GLAS
LETO XXIII. ŠT. 14 (1076) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 19. APRILA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
foto dd
  Igor Gabrovec
“Glas naši stranki si še
vedno zasluži zaupanje”
POGOVOR 
  ik pred deželnimi volit-
vami smo. Stranka Slo-
venska skupnost mora
na deželnih volitvah doseči v
deželi Furlaniji Julijski krajini
en odstotek od vseh glasov, da
lahko pride v deželni svet, kjer
jo zastopa zdaj deželni pod-
predsednik Igor Gabrovec, ki
tudi tokrat kandidira in smo
ga zato povabili na pogovor.
Kako bi nagovoril volivce, ki
morda niso somišljeniki
Slovenske skupnosti, da od-
dajo tokrat glas stranki Slo-
venska skupnost?
Pravzaprav sem prepričan, da
je vse več takih volivcev, ki bi
jih težko opredelili kot tradicionalne volivce
SSk. Tudi sam sem sorazmerno nov volivec slo-
venske stranke in prepričan sem, da je takih,
kot sem jaz, kar veliko. Razlogov za glas sloven-
ski stranki na tokratnih volitvah je vsekakor
več. Prvi je lahko zelo pragmatičen: glas za SSk
je morda res edina možnost, da tudi v primeru
poloma levosredinske koalicije resnično zago-
tovimo vsaj enega slovenskega zastopnika v
deželnem svetu. Tako izvoljeni Slovenec bo po-
leg vsega še najbolj verodostojno legitimiran,
da zastopa interese skupnosti v celoti in je kot
T tak sprejet in upoštevansogovornik nove upra-ve, pa naj bo kakršne
koli politične barve.
Drugi razlog je v dej-
stvu, da sem si kot dose-
danji deželni svetnik,
izvorno Tržačan, vedno
prizadeval za interese
naše skupnosti v vsej
deželi, se pravi povsod,
kjer Slovenci živimo in
razvijamo svoje dejav-
nosti, od Milj pa vse do
Vidma in Kanalske doli-
ne. Tovrstno aktivno in,
dovolite mi, nadpov-
prečno navzočnost in
razpoložljivost mi da-
nes priznavajo malodane vsi, kar mi je v naj-
večje osebno še prej kot politično zadoščenje.
Geslo “Za vse nas”! sem vedno jemal zelo re-
sno.
Zakaj je potrebno, da stranka Slovenska skup-
nost pride v deželni svet?
Stranka Slovenka skupnost je edina stranka, ki
ima v svojem programu jasno opredeljeno po-
litično skrb za uveljavljanje pravic slovenske na-
rodne skupnosti v Italiji.
/ str. 3
Jurij Paljk
www.noviglas.eu
Mladinski pevski zbor Emil Komel “najboljši zbor” Zlatih grl 2018
Spoštovane naročnice in naročnike našega
Novega glasa ponovno vljudno
naprošamo, da se v primeru
nedostavljanja našega tednika obrnejo na
krajevno pošto in ostro protestirajo zaradi
zamude. Dogaja se celo, da nekateri
krajevni poštarji nekatere številke Novega
glasa sploh ne dostavijo, kot je vse več
naših naročnic in naročnikov, ki nas
opozarja, da jim prihaja naš tednik z
velikansko zamudo. Radi bi vam povedali,
da smo pri osrednjem poštnem uradu za
naše kraje v Padovi že ostro protestirali,
posredovalo je tudi Vsedržavno združenje
katoliških tednikov FISC, katerega član je
tudi Novi glas kot edini slovenski tednik.
Naš časopis oddajamo v tisk ob 13. uri ob
torkih, da ga lahko iz tiskarne v Padovi
takoj prepeljejo na osrednjo pošto v
Padovo, ki je zadolžena za distribucijo za
naše kraje. Tako se dogaja, da nekatere
naročnice in naročniki prejmejo časopis že
ob sredah zjutraj, najkasneje pa v četrtek.
Nevzdržno in nesramno, tudi nekorektno
pa je, da ponekod krajevna pošta zamuja z
dostavo našega časopisa. Že res, da je
italijanska pošta znana po svoji
neprofesionalnosti, a dejstvo je, da
plačujemo za zagotovljeno dostavo časnika
v dveh dneh! Zato vas ponovno prosimo,
da se v primeru zamujanja italijanske pošte
obrnete na krajevni poštni urad, tako po
vaseh kot tudi v mestu, tam ostro
protestirate, ker je naš Novi glas vsem
poštnim uradom zagotovo dostavljen že
ob sredah zjutraj.
Prav tako vas prosimo, da nas obveščate o
zamudah ali morebitnih nedostavljenih
izvodih našega Novega glasa. Skušali
bomo tudi mi posredovati, najbolje pa je,
če se sami obrnete na krajevni poštni urad.
V časih, ko časopise vse bolj razjeda
svetovni splet, internet in drugi
elektronski mediji, ste vi, drage naročnice
in naročniki, za nas še bolj dragoceni, saj
ste vi naše občinstvo in naši odjemalci.
Časnik plačate in je zato prav, da vam ga
dostavijo v času, kajti naša uprava
italijansko pošto redno plačuje! Nevzdržno
pa je, da se nekaterim naročnicam in
naročnikom dogaja, da jim sploh ne
dostavijo Novega glasa. V takem primeru
nas morate nujno obvestiti, da bomo mi
ukrepali. Ponavljam: vse krajevne pošte
dobijo naš tednik v sredo zjutraj iz
osrednjega poštnega urada v Padovi, zato
ni razloga, da bi ga vi ne dobili najkasneje
v četrtek! Naša uprava je, tako kot so to
storili tudi drugi tedniki, pred leti
podpisala z italijansko pošto posebno
pogodbo, ki italijansko pošto obvezuje, da
naš Novi glas dostavi v dveh dneh, to
morate vedeti, ko boste protestirali.
Računamo na vašo pomoč, časi niso lahki,
za časopise gotovo ne, saj ob nenehnem
podraževanju papirja predvsem pošta
uničuje naše delo in vas, drage naročnice
in naročniki, oškoduje.
Zatorej: če dostava Novega glasa ni
pravočasna, stopite do krajevne pošte in
opzorite na to, sicer pa nas lahko pokličete
in nam poveste, kje se točno to dogaja, da
bomo tudi mi sporočili ustreznim višjim
poštnim uradom, kako nespoštljivo
ravnajo z vami krajevni poštarji.
Hvala za razumevanje in ostanite nam
zvesti!
Jurij Paljk
Našim naročnicam in naročnikom
foto dd
Svet okrog nas19. aprila 20182
Povejmo na glas
Vztrajati pri umirjenosti in miroljubnosti
Srečanje pri Sv. Ivanu o zgodovinski slovenski stavbi 
Narodni dom naj bi imel
odprta vrata za vse!
  rožek za družbenopoli-
tična vprašanja “Virgil
Šček” in stranka Slovenska
skupnost sta v petek, 13. aprila
2018, v prostorih Stadiona prvega
maja v Trstu priredila debatno
srečanje o Narodnemu domu pri
Sv. Ivanu. O upravnih postopkih,
finančnih sredstvih in začetku ob-
novitvenih del, predvidoma ko-
nec tega leta ali najkasneje na
začetku naslednjega, je uvodoma
spregovoril deželni svetnik in taj-
nik SSk Igor Gabrovec. Podal je
zgodovinski pregled vračanja pod
fašizmom odtujenih domov, ki se
je pričel še pod Illyjevo upravo.
Pred približno petnajstimi leti je
dežela prevzela lastništvo poslopja
od državne domene. Deželna
uprava v iztekajočem mandatu je
zagotovila potrebna sredstva 3,5
milijona evrov za obnovitvena de-
la in začela pripravljati vso potreb-
no dokumentacijo od dokončne-
ga do izvršilnega načrta in do po-
stopka evidentiranja izvajalca del,
ki bi se moral končati v roku šestih
mesecev.
K Ob tej priložnosti je tržaška Slo-venka mlajše generacije mag.Neža Kravos predstavila vsebine
svoje magistrske naloge z naslo-
vom Idejni načrt prenove in dozi-
dave Narodnega doma pri Sv. Iva-
nu pri Trstu, za katero je pred krat-
kim prejela prvo nagrado Urada za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
V povojnem obdobju se je na-
membnost omenjene stavbe spre-
minjala: od kinodvorane do se-
deža športnega društva Libertas.
Stavba je danes v razpadajočem
stanju. Dostop v notranje prostore
je možen le do telovadnice v pri-
tličju, zgornji prostori so iz varno-
stnih razlogov zaprti. Arhitektka
Neža Kravos je simbolično zgodo-
vinsko namembost Narodnega
doma združila z inovativnim pri-
stopom in potrebami mladih, ki
na tem območju obiskujejo višje
srednje šole. Svoje izvajanje je
končala z željo, naj bi Narodni
dom imel odprta vrata za vse.
Predsednica SKD Škamperle Bogo-
mila Kravos je ugotavljala, da stav-
ba, ki je za Svetoivančane simbol-
nega pomena, ni bila v povojnih
letih povrnjena tudi po krivdi Slo-
vencev samih. Izpostavila je po-
glavje prof. Sama Pahorja, obja-
vljeno v publikaciji društva Škam-
perle o spominih iz leta 2007, ki
opisuje z arhivskimi viri čital-
ništvo, procesije in bogato kultur-
no dejavnost, ki je potekala na ob-
močju Svetega Ivana od druge po-
lovice 19. stoletja do izbruha fašiz-
ma. Poudarila je potrebo, da bi do-
movale v prenovljeni stavbi vse
slovenske ustanove, ki delujejo pri
Sv. Ivanu, kar je potrdil tudi pred-
sednik društva Kogoj Franc Bian-
cuzzi.
Na osnovi 19. člena zaščitnega za-
kona iz leta 2001 in v dogovoru z
organizacijami slovenske
manjšine bo v prenovljeni stavbi
večja večnamenska dvorana, ki bo,
glede na neposredno bližino, na
razpolago tudi višjim srednjim
šolam. V dom se bodo preselili
zgodovinski odsek Narodne in štu-
dijske knjižnice in Slovenski razi-
skovalni inštitut SLORI ter seveda
obe kulturni društvi, ki delujeta na
tem območju.
V razpravo sta med drugimi pose-
gla še repentabrski župan Marko
Pisani, ki je poudaril inovativni
pristop analize potreb tega ob-
močja in nakazal potrebo, da se le-
ta razširi na ves prostor, na kate-
rem živi slovenska manjšina, in
odvetnik Peter Močnik, ki je leta
2004 skupno s preminulima
deželnim svetnikom dr. Mirkom
Špacapanom in arhitektom Mitjo
Racetom simbolno vdrl v za-
puščeno poslopje Narodnega do-
ma pri Sv. Ivanu, da bi opozoril
deželo, naj se stavba povrne Slo-
vencem.
Erik Kuret
Mladinska konzulta dežele FJK
Vabilo na prvo deželno
konferenco mladih
  d 20. aprila 2017 delu-
je Mladinska konzulta
dežele FJK. Njen na-
men je približati mlade med
14. in 35. letom deželnim in-
stitucijam in zastopati njihove
interese pri sprejemanju dežel-
ne zakonodaje. Konzulta delu-
je kot posvetovalno telo in sa-
mostojno obravnava različne
tematike, ki zadevajo mlade. V
ta namen smo člani konzulte
pod mentorstvom profesorjev
inštituta SISSA iz Trsta pripra-
vili krajši vprašalnik in ga ob-
javili na spletu. Med 20. ja-
nuarjem in 5. marcem 2018
smo prejeli 1094 odgovorov, ki
smo jih v minulih tednih po-
globljeno analizirali. Rezultate
O vprašalnika bomo predstavilina prvi deželni konferencimladih, ki bo 21. aprila 2018 v
prostorih univerze v Vidmu,
ul. Tomadini 30. Šest mladih
bo v obliki krajših govorov
(TED-Talks) predstavilo svoje
uspešne zgodbe na področju
kulture, gospodarstva, prosto-
voljstva in inštitucionalnega
udejstvovanja. Na celodnevni
konferenci bo med laboratori-
jem svetovne kavarne (World
Cafe') tudi priložnost izmen-
jave mnenj o štirih pomem-
bnih temah: delo, izo-
braževanje, aktivno državljan-
stvo, prosti čas/društveno
udejstvovanje. Deželni urad za
mladinske politike bo ob tej
priložnosti predstavil triletni
deželni načrt za mlade. Monia
Anzivino z univerze iz Pavie
bo imela krajše predavanje o
temi Mladi protagonisti, poli-
tični in socialni angažma mla-
dih generacij.
Toplo vabljeni vsi mladi in ti-
sti, ki se v najrazličnejših ok-
virih ukvarjajo z mladino. Iz
logističnih razlogov se morajo
udeleženci predhodno vpisati
na spletni strani dežele Furla-
nije Julijske krajine. Več infor-
macij lahko najdete tudi na
spletni strani: www. giova-
nifvg. it.
Smon Peter Leban, 
podpredsednik 
Mladinske konzulte dežele FJK
  e rečemo vztrajati pri umirjenosti in
miroljubnosti, potem imamo v mislih
vse več znamenj napetosti, ki se stop-
njujejo. Dovolj je preleteti zaostrovanja vse od
Sirije, kjer očitno utegne priti do spopadov
širših razsežnosti, tja do političnih premikov
v naši Evropi in ne nazadnje v Italiji, pa je po-
doba jasna in zaokrožena. In ta podoba je zelo
enovita, na tem ali onem koncu sveta, daleč
od nas ali pri nas, povsod se napetosti večajo.
In to se razvidno kaže na politični in na pov-
sem osebni ravni. Vse močnejši so nagibi, ki
želijo spodkopavati Evropsko unijo. Zaradi
strahu pred migranti in njihovimi morebitni-
mi prihodnjimi navali se določene politike
poslužujejo vse ostrejših svaril. Tu se ni težko
spomniti ponovne izvolitve Viktorja Urbana
na Madžarskem in njegovega opozarjanja pred
“muslimanskimi hordami”, pred katerimi se
je treba zavarovati z vsemi sredstvi. Madžarska
je v tem smislu postavila na mejo bodeči zid,
ne smemo pozabiti, da je isto storila Slovenija.
Avstrija vzdržuje zapiranje mej, podobno
Nemčija, Francija, Danska in Švedska. Končno
sta na nedavnih volitvah v Italiji Liga in Gi-
banje 5 zvezd prodrla nad pričakovanji in ni
dvoma, da se bodo v primeru njune vlade raz-
mere zaostrile in problemi reševali s tršo roko.
Vse skupaj, namreč porast splošne napetosti,
se seveda dogaja na človeški ravni, kjer je od-
nos do pribežnikov in do siceršnjih družbenih
odrinjencev vse manj human in se nagiba k
mržnji. Nespodbuden je tudi egoističen odnos
do drugih narodov v stilu Trumpovega gesla
“Najprej Amerika”, kar ponavljajo, sklicujoč
se na svoj narod, vsa radikalna desna evropska
politična stališča in kar vodi v zaostren odnos
vsaj do sosednjih narodov. Da se splošna na-
petost v ljudeh povečuje, priča med drugim
podatek, da ni tako malo članov naše narodne
skupnosti, ki so na nedavnih državnih volit-
vah dali svoj glas prav Ligi in Gibanju 5 zvezd
- verjetno iz naveličanosti zaradi vse preveč
omrtvelega stanja, morda pa tudi zaradi želje
po prodornejšem ukrepanju. Z eno besedo:
podzavestna ali zavestna želja po odločnejši
roki krepi istosmiselne politične sile in giban-
ja. To pomeni, da je umirjenost vse manj za-
nimiva, za mnoge že dolgočasna in še malo,
pa bo lahko povsem iz mode. In tu je umestno
pozvati, naj umirjenosti in miroljubnosti ven-
dar ne opustimo, in to prav zato, ker so danes
v vzponu žal popolnoma nasprotni nagibi. Ko
bi bili miroljubnost in umirjenost povsem
opuščeni ali celo zavrženi, bi se vsesplošna
trenja vse tja do najrazličnejših grobosti pre-
lomno povečala in celo prevladala. Prevladala
v svetovnih in lokalnih prostorih, globalno in
lokalno. Tega pa nikakor ni mogoče dopustiti,
tudi če se za to sporno smer vede ali nevede
odloča vse več ljudi oziroma vse večja večina.
Do zadnjega velja braniti in ohraniti sicer vse
bolj utišane vrednote, se pravi humano narav-
nanost, brez katere bi bili oropani časti člove-
ka z veliko začetnico.
Janez Povše
Č
  redsednika Rudi Pavšič,
SKGZ, in Walter Bandelj,
SSO, sta v imenu sloven-
ske narodne skupnosti iz Furla-
nije Julijske krajine, katere izraz
sta krovni organizaciji, Sloven-
ska kulturno-gospodarska zveza
in Svet slovenskih organizacij,
čestitala ob izvolitvi za predsed-
nico senata Marii Elisabetti Al-
berti Casellati in za predsednika
poslanske zbornice Robertu Fi-
cu, jima zaželela uspešno delo
pri vodenju najvišjega predstav-
ništva državljank in državljanov
Italije ter ju zaprosila za srečanje.
V nadaljevanju sta napisala:
“Slovenci v Italiji smo zakonsko
zaščiteni na državni in deželni
ravni, o zaščiti pa jasno govorijo
tudi mednarodne pogodbe in
evropski dokumenti. Zakonska
določila so izredna predpostav-
P ka za ohranitev in razvoj sloven-ske manjšine, ki je zgodovinskoprisotna v deželi Furlaniji Julijski
krajini vzdolž državne meje s
Slovenijo.
Naša skupnost je celovito orga-
nizirana, in to v vseh segmentih
družbenega življenja: od šolstva
in skrbi za slovenski jezik do kul-
ture, športa, gospodarstva, me-
dijev in drugih dejavnosti, ki
predstavljajo steber življenja in
dela nad 300 ustanov, organiza-
cij in društev, ki ju predstavljata
naši krovni organizaciji.
Veliko si prizadevamo, da bo naš
slovenski jezik prepoznaven v
javnosti in v stikih z javno upra-
vo, kot je zapisano tudi v samem
zaščitnem zakonu. Ravno tako je
pomembna neposredna fi-
nančna pomoč, ki nam jo država
Italija, v okviru zaščitnega zako-
na, namenja tako za našo bo-
gato organizacijsko stvarnost
kot za uveljavljanje sloven-
skega jezika v javnosti.
Posebej si prizadevamo, da se
odnosi med Italijo in Slove-
nijo izboljšujejo, kar je po-
membno jamstvo za poziti-
ven pristop k obema manjšina-
ma, ki živijo na tem predelu
Evrope, italijanski v Istri in naši
v Furlaniji Julijski krajini. Dol-
goletno je intenzivno sodelo-
vanje obeh narodnih skupnosti,
ki se je v zadnjih letih s skupni-
mi evropskimi projekti še okre-
pilo.
Posebej bi rada izpostavila potre-
bo po stvarnejšem pristopu, kar
zadeva večjo 'zajamčenost' slo-
venske prisotnosti tako v poslan-
ski zbornici kot v samem senatu.
Menimo namreč, da je nastopil
čas, da bi našo prisotnost v obeh
vejah parlamenta zagotovila
država s posebnim mehaniz-
mom volilnega zakona in nas
postavila na podobno raven kot
nemško narodno skupnost na
Južnem Tirolskem ter francosko
v Dolini Aosta”.
Čestitke SSO in SKGZ novoizvoljenim v Rimu
“Da bi se zavzeli za našo
narodno skupnost!”
80.739 je končna številka v Ita-
liji zbranih podpisov za evrop-
sko državljansko pobudo Mino-
rity SafePack. Ta podatek so po-
sredovali javnosti na tiskovni
konferenci, ki je potekala v po-
nedeljek, 16. aprila, v Bocnu na
sedežu EURAC (Evropske akade-
mije za raziskovanje). Najprej je
nastopil podpredsednik FUEN
Daniel Alfreider, ki je izrazil ve-
liko zadovoljstvo zaradi tako
prodornega uspeha v Evropi, na
ravni držav, ki so presegle do-
ločeni kvorum, in v Italiji (kvo-
run za Italijo je 54.750 podpi-
sov). Ob koncu je ugotavljal, da
se je delo šele začelo, saj je to
prvi korak in je zdaj potrebno
spremljati, kako bo Evropska ko-
misija obravnavala predlog, ki je
zapisan v Minority SafePack. Po-
dobno zadovoljstvo so izrazili
govorniki, ki so mu sledili: pred-
stavnik odbora državljanov Luis
Durnwalder, Martha Stocker
(pokrajina Bocen), Giuseppe
Detomas (pokrajina Trento),
Thomas Widmann (dežela Tri-
dentinska-Južna Tirolska), pred-
sednik stranke SVP Philipp
Kompatscher in predsednik
pokrajine Bocen Arno Kom-
patscher.
Slovence iz Furlanije Julijske
krajine sta zastopala Julijan
Čavdek (SSk) in predsednik
SSO Walter Bandelj, ki se je
predstavil tudi v imenu predsed-
nika SKGZ Rudija Pavšiča. Čav-
dek se je zahvalil za sodelovanje
med manjšinami in poudaril, da
je to izreden uspeh. Dodal je tu-
di veliko zadovoljstvo, da so bili
Slovenci od vsega začetka
vključeni v Minority SafePack,
saj je v odboru
sodeloval koroški
rojak Valentin In-
zko. Posebno za-
doščenje pa pred-
stavlja dejstvo, da
se je Republika
Slovenija vpisala
med države, ki so
dosegle in prese-
gle predvideni
kvorum, ter tako
konkretno izrazi-
la podporo last -
nim manjšinam,
ki živijo v obmej-
nih področjih so-
sednjih držav.
Podpise je podpredsednik FUEN
Daniel Alfreider predal italijan-
skemu notranjemu ministrstvu
v torek, 17. aprila 2018. Na po-
tezi je zdaj evropska skupnost.
JČ
Evropska državljanska pobuda Minority SafePack
Veliko zadoščenje ob
doseženem uspehu
Aktualno 19. aprila 2018 3
  Pogovor: Igor Gabrovec
“Glas naši stranki si še
vedno zasluži zaupanje”
S 1. STRANI 
  stalim političnim op-
cijam žal primanjkuje
tista prepotrebna
občutljivost za potrebe in
pričakovanja večjezičnega in
obmejnega prostora, premalo
nas poznajo, premalo nas razu-
mejo, premalo nas jemljejo v
poštev. Potrebujemo seveda
občutljive in informirane so-
govornike in zaveznike v itali-
janskih strankah, brez tega ne
gre. Naših zahtev in pričako-
vanj pa namesto nas ne bo za-
govarjal nihče. Pri političnih
odločitvah, ki zadevajo sloven-
sko narodno skupnost v Italiji,
je treba zahtevati in uveljavljati
posebne parametre, posebne
instrumente, posebna odsto-
panja od kriterijev, ki veljajo za
ostale. To je tisto, čemur stro-
kovnjaki na področju manjšin-
skega prava pravijo “pozitivna
diskriminacija”. Ta koncept
politični sogovorniki iz
vsedržavnih strank res težko,
zelo težko razumejo. Zato je
potrebno in nujno, da smo kot
Slovenska skupnost vedno zra-
ven s svojimi samostojnimi za-
stopniki: tako v rajonskih sve-
tih kot v dvoranah občinskih
svetov in na deželni ravni. V
zadnjem petletju sem to skrb
že dokazal in se stalno boril za
enakovrednost slovenščine in
Slovencev v deželni zakonoda-
ji: s svojimi popravki sem pred-
videl posebne pogoje v korist
naši skupnosti v reformi dežel-
nega zdravstva, reformi krajev-
nih uprav, zakonu o muzejih,
zakonu o vodnih virih, zakonu
o jamarstvu in geoloških poja-
vih, zakonu o javnih uslužben-
cih, zakonih o turističnih po-
teh in številnih drugih ured-
bah.
Pisatelj Boris Pahor, ki je tudi
na kandidatni listi stranke
Slovenska skupnost, med
drugim tudi najstarejši kan-
didat v vsej Italiji, nenehno
ponavlja, da moramo ostati
zvesti narodni identiteti in
seveda jeziku, vsej naši slo-
venski kulturi. Pa vendar v
našem slovenskem volilnem
telesu ne mislijo vsi tako. Za-
kaj?
Etnografska in sociološka slika
se je v zadnjem desetletju v
Evropi epohalno spremenila:
priča smo nenehnemu valu
priseljencev, ki spreminjajo et-
nični sestav evropske družbe.
Tem težnjam se ne moremo
izogniti: tudi slovenska narod-
na skupnost v Italiji doživlja ve-
like spremembe v narodnostni
sestavi: raziskave Slori-ja doka-
zujejo, da se naglo krči jedro
manjšine, ki ga sestavljajo iz-
ključno slovensko govoreči
otroci, vedno več je otrok iz
mešanih zakonov oziroma
vedno več je tudi takih, ki izha-
jajo iz popolnoma italijanskih
družin, spet veliko pa je takih,
ki svoje korenine ponovno od-
krivajo. Tudi zadnja izdana
monografija o položaju mla-
dih v štirih zamejstvih dokazu-
je, da na vrhu lestvic ni več
vrednota narodna pripadnost,
temveč vrednota večjezičnosti
in dialoga med kulturami. Mi-
slim, da bi morali ta stališča je-
mati kot priložnost, da ojačimo
našo narodno skupnost, da iz-
koristimo to zanimanje za slo-
vensko kulturo kot morebitno
odskočno desko za razvoj in
O promocijo slovenske besedepri nas v stalnem dialogu s so-sedi.
Med kandidati na listi Slo-
venske skupnosti je kar ne-
kaj mladih, ki so danes vid-
no odmaknjeni od politike.
Kako bi mlade nagovoril, naj
oddajo svoj glas Slovenski
skupnosti?
Pri izbiri kandidatov za deželni
svet smo se potrudili, da bi bile
naše liste zanimive in bogate,
da so kandidatke in kandidati
odraz različnih krajev, starosti,
poklicev, izkušenj, predvsem
pa so naši kandidati aktivni
člani civilne družbe Slovencev
v Italiji: dejavni in prepoznavni
so na različnih področjih. Ved-
no oblikujemo take liste, v ka-
terih vsakdo najde “svojega”
predstavnika in mu odda pre-
ferenčni glas. V ta sklop spada-
jo tudi mladi, ki prav tako na-
stopajo na naših listah: na Go-
riškem sta to Simon Peter Le-
ban, duša slovenskega skavtiz-
ma na Goriškem in podpred-
sednik mladinske deželne
konzulte, ter mladi, a že uvel-
javljeni odvetnik Marko Jarc, v
Trstu pa geometer in občinski
svetnik David Štokovac. Skrat-
ka, gre za take mlade, ki so si
že pred leti zavihali rokave in
na teritoriju delali za družbo, v
kateri živijo.
Priznati moraš tudi sam, da
smo v teh dneh vsi utrujeni,
saj se nam zdi, kot da bi bili
nenehno v volilni kampanji.
Za to je krivo predvsem stan-
je na vsedržavni ravni, ki je
prineslo veliko negotovost,
Gibanje petih zvezd trmasto
vztraja na svojih stališčih, Li-
ga je ujeta v desno zavez-
ništvo, vlada velika neja-
snost. Bo to vplivalo tudi na
deželne volitve?
Nedvomno bo vpliv oboje-
stranski: deželne bodo vplivale
na izbire v državnih vodstvih,
to “cincanje” pa bo vplivalo na
deželne volitve. Zadnje raziska-
ve kažejo že na nekolikšno na-
zadovanje Gibanja 5 zvezd in
na rahlo prednost leve sredine
pred njimi, medtem ko kaže,
da je desnosredinski blok v kar
zaznavni prednosti. A tudi to se
lahko spremeni: kandidat de-
snice odklanja vsakršno
soočenje in se bolj ukvarja z
rimskimi intrigi kot pa z dežel-
nimi volitvami, češ da ima že
zmago v žepu. Vemo pa tudi,
da se volivci zelo radi tudi ra-
zlično odločajo, komu zaupati
glas, ko gre za njim bližje insti-
tucije, kot so lahko deželne vo-
litve: zgodilo se je že, da so vo-
livci zaupali nekomu na držav-
ni ravni, na deželni pa nekomu
drugemu. In še neodločenih je
veliko. Skratka, menim, da je
igra še odprta in da imamo ve-
liko priložnosti, da prepričamo
naše volivce, naj glasujejo za ti-
sto edino opcijo, ki jim zagota-
vlja prisotnost in zastopanost
na deželni ravni, ki je tudi tista
politična institucija, ki lahko
celotno slovensko narodno
skupnosti še najbolj podpira.
Očitki politiki v Italiji, seve-
da tudi drugod, so glasni in
jasni, eden od teh je, da eno-
stavno preveč stane. Sam si
pa na družbenem omrežju
Facebooku napisal, da ste si
v levi sredini prizadevali za
zmanjšanje stroškov politi-
ke. Lahko to razložiš?
Bilo je spomladi leta 2013 in že
v prvih mesecih zakonodajne
dobe smo se v deželnem svetu
konkretno lotili razprave o
plačah, raznih dodatkih, o do-
hodkih deželnih svetnikov in
deželne vlade. Pred
tem smo že zmanjšali
število svetnikov za
okroglih deset enot -
od 59 na 49. Z novim
zakonom smo pose-
gli v vseživljenjske
rente (it. vitalizi) in
jih ukinili. Novi
deželni svetniki ne
uživajo več te pravi-
ce. Tudi sam sem se ji
prostovoljno odpove-
dal. Strošek za vsake-
ga deželnega svetni-
ka smo po novem že
takoj, ko smo bili iz-
voljeni, dejansko raz-
polovili. Finančne
dotacije za delovanje
svetniških skupin
smo oklestili za pri-
bližno 90 %, se pravi
skoraj izničili. Pred-
sednik deželnega sve-
ta in predsednica
deželne vlade sta se
odpovedala skladu za
rezervirane stroške.
Prihrankov je bilo še veliko.
Mislim, da smo vendarle doka-
zali nekaj dobre volje in kon-
kretnih dejanj tudi na tem po-
dročju.
Nižanje ravni zaščite za našo
narodno skupnost se pozna,
še posebej po ukinitvi pokra-
jin pri nas, če o drugem ne
rečeva ničesar. Kako si bo
Slovenska skupnost prizade-
vala tudi v prihodnje za za-
jamčeno politično zastop-
stvo?
Stranka Slovenska skupnost si
je ves povojni čas prizadevala,
da bi Slovenci v Italiji imeli za-
jamčeno zastopstvo na vseh
ravneh političnega odločanja
po načelu vzajemnosti z itali-
jansko manjšino v Sloveniji in
na Hrvaškem. V tem boju z
mlini na veter smo bili večino-
ma osamljeni, zdaj pa se tudi
drugi krogi, ki se tradicionalno
ne prepoznavajo v stranki, zav-
zemajo za večja zagotovila za
prisotnost Slovenca tako v ita-
lijanskem parlamentu kot tudi
na drugih ravneh. To je prišlo
še posebej na dan po zadnjih
parlamentarnih volitvah mar-
ca, ko so tudi predstavniki izra-
zito levičarskih struj in skupin
začeli glasno zahtevati večja
jamstva. V Illyjevi dobi je
stranka dosegla pomemben re-
zultat pri oblikovanju novih
pravil za izvolitev predstavnika
v deželni svet: zbirna stranka
mora v dogovoru z drugo
stranko doseči 1 % volilni prag,
s čimer izvoli svojega predstav-
nika v deželni zbor. A tu govo-
rimo še vedno o olajšanem po-
stopku za izvolitev svojega
predstavnika, ne pa o za-
jamčenem. Menim, da so zdaj
časi zreli, da vsi skupaj stopimo
za mizo in izoblikujemo sku-
pen predlog za zajamčeno za-
stopstvo tako v Rimu kot na
deželi in v občinskih in rajon-
skih svetih po zgledu Slovenije.
Prav tako bo nujno v bližnji
prihodnosti sestaviti skupen
predlog o demokratično izvol-
jenem predstavništvu, ki ima
določene naloge in pooblasti-
la, da lahko odloča o usodi slo-
venske narodne skupnosti v
Italiji. Svojčas sem s kolego
Kocjančičem to že predlagal,
žal pa je zadeva ostala na mrtvi
točki.
Zakaj se po tvoje vse več
naših ljudi ne prepoznava v
naši organiziranosti, pa naj
gre za krovni organizaciji ali
za politično udejstvovanje?
Mislim, da gre za splošen so-
cialni pojav. Ljudje se vedno
bolj zapiramo vase. Tehnologi-
ja nam lažnivo omogoča, da si
ustvarimo iluzijo, da smo po-
vezani s svetom, z vsem in vse-
mi, pa čeprav zaprti v svoji ma-
li sobi in zazrti v svoje male
ekrančke. To velja za mlade in
najmlajše, vse več pa je tudi
starejših, ki odklopijo povezave
z realnim, recimo mu “mese-
nim”, materialnim svetom. Po-
leg tega pa se je v zadnjih letih
še naprej razvijal in stopnjeval
odklon raznih 'kast', ki imajo
različne podobe. Kasta so bili
na začetku le politiki, danes pa
se vzdevek kaste naleze kar vsa-
ke skupine, ki tako ali drugače
upravlja z oblastjo nad odločit-
vami in še posebej nad usmer-
janjem denarnih dotacij. Od-
govor je v večji soudeležbi ljudi
pri vsaki odločitvi in popolna
prozornost nad pretokom prav
vsakega centa javnega denarja.
Se ti ne zdi, da je velika ško-
da, ker gremo Slovenci v Ita-
liji na deželne volitve tako
razpršeni?
Razprševanje glasov ni, žal,
nov pojav. O disciplini ali pa o
etiki in doslednosti pa sploh ne
bi govoril. Slovenci v Italiji se
od nekdaj opredeljujemo za ra-
zlične stranke. Novost zadnjega
dvajsetletja je morda predvsem
ta, da se je število strank dodat-
no pomnožilo. Iz leta v leto na-
stajajo nova gibanja, ki se nato
znova cepijo na nove ločine, iz-
ginjajo, pretakajo druga v dru-
go.
Slovenci, ki živimo v italijan-
skem politično-institucional-
nem okolju, nismo izvzeti. Iste
stvari beremo in jih spremlja-
mo kot ostali italijanski
državljani, zelo podobno smo
razočarani, naveličani, jezni in
željni novosti, preobrata. Stran-
ka Slovenska skupnost vsemu
temu in po svojih močeh skuša
kljubovati. Ne bi rekel, da smo
neuspešni, morda prav na-
sprotno. SSk je edina še živeča
stranka, ki je svojega deželnega
svetnika izvolila že v prvi zako-
nodajni dobi v zgodnjih
šestdesetih letih (bil je to Jože
Skerk) in je z istim imenom in
simbolom prisotna še danes, v
enajsti zakonodaji, pol stoletja
kasneje. Medtem se je politični
svet večkrat spremenil, spre-
menili so se volilni zakoni, se-
sule so se vse velike tradicio-
nalne stranke, ki so oblikovale
povojno italijansko demokra-
tično republiko. Spremenila se
je politična komunikacija.
Spremenili sta se teža in vloga
strank. Število Slovencev se je,
o tem govorijo demografski
podatki, kar zaznavno
zmanjšalo. Nam pa še vedno
uspeva ob vsakih volitvah, ne
brez težav, zbrati lepo število
slovenskih kandidatov in svoje
zastopnike izvo-
liti v občinske
svete, donedav-
na v dva pokra-
jinska sveta, v
deželni svet, da-
nes smo celo
nekoliko bliže
tudi rimskemu
parlamentu. Pa
še zanimiv po-
datek: v teh de-
setletjih je števi-
lo zbranih gla-
sov SSk na
deželni ravni
stalno nihalo,
tako da smo jih
včasih zbrali tu-
di več kot deset
tisoč, včasih pa,
ob nihanju
splošne volilne
udeležbe, le po-
lovico. V od-
stotkih pa se je
naša politična
teža vedno su-
kala med 1 % in
1,4 %.
Če pogledaš na opravljeno
delo v minulih dveh manda-
tih, kje vidiš pomanjkljivo-
sti?
Nedvomno je bilo tudi v prete-
klem mandatu storjenih nekaj
napak na ravni koalicije, ki je
vodila deželo. Tak primer je re-
forma krajevnih uprav z uki-
nitvijo pokrajin in ustanovitvi-
jo medobčinskih zvez, ki de-
jansko niso nikdar polno
zaživele. Glede pokrajin ni bilo
veliko diskusije, saj so vsi pred-
sedniški kandidati leta 2013 v
programe zapisali, da so pokra-
jine preživete … Naposled se je
zgodilo, da smo edina italijan-
ska dežela, ki jih je ukinila.
Marsikomu se danes toži po
pokrajinah, zlasti na Tržaškem
in na Goriškem, kjer sta obe
krajevni upravi odigravali po-
membno vlogo pri povezovan-
ju, racionalizaciji in spodbu-
janju delovanja manjših občin.
Pomembno in neizbrisno vlo-
go sta imeli tudi na področju
uvajanja vidne dvojezičnosti in
utrjevanju enakopravnosti
našega jezika in kulture. Dežel-
ni zakon o medobčinskih zve-
zah smo večkrat popravili in
dopolnili in res številne so bile
izboljšave, ki sem jih predlagal
v imenu SSk in so bile sprejete.
Kljub temu pa je reforma na-
pačno zastavljena in tudi mi-
mo slovenskega vprašanja zah-
teva korenito spremembo. Vse
koalicije, ki nastopajo na dežel-
nih volitvah, vključno z Bolzo-
nellovo, so v svoj program za-
pisale, da bodo revidirale refor-
mo.
Zavedam pa se, da tudi nihče
od nas nima čarobne paličice,
da bi z enim zamahom rešil še
vedno pretečo gospodarsko in
družbeno krizo, še vedno pre-
visoko število zlasti mladih
brezposelnih, še vedno preveč
zapleten birokratski stroj, še
vedno preveč moreč davčni
pritisk. Vendar smo na pravi
poti.
Nam lahko predstaviš tudi
uspehe svoje stranke, leve
sredine in seveda svojega de-
la v minulem mandatu?
V petih letih sem bil vestno
prisoten in aktiven, tako v in-
stitucionalnih palačah kot
med ljudmi, v naših vaseh in
mestih, v naših društvih in
podjetjih.
S svojimi popravki sem predvi-
del posebne pogoje v korist
naši skupnosti v reformi dežel-
nega zdravstva, reformi krajev-
nih uprav, zakonu o javnih
uslužbencih in številnih dru-
gih zakonih in uredbah. Več
kot osem milijonov evrov smo
namenili rednim in izrednim
vzdrževalnim delom na imovi-
nah slovenske narodne skup-
nosti. Financirali smo obnovi-
tev Narodnega doma pri Sv.
Ivanu in Trgovskega doma v
Trstu. Sprejeli smo pomembne
ukrepe tudi na področju spod-
bujanja kmetijskega gospodar-
stva na Krasu in isti pristop
hočem razširiti na ostala ob-
močja, kjer Slovenci razvijamo
svoje gospodarske dejavnosti.
V vladni ekipi smo začeli
skromno, vendar konkretno.
Začeli smo pri sebi in v nasled-
njih letih, korak za korakom,
ponovno začeli utrjevati go-
spodarske in družbene temelje
naše deželne skupnosti. Pro-
blemi seveda niso rešeni, ven-
dar z zadoščenjem lahko ugo-
tavljam, da beležimo pomem-
bne znake okrevanja. Število
brezposelnih se je znižalo. V
petih letih smo pridobili deset
tisoč novih delovnih mest in
nivo zaposlenih je prvič po
skoraj desetih letih znova do-
segel številke iz leta 2009, se
pravi pred kriznim breznom.
V teh petih letih smo stali ob
strani številnim podjetjem v
krizi. Nikoli križem rok. Odgo-
varjali smo s pomnoženimi in-
vesticijami v javno infrastruk-
turo in šolska poslopja, kultur-
ne in športne objekte, zaščito
okolja in izobraževanje, v
spodbujanje in kreditiranje
podjetništva, v zdravstveno ne-
go, socialne blažilce in v po-
moč in podporo družinam, ki
jih razveseljuje novo rojstvo, in
tistim, ki se odločijo, da bodo
ljubeznivo skrbele za svoje
ostarele člane. Znižali smo
davčni pritisk in denar preraz-
porejali ter z njim smotrno
upravljali.
Veliko je bilo narejenega in ve-
liko lahko še naredimo.
Zakaj naj oddamo torej svoj
glas za Sergia Bolzonella in
za Slovensko skupnost?
V petih letih sem bil vestno
prisoten in aktiven, tako v in-
stitucionalnih palačah kot
med ljudmi, v naših vaseh in
mestih, v naših društvih in
podjetjih. V pismu, ki sem ga
naslovil volivcem, sem zapisal
pet konkretnih obvez za nadal-
jevanje po začrtani poti: razvoj
podeželja, da lahko bogastvo
naše zemlje spremenimo v no-
ve priložnosti za gospodarski
in družbeni razvoj; celovit
načrt o tehnoloških koridorjih,
ki naj predvideva vkopavanje
vseh elektrovodov, povezavo
vseh zaselkov z optičnimi vlak-
ni ter postavitev protihrupnih
pregrad; sprejetje novega dežel-
nega zakona o jusih in srenjah;
utrditev šolske mreže v sloven-
skem jeziku in njena širitev na
Videmskem ter večje pristojno-
sti deželnemu šolskemu uradu;
predvsem pa aktivno soude-
ležbo slovenske narodne skup-
nosti pri vseh odločitvah, ki za-
devajo upravljanje in razvoj te-
ga prostora.
Mislim, da je glas naši stranki
dobro vložen glas, ki si še ved-
no zasluži zaupanje.
Kristjani in družba19. aprila 20184
Posvečeni je posebno orodje v Božjih rokah
Zavest glede celibata
  pričujočem zapisu ne
želim polemizirati, zakaj
naj Cerkev ohrani celi-
bat ali pa se mu odpove za dia-
kone, duhovnike in škofe, prav
tako ne želim ugotavljati, kaj bi
morebitna sprememba na po-
dročju Cerkvene discipline pri-
nesla. Ob strani bom pustil stro-
go teološko oz. duhovno razla-
go celibata, četudi bom z njo
začel. Želim se zgolj vprašati,
kakšno vrednost celibatu pripi-
sujemo, in pokazati, da bi mo-
rali bolj spraviti v zavest, da je
celibat za nas – laike, torej tiste,
ki smo neposvečeni. Teoloških
in duhovnih razlag celibata ne
manjka, vendar premalokrat
pomislimo nanj s pastoralno-
praktičnega vidika.
Če se vendarle vrnemo k teo-
loško-duhovni razlagi in po-
sežemo po Katekizmu, lahko
preberemo:
“Vsi posvečeni nositelji cerkve-
ne službe v latinski Cerkvi, ra-
zen stalnih diakonov, so redno
izbrani izmed vernih mož, ki
živijo kot samski in imajo voljo
ohraniti celibat 'zaradi božjega
kraljestva'. Poklicani, da se brez
razdeljenosti posvečajo Gospo-
du in temu, kar je Njegovega
(prim. 1 Kor 7,32), se v celoti
podarjajo Gospodu in ljudem.
Celibat je znamenje tistega no-
V vega življenja, kateremu najsluži nositelj cerkvene službe, kije bil prav za to posvečen; če je
celibat sprejet z veselim srcem,
sijajno oznanja božje kralje-
stvo”.  (KKC 1579)
Duhovna razlaga večkrat ute-
melji celibat v povezavi z
božjim kraljestvom. Zaradi nje-
ga imajo po-
svečeni voljo
ohraniti celi-
bat, ta pa tako
postane zna-
menje novega
življenja, kate-
remu naj služi
nositelj cerkve-
ne službe. Tak
celibat tako oz-
nanja božje
kraljestvo.
Vem, da sem
malce pona-
vljal, vendar
sem želel iz za-
pisa izluščiti
kratko duhovno razlago celiba-
ta. Ko smo že pri Božjem kralje-
stvu, je potrebno reči, da v boju
zanj Jezus res zahteva radikal-
nost. Vrstice, ki jih beremo pri
Marku, so zares boleče: “Če te
tvoja roka pohujšuje, jo odse-
kaj! Bolje je zate, da prideš po-
habljen v življenje, kakor da bi
imel obe roki, pa bi prišel v pe-
klensko dolino, v neugasljivi
ogenj”. (Mr 9,43) Enako je z no-
go in očesom (Mr 9, 45. 47). Se-
veda moramo poudariti, da to
ne pomeni, da je spolnost zno-
traj poročenosti nekaj pohujšlji-
vega. Citat je bil izbran zgolj za-
radi radikalnosti, ki jo celibat
prinaša.
A kaj, ko je znamenja Božjega
kraljestva, kakršen je celibat, v
času, ko se zdi, da se Božje vse
bolj izgublja, tako težko videti.
Zdi se mi, da je papež Frančišek
s svojo posinodalno spodbudo
Radost ljubezni na več mestih
želel opozoriti na to pomanjklji-
vost današnje dobe. V zakonu
tako poudarja, da je sozakonec
znamenje in orodje bližine Go-
spoda: “Tako je vsak sozakonec
za drugega znamenje in orodje
bližine Gospoda, ki nas ne
pušča samih: 'Jaz sem z vami
vse dni do konca sveta' (Mt
28,20) ”.
Že na tem mestu moremo reči,
da je posvečeni posebno zna-
menje in orodje bližine Gospo-
da, ki nas ne pušča samih. In ker
sem že nekje drugje pisal o Za-
vesti glede duhovništva, bi rad
tu poudaril, da je ravno celibat,
kot neporočenost, znamenje, da
nam je Bog posebno blizu. Kot
pravi Katekizem, je sicer celibat
za Boga, vendar hkrati dodaja,
da je tudi za ljudi. Za tiste, ki ne
živimo celibata, torej za laike.
Celo raje bi rekel, da je celibat
za nas, saj ga duhovnik v odno-
su do nas ravno za to živi. Zavest
glede celibata pa je, ne le med
nevernimi, pač pa celo med ver-
nimi, na zelo nizki ravni. Razu-
mem, da se za marsikaterim
“šankom” (vsaj v primeru, da je
tam po naključju kak laičen teo-
log), problematizira celibat.
Manj razumljivo pa mi je, ko se
to počne v sredi med vernimi
KCLB Gorica / Srečanja pod lipami: gost dr. Ivan Štuhec
“Demokratično mentaliteto bi bilo
treba vzgajati na več področjih”
  četrtek, 5. aprila 2018,
je na Srečanju pod lipa-
mi s svojo čisto in ja-
sno besedo nagovoril prisotne
teolog, duhovnik, filozof mo-
rale, profesor, prodoren pisec
in odličen komentator dr.
Ivan Štuhec. Z gostom, ki je na
večeru predstavil tudi knjigo
Slovenija brez Patrie in Zvo-
nov, se je pogovarjala časni-
karka Erika Jazbar. Dr. Štuhec
je najprej povedal nekaj o sebi.
Kot gimnazijec se je odločil za
študij prava, ker se je hotel bo-
riti za pravico ljudi, potem pa
se je zavedal, da bi se s tistim
pravom boril za marksistično
državo, zato je to pot opustil
in se kasneje odločil za duhov-
niški poklic. Slovenci, pravi
avtor, smo bili zgodovinsko
vedno pod totalitarističnimi
državami, zdaj smo v demokra-
ciji, toda samo formalno, ker
mišljenje ostaja. “Jaz sem vedno
svobodno mislil, in to v komu-
nistični Jugoslaviji, v Italiji in v
Nemčiji, zato sem si tudi vzel to
poslanstvo, da posodim glas ti-
stim, ki si v Sloveniji še vedno ne
upajo svobodno misliti, govoriti
in odločati”. Tudi o slovenskih
kristjanih pravi, da se ne čutijo
dovolj odgovorni za skupne
družbene zadeve, pri katerih bi
se morali udejstvovati, posebno
zato, ker živijo v demokraciji. De-
mokratičnega sistema se morajo
udeleževati vsi državljani, sicer se
pot usmeri v diktaturo. Demo-
kratično mentaliteto bi bilo po-
trebno vzgajati na več področjih,
začenši na šolah. Kot profesor se
je zavedel, da imajo mladi, ki pri-
dejo iz osnovnih šol na gimnazi-
jo, tak zgodovinski spomin,
kakršnega so jim vtisnili njihovi
profesorji zgodovine, in sicer
pro-jugoslovanski, pro-komuni-
stični in nedemokratičen. Zgo-
V
dovino bi bilo treba gledati skozi
človeka kot posameznika, spoz-
nati njegovo usodo in to, kar so
mu sistemi povzročili. Ta bi mo-
ral biti paradigmatični preobrat
v zgodovinski zavesti. Kratko mi-
sel je teolog povedal tudi o da-
našnji politiki in izrazil strah, da
se bodo prihodnje volitve podob-
no končale kot prejšnje, z zmago
nove stranke, ki ne bo nič spre-
menila, in z amaterjem na vladi.
Ta občutek ima, ko opazuje, kako
se je Marjan Šarec povzpel visoko
v javnomnenjskih anketah. Ko bi
kdo drug nastopil s takim revnim
programom, bi ga mediji že zdav-
naj uničili, tega pa ne naredijo,
kar pomeni, da ga potrebujejo.
Avtor in moderatorka sta drugi
del predavanja namenila aferi Pa-
tria, ki je pogojevala slovensko
politiko v zadnjih desetih letih,
in aferi Zvonov, ki je diskrediti-
rala mariborsko nadškofijo in ce-
lotno slovensko Cerkev. Obe aferi
sta počili po tujih medijih, to se
pravi izven države. Avtor meni,
da je bila ena predpostavka ta, da
so afere sprožili iz tujine, ker
domačim medijem bi del pre-
bivalstva ne verjel. Afero Zvo-
nov je namreč sprožil italijan-
ski časnikar v italijanskem je-
ziku in s tem obvestil svetovno
cerkveno javnost o neki kata-
strofi, ki se je zgodila v mali
škofiji v mali državi. Dr. Štu-
hec se sprašuje, kako more
nekdo, ki ni nikoli pisal o slo-
venskih dinamikah, naenkrat
postati pisec take zgodbe, če
nima podpore znotraj sloven-
ske države. Dobil je podatke in
tudi koncept ter idejo, kako je
treba stvar sestaviti. Podobno
je afero Patria sprožil finski
časnikar, ker je prav finsko
podjetje prodajalo orožje v
Sloveniji in finski novinarji so
že vedeli, kaj se s tistim pod-
jetjem dogaja. Tudi tukaj so le-
vičarji posredovali podatke tujim
novinarjem, da bi bilo vse bolj
prepričljivo. Zanimivo je, da se je
v tem primeru avtor prispevka
podpisal le s kraticami, kar po-
meni, da ni bil posebno gotov o
nabranih informacijah. To sta bi-
li edini dve aferi, ki sta imeli re-
sne politične posledice v Slove-
niji, in po globokem prepričanju
dr. Štuheca so nekateri slovenski
politiki to dobro premislili in bili
tudi izjemno uspešni. “Tisti, ki so
bili lastniki pri Zvonovih, so zgu-
bili praktično vse, kar zadeva pa
našo škofijo, je z bankami nare-
dila dogovor, da mora do leta
2020 prodati vse svoje pre-
moženje. Trenutno smo v fazi
reševanja in se pogajamo z ban-
kami, koliko sredstev bomo mo-
rali zbrati, da bomo lahko naj-
večji škofijski zavod odkupili. Pri
tem nam je priskočila na pomoč
ljubljanska nadškofija, tako da že
nekaj mesecev lažje spim”, je po-
vedall Štuhec.
MČ
Nova beseda: Jezus kot prerok (23)
Jezusa so že od začetka imeli za preroka,  (Mt
21,11-45) kar je pomenilo, da je bil glasnik Božje-
ga sporočila. V stoletju pred njegovim prihodom
je bilo judovsko preroštvo precej gluho. Zaharija
in Malahija sta bila zadnja preroka. Tudi Jožef Fla-
vij je zapisal, da se je nebo zaprlo in da Bog ni go-
voril neposredno. Pismoukom in farizejem ni
ostalo drugega, kot da so komentirali in razlagali
izreke Mojzesa in prerokov.
Z nastopom Janeza Krstnika se je zopet odprlo
preroško poslanstvo.  (Mt 3,16) Ti so govorili v
imenu Boga, nekateri so bili tudi zmotni in so za-
vedli mnoge ljudi. Jezusovo preroško govorjenje
je bilo jasno in se je kazalo v njegovi govorici ter
dejanjih, zlasti je bilo očit-
no, ko je v templju razgnal
prodajalce in menjalce.
(Mr 11,15-19; Jn 2, 13-16)
V primerjavi z Janezom
Krstnikom je bilo njegovo
oznanjevanje milo, blizu
preprostim ljudem in je
razodevalo bližino Boga.
Jezus je bil kot karizma-
tični potujoči pridigar.
Njegove besede so bile kot
kratke misli, izreki, ali sku-
pek misli, ki so jih evangelisti povezali v govore
in misli, ki so bile povezane z določenim dogod-
kom, ki jih je osvetljeval. Jezus je govoril aramej-
sko, kar je mogoče razbrati iz njegovih stavčnih
zvez in razmišljanja, ki je semitsko. Hebrejsko so
tedaj obvladali bolj izobraženi ljudje.
Jezus je oznanjal prihod Božjega kraljevanja na
svet, ki je že navzoče v njegovi misli in delovanju.
Prav tako je bil tudi usmerjen k Bogu in njegove-
mu vodstvu zgodovine ter pogledom v prihod-
nost. V njegovem oznanjevanju je znal povezati
staro z novim, čeprav je privilegiral novo, česar
so se nekateri bali, ker je bilo morda nevarno.  (Mr
2,21-22) Povedal je, da je Božje kraljestvo zelo bli-
zu in se je treba odločiti zanj.
Sicer je govoril o mnogih stvareh, ki so jih potem
zbrali in postavili skupaj. Zanimive so njegove po-
lemike s farizeji in pismouki, v katerih je pokazal
to, kar je oznanjal. V okolju, kjer je ugasnila du-
hovna in vsakršna avtoriteta, je pokazal svojo vla-
darsko avtoriteto, ki je bila nad izročilo, Starih in
nad različnimi sporočili. Poudarjal je, da ne sme-
mo biti sužnji postave, obenem pa je poudarjal
njen pomen in je ni spreminjal. Zapovedi služijo
človeku, da bi bil bolj človek, zato ni človek zaradi
sobote, ampak sobota za človeka.  (Mr 2, 27) V
primeru razporoke je bil bolj zahteven od tedanje
judovske prakse in se naslonil na večni Božji za-
kon.
Jezusovo sporočilo je bilo veselje, ker je Bog po-
novno dejaven med svojim ljudstvom. V tem du-
hu so se odvijali odnosi z ljudmi, zlasti z grešniki
in obredno nečistimi.  (Mr 2,16) Nekateri so ga
označili za požrešneža in pijanca, ker je s svojim
življenjem in učenjem predstavljal resnično kri-
tiko družbe. Sprejemal je cestninarje in vojake ter
različne ljudi iz roba
družbe, da so mogli do-
biti nazaj svoje dosto-
janstvo. Poudarjal je, da
je Bog vseh ljudi in je v
njegovi ljubezni prostor
za vsakega. Judje so mu
ves čas metali polena
pod noge in ga imeli za
prevratnika, ker je po-
stavljal pod vprašaj te-
danjo podobo Božje
svetosti in pravičnosti.
Zato ni čudno, da je bil deležen tolikega sovraštva
s strani vodilnih slojev. Ti so ga tudi ujeli, obsodili
in križali.
Glede Jezusovega preroštva moramo poudarili, da
ni bil liberalec, ki bi postavljal vse na glavo in si
izbral tisto, kar mu ugaja. Njemu je bila pomem-
bna Božja volja. Obnašal se je kot služabnik in se
ni sramoval sprejeti najbolj nizkih oblik služenja.
(Mt 9, 36) To služenje je postavil kot osrednji mo-
tiv, da bi ga spoznali in ga slavili.  (M2, 2,12) Zato
je bil obdan z učenci, s katerimi se je pogovarjal
o vprašanjih vere in postave. Ljudje so opazili nje-
govo učenje, ker je učil z avtoriteto. Jezus je tako
prerok Nove zaveze, on je več kot Jona in Salo-
mon, več kot prerok. Odločilni in zadnji prerok,
ki je razodel Boga in njegovo voljo. Z njim je bila
prekinjena oddaljenost človeka in Boga. S svojo
milostjo je posegel v čas in vzpostavil novo pove-
zavo med nebom in zemljo. Zanimal ga je Bog,
zanimali so ga ljudje. To je bil razlog njegovega
prihoda in poslanstva.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (23) PRIMOŽ KREČIČ
ljudmi (kjerkoli smo že pač
zbrani). To si lahko razlagam sa-
mo s tem, da je zavest o celibatu
(kot tudi o duhovništvu) prema-
lo razširjena.
In ker rad izhajam iz praktičnih
primerov, naj navedem enega.
Ko sem šel duhovnika prosit, da
bi maševal po mojih namenih,
in ko me je malce povprašal po
življenju (nekoč sem bil njegov
katehet), sem mu potožil, da
moji urniki niso ravno družab-
ni. Ker počneva podobno stvar,
le da ima on večere zaradi ra-
zličnih pasto-
ralnih dejav-
nosti še bolj
zasedene, mi
je povedal, da
me razume,
ampak, da ima
sam podobno
stisko. Na neki
način ja, sem
mu odvrnil,
vendar je on
daroval svoj
čas za nas. Za
nas vernike in
laike. Sam si s
tem urnikom
ne predsta-
vljam, da bi lahko resno raz-
mišljal o družinskem življenju.
Na njegovo začudenje sem do-
dal, da sem mu za ta čas, ki ga
daruje vedno znova zame, hva-
ležen.
Duhovniški celibat je namreč v
svojem pastoralnem bistvu na-
menjen meni, verniku. Čas, ki
ga duhovnik namenja meni,
mojim potrebam in željam, čas
in trud, ki ga namenja temu, da
bi se sam bolj zbližal z Bogom,
je darovani čas, ki izvira iz nje-
gove neporočenosti. Ob tem, da
bi se poročil, bi seveda ob dobri
organizaciji mogel prav tako na-
meniti isto količino časa istim
rečem, a saj pri tem ne gre toliko
za količino kot za način življen-
ja, ki si ga je izbral. Ne le, da se
je povsem posvetil Gospodu, s
svojo obljubo neporočenosti se
je povsem posvetil meni, verni-
ku. V mojih očeh mora biti ce-
libat tako znamenje njegove po-
polne podaritve meni, verniku.
Evharistične besede: “To je mo-
je telo, ki se daje za vas …” mo-
rem razumeti v tem smislu: tu
sem, s tem, kar sem, za vas, za-
te.
Zato pravim, da težko razumem
ljudi, prav iste ljudi, ki se po-
služujejo duhovnikovega daro-
vanja, življenja, časa, da polemi-
zirajo o celibatu. Tu se pokaže
odnos, ki ga imamo do duhov-
nika in do njegovega celibata.
Večkrat sem že izrazil prepričan-
je, da je kriza prezbiterija (me-
sta, ki je v cerkvi rezervirano za
posvečene) odraz krize v ladji
(mesta, ki je rezervirano za lai-
ke). Če v nas ne bo zavesti glede
posvečenosti, glede duhov-
ništva in celibata, potem težko
računamo, da bo molitev za no-
ve duhovne poklice obrodila
večje sadove. Dokler bodo ma-
me bogoslovcev s strani rednih
nedeljnikov prejemale vprašan-
ja v smislu, ali ne bodo po-
grešale vnukov, se število du-
hovnih poklicev verjetno ne bo
povečalo. Dokler posvečenim
ne bomo jasno pokazali, da smo
jim za njihov čas, trud, predv-
sem pa za njihovo darovanje v
ladji hvaležni, potem ne more-
mo pričakovati, da bo premec
napolnjen z veselimi darovalci.
In ne nazadnje: če se bo okrepi-
la zavest glede celibata, se bo
umaknila tudi kakšna (nepo-
trebna) polemika.
Matevž Vidmar
foto dd
Kristjani in družba 19. aprila 2018 5
Četrto pismo iz Etiopije, tokrat iz mesta Kobo (2)
Vožnja po slikoviti
pokrajini
  obo je mesto z več deset
tisoč prebivalci, a njihovo
življenje je skoraj bolj po-
dobno vaškemu. Ob glavni cesti,
ki se iz smeri Mekelle nadaljuje
proti Adis Abebi, je vrsta ma-
jhnih grajenih hišk, stranske uli-
ce pa niso niti makadamske, am-
pak iz prašne zemlje, ob njih pa
tradicionalne hiške iz lesa in gli-
ne, cele ulice majhnih krojaških
delavnic, z zelenjem zakrita dvo-
rišča, izza katerih se slišijo glasovi
otrok, kokošk, kozic in drugih
domačih živali. Tudi tukaj se je v
nekaj letih marsikaj spremenilo,
pravijo sestre, mesto je zraslo, do-
bilo manjši hotel, dve banki, a
večina prebivalcev še vedno živi
od poljedelstva in živinoreje. Se-
stre uršulinke vodijo vrtec in si-
rotišnico, od leta 2007 pa še
manjšo bolnišnico, ki so jo zgra-
dile s pomočjo Združenja medi-
cinskih sester iz Parme in drugih
italijanskih prostovoljcev.
Združenje je ustanovila Mina
Ronchini, upokojena medicin-
ska sestra, ki se je najprej zaposli-
la v bolnišnici v Parmi, nato pa
vrsto let delala tudi v bolnišnicah
v različnih afriških državah. S to
temperamentno, vihravo, veselo
in jezljivo, a srčno dobro ženo in
še dvema Italijankama, medicin-
sko sestro Doriano in ginekolo-
ginjo Claudio, smo stanovale v
sobicah, ki so jih sestre uredile v
stavbi, kjer je bil prej hlev. Razen
postelje so v vsaki sobi še omara,
miza, dva stola, v kopalnici pa
prha brez zavese, umivalnik, wc
školjka in grelnik vode. A dekli-
K cam, ki so prihajale na obisk izvrtca in sirotišnice, so se naše so-be zdele razkošne, posebno so se
navduševale nad toplo vodo. V
sirotišnici je trenutno štiriintri-
deset deklic, najmlajša je stara tri
leta in hodi v vrtec, najstarejše pa
so v zadnjem letniku srednje
šole. Spijo vse v eni sobi na po-
gradih, jedo v skupni jedilnici,
kjer sta dve dolgi mizi, učijo se
na dvorišču, na travniku, pod
drevesi, na tleh, na velikih kosih
posekanih dreves, na cementnih
klopcah, v učilnico pa se zatečejo
le zvečer ali ob deževnem vreme-
nu. Kopalnice in stranišča so
skupni, umivajo se z mrzlo vodo,
perilo in posodo perejo same, tu-
di v mrzli vodi. Vsako starejše de-
kle je kot mama eni od mlajših
deklic. Skrbi zanjo, ji pomaga pri
umivanju, oblačenju, opere nje-
no perilo, oblačila in posteljni-
no, ji pomaga pri učenju, ji spleta
lase v kitke. Ob sobotah skupaj
počistijo in pospravijo jedilnico,
spalnico, učilnico, kapelo in dru-
ge prostore, ki si jih delijo s se-
strami, pometejo dvorišče, pred
Božičem pa so same tudi pobelile
jedilnico. Vstajajo zgodaj, ko je
še mrak, in so ob šestih že pri sve-
ti maši v cerkvi, za katero skrbijo
bratje kapucini. Sestre sicer pra-
vijo mlajšim deklicam, naj kar še
spijo, a, ko te vidijo starejše, se
jim same od sebe želijo pri-
družiti. Po zajtrku gredo v šolo
ali vrtec, tiste, ki imajo šolo po-
poldan, pa se dopoldan učijo. Po
kosilu, ki ga za sestre in deklice
pripravlja kuharica Mulu, imajo
čas za kratek počitek ali igro, na-
to se učijo in pišejo naloge. Sredi
popoldneva jim sestra Bisirat raz-
deli malico in prav ganljivo je vi-
deti, kako se vsakič znova razve-
selijo majhne sladke banane ali
le kosa kruha in si tudi to malo,
kar dobijo, rade razdelijo. Ob
šestih zvečer gredo v cerkev k
molitvam, po večerji pa se z dvo-
rišča oglasi njihovo petje, ki ga
spremljajo glasovi bobna. Ko še
zaplešejo v krogu, lahko pomi-
sliš, kako srečne in blagoslovlje-
ne so, čeprav so sirote. Če bi osta-
le doma, morda sploh ne
bi hodile v vrtec in šolo,
pomagati bi morale pri-
našati drva in vodo, kar
lahko pomeni tudi uro,
dve in več hoje do vodne-
ga vira in nazaj domov,
kuhati, delati na njivi, pa-
sti drobnico ali govedo.
Doma ne bi imele niti
elektrike niti stranišča, kaj
šele kopalnice, štedilnika
ali svoje sobe. In ker so po-
sebno pri etnični skupini
Amharcev še vedno v na-
vadi dogovorjene poroke,
bi morda pri desetih letih
že imele moža, pri
dvanajstih pa bi
postale mame …
Sirotišnico, bol-
nišnico in vrtec je usta-
novila sestra Teresa. Že
pred skoraj štiridesetimi
leti je začela pošiljati
prošnje za pomoč na vse
strani, a takrat se ni
nihče odzval. Danes, ko
ima s. Teresa že osemin-
sedemdeset let in ji
včasih nagaja srce, še
vedno nadaljuje pisati
prošnje in razvijati nove
projekte. Sestre so v zad-
njih letih v bolnišnici
odprle še porodnišnico,
lekarno, laboratorij, zob-
no in očesno ambulan-
to, zdaj pa gradijo še
manjše skladišče za sanitetni ma-
terial in zdravila. Na kmetiji iz-
ven mesta redijo krave, koze in
ovce, pridelujejo koruzo in druge
poljščine, prav blizu samostana
pa so naredile kokošnjak in ku-
pile piščance, tako da bodo kma-
lu imele tudi domača jajca. Ker
je ponoči zelo mraz, v kokošnja-
ku zakurijo ogenj v majhnem go-
rilniku, kakršne sicer uporablja-
jo, ko pripravljajo kavo. Z mle-
kom in poljskimi pridelki veliko
pomagajo tudi revnim prebival-
cem Koba. Zraven sirotišnice so
imele velik nasad pomarančev-
cev, limonovcev, bananovcev,
papaj in drugih sadnih dreves, a
jim je vlada naročila, da morajo
vsa drevesa posekati in na tistem
mestu zgraditi novo sirotišnico,
drugače jim bodo zemljišče vzeli
in prodali. Sestre so se le nerade
odločile za ta korak, saj je bil sa-
dovnjak vir hrane in vitaminov
zanje, za sirote in revne družine,
a če tega ne bi naredile, bi re-
snično tvegale, da čisto zraven
njih zrase kak objekt, ki tja sploh
ne sodi. Moja nova prijateljica
Mina je o tem pripovedovala z
žalostjo in končala z besedami,
da so pač v vladi še vedno sami
komunisti.
Vrtec, ki ga vodijo sestre, je na-
menjen vsem prebivalcem, ne
glede na vero. Tudi tu otroci no-
sijo uniforme. Zjutraj jih pripel-
jejo starši, potem se zberejo na
prašnem peščenem dvorišču,
skupaj z vzgojiteljicami molijo,
zapojejo državno himno, med
odmorom za malico pa jih lahko
opazuješ, kako se igrajo razne
skupinske igre, pojejo in plešejo,
fantki pa se navdušeno podijo za
žogo, pa če je še tako scefrana, da
je le okrogla. Navajajo jih tudi na
umivanje rok pred jedjo, po ko-
silu pa zaspijo na blazinah, po-
loženih na tla v večnamenski
dvorani. Okrog treh ali štirih pri-
dejo ponje starši.
Sestra Abeba me je že naslednje
jutro po prihodu pospremila do
vrtca in mi predstavila učiteljice.
Ne vem, kaj jim je o meni pove-
dal pater Jože Andolšek, a spreje-
le so me, kot da sem umetnica,
in takoj sem dobila zadolžitev. Iz
indijskih učbenikov za učenje
angleščine sem na velik šelesha-
mer prerisovala slone, kamele,
krave in druge živali, razno-
vrstno sadje, kose oblačil, hiše in
kuhinjsko posodo in druge pre-
mete, vse pobarvala in pod risbe
zapisala ustrezno angleško bese-
do. Kako sem bila presenečena in
ganjena popoldan, ko so deklice
prišle na obisk in je devetletna
Geneth z navdušenjem pokazala
zvezek, v katerega je z veliko na-
tančnostjo s plakata prerisala de-
kliško oblekico z nabranimi ro-
kavčki, nagubanim spodnjim de-
lom in belim ovratnikom … Bila
sem tiho, a pomislila sem, da je
vsako, še tako neznatno dejanje,
ki ga narediš z ljubeznijo, v očeh
(N) nekoga nekaj vredno. In da
so deklice po vsem svetu rade le-
pe …
/ konec
Špela Pahor
  soboto, 7. aprila 2018, smo v Mirnu
govorili o navadi, ki jo pri nas pozna-
mo že vsaj 120 let, o ciljanju pirhov.
Odbor za tradicionalno ciljanje pirhov je v
goste povabil dva odlična poznavalca ljudskih
navad, Naška Križnarja in Vesno Mio Ipavec.
Pogovor je vodil Stanislav Faganeli, po do-
mače Stanko. Klepet je popestril z odlomki iz
starejših filmskih zapisov, s prikazom sta-
rejših fotografij in osebnimi spomini na cil-
janje pirhov. Stanko je
svojega gosta najprej
povprašal, kako je
sploh prišlo do zani-
manja za navado cil-
janja pirhov v Mirnu.
Prvi filmski zapis
Naško Križnar je pove-
dal, da ga je na ta do-
godek opozoril do-
mačin Marko Vuk. Ta-
ko mu je davnega leta
1980 uspelo z 8-mili-
metrsko kamero po-
sneti 4-minutni film.
Seveda ni mogel po-
sneti podrobnosti, to-
da prvi filmski posnetek je bil za vedno shran-
jen v arhivu Goriškega muzeja. Leta 1991 je
prišel ponovno v Miren, tokrat tehnično ve-
liko bolje opremljen, saj je posnetek precej
daljši in kvalitetnejši od prvega.
Naško Križnar je še poudaril, da sta bila po-
snetka izredno čisti obliki nesnovne kulturne
dediščine. Organizacija je bila v rokah ama-
terskih zanesenjakov, udeleženci pa so priha-
jali, da bi se družili in zabavali. In prav to je
bistvo žive kulturne dediščine: da je živa in
sprejeta med ljudmi ter da poteka vsako leto.
Zbiranje gradiva naše dediščine
Vesna Mia Ipavec ni mogla priti na okroglo
mizo osebno, pač smo se z njo lahko pogo-
varjali po video konferenci. Povedala je za na-
potilo in vzpodbude Naška Križnarja. Navada
jo je zanimala, zato je izdelala obširno semi-
narsko nalogo. Kasneje je zbrala in uredila fo-
tografije s ciljanja pirhov in ostalo dokumen-
tacijo, da je lahko to šego predlagala za vpis v
Register nesnovne kulturne dediščine.
Običaj zanima tudi druge
Običaj je zanimal tudi druga društva iz Slo-
venije. Tako sta na okrogli mizi sodelovali
društvo iz Tabora nad Cerovim pri Grosuplju
ter društvo iz Kokrice pri Kranju. Na veliko-
nočni ponedeljek oboji poznajo sekanje pir-
hov, čez leto pa pripravljajo še vrsto drugih
kulturnih in športnih dejavnosti. V Kokrici
se pripravljajo na vpis svojih dejavnosti v Re-
gister nesnovne kulturne dediščine.
Za glasbeni predah so poskrbeli fantje iz Jazz
tria Jure Malič, Jernej Budin in Rok Klančič,
za pogostitev pa mirenske in orehovske žene
ter KS Miren. Prireditev je potekala pod okril-
jem Krajevne skupnosti Miren in odbora za
tradicionalno ciljanje pirhov ter Turističnega
društva Miren.
MP
V
Okrogla miza ob 40-letnici ciljanja pirhov
Navada je stara že vsaj
120 let
Nekaj misli po ogledu filma Marijina zemlja
Kot če bi Bog bil ...
  arija, Božja Mati,
čudovita ženska, je
mogočna priprošnjica,
mati vseh, ki se k njej zatekajo,
pot, ki vodi razkropljene Božje
otroke nazaj v Očetov ljubeči
objem. Njej je posvečen film
Marijina zemlja, ki ga je leta
2013 posnel španski producent,
scenarist in igralec
Juan Manuel Cotelo;
prava uspešnica, ki
po vsem svetu
navdušuje na
milijone ljudi. V
Slovenijo je prišel
marca letos, 12.
aprila pa smo ga
lahko videli v veliki
dvorani Kulturnega
centra Lojze Bratuž v
Gorici na večeru, ki
so ga organizirali
štandreška dekanija,
krožek Anton Gregorčič in
kulturni hram.
Film, ki uvodoma na kratko
predstavi zgodovino odrešenja,
se vrti okrog Božje ljubezni in
kristjanov, tistih, ki so
prepričani, da je vse ustvaril Bog,
da človekovo življenje ima smisel
in da jih po smrti čaka večno
življenje... Ko bi vse to bilo res, bi
šlo za pravo revolucijo, med
drugim slišimo v filmu,
preoblečenem v nekako parodijo
vohunskega trilerja. Cotelo v
vlogi malce nerodnega
hudičevega odvetnika potuje od
Anglije prek Kolumbije, Mehike,
Paname, ZDA, Španije, Francije,
Portugalske do Bosne ter s
kančkom lažne naivnosti
neposredno izprašuje nekatere
osebe, ki so doživele “mistično
srečanje”, čudež ali posebno
močno spreobrnjenje. To so
osebe, ki so “padle s konja” v
najrazličnejših življenjskih
okoliščinah, ki se jih je Božje
usmiljenje dotaknilo v najhujši
srčni rani, v najhujšem grehu ali
nekje na bivanjskem dnu, zaradi
česar vse življenje posvečajo
Bogu in službi sočloveku.
Popolnoma so spremenile
miselnost in, posledično, svoje
življenje. To so pogumni
vstajenjski pričevalci: v svetu, ki
izganja živega Boga ter na
njegovo mesto postavlja vse
mogoče malike, živijo proti toku,
“kot če bi Bog bil”, kot če bi vera
ne bila pravljica, kot če bi bila
nekaj tako velikega in
pomembnega, da ne morejo
ostajati medli in mlahavi, ne
morejo molčati. Pa čeprav jih
ljudje imajo za nore.
Spreobrnjenje je potovanje,
sadovi tega prehoda pa so odmik
od smrti do življenja, večja
človečnost in posebna lepota, ki
jo izžareva, kdor dovoli Bogu, da
se ga dotakne. Pričevalci iz filma
so vsi, tako ali drugače, vezani na
Božjo odvetnico Marijo in njena
svetišča, na Lurd, Fatimo,
Guadalupe in - še posebno - na
Medžugorje, kar lahko koga tudi
moti oziroma zaradi česar film -
posebno v drugem delu - izpade
kot nekak reklamni spot za to
božjo pot (glede katere,
spomnimo, se Cerkev še
ni dokončno izjasnila).
Sicer pa še vedno velja,
da “po njihovih sadovih
jih boste spoznali” in
“vsako dobro drevo rodi
dobre sadove, slabo
drevo pa slabe”. Če torej
kakšno pristno in goreče
pričevanje koga - prek
Marije - zbliža s
Kristusom, smo Bogu
lahko le hvaležni in Ga
prosimo, da bi takih bilo
še in še, pa naj prihajajo od
koderkoli.
Detektivsko-dokumentarni film
Marijina zemlja na sodoben
način spregovori tistim, ki iščejo,
in sploh vsakemu sodobnemu
človeku o veri in bivanjskih
temah, o tem, da je vse življenje
iskanje sreče in miru, tudi
zapletena duhovna
pustolovščina, bitka med dobrim
in zlom. Film je dobro “zgrajen”,
hkrati globok, ganljiv in
zabaven: lahko ga jemljemo bolj
ali manj zares, vsekakor pa
spodbuja globlji razmislek o
življenju in Bogu, pred gledalca
postavlja zrcalo in mu lahko
vzbuja celo vrsto vprašanj. Kar ni
malo.
DD
M
Goriška19. aprila 20186
Uganka veličine Gustava Klimta
V ponedeljek, 9. aprila, je bilo v prostorih likovne galerije Ars
na Travniku v Gorici v večernih urah zelo razgibano, zbralo se
je ogromno ljudi, ki so prisostvovali odprtju likovne razstave
z naslovom Uganka veličine Gustava Klimta (L'enigma della
grandezza di Klimt).
Na slovesnem odprtju razstave, na kateri je na ogled več
likovnih del gojencev Univerze za tretje življenjsko obdobje iz
Gorice, ki obiskujejo tečaj slikanja, pravzaprav gre bolj za
druženje ob slikanju in risanju, ki ga vodi Juan Arias Gonano,
je najprej številne prisotne v slovenskem in italijanskem jeziku
pozdravil predsednik društva Ars Jurij Paljk, ki je izrazil veselje
nad dolgoletnim sodelovanjem s skupino goriških slikarjev
in slikark, nato je o Univerzi za tretje življenjsko obdobje iz
Gorice spregovoril njen predsednik Mario Ascari. Pozdrav pa
sta prinesla tudi goriški prefekt Massimo Marchesiello in
odbornik za kulturo goriške občinske uprave Fabrizio Oreti,
ki je v svojem nagovoru izpostavil predvsem odlično delovanje
galerije Ars, ki je prostor sobivanja in mednarodnega
sodelovanja, prav tako pa je pohvalil vse sodelujoče na
razstavi. Juan Arias Gonano je predstavil lik Klimta in njegovo
delo ter povedal, da je prav njegova umetnost očarala njegove
gojenke in gojence, da so se posvetili tako kopiranju kot
reinterpretaciji njegovih del.
Galerija Ars / Skupinska razstava
  18. srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov
Revija Zlata grla je stopila
v odrasla leta
PD VRH SV. MIHAELA 
  pet so se odprla vrata v
“svet mladinskih not”:
Prosvetno društvo Vrh
Sv. Mihaela je namreč v sode-
lovanju z Združenjem cerkve-
nih pevskih zborov iz
Gorice prejšnjo ne-
deljo, 15. aprila, pri-
redilo že 18. srečanje
slovenskih otroških
in mladinskih pev-
skih zborov Zlata
grla, ki je v zadnjih
letih postalo žlahtna
roža v gumbnici
vrhovskega društva.
Revija je stopila v
odrasla leta, je v poz-
dravnem nagovoru
dejala društvena
predsednica Karen
Ulian, ki je poudarila,
da se je od prve iz-
vedbe do danes mar-
sikaj spremenilo.
Razpis, ki sledi zahte-
vam naših zborov, se
zgleduje po državnih
tekmovanjih, z letih
se obnavlja in posodablja. Or-
ganizacija revije, ki je na začet-
ku potekala na vasi, letos pa je
v veliki dvorani Kulturnega
centra Lojze Bratuž v Gorici
povezala kar 20 zborov, terja
veliko dela; čeprav je zraven
razmeroma malo ljudi, vsak
odbornik in član dobro ve, kaj
mora narediti. Zlata grla so sad
truda, vztrajnosti in požrtvo-
valnosti, pa tudi “ljubezni do
otrok, petja in zborovstva”. Le-
tošnji zbori so prišli iz goriške
in tržaške pokrajine, Benečije
in Slovenije. Tako številčna
srečanja so prirediteljem v po-
nos in veselje ter jim dajejo
energijo, da se iz leta v leto
zaženejo v pripravo lepega
praznika otroškega petja. Na-
stop na revijskem delu pome-
ni za nekatere zbore že redno
delovanje; številni pa se žal
otepajo tekmovalnega dela. In
vendar, je poudarila predsed-
nica, “naša Zlata grla niso tek-
movanje kompetitivnega
značaja”. Nastala so iz potrebe
zborov, da bi dosegli boljšo ka-
kovost, in iz potrebe zborovo-
dij, da bi z nastopom razume-
li, na kakšni ravni je zbor. “Za-
radi tega so prav vsi zbori pri-
merni za tako tekmovanje”, je
še dejala Karen Ulian, ki je
pozvala vse dirigente, naj dru-
gič izkoristijo dragoceno pri-
ložnost in se opogumijo. Ideja
o tekmovanju razveseli otroke,
ki začutijo zaupanje dirigenta
S in odgovornost ter dajo vse odsebe. Kdor je spremljal nedel-jsko zborovsko srečanje, ki ga
je povezovala Sanja Vogrič,
lahko le potrdi, kar je povedala
predsednica: marsikateri zbor,
ki je nastopil v revijskem delu,
bi se lahko odlično izkazal tu-
di v tekmovalnem.
Revijskega dela so se udeležili
OPZ Vrh Sv. Mihaela (dir. Ka-
ren Ulian), OPZ Rupa-Peč (dir.
Zulejka Devetak), Mali OPZ F.
B. Sedej iz Števerjana (dir. Mar-
tina Hlede), OPZ Mali veselja-
ki iz Doberdoba (dir. Mateja
Jarc), OPZ Mali Briški slavčki
iz Števerjana (dir. Valentina
Cibic), OPZ Waldorfska šola
Primorska (dir. Michela De
Castro), OPZ Pet pedi iz Na-
brežine (dir. Mirko Ferlan),
Otroška pevska skupina “Z ul'-
ce” iz Mačkolj (dir. Breda So-
sič), OPZ Mali lujerji iz Špetra
(dir. David Klodič), Mladinska
pevska skupina Vihar z Vrha
Sv. Mihaela (dir. Mateja Čer-
nic), Mladinska pevska skupi-
na Igo Gruden iz Nabrežine
(dir. Mirko Ferlan) in MlPZ F.
B. Sedej iz Števerjana (dir. Mar-
tina Hlede).
Ob koncu je žirija, ki so jo le-
tos sestavljali Maja Cilenšek,
Lucija Lavrenčič Terpin in De-
nis Monte, v prisotnosti pred-
stavnikov organizatorjev, diri-
gentov in predstavnikov zbo-
rov razglasila rezultate tekmo-
vanja, ki se je začelo v zgod-
njih popoldanskih urah, in
podelila odličja. Tokrat je v šti-
rih starostnih kategorijah na-
stopilo osem zborov. V katego-
riji malih otroških zborov sta
Mali OPZ KD Sovodnje (dir.
Valentina Nanut) in OPZ vrtca
Anton Fakin na Colu (dir. Sil-
va Perčič) prejela srebrno priz-
nanje, OPZ Škrjančki OŠ Fran-
ceta Bevka iz Tolmina (dir.
Barbara Kovačič) pa zlato priz-
nanje z odliko. V kategoriji
otroških zborov je OPZ Emil
Komel iz Gorice (dir. Damija-
na Čevdek Jug) prejel zlato
priznanje, OPZ KD Sovodnje
(dir. Valentina Nanut) brona-
sto priznanje. Združeni mla-
dinski zbor glasbene šole in
OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske
Bistrice (dir. Elena Sedmak) je
prejel srebrno priznanje prav
tako kot Dekliški pevski zbor
Igor Gruden iz Nabrežine (dir.
Mirko Ferlan). Posebno priz-
nanje za najboljšo klavirsko
spremljavo je prejela Urška
Fon, ki je spremljala OPZ
Škrjančki iz Tolmina. Mladin-
ski pevski zbor Emil
Komel iz Gorice
(dir. Damijana Čev-
dek Jug) je prejel
zlato priznanje z
odliko, zraven pa še
posebno priznanje
za najboljši izbor
programa, posebno
priznanje za naj-
boljšo izvedbo slo-
venske umetne
skladbe in posebno
priznanje za naj-
boljši zbor tekmo-
vanja.
Tik pred nagraje-
vanjem je Maja Ci-
lenšek v imenu žiri-
je iskreno čestitala
vsem nastopa-
jočim. Kdor se ude-
leži tekmovanja, je
dejala, se želi kaj
novega naučiti, želi biti boljši,
narediti nekaj več. Pomem-
bnejša od rezultatov je pot, ki
jo je zbor opravil, da je prišel
do njih. Kdor je ta dan stopil
na oder, se je gotovo veliko
novega naučil in je napredo-
val. Člani žirije so skušali biti
čim bolj objektivni. Potegniti
so morali črto pod tem, kar so
slišali, čeprav vedo, da ima
vsak zbor svojo zgodbo, izhaja
iz različnega okolja, dela v ra-
zličnih pogojih in z različnimi
količinami energije. Ker glo-
boko cenijo delo zborovodij,
so se na koncu pogovorili z
njimi in jim nudili kakšen na-
svet. “Kdor se je kadar koli uk-
varjal z vodenjem zborov, ve,
koliko energije je potrebno, da
neka skupinica sploh zazveni
kolikor toliko ubrano”. Žiran-
tka se je zahvalila tudi staršem,
ki otroke podpirajo in jih red-
no vozijo na vaje; rezultati ta-
ke dejavnosti mogoče niso
vidni na kratki rok, toda “ga-
rantiram vam, da je to dobro
vložen čas in da se bo v pri-
hodnosti gotovo zelo poznalo,
če je vaš otrok imel dobro gla-
sbeno vzgojo, če je imel peda-
goga, ki ga je učil zdravo peti,
če je z njim delil literaturo, ki
je primerna njegovi starosti in
razvoju”. Tako dobi otrok
“osnove estetske vzgoje”, obe-
nem pa se nauči nekaj narediti
za skupino in ne le samo zase.
DD
Volčiči in volkuljice “na pohodu”
Lov goriškega krdela
  mo krdelo Sambhur iz Go-
rice in smo v soboto, 24. 3.,
ter nedeljo, 25. 3., imeli lov
proti hudobnemu tigru Širkanu.
Zbrali smo se pri brlogu na sedežu
Slovenske zamejske skavtske orga-
nizacije. Nato smo šli v Pevmski
park, ker nam je Bagheera pove-
dala, da je tam videla Širkana, ki
je spal v strugi reke Vanjgange. Za-
to smo se razdelili na dve skupini
in ga napadli z dveh strani. Da bi
ga premagali, smo mu morali od-
trgati črne lise, ki jih je imel na
kožuhu. Po krvoločnem boju smo
ga volčiči skupaj premagali. Ba-
gheera mu je nato vzela kožuh, ki
smo ga nesli na Posvetovalno ska-
lo. Tam smo sprejeli v krdelo še
dva nova člana, dva mladiča, ena
S volkuljica pa je postala volkuljicaskale.Potem smo se odpravili v Močni-
kov dom, kjer smo z Akelo in Kačo
Kaa ponovili Skavtsko pesem, mo-
litev VV, zakon VV, simbole SZSO
in življenje ustanovitelja skavtiz-
ma - Badna Powella.
Nato smo s Čilom oblikovali
oljčne vejice za oljčno nedeljo. Po
dobri večerji smo se odpravili
spat.
Naslednje jutro smo ponovili ve-
likonočne simbole in šli na vrt,
kjer je vsak poiskal svoje čokolad-
no jajčke.
Po maši v cerkvi sv. Ivana se je pre-
nočevanje končalo.
Martin, Vesna, Amadej, 
Erik, Ana, Vanessa
  petek, 4. maja, ob 20. uri
bo v Kulturnem domu v
Gorici Cankarjada,
srečanje, s katerim bodo obeležili
petdesetletnico slovenskega
državnega poklicnega zavoda
Ivan Cankar iz Gorice. Na večeru
bodo sedanji in nekdanji dijaki,
profesorji, ravnatelji, tehniki, po-
strežnice in tajnice imeli pri-
ložnost, da bodo skupaj obujali
spomine iz šolskih let. Kulturni
V program večera bodo oblikovalitudi nekdanji študenti, ki so ak-tivni na kulturnem področju in
so še vedno vezani na šolo.
Navezanost na šolo je velika in
zgodba zavoda Cankar se gotovo
ne bo končala z letošnjim šolskim
letom, saj, čeprav bodo poklicno
smer zavoda ukinili in nadome-
stili s turistično smerjo pod okril-
jem šole Žiga Zois, bo ime šole
Cankar ostalo v nazivu celotnega
tehniškega pola. Šola se bo mora-
la prilagoditi potrebam našega
okolja in še naprej nuditi ustrezno
izobraževalno osnovo dijakom.
Zanimanje sedanjih in nekdanjih
dijakov in sodelavcev za Cankar-
jado je veliko tako kot tudi ko-
ličina zbranega gradiva, zapisov,
posnetkov in fotografskega mate-
riala, ki ga bodo uporabili na pri-
reditvi. Po kulturnem programu
bo zakuska; zaradi kateringa in
omejenega števila
mest je potreben čim-
prejšnji (do 24. 4.)
predhodni vpis. Ob-
vezne prijave za po-
trditev prisotnosti na
Cankarjadi (prispe-
vek/kotizacija 15
evrov) sprejemajo na teh lokaci-
jah: Vesna Primožič (gostilna Pri-
možič na drevoredu 20. septem-
bra), Andrej Ferfoglia (gostilna
Drejče v Jamljah), Dino Persolja
(gostilna Francet Sovodnje), Ren-
ca Pelesson (Kulturni dom), Da-
vid Ambrožič (Kulturni dom),
Cvetka Klanjšček (šola Cankar),
Silva Klanjšček (Števerjan), Renzo
Turri (gostilna Turri v Štandrežu).
Vsi nekdanji študentje, ki se še ni-
ste prijavili, pa imate še čas, da si
ogledate spletno stran www.po-
tep.org, kjer boste dobili več in-
formacij, ali pa pokličete na tel.
0481 53 00 21.
KF
Kulturno družabni večer ob 50. obletnici trgovske šole Ivan Cankar
Cankarjada - medgeneracijsko srečanje
in priložnost za obujanje spominov
OPZ Škrjančki OŠ Franceta Bevka iz Tolmina - zlati z odliko!
Karen Ulian Maja Cilenšek
Šolsko leto 2017/18
Glasbena pravljica
V KRALJESTVU PALČKOV
sobota, 21. aprila 2018, ob 18. uri
Kulturni dom J. Češčut - Sovodnje
Vljudno vabljeni!
Goriška 19. aprila 2018 7
  Maša ob obletnici smrti Bogomirja Špacapana
Velikonočno obarvana
maša in koncert
PODGORA 
  redi veliko-
nočnega tedna,
5. aprila, je bila v
cerkvi sv. Justa mučen-
ca v Podgori maša ob
21. obletnici smrti Bo-
gomirja Špacapana.
“Vstajenje pomeni
večno življenje”, je pri
obredu, na katerega so
vabili Kulturni center
Lojze Bratuž, ZCPZ
Gorica, Društvo onlus
paliativna oskrba
“Mirko Špacapan - Lju-
bezen za vedno” v so-
delovanju s PD Podgo-
ra, poudaril škofov vi-
kar za slovenske verni-
ke g. Karel Bolčina, ki je
maševal skupno s krajevnim
župnikom Josipom Caho.
Večno življenje na zemlji še
čakamo, “naši pokojni ga pa že
okušajo”. Tokrat so se želeli na
S
poseben način spomniti pokoj-
nega Bogomirja, organista, zbo-
rovodje, predsednika Združenja
cerkvenih pevskih zborov ter
splošnega kulturnega in
družbenega delavca. Zaradi te-
ga je bil mašni obred glasbeno
posebno bogat. Na koru je na
orgle igral g. Mirko Butkovič,
pod vodstvom Zulejke Devetak
pa so peli izbrani pevci Mešane-
ga pevskega zbora Rupa-Peč ter
Mešanega pevskega zbora in
cerkvenega zbora iz Štandreža.
Maša za pokojnega Špacapana
je bila vstajenjsko obarvana:
zazvenelo je kar sedem veliko-
nočnih pesmi Vinka Vodopiv-
ca. Prava “poslastica” pa je bila
Missa de Misericordia Dei za
mešani pevski zbor in
orgle mladega sklada-
telja Patricka Quag-
giata. Peto mašo, ki je
bila doslej izvedena v
Ljubljani in Vipavi, so
pevci treh omenjenih
zborov tokrat prvič iz-
vedli na Goriškem in
prvič tudi z orgelsko
spremljavo. Maša, sad
bogatega notranjega
navdiha, je zazvenela
neobičajno, drugače
od že slišanih in poz-
nanih petih maš v
naših cerkvah. Štirje
stavki (Kyrie, Gloria,
Sanctus in Agnus
Dei) so bili meditativ-
ni, mestoma mrki, pa tudi
svečani, polnozvočni, nadvse
primerni za velikonočni čas.
Čeprav je Quaggiatova Missa
zelo zahtevna, pa le upamo, da
jo bomo še slišali.
Obvestila
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v soboto, 19.
maja, izlet v Pivko za ogled
Parka vojaške zgodovine.
Odhod iz Gorice ob 7. uri .
Vpisujejo po tel. 0481 884156
(Andrej F.), 0481 20801 ali
3461206031 (Sonja K.), 0481
882183 (Dragica V.), 0481
78138 (Sonja Š.).
Romanje v Medjugorje bo od 11.
do 14. maja 2018. Vpis in
spored lahko dobite: za Goriško
pri g. Darku (tel. 0481 32121
ali 370 3201305), za Tržaško
pri g. Jožetu Markuži v Zgoniku
(tel .  040 229166) in za
Slovenijo pri gospe Ani v Novi
Gorici (tel. 00386 5 3022503).
SPDG načrtuje od 16. do 22.
junija izlet v Piemont. Obiskali
bodo Turin in si ogledali najbolj
znane spomenike in
zanimivosti, med temi tudi
Muzej egipčanske kulture.
Nadalje bodo obiskali dve
alpski dolini na meji s Francijo
(dolina Chissone in trdnjava
Fenestrelle) ter se povzpeli do
izvira Pada. Drugi del izleta bo
namenjen spoznavanju in
odkrivanju zanimivosti  v
pokrajini Langhe in ogledu
mesta Pavia. Prevoz z
avtobusom iz Gorice.
Informacije in prijave Vlado
(3317059216).
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v soboto, 30.
junija,  celodnevni iz let v
pokrajino Evganejskih gričev, v
zibelko venetske in rimske
kulture, za ogled parkov in
krajev Este, Monselice itd.
Vpisujejo po tel. 0481 884156
(Andrej F.), 0481 20801 ali
3461206031 (Sonja K.), 0481
882183 (Dragica V.), 0481
78138 (Sonja Š.).
Občina Sovodnje ob Soči obvešča
prebivalstvo, da dežela FJK
namerava v kratkem sprejeti
deželni načr t azbesta v
sodelovanju z občinami.
Podjetja in občane prosimo za
sodelovanje glede poročanja o
prisotnosti azbesta na območju
Občine Sovodnje ob Soči
(strešne kritine, strehe, cevi
itd.)  z namenom, da bodo
podatki v arhivu DAAZ čim bolj
popolni in s tem bomo lahko
ocenili stanje in oblikovali
ustrezne predloge za rešitve.
Sporočamo, da trenutno ni
nobene zakonske zahteve
glede odstranjevanja azbesta
za podjetja in privatnike.
Podatke lahko posredujete
tehničnemu uradu.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Čestitke
Na Linhartovem srečanju 2018 v
Novi Gorici je bil dramski odsek
Prosvetnega društva Štandrež
s predstavo Čaj za dve
razglašen za najboljšo skupino
na Srečanju gledaliških skupin
Severne Primorske. Poleg tega
je članica društva Polonca
Cijan, za vlogo kmetice Angele
Berdon, v isti komediji prejela
priznanje za najboljšo žensko
vlogo. Za izjemen rezultat
društvu čestita Zveza slovenske
katoliške prosvete.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 20. 4. 2018 do 26. 4. 2018)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekven -
cami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz;
za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz;
za Kanalsko dolino 95.7, 99.5
Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Kar nijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it.
Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 20. aprila (v studiu Niko
Klanjšček):  Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 21. aprila (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 22. aprila: ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 23. aprila (v studiu
Miha Kovic): Mihec in Jakec.
Torek, 24. aprila (v studiu Matjaž
Pintar) :  Utr inki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 25. aprila (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Mokosevka - Izbor melodij.
Četr tek, 26. aprila (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer
z glasbo - Zanimivosti, obvestila
in humor.
  tarka zima s svojim lede-
nim dihom se kar noče po-
sloviti od nas in dopustiti,
da bi omamno dišeča pomlad
vendarle zaplesala po naših vrto-
vih, travnikih... Mrzla sapa je bri-
la tudi v ponedeljek, 19. marca
2018, ko so se od najmlajših obi-
skovalcev Feiglove knjižnice na
Verdijevem korzu v Gorici posla-
vljale Pravljične urice. Dolge je-
S senske in sive zimske dni soobžarjale pravljične zgodbe, kivedno prinašajo odsev resnične-
ga življenja in so opora malčkom
pri odkrivanju sveta, ki jih obda-
ja, in čustev, ki jih občutijo v ra-
zličnih razpoloženjskih trenut-
kih. Pravljice pomagajo otrokom
rasti in odkrivati marsikaj lepega,
dobrega, tudi to, da je pravo pri-
jateljstvo tisto, ki sprejema tudi
drugačnost in prežene osamlje-
nost in žalost. To toplo sporočilo
je bilo ovito v pravljično vsebino
pripovedi, ki jo je napisala Carrie
Weston. Pod naslovom Ojoj, Bo-
ris! jo je umirjeno in prisrčno,
kot le ona zna, razvijala pred pri-
bližno desetimi cicibančki prijaz-
na knjižničarka Martina Humar.
Močni medved grizli Boris se je
znašel v šolskih klopeh z ostali-
mi živalicami, zajčki, miškami,
krtki... in učiteljico kokoško. Ta-
ko rad bi se spoprijateljil z njimi,
a je bil tako ogromen in strašljiv.
Ko se je posmejal, je pokazal tako
strašne zobe, da je ostale kar obli-
la zona in so se poskrili, pa še
šape je imel tako kosmate in zad-
njico tako, da njene teže ni zdržal
noben stol! Da o gromozanskem
glasu sploh ne govorimo... Prav
zaradi te svoje drugačnosti je
zmeraj posedal sam in je bil zelo
žalosten. A nekega dne, ko je na
poti iz šole svoje male sošolce
rešil nadležnih podgan, je vzcve-
telo prijateljstvo. Od takrat so
učenci, posebno ko je učiteljica
pripovedovala pravljice, posedli
v njegovo mehko in toplo na-
ročje ter se počutili varne in
srečne. Martina je otrokom po-
darila še drugo pravljično zgod-
bo o tem, kako je medved iskal
svoj brlog. Iskanju so se pri-
družile še lisica, žaba, mravlja...
celo slon.
Iskali so in
iskali, dokler
ga vendarle
niso našli in
se vsi zrinili
vanj, le slon je
občepel na
zemlji. Učin-
kovitost pra-
vljice je bila v
tem, da se je
Martina pri
pripovedo-
vanju sredi
zvedavih
otrok po-
služevala velikega papirja, raz-
grnjenega na tleh. Nanj je pola-
gala druge kose papirja, ki so
predstavljali nastopajoče živalice
in “jame”, primerne za medvedji
brlog, kar je otroke zelo zabava-
lo.
Ob koncu je v svoji čarobni škatli
našla še sladko presenečenje za
otroke in njihove mamice: hru-
stljave piškotke v obliki medved-
ka. Sladko darilce je spekla
knjižničarka Breda; njeno spret-
no ročno ustvarjalnost prav do-
bro poznamo. Spomin na le-
tošnji pravljični niz bo tako še
slajši, dokler se ne bodo pravljice
v jeseni spet vrnile v mladinsko
sobo. Privlačno ilustrirane
otroške knjige so sicer v knjižnici
vse leto na razpolago, da si jih
mali bralci izposodijo in jih do-
ma prelistavajo tudi v družbi do-
mačih in z njimi delijo pravljične
vsebine, ki vselej ogrejejo
otroška, pa tudi odrasla srca.
IK
Deveta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
Prijateljstvo prežene
osamljenost
Tradicionalni Praznik frtalje v Rupi
Tudi letos bo v Rupi potekal tradicionalni Praznik frtalje, in sicer 25. in
29. aprila. Ob 10. uri bo slovesna maša v čast svetega Marka,
rupenskega zavetnika. V popoldanskih urah pa bosta praznovanje
uvedla nastop otroških zborov in ex-tempore za male obiskovalce;
letošnji govornik bo Simon Peter Leban, podpredsednik mladinske
konzulte dežele FJK.
Seveda bosta tudi letos zabavno tekmovanje v cvrtju frtalje (verjetno
v nedeljo) in ples z ansambli mladih zamejcev.
Mreža slovenskih ljubiteljskih gledališč
V torek, 10. aprila, so se v Slovenj Gradcu sestali predstavniki več kot
desetih gledaliških skupin iz Slovenije in zamejstva in se dogovorili o
ustanovitvi mreže slovenskih ljubiteljskih gledališč. Namen mreže je
izboljšanje prepoznavnosti, promocije in kakovosti ljubiteljskih
gledališč tudi s pomočjo Javnega sklada kulturnih društev Republike
Slovenije.
Med pobudniki ustanovitve mreže je tudi Prosvetno društvo Štandrež,
ki sta ga na srečanju v Slovenj Gradcu zastopala Božidar Tabaj in
Joško Kogoj. Med drugimi gledališči so tudi Gledališče Toneta Čufarja
z Jesenic, Loški oder Škofja Loka, Gledališko združenje Koroški deželni
teater iz Slovenj Gradca, Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane in še
druga gledališča iz raznih krajev Slovenije, od Ospa do Murske Sobote.
Dogovor ustanovitve mreže je podlaga strateškemu partnerstvu za
dogovarjanje konkretnih oblik sodelovanja na mednarodni, državni,
regionalni in lokalni ravni. / DP
Kratke
  ladinski dom iz Gori-
ce že sprejema vpise
za sezono 2018/19.
Dan odprtih vrat bo v četrtek,
19. aprila: ob 15. uri za otroke
(prikaz dejavnosti v skupini),
ob 17. uri za starše (predstavitev
programov). Kot znano, MD
M nudi pošolski pouk (prevoz, ko-silo, pošolski pouk za osnovnoin srednjo šolo) in pedagoško
svetovanje; predvideni so popu-
sti za brate oz. olajšave za
družine v stiski. Poleg tega nudi
tudi individualne inštrukcije,
pripravo na maturo, filmski fo-
rum, ekskurzije, zim-
ske počitnice, videode-
lavnico, ustvarjalne de-
lavnice in višješolsko
skupino, poleti pa po-
letna središča, letovan-
ja v naravi in priprave
na vstop v šolo. Z vpi-
som do 31. maja si zainteresira-
ni zagotovijo polovično vpisni-
no, brezplačen pouk v juniju,
50 % popust pri Poletnostih in
brezplačno večino dejavnosti.
Poletnosti 2018: dnevna sre-
dišča (doživetja 6-12 let, 25. 6. -
6. 7.; srečanja 3-12 let, 18. 6. -
10. 8.); letovanja (avanture 7-11
let, 18. -23. 6.; zeleni izziv 12-
14 let, 25. -30. 6.), priprava na
šolo (šola za šalo 6-13 let, 27. 8.
-7. 9.; 1,2,3: srednja! 11-12 let,
3. -7. 9.). Ugodnosti ob predv-
pisu do 3. maja; bratje in sestre:
10 % popust; gostje pošolskega
pouka: 50 % popust + brez-
plačna priprava na šolo 1,2,3:
srednja!
Informacije na: www.mladin-
skidom.it, info@mladinski-
dom.it, ul. Don Bosco 60,
34170 Gorica, tel. 0481 280857
ali 366 6861441.
Dejavnosti za otroke in mlade
Mladinski dom, vpis v novo
sezono in Poletnosti
foto dd
Kultura19. aprila 20188
  lanski sezoni se je v razvejeni de-
javnosti SKPD F. B. Sedej ob
uspešni Dramski družini pojavil
nov brstič, ki je začel zvedavo zreti v gle-
dališki svet in si nabiral moči, da bi sam
dobil primeren prostor pod umetniškim
soncem. In res ga je dobil. S svojim gle-
dališkim “prvencem”, z mračno, srhlji-
vo predstavo Drakula v režiji Patrizie Ju-
rinčič Finžgar je presenetil do-
mačo publiko in sodeloval z
njo na dvanajstem festivalu Za-
mejskih amaterskih dramskih
skupin v Mavhinjah in prejel
tretjo nagrado v mladinski ka-
tegoriji. V novi sezoni
2017/2018 se je spet, tudi z no-
vimi člani (nekaj osipa je bilo,
ker so nekateri mladi odšli na
univerzitetni študij v tujino), z
zagonom lotil dela. Že v jesen-
skem času so marljivo in inten-
zivno vadili govor na tečaju “le-
pe govorice”, ki ga je vodil Jan
Leopoli, urednik in režiser na
slovenskem programu deželne-
ga sedeža Rai v Trstu. Z njim so
si pridobili temelje pravilne iz-
govarjave, da ne bi imeli pre-
hudih težav, ko bi mednje spet
stopila njihova temperamentna mento-
rica, dramska igralka Patrizia Jurinčič
Finžgar, članica SNG Nova Gorica, ki
ima kljub mladim letom za seboj kar ne-
kaj markantnih gledaliških interpretacij
različnih likov. Lansko leto se je pozor-
nost skupine M+ usmerila v obravnavo
ljubezenskih čustev, tudi v mračnih od-
tenkih. Kot znano, so gledališki okusi
pri števerjanski Dramski družini nepred-
vidljivi in očitno se je tega navzel tudi
njen podmladek. Tako so se tudi letos
mladi spoprijeli z nenavadnim gleda-
liškim delom in ob njem skušali razkri-
vati svetlo in temno stran odraščanja, ki
prinaša s seboj tudi najstniško trmo in
samosvoje odločitve; te pa niso vedno v
skladu z željami staršev. Take preobrazbe
se dogajajo protagonistu, mlademu ple-
miču, v delu Itala Calvina Baron na dre-
vesu (Il barone rampante) . Jurinčičeva
je pojasnila, da je Calvina spoznala v
srednji šoli, ko je napisala referat o
njem, v lanskem poletju pa je naletela
na njegovo knjigo Baron na drevesu. Ko
jo je prebrala, se ji je zdela primerna za
delo v skupini M+. Tako je literarno pre-
dlogo dramatizirala in jo priredila za
mlade igralce. Zdi se, da so ti navdušeno
sprejeli nov izziv. Sodeč po tem, kar smo
videli na vaji v petek, 13. aprila, jim kar
uspeva gradnja te zahtevne predstave.
To pa tudi zato, ker imajo ob sebi ener-
gično, odločno mentorico in režiserko,
ki točno ve, kaj bi rada od mladih igral-
cev, in jim zna tudi natančno razložiti,
kako naj igrajo, da bodo dosegli zaželje-
ne učinke. Kot nam je povedala Ju-
rinčičeva v krajšem pogovoru o predsta-
vi, je tekst primeren za mladinsko dram-
sko skupino. Čeprav Calvino ni ravno
mladinski pisatelj, se glavna tema dela
povezuje z mladostniškimi leti in mla-
dostniškim uporom. Ukvarja se z
odraščanjem in predstavlja ga tako, da
se mladi lahko poistovetijo z glavnim li-
kom. 12-letni protagonist Calvinove
zgodbe Cosimo Piovasco di Rondo’ le-
pega dne odkloni neko jed in se odloči,
da bo šel živet na drevo. Nenavadno je
to, da se ne vrne več dol. Njegovo
življenje na drevesu sploh ni dol-
gočasno in na njem odrašča in doživi
marsikaj, tudi ljubezen. Zgodba je pre-
predena s humorjem, domišljijo in pu-
stolovščino. Jurinčičeva je povedala, da
so se z igralci mnogo pogovarjali o mla-
dostniškem uporu in se spraševali, kje
so meje tega upora: ali je to le mlado-
stniška muha ali pa mladi to potrebujejo
za osebno rast. Morajo se pač odločiti,
ali bodo sledili nasvetom odraslih ali
svojim željam in stremljenjem.
Pri adaptaciji romana v gleda-
liško predlogo je Jurinčičeva v
bistvu ohranila formo romana.
Pripoved je v izvirniku zaupana
Cosimovemu mlajšemu bratu
Biagiu. Sama pa je pripovedo-
vanje porazdelila med igralce,
tudi da ne bi preveč obremen-
jevalo le enega in da bi vsi oku-
sili te prehode med monologi in dialogi,
iz ene vloge v drugo, med vstopanjem v
dramski lik in izstopanjem iz njega. Ta-
ko so nastopajoči hkrati igralci in pripo-
vedovalci, kar zahteva nemalo napora.
Ker pa si skupina M+ želi rasti, je ta iz-
kušnja krasna, je prepričana režiserka.
To jim omogoča tudi, da se jim pri zgod-
bi, ki se vije skozi vse Cosimovo življen-
je, ni treba uk-
varjati s prika-
zom staranja
protagonistov.
Dovolj je, da v
določenih situa-
cijah nakažejo z
gesto, gibom, da
je protagonist v
določenih letih.
Tudi tokrat - kot
lani - je Ju-
rinčičeva
skušala dialoge
poenostaviti, a
morala se je
držati poetično-
sti romana, ko
ga je prevedla v
gledališko pre-
dlogo.
Med igralci so trije novi obrazi in staro-
stna razlika med njimi je precej velika,
gre namreč od trinajstega do triindvaj-
setega leta. Ker je besedilo poetično, Ju-
rinčičeva želi, da ga podajajo čim bolj
jasno. Po novem letu so zato takoj po-
hiteli na oder, da bi imeli čim več časa
za izdelavo in piljenje posameznih likov.
“To je ambiciozen projekt in zadnja faza
dela je zelo intenzivna. Zadovoljna sem,
da smo se o temi mladostniškega upora
veliko pogovarjali”. Privoščili so si tudi
sodobno sceno. Števerjansko društvo
ima dobro tehnično ekipo in je ambi-
ciozno, kar je tudi dobro. “To društvo je
super, ker ima posluh za idejo”, meni
Jurinčičeva in dodaja: “Imam občutek,
da je bilo prav usojeno, da smo se lotili
tega dela”.
Mladinska gledališka skupina M+ bo
predstavo Baron sedi na veji v režiji Pa-
trizie Jurinčič Finžgar premierno upri-
zorila v nedeljo, 22. aprila 2018, v veliki
dvorani Sedejevega doma v Števerjanu
ob 17. uri. Ponovitev bo prav tam v po-
nedeljek, 23. aprila 2018, ob 20.30.
IK
V
  o izredno uspešnem nastopu
Mešanega mladinskega pev-
skega zbora Emil Komel na
državnem tekmovanju v Zagorju ob
Savi se nadaljujejo uspehi učencev
Slovenskega centra za glasbeno
vzgojo.
Na tekmovanju Certamen musi-
cum, ki ga organizira šola Dante
Alighieri iz Štarancana – namen-
jeno je srednješolcem in učen-
cem glasbenih licejev - in je po-
tekalo med 15. in 21. marcem
2018, se je predstavilo osem
učencev SCGV Emil Komel. Vsi
so odlično zaigrali in se tako
uvrstili na prva tri mesta. Tretje
mesto v kategoriji A2 bis sta do-
segla pianist Tommaso Rizzo iz
razreda profesorice Ingrid Silič s
87 točkami in saksofonist Mikael
Mucci iz razreda profesorja To-
maža Škamperleta z 88 točkami.
Drugo mesto sta dosegla pianist Lu-
ca Kernjus iz razreda prof. Ingrid Silič
v kategoriji A3 bis z 92 točkami in
klarinetist Karol Vitale, učenec pro-
fesorja To-
maža
Škamper-
leta, v ka-
tegoriji A1
bis z 91
točkami.
Prvo me-
sto so dosegli trije učenci: kitarist
Emanuele Verzegnassi iz razreda
profesorja Marca Fantinija je v kate-
goriji A1 bis dosegel 95 točk, v kate-
goriji A2 bis pa violinistka Makrina
Quinzi, pod mentorstvom profesor-
ja Jurija Križniča, in pianistka Sara
Lupi, učenka profesorja Sijavuša
Gadjieva, obe s 95 točkami.
Posebno omembo si je zaslužila 11-
letna violinistka Athena Picech,
učenka profesorice Mojce Križnič, ki
je v kategoriji A1 bis dosegla
odličnih 98 točk in tako prejela 1.
absolutno nagrado. Ocena, ki jo je
Athena dosegla, je bila najvišja na ce-
lotnem letošnjem tekmovanju.
Na 10. mednarodno glasbeno tek-
movanje in festival za soliste in ko-
morne skupine SVIREL so se prijavili
trije violinisti iz razreda profesorja
Jurija Križniča, in sicer Makrina in
Jakob Quinzi ter Pavla Vezjak.
V kategoriji Elementary, od 12
do 13 let, je Makrina Quinzi
prejela srebrno priznanje z
92,5 točkami in Pavla Vezjak
zlato priznanje s 95,5 točkami.
Jakob Quinzi je v kategoriji Ju-
nior, namenjeni otrokom med
10. in 11. letom starosti, dose-
gel srebrno priznanje z 92
točkami.
Saksofonist iz razreda profesor-
ja Tomaža Škamperleta, Samo
Nevo Kovačič, je med pihali v
kategoriji Junior dosegel 90
točk in tako prejel srebrno
priznanje.
Čestitke seveda prejmejo vsi
naši mladi glasbeniki, ki so se tako
dobro predstavili pred žirijo omen-
jenih natečajev.
BL
P
SCGV Emil Komel / Snovanja 2018
Glasbeni dogodki,
odsev delovanja šole
  red vrati je že 13. glasbeni niz
Snovanja – I sentieri dell'arte, v
katerem se zrcali delovanje SCGV
Emil Komel iz Gorice in delavnic
društva Arsatelier, ki dopolnjujejo
ustvarjalno delo glasbene šole. Živahna
dejavnost je vsa osredotočena na mla-
dino in prav njej je namenjen cikel de-
setih glasbenih večerov, na katerih bo-
do mladi izvajalci imeli možnost prika-
zati publiki svoje spretnosti in nadarje-
nosti.
Uvod v ta niz glasbenih dogodkov bo-
mo imeli v goriškem gledalisču Giusep-
pe Verdi z enkratnim, izredno ambi-
cioznim pro-
jektom Lud-
wig van Bee-
thoven v režiji
društva Arsa-
telier. Po-
svečen bo se-
veda Beethov-
nu, enemu iz-
med največjih
skladateljev
vseh časov.
Koncert bo iz-
vajal združeni
orkester, sestavljen iz najbolj reprezen-
tativnih simfoničnih skupin naše
dežele, ki se ukvarjajo s klasičnim re-
pertoarjem na originalnih glasbilih. V
orkestru, ki ga bo vodil Marco Feruglio,
bodo igrali glasbeniki iz Gorice, orke-
ster Arsatelier Silvan Kerševan (v njem
od nekdaj sodelujejo tudi mladi glasbe-
niki iz sosednje Slovenije), iz Vidma,
orkester Collegium Apollineum, in iz
Pordenona, orkester San Marco. Kon-
cert je prvi del večjega projekta, ki pred-
videva izvedbo na originalnih instru-
mentih vseh Beethovnovih simfonij in
pri katerem sodeluje več ustanov. Med
temi je tudi Fundacija Goriške hranil-
nice, ki daje štipendije mladim glasbe-
nikom.
Sledili bodo koncerti, namenjeni
srečevanju, spoznavanju in skupnemu
muziciranju učencev glasbenih šol iz
našega širšega območja. Tako se bodo
na koncertu Mi smo pomlad (v KC Loj-
ze Bratuž, 26. aprila 2018) oglasila pi-
hala, trobila in tolkala. Poleg domačega
pihalnega orkestra bodo na odru
vrstniki tolkalisti iz GŠ Sežana in sku-
pina L' Ottava nota iz Ronk. V zadnjih
letih se je kitarski oddelek na SCGV E.
Komel zelo razvil; sad tega dela bo
predstavitev prvega CD-ja tega šolskega
oddelka med večerom, poimenovanim
Recuerdos. Nastop bo v sugestivni kleti
Grad Rubije na Vrhu Sv. Mihaela 11.
maja 2018. Na njem bo zazvenela špan-
ska glasba. Čarobni zvoki klavirja bodo
protagonisti na večeru z naslovom Sve-
tloba in sence med 19. in 20. stoletjem.
Klavirske skladbe bodo izvajali talenti-
rani učenci ruske šole prof. Gadjieva,
ki so vedno uspešni na tekmovanjih in
koncertih, doma in v tujini. Koncert bo
v Palači Lanthieri v Gorici 18. maja
2018. Sledili
bodo tradi-
cionalni Gla-
sbeni dialogi
v sodelovan-
ju s Kultur-
nim domom
Nova Gorica,
tokrat v iz-
vedbi profe-
sorjev in
učencev, za-
ključna aka-
demija naj-
bolj zaslužnih učencev Glasbeni mo-
zaik (v KC Lojze Bratuž, 8. junija 2018)
in Glasba pod cerkvenim obokom,
koncert sakralne glasbe v izvedbi soli-
stov in komornih skupin SCGV E. Ko-
mel in društva Arsatelier (v cerkvi sv.
Martina v Sovodnjah, 21. junija 2018).
Posebno pozornost v letošnjih Snovan-
jih zaslužijo dogodki z naslovom Z lad-
jico na potep. V Devinu (na sedežu de-
vinskih zborov, 2. junija 2018) bo pri-
kazana 30-letna pot tamkajšnjega
otroškega zbora Ladjica. Glasbeno pra-
vljico o starih briških navadah Nekoč v
Brdih bodo skupaj uprizorili učenci iz
podružnične šole SCGV E. Komel na
Plešivem ter osnovnošolci iz Bračana
in Kojskega (občinsko gledališče v
Krminu, 13. junija 2018). Novost le-
tošnjega cikla je tudi večer Spoznajmo
se, v sodelovanju z Zvezo slovenske ka-
toliške prosvete, ki bo namenjen
druženju in prijateljevanju z mladimi
iz bližnje Slovenije in goriškega ob-
močja; na njem bo glasba zazvenela kot
edinstven in univerzalen jezik, ki
združuje narode (Trg Evrope – Na Tran-
salpini, 15. junija 2018).
P
SKPD F. B. Sedej, Števerjan / Mladinska skupina M+ 
Zadnje priprave na
novo premiero
Na tekmovanjih
Učenci SCGV Komel
so se spet  izkazali
Generalni konzul RS Vojko Volk gost v KC Lojze Bratuž
“Ponosen sem na bogato delovanje!”
  torek, 10. aprila 2018, je generalni
konzul Republike Slovenije Vojko Volk
obiskal Kulturni center Lojze Bratuž.
Ogledal si je prostore kulturnega središča,
med drugim tudi veliko dvorano, galerijo in
prostore glasbene šole Emil Komel. Gosta so
sprejeli predstavniki, ki delujejo v društvih
slovenskega centra, predsednica KC Lojze Bra-
tuž Franka Žgavec, predsednik glasbene šole
Emil Komel Blaž Kerševan ter ravnateljica
Alessandra Schettino, predsednik Katoliškega
tiskovnega društva Damjan Paulin in pred-
stavnik Zveze slovenske katoliške prosvete Lu-
ka Terčič. Predstavniki so opisali bogato delo-
vanje v Kulturnem centru in prostorih, ki so
last Katoliškega tiskovnega društva. Generalni
konzul se je zahvalil in povedal, da je zelo po-
nosen na vse, kar delajo ljudje v tem centru,
in posebej na trud, da se v Gorici ohranjata
slovenski jezik in kultura. Živimo v prostoru,
ki se stalno spreminja. Odkar je stopila Slove-
nija v EU, je manj predsodkov in več odprto-
sti. Pred vojnama je bilo tudi tako, skupni pro-
stor in več kultur, zdaj se moramo boriti, da
se ne bo zopet vse porušilo.
Naša slovenska skupnost v
Italiji, pravi Volk, je močna,
živahna in ima sposobnost
preživetja in osišče tega so
jezik, kultura in šola. Ni-
smo preživeli zaradi denar-
ja, ampak zaradi kulture. V
času, ko je gospodarska rast
zopet višja, se začenja zane-
marjati kultura. S pomočjo
kulturnih ljudi bomo pre-
pričali vlado, da je investi-
cija v kulturo najpomem-
bnejša. Tisti, ki so se znebili predsodkov, niso
bili tisti, ki so šli za dobičkom, ampak tisti, ki
so se družili in skupaj prepevali. “Naš konzu-
lat je odprt za vsako idejo, ki jo je treba oz-
vočiti v Ljubljani, in upam, da se bo dobro so-
delovanje z Deželo FJK nadaljevalo tudi z no-
vo vlado“, je sklenil generalni konzul.
MČ
V
Kultura 19. aprila 2018 9
  eizmerna žalost, neizmerljiva
bolečina, grozna stiska ob misli
na grozljivo usodo, ki bo dole-
tela nemočne trojanske žene, izgnane v
suženjstvo ob popolnem porazu in
uničenju nekdaj blesteče, cvetoče Troje,
so tesnobni občutki, ki so se kot temni
grozeči oblaki valili z velikega odra Slo-
venskega narodnega gledališča Nova Go-
rica v četrtek, 12. aprila 2018, in med
svoje jeklene spone ukleščili duše gle-
dalcev. Ta večer so namreč prvič v slo-
venskem gledališkem svetu “meso in
kri” zadobile Trojanke, ena izmed redkih
slavnih grških tragedij, naslovljenih po
zboru. In prav zbor neutolažljivih tro-
janskih žena je v tej tragediji po starosti
tretjega velikega grškega tragika, Evripi-
da (okoli 480- 406 pred Kr.), najmlajšega
izmed trojice (Ajshil, Sofoklej), imel sre-
diščno vlogo. Tej antični gledališki
usmeritvi je ostal zvest mlad, a zelo de-
terminiran režiser Jaša Koceli, ki ima že
kar nekaj režijskih izkušenj, a je bil prvič
gost v Slovenskem narodnem gledališču
Nova Gorica. Drami, v kateri je Evripid
zapisal svojo trdno obsodbo vojn, ki niso
nikdar pravične in prinašajo le gorje, saj
so v njih žrtve vselej najšibkejši člani
družbe, ženske in nebogljeni otroci, je
Koceli znal vdahniti pravega antičnega
duha. Le-ta je ostal dobro zasidran tudi
v novem slovenskem prevodu Jere Ivanc
in natančnem dramaturškem branju
Ane Kržišnik Blažica. Hkrati je v njej
trdno vtisnjen tudi neizbrisni pečat
brezčasnosti, ki ga v sebi nosijo vse an-
tične mojstrovine, ker so pač zgrajene
na neomajnih temeljih etičnih načel.
Žal se kljub vsem opozorilom krvave
vojne ponavljajo in ponavljajo, kot bi
nas zgodovina prav nič ne naučila. Rav-
no tako, kot so za svojimi izgubljenimi
možmi, očeti, sinovi jokale Trojanke,
neutolažljivo objokujejo svoje padle v
sodobnih vojnah današnje matere, žene,
hčere … Zato nas toliko bolj prevzamejo
kriki bolečine in jok, tudi zadržan in pri-
tajen, s katerimi so prežeti Evripidovi
verzi, ki so pravzaprav ena sama žalo-
stinka. Žalostinka, ki so jo nastopajoče,
igralki (Ana Facchini in Dušanka Ristić)
in gostujoče pevke (Mojca Cej, Vida
Fabčič, Hana Ferizović, Kati Harej, Petra
Kolenc, Ajda Podgornik Valič, Helena
Simčič, Barbara Simčič Veličkov, Anja
Trobec, Lucija Zorn in Ana Žnidarčič, iz-
brane so bile na posebni avdiciji), tako
močno, občuteno in sočutje vzbujajoče
izoblikovale in posredovale gledalcem.
Prav te trojanske ujetnice se po prologu,
v katerem Pozejdon (Kristijan Guček) in
Atena (Helena Peršuh) kot hladna, od-
maknjena bogova načrtujeta maščevan-
je nad zmagovitimi Grki zaradi neizka-
zane časti, prve prikažejo na prostranem
prizorišču (na široko “razprt” odrski pro-
stor je ustvarjal pravo ozračje uničene
Troje; scenograf Darjan Mihajlović Ce-
rar). Zelo pomenljivo se pojavijo iz veli-
kega jeklenega ladijskega zabojnika, so-
dobne “inačice” grških bojnih ladij, na
katere so kot vojni plen “strpali” trojan-
ske sužnje. Skozi celo predstavo zabojnik
grozeče lebdi sredi odra. Na tak način se
tudi scenska podoba navezuje na sodob-
nost obravnavane trpke tematike. Vodi-
teljico zbora s svojim prodornim glasom
pooseblja Ana Facchini, ki je odlično
odigrala to vlogo, saj jo poznamo tudi
kot dobro pevko, in lik obžarila s tistim
ponosom in dostojanstvom, ki ga izraža
najbolj neomajno Hekaba, trojanska
kraljica, kljub temu da je izgubila vse.
Tega ji sovražnik ne more odvzeti, saj ji
poleg tega ostaja le še upanje, ki sicer
počasi ugaša. Sovražnik ji je umoril
moža, sina in eno izmed hčera, pa še
vnučka (Astianaksa tako po otroško pri-
stno in prisrčno igra ali mali Isaak Hro-
vatin ali Lev Lipušček, da se gledalcu kar
trga srce). Vanj je Hekaba vlila svoje upe,
da bo po njem Troja nekoč spet zaživela.
Kljub vsem tem groznim bolečinam
ohranja svoje dostojanstvo in bodri še
druge žene, ki se sprašujejo o svoji usodi.
Komu bodo pripadale, bo odločil žreb
ali kar samovoljna izbira zmagovalcev.
V ganljivem opisu Hekabe, z realistični-
mi ali poetičnimi poudarki, je Marjuta
Slamič res enkratna. Predstavlja jo kot
pokončno, odločno, polnokrvno žen-
sko, ki ohranja treznost, čeprav so jo pri-
zadeli tako tragični dogodki. Vrhunska
je tudi igra Patrizie Jurinčič Finžgar v
vlogi od bolečine razžrte Andromahe, ki
ji presunljiv jok privre iz dna duše,
ko izve, da mora umreti še njen ma-
li sinek in bo sama morala kot
sužnja leči v posteljo k sinu morilca
svojega moža. Do nje in njenega
sinčka, kljub temu da hladno
izvršuje ukaze, kaže sočutje celo
Taltibij, odposlanec grške vojske (v
strogi vojaški drži klen Jure Ko-
pušar), čeprav mora prav on voditi
otroka na najvišji stolp trojanskega
obzidja in ga pahniti v praznino.
Kot bolj odtujena, skoraj brezčutna
ob vsem tem zlu se izrisuje figura
očarljive Helene v igri Arne
Hadžialjević. Povod in vzrok za de-
setletno vojno Ahajcev - Grkov s
Trojo v Mali Aziji je prav ugrabitev
ali pobeg Helene, žene špartanske-
ga kralja Menelaja s Parisom, sinom
trojanskega kralja Priama. Tudi v je-
drnatem dialogu z Menelajem (glas
iz ozadja Miha Nemec) Helena
ostaja taka, sicer tudi nemočna v
rokah moža in bogov. Hekabina hči Ka-
sandra, ki ima preroški dar in napove
smrt Grkov na morju ob plovbi v domo-
vino, je bila v orisu gostje Raiven (Sara
Briški Cirman, slovenska pevka in har-
fistka) še posebno prepričljiva ob pev-
skem vstopu na oder. Glasba je v pred-
stavi eden od bistvenih uprizoritvenih
elementov. Njen avtor Miha Petric se je
naslanjal na “makedonsko balkanski”
melos, da bi izrazil to, česar žal ne poz-
namo, saj nihče ne ve, kakšna sta bila
pravzaprav glasba in petje v antičnih
dramah. In seveda tudi v tej Evripidovi,
ki so ji tako izrazito podobo dali tudi vsi
ostali sodelujoči pri predstavi: kostumo-
grafinja Branka Pavlič s kostumi, ki so
priklicali v spomin oblačila, kot se nam
kažejo na antičnih umetninah, obenem
pa je iz njih vel nekakšen brezčasen pri-
dih. Kot vselej izredno vestno sta svoje
delo opravila lektor Srečko Fišer in obli-
kovalec svetlobe Samo Oblokar. Svoje so
doprinesli še korepetitorka Marta Ko-
sturska, koreografinja Tajda Podobnik
(režiser Koceli je imel srečno roko tudi
pri tem, kako je razgibal sicer statično in
zato še bolj zahtevno in težko uprizorlji-
vo dramo), fotografinja Mankica Kranjec
in oblikovalka maske Tina Prpar, ki je
verjetno imela veliko dela tudi pri izo-
blikovanju zunanjega videza bojevnika.
Tega je s svojim mišičastim, kot iz mar-
morja izklesanim (takim, da spominja
na antične kipe), a prožnim telesom zelo
izrazito upodobil gost, plesalec Siniša
Bukinac.
Ob koncu predstave, ko z odra v sužnost
odidejo nesrečne Trojanke in odrsko pri-
zorišče zastre “težki” zastor, se pred njim
pojavi Farah Chamma, politična pesnica
sirsko-palestinskega rodu iz Dubaja in
zrecitira nekaj svojih pomenljivih ver-
zov. “Z grdoto se lahko spoprimem le ta-
ko, da ustvarjam lepe, iskrene, čiste, člo-
veške stike, predvsem skozi umetnost”,
pravi. Ona ima sirski potovalni doku-
ment za palestinske begunce, čeprav sa-
ma ni begunka, pač pa takšna usoda je
pričakala družino njenega očeta, ki je iz
Palestine pobegnila v Sirijo.
Tudi brez tega (odvečnega) dodatka
predstava, katere grško besedilo je staro
skoraj 2500 let! – njena prva uprizoritev
je bila l. 415 pred Kr. -, silno močno od-
seva tudi današnje razmere. Vsekakor bi
si jo morali ogledati tudi vsi naši dijaki,
še posebno tisti, ki obiskujejo klasični li-
cej in v šoli obravnavajo grške tragike.
Take “monumentalne”, z globokimi
čustvi prežete odrske postavitve antične
tragedije nismo že dolgo (ali nikoli) vi-
deli in je verjetno tudi ne bomo!
Občinstvo na premieri kar ni moglo pre-
nehati ploskati, saj je predstava s svojo
rezko, ostro, v dušo se zarezajočo spo-
ročilnostjo prevzela prav vsakega gledal-
ca.
Iva Koršič
N
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (13)
Andrej Komel pl. Sočebran (2)
V nadaljevanju nam Franc Hrašovec
pove, da je bil Andrej Komel naročen
na Slovenijo, Novice in Vedeža in da
je kupoval slovenske knjige. Imel je
veliko knjižnico s približno 400 zvez-
ki. Ukvarjal se je tudi s petjem in gla-
sbo, predvsem z vojaškimi in domol-
jubnimi pesmimi, medtem ko je ob
nedeljah orglal pri maši. Redno se je
vračal v Solkan na obisk družine. Na-
daljuje Hrašovec: “Leta 1865. se po-
roči z gospico Ido, jedino hčerjo dež.
sodiškega svetnika Rossla v Dunaj-
skem Novem mestu. A ni se dolgo ve-
selil družbinske sreče. Prusi so napo-
vedali vojsko l. 1866., ki je bila za Av-
strijo jako nesrečna. V Nikolsburgu se
je sklenil mir in plačati nam je bilo
treba 20 milijonov vojne odškodnine,
Lahom pa, četudi so bili popolnoma
tepeni pri Custozi in Visu, — odstopiti
Beneško. Za nekaj mesecev je bil Ko-
mel premeščen v Ustje na Labi (Aus-
sig) in od tod v Ostrogon (Gran) na
Ogersko, kjer je prevzel poveljništvo
16. kompanije svojega polka. Leta
1868. je zopet premenil bivališče; šel
je v Celovec h koroškemu polku ba-
ron Marojčić št. 7. Dobil je med vojaki
nad trideset odstotkov Slovencev, ki
so se pa morali vežbati le v nemškem
jeziku. Komel jih začne učiti v mate-
rinem jeziku, da dobi sposobnih do-
mačinov za potrebne šarže. Pred-
niki so opazili ravnanje Komelo-
vo in kmalu tudi odobravali za-
radi ugodnih uspehov. Vrhovni
poveljnik baron Marojčić pripo-
roči sam častnikom, naj po Ko-
melovem vzgledu vežbajo vojake
v materinščini”. Baron Josip Ma-
roičić (1812-
1882) je bil ge-
neral topništva
in je imel
ogromne za-
sluge v bojih
proti Italija-
nom in Nem-
cem. Sodeloval
je v številnih
bitkah v sever-
ni Italiji in
uspešno branil
Primorsko,
Istro in Kvar-
ner pred za-
hodnim so-
vražnikom.
Nadaljuje
Hrašovec z opi-
som Komelove
kariere: “A
predno je mo-
gel zvršiti delo,
moral je zopet na pot. V Bokah v južni
Dalmaciji je
počila vstaja,
ker ondašnji
prebivalci ni-
so hoteli daja-
ti Avstriji
krvnega davka
— vojakov.
Polk baron
Marojčićev je
bil mobilizo-
van in je odri-
nil v Kotor; na
vojni ladiji je
prišel v Rizan,
čez gore pa
proti trdnjavi
Dragelju, da
reši posadko,
kateri je bil že
pošel živež. To je tudi do-
segel. Četudi so se avstrij-
ske čete hrabro bojevale,
vendar niso povsem pre-
magale vstašev, zlasti za-
to ne, ker so se poveljniki dogovarjali
z voditelji vstašev po tolmačih in ne v
domačem jeziku. Komel je pomagal
kot posredovalec in res dosegel, da so
se županije Vranovič, Poberja in Ko-
vači udale brez prelivanja krvi. Konec
vstaji je naredil fcm. baron Rodić, ka-
teri je ljudem v materinščini dopove-
dal, kako nemodro bi bilo ustavljati
se postavni vladi; na to so se ljudje
udali. Komel je dobil nalogo, da od-
vede dopustnike in reserviste v Celo-
vec, kjer je nadomestoval častnika do-
polnilnega okraja”.
V tem času mu je umrl oče, kar je bil
hud udarec za njegovo srce. V Celovcu
je nadaljeval pisanje učnih knjig za
slovenske vojake. Prvi zvezek je izšel
v tiskarni Družbe sv. Mohorja z naslo-
vom “Bojna služba”. Ker je bila v 14
dneh knjiga razprodana, se je odločil
za drugo izdajo, v predgovoru katere
je napisal: “Tako naj stopi knjižica v
drugič na beli dan na slavo naši ces.
kr. vojski in dragi domovini”. Neka-
teri častniki so nasprotovali učenju
slovenskega jezika, a Komela so ščitile
najvišje vojaške in politične sile v
državi. Piše Hrašovec: “Nasprotniki so
pač porogljivo zabavljali, češ da ta je-
zik ni potreben pri polku Ma-
rojčićevem. Toda višja gospoda je bla-
gohotno vsprejela to delce, in nadvoj-
voda Albreht pa c. kr. državni vojni
minister, baron Kuhn, sta pismeno
pohvalila Komela. To mu je dalo
srčnost in veselje, da je pripravil kma-
lu drugi natisek te knjige. Izdal je
državni vojni minister tudi ukaz, naj
se vsi častniki celovškega polka, kjer
je več nego dvajset odstotkov sloven-
skih vojakov, nauče v treh letih slo-
venščine, ako hočejo pomikati se više
v službi. Komelu so naročili, naj uči
slovenščine častnike in kadete, ki so
bili ta čas v Celovcu”.
/ dalje
Hrvaški baron Josip Maroičić (1812-
1882), general topništva, je poveljeval 7.
koroškemu pehotnemu polku in je
častnikom priporočil, naj po Komelovem
vzgledu vadijo vojake v slovenščini.
Pokopališka cerkev sv. Roka na Goriščeku v Solkanu, posvečena leta
1689, porušena leta 1955. Tu blizu je bil rojen Andrej Komel plemeniti
Sočebran. Slika je z dne 31. oktobra 1917, torej po veliki zmagi pri
Kobaridu in posledični osvoboditvi Gorice. Lastnik slike: Paolo Bonassi.
Knjiga Andreja Komela Bojna služba, objavljena v
Celovcu leta 1873. Avtor jo je posvetil vojski in
domovini.
Pokopališka cerkev sv. Roka na Goriščeku v Solkanu med prvo svetovno vojno.
Lastnik slike: Paolo Bonassi.
Dimitri Tabaj
SNG Nova Gorica / Premiera: Trojanke
En sam krik bolečine
Foto SNG/Mankica Kranjec
Tržaška19. aprila 201810
Slovesen ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani
55. nagrado Vstajenje je
prejela Lučka Peterlin Susič
  ešani cerkveni
pevski zbor Sv.
Jernej z Opčin
je na slavnostnem
večeru ob podelitvi na-
grade Vstajenje, v pone-
deljek, 9. aprila 2018,
uvodno zapel veliko-
nočni pesmi, in sicer
Bratuževo na besedilo
Ljubke Šorli in Slavilno
pesem Filipa Terčelja, ki
jo je uglasbil Stane Ma-
lič. Prof. Robert Petaros
je v imenu komisije za
nagrado prebral utemel-
jitev. 27. marca letos se
je na sedežu Slovenske
prosvete zbrala komisija, ki jo
sestavljajo profesorji Lojzka
Bratuž, Zora Tavčar, Diomira
Fabjan Bajc, Neva Zaghet,
Magda Jevnikar, Robert Peta-
ros in urednik Marij Maver, in
izmed devetindvajsetih del iz
lanske knjižne bere zamejske
in zdomske literature zbrala
zmagovalno mladinsko knjigo
Mladi gledališki vrtiljak. Ta je
izšla pri Goriški Mohorjevi
družbi ob 70-letnici revije Pa-
stirček.
Prejemnica 55. nagrade Vsta-
jenje, Lučka Peterlin Susič, je
vse svoje življenje posvetila
mladinski literaturi in gleda-
lišču. Napisala je veliko igric za
radio in oder. Je mentorica
mnogih igralskih skupin, za
katere je ustvarila veliko izvir-
nih besedil, ki jih je sama
režirala. V knjigi je zbranih pet
prizorov za različne priložno-
sti, ilustriral jo je Matej Susič.
M
Nagrajenka je svoje navdušen-
je znala prenesti na mlade. Za
marsikoga je bilo srečanje z
Lučko Peterlin Susič prava šola
in vabilo v gledališki svet.
Predstavnik Zadružne kraške
banke Dragotin Danev je v
imenu predsednika Adriana
Kovačiča izročil Lučki Susič
nagrado, nato pa je nagrajenki
postavil nekaj vprašanj Sergij
Pahor. Že kot otrok je pristopi-
la k Radijskemu odru. Spomin-
ja se oddaj v živo, ko je bilo
treba paziti na kašljanje in
škripanje s čevlji. Sama je mo-
rala stopiti na stol, da bi dose-
gla mikrofon, in pri tem je zelo
pazila. Spomini na tista leta so
zabavni, zanimivi in ustvarjal-
ni. Danes je tehnika zelo na-
predovala in je že vse posneto.
Takrat pa so se morali čim bolj
približati realnim zvokom. Ta-
ko so za hojo po snegu upora-
bljali trakove za snemanje, za
konjska kopita pa dve polovici
kokosovih lupin. Morali so biti
iznajdljivi za posnemanje vsa-
kega šuma.
Kaj pa pomeni Lučki Susič Gle-
dališki vrtiljak? Dejala je, da ni
zrastlo vse na njenem zelniku.
Na začetku je bil Marijan Kra-
vos, nato se je nad vrtiljakom
navduševala njena sestra Ma-
tejka. V obliki, kot jo poznamo
danes, je steklo pri Sv. Ivanu,
vsako leto ponudijo sedem
predstav in spoznavajo skupi-
ne iz Slovenije. Otroci si radi
ogledajo igro v živo, poleg tega
nudijo dve produkciji Radijske-
ga odra – eno jeseni in eno
spomladi, pri kateri sodelujejo
odrasli z otroki. Pomembno je,
da si otroci ogledajo predstave
s starši. Če česa ne razumejo,
jim lahko bolje razložijo in se
lahko iz tega razvije debata. S
tem načinom približajo gleda-
lišče otrokom in vzgajajo mla-
de igralce.
Da bi Lučka Susič ne bila pre-
dolga, je prosila za pomoč An-
jo de Luisa, ki je nastopila v
nedeljo v predstavi Zlatolaska
in trije medvedki. Tako je v Pe-
terlinovi dvorani recitirala kra-
tek prizor, zaplesala in zapela.
Ob koncu se je nagrajenka zah-
valila vsem, ki so jo spodbuja-
li, tako svojim otrokom kot
možu, gojencem in poslušal-
cem, komisiji za nagrade ter
seveda g. Marijanu Markežiču,
da je sploh izdal knjigo. Večer
je sklenila Moška vokalna sku-
pina Stane Malič, ki je pod
vodstvom Janka Bana zapela
pesem iz Ukev in Barkovelj.
Metka Šinigoj
  red kratkim smo obi-
skali Igorja Švaba,
podpredsednika
tržaškega občinskega sveta
in pokrajinskega podpred-
sednika SSO za Tržaško, ki
je tudi kandidat stranke
Slovenska skupnost na
bližajočih se deželnih volit-
vah. Švab je najprej izrazil
precejšnjo zaskrbljenost za-
radi nezakonitega obnašan-
ja občinskega tajnika Terra-
nove v zvezi z dvojezičnimi
plakati.
Začnimo najprej z afero
o dvojezičnih plakatih
na območju tržaške
občine. Se zadeva rešuje?
Tajnik Terranova krši zakon?
Že za parlamentarne volitve smo
posegli pri županu Dipiazzi, da
bi bili na podlagi zaščitnega za-
kona objavljeni vsi plakati, ki na-
javljajo volitve in volilne shode
tudi v slovenskem jeziku. Ta tip
komunikacije spada v institucio-
nalno obveščanje. Za občinskega
tajnika Santija Terranovo pa
očitno ni tako. Takrat je posto-
pala tudi prefektinja Porzio in
obljubila, da bo za deželne volit-
ve zadeva urejena. Ker smo po-
novno dobili odklonilni odgo-
vor s strani občinskega tajnika,
smo obvestili krovne organizaci-
je, slovenskega generalnega kon-
zula in predsednico paritetnega
odbora. Prefektinja je ponovno
posegla in potrdila, da občina
mora objaviti dvojezične plaka-
te. Zdaj se zadeva končno rešuje.
Kakšno je trenutno stanje
občinskega proračuna?
Proračun je prav gotovo najbolj
pomemben dokument iz
življenja občine in seveda tudi
občinskega sveta. Letošnji pro-
račun je skoraj podoben lanske-
mu, govorimo o 675 milijonih
evrov. V letošnjem proračunu
javna dela predvidevajo 66 mili-
jonov evrov. Eno tretjino sred-
stev bo občina pridobila s pro-
dajo delnic Hera. Uprava nekako
nadaljuje tisto, kar je prejšnja
Cosolinijeva uprava načela seve-
da z manjšimi vsotami. Prejšnja
uprava je prodala 3 milijone del-
nic Hera, zdaj se prodaja pri-
bližno 8 milijonov. Občinska
uprava se je za kritje stroškov
odločila tudi za prodajo raznih
občinskih nepremičnin. Občin-
ski proračun ni še odobren in ga
P
bomo odobrili v mesecu maju.
Kako je stanje s stavbami
višjih srednjih šol?
To vprašanje ostaja še odprto.
Šole so bile prej pod upravo po-
krajin, zdaj so prešle pod upravo
medobčinskih teritorialnih zvez
- UTI. Občina pa bi rada prevzela
upravo, kljub temu da do zdaj iz
svojega budžeta ni namenila
ničesar. Problem bi lahko nastal
za slovenske šole, kajti popravila
so odvisna od uprave, ki nam je
lahko bolj ali manj naklonjena.
Lahko rečemo, da je tržaški
župan Roberto Dipiazza
srečen človek?
Ja, on večkrat pravi, da je “uomo
fortunato”, saj reže trakove na
odprtjih projektov, ki jih je
načrtovala in izvedla prejšnja
uprava. Mislim, da je prejšnja
uprava veliko storila tudi glede
javnih projektov, na primer trg
na Proseku, cerkvica
v Križu, šola v Šked-
nju. Upamo, da bo za
decembrsko
svečanost na stre-
lišču na Opčinah
urejen spominski
park. Glede ureditve
trga Mario Magajna
pred Slovenskim
stalnim gledališčem
v Trstu žal ni še no-
benih novosti.
Kaj pa glede Vaše
kandidature na
deželnih volitvah?
Zahvaljujem se vod-
stvu stranke za zau-
panje. Menim, da je
prvi rezultat, ki ga
mora stranka doseči, ravno pre-
boj v parlament.
Jaz dajem na razpolago vse iz-
kušnje, ki sem si jih nabral v teh
letih še posebno v občinskem
svetu. V prejšnjem občinskem
mandatu sem predsedoval fi-
nančni komisiji in sem bil v tem
mandatu soglasno izvoljen za
podpredsednika občinskega sve-
ta. Moja pričakovanja so ta, da
Slovenska skupnost potrdi svojo
prisotnost v deželnem svetu, kaj-
ti v nasprotnem primeru bi bilo
zelo klavrno. Zato pozivam lju-
di, naj se odpravijo na volišča in
naj ne zaupajo nekim populi-
stičnim obljubam, ki nas nika-
mor ne privedejo.
Mislim, da je bila dosedanja
deželna vlada Slovencem zelo
blizu, tako da so se kljub kriznim
časom izvedli razni projekti.
Marko Manin
  novo produkcijo domačega Slo-
venskega odra je padel zastor na
jubilejno, dvajseto sezono Gle-
dališkega vrtiljaka. Mali gledalci so si
v zadnji abonmajski predstavi, ki je bi-
la na sporedu v nedeljo, 8. aprila, ogle-
dali angleško ljudsko pravljico Zlato-
laska in trije medvedki. Za to pri-
ložnost jo je priredila in dramatizirala
režiserka predstave Lučka Susič.
V igrici nastopajo samo štirje liki. Po-
leg očeta medveda - Mitje Petarosa in
mame medvedke - Manice Maver, ki
že vrsto let igrata pri Radijskem odru
in sta torej zelo vešča nastopanja, sta
zaigrali še mali deklici, Francesca Lau-
dicina v vlogi medvedke Medke, in An-
ja De Luisa kot Zlatolaska.
Zgodba pripoveduje o deklici Zlatola-
ski, ki je zelo radovedna: vedno stika
po stvareh, ki ji ne pripadajo. Nekega
dne gre v gozd, kjer vidi hišico. Zlato-
laska ne ve, da v hišici stanujejo trije
medvedi: oče, mama in hčerkica. Ma-
ma medvedka je ravno skuhala sladko
kašo za kosilo, vendar se je medvedja
družina odločila, da bo šla pred kosi-
lom na sprehod. Zato Zlatolaska naleti
na prazno hišo, v kateri se kadi sladka
kaša, ki je njena najljubša jed. Ne more
si pomagati in poje celo skledico kaše,
ki pripada mali Medki. Odloči se, da
se bo ljudem, ki živijo v hiši v gozdu,
opravičila, ker je pojedla kosilo, in se
zato, ko čaka, da se gospodarji vrnejo,
usede na stol, ki pa ga zlomi. Vsa utru-
jena in žalostna se zato odpravi spat v
Medkino posteljo. Ko se medvedja
družina vrne domov, jo čaka nič kaj
prijetno presenečenje: po-
lomljen stol in pojedeno
kosilo. Kmalu tudi opazi-
jo, da v Medkini postelji
spi mala deklica, ki se jim
zdi zelo ljubka in bi jo za-
radi tega radi pogostili. Ko
pa se Zlatolaska zbudi in
vidi, da je pristala v med-
vedji hiši, vsa prestrašena
zbeži.
Igralci so zelo suvereno
odigrali svoje vloge in vse
štiri je treba pohvaliti. Naj
posebej omenimo nastop
Anje De Luisa, ki je v vlogi
Zlatolaske zelo prepričlji-
vo odigrala dolge mono-
loge.
Da je bila predstava še bolj razgibana,
so poskrbeli Vida Petaros s koregrafijo,
Magda Samec s sceno, Aljoša Saksida z
izvirno glasbo, Erik Geletti s projekci-
jami in Daniel Radetti z lučmi in zvo-
kom.
Ker je bila predstava zadnja v sezoni,
so na koncu nagradili še vse otroke, ki
so prinašali risbice o gledaliških pred-
stavah. Poleg tega so nagradili tudi naj-
boljšo risbico za vsako predstavo.
Že na začetku sezone sta organizatorja
Gledališkega vrtiljaka Radijski oder in
Slovenska prosveta obljubljala prese-
nečenje ob koncu okrogle
obletnice. Na zadnji pred-
stavi so razkrili prese-
nečenje: vabijo namreč, da
si skupaj z njimi ogledamo
muzikal Moje pesmi, moje
sanje, ki bo 2. junija v Lju-
bljani. V ta namen so po-
skrbeli avtobusni prevoz,
ki ga nudijo zastonj, in
vstopnice za muzikal po
znižani ceni. Na muzikal
so lepo vabljeni vsi, ne sa-
mo tisti, ki so stalni gledal-
ci Gledališkega vrtiljaka.
To je res posebna pri-
ložnost, da se obeleži že
dvajseta obletnica otroške-
ga abonmaja. In kot je
pred začetkom zadnje predstave pove-
dala Luška Susič, upamo, da bo takih
sezon še kar nekaj.
Urška Petaros
Z
Gledališki vrtiljak za najmlajše
Za konec sezone Zlatolaska
in Trije medvedki
Foto Marij Maver
Foto Marko Manin
Foto damj@n
REVIJA MLADIKA 
vabi na pogovor o novem letniku
AKTUALNO SLOVENSKA
Slovenci na volitvah
Letošnji kulturni praznik
Položaj na Koroškem
Sodelujejo uredniki in sodelavci najnovejše številke
V petek, 20. aprila, ob 20. uri 
na turistični kmetiji Gruden Žbogar v Samatorci
  Igor Švab
“Volivci naj ne zaupajo
populističnim obljubam!”
POGOVOR 
Na pokopališču pri Sveti Ani v Trstu in nato na
goriškem pokopališču smo se v petek, 13. aprila,
poslovili od gospe Bojane Škerk Simčič,
ki je umrla v nedeljo, 8. aprila, v starosti
98 let. Pokojnica je bila poznana
vzgojiteljica, ki je službovala v vrtcih na
Goriškem in na Tržaškem, še najdlje je
poučevala v vrtcu v Trebčah. Poznali pa
smo jo tudi kot aktivno članico Slovenske
Vincencijeve konference iz Trsta in
Marijine družbe Marije milostljive, ki ima
svoj sedež v Marijinem domu v ul.
Risorta v Trstu. Sodelovala je pri številnih
pobudah obeh organizacij. Bila je
aktivna v odborih obeh ustanov. Sredi
šestdesetih let je tudi vodila poletne kolonije, ki jih
je organizirala Vincencijeva konferenca v Karniji, in
sploh sodelovala pri raznih dobrodelnih pobudah.
Pogrebno mašo v pokopališki cerkvi je daroval
Klemen Zalar, kaplan za slovenske vernike pri
Novem Svetem Antonu v Trstu, se pravi fare, ki ji je
pripadala, ob njem pa je somaševal msgr.
Franc Vončina. Med mašo je pod
vodstvom Edija Raceta pel združeni zbor
Zveze cerkvenih pevskih zborov, saj
pokojničin sin Tomaž redno orgla pri
Novem Svetem Antonu in pogosto
spremlja tudi omenjeni zbor, ki ga je tokrat
spremljala Alenka Cergol. Po maši se ji je
za vse dobro, ki ga je opravljala v fari in v
Marijini družbi, zahvalila voditeljica
Marijine družbe Norma Jazbec Jež, ki je
izrecno izpostavila njeno vztrajnost,
potrpežljivost in odprtost srca. Pokojno
Bojano Škerk Simčič so nato odpeljali na
pokopališče v Gorico. Pokopali so jo v družinski grob,
kjer počiva njen mož, narodni in politični delavec
Teofil Simčič, ki je umrl že leta 1997.
V slovo Bojani Škerk Simčič
Tržaška 19. aprila 2018 11
Obvestila
Društvo Finžgarjev dom na Opčinah
(Dunajska 27) vabi na 5. predavanje
iz letošnjega niza: v gosteh bo
specialni pedagog, priljubljeni
predavatelj, avtor več knjig, Marko
Juhant. Govoril bo o temi Pomen
starih vrednot v novem svetu.
Vabljeni vsi v četrtek, 19. aprila, ob
20. uri!
V nedeljo, 22. aprila, ob 17. uri bo v
Marijanišču, v dvorani “Finžgarjev
dom”, možnost ogleda filma o
ljubljanskem nadškofu Antonu
Volku, božjem služabniku. Film
prikazuje njegovo življenjsko in
duhovno podobo v času
preizkušenj. Prisoten bo tudi
scenarist Rok Andres.
Romanje v Medjugorje bo od 11. do
14. maja 2018. Vpis in spored: za
Goriško pri g. Darku (tel. 0481
32121 ali 370 3201305), za
Tržaško pri g. Jožetu Markuži v
Zgoniku (tel. 040 229166) in za
Slovenijo pri gospe Ani v Novi Gorici
(tel. 00386 5 3022503).
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami darujejo
A. M. 20 evrov, Diomira in Tine
Frančeški 50 evrov, Lizeta Janežič
20 evrov, Ljuba Leghissa 20 evrov.
V zahvalo za petje in spominske
besede ob pogrebu gospoda Ninota
Parovela darujejo Mirjana, Ani in
Sergio Parovel 150 evrov za
svetoivanski cerkveni pevski zbor.
Zahvala
Karitas vipavske dekanije se zahvaljuje
župniji Sv. Jerneja iz Barkovelj za dar
100 evrov za otroke.
  veza cerkvenih pevskih
zborov iz Trsta je v soboto,
14. aprila 2018, v župnijski
cerkvi sv. Marije Vnebovzete na
Repentabru in naslednjega dne,
15. aprila, v novi cerkvi sv. Janeza
Krstnika v Štivanu priredila de-
kanijski reviji cerkvenih zborov,
ki sta bili tokrat posvečeni veli-
konočni pesmi. Organizatorji so
obe reviji vključili tudi v deželni
niz Paschalia, ki ga prireja dežel-
no zborovsko združenje USCI.
Po uvodnem pozdravu do-
mačega župnika g. Antona Be-
denčiča je v soboto zvečer zapelo
šest zborov; prvi je bil domači
mešani zbor Repentabor, ki ga
vodi Martina Škabar, spremljal
ga je Vinko Skerlavaj. Sledil je su-
veren nastop cerkvenega pevske-
ga zbora Sv. Jernej z Opčin, ki ga
vodi Janko Ban, spremljal ga je
David Lenisa. Slišali smo Ma-
ličevo, Bratuževo in pesem Brede
Šček. Mestne zbore je zastopal
CPZ od Sv. Ane, ki ga vodi mlada
Alenka Cergol, spremljal pa ga je
Iztok Cergol, nato so zapele žen-
ske pevskega zbora Prosek-Kon-
tovel, ki ga je spremljal David Le-
Z nisa in vodil Marko Štoka. Zdru -ženi zbor ZCPZ se je predstavilpod novim vodstvom, saj je dol-
goletnega
zborovodjo
Edija Raceta
nasledila
Alenka Cer-
gol. Tudi ta
zbor je
spremljal Iz-
tok Cergol.
Revijo open-
ske dekanije
je sklenil
MePZ Mač -
kolje, ki je
posrečeno
predstavil
dve Merku-
jevi priredbi
velikonoč -
nih pesmi iz
Benečije.
Zbor je pri-
pravil Matej
Lazar. Mogočno sta zadoneli
sklepni pesmi, Cvekova Skalovje
groba se razgane in Kubikova Ra-
duj se, kraljica nebeška. Združeni
zbor vseh pevk in pevcev sta vo-
dila Marko Štoka in Janko Ban.
Koncert je povezovala Sara Kos.
Zbori iz devinske dekanije pa so
naslednjega dne vabili v Štivan,
kjer je prisotne uvodoma nago-
vorila predsednica ZCPZ Rossana
Paliaga in izpostavila, kako ima
zborovsko petje izredno povezo-
valno in vzgojno moč. Domači
župnik g. Giannini je pohvalil
cerkvene pevke in pevce, ki zve-
sto skrbijo za čim lepšo liturgijo,
obenem pa s svojim petjem po-
trjujejo tudi zvestobo vrednoti
slovenskega jezika in kulture. Za
krajevne organizatorje je sprego-
vorila Marija Brecelj, ki je med
drugim ugotavljala, da drugi va-
tikanski koncil zelo priporoča so-
delovanje pevskih zborov pri li-
turgiji, obenem pa dušnim pa-
stirjem naroča, naj vneto skrbijo
za lepoto svetih opravil. V Štiva-
nu smo sporočilu velikonočnih
pesmi prisluhnili v izvedbi sed-
mih zborov. V pozdrav so v
okrnjeni obliki, a lepo zapeli
otroci veroučnih skupin župnije
Devin, ki jih uči Olga Tavčar. Cer-
kveni zbor iz Nabrežine se je to-
krat predstavil v mešani zasedbi
in zapel pod vodstvom Vere Tuta
Seminar Observatorija Van Thuan
O Evropi in njenih
težavah
  avli magni škofijskega se-
minarja v Trstu je bila v
soboto, 24. marca, pred-
stavitev IX. poročila družbenega
nauka katoliške Cerkve v svetu,
ki ga je pripravil observatorij kar-
dinala Van Thuana ob odprtju
četrtega letnika škofijske šole za
družbeni nauk Cerkve.
Na predstavitvi so bili prisotni
Alfredo Mantovano, sodnik in
podpredsednik Lavatinskega štu-
dijskega centra, nadškof msgr.
Giampaolo Crepaldi kot pred-
sednik observatorija Van Thuan,
ter profesor tržaške univerze
V Gianfranco Battisti.Osrednja vsebina letošnjega po-ročila se osredotoča na temo
Evropa: konec iluzij.
Uredniki poročila so prepričani,
da je proces gospodarske in poli-
tične združitve Evrope, kot so ga
do zdaj dojemali in udejanjali,
na robu propada. Uredniki pu-
blikacije pravijo, da so nastale
težave predvsem zaradi izvorne-
ga kulturnega modela: vizija
Evrope, ki izhaja iz Ventotenove-
ga manifesta, ter Evropa, ki izha-
ja iz družbenega nauka Cerkve,
sta med seboj zelo različni.
Nadškof Crepaldi je dejal: “V
Evropi se soočamo z novim ver-
skim preporodom, ki ne spreje-
ma evropeistične ideologije, ki
stremi k temu, da vero potisne v
zasebnost in spodbuja brezver-
stvo”.
Beseda je tekla tudi o islamski
prisotnosti v Evropi, ki je po
mnenju Alfreda Mantovana že
resen politični problem. Manto-
vano je prepričan, da nova
evropska buržoazija izvaža le in-
dividualizem in eksistencialno
praznino. To se je pokazalo
predvsem pri pritiskih na nove
prilagojene šolske reforme
evropskih članic, ki pozabljajo
na evropske korenine.
Pri sestavi poročila je sodelovalo
pet raziskovalnih centrov: Obser-
vatorij Van Thuan iz Trsta, Fun-
dacija Pablo VI. iz Madrida, Fun-
dacija Obserwatorium Spoleczne
iz Wroclawa, CIES-Fundacion
Aletheia iz Buenos Airesa in cen-
ter Centro de Pensamiento So-
cial Catolico univerze sv. Pavla iz
Peruja.
Odgovorni urednik škofijskega
tednika Vita Nuova Stefano Fon-
tana, ki je tudi sodeloval na kon-
ferenci, je dejal: “V poročilu pou-
darjamo, kako Evropska unija ni
izkoristila določenih ključnih
političnih trenutkov, pri katerih
bi lahko za celotno skupnost sto-
rila veliko več”. Fontana se na-
naša na obdobje med leti 1989
in 1991, to je obdobje propada
komunizma v vzhodni Evropi,
in omenja Maastrichtski spora-
zum iz leta 1992. Takrat je papež
Janez Pavel II. vztrajno prosil in
zahteval, da se v evropsko ustavo
vključi sklicevanje na Boga. Fon-
tana pravi, da se papeška zahteva
ni navezovala na integralistične
Sestal se je paritetni odbor
O uresničevanju mreže 
za slovenski jezik
  rvič v štirih letih delovanja
paritetnega odbora za
vprašanja slovenske
manjšine v Italiji se je zgodilo,
da sklicana seja ni bila
sklepčna. V palači dežel-
ne vlade na Velikem trgu
v Trstu se je v torek, 10.
aprila, vsekakor sestal pa-
ritetni odbor. Med sejo so
obravnavali nekatere
točke dnevnega reda, pri-
manjkovalo pa je legalno
število članov odbora. Bi-
li so namreč odsotni trije
predstavniki italijanske
komponente. Dva člana
sta bila odsotna zaradi
bolezni, enemu pa ni
uspelo pripotovati iz Ri-
ma.
Zasedanje odbora, na katerem je
bil prisoten tudi deželni odbor-
nik Gianni Torrenti, so izkoristili
za pogovor o nadaljnjih korakih,
ki jih mora izdelati uprava v zve-
zi z uresničevanjem mreže za slo-
P venski jezik, v kateri so krajevnein javne uprave, agencije in usta-nove koncesionarke. Omenjeni
subjekti, ki bodo združeni v tej
strukturi, bodo vsem spojenim
upravam, organizacijam in pod-
jetjem nudili podporo pri poslo-
vanju v slovenskem jeziku.
Paritetni odbor bi moral na mi-
nuli seji sklepati o smernicah de-
lovanja mreže za slovenski jezik,
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA 
vljudno vabita na predstavitev knjige
dr. Renata Podbersiča
JERUZALEM OB SOČI
Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes
v četrtek, 19. aprila 2018, ob 18. uri 
v Tržaškem knjižnem središču 
Z avtorjem se bo pogovarjal dr. Egon Pelikan
ideologije, ampak je bila namen-
jena ponovnemu razmisleku o
Evropi na podlagi njene izvorne
zgodovine, na kateri temelji naša
celina. “Papež Janez Pavel II. si je
želel ponovno povezavo Evrope
s krščanskim izvorom, a tedaj so
izbrali drugo pot in papeževih
nasvetov niso upoštevali, ” je
poudaril Fontana.
Gianfranco Battisti, redni profe-
sor na tržaški univerzi, je svoje
pomisleke usmeril na temo zma-
ge ideologij dvajsetega stoletja v
Evropi s formalno proceduralno
demokracijo. Po njegovem
mnenju je Evropa pokazala, da je
še vedno iluzija. “Ni jasno, ali gre
za dokončno iluzijo, gotovo pa
je, da se soočamo s koncem ilu-
zij”, je še pojasnil.
Observatorij je poimenovan po
kardinalu Van Thuanu, ki je bil
rojen leta 1928 v kraju Hue v
osrednjem Vietnamu. Leta 1975
ga je papež imenoval za nadško-
fa pomočnika v Saigonu. Po-
ložaja ni nikoli zasedel, saj ga je
kmalu zatem aretirala komuni-
stična oblast v Vietkongu. Ob-
tožen je bil vohunstva za tujo
vlado in da je sovražnik komu-
nistične revolucije. Skupno je v
zaporu preživel 13 let, od tega 9
let v samici. V zelo hudih oko-
liščinah je vsak dan v zaporu da-
roval sv. mašo. Izpustili so ga no-
vembra leta 1988. Papež Janez
Pavel II. ga je deset let kasneje
imenoval za predsednika Pa-
peškega sveta pravičnost in mir,
pri katerem je bil tajnik msgr.
Crepaldi. Umrl je septembra
2002. Osrednja naloga observa-
torija Van Thuan je razglašanje
družbenega nauka katoliške Cer-
kve po vsem svetu.
Marko Manin
urediti večjo vidljivost v občinah
Trst, Gorica in Čedad, sklepati o
nadaljnjih združenih oblikah de-
lovanja javnih uprav v Benečiji
in o projektnih dejavnostih za
slovenščino v javnih upravah.
Odbornik Gianni Torrenti, ki je
bil prisoten verjetno tudi zato,
da bi se poslovil od paritetnega
odbora, je izrazil zadovoljstvo s
tečaji slovenščine za deželne
uslužbence. Povedal je, da se je
na tečaje prijavilo okrog 160 lju-
di; kakih 140 uradnikov pa se je
prijavilo, ko so mesta že pošla.
Zaradi precejšnjega pov-
praševanja se v deželni upravi
menijo, da bi tečaje ponovno iz-
vedli prihodnje leto. Torrenti je
povedal, da je podjetje Insiel, ki
je na deželi zadolženo za tele-
matske storitve, pripravilo novo
slovensko spletno stran, ki
bo na razpolago centralne-
mu uradu za
slovenski jezik in vsem upo-
rabnikom.
Predsednica paritetnega od-
bora Ksenija Dobrila, ki je
obžalovala odsotnost treh
članov, je bila optimistična
zaradi pozitivnih postop-
kov, ki podpirajo uveljavitev
slovenščine. Dobrilova je
pojasnila, da bo paritetni
odbor posredoval deželni
upravi sklep v obliki dopisa,
da ne bi prišlo do zastojev
nadaljevanja postopkov s strani
uprave. Sklep bo formalno izde-
lan na naslednji seji.
Prihodnja seja bo verjetno v ju-
niju; na njej bodo zasedali že
predstavniki nove deželne vlade.
Marko Manin
Foto damj@n
Ban. Mešani šempolajski farni
zbor, ki se je lepo pomladil pri
moških glasovih, je pripravil Ivo
Kralj, spremljala pa ga je Rosanda
Kralj. Na skladatelja Ščekovo in
Bratuža je bil uglašen spored, ki
ga je z ŽeCPZ Mavhinje pripravi-
la organistka Majda Pertot Le-
giša. Edina skupina, ki je zapela
pred oltarjem, je prispela iz zgo-
niške fare. Gre za družinski zbor
Mavrica, ki ga vodi Paola Matco-
vich in sega po duhovnih popev-
kah skupin Gen Rosso in Gen
Verde. Devinski organist Her-
man Antonič je z lepo uravno-
vešenim zborom med drugim iz-
vedel Mavovo priredbo Kubikove
Raduj se, kraljica nebeška.
Sprem ljal pa je tudi petje ŽeCPZ
Zgonik, ki ga sicer vodi Zulejka
Devetak. Ta je ob koncu z jasnim
gibom vodila združeni zbor vseh
nastopajočih, da je pred oltarjem
v slovo zapel dve pesmi. Koncert
je povezovala Martina Bearzi.
ZCPZ je v soboto in nedeljo vsem
sodelujočim zborom v spomin
na revijo in v spodbudo za širitev
repertoarja darovala razširjeni
ponatis Vrabčevih priredb Slo-
venskih nabožnih pesmi, ki jih
je uredil Janko Ban in so izšle
pred kakim tednom pri tržaški
založbi Nomos. Zbirka bo dožive-
la tudi uradno predstavitev.
Obe reviji sta pri pevcih in orga-
nistih naleteli na lep odziv in
zbori so tako na Repentabru kot
v Štivanu predstavili zanimive
pesmi, tudi take, ki jih mogoče
ob rednem bogoslužju ne izvaja-
jo, saj so take, da zahtevajo šte-
vilne in dobro pripravljene zbo-
re. Take izbire so spodbudne in
kažejo na željo mnogih zborov,
da napredujejo.
LT
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA 
vabita na predstavitev ponovne izdaje monografije
TONE KRALJ
Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini 
Pogovor z avtorico, umetnostno zgodovinarko Vereno Koršič Zorn
bo vodil urednik Novega glasa Jurij Paljk
v četrtek, 3. maja 2018, ob 10. uri
v Tržaškem knjižnem središču 
ZCPZ - Tradicionalni dekanijski reviji
Podoživeta izvedba
velikonočnih pesmi
Aktualno19. aprila 201812
Priimek Bole je nastal iz praslovanske besede BO-
LE, kar pomeni močan. V starocerkveni slo-
vanščini najdemo isto besedo v pomenu bolje,
najbolje, boljši. Besedo najdemo tudi v staroin-
dijskem jeziku za moč: BALA. Ali v latinščini za
ne-močen (slaboten): DEBILIS. Prvi Bole je bil
torej dober človek. Mogoče najboljši ali vaški
župan. Ali pa najmočnejši daleč naokoli.
Druga razlaga, ki jo je postavil Peter Stres, pa se
nanaša na osebno ime Boleslav. Različica tega
imena je bilo tudi ime Bole. Pomen je isti: dober,
boljši, močan. V tem primeru pa so priimek do-
bili potomci nekega človeka, ki se je imenoval
Bole. To seveda nikakor ne pomeni nujno, da so
bili dobri ali boljši …
Priimek Bole nosi v Sloveniji 347 ljudi. Število
zadnja leta rahlo raste. Primorskih Boletov je
194, ljubljanskih 93, gorenjskih 36 in štajerskih
24. V Italiji je Boletov 78. V Indiji jih je 8700, na
Slonokoščeni obali pa 1200. A ne gre za potomce
kakih Primorcev, ampak so to pristni Indijci in
Afričani. Zato ne vemo, koliko Boletov med 1300
Američani je azijskih, koliko
afriških in koliko primor-
skih.
Bolete najdemo na vseh
koncih Primorske. Možno
je, da izvirajo vsi iz enega
gnezda, pivško-postojnske-
ga. Vsekakor pa je eno od
najmočnejših gnezd v
Kočah. Rodbini Bole sledi-
mo v Kočah vse od začetka
matičnih knjig. In te so za
Koče pri starodavni župniji
Slavina pisali že od 1631 na-
prej. V eni od najstarejših
družinskih knjig, kar jih
poznamo v Sloveniji, najde-
mo v Kočah tri družine Bole.
A priimek se je ohranil samo
po dveh. Zato je daljni pred-
nik vseh Boletov iz Koč bo-
disi Mihael Bole (ok. 1630),
poročen z Uršulo, bodisi
Matija Bole (ok. 1620), po-
ročen z Marijo. Oba sta imela po štiri sinove, zato
ni nič čudnega, da se je rod tako razširil.
Eden od potomcev je tudi legendarni “oče ured-
nik”, msgr. Franc Bole, ustanovitelj revije
Ognjišče in Radia Ognjišče. Bole je ustanovil tu-
di Predal do-
brote in bil
prvi direktor
Karitas, zato
lahko potrdi
pravilnost la-
tinskega pre-
govora No-
men est
omen. Msgr.
Bole je bil za-
radi medijske
aktivnosti
pod drobnogledom Udbe, večkrat pa se je moral
zagovarjati tudi pred sodiščem. Rojen je bil v Ko-
ritnicah, njegov oče logar in vsi drugi moški
predniki pa v Kočah. Naj jih naštejemo. Mihael
(1727) je imel sina
Štefana (1765),
Štefan Blaža
(1803), Blaž Janeza
(1839), Janez Jane-
za (1882), Janez pa
Franca (1932). Pri
hiši se vsaj 250 let že reče pri Mihcu, kar je na-
stalo po imenu gospodarja – torej Mihaela
(1727) ali pa celo kakega njegovega prednika z
enakim imenom. Mihaela pa ne v krstni ne v
poročni knjigi nismo našli, zato bo šele na-
tančen popis vseh Boletov v najstarejših ma-
tičnih knjigah odgovoril na vprašanje, kateri od
Mihaelovih (1630) štirih sinov je oče našega Mi-
haela (1727).
Znanih Boletov je kar veliko. Slovenska biogra-
fija omenja naslednje. Davorin Bole (1833-1902)
iz Koč je bil prevajalec in publicist, vnet pristaš
slovanske
vzajemno-
sti. Marceli-
na Bole
(1886-1973)
iz Šepulj pri
Tomaju je
bila redov-
nica, šolska
sestra, ki je
delovala v
Egiptu in je bila predstojnica aleksandrijske hiše
za ostarele aleksandrinke. Alojzij Bole (1898-
1967) iz tržaškega Rojana je bil učitelj in eden
od ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratske
zveze in Slovenskega dobrodelnega društva.
Franc Bole (1903) iz Tomaja je bil tigrovec, ki je
sodeloval v številnih akcijah. Stanislav Bole
(1915-1995) iz Koč je bil partizan, komunist in
gospodarstvenik, aktiven v organizaciji SKGZ.
Marcela Bole (1914-2006) iz Šepulj, rojena Gec,
je bila pesnica, ki se je slovenščine uradno učila
samo tri leta v osnovni šoli. O svojih pesmih pra-
vi: “Za študirane ljudi moja pesem dobra ni, kot
Kras preprosta je, a resnico ti pove”.
PRIMORSKI PRIIMKI (69) Tino
 M
a
m
ić
Najstarejša poroka s tem priimkom je bila leta 1650 med Matijem in Marijo. Knjiga je danes v
Škofijskem arhivu v Kopru.
TAKI SMO (34)Katja Ferletič
Z otrokom na letalo: kaj moramo vedeti, da ne
bo prvi let našega malčka prava katastrofa!
Potovanje z majhnim otrokom ni enostavna za-
deva. Naj bo to prvo potovanje s prvim otro-
kom ali pa peto s petimi otroki, v vsakem pri-
meru se moramo psihološko in fizično pripra-
viti na naporno preizkušnjo. Katera je najbolj
primerna destinacija, s katerim prevoznim sred-
stvom naj potujemo, kako naj pripravimo
prtljago … Gotovo imamo v trenutku, ko se
odločimo za prvo potovanje s svojim malim
kričačkom, nešteto dvomov in vprašanj, še po-
sebno, če izberemo, da bomo potovali z leta-
lom.
Letenje, gledanje skozi letalsko okence, občudo-
vanje hiš in cest, ki hitro postajajo vedno
manjše in oddaljene, vznemirljivi občutki ob
vzletu - vse to je zelo zanimivo tako za mlade
kot za izkušene potnike. Da bo čas na letalu z
našimi najmlajšimi sopotniki čim bolj prijetno
potekal, pa moramo obdržati mrzlo kri in
upoštevati določene nasvete.
Začnimo s starostjo otroka. Če otrok nima po-
sebnih zdravstvenih težav, zaradi katerih bi mu
letenje škodilo, imajo letalske družbe določena
pravila: navadno
lahko potuje z le-
talom tudi otrok,
ki je star le en te-
den ali petnajst
dni. Otroci so gle-
de na starost
razvrščeni v dve
kategoriji: infant
(od 0 do 23 mese-
cev) in child (od
2 do 11 let). Glav-
na razlika je v
tem, da morajo
starejši otroci se-
deti na svojem se-
dežu in imeti svo-
jo letalsko karto, najmlajši pa lahko potujejo v
naročju staršev in so s posebnim pasom pritrje-
ni na njihov varnostni pas - zanje ni potrebno
kupiti karte, pač pa moramo plačati le letališke
takse. V vsakem primeru mora imeti tudi otrok
s sabo veljaven osebni dokument. Najbolje je,
da opravimo check-in kar doma, online, na
spletni strani letalske družbe, tako da bomo na
letališču le oddali prtljago in opravili potrebne
varnostne preglede in da bodo čakalne dobe
čim krajše. Spomnimo se, da voziček lahko naj-
večkrat obdržimo do trenutka vkrcanja, na
njem pa mora biti listek z vsemi našimi podatki
in podatki o letu, da ga bomo lahko v primeru
izgube spet dobili nazaj. Svetujem, da na let
počakamo v otroških kotičkih, kjer so navadno
otrokom v ograjenem prostoru na voljo številna
igrala in kjer se bodo lahko tudi utrudili in tako,
v najbolj srečnih primerih, med letom zaspali.
Večina letalskih družb daje ob vkrcanju pred-
nost družinam z majhnimi otroki, v obratnem
primeru pa je najbolje, da se čim pozneje po-
stavimo v vrsto, saj imamo prostore na letalu
že rezervirane; čim kasneje stopi otrok na leta-
lo, tem dalj časa bomo imeli mir. Osebje leta-
lišča se navadno potrudi, da družini ob prijavi
na let dodeli skupne sedeže na letalu. Če ima-
mo možnost izbire, so za otroke najbolj primer-
ni zadnji sedeži, na katerih bosta njihov jok in
hrup motila čim manj potnikov; tu bomo sedeli
v bližini stranišč (kamor bomo gotovo morali
med letom vsaj nekajkrat iti) in od časa do časa
lahko vstali ter naredili nekaj korakov. Za daljša
potovanja nudijo nekatere letalske družbe tudi
posebno otroško posteljico ali zibelko za do-
jenčke do 6 mesecev, do dveh let starosti pa
otroški stolček, ki ga osebje pritrdi na sedež.
Glede ročne prtljage se moramo držati strogih
predpisov, ki jih letališča izvajajo glede na šte-
vilo torb in njihovih velikosti. Navadno je tudi
torba s pleničkami in drugimi predmeti za nego
dojenčkov pojmovana kot ročna prtljaga in je
zelo pomembno, da dobro premislimo, kaj bo-
mo vanjo dali. V njej naj bodo letom primerno
število plenic, rezervna oblačila, voda (na šte-
vilnih letališčih je mogoče imeti s seboj tudi
več kot 100 ml vode, mleka ali druge tekočine
za otroke), hrana za dojenčke (na letalu nam jo
bo osebje lahko segrelo), razni prigrizki za večje
otroke (naj ti vsebujejo čim manj sladkorja, ki
ima, kot je vsem staršem znano, večkrat izredno
razburljiv učinek in naše ljubljene malčke spre-
meni v neukrotljive divjake), topla odeja, pla-
stične vrečke in izjemno velika količina vlažnih
robčkov. Na-
vadno imajo
otroci med
vzletom in pri-
stankom zara-
di spremembe
pritiska v letalu
težave in bo-
lečine v ušesih,
zato lahko do-
jenčkom po-
nudimo dudo,
stekleničko ali
dojenje, večjim
otrokom pa
malo vode,
bonbonček ali
liziko. Če so naši otroci dovolj veliki, lahko ne-
semo na letalo tudi kakšno knjižico, pobarvan-
ko, lesenke (flomastri mažejo roke, oblačila in
sedeže!) in tablico ali videoigrice za najskraj-
nejše primere, ko smo starši z živci popolnoma
na koncu.
Zadnje čase se je že veliko letalskih družb
odločilo, da bo otrokom namenilo več pozor-
nosti; njim in staršem skušajo ustvariti čim
lepšo izkušnjo med letom: malčki lahko gledajo
risanke, izbirajo hrano iz njim posvečenih je-
dilnikov, dobijo v dar t. i. “Fun Pack”, zabojčke
s knjižicami, igračkami in barvicami. Zelo do-
bra in učinkovita ideja je, da tudi mi naredimo
otroku malo presenečenje s kako novo igračko,
saj ga bo ta zabavala in mu krajšala čas še po-
sebno na dolgem letu, v nobenem primeru pa
ne smemo doma pustiti otrokovo najljubšo
igračko, saj nam bo lahko taka pozabljivost pok-
varila ne samo let, ampak tudi celotne počitni-
ce! Vsekakor skušajmo našega otroka pripraviti
na potovanje in na let. Razložimo mu, zakaj si
moramo vsi zapeti varnostne pasove, povejmo
mu, da ga bodo verjetno ušesa malo bolela, a
da bo vse hitro minilo, da se moramo vsi lepo
obnašati, biti moramo umirjeni in čim bolj tihi,
da ne bomo motili drugih potnikov. Naj bo po-
tovanje lepa pustolovščina in letenje zabavno
za vse člane družine!
Ustanovitelj revije in Radia Ognjišče msgr. Franc Bole med svojo zlato mašo v
koprski stolnici.
BOLE
Iz teh družin, ki jih je župnik popisal v družinski knjigi leta 1665, izhajajo vsi Boleti iz Koč. Knjigo hrani
Škofijski arhiv Koper.
Visok jubilej pokončnega goriškega Slovenca 
Anton Podveršič –
90-letnik!
  krogu svojih naj-
dražjih je 5. aprila
2018 praznoval časti-
tljiv jubilej gospod Anton
Podveršič, ki mu domači pra-
vijo kar Tonče. Tisti verniki,
ki obiskujejo nedeljsko sveto
mašo v cerkvi sv. Ivana v Go-
rici, ga lahko vsakič srečujejo,
saj se je redno udeležuje s
svojo ženo Marico, zvesto
življenjsko sopotnico že več
kot šestdeset let, zelo pridno
gospodinjo in kuharico. Go-
spoda Podveršiča se gotovo
radi spominjajo tudi tisti, ki
so v 70. – 80. letih prejšnjega
stoletja radi zahajali v osmico
V v severni predel goriškegamesta, na ulico Scogli, ki pel-je do nekdanjega kmečkega
mejnega prehoda, kjer je zdaj
solkanska obrtna cona.
Osmico z domačo hrano,
predvsem pa z žlahtno briško
kapljico sta vodila prav za-
konca Podveršič. Bila je zna-
na daleč naokrog. Gospod
Podveršič je sicer doma iz vi-
norodnih briških gričev, a se
je z družino že v daljnih
šestdesetih letih preselil na
Solkansko polje, kjer prebiva
še zdaj. Tu si je zgradil do-
mačijo in se ukvarjal pre-
težno z vinogradništvom. Ob
kmečkem delu pa ga je
zmeraj mikala tudi rezbar-
ska obrt. Ko je v vinogradu
našel kakšno posebno čud-
no rogovilo, je iz nje goto-
vo nastala kakšna žival ali
kaj drugega; včasih se je iz
vej ali korenin prikazal tu-
di križ ali celo razpelo. Ko
kak lesen sod ni bil več
uporaben, ga je gospod
Podveršič s svojimi spretni-
mi rokami, s katerimi je
izražal svoj talent, spreme-
nil v stol, mizico, podsta-
vek za rože, skledico ali kaj
podobnega. Predmet je po-
gosto olepšal s čudovitimi
intarzijami, ki jih je naredil iz
raznih vrst lesa. Te krasne
predmete je nekoč postavil
na ogled v nekdanji točilnici.
Tu je imel razstavljene tudi
velike jaslice, ki jih je seveda
sam izdelal v vseh drobnih,
očarljivih detajlih. Umestil
jih je v naše kraje ob Soči. Kar
nekaj let zaporedoma je jasli-
ce postavljal tudi zu-
naj pred hišo, tako da
so se božičnega duha
navzeli tudi priložno-
stni sprehajalci.
Na pogled je gospod
Podveršič, kljub časti-
tljivim letom, še kre-
pak, postaven “koren-
jak”, v katerem pa bije
nežno umetniško srce.
Čeprav ima zdaj pose-
stvo v rokah sin Ja-
dran z ženo Cinzio in
je stara domačija pu-
stila prostor sodob-
nim zgradbam, “agri-
turizmu” za starejše občane,
gospod Poveršič še zmeraj rad
sede na traktor in postori z
njim, kar je treba.
Bog mu daj, da bi bil še na-
prej zdrav in čil in da bi v za-
dovoljstvu in miru preživljal
dneve. In ker je naš zvesti bra-
lec, mu želimo, da bi še dolgo
vrsto let lahko prebiral naš
Novi glas. Vsi skupaj mu
prisrčno kličemo: še na mno-
ga zdrava leta, gospod Anton
Podveršič! Pa včasih popijte
kakšen kozarček še na naše
zdravje!
IK
foto dd
Slovenija 19. aprila 2018 13
  lovenija je pred pomembnimi do-
godki, kot bodo zlasti nov referen-
dum o gradnji drugega tira želez-
niške proge med Divačo in Koprom in
predčasne parlamentarne volitve. Pred-
sednik Borut Pahor je v skladu s svojimi
pristojnostmi prejšnjo soboto najprej
razpustil sedanjo sestavo državnega zbo-
ra, potem pa podpisal odlok o datumu
predčasnih državnozborskih volitev. Do-
ločil je, da bodo volitve v nedeljo, 3. ju-
nija. Oba ideološko-politična bloka, le-
vosredinski in desnosredinski, napove-
dujeta, da bosta zmagala in s svojimi pro-
grami za daljše obdobje zaznamovala
Slovenijo. Hkrati s kampanjo za nov ozi-
roma ponovljen referendum in za
predčasne parlamentarne volitve pote-
kajo nekateri vzporedni dogodki, ki
kažejo na pomanjkljivosti oziroma ne-
popolnost slovenske demokracije in
vrzeli pravne države. Vlada, ki naj bi v
obdobju pred volitvami opravljala samo
tekoče zadeve, skoraj redno zaseda in de-
luje, državni zbor, ki bi moral svoja za-
sedanja omejiti na zgolj nujne zadeve,
pa poizkuša na izrednih sejah sprejeti
čim več novih zakonov, ki bi finančno
in politično obvezovali prihodnjo oziro-
ma naslednje vlade.
Preiskovalne komisije državnega zbora
so ugotovile zelo veliko zlorab v
bančnem sistemu, pri nabavah zdrav-
stvenih potrebščin in pri gradnji šestega
bloka termoelektrarne Šoštanj. V parla-
mentu so skoraj soglasno potrdili po-
ročila in ugotovitve vseh treh preiskoval-
nih komisij, toda poslanci so zamolčali,
da bodo primeri korupcije, ki segajo sko-
raj v vse sestavine oblasti in države,
najbrž ostali le nekakšni “papirnati ti-
gri”, shranjeni v raznih predalih. Polici-
ja, tožilci in sodišča namreč doslej niso
ovadili ali resneje obravnavali niti enega
od velikega števila oseb, vpletenih v ko-
rupcijska ravnanja. Med njimi naj bi bili
tudi državni poglavar Borut Pahor, ki mu
nekateri grozijo z odstavitvijo, pa vlade,
začenši s prvo t. i. Janševo vlado, v letu
2004. Med domnevnimi osum-
ljenci se nihče ne čuti krivega ali
odgovornega, nekateri pa navaja-
jo, da se primerov korupcije ne
spominjajo. Iz vsega, kar se glede
primerov in oblik korupcije do-
gaja, je očitno, da so pravna
država, etika in morala v Sloveniji
še nedorasle in nerazvite katego-
rije.
V Sloveniji bo na bližnjih
predčasnih parlamentarnih volit-
vah, sodeč po zadnjih ugotovit-
vah državnih organov, sodelova-
lo vsaj 20 političnih strank, med
katerimi so tudi novoustanovlje-
ne. Slovenska ljudska stranka, ki
ima dolgo tradicijo in izkušnje v politiki,
se je za volitve povezala s stranko Zveza
za Primorsko, kar vzbuja upanje, da se
bo s svojimi poslanci vrnila v parlament.
Pavel Gantar, nekdanji politik in pred-
sednik državnega zbora, pravi, “da bo na
volitvah na voljo vse, razen tistega, kar
bi lahko volili”. Aleš Žužek pa je v reviji
Reporter zapisal, “da nekatere slovenske
politične stranke pred parlamentarnimi
volitvami obljubljajo, da bo Slovenija ta-
ko rekoč čez noč postala ena od najbo-
gatejših držav na svetu”. Ne manjkajo pa
niti napovedi o množičnem odpuščanju
državnih uradnikov v t. i. javnem sektor-
ju in o ponovnem uvajanju družbene la-
stnine. Sicer pa naj bi bile v programih
vseh strank zapisane neuresničljive na-
povedi. Najdaljšo kampanjo pred volit-
vami ima Slovenska demokratska stran-
ka, SDS, Janeza Janše.
Nekateri spremljevalci in analitiki slo-
venske politike menijo, da se z zamenja-
vo elite na oblasti, kar naj bi se zgodilo
na volitvah, v Sloveniji ne bo nič iz-
boljšalo. Predsednik opozicijske SDS Ja-
nez Janša odgovarja, “da ni treba verjeti
anketam o priljubljenosti političnih
strank in politikov, ki največkrat mani-
pulirajo z volivci. Volitve na Madžar-
skem so nedvomno tudi za nas pozitivna
spodbuda, a še zdaleč ne smejo biti ra-
zlog, da pomladna politična opcija zaspi,
pač pa naj svojo energijo usmeri tja, ka-
mor je najbolj potrebno. Madžarski vo-
livci so znali razmišljati, upajmo, da se
bo to izkazalo tudi za Slovence na na-
slednjih volitvah. Toda po drugi strani
ne gre prezreti okuženosti slovenskega
političnega prostora z močnim vplivom
pokvarjene države, kar se kaže tudi v
ukradenih volitvah. Predsedniku
madžarske vlade Viktorju Orbanu je na
volitvah uspelo tudi zaradi tega, ker je
omenjal krščanstvo in ga uporabil kot
glavni temelj svojega delovanja. Evropa
bo krščanska ali pa je ne bo, je pred 60
leti dejal Robert Schuman, eden od sno-
valcev Evropske zveze. Za zdaj se zdi, da
v Sloveniji krščanskega zanosa močno
primanjkuje. Se bo pa to vprašanje
začelo aktivneje postavljati v primeru, če
se bo Slovenija v prihodnjih tednih zno-
va srečala z akutno zastrupitvijo migran-
tskega vprašanja, saj
Belo krajino že oble-
gajo migranti, ki pri-
hajajo prek Bosne in
Hercegovine in
Hrvaške”.
Poslanec in predsed-
nik Sveta SDS dr.
Anže Logar si predv-
sem želi “poštenega
predvolilnega boja,
kjer bi ključno vlogo
imeli program, dej-
stva in pa kadrovska
osnova, ki bi vplivala
zaupanje. Na podlagi
tega naj se volivci na-
to odločijo”. Enako meni dr. Ernest Pe-
trič, nekdanji predsednik ustavnega so-
dišča, ki je nedavno postal svetovalec
predsednika države, Boruta Pahorja.
Prof. dr. Vasko Simoniti pa opozarja, “da
je treba paziti, da trda levica ne dobi
oblasti. Oni niso demokrati. Njihovo le-
vičarstvo je malomeščanska kaprica. Na-
jraje imajo denar in oblast. Marjan Šarec
pa se na vse pretege trudi senzacionali-
stično govoriti o stvareh, ki jih ni, to je o
praznini svojega programa”. Med tema-
mi predvolilne kampanje je tudi trditev
premierja dr. Mira Cerarja, da je njegovi
vladi uspelo za polovico znižati brezpo-
selnost v Sloveniji. Časnikar in urednik
Bojan Požar ga zanika in pravi, da pri Ce-
rarjevi trditvi gre tudi za več tisoč mladih
ljudi iz Štajerske, Koroške in Prekmurja,
ki so si sami zagotovili zaposlitev v Av-
striji, kamor vsak dan hodijo na delo.
Vlada za omenjene zaposlitve nima no-
benih zaslug. Sicer pa Bojan Požar, ki bo
na volitvah sodeloval s svojo Listo za vo-
litve, navaja, da je v zadnjih nekaj letih
Slovenijo zapustilo in odšlo v tujino kar
okoli 50 tisoč ljudi, največ visokoizo-
braženih, ki so tam dobili delo in zapo-
slitev.
Po eni od zadnjih ocen bi med opredel-
jenimi volivci na volitvah 23 % svojo
podporo namenilo stranki SDS, z 22 %
podpore sledi Lista Marjana Šarca, tretje
mesto pa zaseda SD Dejana Židana z 10,7
% podpore.
Sicer pa je kronika življenja in dogajanja
v Sloveniji tudi v tem predvolilnem ob-
dobju polna najrazličnejših dogodkov,
tudi zelo raznolikih. Tako so v časniku
Delo na prvi strani sporočili in komen-
tirali novico, da je Janez Janša vložil
tožbo zoper sodnike in nekdanjo tožilko,
ki so sodelovali v postopkih v zadevi Pa-
tria. Spominjam, da je Janez Janša, pred-
sednik Slovenske demokratske stranke
in dvakratni predsednik vlade, skupaj
176 dni preživel v zaporu, nato je Ustav-
no sodišče sodbo o zadevi Patria razvel-
javilo, ves primer pa je septembra leta
2015 zastaral. Janez Janša od nekdanje
tožilke, štirih sodnikov in od države za
neupravičeni zapor in drugo negmotno
škodo zahteva 900.000 evrov odškodni-
ne. Odškodnino od države in njenih za-
poslenih zahtevata tudi Janševa soob-
toženca, brigadir Anton Krkovič in po-
slovnež Ivan Črnkovič. Janez Janša je ob
vložitvi tožb za odškodnino ponovil trdi-
tev, “da je bila afera Patria politično mo-
tiviran proces”.
Marijan Drobež
S
Zgodba se nadaljuje ...
Dvajsetletno načrtovanje drugega
tira kot zajemanje vode z rešetom
Sporna vladina trasa drugega tira
prek Osapske doline kot posledi-
ca izsiljevanj Italije
Nastala je v okviru skoraj dvajse-
tletnih mukotrpnih dogovorov z
Italijo o posodobitvi železniške
povezave Trst / Koper - Divača kot
dela 5. koridorja, na podlagi
smernic EU za obnovo jedrnega
vseevropskega železniškega om-
režja. Spremljali so jih namreč
pritiski, tudi od Bruslja, izsilje-
vanja in celo grožnje s strani Ita-
lije. Prof. dr. Jože Pirjevec je ob
neki priložnosti dejal (PD, 13. 7.
2000), “da italijanski partnerji
hočejo vsiliti Sloveniji odločitve,
ki ciljajo na njeno kolonizacijo,
in to z neprikrito nadutostjo”.
Že ob koncu 90. let prejšnjega sto-
letja se je dežela FJK, s svojim
predsednikom Riccardom Illy-
jem na čelu, divje pognala proti
prvotno načrtovanemu vzpored-
nemu drugemu tiru ob sedanji
progi Koper - Prešnica - Divača ter
v zameno za to zahtevala, da se
Koper z novo kratko progo pri-
ključi na italijansko železniško
omrežje v Trstu, in se nato po
pontabeljski progi usmeri v sred-
njo Evropo. Ko je Slovenija to
odločno zavrnila, je Illy dolgo
vztrajal pri tem, da je sestavni del
5. koridorja zgolj odsek Trst - Di-
vača ter da mu mora Slovenija da-
ti prednost pred izgradnjo svojega
drugega tira. Slovenija se je tudi
temu uprla in dosegla, s podporo
Bruslja, da se oba kraka Trst - Di-
vača in Koper - Divača enakovred-
no obravnavata kot mednarodna
proga in sestavni del 5. koridorja,
katerega izgradnjo bi EU sofinan-
cirala z okrog 50 %, vendar pod
pogojem, da se zaradi racionalno-
sti oba odseka srečata na čim
bližjem možnem stičišču in sku-
paj nadaljujeta pot proti Divači.
Tako je Slovenija pripravila nov
načrt drugega tira, in to po naj-
krajši (25 km) in najcenejši na-
ravni poti prek Rižanske doline in
v predoru na Kras ter naprej proti
Divači, ki se je ognil vodovarstve-
nemu območju Rižane in je omo-
gočal priključitev tržaškega odse-
ka tako v Rižanski
dolini ob izhodu
iz Luke kot tudi
nekje pod Črnim
Kalom. Trst tega
ni sprejel ter je iz-
silil sedanjo, zase
ugodno, drago,
serpentinasto in
prometno nepri-
merno traso prek
Osapske doline,
ki se je približala
italijanski meji na
50 m in s katero
si je Slovenija na-
kopala 12 km ne-
potrebnih pre-
voznih predorov,
dodatnih 12 km
ubežnih predorov ter dva viaduk-
ta v skupni dolžini 1,1 km, s
čimer se je drugi tir podražil za
več sto milijonov evrov. Nato je
Trst, de facto že leta 2007, zaradi
domnevno premajhnega obsega
tovora na progi Trst - Divača iz-
skočil iz dogovorov in pustil Slo-
venijo na cedilu. S tem je sporna
trasa izgubila smisel, ker je posta-
la “notranja” proga ter je lahko
pričakovala od EU le še kak 20 %
prispevek. Vendar se nobena na-
slednja vlada ni odločila za njeno
revizijo. Cerarjevi vladi sicer ni
mogoče naprtiti odgovornosti
zanjo, vendar se je, čeprav opo-
zorjena na te okoliščine, nekri-
tično lotila izgradnje drugega tira
ravno na podlagi te drage varian-
te, jo celo zabetonirala z brzopeto
sprejetim spornim zakonom,
kljub vetu DS ter širokemu odpo-
ru stroke in širše javnosti, in s tem
sprožila referendum ter si nazad-
nje s packarijo okrog makete do
kraja zapravila svojo kredibilnost
in dosegla, da se to brezupno za-
jemanje vode z rešetom okrog iz-
gradnje drugega tira vleče v ne-
dogled.
Pogubno nadaljevanje referen-
dumskega napenjanja mišic
okrog drugega tira
Pogubno zato, ker so odločitve o
gradnji strateške infrastrukture
zadeva stroke in zrele politike ter
je nedopustno prenašati odgovor-
nost zanje na ljudi, ker jih to bega
in imajo vso pravico, da se take-
mu referendumu ognejo in s tem
onesmislijo njegov razpis, potek
in rezultat. In drugič, ker ustvarja
brezkončno nategovanje te jare
kače slovenski logistiki in
širšemu gospodarstvu neprecen-
ljivo gospodarsko škodo. Luka
Koper namreč po podatkih pro-
metne stroke že več let zapored
izgublja velike tovore zaradi oz-
kega grla na sedanji enotirni pro-
gi. In čeprav je bila zadnja leta
med severnojadranskimi prista-
nišči zaradi svoje učinkovitosti
kljub temu rekorder pri naraščan-
ju prometa, je začela izgubljati
razvojni tempo ter sta npr. leta
2017 po indeksu rasti pretovora
kontejnerjev Luko Koper (indeks
108) prvič prehitela Trst (122) in
Reka (119). Če se bo ta težnja na-
daljevala in bodo blagovni tokovi
obšli Slovenijo, kar ni izključeno,
bomo po podatkih ene izmed
zadnjih študij Jožeta P. Damjana
do leta 2055 izgubili 210-240 mio
ton tovorov oz. 2-3 mia evrov. To
je, očitno, spoznal tudi Vili Ko-
vačič, ki je v nedavnem pismu,
naslovljenem predsednikom
strank, vodjem poslanskih sku-
pin in poslancem, objavljenem
na družbenih omrežjih 19. 3.
2018, predlagal DZ, “naj iz zako-
nodajne procedure umakne za-
kon o drugem tiru, ki je sprožil
referendum …, ker ga politično
preigravanje na to temo ne zani-
ma, ampak ga zanimajo posledi-
ce nesprejetih dejanj, ki jih je mo-
goče preprečiti”. Nazadnje pa raz-
mišlja celo o načrtnem bojkotu
referenduma, ko je volilna komi-
sija preprečila edino smiselno
odločitev, da bi bil ta namreč na
dan volitev.
Zakaj trezen razmislek?
V referendumski kampanji je
nekdanji prometni minister Zvo-
ne Černač na Nova24TV dejal, da
bo SDS, če bo ob naslednjih vo-
litvah prišla na
oblast, ustavila po-
stopke v zvezi z grad-
njo drugega tira, si
vzela pol leta časa,
skupaj s stroko poi-
skala optimalno va-
rianto trase in nato
pospešeno pognala
graditev proge, ven-
dar dvotirne (!). Mi-
slim, da bi tako mo-
rala ravnati katera-
koli naslednja vlada,
ne toliko zaradi očit-
kov na račun spreje-
tega spornega zako-
na o drugem tiru
(podjetje T2DK,
udeležba Madžarske
v njem idr.), ampak predvsem za-
radi pregrešno dragega projekta,
za katerega je evropska komisarka
Loyola de Palacio že septembra
2006 v svojem poročilu organom
EU izrazila zaskrbljenost glede
možnosti njegove uresničitve, ker
naj bi šlo za velik finančni zalogaj
za Slovenijo, ki gre v nekaj mili-
jard evrov, pa tudi zaradi tega, ker
projekt spričo določenih oko-
liščin ne dopušča predvidene ko-
mercialne hitrosti. Poleg tega se
z njim lotevamo izgradnje nove
enotirne proge, kar je po mnenju
prof. dr. Bogdana Zgonca (Dnev-
nik, 16. 9. 2017) “popoln ab-
surd”. Zlasti spričo dejstva, ker
moramo po spremenjenih evrop-
skih predpisih ob 20 kilometrih
prevoznih predorov, pri 27 km
dolgi enotirni progi, zgraditi še
20 km servisnih oz. ubežnih pre-
dorov za primer nesreče, kar je po
mnenju dr. Zgonca “skregano z
zdravo pametjo in tudi zelo po-
draži projekt”. Tudi sicer zahteva-
jo evropski standardi, da mora bi-
ti proga, ki povezuje pristanišče,
dvotirna. Zato bi morali pred do-
končno odločitvijo skrbno
proučiti tudi druge alternativne
variante, ki so se ognile Osapski
dolini in s tem odvečnim predo-
rom in viaduktom ter ponujajo
dvotirno progo (!) za bistveno
nižjo ceno in s krajšim časom iz-
gradnje. Kot npr. dve varianti sku-
pine strojnih inženirjev, imeno-
vani “Varlovi” po inž. Rudolfu
Varlu, to je zahodna in vzhodna,
ki tečeta po najkrajši poti po do-
lini Rižane, se skozi predor v
Kraškem robu pri vasi Loka pre-
bijeta na Kras in naprej proti Di-
vači in obe z višinskim naklo-
nom do sprejemljivih 17 promi-
lov. Njuna ocenjena vrednost je
705 oz. 690 mio evrov, kar je pol
manj od uradne predračunske
vrednosti enotirne vladine trase
(1,4 mia evrov). Tudi čas izgrad-
nje je bistveno krajši, ker se va-
rianti ogneta nepotrebnim pre-
dorom in viaduktom ter ne zah-
tevata veliko novih načrtov, ne
dodatnih odkupov zemljišč in ne
večjih pripravljalnih del.  (Gl. po-
ziv skupine inženirjev vladi in
ministrstvu za infrastrukturo,
Ljubljana, november 2017). Mi-
slim, da je ob navedenih oko-
liščinah razmislek še kako potre-
ben, predvsem pa je nujno hitro
ukrepanje.
Milan Gregorič
Tudi v Sloveniji zaskrbljenost in drugi odmevi na napad na Sirijo
Predčasne parlamentarne volitve
bodo v nedeljo, 3. junija!
Aktualno19. aprila 201814
NATUROPATSKI NASVETI (194)Erika Brajnik
OTROCI IN STARŠI
Naše telo se stara vsak dan. Od 18. leta dalje se pre-
snova upočasnjuje, vsako leto približno za odsto-
tek. Ni vseeno, kako se prehranjujemo pri 20., 40.
ali 60. letih. Še za zdravo telo to ni vseeno, kaj šele
za bolno. Zato si moramo prizadevati, da vedno
hranimo zdravje in ne bolezni ter da smo svojim
otrokom dober zgled. In najbolje je začeti prav pri
hrani.
Kakšen naj bo torej otrokov naturopatski jedilnik?
Poln sadja, zelenjave
in tudi beljakovin. Ko-
liko staršev mi potar-
na: “Moj otrok ne ma-
ra jesti sadja in zelen-
jave”! Ko to slišim,
vem, da gre po navadi
za slab zgled enega ali
obeh staršev. Kje bi se
sicer otrok naučil za-
vračati določeno vrsto
hrane?
Moj odgovor na
takšno izjavo je vedno
enak: najprej naj starši
začnejo uživati sadje
in zelenjavo, in to vse
po vrsti, sicer jih bo prej ali slej doletelo degenera-
tivno obolenje. Drugič, tudi otrok naj dopoldan
začne uživati sadje, za kosilo in večerjo pa zelenja-
vo.
Vendar kako? Če otroku, ki nikdar ni užival sadja
ali zelenjave, nenadoma pod nos pomolimo skle-
do solate in rečemo: jej, seveda ne bo šlo. Vprašaj-
mo otroka, koliko let ima, in toliko kosov nezabel-
jene zelenjave naj poje za kosilo in večerjo. Za
zajtrk pa toliko kosov sadja.
To je prvi korak, da se otrok zave moči hrane ter
prevzame odgovornost za svoje zdravje in način
prehranjevanja. Če pa sami kot starši preziramo
moč hrane z raznoraznimi izgovori, potem seveda
otroku nimamo kaj očitati.
Jejmo vsak dan vsaj večerjo vsi skupaj, brez televi-
zije in telefonov. Uživajmo v hrani, vedoč, da krepi
naše zdravje, in izkoristimo čas, ko je družina zbra-
na, za pogovor.
Kakšna pa naj bo naša skupna večerja? Alkalna (ba-
zična) enolončnica z zelenjavo in stročnicami. Zra-
ven lahko postrežemo še meso ali ribo (meso za
starejše raje ne) in solato (za vse, seveda). V moji
knjigi Naturopatski nasveti in recepti boste našli
veliko koristnih idej o tej temi.
Povsem drugačna pa je zgodba z dojenčki. Ti so
eno s svojimi mamami, sploh dokler traja dojenje.
Veliko mamic me sprašuje, katere Bachove esence
priporočam, da bi se njihov dojenček umiril, saj je
tečen, nič ne spi in
se stalno joče.
Takim mamica
predlagam Bacho-
ve esence zanje in
ne za otroka, kajti
dojenček v prvih
mesecih življenja
čuti eno z mamo,
pa naj gre za
žalost, jezo, strah,
nemir ali obup.
Pomembno je, ka-
ko se mamica pre-
hranjuje po poro-
du, kako hrani
svoje organe, saj
bo to vplivalo na njeno vedenje, razpoloženje in
mišljenje.
Postati mama je velika odgovornost, pa ne zato,
ker mora poskrbeti za nakup oblačil in vozička,
pač pa zaradi zgleda, ki bo na otroka vplival za ved-
no. Zato je velika odgovornost na obeh starših, na
mami pa prve tri leta otrokovega življenja še malo
bolj.
Svet pa se danes vrti ravno obratno. Rad nam odv-
zame odgovornost, če smo le pripravljeni verjeti,
da bo za naše zdravje poskrbela tableta, spremenila
nas bo obleka, polepšala pa frizura. Kakšna farsa!
Vsak dan lahko začnemo z odločitvijo, ki bo spre-
menila življenje nas samih in naše družine na bol-
je. In najhitreje, najlaže in najbolj učinkovito bo-
mo do tega cilja prišli prav s spremembami na po-
dročju prehrane!
/ konec
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 17. aprila 2018, ob 13. uri
  mpak zakaj so kultur-
ne rastline še kultur-
ne? Ker nas vzgajajo,
ker so točne. Učijo nas, da če
jih ne bomo posejali in oko-
pali ob pravem času, ne bo-
do obrodile. Poljedelska
ljudstva vedo, da je osnova
preživetja in bogastva ustvar-
janje nove vrednosti. Rastli-
no posadiš, jo neguješ in na
konca dobiš pridelek – naj-
bolj naravni izraz ustvarjanja
in temelj gospodarjenja. Ce-
lo 20. stoletje skuša to želez-
no osnovo omajati, vir boga-
tenja je enkrat špekulacija,
drugič utemeljevanje preva-
re. Poljedelec na koncu
A
Razmišljanje in zanimivosti ob letu evropske kulturne dediščine
Zakaj vse so kulturne
rastline kulturne
preživi ene in druge.
Rastline nas nasitijo, nam
dajo ugodje, zadovoljstvo,
one same - in delo z njimi -
so vir telesnega in duševne-
ga ravnovesja in sreče. Zdra-
vijo nas, nam dajejo opoj in
zanesenost. Njihova lepota
je navdih za ustvarjalnost.
Nekoč so ženske vezle cveto-
ve, klasje in plodove v rjuhe,
vzglavnike in robce. Ob tem
so pele. Vsa ljudska in narod-
na pesem je tesno povezana
z naravo, rdečimi rožami,
nageljni, rožmarinom in
simboliko lipe. Preko narod-
nih pesmi so se Istrani prvič
srečali s slovenskim
knjižnim
jezikom in
se ga učili.
Pri tem so
nastajale
tudi anek-
dote. Tako
ena sestra
poje o goz-
dovih, ki
šumijo in
žitu, ki ru-
meno zori. In mlajša deklica
ne ve, kaj je to žito. Oče ji
pove, da je to skupni izraz za
pšenico, ječmen, oves. In ko
starejše dekle naslednjič spet
poje, si mlajša živo predsta-
vlja pšenico, ječmen, oves…
in pri tem zameša izraze. Mi-
sli, da je žito druga beseda za
pšenico in jo ustavi: “Ej,
Dorca, Dorca, pa si rekla
ječmen?! ” Dolgo časa se je
ta šala ohranila med prisot-
nimi tega prizora.
In rastline so se pletle v
zgodbe in pripovedke. V
pravco En ploh ut palente ra-
stline vstopajo posredno, v
zgodbi Zakaj je oljka sveto
drevo pa nastopajo že kot
glavne osebe. In kulturne so
zato, ker nastopajo v roma-
nih, pripovedih in pesmih.
Zrno ut frmentona je le en
naslov; mandlji, trte, bekači
in kostanji pa nastopajo tudi
v pesmih, tako narečnih kot
visokozvenečih. Bekači so
prispodoba trdoživega Istrja-
na, Brumbole Alojza Koc-
jančiča pa izraz trpkosti in
veselja nad življenjem.
Gojenje rastlin je omogočalo
človeku in skupnostim, po-
vezanim z zemljo, samoza-
dostnost. Staroselske skup-
nosti so razvile celoten si-
stem znanj za preživetje. Po
eni strani znanja o pridelavi
rastlin in tehnična znanja o
izdelavi orodja in obdelavi
zemlje, po drugi pa veščino
pri izmenjavi blaga in pridel-
kov. Gospodarstvo, to je pri-
delava in izmenjava, trgovi-
na, sestavljajo sklop znanj in
veščin, ki so neodtujljiva od
starih kultur. Neločljivi del
le teh je etični odnos do na-
rave in v medsebojnih odno-
sih. Zaradi stalnosti bivanja
je bila ta etika, občutek za to,
kar je prav, bistveno dru-
gačna od osvajalnih ljudstev.
Terdu lihat, puštenu plaćat,
je eden od rekov. In v tej kul-
turi šteje predvsem točnost.
Rastline so del naravne, kul-
turne in duhovne dediščine.
Prav tako so del kulturne
krajine, pa tudi tehnične in
gospodarske dediščine, ki
smo jo prejeli. Naša naloga
je, da jo ozavestimo, ohrani-
mo in prispevamo v evrop-
sko in svetovno zakladnico
kot naš izvirni prispevek. Ob
tem se moramo zavedati, da
so staroselske kulture skozi
stoletja ohranjala slovensko
zemljo in so tudi osnova na-
rodne identitete.
/ konec
Leda Dobrinja
Življenje ljudi je zapisano v barvah in okusih starih jedi; palenta en fežo, pesa, župa, … so dražljaji za prizori marende ob oranju, okopavanju in žetvi; šparga in gobe so priča
nabiralniške strasti. Na sliki priprava kosila in pogled proti skrbnikovi hišci. Ob robu vejica črnega trna in vprašanje, zakaj so brumbole, trpki plodovi črnega trna, najbolj kulturne rastline
Istre.
Ivanjsko grozje (ribez) in belinovo drevo (beli trn ali glog), dva primera, kako je verovanje ljudi vtisnjeno v izraze za rastline. Ivanjsko grozdje dozori okoli sv. Ivana,
ki od starega sovpada s poletnim sončevim obratom. Glog pa ponekod imenujejo tudi belinovo drevo, Belin je bil pri naših prednikih bog sonca in svetlobe, čeprav
se to vedenje v Istri ni ohranilo. Spomin na Veliko mater Istro je ohranjen le še preko mehaničnih vzklikov in kletvic kot so Oštja!, Oštrigeca! ali Oštja bela«
Ljudski liki in junaki iz ljudskega pripovedovanja so našli mesto tudi v sodobnih romanih, pesmih in pravljicah. V 90. letih je bil
zasnovan projekt Kamnita steza, ki ga je sestavljalo oblikovanje oblačil po navdihu ljudske noše. Izdelane so bile iz naravnih
materialov in obarvane z naravnimi barvili iz rastlin. Oblekli sta jih dekleti, ki sta iz nasada sončnic ali gozdnega roba
izstopili kot vili iz pravljic, nastalih iz ljubezenskih in drugih pripovedi. Ustvarjalni duh prednikov se občasno utelesi tudi v
istrskem parku.
Aktualno 19. aprila 2018 15
  odila sem se v mestnem bloku
brez razgleda. Z okna sem lahko
zrla le na ulico, na ljudi, ki so hi-
teli mimo, in na avtomobile. Pa sem
vseeno dolge ure slonela ob oknu. Ko
sem opazovala vrvež pod našo hišo, sem
dovolila mislim, da poletijo med oblake,
in se končno spočila od študija in do-
mačih nalog. Sovražila sem mesto, ker
me je utesnjevalo. Predvsem za sanje ni
bilo prostora. Pozneje, ko sem dorasla
in sem lahko vzela nahrbtnik in šla, sem
začela veliko hoditi v gore. Tja, kjer so
se misli lahko utapljale v neskončnosti
in je bila svoboda tako blizu. Lahko si
se je dotaknil s prstom. Svoboda brez
konca. In razgledi. Nori razgledi.
Spominjam se nekega poznega popol-
dneva, ko sva se s prijateljem vračala od
Triglavskih jezer v Trento. Čisto na kon-
cu nas je zajela nevihta z močnim
grmenjem. Lilo je kot za stavo in skoraj
popolnoma mokra sva že bila, ko sva se
zatekla na leseno klop ob stari kamniti
hiši. Zavetje ji je dajal napušč. Utrujena
od dolge hoje, sva zrla v trentarske vrho-
ve, ki so se igrali s podečimi se oblaki.
Strele so švigale mimo naju, grmelo je
kot na sodni dan, krošnje dreves so se
upogibale v vetru, trave pa so zibaje se
spreminjale barvne odtenke. Dež je risal
simfonijo na pobočja nad vasico, dišalo
je po smrečju in mokrem poletju. Razu-
mela sem, da bi najraje ostala. Na tisti
klopci bi spremljala minevanje in srkale
barve časa. Zdaj sem lahko razumela no-
no, ki je tako rada dolge ure posedala na
klopci pred hišo in zrla nekam predse.
Kaj pa delaš tu sama, nona, sem jo
spraševala. Nič, samo gledam in raz-
mišljam, mi je govorila.
Klopca ob hiši ji je bila
svet.
Klopco sem pogrešala že
od otroštva. Občutek, da
sediš na njej in misli leb-
dijo nekje svobodno v dal-
javi. Proste, daleč od ute-
snjenosti življenja. Tistega
dne, na robu Trente, dež
ni hotel nehati. Lilo je
uro, morda dve. Morda
sva sedela cele tri ure. Ti-
ho sva ždela na klopci
pred zapuščeno hišo in
dovolila oblakom, da so se
polastili najinih misli in
sanj. Čas je ostal brezpo-
memben del mestne pre-
teklosti. Klopca je bila sa-
mo korak do večnosti. Do
neminljivega. Do ne-
skončnosti. Ko se je zjasni-
lo, sva vstala, a vedela sva,
da nama je pot tuja in bi
najraje ostala. Dan, dva, morda za ved-
no. Tiha pesem dežnih kapelj, ki so
počasi padale z žlebov na trato, in po-
gled na oblake, ki objemajo Julijce, sta
se mi vtisnila v spomin. Sedela bi in
čakala, da sonce sledi dežju, noč dnevu,
jesen poletju. Nesmrtna kot kamen, kot
drevo. Kot misel. Kolikokrat pozneje
sem se spomnila tiste klopce na robu
trentarskih pobočij. In kolikokrat sem si
zaželela, da bi jo spet našla, sedla in pu-
stila času, da gre svojo pot.
Občutek imam, da ljudje nimajo več mi-
ru. Ljudje bežijo. Tekajo. Potujejo, da bi
se izognili sami sebi. Igrajo se skrivalni-
ce z resničnostjo. Bojijo se lastnih misli.
Bojijo se tišine. Bojijo se sesti na klopco
pod strmimi skalnatimi grebeni.
Imam prijateljico, ki je vedno na poti.
Delo, ki ga opravlja, je že itak hudo od-
govorno in stresno. Ko pa ima nekaj
prostega časa, je že na potovanju. V Azi-
jo, v Južno Ameriko, na sever ali, če je
časa malo, vsaj na drugi konec našega
Apeninskega polotoka. Prost dan imam,
mi pove in vem, da bi me najraje
vprašala, ali se lahko vidiva. A se premi-
sli, še preden mi ponudi roko. Skočila
bom do Celovca, mi pove, tja in nazaj.
Doma ležijo neprebrane, pozabljene
knjige, vrt sameva, lončnica veni po-
zabljena in polkno buta in ropota v
burji. Prazna hiša. Prazne misli. Praz-
no srce, ki beži, da bi ne začutilo svo-
jega bitja.
Ko se ljudje počutijo osamljeni, ko je
ljudi strah, ko bi si morali priznati, da
so sami in da je samota težka in nedo-
stopna, potujejo. Potujejo, ko imajo le
nekaj prostega časa, potujejo za praz-
nike, ker pogrešajo družino, potujejo
tedaj, ko iščejo ljubezen in toplino. Saj
nimam nič proti potovanjem. Sama
sem prepotovala Evropo, z vlakom in
avtoštopom. A sem vendarle sanjala o
domu. Vsak večer sem sanjala. O do-
mu, o knjigah, ki so me čakale, o pri-
jateljih. O fantu, v katerega sem bila
skrivaj zaljubljena. Občutek imam, da
se danes ljudje neradi vračajo. Predv-
sem, ker ne vedo, kam bi se vrnili. Ne
vedo, kaj so prijatelji in kaj je dom.
Znanka me je pred kratkim vprašala,
ali kaj potujem. Ne, pravzaprav ne. Ali
pa tudi ja. Potujem po dolini, v kateri
bivam, potujem v tišini gozda, potu-
jem po makadamski stezi, da najdem
skrite, še neraziskane tolmune. In la-
zim na vršace, neutrudno se vzpen-
jam po strmih pobočjih, da dosežem
vrh, modrino. Tam sicer ni klopce, ki
jo tako pogrešam, a je kamen, je trata,
je prostor za postanek. Tam lahko san-
jam, jokam, upam in se veselim sonca
in svobode. Ne razume me, ko ji to pri-
povedujem, gleda me in pravi, da zamu-
jam življenje. Da bi morala v Afriko, In-
dijo, na Vzhod. Potem se čudi, ko jo vo-
dim do skritih tolmunov pod vasico,
kjer prebivam, in se utapljava v travi in
cvetju. Lepo je, tudi tu je lepo..., prizna.
Jaz se nasmehnem zaradi svojega male-
ga, velikega sveta.
Najbolj me je strah ljudi, ki se ne znajo
ustaviti, ki si načrtujejo počitnice za leto
ali dve vnaprej. Ki potujejo, ne da bi po-
grešali prijatelje in klopco pred hišo.
Strah me je ljudi, ki se ne znajo ustaviti
in se zamisliti. In nikoli ne sedajo v tra-
vo, na kamen, na rob tolmuna. Včasih
se taki ljudje vpišejo na tečaj meditacije.
Kot bi hoteli narediti konec mukam, sa-
moti in nemiru.
Tečaj meditacije. Pravzaprav je to klopca
pred leseno hišo, samoten vršac med
oblaki, steza med gozdom in tolmuni.
Ko sem sama v naravi, razmišljam. Ro-
jevajo se besede, načrti, zapisi. In počasi
izginjajo zapreke, med koraki se rojevajo
odgovori. Dogaja se spontano. Vedno
razmišljamo. Samo zaupati moramo mi-
slim, sebi, srcu, sanjam. In se prepustiti
soncu, vonjavam, barvam. Ne potrebu-
jemo tečajev, saj smo misleča bitja. Ra-
zumska bitja. Samo tišino potrebujemo.
Čas. Tega nam največkrat zmanjkuje. In
klopco, na katero se lahko zatečemo
pred nevihto in pustimo uram in dne-
vom, da gredo mimo. V tišini. Samo ne-
bo bo ostalo. In skale. In misli. Kajti mi-
sli so večne. In jih ni treba kupovati. Na
nobenem tečaju, v nobeni trgovini. Mi-
sli so naše. Dostopne vsem. Neskončne.
Ljudje bežimo. V strahu iščemo rešitve
in odgovore v najbolj oddaljenih sveto-
vih, med ljudmi, ki so nam tuji, v nava-
dah, ki jih ne poznamo. Vse, kar je tuje,
novo, je lepo. Ker se bojimo preteklosti,
preprostosti, lastne vsakdanjosti.
Življenja, ki ga živimo. In je del nas, ker
so ga živeli tudi naši očetje. In ga bodo
živeli, če jih svet ne bo odnesel in po-
goltnil, tudi naši sinovi.
Ne bom odhajala. Ne bom preživljala
Božiča na eksotičnih otokih ali se pre-
dajala jogi na Tajskem. Ostala bom do-
ma. Po požirkih bom srebala iz čaše, ki
ji pravimo življenje. Iskala bom klopco
z vršaci in oblaki. Iskala bom stezico pod
vasjo. In prijatelje, ki me bodo sprem-
ljali. Tu. DOMA.
Suzi Pertot
R
  oraz v sosedskem derbiju s
Sistiano/Sesljanom je nogometaše
kriške Vesne, četudi matematični
izračun pušča še bilko upanja, pahnil na
rob prepada, na prag drugega zaporednega
nazadovanja. Lani je bila Vesna še v elitni
ligi, najvišjem deželnem tekmovanju, v
promocijsko ligo je izpadla po dodatni tek-
mi play-outa, zdaj pa je na tem, da zdrkne
še v prvo amatersko ligo. Res je, da manjka
še pet krogov, vmes bo tudi neposredni
dvoboj s predzadnjo uvrščeno videmsko
Auroro, za katero zaostajajo brata Kerpan
in soigralci polnih osem točk. Toda 18 po-
razov v 25 odigranih tekmah veliko pove o
(novi) nesrečni sezoni kluba predsednika
Roberta Vidonija. Po medlem začetku
prvenstva so trenerja Alda Corono, ki so ga
angažirali poleti, odslovili, krmilo je naj-
prej začasno prevzel športni vodja in fac to-
tum Paolo Soavi, ki pa je še zdaj glavni tre-
ner moštva. Očitno plačujejo globlje težave
znotraj društvene uprave, saj v Križu dejan-
sko niso zmogli poteze, ki bi poskrbela za
zasuk v letošnji promocijski ligi. Tu pa tam
je prikapljal kak delni pozitiven izid, nato
pa spet porazi in porazi. Treba je priznati,
da jim tudi smola ni prizanesla, na primer
v obliki poškodb
(nazadnje stebra
in kapetana Go-
rana Kerpana, še
prej aduta Saše
Božičiča in dru-
gih). Tudi s pri-
sotnostjo na tre-
ningih in tekmah številnih slovenskih
igralcev z Obale je bil pri Vesni stalno križ,
marsikdo ima namreč službo po izmenah,
najbrž pa so bili tu še drugi problemi. V raz-
meroma mladi ekipi, v kateri so stavili na
nekatere preverjene veterane, je bržkone
zmanjkal ravno prispevek najbolj izkušenih
mož. V konico napada so na primer posta-
vili senatorja Aleksandra Rodiča, ki je
svojčas igral celo v slovenski članski repre-
zentanci in prvi angleški ligi, zadel pa je le
peščico go-
lov.
Skratka, ne
da bi iskali
grešnih ko-
zlov,
reševanje li-
ge je postalo
prava misija
nemogoče,
kakorkoli se
bo izteklo,
pa se bo ju-
nija na seji
odbora v
vsakem pri-
meru treba
temeljito
pogovoriti o
nadaljevan-
ju nogometnega projekta Vesna.
Izgubo ugledne lige tvega navsezadnje tudi
Kras, letos naš edini zastopnik v elitni. Ne
bo sicer nazadoval po rednem delu, vendar
trenutno je najbolj realen scenarij igranje
dodatne tekme play-outa za obstanek. Iz-
jemno neprijeten konec sezone, ki sicer ni
bila tako negativna kot Vesnina, je pa bila
nihajoča in vsekakor težavna. Privrženci po
tihem še upajo v predčasni obstanek brez
dodatnih obveznosti, za to pa bi morali Kra-
sovi nogometaši nadoknaditi šest točk v pe-
tih krogih. Zelo pomembna bo v tem vidi-
ku nedeljska tekma v Ronkah, na igrišču
ene od enajsteric, ki jo Kneževičevi fantje
lovijo.
HC
P
Smola se drži naših nogometašev
Vesna na robu prepada,
tvega tudi Kras
  isatelj Boris Pahor nam je v
dneh, ko smo priče nenasilne-
mu in pravičnemu boju Kata-
loncev za svojo narodno avtonomijo,
ponudil v objavo svoj zapis, ki je izšel
leta 1978 v številki 3-4 tržaške revije Za-
liv. Pisatelju smo iskreno hvaležni,
pričujoči zapis pa je še en dokaz o tem,
kako se je Boris Pahor od nekdaj zav-
zemal za ohranjevanje narodne slo-
venske identitete, a prav tako tudi dru-
gih narodnih manjšin.
Ured.
Do spoprijema pa je prišlo pri volitvah
novega odbora, predvsem pri potrditvi
članov, ki na podlagi pravil sestavljajo
izvršni svet. Medtem ko smo z dvigom
rok odobrili tako upravičene člane kot
tiste, ki so bili na novo predlagani, se
je za enega izmed njih, ki je ves čas po-
bijal tajnikove predloge, le-ta odločil,
naj bo glasovanje tajno. To je bila na-
paka, zavoljo katere je malo manjkalo,
da se kongres ni izmaličil. Zakaj na
ostre napade, ki so sledili, je Jordi od-
govoril tako, da je zapustil dvorano. Na
srečo se je naš teritorialni zastopnik za
Španijo dr. Heribert Barrera i Costa
prvi znašel in pomiril duhove. Tako se
je izvršni svet umaknil v majhno dvo-
rano in v pozni ponočni uri volil
izvršni odbor. Za predsednika je bil iz-
voljen prof. Triadu'. Nekdo je predla-
gal mene kot protikandidata, a sem od-
klonil, ker bi bila to očitna nesimpa-
tična gesta do katalonskih gostiteljev,
ki so s predsedniškim mestom zatrdno
računali. Ob mojem predlogu, da bi
glasovali za Texiera kot tajnika, ni
nihče postavil protipredloga, tako je
bil izvoljen soglasno.
Malo je manjkalo do enajstih, ko sva z
blagajnikom prof. Jacquesom Depre-
zom s Španskega trga na slepo krenila
iskat kaj za pod zob. Zrak samotnih
ulic nama je ohlajal razgreta čela. Nek-
je nama je bilo v zadoščenje, da smo
srečno zvozili iz nevarne soteske našo
večnarodno karavano, na drugi strani
pa sva bila oba pred neznanko novega
izvršnega odbora.
Na vrtiču majhne restavracije, ki se je
že pripravljala, da ugasi luči, se naju je
natakar usmilil in nama postregel s
tem, kar je imel, s pudingom in z režnji
melone! A puding je bil izvrsten in
oblit s karamelom, melona z zelenim
mesom pa poslastica. Tako sva težko
in naporno zborovanje kronala opol-
noči s samimi sladkostmi, ki so bile si-
cer neprimerne za pravo večerjo, a za
ljudi, ki se zbirajo iz vseh krajev, da v
kibernetski dobi potrjujejo svojo vero
v rodne prvine, ima tudi taka pol-
nočna večerja svoj nekonformistični
čar.
Ko sva se na Placa d'Espana ločila, je
bila tiha noč darežljivo sproščena v vse
vetrovne smeri.
26. julija
Ob 12. se bom vkrcal.
Odrekel se bom Palmi de Mallorca, Co-
sti bravi itd. Že vnaprej vem; palmova
drevesa, moderna kopališča itd., vse to
je že tako standardno, da je vseeno, kje
si, v Nici ali v San Remu ali v Porto-
rožu. Če hočeš kaj imeti od nepoznane
dežele, moraš v zaledje, v notranjost.
In dati času čas, to je spoznavati kraj
brez hitenja, brez naglice. V meni pa
se je zadnje čase zavozlalo toliko
vprašanj, da ne utegnem narediti reda
ne v sebi ne na svoji mizi. Zato bom
prišel v Katalonijo enkrat pozneje, ko
bom razčistil svoje probleme v barko-
vljanskem zatišju. Na rob nekega lista
sem si zapisal stavek, ki so ga uporabili
kitajski bojevniki proti dinastiji Ming
(1412-1428): “Zmago pripravljaš sredi
noči”. Ta trenutek se mi zdijo te besede
nauk, na katerega dandanes ne bi sme-
li pozabiti, komur je pri srcu dostojan-
stvo človeka.
Tako sem spet na Rambli, na tem … od
zmeraj poznanem bulvarju, ki se ko-
maj prebuja, ker ni še deveta. Pomislil
sem, da večerna promenada spominja
na Split in Dubrovnik, a da je tukajšnje
množično bedenje vendar drugačno,
da je nekakšna povezava z naslednjim
dnem, nekakšna potrditev nepretrga-
nosti življenjskega toka.
Kupil sem Avui. S poudarkom poroča,
kako je novi predsednik AIDLCM Ka-
talonec. To sem omenil tudi Tavu, ko
se je pod košatim kostanjem poslavljal,
pa se je strinjal, da sem pravilno ravnal,
ko sem odklonil, da bi glasovali tudi
zame (on me je predlagal). Mislil da je,
naj bi težišče organizacije premaknili
z zahodnega konca Evrope bolj proti
njenemu središču, moja izvolitev pa da
bi bila res zelo prizadela Katalonce.
No, a zame je pomembno predvsem
to, da imam kolikor je mogoče malo
funkcij; če sem kdaj pri kateri vztrajal,
je to bilo ali zato, ker sem vedel, da
bom lahko zagovarjal slovenske kori-
sti, ali pa takrat, ko je bil v nevarnosti
pluralizem.
Ne, prav nič mi ni mar za funkcije;
čaka me zbrana snov za knjigo ali dve,
vse drugo se nezaželeno vrine v mojo
privacy, kot je danes v modi imenovati
zasebno življenje.
Ko so odprli trgovine, sem kupil nekaj
kaset s sardano, nekaj na roko izdela-
nih čipkastih prtičev z Azorov, ker so
bili tako sorodni idrijskim izdelkom.
Bil sem tudi na tem, da stopim v trgo-
vinico z glasbili, a sem se na vratih za-
vedel, da nerazsodno sledim podzave-
stnemu šepetu.
/ dalje
P
(Zapiski s kongresa)
Boris Pahor: Montserrat
kot domovina (11)
Vesna - Tolmezzo, 24.3.2018
Življenje je tu, doma
Klopca