k Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. številka. JToliet, Illinois, 5. .juli ja, leta 1901. Letnik X. krvava bitka z razbojniki. * Wiicagi je sedem cestnih roparjev napadlo tri poli-cijste z revolverji. lomili so bili v neko gostilnico zjutraj malo pred dnem. sta bržčas hudo ranjena. ^ Chicago, 111., i. julija. — Danes a vse zg0(iaj je prišlo v južnoza-y !iein delu mesta med tremi poli-' !]stl in sedmimi razbojniki do ^»Veate bitke, v kateri ne je izstre-nad 40 strelov z obeh strani j. ""zdrzni tatovi so jo na to srečno mo^rili' ^olici^8ti P3,80 ^akali P°" M R«vao dan se je pričel svitati, ko , ,a °Pazila dva policijsta pet ljudij, ' J So "ali pred saloonom Jožefa | °Ran in se plašno vedli, ko so f j policaja. To se je rnodrosuk-zdelo sumljivo, pa sta sto plla bližje in opazila, da so vrata dvInta' V Pa 8ta 86 mudila Ja mož,a in si dala opravka pri bla-lf . Kakor hitro je opazila pe-\'cn.ea na straži stoječih, da sta po-^•'jsta opazila tudi ona poštenja-v^V:ea v saloonu, je potegnila revol-t m protj policajema se je vsula ^ea krogelj. Seveda sta tudi poli-za«ela streljati in vnela se, je vs;- Streljanje je spravilo tu,3°k0lico I,okonci, privabilo pa vilo tl6t''e®a Kolicaja, kar je spra-, 0 raz^ojnike v strah, da so se fPjwtili v beg. Policaji so telefoni- W pomo° in ko 3e ta došla' 80 ^ 1 slediti pobegle bandite. so opazili krvav sled, iz t St. MariaT^Iich., I. julija, v n''llk <'Anon" se je danes vnel in D^ Wiimtah pogorel do vode. tanjša parnika, sta mu hitela Ik,f-oč in ga privlekla tu sem. 6 je na blagu in parniku do Hooo. .|V __________ °u'ičaa železnica i« vozovi. ^S«. I'll., i. julija.-Ko sta lik' T1 Vra°a5a dva voaova z izlet- 4rv'e] °V V mest0> od sada3 Pri" V).jj-1 Voz Poulične železnice in pre-ot ' oba a izletniki v jarek. En |0m mm devet oseb, veči-«o Sea Ž6"sk>' Pa težko ranjenih. Ko loo! Parali v jarku zopet na intn' 80 8koSili na vodilea motorja In rU ŽC Preti1i» da ga bodo linČali. sla] tS bila onemu preklicano Dni; •?>fela' da ga niso varovali štirje i* B0 P°Žar- ft viH°n' K juli-ia- ~ 0h 9- uri Re v Par-V 1Ioosac Tunnel Docks in y ],la "Unutah je stalo več poslopij ^cev?",'-,.^3® oddelki ognje' in Ho , 0 takoj na licu mesta in2oomoaoo.0rae3ili 0genj- Škode **adi 'ttasla Streljali. ^vaS0'111-'2- i^j—'Pomaz Surov le kupi I pri prodajalcu PHnc2a musla- Čez dve uri pa je . javil a 8Urovo maslo nazaj in iz- P* masi ni-Za rabo" Toda Prodaja- \ b'lo maral sprejeti, ker se >\. iv em ua®om čisto razsto- ,JrftPiru° Pa dal° hkratu l>ov°d kaier lz Prel>ira je nastal tepež, tetelj; 80 se udeležili, trije pri-je plin Pr°dajalca pet onega, ki stjg, wasl° nazaj. Seveda so ^ že ležaf11^ K° došla P°liciia' tleh»tr" n 8m,'tno ranjen na a »e J30 Pa 80 dobili precej težke, •>«tale 6ViTe P°®kodbe. Tudi vse vUi iri ''deležence pretepa so polo-P°d ključ, kjerbo- 0 »Uro* P le] Priliko premišljevati ve,n maslu. Nesreče. Hartford, Wis., 1. julija. — V soboto se je igral petletni sinček farmarja Wolfa na paši s pasočimi se konji in jih preganjal po trati gori in doli. Nek mlad konj pa je udaril dečka pri skoku z obema zadnjima nogama in sicer tako močno, da so nezavestnega nesli domov. Ko so prišli v hišo, so našli tam očeta — umirajočega na solnearici. Chippewa Falls, Wis., 1. julija. Strela je ubila včeraj dvanajstletno gospico Demise Violette. Mlada dama je bila zaročena in v kratkem bi se bila morala vršiti poroka. Barron, Wis., 1. julija. - Včeraj je lovil sedemletni sinček Allen Bortz ribe. Ko je neka riba ugriznila vado, je mislil, da se je že ujela^; Od veselja se je sklonil naprej, pri tem pa omahnil in padel v vodo, kjer je neopažen utonil. Hartford, Wis., 1. julija. — Danes so našli na pasi mrtvega 38 let starega farmarja Johna Gesta. Ker mu je bila lobanja na glavi udrta in ker ni nič sledu o kakem hudodelstvu, sumijo da ga je bržčas kak konj udaril s kopitom po glavi. Farmar je bil precej premožen in, obče-spoštovan v bližnjem sosedstvu. Ob slavriosti^ desetletnice slovenske župnije v Jolictu. Kako težko smo čakali ta dan!.. .. Vse prepočasi je potekal čas; predolge so nam bile slednje ure, in tedni so se zdeli cela večnost, ki so ločili nas od tega dneva. A kolikor smo težje čakali, tako nam rastel v prsih je ponos, in srce nam je plavalo v veselji— Prišel je slednjič vendar le naš dan, naš praznik, časten, velik in ponosen.... Ni to spomin morda krvave bitke, ko si je velik, slavohlepen narod podjarmil zlahka skromnega soseda. To niti ni stoletnica, odkar se narodu je rodil največji si«. Ah, niti dvajsetletnica ni to, da si je kak zatiran, majhen narod izvojeval drobtinico pravic.. .. —In vendar smo veseli tega dne, ponos preveva naša skromna srca.. .. Na Gotttez v New Yorku. New York, 2. julija.—Kubanski general Maximo Gomez je doselsem in se delj časa posvetoval z Tomažem Estreda Palma. Seve so moža takoj obsuli mnogoštevilni časni-1 karji in izpraševali o vsebini njunih pogovorov. Oba sta rekla, da želita imeti vso zadevo tajno. Ko so pozneje silili v Gomeza glede volitve predsednika za Kubo, je izjavil, da Kubanci v tem O žiru še niso na čistem. Porotniki so ga oprostili. St. Paul, Minn., 1. julija. — Iz Granite Falls, Minn, se poroča, da so tam oprostili porotniki dr. Wint-nerja, kateri je bil nedavno ustrelil W. Leonard a. Oproščeni doktor je takoj odpotoval od tem ter vzel s seboj svojega očeta in sestro. Razsodba porotnega sodišča je vzbudila veliko zanimanje. W. Leonardo in dr. Wintner sta namreč, večkrat igrala na karte različne hazardne igre. Ob neki taki priliki ie opazil Wintner, da ga Leonardo goljufa. Prenehal je takoj igrati, povedal o-nemu kaj je zapazil in zahteval ves denar nazaj. K«r se je Leonardo temu ustavlja] je potegnil Wintner revolver in ustrelil Leonarda na mestu. Česa Nemci Čehom ne dovolijo. Chicago, 111., 2. julija. — Kako so amerikanski Nemci prešinjeni z tukajšnjim duhom svobode in ena* kosti nam priča naslednja brzojavka katero so si dali poslati tukajšnji nsmški listi z Dunaja. Brzojavka se glasi v prevodu tako-le: "Prerokovanja mnogih naboljših nemških pa. trijotov, da bo namreč s tolikim punvpom uprizorjeno potovanje cesarja v Prago docela brez pomena, se je briijantno uresničilo. Kaj so bili pravzaprav izrazi lojanlnost,i,katere so kazali Čehi v Pragi, Litome-ricah in drugih čeških mestih cesarju, se je sedaj pokazali v Pragi ob vsesokolski slavnosti. Kakor da je češkim kričačem že žal,da so hlinili cesarju udanQSt, so sedaj izrabili vsesokolsko slavnoet za panslavi-stično in Nemcem sovražno demonstracijo. Ni jim bilo dovelj, da so privabili od vseh strani slovanska društva, — tudi iz Amerike so poslala češka društva svoje odposlance, — marveč je tudi odbor že sam v panslavističnem tonu aranžiral. (?) Kjer so se pokazali ruski ali amerikanski ali francoski delegatje, jih je ljudstvo burno pozdravljalo. Ce je kdo v govoru se le količkaj dotaknil Nemcev, je užival splošno priznavanje in odobravanjee in to od onih, ki so pred malo dnevi poz-dravljali "svojega "vladarja." So pa le tiči, ti Nemci. Da, da, bovbav! --Tam daleč, daleč, onostran morja rodila več sinov je domovina, kot pa zamogla jim je dati kruha. In morali sinovi so po svetu. . .. O, to ni bila tako lahka pot tja ven, v neznano daljo praznih rok. A pridne bile so te prazne roke; železna volja našega rodu premagala je zlahka vse ovire. Res težko bilo je spočetka, težko; a vedno boljše, boljše z vsakim dnem. Za trud obili, za storjeno delo prejemali pošteno so plačilo. In kruha vedno bilo je dovelj, ničesar ni jim nedostajalo----- Pač!—Kadar gre Slovenec kam od doma, svetinji dve s seboj na pot ponese. In kjeržekoli hodi, koder biva, ostaja zvest svetinjam domovine, najdražji vsepovsod so mu zaklad.— Svetinji dve: neomahljivo vero v neskončnega Boga in pa ljubezen do krasnega jezika matere, prinesli tudi mi smo sem čez morje. A tu za naše ideale slabo, preslabo vse je bilo poskrbljeno. In od nekod je ostra, mrzla sapa svetinjam našim malce že grozila.. .. Slovenec pa ne da se tako hitro— in zvesto brani vse, kar mu je sveto; tako i zoper to se je zabranil. Pomoči prosil ni, iskal nikoder, oprt v Boga, pomagal si je sam. Iz Suljev pridnih rok si je sezidal na tuji zemlji lastno, svojo cerkev. In v lastnem hramu božjem je poslej po svoje molil večnega Boga; v jeziku materinem Ga je prosil, v jeziku Bvojem Ga zahvaljeval. Spočetka res je bilo breme težko, za težko breme malo le nosilcev, a vstrajni bili vneti so možje, in božji blagoslov jih je bodril. Počasi pa se je povečal krogj, naselbina je vedno rastla, rastla.. . - Od takrat je poteklo let deset. Ni dolga doba to v življenju našem, a prav zato se opravičeno radujemo s ponosom pri pogledu nazaj, na truda plod desetih let. Poglejte, tu se dviga naša cerkev in tik za njo ponosno naša šola! Kako je V6e prijazno in domaČe! Lahko z veseljem se oziramo na čuvarici vere in jezika.. .. Vrh Vhega pa nas radosti zavest, da si je to priboril narod majhen, a žilav, čil, brez tuje pomoči. • •. Prišel je slednjič dan! Pokonci glave! Naš praznik je---zastave plapolajte! Rojaki kvišku---godba zaigraj! Zvonovi le zapojte širnem svetu, povejte glasno vsem ljudem, kako Slovenec služi veri in jeziku! h "Spomenice". Štiri regemente razpustili. San Francisco, Cal. 1. julija. — V Prezidiju so danes razpustili štiri polke prostovoljcev, ki so dostali in odslužili svojo dobo štirih let. Pre-dno so ji odpustili, so jim izplačali plačo za več mesecev in štirji de-narničarji so imeli posla z njimi. Izplačali so jim nad en milijon dolarjev. Ker niso vojaške oblasti dovolile, da bi jih različna sodrga iz-molzavala, ni bil dovoljen takrat nikomur pristop v Prezidijo in vojaške straže so bile razpostavljene." po vsej deželi silna vročina. Vež sto ljudi i je umrlo vsled solnčarice, mnogo jih je bolnih. Ljudje kar cepajo na ulicah, suša je velika. Drage pipe. Najdražjo pipo iiua perzijski šah; ožalšana je z nebrojnimi briljanti, smaragdi in rubini ter velja dva milijona kron. V Brukselu živi stotnik Krabe, znani nabiralec pip, kateri bi vseh svojih pip ne prodal za f> mil. kron. Z velikim trudom je skozi več let nabral in kupil za drag denar 5000 pip iz raznih časov in dežel; napravljene so iz kovine lesa, glaža itd. Drugi ljubitelj pip je Sedanji angleški cesar ki ima 1000 pip in vendar kadi le smod-ke. Za kaj vse imajo ljudje čas in denar! Prorokujejo Se večjo vročino. S Kitajskega. Peking, 2. julija.—Kitajske čete so vjele v 50 milj oddaljenem mestu pet Amerikancev, ki so ropali pO mestu in izsiljevali z. ljudij denar z orožjem v roki,. Ko so jih hoteli Kitajci aretirati, so se jim zo-perstavili z orožjem v roki, vendar se je veliki premoči Kitajcev kone-,čno posrečilo ukrotiti drzne amori-kanske razbojnike. Ko so jih privedli v Pekih, so jih izročili načel niku straže na amerikanskeni posla ništvu. Napredek stoletja. Ako se ozremo.nazaj na dogodke preteklega stoletja, kaka poantama napredkov se odpre našemu duševnemu obzorju! Na vseh straneh vidimo Zboljšanja in iznajdbe, ki so umotvori človeškega duha. Posebno je to resnično pri zdravniški in lekarniški vedi.-Nova zdraviln, krop-kejša v delovanju in všpehu so nadomestila prejšnja 'nepopolna intso donesla zdravja in sreče mn6gim trpečim. Ob poletnih .mesecih ni hujših in neprijetnejših bolezni, kakor so one želodca in črevesja. Napadi So nepričakovani in hitra pomoč je potrebna. Dandanes ni boljšega zdravila, kakor je Severov lek zoper kolero in lek proti dnoki, i ki je uprav vzgled lekarniškega j predka in je nedosežen glede moči in vspeha. Nima atoma škodljivih trn ovij v sebi, ampak je sestavljen iz samih čistili tvarin in dišav, ki gotovo pomagajo in delujejo neposredno na bolesti provzročujoči del telesa. Hitro pozdravi vse bolečine, ustavi krč črevesja, poravna razdraženo mreno želodca in poživlja ter krepi ves telesni sestav. — Hitro pomaga vsakovrstnim želodčnim boleznim,; kakor driski, koleri vnetju spolovil, koliki, krču, neuralgiji itd. Uonefee ; hitro in gotovo pomoč, premaga ^ vzroke vseh neprijetnosti in vravna črevesje. Zoper poletne slabosti otrok je nedosežen. — Cff.j.« je ->> in 50 centov. Na prodaj j" v vseh | lekarnah in prodajalnah s zdra\ili. Pošljem ga takoj po prejem n sw te. — Ni pristen ah« nima na vsakem ovitku (kartonu) pristnega ) odpisa i izdelovatelja: W. F. Severn, Oniar Rapids, Iowa. Novo življenje zadobi telo s čis tenjero in pokrepčanjeui krvi,katera poživlja ves sistem. Severov krčistilec poveča število rudečih korpusklav, bogati kri ter povzdiguje energijo po vseh delih telesa, s tem da delujejo neposredno na kri. Bledim bole lini m ženskam je to zdravilo najmočnejše in najboljše svojstvo za krvne bolezni. Washington, 1. julija. — Ob 8. uri zjutraj je kazal termometer 85 stopinj, ob 9;. uri pa že 92. to je 7 stopinj veČ, kakor včeraj ob istem času. Indianopolis, 1. julija. - Danes se nadejamo najhujše vročine'v Celem letu. Ob pol enajsti uri dopolu-dne so kazali cestni toplomeri, 100 stopinj. Philadelphia, 1. julija. — Danes postaja najbolj vroč dan letošnjega poletja. Oficijelni termometer je kazal zjutraj ob 8. uri 80 stopinj toplote. St,-Louis, 1. julija. — Vročina narašča od minute do minute. V zadnjih štiriindvajsetih urah je kazal termometer najnižje danes zjutraj ob 5. uri namreč 80 stopinj. Dve uri pozneje je že zlezel na 84. Včeraj je tu unylo vsled vročine osem ljudi. Buffalo, 1. julija, — Ob 10. uri dopoludne je stal termometer na 77 to pa zato tako nizko, ker je pihala z jezera sapa. Rochester, N. Y., 1. julija. — Ob 8. uri zjutraj 80stopinj toplote. Vročina narašča. Cleveland, O., 1. julija. — Zjutraj 90 stopinj toplote. Milwaukee, Wis., 1. julijyi. — Zjutraj ob:8. uri , stoji živo srebro iia 92 parj'^V^oSifi^-ISSir;!!;^'^-1 ' Chicago, lil.. 1, julija. — Oficijelni termometer kaže 100. poulični stoje stopinje višje. V službi ustreljen. Metropolis, lil,, 2, julija. - Iion-st.abler Grant Rankins je skušal danes aretirati dva moža, ki .»ta prišla iz Kentucky. Ona dva pa sta se nm zoperstavil.a.in ustrelila oba nanj in ga, zadela s štirimi k regijami. Tudi on je oba zadel in so ju pozneje drugi ljudje aretirali. Grant. Rankins ne bo okreval, ker je ena rana smrtnft. Ravnbkar je izšla: Spomenica desetletnice slovenske župnije sv. Jožefa v JoUetu, Illinois. Knjiga je veleokusno opmnljestffl ter prinaša na 32. straneh velike* osmerke na elegantnem papirju,: daljši prolog povodom slavno««!,, zgodovino slovensko naselbine in vseh važnejših dogodkov opostanku, razvitku in napredku slovenske župnije, opis mesta J dieta, v spored slavnosti o praznovanju desetletnice in osemnast izborno pogojenih slik, med temi tri j.onri te: Rev. F. S. S.usteršič, župnik slovenske cerkve sv. Jožefa, Rt, Rev.. Jakob Trobec, slovenski škof v St, Cloud, Minn, in R. J. Barr, mestni župan. Nadalje so priobčene podobe: cerkev sv. Jožefa, slovenska šola in župnišče, akademija šolskih sester iz reda sv. Frančiška, obe kaznilnici, več privatnih poslopij in nun go tovarn. Cena knjigi je samo lOc, po pošti 15c, čisti dobiček pa je namenjen cerkvi sv. Jožefa, zato je opravičena nadeja, da;bodo Slovenci v Ameriki pridno segali po njej. Dobiti jo je v tiskarni "AMERIKANSKI SLOVENEC" Cor. Benton & Chicaeo St. J0L1ET, ILL. Slavnost IseMiežiiiie si Jožefa v Jolietu, 111. Že v soboto popoludne Bta za-plopali na zvoniku slovenske župne cerkve sv. Jožefa dve zastavi, ki sta naznanjali mimoidočim, da se pripravljajo jolietski Slovenci k prelepi slavnosti. Tudi naš dični slovenski vladika, mil. gosp. škof Jakob Trobec je dospel v našo sTedo že tudi v soboto v družbi slovenskih duhovnikov čč. gg. Frančiška Bajec in Frančiška Jager. Odličnega sina slovenskega naroda ni strašila dolga pot, ni ga odvrnil skopo mu odmerjeni čas, prišel je rad, z veseljem in ljubeznijo do um, da je s svojo navzočnostjo po-Tvfiličaval tako važen, tako časten dan za jolietske Slovence. Slavnost se je pričela natančno po že označenem programu v nedeljo ob 10. uri dopoludne s pontili-kalno sv. mašo, katero je daroval »lil. g. škof Jakob Trobec ob asistenci mnogoštevilne duhovščine. iOerkev je bila natlačeno polna in ■po jasnih, ponosnih, veselih obra zih srečnih faranov je bilo takoj spoznati, da se vrši danes nekaj posebnega. Cerkveni govor je ob tej priliki govoril č. g. F. X. Bajec iz Fairfax, Minn. Ta govor prinašamo dosloTnp na četrti strani današnjega lista. Med službo božjo je pel zbor Šolskih otrok pod vodstvom gosp. organista Grčarja to pot tako iz-borno, kakor se res spodobi za tako slovesno priliko. Poleg šolskega zbora je zapel tudi takozvani Scha-garjev kvartet tri točke in sicer: Barnby: Veni creator, Rossini: Ave Verum in Owen: Ave Maria. Kvartet je fino izšolan in razpolaga s čistimi, prikupnimi glasovi. Popoludne so se zbirala društva r šolskih prostorih. Malo pred tretjo uro so nastopila v špalir, katerega je aranžiral generalni maršal g. Mihael Wardjan. Skozi ta špalir so šli ob treh iz šole v cerkev: šolska deca pod vodstvom čč. šolskih sester, vsi oni, ki so prejeli zakrament svete birme, boter in botra birmaneev, botri in botre na novo blagoslovljenih zastav inladeniškega društva sv. Alojzija in dekliške družbe Marijinih otrok z novimi zastavami, čč. duhovščina iu mil. g. škof. Najprvo je milostni vladika podelil birmovancem zakrament sv. birme. Po opravljenem sv. opravilu jim je razložil pomen in milosti božje ravnokar prejetega sv. zakramenta. Z apostolsko gorečnostjo jih je tudi opominjal dolžnosti in obvezanosti do svete katoliške vere in sladkega materinega jezika. Na mlada srca so napravile skrbne besede vnetega dušnega nadpastirja globok utis in topel odmev. i Č. g. Fr. X. Jager je na to iz-pregovoril nekaj primernih stavkov k blagoslovljenju novih zastav, na kar jih je mil. g. škof blagoslovil. Obe zastavi sta fino izdelani in pri-Ssti o velikem umetniškem okusu. Naročeni sta v Parizu, kar je našim čUateljem že znano. Ob zaključku je dal mik g. škof blagoslov z najsvetejšim, zbor šolskih otrok pa je zapel a navadno preciznostjo zahvalno. pesem. Cerkev je bila tako natlačeno polna, da je moralo več sto ljudi ostati tia. ulici. Po končani pobožnoeti v cerkvi pa se je podal milostni vladika s duhovščino na verando pred žapniščem, kjer si je ogledoval parado naših društev. Ob koncu so društva defilirala pred višjim dušnim pastirjem in napravila obhod po Clay, Scott, Jackson in N. Chi-«igq cesti. Zvečer ob osmih se je zbrala šolska mladina v šolskih prostorih, da t« je še .enkrat poslovila od mil. g. škofa Trobec, katerega je dolžnost klicala domov in ni bil v stanu o-stati še v pondeljek tukaj med nami, kakor bi bil rad in kakor je bilo spočetka določeno. Šolske sobe so bil« vse ukusno okinčane, po stenah pa so bili prilepljeni izdelki šolske deoe iz spisja, lepopisja, ri-Kvrutvn, lepljenstva in računstva, ki imajo namen pokazati sirjemu občinstvu o vspehih našega dič-nega zavocH" d" toči domača vina iz čistega grozdja« fornijsko žganje in najbolj8 do- bro kalifornijsko žganje smodke. Priporoča se v obilen obisk rojakom vatom in Slovencem. 0'' Vprašajte svojega mesarja z» katere je dobiti pri vseh mesarjih J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street - Joli®1' Ji- Brata Simonicb v Ironwood, Mich. priporočata Slovencem in Hrvat?1" obilen obisk svojo lepo urejeno | tilnico, v kateri je dobiti vsaki c< izvrstnih pijač in dobrih smodk- MIHAEL KRAL i —: toči: — najbolj priljubljeno ter okusno Anheuser-Busch « pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi smodke. 1210 N. Scott St., JOLIET, ILL. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožn« listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS. Arent for Besley s BAR GOODS. Waukegao Ale and Porter. J. C. SMITH, BOTTLER. 414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet, 111. STENSKI PAPIR po eden cent rola in višje. Barvanje šip in popravljanje oken izvršujem po nizkih cenah. Fred Schott 413-415 Jefferson St.. JOLIET. ILL. R. C. BEBTNIK. L.B. BERTNIK. BERTN1K BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Nam posebnost: JUDGE. NEW CENTURY, 10 oentov. 5 osutov. 405 Cms St, nadtlr. JOLIET, ILLS. ..The Eagle.. "Slava četrtemu juliju! glasi se od ust do ust po vseh Združenih državah ameriških in tako tudi v Jolietu! S tem bližajočim se dnevom pa postaja vročina vedno in vsakdo se rad kolikor le mogoče poletno oblači. i V V naši veliki, z vsemi potrebščinami prenapolnjeni Pr°' jalni imamo veliko izber vsakovrstnih poletnih, lahkih oblek, mehkih srajc, slamnikov, okusnih kravat, rutic, lahkih čevljev, kapic, i. t. d* za moške in dečke. Priporočamo pa tudi slavnemu občinstvu v Jolietu in li"1 vsakovrstne poletne potrebščine pri hiši in gospodarstvu, kak»r' vrtne gugalnice, viseče vrtne mreže, hI dilnice, ledenice in drugo pohištvo Najuljudneje vabimo vse cenjene goste, ki pridejo 4. j0'' ^ v rtfO' v Joliet, da nas počaste z svojim obiskom in si ogledajo naso r dajavno zalogo. Porabite priliko in oglejte si ! , Math. Simonick, poaMi* t Iz stare domovine. Os«bne Testi. Ravnatelj lju-Mjaatkega učiteljišča g. Fran Ha-bad je imenovan deželnim šolskim nadzornikom za ljudske šole na Kranjskem. _ Profesor ljubljanske rsalke gosp. Fran Leveč je imenovan ravnateljem ljubljanskega učiteljišča. Preuredbe ljubljanskega kolodvora. Ljubljanski župan g. *van Hribar je izposloval, da se Preuredi in razširi ljubljanski kolodvor.. Ločili ga bodo na tri dele, na osebni, tovorni in na kolodvor z* sestavljanje vlakov. Stroški so preračun j eni na sedem milijonov kron. Žrtev požara v Kropi je postal Bek 78letni mož, L. Magušar; šel je 1 drugimi v gor«, kjer so sekali les za strehe, pri tem pa ga je dolga ^reka z vrhom tako močno zadela ,t 11 je obležal nezavesten in dragi dan umrl. Kolesarsko dirko v prid po- S°relcem v Kropi priredi kljub 8l°venskih bicikliutev "Ljubljana" % 16. t. m. , ^'Wrtna obsodba. Dne j 2 p. m. j® bila pred mariborskimi porotni-«i aeka Terezija Holz, rojena Veljak, viničarka od Sv. Lenarta v j 8°r., katera je dne 1*1. junija • j udavila svojo devetletno pred-^ oasko hčerko v neki viničariji Lipnice. Najdeno truplo je el nečloveški Bratuša »poznati ^9v°jo hčerko. Tudi ta neeloveš-naati je bila obsojena v smrt na Glinah. ®°roške norice. Za celovškega ^župana je zopet izvoljen pl. etnic. .— y p0k0jeni davčni slu-^Jan. Majrič v Velikovcu je do-eastao svetinjo za 40,letno zvesto ^kovanje—Novo planinsko kočo iln ° Da Višber«u- Na Osojahje ® 2' jun. vlak povoeil »letnega lQeka železniškega delavca Fr. Me-f a' Otrok je bil takoj mrtev. — ^°stava, s katero se v Celovcu za atere nove stavbe olajša hišni K> ]e dobila najvišje potrjenje. ."Bauernbuad" ima svoj letni «bcni -L šta • Z 16" P' m' v , ^ »]U. — Bukvar A. Raunecker v kn"VCU seznamek starih J'g, št, i4i, v katerem je pod asWom "Slavica" omenjenih tudi eeej zanimivih slovenskih, knjig. ^Jova maša. V Mokronogu je i-v v nedtljo 9. p. m. novo mašo Frančišek Povše iz redovnišk« H.Peč^6 ki 86 kakor znano, a 55 vzgojo zapuščene in zanemar-Ča«6 Novomašnik je zadnji , eloval v Salezijanskem zavodu p^fno v Severni Italiji, ter bil 'jj VeueQ od Turinekega nadškofa, sinu premožnih starišev mu je kak V6t izbral bi si bil lahk° in ,StvaQ'v kat®rem bi imel prijetno ie^,0Žn° življea3e> toda zvest svo-i^b \ ^^licu je zapustil vse, ter si cev k redovnigko družbo Salezijan-]'r(Jl era> ®e v«a prešinjena dirha ja nekaj leti umrlega ustanovnika ! j eza Bosco-ta, tako neumorno de-T Pr°speh človeštva, da jej niti ^sonska italijanska vlada ne sla 6 priznanja. Pri cerkveni iltal"0^1 govoril sorodnik novo-uil{ v«leč.g. FranJPovše,kano-1 °veia mestu, pri slavnostnem utih U Pa ie predhodnik Salezijan-. ^ ka 8otr«dnikov na Slovenskem č. ušlaatellet Janez Smrekar razložil ^ružK°Vit6V 'n Pomea Salezijanske bto0 lzrazil veselje, da vidi ča-\Vo Za8toPano pl. t c. kr. uradnika 1Zl'azil nado, da bo isto ka-«luv tudi na Slovenskem v lj„bn]a potr6l>e podpiralo človeko-ob J® elovanje Salezijancev. Da pridejo bližnji in 5fki skupaj, je naravno kot je to storil Ia jel^!°mašnika g- Janez Povše, "Pašniki .iZ1Vam'9dne«a- Č< S" no" »loo-,., i ,, zeumo: mnogo let v vi- ^Gospodovem! i^ljeUZSOda v Celju. Pretekli pon-8e]e P°drl zid pri skladišču >ale,j l'govit,e "Merkur" v Celju vrgel feobUe teže železa ter pre- UliCo Z Veliko množino železa na Pol»oiulier;I0dnjakv bližiui^P° Str ' drUge nesreSe ni' la K0!S4na nesreža se je zgodila Mitnici pri Bovcu. Nekdo je hranil v svojem hramu izstreljeno veliko kroglo že več let, in jo je prejšnji teden nesel na prosto ven iz vasi, kjer so jo našli otroci. Predrzen lOletni deček jo užge, krogla se razstreli z velikanskim gromom in 4letnemu otroku grozno razme-sari drob, dva druga pa občutno poškoduje. Vojaško poveljstvo v trdnjavi bovške posadke trdi, da je bila ona kroglja ukradena že pred 7 leti v trdnjavi. Se ve da doleti glavnega krivica, tatu, primemo občutna kazen in o tem je že sod-nija precej na čistem. Lutrovski tempelj v Beljaku. V Beljaku so tedni "žegnali" temeljni kamen novemu lutrovskemu templju. Kraj, ki leži na oni cesti, katero so hoteli Beljačani posv.etiti nemškemu bogu Bismarcku in po kateri vozijo največ gnoja, je bil okrašen seve s frankfurtaricami. Pri polaganju temeljnega kamna je bilo navzočih jednajst pastorjev in lutrovci lice dežele. Ogenj v župniku. V župnišču sv Skooidolu na Koroškem je pričelo goreti v dimniku. Goreče saje so padle aa streho,ki je bila tudi kmalu v ognju. Pomoč je bila hitro na mestu i ji tako se je posrečilo, ogenj omejiti na to streho in rešiti gospodarska po«lopja in ostalo vas. Uboj šolarja. Blizu Št. Vida ob Glini je učenec G. Šiniger napadel svojega součenca Tamegerja, ko sta šla iz šole domov. Prvi je drugega vrgel dvakrat na tla iri ga vlačil po kamenju naprej. Drug šolar mu je stopal na prsi. Tameger je bil ranjen tako hudo, da je tri dni pozneje umrl. Smrt V Žagi. V Studenicah je prišel pod kolesa samostanske žage ,fant Frančišek Kolar ter je bil takoj mrtev. Potres. Iz Št Štefana pri Brežah (Koroško) se nam poroča dne 9. jun.: Ob 8. uri 30. min. zvečer smo čutili močan in nagel potresni sunek od zahoda, da se je hiša nevarno stresla. Vendar škode ni napravil potres nobene. Sirarstvo v Bohinju. Deželni odbor je ustregel davni potrebi in najel nekega Švicarja, ki uči bohinjske sirarje prave izdelave sira, kakor je -"Slovenec" po zimi priporočal. Upati je najboljšega vspeha, če se osnuje letni ali vsaj spomladni kurz za podučevanje. Požar. Dne 9. p. m. je ogenj napravil velikansko škodo županu g. Josipu Markoviču iz Martinje vasi, fara Št. Lorenc. Hlevi, pod, čebelnjak so uničeni. Ogenj je uničil mnogo blaga. Zgoreli so štirje prašiči. Strela udarila je v šolo 4. p. m. v Št. Petru na Notranjskem ter je šolsko poslopje poškodovala na raznih krajih. Strela je udarila v poslopje med podukom, zato je napravila mnogo strahu, druga nesreče ni bilo. Težko ranil je z bajonetom v Št. Jerneju na sejmu orožnik Franc Murnik posestnika Janeza Udovča, ker se mu je le ta zoperstavil. Radi detomoraje a. jun. dobila pred ljubljanskimi porotniki 33let-na dekla Marijana Kisovec iz Po-dobena 3 in pol leta ječe. Prvi V Trstu zakonito presku-šeni slovenski krojaški delavec je g. Jožef Petelin, doma ie Ribnice. Prestal je 4. p. m. preskušnjo iz svojega rokodelstva in j« dobil za to odpustno spričevalo krojaške zadruge v Tr€tu. Učil se je pri Jožefu Gregorčiču. Umor. Iz Celja se poroča: Kaj-žar Jožef Turnšek v Veliki Pirešici živel je že delj časa s svojo ženo v prepiru. Nedavno je hotel ustreliti spečo ženo, a žena se je prebudila izvila možu puško ter jo skrila. Žena se j« v strahu pr«d možem podala v Malo Pirešico k zakonskima Antloga, kjer jo je te dni dobil njen mož. Turnšek je pijan zalite val puško nazaj. Hotel je str«sti svojo jezo nad ž«no, toda žena mu je ušla. Turnšek jo je šel iskat v kuhinjo, kjer je dobil deklo Katarino Požar. Znosil s® je nad to. Vrgel je deklo na tla in toliko časa hodil po njej, da je izdahnila. Meso na obrazu ji je s čevlji vse odtrgal. Po storjenemu umoru je mrtvo deklo vlekel na sadni vrt in pobegnil. Orožništvo ga je zasledovalo in je dobilo morilca, ko se je v nekem potoku kopal. Stavka delavcev v papirnici v Podgori. O tej stavki se poroča, da se je pričela, ker je nameravalo vodstvo tovarn pri kalandrih znižati število delavcev. Ženske delavke so bile razburjene, ker ge jim je hotel zaslužek skrčiti s tem, da bi odslej pri zgibanju pol zaslužile 1 gld. na 200. risov, dočim so prej zaslužile 80 kr. na 100 risov. Stavka se je pričela tudi radi osornega in pretiranega postopanja delavskih nadzornikov Poclie in Novaka. Delavci so zahtevali, naj se ta nadzornika odstranita. Delavce, ki so bili odpuščeni k vojaškim vajam, je vodstvo hotelo smatrati kot odpuščene od dela ter jim je hotelo dati potem ko so se vrnili od vojaških vaj, nižjo plačo. Vseli »tavkujočih je bilo 150 moških in 200 žensk. Vodstvo tovarne je grozilo, da kdor sedmi dan po stavki ne stopi v delo bo odpuščen. Predno delavci ne stopijo v delo izjavilo je vodstvo, da se ne bodo vršila nobene pogajanja. Kakor v Vevčah, tako so tudi tu socijalni demokratje igrali žalostno ulogo. Delavci so stopili v delo, predno bi se jin^ v glavnih njihovih zahtevah ugodilo. Morda dobe delavci 20 vin. na dan več plače. V p»tek se je nakrat naložilo delavkam, da bi delale dve uri čez določen delavski čas — ne vemo pa ali proti plačilu ali brezplačno. Delavke pa tega niso storile, marveč so zapustile tovarno ob G. uri, kakor po navadi. Ko so se v soboto zjutraj vrnile, da bi šle ob navadni uri k deiu, zaprli so jim vrata ter jih niso pustili v tovarno. Vsled t«ga pa so še delavci zapustili delo. Kako se bo stavka končala, bomo poročali. Upravičenim zaht«vam delavstva želimo najboljšega vspeha. Novomeški vodovod. Z deli za ta vodovod, č«gar stroški so prora-čunani na 310.000 K, se pričn« takoj, ko odobri ministerstvo ponudbe tvrdk. Požigalec v ljubljanski okolici — prijet! Ta glas je šel 9. jun. v dobrunjski okolic. Kmetje so prijeli nekoga, ki se jim je zdel silno sumljiv. Nič ni pomagalo, da je prijeti možak rotil se, da še ni nikomur užgal. Ker je vsled požigov vse v okolici jako razburjeno, je umevno, da ga na njegova zagotovila niso spustili. Došlo je orožništvo, ki je še le prav spoznalo prijetega moža in danes se trdi po Ljubljani, da je bil prijeti možab, kateri se je zdel možem v dobrunjski okolici tako sumljiv — policijski koncelist g. Toplikar! N jegova nedolžnost se je seve takoj dokazala. Tudi nekaj drugih preradoved-nih Ljubljančanov je bilo v okolici prijetih, ker jih niso ljudje poznali. Danes se čuje, da je na policiji priprt sumljiv človek, 'o katerem se "sumi," da je požigalec. Ime mu j« natakar Fleishman. Po okolici je na delu 27 orožnikov. Vesti o pre-tilnih pismih še vedno ne potihnejo in v»ak trenutek si ljudstvo izmišlja nove stvari. O požigalcihse ču-jejo že cele pravljice, kakor o naj drzntjših roparjih. Mrtvega našli so v Pasjivasi oo-letnega Valentina Dagarina iz Škofje Loke. Dagarin je hotel na klancu zadržati z drevesi naložen voz, a voz se je podrl na Dagarina in ga zadušil. Zopet velikanski požar v Trstu. V petek ob 10. uri in nekaj minut je začelo goreti blizu kolodvora St. Andreja. Ondi stoječa velikanska skladišča lesenih tvrdk Lavrič, Marko, Stagni, ki so bila polna lesa, so skoro popolnoma pogorela. Škoda je velikanska. Strašni čin blazneuca. Posestnik J. Koren p. d. Gašpar pri Žal-■cu, je v soboto dne 1. t. m. naenkrat zblaznel. Ustreliti je hotel svojo ženo, ker pa mu je zbežala k sosedu, tekel je za njo naletel na deklo, katero je vrgel ob tla ter ji z z okovano peto stolkel glavo, da je kmalu preminula. Blazni kmet se je nato do nagega slekel ter tekel v trg Žalec, kjer so ga prijeli ter izročili oblasti. Popotnikov kažipot. Jolietske železnice. SANTA FE E. R. R. G B NA VZHOD. Št Iz Jolieta v Chicago 8 Chicago Express.... 14 Chicago Express — 18 Chicago Express____ 18 Chicago Express____ 10 Chicago Express____ 2 Atlantic Express..... GEN Št 8.18 predp. 7.25 ,, 7.39 „ 11.15 „ 3.35 popol. 7.50 „ A ZAPAD. Iz Chicago ».30 predp. 8.42 „ 9-25 „ 12.35 popol. ' 5.02 „ 9.00 ,, V Joliet 7, Kau. A Texas Expr. 15 Peoria, Pekiu,Gales-burg A M on mouth 15. 13 Joliet Express...... 1 California Express.. 17 Kansas C, B'astMatl. Ob nedeljah ne vozi 15 in 13. H. C. KJ 7.28 prelp. 1.00 popol. 5.08 „ 10.00 „ 2.43 predp. 0 v'akt St. 1 ,'OWLTON, 'I 8.40 predp 2.27 popol. 8.30 „ 11.00 „ 3.38 predp. 0, 14, 18, 7, ioket Agent. St. THE CHICAGO & ALTON. Na sever ali ua vzhod. _Iz JoUetii v Chiuago 15 lJ)il. Express..............(J.IIU 7.15 34 Chicago Aco..................8.35 ,, 7.50 „ H Mtdu. Special ............7.05 ,, 8.10 ,, 44 Joliet Express ............7.50 ,,, 8.50 „ 40 Dwisiht 4 Chi..............8.55 ,, 10.10 ,, 12 Atlantic Exp..............12.15 popol. 1.30 popol. 2 Altou Lira....................3.10 „ 4.20 ,. 36 Chicago Acc..............3.30 „ 4.49 „ 38 Chicago Acc..............IS.30 ,, 7.45 „ 4 Prairie Sta Ex..............«.55 ,, 8.tO ,, Hloom.&Chic. Acc.. 8.00 „ 0.15 „ pre dp. pred p. Na jug ali ua zapad. Iz Jolieta Št._ 33 Chl.tfe Bloom Ex... 8.15 predp. 1 Prairie Sta Ex..... 9.30 ,, 3 Alton Lim........................11.15 ,, 35 Joliet Acc............ 1.15 popol. 5 Pacific Exp........ 4.30 .,, 43 Joliet Exp....................5.10 ,, 3» Chicago A Joliet.... 5.10 „ 7 Colo&Cal Lini....... 6.30 ,, 9 Pal. Express..................9.00 ,, 37 Joliet Acc......................11.25 ,, " Midtt. Sp....................11.45 , ., v Chicago 9.30 predp. 10.30 ,, 12.15 popol. 2.35 ., 5.40 „ 6.10 ,, 6.55 ,, 7.30 ., 10.15 ,, 12.40 predp. 12.50 ,, M. 48 in 44 sta nova vlaka in prevozita v jedili uri ter se vstavita v Lockportu in Lemontu. Zdaj imamo 11 vlakov vsaki dan med Jolietom in Chicago in obratno. Gledališki vlak zapusti Chicago ob 11.25 popoludne in se vstavi na vseh postajah; polnočni vlak "Midnight Special zapusti Chicago ob 11.45 ter privozi v Joliet v 1. uri 5 minut, iie da bi se kje vstavil. Nov vlak zapusti Joliet oh 3.30 popoludne in pride v Chicago ob 4.45 ter se ustavi na vseh postajah. W. I. BCRNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. P. T. A. 'Phone 448 Preskrbujem vsakovrstne Ruber stemplje po zelo nizkih cenah. Za dobro in točno izvršitev jančim. Kdor bi ne bil zadovoljen z naročilom mu vrnem denar. Pišite po cenik na Jernej Prebl, Bx. 25 FROTIER, UINTA CO. WYOMING. STEFAN KUKAR — trgovec — I &ROGERIJSKIM BLAGOM, « PREMO&OI IN « jooisr, 920 No. Chicago St., Joliet 111 Telefona Številka 348. v *•> "'• ANTON SCHAGER American Ice Co. prodajajo najceneje PREMOG, drva, oglje, led itd. Office: na voglu Chicago in Columbia Streets. Otflce Telephone No. 67. Residence Telephone No. 139. Mehki premog . 3.00 ..............3.25 ............3.50 Trdi premog 6"75 S. HONET, 206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdeljujem najfinejše moške obleke od $15 do $28. , SuJeno si lahko izbereš pr i meni, imam vzorce in blago. Slovenci, obiščite me pogostokrat. IZDELJUJEMO znake za U.K.JeM trakove, zastave m bandera. Josip Birkey, 209 Plainfield Ave. Joliet, 111. se priporoča Slovencem v Jolietu in okolici v ♦o kopanje vodujakov. E. HAYWOOD Hlev in krma za konje. 311-313 North Joliet St. Telefon št. 1632. Joliet, 111. W. J. FEELEY CO. 6 & 8 Monroe St., CHICAGO. $3.50 M. S. HARNEY, PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, III. JOHN MODIC 111,o Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d. DON'T TOBACCO SPIT and SMOKE Your Lifeaway! You can be cured of any form of tobacco usitiir easily, be made well, strong, magnetic, full of new life and vigor by taking MO-TO-BAC, that makes weak men strong. Many gain ten ------- ..— ~ *- - — — """ cure let and advice FRBE. Address STERLING REMEDY CO., Chicago or New York. 437 in višj« dobiš lahko pri nas dobro SILVERINE-URO. Za $7,50 in višje pa dobiš lepo in trpežno zlato uro. Ženske zlate in srebrne ure po naj . nižjih cenah. KAR0L 0ESTERLE, ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, 111. John Gerzin, Corner 2, Bldg. East Chesnufi StT VIRGINIA, MINN. Priporoča rojakom Slovencem svojo lepo urejeno CSr1CJ^ STI1-4 T^f ■O' v obilen obisk. Točim vsakovrstne dobre in fine pijače, sveže piva, razne likerje ter prodajam najtmeje smodke. Tudi Trinerjevo zdravilraj grenko vino je vedno na razpolago. Frank A. Darnes izdelovatelj cigar. 112 N. Bluff St., Joliet, HI. Telephou: 172. Moja pdsebnost so: gf&J0^. Priporočam se Slovencem v obilno naraiflM. 309-310 Barber Building v Joliet, Illinois. JAVNI NOTAR GLAVNI ZASTOPNIK The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia Indruzih zavarovalniških družb za življenje in proti ognju. {jj Jp. JJV Jf* JJ> JJV Jf* Anton Grahek naznanja p. n. slavnemu občinstvu, da sem otvoril. s 1. julijem tia 122 N. Chicago St. jrs* nov saloon, V lepo prenovljenih prostorih bode točil znano plzevsko pivo, Foust, Anheuser Bush Beer, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke. Zlasti rojakom sa priporoča za obilni obisk. M a 1*111 Pa r a n C i r prodajalec ur, verižic, uhanov, /T1A11JA lUuUKtLL, prstanov in dru?e zlatnine. ....Bogata zaloga raznih knjig.... aogs^. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. Ako se hočeš dobro zabavati, pbjdi k MIHAEL KLOBUČAR JU, 7th Str., No. 119 CALUMET, MICH. Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre smodke, iino žganje, sveže pivo in izvrstno vino. DOBER BRIVEC (BARBER) Slovenec ali Hrvat z dobrimi spričevali dobi takoj dobro, trajno službo. Plača je po pogodbi. Le popolnoma zmožni brivske obrti dobe to službo in zato naj se le taki oglasijo pismeno na JOHN KUKAR, 920 N. Chicago St., - Joliet, 111. HENRIK C. HONKOMP, izdelovalec izvrstnih smodk. Prodaja svoje blago na debelo in drobno. 009 N. Chicago St., Joliet, 111. Doktor Frederick, Soba 404 Barber Bldg., Phone 3124. StauovauJ«, 1522 Benton St., l'hoiie 1414 10 do 12. Uradne ure: 2 do 4. T do V. p. pi. Joliet, III Ctie tiittr. sc: Xa-el-nve 7 Jewels . 18.00 15 Jewel« Walthum . «.50 Srebrne ure z enim pokrovom . . . »12.00: z dvema pokrovoma .tlti.OO in višje. Boas-oase 20 let garancije 18 size 7.Jewels , «13.10 15 . «18.00 Boss-case 25 let gajfancije 18 size 7 JeftWJ ■ 4K5.00 "17 . »0.00 Opomba. Vse te ure so>..dvoj-nlm pokrovom. Kolesovje pri naštetih nrah je Eteiji ali Wal- w tham, kakorStiBUa kdo želi. v svoji zalogi imam tuli """"T 50 ' XP'"'>S Pismen! papir z okra— Vse moje blago U garantirano! ski itt v narodnih barvah.. CENA: V kuverti ducat kuvert In papirja . . , jo j5. V 4m ~ 'lu"atS...... ' »w4.MMk», F.:-745. Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar naprej pošlje. Naslov je: ■ M*iti». Pogoreli«, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Cenik knjig pošiljam poštnine pronto. 'Pišite po-nj1 E. PORTER, predsednik. JOSEPH IJRAtJN, t»j,.tn bta* E. PORTER BREWING COMPANY. Pivovarna- South Bluff Street EAGLE BREWERY. Izdelovalci utežane m PAL ALE in LONDON PORTER Posebnost ,|e Pale Wiener Bier. JOLIET, ILLINOIS. za celo leto za pol leta L> AMERIKAMI SLOVENEC. Ustanovljen 1. 1891. Pni slovenski Katoliški list i Ameriki Izdaja Slovetisko-amerikatisko Tiskovno društvo V JOLIET-U. ILL. IZIDE VSAKI PETEK. Za Ameriko stane: za celo leto za pol leta $ 2.00 $ 1.00 Za Evropo. Afriko in drugo inozemstvo: $3.00 aH 15 kron. $1.50 ali 8 " Posamezni listi po 5 c. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St. JOLIET, ILL. DENAR in naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOyENEC, •or. Benton & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. »AMERIKANSKI SLOVENEC", Published weekly at Joliet,Jll. by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton S Chicago S trs., JolieU, Ills. The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America. Subscriptions $2.00 per year. Advertisln* rates sent on application. Entered at th« Post office at Joliet, 111. a» seooiid Glas« matter. CERKVENI KOLEDAR. 7. Julij Nedelja 6. pobiuk. Vilibald, šk. 8. Juli Pondelj^k Elizabeta. 9. „ Torek 10. „ Sreda 11. ,, Četrtek 12. „ Petek 13. „ Sobota Anatolija, dev. Amalija, dev. Pij I. Mohor In Fort. Marjeta, d. m. Do leta 1776 so obstojale Združene države iz naslednjih trinajst držav: Delaware, New Hampshire, Pennsylvania, Massachusetts, Virginia, New Jersey, Maryland, New York, Georgia, South Carolina, North Carolina, Rhode Island. Ako primerjamo tedanji zemljevid z današnjim in ako primerjamo tedanje število Združenih držav z današnjim, pa se prepričamo takoj o opravičenosti ponosa in navdušenosti Ame-rikanca na svoje slavne prednike. Tedanji možje so spoznali s svojim bistrim duhom, da nima domovina v takem položaju nikake bodočnosti in da bo ostala vse dni uboga angleška pokrajina, s katero bodo delali različni gospodarji, kar bodo hoteli. To spoznanje pa jim ni dalo mirovati, ker je bila ljubezen do domovine čista, velika in požrtvovalna. Prepričanje ni bilo v stanu ostati samo iluzija, zato so imeli možje one dobe preveč eneržije. Prišlo je, kakor je moralo priti. Kongres je sklenil proglasiti neodvisnost Združenih držav. Tomaž Jefferson iz Virginije je dobil častno nalogo sestaviti in spisati dotično listin.', 4. julija pa so jo podpisali zastopniki trinajstih držav t Philadelphiji. Prvi se je podpisal John Honcock, z velikimi, debelimi potezami. "Tako", — je dejal, ko je končal, — "da bo John Buli lahko čital biez očali." Ko se je podpisaval stari Stephen Hopkins, mu je eden tovarišev šaljivo opone-sel, da se mu roka trese. "Da, meni se že roka trese", — mu je odgovoril smehljaje Hopkins, — "toda srce moje se pa ne trese!" Od tistega velevažnega zgodovinskega dogodka je poteklo do danes stopetindvajset, let. Vspeh je oči-viden, nadeniso varale. V človeški zgodovini je ni države, ki bi se bila v primeroma tako kratkem času postavila na tako ugodno stališče. Da ni bilo 4. julija pred stopetindvajsetimi leti, bi ne bile nikdar Združene države to, kar so dandanašnji. Ako vse to natančno premotrimo, tedaj nam postane jasno, da Amerikanci ne časte zastonj slavnih svojih pradedov, da jim ni zamanj drag spomin onega dneva, ko je postal neodvisen, samostojen svoboden mož, mož, katerega sme zavidati ves ostali svet. Gotovo tudi nam Slovencem v Ameriki, ki smo si Zdfužene države iabrali za svojo novo domovino, ne more biti vseeno, kako poslavimo praznik 4. julija. Kar je druzih, to je tudi naše. Vse one udobnosti, katere je povzročil 4. julij pred stopetindvajsetimi leti, uživamo tudi mi in zato smo obvezani izreči slavnim možem onih dni svojo najglo-bokejšo zalivalo, četrtemu juliju pa večna slava! 4. julij. Največji, najslavnejši in najpomembnejši narodni praznik praznujemo v Združenih državah 4. julija. Da si je Amerikanec velik entuzi-jast, vendar ga ni tako pomembnega, takovažnegadogodka, ki bi privabil njegovo navdušenost na tako stopi" nje istinitega notranega veselja in zadovoljstva, kakpr se to dogaja vsako jeto 4. julija. Zastave plapolajo, gtreli pokajo, vrse se parade, navdušeni govori elekrizujejo množice ____ A vsa ta vnanja podoba, da si po svojem obsegu velikanska in navdušujoča, ne more dovelj jasno razodeti širnemu svetu, kaj vse čuti in misli ta dan radostna duša svobodnega Amerikanca. Vso hvaležnost do slavnih prednikov, ponos nad njihovimi dali, vso srečo nad vspehi slavnih domoljubov izrazi ponosni Amerikanec naj razločuj še in najjasnejše tedaj, kadar t® iataovori ime 4. julija, katero mu je .^cji^ ostalo sveto, kakor noben drug zaklad * ^ svetu. • 'i, xV ^ S In to po vsi pravici. Cerkveni govor. Govoril č. a. Fr. X. Bajec pri slovesni službi božji, v nedeljo, 30. junija 1901. Dragi bratje in sestre v Kristusu! Zares izvanredna in velepomembna slavnost se vrši v naši sredi. Tudi vse priprave pričajo o tem. Cerkev je krasno okičena, na zvoniku plapolajo zastave. Menda se ni še nikdar pripetilo, da bi bil prišel slovenski škof delit zakrament sv. birme. Slovenci smo imeli v tej deželi že mnogo škofov čast slovenskemu narodu, ki uživa v Ameriki tako velik ugled. Vsi so šli že h Gospodu po svoje plačilo, edini mil. g. škof Jakob Trobec je še med živimi in ta naš slovenski cerkveni vladika je došel v našo sredo delit zakrament av. birme. Ni se bal dolge poti, ni se bal truda, težav in naporov, prišel je, da bi povišal vašo slavnost. Čast in hvala mu! Ob enem praznujete danes desetletnico svoje fare in zato je današnji dan v resnici velepomemben. S ponosom se ozirate danes nazaj na to dobo desetih let. Pred seboj zrete veliko spremembo, ki se je izvršila pri vas v tem primeroma kratkem času. Pred desetimi leti niste imeli nič, a kaj imate danes? Veliko vspeha ste dosegli. Treba je bilo mnogo. In vi ste imeli trdno vero, močno voljo in radodarne roke. Vse to pa je spremljal božji blagoslov. Če bi ne bil rosil na vaše delovanje tako obilo božji blagoslov, bi bil ves vaš trud, ves vaš napor brez veljave in ničesar bi ne bili dosegli. Zato pa morate biti danes še posebno hvaležni ljubemu Bogu za vse, kar imate in kar ste z njegovo pomočjo dosegli. Sezidali ste si laiitno cerkev, postavili ste si svojo šolo, kjer se poučuje vaša deca v materinem jeziku in v pravem krščanskem duhu, omislili ste si lastno pokopališče, postavili ste svojemu dušnemu pastirju dostojno stanovanje. To je bilo mnogo dela, a vi ste ga izvršili. Mnogo izmed vas se še spominja onih časov, ko je zahajal k vam vsako leto spovedovat č. g. Solnce. Spominjate se nadalje onih časov, ko ste se srečne šteli, da ste dobili svojega dušnega pastirja. Ta je še danes med vami in se z vami raduje skupnih vspehov vaše fare. Bog mu daj še mnogo, mnogo let na korist in prospeh vaše dične župnije. Mnogo je bilo treba darovati in darovati, predno ste dobili to, kar je danes vaše. Mnogi izmed vas je mnogo dal, je rad dal in tako pripomogel k večji časti božji. Vzemimo pa, da so nekateri med vami, ki niso spolhili te svoje dolžnosti ali pa le v najmanjši meri. Za te je najlepši čas sedaj ob desetletnici, da popravijo svojo krivdo in spopol-nijo ono, kar so zamudili. Kristus je rekel: "Ako vaša pravica ne bo obilnejša, kakor pismarjev in farizejev, ne boste šli v nebeško kraljestvo." Kako pa naj darujemo? Vse kar imamo, je dar Boga, tedaj njegova lastnina. To je njegovo in zato On od nas pravzaprav ničesar ne rabi. Toda Njemu ugaja dar Njegovih otrok, zato nam obeta nebeško kraljestvo. Komur je dal mnogo, od tega zahteva mnogo, komur je dal deset talentov, od tega jih bo zahteval tudi deset nazaj. Mi smo v»i reveži, a On bo meril po naših močeh. Ribiči, Peter in drugi so bili reveži, o so vse zapustili, samo da so za-mogli slediti Jezusu. Mnogo ni bilo to, kar so zapustili, a bilo je vse. Uboga vdova je darovala samo dva denarja, a darovala jih je s čistim, pobožnim srcem in njen dar je bil večje vrednosti pred Bogom, kakor pa oni bahavega bogatina, če kaj darujemo za božjo čast, ne darujmo, da bi se kazali in bahali pred svetom, temveč darujmo za to, ker to Bog želi. Storimo to iz ljubezni zanj in Njemu na čast. Tretja važna zapoved božja glede darovanja pa je ta: Gospod Izveličar pravi: Če prineseš svoj denar pred oltar, pa se spomniš svojega brata, s katerim živiš v jezi, pusti dar, pojdi in se najpoprej spravi s svojim bratom. Vera brez del je mrtva, pa tudi dela brez vere so mrtva. Vsa naša dela, vsi naši darovi pa si ne bodo pridobili večnega življenja, če »ene ravnamo po sv. evangeliju. On zahteva najpoprej, da se naše srce spravi zNjim, ko pa je v aas sveti Duh, ko postanemo otroci božji, imamo še le pravico zvati Njega svojega očeta. Sv. Pavel pravi: ''Če bi imeli vso vero, da bi pre. stavljali hribe, če bi vse razdali, če bi celo sam ga sebe dali ▼ žgalni dar, pa bi ne imeli milosti božje, bi bil ves trud zastonj. Prav danes pa imamo zopet najlepšo priliko, da popravimo vse, če smo tudi kaj v tem pogledu grešili. Skesano prosimo Boga odpuščanja in sklenimo sedaj ob desetletnici, da bomo aanaprej iskali pred vsem milosti božje in živeli po sv. veri po kateri si bomo prislužili posmrtno življenje. Sklenimo danes, da bomo zanaprej še, vse drugače živeli, da bomo služili Gospodu nebes in zemlje z vsem svojim bistvom, z dušo in telesom. Amen. če je tvoje srce prizadeto, si v nevarnosti. Severova srčna tonika ozdravi vse srčne bolezni, pospešuje kroženje krvi, jo čisti in jači vse telo. Je zanesljivo in narejeno iz samih rastlinskih snovij. Važno poglavje v delavskem vprašanju. Dalje. n Nacijonalni ekonomi so našli pri tem premenjavanju sledečo gravitacijsko točko: Plače kažejo vedno prizadevanje pridobiti si delavskemu razredu primernega povišanja. Če je pa namreč bila plača povišana, da odgovarja zahtevam razreda, potem se pojavijo nove zahteve, s zahtevami zopet povišanje plače in tako dalje. Vsled povišanja plače pa se tudi pomnoži naval delavstva in drugih razredov in ti prisilijo, da začne padati plača. Narobe se pa dogaja, da je postala plača za potrebe premajhna, nezadovoljnost med delavci narašča, selijo se drugam, moči primanjkuje in tako vsled premajhnih ponudb delavskih moči plača zopet narašča." — Tendenca poboljšati plačo ne obstoja samo v tem, da se godi delavcem slabo. Godi se jim časih celo dobro in mnogo slučajev je, kjer delavci dobro izhajajo, da, bolje nego mali obrtnik ali pa rokodelec in mali po možni uradnik. Navedeni zakon o plačah so mnogi socijalni demo kratje napačno tolmačili ali pa pre tiravali. Po njihovem mnenju obstoji plačilni zakon v tem, da bi se plača od časa do časa boljšala po naraščujoči potrebi, da bi pa to naraščanje za najpotrebnejše potrebščine le oskromno zadostovalo. Po njihovem mnenju bi ta "kruti, železni" zakon zabranjeval vsako zboljšanje delavskega položaja. Med sooijalistiškimi pisatelji je bil vodja Marx vedno nasprotnik tega zakona. On je dejal: "Obseg takozvanih rabljivih potrebščin, kakor način, s katerim se jih uzado-volji je historičen produkt in zato je vse zavisno od kulturne stopinje dežele in naroda, kakor tudi od okoliščin, v katerih so se zahteve in potrebe prostih delavcev razvile." (I. poglavje, 148.) Na drugem mestu poudarja, da obstoja nekak fizičen minimum, da se pa resnična vrednost delavne moči izogne temu in da je vrednost delavne moči različna, ker se ravna po podnebju in po stanju družabnega ražvitka, da ne zavisi samo od fizičnih, temveč tudi od historično razvitih družabnih potreb, ki preidejo v vsakega človeka kot druga narava. V nasprotju z Marxom pa se je Lassalle vedno skliceval na "železni plačilni zakon". "Železni ekonomični plačilni zakon, ki določa dandanašnji pod pritiskom ponndb in zahtev dela plačo posamezniku je, da ostane povprečni zaslužek delavca vedno na neki višini, ki orno-gočuje življenje delavca, ki mu pa ob enem omogočuje obitelj, da bc razmnoži. To je ona točka, okrog katere teži vedno odmerjenje dnine in od katere se zaslužek ne sme ni kdar predaleč, ne gori, ne doli od daljiti. Ne sme se trajno povišati nad povprečno plalo in sicer zato ne, ker bi se delavstvo v dobrih raz merah hitro razmnožilo, te pa bi dalo zopet mnogo rok na ponudbo in prevelika ponudba delavskih moči bi zopet delavsko plačo potisnila ped mimimum. Plača delavoa pa tudi ne more trajmo obstati na oni nižini in sicer zato ne, ker bi to prisililo ljudi do izseljevanja, delavci bi ne sklepali zakonov, delavskih otrok bi ne bilo, oimdalje manj Di bilo rok na ponudbo in to bi zopet dvigalo plačo redno višje (Lassalle: Odprto pismo centralnemu odboru, 1863, str. 15.) Lassalle označuje v oboe sploino na napačen način, kar zadeva samo en razred delavstva, da si je znano po statistiki, da »o dohodki višjih razredov delavstva tako visoki, da popolnoma zadoščajo življenskim potrebam. To, kar nazivlja Lassalle "železni in trdosrčni zakon", velja splošno le za najnižji razred delav stva in zlasti za oženjence, za iza cene delavce pa to ne velja, ker sve doči statistika, da dovoljuje zaslu žela slednjim več, kakor "najpo trebnejie". Lassalle opira "svojo zmote" na "nauk vede", ki je bila že v tistem času, ko je on izdal svoj zakon, ka terega so vsprejeli "vsi možje zna nosti", priznana za zmoto. Ta veda je bila ona abstraktne šole (Turgot, Neoker), zlasti pa Ricardo. Vrhu tega pa obstoja še velikanski razlo vitira zaslužek delavcev ob prosti premenjavi plače pod uplivom konkurence na neko toiišče, katero je označil z izrazom "produktivni stroški dela." On je razločeval pri zaslužku kot ceni dela "naravno" ceno, ki je potrebna za obstanek delavca in pa vsled ugodne ponudbe in povpraševanja določeno "tržno" ceno. Prvo določa, kakor pri blagu, kojega kvantiteto ije možno zvišati ali znižati, produktivni trosek. Ricardo ne trdi, kakor drugi socijalisti, da bi plačilni zakon zabranjeval dviganje in povišanje delavskega razreda. Ker je pa bil nadalje mnenja, da ima tržna cena nagon se kolikor možno pridružiti naravni ceni, ker bi sicer, če bi jo prehitela, s pobolj-šanjem delavskega položaja preveč pomnožila ponudbe delavskih moči in tako znižala zaslužek, je ostal dolžan dokaza, da se gre tu za posebni zakon. Vzroki premenjavanja "tržne cene", katere je on trdil, so le mogoči, ne pa potiebni in naravno zakoniti. Ricardu in Lassallu je treba priznati, da ima plača delavca tendenco pasti do zneska produktivnih stroškov dela in sicer zato in v tej meri, v kateri znesek preseza in da ima ponudba tendenco se razširiti in tako potisniti ceno dela. Seveda je stopinja te tendence pri različnem načinu dela in različnih krajih zelo različna. Stopinja ten: dence je toliko višja, kolikor ložje se je priučiti tistega dela ali pa kolikor manj rizike je potreba. Omenjena tendenca pa ni niti naravni niti ekonomični zakon in ne izključuje boljšega in ložjega načina življenja. Samski delavec ali pa tudi oženjeni, ki še nima otrok ali pa le malo, zamore hraniti in si kaj privarčevati za poznejše čase. Ravno s tem je tudi možno poravnati premembo dobrih časov s slabimi. "Kakor je teorija "železnega zakona" napačna, ker temelji na enakosti in podobnosti razmer dela, tako so tudi vse ene teorije brez podlage, ki hočejo ustvariti trdno formulo za delavčevo plačo. To je prav tako nemogoče, kakor je nemogoče določiti trdno ceno kakemu drugemu predmetu, n. pr. posestvu. Cena posestva kakor tudi dela ravna se vedno po preminjajočih segospo-darsko-tehniških in družabnih razmerah, ki. so ob svojem času naravni pogojipostanka." (Dr. Philip-powich, 1899.) Tudi v tem, da imajo zakoni trga, ponudbe in zahteve, — na delavsko plačo svoj upliv, ni ničesar principijelno krivičnega. Tudi delodajalec, tovarnar, rokodelski mojster, kmetovalec itd. prodaja izdelke ki veljajo za "blago" svoje "delo" tako plačilo, kakoršno določajo ponudbe in zahteve. Slabo pa je, če upoštevamo samo gospodarsko stran "dela", pozabimo pa na delavca kot nosilca delavne moči. Delavec ne prodaja samostojnega, od svoje osebe ločenega izdelka dela, marveč je udeležen z vso svojo osebnostjo. On takorekoč "nosi svojo kožo na prodaj!" Pri vprašanju o delavski plači ni prezreti važne točke. Kapitalist je lastnik tega, kar ponudi v izdelovanje in ima riziko. Delavec je tudi lastnik tega, kar ponudi k izdelovanju, on je lastnik svojih moči in ima vsled tega tudi riziko. Tu pa tiči težkoča za delavca. Kapitalist da denar, dobiček pa vleče pozneje, časih zelo pozno. Delavec pa ne more na svoj del tako dolgo čakati. Vrhutega še ne prevzame rad neposredne rizike. Rajši vzame en del pripadajočega zaslužka, samo da dobi prej svoj zaslužek. Plača varuje delavca riskiranja, to pa prevzame kapitalist ali pa tretji in temu pravimo podjetnik. Toliko o "železnem plačilnem zakonu. Preostaja nam pa še drugo vprašanje, ki je s prvim zelo tesno združeno, namreč vprašanje o "pravični mezdi." (Dalje prihodnjič.) Če gre na k i t a j skeffl l" ulici kak mrtvaški sprevod, se mor ustaviti ves promet. Kavo bodo pridelo*"1', poslej tudi v Paragnav, v j11^" Ameriki. 1.000.000 rastlin je že sajenih. Som z 22 mladiči. inski listi poročajo, da so v ujeli soma,v katerega notranje"08" so dobili 22 mladičev po 60 c,n| dolgih. To je moral biti čuden B«®' Dunajčan Anton H3"8 lian potuje okrog sveta peš z malega otroka pa vozi s sebo]. vozičku. Doslej je prehodil J „ milj in so bili vsi trije ves čas f°| s polnoma zdravi. ltO' V nekem trgu b 1 i«u danja na Danskem je pokra1d« eni noči vsa pisma iz poštnih 11 ralnikov neznani zlikovec in P'9®^ noša je delal velike oči, ko je nS vse skrinjice odprte in prazne. Elektrika je ubila no tri konje v St. Louisu, Mo- J • deli so namreč ob strgano lične železnice, ki je bila nap0 na z elektriko. Bili so tak»] ^ trije mrtvi. Poulična železo10" dela samo konkurence konjem-pa k jih tudi drugače zatira. ud* Na Ogerskem h o 5 » T f j poskusiti z najobupnejšimi • ^ da bi preprečila vedno se mD° ^ izseljevanje v Ameriko. 'j. celo pošta vračala vsa sum^lVae[j sma iz inozemlja, katera b* namen ljudij nagovarjati k 1 jevanju. ■ jj g, Prebivalstvo Franc®8 ^ Ljudsko štetje na Francos^019< ni popolnoma končano, venu ^ približno že ve, da se je P^j^ stvo Francoske v zadnjih l0„ fii pomnožilo za 500.000 duš. šteje sedaj 2,600.000 prebi** ^ pomnožilo se je torej prebi*4 ) v Parizu samo za 150.000. aipparil Prebrisan tat ]e 081 rj,e. nekega bogatega trgovca v nu. Poslal je skopemu trgovc« ^ pnice v gledališče za vbo rodbino. Trgovec se je pro'4'^ ■. pnic polakomil, meneč, da j1 šilja kakoboževatelj njegove" ^ Ko je bil trgovec z vso svoj0 bino v gledališču, ulomil je , njegovo stanovanje in mu ukr tisoč denarja in vse dragocen" fsr Nedavno je nekem11 mar ju v Minn, nekdo odpelji F čez par dni pa je prejel far® smo, da dobi psa takoj položi v tem času na dol"" prostoru 85. t- Farmar je ira<>toti\, silno rad in je to tudi res 9 zaznamoval pa je denarnico * .^j hno zarezico, da bi jo ob P ^ spoznal. Kako pa se je začu ' f, \ je našel čez dva dni prav t« ^ nico v žepu svojega sinčka, ki je tako imenitn0 'potegnil." V--_ . rejei a 1 i j a n s k i kralj j8/. do 26.000 brzojavnih cost'1 ^ blizu in daleč in skoro prav prošenj za kak "spomins^^g. povodom rojstva hčerke J° Takoj po porodu je izjavila ^ Helena, da bi svoje dete vsaj P osem dni rada sama dojil3« .ji so zdravniki to zabranili- ' l0f je obesila črnogorska Helen® mali hčerki okrog vratu daljonček s podobami KriŽa»a» Matere božje. - p Iz Angleške ni Fr" ^jl s k o p o z ra k u. Že pred 'etpje(i predlagal laški grof Pomp10 ^e naj se zveže Angleško in Fr*® jji z neke posebno vrsto železuic«' tt bi se pomikala naprej p° ^ d pritrjena 100 m visoko v ^ vrv. Vozove bi tvorilo 50 &^ i> in oddaljenost mej Dower] Calaisom. 36 km bi se Pr,v°Zvije|1 15 minutah. Sedaj je dog0'0^ proračun in pričelo se je ^^J ranjem kapitala. Vozna $ osebo 1 liver sterlingev ' p mark. Vsak dan bi ta ieletaif'j tero bi gonila olektriška D1°c' jjl vozila 48krat tja in nazaj. 1)01 na dan bi znašal 9600 marK- ček mod naaki Lassella in Ricarda. Poslednji jo spoznal pravo, da gra- Chicago, 111., 2. julija. — Mizarska unija je sklenila pozvati svoje člane na štrajk, če ne bodo podpisali podjetniki novega kon-trakta. Stara pogodba je namreč potekla z zadnjim junijem. Unija zahteva sedaj 25 oentovpoboljšanja, podjetnik} pa tega ne dovolijo in se ne marajo podpisati, pač pa so pri volji potrditi staro pogodbo. Amerikanske republike. Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; URADNIKI: predsednik: Antox Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Podpredsednik: John R. Sterbenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, MicU Tajnik: Mihael Vabdjan, 903 N. Scott St.; Joliet, III. H- Tajnik: Anton Sicala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. Blagajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 _ East B. St., Pueblo, Colo. Nadzorniki: Finančni odbor: Pravni ■odbor: Pl-izivni «dbor: M. J. Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont. Anton Štefanic, Box 852, Soudan, Minn. Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. John Kfkar, 920 N. Chicago St., Joliet, III. John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, III. Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. Mat. Prijanovič, Box 375, Virginia, Minn. Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. Štefan Kuka.ii, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Grdina, 1751 St, CUir St., Cleveland, O. VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednOtlnega tainlka (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Pristopili so: K društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind. Ark.. Prane Zore 2928roj 1871, Jan«z v J Ocepek 292!) roj 1808, Jakob Zore 2930 roj 1868. -sprejeti 24. jun. 01. D. s. 26 u. K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.. Peter Knaus 2931 roj 1868 boter v , Samsa 2932 roj 1867. sprejeta 20. junija 11)0V. Društvo šteje 215i udov. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte. Ifcmit., Jož. Krakar 2933 i*)j 1868, Ant^Skubic v ,8»34 roj 1868, Anton Hof 2935 roj 1865, sprejeti 26. junija '01. I)r. st. 74 u. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo.. Anton Ogolin 2936 roj 1877, AntonGustin 2937 roj 1878, Franc Ambroži« 2938 roj 1874. John Lenarsič 2939 roj 1873, Josip Skedel 2940 roj 1874, Jurij Malešič 2941 roj 1872. Jakob Mauc 2942 roj 1873, tefan Pozalnik 2943 roj 1879, Jakob Skala 2944 roj 1870, Jožef Hegler 2943 roj «f , W03, sprejeti 25. junija '91. 0 DrritW šteje 41 udov. K druitvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., Jane/. Ivanič roj 1858, sprejet 29. junija 1901. Društvo šteje 189 udov. Suspendorani člani zopet sprejeti. K društvu Matere »ožje 33. Pittsburg, Pa., Franc Tomec 1754 Jožef Ivanušič 1783 John Papa 1787, 6. junija'01. Društvo šteje 54 udov. Suspendorani so: °d društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet 111 Franc Sopčlč 1581, Martin Jurica 1588" Jaa6Z °eCa ' SnaC I)ruštvo šteje l92 udov' 45'East Helena' Mont" SSSS: Izločen: °d društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., Anton Šukle 659 . 26. jun. '01. D. š. 169 u. Odstopil: društva Vitezi sv. Jurija3, Joliet, 111., Peter Klobučar 291. 29jun.'01. D.u.46u. Iinena umrlih. 1132 John Tendan, 20. sr. Jožefa 16, Virginia, Minn., 31. marca 1901, $1000.00-^ Jožef Gole, 45, Matere Božje 33, Pittsburg,' Pa., 7. maja 1901, $500.00-Jurija Znidaršič. 40 sv. Ciril in Metoda 4, Toi-er. Minn., 5. maja '01, pljučnica, * dobiš najconejše! MI HOČEMO TVOJ DENAB, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti vselej postregli z najnižjimi tri>ltini j cenami. Mi imamo v zalogi vsa^ J vrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopji, tHS^ in trdi les, late, cederne stegfe deske in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Despiaiues »U«' blizu novega kanala. Predno kupii5 Ltjmb» oglasi se PrV.Sfintf ojjlej si na8o zalogo I Ml ta bomo zadovolji« prihrauili douar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na v0«1" DESPLAINES IN CLINTON ULIC. JOLIET, ILLINOIS. Kdor rojakov išče pravice ... n1J kdor ima opraviti pri sodmj1 ima kako tožbo, naj se obrne mene. Mnogim Slovencem se® _ pomagal, da so dosegli svoje ah poškodovanje dobili plačano. sem angleščine popolnoma lahko pretolmačim vsako tožbo to se priporočam ALOJZ LOUSHE, ♦ n 1749 St. Clair St., Cleveland, u' JOHN GEDIN^. 1751 St. Clair St., Cleveland, 0. x^E^t u«oYl' y Priporočam tukajšnim Slove&ce® obilen obisk svojo prodajalnico z mnogovrstno spodnjo in zgornjo oo'® « Velika izber raznih srajc, jopic, nogovic, rokovic, trakov, dežnikov,» skih in moških klobukov, mašnik k® povestij in še mnogo drugih k tej *"> vini spadajoč h refij. Nizke oene in dobro blago-Pri meni se lahko vsakdo naroti JU> "Amer Slovenca". •' TROST & KRETZ -v izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMOD*' Posebnost so naše !,THe 0, S." 10c. in "MeerscfiaMH"5Ci Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, H,s' Slovenska babica Marija Lukau z enoindvajsetletno izkušnjo, imajo^a plomo in spričevala ljubljanskih zdLu. nikov dr. Valente in dr. Stoekla in n zih zdravnikov, se priporoča Slovenj v Clevelandu. Govori i hrvatski, neins^ italijanski. Stanuje na št. 1770 St. St., CLEVELAND, O. ^^^ CONTINENTAL HOTEL Corner First and Hudson Sts.. Tel-228a H0B0KEN, N-V' priporočam Slovencem, ki se čaj o v domovino ali kadar dosPeJ v New York. Stanovanje za oee j na dan $0.75 do $1 ali s hrano v>'<^ (trikratna jed) $1.30 do $2. Ce°. so znatno znižane za več dni sknpa^ Kdor se pismeno naznani, ga prm® počakati na kolodvor in preskrb1 vse potrebno. CAESAR STRE^ Manager. DR. J. L STRUZYNSKI. N. Chicago Street No. 809 nasproti slo?, katoliške ceiW Telephone 2371, JOLIET, " Josip Zelnikai*» Cor. Ruby & Broadway Sts. JOLIET, ILLINOIS, i] priporoča Slovencem svojo gostiln0 obilen obisk. Točim kalifornijsko vin«"* najboljše pivo ln druge pijače. Vedno s® preskrbljen s svežimi pijačami in rimi smodkami. JOHNJ.WELLNITZ ODVETNIK. Grovori se nemš/ci in poljski■ Sttit0 Joliet, K 15lkktka.hxa "economic light a xi) p owe k company" daje razsvetljavo mestu joliet in gonilno moč električni železnici med jolietom in chicago. ia "Spomenice" A. BAUER & CO. Importers & Dealers FINE CASED LIQUORS AND WINES 142-144-146-148 E. Huron St. CHICAGO, ILL SOLE DISTRIBUTERS OF HENRY LATZ, kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, 'PHONE 1652. JOLIET - ILL. je okusil amerikanski zrak, ta bo težko ostal tukaj. Z samim vozare-njem čez ocean pa se samo olajša mošnjiček in prav nič drugega. Dopis se mi je precej raztegnil, pa meni to menda že dovolite, ker sem tako daleč in se tako poredko oglašam. Pozdrav vsem rojakom in Vam č. g. urednik! J. K, VABILO NA Veliki picnic CAN Dr CATHARTIC as«, so«. 1 liBliH:i'iiM*^i)miiiti. Genuine stamped C. C, C. Never sold ln bulk Beware of the dealer who tries to sell "something just as good," v četrtek, due 4. julija NA RIVERVIEW PARKU, katerega prirede združena društva pri cerkvi sv. Jožefa na korist cerkvi Ustanovljena januarija leta 1897. SILVESTER STRAMETZ. vodja. ANTON o G-RAHEK. PREDSEDNIK, 1012 North Broadway Street. JOHN KUKAR, 920 North Chicasro Street. Kolesarska dirka, SLOVENSKEGA KOLESARSKEGA KLUBA "ILIRIJA' od l. cio 3. ure, Preskrbijuje izvrstno muzilco za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. s vato vsČine, politične shode, društva, dirke itd. Glavni UHAD : DJUGI DJiH: 920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St. Telefon m. JOLIET, ILL. Konjska dirka PROSTA ZA VSE, oci 3. cio S. ure. E. KRAFT, 1004 N. Broadway St., JOLIET, ILL. priporoča svojo * pekarijo * Izdeluje1 po naročilu vsakovrstne kolače iu ima vedno sveži kruli in drugo peko. DOBITKI lOO DOLARJEM agovor HON. WILLIAMS A. BOWLES, iTS^M^1" NA VSEH ŽELEZNICAH TA DAN TRETJINO ZNIŽANA CEIAT jrali bodeta dve godbi. # Vsakovrstna zabava. DOBRA JEDILA IN IZVRSTNA PIJAČA HLEV IN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE izposoj uje T. F. Baskerville 408-410 Van Buren cesta Joliet, Illinois. Tei. ms VSTOPNINA SLOVENCEM IN HRVATOM PROSTA ZA DRUGE 25c Rojaki iz vseli krajev so uljudno vabljeni na to veselico ODBOR. V Beli Krajini, Kranjsko, 13. junija. — Dragi gospod urednik! Dovolite, da Vam pišem par vrstic in uvrstile jjh, — prosim, — v Vaš cenj. list! Vem, da bo zanimalo ameriške rojake nekaj besed iz stare domovine, zlasti one, ki so že mnogo let preko atlantskega oceana. Jan: sem bival 10 let v Ameriki, a ves čas sem si vedno želel domov. Toda sedaj, ko sem se po tolikih letih vrnil, sem dočakal močno iznenadenje. V Ameriki sem bil ves čas priprost delavec ali reči moram, da se mi je ves čas boljše godilo, kakor tukaj največjemu posestniku. Kmet je revež, delati mora, a denarja nima dobiti odkod in tudi ne ea.kaj. Pred desetimi leti je bilo še nekoliko vina; to je kmet prodal in si pridobil tako nekaj drobiža za najpotrebnejše stroške. Sedaj ni tega več. Zasajajo sicer novo trtje, amerikanske trte in tudi z amerikanskim denarjem (pst!) Neko spremembo sem pa le opazil, ki priča o malem napredku. Prejšnje oaie so ljudje samo gledali in rotili čarovnice, kadar se je pripravljalo k nevihti, sedaj pa si nekoliko tudi sami pomagajo. Po vseh gričih imajo napravljene strelne postaje in kadar se stemni nebo, aačnejo pokati, da se zemlja trese. Kakor uči skušnja, je to streljanje proti toči vrlo koristno. Letina kaže letos presneto slabo. Suša je zelo velika in pitne vode ni ne za ljudi in ne za živino. Tudi prireje ne bo nič, ker bo vso mrvo posušilo solnce. Tužna mi majka! Celo kapnica je že pošla in treba jo bo celo uro daleč voziti. Pred nekaj leti so tu napravili vodovod. V Črnomelj, Semič in drugod so dobili zdravo pitno vodo. Tudi v Črešno-vec so jo dovolili, pa naši možakarji je niso marali, dejali so, da bo preveč za plačevati. No, sedaj nimamo vode, a plačevati je treba navzlic temu. Skrajno nezdrave razmere vladajo tudi tukaj v političnem življenju. Meni to kar preseda, čutim, da sem £e preveč Amerikanec. Saj veste g. 'urednik, tamkaj in tukaj. V Ameriki smo se pred volitvami kregali, grdo gledali, se poganjali vsak za svojega kandidata, debatirali z vso Živahnostjo, agitirali kar se je dalo. Ob času volitve smo volili, po vo-litvi sešteli glasove, kdor je izvoljen je izvoljen, in zopet smo bili vsi prijatelji, kakor da bi si nikdar ne nasprotovali. Tukaj pa ni tako. Zaradi politike vlada v vsaki najmanjši vasi veliko sovraštvo med sosedi. Ne pogledajo drug drugega ali pa se prepirajo, tožarijo in skušajo nasprotnika uničiti. Tisti, ki bi morali take razmere ublažiti, tisti jib pospešujejo. ' Ob sklepu bi svetoval rojakom, da naj nič preveč ne silijo domov, ker bodo gotovo nezadovoljni, ako se povrnejo v staro domovino. Kdor STUKEL »»GRAHEK. Chicago in Indiana ulice, JOLIET, ILLINOIS. V svoji zalogi imamo vsakovrstno sveže in suho meso, po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase. Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno gostilnico, v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk. Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo KIEP BROS. & GO. Zapomni si to, da jih mi izdelju-jemo sami in cta sd najboljše. Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za naše blago vam zajamčimo. KIEP BROS. & CO., 117 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Tie Joliet Maal Bail, Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. T. A. M/SON, predsednik, GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik Na voglu Chicago in Clinton ulic. Denar na posodo proti nizkim obrestim. Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij. J. C. 0' Connor., FrankPapeš , priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostilno, kjer se dobe vedno sveže pijače in dobre smodke. Ob sobotah je "free lunch" in godba. Točim domača vina iz pristnega grozdja po najnižji ceni. ] 7thst.No.2ii Calumet, Mich. Kupujte si zemljišča na zahodu. ( Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustanovili lastne kolonije ali si kupili farme v Severni Da koti in Minnesoti ter bili neodvisni? Cene so sedaj od $7 aker In višje. , M. I*. Schuster Young Bwildltig Joliet, Illinois. Iron Exchange MATT. PRIJANOVICH, Proprietor VIRGINIA, MINN. priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno GOSTILNICO, ananO ' pod imenom "Iron Exchange". V njej je dobiti tudi Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino, na katerega že posebej opozarjam rojake. Ako želiš za 10 et, fino cigaro, izdelano v Cahmetu, vprafaj i o "A Mild One." Te bo prostoročno izdelane iz najboljšega Havana listja. Ako si jo že poskusil, jo bodeš gotovo zopet zahteval. Podpiraj domač i/.delek! C. W. K0PPELMAN izdelovalec, CALUMET, MICH. ustanovljena 1871. TMillCflliiMiaM OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $260,000.00. S »"i"* rii ri-» t4r» ♦ nvjp.jjs.jf. Jf. Jf. Jjv jf. Jp. jp. jp. 1 Mihael Kočevar Kratkočasnice. R a z mi š 1 j e n . Brivec: "Naj vas li obrijem?" Profesor: "Da, samojie .... prekratko!" Iz potovanja cesarja. Jožefa II. 11. Ko je bil cesar Jožef zopet nekdaj na potovanji, prišla ga je stara kmetica prosit za svojega sina, ki je bil pri vojakih, rekoč: "Dober dan, gospod cesar! Želim,da bi bili vi,gospod cesar, še lepo zdravi. Kaj počenjajo gospa mati? Ali so tudi še zdravi?" Cesarja razveseli to vprašanje prav zelo; zato da ženi nekaj cekinov in ji reče: "Dobra mamica! Razven tebe mena vsem mojem potovanji še nihče ni vprašal po moji materi. V jednajstih dneh dobiš sina zopet domov." ki je začel rabiti novo in jedino vspešno GRENKO VINO naznanja p. n. slavnemu občinstvu, da bo otvoril s 1. julijem na 301 State iti Ohio cesti katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik nov saloon Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in črev, ter je najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni katar, pokrepi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu. Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako ponavljaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek tega zdravila. Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa: Dr. M. F. BOZINCH, 519 Milwaukee Avenue - CHICAGO, ILL. V lepo prenovljenih prostorih bode točil vedno naj boljše pivo, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke. Zlasti rojakom v Jolietu se priporoča za obilni obisk. I jfr jt? jp f Pemantni električni križ. Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leti iz-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je kmalu razširil tudi v druge dele Evrope. Demantni električni križ ozdravi revmatizem v muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine povsem telesu, nervoznost, živčno oslabelost,, slabost, izgubljeno živčno moč, opešan je živcev, brezspalnost, ob-apljivost, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in sploh vse čute živčnega sistema. Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne_ smel nikoli biti brez demantnega električnega križa, kerjni nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta. Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni denarni dem*»u,lcl ali I'a v registrovanem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jeden antni električni križ ali pa šest za pet dolarjev. a rilzpolago imamo na tisoče priporoči nih pisem. teotovii'„UALLK « Stuttgart, Ark. piče, Trpel s,.m več let na bolečinah in noben zdravnik ali pa -VaS,.,,,"1? zdravilo me ni moglo ozdraviti. Sedaj sem popolnoma ozdravljen, za kar se zahvaljujem oeaantnemu električnemu križu. _____ WhefrtHi 1'OVIO, iz Milwaukee, Wis, pi&e • Več let me je mučil revmatizem. Po Sesttedenski rabi e'ektričnena križa zatrjujem lahko pod prisego, da ni bojjBega zdravila zoper vrematizem iw!'R0 5llsa »n bolehal na prsih in poskusil sem že več zdravnikov, a ničesar ml niso pomagali. u'-"iantni električni križ me je pa hitro ozdravel. VIGO SONNE, Freeport, 111. hov Ko seiD kru!3fv od Šestega leta naprej in sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa brez vspe-»očem !. prvič videl VaS oglas, sem si mislil, da je to navadni humbug, a vendar sklenil, da si stelje i J»uWU jednega Komaj sem rabil va8 električni križ par Unij mi .i'- že bilo mojiiiče vstati s po-ls- Kaslov-St'd'^ l>vPolnomtt zdrav. Zahvaljujem se vam najsrčnejše. LEO OHARVART, Eastman, n The Diamond Electric Cross Co., .^PkJ>8._ 306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL. NEODVISNA od kakega trusta ali kombinacije sunny brook distillery co., LOUISVILLE, KY. ^^^^^^ ^^^^^ ^ ^ ^ ' ^ jp ^ | ' . Western Office Sunny Brook Distillery Co., G-lavno agencijo za Joliet kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g. nSTE^^lSTIOK, 013-915 N. Scott St., - JOLIET, ILL. Priporoča se rojakom v obilno naroibo v mestu in oddaljenih krojih. Nekdaj pride cesar Jožef II. t mesto Versailles pri Parizu. Nekega jutra se gre preprosto oblečen izpre liajat po versaillskem vrtu; naposled si hoče ogledati tudi imeniten zve-rinjak, ki je bil tedaj tamkaj. A lastnik tega zverinjaka mu reče, naj počaka, da pride več ljudi, zakaj ne izplača se za jednega človeka odpirati vseh oddelkov. Cesar ne odgovori ničesar, ampak mirno čaka skoro jedno uro. Ko ne naposled nabere zadosti ljudij, stopi, še vedno nespoznan, v zverinjak ter si ga ogleda. Pri odhodu stisne lastniku deset cekinov v roko, in sedaj šele spozna lastnik, da je bil slavni cesar, ki je moral čakati take dolgo. ©Krajevnizastopnik je vseh najboljših prekomorskih črt na atlantiškem morju je gi JOHN KUKAR, D kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želeči potovati v staro domovino. Za-—: stopam pa te-le znamenite črte :— Bremenom in New Yorkom; [Ti COMPAGN IE GENERALE TRANS - AT LANTIQT3E,^francoska linija, vozi na Haver; ■*■ NAVIGATION S^čSISS"1 DENAIl v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dimnem kurzu. Da so vse moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 iroldinarjev. Priporočam svojim rojakom tudi lepo GOSTILNICO, preskrbljeno z vsemi pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brivnico. T. Pitajte to! N Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da imam veliko zalogo svetovno znanih J Emersonovih Heinzevih Gramerjevih ^^^ « 1 Kimbalovih ^^ in ...orgelj... j Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev o Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiVi THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas! S tem potrjujem, da jo gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za ' najboljšega zdravnika v Kansas City. 1 MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A. : SpoStovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravUa porabil in sem popolnoma ozdravil Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bdUehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil, d«, ni več pomoči 1 nujo bolezen. Va6 udani JOS. ZGAN1C, Hastings, Pa. SpoStovani Df. Pobek;—Lepa vara hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpe! oelih 80 let. JAKO« KKL1.KR. Helena, Mont. Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moi sin izgleda čisto zdrav iu se Vam lepo zahvalim za vaee vspeBno zdravljenje. STEVE MARAK, Cameron, Texas. Dragi zdra nik-.—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje. „ , . BEK HENDERSON, Kansas City ' SpoStovani gosp, zdravni Velia vam hvala za svoje ozdrav lienje z težke bolezni. THOM. .lURkOVIC, Iron Mountain, Mioh —NASVETE DAJE ZASTONJ— ^ Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor,—Vsa pisma naslovite na: DR. O. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 568. KANSAS CITY. M0., U. S. A. Zakaj ga n i otel. Blazen človek skoči v vodo. Kmet to vidi, skoči za njim ter ga srečno privleče iz vode. Ko pa vzame blaznež vrv ter se na bližnjem drevesi obesi, tedaj mu kmet tega ne zabra-ni. Ko so pozneje kmeta vprašali, zakaj ga ni otel tudi tam, odreže se jim: "I kaj! Mislil sem, da se je obesil le zato, da bi si obleko posušil!" Poredno. Gostilničar: "Torej vi morda niti ne verjamete, da je to naravno vino?" Gost: "O, da, da, tako kislega vina niti ni mogoče ponarediti." Western Office Sunny Brook Distillery Co., Madison & Market Streets, CHICAGO. ILL. velika zaloo-a Cerkvenih oblačil, kipov, srebrnih iti zlatih kelihov, monštratic, molitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd. I ••••IZDELUJEMO JIH SAMI iN INPORTUJEMO IZ EVROPE.... društvom postrežemo se znaki, bflnderi in uniformami. Največja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od NewYorka. M. H. WILTZIUS & CO. East Water St., Milwaukee, Wis. Fred Sehrins-- * Brewing Company, Naro«lom za naše .. „1 ^ „ A ulezano pivo J°UET, ILLS. tel. 2«. ttl iti rti tfri rti rti rt? it? rti tti rti Trojno gorje. Dama: "Torej vi trdite, da ste muzik, slikar in pesnik?" Kavalir: "Da.milostljiva!" Dama; "Potem morate živeti v grozni revščini." Odlomek č as tiiškega poročila "Predno so steklega psa ustrelili je ugriznil bankirja X.in še več drugih psov". Iz naklonjeno« ti. Krojač: "Ali danes že zopet n®-. dobim denarja, gospod ba -on? Pri: tem vednem tekanji -.i lom i/.i bil noge." Baron: "S prvim naroČim telefon" in potem me boste. la!,ko telefonič.io opominjali vsaki me, c : iz tega spoznate, da st^rn vam zelo naklonjen. Zmešan o navodilo. Narednik (enoletnim prost jvo.j-cem). "Opozarjam vas tudi na to, da gospod stotnik tu pa tam napra vi kak do v ti p. Če se boste glasno smejali, boste zaprti, če se bo e tiho smejali, bo smatral za za lice Te bo prostoročno izdelane iz naj- vanje in če se sp.oh ne bos is sme boljšega Havana listja. Ako si jo jali, vas bo smatral za neumne. Kaže poskusil, jo bodeš gotovo zopet vnajte se po tem!" zahteval. Podpiraj domač i/.delek! C. W. K0PPELMAN izdelovalec, CALUMET, MICH Kaj je s l e p a r s t v o. Proftsor vpraša pri izkušnji prav-Dika: "Kaj je eleparstvo?" "Sleparstvo je, č« me sedaj pri izkušnji Tržete!" Profasor: "Kako to?" Dijak: "Ker j« po kazenskem zakonu oni slepar, kdor porabi nevednost drugega, da bi mu škodoval!" V^^^ADC 1TUS ar siahmo**™ owiTy ^ F UNITtoSMTtS REGISTERED! "listo ullsrsnfr c^jct, Največja prodaja ooiienili žepnih ur. 14.5» CENJENA' S1LVKRIN 1'RA VAM BOLJŠE KU'Ž;, KAKOR «100 CEN.I KN A ZLATA CRA. Ima jecUna pristno fiilverine pokvovo. iitlelniiDoU sVetovnoznuno tvrilk« DUEHKR WATCH CASE MFG. CO. ■/. vsako uro DOKITK TOVARNIŠKO PISANO tJ.VRANCI.ID. d« ostane vedno dobra in NE SPREM IN JA UARVE. Kolesovje je • mit ,enn najboljših v Ameriki, initt mnogo kamenčkov, močno pero, R. R. sjaranti'ratio, kazala remilirana in urejena. Kdor hoče'imeti mofnO, zanesljivo, dobro narejeno mero čnau, ta naj kupi le to utcv ■ Pofljemo jo C. O. D. za $4.50 in ekspresne stroške. Lahko pregleda uro in ako ne odgovarja Karaiiciji, sme jo vrnili in »ami plafamo ekspresm'stroSke. Kjer ni ckspresue postaje, poslati je. W.50 z naroČilom, v katerem slučaju polijemo uro in verižico za moške ali lornjeto za L-ospe z rekomaudlrano p"Sto, — ENO v KO ZASTONJ, AKO JIH PRODASTK SEST. Pi«te ako »lite moiko aH žensk« um. s pokrovom ali brez pdkrova. ATLAS JEWELRY COMPANY, 33 Metropolitan Block, CHICAGO, ILL. - SVARILO, Varujte s« ponarejenih sil-vi'tini1 ur. prodajane pot] raznimi jedimkiuii iuieni. 599-801-803-805 N. Chicago St, A. Golobitsh lastnik. MM Cene viržinkam so $22.00, drugim smodkam od #20.00 do $120.00 na . tisoč komadov. Vse te smodke so EDINE UNIJSKE, 'jxumin. Vse č. odjemalce ki dolgujejo več kakor pol leta firmi Stukel & Orayhek, prijazno o pom ni ni, da naj blagovolijo poravnati do prvega julija t, !. ker jih sieer izročim mestnemu sodniku C. W. Barkar-ju. Glede tega opomina se je obrniti samo na John B. Stukel 200 Indiana St. Joliet, 111. Na prodaj je lota s hišo v MOUNT IKON, MINN. Hiša ima tri sobe in kuhinjo v pritličju in jedno v prvem nadstropju. Prostora je za 12 boardin-•gerjev. Lota je blizu rudnikov, kjer delajo štiri parne nakladniee in je delo vedno dobiti. Cena hiši in loti je zelo nizka, snmo $200. — Za podrobnosti in pismeno pogodbo obrniti se je na lastnika. John Sterle, Box 220, Virginia, Minn. KJE JE PETEK STARpINICU, kateri je4izginil i t Jolieta, a pred mesecem je stanoval pri Anton Ke-inoviehu na 406 Benton St. Joliet, 111., kamor naj ho blagovoli naznaniti »led ali naslov iskanega. PAUL SCHNELLER, notar—notary ptrlic v Calamet-u. Miet). liu/nanja. da je pri-; M svoja poslovaujaVter. sft Slovencem in Hrvatom priporoča pri oskrbovanju njihovih pravnih poslov v stavi domovini. Dober mesar, vešč slovenskega in angleškega je-dka, dobi lahko takoj dobro službo. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe je nasloviti na "Amerikanski Slovenec", Joliet, 111. Vač hiš z iotami ali brez lot na jako u- Stodnem kraju jo naprodaj po zelo primernih cenah. Kupci naj se oglasijo pri STEF. KUkAU-JU, 020 N. Chicago St., Joliet, lil. Ženskam odleže takoj v njihovih posebnih boleznih, ako rabijo Severov regulator za ženske. Krepčo organe, odstrani vse nerednosti in po-speiuje živahnost. Je dobrodejno v vseh dobah življenja. Pišite za nas i,epi« o ženskih boleznih. na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta; Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer tofini jiidno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro fettuje lu tržim uujljoljSe smodke. . ■1 ) 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. Telef. 2252. Anton Horwat Izdelovalec avstrijskih viržink. 200 Jackson St. JOLIET, ILL. t 3STa.j "boljša. kalifornijska ^vina —: pošiljam :— na vse kraje Združenih držav. Cene vinu « posodo vred so primerno nizke: Črna vina galona____$0.45 do 0.60 liela " ««' .... 0.55 << 0>65 Fina tropovica .... 2.50 " 3.00 Muškateleo .... 1,35 << H3T Manj, kakor 10 galon ne razpošiljam. Denar naj se blagovoli doposlati z naročilom na Nick Radovich, 102 Vermont Street, San Francisco, Cal. 39-41 FRANKLIN ST. CHICAGO. ♦O+CCHO* IZDELOVALCI vsakovrstnega vina in zganja F. KORBEL & BROS. prodajalec vina od trte' in žg:ania Sonoma Co, California. □ Potovalna družba. VOŽK.II LISTEK (KAKTA) LJUPLJANA-BASEL-HAVKE-NEW-YORK SKOZI COMP. GENERALE TRANSATLANTIQUE (FRANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJ-CENE.IE Z NAJBOLJŠO OSKRBO Zwilchenbart v Baselu, Švica, 61 <; reemv ieli St. M]W YQRK. Barrett Hardware Co. 218—220 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Louis Sievers Sons Co. MALI OGLASI. Ha prodaj 10 lot Otvoritev gostilne! Opozarjam brate HRVATE in SLOVENCE na otvoritev svoje ■»nove gostilnice,^ katero otvorim daties, 3. julija, vnovosezi-dani liini na na 1216 North Collins Street. Pri otvoritvi bode svirala godba. Postrežba dobra, sveže pijače in fine emodke; pečena jagnjeta na razpolago. — Vsi prijatelji so nljudno povabljeni. JOHN PLEŠE, gostilničar. A. GOLOBITSH, Trije dobri razlogi. Glavni razlogi zakaj bi vi morali kupiti ravno Leonardovo hladilnico za jedila so ob kratkem navedeni trije:— 1. Ohranjuje vse predmtte hladne in čiste. 2. Potrebuje le malo ledu. 3. Glede snaženja se lahko vzame vsaksebi. To io tri glavna svojstva, katera mora imeti hladilnica za jedila in katera re vsakdo dobro ceniti. ' Cena naših hladilnic je od «10.00 do...........$60.00. " " omar za led je od $0.25 do.........$16.00. JOLIET ILL. Ima vedno veliko zalogo groeerijskega blaga, patentovanlh in importovanih zdravil, suhega in prekajenefra mesa, perutnine in doma izdelanih ''kranjskih klobas". IstOtako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol. tiOSTILMCA jo vedno preskrbl jena z dobrimLpijačami in smodkami. Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekmorsko črto SEVERO- NEMŠKEGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom. ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru. NEPRIATELIA L'DDSKEHO POKOLENIA, -ktorych- PROF. COLLINS BIJE A PORABA. Bozlične choroby prs, srdea, »čl, žaltidka, ladvin (okrutky), bolenie hlavy, precbladxiutie, katar, zapalenie pl'uc, slabost, mrtviea, krče, lamka, vred, zdduch, vodnatelka, reumatis-mus, bol' hrdla, nosa, horučka, zadneho čreva (zlata žila)» vysyp na hlave, kožne vyražky, tanec sv. vita, prtih, zapalenie modzgu, nezaživnosf, krče žaludkove, začiatočn® suchotiny, rak, hlisty, osypky (poky), tyfus, zaha, svrab, rany, opuchllny, otekliny, ruža, predušnicu, zavrat, blu-chota, slaby zrak, klanie v krlžoch a štiepanie v udocb, vsetky tajne a rodne nemoce, matične, uchyl'ky regu-ldrnostl, krvotok, bielotok, neplodviosC, porodne bol'asti, neduhy pečene (jater), zapalenie čriev, paducnica, bronchitis, vysichanie mlieča, mechurove choroby, pehyt lišaje atd. atd. Toto su uhlavni nepriatelia l'ndskeho j)okolenia, proti ktor^sa povolani su n&s brdnif lekari a učenci. Najlepšie obrabe l'udstvo proti tymto našim nepriatel'om dobre znamy Professor COLLINS, ktory už vel'ke tisice 1'udi uzdravil z rozmanitych chorob a vytrhnul mnohych a mnohych z hrtana smrti. On lieči mužov, ženy a deti. Krem hore spomenutych nemoči S istotou lieči aj ine choroby, v pade choroby piste najprv jemu pod dolu udanou adressou. Youngtown, O., 4 Aprila 1901. Ctentf Prof. Collins, Ani nemoJem naist slnv, abv son» sa V.lm po(Jiiko-Tal za nevyslovnc dobrodenie, kture stc mi uiinili Nech Vam Boh zaplati. 2a pol druha roka trapilo ma Stiepa-nie * kosfach a niklo mi nemohol pomoct. Darmo som vyhadzoval peniaze na doklorov a lieky.^ Nič mi nepo-mahalo. Ale ked1 som sa začal tre? Vaiimi mast'ami, cit'l som, ako by mi oheft chodil p<> kostach a Jilach apotom mi bol'asti prestaly. Aby sa mi nemoc j*evr6ti!a,vymazal som na seba v^etku masi? a od toho casu main pokoj. Tak Vam c&te raz d"akujem. S uctou Fr. Hussy. Uhiontown, Pa., 5 mSja J901* Pdnu Prof. Collins — New York, N. Y. Cten^'pane: . Vyznfim teraz, že som neufal, le by ste ma monli tu (iravif. Ale sa lomu nedivle. Ked' človeka licča mnon lekAri a neniolu mu pomdet, tak ztrati doveru a) i:iym doktorom. Preto nie s vel'kbu vol'ou vvmetnl s"^ z expressu lieky, kti rč ste ml boli poslali Ale už o o* ty?dne .som ku svojej vel'kej radosti badal, že m1 1 lep5ie. Teraz už vel'a lepfie vyzeram,.som silne')* citiin sa by< zdravem. Ja som' mvslel. že mam suction / a Že dlho nehudem po Avetc chodill, lebo vždy vinc som citil fn Jkosi1 na prsiicb. Prijmite moje j Iicisie vtfaky za meje uzdravenie. 7. povdačnosti buot-Vas každemu odporueaf. S pozdaravom a "cw Albert Kallay. Lony Distance Telephone 324 (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.) Geo. L. Brozich, manager. , 'Milwaukee, Wis., 12 aprila 1901. Vi3cny Professor Collins, Pisal S"m Vim, že ked' ma vv!ie?ite, dam Vam po-[Takovanie do no'vin C it.im to ledy leraz. Ja dolu podpisany ;oznamujem vSetkvm kra- j anoin, že ma Professor (. ulhlM vyliedil z takej choroby nad ktorou tutuijSi doktorl leu hlavani kriitili, lebu uez. nali jc to nemoc. Maval som času na čaji vel'ke bol'asti vo vmitornost'acli," pred ouanii zrobiia sa nn t ma, hlava sa ini zatočila a studeny pot vyliel mi na čelo. To prichadzaio na mfia každv tvždefi aj dva tri razy. Od toho som slibnul a chudtjul. l.ež slrtvny Pro. fessor Rollins poslal mi lieky. ktoie -a tri tyždne ma ceiko-.n uzdravilv I'reto odporučam T'rof Collinsa kaldi'mu co opravdlyiho lekara. S pozdravom na ,v5etkych kra|anov jAn Knbsky. V lekSrsl(cj vede zn.-ime su pr.. aaty, klori ked' siS Passaic. N. J:,Vm4ja i9°x' Vel acleny p. Prof. Collins. Vy -ste skqtočne ten liojlepM doktor, jaWho son1'' kedy zkiisila. UJ som Vam bola pisala, i« 'jak m.'"™* som trpela kazdy mcsiac za viae,dni. Mala soip v'-' bol'asti nielen v živote, ale aj blava ma Na kol'ko sa pamtAm, trpcln som h:x tu nem««' , dem rokov. U?iva!;i sum v^e'.itu, to mi siis-cdky r* ^ ule to vesu bolo mani6. *Aj duktori ma liečili, >)0m^ct mi nemohli. 0 VaSich mo^idnach alfe m0*'-1'1 povedaf, su hodny vine zlata nlco va?ia. I ž. uplne zdravi. S »llbokou lictou Maria SaboUk-opisane, možno si nich celkom určite pOTihai nei