Učiteljski pravnik. —§ Nadaljno izplačevanje penzijskih prejemkov brez presledka. Na podlagi odloka deiegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Št. A. IV. 5210 ex 1924 z dne 6. septembra 1924 in odloka ministrstva prosvete odeljenje za osnovno nastavo z dne 18. avgusta 1924 O. N. 39.751 je ddočen sledeči postopek: 1. učnim osebam. ki so si pridobile pravico do penzije v zmislu 51. 139. odst. 2. čin. zakona, njihove službene prejemke izplačevati proti naknadnemu obračunu ndzpremenjeno naprej do končne ureditve penzijskih prejemkov; 2. učnim osebam. ki se upokoje iz kateregakoli vzroka pred dovršeno službeno dobo, na osnovi odst. o členu 140. čin. zakona v ime akontacije na penziiske prejemke, ki se odobre v zmislu 51. 152. odst. 1. istega zakona. proti naknadnemu obraču-nu po 50% od pokojninske osnove; v abeh slučajih s pripadajočimi draginjskimi dokladami. Izplačilo teh akontacijskih prejemkov se vrši avtomati5no in nepretrgoma. Ddegacija financ je pritrdila temu načinu akontiranja osebnih pokojnin, doMer finančno ministrstvo ne odredi drugače. Draginjska doklada k akontaciji penzije onih oseb. ki bi dobile h 50% pokojninske osn!ove. mora biti »odmerjena po ddočilih za upokojence«. da ne bi eventualno vsega skupaj preveč prejeli. —§ Kako so od.egnili vsoto za naturalna stanovanja v Srbiji? Beograjsko učiteljstvo je doživelo 1. t. m. neprijetno iznenadenje. Po naredbi ministrstva financ jim je bila odtrgana od plače celokupna vsota, ki so jo prejeli od občine na račun stanarine od 1. maja do 30. septembra t. 1. Ta odlok se utemeljuie s 51. 39. 5in. zak. Glavna kontrola je zahtevala. a rainistrstvo je odredilo, da se beograjskiim učiteljein odtrže od oktoberske plače po 400 Din za pet mesecev, računajoč 80 Din mesečno. —§ Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, da se vsi poviški po 51. 7., 29., 30., 31., 34., 35., in 36. — razen položajnih plač, nakazujejo v Ljubljani. l"a odlok toplo pozdravljamo in želimo hkrati. da ne bodo sedaj tozadevne prošnje ležale v Ljubljani §e dalj nego so se reševale v Beogradu. Ta naša bojazen je tem večja, 6e gledamo na razmerje administrativnega uradništva pri prosvetnem oddelku. kt je doiočeno za 3500 učitdjev osnovnih in meščanskih šol v Sloveniji. posebno ono pri knjigovodstvu v primeri s šte- vilom uradništva. ki je priddjeno pri drugih oddelkih za znatno manjše število uradništva. Ni čuda, 5e je učiteljstvo pri tem razmerju vedno zadnje! INTERPRETACIJA URADNI§KEGA ^ ZAKONA. (Dalje.) 6. Ministrstvo vojne je postavilo vprašanje, ali pripada kontraktualnint uradnikom pri tem ministrstvu beneficija po členu 125. zakona o civilnih državnih usiužbencih. Komisija je v tem primeru mišljenja, da te beneficije ne pripadajo družinam kontraktualnih uslužbencev, pa naj bodo ti uslužbenci postavljeni po zakonu o civilnih državnih uslužbencih ali po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice. Člen 280. zakona o ustrojstvu vojske in inornarice urejuje vprašanje o viširfi njihovih prejemkov, odnosno o nagradi za njihovo delo. 7. Na vprašanje o uporabi člena 117. glede določitve 5ina je komisija mnenja: z ozirom na to, ker so v isti grupi in v isti kategoriji starejšine in podrejeni uradniki. ali se poedino zvanje kot izredna beneficija predvideva tudi v višji grupi od starejšinskega zvanja te grupe, se opredeli 5in uslužbenQa v tem primeru na podlagi starejsinskega odnosa v dotični stroki poleg pogojev, predvidenih v členu 117. 8. O vprašanju glede veljavnosti o vštetih službenih letih na podlagi člena 282. flnansijskega zakona za 1. 1922.23., ki je že ukinjen. je izdala komisija sledeče mnenje: rešenja, katera so izdajali poedini ministri po členu 282. iinansijskega zakona konstatirajo samo fakta o službenih letih dotičnega uslužbenca. S temi rešitvami pa si ni pridobil nihče nikakih pravic. ker se izda odlok. s katerim se pridobe pravice o vštetju službenih let šele v onem momentu, ko se iegulira pokojniaa uslužbencem. S tem odlokom dobi uslužbenec izvestne pravice glede vštetja službenih let, a ne s kakršnimkoli rešenjem. s katerim se izgotavlja le fakt po členu 282. finansijskega zakona o službovanju za 5as vojne. Tudi v pogledu komisijske odločbe po členu 241. zakana o civilnih državnih uslužbencih ne predstavljajo ta rešenja nikakega odloka, s katerim se pridobe izvestne pravice. Komisija ima pravico in dolžnost. da o tem vprašanju šele razpravlja z ozirom na 51en 241. zakona. Šele po odloobi prevedbene komisije dobi uslužbenec izvestne pravice. 9. Na vprašanje. ali velja odredba člena 235. zakona. s katerim se ograničava pravica na penzijo, tudi za žene,. ki so državne uslužbenke. je komisija sledečega mnenja: po 5lenu 230. zakona tn razlike med državnimi uslužbenci moškega ali ženskega spola in navedena odredba predstavlja pozitiven predpis. s katerim se določa. da se čas za penzijo r^čuna od 21. leta starosti vsem onim, ki po dosedanjih zakonih niso imeli pravice do penzije brez ozira na spol. 10. Na vprašanje. ali ie potrebno, da se dosedan.ii kontraktualni uslužbenci razrešijo in imenujeio iznova na podlagi clena 130. zakona z odobritvijo ministrskega sveta ali z likazom ali rešenjem resornega ministra. je komisija mnenja: za one kontraktualne uslužbence. katerim je bila odmerjena nagrada že preje s kontraktom in ako ta kontrakt še ni potekel. ni potrebna nobena nova odločba. V primeru, da se ugovor podaljša, je treba postopati po 51enu 130. zakona. Za one kontraktualne nastavl^jence, ki so postavljeni na poedina zvanja s pravico do prejemkov aktivnih državnih uslužbencev enakega zvanja, pa bodisi z ukazom ali rešenjem, za te se mora takoj obnoviti rešenje o njihovem postavljanju in uporabiti za nje 5len 130. zakona. Komisija meni, da bo podpisal. tudi ta zopetni sprejem v službo resorni minister. 11. Na vprašanje, kako >n kdo bo placal bolniške stroške za državne uslužbence, ki se lečijo v samoupravnih in občinskih bolnicah, je komisija mnenja, da to vprašanje ni takšnega značaja, da bi se zbog njega zahtevalo tolma5enje zakona in zato ne more odgovoriti na to vprašanje. Ta zadeva se lahko uredi le zakonodavnim potom. Kajti 5e predvideva zakon brezplačno lečetije v državnih bolnicah, potem ni dana možnost, da se namesto tega odredi lečenje po drugih bolnicah na breme države. ali da bi se za to vnesel poseben kredit v budžet. 12. Po katerem kriteriju naj se odloči vprašanje, katere državne uslužbence je smatrati za zvaničnike in katere za služitelje, ker se v razli5nih upravnih oblastih naše države nahajajo nekatera zvanja v kategoriji zvaničnikov, je ko- misija mnenja: v odredbi sami niso točno opredeljeni kriteriji za razliko izmed uradnikov, zvaničnikov in služiteljev, ker se takšna razlika ne more teoretično učiniti; ali ker so zvanja ene in iste stroke prešla v poedine skupine raznih kategorij. je abiležen njihov značaj kot uradniško. zvani5-iiško in služiteljsko zvanje ter je stvar organiziranja poedine stroke. kako bo razdelife delo v doti5ni stroki na zvanju. katera predvideva zakon in uredba. 13. Na vprašanje, koliko let se računa po členu 242. zakona. je komisija mnenja: z ozirom na poslednji odstavek člena 2. zakona o budžetskih dvanajstinah za mesec januar, februar in marec 1924 se vštejejo po 51enu 242. zakona ona leta, katera so se priznala tudi za odrnero osnovne plače po členu 241. zakona in to vsled tega. ker je ta odredba le prehodnega značaja in izdana zaradi prevedbe državnih uslužbencev na irove pla5e. 14. Na vprašanje, ali se naj razume prvi odstavek člena 64. zakona, ki govori o prestopanju iz stroke v stroko iste kategorije, tako, da ostane uslužbencu rezervirana grupa, dokler ne položi izpite, je komisija mišljenja: ako izpolni uslužbenec vse pogoje iz 51ena 64. zakona in ako je v tem momeTitu prazno mesto v dotični grupi. tedaj je laliko sprejet. a nemogo5e je, da bi se za take uslužbence rezerviralo mesto v dotični stroki. 15. Na vprašanje. kako se računajjo leta dobrovoljcem, kadar po dobrovolistvu stopijjo v državno službo. teta. prevedena v dobrovdjski službi, je komisija mnenja: to vprašanje je urejeno s členom 241. zakona o državnih uslužbencih v zvezi s 51enom 9. zakona o dobrovoljcih; ta člen se razume tako, da se nanaša na dobrovoljce, ki postanejo po dovršeni dobrovoljski službi drž. uslužbenci. 16. Na vprašanje. ali se naii prizna uslužbencem kazenskih zavodov brezplačna kurjava in razsvetljava z ozirom na službo, katero vrše ter z ozirom nž odredbe člena 40. zakona o državnih uslužbencih. je komisija mnetija: ker je služba tega osobja zvezana s stalno povečano pazljivostjo in z gotovo nevarnostjo za življenje. zato mu gre ono. kar določa člen 40. zakona. 17. Na vprašanje. ali ie občlnska služba predvidena v 5. odstavku člena 137. zakona, služba javne samoupravne edinice, je komisija mišljenja, da je občinska služba takšnega zna5aja. 18. Na vprašanie finančnega ministrstva. ali se smejo prevesti ra5unski uradniki, ki izjemoma vrše konceptno službo. v 1. kategorijo, je komisija mnenja, da se ne smejo prevesti v to kategorijo, ker je za prevedbo odločilno zvanje. na katero je '.postavljen uradnik z dekretom. a ni odločilno delo. pri katerem se on slu5ajno nahaja. 19. Na vprašanje, ali se lahko podaljšanje roka iz člena 102. zakona dovoli v teku prvih dni, ali se podaljša lahko 15dnevni rok po preteku roka, je komisija mnenja: podaljšatije se lahko dovoli _. v začetku roka, ker po preteku roka postane imenovanje za državnega uslužbenca že neveljavno. 20. Na vprašanje, kdo da je pristoien, da izda odlok o odpustu iz začasne državne službe, ker o tem zakon ni5esar ne odloča, je komisija mnenja. da izda takšen odlok oni organ, ki je izdal* tudi odlok o sprejemu v državno službo. 21. Na vprašanje, ali ima uslužbenec pravico do povračila potnih stroškov, ako mora potovati zaradi službene prisege s službenega mesta v kraj, kjer je njegov neposredni službeni starejšina. je komisija odločila, da ima v tem primeru pravico, da se mu povrnejo vsi stroški. 22. Na vprašanje, kako se odredi pokojnina, ako gre uslužbenec v teku treh let po členu 239. zakoaa v pokoj. je izdala komisija slede5e mnenje: Vsled dejstva, da je oddvojil zakonodavec one uslužbence, ki imajo polno službeno dobo, ali ki so dosegli starost, ki jo predvideva zakon, da stopijo v pokoj, ali ki so postali vsled dela v službi nesposobni za nadaljnjo službo, zato je jasno, da vsi ostali uslužbenci, ki bodo v teku treh let upokojeni. dobijo pokojnino po prejšnjih zakonih. 23. Na vprašanje. ali je treba izvršiti revizijo med onimi upokojenci, ki uživajo svojo pokojjnino v tujini in so dobili za to že prejje dovoljenje od finan5nega ministra in brez ozira na to, ali je že potekel odobreni rok ali ne, je komisija na podlagi 5lena 157. zakona mišljenja, da se mora izvršiti popolna revizija vseh teh odobrenj, ker predvideva člen 157. odobrenje ministrskega sveta, kar doslej ni bilo. 24. Na vprašanje. kako naj se vračunajo službena leta po členu 15. uredbe o razvrstitvi za one, ki so bili v vojni, je komisija mnenja. da se mora šteti ta doba po njenem efektivnem trajanju. 25. Na vprašanje. ali se mora izdati avans vsem uslužbencem. kl so bili 1. jjanuarja 1924 v službi. brez ozira na to. da H so prevedeni ali ne po odredbah novega zakona, je komisija mnenja: Po 51. 3. zakona o budžetskih dvanajstinah za januar, februar in marec tekočega leta pripada avans uslužbencem na račun' njihovih novih prejemkov. Zato ne pripada onim, ki so bili do 31. decembra 1923 reducirani in niso bili prevedeni ter zato nimajo pravice do novih prejemkov brez ozira na to. kdaj da so bili razrešeni službovanja. Ako sq uslužbenci, ki niso bili prevedeni in tudi niso bili razrešeni do 31. decembra 1923, prejeli avans za mesec januar 1924, ga morajo vrniti na ta način. da se jim odvzame od dvomesečnih ali tromese5nih prejemkov a!i pa od penzije, ako jim gre. Ako nimajo pravice do nobenega izmed teh prejemkov, bi morali kljub temu vrniti avans. Med tem pa je bilo izdalo finan5no ministrstvo odlok, da pripada avans temveč velja ugovor. dokler ne poteče. za januar vsem uslužbencem brez razlike, da li so prevedeni ali ne, samo da niso bili razrešeni službe pred 31. decembrom 1923. Oni državni uslužbenci, ki so bili reducirani do 31. decembra 1923. a so bili takoj s 1. januarjem 1924 zopet sprejeti kot dnevniSarji. nimajo pravice do avansa, ker imajo to pravico samo uslužbenci, ki so bili prevedeni po novem zakonu. Izjemo tvorijo le oiii neprevedeni, katerim pravico prizna s posebnim odlokom minister financ. 26. Na vprašanje, ali pripada reduciranim državnim uslužbencem, ki so bili po redukciji postavljeni za uradnike ali zvani5nike ali dnevničarje, dvomese5na, odnosno tromesečna odpravnina poleg prejemkov, ki jim gredo po novem imenovanju, je komisija slede5ega mnenja: oni, ki so bili na novo imenovani v državno službo, morajo vrniti državni blagajni za dobo, za katero so dobili odpravnino, doti5ni del odpravnine, ki se jim odtegne od novih prejemkov. Oni, ki so bili takoj po redukciji na novo sprejeti, sploh nimajo pravice do odpravnine. 27. Na vprašanje, ali morajo tudi še nadalje oni, ki uživajo penzijo v tujini, pla5evati po 10 odstotkov državni blagajni glasom prejšnjih predpisov, je komisija mnenja, da ta odtegljaj odslej izostane, ker ni v novem zakonu nobene tozadevne določbe. 28. Na vprašaflje generalne direkcije neposrednih davkov, ali sme predlagati direkcija za ponovno imenovanje v dav5ni službi one osebe, ki so bile že v davčni službi in ki so po položenem dav5nem izpitu podale ostavke na državno službo, ali ki imajo samo štiri razrede gimnazije ali tej izobrazbi primerno drugo šolo, ]e komisija mnenja, da se takšno postopanje ne more dovoliti in zato take osebe ne morejo biti postavijene na svoja prejšnja službena mesta. 29. Ali in kako se uvažuje efektivna služba, iz mirnih časov in efektivna služba v vojni pri odreditvi stopnje osnov.ne plače po 51. 241. zakona o drž. uslužbencih? Upoštevajoč 61. 235. zakona je komisija ranenja, da se morajo priznati vsem prevedenim državnim uslužbencem iz vseh pravnih oblasti, od katerih je sestavljena država. ne glede na to, ali so imeli dotičniki po dosedanjih zakonih pravico do pokojnine ali ne. vsa leta prevedena v službi preden je bil novi zakon pravomočen in ki se priznavajo po 51. 137. novega zakona. Po 51. 241. zakona glede periodi5nih stopenj osnovne pla5e se ra5una ona daba, ki se računa za pokojnino. Po 4. odstaVku 51. 137. se ra5una preko rednega roka preveden 5as vojaške službe v vojni ali miru onim državnim uslužbencem v penzijo, ki postanejo po vojaški službi civilni državni usluž7 benci. A ta odredba velja glasom 51. 246. le za one državne uslužbence, ki se bodo udeleževali bodočih vojn. Zato se ukinja odredba 4. odstavka čl. 137. le v pogledu teh uslužbencev, a ne v pogiedu onih, ki so prevedli gotov 5as v mirnodobni vojni službi. Ozirati se je namre5 treba na načela ob5e pravičnosti — a to tolma5eTije odgovarja tudi odredbam zakona o ustrojstvu vojske — in zato se mora 51. 241. zakona v zvezi s 5i. 235. upotrebiti na one državne uslužbence. ki so bili pred veljavnostjo novega zakona v mirnodobni vojaški službi preko rednega roka, ki so torej služili v aktivni vojni državni službi preko redne in obče vojne obveznosti. Če so biii kot aktivni vojaški uslužbenci v vojni, se jim mora ta 5as ra5unati po 51. 241. v vezi s III. odstavkom 51. 137., kakor se račnna ta 5as civilnim državnim uslužbencem. (Dalje prih.)