dal energijo. Meni se je zdelo dobro. Povedal sem, da jaz tudi masiram mami.« (Jan Pestotnik, 4.d) »Preden je prišla maserka, smo se igrali
igrico. Potem ko je prišla maserka, nam je najprej povedala, da kokosova mast ni samo za jest, ampak tudi za masiranje rok in ušes. In nato nam je pokazala, kako masiramo roke in noge.« (Rok Trdin, 3.d)
»V petek je prišla k nam Vesnina mami, ki je maserka. S seboj je prinesla kokosovo olje, ki ga lahko jemo ali se z njim masiramo. Prinesla pa je še nekaj drugih stvari. Naučila nas je masirati. Učiteljici Sergeji je za OPB dala tri dišeča olja. Ko je odšla, smo se še sami zmasirali. Doma sem še zmasirala atija. Tokrat mi je bilo zelo všeč.« (Tjaša Per, 5.d)
»Ko je prišla maserka, nam je pokazala, kako se masira. Najprej smo se namazali s kokosovo kremo, ki je tudi za jest. Pokazala nam je, kako masira, če te boli trebuh. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se masirali. To sem tudi pokazal mami in očiju. In najbolj mi je bilo všeč, ko sem pojedel malo kokosove kreme. Ampak maser pa ne bi bil.« (Domen Dimic, 4.d)

Praznovanje gregorjevega v vrtcu Medo
Gregorjevo v nekaterih krajih sedaj poteka že tradicionalno vsako leto. Običajno sodelujejo otroci, ki izdelajo svoje »gre-gorčke«. Tudi naši otroci so s pomočjo strokovnih delavk vrtca izdelali ladjice po skupinah.
Na dan praznika smo čudovite izdelke odnesli do bližnjega bajerja, kjer smo jih spustili v vodo in si zaželeli čim več sončnih dni. Alenka Avbelj
Otroke je zjutraj že ob prihodu v igralnico pozdravilo ptičje petje v telovadnici. V tednu pred gregorjevim smo v prijetnem pričakovanju v skupinah izdelali ladjico. V matičnih igralnicah so otroci dobili informacije o pomenu spuščanje le teh na gregorjevo.
Že pred zajtrkom smo opazovali ptice skozi okno, ki so s svojim obnašanjem in živahnostjo odražale, da je ta dan resnično njihov. Kmalu po zajtrku smo se po skupinah podali do bajerja, da bi spustili luč v vodo. Otroke je čarobnost naravnost prevzela. Po spustu ladjice v vodo smo opazovali ptičje sledi v snegu. Prepoznali smo večje druženje ptic. Na kozolčku smo odkrili pismo, ki so nam ga pustili zadovoljni ptičji svatje - na gregorjevo se namreč ptički ženijo.
Svatba je uspela, ker pa so imeli dobrot več kot dovolj, so nam jih še nekaj prihranili in nam jih kot zaklad skrili. Poiskati smo morali pismo z navodili, kako priti do zaklada. Prebiranju so otroci lepo prisluhnili in zadovoljno sodelo-
vali pri reševanju nalog. Zaklad smo našli in si privoščili gostijo. Naši najmlajši so čarobnost praznika doživeli v telovadnici in v atriju.
Ladjice smo v vrtcu tudi razstavili in so prav lepo krasile naš hodnik.
Zahvalili bi se Janezu Križmanu za pomoč pri izvedbi dejavnosti, saj nam je prijazno dovolil uporabo prostora za spuščanje naših »gre-gorčkov«.
Nekaj kulture za mame
V ponedeljek 1. marca, je na osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu potekala priredi tev, na kateri smo združili tri praznike: Prešernov dan dan žena in materinski dan Za uvod je mladinski pihalni orkester Brdis zaigral himni nato pa so se zvrstili nasto pajoči s kulturnimi točkami Ema Meden
Slišali smo dve Prešernovi gazeli, dve Pavčkovi pesmi ter kar nekajspisov o mamah, ki so jih napisali učenci. Za vmesno točko je Tanja Stražar zaigrala na flavto, med točkami pa so napovedovalci povedali nekaj zanimivih stvari o ženskah, ki so se skozi čas borile za svoje pra-
vice. Knjižničarka pa je s knjižno nagrado nagradila 4 šolske Prešernove nagrajence: nagrajenko iz vrst učiteljev (učiteljico družbe in geografije) Marjano Flis Lederer, nagrajenca z razredne stopnje Roka Igliča ter dve nagrajenki s predmetne stopnje, sestri Matejo in Klaro Pezdirc. Na koncu smo učenci mamam podarili prisrčne rožice iz krep papirja, ki so jih izdelali učenci iz podaljšanega bivanja. Vsaka rožica je nosila zanimivo misel. Ideja o združeni prireditvi pa se mi je zdela zelo dobra, saj so starši dandanes zelo zaposleni in poleg tega skrbijo še za svoje otroke. Upam, da so mame uživale v kulturni prireditvi, namenjeni njim.
Moja prva srečanja s knjigo
Že v vrtcu sem rad gledal slikanice. Nikoli nisem zaspal, če nisem slišal pravljice. Takrat še nisem poznal črk.
Ko sem začel hoditi v šolo, mi branje ni šlo najbolje in so mi starši zato veliko pomagali. Tudi veliko knjig sta mi prebrala starša. Letos hodim v drugi razred in poznam tudi že male tiskane črke, zato knjige berem sam. Največkrat berem zvečer sestrici in bratcu za lahko noč, ker še ne znata sama brati. Sedaj, ko sem bil za branje nagrajen, pa knjigo še rajši vzamem v roke. Rok Iglic, 2.a; Prešernov nagrajenec
Tako lepo je vzeti v roke knjigo, jo odpreti in v njej najti nekaj, kar si iskal že dolgo časa! Pravijo, da če prebereš čim več knjig, boš več vedel in si krepil besedni zaklad. Morda je res in ti bo to pomagalo, ampak pomembno je, kaj te je knjiga naučila. Te je naučila kaj za življenje, ti je razširila obzorja? In prav tako se je srečati nasploh s svojo prvo knjigo tako lepo! Imela sem srečo, da so meni že v otroštvu knjige brali starši. Pre-
brali so mi jih veliko, pogosto ob večernem času, že v postelji. Tako sem se zjutraj zbudila in še vedno premlevala vsebino. Leta so minevala in prav tako so tudi slikanice postajale vsak dan debelejše in debelejše in se spreminjale v knjige z bogato vsebino. Seveda jih nisem kupovala, zato pa sem redno obiskovala knjižnico in tako je postajala spremljevalka v vseh letih obiskovanja OŠ. In prav tako je lepo pomagati tudi drugim najti svojo želeno knjigo. V dobi računalnikov in elektronike, ko se knjige lahko berejo tudi preko spleta, je še kako pomembno brati tiskane knjige, ki jih resnično lahko pri-meš v roke.
Za konec pa še to - ni pomembno, koliko knjig prebereš ali si vedno prvi prebral vse knjige za bralno značko ali pa preživljaš tisoč in tisoč ur v knjižnici. Šteje le, kaj si se naučil za življenje in koliko ti resnično pomeni vsebina knjige, ne njen izgled ali debelina. Branje je tvoje, moje - naše. Živim s knjigo, upam da boš znal tudi ti.
Mateja Pezdirc, 9.b; Prešernova nagrajenka
»Pošta« za mamice
Tokrat smo mamice ob 8. marcu presenetili kar s pismom, ki smo ga v OPB-ju sami izdelali. Naredili smo še vsak svojo voščilnico, kamor so učenci nato zapisali lepe misli, ki jih vsak od nas nosi v srcu. Sergeja Kosec
»Delali smo pošto za starše. To je skrivnost, zato ne smemo povedati. Najprej smo narisali na papir, potem smo prerisali, izbrali barvo
voščilnice in napisali. Potem smo šli do pošte. Potem smo šli noter. Rekli smo: Dober dan, ali lahko ta pisma pošljemo? Dobili smo znamke in učiteljica je plačala. Nato smo pisma vrgli v nabiralnik.« (Rok Trdin, 3.d) »Ko smo šli na pošto, smo kupili znamke in pogledali pošto. Pošto smo dali v poštni nabiralnik. Meni je bilo najbolj všeč, ko smo kupovali znamke. Mami je bila zelo vesela pisma. Mami je bila presenečena, ko je zagledala pismo in me objela. (Sara Avbelj, 2.d) »Naredili smo voščilnice za mami. Narisal sem ji metuljčka. Tudi napisal sem ji. Nato smo šli na pošto. Jan je vprašal, če lahko dobimo
znamke. Potem nam je poštarica dala znamke. Vsak je dobil eno.
V četrtek, 4. marca, smo se učenci predmetne stopnje osnovne šole Janka Kersnika, kot vsako leto, odpravili na zimski športni dan. Imeli smo veliko izbire: smučanje ali bordanje na Rogli, drsanje v športni dvorani na Bledu, pohod iz Planice v Tamar in pohod v okolici šole, ki je letos potekal v smeri Prevoj. Ema Meden foto: Nina Pezdirc
Sama sem bila na drsanju in sem, kot vsi ostali, zelo uživala. O njihovih vtisih sem povprašala tudi učence, ki so smučali, bordali ali šli na katerega od pohodov. Bilo jim je všeč, razen nekaj po-hodnikom v okolici šole, ki so se pritožili, da nekaterim učencem,
Dali smo jih v nabiralnik. Upam, da bo mami všeč. Komaj čakam, da vidim, kaj bo rekla. (Jakob Kro-pivšek, 2.d)
»Izdelali smo voščilnice za mamice. Dali smo jih v kuverte, ki smo jih izdelali sami. Potem smo jih nesli na pošto. Ko smo vstopili, smo lepo pozdravili poštarico. Na pošti smo kupili znamke, ki smo jih nalepili na kuverte. Nato smo se poslovili od poštarice in oddali kuverte v poštni nabiralnik.« (Tjaša Per, 5.d) »Bilo je lepo, ko smo delali voščilnice za mamice, da bi bile vesele. Šli smo na pošto in kupili znamke in pogledali, kaj vse imajo. Voščilnice smo nato dali v nabiralnik.« (Jan Pestotnik, 4.d)
Uživamo v zimskih športih
ki stanujejo na Prevojah, učitelji ob povratku niso dovolili, da bi šli takoj domov in so morali še za nekaj časa nazaj v šolo. To odločitev pa sta organizatorja, učitelja telovadbe, kasneje obrazložila. Športni dan naj bi se zaključil kasneje od prihoda pohodnikov na Prevoje, zato so morali na zaključek počakati v šolskem varstvu. In čeprav je to prineslo nekaj slabe volje in so imeli vsi blatne čevlje, je pohod odlično uspel. Smučarji in bordarji so se pred šolo vrnili najkasneje in verjetno najbolj utrujeni od vseh. Poho-dniki v Tamar so uživali v idili in klepetu, nekaj učencev z drsanja je pa omenilo, da je bil športni dan zelo kratek. A v resnici je le hitro minil in mnogi si želimo, da bi vsak šolski dan minil tako.
Obisk
Knjižnice
Domžale
2. in 3. razredi smo v tednu med 8. in 12. marcem obiskali Knjižnico Domžale. Ogledali smo si predvsem mladinski oddelek. Gospa Nives je pripovedovala o pomembnosti branja, Bralni znački, odnosu do knjig, predstavila je vrste knjig in drugo neknjižno gradivo. Učenci so pridno sodelovali in na tem področju pokazali veliko znanja. Kasneje so si knjige lahko tudi pogledali in se sprostili z didaktičnimi igračami. Zelo všeč jim je bil igralni kotiček, za branje pa bralno gnezdo in blazine. Knjižnici Domžale, predvsem gospe Nives se zahvaljujemo za zelo topel sprejem, vodenje in darilce. Tina ustar
Ko smo prišli v knjižnico, smo se usedli za vijugasto mizo. Knjižničarka Nives nam je povedala, kaj delajo v knjižnici in kakšna so pravila. Potem smo se lahko igrali z medvedkom, ki ima glasbo, lahko smo tudi brali. Maja, Tatjana in jaz smo brale v bralnem gnezdu. Učiteljica je potem rekla, da gremo in res smo šli. Manca
V	knjižnico smo se peljali z avtobusom. Usedli smo se na otroške stolčke. Pogovarjali smo se, zakaj smo prišli in zakaj je nastala knjižnica. Imeli smo tudi igrače in smo se lahko na koncu igrali.
Natalija
Ko smo se peljali v knjižnico, smo se zelo zabavali. Prispeli smo. Kmalu smo se posedli na stolčke. Potem smo se igrali in brali v bralnem gnezdu. Videli smo nove igrače in vreče za sedenje. Videli smo tudi poseben semafor. Knjige sem brala v bralnem gnezdu. Imela sem se zelo lepo. Maja
Šli smo v Knjižnico Domžale in si ogledali veliko knjig. Najprej so nas zanimale otroške knjige. Ogledala sem si knjigo o živalih. Nato smo se igrali s kockami. Kmalu zatem smo se odpeljali nazaj v šolo. Bilo mi je zelo lepo. Anja p..
V	knjižnici je bilo lepo. Videli smo veliko knjig. Knjige so po abecedi zložene na policah. Razdeljena je na več oddelkov. Največ časa smo se zadržali v pravljičnem gnezdu. Ogledali smo si Knjigo rekordov. Z Lukom sva si ogledala knjigo o vojski. Igrali smo se tudi z igračami. Po končanem ogledu knjižnice smo se z avtobusom odpeljali v šolo. Tadej
Zabava na drsalkah
12. marec -Gregorjevo
Včasih je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval na prvi spomladanski dan, danes pa gregorjevo praznujemo prej in pravijo, da se na ta dan ptički ženijo. Gregorjevo je praznik pomladi in ljudi, tradicionalno pa je znan tudi
kot praznik luči, saj se je začel dan daljšati, čevljarjem in krojačem pa ni bilo več treba delati pri luči.
Tina Uštar
Iz lesa so naredili čolničke, vanj namestili sveče in jih spustili po reki. Tako so se poslovili od temnih večerov.
V 3. b razredu smo ta dan izdelovali papirnate ptičke, ki so nam pričarali veselo pomladno vzdušje.
Športno konjeniško društvo Bregar
V nedeljo 7. marca, smo se zbrali v Tacnu, da osvojimo Grmado in Šmarno goro. Pot je potekala sprva čez korenine, nato pa smo pri Spodnji Kuhni zavili na levo proti Zatrepu, kjer se začne Mazijeva steza. To je pot z najlepšimi razgledi: spodaj pod nami Sava in travniki, naokoli pa Triglav, Gorjanci, Snežnik, Kamniško- Savinjske Alpe. Ma-zijevi poti smo sledili do grebena Grmade in se priključili We-
istrovi poti in ji sledili do vrha Grmade. Ker je bilo zelo vetrovno, smo pot nadaljevali proti Sedlu in vrhu Šmarne gore. Tik pred vrhom so otroci zvonili z znamenitim zvončkom in si zaželeli skrivne želje. Na vrhu smo se okrepčali, otroci pa igrali na otroškem igrišču. Po poti navzdol smo že delali načrte za naslednji pohod, kam gremo, pa bomo še videli. Marjana Hribar
Občni zbor PGD Blagovica
Na predzadnji dan letošnjega februarja so imeli gasilci PGD Blagovica devetinšestdeseti občni zbor. Ob pol osmi uri zvečer je bila telovadnica bla-goviške šole že zasedena do zadnjega kotička. Udeležba je bila številna, tako članov društva, podmladka, veteranov in povabljenih gostov. Milena Bradač
Predsednik PGD Blagovica Marko Trdin se je v pozdravnem nagovoru zahvalil za številno udeležbo in s tem izkazano resnost in odgovornost gasilcev, pozdravil prisotne povabljene goste, župana Mateja Kotnika, Matjaža Markovška predsednika regijskega sveta Ljubljana 3 ter člana predsedstva GZS, delegata GZ Lukovica Roberta Maslja, predstavnike PGD Krašnja, Trojane, Lukovica in predstavnika KS Blagovice.
Po izvolitvi delovnega predsedstva so sledila poročila o delovanju društva v minulem letu. Marko Trdin kot prvi poročevalec je povedal, da so lanski plan realizirali, da je žal nekaj članov odšlo, še več pa jih je prišlo, tako da
se za bodočnost društva ni bati. Najpomembnejša lanska pridobitev je bila nabava novega vozila renault trafic tip GVM, ki služi za prevoz moštva. Kupili so ga izključno z denarjem domačega gasilskega društva. Nekaj slabe volje je še vedno glede premajhnega delovanja GZ Lukovica in neangažiranja z njihove strani.
Poveljnik gasilskega društva Blagovica Blaž Judež je prebral obširno poročilo o vseh intervencijah, v katerih so sodelovali lani. Največ je bilo travniških in gozdnih požarov, zatem požarov na gospodarskih objektih, na prevoznih sredstvih, v prometnih nesrečah in pomoč ljudem v stiskah, kjer so zaprosili za pomoč gasilce. Vsepovsod so se odzvali hitro in učinkovito, seveda je to plod njihovega nenehnega izobraževanja, vaj in njihovega izrednega čuta za pomoč ljudem. Udeleževali so se vaj, ki so bile organizirane znotraj GZ Lukovica, pripravili društveno vajo samo za člane operative, ki mora znati delovati v reševanju ponesrečenih iz zadimljenih prostorov. Za operativno pripravljenost pa je potrebno znati tudi roko-
vati z osnovno gasilsko opremo in zaradi tega organizirajo razna tekmovanja desetin tako v najmlajši pionirski desetini kot pri veteranih. Žal se veterani nikakor ne morejo odločiti, da bi se udeležili kakega tekmovanja.
Četudi si Gasilska zveza Lukovice ni upala organizirati izbirnega tekmovanja Matevža Haceta, so se ga vseeno udeležili v GZ Moravče in dosegli odlične rezultate, saj so se štiri desetine uvrstile na regijsko tekmovanje. Prav tako so se zelo dobro odrezali na članskem tekmovanju po pravilih CTF, ki je potekalo na športnem igrišču v Rafolčah. Popolnoma izjalovilo se je organizirano enodnevno izobraževanje v praktič-
nih vajah na Igu. Čeprav sta bila interes in vnema velika, se je izobraževanja udeležil samo en član PGD Blagovica in temu primerna je bila zato upravičena kritika s strani GZ Lukovica ter Centra za izobraževanje na Igu.
Veliko izobraževanj na področju gasilstva je bilo tako v GZ Lukovica kot v Blagovici. Društvo je zato bogatejše za enega tehničnega reševalca, dva člana sta opravila tečaj za posredovanje v primeru nesreče z nevarnimi snovmi, štiri bolničarje, dva gasilca strojnika, dva končujeta izobraževanje za inštruktorja, osemnajst pripravnikov in pripravnic pa je opravilo osnovni tečaj za naziv gasilca. Tako kot vsako leto so pripravili
v OŠ Blagovica predstavitev društva, kjer praktično prikažejo gašenje z ročnim gasilnim aparatom.
Sledila so poročila ostalih delovnih teles v društvu. Ker se kaže velika potreba po adaptaciji, oz. prenovi ali pa po zidavi novega gasilnega doma v Blagovici, je UO znova ustanovil gradbeni odbor, da svetuje in predlaga strokovne, za društvo najbolj ugodne rešitve in zbira potrebno dokumentacijo. Upravnemu odboru so predložili tri variante. Prva predvideva dograditev garaže ter adaptacijo oken, fasade in strehe na obstoječem gasilnem domu, ostali dve varianti pa predstavljata zgraditev novega gasilskega doma na mestu obstoječega. Gradbeni odbor bo pripravil za vse tri variante strokovno najboljšo rešitev, sprejel jo bo UO oziroma občni zbor. Zatika se pri lokacijski informaciji, ker je potrebno počakati sprejem zazidalnih načrtov v Blagovici. Kljub temu že izdelujejo predizmere s popisi potrebnih del. Sledila so poročila ostalih organov društva, ki so bila vsa zelo izčrpna in so navzoči slišali ter izvedeli, kako se trudijo in prizadevajo v vseh sekcijah društva.
V nadaljevanju so dobili besedo gostje. Robert Maselj iz GZ Lu-

kovica je pojasnjeval finančno nedoslednost, ker spet zamujajo s plačili obveznosti društvom. Tako je obljubil, da bodo do konca marca dobili denar za že kupljeno vozilo. Pozval jih je, da predlagajo kandidate za poveljnika GZ, saj se dveletni mandat zdajšnjemu že izteka.
Župan Matej Kotnik spremlja tako delo PGD Blagovica, kako tudi ostala društva, dobro sodelujejo tudi z GZ Lukovica. Prav gotovo se vsi dobo zavedamo vloge gasilstva in njihove pomoči ob nesrečah. Poudarja, da je nenehno izobraževanje v gasilstvu nujno potrebno. Ob tem se je zahvalil tudi Matjažu Markovšku za dobro zasnovane načrte za delo na GZ. Spomnil se je tudi požara v trojanskem predoru, kjer so naše gasilce sprva odklonili, češ da niso potrebni, kasneje pa prosili za pomoč. Take zadeve je potrebno doreči, je še poudaril.
PGD Blagovica veliko gradi na mladih. Tako se je zvrstilo v nadaljevanju najprijetnejše opravilo za predsednika in poveljnika društva, ko sta sprejela v njihove vrste nove člane, ko sta podeljevala priznanja za dolgoletno sodelovanje v društvu za 10, 20, 30, 40, 50, ja prav ste prebrali tudi za petdesetletno članstvo in sodelovanje v društvu. To pove vse.


/
Številni podmladek blagoviških gasilcev
Nove zmage
Atlet Robert Kotnik iz Prevoj se vrača kar z naslovom državnega prvaka. Disciplina, vztrajnost in močna volja so obrodili sadove. Ponovno se je prebil v vrhove slovenskega teka in postal državni prvak v krosu na 3000 m. Besedilo: Yesna in Ghe Foto: arhiv Robert Kotnik
Po težki poškodbi gležnja aprila lani, večmesečnem okrevanju in ponovni operaciji gležnja v novembru, je že v januarju začel trenirati, da se si povrne telesno pripravljenost. Čeprav je noga še vedno nekoliko otečena in ima omejeno gibljivost, mu to ni predstavljalo ovire. Treningom je posvečal zelo veliko časa, se udeležil skupnih priprav, kjer so bili dnevi 100 odstotno posvečeni samo treningu in se skoraj vrnil na telesno pripravljenost, ki jo je imel pred poškodbo. Pretečeni kilometri so se nabirali, tekel je vedno hitreje, na kar kažejo tudi dobri rezultati
prvih tekem.
V	nedeljo, 7. marca, na polmaratonu v Gorizzi, prvi veliki preizkus, kjer je Robert presegel pričakovanja, ter se kot najboljši Slovenec uvrstil na 8. mesto, prehitela ga je le skupina tekačev iz Kenije in en tekač iz Madžarske. Rezultat te tekme je že nakazoval dobro pripravljenost in uspešno vrnitev.
V	soboto, 13. marca, so bile vse oči uprte na prvo stopničko, Robert Kotnik je na državnem prvenstvu v Dragomlju znova postal državni prvak v krosu na 3000 m.
Na zelo blatni progi je začel brez taktiziranja na vso moč od prvega koraka naprej. Konkurenca mu ni mogla slediti, tako da je hitro ostal sam v vodečem položaju, ter tako drugo polovico tekme samo še kontroliral tek in branil prvo mesto.
Vesel obeh odličnih rezultatov se Kotnik še bolj prizadevno loteva novih ciljev. Ob veliki podpori trenerja Romana Kejžarja, državnega rekorderja v maratonu in večkratnega udeleženca olimpijskih iger, in ekipe, s katero trenira, so cilji visoki in bodo ob nadaljevanju trdega treninga ter s kančkom sreče tudi doseženi.
V	nedeljo, 21. marca, se je Robert udeležil kraškega polmaratona v Sežani, nato se bo ponovno udeležil posebnih priprav s skupino maratoncev. Sledil bo prvi maraton (42,195 km), po poškodbi, 11. aprila 2010, v Milanu. Držimo pesti zanj
Robert se zahvaljuje vsem, ki so mu stali ob strani ter mu pomagali in ga spodbujali na pretečeni poti.
Nočni smučarski skoki za pokal gostilne Bevc


) )
J 1:» ..iTlI^" i
Stane Jemec je podelil pokale najboljšim skakalcem, v ozadju pogled na skakalnico.
Z veliko prizadevnosti ter s pomočjo elektrikarja Štefana Pavliča in Damjana Močnika so skakalni objekt razsvetlili in pripravili nočno tekmo. Očarljiva zimska idila in lepo okrašena skakalnica sta dajala gledalcem nepozaben vtis na športno dogajanje. Glavni sponzor prireditve je bil Dušan Jemec, Gostilna Bevc iz Lukovice, ki slovi po izvrstni gostinski ponudbi,
nagrade za najboljše pa so prispevali tudi drugi gostinci, ki se jim lepo zahvaljujemo.
Tone Habjanič
Tekmovalo je 33 skakalcev iz šestih občin, lepi in dolgi skoki pa so spodbujali gledalce k aplavzu. Čar dogajanju je dajala tudi toplina žarečega ognja ob izteku skakalnice, ki so ga številni gle-
dalci obkrožili kot nekoč v kresu. Medalje in pokale najboljšim je podelil Stane Jemec, vsi udeleženci pa so prejeli tudi nagrade za nastop. V pozdravnem nagovoru je čestital tekmovalcem, pohvalil organizatorja in zaželel veliko takšnih prireditev tudi v prihodnje.
Športno društvo se zahvaljuje gostilni Bevc iz Lukovice za sponzorsko pomoč, sovrstnikom iz Javorščice ter vsem, ki so pomagali pri izvedbi smučarskih skokov.
Najboljši po skupinah:
Do 15. let: 1. mesto: Marko Zalaznik, Dolenje, 2. mesto: Matej Klopčič, Trnovče, 3. mesto: Nejc Klopčič,
Trnovče
Od 16 do 25 let: 1. mesto: Primož Kveder, Goričica, 2. mesto: Klemen Hribar, Zg. Tuhinj, 3. mesto: Rok Pre-stor, Moravče
Od 26 do 35 let: 1. mesto: Sandi Ceglar, Gostišče Kovač, 2. mesto: Marjan Smolnikar, Finale BAR, 3. mesto Andrej Poljanšek, Zg. Tuhinj.
Veterani: 1. mesto: Viljem Dolar, Šmartno, 2. mesto: Janez Hribar, Trnovče, 3. mesto: Franci Cevec, Podgora.
Čestitamo!
V Slovenski ljudski stranki smo na lanskem kongresu 16. maja 2009 z novim vodstvom in predsednikom SLS mag. Radovanom Žerjavom začeli novo obdobje. Kot vam je že znano, je stranka trenutno v opoziciji, zato se je bilo v organizacijski shemi temu potrebno ustrezno tudi prilagoditi. Nekoliko smo okrepili službo za odnose z javnostmi, v tajništvu pa smo še aktivneje začeli vključevati v delo vse regijske, mestne in občinske odbore SLS po Sloveniji. Ravnokar predsednik SLS mag. Žerjav zaključuje že drugi krog obiskov po regijah, kjer predvsem spodbuja članstvo k še aktivnejšem delovanju. Na teh sestankih se vodstvo SLS tudi pogovori s predstavniki odborov SLS o aktualnih lokalnih tematikah in o pripravah na letošnje lokalne volitve. V SLS se prek pisnih in ustnih poslanskih vprašanj, podajanjem pripomb in amandmajev, predstavljanjem argumentiranih stališč in
Društvena tekma
Po štirih letih so Zlatopoljski smučarji zopet pripravili društveno tekmo v skokih. To jim je omogočila debela snežna odeja, s tem pa organizacijo tretje tekme v tej zimski sezoni.
Tone Habjanič
Poleg velike skakalnice so naredili še manjšo in tako omogočili tekmovalni nastop tudi najmlajšim. Petnajst tekmovalcev je ob prijetnem okolju, bodrenju staršev in navijanju gledalcev pokazalo svojo smučarko zagnanost. Vsak bi bil rad najboljši, pa čeprav je bilo geslo organizatorja - važno je sodelovati. Najboljši v štirih skupinah so prejeli medalje, prav tako pa so se posladkali s sladko čokolado.
Skromno nagrado sta prejela najmlajša Erika Habjanič in najstarejši Janez Hribar, predsednik društva pa je vse povabil na tekmovanje v novi zimski sezoni.
Uvrstitve najboljših:
Do 7. let: 1. mesto: Erika Habjanič, Prevoje, 2. mesto: Nejc Kužnik, Trnovče
Od 8. do 12. let: 1. mesto: Tomaž Klopčič, 2.
fmm^
mesto: Anja Hribar, 3. mesto: Anže Hribar, vsi
iz Trnovč
Od 13. do 18. let: 1. mesto: Uroš Klopčič, Trnovče, 2. mesto: Ambrož Vidergar, Čeplje, 3. mesto: Nejc Klopčič, Trnovče.
Nad 19. let: 1. mesto; Jože Pavlič, Podgora, 2. mesto: Janez Hribar, Trnovče, 3. mesto: Franci Cevec, Podgora.
Vsem čestitamo!
mnenj, vlaganjem zakonodajnih predlogov in podobnih aktivnostih razvijamo v konstruktivno in suvereno opozicijsko politično opcijo.
OO SLS Lukovica
Celotno jesen smo bili zelo aktivni nasprotniki arbitražnega sporazuma s Hrvaško, saj je popolnoma jasno, da gre za dogovor, ki gre na škodo Slovenije. V določenem primeru se celo lahko zgodi, da bomo izgubili možnost izhoda na odprto morje, kar bi bila lahko katastrofa za slovenske nacionalne interese. Prav tako ves čas močno obsojamo poskus vladajoče koalicije, da bi v predlog novega Družinskega zakonika vrinila tudi člen, ki ureja pravice istospolnih skupnosti. Trdno smo namreč prepričani, da temu ni mesto v Družinskem zakoniku, ki bi v osnovi moral varovati pravice otroka in ne drugih manjšin. V ta namen v zadnjem času tudi prirejamo tematske čajanke in po različnih regijah po Sloveniji predstavljamo družino kot temeljno celico družbe, ki si zasluži pozitivno diskriminacijo. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da se je ne razvrednoti. Podprli smo tudi ustavno obtožbo predsednika RS Danila Turka, predvsem iz vidika prepričanja, da bi moral biti predsednik vsem državljanom, ne pa povzročati takšne boleče delitve Slovencev, ko je z zelo spornim odlikovanjem počastil nekdanjega udbovca Tomaža Ertla, ter s tem poteptal vse standarde, ki smo si jih postavili z demokratično osamosvojitvijo in odločitvi, da totalitarnemu sistemu obrnemo hrbet. SLS je bila tista stranka, ki je že od junija lani opozarjala na zelo sporno vrnitev treh bulmastifov njihovemu lastniku, saj je bilo že takrat opazno, da se na tem primeru dogaja nekaj nenavadnega. Na žalost so se naše zle slutnje uresničile, tragedija pa je pripeljala do ene največjih afer v slovenski demokratični zgodovini, kjer smo spoznali, da imamo v Sloveniji dve pravni državi, eno za malega človeka in tisto popustljivo za elito. Tudi zaradi našega odločnega opozarjanja na njegove usluge prijateljem in laži je pred nedavnim odstopil minister za kmetijstvo dr. Pogačnik. SLS tako nadaljuje svoja prizadevanja, da trenutna vladna koalicija s svojim neodgovornim ravnanjem ne bi države spravila še v veliko slabše stanje.
Prav zato rabimo enotnost in pozitivni naboj našega članstva. Mag. Radovan Žerjav je že kmalu po nastopu na položaj predsednika SlS povsem jasno povedal, da je čas za poenotenje in delo za stranko samo. Zato se v SLS uveljavlja pravilo, da v prvem krogu letošnjih lokalnih volitev sodelujejo izključno člani SLS.
Iz širšega družbenega dogajanja na državni in lokalni ravni, lahko ugotavljamo, da vsaka oblast tako na nivoju države kot tudi na nivoju občine potrebuje stalen in učinkovit nadzor. Predvsem na nivoju lokalne občinske politike je potrebno, da se v odločanje vključi vse razpoložljive strokovne kadre iz lokalnega okolja. Slediti je treba potrebam lokalnega prebivalstva, ne pa podlegati raznim kapitalskim lobijem, za katere vsi vemo, kakšni so njihovi interesi. Izogniti se bo treba tudi napakam, ki so se dogajale na področju gospodarskega razvoja v zadnjih letih. Cilj SLS na letošnjih lokalnih volitvah je imeti kandidatke oz. kandidate za županje, župane na listi SLS v vseh občinah, imeti popolne liste za občinski svet v vseh slovenskih občinah, ter popolnitev kandidatnih list tako v četrtnih, krajevnih, vaških skupnostih ^ SLS se bo zavzela, da bo kandidatom SLS na letošnjih lokalnih volitvah nudila ustrezna znanja, da bodo dostojno, etično in moralno zastopali Slovensko ljudsko stranko v volilni kampanji in tudi na ta način dosegali želene rezultate. Kot je prepričan mag. Žerjav, stranka dela dobro, pošteno in korektno. Kdor se svojega članstva sramuje oz. ga ne želi izpostavljati, potem mu v našem kolektivu ni mesta.
BS Tehnik - PRVAKI!


r	y 4	I^a

BS Tehnik, tretjič zmagovlci lige. Stojijo (od leve) Tomaž Avbelj, Sašo Avbelj, Jaka Klajderič, Marko Stegnar, Rok Trček, Franci Stoschitzky (Nani) - glavni sponzor, čepijo (od leve) Žiga Lončar, Lenart Capuder, Grega Capuder, Viki Prašnikar, Jure Trček
Malonogometna zimska liga Avtomehanika Kveder se je zaključila z zmagoslavjem lukovi-ške ekipe BS Tehnik. Zanimive boje smo spremljali skozi 11 krogov. Prva štiri moštva so se razvrstila v razliki treh točk, kar priča o izenačenosti najboljših ekip lige. Rok Avbelj
19. marca se je tako končala šesta izvedba zimske lige, četrta pod okriljem Športno turisitčnega društva Rafolče. Zmagovalci pa so tretjič postali že kar izkušeni fantje iz Lukovice. Čeprav so naslov osvojili že tekmo pred koncem, je bilo letošnje tekmovanje zelo zanimivo in izenačeno, kar pove podatek, da je BS Tehnik prvak z 28 točkami, Cosmos Antimon jim sledi s 27, Gradbena mehanizacija Svetlin s 26 in Exclusive Team s 25 točkami! Ostale ekipe so v rahlem zaostanku. V zadnjem krogu je bila najzanimivejša tekma Cosmos Antimona in BS Tehnika. Tekma najboljših ekip zadnjih 4 let. Prestižno zmago so priigrali lanski zmagovalci 1. lige Trojančani s 3:1 in zasluženo osvojili drugo mesto. Podeljene so bile še druge nagrade. Naziv Najbojši strelec si je priigral Mitja Klopčič, izjemni no-
gometaš iz Zlatega Polja, fant, ki zelo veliko obeta, fant, ki trka na vrata članske ekipe NK Domžale, ki igra v slovenski Prvi ligi. Pokal za najboljšega vratarja si je četrtič zapored prislužil Lenart Capuder, vratar zmagovalcev lige. Najbolj pošteno moštvo, z najmanj prekrški v ligi so igralci ekipe Cosmos Antimon, ki so dobili nagrado za »fairplay«. Sojenje tekem je bilo na zavidljivi ravni, kar gre zahvala gospodu Tomiju Druškoviču z Vranskega, ki je svoje delo opravljal zelo odgovorno. Manjkal je le en petek, 8. januarja, ko je po Sloveniji padlo do 70 cm snega.
Pokal za najboljšega vratarja, 4. zapored je to Lenart Capuder.
Organizatorju lige, ŠTD Rafolče je to sezono zopet uspelo kvalitetno pripraviti ligo. Dogodek, ki traja skoraj pol leta, je med nogometaši in občinstvom lepo sprejet. Vsako leto bi v ligi igralo celo več ekip, kot je liga sposobna sprejeti, vsekakor to kaže na popularnost nogometa v naših krajih. Tudi za prihodnje leto kaže, da liga bo, prav tako v Rekreacijskem centru Urbanija (RCU), sponzor Avtome-hanika Kvader rad sodeluje s tako odlično organizirano ligo in zakaj se ta zgodba ne bi nadaljevala še naprej ^
Končni vrstni red 6. izvedbe zimske lige;
mesto BS Tehnik, 2. Cosmos Antimon, 3. Gradbena mehanizacija Svetlin, 4. Exclusive Team, 5. Strojna oprema Narobe s.p., 6. Zlato Polje, 7. ŠD Homec, 8. ŠD Krašnja, 9. Blagovica, 10. Prevozi Režen, 11. ŠTD Rafolče, 12. Young Boys ,09
Štirje igralci so dosegli dvomestno število doseženih zadetkov, to so; Mitja Klopčič (Zl. Polje) 15, Jure Trček (BS Tehnik) 13, Borut Smolnikar (Exclusive Team) 12 in Sašo Avbelj (BS Tehnik) 11 doseženih golov.
Več o tem, www.rcu-slo.com
Najmanjši smučarsko tekaški klub z največjim imenom -ŠD Atrans in Petra Majdič
Petra Majdič je članica športnega društva Atrans s Trojan že od leta 2002, ko se je s takratnim trenerjem Robertom Slabanjo odločila stopiti v klub, ki ima posluh za individualni vrhunski šport. Prvi veliki mejnik v slovenskem smučarskem teku je postavila z zmago v Dramnu leta 2004. Dve leti kasneje so ji na svetovnem nordijskam prvenstvu, pod okriljem slovaškega trenerja Ivana Hudača, okrog vratu obesili srebro. Na tekmah svetovnega pokala je nanizala dvajset zmag, osvojila dva mala kristalna globusa v sprintu, v sezoni 2008/09 zasedla drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala, na turneji Tour de ski osvojila skupno drugo in tretje mesto ter nedavno ljubitelje športa razveselila z bronom z olimpijskih iger v Vancouvru.
Olimpijski bron ima težo zlata in bo zapisan v zgodovino. Zakaj, ve vsak, ki je 17. februarja spremljal Petrino pot do olimpijskega odličja.
Ekipi ZL. Polja in ŠD Krašnje, zadnji krog se je odigral pred polnimi tribunami!
Čestitke ter veliko uspeha športni in življenjski poti.
šD Atrans, Trojane
na
Resnica je drugačna! »Ali je kaj novega o športnem igrišču v Šentvidu?«
Na 27. strani Rokovnjača št. 2 je bila kar cela stran namenjena »novostim« o športnem igrišču v Šentvidu.
To ni članek novinarja, ki se lahko sklicuje na novinarsko svobodo, ampak dokument pod katerim sta podpisani KS Prevoje in Občina Lukovica (občinska uprava se po izjavah direktorja uprave menda od članka ograjuje). Torej gre za uradno stališče KS Prevoje, ki bi iz tega razloga moralo biti verodostojno, vendar, žal, temu ni tako.
Zato bodo avtorji tega pojasnila, ki pa je resnično, dokazljivo in s tem povsem verodostojno, za pet zlonamernih in stopnjevanih obrekovanj bivšega vodstva Občine Lukovica, svojo potrditev pridobili pri pristojnem sodišču. Anastazij Živko Burja vinko Pirnat Mojca Stoschitzky
Našteli bomo samo nekaj dejstev, ki postavijo celo zgodbo, s tiho podporo znanega občinskega scenarista in režiserja, ki bo letos zrežiral še kar nekajprireditev, otvoritev in proslav in pa seveda mnogo zgodb, na popolno laž.
Navedena DEJSTVA se nanašajo
Popravek
V februarski številki Rokovnjača, letnik XII, številka 2, je bil na strani 27, v rubriki politika objavljen prispevek z naslovom »Novo o športnem igrišču Šentvid«, kjer so bili kot avtorji navedeni: Občina Lukovica, osebni arhiv-Dušan Kosma-tin, podpredsednik KS Prevoje Danilo Kastelic. Pravilno je, da je v celoti avtor prispevka Danilo Kastelic.
Za navedeno napako se opravičujemo!
uredništvo
na del parcele 679 k.o. Prevoje ali
po izvedeni komasaciji na parcelo
1547 k.o. Prevoje, kjer se nahaja
športno igrišče v Šentvidu:
1.	Menjalna pogodba med Kmetijskim inštitutom Slovenije (KIS) in KS Prevoje za parcelo 679/5 v izmeri 3395 m2 je bila sklenjena 2.4.1990 (vpis parcelne številke in površine je bil opravljen naknadno z drugim pisalnim strojem, kar lahko ugotovi vsak grafolog).
2.	Parcela je bila vključena v komasacijski postopek z osnovno odločbo št. 462-6/88/2-5 z dne 10.9.1990, ki jo je izdala Občina Domžale, Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj.
3.	Gospa Pavlič Rus Majda je vložila denacionalizacijski zahtevek 11.3.1992.
4.	Premoženje ji je bilo vrnjeno z odločbo št. 32100-89/92-2/2 z dne 8.3.1993, ki jo je izdala Občina Domžale, Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj. Odločba je postala pravnomočna 24.5.1993.
5.	Z darilno pogodbo dne 10.1.1994 je bilo premoženje preneseno na g. Petra Strgarja.
6.	Vpis v zemljiški kataster je g. Peter Strgar izvršil 12.3.1996.
ugotovitve:
1.	KS Prevoje je bila v skladu z 4. členom menjalne pogodbe dolžna vpisati pravico uporabe v Zemljiško knjigo, za kar je imela 5 mesecev časa. (od 2.4.1990-10.9.1990)
2.	Zakon o denacionalizaciji (ZDen) Ur.l. RS, št. 27I/1991-I) v 51. členu navaja zavezance za vračilo premoženja. In tukaj je vse režirane zgodbe konec. Zavezanec za vračilo je tako Kmetijski inštitut Slovenije, kot Občina Lukovica ali KS Prevoje ali po domače vsi državni organi, v katerih premoženju so stvari, ki se po tem zakonu vrnejo upravičencem. Četudi bi vse žaljive obtožbe na račun bivšega vodstva občine veljale in bi KS Prevoje v zemljiško knjigo prepisala omenjeno parcelo, bi morala ravno tako kot denacionalizacijski zavezanec vrniti premoženje. Še danes je namreč ta parcela v 1. območju kmetijskih zemljišč.
3.	Vse aktivnosti vračanja premo-
ženja za omenjeno parcelo so se izvršile od leta 1992 do leta 1994, ko so bile vse osnovne odločbe o vrnitvi pravnomočne. Po tem obdobju so se reševali samo tehnični problemi zaradi izvedene komasacije, oziroma hidromelioracije, ki je na terenu pomenila novo stanje v naravi in nove parcelne številke.
4.	Tovariše iz KS Prevoje je prehitela osamosvojitev Slovenije in s tem nov pravni red, ki je ukinil miselnost, da je vse naše. Sami so zamudili vpis v Zemljiško knjigo. Nepravilnosti se vidijo iz najemne pogodbe med KS Prevoje in skupino občanov, med katerimi je tudi g. Dušan Ko-smatin, ki je bila sklenjena 8.12. 1989, ko parcela še sploh ni bila v lasti KS Prevoje. Najemniki so parcelo najeli 4 mesece prej, preden je KS Prevoje sklenila menjalno pogodbo s KIS.
5.	Občina Lukovica je bila ustanovljena leta 1995 na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij ZUODNO-A (Uradni list RS, št. 69/94 z dne 5. 11. 1994).
6.	Občina Lukovica je v primeru »zlati most« rešila KS Prevoje pred rubežem premoženja. Z mediacijo smo dosegli poravnavo približno 1/3 dolgov KS Prevoje in s tem izbris vseh terjatev do KS Prevoje s strani izvajalca. Občina bi lahko za malomarno delo vodstva KS Prevoje vložila tudi tožbo.
7.	Nadzorni odbor Občine Lukovica je na svoji 1. izredni seji dne, 9.12.2008 ugotovil, da je Občina Lukovica v posmeh pravni državi na predlog župana v času pred volitvami poleti 2006 zgradila športno igrišče na osnovi zanemarjenega igrišča na 1. območju kmetijskih zemljišč. Dela so se izvajala ob zavestnem kršenju 11. odstavka 2. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/1999 in spremembe) ter 1. odstavka 15. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l. RS, št. 39/2000), ker ni bilo sprejetega rebalansa proračuna 2006 (za postavko 081005 (športno igrišče Šentvid). Občina je gradbeno pripravila in položila asfaltno prevleko v skupni vrednosti izvedenih del prek 32.000 evrov. Vse te sporne odločitve je naknadno potrdil šele zdajšnji občinski svet na decembrski seji 2006, takoj po volitvah.
ZAKLJUČEK:
Sporočilo vodstvu KS Prevoje in
vsem režiserjem velike zgodbe o
športnem igrišču v Šentvidu se
glasi: »V sodobnem času imajo vsi dokumenti svojo številko in datum, tako da ni težko dokazati in zavreči vseh vaših laži v celostranskem predvolilnem pamfletu. Dejstvo je, da je sprememba družbene ureditve in nova zakonodaja narekovala vsem državnim organom in tudi lokalnim skupnostim kot zavezancem za vračilo nacionaliziranega premoženja vrnitev kmetijskih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem v naravi.«
V PREMISLEK:
1.	V elaboratu posegov na najboljša kmetijska zemljišča pri pripravi Občinskega prostorskega načrta Občine Lukovica (OPN), ki ga je po naročilu občine v decembru 2009 izdelalo podjetje Oikos d.o.o. je v KS Prevoje predvideno:
2.	V 11 večjih posegih na najboljša kmetijska zemljišča je zajetih 43,42 ha kmetijskih zemljišč v KS Prevoje (manjše privatne pobude niso vštete).
3.	Skoraj v vseh posegih je napisana dikcija »za gradnjo stanovanj in razvoj centralnih dejavnosti (oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti).«
4.	Koliko novih stanovanjskih in poslovnih enot bo zgrajenih na najboljših kmetijskih zemljiščih, si lahko izračunate sami.
6.	Ob še praznih zazidljivih območjih na Prevojah in v Šentvidu je skupno število novih stanovanjskih enot ob možnosti večstanovanjske gradnje zelo veliko.
7.	Ali taka strategija poselitve najboljših kmetijskih zemljišč ustreza prebivalcem Prevoj in Šentvida in celotni občini ali pa samo logiki nepremičninskih in kapitalskih lobijev, pa ocenite sami. Tudi zadnji dogodki po vsej Sloveniji kažejo na to, kdo pri teh spremembah namembnosti zemljišč največ zasluži.
8.	Občina Lukovica slovi za leti 2008 in 2009 po zelo slabem 203. mestu (od 210.) na lestvici slovenskih občin glede napredka, gospodarskih in človeških dejavnikov in ekonomičnosti delovanja občinske uprave (vir: časopis Dnevnik dne 8.3.2010, stran 24, ali internet: http://akademija.siri-us.si/index.php?m=3&x=izpisi ). Menimo, da je bila Občina Lukovica v mandatih 19941998 in 1998-2002 na veliko višjih mestih po uspešnosti in napredku v primerjavi z ostalimi občinami in smo na to tudi ponosni.
Za referendum o t.i. izbrisanih in proti odškodninam
Politično kupovanje glasov na protipraven način. OO SDS Lukovica je soglasno sprejel odločitev o zahtevi, da se postopek zakonodajnega referenduma, katerega naj vloži PS SDS v Državnem Zboru Republike Slovenije. GG sds Lukovica
Poslanec SDS mag. Branko Grims je petek, 12. marca 2010, na novinarski konferenci predstavil zahtevo za začetek postopka zakonodajnega referenduma glede zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji oziroma o zakonu o t.i. »izbrisanih«. Zahtevo za referendum so vložili poslanke in poslanci PS SDS in PS SNS. Po mnenju poslanca mag. Grimsa gre pri omenjenem zakonu za »očitno politično kupovanje glasov na način, ki je protipraven, z raztegljivimi formulacijami, iz katerih izhaja možnost za izredno široko prosto presojo upravnega organa, ki je takrat, ko gre za uveljavljanje pravic za nazaj povsem nedopustna in za vrednostno izhodišče, ki odstopa od uveljavljenih načel Slovenije«.
Mag. Grims je poudaril, da je zakon v obliki, kot je bil sprejet, utemeljen na očitni neresnici. »Trditev vlade, da zakon ne bo povzročil nobenih finančnih posledic, je naravnost smešna,« je poudaril mag. Grims in spomnil, da je nekdanji notranji minister Rado Bohinc izdal okrog 4000 začasnih odločb, pri čemer je bilo na ustrezni proračunski postavki zagotovljenih prek 30 milijonov evrov za odločbe, pri čemer so jih nehali izdajati, ko je zmanjkalo denarja. »Koliko bo sedanja številka, že samo v tem delu, ko gre za štirikrat večje število postopkov, pri čemer so postopki bolj zapleteni glede na določila v zakonu, je prepuščeno vsakemu posamezniku, da izračuna,« je dejal mag. Grims in poudaril, da bodo še večji zneski sledili kasneje, kajti v upravnih in sodnih postopkih bodo prejemniki odločb, s katerimi začnejo roki za uveljavitev pravic teči na novo, zahtevali odškodnine in določene pravice za nazaj. »Na primer Jazbinškova stanovanja oziroma odkup stanovanj pod izjemno ugodnimi pogoji, uveljavljanje razlik med določenimi pravicami, ki
izhajajo iz slovenske zakonodaje in so bistveno večje v Sloveniji kot v drugih republikah nekdanje Jugoslavije,« je dejal mag. Grims in navedel primer razlike ene pokojnine, kjer lahko pride do zahtevka za izplačilo zamudnih obresti za 10 ali 15 let za nazaj, pri čemer bodo zneski izjemno visoki, pa tudi postopki so zelo dragi.
Pri tem je poslanec mag. Grims spomnil tudi na zadnjo novelo zakona o sodnih postopkih, ki jo je sprejela vladajoča koalicija in ki zagotavlja brezplačno pravno pomoč, ki jo plačamo davkoplačevalci. Po njegovih besedah sta pri zakonu še posebej sporni dve ključni točki, in sicer je zakon izjemno nejasen, pri čemer mag. Grims ocenjuje, da gre »za premišljeno politično potezo, da se pusti veliko prostora za diskrecijo upravnega organa, ki bo na ta način imel veliko moč, in to prav v primerih, ko gre za uveljavljanje pravic za nazaj, kar je popolnoma nedopustno.« Po njegovih besedah tudi pojem, kaj pomeni neprekinjeno stalno prebivanje, v zakonu ni jasno opredeljen, poleg še nekaterih drugih očitnih nejasnosti. »Sprejemanje zakona zaradi neresničnega izhodišča pomeni grobo kršitev Poslovnika, sprejet je bil po skrajšanem postopku, zaradi bega pred javnostjo in zato, da se ne bi nanizalo vseh možnih argumentov, sprejet pa je bil tudi v nasprotju z resolucijo normativne dejavnosti, ki jo je
sprejel parlament,« je še dejal mag. Grims. Opozoril je tudi na vprašanje vrednot, ki jih prinaša zakon. »Tu je s pravnega vidika in vidika vrednot zakon naravnost porazen in precedens brez primere v zgodovini, zaradi raztegljivih formulacij in ker ni bil sprejet niti amandma SDS, da bi se vsaj v upravnem postopku vnaprej izločilo iz možnosti uveljavljanja pravic po tem zakonu tiste, ki so Slovenijo dokazljivo napadli z orožjem,« je dejal mag. Grims in poudaril, da bo lahko posameznik, ki je kot novi državljan leta 1991 ali 1992 ali v obdobju kasneje dosledno spoštoval takrat veljavno zakonodajo te države, imel do nje pozitiven odnos in uredil svoj status, v bolj neugodnem položaju proti tistemu, ki je takrat Slovenijo bodisi napadel z orožjem, ali pa je kalkuliral in bo za svoje delo nagrajen. »Očitno je, da bo zakon pod krinko popravljanja krivic za nazaj povzročil številne nove krivice in pomeni razprodajo temeljnih vrednot, na katerih je ustanovljena Slovenija, pomeni degradacijo teh vrednot in grobo žalitev vseh, ki smo v dobri veri gradili in branili Slovenijo v vojni in je izrazito krivičen do vseh novih državljank in državljanov, ki so želeli spoštovati predpise nove države Slovenije in so svoj status brez problema uredili že leta 1991 ali kasneje,« je dejal mag. Grims. Po njegovih besedah gre pri omenjenem zakonu za drastično odstopanje od pravnih principov in
SDS
pravnega reda Slovenije ter za protipraven in protiustaven način in za uveljavljenje vrednot, ki jim ni para v modernem svetu. »V nobeni moderni državi sveta ni znan primer, ko bi lahko bil za oškodovanca razglašen tisti, ki je nekoč izvajal agresijo, napadel z orožjem neko državo in bi nato bil upravičen in bi tudi dobil odškodnino za nazaj,« je dejal mag. Grims in poudaril, da je to pravni presedan za celoten demokratičen svet. »Da je treba karkoli določiti za nazaj, ni določilo ustavno sodišče, tega ni v določbi izreka ustavnega sodišča, gre za uveljavljanje suverene pravice vladajoče koalicije, ki zanjo sprejema polno odgovornost. To pa so razlogi, da se o tej temi izreče ljudstvo neposredno na referendumu,« je dejal mag. Grims. Referendumsko vprašanje, ki ga PS SDS in PS SNS predlagata v zahtevi za referendum, se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZU-SDDD-B), EPA 735-V, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 8. marca 2010?«
Nova Slovenija podpira izgradnjo vrtca in šole
Govorice nekaterih krajanov, da nekateri svetniki nasprotujemo izgradnji vrtca, so neresnične in zavajajoče. Hkrati seveda ne povedo resnice o vsebini pogovorov med županom in svetniki, ki podpiramo gradnjo vrtca, vendar ne pod vsakimi pogoji in tudi ne za vsako ceno. Treba je povedati, da je bila prvotna cena enega od ponudnikov za prizidek vrtca približno 1,8 milijona evrov. Že na drugi predstavitvi je bila ta cena bistveno nižja (približno 1,3 milijona). To zelo očitno kaže, da vsak ponudnik oziroma izvajalec ponudi nekoliko višjo ceno kot rezervo za kasnejše pogajanje. Ne zdi se nam prav, da imajo gradbeniki še vedno tako visoke dobičke, kot je bilo to do sedaj, zato vztrajamo pri nadaljnjih pogovorih. Več, kot se bomo pogajali, cenejši bo vrtec. Seveda pa ne na račun kvalitete materialov in izdelave. Zato moramo biti svetniki pri ceni izvajalcev zelo pozorni in se
o vsaki postavki temeljito pogovoriti.
Svetniška skupina nsi
Ob skrbi za čim nižjo ceno vrtca pa svetniki Nove Slovenije predlagamo, da se v sedanjem proračunu občine črtajo manjpomembne investicije na račun izgradnje vrtca. Tako bi del stroškov pokrili iz tekočega financiranja, kar bi pomenilo bistveno manjše breme občinskega proračuna v prihodnosti. Zavedati se namreč moramo, da bi pokritje celotne investicije s poslovnim lizingom pomenilo obremenitev občine najmanj za dva mandata in pol, hkrati pa tako posojilo pomeni preplačilo investicije za 30 %. Vsak evro, ki ga bomo poravnali iz tekočih sredstev, bo zmanjšal breme za prihodnost. Hkrati se moramo zavedati, da smo svetniki ob izgradnji vrtca dolžni istočasno skrbeti tudi za izgradnjo šole. Tudi prostorska stiska v šoli je že zdaj zelo huda, čez dve leti, ob uvedbi drugega tujega jezika, pa
bodo neizogibno manjkale tri učilnice. Vsi skupaj se moramo zavedati, da problema premajhne šole ne smemo pustiti ob strani, kajti vsi otroci iz vrtca bodo slej ko prej potrebovali tudi šolo. Zato je nujno potrebno vzporedno z reševanjem problema vrtca reševati tudi problem šole. To bomo veliko laže storili, če bomo gospodarno izbrali izvajalce in način financiranja. Vsak evro, ki ga prihranimo pri vrtcu, lahko koristno porabimo pri šoli. Upamo, da občani Lukovica razumete naše prizadevanje za racionalno uporabo skupnega denarja in da pogajanja, ki jih predlagamo, niso usmerjena proti vrtcu ampak za njegovo čim bolj gospodarno izgradnjo. Najlaže bi bilo sprejeti najvišjo ceno brez pogajanj, bi pa to pomenilo neodgovorno in negospodarno ravnanje s sredstvi vseh nas, hkrati pa tudi bistveno težje pogoje za izgradnjo šole. V NSi pa se odločno zavzemamo za gospodarno izgradnjo vrtca in šole v čim krajšem času.

Veliko besed, obljuba ali resničnost?
Živimo v času, ko je potrebno z zdravo mero razuma pristopati k problemom in za reševanje le teh poiskati najboljšo možno rešitev, da bo s tem vsak nekaj pridobil. Brigita Nojič, prof. def. , ravnateljica
Na začetku bi rada izrazila pohvalo občinskemu svetu, saj si to zasluži. Zakaj? To vprašanje si bo najverjetneje zastavilo veliko občanov. Ko sem nastopila svoj mandat ravnateljice, sem najprej pogledala, kaj vse imamo in kaj bi morali še imeti. Ker se je izkazalo, da šola rabi dodatne prostore za normalno delovanje devetletnega programa (po normativih manjka 1582 m2 površine), sem si postavila vprašanje, kako naj izvajamo predšolsko in osnovnošolsko dejavnost, ker želimo dati učencem dobro osnovo za nadaljnje šolanje. Ker je bila ta tema že v preteklosti velikokrat omenjena, pa do sedaj ni bila realizirana, se je sedanji občinski svet - večina svetnikov - odzvala povabilu na šolo, da vidijo realno stanje šolskih prostorov. To nekaterim - tudi na občini -ni bilo všeč. Po ogledu so menili, da je potrebno problematikama šole in vrtca nameniti večjo pozornost in poiskati rešitve, ki bodo dolgoročno rešile problem. Od takrat se je ta problematika pričela pojavljati na vsaki seji.
Tako se je pričelo z dejavnostmi, s katerimi bi dobili odgovore na vprašanja, kaj lahko naredimo z šolo, ker so prostori dejansko premajhni, tudi število učilnic. V letu 2011/2012 se začne obvezno izvajanje drugega tujega jezika v sedmem razredu osnovne šole. Na to opozarjam, odkar sem prišla na šolo kot ravnateljica. Pridobili smo idejno zasnovo za nadgradnjo in novogradnjo šole. Bojim se, da se bo težko realiziralo, kljub besedam in obljubam, glede na ceno in zmožnosti občine. Na to problematiko opozarja tudi občinski svet občino že ves čas in to upravičeno, saj se ob proračunu pojavlja vprašanje, kaj lahko ob proračunskih sredstvih, ki so na razpolago, sploh naredimo, čemu se lahko odpovemo, da realiziramo tisto, kar bi po mojem osebnem prepričanju že lahko bilo realizirano. Ob tem bi dodala, da smo pri pregledu plana - v smislu varčevanja - za leto 2010 črtali vse tisto, kar menimo, da lahko še počaka, saj upamo, da se bo šola pričela graditi.
Ker pa sem ravnateljica šole in vrtca, bom zapisala še nekaj vrstic ob aktivnostih za razširitev vrtca. Ob predložitvi prošenj za vključitev
v vrtec se je že v prejšnjem letu izkazalo, da so kapacitete vrtca za tolikšno število otrok premajhne, v letošnjem letu pa so potrebe še večje. Zato je občina pričela z dejavnostmi za povečanje števila oddelkov vrtca. Kot veste, je lokacija znana - prizidek k dosedanjemu vrtcu za šest oddelkov, ponudbe pa smo slišali na zadnji seji občinskega sveta. Ob tem bi rada dejala, da sem kot ravnateljica šole in vrtca, odgovorna za vrtec in šolo, a v aktivnosti za pridobitev novega vrtca nisem bila vključena. Delovno skupino za vrtec je oblikoval župan. V to skupino je bila povabljena le vodja vrtca. To pišem zato, ker mi je bilo pogosto postavljeno vprašanje, kako to, da nisem bila prisotna na sestankih, a o sestankih nisem bila obveščena.
Menim, da bo, kar sem v naslovu dejala - obljuba ali resničnost - pokazal čas. Da je ljudem v interesu, da se v občini stvari pričnejo odvijati v pravo smer, so pokazali občinski svetniki, ki se jim v imenu otrok, staršev, delavcev in mojem osebnem imenu iskreno zahvaljujem za vso podporo. Še posebej pa bi se v imenu otrok zahvalila svetniku g. Bedenu, saj je vse leto svoje sejnine nakazoval na račun šolskega sklada.
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
JOŽICA TRDIN
po domače Mihova Jožica iz Zg. Lok pri Blagovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za vsestransko pomoč, vsem sorodnikom in znancem za izkazano pozornost, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju ZD Domžale. Hvala gospodu župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred, Ljudskim pevcem iz Blagovice za zapete pesmi. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
V sestavku Štefana Pavliča, objavljenem v februarski številki Rokovnjača glede zapuščenega avtomobila ob zgradbi Kulturnega doma Janka Kersnika, je naveden podatek, da naj bi občina medobčinskemu inšpektoratu v letu 2010 po predlogu plačala 36.000,00 EUR. Potrebno je povedati, da ta podatek ni točen. V predlogu proračuna za leto 2010 je na predlog medobčinskega inšpektorata za njegovo delovanje predvidenih 33.810,00 EUR, kar je nekoliko manj, kot je bilo predvideno v proračunu za leto 2009, v katerem je bilo za ta namen predvidenih 35.141,00 EUR. Torej je navedba, da je bil na seji Občinskega sveta obravnavan predlog povišanja plačila medobčinskemu inšpektoratu netočna in zavajajoča, saj gre za zniževanje te postavke. Ob tem pa je potrebno povedati še to, da del teh sredstev dobimo povrnjen od države. V predlogu proračuna za leto 2010 je sredstev, katerih povračilo lahko zahtevamo od države, približno 16.850,00 EUR. Iz tega izhaja, da dejanski stroški medobčinskega inšpektorata znašajo nekaj manj kot 17.000,00 EUR in ne 36.000,00 EUR, kot je navedeno v sestavku.
Občinska uprava
Odgovor na prispevek »Zimska cvetka na javnem parkirišču ob občinski zgradbi« objavljenega v Glasilu Občine Lukovica Rokovnjač, februar 2010, letnik XII, številka 2
Pred stavbo vaše občinske uprave Občine Lukovica, na Glavnem trgu 1, od sredine januarja stoji parkirano vozilo tipa Renault 19, zelene barve, na katerega je opozoril gospod Štefan Pavlič v februarski številki Rokovnjača ter v povezavi z tem izrazil tudi svoje mnenje glede ukrepanja oziroma ne ukrepanja Medobčinskega inšpektorata in redarstva, katerega ustanoviteljica je tudi občina Lukovica. Ker so bila v navedenem prispevku določene navedbe neskladne s podatki uradnih evidenc, smatramo, da je za ta del primerno, da bralcem posredujemo manjkajoči del informacije.
ÍRENA KARČNIK
vodja Medobčinskega inšpektorata in
Vozilo je bilo, po podatkih Ministrstva za notranje zadeve, veljavno
registrirano do dne 10. 02. 2010. Do tega dne so bile na vozilu tudi še veljavne registrske tablice in tako vozilo je lahko parkirano na javnem parkirišču, razen, če bi bilo parkiranje omejeno s ustrezno prometno signalizacijo.
Po navedenem datumu je bilo vozilo odjavljeno iz prometa, ob odjavi vozila pa je bila izpolnjena tudi izjava o lokaciji vozila, na kateri bi se vozilo tudi moralo nahajati. Ker se vozilo ne nahaja na lokaciji, navedeni v izjavi o odjavi vozila, smo na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu podali prijavo na inšpekcijo za varstvo okolja, ki je v tem primeru, po določbah Zakona o varnosti cestnega prometa, pristojna za nadzor. Dotično vozilo, po določbah istega zakona, namreč sploh ni zapuščeno vozilo, nad katerimi naša služba izvaja nadzor. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti lastnikov vozil, ki se nanašajo na izjavo o lokaciji vozila, je
izključno v pristojnosti državne inšpekcije, pristojne za varstvo okolja na Ministrstvu za okolje in prostor. Glede na navedeno, je naša služba ravnala v skladu s svojimi pristojnostmi. Prekoračitev pooblastil uradnih oseb namreč ni nič manjša kršitev kot opustitev dejanja.
Verjamem, da delovanje skupne občinske uprave za občine pomeni dodaten strošek, ki bi ga znale koristno uporabiti tudi za druge, prav tako zelo utemeljene, potrebe v občini. Vendar so službe nadzora za občine po zakonu obveza in organizacija take službe kot skupne občinske uprave več občin je vsekakor najbolj racionalna rešitev. Zaposlitev minimalnega števila potrebnega kadra za opravljanje vseh različnih nalog v posamezni občini, bi namreč stala vsaj trikrat več, s tem, da bi bile, v tem primeru, vse organizacijske in servisne naloge prenesene na občinsko upravo. Tudi stroški začetnih investicij, ki za eno občino ne bi bili bistveno nižji kot za skupno upravo, bi v tem primeru bremenili vsako posamezno občino. Obenem pa so stroški delovanja naše službe popolnoma primerljivi tudi s stroški delovanja drugih skupnih uprav v Sloveniji, v kar se avtor prispevka lahko prepriča tudi sam.
W
RUSKI SKLADATEU (PETER lUlC)
KDOR SI NEZAKONITO, NASILNO PRILASTI OBLAST
PROSTOR MED DVEMA STIKAJOČIMA SE STENAMA
BRITANSKI IGRALEC (MOORE, JAMES BOND)
MAJHNA NOCNA PTICA, PODOBNA SOVI
PREBIVALKA IRSKE
DEL ARHAIKA, IZ KATEREGA NI ORGANSKIH OSTANKOV
BLIŽNJI VZHOD
AVTOMOBILSKA OZNAKA KRANJA
PANJ ZA SEKANJE
KDOR OPTIRA
JEZERO NA
VZHODU ANATOLIJEV TURČIJI
SL. HOKEJIST (IVO)
SL SLIKAR (STANE)
GOVEJI, OVČJI HLEV NA PLANINAH, V KATEREM ŽIVALI NISO PRIVEZANE
MAJHEN KOLAČ
SESTAVIL: PETER UDIR
SLADKOVODNA RIBA
IZDELOVALKA PREDMETOV IZŽGANE GLINE
VRSTNI RED ČRK V LATINICI
PRAVOSLAVNI DUHOVNIK
SANITETNI MATERIAL
ENDERS, JOHN
PREPROSTA LOPUTNA VRATA
LEVI PRITOK OISE V FR.
DESNI PRITOK VOLGE V RUSIJI
STAVEK, S KATERIM SE ZAČNE POGOVOR
MLINSKI ŽLEB
BABICA
TRAVNAT SVET NA KONCU NJIVE
MOČNO. NENORMALNO IZLOČANJE ŽLEZ LOJNIC NA OBRAZU
PEVEC SK. SIDDHARTA (MEGLIČ)
ZDRAVNIK ZA BOLEZNI NOSU
RIVALITETA, TEKMOVALNOST
LASTNOST MOČNO RAZVITIH PLEČ
BOLEZENSKO
TRESENJE PRI BOLEZNIH ŽIVČEVJA
SL KNJIŽEVNIK (STANKO)
ATENSKI NOGOMETNI KLUB
ORODJE ŽANJIC
HUNSKI KRAU (ŠIBA BOŽJA)
AFRIŠKI VELETOK
MESTO ZAHODNO OD LONDONA
ZVEZA DRŽAV JV AZIJE
AM. IGRALEC CHRISTOPHER. SUPERMAN)
IZRAELSKA LUKA
SL PESNIK (JANEZ)
AKROMATIČ-NO LEČJE
ANTON ČEHOV
SVILA (star.)
GLIVIČNA BOLEZEN VINSKE TRTE
MESTO NA HRVAŠKEM (RAFINERIJA NAFTE)
PRELAZ V VZHODNI ČRNI GORI
BRIT SVETLO PIVO
BRUSNI KAMEN
ENA OD MOŽNIH OBLIK GENA
EGIPČ. BOGINJA UUBEZNI
ZAHARIAS, ALADAR
VERDIJEVA OPERA
KDOR ONANIRA
IT PISATELJ (UMBERTO, IME ROŽE)
NASAD OB HIŠI
ODPOSLANEC
ŽARKO LAUŠEVIČ
KEM. SIMBOL ZA BIZMUT
KDOR PRENAŠA BOLEZENSKE KLICE NA DRUGE
ROBAT ČLOVEK
ČLOVEK KI VELIKO KAŠLJA
TRIKOTNA PLOSKEV
POMOČ: AISNE - levi pritok Oise; ALEL - ena od možniin obiii< gena; TREMOR - boiezensi<o tresenje; VAVTARA - preprosta ioputna vrata;
Rešitev skritega gesla pošljite na naslov: Uredništvo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica, do 10 aprila.
Izžrebali bomo nagrajenca, ki bo prejel bon v vrednosti 30 evrov za nakup izdelkov po lastni izbiri v trgovinici Pri Florjanu na Domačiji Rus ter dva bona za hrano in pijačo na prireditvi Rokovnjaška poroka.
Srečna izžrebanka iz meseca februarja je Joži Podmiljšak, Krašnja 47a, 1225 Lukovica. Čestitamo!
© 080 22 36
Comraiierce
i Kamniške nauicE
2a icptc iimff in pmtad
www.hp.com me rce. si
www.kamniske-novice.si
B39-187
PARTMAJI APP2 STUDIO IM APP5
v idilični mestni vili s čudovitim pogledom na zaliv in mesto.
AKCIJA: -9 %* na vse cene najema apartmajev
OTROK DO 12. LETA na pomožnem ležišču GRATIS!
NAJEM APP2 STUDIO za 2 osebi
žeod 30,03 eur/dan*!
NAJEM APP5 za 5 oseb
že od 53,69 eur/dan*!
Cenik z vsemi cenami si oglejte na www.uilamirakul.com.
3
*Akcija velja samo za potrjene rezervacije do 31. marca 2010!
TEHNIČNI PREGLEDI • ZAVAROVANJE VOZIL • TEL: 01/562 18 13
DOMŽALE
www.honda-as.com
lOC TRZIN delovni čas {tehnični pregledi): pon-pet od 6:00 do 19:30 ure sobota 7; 00 do 12; 00 ure
IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV EN STREŠNIKOV
AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47, 041 624 215