Poštnina p! stana v gotovini,
stav. 1.	V liM Ar 1 jwji mi	Leto XXX¥I.
.c gos-ovaitske iCmatske Zven

. .-.iabage: i?rei®iil»B „Docoiiil>i*, Lisb-
. .ca — Nai««feir*»- rrVH—»d : i«wn!š p*-. , Dom ' i>" 1 •sfr - .i	.*;jjrr» iEcl
D.n.
Vsi rt3 urov:
■o sa_
I -iSIi
3vd
. i rn'
družit
pi&i.. ta pi.
13 V. . r
ta k i dri ti turni, -ne oe.
MdO P
\ fTf D OTr1 I
"frH I
i3 pr i
; ckrh
■ C- s,k
ni bi ; Bk<
i-''P
•*d k1 j11 — ii./.pao« Evropa itMi >drf k r \ h- '
r>raaga: \p<--c t« .:, v t: liii.i zii-Jevaih > k; s. iiTisk; . ••fop1 e]| in sk*Io> a'cc. 1
-1. . frMtfBOfvfrjiic«
t<ci
P:
3 V
vo!
, - Os

c prana;?
n * m C 3e
mit;
P t ■
i c a
• j ki 5»Ss	tua ca-i volitev rabili za agi-
tator,*, pošiljajte v v olivne odbore. Krajevni odbori naj pripravljajo vse . o i potrebno ?.-» akacija. Po vseh krajih se j i b~»Jo vf-s:!« »bori zaupnikov. V vsakem j m^m xraju se bo . r>il «nc uiieslacšjski . j v olivni stiod. Pripravile ljudi na io in j-u~ .. J skrbite da <t «w-Jo jiudj« navili shodov vsi i* ■-«-.jja utivscžtli.
Na pi«ma. vprašanj? po Domoljuba -■ is Sloveoc;!- in nivod"!™ po rl;rožnicah naj kr.	odbori ' :Sro in točso od^o-
Tai jajo. "•>«.--'oiJia in zakasnei-« .'vročila ov»-
-	' ra-o de',« >■ k^iittn. po-.iroč-ij-1 "ova pi-• sarenja, L^r	c> veliko ;; narja.
1 Najvažnejša naloga krajevnih odborov
-	i in zaupnikov :>« v pr -oranje o volivnea
ifk Vsak v)*)£Tai o<J-c bor r..;	jf. - «rirca v'< teden
c o iežaju v . ni, •-■ ~.->ao o v oit. ji «
-	1 a ' -vriH rjsr • šaiko..
I ropoSaiHe "kraj.- - - r- oziro>j« ::a sestavilo kjer še teia nisic - vili. lo-•--devno ni bo ta naš poziv /.;<in:i iL^rti .j j . r hi ev" .-•- Jfc»j e 33'-.- - «> sredi !»'	»oliv;- 4 «>- -• s. v .iin «?•.!»
_ j postaja Ijuteps. oc siciil«, i«i iokar- i 3 odpi»-r'!š5 " - .r-i--,,--'. r. »briii:
K-, c - i '	■ -i c.■< ;'■**: v vsaki
• -..-i zaupnika la ea ponve ■ • - »Ji aade/au. k; «0 namočene v ofcr. /. ;oi. SH "•> krajevnih «.b ri>.	bcstfro	po va-
-rrsš'j	dtiir- iiiii -rui fi ie ^ast
rakr^a zavednega nk r . Čc kak ik j-oje delo	v 1. jf® i.^koj
tx	in d('lcdlt dnigeja.
Le tako bo čara isjitecijs te^a pra. do	r-- Cels stranka nsera biti
sJt-..2; ■ m)-« --•» .uJj. 5;i _;re ■ boi «icer navdu-.štma. mibi d»dpii.--:t;..!».
IDcbjie. da	s!rsnb siturkt«
-s blčuvkcfi Ijuds".-I
Te;et<iTO SLS.
(oba. .H^oi vsi vo-

m Z -
..I v a n i k
J S v -
Po-
•115 e -_ u
KA>r »DorabJia
GAZELA-milo,
šse-ii perilo in nov;c!
1 k ^
V vsako hišo jDomoIjubaM

Proti brezverski šoli.
1 'jiil.; NA VliHISKEM POLJI'.
Tu pa tu in samo tu ima francoska bresverska šola zaznamovati tekom 30 let res izdatne uspehe. Šole prost dan je na Francoskem četriek. Ta dan torej morejo priti otroci tudi k verskemu pouku, toda bognedaj v državno šolsko poslopje. Kajti praga takega poslopja katoliški duliovnik jk sme prestopiti. Dobi naj torej otroke k pouku, kjer hoče in pride naj, kdor hoče. Kajti pouk v verskih resnicah ni nikak obvezen predmet, ampak zavisi od staršev, ali hočejo poslati otroka k pouku ali ne. In k..ko jih pošiljajo? Y Parizu je 1. 1918 poučevalo 2182 gospa (to 30 namreč nekake pomočnice duhovniku pri pouku otrok, katere največkrat poučujejo otroke po cerkvah) 18.594 otr- k in vendar je v Parizu samem najmanj desetkrat toliko otrok godnih za verski pouk. Podobno je v okolici Pariza. Po izjavah župnikov je v škoiiii Renis najmanj sto tisoč nekrščeniii otrok. Krasno si- I no cerkev obiskujejo večinoma tujci, da jo ogledujejo, k službi lxžji zahaja le malo ljudi, izmed mož jh pride komaj 5 odstotkov k nedeljski sveti ma-š in k velikonočni sp-jvedi. Nad vse >.:.-loston .je p -ložaj duhovnika v takiii župni-r ;ii. \ časopisu Aurora- (Uuffalo) ga opisuje nekdo sledeče: N ;čeni govoriti o mukali, preganjanjih in hujskarijah, s ka- i teriroi so preganjali Cerkev v 19. stoletju. To je pač =.pl sna u>«da Cerkve. Toda, ' ;:ko žalosten je položaj Cerkve \ onem :nulem delu. ki se imenuje župnija in kako
•	ilesten je položaj župnika. Je sv. masa -- pa nik gar zraven, je oltar, pa nobenega
•	bhajanca; jo prižnica, pa nobenega poslu-> avca; je š i a, pa nobenega verskega p>-lilca: je l:or. pa nobenega pevca. In jx>tem: •'upau je zagrizen vražnik duhovnov, 1 čiteij je svobodomislec, bogataš je trama-'jD. mnogi drugi so napram Cerkvi brez-I rižni, večina celo sovražni. In v takem ozračju živi uir.gi župnik, osamljen, zaničevan, večkrat preganjan . .. širi se poganstvo. župnija izginja... In reči smi-mo, tla bi vedelo tričetrtine francoskih duhovnikov poročati o takih in enakih razmerah. Zato 30 francoski duhovniki pravi muče-niki, poini potrpežljivosti m poguma, pa tudi velike zavesti o svoji odgovorni službi. Pri nas se večkrat sliši: zakaj pa ljudi ne organizirajo? Pa koga naj organiziralo. Saj rovra biti vse, kar je v javni službi doli do nočnega čuvaja, svobodomiselno! Poleg tega je 50.000 socialističnih in 15.000 komunističnih učiteljev po šolah.«
Taka poročila so prihajala tik pred vojsko in po vojski iz Francije. Hvala Bogu. da veje po vojski drug veter. Vodilni možje so uvideli, kam bo prišel francoski narod, če bo šlo tako dalje, zato iščejo zvez z Rimom, zato pobijajo svobodomiselno šolo in ravno na Francoskem se obnavlja v zadnjih letih posebej med izobraženci kakor povsod po svetu katoliško-verska pomlad.
: l SPEH1 XA POLITIČNEM POLJU.
Pregjvor pravi: S čimer se pregrešiš * tem se kaznuješ. In to se kaj lepo ures-Dicuje nad francoskim učiteljstvom. Kakor
pri nas, tako se je tudi na Francoskem rado udinjalo v službo protiverske šole, Zato i>a je že davno znano, da je ta šola ponižala učitelja na službo političnega
agitatorja za vsakokratne volitve. Neprestano so odvisni od vladajoče stranke in ta stranka je bila do sedanjih dni skozi 30 let nasilno svobodomiselna. — Isto bo tudi z našim učiteljstvom. Pa no bo šele, saj je že. Le pomislimo na tale slučaj: Letos v začetkom leta se je šlo pri nas za to ali se odstrani latinščina in grščina iz srednjih šol. Da se ohrani, za to se je izrekla pretežna večina ljubljanskih vse-učiliškh profesorjev in prav tako z malimi izjemami vsi srednješolski profesorji brez ozira na svoje svetovno prepričanje. Toda belgrajska vlada je Molela (odkod la zahteva, pokažemo v naslednjem članku), da se odstrani grščina in latinščina in vpelje nov tip srednjih šol. Zato je prišlo vprašanje na vrsto tudi pri seji višjega šolskega sveta in res glasovalo je za od-
pravo grščine in latinščine 10 članov, in med temi desetimi je bilo šest zastopnikov ljudskošolskega učiteljstva. Pa zakaj so glasovali? Ali mar zato, ker so imeli % latinščino in grščino več posla kot vseuči-liški in srednješolski porfesorji? Kaj še! Niti eden izmed teh ljudskošolskih učite-ljev ni poizkusil v lastni osebi na kaki gimnaziji pouka v latinščini in grščini. Ne torej iz prepričanja, ampak glasovali so zato, ker so v službi belgrajske svobodomiselne vlade. I11 kot so glasovali za vlado v tej stvari, tako budo morali biti v brezverski šoli učitelji vedno v službi brez-verske vladne večine, če ta večina ohrani svoje gos]X (istvo. — Evo t:i tvoje svobode, svobudili učiteljski stani Evo ti ljudstvo krasnih uspehov biezverske šole za bližnjo bodočnost. iNič se ne čudimo, če nam zapirajo šole gori <;<l vseučilišča do hribovskih zasilnih šol. To ni nič novega. To je — kot razvidno iz trga članka — na svoj način doživela v zadnjih 30 letih tudi Francija.
«*OQOQUUO£ jiMCCaaCOOOO«« COOOOuaOOOUOfJG^K-aOOOOOCjJ
pEpi
IOI Gospodarski ©lasEorr&škc.
p:<7.

HoaooocoooooaoooaaaaomsoGOOoorMioooooaoacoooaoooi {ŽSdooooocoooooooooogOQOCOooo^MOOOOCCOOoeocoooiKo^ood&^^
€ o .<; i-b ka o Is v e sliie.
CENE.
g Ljnti;jiuiijki <rg\ A! 1*-!,nj tržni urad i>oio-(•;,: Me.o V na ljub. trgu vstalo na pri jšnji ceni, isto slanina. Cer" živim prušife .1 .-o so dvignile na KO do 85 K kir žive teže. Amerik, mast i IS do 120 K. dom. 130 do 340 K. Perutnini' .'> na trgu malo, povpraševanje slabo radi zelo slabe kakovosti blaga. Divjačine na trgu ni, ker «0 izvozi. Ribji trg se je začel 1 p .asi raz.vi jati. Povpraševanje je veliko, J v sled tega je nujna potreba za stahio preskrbo z ribani) po zimi in po leti. Mleko 14 kron iiler, jajce 7 do 8 K. bel kruh 28 K, črn 21 K. Špecerijsko blago sn z poslabšanjem vrednosti našega denarja podražil jo, Kavu: Purioriko 230 K*. Santos 102 K, Rio 180 K. Kristalni sladkoi 74 K. v kockali 88 K: riž 15 kron i. vrste, K II. vrste; mirni ;>io vije 120 K. jedilno 9fi K, moka št. 0 20 K. beln krušna moka 25 K, črna 22 K. kaša 25 K. je.-prenj 26 K. otrobi 10 K, koruzna moka 18 K, oves 14.50 K, proso H K. koruza 14 K. fižol ritmičen Iti K, propeličnr 17 K, čebula 20 do 22 K. krompir H do 7 K, prem, t.rbovelj-.-ki 150 K, kub. meter drv 600 K, sladko upiin 1000 K slama 700 K.
S Žitni trg. Vzporedno s padanjem vrednosti naše krone oziroma dinarja rastejo tudi cene žitu. Zadnje dni so pričele postajati cene nekako stalne. Pač pa so kupčije za pšenico m koruzo, sk eniene za spomlad, višje kot pa sedanie. Pn koruzi so n. pr. višje za 10 do lb par pri kilogramu. Na ceno koruze vplivalo posebno vesti, da bo carina za njen izvoz precej zmanjšana, vsled česar jo kupujejo v znatni men izvozničarji. Največ kupčij 2a koruzo ie bilo v preteklem tednu sklenjenih za meseca marec in april. P„ ječmenu ni skoro nobenega povpraševanja, dočim je za oves precej veliko. Po (ižolu je bilo večje povpra Sevanje kot pa je bilo ponudb. Veliko večie pa |e povpraševanje po svinjski masti kar spravljalo v zvezo z izvozom svinj.
Cene na posameznih trgih so bile sledeče
m	450 Din, rž 375Din jet
?7% rv P'Di £?'J2S Din, koruza 325 do 375 Din, fizo 375 n n	:t n
moka za kuho 612 Din 50 p. krušna moka 587 Din 50p, mekioje 200 Din.
Djakovo. Pšenict 400 Din. rž 255 1 ""» Din, ječmen 250 Din. oves 250 Din, no' ruza v storžih 125 Din, v zrnu 162 Din fižo! 250 Din, krompir 100 Din, moka 612 Din 50 p, moka št. 2 583 Din 75 p 550 Din, mekinje 175 Din.
Vukovar. Pšenica 412 do 425 Din. j 287 do 300 Din, oves 287 do 300 Din, c koruza v zrnu 212 Din 50 p do 225 Din, ' žih 150 do 155 Din, fižol 350 do 375 Din. št. 0 600 Din. št 2 575 Din. št. 6 55< št. 7 500 Din. mekinje 162 Din 50 p.
Subotica. Pšenica 415 do 425 Din, 1 Din, ječmen 300 Din, oves 275 Din, k 200 Din, moka št. 0 575 Din, št. 2 550 1
Češkoslovaška. V žitnih cenah ni blolve-nili razlik. Rastejo ali padajo le obenem z vrednostjo denarja. Ponuaha pšenice je večja kot pa povpraševanje; isto velja tudi za rž. Cone na borzi v Brnu (Moravsko) so sledeče za 100 kg: Moravska pšenica 150 do 160 K moravska rž 120 do 130 K, moravski ječmen 110 do 120 I\, oves 110 do 120 K, koruza 140 j h-. Proso 900 do 950 K. moka št. 0 300 do 320 K. ržena moka št. 1 180 do 190 K, Lene so navedene v češkoslovaških kronah. „.. , jMta. Antvverpen (Anvers). Cene v belgijskih frankih za 100 kg: Pšenica 78, k oni z a 55, ječmen 54, oves 52. fižol 80.
Amerika, Ameriški trgi z žitom se nahajalo pod vplivom vesti o stanju zimske setve in zalog. Ker so te vesti ugodne, se je povečala ponudba pšenice, toda povpraševanje ie majhno. Isto veljn tudi za koruzo.
Avstrija. Cene za 1 K v avstrijskih kronah: Pšenica 3600 K, rž 320 K, ječmen 2705 K, koruza 3200 K, fi/cA 3500 K.
v nSi Cene ?'in r?ste|°- Splita poročajo: V Dalmacijo je pridrvela cela množica kupcev o ha iz vseh naših krajev. Toda kmet ne da olja iz rok. ker ga je vedno imel za enako vrednega zlatu. V začetku oljčne letine je prodajal obe po 40 do 44 K za kg, zadnje dni so pa zrasle cene na 50 do 56 K, celo na 58 K za navadno vrsto olja. Kupci, ki kupujejo olje za izvoz v Italijo, bi ga radi plačali tudi dražje, toda kmet ga ne da, ampak ga p<-oda Ie toliko, kolikor rabi denarja za sproti. Kmetje pravijo, da cena olju ni v istem razmerju s ceno pšenice iz predvojne dobe (1 kg olja za 4 kg pšenice), pa ga zato 113 dajo, ampak čakajo na povišanje cen olju ali na pocenitev pšenice. k ' ene petroleju. Na podlagi odredbe od-
175 n!^ rT- I Mi V r MOruza '25 do K ' peiroic.pl. o poulagi odredbo orl-Um, fižol 375 Din, moka šf. 0 650 Din, bora monopolske uprave od 8. decembra t. I.
objavlja uprava državnih monopolov, da se
bo prodajal od 1. januarja 1923 petrolej po coni 550 Din za 100 kg.
denar.
Vrednost tujega denarja.
Denar
26 60 17 56
5 92
7. —
2. jan. K v
362 —
11 60
18 68
27. dec.	29. dec.
K v	K v
ameriški .folarji (edeu) 366 —	362 —
avstrijske krone (sto) — —.	— —
češkoslov. Krone (ena)--11 60
angleški funti (eden) — —	— — francoski franki (eden) 27 — Italijanske lire (ena) 18 92
bolgarski lovi (edon)--
carski rublji (sto) --
noraške marke (sto) 5 92 rumunski leji (edon) 2 04
švicarski franki (eden)-------
poliske marko (sto) — —	— — — —
raažarske krone (sto) — —	— — — —
g Državni dohodki po polcrnjinnh ali ictnozga-vanjc Slovenije. Prinašamo najnovejši izkaz dohodkov za čas od avgusta do konca oktobra 1922. Razdeljeni so po posamenih pokrajinah sledeče:
Srbija.
Neposredni davki in doklade trošarinski dohodki . . . tak .-o (pristojbine) .... monopoli ... ... promet (železnice itd ) . . gospodarska podjetja . • . ostalo nepremično premoženje
kapilnli in fondi.....
razni majhni dohodki . . .
skupaj
34,157 866	Din
«73.08«	f 34,8o7.f>91
154,161.068	f.
124,075-144	<
2,437177	i
2,002.141	c
9»9 395	t 5,671.201
859,805.051! Din
davki
(»M gora. in doklade .
Neposredni
monopoli .........
promtjt . . . .....
tfoapodarska podjetja.....
razni majhni dohodki.....
skupaj . . •
lloanu i rt Hercegovina.
Neposredni davki in doklade trošarinski dohodki . . . takse (pristojbine) ....
monopoli .......
promet (železnice itd-) • • gospodarska podjetja . ostalo nepremično premoženje
kn pitali in fondi.....
razni majhni dohodki . . .
408.470 Din 4,571.012 z 633.780 c 4 936 < 92.779 «
5,771 > 83 Din
20,857.604	Din
4.568	<
15,8-18.258	k
80,143.950	'
47,338.791	'
542.548	t
03,021.879	t
21.853	t
2,174.558	<
skupaj • . Dalmacija.
Neposredni davki in doklade .
trošarinski dohodki.....
takse (pristojbine).....
monopoli . ......
promet (železnice itd.) gospodarska podjetja . . . . oslalo nepremično premoženje . razni majhni dohodki . . . .
229,949.009 Din
2,920.263 Din <
c
<
«
1452.418
8,503.887 10,723.588 3,575.072 20.906 412 388.174
skupaj . • . 28,590.730 Diu
Hrvahka in Slavonija.
Neposredni davki in doklade trošarinski dohodki . . . takse (pristojbine) . .
monopoli .......
promet........
gospodarska podjetja . . • '»stalo nepremično premoženje razni majhni dohodki . . .
skupaj
26,559.869 Diu 1,861.989 < 26,161.930 76,882.877 151,055.688 4,250.186 7,443.094 280.400
290,405.898 Diu
Slovenija.
Neposredni davki in doklade . ,	17,181.407 Din
trošarinski dohodki ..........2,823.256	<
takse (pristojbine)............15,589.927	t
monopoli ..................53,786 928	<
promet....................10,617.263	<
gospodarska podjetja..........143.812	<
ostalo nepremično premoženje . .	11,217.751	t
kapitali in fondi..............38.979	t
razni majhni dohodki .....	1,970797	<
skupaj . , , 113,370.120 Din
Itanat, Daika in Karanja.
Neposredni davki in doluade . .	41,054.781	Din
trošarinski dohodki............1,750.239	«
takse......................25,751.023	c
monopoli................34,135.902	t
promet..................70,583.318	t
gospodarska podjetja ....	319.527	t
ostalo nepremično premoženje . .	12,147.543	t
razni majhni dohodki..........759.317	<
skupaj . . . 193,102.250 Din Skupaj vseh dohodkov.....1058,884.103 Din
g S);inje papirnatega denarja. Po izkazu Narodno banke z dne 15. decembra 1922 ,io 'bilo za 4.883 milijonov 360 tisoč 100 Din pa-prrnategu denarja v prometu. Stanje papir-nnt"tra deiarja so jo zmanjšalo od zadnjega izkai 71 milijonov 7'0 tisoč 360 Din.
g /j1h)<i zm Češkoslovaško iz AugHfe. Iz
Prusro porodijo, la preje! bas«-. i "uvod če-• ' '■■,!ovri;:' :'">. fi 'Mile S»1 nv:;islr 'va v Pragi 2000 kg vAu'a iz A:ig i,j- v vrho kovanja zlatih .-i-^lcoslo.aški'" cekinov.
ŽIVINA.
g Živin>M semeni v Mariboru. Na zadnji živ. sejni so prignali 2 bika, 38 volov, DtJ krav iu 4 teleta. Povprečne ceno so zopet i.ora-it-le. Debeli voli 28—88 K, po! debeli voli 25 do 28 K", plemenski voli 23-23 K, biki za k lan jo 20—24 K, klavne krave 20—21 1\, plemenske krave 16—20 K, krave za klobasarjo 12—14 K, molzne in breje kravo 17—23 K, mlada živina 21—26 K. — Podraženje ima vzrok deloma v ma'em Številu prignane živine, deloma, ker so prišli na sejem zopet viian.jl iz-vozničar.ii, ki so nakupili nekaj živine za izvoz v Italijo.
ZAIKiržNISTVO.
I« Slovensko zadružništvo. Prinašamo podit', e našega zadružništva iz 1. 1921.; za leto 1922. točni podatki še niso znani. — Zadružna zveza v Ljubljani: ustanovno leto 1899; število članov 481; število vpisanih deležev 37 tisoč 230; stanje vlo* pri zvezi 270 milijonov 157 tisoč 707; stanie kredita članov 114 milijonov 608 tisoč 813; celokupni promet 1 milijarda 744 milijonov 583 tisoč 492. — Zadružna zveza v Celju: ustanovilo leto 1683, reorganizirana 1905; število članov 158; število vpisanih deležev 18 tisoč 959; stanje vlog pri zvezi 30 milijonov 698 tisoč 154; stanje kredita članov 16 milijonov 23 tisoč 575; celokupni promet 364 milijonov 47 tisoč 860. — Zveza slovenskih zadri:fs v Ljubljani (sedaj v rokah Samostome kmečke stranke); ustanovno leto 1907; število članov 75; število vpisanih deležev 3282; stanje vlog pri zvezi 20 milijonov 299 tisoč 170; stanje kredita članov 2 milijona 922 tisoč 145; celokupni promet 133 milijonov 135 tisoč 177.
P KOMET.
g Južna železnica. Z Dunaja poročajo, da se bo Južna železni-a imenovala v bodoče Centralnoevropska južtifc železnica. Avstrijski del Južno železnice bodo avstrijsko zvezno železnice prevzele v obrat najbrže s 1. aprilom 1923.
RAZNO.
g Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v prvem tednu meseca januarja 1923 sledečo poučne tečajo in predavanja: 1. V četrtek, 4. I. v P reč n i ob 11. uri v šoli (cepilni tečaj za mladino, okr. ekonom Kafol), 2. v soboto, 6. I. v Novo m mestu, v mestnem sadovnjaku ob 14. uri to sajenju in obrezovanju sadnega drevja, okr. ekonom Kafol), v V e 1 o s o v e m ob 15. uri v občinski pisarni (o zboljšanju hlevov, gnojišč in o govedoreji, pomočnik okr. ekonoma Hladnik), v H o č a h, okraj Maribor, po rani maši (po-greške v domačem kmetijstvu, okr. ekonom Štrekelj), v K o 11 j a h na Štajerskem (o pospeševanju živinoreje, o sadjarstvu in o uporabi umetnih gnojil, okr. ekonom Wernig), 3. v nedeljo, 7. I. v Novem mestu v zadružni silnici ob 14. uri (tečaj o cepljenju, okr. ekonom Kafol), v Bučki ob 7. uri (o splošnem kmetijstvu, pomočnik okr. ekonoma Ambrož), v P r i m s k o v e m pri Litiji, po rani maši ( o raeionelnem gnojenju, o izboljšanju gnojišč in hlevov, pomočnik okr. ekonoma Jereb), v Livoluu pri Kočevju, v šoli ob 10. uri (o sadjarstvu in travništvu, pomočnik okr. ekonoma Zdol jšek). v H r a s t -j u v kmetijskem društvu ob 15. uri (o izboljšanju gnojišč in hlevov, pomočnik okr. ekonoma Hladnik), v Poljčanah v šoli ob 8. uri (nasveti za zboljšanje domačega kmetijstva, okr. ekonom Štrekelj), v Studencih v šoli popoldne po večernicah (Isto pio-davanje, okr. ekonom Štrekelj), v Gusta-n j u (o reji plemensko živine, o pridelovanju krme, o ustanovitvi živinorejske zadruge, okr. ekonom \Vernig), v Beltincih (o izboljšanju govejih in svinskih hlevov, o sadjarstvu in kmetijski organizaciji, okr. ekonom Vo jsk), v G e r 1 i n c i h ob 14. uri ( o vinarstvu iu sadjarstvu, pomočnik okr. ekonoma Pavlica).
g »Slovenskega Sadjarja« št. 9 do 12 so ravnokar izšle. Po številu strani list z ozirom na sedanjo draginjo tiskarnišldh potrebščin pač ni obilen, zato pa lembolj bogat na vsebini, škoda je le, da je list med našim ljudstvom tako malo razširjen, razen tega se pa mora boriti s slabim gmotnim položajem — V listu poroča najpreje M. Levstik o sadni razstavi v Celju, o kateri srno že tudi govorili v »Domoljubur. Poročevalec pravi, da so popreje na Štajerskem sodili, da je Kranjska v sadjarstvu precej zaostala. Toda že sadna razstava je taka in podobna domnevanja temeljito ovrgla. Razstavljeno so bile bogate zbirke priznano najboljših jabolk in hrušk v naravnost razkošni krasoti ter so bile živa priča, da se je marsikdo v sodbi o kranjskem sadjarstvu pač hudo motil. Na koncu meni poročevalec, da bi se take prireditve ob ugodni priliki ponovile in sicer v Mariboru ali v Ljubljani. — V nadaljnjem članku piše J. Priol o žlahtnih lešnikih in jih toplo priporoča v gojitev. Ne potrebujejo skoro nobene nege, toda rode obilno in se izplačajo. Skoda je, da žlahtnih lešnikov doma ne gojimo ampak jih moramo naročati za drag denar iz inozemstva. — Temu članku sledi opis najnovejše stiskalnice s sliko, izum domačina g. F. Rudlna ia Maribora. Ta stiskalnica za sadje in grozdje zavzema zelo malo prostora, je izredno praktična iu si jo more vsak sam narediti seveda edino z dovoljenjem izumitelja, ker je ta sistem stiskalnice pri patentnem uradu priglašen. Natančen načrt se dobi pri izumitelju. — F. Goričan piše o jesenskem opravilu v sadovnjaku. — Temu sledi poročilo o vrtnarski in sadjarski razstavi v Belgradu, na kateri je razstavilo tudi »Sadjarsko društvo za Slovenijo«
I^A,fiu»~»m-fiJ|*i|.ri>,~||V » ' *" '»" i" ' *
Mi ste M sssrečSIi JtomoliuSia"?



SO vrst jabolk iii hružek v krasnih vzorcih. - Nad-ior-ik Solskili vrtov A. Škulj povdarja veliko važno- komposta iu kako se ta napravlja. Je članek, ki zasluži, da bi vsak bral in so po njem ravnal. -Nato sledi drobiž, poln zlatih nasvetov za vsakega umnega sa-ljerejca. S temi tremi Številkami je letošnji letnik zaključek. List našim umnim sadjerej-cem uajtopleje priporočamo. Članarina za Sadjarsko društvo ia naročnina za list znaša letno 10 oi-
UdrJ s Hiulie v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o kon-serviranju sadja in zelenjadi. Pojasnjeno s ld barvani ni i prilogami in 42 slikami. Druga pomnnozona in popravljena izdaja. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 30 Din. Vsakovrstno sadno drevje je bilo letos bogato obloženo z darom božjim. Mnogi skrbni sadjarji so stali pred vprašanjem. ki jim druga leta ni delalo preglavice: niso namreč vedeli, kako bi sadje porabili, da bi jim bilo več zaleglo. Nujno potrebno je torej, da so nase gosiiodiiije poučene, kako naj z njimi ravnajo, da jim pride najbolje v korist in užitek, oziroma, da se jim ne pokvari. Zato se moramo dobro pougiU, katero sadje se shrani in katero takoj porabi, ali predela in kako predelava ter zakaj? Knjiga Sadje v gospodinjstvu obsega vsa potrebna zlata pravila, kako ravnajmo in jjostopajmo s sadjem, da nam prid.- v korist in kako ga predelajmo, da pri njem ničesar ne izgubimo. Ne samo za gospodinjske šole. za vsakega sadjarja in vsako gospodinjo jo knjiga nujno potrebna in nadvse koristna. Kdor se bo držal navodil te knjige, bo dobro z malim trudom porabil svoj sadni pridelek.
g Vatua) čebelarska knjiga. Pravkar je lz-la v novem natisu Jansova knjiga Nauk o čebelarstvu. Tretjo izdajo predelal Franc Kojina z dodatkom Albertijev-Žnidaršičev p.-nj. Priredil M. Humek. Knjiga s Humekovim dodatkom vred velja 24 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v LJubljani. Minulo ie skoro 150 let, od k.tar je umrl na Dunaju najslavnejši slovenski čebfdar Anton Janša, mož svetovnega slovesa. Njegova knjiga je izšla v raznih U/.ikih in v mnogih ponatisih. Janša je bil izredno :'"i:tnčen opazovalec in čebelarski veleum, da mu svetovna čebelarska literatura ne pozna sovrstnikov. Njegov nauk se je obdržal do danes. Janša, ki <o je z vso duro poglobil v svojo stroko, je dosegel v preprostem kranjskem panju v dunajski okolici občudovanja vredne uspeiie. Jasno je, da mi ne iroremo pričakovati podobnih uspehov iz panjev /. nepomakljivim delom; saj tudi ne poznamo čeli larske teorije v taki ineri kakor Janša, tudi pašne razmere niso danes več is!e, kakor v Jan-ovih časih. Nadomestilo za Janševo spretnost pa imm nudi moderno čebelarstvo, pri nas v prvi vrsli Alberti-Znidnfšičev panj. Tu prihajamo k drugemu delu knjige, kjer podaja višji čebelarski nadzornik Humek v kratkih jedrnatih besedah vse temeljne pojme za čebelarenje v tem panju. Kdor je proučil Janševo knjigo, mu bo vzorna Ilumekova razprava nudila vso jasnost, kako mu je preiti od stare kranjske prakse k modernemu čebelarstvu. Humek je to premestilev v svoji razpravi zelo spretno začrtal in izvedel. Čebelar, ki razume tudi nekaj mizarskega dela, si bo znal na podlagi Hu-mekovega opisa ta iiflnj tudi sam napraviti. Hu-mekov opis obsega sledeča poglavja: I. Albertijev-Žnidaršičev panj in njegova uredba. — Temeljna nitčela pri sestavi. — Opis in mere panja. — Potrebni pripomočki: a) sipalnik, b) kožica, c) greb-Jjica, d) pitalniki. e) drugo orodje in priprave, f) čebelnjak. II. Čebelarska opravila v A.-2. panju: 1. Kako čebele naselimo v A.-J5. panj, 2. A.-Ž. panj spomladi, 8. Prevešanje in nastavljanje, 4. Rojenje, 5. Prevažanje na pašo, 6. Kako ,'emljemo med, 7. Poletje, 8. Jesenska paša, 9. Priprava za zimo, 10. Pozimi, 11. Vzgoja matic, 12. Sklepna beseda.
K Sol za Jugoslavijo, Uprava državnih monopolov se je odločila naročiti v Nemčiji na račun vojne odškodnine večjo količino soli, ker je povpraševanje po njej veliko.
K Delavske banke v Ameriki V zadnjih dveh letih so pričeli v Ameriki snovati delavske banke. Od teh je izmed prvih osnovana Cooperative National Bank v Clevelandn in sicer po zvezi strojevodij. Osnovna glavnica znaša 1 miljon dolarjev, vlog ima banka 14 milijonov dolarjev.
g Letošnja hmeljeva letina na Bavarskem. Kakor je posneti iz poročila bavarske-
ga statističnega urada, so pridelali letos na Bavarskem 50 tisoč 845 q hmelja, torej še enkrat toliko, k p. or ln ko l?to.
g Škoda letošnjih gozdnih požarov. Po poročilu ministrstva za šumo in rude znaša škoda, ki so jo povzročili letošnji gozdni požari, 120 miljonov dinarjev.
g Opozarjamo naše čitatelje na inse-rate »Ljubljanske kotlarske zadruge«, katera edina prevzame vsakovrstna naročila na bakrene kotle, kakor so to kotli za žga-njekuho, za pralnice, za štedilnike itd. — Prevzamejo se tudi v popravilo slabe ali pa majhne bakrene kape za žgalne kotle v svrho povečanja in otežitve. Vsa popravila se izvršuje, t> v najkrajšem času, popravila kap in kotlov v enem dnevu, tako da ni treba imeti dvakrat stroške železnice. Vsi izdelki so pristno domače ročno delo, ter se tudi da za vse izdelke večletno garancijo za trpežnost. — Podpirajte domače zadružno obrtništvo!
gpe:
K
Razgled po svetu«
DOMA.
Gospod Pasle vlada bolj kot kedaj preje. Izdal je celo uradno poročilo, kjer navaja vzroke, zakaj je radikalna vlada razdrla zvezo z demokrati. Potem pa razlaga delovni načrt nove vlade. Invalidsko in uradniško vprašanje lx> rešeno, preden bosta tozadevna zakona predložena novi narodni skupščini. Medtem pa bo vlada pripravila zakonski načrt za pospeševanje poljedelstva in živinoreje , zakone o kmetijskih kreditih in zavarovanju. Vlada bo skušala zboljšati državne finance, potom davčenja državljanov z ozirom na njih imetje povečati državne dohodke in pri stroških čimbolj varčevati. Pri volitvah bo čuvalo čim večjo svobodo iti bo preprečila vsako nasilje. Mi pa se bojimo, da bomo morali reči: v začetku je bila beseda in konec je bil tudi beseda.
Pašič sedaj kupčuje z malimi strankami — s samostojneži in muslimani — za vstap v vlada Samostojneži so se ponovno ponudili pod pogojem, da bosta oba velika župana v Sloveniji samostojneža. Pašič je odgovoril, da jih ne mara. — Muslimani so stavili tudi visoke zahteve v prvi vrsti izplačilo 42 milijonov dinarjev (ki jih jim je Pašid za glasovanje za vidovdansko ustavo obljubil). Vlada pa je rekla, da o tem ni govora, ker ni denarja, pač pa dobijo nekaj velikožupanskih in drugih važnih mest.
Finančni minister Stojadinovič se je lotil zdravljenja finančne politike. Kakor pač vsak novi finančni minister. Seveda upravičeno dvomimo, da bi dosegel kakJnih znatnih uspehov.
V prvi vrsti je ukinil celo armado deviznih naredb, ki jih je izdal prejšnji minister, da se ni nihče več izpoznal, potem hoče na pravični podlagi okrepiti izvoz, prihranke hoče doseči, da je ukinil vse druge devizne odbore in da nasprotuje, da bi se Doelaneem tudi sedaj izplačevale dnevnice.
Ameriško Blerovo posojilo, katerega je bilo izplačanega namesto 25 milijonov dolarjev in ki ga je izmetal prejšnji finančni minister, bo odpovedal, izdelal bo načrt za davčni zakon in ga predložil novi skupščini.
Notranji minister jo pridno začel premetavati uradništvo. Demokrate odstavlja, ker so brez sposobnosti prišli na svoja mesta samo kot demokratski agitatorji — na njihova mesta pa nastavlja radikale, o katerih pa tudi težko kaj drugega mislimo, kakor da so radikalni agitatorji. Oblastem v drŽavi je poslal naredbe, v katerih zahteva, da strogo kaznujejo vsako nasilje pri volitvah, tudi Orjuni je poslal pismo, v katerem ji grozi z razpustom, če bo delala silo. Vse to je v prvi vrsti obrnjeno proti demokratom, katere hoče Pašič popolnoma potolči. Komunistom je dal odlok, da ne bo trj)el nol>ene komunistične propagande pod katerimkoli imenom.
Znani bivši voditelj srbske zemljorad-niške stranke Mihajlo Avramovič je izdal proglas, v katerem povdarja, da so zemljo-radniški poslanci zemljoradniško stranko uničili, ker so jo privedli na popolnoma napačna pota. Tako se je radikalom posrečilo razbiti dva najnevarnejša tekmeca pri volitvah: demokrate bi zemljoradnike.
DRUGOD.
Zavezniki si še vedno niso edini v tem, kako bi Nemčijo podprli, da bi mogla plačati svoj dolg — 132 milijard zlatih mark. Angleža so za to, da se počaka nekaj let, med tem pa naj Nemčija vzame poo«, jilo, s katerim naj se okrepi, da zopet postane plačila zmožna. Poleg tega pa naj se dolg zniža za 40 do 50 milijard. Francija pa noče o kakšnem znižanju nič vedeti češ, da je Nemčija dovolj bogata, dalje zahteva, da sama pobira davek od nemškega premoga, kar bi neslo pol milijarde zlatih mark na leto, poleg tega naj se za-sežejo nemški carinski dohodki, obrati državnih gozdov in rudnikov, in naj se zaplenijo vsi inozemski vrednostni papirji in naj se del delnic nemške industrije prepusti zaveznikom.
Gospod Mussolini bi tudi v Italiji rad vpeljal obznano za vse, ki mu niso ljubi. Predložil je načrt, kako naj so to izvede. Vse vojaške organizacije političnih struj se razpuste. Ustanovi se iz fašistov prostovoljna vojaška armada, ki je podrejena naravnat ministrskemu predsedniku. V slučaju splošne mobilizacije preide prostovoljna armada v redno vojsko, število vojaštva se zniža.
Na lozanvki konferenci zopet ne gre nekaj skupaj. Turki so postali zopet bolj nepopustljivi. Najbrže gre za še neizrabljeno pokrajino okrog mesta Mosula v severni Mezopotamiji, ki po verzajski mirovni pogodbi spada pod angleško gospod-stvo, čeprav je po imenu ostala še pri Turčiji. Turki zahtevajo Mosul popolnoma zase, Angležem pa gre najbolj ravno za


0 car Ako še niste,I t pošljite naročnino! ;


jjosul. Ker so se uenndoma pokazala na conferenci docela različna naziranja, se je u ;>l>eh struneh začelo rožljanje s sabljo. Angleži zakurili j>arne Icotle v svojih rojn i h ladjah, Turki pa zbirajo čete na meji severne Mezopotamije. Ker pa no-Ikiiih juha ni tako vroča, kot se skuha, je upanje, da se bo končno le doseglo soglasje.
KK»CKXXX>C«OoOOOLXJ^KXOOOOOi

Tedenske novice. |
Domače novfcc.
ti H o žična poslanica papeža Pija XI. Sveti oče je izdal božično poslanico, v kateri poudarja, da ves sedanji mir sloni na gnili podlagi, da je zato huje in močneje ogrožen kot pred svetovno vojsko in da je rustin zato obenem izvor gospodarskega prepada Evrope. Očetovsko piv si in svari državnike, naj sklenejo mir po načelih krščanske pravičnosti in ljubezni, da bo zares nastopil blagodejen iu blagoslovljen mir vsem evropskim narodom.
ti Shod zaupnikov bLlS za sodni okraj Litija se vrši v torek dne 9. jan. <>|> deseti uri doj). Dnevni red zelo važen!
d Kmetijski lini in volivni manifest higostooanskeija klubu, lvmetski posestnik nam r»iie: V zadnji številki je Kmetijski ivil kritiko volivnega manifesta >slaneev, ki pa je tako plitva in da more spraviti tudi nepolitiku v obraz. Takoj v začetku vidi, »isec te kritike napisal te vrste le iz tva do SLS in s tem namen, m, da bi nepoučene bralce navdal s sovraštvom do stranke, katere prapor je čist. Tu pravi, da manifest ni drugega kot strankarski pamflet, da ni v njem noljene nove misli. K temu bi rekel, da stranki, ki je izpolnila svojo dolžnost, ni potreba izpreminjati vedno programa, ampak da to velja za tako stranko, kakor je SKS, ki je svoje volivec debelo potegnila za nos. Velika podlost je tudi dolžiti naše poslance laži, ko so vendar znani p<> svojem značaju in poštenosti. IC trditvi, da se v manifestu blesti velika domišljavost iu k roganju, da je Jugoslovanski klub vplival na lladiea. bi dejal piscu, da naj se, preduo kako stvar napiše, informira o stvari. IzvHi naj pogledati 15. številko Avtonomista, v katerem je ponatisnjena izjava Hrv. bloka. Ta izrecno izjavlja, da na pritisk in napadanj«; HPS je prisiljen izjaviti, (hi prišteva k nevtralni kmetski republiki tudi Dalmacijo, Bosno, Hercegovino, Bunjevce. Nadalje pisca jezi, zakaj da ni objavljena v manifestu kritika radikalne stranke in podtika dr. Korošcu laž, češ, da je ta to opustil, ker bi 3e rad prikupil radikalcem in bi si olajšal dostop v vlado. Resnici na ljubo bodi rečeno, da bi Jugoslovanski klub že neštetokrat lahko vstopil v vlado, ako bi le hotel zatajiti svoj program. Nato pride na podrobnosti. Čudno se mu zdi, kako je to, da je program naslovljen le na Slovence in Hrvate, ko mora vendar V9ak vedeti, da je sestvaljen program le za tiste pokrajine, kjer bodo tudi pioetavili listo.
Pri političnem programu ga bode v oči jasna zahteva po avtonomiji. Tudi ne more najti nobenega zagovora napram trditvam, da je SKS zatajila svoj program i:i se za Judeževe groše prodala režimu, še mnogo je laži, ki se dado naravnost otipati, toda vem, da dragi Domoljub, nimaš veliko prostora, zato končam.	F. B.
d Da bomo vsi na jasnem! Napram dopisniku "Slovenskega naroda« je dr. šu-steršič izjavil, da nima s >klerikalno stranko nobenih zvez in da je med njim in SLS kenčnoveljavno pretrgano. To je res, tem bolj, ker dr. šusteršič hodi zadnje čase pr> Bclgradu in išče potov, kako bi razdrl Slovensko ljudsko stranko, ki je do danes vodila najtežji boj za pravice slovenskega ljudstva in ki je edina branilka krščanskih načel v javnosti. — Zanimivo je dalje, kar poročata Slov. Narod in Jugoslavija, da je dal Pašič na ravpolngo de-narna sredstva »za razkol v Slov. ljudski stranki. Odgovornost za to poročila prepuščamo omenjenima listoma, t' Ha prav je, da to vemo. Morda si |> mo marsikaj, kar pride, poleni lahko razložili.
d Dr. šusteršič in Ivan Hribar sta se skupno peljala v Belgrad, kjer je bil dr. šusteršio sprejet v avdienci od Pašiča, , ki je nanj napravil fascinujoč:: (sijajen) j vtis, kakor sam pripoveduje dopisniku Slovenskega Naroda, štiriletna zgodovina pa nam žal kaže, da nam Slovencem še nobene slovenske stranke niso napravile toliko škode, kakor tiste, na katere je bel-grajska' gos|K><la napravila sijajen vtis. Kazni taki sijajni belgrajski vtisi na Žerjava in Puclja in Kristana itd. so nam pomagali do centralizma, ld nam krade na stotine milijonov iz žepa, nam zapira šole in bolnice in uvaja najhujšo gnilobo v javno življenje.
d Dovolj denarja. Pašič jo določil iz državne blagajne "20 mil.jeuov ki* n za radikalno agitacijo. Dr. Županič bo izdajal na ta račun dva slovenska lista. Govori se, ! da v zvez i z dr. šusteršičem, ki bo delal : za velesrbsko eentralistično radikalno ! stranko — kar je razvidno tudi iz znano | njegove brošure, kjer dokazuje, da je I stranka z načeli na podlagi vere v Jugo-| shviji nemogoča in da se moramo naslo-j 11 i' i na večjo stranko.
— N"M ujetniki v Italiji. Če se še kak j vi jni ujetnik nahaja v laškem ujetništvu naj dotičnega priglaso svojci pri pristojnem oh- inskem uradu. V Ljubljani stanujoči naj se 1 /zadevno zglasijo do 13. januarja 1»»2B'-v vojaškem uradu v Mestnem domu. Druga županstva pa dobijo potrebne informacije pri svojih pristojnih okrajnih glavar-siviii.
— Pobiranje občinskih Inks v Sloveniji. V Uradnem listu št. 131 od 2«. docombr« 1922 je izšel zakon o pobiranju občinskih taks v Sloveniji. Nn podlagi tega zakona ima vnuka občinn v Sloveniji pravico, da uvede s sklepom občinskega odbora posamezne ali vse občinske takse, ki so označene v tarifi, priloženi tem« zakona, ali pu da zviša že uvedene takse v mejah omen>ne tarife. Sklep se mora na običajni nnftin objaviti s pripombo, dn je zoper njega v 14 dneh dopustna pritožba na pokrajinsko upravo, oddelek za notranje zadovo; ta pritožba sa mora vložiti
pri županstvu. V naslednjem navajamo ne kaj tak« iz tarife: Zu prostovolen sprejem tuzomca v domovinsko zvezo od 50 do 400 K: za zagotovitev sprejema inozemoa v d< rno-viiisko zvezo od 100 do 1000 K; za podelitev meščanstva od .">0<i do 0000 K: za ogled zaradi zgradbe hiše od f>0 do 1000 K: za stavimo dovoljenje od 30 do 150 K; za izdajo domovinskega lista so plača polen stroškov za tiskovino in kolek od 1 do 2 K: čt: so gostilne ali kavarne otvorjeuo čez jwlieijsko uro a« plača za vsako noč od 40 do 200 K; za izdajo živinskega potnega lista poleg stroškov za tiskovino iu kotek, brez ozira na število ži-vinčet od 1 do 3 K; za živinski mesni ogled: n) za vsako veliko žival od 2 do 5 K, b) za vsako malo žival od 1 do 3 K; za ogledovanje mrliče v od 3 do 10 K, v okrožju nad 4 km razdalje po 5 K več za vsakih 4 km; za vsakega psa na leto od 10 do 200 K, v Ljubljani. Mariboru, Celju in Ptuju od 30—400 K. Psi čuvaji na verigi so takse oproščeni.
d Vsakomur na prodaj. Učiteljski tovariš pozivi je liberalno učiteljstvo, odkar je padel bog Pribičevič, naj se pridruži sani' »tfijnežem. če so liberalni učitelji že j vsakemu barantaču na prodaj, naj vsaj J sklenejo kupčijo, ki bo kaj nesla. Zato se nam zdi Pašič neprimerno boljša firma kot Pucelj. Kdor hoče h koritu, kar k Pašiču. Pozor, liberalno učiteljstvo, na to lepo priliko!
d V potu svojega obraza so se trudili samostojneži, da bi prišli v vlado. Ko premeteni velesrb g. Pašič ni dal nobenega odgovora, so poslali samostojneži v Belgrad Rajerja, ki je moledoval od radikala do radikala — pa povsod so mu pokazali vrata. Neki radikalni list pa pravi, da sa-mosiojneži že presedajo radikalom, da naj puste politiko in naj se popolnoma posvete mesarski obrti. Jako dober in umesten nasvet.
d Volitve močno skrbe naše liberalce vseh barv — sainostojneže, žerjavovce, za jedničarje in narodne socialiste. Po novem volivnem redu stranka z malo glasovi prav nič — niti z ostankom — ne prid« vpoštev. Zato dr. Kukovec obupno kliče: Združimo se! Tudi samostojneži vidijo, da so vse karte zaigrali in iščejo zvez. Volitve so pa res luida reč!
d Umirajo. Duhovniku kliče Kmetijski list v samostojno stranko. Ali Imi smrt ali kali? Če kdo pomisli, kako je Kmetijski list sramotil duhovnike, jih blatil in jih podil v zakristijo, kako so samostojneži izsilili kancelparagraf — potem mora presneto huda presti samostojnežem. da kličejo sedaj iste duhovnike iz zakristije na pomoč propadajoči politični stranki. Pa nam jo žal: nuličev tudi slovenski duhovniki ne znajo zbujati k življenju.
d .11 i bodemo še katoliško ljudstvo? Piše nam kmetski posestnik: Pred nekaj meseci je stavil Domoljub zgornje vprašanje. Naj na kratko odgovorim: Katoliško ljudstvo bomo, dokler bomo imeli dosti hi dobrih duhovnikov. Zato se pa zavedamo svoje dolžnosti, da delujemo vsak po svojih močeh, da jih ohranimo in ako mogoče tudi pomnožimo. K temu more in mora pomagati v prvi vrsti naše časopisje. Čr> vlada ne prispeva nH5 ali nezadostno za semenišča ali plačo duhovnom, smo mi
5'
hiltaj, katoličani, ki si štejemo v čast, če moremo kaj darovati in storiti za gmotni obstanek našega duhovništva. Vemo, da so pri uredništvih naših listov duša duhovniki in da zelo neradi ali sploh nočejo pisati o evojem stanu, posebno je še težavno prositi, kar se navadno odklada do skrajne sile; pa to ni prav, tudi za duhovne velja peta božja zapoved. Torej, kadar je potreba in za kar je, kar brez vsakega cincanja nas pozovite, da priskočimo na pomoč, in to vedno kadar je potreba, nekaj se bode vselej dobilo. Ce je slučajno nekaj mesecev ali magari, ko bi vedno bila vlada sovražna katoličanom, mi ne lx>mo pustili naših duhovnikov v bedi in pomanjkanju, ker se zavedamo, da stojimo in pademo s svojimi dušnimi pastirji.
d Pri škofijskem ordinariutu v Ljubljani so od 1. januarja 1923 dalje uradne ure od osmih zjutraj do ene popoldan.
d V zdravstveni svet kamniškega okraja so prišli pri volitvah samo zastopniki SLS, ki so dobili 59 glasov, dočim so vsi nasprotniki spravili celili 12 glasov skupaj.
d Preosnova verskega pouka na italijanskih ljudskih šolah. Italijanski listi poročajo, da namerava naučili minister Gen-tile izvesti temeljito reformo v tem pravcu, da postane verski pmk temelj javne izobrazbe in celokupne nravne obnove italijanskega naroda.
d Važno 22 delodajalce in njih uslužbence. Okrožni urad za zavarovanje de-lavcev v Ljubljani nas naproša za objavo sledečega opozorila: Ker je minister za socialno politiko statut Osrednjega urada zn zavarovanje delavcev odobril, se prispevek za bolniško zavarovanje, ki je do-zdaj znašal v celokupnem iznosu (za delodajalca in delojemalca skupaj 5%, na pod-siavi § 197 tega štatuta počenši z dnem 1. januarja 1923 zviša na 6% zavarovanega zaslužka (mezde). Od lega prispevka plača delodajalec kakor doslej polovico, t, j. 3%, drugo polovico pa ima pravico odtegniti od plače (zaslužka) delojemalca. — Z istim dnem se uvede na podstavi naredbe ministra za socialno politiko od 7. decembra 192, št, 10.810, prispevek za Borzo rada v višini 5% celokupnega bolniško-zavarovalrega prispevka (delodajalca in delojemalca skupaj). Tudi ta prispevek plačata po polovici delodajalec, tako da odpade na delodajalca 2Vž%, druga polovica se pa lahko odtegne od zaslužka delojemalca. — Prispevek za zavarovanje za slučaj nezgode sc na podstavi naredbe ministra za socialno politiko od 20. novembra 1922, št. 8507, počenši z dnem 1. januarja 1923 zniža od dosedanjih 8% na 6% zavarovanega zaslužka in ga plača kakor doslej delodajalec v celoti. Prispevek za slučaj nezgode znaša torej od napominane-ga dneva dalje za vsakih 100 Din zavarovanega zaslužka (mezde) tolikokrat po 6 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega je v zavarovanje priglašeni obrat (podjetje, gospodarstvo, gospodinjstvo) uvrščen, kar je razvidno iz uvrstit-venega odloka, ki ga je vsak delodajalec dobil, ozir, ga bo še dobiL — O navedenih spremembah bod ovsi delodajalci še pose- I bej obveščeni, — Kakor znano, se deli za-61
varovani zaslužek po zakonu o zavarovanju delavcev v 17 mezdnih razredov, na podlagi katerih se izračunavajo in predpisujejo v plačilo vsi zgoraj napominani prispevki. Vsi prispevki se bodo predpisovali podrobno na skupnem plačilnem nalogu.
V	sled silnega navala dela in pomanjkanja osobja se je predpis prispevkov za minule mesece zapoznil, da mnogi delodajalci še niso dobili plačilnih nalogov; ker sc jc sedaj osobje pomnožilo, bo mogoče, da bodo pispevki za dobo do konca leta 1922 predpisani in plačilni nalogi zanje do najpozneje 31. januarja 1923 vsem delodajalcem dostavljeni. Po dovršeni reorganizaciji Okrožnega urada bo urad izdajal plačilne naloge, iz katerih bodo razvidni prispevki za vsakega delojemalca posebej.
g Vrtnarsko društvo za Slovenijo, ki se pravkar snuje, jo stopilo v zvezo s »Sadjarskim društvom«, da so nu t« način pospešujeta obe važni panogi, ki slu tudi v praktičnem življenju Davozani druga na drugo. Pripravljalni odbor je imel dne 27. decembra v Celju tozadevna pogajanj« s Sadjarskim društvom in se jo tudi izredni občni zbor tegu društva soglasno izrekel za skupno delovanje. Po vseh večjih krajih rs imajo snovati podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Pripominja se, da to Vrtnarsko društvo ne stoji v nikakoršni zvezi z društvom tako-stvane «Gojkow vrtnarske šole« v Kranju.
d Vabilo na gospodar *ko-polili črti tečaj, ki ga priredi Kmetska Zveza v šmart-nem pri Litiji 8. in 9. januarja, Spored: V pondeljek doip.: 1. Splošno o kmetijstvu. '2. O umni živinoreji. — 3. Pop. ob štirih o kmetskih organizacijah. — Ob šestih zv. važno predavanje, nato kratka predstava.
V	torek ob osmih o zadružništvu. •— («o-vorili b:wlo strokovnjaški predavatelji; zalo se udeležite tečaja v čim obilnejšem številu.
d Jezica. Orlovski telovadni odsek ponovi v nedeljo 14. januarja ob troh popoldne ilrainii ^Kapelici! na Ninami gori*. Vstopnico se dobijo med lednom pri br. Sever ju in na dan predstave v društvenem domu.
d Dranudslu odsek Krakovo-Ti novo gostuje dne 7. jan, ob 4. uri popoldne v Društvenem domu v Hrušici z rusko komedijo »Revizor«. Prijatelji smeha naj no pozabijo poseliti te igre.
<1 Slov. kiit. izobraževalno društvo pri Sv. Heleni uprizori na Treh kraljev dan dne 6. in v nedeljo 7. januarja, obakrat ob treh popoldan v Društvenem domu priljubljeno in poučno Medvedovo igro «Ktj:ri in mladi«. — Vljudno Vas vabimo.
(I Naklo. Prostovoljno gasilno društvo ponovi dne (i. januarju, t. j. na Tri kralje dan, *l!epoštev«, igro v petih dejanjih. Ker se bo čisti dobiček porabil za nov gasilni dom, zato vabimo k najobilnojši udeležbi gasilci.
d Žabniea. Izobraževalno društvo v Žab-nici ponovi v soboto, na Sv. Treh kraljev dan popoldne ob treh lepo igro »Napoleonov oficir«. Pridite v obilnem številu domačini in okoličani.
d Možje in fantje iz šum v Našlcali, Sla-vonija, pošiljamo vsem bravoem Domoljuba srčno ]K>zdrave in voščimo veselo in srečno novo leto! — Ivan Štrukelj, Ivan Zgonc, Ivan Skrabee, Karol Zgonc, Alojzij Anzelje, Alojzij Klančar, Ivan Krašovee, Prane Zgonc, Anton Zgonc. Jakob Gorše.
d Zračni promet potnikov črta London— Pariz—Belgrad—Carigrad se otvo-ri prihodnje leto. V ta namen prirejajo pri 13elgradu obširno zemljišče, kjer bodo aeroplani pristajali.
d Hrastnik v nevarnosti. Štajerski listi se pečajo z nevarnostjo, da se celo h častniško pobočje ua levem bregu potoka udre. Znaki pripravljajooega se zemeljskega plazu se že več let pojavljajo; podreti so morali nwel in več poslopij. Hrast-ničani so poizkusili že razna pota, da prisilijo rudnik na odškodnino, ker je delo v, rudniku povzročilo razpoke na površju zemlje, skozi katere uhaja voda v notranjost in izpodmiva gornjo plast, ležečo na laporju. Toda dozdaj niso imeli uspeha. Tudi se od nobeno strani še ni ničesar ukrenilo, da bi so plaz preprečil.
d Blagoslov. Revna mati Marija Mustar J v Brežicah je povila trojčke, ki so vsi dobro j razviti in zdravi.
d Umrl je na starega leta dan zvečer j v Ljubljani nadfaktor Jugoslovanske ti-; sporno g. Ludvik Toma/.ič, star 39 let.
Pokojnik jo obhajal letos 25 letnico svojega i službovanja v tiskarni in je bil poznan | svoii izredni vestnosti, Ljubeznivemu obče-, vanju s strankami in uslužbenci in po svoji ! delavnosti v naših organizacijah, zlasti pri Orlu, kateremu je posvečal skozi 10 let ves sVoj pivsli čas. Pred mesecem dni si je na spolzki cesti zlomil nogo, kar je dalo po-vod vnetju reberne mrene, pri čtiner je srce tako oslabelo, da je blagi mož podlegel. Njegovi težko prizadeti družini n»»~. najiskrenejše sožalje, njemu pa večni pokoj!
— Najdeni vtopl.iem-e. V Vevčah so potegnili 2. januarja 102.1 zjutraj iz Ljubljanico mrtvega nepoznanega vtopljenea, kateri je bil brez srajce in pokrivata, imel pa ju d v je hlač in spodnje trikot hlače in vojaške i " lie. Vtopljenec leži v mrtvašnici pri sv. 1'rhu v Dobrunjah.
d Most v življenje se imenuje 140 : strani In' »ječa knjiga, ki jo je spisal duh. j svetnik in katehet Ani m Čadež. Knjiga j nudi glavna pravila o vzgoji, najtežji iu ] najvažnejši. 11 vendar najmanj upoštevani , umetnosti. Knjigo bi morala brati vsaka | mati, vsako dekle p;, naj knjigo parkrat ne ramo prebere, temveč premisli, prodno | začno misliti na zakon, na dekliških se-i stjuikih Orlic — pa tudi Marijine družbe naj se bero in razlagajo poglavje za poglavjem, zakaj res je: za vsako stroko, če je Se tako neznatna, je t roba šole in prakse, samo za najtežjo in najvažnejšo stroko, z« vzgajanje je že kar naprej vsako še tako nepoučeno dekle dobro. Odtod toliko nesrečnih zakonov in podivjane mladine. Lepa knjiga se dobi v prodajalni K. T. D. (iNiČman) v Ljubljani in stane 16 dinarjev, po pošti 17.50 dinarjev.
d »Vrtec« in *Angelček št. 12 1. 1923. — Vsak drugi mesec izide ena dvojna številka na 24 straneh.. Oba lista sta za šolsko mladino in ju toplo priporočamo staršem in vzgojiteljem. Vrtec s prilogo Angelček slano 10 Din, Angelček sam 3 dinarje na leto. — Vsled drage poštnine se list ne more pošiljati na ogled. Naroče se pod naslovom: Uprava Vrteča, Ljubljana. Sv. Petra c. BO. Naročnina se plač«
m položni«. — Uprava ima še nevezan >Vrtec« 1916, 1920 in 1921 (po 6 Din); neverni >Aegelčck« 1916, 1021 in 1922 (po 8 Din); vezane izvode ima tudi Jugoslovanska knjigarna.
d Nove pesmi. Posebnega priporočila vredna jc zbirka pesmi: M. Elizabete ->h moje celice«, druga knjiga. Izšla je pravkar v založništvu uršulinskega samostana v Ljubljani. Knjiga je po svoji vsebini nadaljevanje in izpopolnitev prvega dela * Iz moje celice«, ki je izžel 1. 1916. Vsebinsko jo knjiga sledečo porazdeljena: 1. Tihe celice cvetovi. 2. Evharistični kresovi. 3. Gozd-oega svetišča spevi. 4. Marijinih znamenj dehteče kadilo. 5. Duše vedno obhajilo. 6. Večnih dalj odmevi. Nova zbirka bodi vsem poznavateljem lepe umetnosti, kakor tudi vsem prijateljem naše nabožne literature nojtopleje priporočena. Naroča se v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Cena knjigi -je 16 Din, s poštnino vred pa 17.50 dinarjev; elegantno vezani knjigi pa 23 dinarjev, s j H)? t", i no 25 Din.
d Zgodovina za meščanske šole, ki je izšla v dveh delih v založništvu Jugoslovanske tiskarne, ima to prednost, da obravnava večinoma domačo jugoslovansko in sploh slovansko zgodovino, zgodovino jieslovanskili narodov pa v loliko, kolikor je za splošno obzorje in za mnevanje domače zgodovine potrebno. Vsak del vezan stane 18 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
d Zemljepis za srednje šole (spisala P.ijk—Ki/.išnik) je izda'a Jugoslovanska knjigarn«. Obsega osnovne pojme zem-Ijvliisja, kar zunimn vsakega ukažoljne-ga i loveka in pa glavne m-i, ki jih je treba vedefi o vseh zemeljskih državah, f^fanc! trdo vezana 18 Din.
Sirom domovine. t0
mm,
mootvaMooo-.
■ V^J.K
IOOC •žOCOCTOOOOOffl
I/. IMISNIC.
Dne 1(1. (. ni. bo jo vršil občni zbor Kmelske nr,:cr. |'ri loj priliki i i: gospod Muiidit pin\ lepo iu jedrnato opisal današnji gospodarski in politični položaj, Mimo »al, ila i«1 bilo malo poslušalcev.
Tudi na h« mlado prometno kal. društvo raste. Sedaj šteje že 1(11 člane. V tekočem letu smo imeli že parkrut predavanju. Igrali	.Lovski
tati, poleni (ri burke »Zdravuiltov »trefalik . ' Pi c-rar/ini hišnike in »Konvcncionelne laik, »riredili «ino nadalje »Miklavžev večer« in poleg legu pripravlja na zabavni večer, to lio na : Silvestrov veter« z igro »lJrati ne zna» (burka), pelje, srečo-lov, šaljiva pošta itd., seveda tu zabavni veter !;« le (a društvene člano brez vstopnine. Prihodnje leto se bo igrala na pustno nedeljo veseloigra »Občinski tepček«. To priredi tukašnje »Gasilno društvo« s pomočjo društvenih igralcev, za Vel. pondeljek priredi društvo >Stari iu mladi« iu na llinkoštni pondeljek priredi društvo igro -sNeiHiii * Uleda.v Iz tega je raividno, da društvo v Brusnicah ne spi, samo nekaj ovira naše društvo, namreč to, ker nima lastne društvene dvorane. Imamo jako lepe prostore n. pv. v stari šoli, toda naš slavni občinski odbor ne dovoli, da bi eno ali drug' društvo smelo rabiti tiste »nune prostore v svrho izobrazbe, ljudstva; zakaj ne, ker najbrže molje mislijo, da BruRnHSauom ni treba izobrazbe. C« bi kdo prosil, da bi notri tO«il pristna vina, za to bi gotovo dovolil prostor, a za trezno in izobraževalno društvo pa ne. Treba bo poizkusiti prositi vnovič. Mogoče bo slavni občinski odbor sedaj drugog« mnenja.
LESKOV«; PRI K IdšKKM.
Dne 17. t. m. je bil tu zaključen dvomesečni gospodinjski tečaj, ki ga je priredila pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo, po posredovanju kmetijske podružnice na (Jolekii. Udeleževalo se ga tf. . de*,ct IWttji h,» vo,lili strokovni učiteljici gdč. Minka Odlaskova in gdč. Slava Roglova. Ob za-ključko so gojenke priredile razstavo ročnih del ui kuhinjskih proizvodov. Številni obiskoval;! raz-stave so občudovali iiredne uspehe tečaja ter čestitali učiteljicama in gojenkam. Zaključek so počastili s svojo uavzočuostjo gg. vladni svetnik, okr. Šolski nadzornik, žnpan, ravnatelj mešč. šole iz Krškega, domači dekan, načelnik kmetijske podružnice (>olek, predsednik K. Z. in še mnogi drugi. Zanimivo je, da so gospodinjskemu tečaju nasprotovali tukajšnji voditelji SKS in ga skušali za vsako ceno onemogočiti. Posredovali je moral okrajni šolski »vet. — Po novem letu se bo vršil enak gospodinjski tečaj v Kostanjevici. Tudi druge župnije v okolici naj bi se javile in prosile za tečaje. — V dnevih od 7. do 11. t. m. smo imeli ponavljanje sv. m is i jona, ki se jc vršil lansko leto v ailventu. 1 onavljgnje so vodili oo. frančiškani p. Salvator Zoltcc, p. Julij Susnik in p. Norbert Sušnik. Udeležba je bila vse dni prav r.inegoštevilna. Iskrena zahvala gg. misijonarjem za ogromno delo. ki so ga mršili na pritnici in v izpovednici. — Dne 1». t. m. je uuirla nagle smrti gospa Mariia Stergar, ioj. v o lav tek, soproga posestnika Franca S-.rgar, v starosti 46 let. Saj v miru počivat
BRDO.
ltrdski orlovski odsek je imel 18. t. ni. katodno pot, ko je spremil k pogrebu v Moravče enega najboljših siojih članov Janeza Rirka iz Vidma pri Iiukoviei. Prava podoba svojega vrlega očeta je bil pokojni Janez. Možat in značaje«, četudi mu je bilo šele 18 let. Z vso vnemo je delal pred kratkim še za naš društveni dom. Žalost za blagim mladeničem in spoštovanje do dobre . o-mače družine je privabilo ljudi iz vseh sosednjih župnij k žalostnemu pogrebu. Počivaj v miru. blagi Ji<ner. in spominjaj se pri Bogu svojih nekdanjih tovarišev.
PE<
J L" ZNA SRBIJA.
Preljubi nas Domoljub, koleri nas z\e-lo obiskuješ ip. dinašaš novosti \/. ne še nam drage Slovenije. >rčno pozdravljen prijatelj in že od nekdaj liiiditelj slovenskega ljudstva. Prejmi blagohotno poročilo tudi od na- slovenskih vojakov iz južne Srbije. Da \ idijo na..i sorodniki, znanci in vsi zvesti piijatelji Domoljuba -irom domovine, da se tudi mi v tujini zvesto spominjamo naših rojakov Slovencev v naši mili nam Sloveniji in nam tudi ostanejo v najlepšem spominu Želimo vsem sorodnikom, znancem in vsem zvestim bralcem Domoljubu srečno novo leto ter jih iiajuljudnejše pozdravljamo. Slovenci iz Štajerske: artilerij. narednik Martin Maiek. kaplar Kranc Hrvatski, redov i, Alojzij Križnik, Ivan rigala in Krape Zelenil
SV. KRIŽ PRI KOSiAJMKVKI.
Zadnjič sem priporočal v inskim trgovcem naša vina, pa do seduj se prava kupčija še ni pričela. Največ se oglašajo stari stalni odjemalci, ki so prepričani. da so naša vina res dobra. Upamo pa, da bo kupčija postala kmalu živahnejša.
V ceikev dobimo nov lesen tlak. Potrebo občutimo že dalj časa. Marsikdo je ze izrazil željo, a žrtev se je vsakdo »bal. Sedaj pa se je prosto-»oljuo oglasila Frančiška Kodrič i/, Pristave in začela po vaseh zbirati prispevke. Kakor za vsako dobro sv ar, tako tudi za (o največ dajo siromaki, bogatini (ifizen nekaj izjem) pa milostno prepustijo beraču (cerkvi) nekaj drobtin z bogato obložene svoje mize. Nekaterim, ki cerkev malokdaj znotraj vidijo, se zdi za to škoda denarja, čeprav ga i miljo v obilici. No, saj ftnspod vidi srca vseh, iu mu je bolj ljub vinar vdove, kot 1(10 K bogatina, če jih ne da s pravim namenom. — Vsem, ki ste že darovali in boste še darovali: Bog plačaj!
To Icln je prihajalo Domoljuba 151 izvodov pod skupnim naslovom. Ali boste letos slabši? Naročajte in še novih naročnkov pridobivajte, «aj ste se lahko neštetokrat prepričali, da je Domoljub res Vaš pravi prijatelj, svetovalec in učitelj. Res, da je še enkrat dražji, je pa tudi papir še ve« kot enkrat dražji od lanskega leta. Samo en liter viua spijte, manj, in Domoljub je z« pol 1««» P'«™"-llog živi! — Domačin.
IZ GROSUPLJEGA.
Potreba in dolžnimi na« vež«, da povemo tudi Urosupeljčaui vsaj enkrat v letu Domoljubu iu našim prijateljem, kako se nam godi. Dobrega pri nas žal ni preveč, vendar še toliko, da se ljudje zaradi sirankarstva še ne sovražijo ter da z malimi izjemami še vsi radi in redno hodijo v cerkev, ki je vsako nedeljo tako natlačena, da se naš cerkvenik le z največjo težavo prerij« po cerkvi, kadar pobira darove. Vsi ljudje pa navadno v cerkev niti ne morejo. Nekaj je seveda, tudi takih, ki eelo namenoma zunaj ostajajo. Letos smo cerkev prenovili in kupili tudi harmonij, ki nadoinestujc orjjljc. To je pa tudi skoraj vse, kar imamo o sebi dobrega povedati, izvzem-ši cerkvenih pevcev, ki so res izredno požrtvovalni in iiz,trajni, kljub temu, da se jim Grosupeljčanl nič kaj hvaležne ukazujemo. — Slabo in v svojo sramoto pa moramo povedati, da smo tako malomarni in skopi, da niti borne bajte za zasilno stanovanje duhovniku ne moremo napraviti, da bi imeli stalno službo božjo. Dokler so bili Bamostojneži v stavbi nskein odboru za farovž, smo se čez nje tožili, da se nič ne brigajo ta zidavo. Zdaj pa, ko so že več kot eno leto naši pristaši v stav-binskeni odboru, pa tudi vse spi. Povejmo si odkrito kakor bratje v Kristusu, da smo pre-leni in preskopi. D očim imajo naše sosednje podružnice z manjšimi vasmi lepe eerkvice in po tri težke zvonove, imamo mi en sam zvonček. V cerkvi se frneteino in pehamo, p« se le ne odločimo, da bi za povečanje cerkve kaj storili. Priznajmo si odkrita, da do v Grosupljem kmalu cerkev, namesto največja in najlepša stavba, kakor je po navadi v vsakem kraju, — najmanjša in najbolj revna bajta. Če smo še kaj kristjani, ne pričakujmo, da nam boilo cerkev, zvonove in farovž napravili tisti, ki za Boga ne marajo in niti v cerkev ne hodijo. Toda ne samo cerkev, ta-' di šolo bomo morali začeti zidati. Zdaj bo treba težkih milijonov t..di za šolo, boste rekli, pa naj še cerkev, farovž in ne vem kaj še vse zidamo? Toda le pečasi. Res je, da smo v takih razmerah in potrebah, da se vsaj deloma vsak opravičeno boji velikih in trajnih bremen. Toda zaradi tega, ker veliko potrebujemo in smo revni, ne smemo še obupati. Naša dolžnost je, da poskušamo storiti, kar v danih razmerah zmoremo in smemo. Šolo moramo imeti. Cerkev nam je premajhna, farovža nimamo, zvonov nimamo in — tudi pokopališč« nimamo. Vse te potrebe nas bodo orecei stale. Iu prav nobene teh potreb se ne moremo več odkrižali. Kaj storiti? Odkoil denar do-biti? Tako se i.ioraino vprašati še prav posebno mi, ki tiismo še nikoli za cerkev in šoli) tako poskrbeli in kaj dali. kakor je naša dolžnost. Ne strašite se preveč! Ena pot, da !>i prišlo do stalnih in velikih dohodkov za Šolo, cerkev, pokopališče in druge potrebe, bi bila ta, da napravimo na Grosupljem za vso ! okolico, eno samo veliko občinsko gostilno, mesnico in trgovino ter da se vsi kakor en m oz odločimo, da botno hodili le v to gostilno in Imovino kuuovat vse potrebščine. Druira na ic, da obdavčimo vse alkoholne pijače, takole no kake 4 krone na 1 liter itd. Pri pijači bi v Grosupljem dobili velik del ilokovkov od tn'cev, ker sta dve gostilni v postiiii. Da vse to Izpeljemo, ni potreba prav nič drutfejra, kakor neka i dobre volte In odločnosti. Ce Nieo vsi jiamofni i" odločni, bi lahko vse tiste dobičke, ki .lih zdaj delalo naši mesarji, tr-K o ve I in p.ostPničar.Ii, imela občina z n svoie potrebe. Seveda, če bomo imeli tak občinski odbor, kakor trn imamo sedal, ki mu je bolj uri f;rcn en mili Ion, kakor cele vasi revnih kmetov iu Imitnr.lev, ne bomo nikoli me ta-Upv.-i v občini imprevill. Posebno na že ne, ee bomo Imeli tnke občinske odbornike, k: ml-slivi, il" s-ineio i udi profizakonilo gosmoda-riti •/. občinskim Imet !-mh in v škodo obclnar-iein. fcftor so to stopili z oddaio vo<le. iz g;ro-vodovoda (ovpcnnriu Šinkovcu. Ob H urit IVI onozaHamo o^raino fflavaestvo noVrailnslco nnmvo na deistvo. da niiem-rkl odbor v OroannUem odaia protizakonite
Razširjajte »DOMOLJUBA^!
rodo iz grosupeljskega vodovodu, ter prijiu-Sčb popolnoma svojevoljno posameznikom napeljavo vode brez vsake kontrole m celo brei vednosti županstva. Tako je n, i>r, Fr. Javornik, mesar v Stranski vasi si napeljal vodo v svojo novo hišo brez vsake vednosti županstva. Prosimo tudi pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo, da blagovoli pritožbo radi oddaje vode tovarnarju Šinkovcu v zrni-slo tozadevnih uaredb in zakona razrešiti, da ne izgubijo naši obcinarji slednje zaupanje v nepristrannst državnih oblasti. Toliko /.a danes. Ce se bo stekal ves dobiček, ki ga sedaj pobirajo naši gostilničarji, mesarji in trgov-ei, v občinsko blagajno in če se že alkoholne pijače obdavčijo, bomo v kratkih Jetih imeli dovoli denarja za šolo, cerkev, pokopališče itd. Zato na delo!
ŠENT JERNEJ.
Redni občni zbor «Kat. slov. izobraževalnega društva« v St. Jerneju bo v nedeljo, dne 7. januarja 1923 ob 3. uri popoldne v Društveni dvorani. Dolžnost vsaeega člana je, da se občnega zbora udeleži. Rog živi! — Odbor.
SMAHTNO PRI LITIJI.
Tudi v našo faro smo dobili prvi novi zvon po vojni iu sicer za podružno cerkev na Libergi. Zvon je bronast. Napravil je veliko veselje soseščanoin. ki so za dan posvečenja lepo okrasili cerkev iu postavili okoli vse polno mlajev. Zvon je posvetil v nedeljo IT. decembra g. dekan Rihar. — V kratkem dobi nove zvonove tudi podružnica JSrezjc in Vintarjevec. Naj bi ta -zgled tudi farno sosesko zganil, da bi napravili za lepo farno cerkev vsaj en zvon. — V Litiji je umrla 17. decembra znana gostiln i čar k a in posestniea ga. Gabrijela Terškan.
SENOŽET1 OB SAVI.
Redki so glasovi iz naše obsavske doline, pa še danes, ko se oglašamo, prinašamo žalostno vest. Dne 30. novembra smo položili k večnemu počitku obče spoštovanega očeta Anton Dragarja. po domače Jiirčka. Sel je v podstrešje po koruzo, pri čemer mu je na stopnicah spodletelo In padel je t:>.ko nesrečno, da je v par urah izdihnil. Pokojni je bi! splošno priljubljen in večletni naročnik Domoljuba. Zapušča ženo in 11 otrok. Mir njegovi duši! Težko prizadeti družini p« Iskreno sožalje!
LK«li NA GORENJSKEM.
Po daljšem premoli; n se hočem« zopet oglasiti v našem ljubljenem »Domoljubu;. Izobraževalno društvo redno dobro deluje. Dramatičen odsek pa je priredil iti. decembra lin Brezjah r društveni dvorani igri >Sanjei: in >Za letoviSčec, ki Sta obe r zadovoljstvo zbranega občinska dobro uspeli. Na Novega letu dnu -nm imeli predavanje. Predaval je domač1 n. gospod Simon Mila* o zko-dovini l,eš. Navzočih je bilo precej društvenikor, ki so / zaniinanjeni zasledovali predavatelju.
'/daj pa so nekaj. Za l.ese se zanimajo (udi drugi, katerih imena pa /alibog ne vemo, ker so take radodarni, da pošiljajo kar okrog dvajset »Domovin«. akoraino je ie marsikatera »Domovina? rajialu nazaj v pristanišče, odkoder je izšla. Dih tičal, ki te '»Domovine« pošilja in plačuje, bi veliko bolje naredil, ako bi dolicni denar poslal r dobrodelne namene, ker >Doniovine< pri nas itak skoro nihče ne bere. Ako pa jo kljub letna hnee poSilji»ti »e nadalje, se mu pa prav lepo zahvalimo, imajo ljudje tisti dan, ko pride »Domovina« vsaj papir, da laliko podkurijo in jim ni treba iskati dragega papirja.
RADEČE PRI ZIDANRM MOSTl'.
fudno, da se o Radečanih nič ne sliši, bo kdo vprašal. Res smo se zadnji čas malo sainj sebi posvetili, ker smo mora« študira«, kako te dobro ■todimo in postavimo na nogo. Kar je radcgke •telice, dobro vedo ia nas, ker pogostoma lahko Mir«m« poslušaj«, na katerem koncu »r.,o bolj šivi. Posebno godba (na pihala) napreduje, ker »o godei sami m idi i„ krepki fantje, v ka-
»• »»»S delno duh orlorstva. Poleg tega M dramatika tudi dobro suče p« odru. V tej «o-«"«»»•	»Ulieo St l(k, »Testament«.
i,	Ttitr< m Silvestrov tečar« ie .»mi
S
imamo »Babilona« r rokali. Vse jo dobro izpadlo.
l>a se pa >e tembolj oiivimo, nam je treba pomoti, zato naji ljndneje rabimo v .se prijatelje aa redni obiui zbor v nedeljo, dne 14. januarja 19Ž3, ob pol 3. uri popoldne v telovadnici.
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
Voliti e so razpisane. Samostojne*! so bili od
srh.kih radikalrcr izbarnjenl it vlude. Isto tako demokrati. Ministra Purel jiu Žerjav sta, kakor bi se sanjalo, izgubila ministrske stolčke. .Samostojni kraetijaei pa le zopot upajo in se hočejo pripravljati za boj zoper Slovenijo. Na starega leta dan se je pripeljal sani kmetijuc in bivši samostojni poslanec llajar v št. Jernej. Sprejem je bil dostojno pripravljen. Pri pošti so ga pričakovali kmetijo« Strojinov ala, šolski paša Trosi iu kot najnovejši kmetija? nas civilno poročeni iivinoidravuik. General kmetijacev Vale j« pa le od daleč mahal s klobukom v sprejem gospodu Kajarjn. — Mihov-ška Korijan in Strojin sta pa za potokom dirkala, da ju lic hi zamudila videti zastopnika somostojaih. ki so doslej v gospodarskih in verskih ozirih prodajali Slovence v Relgrudu. Pire se vsled še hudega pritiska količkov v glavi ni mogel udeležiti javnega in slovesnega sprejema. — l'ri vsej tej komediji opažamo torej popolno;!;« znane obraze. Ker pa Tsi ti po zadnjih dogodkih niso ve6 »dr-žavotvornk, je vprašanje le kakšue hlače bodo oblekli. Samoslojiui mast nima krediti«, .ID.S je bila iz vlade bacnjcna. Mogoče iiodo radikali? '1'rost že pravi, ilu i t1 jnr: ne bo nie. Treba ba drugega pla-ča po stari navadi liberalnega učitelja, ki spreminja svoj značaj in mišljenje kakor petelin na zvoniku, ki vreme kaže. d i pa sinu iu ostaneino Slovenci ter zahtevamo, tli« postane Slovenija avto-noniiiH. — Itclgraiski centralizem nam je že marsikatero zadal po hrbtu. — Naša .-dara šolska zadeva tudi še ni rešena. Okrajni sol.-ki nadzornik jc sicer hitel s preiskavo, a sedaj pa vedno odlaša z raz-pra>o pred okr. šolskim svetom. Ker bi bilo treba obsoditi in kaznovati tri učitelje, že od Binkošti odriva to zudevo z dnevnega reda. Saj se poznamo! Nikar naj ne misli, da bomo mirovali. Ito ie prijel čas, da bomo mogli tudi 1 ljudmi, ki so iz Slom-škarja in nato polovičarja postali demokrati, obračunati. In ta cas mogoče ni več daleč.
GUMENIE PETE in 3UMENE POTPLATE
cenej« !n trajnlje so kakor uananol Najbolj« varstvo proti vlagi I mraza!
BRDO PRI LUKOVIH.
Svoj čas smo ie brali v -Domoljubu« o našem prekorislnem gasilnem društvu, ki ga vodi — ; načelnik samostojne*. Mumostojueži pa itak niso ■ sposobni za drugega, kakor da klečeplazijo prod belgrajsko porodilo ter izdajajo slovenskega kmeta, delavca in obrtniku, tlabi se človeku, ki ima količkaj čuta do prehoristnega društva, ko gre mimo gasilnega poslopja, ia še več bi se gabilo človek«, ko hi videl shrambo od znotraj. Cevi, bri/galna in vse drugo v taki ne-nagi in neredn, da ako bi na- i »tal požar, pa bi si ne mogli s pomočjo orodja prav j nič pomagati. Minulo je leto, minuli so tudi spre- ! vodi, kjer bi kot taki tudi morali nastopiti: kakor na praznik svojega patrona sv. Florijana, na dan sv, Rosnjega Telesa in r Veliki noči itd. Zakaj pa se je društvo udeležilo »Poillimbarskega* jB »Krst-niko" ega-r slavlja? Zato bi se priporočilo članom, ako ae društvo in načelnik ne udeleiujejo vseh cerkvenih obredov, naj se tudi po rolji samostojnega načelnika ne udeležuje drugih slavnosti. Draštro kot tako bi no smelo pernati stranke in »e vsega udeleževati, kar je društvu r korist »a njegov obstanek.
Lansko let« je Katoliško izobraieralao in-štro pričelo t zidanjem lastnega društvenega doma; 1 del« se le tudi dovršilo, sedat pa že sluti svojemu
javaem« namenu. Kakor čebelice so raščani roiiU materijal ia zgradbo poslopja. Nekoč pelje mimo j grajščlne neki vaščan težko natovorjca voz, pridruži se mu grajščak ter reče kmetn: -zakaj sto tako neumni ter delate tlako! Ali ne veste, da smo samostojneii odpravili tlako. Vaščan na kratko odgovori grajščaku: gospod, vaš grad je tudi s samo tlako sezidan, tako so mi pripovedovali moji predniki! Orajščak se obrne ter odide z dolgim nosom.
Rekaj opazovanj Iz izleta na Trško goro.
■	C. Dolenc,
j Vsled pomanjkanja prostora zakasnelo.
Pred kratkem sem se mudil na naši dolenjski Trški gori. Čudil sem se, da sem naletel na vinogradnike, ki so s svojimi izjavami razodeli, da jim se manjka one strokovne naobrazbe, katero bi bilo danes pač pričakovati od še tako preprostega človeka, ki se ukvarja s to danes tako do-bičkanosno in odlično kmetijsko panogo. Z zanimanjem zasledujem članke >:Kmelo-valca« in odkrito priznam, da sem bil do-sadaj mnenja, da se n. pr. preveč piše o naših najhujših vinskih trsnih sovražnikih o pronospori (palizu) in oidiju (plesnobi)-Bil sem mnenja, da mora biti po tolikih lctih^ izkušenj itd. vendar že slehern vino-gradar do mozga prežet, kako spoznavati Is bolezni in kako jih zatirati, da se zatro ze v kali, ali še pravilneje izraženo, preden se sploh pojavno. Varal sein se in sem sedaj drugega mnenja. Še premalo in nič preveč pridigovanja! So tudi častne me in pred temi klobuk doli! Ne zan nobene prilike, da ne bi tega, kar prip čajo izkušeni in učeni strokovnjaki, za ko ceno poikusiti. To so možje nap in pravega razumevanja, ki pre nauke v življenje in se tudi ne strašijo pred morebitnim zasmehom starokopitnih sosedov.
Poznam odličnega vinogradnika, ki ima lastnost, da ne zamudi nobenega poskusa v svojih vinogradih. — Tako je letos za časa drugega škropljenj z modro galico zajedno tudi škropil na enem delu vinograda za poskus ■/. primešano žveplovo apneno brozgo, kot zabran evalno (preventivno) sredstvo zoper oidij (trsno plesnobo). Omeniti moram, da galična razlopnina, kateri se primeša tik pred škropljenjem žveplenoapnena brozga, nc zapušča na li^iili onih lepih modrih lis, kadar se i-aztop^ina posuši, kakor razlopnina. ki tega sredstva nc vsebuje. Posnšere lise in kapl-e so bolj siv-kaste barve in izgleda na la način škrop-Ijcn vinograd (s primesjo žveplovoapnene brozge) od daleč bolj črnkas'.? barve. Pride mimo vinogradnik, ki vpraša, zakaj je skroplien vinograd tako črn. Na tozadevno pojasnilo sledi odgovor: »da je to prezgodaj,« S tem odgovorom je mož prav raz-ocel, da nima pravega pojmo o Um, da so sredstva kakor n. pr, v tem slučaju žve-plovoapnena brozga proti oidiju zraven zdravilnega (kurativnega) tudi preventivnega (zabranjcvalnega) značaja. Kako si tak možakar potem razlaga — prvo žve-planje z žveplenim finim prahom, takoj se pokaže na trti zarod, d* niti n* govorim o mazanju trt z žveplovoapn -.no brozgo pred 1 egelaciio? Takemu mož« je šele potreba
2
inabit« dobro vidnih znakov že na mehča-jcfih se jagodah. Z pokončevanjem prične (akrat, ko je vinograd }>' v največji nevarnosti, da sc je z najveljim trudom znabiti nit: več ubraniti ne moi*. Od takega člo-veka skoraj ni pričakovati, da bi spoznal trsno plesnobo na poganiliin in listih. Imamo vinogradnike, ki sploh mislijo, da je oioi; le bolezen grozdja! Torej vse drugače bi me zadovoliil mož, ako bi odgovoril: .Tako je prav, vsako sredstvo moramo pr.ktisiti proti temu vragu I* Gosprdine! Kaj ne, po toči zvoniti je prepozno! Zakaj pa le naš cerkovnik Rakar ravnokar one-gn dne popoldan vrh Trške gore zvrnil že takrM, ko so se črni oblaiti daleč zbirali nad sv Petrom pri Soteski? Zakaj ni čakal da pridejo vsaj d, Ždinje vasi ali do Mačkovca? Ne vem. kako bi opravičil tako zamudo v slučaju nesreče, pred posestniki vinogradniki v Trški gori — da ni uporabil starega običajnega med narodom globoko ukoreninjenega sredstva! Zginiti bi moral in prišel bi ob svoj skromni kruh, ker ni spolnil svoje dolžnosti o pravem času! Tako se godi tudi vsem onim, ki pridejo do spoznanja šele takrat, ko se pritihotapijo požrešne oidi'eve glivice v podobi sivih oblakov celo na grozdiče. Si-gurneje je zavarovati trto proti plesnobi pred boleznijo, kakor šele pričeti z zdravljenjem, ko :e bolezen že taka;. (Zanimivo bi bilo pač tudi, da bi se napravili poskusi vzporedno z žveplenim prahom, saloji-dinom, in različnimi kombinacijami v zvezi z raztopino modre galice).
Omenim drug slučaj. Bil sem pri vinogradniku, ki je ravno izvršil šele prvo škropi jene (20. junija!). Govorilo sc je pri sosedih, da je škropil šele, ko mu je že voda v grlo tekla, I cr se je baje že pero-nospora pojavila. Ni dvoma, da je nevarnost bila velika. Mož ima srečo, da je lansko leto velika suša razvoj peronospore nekako ustavila, ker že lansko leto niso bili zanjo pogoji ugodni in zaradi tega tudi ni bilo toliko trosov, ki bi ostali za letos »za seme« in ki tudi vslcd dosedanjega suhega semena niso naleteli na ugodne pogoje (vlaga — toplota), da bi se mogli razvijati. Na moje vprašanje, zakaj je tako pozno škropil, je odgovoril: »Moram nekaj prihraniti na stroških, ker mi je lansko leto toča pobila, zato hočem letos sploh samo enkrat škropiti, saj je moj sosed lansko leto samo enkrat škropil pa je imel ravno-toliko vina kakor jaz, ki sem dvakrat škropil. Ne bom se spuščal v kritiko tega odgovora, iz katerega je preveč razvidno, kako nerazsoden je ta mož in kako učinkujejo slabi zgledi, ki vedno bolj vleče o, kakor dobri. Ta mož ima zelo mešan nasad in tudi direktno produktivne ameri-kanke. Kot na nekaj posebnega me je opozoril na »šmarnico« in rekel: »imel sem samo eno trto, zdaj sem jih pa z gru-banjem razmnožil že 20- Pri nas je za to trto veliko zanimanje, ker jo zelo hvalijo.« Tudi njegov sosed je lansko leto zrigolal nov del vinograda in ga zasadil z samo »šmarnico«. V tem pogledu bo res nuino potrebno, da se s podukom to zanimanje v kali zatre, da se ta na Štajerskem razširjena in ponekod splošno udomačena trta ne razširi v naših vinogradih. Štajerski trt-
ničarji jo na tisoče kultivirajo in tudi v našem »Kmetovalcu« med inserati ponujajo. To pač ne bi smelo biti! Oni časi so žc davnaj minuli, ko se je poskusilo rešiti naše vinograde z zasaditvi,o direktno produktivnih amerikank. Hvala Bogu, da za »šmarnico«, pri nas do sedaj ni bilo prostora. Tudi na Štajerskem delu Slovenije naj izgine! Pač ne bomo hoteli upcKavati zoprno dišečega vina — na mesto našega iz dobrih domačih, znabiti tudi iz komodi-tete vinogradnikov, da jim ni treba cepiti domače vrste na amerikansko podlago.
Tretji slučaj! Pride viničarka, ki opravlja že mnoga leta samostojno posel viničarja nekega posestnika iz Novega mesta in pripoveduje drugemu viničarju, da je »X« (imena ni hotela povedati) napravil tako močno galično raztopino, ki je tako trto popalila, da so ponekod ostali kar samo peclji od grozdja. Viničar je potem vpričo mene dejal: »je že mogoče, mi delamo »kar na probo, namesto da bi delali na papir, kar je najbolj prav.v V mislih je imel »lakmusov papir«. Takih in enakih pojavov kakor sem jih doživel in tu opisal bo najti gotovo več med našimi ■Se vedno malo zavednimi vinogradarji in je mo]c mnenje, da spada podučno delovanje naših strokovnih organov pri okrajnih glavarstvih v prvi vrsti med ljudstvo, kjer ga je na licu mesla z živo besedo opozarjati na napačne pojme in razne nedostatke. Poklicani na delo!
Kadras zvermi
iz Bremena proko .Southamptona, Cherbnurga v New Yorlc potom prekrasnih amerikanskili vladnih jiarobrodov United States Lines.
PRIHODNJI ODHODI: Presidont Itosse vol 117. ian„ 28. febr. Amerika . . . 7. febr, 11 aprila PresidentHardin?14. febr,,21 mar. Georga Wasliingt. 21.1'ebr., 28. mar. Zahtevajte prospekte In plovni listine Ste?. 146,
UNITED STATES UNES
Pod krivo jelko.
Povest iz Melernikove dobe. Spisal t Peter Bohmiec (Dalje.)
Krčmar Fende tudi ni odšel zdravih reber. Mencal s Klanca mu je s sekačem odsekal palec na roki v večni spomin, kdaj je
branil rokovnjače proti pošlenim ljudem. Dalo mu i< mnogo posla, da se je ubranil in do ga niso povezali in odpeljali z-roko-: mavhi. Slišal je dovolj briikih in resničnih besedi in vso je tako pokazalo, da njegova krčmei odslej ne bo več odprla, niii nepo* štenim, riili poštenim ljudem. Deli! je usodo rokovnjačev.
Okrog poldneva privozijo vozniki v Ko* inendo. Veliko veselje je zavladalo po vasi, l<o /ogledajo žene zdrave može in binove, sveta jeza pa je obšla mladino in starino, ko zagledajo na vozeh obraze, ki so jim bili tolikanj neljubi in ki so jim napravili že toliko /la. Roka je suvala, palico je lepla, jezik je preklinjal; ujetniki pa so zdihovali, se zvijali bolečin in prisegali maščevanje.
Župnik. Dolicelj je svaril množico: »Ni-, k.ir ne tepite tako. Ne bo dobro za vas.«
Ali kdo se je menil za njegovo besedo. Primoža Ncmingerja, slarega rokovnjača, so dejali na slol in tepli lako dolgo, da je umrl. Tam v ozadju je stal 90 letni stari An* žonovec s Klanca, zavit v rjav kožuh, in le dvigal kol nad ujetnikom, ker ni mogel vda-, riti s svojo močjo.
V tem se je pripeljala komisija iz Me* tinj Okrajni komisar Fr. Delela slopi pred množico in reče: »Nikar ne delajte sami sodbe!« AU takoj pristopi slari lurjevec in pravi komisarju:
»Nikai ne branile, gospod komisar! Ne bo dobro.«
Komisar ga pogleda od vrha do tal, se ozre na svojega praktikanta, ki ravno govori z županom Vampekom.
»Gospod komisar, pošljite po nadžu* panal« svetuje prakiikant.
Takoj hiti sodni sluga Geiger v Kapljo vas do nadžupana Robleka.
Ta je bil junaški in izobražen mož. Študiral je že sedmo šolo. Ker je nekoč na* slikal na tablo svojega profesorja, so ga izključili i/, šole.
>Gospod komisar, kaj je vaša želja?« popraša prišedši nadžupan.
»Ukažiie ljudem, naj ranjence nalože na graščinske pode,« odvrne komisar De* lela. -
Nadžupan slopi do pričujočega gra* ščaka in ga popraša:
»Gospod škarja, ali dovolite, da izlo* žimo ranjence na vaše pode?«
»Pač, ako je to volja gospoda komi* sarja,« odgovori graščak.
»Pošljite po zdravnika, da preišče in obveže rane ujetnikom,« naroča komisar.
Sluga Geiger gre po zdravnika, doktor* ja Zupana. A ta se brani in izgovarja, da ne more ili.
Tisli čas, ko so ranjenci ležali na po* deh, se jim ni dobro godilo. Tudi tukaj so okušali udarce razjarjenega ljudstva. Ko je Mali Groga stokal na dolgem stolu in so palice padale po njegovih kosteh, je zakli* cal na glas:
»Tukaj nas mesarite do smrti. Zato pa ne maramo, da bi le mesnice še stale na* dalje in zato danes leto ne bo več teh po* dov. Bomo že še mi poskrbeli.«
Ranjence nalože na vozove, da jih pe* ljejo zopet dalje proti Mekinjam.
Komisar Delela se odpelje s svojim praktikantom naprej, da poskrbi za vojaška asistenco. Okrajni glavar mu je dal na raz* polago 7. končani jo ljubljanskega polka.
rodo iz grosupeljskega vodovod«, ter pripu-i(-n popolnoma svojevoljno posameznikom napeljavo vode brez vsake kontrole in celo brez vednosti županstva. Tako jo n. i»r. Pr. Javoruik, uiesar v Stranski vasi si napeljal vodo v svojo novo h iS o brez vsake vednosti žnpanstva. Prosimo tudi pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo, da blagovoli pritožbo radi oddaje vode tovarnarju Šinkovcu v ziul-slu tozadevnih uaredb in zakona razrešiti, da ne isgubijo naši občinarji slednje zaupanje v nepristranost državnih oblasti. Toliko za danes. Če se bo stekal ves dobiček, ki ga sedaj pobirajo naši gostilničarji, mesarji in trgov-el, v občinsko blagajno in če se že alkoholne pijače obdavčijo, bomo v kratkih letih imeli dovolj denarja za šolo, cerkev, pokopališče itd. Zato na ilelo!
ŠENT JERNEJ.
Redni občni zbor «Kut. slov. izobraže valnega društva« v Št. Jerneju bo v nedeljo, dne 7. januarja 1923 ob 3. uri popoldne v Društveni dvorani. Dolžnost vsaeega člana je, da se občnega zbora udeleži. l><iff živi! - Ddbor.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Tudi v našo faro smo dobili prvi novi zvon po vojni iu sicer za podružno cerkev na Libergi. Zvon je bronast. Napravil je veliko veselje soseščanom, ki so za dan posvečenja lepo okrasili cerkev in postavili okoli vse poluo mlajev. Zvon je posvetil v nedeljo 17. decembra g. dekan Rlhar. — V kratkem dobi nove zvonove tudi podružnica Brezje in Vintarjevec. Na.i bi ta zgled tudi farno sosesko zganil, da bi napravili za lepo farno cerkev vsaj en zvon. — V Liliji je umrla 17, decembra znana gostiln i čar k a in posestniea sa. Gabrijela Terškau.
SENOŽfcTl O Ji SAVI.
Redki so glasovi iz naše obsavske doline, pa še danes, ko se oglašamo, prinašamo žalostno vest. Dne novembra smo položili k večnemu počitku obče spoštovanega očeta Anten Dragarja, po domače Jurčka. Sel je v podstrešje po koruzo, pri čemer mu je »a stopnicah spodletelo in padel je tako nesrečno, da je v par urah izdihnil. Pokojni je bi! splošuo priljubljen in večletni naročnik Domoljuba. Zapušča ženo in II otrok. Mir njegovi duši! Težko prizadeti družini pa Iskreno sožalje!
LESK NV GORENJSKEM,
1*» daljšem premoli;« se hočem« zopet oglasiti v našem ljubljenem »Domoljubu;. Izobraževalno društvo še redno dobro deluje. Dramatičen odsek pa je priredil 31. decembra na Brezjah r društveni dvorani igri »Sanjex. in Z« letovišče«, ki sta obe r zadovoljstvo zbranega obrinstva dobro uspeli. Na Novega leta dan smo imeli predavanje. Predaval je domai^n, gospod Simon Milač o zgodovini l,eš. Navzočih je bilo precej društicnikor, ki so ' zanimanjem zasledovali predatatelju.
/daj pa ho nekaj. Za Lese se zanimajo tinli drugi, katerih imena pa zalihog no vemo, ker so tako radodarni, da pošiljajo kar okrog dvajset »Domovin«. akoravno je i v marsikatera »Domovina? rajžabi nazaj v pristanišče, odkoder je izšla. Oo-tični, ki te »Domovine« pošilja in plačuje, bi veliko boljo naredil, ako bi dolični denar poslal v dobrodelne namene, ker »Domovine« pri nas itak skoro nihče ne liere. Ako pa jo kljnb tema hoče pošiljati ko nadalje, se m« pa prav lepo zahvalimo, imajo Ijudj« tisti dan, ko pride »Domovina« vsaj papir, da lahko podkuri.io in jim ni treba iskati dragoga papirja.
KADEtfE PKI ZIDANEM MOSTU.
Oudno, da se o Radt-čanlh nič no sliši, bo kdo vprašal. Res smo se zadnji čas malo sami sebi posvetili, ker smo morali študira«, kako s« dobro ■trdimo in postavimo na nog«. Kar je radeSk« okolire. dobro vedo za nas, ker pogostoma lahko vidijo, oziroma poslušajo, na katerem konca smo bolj šivi. Posebno godba (na pihala) napreduje, k« »o godri sami mladi in krepki fantje, t ka-torta se čuti vsaj delno duh orlovstva. Pole« tega »o dramatika tudi dobro suče po odra. V tej so-«•»; vpriMrili i« »Ulico št 15«, »Testament«, i.	rti*t< »Silvestrov več«r« in »mi
8
imamo ^Babilona« v rokah. Vso jo dobro lipadlo.
Da »e pa še tembolj oživimo, nam je treba pomoči, zalo najvljudneje vabimo vse prijatelj« na rodni občili zbor v nedeljo, dne 14. januarja 1923, ob pol :i. uri popoldne v telovadnici.
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
Volitve so razpisane. Santostojnožl so bili od srbskih radikaleov izbacnjeni ii vlade. Isto tako demokrati. Ministra Pucel jiu Žerjav sla, kakor bi se sanjalo, izgubila ministrske stolčke. Samostojni kiuetijaii p« le zopet upajo in se hočejo pripravljati za boj zoper Slovenijo. Na starega leta dan se j« pripeljal sam kmetijne in bivši samostojni poslanec Rnjar v št Jernej. Sprejem je bil dostojno pripravljen. Pri pošti so ga pričakovali kuitv-tijac Strojinor ata, šolski paša Trosi iu kot najnovejši kmetija« naš civilno poročeni živiaoidravuik. General kmetijaccv Vale je pa le od d»!ei mahal s klobukom v sprejem gospodu Rajarju. — Mihov-ška Kocijan in Strujin sta pa za potokom dirkala, du ju ne bi zamudila videti zastopnika somostojaih. ki -o doslej v gospodarskih in verskih odrih prodajali Slovence v Belgradu. Pire se vsled še hudega pritiska količkov v glavi ni mogol udeležiti javnega ia slovesnega sprejema. — Pri vsej tej komediji opažamo torej popolnoma znane obraze. Ker pa vsi ti po zadnjih dogodkih niso več »državotvornih, je vprašanje le -e, kakšue hlače bo«« oblekli. Samostojna ma-t nima kredita, .IDS je bila iz vlade baciijeua. Mogoče bodo radikali? '1'rost že pravi, da z 1'jjir. ne bo nič. Treba bo dragega pla-.ta po stari navadi .iiberalnep.-t učitelja, ki spreminja -v<>.j značaj iu mišljenje kakor petelin na ziouikti, ki vreme kaže. tli pa smo iu ostanemo Slovenci ter zahtevamo, da postane Slovenija avtonomna. — Belgrajski centralizem nam je že marsikatero zadal po hrbtu. — Naša Mara šolska zadeva tudi še ni rešena. Okrajni sol-l<i nadzornik je sicer hitel s preiskavo, a sedaj pa vedno odlaša z raz-praio pred okr. šolskim svetom. Ker bi bilo treba obsoditi in kaznovati tri učitelje, že od Biukosti odriva to zadevo z dnevnega reda. Saj se poznamo! Nikar naj ne misli, da bomo mirovali. Bo Je prišel c:vs. da bomo mogli tudi z ljudmi, ki so iz Išlom-Sknrja in nato polovičarja postali demokrati, obračunati. In ta cas mogoče ni več daleč.
GUMENE PETEin {SUNEftE POTPLATE
«ene]a !n trajnlje so kakor usnanel Najbolj« varstvo proti vlagi I mraza!
.........UMI—________
BRDO I'K1 LUKOVI«'I.
Svoj ča» smo ž« brali v »Domoljubu« o našem prekoristnem gasilnem društvu, ki ga vodi — ; načelnik samostojne*. Samostojneži pa itak niso ' sposobni za drugega, kakor da klečeplazijo pred hclgrajsko porodilo ter izdajajo slovenskega kmeta, delavca in obrtniku. Gabi se človeku, ki ima količkaj čuta d0 prekoristnega društva, ko gre mimo gasilnega poslopja, in še več bi se gabilo človek«, ko bi videl shrambo od znotraj. Cevi, brizgalna in vse drugo v taki nesnagi in neredn, da ako bi nastal požar, pa bi ni ne mogli s pomočjo orodja prav ; nič pomagati. Minulo je leto, minuli so tudi spre- j vodi, kjer bi kot taki tudi morali nastopiti: kakor ; na praznik svojega patrona sv. Florijana, na dan i sv. Resnjega Telesa in v Veliki noči itd. Zakaj pa s« je društvo udeležilo »Podlimbarskegac in »Krst-nikoiega* slavlja? Zato bi se priporočilo članom, du ako »e društvo in načelnik ne udeležujejo vseh cerkvenih obredov, naj so tudi po volji samostojnega načelnika ne udeležuje drugih slavnosti. Društvo kot tako bi n« smelo poznati stranke in i« vsega udeleževati, kar je društvu v korist m njegov obstanek.
Lansko loto j« Katoliško izobraževala« društvo pričelo i Kidanjem lastnega društvenega doma: s« le tudi dovršilo, sodni pa it »litij svojemu
javnemu namenu. Kakor čebelic« so vaščani varili materija! ia zgradbo poslopja. Neko« pelje mimo grajščine neki vaščau težko natovorjea voz, pridruži se mu grnjščak ter reče kmetu: zakaj sto tako neumni ter delat« tlako! Ali ne veste, da smo samostojneži odpravili tlako. Vašfan na kratko odgovori grajščaku: gospod, vaš grad je tudi s sum* tlako sezidan, tako so mi pripovedovali moji predniki! Grajščak se obrne ter odide z dolgim nosom.
Reka} opazovanj u izleta na Trško goro.
|	C. Dolenc,
i Vsled pomanjkanja prostora zakasnelo.
Pred kratkem sem se mudil na naši dolenjski Trški gori. Čudi! sem se, da sem naletel na vinogradnike, ki so s svojimi izjavami razodeli, da jim še manjka one strokovne naobrazbe, katero bi bilo danes pač pričakovati od še tako preprostega človeka, ki se ukvarja s to danes tako do-bičkanosno iti odlično kmetijsko panogo. Z zanimanjem zasledujem članke Kmetovalca« in odkrito priznam, da sem bil do-sedaj mnenja, da se n, pr. preveč piše o naših najhujših vinskih trsnih sovražnikih o pionospori (palizu) in oidiju fplesnobi). Bil sem mnenja, da mora biti po tolikih letih^izkušenj itd. vendar že slehern vino-gradar do mozga prežet, kako spoznavati ta holezni in kako jih zatirati, da se zatro že v kali, ali še pravilneje izraženo, preden se sploh pojavijo. Varal sem se in sem sedaj drugega mnenja. Še premalo in nič preveč pridigovunja! So tudi častne me in pred temi klobuk doli! Ne zan nobene prilike, da ne bi tega, kar prip čajo izkušeni in učeni strokovnjaki, za ko ceno poikusiti. To so možje nap in pravega razumevanja, ki pre nauke v življenje in se tudi ne strašijo pred morebitnim zasmehom starokopitnih sosedov.
Poznam odličnega vinogradnika, ki ima lastnost., da ne zamudi nobenega poskusa v svojih vinogradih. — Tako je letos za časa drugega škropljenja z modro galico zajedno tudi škropil na enem delu vinograda za poskus -primešano žveplovo apneno brozgo, kot zabran evalno (preventivno) sredstvo zoper oidij (trsno plesnobo). Omeniti moram, da galična razlopnina, kateri se primeša lik pred škropljenjem žveplenoapnena brozga, nc zapušča na listih onih lepih modrih lis, kadar se raztopina posuši, kakor razlopnina. ki tega sredstva nc vsebuje. Posi:šere lise in kaplje so bolj siv-kaste barve in izgleda na ta način škropilen vinograd (s primesjo žveplovoapnene hrozge) od daleč bolj črnkah? barve. Pride mimo vinogradnik, ki vpraša, zakaj je sKropljen vinograd tako črn. Na tozadevno pojasnilo sledi odgovor, »da )e to prezgodaj.« S tem odgovorom je mož prav razodel, da nima pravega pojmo o Um, da so sredstva kakor n. pr, v tcr.i slučaju žve-plovoapnena brozga proti otdijtt zraven zdravilnega (kurativnega) tudi preventivnega (zabranjevalnega) značaja. Kako si tak možakar potem razlaga — prvo žve-planje z žveplenim finim prahom, takoj se pokaže na trti zarod, da niti n* govorim o mazanju trt z Jveplovoapn -.no brozgo pred 1 egetaciio? Takemu možu je šele potreba
enobiti dobro vidnih znakov že na mehča-jo^ili se jagodah. Z pokončevanjem prične takrat, ko je vinograd ž< v največji nevarnost), da sc je z največjim trudom znabiti nit: več ubraniti ne moi*. Od takega č!o-veK3 skoraj ni pričakovati, da bi spoznal trsno plesnobo na poganikin in listih. Imamo vinogradnike, ki sploh mislijo, tla je oiui; le bolezen grozdja! Torej vse drugače bi mc zadovoliil mož, ako bi odgovoril: »Tal* o je prav, vsako sredstvo moramo prokusiti proti temu vragu!«: Gospodine! Kaj ne, po toči zvoniti je prepozno! Zakaj pa ie naš cerkovnik Rakar ravnokar one-dne popoldan vrh Trške gore zvonil že takrat, ko so se črni oblaiti daleč zbirali nad sv Petrom pri Soteski? Zakaj ri čakal da pridejo vsaj d; Ždinjc vasi ali do Mačkovca? Ne vem, kako bi opravičil tako zamudo v slučaju nesreče, pred posestniki vinogradniki v Trški gori — da ni uporabil starega običajnega med narodom globoko ukoreninjenega sredstva! Zginiti bi moral in prišel bi ob svoj skromni kruh, ker ni spolnil svoje dolžnosti o pravem časul Tako se godi tudi vsem onim, ki pridejo do spoznanja šele takrat, ko se pritihotapijo požrešne oidijeve glivice v podobi sivih oblakov celo na grozdiče. Si-gurneje je zavarovati trto proti plesnobi pred boleznijo, kakor šele pričeti z zdravljenjem, ko 'e bolezen že tukaj. (Zanimivo bi bilo pač tudi, da bi se napravili poskusi vzporedno z žveplenim prahom, saloji-dinom, in različnimi kombinacijami v zvezi z raztopino modre galice).
Omenim drug slučaj. Bil sem pri vinogradniku, ki je ravno izvršil šele prvo škropljen e (20. junija!). Govorilo se je pri sosedih, da je škropil šele, ko mu je že voda v grlo tekla, 1 cr se je baje že pero-nospora pojavila. Ni dvoma, da je nevarnost bila velika. Mož ima srečo, da je lansko leto velika suša razvoj peronospore nekako ustavila, ker že lansko leto niso bili zanjo pogoji ugodni in zaradi tega tudi ni bilo toliko trosov, ki bi ostali za letos »za seme« in ki tudi vslcd dosedanjega suhega semena niso naleteli na ugodne pogoje (vlaga — toplota), da bi se mogli razvijati. Na moje vprašanje, zakaj je tako pozno škropil, je odgovoril: »Moram nekaj prihraniti na stroških, ker mi je lansko leto toča pobila, zato hočem letos sploh samo enkrat škropiti, saj je moj sosed lansko leto samo enkrat škropil pa je imel ravno-toliko vina kakor jaz, ki sem dvakrat škropil. Ne bom se spuščal v kritiko tega odgovora, iz katerega je preveč razvidno, kako nerazsoden je ta mož in kako učinkujejo slabi zgledi, ki vedno bolj vlečejo, kakor dobri. Ta mož ima zelo mešan nasad in tudi direktno produktivne ameri-kanke. Kot na nekaj posebnega me ie opozoril na »šmarnico« in rekel: »imel sem samo eno trto, zdaj sem jih pa z gm-banjem razmnožil že 20- Pri nas je za to trto veliko zanimanje, ker jo zelo hvalijo.« Tudi njegov sosed je lansko leto zrigolal nov del vinograda in ga zasadil z samo »šmarnico«. V tem pogledu bo res nujno potrebno, da se s podukom to zanimanje v kali zatre, da se ta na Štajerskem razširjena in ponekod splošno udomačena trta ne razširi v naših vinogradih. Štajerski irt-
ničarji jo na tisoče kultivirajo in tudi v našem »Kmetovalcu« med inserati ponujajo. To pač ne bi smelo biti! Oni časi so že davnaj minuli, ko se je poskusilo rešiti naše vinograde z zasaditvi,o direktno produktivnih amerikank. Hvala Bogu, da za »šmarnico«, pri nas do sedaj ni bilo prostora. Tudi na Štajerskem delu Slovenije naj izgine! Pač ne bomo hoteli upeljavati zoprno dišečega vina — na mesto našega iz dobrih domačih, znabiti tudi iz komodi-tetc vinogradnikov, da jim ni treba cepiti domače vrste na amerikansko podlago.
Tretji slučaj! Pride viničarka, ki opravlja že mnoga leta samostojno posel viničarja nekega posestnika iz Novega mesta in pripoveduje drugemu viničarju, da je »X« (imena ni hotela povedati) napravil tako močno galično raztopino, ki je tako trto popalila, da so ponekod ostali kar samo peclji od grozdja. Viničar je potem vpričo mene dejal: »je že mogoče, mi delamo »kar na probo, namesto da bi delali na papir, kar je najbolj prav.« V mislih je imel »lakmusov papir«. Takih in enakih pojavov kakor sem jih doživel in tu opisal bo najti gotovo več med našimi »Se vedno malo zavednimi vinogradarji in je moje mnenje, da spada podučno delovanje naših strokovnih organov pri okrajnih glavarstvih v prvi vrsti med ljudstvo, kjer ga je na licu mesta z živo besedo opozarjati na napačne pojme in razne nedostatke. Poklicani na delo!

Re<dns ivezsi
iz Bremena proko Southamptona, Cherbourga v New York potom prekrasnih amerikanskih vladnih parobrodov United States Lines.
PRIHODNJI ODHODI: Prcsident Rosscveltl7. jan., JM.febr. j, Amerika . . . 7. febr, 11. aprila J PresidentHardingH. fobr,,21 mar. George Wasliingt. 21. febr., 28.mar. Zahtevajte prospekte In plovno listine itef.146.
UNITED STATES LINES
Pod krivo jelko.
Povest iz Melernikove dobe. Spisal t Peter Bohinjec (Dalie.l
Krčmar Fende tudi ni odšel zdravih reber. Mencal s Klanca mu je s sekačem odsekal palec na roki v večni spomin, kdaj je
branil rokovnjače proti pošlenim ljudem. Dalo mu je mnogo posla, da se je ubranil in da ga niso povezali in odpeljali z-roko«! mavhi. Slišal je dovolj briikih in resničnih besedi in vse je tako pokazalo, da njegova krčma odslej ne bo več odprta, niti nepo« štenim, niti poštenim ljudem. Delil je usodo rokovnjačev.
Okrog poldneva privozijo vozniki v Ko-? mendo. Veliko veselje je zavladalo po vasi, ko zagledajo žene zdrave može in Sinove, svela jeza pa je obšla mladino in starino, ko zagledajo na vozeh obraze, ki so jim bili tolikanj neljubi in ki so jim napravili že toliko zla. Roka je suvala, palica je tepla, jezik je preklinjal: ujetniki pa so zdihovali, se zvijali bolečin in prisegali maščevanje.
Župnik Dolicelj je svaril množico: »Ni* kur ne lepite lako. Ne bo dobro za vas.«
Ali kdo se je menil za njegovo besedo. Primoža Nemingerja, starega rokovnjača, so dejali na stol in tepli tako dolgo, da je umrl. Tam v ozadju je stal 90 letni stari An« žonovec s Klanca, zavil v rjav kožuh, in le dvigal kol nad ujetnikom, ker ni mogel udariti s svojo močjo.
V lem se je pripeljala komisija iz Me* kinj. Okrajni komisar Fr. Dclela stopi pred množico in reče: »Nikar ne delajte sami sodbe!« Ali lukoj pristopi siari Jurjevec in pravi komisarju:
»Nikar ne branile, gospod komisar! Ne bo dobro.«
Komisar ga pogleda od vrha do tal, se ozre na svojega praklikanla, ki ravno govori z županom Vampckom.
»Gospod komisar, pošljite po nadžun pana!« sveiuje praktikant.
Takoj hiti sodni sluga Oeiger v Kapljo vas do nadžupana Robleka.
Ta je bil junaški in izobražen mož. študiral je že sedmo šolo. Ker je nekoč na« slikal na tablo svojega profesorja, so ga izključili iz šole.
»Gospod komisar, kuj je vaša želja?« popraša prišedši nadžupan.
»Ukažile ljudem, naj ranjence naložc na graščinske pode,« odvrne komisar De« lela. -
Nadžupan slopi do pričujočega gra« ščaka in ga popraša:
»Gospod Skarja, ali dovolite, da izlo« žimo ranjence na vaše pode?«
»Pač, ako je to volja gospoda komi« sarja,« odgovori graščak.
»Pošljite po zdravnika, da preišče in obveže rane ujetnikom,« naroča komisar.
Sluga Geiger gre po zdravnika, doktor« ja Zupana. A ta se brani in izgovarja, da ne more iii.
Tisti čas, ko so ranjenci ležali na po« deh, se jim ni dobro godilo. Tudi iukaj so okušali udarce razjarjenega ljudsiva. Ko je Mali Groga stokal na dolgem stolu in so palice padale po njegovih kosteh, je zakli« cal na glas:
»Tukaj nas mesarite do smrti. Zato pa ne maramo, da bi le mesnice še siale na« dalje in zalo danes lelo ne bo več teh po« dov. Bomo že še mi poskrbeli.«
Ranjence nalože na vozove, da jih pe« Ijejo zopet dalje proli Mekinjam.
Komisar Detela se odpelje s svojim praktikantom naprej, da poskrbi za vojaška asistenco. Okrajni glavar mu je del na rar« polago 7. komfuinijo ljubljanskega polka.
Ljudje pa so spremljevali tudi nadalje ujete rokovnjače, jih tepli in zasramovali. Gospoda Kajetana ni bilo več blizu in je pri oknu opazoval razjarjeno ljudstvo. Gospod beneficijat je nagovarjal ranjence za »poved, ali jo je skoro od ljudi izkupit.
In spet so padali koli po ranjencih.
»Obudite kes, jaz vam odpuščam, odpustite tudi vi!« je klical gospod Kajetan raz okno, ko so rokovnjače mimo peljali, in jim podelil sveto odvezo.
»Gospod Kajetan so bili nekdaj vojaški pater in imajo večjo moč,« so govorile ženske med sabo.
»lmaie prav, ženske,« potrdi bližnji možak, »gospod Kajetan odvežejo grehov tudi brez spovedi.«
»Ali Mali Groga še napoveduje maščevanje in mu ne bo odpuščeno,« dodene zopet drugi.
Ko peljejo ranjcnce ob Pšali mimo Rem-čevega mlina, zavpije Padarjev iz Zapog:
»Za pel Kriščevih ran vas prosim, dajte mi požirek vode.«
A nihče se ni zmenil za njegove besede in Remčevi mlinar Buč je zaklical:
»S kolom ga daj, ne pa vode!«
Tam pod Kriško graščino je izdihnil svojo dušo drugi rokvnjač — Padarjev juri.
Ko j;h pripeljejo do Mekinj pred graščino, so jih izlagali in vlačili pc stopnicah. Mladi Anžonovec je prijel Malega Grogo za pete in ga je vlekel navzgor, da mu je glava oplelala po kamenitih slopnieah.
»Zvepna, pogini!« zavpije. In preden je / bil Mali Groga na vrhu siopnic, je izdihnil svojo dušo.
Tudi četrti je izdihnil pri izlaganju.
Pokopali so vse štiri v cn grob na dan pred svetim dnevom. Le mala dva zvonova sta se oglasila, pa nisla pela... Pogrebcev je bilo dovolj, pa niso molili.
»Kakršno življenje, laka smrt!« je zaklical duhovnik in odšel s pokopališča.
Pogrebci so nemo ziiali v odprli grob, in se vračali zamišljeni. Le Burkaša je od-daleč gledala ta žalostni pogreb, a v njenem srcu ni bilo žalujoče misli. Slegala je svoj vrat po pogrebcih, vlekla na ušesa, ako bi kaj slišala, r.a obrazu pa se ji je bral zaničljiv pogled, ki je pričal, da jc že davno zamorila v sebi zadnjo kal človeških čutov. V roki jc držala zlat prstan, ki ga jc še srečno o pravem času potegnila z roke Malemu Grogi in ga zadovoljno ogledovala.
»Precej je vreden. Do smrti me lahko živi!« zagodrnja in odide s pokopališča.
VIII.
Gospod Kajetan, komendski kaplan, ie strmel skozi okno na Kamniške planine. Kriška planina se je kopala v krvavi zarji in kopasti Krvavec v žarečem ognju.
Kajeian Huber jc zaklenil duri kaplanije in s palico v roki odkorakal proli Mekinjam. Dobil je poziv na odgovor pred sodiščem.
Otožno so odmevali trdi koraki po hodnikih starega samostana in zašklepetala je njegova okovana palica po kamenitem tlaku.
»Sam, brez puške, brez spremstva prihajaš, prijatelj? Ni te še zapustila srčnost!* ga pozdravi okrajni komisar.
»Vojak ne pozna bojazni,« odvrne Huber in premeri komisarja Detelo z očmi. »Ali so 3»
črni ali beli oblaki, ki plavajo nad mojo glavo?«
»Mešanica, prijatelj, mešanical Pismo Ivojega župnika te utegne rešiti,toda druge izpovedbe so obtežljive. Deželni svetnik Bernard Balfic se drži spričeval zdravnikov iz Ljubljane. Oba, dr. Trpine in dr. Muk sla izjavila, da so udarci smrtni, da gre za težko telesno poškodbo. Sama strjena kri je bila po vseli živolih in tudi ni bilo na nobenem rokovnjaču za cvanckarico zdrave kože. In spričevala zdravnikov bodo odločilna. Cislo gotovo je, da bodo kmetje obsojeni. Najmanj dva meseca ječe jim ne odide, vsem od kraja, ako ne bo kazen še večja, vsaj pri nekaterih.«
»In ta .nekateri' sem tudi jaz, gospod komisar, kajneda!« vzdihne kaplan in čelo se mu pomrači.
»Ti vendar nisi tolkel, gospod Kajetan!«
• i isto ne, ker sem iakoj odšel, ko so kme!je rokovnjače zajeli. In lo je bila moja krivda, da nisem počakal. Mojo besedo bi bili upoštevali.«
»In io je Tvoja sreča, da si odšel. Odšel si po opravkih, ki so bili posiavni in nuj-nejši, kakor če bi čakal na Brnikih in spremljal vozove v Mekinje. Ti si odšel, da preje ! najdeš gosposko, kmetje pa so sumi delali pravico in io jc bilo napačno. Tudi ko bi jim bil Ti branil, bi bi!a Tvoja beseda glas vpijočega v puščavi. Ijudsivo je bilo preveč razburjeno, da bi modra beseda kuj ' izdala. Saj še mojega svarila niso poslušali «
Pajek r.a slropu je predel dalje svoio mrežo in se ni zmenil za svet okrog sebe.
Gospod kaplan je podpisal zapisnik m se je vračal miren mimo kriške graščine na svoj dom, duša njegova pa je plavala po betlehems\ih planjavah. Sveii dan se ie Dližal.
Tam na ovinku sreča tri ženske, ki ga že odriabč prija/no nagovarjajo:
»Gospod kaplan! Iskale smo vas doma, pa vas ni bitu.k
»In kaj želi e, dekleta?«
»Rade bi bile pri vas spoved opravile «
»Pa bi bile počakale. Sicer jc pa doma gospod župnik.«
»Imamo zaupanje do vas,« pravi največja med njimi in pogleda popolnega gospoda tako pomenljivo, da je la kar zgand z očmi.
»Odkod sle in kam greste pred svelim dnevom?« povpraša jih spel kaplan.
»Me smo doma od Smarjelne gore in romamo na Limbarsko goro. Zaobljubile smo se, da gremo vsako leto pred svetim dnevom k sv. Valentinu. Obljubo moramo držali.«
»Taka obljuba je skoro nemogoča. V ii zimi pa na Limbarsko goro. Ali ste sestre?«
»Smo, gospod kaplan! Ob času kolere smo se tako zaobljubile.«
Gospod Kajeian dvigne svojo palico in reče: »Torej srečno pol, deklela!«
»Ako vam ni neljubo, gospod kaplan, povemo kar tukaj, kar imamo na srcu, in nam bo potem lažje,« reče spet največja izmed njih.
»Le pojdile v Kamnik in tamkaj odprile svoja srca patru, da vas ozdravi,« odvrne gospod Kajetan in hitro odide svojo pot, dekleta pa še sloje na poti in se posmehujejo.
»Tiček je ta kaplan, ni nam šel na led,t pravi spet največja med njimi. Bila je Trav-nova Jera in njeni dve sestri.
Komendski kaplan hiti dalje. Kar začujc stokanje v bližnjem grmovju. Obstane in po* stane pozoren. Ozre se nazaj, a treh sestra ni bilo več videli. Vendar se hoče prepričati, kaj je in se bliža vzdihajočemu glasu.
Kmalu zagleda pod grmom neko žensko, ki se vije in valja na tleh.
»Pomagajte, po meni bo!« kliče raztr-. gana beračica!«
Gospod Kajetan takoj ugane da ima opraviti z bolnico in jo zaupno povpraša:
»Ali vam je slabo, žena?«
»Oh,« odgovori neznanka, »usmilite se me siromačice. Tri ženske so me srečale, so me napadle in oropale ter sleple tako, da ne mislim več na življenje.«
(Dalje.)
Ena steklenica Eii J 3 steKSeniGo francoskega žganja!
Vsebiaia t o ustreči* I
•Sestava Felierjevoga Flzafluida iz najmočnejših esencev zdravilnih zelišč, cvetja, korenin in listja ■/. najfinejšim destilntom žganja je že čez 25 let [fT^ijTJ?! vzrok -/rUivalnosli nebroj-'i11*1' v vseli delih ^»-d*™ sveta, ker jim kakor dober prijatelj v tenkih ilueh bolečine predene. Imate bolečine v udih? V' hrbtu? Zobobol? Nnhod?Ste slabi, prenapeti, izmučeni in pro-več občutij i vi?Želite dober kosmetikum za ze be,zobno meso, lice, glavo? Alt
j Mg IJiggg
j i"|SttJ®ij
želite v vseh priložnostih imeti zanesljivo sredstvo v hiši? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluld? Kmalu bodeto rekli tudi vi:
T O J« NttJUOUSc KteR SEN K£DQJ OKUŠAL 2
Jc veliko močnejši in izdatnejši knkor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste I V vseh dotičnih poslovnicah zahtevajte samo pravi Elznfluid od lekarnarja Fcller. S pakovanjem in poštnino stnne, če donar naprej ali po povzetju: 3 dvcj'iate ali 1 $pccl|ihia sfeKleirca 24 dinarjev 12 dvojnatif) „ 4 Sirijalne ilekienlce 84 „ 24 „ „ 8 Spcc jalnlk stoklcfilc I4S „ 36 „ „ 12 „	208 „
KOT PfUMOT: Elza-obliž zopar kurja očesa 2 din. in 3 din.; Elza-mentolni črt-niki 4 din.; Elza-posipalni praSek 3 din.; Elzaribje olje 20 din.; Elza-voda za usta 12 din.; Elzakolonska voda 15 din.; Elza-šumskt miriš za sobo 15 din.; Glycerin 4 din. in 15 din.; Lysol, Lysoform 12 din.; liiueškl čai od 1 dinarja dalje; originalno Kadikum francosko žganje velika steklenica 13 din.; Iilza-mrčesni prašek 7 din.; strup za podgane in miSi 7 din. Za primot se pakovanje in podtnina posebej računa.
Na te cene računa se že 5°/o doplatka. Adresirati natančno: EUGEN V. FELUEH, lekarnar, STUB1CA DONJA, Elzatrg Stev. 16, Hrvatsko.
PrekSic.
Preklicujem, kar sem govoril o Ani Mohorič iz Repenj in sc ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe zoper žaljenje časti.
Franc Podgoršek,
Bukovca št. 32 pri Vodicah.
SREČNO NOVO LETO iclim vgem po-
SCSC." vrvarskeaa blaga
Podgajski Josip
vrvar v Trebnjem št. 22.
B^F* Postrežba točna in solidna.
Mlad! prešičkl, 7 tednov stari,
naprodaj v TOMAČEVEM štev. 39.
OSKRBNIŠTVO FUŽINE vzame takoj t službo
hlapca k volom
tudi starejšega, ocenjenega, in enega KONJARJA.
POZOR! Za podeželska društva, POZOR!
ki uprizarjajo gledališke igre, izdelujem nove,
UMETNE BRADE
ki ne rabijo lepila. 6 brad za različne maske in barve 60 Din, 10 brad 90 Din. — V ZALOGI so
garniture šmink, 8 barvne, lepilo (Masticl. lasna volna, puder, — Izdelujem po naročilu gledališke vlasuljc. Kupujem ženske zmešane LASE po nij-višji dnevni ceni, - I. DOLENJSKA LASNA INDUSTRIJA I. SVETEC, NOVOMESTO.	21
nnri/l jjf* Podpisani Janez Murgelj,
rlilLl\L!uj posestnik in bivši ključar v Gor. Kamencah št. 5, preklicu jem, da j>' neresnično, kar sem govori! o j!osp. Hori-janu Kolencu iz Ljubljane, Sv. Petra nasip št, 65, pred g. župnikom Smidovnikom pri spraševanju v Prečni, da bi bil namreč (J, Kolenc Mater božjo prodal podmžnič-i pri Sv. Križu v Gor. Kamencah, rcsnici sv. podobo daroval. — Za-
1	se mu, da mi jc g. Kolenc to ža-mojo prošnjo odpustil, in plačam stroške, ter se zavezujem na svo-
2	to izjavo v prihodnji štev. <<Do-objavili. — Gor. Kamcnce, dne
27, decembra 1922. — Janez MURGELJ.
~ SUHE GOBE ZDRAVILNA ZELIŠČA
kupujem in plačam po najvišjih cenah, kakor: češminjevo lubje, čemerika itd. ter
prosim cenj. ponudb in vzorce, _IVAN STULLER, VRHNIKA.__
V župnišču na IGU s p r e j m o
DEKLO
ki bi hotela ostati dalj časa pri hiši, — Ponudbe na žnpni urad na IGU p. Ljubljani.
Spretno SETILKO
izobraženo v vsem delu, sprejmem takoj proti dobri plači. Ponudbe na upravo lista pod »Pletilka«.
Lepo črno BRINJE
ima V zalogi tvrdka KMET & KOMP., Ljubljana,
Gosposvetska cesta 8. Telefon interurban 319.	Brzojavi: KMET,
DM¥A
bodo naprodaj na DRAŽBI na BREZOVICI v torek 9, januarja ob 9. uri dop. — Drva (nad 200 m3) so fiežagana na dolžino 24 eol in so na ravnem kraju pri ccrkvi, _ V SREDO, 10. januarja ob 9. url dop bo pa tam naprodaj HOSTA (vejevje). - Cork -eno predstojni&lvo BREZOVICA pri Ljubljani,
DV0KM FSA enaitoamo in z ognjem uiunvbkUH ponikljamo v lastnih delavnicah in shranimo preko zime. F. BATIEL, »TRIBUNA«, IJUBLIANA, Karlovska cesta št. 4
Velika izbiro otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih C Rofinl Ljubljana, Stari trg 28. strojev « UfllJCI- Sprejme se v polno poprovo za emajlirunj ; z ognjem in poniklanje
DVOKOLESA, OTROŠKI VOZIČKI, ŠIVALNI FN RAZNI STRO|I. »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesla št 4.
wm jmk m SIN-
GOSPOSVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA
w Šivalni stroji, "»e
Izborila konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Dot-to je ravnokar večje število strojev za vsako obrt Vezenje poučuje brezplačno. Picalm stroji ADbEft. Ceniki zastonj in tranko. Kolesa lz prvih tovaru: Dfirkopp, Styrl.->, Waiienrad in mo-tore'e na prvo kolo.
labiio vsak zasluži doma v svo;eiii kraju s prodajanjem nekega Izselita. Kdor linCe zaslužiti, naj mi pošlje svoj naslov In znamko za odgovor.
Jmip Isti«, Uma 75.
Gie. Sle. Transntlentfnue Francoska linija
HsJhpajSa In iioli/dobnejSa uožnjs v Ameriko. Havre-NEwyork samo 6 dni.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slovenska banka (J. d. v Zagrebu.
Vozne listbe in tozadevna pojasnila daje: IVAH KftftKER,
zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41.
PERILO
pletenine, svila, vse potrebščine za šivilje in krojače
najceneje pri A. ŠINKGViC nasl. K. S0SS Ljubljana, Mestni trg 19
isakovrstni VOZOVI
združenih obrtnikov
stalno v zalogi pri
MARTIN MALI,
sedlarju in ličarju avtomobilov v Domžalah,
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (Št. Peterski most.) Spre jemajo se popravila in v zameno.
ANTON KUHSTEK
LJUBLJANA :: Kopitarjeva ulica 4,
priporoča svojo veliko zalogo
usnja in čevljarskih potrebščin
na drobno in debelo.
primeša j v krmo, angleški krmilni prašek za živino, po poŠti 5 zametkov po 1, kg za 30 Din. Glasom ukaza dež. vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kramarii, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte:
Al All|l| hrana za dojenčke, za otroke. Krepek ullnlllll zaiutrck za odrasle, daje bolnikom VIIC7IIIII kri, moC, zdravje. Z njegovo uporabo se prihrani mleka in sladkorja. To dokazuje na tisoče zahvalnih pisem. Po'pošti 5 zamotkov po '. kg 00 Din.
kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po poŠti 7 Din. pri
mm leta, Ljubim Slovenija SHS.
K X K
K X
K K
K K K X K K X
Ančka: Francka, kje si pa ti kupila balo, ko si se možila? Francka: Kje drugje kot v splošno znani trgovini
„Pri Ivanki" F. in I. Goričar,
v Ljubljani, Sv. Petra cesta Z9
Povsod smo si ogledali blago iH cene, a bilo je tam najceneje in najlepša izbira, najsibo za obleke, odeje, platno za rjuhe, za žimnice, namizne prte, pregrinjala za postelje, svilene rute, moške srajce in sploh vse. kar sliši takrat zraven, vse se tam dobi. Mi smo prav zadovoljni z vsem, kar smo tam kupili. Ančka: Hvala za dober svet, tudi jaz pojdem tja kupit, ker se bodem po praznikih poročila.
ForoC, prstani Pouble verižice Sienske ure Budilke
Že; ne ure Uhani
HajstrreJSa trgovine tir, zlatnine Ir srrtmina F< ČUDEN j
LJUBLJANA22, Prs-firno»a1
Odoefttteiia pisarna
ir. I. Prcfc-i
je sedaj
na Duisa?skll CCSii Št. 38, (polog stare mitnice — v hiši Zadružne zveze) v Ljubljani.
pgp~ ?1a oellko in mata?
Mm
So m
za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za šivilje, krojače in Čevljarje. — Kdino pri:
Josip Petelinu Lin Um, h Pelra nas n št. I ♦♦♦«♦♦♦♦»♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦**♦♦♦♦♦♦•»«♦♦♦»♦ ********
TRGOVINA PRI »OSTERCU«
M. LAPUH in DRUG
škofja Loka, Spodnji trg št. 47
priporoča svojo bogato
zalogo manufakturnega biaga.
Posebno velika izbira MOŠKEGA. SUKNA in DAMSKEGA VOLNENEGA BLAGA po izredno nizkih cenah.
^^jaiaBK^-riK^afT^v^uvjc^v-J.aiianttaii 11 ■ i ■ i ■ i laiiMi i
Močne, trpežne bakrene kotle vseh vrst s širokimi kapami, izdeluje edino
if) ZA
v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 28. Cisti domaČi izdelki! Nizke cene! Stalna zaloga!
Sprejemajo ae vsa v o s.roko s>iada)oCa popravila.
Zadružna gospodarska banka d. d.
■■ "	Ljubljana, Miklošičeva cesta 10	Telefon st. 57.
Telefon št. 57.
v lastni palači (vis a vis hotela „Union"). p Ji al in rfe3Bei've skupno nad 31 So.ooo.ooo-
PotirfjJn.ee: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Smahor, Split. Sthenttc. Ekspozitura: Bled. Interesna skupi,ost s Sveopco
in ninu^vi^rv^Ai o v Knriovcu ter z Gctpodarsbo banko d. ti. v Noveia Sadu.
7>~, lr.0V.Ae kredite, eskomptira menice, lomlmrdira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, > ' v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod i.ajiuroti.if ;.'irai ) ogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
i § wf im s*
ih m
,W m Ifeft ME
Ceni. j!a v Ljubljani v lastni pčlaii, Stritarjeva ulica štev. 9 (naspr. frančiškanska cerkve) Podružnico: ftovi Sad, Dcinja Lendava, Ljutomer. Ekspozitura: Vrhnika.
Pklii *	obresti n* violine !'«jiiU« ia na vkge na tekoiih raiunib,
Mw. K 30.000J
Mm zaklad: K 5000.
S* pripore?* za izvrSit<v vseli bančnih psslov pod iiajknlatitnejimi pogoji.
l,jtul«ka posojilnica v Ljubljani je
največja slovenska posojilnica in je	m
imela koncem septembra 1022 nad	Sj
110 milijonov kron hranilnih vlog	raj
in nad 1,100.001) Uron rezervnih	^
Najboljša in najsigurnej«:a prilika za štedenje!
«s	sata n
jMHiam
Miklošičeva cesta št. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem r<ičiimi od 1. jari. 1923 po
ir 5%
racnnti.
brese odbitka rentnega in invalidnega davka
?.;'k! jI o v.
Posojila dovolju-
jejo na osebni kredit (proti me- £2 --------------{g,
niči), na hipoteke in v tekočem
Izdaja kon?orci| »Domoljuba« 1=
Odgovorni urednik Anten SsSnlk v Liv.bljani,
Tiaka Jugoslovanska ti e it »run.