IMiM In apraraistuo:
Maribor, Koroška ulice 5.
„STRAŽA“
ilfcaja 1 poodcljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
X «redmitvotn se more govoriti TKk dan od II.—12. ure dopold.
Totofon At. 113.
Hanoßnina lista:
Celo leto . .		h
Pol leta . .	.... 6	K
Četrt leta . .	.... 3	K
Mesečno . .	.... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 144.
Maribor, dne 9 decembra 1911.
Letnik lil.
Cenjenim naročnikom«
PjrecJ durmi je zopet novo leto in treba, bo zo-( pet obnoviti naročnino na JStra^o“5 za leto 11912. Že danes smo priložili vsem naročnikom položnice, da ž njimi plačajo naročnino.
0(b novem letu imamo neizmerno iveliko dela, zato prosimo cenjene naročnke, 'dia bi nam poslali naročnino za leto 19112 že pred novim latom, kolikor iim je to mogoče. Po praznikih namreč in po novem letu se nam delo v uipravniištvu grozno kupiči, da ga mjnoigokrat pri najboljši volji ni mogoče spjroti opravljati. Ako pat se začne naročnina pošiljati žje v decembru, se vpisovanje poslanega denarja lepše razdeli in bolj mirno izvrši. Zsjtorej prosimo Še enkrat, da se začne pošiljati naročnino prej ko mogoče.
Denar se naj pošlje po položnici. Položnica se naj natančno fizpolni. Ime in stan morata, biti razločno pisana;,' raivino tako tudi pošta.
Stari naročniki naj zapišejo na, položnico nad besedo ^Položnica“ besedje: Star naročnik; novi naročniki pa naj na istem mestu zapišejo besede: Nov naročnik. Ravno tajko se naj zapiše na nakaznico: Nov ali Star, alko kdo pošlje ojenar po: nakaznici. Zlakaj pa to? bo marsikateri vprašal. Zato da novi naročniki list pravočasno dobijo. Ako stoji na položnici beseda: Star,, se položnica lepo odloži in se naročnina vpiše Šele pozneje, ko je manje dela. Ako pa najdemo na vrhu položnice besedo: Nov, vzamemo položničo takoj v roke in novega naročnika napišemo na naslovno polo, da list takoj dobi. Ako pri n o v, e m naročniku manjka besedja:	N o v, potem
so išče njegovo ime med starimi naročniki, in še le takrat, ko ga med starimi naročniki ni najti, se Spozna, da je nov in se mu začne pošiljati list večkrat mogoča še le čez 14 dni. In koliko nepotrebnega dela- nam to napravi, če moramo večkrat po četrt ure
iskati kako ime med starimi naročniki, kjer ga ni, predno spoznamo, da imamo opraviti z novim naročnikom! Torej, cenjeni naročniki, ne pozabite na besedi : Nov, ali Star! S tem nam prihranite, veliko, veliko dela.
„Straža“ bo stala, kajkor fdo zdaj, 12 kron na
leto.
Vse dosedanje naročnike prosimo, da nam o-skanejo zvesti; vsajE naj 'se pa še potrudi, da dobi [vsaj Še enega novega naročnika. Posvetili bomo listu vse sile in moči, da bo vedno o vsem res dobro poučen, točen in 'zanesljiv. Kakor do sedaj de bo tudi v bodoče odločno boril za dobrobit našega ljudstva in bo branil naše verske in narodne svetinje. Zaupanje, ki smo si ga priborili tekom treh det, hočemo v novem letu še poglobiti, ugled, (Id ga imamo pri prijateljih in nasprotnikih, bomo skušali še povečati.
„[Straža?, že sedaj najodličnejši in najdosied-nejŠi glasnik obmejnih Slovencev se mora, udomačiti širom slovenske domovine, zlasti po Štajerskem in po Koroškem ne sme manjkati tv nobeni premožnejši hiši, v nobeni trgovini in gostilni. Slovenci, zahtevajte svoje obmejno glasilo povsod!
Dela je Še mnogo! Zato pa na noge in pa žilava agitacijo, da bo naš 'list v kratkem v visaki pošteni slovenski hiši!
Uredništvo In upravništvo.
Nepošteno delo.
Dobro In prav je, da je liberalizem poi celi slovenski domovini na tleh. Edino če bo slovenski na-rotji imelj (v sebi vedno toliko zdrave sile in- moči, da se bo Vspešno otresal pogubnega liberalizma, je Še upati na njegov obstoj. Bolj kot za (Drugo velike in 'številne narode je potrebno za nas Slovence, da temelji vse naše kulturno, politično in gospodarsko življenje na čvrsti podlagi, To pa dfctje samo krščanska morala,, ki določuje z občudovanja; vredno jasnostjo vise zakone poštenja ’in pravičnosti in daje vsemu našemu bitju in žitju krepko začrtano smer.
Liberalizem tega ne pozna. Vi dokaz temu nam ni treba kakih globokoumnih, težkih, lilozoliČnih raiz-pvrav. !Samo pojvršen pogled na naše vsakdanje politično življenje nam ga dopušča. In ni treba niti segati Bog ve kam v preteklost ali težavno zbirati kakih podatkov. Ne. Če liberalci le nekoliko posežejo v javna vprašanja, Če njihovi voditelji le enkrat nastopijo in Če se njihova glasila le dotaknejo kakšnih kočljivejših z^lev, že se ponovi stara, umazana igra: liberalci so skušajo okoristiti z nepoštenostjo. In nepoštenost nam skvari naše ljudstvo, nam izpoakop-Ijo temelj našega obstoja.
Pred nedolgim časom 'je ljubljanski poslanec Ravnihar, edini izraziti zastopnik vesoljnega slovenskega liberalizma, interpeliral justičnega ministra dr. Hochenburgjerja radi naših sodnijsklh razmer, v prvi vrsti radi Elsnerja. Interpelacija je bila/ opo-zicionelna, podpisati jo je pa dal liberalni gromovnik v svoji čudni logiki od mlaidočehov, ki so se ravno v tistih dneh najbolj pehali, da bi se pririnili da Vladinih jasli. Zalo je dr. Ravlnihar tudi dobil od dr. [Hoehenburgerja skrajno poniževalen odgovor. „Ali so hoče norčevati ljubljanski poslanec iz mene, ali iz stvari same, resno mu za zadevo gotovo ni“, tako si jo najbrže mislil dr. Hoohenburger in ’v svoji nemški prešernosti je zamislil nas H7se žaljifv odgovor, Slovensko ljudstvo je dobilo radi nerodnosti in nespretnosti liberalnega poslanca brco. Liberalcem pa to ni' zatdostovalo. Mesto da bi molčali in svojemu (poslancu tiho svetovali, naj bo v prihodnje bolj previden, so Šli in so razkričali ponesrečeno Ravnihar-jevo akcijo za veliko narodno delo. Napadali so «elo nas, ker nismo hoteli z njimi' hinavsko klicati: „jho-zana!1' In na tak nelep,, nepošten način naj se borimo za naše svete pravice. Vspehov pač od* takih bojev ne smemo pričakovati.
Zii „črno točko“ Stürgjkhovega ministrstva se jo označilo Hochenbjurgerja. Se ni ravno dolgo, ko jo „(Slovenski Narod“ preroško zatrjeval, da' je za Vstop Cehov v vladno večino predpogoj Hochenbur-gerjevc izkrcanje. Hochenburgerju boj na nož! je bila še pred pred dobrim tednom liberalna deviza. Toda, Ö0 danes delamo bilanco, kaj vidimo-. Hoqhen-burger jo ostal, a nekatere češke ’stranke so že zajadrala v vladno pristanišče. In s temi Čehi jadra v vladno naročje tudi zastopnik slovenskega liberalizma dr. Rhvnihar. Zaceljene so vse rane, ki nam
Domov.
(Iz življenja sibirskih izseljencev. Razprava N. Te-leševa. Poslovenil Podravski.)
(Dalje.)
„Stric, ali pridem do zime v Rusijo?“
„iNe, ne prideš. Napoči hud mraz, ti pa Še nimaš tople obleke . . .. Vem, kako, je to . . . Ne, ne prideš, pravim ti. Zlmrzneš.“
Siomkiu se je zavrtelo pred očmi.
Zjamifettil sei je tudi starec.
Fobesivši glave sta oba molčala.
Siomkui je stopilo pred. oči, kpjko utegne zmrzniti, in bilq mu je žal, da nihče vi Beli ne bo vedel za to.
„jTboJa kam greš?“ ga vpraša naenkrat tujec, ter vstane s trave.
Jaz grem domu1.“
„{laz tudi domu. Nu, pojdiva skupaj!“
Stopila sta na cesto in korakala ne preveč naglo naprej.
V•
Nastal je večer in premočena Od popoldanskega naliva do poslednje niti, sta Šla Siomka in pa neznanec.
„Pojdi urneje, pojdi!1“ ga je bodril starec. „Požuri se! Jeseni bo kmalu konec, midva paj še nisvja dosegla gorovja. — Kaj potem? — Kaj pa hočeva početi?"
.„.'Saj grem, stric.“
„itn tako sva se zapoznila. Bojim se, da Še le gllid ne bi pritisnil. Potem bo gorje!“
Skunka;, dasiravno v tujem kraju, se je počutil zelo dobro. Da je našel sopotnika, to ga je oveselilo in obodrilo. Ni se bal, da bi zašle!; nadejal se je, da
gta stric popelje tjekaj, kamor je treba. ITMii razgo-varjati se je imel s kom.
Neznanec mu je jpravil o domačiji, o Sibiriji, kjer kopljejo zlato, govoril je o ječah, o svobodi, o hudi sibirski zimi in o pomisli, zeleni travici, ki vabi človeka domu; da nima'miru ne po dnevu, ne po noči.
„A kaj, stric, ali sva že mnogo prehodila?“ ga je vprašal Siomka.
„jVidiš, 'da je več hl|adu, to pomeni, da se bližava Rusiji. Ko prekoračiva gore, bo ondi Še hujše, potem pa se zares požuriva. V Rusiji imajo radi denar, toda midva ga oba, nimavp, nič. Potem pa spi, kjer hočeš, in jej, kar imaš. Sibirija je, brate, dobra krajina, samo nam ne ugaja, v njej! Požuri se, fantin, požuri!“
Na strani poleg ceste so stali vozovi. Bilo je temnio in hladno; plamen od ognja je vabil popotnika. Izpreženi konji so se pjajdLi pq oveneli jesenski travi; vozovi so stali s kvišku privzdignjenimi ojami in mužiki, prižgavši' ogenj, so se greli ob njem ter si kuhali večerjo.
„Bog vam pomagaj!“ jih pozdravi neznanec in stopi k ognju. „Dovolite, prijatelji, da se nekoliko pogrejem.“
„Vsedeti se!“ se oglasi nekoliko glasov.
Starec s,e vsede ih razprostre rojce nad ogenj.
Tiudi Siomka se približa. Premočena obleka se mu jo kmalu pregrela in po vsem žk(ptu so ga spreleteli neki prijetni občutki.
„iOdkod vaju Bog nese?“ ju vpraša eden med mužikov.
.„Prihajava od daleč. Gre,via. domu.“
,„;Ali je fant vaš sin?“
„Ne, tujec je. Sirota po izselnikih.“
„.Vidiš, premočen si, revež!“
Vsi obrnejo svoje oči v Siomka.
Sedel je tesno poleg ognja in gledal, kako gori
in pok|a protje ter se dviga kvišku dim, kajkb vre in kipi v kotličku voda.
„(Torej sirota?“ so vprašali mužiki in vnovič pogledali Siomkaj.
Nato so govorili o žitu in o delu, in ko je bila večerja kuhanla,, so pričeli jesti.
JPojdi tudi fant večerjat“', so vabili Siomka;. „Saj si ves otrpel.“
Siomka so je najedel ter se vlegel k počitku. Po 'topli hrani se mu je kaj dobro; prilegel počitek poleg ognja.. Protje je velselo pokalo, duhtelo po dimu in sveži skorji uprav tako, kakor je bilo v Beli. Hej, ko bi bil doma, nakopal bi krompirja ter ga vrgel v ogenj, da se speče.
Pri tem je Siomka mislil na taikšen, v ognju spečen krompir, ki diši, te žge v roko ter se diobi pod zobmi.
Nad glavo so se mu lesketale neštevilne zvezde, tako jasne, kakor so bile v Beli, In on si je jel misliti, da mora biti Bela nekje tu blizu. Noge so ga bolelo vsled utrujenosti, zemlja, mu hladila bok, in ogenj je tako lepo grel njegovo lice, prsi in Še tudi kolena.
Mužiki so se že o nečem razgovarjali, tudi ne-znaneo se je udeležil razgovora.
Siomka je začul njegov gl^s:
„(Težavno, prijatelji, težavno!“
Potem so njihovi glasovi uiiševali, da sc mu je naposled zdelo, kakor da brenčijo čebele . . . Pred Siomkom so pla|vali najpoprej neki ruđčči trogi, potem sle je razlila pred njim široka,, hladna reka., za reko pa je bila Bela . . .
Siomka je hotel že planiti v rdko ter jo preplavati,, toda nezna|nec ga je prijel (za nogo in mu še dejal:	„Težavno je, težavno!“
Znovič so zaplesala pred njim ruđeča in zelena kolesa in končno se mu je vse zmešalo.
Siomka je spal kakor ubit.
(Konec sledi.)
jilj je zadal Hocjhenburger in njegovi trabant,!, pozabljeno vse ogorčenje, M je divjalo še ne tdolgo tega po liberalnem časopisju radi raznih justičnib škandalov, sumljiv mir je zavladal v liberalnem kraljestvu, nobene besede se ne sliši več proti Hochen-burgerju. Pač pa se ti pojštenjakoviči ne sramujejo napfadati naše poslance in naše liste, Češ, da ne storijo ničesar proti neznosnim sodui jsjkbn razmeram. £u vjendar se od prvega pričetka Hpctenburgerjeve-ea ministrovanja ravno mi naj odločnejše borimo proti njemu. Liberalci so pa nfevSzlic temu toliko nepo-šteni, da z lažjo in obrekovanjem blatijo naše najeminentnejše narodne pravice in skušajo, na škodo celokupnega slovenskega ljudstva izbiti dobiček za svojo propalo stranko.
Zastavo pri tem nepoštenem deluj nosijo štajerski libesip^oi. Dobro vedo, da so naši poslanci proti Stürgjkjhu v strogi opoziciji, ker skupno delo z vlado, v kateri sedi Hochenburger, ni mogoče. Naši poslanci tega namreč ne govore samo, arnpajk tako tudi delajo. Niso talki kot -liberalci, ki danes grome še proti Hodhenburgerju, jutri pa že participiralo na vladni večini, katere glavni steber je ravno ta dr. Hochenburger. Vendar se liberalci v svoji izprijenosti ne plašije seči po vsakem sredstvu, samo da bi umazali našo zastopnike. ; „Narodni List“1 od dne 7. t. m. so celo drzno zateče k političnim prerokbam, da bi le koga oblatil. S prostaško brezhibnostjo zatrjuje liberalno motovili), da bodo „klerikalci, torej tudi „.Gospod šelredakter“ dr. Korošec glasovali za državni proračun in tudi za nove cSalvke.“ Skoro- v ravna tistem času, ko je liberalni prerok piislal to laž, so naši poslanci glasovali v proračunskem odseku proti proračunu. Liberalna nepoštenost presega torej res žo vse meje. Zla liberalce pač velja, kar je napisal „Narodni List“ na konec zgorapnje notice:	Zato je
klerikalno (recte liberalno!) slepomišenje nasproti ljudstvu skrajno sramotno.____________________________
■v
Pismo iz Švice.
Fribung, 5. dec. 1911.
I.
Spomini in nekaj misli starega akademika.
Ko sem zapuščal dne 4. novembra prijazni Maribor — 1 mimogrede bodi povedano, 'da ga nekateri imenujejo „das steirische Meran“ —, ko sem zapuščal zeleno Štajersko, milo mi, domovino, in se pripravljal na dolgo pot v krasno Švico, na univerzo, se mi je vrinila na vlaku misel: lant, to leto je zadnje, ta semester je 'zadnji! Zdaj je človek prost, on vživa takozvano akademično prostost, se vozi po svetu, a. potem se bo začelo resno življenje. Pride Čas, ko bo treba pokazati sadove tvojih študij, pokazati, kaj znaš. Dosedaj sem le nabiral zrnje znanosti, katero bo treba pozneje sejati v mlada srca, k,i bi naj pognalo v njib, rastlo, se razovlitalo in zrastlo do močnih, krepkih dreves. Konkretno: Po naši vzgoji naj bi postali iz mladeničev možje polni plemenitega srca in značaja ter vsestranskega znanja, ki bi bili ponos in bika naše lepe, res „,aima)e“ provincije in bi tako delovali v čast božjo in korist provincije. Toda absit, da bi tukaj razvijal kak program za poznejši čas; prej še pride: redde rationem!
ge nekaj drugega sem mislil: Potem ne bo več priložnosti, vsajj tako hitro ne, da bi delal tajca potovanja po svetu, da bi toliko videl in občudoval krasoto sveta ter si tako spopolnjeval in razširjeval obzorje in znanje.
Prav pomenljive so besede, katere rabi Goethe v svoji drami „Torgjuato Tasso“: „Es bildet ein Talent sich in der Stille, sich ein Charakter in dem Stromi der Welt.“ (I. Aulz., II. Auftr. Reclam, p. 13. Leonore.) Da! Prav ima Goethe. Učenjaki postanejo oni, ki se držijo samote, oni, ki živijo za-se, premišljujejo pri knjigah in pri luči, jter si belijo 'glave z raznimi problemi, o katerih velja, dajss sie „nach Lampenđoehten röchen“,, (Rüchmfjjniri,! „jGefli'jgelte 'Worte“, p. 431.), oni, ki niso prijatelji šuma in vri-šča, t— ne pa oni, ki se jih povsod vidi, ki letajo o-krog kakor metulji v spomladi, oni, ki (veliko govore. In nasprotno. Vsestransko obzorje in značaj se težko dobita doma med Štirimi stenami, temveč zunaj, v svetu, v občevanju z ljudmi, v valovju življenja. Notabene: ravno tajko je seveda tudi resnica, da ima to tudi svoje velike nevarnosti in le značaji ostanejo intaktni v občevanju s svetom.
T-orej, v; družbo je treba iti, z ljudmi objčevati, tpo svetu potovati, kajti:	„(ta ni za rabo, kdor, tujih
videl ni ljudi.“ Odtod pa tudi veličaj pridobitev in korist, alko človek veliko potuje, ker pri tem veliko vidi In sliši, doživi, spoznava ljudi in njih značaje, k)ir mu utegne vsak čas koristiti,. Seveda) ako hoče, da bo njegovo potovanje res tudi korisno, ne sme potovati z zaprtimi očmi, tudi ne kar vi eni sapi, kakor 'delajo nekateri.
fJaiz se držim v tem oziru pravila, oziroma besed mojega profesorja nemške literature na univerzi, katere je nekoč izustil, ko je predaval o Goethejevem potovanju v „blaženo“ Italijo. Profesor je pri tej, priliki označil nalogo, katere se mora zavedati vsak potovalen; njega mora namreč troje zanimati: 1. 'dežele, kraji, z eno besedo svet; 2. ljudsko življenje in 3. kulturni napredek dotičnega naroda. In te misli se mi zde prave, držim se jih.
Te in enake misli so mi rojile po glavi, ko sem sn peljal iz domačih krajev. Do Ljubljane sem bil l,e sam v kupeju, torej Časa 'dovolj/ ‘Odkrito bodi pove-
dano, da se človek nazaidnje naveliča pptovianja, so-sebno ako je brez tovariša, kakor sem bil jaz to pot. Z-ato sem bil vesel, ko sem prišel zopet v Friburg, na svoje mesto, dasiravno dem bil s svojim potovanjem v vsakem oziru prav zadovoljen. To pot sem se mudil 4 dni V Italiji 'in uživjal gostoljubnost in prijaznost žele imenitne, slaroslavne družine. Obiskal sem namreč družino Marchesi de Buzzalcoarini, ki je zelo stara; sega nazaj v IX. stoletje in je ena najimenitnejših. Ena Buzzaccairini je bila žena vojvoda ferarskega. Hči iz tega zakona je bila omožena z enim k n e z om-i zbornikom {Kurfürst) đajkscjn'jskim.
Veliko sem videl to pot: muzej v Este je v kul-turno-historičnem oziru unieum. Za veliko prijaznost izrekam pri tej priliki svojo iskreno .zahvalo!
Kakor sem že prej omenil, sem bil vesel, da sem bil zopet na starem mestu. Naj mi bo dovoljeno, navesti na tem mestu par bolj važnih notic iz zadnjega časa. Upjpm, da bodo zanimale.
II.
Univerza.
Število imatrifculiranih Študentov, med njimi še tudi nekaj dam, znaša v tem zimsjcem semestru 1911-1912 |303 (poletni semester 480); torej 'napredek. Od teh jih odpade na teologično fakulteto (240 (230, okle-ipaj pomeni poletni semester), na juridicno 128 (117), na filozofično 114 (109) in na naravoslovno fakulteto 121 (113). Iz 'Švice jih je 178, iz inozemstva 425. Le nekatere narodnosti:	iz Nemčije 111, iz Rusije, Li-
tavskoga in Poljskegja 92, Iz Francije 48, Bulgatrov 39, iz Avstrije 24 (4 Slovenci), 2 i|z Hercegovine (frančišfcajna), 16 Ogrov, iz Italije 18, 7 Spancev, 9 Porjtugaicev, iz Severne Amerike 20 in še drugi.
Poleg prej navedenih i matrikuli ranih je še veliko 'drugih, slušateljev in islušiateljic, tako da je okroglo Število vseh okoli 700.
Da ženski spol ne sme in tudi noče zaostajati za moškimi, je samo ob sebi umevjno. ITjakozvana: „ženska emancipacija“ je na dnevnem redu. Nežni spol je na) naši univerzi prav bogato zastopan. Obilo sreče!.
Gleda 'docentov so sledeče spremembe: profesor dr. Lessiak, zn(an germanist, je poklican na univerzo v Prago, kar je tudi sprejel. Skoda! Mož je rojen na Koroškem, govori slovenski in je bržčas, tudi Slovenec po rodu. Profesor 'vitez Ettmayer, profesor za romansko filologijo, je odštel v Inomost na univerzo.
III.
Razno.
Iz Švicarske politične airene ni nič posebnega poročati; vse pri starem.
Pretečeni mesec november je bil z nekaterimi izjemami precej deževen. Večkrat (je pokrivala gosta megla mesto in okolico, včasih skoraj cel član. Tudi viharji nastanejo pogostomai; takrat tuli v zraku, kakor da bi se copernice bojevale. K temu pripomore veliko lega mesto., ki leži v kotlu. Do sedaj še ni bilo posebno mrzlo; ponosne alpe so sicer pokrite s snegom, a v me;stu in okolici ga še ni.
IV.
Novi škos v Friburgu v Švici.
Pred par meseci je umrl msgr. Dernaz, škof Lozan-Geneva, s sedežem v Friburgu. Dne 25. nov. je imenovala sveta ritolica naslednika v osebi dr. Andreja Boveta, profesorja bogoslovja v semenišču sv. Kairola v Friburgu. Ko je 'bilo mesto Ložan škofijska stolica lozansfcega škofa, od protestantovskega kantona Berna leta! 1536 premagano, je moral škof zapustiti svojo rezidenco in krašno katedralo in je pribežal v Friburg. In tako Še dandanes! rezidira škoi Lozan-Geneva v Frib'wrgu.
Zla Škofa1 je bilo baje več kandidatov in ’ M-burška vlada je prezentirala drugega, za škofa, toda Rim ni ustregel tej želji, temveč imenoval prej ime-novega.
Andrej Bovet je bil rojen leta, 1865 v Autigny, majhni vasi blizu Friburgaj. Teologične študije je napravil v Friburgu, Inomostu ter v Rimu, 'doktoriral ja v Friburgu in 'sicer je prvi 'doktor nove univerze, škoi slovi kot dogmatik in tudi po svojem govorniškem talentu. Je zelo priljubljen pri duhovščini, kakor tudi pri ljudstvu. Novemu škofu želimo obilo sreče in blagoslova iz nebes ter kličemo: Ad multos annos.	P. H. K.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 6. decembra,.
DanaŠ(nja, seja je bila kratka, ker je za/Sel proračunski odsek zborovati že ob Štirih popoldne. Z|a-nimatnje je obrnjeno na skupno *ninistrskjo konferenca in na začetek 'dunaijskih spravnih pogajanj.
Prvič je dantes prišel iv zbornico novoizvoljeni poljski poslajnec dr. Löwenstein.
Juritični minister je predložil zakonski osnutek glede podaljšanja zakona za izvrševanje konzularnega sodstvja.
Kontrolna komisija državnih dolgov je predložila 41. letno poročilo o poslovanju z državnim dolgom leta 1910.
Nado je prišlo na vrsto prvo čitanje vladne predloge glede razdedinjen^. Po 'kratki debati se je predlogo od/kazhle justičnelmu odseku.
Nato se je začelo posvetovanje glede novele k rudarskemu zakonu. Po kra|tki debati se jo je o otkazalo socialno-političnemu odseku.
Nato je prišlo v razpravo še več majlopomeinb-nih vladnih predlog, ki so se vse ocčkazale raznim odsekom.
Končno se je nadaljevalo posvetovanje glede Körnerjevega nujnega predloga, ,a se je debato 'kmalu prekinilo.
V	današnji seji je bilo vloženih več vprašanj in interpelacij, med temi 'tudi ena od dr., Adlerja in tovarišev, ker je prestolonaslednik očitno obžaloval odstop Conrada. S tem je prestolonaslednik baje o-škodfoval- avstrijske interese.
Seja je bila končana ob 4. uri popoldne; prihodnja seja jutri ob 11. uri dopoldne. Na dnevnem redu je budgetni provizorij in cesarska odrediyo,.
Poslanca dr. Šušteršič in dr. Korošec, 'ki bodeta pri posvetovanju o budgetnem provizoriju govorila kot manjšinska poročevalca, bodeta pri tej priliki omenila tudi najnovejše spremembe v armadnem vodstvu. 'Obadva poslanca bodeta opozorila na, dejstvo, da vlalda ob južnih mejah monarhije, V kolikor to zadeva slovanske dežele, veliko vznemirjenje, posebno ker je slovanska meja. proti Italiji prav nepopolno zavarovana.
Ul r a d n i «§ k e plače-
Minister za notranje zadeve baron Heinold je v konferenci načelnikov dne j6. t. m. izjavil, 'da vja-da raznih predlogov, katere so 'postavile različne stranke v odseku za državn uslužbence, pod nobenim pogojem ne more sprejeti. (To so različni skrajna demagoški predlogi, ki bi napravili 'vse ur,selniško poslovanje popolnoma iluzorično.)
Spričo tega je madalnje razpravljanje v odseku za državne uslužbence popolnoma brezpredmetno. — Vlalda bo za uradnike, ki vsled krivde demagogov na bodo prišli še letos do pragmatike in časovnega napredovanja, poskrbela oh novem letu z remunera-cijami, uradniške predloge pa se bo'do rešile še-le v prvi 'polovici prihodnjega leta. Ako bi bili poslanci vladino predlogo, ki je .dobra, sprejeli in opustili svoje gorostalsne in naravnost anarhistične izpreminje-valno predloge, bi pa bilo uradniško vprašanje že sedaj rešeno, tako pa še ni.
P r o r .a Č unski o d s e k.
Na 'dnevnem redu današnje seje je bila zakonska predloga glede italijanske p-jravne fakultete. Zn Italijane pomeni današnji dan veliko razočaranje. Nemci se jim nočejo izkazati hvaležne za njihovo pomoč. Nemška poslanca Wolf in Drier staj začela ob-struirati. ,Takoj v začetku seje je predlagal poslanec Wolf, naj se se.jj zaključi, toda ostal je s svojim predlogom v manjšini; 'predlog je bil odklonjen z 28 proti 6 glasovom.
Nato je govoril nemskonacionalni poslanec Eller dve in pol uri ostro proti fakulteti. Med njegovim govorom je .zapustila večina poslancev zboroval-nico. Wol! je to porabil in vnovič predlagal konec seje; zahteval je konštatiranje -glasov. Pokazalo se je| da je bil odsek nesklepčen. Visled tega je bito; seja zaključena.
Med Italijani vlada seveda .veliko presenečenje iin razburjenje. Že tolikokrat so bili blizu svojega cilja, a zadnji korak jim vedno izpodleti. Kidaj bo že prihodnja seja proračunskega odseka, da bi se na-f daljevala razpirajva o pravni fakulteti, se pa sedaj še ne Ive.
Proračunski provizorij.
Še 'danes! po noči so bili predlogi proračunskega odseka dotiskani in danes 'dopoldne razdeljeni v zbornici. Proračunski odsek predlaga Šestmesečni proračunski provizorij z vsemi (denarnimi operacijami in naknadnimi odobrenji, kakor Jih zahteva vlada,. Posebno pozornost vzbuja podbla^JSlenje vlade, da; najame posojila in sicer:
a)	za kritje splošnega državnega dolga kron 25,3681780,
b)	za gradnjo in izgotovljenje državnih obratnih sredfstev 129,200.000 K,
e)	za razširjenje telefoničntega in brzojavnega omrežja 20,000.000 K in
rd) za zasilne akcije 3:000.000 K.
D r ,a g i n j s k i odsek.
V	današnji seji je bil sprejet 'Renherjev dopolnilni predlog, s katerim se poživlja, vlado, naj uporablja določbe poglavja I, § 51 obrtnega reda o določitvi maksimalnih cen za živila. Poslajnec dr. K. Verstovšek je bil določen za poročevalca, v državni zbornici.
Nato je porfočal poslanec dr. V e r, s t o v Š e k o predlogih pododseka zpi prekupčevanje.
Poslanec 'Renner je stavil dopolnilni predlog, v katerem našteva razne pripomočke za pnvzdigo zadružništva.
Poslanec dr. Verstovšek je stavil predlog, v katerem poživlja vlado, da predloži zakonski načrt \v svrho zabranitve nereelne konkurence,.
Predbožični kalendari j.
V	zastojem hipu se je sklenilo, da zboruje poslanska zbornica do dne 20. t. m. Po budgetnem provizoriju pride na vrsto še (piivo branje finančnih predlog, drugega pa menda nič.
Ministrski svet.
V	zunanjem ministrstvu se je vršila danes ob 11. uri dopoldne pod pneikJedshiom zunanjega ministra grofa Aehrenthala ministrska konferenca, katere so se udeležili vojni minister, skupni finančni minister, oba ministrska predsednika, oba, finančna ministra in mornarski komandant. Zlasti se je bavila
konferenca s sklicanjem delegacij: po božiču. Danes je vzela v pretres proračunski provizorij.
„iVaterland“ piše, dia obstojajo glede vojaških zahtev med Avstrijo in Ogrsko še velike diference. GrofMontecuccoli zahtevka za mornarico in sicer za zgradbo novih dreadnoughtov že v prihodnjem letu nekaj milijonov več, kakor jih zagotavlja mornariška predloga od lanskega leta.
Ministrska konferenca se je Mavi la tudi z bosanskimi železnicami, zlasti z normalno-tirno progo Budimpešta—Sarajevo, ki jo mora graditi ogrska, država na svoje stroške.
Sjkupni ministrski svet je turfy sklenil, zahtevati od delegacij štirimesečni budgjetni provizorij.
Groi Aehrenthal je podal kratek espoze o zunanjem položaju, ki ga je označil kot jako ugodnega.
Dunaj, 7. decembra.
Danes ‘se je pričela v zbornici debata o proračunskem provizoriju. V odseku sta pri tej priliki obširno in vspešno zagovarjala stališče Slovenskega 'kluba poslanca dr. Korošec in dr. 'Šušteršič.. A slučajno si je prilboril meisto govoijnika k tej točki v plenumu dr. Verstovšek. Govoril je skoro štiri uro v prvi vrsti O sodnijskih razmerah na Spodn. Štajerskem. Njegova odkritja so l|ila nemškim poslancem jako neljubaj; venomer so kričali vmes, toda poslanec dr. Verstovšek jih je odločno zavračal. Bil ja pravi plačilni dan za justičnega ministra Hoehen-burgerja. Trudili so se posebno Wastian, Mlarciihl, Einspinner, Iro, 'dr. Roller, HoffmjaJün-iWellenhof, da bi oslabili izvajanja poslanca Verstovfšeka,
„Sodnijske razmere“, je rekel med drugim dr. Verstovšek, ,,,'so na Sp. Štajerskem postale pod dr. Hoichenburgerjem take, da imajo že Azijati pri nas več pravic v jezikovnem oziru, kakor spodnještajerski Slovenci.“
Radi pomanjkanja prostor/a ne moremo objaviti celega govora, Ker je tako obsežen, da bi bil najprimernejši za brošure. Gotovo bi jo vsak zaveden Slovenec pozdravil, ker bi se Vsaj enkrat javnoj v celoti ožigosale sodnijske razmere. Ce piše o njih političen list, ga takoj zapleni državni pravdnik.
Navedemo iz zanimivega govora le nekatera mesta, ki dokazujejo, Ikako neljubo je bilo nemškim poslancem odkritje teh razmer.
Poslanec dr. V er sto više k:	Sedaj preidem
h kazenskim zakonom.
Poslanec dr, Benkovič: Tu bo prilika govoriti tudi o avanziranju g. Marckhla.
Poslanec M a r c k h 1:	Protlim, da me pustite
na miru, sicer dobite neprijeten odgovor.
Ppslatoec dr, Verstovšek: Če mi dajo gospodje od nemške strani priliko, se bodem tudi z Marckhlotvo zadevo še enkrat in obširno bavil,. smer bodem pa pustil osebe kolikor le mogoče ob strani.
Zlasti je prišlo do spopada, ko je ckr. V e rst o v Š e k označil mariborsko sodnijo, M noče ;■ hrti slovenskih protokolov, kakor m je njemu že tudi pripetilo. (Čujte! Čujte !)
Poslanec W a s t i laj n: Vi ste profesor nemškega jezika in znate dobro nemški.
Poslanec dr. Verstovšek: Pros'm, novam proti 'takemu očitanju gospoda tovariša Vk rk ' odločno protestirati. Nisem bil pri sodniji ko' rron sor, ne kot poslanec, temveč kot stranka, in sodniki so za stranke tu, ne pa stranke za sodnike (Srko: o odobravanje.)
Ko je poslanec dr, V e r s t o v š eds, iz'/rk k ko izdajajo sodnije čisto nepostaivno popolno;	ok ■.
kim strankam rešitve v nemškem jeziku, je krkoo jvo-slanec Iro:
Kaj boste, pri nas je bil tudi tak sk k da so jo med dvema Nemcema vršila pravda v	je-
ziku. 'To sp je zgodilo tudi pod dr. Hocken : < ■ .
Poslanec dr. Verstovšek: Gospod, o riš, prosim Vas, le posvetite Hocbenburgerju tudi Vi, kakor storimo mi. (Veselost.)
Posebno je pjrišlo 'do ostrih spopadov, ko je poslanec dr, V c r s t o v Sf o k navajal posamezne slučaje, da z njimi utemelji svoje trditve, češ;, da slovenska ljudstvo nima nobenega zaupanja več v ju-
sticoj
Neprijetno je bilo HoehenUiirgerje vim pajdašem, da je dr. V erstovšek razkril grde zadeve marenberškega sodišča. Dokaz, da korumpira Ho-chenburgerjev sistem nernjškonacionalne sodnike, se jo poslancu izborno posrečil. Odgovarjal je nadalje dr. Verstovšek na Hochenburgerjeva dva govora in opozarjal Čehe na protislovje njegovih govorov in dejanj. Poslanec je prepričan, da bodo Cehi kmalu nar stopili proti Hoche'nburgerju s Slovenci vred.
Koncem govora opisuje govornik ogorčenost ljuldstva nasproti tem nacionalnim sodfnikom in pov-dar j a, 'da se Čuti reakcija v tem, da so začele kmečke občine zfavračati vse nemške tiskovine od oblasti. Tlako je tudi prav.
Govornik sklene svoj štiriurni govor s pozivom na tovarišic, da poučujejo kakor do sedaj ljudstvo o teh žalostnih razmerah pri sodnijlajh.
V zbornici je vladala obsupnost; mislili so že, da je to početejk slovenske obstrukcije. Da je pa postal govor takiq obsežen, je le dokaz, kake razmere so pri naših sodnijah, o katerih se da brez priprave taka dolgo govoriti.
Budgetna 'debata je bila nato prekinjena.
Za tem sto sledili odgovori na razne interpelacijo.
H koncu seje sta poslanca dr, Heilinger in dr, Adler še enkrat privlekla na dan Conriadovo afero in vmefšavajnja vojne stranke v 'zunanjo politiko.
Prihodnja seja se vrši (v pondeljekP ob 3. uri popoldge. Dnevni, red dosedanji.
Obstrukcija v odsekih.
Proračunski odselc ni edini, v katerem vlada momsntajno obstrukcija, V istini ni v finapčnem od-s'đku nič boljše. Že dolgo časa ni bil odsek Sklican, akoravno je dosti delovneg[a materijala nakopičenega. Ta odsek dosedaj ni bil v položfaju, vsled odpora skoro vseh večjih strank, merrtorično sklepati.
Vsled istega vzroka tudi obrWimbni odsek ne more delovati.
Končno bodi še omenjeno, da zfai v četrtek! sklicanj pododsek iza kartele ni mogel zborovati, ker je bila seja vslefdi Odsotnosti članov, nesklepčna.
Iz Hrvaškega.
Stranka prava si je postavila kjandidate za bodoče volitve v 51 okrajih in v svojem glasilu „Hrvatska“ izdala poziv na narod. V tem oklicu poživlja hrvaški narod, tla stopi brez st n Am pred vladnim te-, rorizmom in nasiljem na plan in z glasovnico, v roki demonstrira proti sedanjemu režimu.
Stranka prava stopa kot nositeljica one velike misli o svobodni Hrvatski pred hrvaški narod. Zje-dinjena je, trdno so sklenjene njene vrste, pred očmi jj je pa stalni cilj, lepša bodočnost Hrvaške. Bog ji pomozi k sijajni zmagi.
Med drugimi kandidirajo tudi: dr. Frank, dr. Milo StarČevič, dr. Pazman. župnik Zagorac, župnik demeršič itd.
m
* *
Baron Tomašič se je obrnil na poveljstva 13. in 8. tvoja v svriio vojaške asistence. Prosil ni za niö manj kakor za šestdeset stotnij in za Šest eškiar icfronov.
Od 13. voja se bo vpostavilo 'štirideset stotnij in opih Šest eškadronov, od 3- voja v, Gradcu pa o-stalih dvajset stotnij.
Raz ven tega bo v službi še celotno hrvaško orožnišlvo, ki se bo pa v prvi vrsti' uporabilo za v Liko.
Iz socialne demokracije.
Že zopet samoumor voditelja socialistov. Dar farguo je že dobil posnemovalca. Kakor poročajo iz Mont Lucona, se je v pondeljek ustrelil stari socialistični voditelj Courtigon iz strahu pred težavami starosti. Courtigon je bil 75 let stIn je igral v politiki .veliko ulogo. Bil je prijatelj Lafargueja.
Bolgarija.
Finančni minister je predložjl zbornici proračun za leto 1912. Dohodki znaŠiajo 188,578.000, izdatki 186,5/50.000 levov. Preostanek znaša tedaj crez
2,000.000 levov. Vsekakor je to dobro znamenje za bolgarsko finance.
Busija.
Kakor peterimrški list „;Sv)iet“ poroča, se or-ganizi: , na. Ruskem nova 'politična strapka, ki bode ocTočuo radiseraitična. Nje glavni program bode: rešitev ždlo H fccga vprašanja na Ruskem in boj zoper prodiranje Židov, Osebe, ki novo stranko organizirajo, so p:. .' :ž I le k stranki oMobristov, toda ker jo ta stranka zo pv Žide premalo odločjna, so se od sirar žn : :ž» ž ločile. Program nove antisemitiö-11Q str; nko je izdelal bivši oktobrist E. J. Matera.
Perzija.
V Perziji vladajo, kakor pravimo, turške raz-mere.	ne ve, Če je vlada, ministri ne vedo, če
c	. prebivalstvo ne ve, čo je 'angleško ali pa
rusko počauištvo, ali pja je še samostojno. Demon-;	• ; nadaljujejo, ker jim nikdo ne brani, V
TeLortmu jo Vse izgubilo glave, samo duhovništvo vstri :a v zasledovanju svojega cilja, klicati na sveto vojno. Turčija kot soseda [Perzije, škili čez| mejo, pa s; iiOj upa ničesar pojdvzeti, samo noto za 'noto poši-Ijrj velesilam. Ruski zunanji minister Siasonov pride te dni v London, da konferira fern s Sirom Edvard Greyjem zaradi razdelitve Perzije. Med tem pa je Rusija poslala Turčiji že noto, v kateri zahteva odprtje Dardanel in Bospora:. Kaj bo 'Turčija odgovorila, še ni gotovo, najbrže pa pride na 'svet zopet kaka nota.
Vstaja na Kitajskem.
Iz Pekinga se potrjujie vest, da 'je odstopil kitajski princ-regent. Dobival je letno apanago.
Iz Šanghaja, se poroča, da so se zastopniki 14 provinc odločili za začasno vojaško vlado s sedežem v Nankingu.
Iz glavnega tabora v Wuöangu se tudi nadalje javlja, da je močan oddelek revolucionarjev na potu, da razdere na enem mestu železniško zvezo med Pekingom in Hankauom.
Raznoterosti.
Izpraznjena učiteljska mesta. Na dvorajzrednici V Olimjah je izpraznjeno nađučiteljsko mesto.: Prošnje do dne 30. decembra na tamošnji krajni šolsjki svet. — Na pietrazrednici pri ,Sv. Lenartlu v Slovenskih goricah je izpraznjeno mesto definitivne učiteljice. Prošnje do dne 31. decembra. — Na šestraz-rednicj pri Sv. Tomažu je izpraznjeno učiteljsko mesto. Prošnje do dne 30. decembra.
Občni zbor gremija trgovcev za mesto Celje se je ‘vršil v sredo dne 6. t. m. v posvetovalnici nemške hranilnice v Celju. Tega občnega zbora so se prvič udeležili tudi slovenski trgovci. Db prihodu slovens-
kih trgovcev ni bilo niti enega nemškega trgovca navzočega ter jih je nemška Mika v zadnjem trenutku zbobnala skupaj. Predlog slovenskih trgovcev, da se jim da zastopstvo v gremiju, se je odklonil, na nar so Slovenci korporativno zapustili občni zbor. Iz 'tega se vidi, kako pravični so napram Slovencem nem-ž)ki trgovci, kakor Zangger, Koss, Stiger in drugi, kateri živijo najjveč od 'slovenskih strank- Take reči si je treba dobro zapomniti, zakaj vse enkrat pride prav!
Usoda štajerskega (deželnega izbora, „jTage>> post“ z dne 9. t. m. j proča:	„'Tekom včerajšnjega
dno so se vršila pogajanja radi delazmožnosti štajerskega deželnega zbora s Slovenci, nemško ljudsko stranko 'in veleposestniki; pogajanja je vodil cesarski namestnik grof Clary, ki je še tudi v; poznih večernih urah konferiral dalj časa z deželnim glavarjem. Razpoloženje za delazmožnost deželnega ' zbora trenotno ni neugodno, vendar se z ozirom nai razne posameznosti, ki do sedaj Še niso za javnost, ne more podati konečne slike. Pogajanja se hoče završiti žo v prihodnjih dneh, ker sa hoče 'štajerski deželni zbor sklicati že po božiču h kratkemu predza/sedanju in po 1. januarju pa najmanj k šesttedenskemu zasedanju.
'Naša sodišča. Dne 5. t. m, se je vršila pred maribjordkim okrožnim sodiščem obravnava proti gospodu J. Senekoviču iz Polic pri Zgornji Radgoni. Razprava je bila radi zaslišanja nekih novih prič preložena. Toda to nas ne zanima. Nekaj drugega je, kar hočemo pribiti in ožigosati. Gospod Senekovič ne zna nič nemški in je to pri sodniku v Gornji Radgoni tudi povedal. Vseeno je pa obtožnica pisana samo v nemščini in tudi zapisniki s pribami, ki pa ravno tako niso zmožne nemščine, so samo-nemški. Obtoženec tedaj niti prav ne ve, Česa je objtožen, in so tudi ne more zagovarjati, ,ker ne razume izpovedb ipriČ, te p.a zopet ne vedo, če vsebujejo zapisniki tisto, kar so izpovedale. Ali je potem mogoče na taki podlagi saditi pravico? Ali se ne sliši velJko lepše, čo se reče, da se s takim postopanjem bije v obraz vsaki pravičnosti? Ali sle na tak način upošteva obstoječe jezikovne naredbe? Ali je tajko uradovanje skladno s sodnikovo prisego? Kako je Vaše mnenje, gospod dr. Biček?
Megalomanija je ena najnevarnejših' bolezni, na kateri trpijo naši liberalci. Čeprav so pri vsaki priliki, ko stopijo, na plan, tepeni, čeprav imajo že neišteto dokazov, da jih ljudstvo ne mara., se. vendar v 'svoji bolestni domišljavosti postavljajo, kakor bi res kaj pomenili. Zjajdnjo nedeljo so imeli v Središču nekak shod. Po poročilu „Slovenskega Naroda“ je na njem govoril gospod Lesničar, ki je med drugim spustil tudi sledeče modrosti: ,JObš)trukcija (v Gradcu natmreč) se je sama sebe ubila v trenutku, ko so klerikalci zapustili svoje slovenske zaveznike v boju Jmoti Gradcu in so se začeli zai našim hrbtom in brez dovoljenja, in soglasja z volilni pogajati v Gradcu.“ Človek ne ve, ali bi se smejal liberalni samo-ljubnosti, ali bi se zjokal nad Desničarjevo nevednostjo. Kdaj pa so imeli „klerikalci“ kake slovenske zaveznike v boju proti Gradcu? Mi jih prav nič ne poznamo. Znano nam je samo, da se je dr. Kukovec v pričetku izjavil za obstrukcijo, ne daj bi se bilo sklepalo kako „zavezništvo“, ker drugega pota vedel ni. Ravno tako vemo, da so liberalci od pričetka obstrukcije sem do danes že parkrat menjali bjarvo. Pisali so že za in proti, govorili že pro in kontra, kakor je bil vsakokratni liberalni korifeja ravno razpoložen, o kakem „zapuščanju“ zaveznikov, ki jih ni, mora govoriti pa le kaka liberalna brihtnost. Povsem novo nam je tudi, da so se naši poslanci za (liberalnim) hrbtom in brez dovoljenja volilcev pogajali v Gradcu.“ Ne bodite vendar smešni! Naši poslanci so niso ne za in ne pred liberalnim hrbtom nie pogajali, ker z liberjalci sploh ničesar opraviti niso imeli n šo sklepali vedno samostojno in sami zarse. Kar se pa dovoljenja volilcev tiče, pustite to le našim poslancem. Se bodo veliko bolj razumeli z volilci, kakor dr. Kukovec radi svojega „'delovanja“ s svojimi volilci. <Capito:
Za „Slovensko Stražo.“ 'Jožef Z/afdravec, mladenič pri Sv. Bolfenku pri Središču, je poslal za narodno-obrambne namene 600 različnih znamk. Hvb-la miu!
v
Štajersko.
Maribor. Mizarskemu mojstru Josipu Kolariču jo neznan tat odpeljal kolo iz dvorišča hiše štev. '9 na Franc Josipovi cesti. Kolo je ivredno 100 K.
Maribor. Danes zvečer ciganski koncert v Narodnem domu. v restavracijskih prostorih.
Slovensko gledališče iv Maribora. Dram. jifmo društvo v Maribora vprizori dne 10. t. m. v gledaliških prostorih Narodnega doma; žaloigro „jRaizboj-niki“, katero je spisal Friderik Schiller, poslovenil pa Franc Orehek. Sodeluje orkester Glasbenega društva. Blagajna se odpre ob 147. uri zvečer. Začetek točno ob 148. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri gospodu Weixlu, trgovcu, Zgornja Gosposka ulica štev. 33. Dramatično društvo pričakuje, da se bode slavno občinstvo tuefi te igre v obilnem številu udeležilo, kakor zadnje igre „iTtrnjulčice“, ki je povsem dobro uspela. Igralci so bili izborni, pdsebno so se odlikovale dame. Ker se tudi to pot igralci jako pridno pripravljajo za nedeljski nastop, je vDpeh igre skoraj zagotovljen.
Dogoše. Vielife tepež; je na|stal zadnjo nedeljo med pitvdj v 'krčmi Smirmaula v Dogošah. Prepir je nastal med samimi domlačimi fanti, vsled česar je F, Maher zgvafoil ziai litersfco steklenico in z njo udaril Janeza Zavernika z Zgorgjega Dupleka po obrazu, da Fje mu 'je vlila kri po licu. č|adalje je Malier zagrabi] nož in z njim večkrat ranil ne samo jZlavier-nika, ampak tudi Simona Kranerja iz Dogoš in oba teljesno težko poškodoval. Ofbii, ranjenca sta odšla v mijriborsiko bolnišnico.
St. nj v Slovenskih goricah. V nedeljo dne 17. h m. po večernic^ bodo naša vrla dekleta v JSlov. domu“ predstavljala igro „N,a Marijinem srcu.“ Domačini in sosedje, počastite prireditev naše mladine z obiskom!
Fragarsko. Pretečeno nedeljo je na Pragars-kem neki neznani delavec napadel lSletnega Janeza Hrandeka, delavca pri Steinklauberju, ga z nožem (večijrat po glaivi udaril in gaj hudo rlanil. Zločinec jo odbežal.
Celje. Mladeniški telovadni tečaj. Kakor smo poročali, se vrši v dneh od 27. do 31. decembra t. 1. v Celju mladeniški telovadni tečaj za, štajersko pod-zvezo ,Orlov. Vidi se, da bo (tečaj prav dobro* obis-
kan.	Priglašenih je poleg starejših odsekov že tudi lepo število izobraževalnih društev, ki si v kratkem ustanovijo odsqk. Opozarjamo na to, da je ta teden zadnji tza priglasitev. Kdor se še misli udeležiti, naj se oglasi ,kmalu, ker bo, ^levilo udeležencev kmalu polno, ter da se more redno in dobro poskrbeti za predpriprave. Na zdar! — Tajništvo podzveze.
Središče. Na političnemi shodu poslancev gg. Brenčiča in Ozmeca se je ustanovil pojdodbor Slov. kmečke zveze za središko župnijo: predsednik: Rudolf Lukačič iz Središč^;, blagajnik: Jaki iz Središča; tajnik: kaplan Krajnc; odborniki: za Središče: Borko Franc, Hernja, Dečko; za Obrež: Kočevar, Starnberger, Crče'k, Bratuša; za( Grabe:	Žnidarič;
za Salovce: Podgorelec, Klunst, Jurkovič; za Gode-nince: Novak.
Rogoznica pri Ptuju. Rogoznijško bralno društva je priredilo v nedeljo igro „(Županova Mickaf; po predstavi je pa imelo svoj občni zbor. K igri sami bi pripomnili, da bi Anže Čisto lahko opustil razna kletvine, ki jih je po nepotrebnem rabil. Gledališča ima vendar namen ljudski čut uglajati in kazati, kaj je lepo, kaj pa grdo. Pri občnem zboru se je pa vedno povdarjalo, da društvo ni liberalno. Germu to? Sicer hi si pa o tem dovolili malo dvomiti. Saj ste vendar povabili potovalnega učitelja Ciril-Meto|dove družbe, ki je povedal nekaj o Nemcih. Drugič; pa je častni član rogozriiškega bralnega društva hofrat dr. Ploj!
Studenice pri Slov. Bistrici. Mariborsko okrožno sodišče je dovolilo, da se nad premoženjem trgovca Franca Fijauša v Studenicah proglasi klon-kurz. Z(a začasnega upravitelja konkurzne mase je določen slovenjebistriški odvetnik dr, Lemež.
Sv. Marjeta niže PtujaJ. Dne 8. t. m. smo pri nas imeli prelepo mlatdinsko cerkveno svečanost. Vrla dekleta našo župnije do namreč kupila yelijk luster sredi cerkve ter si tudi nabavila za dekliško Marijino družbo lepo zastavo. Včerajšnji pr&zmik sta bila luster in zastava blagoslovljena. V to svrho jie imel profesor dr. Hohnjec pri poznem cerkvenem opravilu pridigo, v kateri je mladino navduševal za posnemanja Brezmadežne. Tudi mladfina naše župnije se giblja in napreduje. Naj bi mladeniči ne zaostali za dekleti!
Muta. Dno 17. t. m. se vrši v slovenski šoli na Muti po drugem opravilu zhorovalnje, na katerem bo govoril državni in deželni poslanec gospod dr. Ka^ol Verstovšek. Kmetje, pridite polnoštevilno iz, celega marenberšikega okraja poslušat poročilo o» drž. in pa dež. zboru.
Brezno. Franc Verdnik, tesar v Breznem, je pred nekaj dnevi podiral drevje. Pri temi je prišel pod neka steblo, ki mu je strlo djeiSno noga.
Remšnik. Veliko se dandanes govori in piše o grozodejstvih Italijanov v Afriki;: nemški časniki so ravno, ki se najbolj zgražajo nad temi krutimi čini našo moderne dobe. Toda ti človekoljubni Nemci niso večkrat prav nič boljši kot Italijani, ne ravnajo prav nič boljše, celo v Evrdpi, nego oni v Afriki. Ne pritiskajo sicer z fizično močjo, pač pa z morajlno, ki jo večkrat hujša od ppsti. Ta kruti pritisk, posebna posilinemcev, janičarjev, Čutimo najbolj ml obmejni Slofvenei v marenberšjkSem okraju. Dobro je vedel naš nemški nasprotnik, kje mora začeti, da mu bodo zagotovljen vspeh: lotil se je mladine ljudskih šal in žalibog se mu je mnogo posrečilo. Vse Šole v tem okraju so že v nemških rokah, le oboroženi sv. Jurij na Remšniku se še brani s svojo utrakivistično šolo, kot nekakf otok, obdan okrqg in qkrog od nem-škutarskega valovja. Pa še to edino pristanišče Slovencev v tem okraju nam skuša človekoljubni Nemec iztrgati na nezaslišan način. Namestil je na naši u-trakvistični šoli učitelja, oziroma supjlenta, ki nima niti izkušnje iz slovenščine, sploh po par letih tudi sposobnostmi ega, izpita še ne, ampajk/ služi1 kot priprost suplent. Toda to naj bi vse Še bilo, saj smo mi Remšiničanj usmiljenega srca in imamo usmiljenje z usodo ubogega suplenta, samo pri mina naj bi nas pustil. Kaka je pa z na^pi supleptom KJuglarjem? Spozabil se je v svoji nemški nestrpnosti tako daleč, da baje ne putfti otrokom svojega «nazreda med seboj občevati slovenski, v šoli in celo izven šole. TSo-
'da to mu :š|e ni bilo zadosti. Postavil je celo enega učenca, ki naj bi strogo s slvinčnikom v roki, nadzoroval ta njegov ukaz. Bila je ga ta prepoved tudi še naši mladini preveč. Ukaza, ki presega vse meje božje in človeške zakonodaje, ni mogla izpolniti, ker pač ne mor,e ofbčevjati v jeziku, katerega ne zna in na umeje. Pritožili so se zato otroci pri svojih stari-iših, ki, hvala jim, niso pozabili, da se pretaka po njih slovenska ikri, ampak so rekli: <„iCe je pa tako, (potem pa ne bodemo nič več pošiljali svojih otrok v Šola!“ Tlako še torej govori naš remšniški kmet, ki se Še zaveđfe, da ga je rodila slovenska mati, in se brani na vpte kriplje nemškutarskega nasilstva. Pritožili bi se radi mi zatirani Remšiničani, vsled tega Klugkarjevega postopanju pri okrajnem šolskem svetu, pa kaj si hočemo, ta je v nemških rokah in ta suplent deluje čisto v njegovem smislu. Drugega o-rožja torej nima naš edini slovenski otok na Remšniku, nego vjas, poslance! Z’avzemite se vi za naše pjriavice in rešite nas jponemčevalne ’kuge v osebi suplenta Kluglerja!
Polzela v. Savinjski dolini. Blagim srcem! Ker prireja nemški Schulvjerein svojim otrokom bogate božičnice, 'da zvabi na tak način čim več naših o-trot v svoja ponemčevalnico, smo sklenili tudi polzei-ski Slovenci, obdariti našo mladino letos za božič. K!ei' nimamo tako bogatih virov kakor Nemci in sami tudi ne zmoremo tolikih žrtev, zato se obračamo do blagih, narodno Čutečih src s prošnjo, da nam pomagajo z malimi darovi v težkem obramlbhem delu. K|dor lahko da in rad da, maj pošlje kako svotico za ogroženo Polzelo 'in nje mladino, ki je Iv vedni nevarnosti, 'da je ne ujame nemški Schulverein v svoje zanjke. 'OJtroci vjam bodo iz srca hvaležni! Vsak najmanjši dar z veseljem sprejmemo ’ ter se bodemo vsem (iarofvalcem po slovenfskihi časnikih zahvalili. — Darovi najj se blagovolijo nasloviti na šolsko ivoid-stvo slovenske šole v Polzeli.
Koroško.
St. Janž v Rožu. Slovenska krščanško-social-na zveza za Koroško priredi dne 18. t. m. enodnevjni socialni kurz v St. Janžu v Rožu v prostorih pri g. Tišlerju. Vspored:	1. Govor ob uri dopoldne:
Varčevanje in knjigovodstvo. 2. Govor ©b 10. uri dopoldne: Draginja in karteli. 3, Govor ob 1. uri popoldne:. Zadružna organizacija na Danskem. 4. Govor ob 3. uri popoldne: Pr^vi 'avstrijski patriotizem. Mladeniči iz Roža in sosefdna društva, agitirajte za obilno udeležbo. Pristop je vsakemu prost. — Odbor S, K. S. Z.
Rako se sodi na Koroškem, „jSlovenski Nar.“ od dne 4. (t. m. piše: Matija Ferndorfer v: Borovljah je dne 23., oktobra 1911 v svojem vrtu streljal v tarčo. Ker meji dotični vrt na letovišče društva „Ferla-cher Jagdgesellschaft“, ga je Čuvaj tega društva A. Vrhovnik ovadil sodišču radi lovsO^a tatvine. Obravnava na to ovadbo se je vršila v nemškem jeziku. Sodil je član društva „Ferlacher Jagdgesellschaft“, sodnik dr. Lorber. Ferndorferju se je v obtožbi očitalo, da ni streljal v tarčo, marveč na šoje, s čemer jo zaitrivil lovsko tatvino. Ferndorfer ne zna niti besedice nemško;, 'ker se je vršila obrajvnava v nemškem jeziku in ker ni nihče smatral za potrebno, da bi mu v slovenskem jeziku raztolmačil, česar se ga obtožuje, se Ferndorfer seveda ni mogel niti braniti, niti zagovarjati. Sodnik se za take „lapalije“ seveda ni zmenil ter je Ferndorfer j a enostavno proglasil za krivega lovske tatvine ter gaj obsodil na štiri tetine zapora. K sreči je -bila pri obravnavi navzoča tudi Ferndorferjeva mati, ki vsaj nekoliko razume nemško. Ta je prijavila proti obsodbi vzklic. In pri tej vzklicni obravnavi v Celojvcu je 'ril Ferndorfer oproščen. — Tako se sodi na Koroškem! Sodniki, k! je član lovske družbe, sodi o svoji stvari, seveda) le v edino zveličavnem nemškem jdziku, ne glede na to, ali je obtoženec veSič nemškega jezika ali ne. In bako se 'dogaja, da se drakonsko obsojajo ljudje, ki so popolnoma nedolžni. Tu pri koroških sodišjčih bi imel minister Hochenburger priliko, pometati z naj-debelejgo metlo Avgijev hlev.
Borovlje. Kolodvor. Železniško ministrstvo je potrdilo projekt glede povečanja borovlejskega. kolodvora in jo v to svrho dovolilo 43.000 K. Razširjenje se bo dogotovilo v letu 1912.
Primorsko.
Za božičnico v Devinu. Dej vinski Slovenci prirejamo leto za letom šolski mladini običajno božičnico s pomočjo slovenskih radodarnih src. Tudi letos smo se nafcnenili pripraviti naši dee.i nekoliko nedolžnega veselja in vesele praznike. Gospodična vrtnarica Krebeljeva se zelo trudi, da bi nam otroke naučila za dostojen nastop. Tu smo vsi edini' v delu za našo 'deoo, da M jo ohranili n kodu zvesto in verno Bogu. Ker spoznamo našo slovensko ljudstvo, da z nami čuti vse trpljenje, ki bije težke boje za naš narodni obstanek, zlato vemo, da bo tudi letos kakor ivejdnc poprej priskočilo na pomoč svojim obmejnim bratom, s kakim malim darom. Božičnica bo Združena z lepo veselico, na katero že zdaj opozarjamo rodoljube, da nas ob tem Času pridejo obiskali in se prepričat na lastne oči o našem napredku. Ker smo ustanovili letos podružnico „ISloyenske Straže“, pro-
simo, da se vsi darovi v, blagu in denarju pošliljajo podžupanu gospodu Josipu Coljai, predsedniku jSlov. Straže“ v Devinu.
Tržaški mestni svet in Lega Nationale. V petek dne 1. t. m. zvečer * se je vršlila seja tržaškega občinskega sveta, pri kateri je laška večina s pomočjo socialnih demokratov dovolila laški Šolski družbi Lega Nazionale 15.000 K podpore. Prošnjo za podpora slovensko Ciril-Metodove družbe, 'ki vzdržuje v Trčku svoje slovanske, šole, ki jih obiskuje 1538 učencev in 5 otroških vrtcev s 470 otroci, pa je tržaišiki mestni svet tudi s pomočjo socialnih demokratov zavrnil. Tiako razumejo socialni demokrati „jenake pravice“ vsem narodom. Hvala lepa!
Vojska med Italijo in Turčijo.
Tripolis.
Kakor smo že poročali, so Italijaniv zavzeli turško postojanko Ainzara. O tej zmagi sedaj trdijo, da ja odločilna) za celi nadalnji pptek vojne. O tem na moremo soditi, vendar je fafctum, da je bil ta boj eden najsilnejših in najbolj krvavih. Izgube so bile na obeh straneh zelo velike. Turki so pri obrambi uporabljali težke topove, ki so grozno gospodarili med italijanskimi četami. Utrdbe so zavzeli Italijani z naskokom. Preostala turška posadka je hitro pobegnila.
Iz Tripolisa) se poroča, da so Italijani začeli v torek zjutraj bombardirati mošejo 'Bu Saati. Mošejo in okoli nje stoječe hiše so popolnoma razdejali.
„jAgenzija Stefani“ poročal, da je v sredo prvi dan, ki je minul brez Ivsakejga, sitrela in to na celi bojni črti.
Noč v Tripolisu in (Ainzari je po boju bila mirna. Ker se je nalznanilo, da je kakih 30f)0 mož sovražne armalde oddaljenih kakih 7 km od Ainzare, je odrinila ena italijanska divizija proti tej četi. Toda Arabci so takoj po prvih topovih strelih začeli bežati.
Sie'đaj se iz Rima oficijelno poroča, da je oaza pred Tripolisom očiščena od sovražnika popolnoma. Zatrjuje se, da je boj, 'akoravno sovražnik ni čisto uničen, vendar odločen v dobro Italijanom. (Sedaj je prišel čas, tajco kličejo zmalge pijani Italijani, da se to zmago podpre Še z akcijo broafov^a, in se ITurči-jq tako prisili, da sklene mir.
Dardanele.
Kjakor sle zatrjuje, zahteva ruska nota na Turčijo prosto vožnjo skozi morske ožine Bosporus in pa Dardanele, iziključno samo za ruske vojne ladije, med tem ko se za vojne ladije drugih držav lahko obdrži status giuo.
Iz Carigrada se poroča, da je turšika vlada trdno odločena ne oidjenjati vi dardalnelskein vprašanju. Turčija pri tem računa, na pomoč Nemčije. Samo italijanska vojna poročila iz Tripolisa.
Italijanska vlada je odredila v svrho zabra-nitvo vseih nesporaizumljenj, da se vsa poroči]^, iz Tripolisa toliko Časa zadržijo, dokler, nisoj došla oficijelna italijanska.
1 Italijanske čete.
Italija imj po oiicijoznih računih momentauo
385.000	mož pod orožjem in od' teh ji|h je 85.000 v Tripolisu, oziroma v Tripolitapiji. Doma1 jih je torej Šo nad 300.000 mož. V normalnih časih ima Italija, samo 240.000 (do 270.000 mož pod orožjem.
Zopet nove i t a 1 i j a|n s k e čete v Tripolis.
Te dni do zopet ‘odrinilo ka(k!ih 10.000 mož v Tripolis. Osem parnikov je že pripravljenih, da prepeljejo tri pešpolke, dva topničarskaj polka in 700 konjenikov.
Laško- turška vojska1 se konča še ta
mesec.
Tako sodijo v Cardiffu. Na premogovni borzi v Oardiffu namreč nakupuje Italija premog za laške vojna ladije in za laške državne železnice. Zadnja dve, meseca je nakupila premog v velikanskih množinah. Laškim agentom je pa šedjaj brzojavila laška vlada, naj postopajo le tako, kakor dai bi ne bilo (več vojske.
Poročevalci listov>i
Dopisnik lista „Berliner T{agjeblatt“' v Tripolisu, G. A. Krause, kateremu so Italijani uničili njegovo znanstveno zbirko, arhiv in knjižnico (o čemur smo poročali tudi mi, op. ur..), poroča svojemu listu:
„($ef italijanskega časnikarskega biro-a me je prosil za razgovor. Razg,o;v)or se je vršil; isti je bil označen kakor prijateljski. V kolikor je možno s kratkimi besedami označiti, kar se je govorilo tekom ištiridesetih minut, morem reči, da mi je bilo rečeno: Pišite v bodoče poročila), ki so za Iatlijo ugodna, ali pa vas izženemo!“
ZJnano je, da so Italijani prisilili skoro vse dopisnike neitalijanskih listov, da so morali odpotovati iz Tripolisa. Bržkone stori v kratkem tudi Krause isto.
i Italija protestira.
TJurinska j„jStampa“ objavlja članek, ki protestira, ker se je postavil nemški general Goltz na čelo organizacije, ki zbira prispevke za turške ranjence. List poziva cesarja V|iljema, naj to generalu pL Goltzu prepove.	-	■	_______