Ameriška AMERICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY NO. 108 CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING. JUNE 3, 1954 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LEV —VOL. LTV OPENHEBMER ZVEST, TODA NEZANESLJIV Odbor za narodno varnost je odredil, da nima znanstvenik več dostopa do laboratorijev z atomskimi tajnami. WASHINGTON. — Posebni odbor za narodno varnost je od-glasoval in odločil, da dr. J. Robert Oppenheimer, slavni fizik in atomski znanstvenik, nima več dostopa do laboratorijev z atomskimi tajnami. Odbor je odločil, da je znanstvenik, ki je izgotovil prvo a-tomsko bombo, .sicer “lojalen človek, pa kljub temu iz ozirov varnosti tvegana in nezanesljiva osebnost.” Predvsem je dokazano, da je bil Oppenheimer svoječasno komunistični sopotnik ter je pokazal “slabo sodbo, ko je nekatera svoja znanstva in zveze o-b ra nil prav do zadnjega.” Dalje je s svojimi prizadevanji zavlekel ustvaritev prve A-bombe, s čemer je škodoval varnostnim interesom Združenih držav. Večina odbora se ni mogla odločiti, da bi Oppenheimerja do čistega oprala, zato ne priporoča njegove vzpostavitve. Novi grobovi Mary Pauline Belgan Včeraj zjutraj je umrla na svojem domu, 29247 White Rd. Wickliffe, Ohio:, Mrs. Pauline' Belgan. Rojena je bila v Forest City, Pa., in je bila hčerka Mr.. Antona in Mary Zalar. Zapušča moža Franka, dva otroka, Elsie Turner in Francis in vnuka Timothy. Dalje zapušča četa Antona in sledeče brate in. sestre: Anthony Jr., John, Daniel, Adolph, Josephine Grdina, Edward, Agnes Pirnat, Julia I WASHINGTON. — Predsed-Maizel in Cyril Bila je članica nik Eisenhower je v torek pri društva Sv. Helene št. 193 —j poročil kongresu, naj dovoli — KSKJ. Pogreb bo v soboto zju- $1,100,000,000 za nova. oporišča traj ob desetih v cerkev sv. Fe- “nikov”, vodljivih izstrelkov ali licitas. Iz Grdinovega pogreb- raket ter drugih otomskih oro-nega zavoda na 17002 Lakeshora žij doma in v inozemstvu. BILIJON DOLARJEV ZA 'NjKE' “Niki”, ki z nezmotljivo natančnostjo izslede in razstrele letala, bodo ščitili 12 velikih mest. Socialna zavarovalnina za nadaljnih deset milijonov ljudi odobrena Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Blvd. se bo pričel pomikati pogreb ob 9:30 zjutraj. Pokopana bo na pokopališču Kalvarija. Rodbina štirih ljudi potrebuje najmanj $75 tedensko To je dognal Ameriški institut za beleženje javnega mnenja, ki je stavil vprašanja prebivalstvu vse dežele. PRINCETON, N. J. — Odgovor na vprašanje: “Kolikšen je Najmanjši znesek, ki ga potrebuje rodbina štirih ljudi za izhajanje?”, je odvisen od veliko-bti mesta ter od njegove zemljepisne lege, kjer rodbina živi ka-kor tudi od kakovosti dela, ki ga Pua rodbinski rednik. Ljudje, ki žive v velikih me-®Lh, so odgovarjali na to vpra-sanje, da znaša minimalna vso-ta za preživljanje rodbine štirih vlanov — $75 na teden. V malih mestih in podeželskih ^krajih pa je baje dovolj $50 tedensko. Na gplošno pa varirajo povprečni tedenski zneski sledeče: a zapadu $75, na vzhodu $70, Pa severozapadu $60 in na jugu $50. Lo je bilo dognano iz odgovorov na vprašanja, ki jih je stavil ljudem po vsej deželi Ameriški ^titut za ugotavljanje javnega Zastave so kradli j. ^EW HAVEN, Conn. - Po-eija je izjavila, da so na Dan n canja grobov pokradli tatovi a tukajšnjem pokopališču 172 ^eriškib zastav. Vremenski prerok pravi: Danes in ponoči oblačno inf prši. General priporoča uporabo atomskih bomb v Aziji Iz varnostnih razlogov ni bi lo naznanjeno, kje se bodo nahajala ta nova, oporišča raket ‘nikov”. Toda predsednik je rekel, da se bo nekaj tega denarja uporabilo za oporišča v Alas-ki. Prvi program, ki je zdaj v delu, predvideva zaščito dvanajstih velikih mest in industrijskih središč z “niki,” kateri morejo Neurje, viharji in nalivi v državi Ohio škoda je velika; ena oseba ubita, več ranjenih. — Podrto drevje je izoliralo kraj Jefferson. vražna letala z nezmotljvo natančnostjo. -„^EW7U0RK- ~ General C’ A- I Lie d mesti, ki bodo zaščitena Willoughby je pozval Združene s te vrste raketami, bo tudi Cle-drzave m njihove zaveznike, naj veland. ■azstrele “pas opustošene zem- Francosko vojaštvo v Nemčiji utegne oditi v Indokino Ije” preko komunistične poti v Aziji. Gen. Willoughby, ki je bil v drugi svetovni vojni in v prvih mesecih korejske vojne načelnik inteligenčne službe generala Mac Arthurja, je priporočil u- . porabo atomskega orožja, “da se Francoska vlada bo verjetno z njim odtehta neizčrpljive ma- poklicala iz Indokine ge se moštva v Aziji, katero mošt- nerala Henri Navarre-a. vo izrabljajo komunisti kot to- "d a o tv t , ' poreko hrano v taktikah napa- L R u “. Iz rerodostojmh. danja človeškega valovja ^. ^^■h v,pov porooajo, da dernega Džingis kana ” rodo firancoske čete, ki so sedaj ( ^ v Nemčiji, verjetno poslane v Odlok za uporabo tega orož- j Indokino. Sine ™°re P^^^ večje m°-1 Te divizije sest0jaj0 iz red-v. j36 “S ^ ot J°, P°v- nih starih vojakov in vojaških zrocil odlok predsednika Tru-Lpoklicancev in če bo potrebno, nad m^UP0n$0 • b0mb kdo najbrž odšle kot ena sama nad mestoma Hmosimo m Na-‘edinica. Toda konenoveljavno bo to odločil kabinet, ki bo tudi odločil, ali naj pokliče generala Henri Navarre-a iz Indokine in kdo naj mu tam nasledi. Pretekli teden je francoska vlada odredila, da pokliče pod zastave 80,000 vojaških novincev, in sicer šest mesecev pred njihovim časom. NAJMANJ ena oseba je bila ubita in več ranjenih tekom silnih viharjev, spremljanih z neurjem in strelo, ki so v torek divjali preko srednjega in severovzhodnega dela države Ohio. Viharji so potrgali električne1, telegrafske in telefonske žice ter tudi sicer povzročili občutno škedo. Vetrovi, ki so vršali naglico 50 do 58 milj na uro, so; rvali in lomili drevesa, trgali žice, podirali hleve in gospodarska poslopja ter zvili stotine televizijskih anten. Največjo škedo — nad $100,-000 — so utrpeli kraji Jefferson, Rock Creek in Orwell v Ashtabula okraju. Jefferson je bil dejansko odrezan od ostalega sveta, ker so izrvana in podrta drevesa blokirala vse poti, ki vodijo vanj. V Cadizu je ubila strela 58-letnega Alvie Merrymana, ko' je delal s traktorjem na polju. Sosedom, ki so d/ uh z njim, se ni nič zgodilo. Med viharji so bili hudi nalivi, ki so poplavili mnogo polja in vrtov Zbornica poslancev je glasovala za ta predlog s 355 glasovi proti osmim. - Proti predlogu je glaso vale 6 južnih demokratov in 2 repulikanca. Demokrati kakor tudi republikanci so s tem glasovanjem izpolnili obljube, ki so jih dajali ljudstvu v svoji kampanji leta 1952. gasaki”, je izjavil general v svojem članku, ki bo izšel 14. junija v reviji “Freeman”. McCarthy se poslužuje Hitlerjevih taktik, pravi senator WASHINGTON. — Senator Flanders, republikanec iz Vt., je obtožil senatorja McCarthy-ja, da se poslužuje Hitlerjevih taktik, s katerimi je zasejal med ljudstvo zmedo in razdor, “o-šmiral” odgovorno vlado ter ustvaril nervoznost in strali med manjšinami, kakršna je na primer židovska. McCarthy pa je napadel senatorja Flandersa, kateremu je očital, da hoče zanesti plemenska vprašanja v lov na komuniste. Sen. Flanders je bral McCar-iyju levite v senatni zbornici, Francozi so razstrelili oporišče upornikov HANOI. — Francoska letala so v torek z bombami porušila 'ogromno komunistično podzemeljsko oporišče, ki se je nahajalo komaj 12 milj od Hanoija. Oporišče, iz katerega so šinili plameni in stebri črnega dima, ®0' razstrelili s 1000 - funtnimi bombami. To oporišče, ki je bilo zakrito' od koč iz bambusa,, je tvorilo glavno 'odskočno deško Ameriška ladja, ki je naložena z orožjem, na polu v Honduras TEGUCIGALPA, Honduras.— General Leonidas Pineda, vojni minister republike Honduras, je izjavil v torek, da je na potu v to srednjeameriško državo neka ameriška ladja, ki je otovorjena z orožjem, vključno s tanki, za nov borbeni bataljon, ki ga tukaj z vso naglico sestavljajo. Pineda je dalje dejal, da je Amerika nemudoma odposlala orožje, ko se je zvedelo, da dobiva sosedna republika Guatemala, katere vlada je levičarsko usmerjena, orožje iz dežel izza železne zavese. Polkovnik M. C. Shattuck, — načelnik vojaške misije Združenih držav v Honduras, je potrdil, da je na morju in na potu v to republiko ameriška ladja z orožjem. WASHINGTON. — Demokrati kakor tudi republikanci so v torek v zbornici poslancev izpolnili svoje kampanjske obljube, ki so jih dajali leta 1952, ter so odglasovali, da se raztegne zavarovalnina socialne varnosti na'deset milijonov nadaljnih A-merikancev. Poslanska zbornica je sprejela zadevni zakonski predlog, ki ga je priporočal predsednik Eisenhower, s 355 glasovi proti 8. Danes je upravičenih do socialne zavarovalnine 47 odstotkov vseh oseb, ki so stare nad 65 let. Na podlagi nove zakonodaje bo leta 1960 za to zavarovalnino kvalificiranih in upravičenih 75 odstotkov nad 65 let starih oseb. Naredibo mora zdaj sprejeti in potrditi še senat, nakar postane zakon. Novi zavarovanci Med onimi, ki pridejo zdaj pod sistem te zavarovalnine, so farmarji, farmski delavci, den. tisti, arhitekti in drugi profe- K molitvi— V petek ob osmih zvečer so vabljene članice Društva sv,- A-ne št. 150 KSKJ v Ferfoljev pogrebni zavod k molitvi za umrlo Frances Lukač, v soboto pa k njenefu pogrebu. Obvestilo otrokom Slov. šole— Nameravani šolski izlet, ki je v soboto 29. maja moral zaradi slabega vremena odpasti, bo v soboto 5. junija. Avtobus bo odpeljal izpred šole ob desetih dopoldne. Po izletu prejmejo otroci v šoli spričevala zaj konec šolskega leta. ejer je rekel, da dela McCarthy munistične napade na Hanoi. >o komunističnem vzoru: Porazdeli in razdvoji in vladaj! Grocerist v hladilnici SHARON, Pa. — V grocerijo, ki jo lastuje Steve Pedas, sta) prišla dva oborožena roparja, ki sta zaprla lastnika v hladilnik za meso ter odnesla tisoč dear jev v gotovini. Dan poprej pa so komunisti zavzeli neko francosko obrambno postojanko komaj devet milj vzhodno od železniške proge, ki pomeni življenjsko žilo za Hanoi, ker ta proga veže mesto s pristaniščem Haiphongom. mu programu ter jih pozdravljajo na svojem “new deal vozu”. Kdo je glasoval proti Od osmih glasov, ki so bili od-1Prometne nesreče— dani proti .temu predlogu oz. za- Vedno sSe^" prometne 'onodaji. jih je bilo šest od de- nesreče so vznemirile Cleveland mokratov ameriškega Juga. Pet Odbor za varnost v 23. vardi i-od teh je bdo iz Texasa. ma poseben “varnostni sesta- Republikanca, ki sta glasova- nek” v petek ob 7:30 v Newton la proti predlogu, sta bila Wint D. Baker Health Club na E 55 Smith iz Kansasa in Clare E. st. Vsi vabljeni! Hoffman iz Michigana Med glavnimi provizijami za- Društvo Mir št. 10 SDZ— Na društvenem pikniku pre- VIŠJA PODPORA več kot -1'?“°.™^° “dobil, nagrade 6,300,000 osebam. Povprečno zvi- 1073 sanje podpore za upokojenega S4t' ClS‘ Lek“’ 7907 Eose-Ji , v , 1 •' * wood Ave, Frank Turek 19170 delavca bo znašalo približno $6 Mmit ’Bab “J™ mesečno, z odgovarjajočim E. 82 St7'Jos Kosak 3523 sanjem podpore njegovim pre- L„ rj L ta a "f živelim rodbinskim članom - fel R“f DePtow'CZ’ 8313 Sedanja zavarovalnina znaša od ’’“a J, r™5*' Ha , veno nagrado, pa je dobil Louisi SLI: LL—5rj bob*-3572 E'82 s.' Oni, ki bodo upokojeni v bo- I Dltarno društvo pri dočnosti, pridejo pod novo for- j Mariji Vnebovzeti— mulo. No višja podpora bo zna-1 O1ta,rno drušvo pri Mariji ---Tzavra.v. šala $108.50, dočim znaša zdaj j Vnebovzei ima v nedeljo med' sionalni ljudje, nadaljni delavci $85. Maksimalna rodbinska me- Psmo sv- mašo skupno sv. obha-in gospodinjski posli, duhovniki sečna podpora, ki znaša zdaj — Jil0. popoldne ob dveh uro molit- $168.75, bo zvišana na $200. ve’ nato pa sejo. Na seji bodo OBREDBE glede dovoljenih joDnice razpravljale o pripravah zaslužkov bodo: spremenjene. _[za Lirni karneval, ki se bo začel Oseba, ki je danes na pokojnini, r2, Wn'Ja- sme zaslužiti samo $75 na me-1 Spominsko romanje____ see. Ako zasluži več, tedaj iz- Spominsko romanje v nedeljo gubi pokojnino za dotični me- 6. t. m. bo ob vsakem vremenu, see. Po novem bo lako zaslu- — Na božjo pot Marije Lurške zil upokojenec še $1,000 letno, na Chardon Road vozi euclidski pa ne bo izgubil svoje pokojni- bus št. 6 — smer Windermere, ne. Nad to vsoto ($1,000 letno), pa bo izgubil pokojnino za vsak mesec, v katerem bi zaslužil $80-ali več. in v nekaterih mestih tudi vlad ni uslužbenci pod gotovimi pogoji. Možnost, da bi se naredbo a-mendiralo, je izginila, ko je bila odglasovano z 270 guasovi proti 76, da ,se naredbe ne sme spreminjati na debatah v zbornici. Naredba torej ostane, kakršna je in kakršna je bila sprejeta. Demokrati hvalijo republikance, ki da niso nikoli pokazali kake opozicije proti socialne- Skok v smrt CLEVELAND. — V torek je s točil s Clark mostu neki neidentificiran mož in se ubil. Umor ženske NEW ORLEANS. — Neki 19 let star snažilec v neki restavraciji je priznal, da je umoril v njenem stanovanju 51-letno ženo Mabel Olarkson, ki je bila tloma iz države Ohio. Težka prometna nesreča GLENARM, 111. — V soboto je bilo pet oseb ubitih in šest ranjenih, ko je avtomobil, v katerem je bilo osem oseb, zaletel v neko drugo vozilo na U S. highway 66. -----o——■_ Pogon za rdečimi v Pakistanu KARACHI, Pakistan. — Dne L junija je bilo v pogonu za komunisti aretiranih in zaprtih blizu 300 rdečih. Na potu k zdravniku je bila ubita PAINESVlLLE, O. — Miss I Elizabeth Feko, stara 20 let, je' bila v torek zvečer ubita, ko se je peljala k zdravniku. Avtomobil, katerega je vozila njena 18 letna sestra, je namreč na mok- Z nebotičnikov so snežili nanj papirčki, konfeti in pisani neko drev^^v^avtomobilu °je trakovi, ko se je peljal po Broadwayju proti mestni hi- bila še njuna nadaljna sestra 15 si, kjer je poklonu županu simbolične darove svoje pra- let stara Theresa in njihov 3-stare dežele. — V četrtek se odpelje cesar na enomeseč- letni bratec James. Ostali so do-no notovame .n m-Icl He-Mc lbili samo lahke in bre2pomemb. tne praske. Sijajen sprejem abesinskega cesarja Haile Selassie-a v milijonskem mestu New Yorku Delavec ubit PAINESVlLLE, O. — y Diamond Alkali Co. tovarni je smrt no ponesrečil delavec Ralph Bre. don, star 36 let. Zadel ga je na glavo težak kabel. NEW YORK. — Vladar starodavne pravljične dežele je bil v ticirek v New Yorku navdušeno1 in veličastno sprejet. Ta monarh je Halle Selassie, čigar predniki so izvojevali njegovi rojstni deželi Etijopiji ali Abesiniji skoraj 3,000 let preje, preden so Amerikanci kupili od Indjancev otok Manhattan, na katerem stoji mesto New York, neodvisnost. Ko se je bradati temnopolti, 62 let stari cesar peljal po slovitem Broadwayju, je bil po-zdravljan s konfetijem in papirnatimi trakovi, ki so leteli nanj iz tisočerih oken nebotičnikov. V mestni hiši je pozdravil cesarja župan Robert F. Wagner kot “velikega vodjo veličastnega starodavnega naroda.” Simbolični darovi Abesinski cesar je poklonil od svoje strani županu troje simboličnih darov svoje dežele: —- ■kopji in rdeč kovinski ščit. Cesar je zagotovil županu, da bodo Amerikanci vedno sprejeti v Abesiniji tako, “kakor smo bili, mi tukaj.” Haile Selassie, ki je bil pretekli teden gost Bele hiše, se odpelje v četrtek na enomesečno potovanje po Združenih državah. Pozneje v torek je cesar obiskal Združene narode, nakar je bil časten gost na državnem o-bedu, na katerega ga je povabil Dag Hamarskjold, gen. tajnik Združenih narodov. dva slonova zoba, dve srebrni'z^ornic°. Zmaga demokratov v jesenskih volitvah WASHINGTON. — Politični analizator Louis H. Bean je izjavil, da vsa znamenja kažejo, da blodo demokrati zmagovalci v tekmah za senat in poslansko NAJNOVEJŠE VESTI WASHINGTON. — Senat je včeraj odglasoval nadaljnih 35 milijonov dolarjev za pode-deželsko elektrifikacijo. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je dejal včeraj na tiskovni konferenci, da je njegova administracija budna in da so ji znane vse komunistične aktivnosti v tej deželi. CLEVELAND. — Včeraj je prispela v Cleveland nacijska podmornica U-505, ki se je zasidrala ob pomolu na E. 9. St. Podmornico je v drugi svetovni xojni zasegla ameriška mornarica. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je včeraj izjavil, da se ni še odločil, če bo vprašal kongres za avtoriteto intervencije v ogroženi južno-vzhodni Aziji. Amerišk/i Douoviim 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Z« Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1878. obljublja, da bo njegova domovina ostala v Britanski zajed-nici narodov tudi še potem, ko bo dosegla popolno neodvisnost. Nekateri nevladni krogi v Angliji z novo smerjo na Zlati obali niso zadovoljni in trdijo, da bo Vel. Britanija to deželo brez vsake potrebe izgubila. Priznati je treba, da je poskus izredno pomemben. Od njegovega uspeha ali neuspeha zavisi morda bodočnost vsega Črnega kontinenta. Kot izrablja komunizem sovraštvo proti belcem v Aziji, tako je začel ščuvati črnce proti njihovim belim gospodarjem. Angleži vidijo nevarnost in hočejo pridobiti prijateljstvo afriških domačinov, dokler je še čas. No. 108 Thurs., June 3, 1954j Poskus na Zlati obali Ob Gvinejskem zalivu v Afriki leži britanska kolonija “Zlata obala.” To je izrazito tropska dežela, s podobnim podnebjem, kot ga poznamo v deželah Srednje in Južne Amerike. Komaj nekaj manjša od Velike Britanije ima Zlata obala okoli štiri milijone prebivalcev. Ta dežela, je postala v zadnjih letih središče pozornosti vseh Afrikancev, je pa v precejšnji meri zanimiva tudi za Ameriko, ker so tam Angleži začeli reševati črnsko vprašanje na način, ki je močno podoben našemu, določenemu z zadnjo odločbo Vrhovnega federalnega sodišča. Med tem ko vlada Južnoafriške unije pod vodstvom dr. Malana zasleduje odločno politiko ločitve bele in črne rase in hoče z vsemi sredstvi ohraniti nadoblast bele manjšine v deželi, so se odločili Angleži v koloniji Zlata obala prepustiti vso oblast domačinom in jih postopno priznati popolno svobodo. - • Od 1. 1952 ima dežela ministrskega predsednika domačina Od 12 ministrov so vsi razen treh črni Afrikanci. Za sredo tega meseca so napovedane volitve v zakonodajno zbornico, v katero kandidirajo samo domačini. Ko se bo ta sešla, bodo še preostali trije belci izstopili iz vlade. Če ne, bo kake posebne spremembe, računajo, da bo sedanja kolonija v enem do dveh letih postala popolnoma neodvisna država. V prestolnici dežele Accra vlada vsepovsod zadovoljivo m praznično razpoloženje. V Kit Kat klubu plešejo angleški trgovci z afriškimi de,kleti, domačini prosijo za ples žene Angležev. Še pred nekaj leti je bilo kaj takega popol noma nemogoče. Južnoafriška unija gleda na svobodo, ki jo uživajo črnci na Zlati obali z nevoljo, Belgijci, Francozi in Portugalci, ki imajo v Afriki svoje kolonije, se boje, da bo svobodna država Zlata obala budila po vsej Afriki zahtevo po neodvisnosti. Domači afriški izobraženci gledajo na ta angleški poskus kot na znak, da se je moč črnega plemena začela buditi in da prihaja čas, ko bo to vzelo v svoje roke svojo usodo. Čeprav se čuti tu in tam nemir ter se pojavljajo težave, se drže Angleži svojega načrta. Ne smemo pozabiti, da je Zlata obala naseljena s plemeni, ki so še pred dobrega pol stoletja ob smrti svojih poglavarjev pomorila stotine lastnih rojakov, da bi spremljali mrtvega na oni svet. Pod angleško vlado so te surove navade izginile. Zadnji znani umor v zvezi s pogrebnimi obredi se je zgodil 1 1944. Na univerzi v glavnem mestu študira danes blizu tristo domačinov. Deželo preprezajo sorazmerno dobre ceste. Glavni kraji so povezani tudi z železnico. Dolina reke Volta, ki ;e bila pred leti okužena z muho tze-tze in manj primerna za naselitev, je danes zdrava pokrajina. V deželi vlada precejšnje blagostanje. Bogati manganovi rudniki in rudniki zlata prinašajo lepe dohodke. Pomembna je produkcija industrijskih diamantov in pridelava kakaa, katerega cena je v zadnjih letih v stalnem naraščanju. Danes izgleda vse zelo lepo, kaj bo prinesla bodočnost, fe pa v veliki meri odvisno 'od ministrskega predsednika Kwame Nkrumah. Mož je v mladosti obiskoval neko misijonsko šolo, končal nato srednjo šolo in odšel kasneje v Združene države, kjer je deset let študiral na univerzi, pri tem pa si sam služil tudi svoj vsakdanji kruh. L. 1945 je odšel v London končat pravne študije. Štiri leta kasneje je bil doma in se podal v politično življenje. Kot vodja Ljudske stranke’ se je odločil za odločnejšo akcijo, katere temeljno sredstvo so stavke “brez vsakega nasilja.' Zaradi te delavnosti je prišel v ječo, kjer je ostal do 1. 1951, ko je njegova stranka zmagala pri volitvah. Angleži so ga pustili iz zapora in mu pustili prevzem vodstva zbornice. S tem se je začela pot Zlate obale k neodvisnosti. Naslednjega leta je bil Nkrumah ministrski predsednik. Mož je izredno spreten politik, ki je združil zahodne politične metode z moskovskimi in se v deželi do-5ro utrdil. Strankini delavci dobe za nagrado dobre vladne službe, nasprotnike pa skušajo ugnati tudi z grožnjami. Za nase po;me malo čudna demokracija, za Afriko napredek. Ministrski predsednik napravlja vtis prijaznega, toda odločnega človeka, ki nima namere svojega položaja prepustiti komu drugemu. Ko ga je neki ameriški obiskovalec vprašal predsednika, kaj sodi o komunizmu, mu je odgovoril: “Moje stališče je dobro znano. Komaj pred dvema mesecema sem izjavil pred zakonodajno zbornico, da vlada ne bo trpela nobenega* komunista v svoji službi. Mi ne moremo trpeti v javni službi ljudi, ki se čutijo v prvi vrsti obvezane do tuje dežele ali organizacije, ki nhs hoče spraviti pod svojo oblast.” Nkrumaha so v začetku proglašali za komunista, kar pa on odločno zanika. Priznava pa, da je komunistično taktiko političnega dela podrobno proučeval. Med Angleži in vlado so odnosi prijateljski. Nkrumah I BESEDA IZ NARODA Dnevi Marijinega kongresa—dne verske obnove Lemont, 111. — Kakor vedno tako zlasti danes stojimo pred. nalogo: krščanskoi vero prinesti v življenje. Tu mora beseda mesci postati! Bisvo krščanstva obstoja ne v povdarjanju notranjih, vrednot človeka, temveč v izpolnjevanju verskega življenja. Ne lemo, kar vidimo, temveč to kar dejansko verujemo, nekaj pomeni, ali pomeni vse. Ni težko biti nekoliko kristjan, težko: pa je biti cel kristjan. Znani katoliški učenjak je povedal vzrok našega okrnjenega krščanstva, ko je rekel: “Ni ne-megoče, da je vzrok: pomanjkanje dejanske ljubezni do Matere božje Marije.” (W. Faber.) Važna je beseda, ki jo imamo' vsak dam na ustih, pa je le nekoliko prevsakdanja, beseda namreč “Obnova.” Verska prenovitev: o tem govorimo, pišemo. Zlasti mi Slovenci. Pravimo, da, smo Marijin narod. Vsa naša domovina je posejana z Marijinimi cerkvami, Marijo pa) premalo poznamo, premalo cenimo, premalo) ljubimo. Volja božja je, da se posvetimo, to se pravi, da sprejmemo* Kristusa vase, ga postavimo na prestol svojega srca, da ima on v njem prvo in zadnje besedo. Kristusa pa nam je dala in prinesla Marija. Saj je rekel in zapisal veliki in sveti papež Pij X. Prav je imel plodovit Marijin pisatelj, ko je na svoja stara leta, skoraj kot oporoko zapisal: ‘“Predvsem pozdravljam ljubo, Mater božjo v domači kapeli, Zavetnico planinskih višav. Kako ljubici kraljuje tam v podobi, ki v kratkih potezah predstavlja vso veličino Marijinega češče-nja. Temelj njenega češčen j a ni nihče drugi kloit njen božji Otrok, ki ga drži v svojem naročju. Pobožnost do Marije je blagoslov za naše življenje. — Starček, ki gleda nazaj na več kot 80 let življenja, skuša zapeti Marijino pesem. Marsikaj je stari mož .videl in doživel in eno se je naučil, da na svetu za Dolgom ni večjega, in,nič lepšega, kot častiti in ljubiti Marijo. Ni je večje časti kot biti Marijin služab nik.” (P. Meschler S J) To je čisto v duhu našega slovenskega ljudstva, ki tako rado poje: “Za Bogom najrajše Mari jo častim” ali “Za Begom častimo Marijo najprej!” in “Lepšega pač ni, kot Marija ti; hočemo te ljubiti!” Za obnovo našega' ljudstva dela vsak, kdor razširja pobožnost do* Matere božje, zakaj Marijino ime je tako močno, da si utre pc i celo v najtrša srca. li priprave za potovanje v Lemont, če bi tale mesec vsak zmolil tri zdrave Marije dnevno za blagoslov in za dober uspeh pri našem slovenskem Marijinem kongresu? Molite tisti, ki se boste kongresa udeležili, molite tisti, ki se ga ne boste mogli udeležiti! Molimo! Prava molitev predre oblake. Kdor hoče letos v Marijinem letu svoji nebeški Materi izkazati prav posebno čast, naj privede enega izmed izgubljenih slovenskih otrok k Mariji, k nogam Matere! Dobrega Pastirja. Marija je. vedno bila most do Jezusa. Dnevi slovenskega kongresa v Lemontu naj bodo res dnevi prave obnicive našega naroda v Kristusu po Mariji! P. Odilo OFM tajnik kongresa. ^uiturna ffcronika Komur »orno .snili v srce, smo ga in to ime vti-duhojvno! dvignili in prenovili. “Blagor vseh je odvisen od tega, da govo--leta 1904: Boga — človeka smo Tirno o Mariji,” pravi sv. Alfonz, prejeli po Mariji, ki ga je nosila v svojem naročju in ne preostane nam drugega kot Kristusa Na Marijinem .kongresu v Lemontu bomoi veliko govorili o Mariji in Bog daj, da bi mnoge sprejeti iz Marijinih rok. Mariji- dvignili in prenovili. Kjer je v no češčenje se dotika torej jedra vsake prave notranje ob.no- družinah udomačeno češčenje do Marije, tam naj ga Marijin Kon-vitve. Pišite knjige, prirejajte |gres pOron02i, kjer ga ni, tam ga, shode, množite organizacije in i bomo v tem svetem Marijinem njih odseke, a pri tem pozabite| letu skušali udomačiti, če se na Mater človeškega rodu, in iz- 'nam to posreči, bomo storili več' kušen vzgojitelj C|d vaših obli-jdobrega, kakor si moremo sploh, mih setev ne bo pričakoval obil- 'misliti in predstavljati. Ali bi se bilo primerno, da bi ne žetve. Mimo Marije ne smemo iti z lahkomiselno pozabljivostjo. Ne sme biti samo za versko ime, temveč pr e vsem za verske stvar, ne samo za lepe programe, temveč za lepo življenje. In pri tem nam bo pomagala Marija. Bistven del krščanstva je Marija. Marijinega češčenja ne smemo prepustiti samo duhovnikom in nekaterim izvoljenim skupinam, ne smemo ga smatrati samo kot nekak okrasek, ki si ga pridobimici ali pa ga zavržemo brez vsake škode. Pravo krščanstvo me sme pogrešati Nje, ki nam jo evangelij predstavlja z besedami pozdrava “Zdrava, milosti polna!” Naša duhovna ta le mesec junij, ko bomo dela- laupienanovi mami in atu v spomin Cleveland, O. — Preprosta sta, ata suh pa trden, mama vedno dobre volje, čeprav ji noge nagajajo. Jo včasih pokličem zavoljo Janeza, pa mi povedo, da, ne vedo', kje se fant lovi, da pa vedo, da na igro ni pozabil. No, nekaj din nazaj, na dan 27. maja sta Hauptmanlova mati in Hauptmanov ata praznovala 40 letnico poroke. Oče so dopolnili 65 let, mama pa 60. Kar pravšno mero se je nabralo let. Preprosti ljudje ne listajo po koledarjih, kdaj so obletnice. Vse presodijo po križih in skrbeh, ki so za njimi in so na tihem Bogu hvaležni, da je še tako kakor je. Iz Stične so Hauptmani, oč tam, kjer je stari samostan, ki je ljudem boste otrebil in duše očistil, od tam, kjer je Trlep doma, ki je bridke in gorke gosposki pel in se ni bal, ne gospodei :ne Turka. Od tam so Hauptmani. Po dolenjsko vlečejo, počasi govore, prevdarno, nič naprej ne silijo, vse za dobro vzemo in taki bodo ostali. Vem, da sami nič ne dado na obletnice. Veseli so, da se jim fant nareja in da v miru žive. Pa naj vzemo za dobro tele moje besede. Da bi jih stiška Marija še dolgo ohranila pri dobrem zdravju, da bi se jima fant dobro držal in bi jima bil v oporo in zvesto pomoč. Pa bodo tekla leta, nakapljalo se jih bo in vsako naj jim prinese lepo zavest, da so vse naredili, kakor soi najbolje znali in mogli. Bog vaju še dolgo živi, ata m mama! Zdrava, srečna in zado*-voljna. Karel Mauser. Kdo bo pomagal, šs vi ne boste? Cleveland, O. — V nedeljo, dne 23. maja, so na Ligini prireditvi v Clevelandu škof dr. Gregorij Rožman otvorili za Cleveland in okolico peto veliko' Ligino kampanjo, ki traja od 15. maja do 31. junija. Liga zbira za zapuščene slovenske bolnike) in starčke, razkropljene po širnem božjem svetu, zbira za najbolj lačne in potrebne v stari domovini, pomaga beguncem v taboriščih, da bi prišli do rednega življenja s tem, da se nekje rast je v tem, da se poglobimo stalno naselii°- Ko 50 Prevzvi-v besede: “Milosti polna!” Mi- šeni ha omenjeni prireditvi otvo-losti polna za nas! rili to 'nanc'dno človekoljubno Rekli bi lahko Kristus je gla- kam:Panjo, so s povzdignjenim va skrivnostnega telesa, Marija 2lasci*i. zaklicali navzočim in je njegov tilnik, ki veže’ vse ude cploh vsem Slovencem v Ameri-z glavo. Poleg časti Očetove, ip Kdo na božjem svetu jim Slovenske pisarne so vsak teden, sproti objavljene v Ameriški Domovini, poleg tega bo pa Slo* venska pisarna odprta v dobi kampanje tudi ob nedeljah po deseti sv. maši. J. Godina. Frošnja iz domovine ločimo in ločijo vsi folOzofi po svojih svetovnih nazorih in z ozirom na te vsi priznavajo, da imamo katoliško in materialistično filozofijo. Analogno je tudi v literaturi, ki se ne loči po njenih formalnih oblikah, marveč p-o idejah, ki jih seje, da se poslužujem Finžgarjevega izraza. Vzemimo n. pr. za dokaz temu to, kar je napisal v “Ljubljanskem Zvonu’ 1. 1929, na stran, 486. komunistični literarni ideolog Josip Vidmar! “Umetniško stremljenje gre za tem: izpovedati se, dati izraza lastnemu življenju, izraziti lastno naravo, živo in živečo . . .” Če je to res tudi smoter umetniškega stremljenja, potem je jasno, da ima vsak umetnik svoje “lastno življenje, svojo lastno naravo,” svojo lastno “notranjost,” ki mu jo oblikuje njegov svetovni nazor, ki se torej mora nujno, če je umetnik resničen, izražati v njegovih delih. Popolnoma jasno je, da umetnik, ki stoji na materialističnem svetovnem nazoru izraža tega tudi v svojih delih. Umetnost je pač neko izžarevanje umetnikove notranjosti, čisto naravno je, da, komunizem zahteva od svojih umetnikov, da se njih nazor izraža tudi v njih delih. Tako tudi mi katoličani pričakujemo, da se izražajo ideje katoliških pisateljev v njih proizvodih, oziroma da “sejejo ideje, ki jih nosijo v svojem srcu. Ali ni tako? In tisto, literaturo, ki seje katoliške ideje, imenujemo mi katoliško literaturo. Vsi zgodovinarji ločijo katoliško in pogansko renesanso. Pogansko .renesanco imenujemo, (:no strujo, ki je oživila stare klasične forme in tudi poganske ideje v svojih delih, katoliško pa imenujejo ono, ki je sprejela, klasične oblike, pa jih oplodila si krščanskimi idejami, še nikdar ni nihče trdil, da nimamo katoliške reuesance. Na podlagi tega mislim, da upravičeno lahko trdimo, da imamo tud kat. literaturo. Med Slovenci k tej na vsak način lahko štejemo* Silvin Sardenka, Medveda. Pregllja in Mausar-ja. Kaplan Klemen je n. pr. izrazito katoliški roman, ali pa najncvejše delo F. S. Finžgarja “Mirna pota.” Jasno pa je, da ne spada vsaka pesem ali pa vsak roman, ki ga napiše kak katoličan, že s tem v “katoliško literaturo,’ tudi ne že vsako delo, ki ga izda pisatelj ali pesnik, ki nima katoliškega svetovnega nazora, k pro-tikatcliški skupini. Priznamo, da, je dosti literarnih del, ki ne izražajo kakega svetovnega nazo- ,ste?” Na tem mestu, preko bilo češčenje Matere najbližje in najdražje. Bog sam je dal človeštvu Marijo kot ve-1 Na tem mestu, preko našega lik vzgojni vzor in kot veliko skupnega glasila, “Ameriške Do-vzgejnc moč. Misel, da češče- movine,’ ponavljamo to vprašanje Marijino modernim časom ni potrebno, je nevarna zmota. Božja Modrost hoče, da se človeštvo za vse milosti obrača do Marije. Cerkev je že ustanovila St. Marys, Pa. — Drajgi rojaki dtetaa iz vasi Podgraje, Zabiče, Kutežov in Trepčane! Prejel sem prošnjo od župnika iz podgrajske župnije, kateri prosi rojake za prispevke, da bi se popravilo' cerkev ir. župnišče. Prosi tudi za mašno opravo in za jaslice . . . Ker je nam tukaj težko ku-jpiti te stvari, saj ne vemo, kaj ibi najbolj odgovarjalo, dajmo vsak nekaj dolarjev in naj bi Katoliška literatura?! Ne vem, Čemu je urednik “Kanadske Ameriška Domovine priobčil 11. maja iz knjige L Cankar “Obiski,” izjavo pisatelja, F. S. Finžgarja, da ni katoliške literature, marveč le literatura katolikov. Sicer to vprašanje ni ravno posebno življenjsko važno in res ne vem, čemu naj bi se predali A. D. polnili s1 tem, sodim pa, da je to nekak odsev nekdanjih debat, ki smo-jih svoj čas doživeli med dr. Ale-šom Ušeničnikom, dr. Izidorjem Cankarjem in J. Vidmarjem. Predvsem bi ugotovil, da za nas katoličane ni ne F. S Finžgar in še manj dr. Izidor Cankar kaka autoriteta na ideološkem polju, oba sta nam med komunistično revolucijo napravila dosti škode s svojimi zmešanimi nazori. F. S. Finžgar je po mojem, mnenju ob priliki svojih izjav glede katoliške literature ali o literaturi katolikov sam sebi nasprotoval. Istočasno je namreč izjavil, da bi morali slovenski pisatelji nastopiti “kot sejalci idej.” Če naj bi bili slovenski pisatelji sejalci idej, je potem jasno, da se tudi ločijo med seboj v tem oziru, kake ideje sejejo. Imamo različne ideje, ali recimo, Dazlione svetovne nazore: krščanski, materialistični, poganski itd. Če torej kaka struja v literaturi seje katoliške deje, jo po vsej pravici laka imenujemo katoliško, če komunistična literatura seje materialistične ideje, jo po vsej pravici lahko -označujemo: kot komunistično, oziroma materialistične. Če smatramo literaturo le kot neko formalno- estetsko udejstvovanje, potem res ni ne katoliške in ne komunistične literature, kakor ni ne katoliške ali materialistične tehnike, medicine ali rokodelstva. Sonet ali stanza sta po svoji formalni strani ra*-vno tako lahko katoliška kot komunistična. Imamo pa katoliško in neka-toliško filozofijo. Če bi smatrali filozofijo le kot logiko- ali biološko psihologijo, potem bi ne bilo katoliške filozofije, ker je logika in biološka psihologija nevtralna, za vse enaka, bodisi-za človeka s katoliškim svetovnim ali pa z materialističnim nazorom. Teda filozofija ni le logika in ne samo ugotavljanje ra. če zaljubljen pesnik opeva delovanja človeške psihe, mar- luno, je to čisto lahko popolno-več je nekaj več, ona daje ideje, pna nevtralna zadeva. Mi uvr-smernice za življenje. Tu se pajščam-o literate med katoliške in nekatoliške po splošnem duhu, ki izžareva iz njih del, oziroma p-o tem, kakor pravi Finžgar, ‘“kake ideje kdo seje.” Ni posebno važnlc-, ali rabimo ali Kristusu jPnmaoak jim vi no bo- lonj tam -p0tem sami kupili, kar potrebujejo. Apeliram na vas, dragi vaščani, da se v čim večjem številu odzovete in prispevate v ta nanje, -da ga slišijo tisti, ki ga niso'men. Prejel sem tudi ustmeno-slišali v dvorani. Na vsakega | poročilo, da so v-resnici potreb-Slovenca so naslovljene. Ne za- ni pomoči, krkni svojega srca! Bodi hva- j Župnik v Podgraji pišejo: ležen Bogu, da živiš v razmerah,! “Dragi rojaki! že enajsto le-poseben praznik Marije Sredni- ida lahko daš, da lahko'pomagaš, to živim med tem ljudstvom v ce vseh milosti in ni daleč čas, j Darove pošljite ali naravnost na j Podgrajski dolni. Doma sem ko bo ta misel razglašena za glavno pisarno Lige v New Yior- sicer iz Trnovske doline, vendar trpeli, skupaj se veselili, skupaj bomo počivali na gričku karmel-ske matere Božje. Nemci so nam uničili vso vas Podgraje in Kute. žovo. Tudi cerkev so nam vso, izraz “literatura katolikov, izropali. Imeli smo lepih stvari | “katoliška literatura.” Za to de-za cerkev, vse shranjeno v žup- bato se skriva po mojem mne-nišču, pa so vse zažgali. Tudi žup- nju nekaj globljega, to je staro nišče in cerkev je ostala prava nasprotovanje onih, ki so proti sirota. Z veliko težavo smo spra. j katoliškemu svetovnemu nazo-vili nekaj nazaj, a vsega ne zrno- ru, proti -oni literaturi katolikov rento, zato se obračam na vas, oziroma proti katoliški literatu-dragi farani, da nam pomagate, ri, ki seje katoliške ideje. Sejal-kolikor je v vaši moči. Vsak dar ei ptoti katoliških idej so žabo s hvaležnostjo sprejet in upo- strupljali slovenski narod že rabljen v najbolj potrebne na- dolga l°ta in pripravljali pot vsirskfci resnico. Z drugimi bese-dami: Brez Marije ne moremo, daleč! ku (Liga KSA, 238 E. 19. New .ti-grički, ta dolina so mi dragi. York 3, N. Y.) ali pa jih oddajte Za svoje štejem te ljudi, ki se. v Slovenski pisarni. Uradne ure imamo tako radi, skupaj smo mene. Se priporočam in vas naj lepše pozdravljam, Vam udani Milan Grlj, župnik. Prispevke blagfc,volite poslati na spodaj navedeni naslov. Upam, da se boste vsi rojaki velikodušne odzvali temu klicu za pomoč. Kakor hitro dobim skupaj primerno všcito, jo bom poslal na župnika Milan Grlj v Podgraje. Pozdrav vsem! Math Shuste-r, 467 W. Mili St. materializmu in 'komunizmu, odrekali pa so umetniško kvaliteto vsem delom, iz katerih je izžarevalo krščanstvo. Mi si želimoi katoliških umetnikov, ki bi izžarevali iz svoje notranjosti na umetniški -način -svoj svetovni nazor, ali, da se izrazim z Vidmarjem, ki bi dajali izraza svojemu lastnemu življenju v literaturi. Zakaj bi se ravno mi katoličani tega izogibali? Zakaj bi se katoličani nekako otepali “katoliške literature”? M. Škerbec. ^ Josip Gruiiem: Rodovina slovenskega naroda II. Doba državnega absolutizma In centralizacije Od Ferdinanda II. do Leopolda II. (1619-1792) 8. Jožef II. in jožefinizem. Vojna s Turki. Leopold II. pri Sv. Mariji ob Jezeru. Pozneje so še zapadli ctesarskim odlokom, cistercijani v Stični in Kostanjevici, obuti in bosonogi avguštinci (“Školči j ati”) v Ljubljani, kapucini v Kranju in| Novem mestu, serviti v Devinu, Ljubljanski kapucinski samostan ni smel več sprejemati novincev. Naselbina je bila ob: sojena, da počasi izmre. — Na Goriškem in v tržaškjem ozemlju so bile zatrte sledeče redovne naselbina: klarisinje, mino- Vsa naslednja leta so zdaj I Kmalu potem so bili razpu-.3-^ in karmeličani v Gorici, domovale cesarske komisije in ščeni: benediktinski opatiji v minikani in poverelle” (tretje- 2ctaj tej zdaj oni Naznanjale usodno vest, da ji je Prekinjena nit življenja. Bivšim redovnikom in redovnicam so kazali kake hiše ali samosta-Ne, kjer so lahko v družbi dru-§ih samostancev ali nun živeli benediktinski opatiji v naselbini'Osoj ah in Podkloštru, cisterci- janski samostan v Vetrinju, minoritska in kapucinska naselbina v Bjeljaku, premonstrati v Grebinju, dominkanke v Št. Andražu, benediktinke v Št. Andražu, benediktinke v Št. Juriju 'io svoje smrti, ali pa so jim na-Job Jezeru (Langsee) in karme-^azali penzijo, če so hoteli iti ličanke v Sedlicah. Edina opa- Nred svet. Tekom vlade cesarja Jožefa ^ bilo v avstrijsko ogrskih deklah odpravljenih okoli 738 sa- tija Št. Pavel, ki je še ostala V deželi, je 1. 1787. vsled denarnih težav sama prosila za razpustitev in se prostovoljno razšla. Ustanov. eVndar niso bile vse;'! Šele leta 1809. so prazno samo-mele enako prizadete. | stansko poslopje na novo naseli- la Koroškem so 1. 1782. od- li benediktinci iz Sent Blaža v Pravili le 19 “puščavnikov” Hretjerednikov,) ki so živeli po Črnem lesu (Schwarzwald). — Večje je bilo število odprav- raznih samotah in se pečali z Ijenih samostanov na Kranj-^rtaarstvom, ročnimi deli in tu- j skem, kamor jie pripadla tudi Šc, poučevali mladino. Taki pu- ravniki so bili pri Velikovcu, °spej Sveti in na maliem oto- Istra. Vsled dekreta iz 1. 1782. so , j ... ..„ „w-1bili tu razpuščeni: kartuzijani ^ sredi Vrbskega jezera. Na'v Bistri, klarisinje v Ljublja-ranjskem nahajamo sledove ni, Škofji Loki in Mekinjah, do-Njih le pod vrhom Sv. Jošta in mikanke v Velesovem, pavlinci ^blejskem otoku. pri Št. Petru v Gozdu (Selve) in Spomladanski "Permanent" TRAJNO KODRANJE posebno zdaj za poletje im za praznike BOHAR'S BEAUTY SHOPPE P4G7 St. Clair Ave. HE-1-5296 v SND poslopju Razpis službe Threktorij American Jugoslav Centra v Euclid, Ohio, razpisuje službo HIŠNIKA (JANITOR) Kdor je pri volji prevzeti to delo, naj pošlje prošnjo' na ajnika Doma do 15. junija 1954. Za direktoru American Jugoslav center ANDREW OGRIN, tajnik ^508 Shawnee Ave. KE-1-1107 ?> ?f. . POSLANCE SVOBODE”—Nemška delavca spuščata niCfy," balone, ki naj ponesejo letake z “osvobodilno spome-V Češko. V okviru “Crusade of Freedom” so spustili ^lZlni nemško-češke meje na stotine takih balonov. rednice)” v furlanskem mestecu Fara, plemiške benediktinke v Akvileji, frančiškani v Solkanu in na Sv. Gori (so se preselili v prazni minoritski samostan v Gorico), minoriti v Grljanu, kapucini v Gradiški, Trstu in Kormiinu. Slovenskemu Šta-jerju pripadajo zatrti samostani: kartuzija v. Žičah, pavlinci v Olimju, dominikanke v Studenicah in Marenbergu, kapucini v Mariboru, Ormožu, Ptuju, Cmuneku, dominikani v Ptuju in Novem kloštru, avguštinci na Muti (Hohenmaut) in minoriti v Slovenski Bistrici. Komisarji, ki so imeli izvrševati cesarske odloke, so dobili navodilo, da postopajo “obzirno, skromno in potrpežljivo Seveda je bilo to popolnoma odvisno od njih samih. — Ko-je komisar grof Auersperg Mekinjah zbranim sestram pre-čital cesarski odlok, so ga jokaje prosile, naj jih puste umreti-v samostanu, in obljubile, da se bodo pečale s poukom mladine. Toda obveljala je cesarska na-redba. Klarisinje iz odpravljenih treh kranjskih samostanov so deloma prestopile v novou stanovljeni uršulinski samostan v Škofji Loki, deloma šle v Gorico ali pa v inozemstvo. Velesovskim nunam so dovolili, da žive do smrti v samostanu. — Veliko začudenje je; vzbudilo, da vlada niti starodavni opatiji stiski ni prizanesla. Menihi so bili z vso vnemo podpirali ljudsko šolstvo in celo izdali slovenski katekizem. Mied tem ko so po drugih deželah pustili nekatere stare in zaslužne opatije (Admont, Klos-terneufourg, Melk, Lilienfeld, Kremsmunster ,itd), je bila Stična z dvornim dekretom 6. oktofcira 1784 obsojena na smrt. Cesarski komisar Buaet je našel v samostanu 27 bratov. Opat je bil baron Franc Taufirer iz Višnje gore, tudi drugi patri večinoma domačini. Vsi so izjavili, da hočejo poslej živeti kot svetni duhovniki. O vsem premakljivem in nepremakljivem samostanskem premožienju je komisar napravil natančen zapisnik. Spomin na ta dogodek ohranjuje še stara pestem “od Igorvsdigneina setiškega klo-štra”. Opat je dobil 2000 gld. ■pokojnine in živel poslej sam zase na svojem rodnem gradu Višnj agora, a ni preživel dolgo usode svojega samostana. Umrl je 1. 1789. in bil pokopan v višnj egorski župni cerkvi. Vse premoženje odpravljenih samostanov je pripadlo “verskemu zakladu”, iz katerega so se imeli plačevati stroški za nove župnije. Teda pričakovanih velikih vsot država ni dobila. Zemljišča in poslopja so deloma, poprodali za nizko ceno ali, pa izkušali z njimi gospodariti na svoje stroške. Večji del obsežnega in mogočnega vetrinjskega samostana z velikim, krasnim vrtom vred je kupil neki tovarnar za 6000 gld. Tu in tam so porabili samostanska poslopja za bolnice, šole, fvojašniice. Mnogo pa jih je ostalo praznih in za-čelo čelo razpadati, tako' Št. Pavel, , Podklošter, Grebinj, Osoje, Ve- žli lesovo, Mekinjte. Ko je “verski zaklad” pričel na svoje stroške gospodariti s samostanskimi posestvi, je bilo treba vzdrževati iz dohodkov celo vrsto upraviteljev, uradnikov, pisarjev, gozdarjev, delavcev, da je komaj preostalo še kaj čistiega dobička. , Dragocenosti in opravo samostanskih cerkva so porazdelili med razne župne cerkve. Iz knjižnic so naj dragocenejša dela poslali na Dunaj v dvorno knjižnico. Mnogo drugih knjig' je šlo na Štajerskem v Gradec, na Kranjskem pa v Ljubljano,, kjer so osnovali iz samostanskih knjižnih zakladov c. kr. licejsko ali študijsko knjižnico. Mnogo cerkvenih in knjižnih dragocenosti, rokopisov in listin, se je pa razvleklo, pogubilo in pokončalo. Začetkom 1. 1787. je naznanjal graški vladni list, da se bodo knjige iz odpravljenih samostanov, “ki niso primerne, da goje državljansko -srečo in krepost”, vsak dan na funte in na cente prepuščale tovarnarjem in kramarjem. “Praznoverne” knjige, ki so jih baje mnogo našli v ženskih samostanih, so bile vse sežgane. Za Kranjsko je značilno poročilo komisarja Schella, ki pravi; da je ponujal samostansko knjižno blago bukvovezom, ki ga pa ne morejo rabiti. (Dalje prihodnjič) -------o-----— Zadruge “gospodarska središča na vasi” bar in Kiro Bukovič. Zastopnica iz Slovenije Vilma Pirkovič je zatrjevala na zborovanju navzočim, da so zadruge v Sloveniji znatno napredovale in da so že “prava gospodarska središča na vasi.” V zadrugah je baje vpisanih nad eno četrtino žensk. — Iz poročil ljubljanskega časopisja je razvidno, da zadruge v Sloveniji slabo uspevajo in da so pravi vzor nemogočega gospo- 1 Oglašajte v “Amer. Domovini” darstva. Vilma menda ljubljanskega časopisja ne prebira, sicer ne bi mogla tako očitno govoriti neresnico. Na rednem občnem zboru Glavne zadružne zveze Jugoslavije je bil izvoljen za predsednika Risto Antuncvič, za podpredsednike pa Vlado šegrt, Janez Hri- JUGOSLAVIJI Da, čisto enostavno in ni vam treba skrbeti zaradi prevoza, kajti SINGER šivalni stroji so že tam. Zato poklonite SINGER šivalni stroj . . . nobeno drugo darilo ni boljše in koristnejše. S' Za več informacije nam pišite na: Singer Sewing Machine Co. Room 3602 149 Broadway New York 6, N. Y. ali obiščite vaš krajevni SINGER ŠIVALNI CENTER SINGER SEWING MACHINE COMPANY • A Trad* Mark of THE SINGER MANUFACTURING COMPANY MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE Prihranite $1 do $2' °pri jardu! 48 inč široko! Trajna barva in popolnoma neuskočijivo BLAGO ZA ZAVESE IN PREVLEKE 2.39 do 3.49 VREDNO ::: Mešano tkivo Crepe tkivo To blago: * Grobo tkano * Z zlatom prepleteno * * Razno drugo Te barve: * Naravna * Zlata * Siva * Bela * Lovsko zelena * Svetlo zelena * Razne druge Ti vzorci: * Rožnati * Gladki * Abstraktni * Modni Progasti Dekoracijski * Pokrajinski Vsi varčni ljudje, kateri^ radi šivajo, bodo izrabili ugodnosti te naše IZVANREDNE razprodaje! Lahko prihranite do 50% ali še več pri tem lepem blagu. Cenjeno kot drugovrstno zaradi majhnih napak, ki pa so komaj vidne in ki nikakor ne zmanjšajo lepote ali škodujejo trpežnosti tega blaga. Blago je 48 inč široko, barvano in popolnoma neuskočijivo. Ugodni termini po dogovoru pri nakupu za S20 ali več POSEBNOST L98 vredno blago za zavest Samo 1CCO jardov! Blago za zavese v prekrasni^ izberi vzorcev in barvnih kombinacij. 45 in 48 inč široko. 'Zajamčene trajne barve. Popolna kako-vost. Nekatero blago malo nepravilno. The May Co.’s Basement oddelek za draperij JjALINCARSKA TEKMA Klub društev priredi balincarsko tekmo v nedeljo 6. junija ob I uri popoldne N£ RECHER AVE. V NANOVO UREJENIH PROSTORIH N Prosimo vse skupine, da bodo na mestu ob pravem času. ZVEČER PROSTA ZABAVA Za Klub društev: A. OGRIN, predsednik neka točka v njegovem raču-^,’ centru. Angleži ne popuste, [zjutraj v sedlu, dokler naposled! nu meglena. Temu ni kriva na- Stare garde? Še dolgo ne! Bu- ne najde nekega starega voza, Ali v teh dvajsetih letih so se vsi evropski poveljniki učili taktike od novega mojstra; on sam pa jie v teh 20 letih izčrpal svoj stroj. Naglice, s katero tudi zdaj preseneti nasprotnika, ne prenese več niti sam; pomisleki zavirajo njegovo drznost kakor v vseh poslednjih vojnah: ko vzame Charlesroi, ne udari z vso močjo na Bluchprja, marveč pošlje Neya s pol armade po bruselski cesti zoper Angleže in z grozo spozna šele popoldne, da mu stoji vsa pruska armada nasproti. Zdaj pokliče maršala nazaj in mu piše: “U-soda Francije je v Vaših rokah,” zgrabi naj takoj sovražnika od strani, namestu da bi prodiral naprej. Prekasno: Nev se je pri Quatrebrasih spoprijel z Wellingtonom in lahko odda en sam armadni zbor. Pošlje ga rjekam, kjer je za cesarja brez koristi, a pokvari s tem izpa- For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central din-mg room, with American Slovenian^ cooking. All sports, private beach, boating and fishing Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC, Prop. Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 dom svojo zmago nad Angleži, ki ga vržejo nazaj. Napoleon pa vendarle pribori ta dan pri Lignyju s svojo polovično armado novo zmago. To je njegova poslednja. Bluchen pade z ranjenega konja, smatrajo ga za izgubljenega, Gneise-nau pa se ne da preplašiti, reši: pmik in naznani • zaveznikom, naj se prihodnji dan armadi združita pri Vavru. S tistim čudnim mirom, ki ga človek razume pri zgodaj ostarelem, zlasti pa bolnem možu, se cesar na dan po zmagi ustavi, prekasno pošlje nato Gro-uohyja s 30.000 možmi za Prusi, katerih misli, da se ne bodo mgoli tako kmalu spet zbrati, kje šele, da bi se mogli po takih izgubah združiti z Anglijo. Kakor je včeraj porazil Pruse, tako bo jutri porazil odrezane Angleže; za to mu zadostuje 70,-000 mož. Ne računa pa ne z, Gneisenauovo hladnokrvnostjo ne z Blucherjevo noroglavostjo. Prvič v življenju podcenjuje nasprotnika. Pri Friedlandu.. Aspernu, pri Laonu ni bil premagan, tudi ne v Rusiji, pri Lipskemu in pri Arcis-sur-Aube je podlegel kot pasameznik z dutost, tudi ni niti enega poveljstva, izročil neveščim rekam svojih sorodnikov; če bi imel Grouchyja pri sebi, bi bil sovražnik komaj močnejši od njega. In vendar dokazuje potek odločilne bitke, da niti ta pomota v računu ni bila glavni vzrok njegovega poraza. Če poznamo vse usodne vzroke, ki smo jih doselj navedli, se pokaže kot poslednji vzroki katastrofe starost. Samo trpljenje, ki je prizadelo njegovo tvornost, je krivo, da pri Waterlooju ne napade so-ražnika že v zgodnjem jutru. Bilo je sredi junija, solnce vz- low že pričenja streljati. Za vsako ceno prost umik: sicer pride do poloma. Anglija ie že napol poražena, pet je ura, zdaj bi z gardo lahko izsilil svojo pot, kajti ta čas pošlje Wellington Prusom sla: “Če zbor ne bo korakal naprej in če brez oddiha ne naskoči, je bitka izgubljena!” Zdaj bi bil trenutek za garde — ali previdnost zopet zadrž cesarja v kri- in nekaj ur počitka. Ali je obupan? Nasprotno! Kaj pravi Pariz: ta edina misel ga podi naprej. Zdaj niti ne premišlja, da bi zbral garde v Lionu ali Soisso ki je še ostala. In ko se tako prerekata, prispe poročilo iz zbornice, ki je (proglasila trajno zasedanje. Vsak poizkus razpustitve bo smatrala za veleizdajo in bo postavila pred sodišče vsakogar, ki se bo drznil kaj ukreniti zo- rna na Pariz, ki je vir novih moči. Njegov račun 'je tale: — 150.000 mož se da še mobilizirati, z narodnimi gardami bi tični uri. Na nasprotni strani žabjih bilo 300,000, s temi silami stopa v bitko drugi pruski zbor. še lahko zadrži sovražnika. Strahovita odločitev! Raz- “Pogum! Trdnpst!” pristavi položenje genialnega igralca, ki na koncu zadnjega povelja za tvega svoje poslednje figure, in Pariz, vendar, prav danes ne sme biti nu, kakor lansko leto, ali da bi !Per njeno avtoriteto. Enega sa- šel v trdnjave, marveč misli sa- meSa moža vidim med nami in mirom, je zaklical stari Lafayette s tribune! Umakne naj se in imeli bomo mir!” Ali je to glas ljudstva? V mestu vlada popoln mir; torej sa- pogum, da bi se javno dvig*1^ zoper njega! “Moral bi jim ^ ugoditi, pravi kesneje, ali ^ sem izčrpan. Lahko bi jih bil razpustil; ali manjkalo mi poguma: tudi jaz sem samo člo vek. Strašil me je spomin 19. Brumaine.” Zdaj kličejo pred zbornic0 ministre. Cesar jim prep°ve’ Nato prejme odgovor, da ga b° zbornica odstavila, če ne p^ ministrov prednjo. Zdaj rt10' ra odjenjati. Lucien in minsh* stopijo po njegovi volji pred de' mo klic osvobojene demokraci- putate: cesar da je sestavil je. Hkratu pa tudi družbe, ki ima rada spremembo in ki težko prenaša nesrečo, kajti tudi Dva dni kesnje stopi zopet pair ji glasujejo danes s pre- haja že ob štirih in če lahko poražen! Šele ob sedmih po-j v Elysee, kjer je prebival zad- staki. Zbornici zahtevata, naj ‘ - -1'* ----1 1 1 v cesar pride k zborovanju. Za- kaj jima ne ugodi? Kdo bi imel. Prusi marširajo po blatnih cestah, ki so jih razmočili nedavni nalivi, bi lahko marširali tudi Francozi, kajti čete, ki jih ima, so skoraj vse preizkušene. In šlje naposled zadnjih 5000 mož: nje časa. Ali je bila ta vojna najstarejše garde v ogenj: vse sen? V desetih dneh je iz to je samo,še obupno. Živel ce-jgubil cesarstvo, ki si ga je ne-sar! Ta klic je. pretresal pol Evro- vendar čaka do poldne, da lahko;'pe. Ali ni star že sto let? V de- koč priboril v devetih letih. XIX Ni ga še izgubil! V kabinettu setih letih je dobil moč prav- in v zbornici so mnenja deljena. Ijičnosti in je zvenel po evropskem delu sveta z legendarnim zvokom! Ali vse stvari so mi- Posvetuje se z brati in mnistri: Izčrpan je, ali svojo utruje-t nost obvladuje. Kaj predlaga? tope bolje postavi na posušenih tleh! Pri Jeni je stal v pršeči oktobrski jutranji megli pred fronto, nagovoril je vojake, jih povedel v boj in prebudil so- nljive. Ali niso to orli izpred Sodelovanje z zbornicama? Na- vražnika, ki je malodane še Marenga? Ali naj s solnčnim sprotno, diktaturo? V tej naro- spal. Danes čaka do poldneva, zahodom ta klic mahoma izgubi dni krizi potrebuje za katek Tega pol zamujenega dne ga1 svojo mitično moč? Jutri ga ne- čas popolno svobodo in oblast. bo več slišati. Opozarjajo- ga, da mu zbornica Drugi pruski zbor pokosi gar- j ne zaupa več. Tedaj vstane Lu-do s svojim ognjem, umakne se cien in z mladeniško strastjo tri skupine, jezdi p ne d fronto mu, premoč narašča, ob osmih roti cesarja, naj takoj razpu-in jim kliče svoje kovinske sta-|fee pojavi tretji zbor, IŽOjOOO^sti zbornici, naj proglasi nad bo uničilo. Zdaj jezdi na grič, ki ima usodno ime La Belle Alliance, razpostavi svoje čete v vke. Prodreti hoče nasprotnika in korakati proti Bruslu, pro-klamacijo za Belgijce ima že v žepu. Ali zamudil je pol dneva. Popoldan prispe sredi boja majhno armado bloku treh ini[poročilo: armada Bulowa kora-. štirih vielesil, ki so razpolaga-jka proti bojišču! Cesar preklele z nekajkrat večjimi vojskami, idi, poročajo pride, nato pošlje Doslej še ni bilo posameznega, Grouchy ju povelje: Nazaj! Ali poveljnika, ki bi lahko rekel, ga bo prejel? In če ga bo pre- ................ .az sem porazil Napoleona. ijel, ali ga bo sovražnik izpustil? [sita tudi tadva, dirja na konju Zdaj precenjuje pomen svoje Vse je odvisno od ene same ure.'čez drn in strn. Varuje ga sa-zmage m podcenjujte nasprottni- Ko pridejo Prusi, mora biti An- mo še četa grenadirjev na ko- 'a. rvič je njegova leča na- glija že premagana. Zato za- njih. Navzlic . telesnim boleči- ust, njegov vojni minister brani. Parizom obsedno stanje, strne vso oblast v svojih rokah in zbte- zaveznikov naskoči polovico manjšo francosko vojško: tedaj ste zdecimirani Francozi raz- re vse čete: samo tako je še mo-krope in Bonaparte vidi v svoji goče rešiti narod! zadnji poveljniški uri prvič svo-j Cesar prisluhne. Šestnajst let jo armado na begu. Iz polnega je minulo od onega novembr-angleškega ognja, v katerem skega dne v St. Cloudu, ko je i-je stal celo uro popolnoma ne- sti Lucien stavil isti predlog in zaščiten, se umakne cesar v e- ko je s takim govorom potegnil nega izmed zadnjih dveh str-1brata od prepada ter ga dvignjenih carrejev in ko $e razpr-'nil više nego je hotel sam. Cesar mu pritrdi, toda ne skoči misijo, ki naj se pogaja s so-vražnikom. Velesile se nočej3 pogajati ž njim, jim odgovarj3 zbornica. Proglasile so ga za brezpravnega! Odstopi naj! & noče, ga bomo odstavili! (Dalje prihodnjič) Edino pivo s tistim prisinim 51 okusom! na noge, da bi prijel za delo, marveč posluša, kako se Davo- ^.tavljena netočno, zato ostane čne velik naskok s konjenico nam mora vztrajati do petih * mobilizirati vso oboroženo silo. THE PILSENER BREWING CO. CLEVELAND, OHIO os. Zolo in Sinovi .Miiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiisiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii S mm am S s s s s s s mm POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR A VENUE Tel.: ENdicott l-<>583 COLLINWOODSKE URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-311' Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. n!!!!! JVaznanilo in j&ah'Oala ^ globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt kar nanagloma iztrgala iz naše družine našega ljubega soproga, dragega očeta, starega očeta, tasta in brata 1882 Cuka terček 1954 Pokojnik je, zadet od srčne kapi, preminul dne 3. maja 1954. Rojen je bil 16. oktobra 1882 v vasi Hleviše, fara Vrh pri Sv. Treh kraljih v logaškem okraju. V Ameriko je prišel leta 1901. Pogreb se je vršil 7. maja 1954 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za mir in pokoj njegove duše bila darovana sv. masa zadusmea. Po opravljenih cerkvenih in verskih obredih je njegovo truplo bilo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k zemeljskemu počitku v družinsko grobnico. V dolžnost si štejemo, da se s tem prav iskreno zahvalimo Father Matiji Jagru za darovano sv. mašo, za molitve ob krsti pokojnika v pogrebnem zavodu in za spremstvo na pokopališče, ter Father Ruparju in Cimpermanu za asistenco pri sv. maši zadušnici. Father Giles Strub, O.F.M., naj sprejme našo toplo zahvalo za obiske pokojnika v bolnišnici, ko se je v njej nahajal lansko leto, za molitve ob odprti krsti pokojnika, za navzočnost pri sv. maši zadušnici in za spremstvo na pokopališče. Father Herald A. Gonderju pa se zahvalimo za navzočnost pri sv. maši. Toplo se zahvalimo vsem, ki so ob krsto pokojnika položili tako lep« vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Iskreno se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše blagopokojnika, kakor tudi vsem, ki so darovali za dobrodelne namene. Prisrčna hvala vsem, ki so prišli našega dragega pokojnika kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo: —Članom društev, ki jim je pokojnik pripadal in to: Kras št. 8 SDZ, sv. Janez Krstnik št. 71 ABZ, in Mir št. 142 SNPJ, za lepo slovo od svojega umrlega sobrata; —Članom društva Knights of Columbus, N. E. Council, ki so prišli pokojnika kropit in molit ob njegovi krsti; —Zdravnikom, bolničarkam in sestram sv. Augustina iz St. Vincent Charity Hospital, ki so se prišli poslovit od pokojnika; in —Sestram Uršulinkam, ki so pokojnika prišle kropit. Našo toplo zahvalo naj sprejmejo Mr. Martin Rakar in pevski zbor “Ilirija” za žalostinke med sv. mašo zadušnico in za lepe žalostinke, ki so jih pokojniku v slovo zapeli ob njegovi krsti v pogrebnem zavodu. Iskreno se zahvalimo pogrebcem, prijateljem in bivšim sodelavcem pokojnika, ki so nosili krsto. Našo srčno zahvalo naj sprejmejo Mr. in Mrs. Ernest Palčič in njihov sin Ernest Jr. iz Gowanda, N. Y., ter Mrs. Theresa Petkovšek in njen sin Jakob iz Little Falls, N. Y., ki so prišli na pogreb našega dragega umrlega. Hvala vsem, ki so na dan pogreba dali brezplačno svoje avtomobile na razpolago ter tako dali priliko mnogim, da se pogreba udeleže. Toplo se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje. Naso globoko zahvalo naj sprejmejo člani zbornice mesta Cleveland (Council of the City of Cleveland) za tople pismene izraze sožalja ob smrti našega dragega pokojnika. Iskrena hvala elanom Fire in Police Departmenta za hitro in požrtvovalno pomoč našemu dragemu umrlemu, ki se J® — zadet od kapi — zgrudil na cesti. Naj jim dobri Bog to stotero poplača. Srčna hvala našim dragim in dobrim Sosedom in prijateljem, ki so nam v dnevih po smrti pokojnika p«magali na domu. Bog jim to obilno poplačaj! Hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Dragi soprog, ljubi oče, stari oče, tast in brat, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te Tv0je druge domovine! Končana je Tvoja zemeljska pot. dragi naš. Odšel si v novo življenje, k Svojemu Stvarniku, ki Te bo za vsa Tvoja dobra dela, za ljubezen, ki smo je bili deležni, za skrbi in delo, ki si jih imel obilo na tem svetu, nagradil z večnim veseljem v družbi izvčljenih! Ljubili smo Te vsi, ljubili so Te prijatelji in znanci, zato smo žalostni, ker smo Te izgubili. Pogrešamo Te. Tolaži pa nas naša vera, da se bomo enkrat vsi združili v nebesih, kjer Te je že pričakal Tvoj sin Luke, ki je že pred Teboj odšel iz te solzne doline k dragemu Bogu. Dotedaj pa se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali v naših mislih in molitvah. — Snivaj sladko, nezdram-no spanje, ljubljeni! Žalujoči ostali: JOHANA, soproga CHARLES A., JOHN F., JOSEPH E., sinovi JENNIE por. ŠKERL, SISTER MARY LUKE, redovnica, AMELIA por. HABJAN, in JOSEPHINE M., hčere MARY, MARY A., ALMA, MOLLY, snahe RUDOLPH F., VALENTINE, zeta EUGENE, BERNADETTE, RUDPY; GERALDINE; VIRGINIA ANN, LEANNE, MARK; VAL, JOANNE, BILLIE, CHARLIE; TOMMY, BARBARA, vnuki in vnukinje V starem kraju zapušča sestre JOHANO, FRANCO, in HELENO Cleveland, Ohio, 3. junija 1954.