Prve ocene letošnjega gospodarskega gibanja Po prvih ocenilvah bo družbeni bruto proizvod letos za približno 550 milijajd din ali 16 odstotkov večji kaikor lani. Od skupnega povečanja 550 niiLlijard odpade na industrrijo približno 270 milijarcf, na kmetijstvo približno 1S0 milijard, ua vsa tlruga področja pa 100 inilijard. Primerjava dejansJtega porasta v letošnjem letu s po-ra^tom, ki ga je določil plaii. je taikale: _. , . Reallziranl porast Planiraiu porast (ocenitev) Industrija ......12% 15°/o Kmetijstvo . . . .12% 26% Gradbeništvo.....7 % 21 % Druga področja . . 7% 7—14% Kakor vidimo, je na vseli področjih porast nekaj večji, kakor je bilo planirano, in to tudi če upoštevamo določeno povišanje een. Porast nacionalnega dohodka znaša 17 odstotkov je torej večji kakor porast družbenega proizvoda. Na to je vplivala predvsem dobra letina v kmetijstvu, kjer se je dohodek po-večal za 31 odstotkov. V razdelitvi dohodka se večinoma realdzirajo osnovne na-loge družbenega plana. To lahko vicfirao iz pritnerjave porasta dohodka oscbne potrošnje in investicij. Po ocenitvi znaša porast: pri nacionaJnem dohodku 17 odstotkov, v osebni potrošnji 13 odstotkov, v investicijah. 7 ©dstotkov. Porast osebne potrošnje je torej višji, kakor je bilo do-iočeno (13 odslotkov namesto 9 odstotkov). Tudi investicije naraščajo, vendar so znatno manjše kakor dohodek, tako da labko oceniino ta porast investicij za realen in v skladu z našimi možnostmi. Naj pripomnimo. da se je spronienil tudi sestav investicij: zmanjšal se je delež indu-strije. povečal pa delež kmetijstva in objektov družbeuega standarda, posebno stanovanjs.ke gradnje. Tudi proračum.sika potrošnja se je nad pričakovanje po-večaJa. Letos je bilo to povečanje omogočeno z izjemno viso-kim porastom nacionalnega dohodka, v prihodnjih letih pa se bo resno zastavilo vprašanje uskladitve proračuna z gibanjem nacionalnega dohodka in z okviri, ki jih porastu proračunske potrošnje določa pcrspektivnd pJan. Dotok deviz iz neblagovnega poslovanja Ceiiijo, da bo znašal skuipni izvoz do konca leta 120 do 125 milijard din. To je več, kakor smo računali, in za več kakor 25 milijard več, kakor smo izvozili lani. Vendar, uvoz je naraščal še hitreje, tako du se lx> skupni deficit (primanjkljaj) v pJačilni bilanci povečal. Upoštevati pa moramo. da smo letos velike količine blaga uvažali na račun kreditov in pomo« in na račun reparucij i.n cla dol povečanega uvoza odvajamo za ustvaritev normalnili rezerv in zalog, ki so p^otrebne za <>nako-merno giibanje gospodarstva (s tein pa rezerve še vodn« ne bodo dosegle potrebne višine). Ce vse to upoštevamo. do-bimo. da je dejanski tekoči deficit res večji kakor lani, maiijši pa, kakor je bil določen v planu. 1956 1957 Dobodiki . . 29.6 36,1 Izdatki.....13.3 15.1 Razlika ..... 16,3 21 Opraviti imamo torej s pomembno razliko v našo korist — čist devizui dotok — in ta razlika se povečuje. Neblagovni dohodki tvorijo pribllžno 30 odstotkov izvoza oziroma znašajo skoraj loljiko, kolikor skupni izvoz kmetijskili pridelkov. Tak neblagovni >izvoz« (gre precfvsem za provozne in druLt' trgo-rinske usluge) ima zagotovljen plasma, ker zaracli zemljepis-nega položaja naše države stalno narašča interes inozemstva 7& prevoz blaga preko Jugoslavije in za naše prcvozne nsiuge. Velika prednost, ki jo ima prodaja teh ushig. je tndi v tein, da to prodajo na notranjem tržišou mnoggoče pri tej vrsti uslug inozemstvu doseči znatno večje učinke brez posebno velLkili investioij in v kratki dobi. Toliko bolj bo koristno, če posvetimo v investicijski politiki temu pozornost, paseb.no, če uipoštevamo, da je čist devizni dotoi od tega poslovanja (dohodki zmanjšani za izdarske politike. Kot dve najbolj pomembni značLlnosti lahko navedemo povečanje dele/.a gospodar&kih organizacij ter komun in sprememba strukture investiranja v korist kmetijstva in negospodarskih investicij. Realizacija investicij po nosilcih investici] je naslednja (7 milijardah din): 9 mesecev 9 mesecev 1956 1957 Indeks Zvezne investicije 70 66.7 95 Investicije Ijudskih rep. in odborov 61,8 104.3 169 Investicije gospodarskih organizacij (z amortizaoijo) 98 131 134 Kakor vidimo, se zvezne investicije realizirajo bolj počasi kakor lani. Tc so tudi izpbd planskih predvidevanj, kar ne morerao oceniti kot ugodno, ker gre tu predvsem za investicije, ki so važne za nadaljnji razvoj gospodarstva. Vendar se je položaj v tem pogledu v zadnjem času nekoliko popravil. Po drugiistrani je pozitivno povečanje deleža investicij ljudskih orov. posebn« pa gospodarskih organizacij, ki imajo na voljo čedalje večje možnosti za povečanje in napre-dek svojih zmogljivosti. Gospodarske investicije so znaiale v osmih mesecih lan-skega leta 165 inilijard, letos pa v enakem razdobju 200 mili-jard in se je torej njihov znesek povečal. Njihov delež v skup-nih investicijali pa se je zmanjšal, k&r so hkrati negospodar-ske investicijo, [M)sebno pa stanovanjsko komunalne uaraščale hitreje. Znotraj sarnih gospodarsJvih investicij so se razmerja spre-menila. Posamezna gospodarska področja so sodelovala v skup-nih investicijah v gosix>darstvu (v odstotkib): 8 mesecev 8 mesecev 1956 1957 Industrija in rudarstvo...... 47,5 44 Kmetijstvo.......... 8,7 11,5 Gozdarstvo.......... 1.7 2,2 Gradbeništvo.......... 5,4 4 Promet ............ 29 30 Trgovina............ 6.7 6,6 Obrt........... 1 1,5 Taka struktura se že približnje tisti, ki jo v povprečju določa prcdlagani perspektivhi plan. Edino pometnbnejši od-mik je pri kmetijstvu. iVjegov delež pa se je vendarle znatno povečal v primerjavi s prejšnjimi Ieti. pa še vedno narašča.